Motnje hranjenja(1)
MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 2009 26. SREČANJE MOTNJE HRANJENJA Raziskovalno področje PSIHOLOGIJA IN PEDAGOGIKA Raziskovalna naloga Mentorica: Mateja Klemenčič Avtorica: Vesna Postružnik, 9.a Osnovna šola Franca Rozmana Staneta Maribor Maribor, januar 2009 MLADI ZA NAPREDEK MARIBORA 2009 26. SREČANJE MOTNJE HRANJENJA Raziskovalno področje PSIHOLOGIJA IN PEDAGOGIKA Raziskovalna naloga Mentorica: Mateja Klemenčič Avtorica: Vesna Postružnik, 9.a Osnovna šola Franca Rozmana Staneta Maribor Maribor, januar 2009 2 1. KAZALO 1. KAZALO ............................................................................................................................... 3 2. POVZETEK ........................................................................................................................... 4 3. ABSTRACT ........................................................................................................................... 5 4. UVOD .................................................................................................................................... 6 5. NAMEN NALOGE................................................................................................................ 7 6. HIPOTEZE............................................................................................................................. 7 7. TEORETIČNI DEL................................................................................................................ 8 7.1 MOTNJE HRANJENJA .................................................................................................. 8 7.2. VZROKI.......................................................................................................................... 9 7.3. STARŠI SO V HUDI STISKI....................................................................................... 10 7.4. VZROKI ZA NASTANEK MOTENJ HRANJENJA PRI ŠPORTNIKIH .................. 10 7.5. VPLIV DRUŽBE NA NAŠ ODNOS DO HRANE ...................................................... 10 7.6. ŽENSKE IMAJO VEČ TEŽAV V ODNOSU DO HRANE ........................................ 11 7.7. ANOREKSIJA NERVOZA .......................................................................................... 12 7.7.1. Nastanek anoreksije............................................................................................... 13 7.7.2. Telesni znaki anoreksije ........................................................................................ 14 7.8. BULIMIJA NERVOZA ................................................................................................ 14 7.8.1. Telesni znaki bulimije ........................................................................................... 16 7.8.2. Povzročitelji anoreksije in bulimije....................................................................... 17 7.9. KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE........................................................................... 17 7.9.1. Telesni znaki kompulzivnega prenajedanja .......................................................... 18 7.10. ORTOREKSIJA NERVOZA................................................................................. 18 7.11. ZDRAVLJENJE MOTENJ HRANJENJA ................................................................. 19 7.12. KAM SE LAHKO OBRNETE PO POMOČ PRI MOTNJAH HRANJENJA ........... 20 8 PRAKTIČNI DEL................................................................................................................. 22 8.1 Metode raziskovanja ...................................................................................................... 22 8.2 Vzorec ............................................................................................................................ 22 8.3 Metoda ankete ................................................................................................................ 22 9. ZAKLJUČEK....................................................................................................................... 45 10. Literatura ............................................................................................................................ 46 11. PRILOGA........................................................................................................................... 47 3 2. POVZETEK Sem učenka 9. razreda osnovne šole Franca Rozmana-Staneta in odločila sem se za raziskovalno nalogo s področja psihologije in pedagogike na temo motnje hranjenja. To temo sem izbrala iz več razlogov. Motnje hranjenja smo obravnavali pri pouku biologije in že od začetka so me zelo zanimale. Ta problem je vse bolj aktualen in vse več je premalo ali preveč (pre)hranjenih ljudi. Želela sem raziskati ozaveščenost o motnjah hranjenja osnovnošolcev in srednješolcev, kje bi poiskali pomoč, ob prehranjevalni motnji, kako redno uživajo hitro hrano in sladkarije, ali redno uživajo zajtrk, pri katerem obroku zaužijejo največ hrane ipd. V raziskovalni nalogi sem se odločila za metodo ankete, saj sem s tem najlažje ugotovila razlike v poznavanju motenj prehranjevanja med osnovnošolci in srednješolci. 4 3. ABSTRACT I am a student of the ninth class of the Franca Rozmana- Staneta primary school and I decided to do the research project about eating disorders at the area of psihology and pedagogic. I have chosen this project because of the several reasons. We have talked about them at the biology and I am also interested in this serious problem. Nowadays, this problem is quite serious. There are more and more people, who have problems with it. I wanted to find out what the students of the primary and secondary schools think about eating disorders and where would they search for help if they had these problems. I was also interested in, how often they eat fast food and sweets if they have breakfast regularly, at which meal they eat most food, etc. I chose a survey as my research task because with this I could easily recognize differences in knowledge about eating disorder between pupils and students . 