Prenos pdf različice dokumenta

LETNIK 20
[TEVILKA 2
junij 2015
Po{tnina pla~ana pri po{ti 2241
Sp. Duplek
Spo{tovani ob~ani in ob~anke,
bli`ata se dan dr`avnosti in ob~inski praznik, Duple{ki teden.
^estitamo vam ob praznikih in `elimo, da se prireditev, ki jih pripravljamo ob
Duple{kem tednu za vas, tudi udele`ite!
@upan Mitja Horvat in Ob~inski svet ob~ine Duplek
PO^ITNICE
Sonce `e pripeka mo~no,
ker vrata {ole se zapro.
So u~enci `e veseli,
saj na morje zdaj gredo.
Zvezke, knjige `e pospravljajo
in za pla`o se pripravljajo.
Sonce se smehlja veselo,
ker po~itnice se zdaj za~no
in me komaj ~akamo na to.
Tia Horvat Zupan~i~, Amaja Kra{na,
Lana Kos, Larisa Kac, Larisa Gavez
2. razred OŠ Duplek
Korenjaki vrtca Korena na izletu
Foto: Francka Nipi~
NOVICE OB^INE DUPLEK, letnik 20, {tevilka 2, javno glasilo
IZDAJA: OB^INA DUPLEK
ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUC
UREDNI[KI ODBOR: Sanja FRIDAU, Glorija LORENCI, Marjana GLONAR
^lanke zbrala in uredila: Darja ROJKO
UREDNI[TVO: Cesta 4. julija 106, Spodnji Duplek, tel.: 684 09 11, faks: 684 09 28,
e-po{ta: [email protected]; [email protected]; splet: http://www.duplek.si
Javno glasilo Novice ob~ine Duplek je na podlagi 13. ~lena Zakona o medijih (Ur. l. RS, {t. 35/02) vpisano v razvid medijev,
ki ga vodi Ministrstvo Republike Slovenije za kulturo, pod zaporedno {tevilko 172.
Glasilo izhaja v slovenskem jeziku v nakladi 2700 izvodov. Brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva v ob~ini Duplek.
Uredni{tvo si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi.
Rokopisov in fotografij ne vra~amo.
Priprava za tisk: Grafi~na forma Hutter, tel.: 02/ 300 20 10
Tisk: Grafis d.o.o.
Naslovnica: Prireditev srednjeve{ki dan na gradu Vurberk Foto: Darja Rojko
ŽUPANOV UVODNIK
mo~an zasebni sektor, ki mu bo javni
sektor nudil storitve, ki jih potrebuje
in mu bo v pomo~ in ne ovira. Vem,
da je zato potrebno marsikaj storiti in
sistemsko spremeniti v na{i dr`avi,
vem pa tudi, da samo izlivanje besa
in gneva na posameznika, ki se ravno takrat znajde na poti, ne pomaga
in ne izbolj{uje, temve~ le poslab{uje
stanje v na{em okolju.
Kdo je pel, da poletja ne bo? V teh
dneh, ko so glave polne vseh podrobnosti, ki jih ne sme{ zanemariti ob
pripravi ob~inskega praznovanja in
ob {tevilnih prireditvah, ki se `e odvijajo, sem za zbir svojih misli v tem
uvodniku moral nekoliko po~akati na
ohladitev in osve`itev, ki je pri{la po
prvem vro~em valu tega poletja.
