1. No category

Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
1
1.1
PREDSTAVITEV KNJIŽNICE IN CILJEV DELOVANJA
PREDSTAVITEV KNJIŽNICE ANTONA SOVRETA HRASTNIK
Knjižnica je zakladnica znanja in je srce lokalne skupnosti. Omogoča vsem, ne glede na raso, spol,
starost ali ekonomski položaj, dostop do informacij, ki so bistvenega pomena za kakovostno
življenje. Poleg tega pa je knjižnica kulturno in družabno središče kraja, stičišče medosebnih
srečevanj, spoznavanj in zabave.
Menimo, da uspešno spodbujamo bralno kulturo in vseživljenjsko izobraževanje, ohranjamo
kulturno identiteto in sooblikujemo podobo Hrastnika, ki se odraža tudi v funkcionalni pismenosti
občanov.
Antona Sovreta Hrastnik je javni zavod, ki ga je ustanovila Občina Hrastnik. Je splošna knjižnica, ki
izvaja knjižnično dejavnost za prebivalce v svojem okolju. Uporabnikom predstavlja informacijsko,
kulturno, izobraževalno ter socialno središče. Zagotavlja dostop do kvalitetnega in raznolikega
knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij ter dostop do domoznanskega gradiva. Spodbuja
bralno kulturo in vseživljenjsko izobraževanje. Organizira posebne oblike dejavnosti za otroke,
mladino in odrasle s posebnimi potrebami. Za prijetno izpolnjevanje prostega časa svojih
uporabnikov in širšega okolja organizira kulturne prireditve, ki so povezane z našo dejavnostjo.
1.2
ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE
Zakoni
Zakon o zavodih (Uradni list RS 12-481/1991, RS 17-599/1991-I, RS 55-2515/1992, RS 13587/1993, RS 66-2401/1993, RS 66-2402/1993, RS 45-17351/1994, RS 8-379/1996, RS 311439/2000, RS 36-1687/2000, RS 127-5348/2006),
Zakon o knjižničarstvu (Uradni list RS 87-4446/2001, RS 96-4807/2002),
Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS 96-4807/2002, RS 1235268/2006, RS 7-249/2007, RS 53-2830/2007, RS 65-3565/2007, RS 56-2344/2008, RS 4129/2010, RS 20-822/2011, RS 100-4259/2011, RS 100-4259/2011, RS 111-4130/2013).
Podzakonski predpisi:
Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (Uradni list RS 733540/2003, RS 70-3046/2008, RS 80-3135/2012),
Uredba o osnovnih storitvah knjižnic (Uradni list RS 29-1129/2003),
Pravilnik o razvidu knjižnic (Uradni list RS 105-4629/2003).
Drugi dokumenti
Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik (Uradni vestnik Zasavja,
št. 12/2003),
Standardi za splošne knjižnice (Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, 2005),
Navodilo za izločanje in odpis knjižničnega gradiva (NUK, 2004),
Strategija razvoja splošnih knjižnic Slovenije 2013-2020,
Drugo.
1.3
TEMELJNE FUNKCIJE IN DEJAVNOST
Knjižnica izvaja knjižnično dejavnost, ki zajema:
zbiranje, obdelovanje, hranjenje in posredovanje knjižničnega gradiva,
2
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
zagotavljanje dostopa do knjižničnega gradiva in elektronskih publikacij,
izdelovanje knjižničnih katalogov, podatkovnih zbirk in drugih informacijskih virov,
posredovanje bibliografskih in drugih informacijskih proizvodov in storitev,
sodelovanje v medknjižnični izposoji in posredovanju informacij,
pridobivanje in izobraževanje uporabnikov,
informacijsko opismenjevanje,
varovanje knjižničnega gradiva, ki je kulturni spomenik,
drugo bibliotekarsko, dokumentacijsko in informacijsko delo.
Knjižnica v okviru javne službe izvaja še naslednje naloge:
sodeluje v vseživljenjskem izobraževanju,
zbira, obdeluje, varuje in posreduje domoznansko gradivo,
zagotavlja dostopnost in uporabo gradiv javnih oblasti, ki so splošno dostopna na
elektronskih medijih,
organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle, ki so namenjene
spodbujanju bralne kulture,
organizira posebne oblike dejavnosti za otroke, mladino in odrasle s posebnimi
potrebami,
organizira kulturne prireditve, ki so povezane z našo dejavnostjo.
V okviru naštetega mora knjižnica imeti:
ustrezen obseg in izbor strokovno urejenega knjižničnega gradiva,
ustrezno število usposobljenih strokovnih delavcev,
ustrezen prostor in opremo,
ustrezno organizacijo knjižnične dejavnosti.
1.4
1.4.1
ORGANIZACIJA IN ORGANI KNJIŽNICE
Organizacija knjižnice
Notranjo organizacijo knjižnice opredeljuje Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih
mest v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik od 4. do 13. člena.
V knjižnici je delo organizirano v strokovnih in splošnih službah, ki se med seboj povezujejo glede na
potrebe v delovnem procesu.
Strokovne službe pokrivajo področje knjižničarske dejavnosti, ki jo izvaja Knjižnica Antona Sovreta
Hrastnik kot splošna knjižnica v skladu z Zakonom o knjižničarstvu in podzakonskimi akti. Strokovne
službe so organizirane znotraj oddelkov.
Knjižnica ima naslednje oddelke:
oddelek za odrasle uporabnike s čitalnico,
oddelek za otroke in mladino.
V okviru oddelkov delujejo strokovne službe za:
nabavo gradiva in odpis gradiva,
informacijsko dejavnost,
izposojo gradiva,
domoznanstvo,
organizacijo bibliopedagoškega dela, prireditev in razstav,
uporabnike s posebnimi potrebami.
3
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
1.4.2
Vodstvo knjižnice
Od 20. junija 2008 je direktorica mag. Mateja Planko. Mandat direktorice traja 5 let. S 20. junijem
2013 je bila direktorica mag. Mateja Planko ponovno imenovana za obdobje 5 let. Direktorica hkrati
opravlja funkcijo poslovnega in programskega direktorja. Direktorica predstavlja in zastopa
knjižnico neomejeno, organizira in usklajuje poslovanje knjižnice, določa poslovno politiko in ukrepe
za njeno izvajanje, sprejema druge odločitve, pomembne za uresničevanje smotrov in ciljev
knjižnice, in strokovno vodi knjižnico.
Svet knjižnice
Poleg direktorice knjižnice je organ knjižnice tudi svet knjižnice. Svet knjižnice je organ upravljanja,
ki nadzira zakonitost dela in poslovanja ter spremlja, analizira in ocenjuje delovanje knjižnice.
Svet zavoda je bil konstituiran dne 11.04.2013, njegovi člani pa so bili imenovani za dobo 5 let.
Sestavljajo ga:
Andreja Pavlič Udovč, predsednica, predstavnica ustanovitelja,
Jana Štojs, predstavnica uporabnikov
Jože Razpotnik, predstavnica uporabnikov,
Cvetka Možina, predstavnica ustanovitelja,
Ana Černuta, namestnica predsednice, predstavnica knjižnice,
Tanja Butara, predstavnica knjižnice.
1.4.3
Kadrovska struktura
Sestav zaposlenih 31.12.2014:
Direktorica: Mateja Planko
Bibliotekarka: Ana Černuta
Višja knjižničarka: Tanja Butara
Knjižničarki: Mateja Podlogar in Irena Mustač
Ekonom: Stanka Zupančič
Druge oblike zaposlitve:
Javna dela:
Slavko Marcen (01.01.2014.-08.07.2014)
Boštjan Vintar (09.07.2014-31.12.2014)
Finančno-računovodsko službo za knjižnico opravlja Kulturno-rekreacijski center Hrastnik.