5 4. UVOD Motnje hranjenja so problem zasvojenosti s hrano. Osebe, ki zaradi njih trpijo, ne zmorejo obvladovati svojega hranjenja. Večinoma se z motnjami hranjenja srečajo osebe, ki pogosto jedo veliko preveč ali premalo, ob tem nekatere še bruhajo ali jemljejo odvajala, neprestano skušajo hujšati. Skratka, imajo močan občutek, da so ujete v "začaran krog" misli, bojev in akcij v zvezi s hrano. Hrano rabimo za preživetje. Tu ni izjeme. In do sem je vse enostavno. Od tu dalje pa je hranjenje bolj zapletena reč, če ga podrobneje pogledamo. Jemo ne samo zato, da bi zadovoljili fizično lakoto, ampak tudi iz užitka. S hrano je povezanih kup občutkov, posebnih situacij, spominov in družbenih norm, kar vse poleg lakote vpliva na to, kaj in koliko jemo. Že od prvih dni življenja je hrana tudi simbol skrbi in ljubezni. Dojenček z mlekom ne dobiva le fizične hrane za preživetje, ampak mu hranjenje pomeni tudi stik z materjo, nežnost, varnost. Že med dojenčki lahko opazimo, da eni pojedo več, drugi manj. Ko pa ljudje rastemo, obstajajo pri hranjenju še večje razlike med nami. Kako, kdaj in koliko hrane spravimo vase. Nekateri pojedo več hrane kot drugi, enim se to pozna na teži bolj, drugim manj, imamo tudi različne fizične in druge potrebe po hrani. Včasih gredo ljudje s tem, da jedo preveč ali premalo tako daleč, da škodujejo svojemu zdravju. Kaj vse torej vpliva na to, koliko in kako bomo jedli? V zadnjih desetletjih so se anoreksija in bulimija razširili prav zato, saj ideal ženske vse bolj postaja vitko telo, vse preveč so aktualne diete, ki naj bi pomagale ohranjati lepoto in nizko telesno težo. Angleška organizacija Eating Disorders Association navaja, da danes približno 2% mladih žensk (in približno desetkrat manj moških) trpi za anoreksijo ali bulimijo kot obliko motnje hranjenja, veliko več pa jih trpi za kompulzivnim prenajedanjem ali drugimi, manj tipičnimi oblikami zasvojenosti s hrano. Te podatke bi lahko vzeli za okvirne ocene tudi pri nas, vsaj do tedaj, ko bo pri nas opravljena kakšna študija o razširjenosti motenj hranjenja. 6 5. NAMEN NALOGE Glavni cilj naloge je, da ugotovim kakšen odnos imajo učenci osnovnih in srednjih šol do hrane. Želim ugotoviti: -ali so srednješolci in osnovnošolci seznanjeni z motnjami hranjenja , -ali vsi srednješolci in osnovnošolci kosijo v šolah, -ali vsi srednješolci in osnovnošolci spremljajo svojo telesno težo, -ali se znaki motenj hranjenja bolj pogosto pojavljajo pri srednješolcih kot osnovnošolcih, -ali jedo vsi osnovnošolci in srednješolci hitro hrano, -ali jedo vsi osnovnošolci in srednješolci sladkarije, -ali so srednješolci in osnovnošolci zadovoljni s svojo težo, -ali srednješolci in osnovnošolci vedo kam se lahko obrnejo v primeru, motnje hranjenja. 6. HIPOTEZE 1. Srednješolci so z motnjami hranjenja bolje seznanjeni kot osnovnošolci. 2. Več osnovnošolcev kosi v šolah kot srednješolcev. 3. Srednješolci spremljajo svojo težo bolj pogosto kot osnovnošolci. 4. Pri srednješolcih se znaki motenj hranjenja pojavljajo bolj pogosto, kot pri osnovnošolcih. 5. Srednješolci uživajo hitro hrano bolj pogosto kot osnovnošolci. 6. Srednješolci uživajo sladkarije bolj pogosto kot osnovnošolci. 7. Osnovnošolci so s svojo težo bolj zadovoljni kot srednješolci. 8. Srednješolci bolje vedo na koga bi se obrnili, če bi imeli prehranjevalno motnjo, kot osnovnošolci. Na osnovi teh hipotez sem sestavila anketo, rezultati so hipoteze potrdili ali ovrgli. 7 7. TEORETIČNI DEL 7.1 MOTNJE HRANJENJA Motnje hranjenja so bolezni sodobne dobe, kjer oboleli za svoje boljše počutje zlorablja hrano. So le zunanji, vidni odraz globoke duševne in čustvene stiske in nesprejemanja sebe. S spremenjenim odnosom do hrane in hranjenja se takšna oseba izogiba bolečini in trpljenju. Potrebno jih je razlikovati od motenj prehranjevanja (enolična prehrana, shujševalne diete, izpuščanje obrokov), ki še niso bolezen, lahko pa to postanejo. 1 Slika 1: Prehrambena piramida Pri najstnikih so najbolj pogoste vrste motenj hranjenja anoreksija, bulimija in kompulzivno prenajedanje. V mladosti sta najpogostejši anoreksija in bulimija. Večinoma obolevajo dekleta, v zadnjem času se opaža porast tudi pri fantih. Motnje hranjenja v mednarodnih klasifikacijah bolezni niso uvrščene med bolezni odvisnosti. Kljub temu pa so jim v marsičem podobne. Tako kot pri odvisnosti od psihoaktivnih snovi (npr.: alkohol, droge, določena zdravila, ) človek ves čas razmišlja le o tem, kako bo dobil snov, ki jo potrebuje, tudi pri motnjah hranjenja oseba ves čas razmišlja le o hrani. 1 Vir: http://img229imageschack .us 8 Hrana je v tem primeru tista snov, ki je središče vseh razmišljanj; kje in kako jo zaužiti in jo nato čim prej spraviti iz sebe, ali pa, kako se ji upreti. To je 24-urna zaposlitev, preokupacija, celo obsedenost. Tudi posledice motnje hranjenja so podobne tistim pri bolezni odvisnosti. Kratkoročni odvisnosti (imenovani tudi "medeni tedni"), tekom katere se človek počuti celo boljše kot prej, postane bolj samozavesten, se ne "sekira" in je navidezno uspešnejši, dolgoročno sledi zapiranje vase, vedno večji občutek izgube kontrole in neobvladovanja svojega življenja, socialni umik in zapiranje vase. Motnje hranjenja so zapletenejša odvisnost od vseh drugih, saj "nevarne snovi" (hrane) ne moremo prenehati uživati, temveč moramo hrano jesti in se jo obenem naučiti uživati drugače in na novo. Če lahko pri odvisnosti z drugimi snovmi merimo ozdravitev s količino samodiscipline, ki se kaže v "zadnjem kozarcu", "zadnjem jointu" ali "zadnjem šusu", kar daje navidezni občutek, da smo ozdravljeni, tega pri odvisnosti s hrano ne moremo. 7.2. VZROKI Vzrok za nastanek motenj hranjenja je večplasten in ga je mogoče iskati v genetiki, socialni strukturi, kulturnih pričakovanjih in v pritisku družbe, ki teži k vedno bolj idealnemu telesnemu videzu. V zadnjem času pa so psihologi začeli ugotavljati, da ima velik vpliv na motnje hranjenja tudi družina. Predvsem so spoznali, da človek, ki zboli za motnjami hranjenja preko hrane sporoča in izraža določena težka čustva, ki jih ne zmore ali ne zna predelati oziroma izraziti na drugačen način. Zato gre v primeru anoreksije le za simbolno obliko zavračanja hrane, ki pa pomeni zavračanje vseh čustev, ki prihajajo od zunaj. Tako zavračanje hrane pomeni skrajno in edino obliko nadzora oziroma način soočanja s težkimi čutenji kot so žalost, sram, osamljenost in strah. Pri bulimiji ljudje sicer sprejemajo hrano, sprejemajo čustva od zunaj, vendar jih ne zmorejo predelati in jih tako izbruhajo oziroma izločijo skupaj s hrano. Vsem različicam motenj hranjenja je torej skupno, da hrana ni več namenjena temu, da bi omogočila, da naš organizem normalno deluje, temveč postane izrazno sredstvo za nadzor in soočanje s stisko in težkimi čutenji. 