Pred nami je nova {tevilka Novic in
spet se bomo lahko ob prebiranju
~lankov in vabil na {tevilne prireditve zavzeli, kako bogat dru`beni
utrip zaznamuje te kraje. Spet bomo
lahko brali o {tevilnih aktivnostih v
{olah, vrtcih in dru{tvih. Na {tevilne
prireditve, ki se odvijajo v na{i ob~ini
skozi vse leto, najbolj intenzivne pa
so v teh dneh, sem kot `upan zelo
ponosen, ~eprav pomenijo zlasti v
teh prora~unsko ne preve~ prijaznih
~asih precej{nje breme, {e posebej
za zaposlene v re`ijskem obratu in
ob~inskem uradu. Morda vsi ob~ani
tega ne zaznavajo enako in pogosto
se dela javnim uslu`bencem krivica. Stereotipi, da javni uslu`benci
samo hodijo v slu`be, medtem ko
zasebni sektor dela za njih, so nekaj
obi~ajnega. @al pa danes ti stereotipi
ob vedno ve~jih te`avah in socialnih stiskah ljudi vse bolj prehajajo v
`alitve, poni`evanja, izsiljevanja, kar
je slabo za vse v dru`bi. Vsi potrebujemo drug drugega. Potrebujemo
^eprav nam dr`ava zmanj{uje
prora~unski kola~ z ni`jim prihodkom zaradi manj{e investicijske in
gospodarske dejavnosti zasebnega
sektorja, se v ob~ini trudimo zagotavljati ~im vi{ji standard bivanja v teh
krajih. Zato smo veseli vseh pridobitev, ki nam ji uspe realizirati. Veseli
nas, da smo dokon~ali kohezijski projekt izgradnje primarnega voda kanalizacije od Dvorjan do C^N Dogo{e,
izgradnjo plo~nika v Zg. Dupleku in
parkiri{~a v Dvorjanah, posodobitev prostorov v re`ijskem obratu in
zbirnem centru lo~enih odpadkov,
pa fitnes na prostem pri {oli in {e kaj
manj{ih pridobitev bi se na{lo. Pred
nami so {tevilne potrebe, ki so seveda
ve~je od zmo`nosti, a verjamem, da
bomo kljub rebalansu, ki predvideva
zmanj{evanje prora~una, uspeli realizirati {e kaj v tem letu in tako na nek
na~in zadovoljiti tiste najnujnej{e potrebe. Seveda je za vsako pridobitev
potrebno najti vir in u~inkovito pobiranje davkov je eden izmed ukrepov,
ki sicer ni priljubljen pri tistih, ki so
bili do tedaj izpu{~eni, a nujen za normalno delovanje in izvajanje zakonsko dolo~enih nalog, ki so prenesene
na lokalno samoupravo.
Seveda se zavedam, da mnogi bralci
ne ob~utijo vseh majhnih pozitivnih
stvari, za katere se trudimo. Marsikdo
bo tudi te Novice in ~lanke, ki so zame
polne dobrih in pozitivnih stvari, bral
z negativnim odnosom in gledal, kaj
bi lahko bilo druga~e, kaj se ni naredilo, videl temno plat in najverjetneje
ob iskanju napak prezrl celo zgodbo.
Seveda k takim ocenam veliko pripomore tudi slaba gospodarska situacija, a vseeno menim, da bi bilo prav, da
se vsak pri sebi zave, da se ogromno
dogaja znotraj nas. Sam sem si zelo
zapomnil zgodbo, ki jo je neko~ pripovedoval svojemu vnuku dedek iz
nekega indijanskega plemena. Rekel
je: “Moj vnuk, znotraj vseh nas stalno
poteka bitka med dvema volkovoma“.
Eden je hudoben. Jezen je, nevo{~ljiv,
ljubosumen, veliko ob`aluje, je pohlepen, zamerljiv, ima ob~utek manjvrednosti ali ve~vrednosti in misli samo
na sebe. Drugi pa je dober. Vesel
je, miren, ljube~, upajo~, spokojen,
usmiljen, prijazen, dobronameren, radodaren, so~uten in zaupljiv.” Vnu~ek
je razmi{ljal o tem in vpra{al dedka:
“Kateri volk pa zmaga?” Dedek je preprosto odgovoril: “Tisti, ki ga hrani{.”
Torej, hranite dobro v sebi, u`ivajte v
lepih stvareh. Obkro`ite se s pozitivnimi ljudmi in u`ivajte v majhnih radostih in lepih trenutkih. Izogibajte se
negativnosti, saj je ta nalezljiva, kot
je nalezljiva slaba volja. Vsem tistim
vedno jeznim, bi sporo~il le to: ni vse
~rno, ni vse slabo in niso za vse krivi
Udba, Cerkev, Cerar, Jan{a, Katanec,
Horvat in drugi.
Verjamem, da bodo sonce, dobra
dru`ba in {tevilne prireditve, narejene z du{o in srcem, predvsem pa
dopusti raz{irili pozitivno energijo in
mi{ljenje ter nas bo ve~ina, o~i{~ena
negativizma, zakorakala v drugo polovico leta.
Ob~anke in ob~ani, lepo praznujte
ob dnevu dr`avnosti in ob~inskem
prazniku. Vsem {olarjem pa ~estitke
za trud skozi {olsko leto in imejte
najlep{e in najbolj{e po~itnice, saj jih
zaslu`ite.