V skupnem so bile v letu 2014 redno zaposlene v knjižnici 4 strokovne delavke, 1 delavka s področja
tehnične službe in direktorica. Od 6 zaposlenih ima stalno prebivališče v Občini Hrastnik 5 javnih
uslužbencev in 1 v Občini Zagorje.
1.4.4
DOSEGANJE ZAPOSLENOSTI
Tabela št. 1:
Stopnja zaposlovanja po Pravilniku o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti
kot javne službe
Za opravljanje nalog iz 2. člena zakona najmanj 0,32 strokovnega delavca na 1000 preb.
Najmanj 1 administrativo-tehničnega oziroma manipulativnega delavca na 10.000 preb.
Za opravljanje dodatnih nalog iz 16. člena zakona še vsaj po 0,32 strok. delavca
Direktor
Skupaj:
3,04
0,95
1,6
1
6,59
4
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
Glede na Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe (ta pravilnik določa
minimalne pogoje za izvajanje knjižnične dejavnosti) dosegamo zaposlenost v deležu 91%.
Tabela št. 2:
Stopnja zaposlovanja po Standardih za splošne knjižnice
5 strokovnih knjižničnih delavcev na 10.000 prebivalcev
1 manipulativni ali tehnični knjižnični delavec na 10.000 prebivalcev
1 upravni delavec do 50.000 prebivalcev
1 delavec za računovodska in administrativna dela do 10.000 prebivalcev
Skupaj:
4,75
0,95
1
1
7,70
Glede na standarde dosegamo zaposlenost v deležu 77,92%. (Število prebivalcev na dan 31.12.2014
9.499).
1.4.5
Izobraževanje strokovnih delavcev knjižnice
Stalnemu izobraževanju dajemo velik poudarek, saj moramo zaposleni slediti spremembam v stroki
in spremembam predpisov na različnih področjih. V preteklem se je 6 zaposlenih izobraževalo s
področja bibliotekarske stroke, informacijskih znanj, računalništva, računovodstva, zakonodaje,
bibliopedagoškega izobraževanja idr.
Mnoga kvalitetna izobraževanja so bila organizirana s strani Osrednje knjižnice Celje, kar za
knjižnico ni predstavljalo dodatnih stroškov.
Tabela št. 3:
Pregled izobraževanj s številom udeležencev
Oblika izobraževanja
Ocenjevanje in napredovanje javnih uslužbencev v letu 2014
Izobraževalno srečanje vnašalcev Kamre
Občni zbor DBC
Informativni dnevi za e-register tveganj
Tečaj COBISS3/E-viri
Predstavitev portala Dobre knjige
Letno srečanje DBC
Strokovna sreda
Tečaj Uporaba programske opreme za inventuro
Tečaj COBISS3/Izposoja
Izobraževanje direktorjev
Izvršni odbor DBC-seja
2
2.1
Št. udelež.
1
1
1
1
1
1
7
1
1
1
1
1
DEJAVNOSTI KNJIŽNICE
NABAVA IN PRIDOBIVANJE GRADIVA
Pridobivanje knjižničnega gradiva je eden izmed zastavljenih in doseženih letnih ciljev Knjižnice
Hrastnik. Za nakup knjižničnega gradiva smo porabili 25.643,26 EUR, od tega je občina
ustanoviteljica zagotovila 16.500 EUR (50%), Ministrstvo za kulturo na podlagi javnega projektnega
5
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
razpisa za nakup knjižničnega gradiva 8.577 (37%), del sredstev, 566,26 EUR, pa je zagotovila
knjižnica (13%).
Tabela št. 4:
Viri financiranja nakupa knjižničnega gradiva
Ministrstvo za kulturo
Občina Hrastnik
Knjižnica
Skupaj:
Tabela št. 5:
Leto 2014
8.577 EUR
16.500 EUR
566,26 EUR
25.643,26
Prirast vsega gradiva (naslovi in inventarne enote)
Monografske publikacije
Serijske publikacije
Neknjižno gradivo
Skupaj:
Naslovi
1.900
140
234
2.274
Izvodi
2.025
146
296
2.467
Celotni prirast knjižničnega gradiva v letu 2014 je znašal 2.467 enot oz. 2.274 naslovov.
Tabela št. 6:
Nakup gradiva (naslovi in inventarne enote)
Monografske publikacije
Serijske publikacije
Neknjižno gradivo
Skupaj:
Naslovi
1.154
106
206
1.466
Izvodi
1.189
108
258
1.555
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik je v letu 2014 nabavila 1.555 enot gradiva. To je manj od
načrtovanega, a je odraz drastičnega znižanja finančnih sredstev v primerjavi z letom 2013. Vseeno
smo število tekočih naslovov informacijskega periodičnega tiska ohranili v okviru načrtovanega in ga
celo presegli za 6 %. Prav tako smo nabavili več od načrtovanih enot neknjižnega gradiva in tudi te
presegli za 9 %. Povprečna cena na enoto knjižničnega gradiva je bila 16,49 eur.
Nabavljeno je bilo 1466 novih naslovov, od tega 68,69 % za odrasle in 31,31% za mladino. Razmerje
med strokovnim in leposlovnim gradivom je bilo 59,55 % proti 40,45 %. Število enot publikacij,
katerih izdajo je finančno podprla JAK v okviru založniških programov in projektov je 140, od tega je
137 naslovov, kar predstavlja 9,35 % od skupnega števila naslovov knjižničnega gradiva.
Delež nakupa leposlovja slovenskih avtorjev in prevodov zahtevnejših znaša 19,48 %, kar predstavlja
233 naslovov in 233 enot. Delež nakupa umetniške AV produkcije (s poudarkom na evropski
produkciji) znaša 29 %, kar predstavlja 72 naslovov in 72 enot.
Kljub temu, da je bil nakup manjši kot v letu 2013 ocenjujemo, da smo tako posameznikom kot
skupinam in organizacijam v lokalnem okolju zagotovili sicer manjši, a vseeno kakovosten in
vsebinsko bogat izbor gradiva za zadovoljevanje njihovih potreb po informacijah, izobraževanju,
raziskovanju, kulturi in razvedrilu.
6
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
Biblos
Posebno skrb smo v letu 2014 namenili e-knjigam, saj smo se priključili prvi slovenski eknjižnici Biblosu. Našim bralcem smo ponudili 206 naslovov e-knjig. Pri nakupu licenc za eknjige smo kot kriterij upoštevali najbolj berljiva dela domačih avtorjev in tujih avtorjev v
slovenščini tako za odrasle, kot mladino. Dokupovali smo tudi gradivo za zbirko
uporabnikov s posebnimi potrebami (npr. dislektiki). E-knjige iz osnovnega paketa so si
naenkrat lahko izposodili 3 člani, dokupljene e-knjige pa 5 članov naenkrat. Žal pa ugotavljamo,
da pri naših obiskovalcih še ni interesa za branje e-knjig. V celem letu je bilo le 13 izposoj
posameznih licenc e-knjig.
2.2
INVENTURA KNJIŽNIČNEGA GRADIVA IN ODPIS
V letu 2014 smo izpeljali za knjižnico izjemno zahteven strokovni projekt, pri katerem so sodelovali
vsi strokovni delavci knjižnice – inventuro knjižničnega gradiva. Inventuro smo v knjižnici opravljali
drugič. Inventura je v knjižnici potrebna, saj je le tako mogoče uskladiti katalog z dejanskim stanjem
knjižnične zaloge. Poleg tega se s postopkom inventure odkrije tudi kakšno založeno gradivo,
napačno opremljeno gradivo, najdejo se lahko napake pri vnašanju v katalog, napake pri izločanju
gradiva in podobno. Priporočljivo je, da se v knjižnici vsakih 5 let opravi inventuro knjižničnega
gradiva. Popis knjižničnega gradiva se je izvajal s tremi posebnimi čitalci, ki smo si ju izposodili na
Inštitutu informacijskih znanosti Maribor (IZUM-u). Inventura je potekala 2 dni in sicer od 21. do 22.
oktobra 2014.