9 7.3. STARŠI SO V HUDI STISKI Pojav motenj hranjenja v družini je nekaj, česar se starši zelo bojijo. Še posebno težko je sprejeti dejstvo, da otrok kar naenkrat noče več jesti, se sam pripravi do bruhanja. Ob tem se v starših prebudi huda stiska in z njo povezani stres, sram, strah in jeza. Najhujši pa je občutek nemoči in krivde, ko otrok škoduje samemu sebi, mati in oče pa tega ne znata in ne zmoreta ustaviti. Ta občutja ponavadi vodijo v še večji nadzor otrokovega prehranjevanja, kaj je, koliko poje, kdaj je v želji, da bi se njihov otrok začel spet normalno prehranjevati in da zaradi motnje ne bi imel oziroma bi imel čim blažje telesne posledice. Nehote pa spregledajo in ne začutijo otrokovih občutij in stiske, ki jih izraža na takšen način. To pa v otroku še poveča stisko ter občutke krivde in nevrednosti, ki vodijo v še večjo odtujenost in zahajanje v svoj svet. Tako otrok tone vse globlje v svojo bolezen in osamo, kar ima lahko tudi tragične posledice. 7.4. VZROKI ZA NASTANEK MOTENJ HRANJENJA PRI ŠPORTNIKIH Nešteto faktorjev lahko privede športnika do motenj prehranjevanja. Vse bolj se poudarja nezadovoljstvo s telesom in profesionalnim nastopom. Kombinacija socialnega pritiska, nizke samozavesti, negativne podobe o svojem telesu in tekmovalnosti lahko pri občutljivem športniku sproži rizična vedenja. Želja po vrhunskih rezultatih, ki nekaterim prinese denar, drugim slavo, vendar na žalost večina dela proti svojemu zdravstvenemu ravnotežju in psihofizični stabilnosti, ki je predpogoj za dobre in stabilne rezultate. 7.5. VPLIV DRUŽBE NA NAŠ ODNOS DO HRANE Če za začetek pokukamo malo v zgodovino, lahko že več stoletij nazaj najdemo raznovrstne obrede, povezane s hrano. Praznovanja, kjer so se mize "šibile od dobrot", obstajajo že od nekdaj. Naj bo to rojstni dan, rojstvo, poroka, smrt, dobro opravljen posel - ob vseh teh dogodkih proslavljamo pogosto tudi s slavnostnimi obroki, posladki. Hrana tu pomeni način izražanja veselja ob nekem dogodku. 10 Tudi nekateri religiozni prazniki in obredi so že stoletja povezani s postom ali uživanjem prav določenih vrst hrane. Darja Zaviršek (1994) omenja sveto Katarino iz Siene, ki je v 14. stol. dnevno pojedla le pest zelišč. Danes bi jo morda označili kot anoreksično, a njeno početje v tistem času je pomenilo predvsem predanost religiji in dokazovanje sposobnosti samoobvladovanja. Danes je odklanjanje hrane tudi način podrejanja družbenim predstavam, ki dajejo vitkemu telesu (pogosteje ženskemu), posebno vrednost. Pretirano hranjenje lahko včasih vidimo tudi kot obliko upora temu idealu vitkosti. Seveda pa ima odklanjanje ali pretirano uživanje hrane še veliko drugih socialnih ali psiholoških razsežnosti. 7.6. ŽENSKE IMAJO VEČ TEŽAV V ODNOSU DO HRANE Poglejmo, zakaj imajo prav ženske pretežno težave v odnosu do hrane. Na sploh smo naučeni, da nismo sami najboljši “razsodniki” lastne vrednosti, ampak da nam morajo drugi določiti koliko veljamo. Če to sprejmemo in naš občutek lastne vrednosti izhaja le iz tega, kaj drugi menijo o nas, smo prisiljeni delati stvari, ki nas ne osrečujejo, a nas drugi zaradi njih hvalijo. Ženske se uči tudi, da morajo biti občutljive za druge in biti v podporo. Ko teh zahtev ne zmorejo več izpolnjevati, jim je najbližja uteha hrana, ki izgleda kot edina zadovoljitev njihovih potreb. Poleg tega jim je hrana “blizu”. Zaradi pogoste vloge gospodinje se veliko njihovega dela suče okrog hrane (načrtovanje, nakupi, kuhanje, pomivanje, izkazovanje skrbi za druge s pripravljanjem sladic). Zaradi nenehnih opozoril pred posledicami, pa se pogosto gibljejo med dietami, zaskrbljenostjo kaj lahko pojedo in obdobji prenajedanja, ko jim je dovolj prikrajševanja pri hrani. V časopisih in drugih medijih se ženskam daje ambivalentna (nasprotujoča si) sporočila okoli hrane. V reklamah je polno namigov naj preizkusijo nove diete, se znebijo celulita, skrbijo za to, da bodo lahko zlezle v bikinke ... Na drugi strani pa je ženskam namenjeno kup receptov za pripravo prazničnih kosil, tort in drugih kaloričnih jedi. Predpostavlja se, da bodo ženske kuhale za druge, one pa se bodo odpovedovale oziroma brzdale željo po sladkem. V razvitih delih sveta je problem s preskrbo hrane v večji meri že preteklost. Pravzaprav je marsikje hrane več kot dovolj, in prav tam se postavlja kot ideal vitkost. Le-ta postaja pojem, ki se povezuje z zdravjem, privlačnostjo, pa tudi discipliniranostjo, samozavestnostjo in 11 uspešnostjo. Nasprotje temu je debelost, ki se ji pogosto pripisuje osebnostne lastnosti kot so lenoba, dolgočasnost, neprivlačnost, celo nespodobnost. Vitkost je oboževana in takorekoč vrednota, debelost pa se ne odobrava in se povezuje z nizkim (samo)spoštovanjem. Seveda pa vsaka "težava s hrano" (npr. preobilna večerja, tolaženje s tortico, ko nam je hudo, shujševalne diete, jemanje odvajal ali post kdaj pa kdaj) še ne pomeni motnje hranjenja. Kar motnje hranjenja loči od običajnih težav ali nezdravega odnosa do hrane je resno načeto zdravje (zaradi odnosa do hrane) in občutek ujetosti v "začaran krog" okoli hrane. 