Mitja HORVAT,
`upan
Novice ob~ine DUPLEK
1
OB^INSKI SVET
OB^INSKI SVET O IZVAJANJU NEKATERIH
STORITEV IN UREJANJU GRAMOZNICE
Ob~inski svet Ob~ine Duplek
se je v sredo, 20. maja 2015,
sestal na svoji 7. redni seji. Za
ve~ storitev za ob~ane je bilo
potrebno prevetriti cene ter se
seznanil s poro~ili nekaterih
izvajalcev gospodarskih in negospodarskih javnih slu`b.
V skladu z Zakonom o socialnem
varstvu je ob~ina dol`na zagotavljati
storitev »pomo~ dru`ini na domu«.
Zakon dolo~a tudi, da del stro{kov
te storitve za koordiniranje in vodenje ter najmanj 50 odstotkov neposredne socialne oskrbe krije ob~ina.
Kadar storitev prejema ob~an, ki je
socialno {ibek, je lahko upravi~en do
sofinanciranja preostalih 50 odstotkov vrednosti neposredne socialne
oskrbe ali je pla~ila v celoti opro{~en.
V letu 2014 je ob~ina Duplek zagotavljala sredstva za izvedbo 220 efektivnih ur izvedbe pri uporabnikih,
pri ~emer je bila cena za uporabnika
4,53 EUR.
Od leta 2014 do 2015 so se potrebe
po zagotavljanju pomo~i na domu
zelo pove~ale in izvajalec storitve je
ob~ino obvestil, da bi za zagotovitev
potreb po pomo~i na domu moral
mese~no izvesti 330 efektivnih ur.
Pritisk uporabnikov, ki potrebujejo
pomo~ na domu, je vse ve~ji, saj nekateri `e ve~ kot 6 mesecev ~akajo na
to storitev. V skladu s sklenjeno pogodbo lahko izvajalec obseg dogovorjenih ur glede na potrebe pove~a
za 10 odstotkov, vendar to `e dolgo
ne zadostuje ve~. Z ve~jim obsegom
ur bi se pove~al prispevek ob~ine za
to storitev. Da bi porazdelili breme
pove~anega obsega storitve, bi bilo
potrebno nekoliko povi{ati ceno za
uporabnika. Ob~inski svet je dal
soglasje k ceni storitve pomo~i na
domu, ki za leto 2015 zna{a 16,76
EUR na uro, za uporabnika storitve
pa 4,97 EUR na uro. Cena se je uveljavila s 1. junijem 2015.
Javni medob~inski stanovanjski
2
Novice ob~ine DUPLEK
sklad Maribor je Ob~ini Duplek posredoval v obravnavo Letno poro~ilo
2014. Letno poro~ilo vsebuje Revizijsko poro~ilo 2014, Poro~ilo o delu
2014, Realizacijo finan~nega na~rta
2014, Ra~unovodsko poro~ilo 2014
s prilo`enim Poro~ilom o popisu na
dan 31. decembra 2014. Ugotovljen
prese`ek prihodkov nad odhodki je v
letu 2014 zna{al 499.094 EUR. Javni
medob~inski stanovanjski sklad Maribor bo prese`ek prihodkov nad odhodki za leto 2014 v celoti porabil za
financiranje delovanja JMSS Maribor
v letu 2015. Ob~inski svet Ob~ine
Duplek je Letno poro~ilo 2014 Javnega medob~inskega stanovanjskega
sklada Maribor potrdil.
Izvajalec gospodarske javne slu`be
oskrbe s pitno vodo v ob~ini Duplek,
podjetje Mariborski vodovod, javno
podjetje, d.d., Maribor, je v skladu s
5. ~lenom Uredbe o metodologiji za
oblikovanje cen storitev obveznih
gospodarskih javnih slu`b varstva
okolja (Uradni list RS, {t. 87/2012 in
109 /2012, v nadaljevanju »Uredba«)
in obra~una poslovnega leta 2014,
predlo`il elaborat za oblikovanje cen
gospodarske javne slu`be oskrbe s
pitno vodo ter predlagal spremembo cene vodarine in omre`nine. V
skladu z Uredbo izvajalec gospodarske javne slu`be z elaboratom o
oblikovanju cene izvajanja storitev
javne slu`be, predlaga ceno storitve za obmo~je ob~ine in jo predlo`i
pristojnemu ob~inskemu organu v
obravnavo in potrditev.