Tabela št. 7:
Odpis gradiva (inventarne enote)
Monografske publikacije
Serijske publikacije
Neknjižno gradivo
Skupaj:
Leto 2014
1.864
130
325
2.319
V letu 2014 smo odpisali 2.319 enot knjižničnega gradiva.
Tabela št. 8:
Zaloga na dan 31.12.2014
Monografske publikacije
Serijske publikacije
Neknjižno gradivo
Skupaj:
Leto 2014
43.157
469
2.631
46.257
Temeljna knjižnična zbirka šteje 46.257 enot gradiva.
7
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
2.3
2.3.1
DELO Z UPORABNIKI
Članstvo
Tabela št. 9:
Število prebivalcev
Predšolski otroci
Osnovnošolci
Srednješolci
Študentje
Zaposleni
Nezaposleni
Upokojenci
Skupaj:
Tabela št. 10:
Novo vpisani člani
Aktivni člani
Vsi člani
Člani knjižnice
Leto 2014
9.499
570
671
250
360
1115
791
283
4.040
% na preb.
6,00%
7,06%
2,63%
3,79%
11,74%
8,33%
2,98%
42,53%
Novo vpisani in aktivni člani
2014
108
2.337
4.040
V knjižnico je bilo ob koncu leta 2014 včlanjenih 4.040 članov, kar znaša 42% prebivalcev občine
Hrastnik. Pod aktivne člane pa štejemo tiste, ki si v tekočem letu vsaj enkrat izposodijo ali vrnejo
gradivo. Število aktivnih članov je tudi najbolj relaventen podatek o tem, koliko članov dejansko
redno obiskuje našo knjižnico. V knjižnici Hrastnik je bilo v letu 2014 2.337 aktivnih članov, kar
znaša 25% glede na število prebivalcev. Za pridobivanje članov, ki v knjižnici ostanejo dalj časa in v
knjižnico redno prihajajo, so potrebni strokovni delavci, primeren prostor in najpomembneje
ustrezen izbor gradiva. Vse našteto pa zahteva leta in leta trdega strokovnega dela in ustrezno
finančno podporo lokalne skupnosti in Ministrstva za kulturo.
2.3.2
Obisk
Tabela št. 11:
Izposoja na dom
Izposoja v knjižnici
Uporaba knjižnice
Obisk prireditev
Skupaj
Število obiskov knjižnice glede na vzrok
Leto 2014
28.453
912
36.947
11.705
78.017
Obisk knjižnice se je v primerjavi z letom 2013 povečal za 1%, predvsem na račun obiska prireditev
in uporabe knjižnice.
8
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
2.3.3
Izposoja knjižničnega gradiva
Tabela št. 12:
Izposoja knjižničnega gradiva na dom in v knjižnici
Leto 2014
106.024
4.306
14.945
125.275
Knjižno gradivo
Neknjižno gradivo
Serijske publikacije
Skupaj
Uporabniki knjižnice so si v letu 2014 izposodili skupno 125.275 enot knjižničnega gradiva. Izposoja
je v 2014 za 9% manjša v primerjavi z letom 2013. Razlog je predvsem v upadu prebivalcev v
Hrastniku ter v precej manjšem nakupu knjižničnega gradiva.
2.3.4
Medknjižnična izposoja
Že od leta 2005 medknjižnično izposojo vodimo v programu COBISS3/Medknjižnična izposoja, ki
ponuja bolj pregledno sodobno poslovanje pri naročanju in izposojanju gradiva za člane knjižnice iz
drugih slovenskih knjižnic oz. izposojanje knjig iz zaloge naše knjižnice v druge slovenske knjižnice.
Tabela št. 13:
Medknjižnična izposoja
Št. fizičnih enot
Št. kopij dokumentov
Skupaj
Leto 2014
74
2
76
Za naše člane smo v druge slovenske knjižnice poslali 76 naročil za monografske publikacije in 2
naročil za kopije dokumentov.
2.3.5
Odprtost knjižnice v letu 2014
Mesec
Januar
Februar
Marec
April
Maj
Junij
Julij
Avgust
September
Oktober
Ure odprtosti
196
175
193
188
185
180
138
120
188
180
November
December
180
178
Skupaj
2.101
Zaprtost knjižnice ob praznikih
1. januar – novo leto
8. februar – Slovenski kulturni praznik
21. april – Velikonočni ponedeljek
1. maj in 2. maj – Praznik dela
25. junij – Dan državnosti
15. avgust - Marijino vnebovzetje
25. september – Srečanje DBC
31. oktober – Dan reformacije,
21. in 22. oktober- inventura
1. november – Dan spomina na mrtve
25. december – Božič
26. december – Dan samostojnosti
Knjižnica je bila v letu 2014 odprta za uporabnike skupaj 2.101 ure.
9
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
2.4
SODELOVANJE Z DRUGIMI ZAVODI IN DRUŠTVI
V letu 2014 smo dobro sodelovali z zunanjimi partnerji kot so: Osnovna šola narodnega heroja
Rajka, Glasbena šola Hrastnik, Vrtec Hrastnik, Osrednja knjižnica Celje, Zasavska ljudska univerza,
Univerza za tretje življenjsko obdobje, Planinsko društvo Hrastnik, Društvo invalidov Hrastnik,
Društvo upokojencev Hrastnik, Turistično društvo Hrastnik in ostala hrastniška društva.
2.5
PRIREDITVENA DEJAVNOST
V letu 2014 smo našim uporabnikom pripravili 223 prireditev, ki jih je obiskalo 11.705 obiskovalcev.
Predstavili in izvedli smo kvaliteten program prireditev, predavanj, predstavitev knjig, literarnih
večerov in razstav ter s tem nadaljevali kontinuiteto temeljnih vsebinskih sklopov razstavne in
prireditvene dejavnosti.
Tabela št. 14:
Število prireditev
Št. prireditev
85
138
223
Odrasli
Mladina
Skupaj
Tabela št. 15:
Število obiskovalcev na prireditvah za odrasle
št. prir.
Prireditve za odrasle
1. Razstave
2. Potopisi
3. Poletno branje
4. Božično-novoletno branje
5. Računalniški tečaj za
odrasle
6. Bralni krožek
7. Predavanja
8. Literarni večeri
9. Domoznanstvo
10. Predstavitve knjig, filma
11. Dan splošnih knjižnic
12. Hrastničani beremo
13. Sovretov pohod
14. Sovretov večer
15. Starejši za starejše
15. Ustvarjalna delavnica
16. Poletni festival knjižnice
odrasli
mladina skupaj
12
4
2
2
15
185
240
0
0
120
0
10
0
0
0
0
412
0
0
120
10
16
5
3
4
1
1
1
1
2
2
4
85
135
814
260
190
195
177
70
120
105
295
115
1142
4163
0
30
45
0
5
31
0
88
0
68
0
0
277
135
860
763
190
855
208
70
208
105
548
115
1142
4440
10
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
2.5.1
PRIREDITVE ZA OTROKE IN MADINO
Uganke
Reši me!, Uganka meseca
Za spodbujanje bralne kulture mladih bralcev v knjižnici enkrat tedensko pripravljamo različne
tematske uganke. Reši me!, je tedensko reševanje različnih miselnih ugank. Uganka meseca je
namenjena raziskovanju, brskanju in iskanju različnih informacij po knjižničnem gradivu.
Pravljične urice
Pravljične urice so namenjene otrokom od dopolnjenega 3. leta starosti dalje. Z obiskovanjem
pravljičnih uric si otroci širijo literarna obzorja, bogatijo besedni zaklad in literarni okus.