7.7. ANOREKSIJA NERVOZA Anoreksija nervoza oziroma anoreksija je značilen pretiran strah pred debelostjo in nima nobene zveze z realnostjo. Večinoma obolevajo pridna, marljiva in uspešna dekleta. Vso energijo usmerjajo v oblikovanje svojega telesa ter tako poskušajo lajšati notranjo bolečino. Počutijo se debele, čeprav so že popolnoma shujšane ali celo podhranjene. V začetku je hujšanje še možno ustaviti, kasneje pa tega ne more več kontrolirati. Šele takrat se začnejo zavedati, da je nekaj narobe. Pojavlja se pri dekletih od 13. do 18. leta starosti, obolevajo pa čedalje mlajša dekleta, stara tudi 8 ali 9 let. 2 2 Slika 2: Anoreksija Vir: http://www.ekonomska.org/pouktv/0708/3cklaicm/Slike/anoreksija.jpg 12 7.7.1. Nastanek anoreksije Dekleta, ki so zasvojena s suhostjo, anoreksijo imajo pred seboj le en cilj, postati še bolj suha. Anoreksija se začne povečini tako, da dekleta štejejo vsako kalorijo, da jedo samo manj sladka in manj mastna živila, pri čemer nenehno hodijo na tehtnico, da bi videle, če se niso slučajno zredila. V skrajnih primerih živijo samo od čajev, zaslajenih z umetnimi sladili in se nikomur ne pustijo prepričati, da je njihovo početje nesmiselno in nevarno. Dojemanje lastnega telesa je pri nekaterih dekletih z anoreksijo tako popačeno, da so prepričana da so »klobasaste« kot reklamni možici firme Michelin, ki izdeluje avtomobilske gume. 3 Slika 3: Videnje anoreksične osebe Potrebno pa je poudariti, da je poimenovanje motnje zavajajoče, saj "anoreksija" pomeni izgubo apetita, ta pa pri opisani motnji ne izgine, le želja po nadzoru zaužite hrane je pretirana. Zavajajoče in napačno je prepričanje, da ima tisti, ki bruha bulimijo, tisti, ki strada pa anoreksijo. 3 Vir: http://www.lifedynamix.com/articles/files/Anorexia.jpg 13 Ločimo dva podtipa anoreksije: Purgativni tip anoreksije Te osebe vzdržujejo nizko telesno težo s pomočjo bruhanja in jemanja odvajal. Restriktivni tip anoreksije Te osebe odklanjajo vse vrste hrane, ki je visoko kalorična, ponavadi pa ob tem še pretiravajo s telesno aktivnostjo. 7.7.2. Telesni znaki anoreksije Velika izguba telesne teže, suha, nezdrava (bledo rumena) polt, izpadanje las, cepljenje nohtov, povečana dlakavost po obrazu in telesu, izostajanje menstruacije, zaprtje, slaba prekrvavljenost, nizek krvni tlak, dehidracija, slabotnost, omedlevica, moteno spanje in glavoboli so telesni znaki anoreksije. 4 4 Slika 4: Telesni znaki anoreksije Vir: http://www.mb.sik.si/vsebina.asp?lang=sl&str=433 14 7.8. BULIMIJA NERVOZA Bulimija nervoza oziroma bulimija je obolenje, kjer se izmenjujejo obdobja prenajedanja, ki jim sledijo neustrezni načini odstranjevanja zaužite hrane iz telesa. Ob prenajedanju se sprošča občutek notranje napetosti, ki ji nato sledi krivda in sram, zaradi česar želi nato zaužito hrano odstraniti iz telesa. Pojavlja se pri dekletih in mladih ženskah v adolescenci in zgodnji odraslosti. Pri fantih se bulimija zalo redko pojavlja, natančnega števila obolelih ni. Bulimija je obravnavana kot samostojna bolezen šele od šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Pred tem je veljala za atipično obliko anoreksije. Vzroki za nastanek motenj hranjenja so v ožjem (družina) in širšem okolju ob prisotnosti določenih osebnostnih značilnostih. Zaradi medijskih vplivov okoli 60% najstnic ni zadovoljnih s svojim izgledom. Želja po nenaravni vitkosti kot upanju po večji sprejetosti jih lahko pripelje do življenjsko ogrožujočih posledic. Odraščanje ob neustreznih odnosih v družini je za odraščajoče bitje lahko močan razlog za nastanek motenj hranjenja. 5 Slika 5: Bulimija Za uspešno zdravljenje je osnovni pogoj lastna motivacija. Proces zdravljenja je dolgotrajen in pri mladostnikih vključuje tudi starše. Samo obolenje ima značaj odvisnosti, čemur je 5 Vir: http//:www.svezazene.com 15 prilagojen tudi način zdravljenja. Spremeniti je treba odnos do hrane, hrana naj bo samo zapolnitev energetskih potreb organizma, ne pa za lajšanje bolečin ali stisk. Ozdravitev je uspešna, ko se obolela oseba nauči pravilno in zrelo reagirati na življenje z vsem kar nam prinese, ne pa pobegniti v svet omame. Glede na stanje obolelega je zdravljenje lahko bolnišnično, ambulantno ali v posebnih skupinah z usposobljenimi terapevti. Do odločitve za zdravljenje je običajno potrebnih 5-6 let. Ločimo dva podtipa bulimije: • Purgativni tip bulimije Temu je podvržena večina oseb z bulimično motnjo, saj po prenajedanju sledi bruhanje ali jemanje odvajal • Nepurgativni tip bulimije Obdobju prenajedanja sledi stradanje, odklanjanje hrane, pretirana telesna aktivnost 7.8.1. Telesni znaki bulimije Telesni znaki blimije so nihanje telesne teže, otekle žleze slinavke (okrogel obraz), žulji na hrbtni strain rok (posledica bruhanja), vneto grlo in žrelo, cepljenje nohtov in las, nezdrava polt, razpokane ustnice, težave z glasilkami, bolezni ustne votline in zob, neredna menstruacija, vnetje ledvic (posledica odvajal), prebavne motnje, omedlevica, slabost, motnje srčnega utripa. Drugače, kot pri anoreksiji, pri dekletih z bulimijo ne opazimo, da bi bilo kaj narobe. So sicer vitke, ne pa suhe. Mnogim uspeva motnje hranjenja prikrivati celo pred prijatelji in starši. Vendar živijo ta dekleta v začaranem krogu, pri čemer se zavedajo,da je to bolezen. Nenehno bruhanje lahko vodi v kronično vnetje požiralnika in želodca. Dekleta s bulimijo lahko nadzorujejo svojo telesno težo, ne pa tudi sebe. 16 7.8.2. Povzročitelji anoreksije in bulimije Pri mnogih dekletih preide suhost v bulimijo in obratno. Ne glede na to ali trpijo za eno ali drugo motnjo, imajo prizadete marsikaj skupnega: njihova samozavest je skoraj popolnoma odvisna od njihove zunanjosti, torej postave. Nekaj gramov preveč in že se skoraj ne prenašajo več, saj so prepričane, da so debele in nagnusne. Pri tem je popolnoma vseeno kaj mislijo drugi. Strahu pred debelostjo se skorajda ne morejo več znebiti. Suha dekleta pogosto pesti tudi strah pred tem, da bodo postale ženske. Da bi njihovo telo ostalo kolikor mogoče otroško se poskušajo znebiti vseh ženskih okroglin. Ne počutijo se zmožne živeti kot odrasle, samozavestne ženske. 7.9. KOMPULZIVNO PRENAJEDANJE Kompulzivno prenajedanje Oseba, ki trpi za kompulzivnim prenajedanjem poskuša obvladati neprijetna, boleča čustva in notranji nemir s prenajedanjem, pri tem pa izgubi kontrolo. S hrano se tolaži, znižuje napetost in strah, toda boleča čustva ostanejo. O tej motnji govorimo takrat, ko se to prisilno vedenje pojavlja vsaj dvakrat na teden. Oseba se prenajeda brez jasnega razloga, čeprav ni fizično lačna. Možne so epizode prenajedanja z visokokalorično hrano različnih okusov, v katerih oseba v kratkem času poje velike količine hrane in pri tem hitro golta, lahko pa se prenajeda čez ves dan. Lahko se prenaje tudi do fizične slabosti oziroma poje toliko, da že občuti neudobje ali bolečino. Občutek ima, da je izgubila kontrolo, nadzor nad hranjenjem, da se ne more obvladati. Tej prisili se težko upre, sčasoma celo vse težje, kajti kompulzivno prenajedanje je progresivna bolezen. To pomeni, da bolezen napreduje in jo oseba vse težje obvlada z voljo in disciplino. Miselno je preokupirana s hrano, nadzorom nad hranjenjem in telesnim videzom. Zaradi prenajedanja jo mučijo občutki krivde in sramu, prezir do sebe. Zaradi svojega odnosa se počuti požrešno in debelo, tudi če to ni. Svoje početje večinoma poskuša skriti pred drugimi. Nekatere osebe pa se prenajedajo tudi v družbi in iz sebe brijejo norca, da bi se opravičili pred drugimi. 