Ob~inski svet Ob~ine Duplek se je
seznanil s poro~ilom Medob~inskega
in{pektorata in redarstva na
obmo~ju ob~ine Duplek v letu 2014.
Podatki za leto 2014 v primerjavi z
letom 2013 poka`ejo, da je bilo v
letu 2014 opravljenih 9 odstotkov
ve~ in{pekcijskih pregledov, kljub
zmanj{anemu {tevilu in{pektorjev,
izdanih je bilo za 39 odstotkov manj
ureditvenih in{pekcijskih odlo~b,
izdanih je bilo 15 odstotkov manj
in{pekcijskih opozoril na zapisnik
ob ugotovljenih manj{ih nepravilnostih, za 26 odstotkov se je pove~alo
{tevilo raznih dopisov, odstopov zadev drugim organom in slu`bam, za
16 odstotkov se je pove~alo {tevilo
prekr{kovnih postopkov.
Zakon o graditvi objektov (Ur. list
RS, {t. 102/04, 126/07) v 23. ~lenu
dolo~a pogoje za ukinitev statusa
grajenega javnega dobra. Objektu
oz. delu objekta, ki ima pridobljen
status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, se tak{en status
lahko odvzame z odlo~bo, ki jo na
podlagi pristojnega ob~inskega organa (ob~inskega sveta) po uradni
dol`nosti izda tisti upravni organ,
ki je status podelil (ob~inski urad).
Ob~ina Duplek je lastnica zemlji{~a
parcele {t. 955/5, k.o. 692 − Spodnji
Duplek, v izmeri 183 m2, ki je sicer
javno dobro, vendar ni v funkciji in je
dejansko ob~ini nepotrebno. Lastnik
sosednjega zemlji{~a je zainteresiran za to zemlji{~e, sam pa je lastnik
zemlji{~a, ki je v naravi cesta in bi
ga torej potrebovali mi. Zato je smiselno, da sklenemo menjalno pogodbo, vendar je potrebno predhodno
ukiniti status javnega dobra na na{i
parceli. Ob~inski svet Ob~ine Duplek
je na podlagi tega sprejel sklep, da
se ukine status grajenega javnega
dobra na nepremi~nini parcele {t.
955/5, k.o. 692 − Spodnji Duplek.
Ob~inski svet je obravnaval ceno
za najem grobnega mesta, ki je bila
nazadnje dolo~ena leta 2009. Cena
najema se dolo~i po kvadratnem
metru in zna{a 8 EUR/m2. Zaradi
pove~anega {tevila opu{~enih grobnih mest s prete~enim 10-letnim
obdobjem mirovanja in z namenom
spodbuditi nove najemnike, da vzamejo v najem opu{~ene grobove,
bodo novi najemniki opu{~enih
grobnih mest prvi dve leti opro{~eni
pla~ila najemnine. To ne velja za prevzemnike najemnega razmerja oz. tiste, ki vstopijo v obstoje~e najemno
razmerje.
zasnova, ki je definirala lokacijo in na~in izvedbe nasipa
ter podala oceno investicije
za izvedbo del.
Z idejno zasnovo je zasnovana gradnja pregradnega nasipa ~ez gramoznico v dol`ini
cca. 550 m. Z nasipom se
fizi~no lo~i del gramoznice,
ki je namenjen rekreacijsko-{portnim dejavnostim, od
mirnega oz. naravovarstvenega dela gramoznice. Z
obravnavanim nasipom se
prepre~i prehod plovil in plavalcev iz severnega v ju`ni
del gramoznice.
Ureditvena situacija po OPPN za turisti~no rekreacijski {portni center
Aktivnosti za ureditev
gramoznice
Ob~inski svet se je seznanil z aktivnostmi v zvezi z ureditvijo gramoznice v Zgornjem Dupleku. Ob~ina Duplek je v letu 2009 sprejela Ob~inski
podrobni prostorski na~rt za turisti~no
rekreacijski {portni center na obmo~ju
gramoznice v Zgornjem Dupleku. Z
na~rtom so bile predvidene {tevilne
ureditve, kot so npr. obmo~je hotelskih in {portnih objektov, apartmajskih hi{, {portnih igri{~, kampiranje,
raba vodnih povr{in za ribolov, vodno
smu~anje, kopanje, veslanje in ureditev naravovarstvenega dela
– mirne cone.