Bibliopedagoške ure
Zaključek bralne značke za učence OŠ Hrastnik, gostja Desa Muck (maj)
Osnovnošolci na obisku (prilagojen program) (februar)
Prešeren in novejši slovenski pesniki in pesnice 5.a (december)
Prešeren in novejši slovenski pesniki in pesnice 5.b (december)
Prešeren in novejši slovenski pesniki in pesnice 5.c (december)
Ustvarjalne delavnice
V knjižnici potekajo različne delavnice s poudarkom na otrocih in mladini. Ustvarjalne delavnice
potekajo samostojno, v sodelovanju s Sekcijo ročnih del Društva invalidov Hrastnik in drugimi
mentorji: Jano Perpar.
- Izdelovanje cofkov in snežakov (januar)
- Pisane vetrnice (september)
- Vazica (oktober)
- Stripovska delavnica za otroke (november)
- Izdelava voščilnic (november)
Predstave za otroke
V aprilu so nas obiskali učenci dramskega krožka OŠ Hrastnik, mentorjev Dragice Pasičnjek, Herte
Erman in Tadej Kralj. Otroci so odigrali igrico Pika nogavička.
Razstave
OŠ Hrastnik: likovni krožek (februar, marec, april)
OŠ Hrastnik: 3. Razred: Plakati Hrastnik nekoč in danes (april, maj, junij)
OŠ Hrastnik: Rudarska dediščina (junij, julij, avgust)
Tabela št. 16:
Število obiskovalcev na prireditvah za mladino
št. prir.
Prireditve za mladino
1. Obisk knjižničarke v vrtcu
2. Uganka meseca
35
12
odrasli
192
0
mladina
2521
720
skupaj
1422
720
11
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
3. Reši me!
4. Pravljične urice
5. Domoznanstvo 4. razred
6. Rastem s knjigo
7. Mega kviz
8. Bibliopedagoške ure
9. Osnovnošolci na obisku
10. Ustvarjalna delavnica
11. Zaključek bralne značke
12. Razstave
13. Želodkov festival
14. Mali knjižni kuharčki
15. Poletni festival knjižnice
16. Predstava Dramski krožek: Pika
nogavička
17. Vrtec na obisku
2.5.2
48
7
2
4
4
4
2
5
1
3
1
5
3
1
0
125
10
10
10
10
10
170
15
0
400
30
0
50
935
130
48
81
81
76
64
172
75
0
450
60
750
40
935
255
58
91
91
86
74
342
90
0
850
90
750
90
1
138
12
1044
18
6221
30
7265
Utrinki z nekaterih prireditev v letu 2014
mag. Andreja Kandolf: Uporaba čebeljih pridelkov: predavanje in degustacija (16.1.2014)
Andreja Kandolf Borovšak, zaposlena kot svetovalka na Čebelarski
zvezi in predsednica Čebelarskega društva Hrastnik je pripravila
predavanje o uporabi čebeljih pridelkov. Najbolj razširjeno živilo je
med, ki je odličen vir energije in mineralnih snovi. Poznamo več vrst
medu, dve osnovni skupini sta med iz nektarja in gozdni med. Čebele
nas poleg medu bogatijo tudi s cvetnim prahom, propolisom,
matičnim mlečkom in voskom, za človeka pa je v marsičem koristen
tudi čebelji strup. Predavateljica je imela s seboj nekaj primerkov zgornjih izdelkov, ki so jih
obiskovalci tudi preizkusili.
Večer z varuhinjo človekovih pravic (12.2.2014)
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je ob obisku v hrastniški občini obiskala tudi našo
knjižnico, kjer se je odvijal projekt »Večer z varuhom«. Namen projekta je ozaveščanje in
informiranje državljanov Evropske unije o temeljnih pravicah, kot so zapisane v Listini Evropske
unije o temeljnih pravicah. Za uvod v tematiko so si obiskovalci ogledali kratek dokumentarni film
“Zelena prihodnost: Skupni cilj Evropske unije”, ki so ga v Ravenski vasi posneli raziskovalci s
Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Nato
so bile skozi predstavo gledališča zatiranih
predstavljene nekatere kršitve pravic, ki so
bile izhodišče za pogovor o videnih
problemih in možnih rešitvah za odpravo
kršitev.
12
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
Potopisno predavanje – Madeira, predava Fanči Moljk
(13.2.2014)
Potopisno predavanje je bilo v večnamenskem prostoru novo
zgrajenega družbenega objekta Podkraj. Lepote in posebnosti zelo
hribovitega vulkanskega otoka Madeire, sredi Atlantskega oceana, je
na foto objektiv zabeležila popotnica Fanči Moljk.
Predstavitev monografije Zasavska industrijska dediščina Fotokluba Hrastnik (27.2.2014)
Foto klub Hrastnik je ob svoji 80. obletnici društva izdal monografijo
Zasavska industrijska dediščina, ki je plod niza razstav med leti 20062012. Motivi prikazujejo industrijske objekte, njihove detajle, ljudi,
ujete v svet tovarištva, krajino, zaznamovano in utrujeno od dela. S
člani kluba Andrejem Zdovcem, Jernejem Bidermanom, Vinkom
Žagarjem in z avtorico tekstov v knjigi Tadejo Bučar, se je pogovarjala
Fanči Moljk.
Predstavitev monografije – Tajna skladišča orožja 1990 – 1991
(13.3.2014)
Monografija Tajna skladišča orožja v letih 1990 – 1991 je nastala v
spomin in zahvalo hraniteljem orožja, izdala pa jo je Zveza policijskih
veteranskih društev Sever. Zbornik so nam predstavili veterani PVD
Sever Zasavja Cveto Možina, Bojan Skočir in Franc Kovač.
Predstavitev delovanja lekarne (17.3.2014)
V sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko okolje in Zasavsko lekarno smo v knjižnici poslušali
predavanje gospe Alenke, zaposlene v Lekarni Trbovlje. Predavanje je vključevalo rabo zdravil,
farmacevtske in prehranbene dodatke in drugih medikamente ter njihove učinkovine.
Srečanje starejših v okviru projekta »Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja doma«
(18.3.2014)
Društvo upokojencev Hrastnik v okviru projekta »Starejši za starejše za boljšo kakovost življenja
doma« v naši knjižnici pripravi dve kulturni prireditvi. Pomladna prireditev je posvečena dnevu žena
in materinskemu dnevu.
Že tradicionalno pomladansko srečanje s kulturnim
programom je v naši knjižnici obiskalo veliko število starejših
občanov, ki so prijetno preživeli dopoldne ob pesmi moških
pevcev, učencev glasbene šole Hrastnik in plesne skupine
deklic OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik ter drugih, ki
prostovoljno sodelujejo in nudijo pomoč občanom, ki so
pomoči potrebni, pa naj bo to v obliki druženja ali pomoči na
domu. Prostovoljke so srečanje zaključile s pesmijo Kam le
kam naš čas beži.
13
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
Damjana Napret Čeperlin: Cvetje za poletje (10.4.2014)
Damjana Napret Čeperlin je predstavila novitete in trende pri zasaditvah
balkonov in okenskih polic iz kataloga Cvetje za poletje 2014. Dotaknila se je tudi
vzgoje dišavnic, zelišč, zelenjave in osnov vertikalnega vrtnarjenja. Damjana sicer
pravi da živimo v časih, ki niso rožnati, a si jih lahko polepšamo s pogledom na
svoje uspehe v vrtnarjenju.
Milena Miklavčič: predstavitev knjige Ogenj, rit in kače
niso za igrače (24.4.2014)
Ob prazniku knjige smo v goste povabili Mileno Miklavčič,
pisateljico in novinarko, v zadnjem času znano kot avtorico
poljudno-raziskovalnega dela Ogenj, rit in kače niso za igrače. V
njem se je v obliki zgodb posvetila intimnemu življenju, higieni in
prehranjevanju Slovencev, ki so bili na naših tleh rojeni v prvi
polovici 20. stoletja in so prihajali s podeželja.