17 Vedno znova si oseba obljubi, da se bo prenajedala samo še danes, in da v naslednji dan začne z dieto. Vnos hrane ter telesni videz poskuša nadzirati na različne, načine in sicer izpušča obroke, je le polovične porcije, odreka se določenim vrstam hrane, pretirano telovadi, navdušuje se nad vedno novimi dietami, ki obljubljajo čudeže. Za njo je veliko število neuspelih poskusov obvladovanja notranje prisile po prenajedanju, kar se kaže v lotevanju številnih diet, celo postenja, po prekinitvi diete pa je sla po hrani še bolj neustavljiva, zaradi česar ji telesna teža pogosto niha. Telesna teža osebe s kompulzivnim prenajedanjem je lahko previsoka, ni pa nujno. 6 Slika 6: Prenajedanje 7.9.1. Telesni znaki kompulzivnega prenajedanja Debelost, potenje, visok krvni pritisk, prebavne motnje, bolezni sklepov in hrbtenice, sladkorna bolezen, motnje menstrualnega ciklusa, težave pri spolnosti, glavoboli, depresivnost, težave s koncentracijo. 7.10. ORTOREKSIJA NERVOZA Kadar način zdravega prehranjevanja prestopi mejo zmernosti ter postane obsesija in odvisnost, pojav strokovno imenujemo ortoreksija nervoza. 6 Vir: http//:med.over.net 18 Ortoreksijo je leta 1997 definiral dr. Bratman in je zloženka iz grških besed orthos, ki pomeni pravilen in orexis, ki pomeni apetit. Oseba z ortoreksijo se torej s pravilnim in zdravim prehranjevanjem želi počutiti čisto, zdravo in naravno. Prehranjevanje z zdravo hrano je vsekakor koristno, vendar do meje, do katere ukvarjanje z njo ne poruši izgrajenega življenjskega stila in začne omejevati funkcioniranje osebe na drugih področjih življenja. Pretirano ukvarjanje z zdravo prehrano in pravili prehranjevanja lahko začne pri posamezniku prevladovati do te mere, da zaobjame večji del vsakdana ter vpliva tudi na spremembo odnosa z drugimi ljudmi. V takšnem obsegu jo pojmujemo kot motnjo, ki pa zaenkrat še ni uvrščena v mednarodno klasifikacijo bolezni. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da v primerih ekstremne obsedenosti z zdravim prehranjevanjem, osebe pogosto izgubljajo telesno težo in postajajo podhranjene. Danes prevladuje strokovno mnenje, da je ortoreksija specifična in je ne moremo uvrstiti med že obstoječe vrste, čeprav je z njimi tesno povezana. Pretiravanje z zdravim prehranjevanjem se lahko kaj hitro sprevrže v anoreksijo, velja tudi nasprotno, razlaga. Ljudje z ortoreksijo se občasno tudi prisilno prenajedajo ali razvijejo bulimijo nervozo, dodaja, saj težko zdržijo na strogih ortodoksnih dietah(te diete vsebujejo le »zdravo« hrano brez masti sladkorjev), ki so si jih določili. Po študiji, opravljeni leta 2004 na univerzi v Rimu, skoraj sedem odstotkov prebivalstva trpi za ortoreksijo, pri čemer je zanimivo, da naj bi se z njo pogosteje srečevali moški. 7. 11. ZDRAVLJENJE MOTENJ HRANJENJA Motnje hranjenja zdravimo ambulantno in hospitalno, odvisno od motiviranosti in izraženosti same motnje. Osebe z motnjami hranjenja, ki pridejo k strokovnjaku po pomoč, sprva pogosto kot cilj zdravljenja navedejo željo po prenehanju prenajedanja, bruhanja, stradanja. To so le simptomi njihove motnje in tekom zdravljenja je potrebno ugotoviti ozadje, oziroma dejavnike in vzroke, ki so povzročili njihov nastanek, se jih naučiti razumeti in sprejeti. Motnje hranjenja so ozdravljive, potrebno pa je veliko volje, vztrajnosti in truda. Ozdravljenost ne pomeni le izginotja simptomov, temveč tudi ustrezno psiho-socialno funkcioniranje ter posledično občutek zadovoljstva s svojim življenjem. Kar po domače pomeni, da se dobro počutimo v svoji koži. 19 7.12. KAM SE LAHKO OBRNETE PO POMOČ PRI MOTNJAH HRANJENJA: DRUŠTVO ZA USTVARJANJE IN KVALITETO ŽIVLJENJA MUZA Svetovalnica za motnje hranjenja MUZA Kongresni trg 1 (pritličje, soba 10 in 11) 1000 Ljubljana Tel.: 01/425 03 38 KLINIČNI ODDELEK ZA MENTALNO ZDRAVJE Zaloška 29 1000 Ljubljana Tel.: 01/540 20 30 Fax.: 01/540 21 58 CENTER ZA IZVENBOLNIŠNIČNE PSIHIATRIČNE DEJAVNOSTI Njegoševa 4 1000 Ljubljana Tel.: 01/231 59 90 Fax.: 01/231 28 99 PEDIATRIČNA KLINIKA Vrazov trg 1 1000 Ljubljana Tel.: 01/300 32 00 OVEREATERS ANONYMOUS OA Slovenska skupnost p.p. 4244 1001 Ljubljana E-pošta: [email protected] ŽENSKA SVETOVALNICA Miklošičeva 12 1000 Ljubljana Tel.: 01/434 72 61 20 Fax.: 01/434 72 61 E-pošta: [email protected] Internetna stran: www.geocities.com/zenskasvetovalnica SVETOVALNI CENTER ZA OTROKE, MLADOSTNIKE IN STARŠE Gotska 18 1000 Ljubljana Tel.: 01/583 75 00 Fax.: 01/519 11 20 CENTER ZA ZDRAVLJENJE BOLEZNI OTROK Šentvid pri Stični 44 1296 Šentvid pri Stični Tel.: 01/788 50 06 Fax.: 01/788 50 52 ZAVOD ZA PSIHOSOCIALNO POMOČ Z UMETNOSTJO PU 1000 Ljubljana Tel.: 031/378 082 21 8 PRAKTIČNI DEL 8.1 Metode raziskovanja Pri raziskovanju teoretičnih stališč sem uporabila strokovno literaturo in internet. Ta sta obsegala predvsem področja motenj hranjenja, opise posameznih motenj, kako prepoznati motnje hranjenja in kako naj bi osebam s motnjami hranjenja pomagali. Pri raziskovalnem delu sem uporabljala metodo ankete. 8.2 Vzorec Anketirala sem 91 osnovnošolcev, 36 je bilo fantov in 55 deklet ter 90 srednješolcev, 36 je bilo fantov in 54 deklet. 8.3 Metoda ankete Oblikovala sem anketo, ki je obsegala 27 vprašanj. Anketo sem razdelila med osnovnošolce 8. in 9. razredov in med srednješolce 3. letnika. Odgovarjalo je 181 učencev in dijakov. S pomočjo ankete sem ugotavljala ali obstajajo razlike v poznavanju motenj prehranjevanja. med osnovnošolci in srednješolci, primerjala sem rezultate osnovnošolcev in srednješolcev. 22 1. Ali ste že slišali za anoreksijo? 16% da ne 84% Graf 1A.: Osnovnošolci, ki so že slišali za anoreksijo Število odgovorov da 76 ne 15 0% da ne 100% Graf 1B: Srednješolci, ki so že slišali za anoreksijo Število odgovorov da 90 ne 0 Iz grafov je razvidno, da večina anketiranih osnovnošolcev pozna oziroma so že slišali za anoreksijo, 16% pa ni zanjo še niti slišalo. Vsi anketirani srednješolci pa poznajo oziroma so že slišali za anoreksijo. Srednješolci so z anoreksijo boljše seznanjeni kot osnovnošolci. 