Zavod za varstvo narave je zaradi zavarovanega
obmo~ja (krajinskega parka
in NATURA 2000) in {tevilnih
dejavnosti, ki so bile predvidene, v mnenju, podanem k
odloku, postavil pogoj, da
je potrebno pred umestitvijo
vseh dejavnosti urediti naravovarstveni del z lo~ilnim/
pregradnim nasipom na vodi.
Druge ureditve, ki bi bile
ume{~ene ob regionalni cesti
R3-710 Maribor-Vurberk-Ptuj,
pa se lahko uredijo po izgradnji visokovodnega nasipa.
pri~nejo uresni~evati dolo~ene ideje
iz sprejetega Ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta, so se pri~eli
pogovori med Ob~ino Duplek in Zavodom za varstvo narave o ureditvi
mirne cone.
Dogovorjeno je bilo, da je lahko mirna
cona (kot predpogoj za izvedbo preostalih posegov na tem obmo~ju) urejena v dveh fazah, kot je to predvideno v Podrobnem prostorskem na~rtu,
ob tem, da se dolo~ene dejavnosti na
vodi opustijo in da se dejavnosti, predvidene na vodi, druga~e razporedijo. V
skladu s tem je bila pripravljena idejna
Glede umestitve samih dejavnosti v
obmo~je gramoznice naj bi se obseg
dejavnosti, ki so bile predvidene z
Ob~inskim podrobnim prostorskim
na~rtom, bistveno zmanj{al, saj naj
bi se gramoznica ohranila kot prostor
za mirno pre`ivljanje prostega ~asa
v naravi. Mo`ne dejavnosti so vodno
smu~anje, kopanje, ureditev u~nih in
gozdnih poti, kampiranje, ribolov …
Izdelani projekti in {tudije bodo podlaga za pripravo projektnega predloga
za prijavo na sredstva iz kohezijskih
skladov v novi finan~ni perspektivi
2014−2020.
Milena ROPO[A
Glede na dejstvo, da je gramoznica v ob~ini Duplek
pomemben turisti~ni potencial v smislu izvajanja mirnih dejavnosti in varovanja
narave ter z namenom, da se Lokacija lo~ilnega nasipa
Novice ob~ine DUPLEK
3
ZAKLJU^NI RA^UN PRORA^UNA
OB^INE DUPLEK ZA LETO 2014
Ob~inski svetniki so na aprilski redni seji obravnavali
zaklju~ni ra~un ob~inskega prora~una za leto 2014.
Prihodki v letu 2014 so bili realizirani v vi{ini 6.598.744 EUR, od
tega najve~ji dele` (62 odstotkov) predstavljajo dav~ni prihodki.
Transferni prihodki − in sicer gre za prejeta sredstva iz dr`avnega
prora~una za investicije in pa prejeta sredstva iz prora~una Evropske unije − so bili v letu 2014 realizirani v vi{ini 1.988.924 EUR (30
odstotkov). Nedav~ni prihodki so zna{ali 8 odstotkov.
Odhodki za leto 2014 so zna{ali 6.621.931 EUR. Najve~ji dele` odhodkov predstavljajo odhodki investicijske narave, kar 46 %.
Odhodki po podro~jih prora~unske porabe v letu 2014.
13 Promet, prometna infrastruktura 584.161 EUR
15 Varovanje okolja 1.533.853 EUR
16. Prostorsko planiranje , komun. dej. 1.035.163 EUR
17. Zdravstvo 78.222 EUR
4
Novice ob~ine DUPLEK
Eden ve~jih projektov v letu 2014 se je izvajal na
podro~ju varovanja okolja, in sicer »Projekt varovanja vodnih virov in varna oskrba s pitno vodo
na obmo~ju regionalnega mariborskega vodovoda«. Realiziran je bil v vi{ini 1.429.268 EUR. Gre
za medob~inski projekt, za izgradnjo pribli`no 8
km dolgega kanalizacijskega omre`ja, za katerega
smo v letu 2014 od dr`ave in prora~una EU prejeli
864.336 EUR sofinancerskih sredstev. Projekt je trenutno v zaklju~ni fazi izvajanja.
Na podro~ju oskrbe s pitno vodo smo v letu 2014
zaklju~ili z izgradnjo vodovoda Vince-Vurberk, ki se
je pri~el izvajati v letu 2013. Realizacija projekta je
v letih 2013/2014 zna{ala 1.053.830 EUR, od EU
smo v tem ~asu prejeli 479.935 EUR sofinacerskih
sredstev. Prav tako smo v letu 2014 s popla~ilom
neporavnanih obveznosti zaklju~ili z realizacijo
ve~letnega medob~inskega projekta »Oskrba SV
Slovenije s pitno vodo«.