Po poti mojega srca – literarni večer z Mileno Matko in razstava slik Maksa Goloba
(8.5.2014)
Milena Matko je v knjigi Po poti mojega Srca zbrala 313 zgodb ljubezni in moči, za 6 dni v tednu,
skozi vse leto. Energetsko močne zgodbe njenega srca sta obiskovalcem predstavili in prebrali
skupaj z moderatorko Tino Husu. Ti so si lahko ogledali še razstavo del ljubiteljskega slikarja Maksa
Goloba z naslovom »Informacija devete vrste«. Slike so nenavadno barvite, kar odraža njegovo
novo življenje po premagani bolezni.
Pristop k obnovam stanovanjskih stavb in primeri dobrih praks (22.5.2014)
V sodelovanju z Zasavsko ljudsko univerzo v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja (TVU) je Jure
Vetršek iz Inovacijsko-razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani predstavil, kako se je najboljše lotiti
obnove stanovanjskih stavb. Obiskovalci so izvedeli, kje pridobiti sredstva za obnovo, kako prihraniti
pri ogrevanju prostorov in izboljšanju kvalitete bivanja. Pokazal je tudi na primere dobrih praks že
obnovljenih objektov.
Varčevanje z energijo v gospodinjstvu (29.5.2014)
V sodelovanju z Zasavsko ljudsko univerzo v sklopu Tedna vseživljenjskega učenja (TVU) je
obiskovalcem knjižnice Tomislav Tkalec iz Društva za sonaravni razvoj Fokus svetoval, kako
zmanjšati stroške energije in vode v gospodinjstvih. Priporočal je menjavo starih žarnic z energetsko
varnimi, izklapljanje elektronskih naprav, ko jih ne potrebujemo, tuširanje namesto kopanja za
14
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
osebno higieno, zmanjšanje prostornine splakovalnika v WC-ju … Predstavil je tudi projekta
ACHIEVE in REACH, ki spodbujata zmanjševanje rabe energije v gospodinjstvih.
Zdrava prehrana z Jasmino Škrabar: predavanje (18.9.2014)
Nutricionistka za super živila, domačinka Jasmina Škrabar, je obiskovalce popeljala v svet zdrave
prehrane. Predstavila je polemike okrog maščob in holesterola, kako nas zastruplja prehrambena
industrija, zakaj sta debelost in diabetes postali globalni problem in kako smo vsi odvisniki ogljikovih
hidratov. Jasmina pravi, da je najboljše spoštovati naravo in slediti njenemu ritmu v smislu
sezonskih živil. Na koncu je obiskovalcem ponudila jesenski domači smuti, preizkusili pa so lahko
tudi razne nadomestke sladkorja: kokosov sladkor, stevio, lucumo in yacoon.
100-letni športni mozaik Hrastnika: predstavitev knjige o športnem dogajanju v Hrastniku
nekoč z avtorjem Srečkom Klenovškom (2.10.2014)
Srečko Klenovšek se je po prvi knjigi "Košarkarsko dogajanje v hrastniški
dolini od leta 1950 do 2006" lotil zbiranja gradiva o športnem dogajanju
v Hrastniku v 20. stoletju in prvih letih 21. stoletja. Tako je nastala knjiga
"100-letni športni mozaik Hrastnika", ki zajema naslednje športne
panoge: alpinizem, atletiko, boks, kajak/kanu na divjih vodah, karate,
kegljanje, kolesarstvo, košarko, namizni tenis, nogomet, orodno
telovadbo, plavanje, rafting, rokomet, sindikalni rekreativni šport, smučanje, strelstvo, šah, šolski
šport in tenis. Te je avtor na prireditvi tudi podrobneje predstavil. Večer so popestrili člani MPZ
Svobode Hrastnik.
Svet na pragu preobrazbe: predavanje društva Share Slovenija
(16.10.2014)
Živimo v prelomnem času, ko se v krčih svetovne krize rojeva nova doba in so
naše osebne vrednote v družbenem okolju divjega tekmovanja za dobiček
nenehno na preizkušnji. S tem pa je na preizkušnji tudi naš duhovni razvoj. Kako
izkoristiti priložnosti nove dobe je obiskovalcem spregovorila Janika Jančič iz
neprofitnega društva Share Slovenija.
Literarni večer članic Kreativnega pisanja in predstavitev zbornika in likovna razstava krožka
U3 Hrastnik (6.11.2014)
Pod okriljem društva U3, Univerze za tretje življenjsko obdobje – Zasavska regija, deluje skupina
tečajnic kreativnega pisanja. Udeleženke tečaja so izdale zbornik z naslovom Pišem. Tečajnice
delujejo pod budnim očesom mentorice Mari Žnidaršič, ki jih z veseljem usmerja in spodbuja.
Članice kreativnega pisanja Irena, Kristina, Dragica, Jožica in Ljuba so nam pripravile zanimiv
literarni večer kratkih pripovedi in poskusov poezije. Večer sta polepšali še razstava likovnih del
krožka U3 Hrastnik ter glasbena točka učencev Glasbene šole Hrastnik.
15
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
Otvoritev razstave stripov Borisa Matka in delavnica »Izdelaj svoj strip« (13.11.2014)
Obiskovalci so prisluhnili življenjepisu Borisa Matka - Hrastničana, ki je strip vzljubil v zgodnjih
mladostniških letih in ima v svoji zbirki okrog 3000 stripov različnih žanrov, v različnih jezikih, za
različne starostne skupine. Sledila je predstavitev stripov, ki jih je postavil na ogled, npr. Lajke,
Pyongyanga, Tolminskega punta, Hogarja ... Odrasli so si razstavo ogledali še samostojno, otroci pa
so odšli na mladinski oddelek, kjer so jim knjižničarke pripravile stripovsko delavnico.
Zaključna prireditev projekta Hrastničani beremo s pisateljem Petrom Rezmanom
(20.11.2014)
Na dan slovenskih splošnih knjižnic in ob zaključku projekta Bralna značka za odrasle – Hrastničani
beremo smo gostili pisatelja, pesnika in dramatika
Petra Rezmana. Obiskovalcem je približal Šaleško
dolino in rudarske zgodbe, o katerih piše največ. Jama
se ga je namreč dotaknila med leti 1975 do 1981, ko je
kot elektrikar delal v velenjskem rudniku. Pod zemljo
se je s pisanjem pesmi v beležko pravzaprav začelo
njegovo literarno ustvarjanje. To se je do danes izrazilo
v desetinah objav pesmi, kratke proze in dramskih
besedil v osrednjih literarnih revijah in drugih
literarnih publikacijah ter zbornikih. Za zbirko kratke
proze Skok iz kože je dobil nagrado fabula leta 2009,
zbirka kratke proze Nujni deleži ozimnice je bila
uvrščena med finaliste za fabulo 2011, njegov roman
Zahod jame pa med finaliste za nagrado Kresnik leta
2013. Pogovor s pisateljem so popestrile članice
Ženskega pevskega zbora Svoboda z Dola in učenki
Glasbene šole Hrastnik Maja Avbelj in Klara Sapor.
Na koncu je avtor devetintridesetim dobitnikom
bralne značke podelil svojo zbirko kratkih zgodb
Nujni deleži ozimnice in tistim, ki so želeli, dodal še
svoj avtogram.
RTV snemanje za dokumentarni film – klekljarice (25.11.2014)
V knjižnici so snemalci RTV Slovenija posneli dokumentarni film o klekljanju na Slovenskem.
Posnetek je bil narejen tudi v Hrastniku. Snemalce je povabila članica klekljarske skupine Hrastnik,
gospa Jana Češnovar. Manjša skupina klekljaric je pripravila čipkarsko razstavo svojih lepo ročno
izdelanih okraskov od nakita in vse do oblekice. Na hodniku v mladinski oddelek knjižnice so na
16
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
steno izobesile razstavo tematskih rožic. Klekljarice so prinesle punkelčke in ob prijetnem klepetu
klekljale, leseni kleklji pa so odzvanjali po knjižnici, kot prijetna pesem.