23 2. Ali ste že slišali za bulimijo? 32% da ne 68% Graf 2A: Osnovnošolci, ki so že slišali za bulimijo Število odgovorov da 62 ne 29 1% da ne 99% Graf 2B: Srednješolci, ki so že slišali za bulimijo Število odgovorov da 89 ne 1 Veliko osnovnošolcev je že slišalo za bulimijo, 32% pa še ne. Skoraj vsi srednješolci poznajo bulimijo. Tudi s bulimijo so srednješolci boljše seznanjeni kot osnovnošolci. 24 3. Ali ste že slišali za kompulzivno prenajedanje? 48% da ne 52% Graf 3A: Osnovnošolci, ki so že slišali za kompulzivno prenajedanje. Število odgovorov da 44 ne 47 36% da ne 64% Graf 3B: Srednješolci, ki so že slišali za kompulzivno prenajedanje Število odgovorov da 58 ne 32 Večina osnovnošolcev (52%) še za kompulzivno prenajedanje ni slišala. Večina srednješolcev (64%) pa je za kompulzivno prenajedanje že slišala. Srednješolci so z vsemi motnjami hranjenja boljše seznanjeni kot osnovnošolci. 25 4. Kakšne občutke vam povzroča hrana? 8% 24% užitek tolažbo potešitev lakote 3% ne vem 65% Graf 4A: Občutki ki jih povzroča hrana pri osnovnošolcih občutek Število odgovorov užitek 22 tolažba 3 potešitev lakote 59 ne vem 7 0% 1% 1% 36% užitek tolažbo potešitev lakote ne vedo jezo 61% 1% krivdo Graf 4B: Občutki, ki jih povzroča hrana pri srednješolcih občutek Število odgovorov užitek 32 Ne vedo 1 krivdo 1 tolažbo 1 potešitev lakote 55 Večini osnovnošolcem povzroča hrana občutek potešitve lakote, 24% povzroča hrana užitek, najmanj učencem povzroča hrana tolažbo. 8% pa svojih občutkov ne zna opisati. 26 Podobne občutke povzroča hrana tudi pri srednješolcih največ jih čuti potešitev lakote, drugi čutijo užitek, 1% jih čuti krivdo, prav tako 1% tolažbo, 1% srednješolcev pa svojih občutkov ne zna opisati. Znake motenj hranjenja lahko opazimo pri 3% osnovnošolcev in pri 2% srednješolcev (upoštevala sem vse osnovnošolce in srednješolce, ki jim hrana povzroča tolažbo in krivdo). 5. Koliko obrokov zaužijete dnevno? 3% 1% 11% 19% en obrok dva obroka tri obroki štiri obroki pet obrokov 31% šest in več obrokov 35% Graf 5A: Število zaužitih obrokov osnovnošolcev dnevno Število obrokov Število odgovorov en 1 dva 10 tri 28 štiri 32 pet 17 Šest in več 3 3% 0% 3% 16% 30% en dva tri štiri pet šest in več 48% Graf 5B: Število zaužitih obrokov srednješolcev dnevno 27 Število obrokov Število odgovorov en o dva 3 tri 27 štiri 43 pet 14 Šest in več 3 1% osnovnošolcev zaužije na dan le en obrok, 11% osnovnošolcev dva obroka, 31% tri, večina štiri, 19% pet, 3% pa več kot pet obrokov. Pri 15% osnovnošolcev se pojavljajo znaki motenj hranjenja (upoštevala sem vse osnovnošolce, ki zaužijejo manj kot 3 ali več kot 5 obrokov dnevno) 3% srednješolcev zaužije na dan 2 obroka, 30% srednješolcev pa 3 obroke, večina štiri, 16% pet, 3% pa več kot pet obrokov na dan. Pri 6% srednješolcev se pojavljajo znaki motenj hranjenja (upoštevala sem vse srednješolce ki zaužijejo manj kot 3 ali več kot 5 obrokov dnevno). 6. Pri katerem obroku zaužijete največ hrane? 5% 8% 1% pri zajtrku pri malici pri kosilu pri večerji 86% Graf 6A: Največ zaužite hrane pri osnovnošolcih obrok Število odgovorov zajtrk 7 malica 1 kosilo 78 večerja 5 28 4% 4% 0% pri zajtrku pri malici pri kosilu pri večerji 92% Graf 6B: Največ zaužite hrane pri srednješolcih Število odgovorov pri zajtrku 4 pri malici 0 pri kosilu 82 Pri večerji 4 8% osnovnošolcev zaužije največ hrane pri zajtrku, najmanj jih največ hrane zaužije pri malici, večina jih največ hrane zaužije pri kosilu, 5% pa pri večerji. Pri 6% osnovnošolcev se pojavljajo znaki motenj hranjenja ( upoštevala sem vse, ki zaužijejo največ hrane pri večerji ali malici). 4% srednješolcev zaužije največ hrane pri zajtrku, prav tako jih večina jih največ hrane zaužije pri kosilu, 5% pa pri večerji. Noben srednješolec ne zaužije največ hrane pri malici. Pri 4% srednješolcev se pojavljajo znaki motenj hranjenja(upoštevala sem vse, ki zaužijejo največ hrane pri večerji ali malici). 29 7. Kolikokrat na teden zajtrkujete? 15% nič 2% en 44% dve tri štiri 17% pet šest 4% 5% 3% sedem 10% Graf 7A: Število zajtrkov osnovnošolcev na teden Število zajtrkov na teden Število odgovorov en 2 dva 15 tri 9 štiri 5 pet 3 šest 4 sedem 39 nič 14 18% 39% nič 3% en dve tri štiri pet 18% 2% šest sedem 7% 9% 4% Graf 7B: Število zajtrkov srednješolcev na teden 30 Število zajtrkov na teden Število odgovorov en 3 dva 16 tri 8 štiri 4 pet 6 šest 2 sedem 35 nič 16 Večina osnovnošolcev ima zajtrk manj kot petkrat na teden. 7% jih zajtrkuje pet do šestkrat na teden, ostali (44%) pa zajtrkujejo vsak dan. Večina srednješolcev zajtrkuje manj kot petkrat na teden, 9% jih zajtrkuje pet do šestkrat na teden, ostali (39%) pa zajtrkujejo vsak dan. Pri 34% osnovnošolcev in pri 39% srednješolcev se pojavljajo znaki motenj hranjenja (upoštevala sem vse srednješolce in osnovnošolce, ki zajtrkujejo manj kot trikrat na teden). 8. Kolikokrat na teden večerjate? 5% 4% 5% nič 10% ena dve tri štiri 5% 60% 7% 4% Graf 8 A: Število večerij osnovnošolcev na teden število večerij na teden Število odgovorov ena 4 dve 5 tri 8 štiri 5 pet 6 šest 4 sedem 54 nič 5 31 pet šest sedem 11% 1% nič 6% 9% ena dve tri štiri pet 57% 6% 7% 3% šest sedem Graf 8B: Število večerij srednješolcev na teden število večerij na teden Število odgovorov ena 1 dve 5 tri 8 štiri 5 pet 6 šest 3 sedem 52 nič 10 Večina osnovnošolcev večerja vsak dan, 11% jih večerja pet do šest krat na teden, ostali pa večerjajo manj kot petkrat na teden. Tako kot osnovnošolcih tudi večina srednješolcev večerja vsak dan, 10% jih večerja pet do šestkrat na teden, ostali pa večerjajo manj kot pet krat na teden Pri 29% osnovnošolcev in pri 33% srednješolcev se pojavljajo znaki motenj hranjenja, kar je zaskrbljujoče (upoštevala sem vse, ki večerjajo manj kot 5 krat na teden). 