Podro~je izobra`evanja je bilo poleg zagotavljanja sredstev za redno dejavnost pred{olske in {olske dejavnosti usmerjeno v energetsko sanacijo
O[ Korena. Na O[ Korena smo zamenjali stavbno
pohi{tvo, toplotni ovoj in streho. Realizacija je
zna{ala 169.430 EUR, prejeli pa smo 130.333 EUR
sofinancerskih sredstev. Isto~asno z energetsko sanacijo se je izvajala tudi I. faza sanacije {olske kuhinje in jedilnice O[ Korena v vi{ini 161.753 EUR.
Na podro~ju prometa smo sredstva namenili za zagotavljanje vzdr`evanja ob~inske cestne infrastrukture in za zagotavljanje prometne varnosti. V okviru
te postavke sta bila izvedena dva ve~ja projekta, in
sicer rekonstrukcija JP Jablance in protipra{na ureditev [olske poti. Uredili smo tudi deset avtobusnih
postajali{~. V okviru energetsko u~inkovite javne
razsvetljave smo zamenjali 125 svetilk ob regionalni cesti skozi Zgornji, Spodnji Duplek, Dvorjane
in Vurberk ter na obmo~ju gradu Vurberk v vi{ini
55.722 EUR, za ta namen smo prejeli 13.040 EUR
sofinancerskih sredstev.
Za izvajanje investicijskih projektov se je Ob~ina Duplek v letu 2014 zadol`ila z najemom dolgoro~nega
kredita v vi{ini 350.000 EUR.
Zraven vseh izvedenih projektov smo v letu 2014
s prora~unskimi sredstvi zagotavljali nemoteno
delovanje lokalne skupnosti in delovanje kulturnih, {portnih in drugih interesnih skupin ter drugih programov na podro~ju zdravstva, {porta,
izobra`evanja in socialnega varstva.
Financiranje ob~in v letu 2015
Leto 2015 smo pri~eli z nadaljevanjem investicij preteklega leta. Ker nam je dr`ava na osnovi dogovora o vi{ini povpre~nine za leto 2015
predvsem za drugo polovico leta 2015 bistveno
zni`ala povpre~nino, in sicer iz 525 EUR na 500,83
EUR, bodo prihodki v drugi polovici leta 2015 iz
dav~nega naslova bistveno upadli.
Vlada se je sicer z dogovorom isto~asno zavezala, da bo do 30. junija 2015 pripravila sistemske
ukrepe za zni`anje stro{kov ob~in pri
izvajanju z zakonom dolo~enih nalog. Pri~akovati je, da projekt ni`anja
stro{kov v zastavljenem roku najverjetneje ne bo uspe{en, saj do konca maja
vlada {e ni predlo`ila ustreznih zakonodajnih re{itev. Obstaja bojazen, da
bomo ob~ine v drugi polovici leta zaradi upada prihodkov izpostavljene likvidnostnim te`avam. V okviru Skupnosti
ob~in smo `e podali predlog vladi, da
se s 1. julijem 2015 financiranje ob~in
ne spreminja in se ohrani povpre~nina
iz preteklega leta. Vlada sicer zagovarja svoja stali{~a, predvsem pa trdi, da
je obremenitev dr`avnega prora~una
iz naslova financiranja ob~in zelo velika in da razpolo`ljiva sredstva iz
naslova dohodnine, ki po zakonu pripadajo ob~inam, bistveno upadajo.
Izra~unana povpre~nina, kot jo dolo~a
ZFO-1, bi naj namre~ `e od leta 2010
dalje presegala finan~ne zmo`nosti
javnih financ v dr`avi.
Hkrati pa tudi vse zakonske naloge,
ki so nalo`ene na breme ob~in, iz leta
v leto presegajo na{e zmogljivosti in
prizadevanja po ohranjanju oz. zagotavljanju financiranja zakonskih nalog.