Predavanje in razstava »Avstralija in čipke« (27.11.2014)
Slovenske klekljarice so članice mednarodne organizacije, ki vsaki dve leti organizira svetovni
čipkarski kongres v eni od držav članic – letos v avstralskem mestu
Adelajda. Predavateljici Afrodita Hebar Kljun in Simona Strgulc
Krajšek, ki sta se kongresa udeležili, sta v sliki in besedi predstavili
kako tak kongres poteka in kaj vse je mogoče videti na njem. Deželo
»tam spodaj« sta si ogledali tudi kot popotnici in si tako ogledali
nekaj avstralskih mest (Adelajda, Melbourne, Sydney), pa tudi bolj
odmaknjene in manj obljudene predele avstralskih zveznih držav
Južna Avstralija, Novi Južni Wales in Queensland. Po predavanju so si obiskovalci lahko ogledali
priložnostno razstavo čipk hrastniških klekljaric.
Sovretov večer s skupino Orlek in pevko Nevo Marn Hafner (4.12.2014)
V mesecu decembru se z literarnim večerom spomnimo na rojaka,
klasičnega filologa in prevajalca Antona Sovreta, po katerem nosi
svoje ime naša knjižnica. Gostja letošnjega Sovretovega večera je bila
prejemnica Sovretove nagrade za leto 2013, prevajalka in publicistka
Tina Mahkota. Z njo se je pogovarjala Fanči Moljk, za glasbo pa je
poskrbela skupina Orlek in pevka Neva Marn Hafner.
Od Las Vegasa do Los Angelesa: potopisno predavanje Hrastničana Hermana Donika
(11.12.2014)
Hrastničan Herman Donik nam je predstavil svojo pot dolgo 2306
milj ali 3710 kilometrov, ki jo je z družino prevozil v štirinajstih dneh.
Vozili so se od dolgih in skoraj praznih ravnih cestah do
prenapolnjenih šestpasovnic in spoznavali znamenitosti zahodnega
dela ZDA: Las Vegas, Hoover Dom, Nacionalni park Zion, Grand
Canyon, Death Valley, Yosemite park, San Francisco in Los Angeles.
Ker je Herman ljubitelj gora, se ga je najbolj dotaknila veličina El
Capitana v parku Yosemite. Najbolj pa je s sinom užival na hokejski tekmi Los Angeles Kings, kjer
igra Slovenec Anže Kopitar.
17
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
18
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
2.6
PROJEKTI V SODELOVANJU Z DRUGIMI KNJIŽNICAMI ALI INSTITUCIJAMI
Rastem s knjigo
Že peto leto v knjižnici izvajamo nacionalni projekt Rastem s knjigo, oziroma vsakemu sedmošolcu
knjigo v roke, ki ga knjižnice izvajamo skupaj z Javno agencijo za knjige v sodelovanju z delovno
skupino, ki vključuje predstavnike Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in
šport, Pionirske - centra za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri MKL, Zavoda RS za šolstvo,
Združenja splošnih knjižnic, Sekcije šolskih knjižnic pri ZBDS, Društva šolskih knjižničarjev Slovenije,
Društva slovenskih pisateljev ter JAK kot nosilke projekta. Cilji tega projekta so:
- spodbujanje dostopnosti kakovostnega in izvirnega slovenskega mladinskega leposlovja;
- promocija vrhunskih domačih ustvarjalcev mladinskega leposlovja;
- spodbujanje motivacije za branje pri šolarjih in njihovega obiskovanja splošnih knjižnic.
Mega kviz
Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz je moderna oblika knjižnično-informacijskega
opismenjevanja. Organizacijsko in strokovno ga vodi Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center
za mladinsko književnost in knjižničarstvo v sodelovanju s Pedagoško sekcijo pri Skupnosti muzejev
Slovenije in (v letošnjem letu) z Narodnim muzejem Slovenije. Glavna cilja kviza sta spoznavanje
kulturne dediščine in spodbujanje sodobnih pismenosti. Projekt poteka v šolskem letu, od oktobra
do maja, učence k reševanju spodbujajo splošne in šolske knjižnice po Sloveniji.
Želodkov festival
Že drugo leto je naša knjižnica sodelovala na Želodkovem festivalu. Na stojnici smo predstavljali
knjižnico s propagandnim materialom, pobarvankami, kvizi, ugankami, pravljico…
Priporočamo
Priporočamo je skupen projekt splošnih knjižničarjev Celjske regije. Vsak mesec izberemo in
preberemo dobro in zanimivo knjigo, katero priporočamo našim uporabnikom.
Partnerstvo z U3
Univerza za tretje življenjsko obdobje – U3 s sedežem v Trbovljah se poslužuje naših knjižničnih
prostorov in uporablja računalniško opremo in knjižnično gradivo. Tečajniki so upokojenci in člani
društva U3. Obiskujejo tečaj angleškega jezika, ki ga vodi Manja Golec in tečaj računalništva, ki ga
vodi Simon Medvešek.
Portal KAMRA
Portal KAMRA je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s
področja domoznanstva kot jih tudi na tradicionalen način zbirajo in
posredujejo splošne knjižnice in druge lokalne kulturne organizacije.
S koordiniranim sodelovanjem partnerskih institucij na območju regij
so informacije dostopne z enega mesta, kreirane pa v tistih organizacijah, ki so za določena
področja najbolj kompetentne. Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik pri projektu sodeluje od 2011, ko
je preko izobraževanj in usposabljanj v Osrednji knjižnici Celje postala kreatorka vsebin portala. Do
sedaj smo prispevali digitalni zbirki Anton Sovre in Šavna Peč in in digitalno zbirko Rokopisi Filipa
Orožna iz Hrastnika.
19
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
Spletni biografski leksikon Celjskozasavski.si
Biografski leksikon celjskega območja in Zasavja (www.celjskozasavski.si) je spletni vzajemni
biografski leksikon znanih prebivalcev, ki živijo ali so živeli na območju upravnih enot Celje,
Hrastnik, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Velenje,
Zagorje ob Savi in Žalec. Vanj so vključeni podatki o osebnostih, ki so bile na tem območju rojene,
so tukaj živele in/ali se šolale, predvsem pa so s svojim delom na katerem koli področju pomembno
zaznamovale svoje okolje: pisatelji, pesniki, literarni ter umetnostni zgodovinarji in kritiki, novinarji,
slikarji, glasbeniki, arhitekti, duhovniki, znanstveniki, raziskovalci, profesorji, gospodarstveniki,
politiki, športniki itd. Leksikon je zaživel jeseni 2013, ko so bila vanj vnesena prva imena. Zbirka
imen in podatkov ni zaključena, saj se bo vseskozi dopolnjevala. V Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik
smo do sedaj vnesli 22 biografskih gesel: Alojz HOFBAUER, Andreja OJSTERŠEK URH, Anton
BANTAN, Anton STERGARŠEK, Anton SOVRE, Boštjan (Sebastjan) ROŠ, Branko POTOČAN, Bruno
BRUN, Fedor GRADIŠNIK, Franc KOZAR, Janko OROŽEN, Josip BRINAR, Jože MENIH, Leopold
HOČEVAR, Lidija ŠENTJURC, Janko OROŽEN, Marjan OROŽEN, Martina OROŽEN, Simon TANŠEK,
Vesna OJSTERŠEK DRNOVŠEK, Boris GOLEC in Slavko (Alojz) Marcen.
(Povezava: http://www.celjskozasavski.si/?knjiznica=Knji%c5%benica+Hrastnik)
2.7
SAMOSTOJNI PROJEKTI KNJIŽNICE
Obisk knjižničarke v vrtcu Hrastnik
Vodja projekta: Mateja Podlogar
Že 17 leto od meseca oktobra do meseca aprila knjižničarka
obiskuje otroke v vseh enotah Vrtca Hrastnik. Otrokom pove
pravljico ter se pogovarja o dogodkih v pravljici. Ob enem pa
prenese tudi nekaj knjig, ki jih berejo skupaj z vzgojiteljicami.