32 9. Ali kosite v šoli? 38% kosijo v šoli ne kosijo v šoli 62% Graf 9A: Osnovnošolci, ki kosijo v šoli kosijo v šoli ne kosijo v šoli Število odgovorov 35 56 36% kosijo v šoli ne kosijo v šoli 64% Graf 9B: Srednješolci, ki kosijo v šoli Število odgovorov kosijo v šoli 58 ne kosijo v šoli 32 Večina osnovnošolcev ne je kosila v šoli, 38% osnovnošolcev je kosilo v šoli. Večina srednješolcev je kosilo v šoli. 36% srednješolcev ne je kosila v šoli. V šolah kosi več srednješolcev kot osnovnošolcev, najverjetneje zaradi brezplačnih toplih obrokov v šoli. 33 10. Ali redno spremljate svojo telesno težo? 49% spremljajo ne spremljajo 51% Graf 10A: Osnovnošolci, ki redno spremljajo svojo telesno težo Število odgovorov spremljajo 46 ne spremljajo 45 32% spremljajo ne spremljajo 68% Graf 10B: Srednješolci, ki redno spremljajo svojo telesno težo Število odgovorov spremljajo 29 ne spremljajo 61 Večina osnovnošolcev redno spremlja svojo telesno težo, 49% ne. Večina srednješolcev ne spremlja redno svoje telesne teže, 32% jo spremlja. Osnovnošolci bolj spremljajo svojo težo kot srednješolci. 34 11. Zakaj spremljate svojo telesno težo? 7% 16% zdravstvenih razlogov lepotnih idealov telesne kondicije 20% drugi razlogi 57% Graf 11A: Vzroki spremljanja telesne teže pri osnovnošolcih Število odgovorov Zdravstveni razlogi 7 Lepotni ideali 9 Telesna kondicija 26 Drugi razlogi 3 3% 17% zdravstvenih razlogov lepotnih idealov telesne kondicije 46% drugih razlogov 34% Graf 11B: Vzroki spremljanja telesne teže pri srednješolcih Število odgovorov Zdravstveni razlogi 5 Lepotni ideali 10 Telesna kondicija 13 Drugi razlogi 1 Osnovnošolci in srednješolci po večini spremljajo svojo telesno težo zaradi telesne kondicije in lepotnih idealov, ostali zaradi zdravstvenih razlogov, najmanj učencev pa spremlja svojo teže zaradi drugih razlogov. 35 12. Ali ste zadovolji s svojo telesno težo? 42% so zadovoljni niso zadovoljni 58% Graf 12 A: Osnovnošolci, ki so zadovoljni s svojo telesno težo Število odgovorov so zadovoljni 53 niso zadovoljni 38 44% so zadovoljni niso zadovolnji 56% Graf 12 B: Srednješolci, ki so zadovoljni s svojo težo Število odgovorov so zadovoljni 50 niso zadovoljni 40 Večina osnovnošolcev je zadovoljnih s svojo težo, 42% pa ne, prav tako je večina srednješolcev zadovoljnih s svojo težo, 44% pa ne. Vendar so osnovnošolci bolj zadovoljni s svojo telesno težo kot srednješolci. 36 13. Če niste zadovoljni s svojo težo, kako vplivate nanjo? 13% 5% 3% 37% manjšimi obroki športom 3% intenzivnim hujšanjem niso odgovorili jedo več ne storijo nič 39% Graf 13A: Kako vplivajo osnovnošolci na telesno težo. Osnovnošolci z manjšimi obroki s športom z intenzivnim hujšanjem jedo več ne storijo nič niso odgovorili Število odgovorov 14 15 1 1 5 2 20% 30% manjšimi obroki športom jedo več ne storijo nič 10% 40% Graf 13 B: Kako vplivajo srednješolci na telesno težo. srednješolci Število odgovorov z manjšimi obroki 8 s športom 16 jedo več 4 ne storijo nič 12 37 Osnovnošolci in srednješolci spreminjajo svojo težo s manjšimi obroki, športom, tako da jedo več ( tisti, ki bi radi pridobili težo), ali pa ne storijo nič. Osnovnošolci spreminjajo svojo težo tudi s intenzivnim hujšanjem, 1% osnovnošolcev pa ni odgovorilo. 14. Kolikokrat na teden uživate hitro hrano? 33% 39% manj kot enkrat na teden enkrat na teden večkrat na teden vsak dan ne jedo hitre hrane 1% 9% 18% Graf 14A: Uživanje hitre hrane pri osnovnošolcih Št. odgovorov manj kot enkrat na teden 36 enkrat na teden 17 večkrat na teden 8 vsak dan 1 ne jedo hitre hrane 30 18% 1% 36% manj kot enkrat na teden enkrat na teden večkrat na teden vsak dan 17% ne jedo hitre hrane 28% Graf 14B: Uživanje hitre hrane pri srednješolcih 38 Št. odgovorov manj kot enkrat na teden 33 enkrat na teden 25 večkrat na teden 15 vsak dan 1 ne jedo hitre hrane 16 Večina osnovnošolcev ne je hitre hrane ali pa jo je manj kot enkrat na teden. 18% je hitro hrano enkrat na teden, 10% pa je hitro hrano večkrat na teden. Večina srednješolcev ne je hitre hrane ali pa jo je manj kot enkrat na teden. 28% je hitro hrano enkrat na teden, ostali pa jedo hitro hrano večkrat na teden. Pri 10% osnovnošolcev in 18% srednješolcev se pojavljajo znaki motenj hranjenja (upoštevala sem vse tiste, ki jedo hitro hrano večkrat na teden). 15. Kolikokrat na teden jeste sladkarije? 19% 2% 8% 30% manj kot enkrat na teden enkrat na teden večkrat na teden vsak dan ne jedo sladkarij 41% Graf 15A: Uživanje sladkarij pri osnovnošolcih manj kot enkrat na teden enkrat na teden večkrat na teden vsak dan ne jedo sladkarij Št. odgovorov 7 27 38 17 2 39 17% 3% 6% 16% manj kot enkrat na teden enkrat na teden večkrat na teden vsak dan ne jedo sladkarij 58% Graf 15B: Uživanje sladkarij pri srednješolcih Št. odgovorov manj kot enkrat na teden 5 enkrat na teden 14 večkrat na teden 53 vsak dan 15 ne jedo sladkarij 3 10% osnovnošolcev uživa sladkarije manj kot enkrat na teden ali pa jih ne je. Večina jih je enkrat do večkrat na teden(71%) ostali pa jedo sladkarije večkrat na teden. 9% osnovnošolcev je sladkarije manj kot enkrat na teden ali pa jih ne je. Večina jih je enkrat do večkrat na teden (74%) ostali pa jedo sladkarije večkrat na teden. Osnovnošolci in srednješolci uživajo sladkarije bolj pogosto kot hitro hrano, pri 19 % osnovnošolcev in 17% srednješolcev se pojavljajo motnje hranjenja (upoštevala sem vse, ki uživajo sladkarije vsak dan). 40 16. Koga bi vprašali za pomoč, če bi ugotovili, da imate motnjo prehranjevanja? starše center za socialno delo 14% zdravnika 1% 38% 19% šolsko svetovalno službo telefon za pogovor v stiski prijatelje 1% 1% 25% 1% Graf 16 A : Osnovnošolci in pomoč starše center za socialno delo zdravnika šolsko svetovalno službo Telefon za pogovor v stiski prijatelje svetovalne centre ne vedo Št. odgovorov 34 1 23 1 1 17 1 13 41 svetovalne centre za pomoč otrokom in mladostnikom ne vedo starše center za socialno delo 17% 29% 1% zdravnika šolsko svetovalno službo telefon za pogovor v stiski 1% 27% 6% 3% 16% prijatelje svetovalne centre za pomoč otrokom in mladostnikom ne vedo Graf 16 B: srednješolci in pomoč Št. odgovorov starše 27 center za socialno delo 1 zdravnika 14 šolsko svetovalno službo 3 Telefon za pogovor v stiski 5 prijatelje 24 svetovalne centre 1 ne vedo 15 14% osnovnošolcev in 17% srednješolcev ne ve kam bi se obrnili, če bi imeli motnjo hranjenja. Večina bi se obrnila na starše ali na center za socialno delo, zdravnika, šolsko svetovalno službo, telefon za pogovor v stiski, prijatelje in svetovalne centre. Zaskrbljujoče je, da veliko srednješolcev in osnovnošolcev ne ve kam bi se obrnili, če bi imeli motnjo hranjenja. 