Mihaela BOROVNIK
IZ OB^INSKEGA URADA
NA KRAJEVNI URAD
PRED JULIJEM
V Upravni enoti Maribor se zavedamo pomena prisotnosti
dr`avnih organov v lokalnem
okolju, zato kljub kadrovskim
te`avam, s katerimi se sre~ujemo, posku{amo nemoteno zagotoviti tudi poslovanje Krajevnega urada Duplek.
Na obmo~ju na{e upravne enote deluje devet krajevnih uradov. Uradi, ki
delujejo v kraju, kjer so sede`i ob~in,
poslujejo dvakrat tedensko, {tirje kra-
VE^ UR POMO^I NA
DOMU
Na obmo~ju ob~ine Duplek
opravlja javno slu`bo pomo~i
na domu Dom Danice Vogrinec Maribor, ^ufarjeva 9, 2000
Maribor. V skladu z dolo~ilom
101. ~lena Zakona o socialnem
varstvu k cenam storitve pomo~i na domu daje soglasje
pristojni ob~inski organ, to je
ob~inski svet.
Podlage za oblikovanje cene storitve
pomo~i na domu dolo~a Pravilnik o
metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS
{t. 87/2006). Stro{ke storitve pomo~i
na domu predstavljajo zlasti stro{ki
dela (pla~e, dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje, davek na pla~e,
regres za letni dopust, povra~ilo prehrane med delom, povra~ila stro{kov
jevni uradi, ki poslujejo izven kraja
sede`a ob~ine, pa so v leto{njem letu
odprti le enkrat na mesec. @e nekaj
let opa`amo, da se v juliju in avgustu {tevilo strank nekoliko zmanj{a.
Zato v teh mesecih omogo~imo, da
uslu`benke in uslu`benci vsaj deloma izkoristijo redni letni dopust. @al z
zmanj{anim {tevilom uslu`bencev ne
moremo ve~ zagotavljati tedenskega
poslovanja uradov in smo prisiljeni poletne urnike nekoliko spremeniti.
@upan Ob~ine Duplek g. Mitja Horvat nas je posebej opozoril na va{a
pri~akovanja in skupaj smo preverili mo`ne re{itve. V najve~ji mo`ni
meri smo jih upo{tevali pri pripravi
leto{njih urnikov poslovanja v poletnih mesecih. Vljudno vas prosimo za
razumevanje in vas vabimo, da poskusite ~im ve~ storitev opraviti {e pred
julijem. Pri tem mislimo zlasti na preveritev poteka veljavnosti osebnih dokumentov, ki jih potrebujete za odhod
na po~itnice, ali razne druge upravne
storitve, ki bi jih lahko naredili `e sedaj. Kakovostna in hitra obravnava pa
je v juliju in avgustu nemoteno zagotovljena tudi na sede`u Upravne enote
v Mariboru.
prevoza na delo in iz dela, jubilejne
nagrade, odpravnine, solidarnostne
pomo~i v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpisi ter
normativi in standardi za opravljanje
socialno varstvenih storitev), stro{ki
materiala in storitev (stro{ki za prevozne storitve, stro{ki za{~itnih sredstev,
stro{ki zdravstvenih pregledov, stro{ki
za zavarovalne premije za zavarovanje za splo{no odgovornost iz dejavnosti, stro{ki amortizacije, stro{ki
investicijskega vzdr`evanja in stro{ki
financiranja). V ceno pomo~i na domu
sodijo {e stro{ki vodenja, ki so sestavljeni iz dela stro{kov za pla~e za delo
vodij in koordinatorja ter stro{ke materiala in storitev za ta kader ter del
stro{kov amortizacije in investicijskega vzdr`evanja.
Cena storitve pomo~i dru`ini na domu
se dolo~i na efektivno uro tako, da se
stro{ki, ki se skladajo s tem pravilnikom, upo{tevani pri dolo~itvi cene,
prera~unajo na uro neposredne storitve
za uporabnika. Kot dolo~a 15. ~len citiranega pravilnika, se pri dolo~anju cene
standardne storitve pomo~i na domu,
ki se izvaja v javni slu`bi, upo{tevajo
celotni stro{ki storitve, in sicer tako,
da se jih najprej zmanj{a za dele` subvencije, ki jo zagotovi Ob~ina (99. ~len
Zakona o socialnem varstvu) in zna{a
najmanj 50 odstotkov cene, nato se vsi
stro{ki, zmanj{ani za vi{ino subvencije, prera~unajo na efektivno uro.