Računalniški tečaji za odrasle
Vodja projekta: Mateja Podlogar
Pomembna dejavnost splošne knjižnice je tudi skrb za dvig informacijske pismenosti v družbi. V letu
2014 smo nadaljevali z izobraževanjem in usposabljanjem uporabnikov za aktivno uporabo
računalnika. Izvedli smo: začetni računalniški tečaj za odrasle ter nadaljevalni računalniški tečaj za
odrasle.
Bralni krožek za odrasle
Vodja projekta: Ana Černuta
Bralni krožek Knjižnice Antona Sovreta deluje od 8. aprila
2011. Namenjen je odraslim uporabnikom knjižnice
(zaposleni, brezposelni, upokojenci). Srečanja potekajo
okvirno enkrat mesečno, ob torkih ob 19 uri in so dolga
20
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
približno eno uro in pol. Tema posameznega krožka je obravnavanje literarnih del izbranega
slovenskega avtorja. Člani opišejo delo, ki so ga prebrali doma in s pomočjo moderatorke
razpravljajo o slogu in tehniki pisanja, primerjajo svoja razmišljanja z drugimi in s tem razvijajo
kritični odnos do literature. Skozi pogovor jim moderatorka predstavi tudi kratek življenjepis in
zanimivosti iz življenja obravnavanega avtorja. Na vsakem srečanju so člani seznanjeni s kratko
vsebino novih naslovov v knjižnici.
V letu 2014 je bilo izvedenih 9 srečanj. Povprečno se jih je udeležilo 11 članic, saj je bil krožek
žensko obarvan. Prebirale so poezijo Ivana Minattija in Kajetana Koviča,
fantazijsko-groteskne romane Milana Kleča, se zabavale ob zgodbah Dese
Muck in ob jubileju stote obletnice rojstva spoznale dela Vitomila Zupana.
Romana Berni jim je prirasla k srcu z opisi moško-ženskih odnosov, Brina
Švigelj Merat, ki deluje pod psevdonimom Brina Svit, pa s svojo čutnostjo.
Članice so s pisanjem svojih vtisov pomagale moderatorki pri pripravi
članka o vstopu krožka v 5. leto delovanja (objavljen je bil v Hrastovem
listu št. 7). Posebno je bilo junijsko srečanje, ki je potekalo na prostem v
Turju pod lipo pri nekdanji šoli. Kulturni program, katerega rdeča nit so
bile pesmi in druga besedila o lipi, je pripravila nekdanja učiteljica Marija Minka Babič ob pomoči
mladih vaščank. Z branjem poezije in kratke proze so ga dopolnile tudi članice same. Po programu
so si ogledale še prostore nekdanje šole in cerkev, ki ima za kraj velik kulturno-zgodovinski pomen.
Za članice krožka in druge uporabnike knjižnice je bil v
septembru 2014 organiziran izlet na Gorenjsko. Tokrat so
se jim pridružili člani in uporabniki Knjižnice Mileta
Klopčiča Zagorje. V Vrbi so si ogledali rojstno hišo dr.
Franceta Prešerna. Naslednji postanek je bil na Bledu, kjer
so se sprehodili ob jezerski obali in razvajali svoje
brbončice s slavno blejsko grmado. Nato so se odpravili
proti planšarskemu muzeju v Stari Fužini v Bohinju, kjer je
prikazano, kako je včasih potekala pridelava slavnega
bohinjskega sira visoko v planinah. Sledil je postanek ob Bohinjskem jezeru, kjer so krajši sprehod
zaključili s skupinsko fotografijo na znamenitem kamnitem mostu s cerkvijo sv. Janeza Krstnika. Na
poti domov so se ustavili še v Lescah, kjer so spoznavanje Gorenjske zaključili s postankom v
industrijski trgovini tovarne čokolade Gorenjka.
21
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
Poletni festival hrastniške knjižnice
Vodja projekta: Mateja Planko
Projekt Poletni festival hrastniške knjižnice je potekal že
peto leto. V letu 2014 je bila rdeča nit festivala šport v
Hrastniku. V treh dneh so se odvili zanimivi dogodki z
različnih področij, od ustvarjalnosti, umetnosti, zabave,
izobraževanja, informiranja in glasbe. Festival je obiskalo
1.892 obiskovalcev.
Tabela št. 17:
Datum
16.06.2014
20.06.2014
17.06.2014
18.06.2014
18.06.2014
18.06.2014
SKUPAJ:
Program festivala in število udeležencev
Ime prireditve
Otvoritev festivala:
Nagovor župana Občine Hrastnik Mirana Jeriča
Pogovor s hrastniškimi športniki (Sabina Fazlič, Vesna
Ojsteršek Drnovšek, Peter Kauzer, Valter Moljk, Miha
Halzer in Denis Šketako). Moderatorka pogovora Anja
Markovič.
Predstava Gledališke skupine KUD Svoboda Dol
Igrana predstava za predšolske otroke Ali sem res
poreden? v izvedbi Dramske skupine OŠ Hrastnik
Tržnica hrastniških društev, organizacij in malih podjetij
Izdelava nakita: ustvarjalna delavnica za otroke in odrasle
v izvedbi Sekcije ročnih del Sončnice Društva invalidov
Hrastnik
Literarno orientacijski pohod za vse generacije (Lokacija:
Štirc)
Pogovor v knjižnici s predstavniki hrastniških športnih
društev Karata kluba Hrastnik, Rokometnega kluba Dol
TKI Hrastnik, Strelskega društva Rudnik Hrastnik,
Nogometnega kluba
Hrastnik, Tenis kluba Hrastnik in Košarkaškega društva
Hrastnik. Moderatorka pogovora Ana Černuta.
Št. obiskovalcev
47
165
170 nastopajočih
60 predstavnikov
društev…
1370
obiskovalcev
35
0 (ODPADLO)
45
1.892
22
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
Bralna značka za odrasle Hrastničani beremo
Vodja projekta: Mateja Planko
S projektom Hrastničani beremo smo pričeli 23. aprila 2011 na svetovni dan knjige. V projekt se je v
letu 2014 vključilo 46 bralk in bralcev, od tega pa jih je končalo 39. Bralna značka je projekt
spodbujanja bralne kulture za odrasle. Uporabniki morajo do 1. decembra prebrati vsaj 7 knjig s
seznama in 1 pesniško zbirko po izbiri. Kdor prebere 8 del in odda knjižico z mislimi in predlogi na
zaključni prireditvi prejme priznanje za sodelovanje v akciji in knjižno nagrado. S projektom bomo
nadaljevali tudi v letu 2014.
Za zaključek projekta Hrastničani beremo smo gostili pisatelja, pesnika in dramatika gospoda Petra
Rezmana iz Velenja. Peter Rezman je postal širšemu občinstvu znan z zbirko kratke proze Skok iz
kože, za katero je dobil nagrado fabula leta 2009. Njegova zbirka kratke proze Nujni deleži
ozimnice (Založba Goga, 2011) je bila uvrščena med finaliste za fabulo 2011, njegov roman Zahod
jame (Založba Goga, 2012) pa med finaliste za nagrado Kresnik leta 2013.
Mali knjižni kuharčki
Projekt je niz delavnic ustvarjanja jedi s poudarkom na zdravi prehrani. V krožek so bili vključeni
otroci od 6. do 10. leta starosti. Krožek je v letu 2014 obiskovalo 12 otrok. Pod mentorstvom
kuharja Dejana Mastnaka so otroci spoznali umetnosti kulinarike. Projekt je potekal od 13.
februarja do zaključka v mesecu maju, nadaljeval pa se je v jesenskih mesecih. Mali knjižni kuharčki
so si med seboj izmenjavali knjigo, ki je predstavljala poklic kuhar, z naslovom Kuhar.