42 17. INDEKS TELESNE MASE (ITM) OSNOVNOŠOLOCEV: 82 odgovorov 1% 0% podhranjeni 6% 21% normalno prehranjeni čezmerno prehranjeni-debelost 1 stopnje debeli debelost 2 stopnje 72% izredno debeli-debelost 3 stopnje Št. učencev 17 59 5 1 0 podhranjeni normalno prehranjeni debelost 1. stopnje debelost 2. stopnje Debelost 3. stopnje 18. INDEKS TELESNE MASE (ITM) SREDNJEŠOLCEV: 88 odgovorov 2% 0% podhranjeni 10% 11% normalno prehranjeni čezmerno prehranjeni-debelost 1 stopnje debeli debelost 2 stopnje izredno debeli-debelost 3 stopnje 77% 43 Št. učencev podhranjeni 9 normalno prehranjeni 67 debelost 1. stopnje 10 debelost 2. stopnje 2 Debelost 3. stopnje 0 21% osnovnošolcev, ki so odgovorili na vprašanja o višini in teži je podhranjenih, 72% je normalno prehranjenih, 6% ima debelost 1. stopnje, 1% pa debelost 2. stopnje. 10% srednješolcev , ki so odgovorili na vprašanja o višini in teži je podhranjenih, 77% je normalno prehranjenih, 11% ima debelost 1. stopnje, 2% imajo debelost 2. stopnje. Pri 28% osnovnošolcev in 23% srednješolcev se pojavljajo znaki motenj hranjenja (upoštevala sem vse podhranjene, vse z debelostjo 1. in 2. stopnje). 44 9. ZAKLJUČEK Na začetku raziskovalne naloge sem si zastavila naslednje hipoteze: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Srednješolci so s motnjami hranjenja boljše seznanjeni kot osnovnošolci. Več osnovnošolcev je kosilo v šolah kot srednješolcev. Srednješolci spremljajo svojo težo bolj pogosto, kot osnovnošolci. Pri srednješolcih se znaki motenj hranjenja pojavljajo bolj pogosto, kot pri osnovnošolcih. Srednješolci uživajo hitro hrano bolj pogosto, kot osnovnošolci. Srednješolci uživajo sladkarije bolj pogosto, kot osnovnošolci. Osnovnošolci so s svojo težo bolj zadovoljni kot srednješolci Srednješolci vedo boljše na koga bi se obrnili, če bi imeli prehranjevalno motnjo, kot osnovnošolci. Iz rezultatov ankete sem ugotovila, da so srednješolci veliko bolj seznanjeni s motnjami hranjenja, kot osnovnošolci. Prvo hipotezo sem lahko potrdila. Drugo hipotezo sem morala ovreči, saj sem iz ankete izvedela, da kosi v šolah več srednješolcev kot osnovnošolcev. Tudi tretjo hipotezo sem morala ovreči, saj osnovnošolci bolj redno spremljajo svojo telesno težo. Četrto hipotezo sem ovrgla, saj sem ugotovila, da se pri osnovnošolcih motnje hranjenja pojavljajo bolj pogosto kot pri srednješolcih. Peto hipotezo sem potrdila, saj je iz ankete razvidno, da srednješolci jedo hitro hrano bolj pogosto kot osnovnošolci. Šesto hipotezo sem tudi potrdila, saj jedo srednješolci sladkarije bolj pogosto, kot srednješolci. Tudi sedmo hipotezo sem potrdila, saj so osnovnošolci bolj zadovoljni kot srednješolci, vendar razlike niso velike. Več srednješolcev kot osnovnošolcev ne ve kam bi se obrnili, če bi ugotovili, da imajo prehranjevalno motnjo in zato sem osmo hipotezo ovrgla. 45 10. Literatura 1. http://www.drustvo-zenska-svetovalnica.si/motnje_1.php 2. http://www.smrklja.si/zdravje/izracunaj_si_ITM 3. http://www.klub-soc.si/zdravstvena/novica.php?id=3 4. http://www.dnevnik.si/novice/zdravje/322228 5. http://www.ekonomska.org/pouktv/0708/3cklaicm/komp.html 6. http://girl.umko.si/?p=blog 7. http://www.tosemjaz.net/si/clanki/612/detail.html 8. http://213.172.226.70/kc/admin/dokumenti/00000116-0000008f-brosura_anoreksija.pdf 9. Brigitte Beil, Cornelia von Schelling (2000). SUPERKNJIGA ZA PUNCE. Založba KRES, Ljubljana . 10. Gerit Kopietz, Jörg Sommer(2002) SOS za mularijo: Mega kul leksikon od a do ž Didakta, Ljubljana 46 11. PRILOGA Spoštovani! Sem učenka 9. razreda osnovne šole Franca Rozmana-Staneta v Mariboru in izdelujem raziskovalno nalogo s področja biologije na temo motnje hranjenja, saj je v današnjem času ta problem vedno bolj aktualen. Prosim vas, da rešite anketo in mi s tem pomagate pri izdelavi raziskovalne naloge. Anketa je anonimna ! Spol: moški ženski Starost: 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18,_____let Teža: ______kg Višina: _______cm Šola: osnovna srednja Razred: 8., 9., 3. letnik 1. Ali ste že slišali za motnje hranjenja: - anoreksija a) da b) ne - bulimija a) da b) ne - kompulzivno prenajedanje a) da b) ne 2. Kakšne občutke vam vzbuja hrana? a) užitek b) jezo c) krivdo č) tolažbo d) potešitev lakote e) drugo:_________________(prosim napišite) 3. Koliko obrokov zaužijete dnevno ? a) enega b) dva c) tri č) štiri d) pet e) šest in več 4. Pri katerem obroku zaužijete največ hrane? a) pri zajtrku b) pri malici c) pri kosilu č) pri večerji 5. Kolikokrat na teden zajtrkujete? a) b) c) č) enkrat dvakrat trikrat štirikrat d) petkrat e) šestkrat f) vsak dan g) nikoli 47 6. Kolikokrat na teden večerjate? a) b) c) č) enkrat dvakrat trikrat štirikrat d) petkrat e) šestkrat f) vsak dan g) nikoli 7. Ali kosite v šoli? a) da b) ne 8. Ali redno spremljate svojo telesno težo? a) da b) ne 9. Če ste prej odgovorili z da, zakaj ? Zaradi: a) zdravstvenih razlogov c) telesne kondicije b) lepotnih idealov č) drugo:_______________(prosim napišite) 10. Ali ste zadovoljni s svojo telesno težo? a) da b) ne 11. Če niste zadovoljni s težo, kako vplivate nanjo? a) z odvajali d) po zaužitem obroku bruham b) manj jem e) stradam c) s športom f) ne storim nič č) s intenzivnim hujšanjem g) drugo:________________(prosim napišite) 12. Kolikokrat na teden jeste hitro hrano? a) manj kot enkrat na teden b) enkrat na teden c) večkrat na teden č) vsak dan d) ne jem hitre hrane 13. kolikokrat na teden jeste sladkarije? a) manj kot enkrat na teden b) enkrat na teden c) večkrat na teden č) vsak dan d) ne jem sladkarij 48 14. Ali premagujete stiske (težave) s povečanimi obroki? a) da b) ne 15. Ali premagujete stiske (težave) z zmanjšanimi obroki? a) da b) ne 16. Ali mislite, da poznate koga s: - anoreksijo a) da b) ne - bulimijo a) da b) ne - kompulzivnim prenajedanjem( pretirano prehranjevanje) a) da b) ne 17. Koga bi prosili za pomoč če bi ugotovili, da imate prehranjevalno motnjo? a) starše f) prijatelje b) sošolce g) učitelje c) center za socialno delo h) svetovalne centre za pomoč otrokom in mladostnikom č) zdravnika i) zavetišča (varna hiša) d) šolsko svetovalno službo j) ne vem e)telefon za pogovor v stiski (TOM: 0801234) k) drugo:________ _______(prosim napišite) Zahvaljujem se vam za sodelovanje! 49
© Copyright 2024