UDELEŽENCI
48. MEDNARODNEGA TABORA LIKOVNIH SAMORASTNIKOV
48. Mednarodni tabor likovnih samorastnikov je posvečen proučevanju medgeneracijskega
sodelovanja in vplivanja med umetniki. V preteklosti lahko večkrat zasledimo umetniški par ali
potomce, ki prav tako slikajo. Med družinskimi člani lahko zasledimo sodelovanje pri skupnih
projektih in prenašanje znanja ter spretnosti, pa tudi razlike v pristopih do ustvarjanja. Priložnost
za proučevanje medsebojnih vplivov, načinov dela in odzivov mlade generacije na delo starejših,
bo mogoče spremljati tudi na letošnjem taboru. Strokovni svet galerije je namreč k sodelovanju
povabil likovnike, pri katerih se ustvarjalna žilica v družini pojavlja večkrat.
1. Waldomiro in Lourdes DE DEUS SOUZA, Brazilija
Waldomiro de Deus Souza je bil rojen leta 1944 v pokrajini Bahia
v Braziliji. Leta 1959 se je preselil v Sao Paulo, Brazilija in delal
različna preprostejša dela. Z gvaši na karton je začel slikati leta
1961, ko je izgubil delo vrtnarja. Kmalu je najel prostore in začel
razstavljati ter se preživljati s slikanjem. Svoja dela je razstavljal
po številnih krajih v Braziliji, v Santiagu, Čile, New Yorku in
Chicagu, ZDA in drugje. Njegovo sliko je na naslovnici knjige A
mulher do lobisomem uporabil avtor Daniel Thame. Udeležil se je
45. Mednarodnega tabora likovnih samorastnikov Trebnje leta
2012. Spada med najpomembnejše brazilske naivne umetnike.
Lourdes de Deus Souza se je rodila Pernambucu v Braziliji. Leta
1976 se je poročila z ustvarjalcem Waldomirom de Deus Souza.
Mož jo je spodbujal, naj prične slikati še sama. Prvič se je javno
predstavila leta 1990 v Goianii in se potem predstavljala tako
samostojno, kakor tudi na številnih skupinskih razstavah po
Braziliji.
(vir foto: custodia-pe.blogspot.com)
Umetnost Waldomira de Deus Souza je odsev realnosti, ujeti trenutki brazilskega življenja in
avtorjevega globokega občutenja dogajanja, naslikana z živahnim koloritom. Lourdes de Deus
Souza najbolj zanimajo različni festivali, procesije in praznovanja, kjer se srečujejo velike
skupine ljudi. Pazljivo se posveča podrobnostim in z njimi realnost preobraža v svet, ki je za
naivno umetnost tako značilen. Ob razstavah in v ateljeju zakonca pripravljata različne
delavnice in druge aktivnosti, tako prispevata k popularizaciji naive ter vrednote naivne
umetnosti, potrebo po ohranjanju čistega okolja, idealizem in harmonijo med osebami in z
okoljem, posredujeta mladim.
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
Goliev trg 1, 8210 Trebnje, Slovenija
+386 (0)7 34 82 106
www.ciktrebnje.si; [email protected]
2. Ana Knjazovic, Srbija in Nataša Knjazovic, Slovaška
Ana Knjazovic je bila rojena leta 1950 v Kovačici, Srbija.
Odraščala je ob očetu Janu Knjazovicu, ki spada med začetnike
slikarstva v Kovačici. Končala je Fakulteto političnih ved, smer
diplomacija. Dolga leta je delovala na področju novinarstva. S
slikarstvom se profesionalno ukvarja od leta 1995. Razstavljati
je začela leta 1986 v Takovu, Srbija, v rodni Kovačici je prvič
razstavljala leta 1991, v zadnjih letih pa v Liptovskem
Mikulasu, v Novem mesto nad Vahom, v Kokavi nad Rimavicov
in v B. Bystrici, Slovaška, v Celovcu in San Georgiu, Avstrija,
ter v Beogradu, Srbija. Leta 2000 je postala članica Galerije
naivne umetnosti v Kovačici. Skupaj z očetom Janom je
sodelovala na 2. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov
Trebnje leta 1969. Udeležila pa se je tudi 45. Mednarodnega
tabora likovnih samorastnikov Trebnje leta 2012.
Nataša Knjazovic je bila rojena leta 1977. Končala je
politehnično šolo in diplomirala na Fakulteti za trgovino. Od leta
2011 živi na Slovaškem. Odrasla je ob dveh slikarjih, materi
Ani in dedu Janu, zato je tudi sama vzljubila slikarstvo.