Izvedenih je bilo 6 srečanj. Za dva srečanja nam je vodstvo OŠ Hrastnik prijazno odstopilo svojo
gospodinjsko učilnico. V mesecu maju smo otroke peljali na ogled Vrtnarije Napret, kjer nas je
gostoljubno sprejela Damjana Napret. Ostala srečanja pa so potekala v knjižnici.
23
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
3
3.1
POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH
OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV
Povzetek v številkah
Finančna sredstva za nakup gradiva
Nakup (inventarne enote)
Nakup (naslovi)
Aktivni člani knjižnice
Število obiskov
Izposoja
Število prireditev
2013
Plan 2014
Realizacija 2014
Plan :
realizacija
Index
33.038,99
2.019
1.907
2.915
77.219
138.561
221
26.077,00
1.630
1.467
2.944
77.991
139.947
221
25.643,26 €
1.555
1.466
2.337
78.017
125.275
223
98,34
95,40
99,93
79,38
100,03
89,52
100,90
2013:2014
77,62
77,02
76,87
80,17
101,03
90,41
100,90
Index
Sredstva za knjižnično dejavnost se že nekaj let zmanjšujejo, kar je vidno pri statističnih podatkih.
Tveganje za nedoseganje ciljev je največje na področju nabave knjižničnega gradiva, saj je le-ta zelo
odvisna od namenskih sredstev, ki jih zagotavlja občina ustanoviteljica in Ministrstvo za kulturo. V
letu 2014 nam je država namenila za 30% manjša sredstva za nakup gradiva. V celoti je bilo za
nakup gradiva namenjeno 22% manj sredstev kot v letu 2013. Zaradi tega knjižnice izgubljamo
dotok knjižničnega gradiva, kar pomeni, da ne moremo oblikovati ustreznih zbirk. Na tem področju
smo prisiljeni sprejemati nepriljubljene odločitve, zmanjševati dotok novega gradiva, odpovedovati
periodike, kar med uporabniki povzroča nemalo slabe volje, zaposlenim pa dodatne napore, s
katerimi morajo pojasnjevati situacijo. Posledično temu se je izposoja v letu 2014 zmanjšala za 9%.
Cilji, na katere lahko vplivamo, so bili doseženi: kvalitetno opravljene storitve, skrb za vse skupine
prebivalcev, tudi ranljive in tiste s posebnimi potrebami, pozitivna rast kazalcev uporabe klasičnih
knjižničnih storitev. Zadovoljni smo z obiskom knjižnice, ki je ostal na isti ravni kot v letu 2013.
Veseli smo, da se občani pri nas izobražujejo, uporabljajo računalnike in internet v e-knjižnici,
berejo časopise, se srečujejo z enako mislečimi na kulturnih večerih, se udeležujejo in podpirajo
naše projekte, tkejo prijateljske vezi ali preprosto uživajo v lepem ambientu občinske knjižnice.
Knjižnica sicer dobro sodeluje z ustanoviteljico, Občino Hrastnik, ki zagotavlja del sredstev za
program javnih del, svoj del za nakup knjižničnega gradiva, sredstva za materialne stroške in plače.
Knjižnica Antona Sovreta Hrastnik je v letu 2014 poslovala finančno pozitivno. S finančnimi sredstvi
smo gospodarili premišljeno in odgovorno, kar se da razbrati iz računovodskega poročila.
Knjižnica je v vseh elementih finančnega poslovanja delovala v skladu z dogovori in pogodbami s
financerji. Sredstva so bila porabljena namensko za plače delavcev, materialne stroške, stroške
programa in nabavo knjižničnega gradiva.
Poslovno poročilo pripravila:
mag. Mateja Planko
direktorica
Februar 2015
24
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
4
TABELARNI PRIKAZ DEJAVNOSTI IN POSLOVANJA KNJIŽNICE ZA OBDOBJE 5-IH LET
Tabela št. 18:
prirast vsega gradiva (inventarne enote)
2010
2.252
137
312
2.701
Monografske publ.
Serijske publ.
Neknjižno gradivo
Skupaj
Tabela št. 19:
2011
3.104
153
255
3.512
Monografske publ.
Serijske publ.
Neknjižno gradivo
Skupaj
Tabela št. 20:
nakup (inventarne enote)
Monografske publ.
Serijske publ.
Neknjižno gradivo
Skupaj
2010
1.955
95
295
2.345
2014
2.025
146
296
2.467
2011
2.849
140
214
3.203
2012
2.376
154
206
2.736
2011
2.002
104
251
2.357
2013
2.625
149
201
2.975
2012
1.752
103
226
2.081
2014
1.900
140
234
2.274
2013
1.687
103
229
2.019
2014
1.189
108
258
1.555
odpis gradiva (inventarne enote)
2010
1.042
97
73
1.212
Monografske publ.
Serijske publ.
Neknjižno gradivo
Skupaj
Tabela št. 22:
2013
2.948
151
243
3.342
prirast vsega gradiva (naslovi)
2010
2.125
122
281
2.528
Tabela št. 21:
2012
2.529
167
240
2.936
2011
2.103
136
84
2.323
2012
2.229
143
52
2.424
2013
1.888
139
91
2.118
2014
1.864
130
325
2.319
viri financiranja knjižničnega gradiva
Ministrstvo za kulturo
Občina Hrastnik
Lastna sredstva
Skupaj
2010
16.578 €
17.975 €
178,61 €
34.731,61
2011
16.566 €
17.975 €
1.189,54 €
35.730,54 €
2012
12.291,00 €
17.995,00 €
2.010,00 €
31.266,00 €
2013
12.282,00 €
16.500,00 €
4.256,99 €
33.038,99 €
2014
8.577,00 €
16.500,00 €
566,26 €
25.643,26 €
25
Letno poročilo Knjižnice Antona Sovreta Hrastnik 2014
Tabela št. 23:
člani knjižnice
2010
432
656
370
454
1006
574
211
3.703
Predšolski otroci
Osnovnošolci
Srednješolci
Študentje
Zaposleni
Nezaposleni
Upokojenci
Skupaj:
Tabela št. 24:
novo vpisani
aktivni člani
vsi člani
Tabela št. 25:
2011
475
684
308
431
1081
636
233
3.848
Leposlovne knjige
Knjižno
Neknjižno gradivo
Serijske publikacije
Skupaj
Tabela št. 27:
Odrasli
Mladina
Skupaj
2013
545
666
232
364
1099
766
273
3.945
2014
570
671
250
360
1115
791
283
4.040
novo vpisani člani in vsi aktivni člani
2010
202
2.517
3.703
2011
173
2.614
3.848
2012
141
2.523
3.970
2013
128
2.915
3.945
2014
108
2.337
4.040
število obiskov knjižnice glede na vzrok
Izposoja na dom
Izposoja v knjižnici
Uporaba interneta; *uporaba knjižnice
Tečaji, informacije
Obisk na daljavo (telefon, internet)
Obisk prireditev
Skupaj
Tabela št. 26:
2012
516
687
286
434
1105
690
252
3. 970
2010
29.840
1.588
39.514
2011
30.455
1.698
39.740
2012
34.378
1.026
35.717
2013
29.661
1.425
35.985
2014
28.453
912
36.947
20.843
91.785
20.981
92.874
21.120
92.241
10.148
77.219
11.705
78.017
izposoja knjižničnega gradiva na dom in v knjižnici
2010
95.323
30.855
10.746
23.276
160.200
2011
82.466
42.327
9.716
24.047
158.556
2012
2013
2014
119.225
7.735
25.940
152.900
111.609
7.437
19.515
138.561
106.024
4.306
14.945
125.275
prireditve
2010
95
165
260
2011
93
142
235
2012
129
164
293
2013
77
144
221
2014
85
138
223
26