Razstavljala je v Pančevu, Beogradu, v Črni gori, na Slovaškem
v Bratislavi, B.Bystrica, Nove Mesto, Zilini, Detvi in v Piestanyu,
v Celovcu in na Dunaju, Avstrija, pa tudi v Parizu, Francija,
Bruslju, Belgija, Tokyu, Japonska, Pittsburghu in New Yorku,
ZDA, Genevi, Švica, in Šanghaju, Kitajska.
(vir foto: www.galeriauanjela.sk)
Ana in Nataša Knjazovic vsaka na svoj način ohranjata vez s preteklostjo in nadaljujeta
slikarsko pot enega od začetnikov naivne umetnosti v Kovačici, Jana Knjazovica. Ana je podobe
tradicionalnega sveta vojvodinske ravnice, naselbin in ljudi, ki jih je upodabljal že njen oče,
nadgradila z uvidi v fantastični svet mitoloških bitij, ohranila pa ploskoviti način prikazovanja
in omejeno barvno paleto. Nataša Knjazovic je s preselitvijo na Slovaško, zapustila svet, ki je
njene prednike tako zaznamoval. Njena dela tako ne sledijo več ohranjanju slovaške tradicije,
ampak si z njimi bolj prizadeva zapisati osebno zgodovino in zgodovino svoje družine.
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
Goliev trg 1, 8210 Trebnje, Slovenija
+386 (0)7 34 82 106
www.ciktrebnje.si; [email protected]
3. Darja Lovak, Slovenija
Darja Lovak je bila rojena leta 1948 v Ljubljani. Izobrazila se je za
aranžerko – dekoraterko in dolga leta delala na tem področju. S
slikarjem Brankom Lovakom sta ustvarila družino in živela v
Zagrebu na Hrvaškem. S slikarstvom se je pričela resneje ukvarjati
leta 1978, s kiparstvom pa deset let kasneje. Slikarka, kiparka in
strastna zbiralka starin se je izpopolnjevala na področju slikarstva,
kiparstva in keramičarstva ter tapiserij. Predstavila se je na več
deset samostojnih in skupinskih razstavah po Evropi, od Ljubljane
in Zagreba, pa vse do Pariza, Francija, in Ženeva, Švica. Dejavna
je tudi na področju karikature in knjižne ilustracije, kjer je ilustrirala
hrvaški prevod Kozlovske sodbe v Višnji gori, zgodovinsko povest
Rudija Šimaca z naslovom Legenda o sveti Marjeti in sveti Heleni in
drugo literaturo. Prvič se je v Trebnjem predstavila na 17.
Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov leta 1984 ter kasneje
še sedemnajstkrat. Zadnjič se nam je v Trebnjem pridružila na 45.
Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov leta 2012.
Darja Lovak je dolga desetletja živela na Hrvaškem, tam je pričela tudi slikati. Vendar se je
kljub prevladi Hlebinske šole naivne umetnosti na Hrvaškem, ki ji je pripadal tudi njen mož
Branko Lovak, tem vplivom uspešno izognila in ustvarila samosvojo likovno govorico. Pri tem
posamezne mestne vedute razgradi in jih v skladu z lastno estetiko ponovno sestavi. Ob tem
določene detajle, ki jih bežni opazovalec niti ne opazi, postavi v ospredje ter gledalcu ponudi
popolnoma nov pogled na že znano.
4. Mariana Mihut, Romunija
Mariana Mihut je bila rojena leta 1975 v mestu Halmagiu, Romunija.
Izobraževala se je na šoli za ljudsko umetnost v Pitesiju. Umetniško
kariero je pričela leta 1998. V zadnjih letih je razstavljala v Madridu,
Španija, Clisonu, Nantesu, Guérandu, Bressuiri, Pouligenu,
Mesquerju, Versaillesu, Francija, Katowicah, Poljska, in Pekingu,
Kitajska. Njena dela se nahajajo na stalnih razstavah v muzejih po
Franciji.
(vir foto: www.ouest-france.fr)
Mariana Mihut se navdihuje v podeželju ter se tako naslanja na tradicijo romunske naive, ki ji
je pripadal njen ded Petru Mihut. Če se je on posvečal slikanju vsakodnevnih dogodkov, ki jih
je prikazal kot nekaj posebnega s premišljeno simetrijo in barvo, se njegova vnukinja Mariana,
s svetlimi barvami in veliko optimizma osredotoča na kmečki svet z vsemi podrobnostmi od
obdelovanja njiv, do vožnje s konjsko vprego po snegu. S slikami ohranja spomin na
preteklost, na vse lepe in tudi težke trenutke življenja na vasi.
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
Goliev trg 1, 8210 Trebnje, Slovenija
+386 (0)7 34 82 106
www.ciktrebnje.si; [email protected]
5. Desanka Petrov Morar in Vojkan Morar, Srbija
Desanka Petrov Morar se je rodila leta 1946 v kraju Safkerin v
Banatu, Srbija. Zaposlena je bila v vrtcu, sedaj je upokojena. Na
platno je pričela slikati leta 1964 in se že istega leta predstavila
na razstavi v svojem rojstnem kraju. V preteklih desetletjih je
dela razstavljala na samostojnih in skupinskih predstavitvah tudi
v Kovačici, Jagodini, Uzdinu, Pančevu, Beogradu v Srbiji, Zürichu
in Luganu, Švica, Buenos Airesu, Argentina, Nici in Parizu,
Francija, Temišvarju, Romunija, Sevilli, Španija, Pragi, Češka.
Ukvarja se tudi s pisanjem pesmi in kiparjenjem. (vir foto:
www.noviput.rs)
Vojkan Morara je bil rojen 1966 v Pančevu, Srbija. Vpisal se je
na Fakulteto za kmetijstvo. Slikati je začel leta 1986. Poleg
slikanja tudi kipari, se ukvarja s fotografijo, videom in glasbo.
Od leta 1988 je veliko razstavljal v Srbiji in v tujini. Samostojno
se je predstavil na več razstavah v Srbiji, kakor tudi v Londonu,
Velika Britanija, Berlinu, Nemčija, in Tokiu, Japonska. V sklopu
predstavitev Naivne in marginalne umetnosti Srbije pa so bila
njegova dela predstavljena tudi v Parizu, Francija, Budimpešti,
Madžarska, in Sofiji, Bolgarija. Leta 2009 je prejel Grand-Prix na
Bienalu naivne in marginalne umetnosti v Jagodini, Srbija, leta
2007 in 2010 je sodeloval na trienalu INSITA v Bratislavi.
Desanka Petrov Morar v svojem slikarstvu izhaja iz običajev in navad kmečkega življa.
Navdihuje se predvsem v z vero povezanih temah, torej različnih praznovanjih, osebnih
praznikih in lokalnih čaščenjih. Njen sin, Vojkan Morar, se na nek način prav tako navdihuje v
veri. Njegov ustvarjalni svet prevevajo mistični prizori angelskega sveta, njihovih praznovanj
in gradov, ki se v tradicionalnejših delih Desanke Morar le nakazujejo skozi cerkvena vrata.
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
Goliev trg 1, 8210 Trebnje, Slovenija
+386 (0)7 34 82 106
www.ciktrebnje.si; [email protected]
6. Nataša Prestor, Slovenija
Nataša Prestor je bila rojena 1961 v Ljubljani. Je hčerka
znanega slovenskega likovnega kritika dr. Mirka Juterška. Po
krajšem študiju etnologije in slovenščine na Filozofski fakulteti
v Ljubljani, se je posvetila glini in kiparstvu. Razstavljati je
začela leta 1980 in se med drugimi predstavila na razstavah na
Dunaju, Avstrija, v Solunu, Grčija, v Amanu, Jordanija… S prof.
dr. Janezom Bogatajem pa je sodelovala pri knjigi in filmu
Mojstrovine Slovenije, sodeluje tudi v različnih mednarodnih
projektih. Na podlagi prispevka k ohranjanju slovenske
dediščine, ji je Ministrstvo za kulturo podelilo naziv mojstrica
za ohranjanje kulturne dediščine in unikatna oblikovalka. Leta
2008 ji je občina Logatec podelila Februarsko priznanje za
izjemne dosežke na kulturnem področju. Prvič je sodelovala na
26. Mednarodnem taboru likovnih samorastnikov Trebnje leta
1993. Kasneje se je udeležencem tabora pridružila še
sedemkrat, zadnjič se je udeležila 45. Mednarodnega tabora
likovnih samorastnikov Trebnje leta 2012. Živi in ustvarja na
kmetiji v Lazah pri Logatcu, kjer ima Vaški muzej in galerijo.
Tam izvaja delavnice, strokovna srečanja in kolonije. Marca
2012 je končala visokošolski študij na Šoli za risanje in slikanje
v Ljubljani.
Natašo Prestor je zgodnje srečanje z likovno umetnostjo, ki jo je imela priložnost od blizu
spoznati kot hčerka dr. Mirka Juterška, prepoznavnega likovnega kritika in dolgoletnega
profesorja na oddelku za umetnostno zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani, prav gotovo
zaznamovalo. Kaj kmalu se je namreč odločila za ustvarjalno pot in kot svoj medij izbrala
glino. Motivno nadaljuje tradicijo slovenskih lončarjev, oblikovalcev figuralne keramike.
Izdeluje tudi uporabno keramiko. Z delavnicami, razstavami in kolonijami razširja vedenje o
naši dediščini ter promovira likovno umetnost nasploh.
Galerija likovnih samorastnikov Trebnje
Goliev trg 1, 8210 Trebnje, Slovenija
+386 (0)7 34 82 106
www.ciktrebnje.si; [email protected]