Iz predloga cene pomo~i na domu za
leto 2015, ki ga je posredoval Dom
Danice Vogrinec Maribor, je razvidno,
da zna{ajo povpre~ni stro{ki storitve
16,76 EUR na uro storitve. V letu 2014
je Ob~ina Duplek zagotavljala sredstva
za izvedbo 220 efektivnih ur izvedbe
pri uporabnikih, pri ~emer je bila cena
za uporabnika 4,53 EUR. Od leta 2014
do 2015 so se potrebe po zagotavljanju pomo~i na domu zelo pove~ale in
izvajalec storitve je v predlogu nave-
Karin JUR[E, na~elnica
Upravna enota Maribor
Novice ob~ine DUPLEK
5
del, da bi za zagotovitev potreb po
pomo~i na domu moral mese~no izvesti 330 efektivnih ur. Pritisk uporabnikov, ki potrebujejo pomo~ na domu, je
vse ve~ji, saj nekateri `e ve~ kot 6 mesecev ~akajo na to storitev. V skladu s
sklenjeno pogodbo lahko izvajalec obseg dogovorjenih ur glede na potrebe
pove~a za 10 odstotkov, vendar to `e
dolgo ne zadostuje ve~. Z ve~jim obsegom ur se pove~a prispevek Ob~ine
za to storitev. Da bi porazdelili breme
pove~anega obsega storitve, je bilo
potrebno nekoliko povi{ati ceno za
uporabnika. Od 1. junija 2015 bo torej
Ob~ina Duplek zagotavljala sredstva
za izvajanje 330 ur pomo~i na domu, s
~imer bo zagotovila pokrivanje potreb.
Cena za uporabnika se je s 1. junijem
2015 povi{ala za 0,44 EUR na uro.
Milena ROPO[A
AVTOMATSKI
EKSTERNI
DEFIBRILATOR
RE[UJE @IVLJENJA
Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki samodejno zazna motnjo sr~nega ritma pri
~loveku. S pomo~jo elektri~nega sunka lahko srce ponovno
po`ene in s tem re{i `ivljenje.
Njegova uporaba je zelo preprosta, kajti namenjen je tako
medicinskemu osebju kot laikom.
^e prete~e ve~ kot 10 minut od za~etka
sr~nega zastoja do nudenja prve
pomo~i, je mo`nost pre`ivetja za bolnike, ki so do`iveli sr~ni zastoj, majhna oz. skoraj ni~na. S prvo pomo~jo,
kot sta zunanja masa`a srca in uporaba polavtomatskega defibrilatorja
(AED), ohranjamo mo`nosti pre`ivetja
teh bolnikov.
V~asih pa je kljub vsem pravo~asnim
ukrepom prve pomo~i o`ivljanje
neuspe{no. Zato je pomembno, da se
v odro~nih krajih, kjer je dostopni ~as
Slu`be nujne medicinske pomo~i dalj{i
od 10 minut, usposobi »prve posredovalce« (v na{em okolju so najbli`je
temu prostovoljni gasilci), ki se jih primerno izobrazi za prvo pomo~ pri bolniku s sr~nim zastojem.
Prostovoljne gasilce se aktivira preko
ReCO 112 skupaj s Slu`bo nujne medicinske pomo~i. Zaradi svoje bli`ine so
hitreje pri bolniku s sr~nim zastojem
in mu nudijo prvo pomo~ do prihoda poklicne Slu`be nujne medicinske
pomo~i ter tako bolniku s sr~nim zastojem ohranjajo mo`nost pre`ivetja.
Prvi posredovalci izvajajo prvo pomo~,
6
Novice ob~ine DUPLEK
Usposabljanje je potekalo v u~ilnici PGD Dvorjane
katero mora po zakonodaji nuditi
vsak dr`avljan RS in ne posegajo na
podro~je medicine.
Ker je mogo~e brez ve~jih stro{kov
in s sistemsko ureditvijo podro~ja
u~inkovite uporabe AED naprave re{iti
marsikatero ~love{ko `ivljenje na
obmo~ju na{e ob~ine, predvsem na
obmo~jih, ki so geografsko bolj oddaljena od lokacij slu`b nujne medicinske
pomo~i, smo v ta namen iz sredstev
Foto: arhiv PGD Korena
CZ Ob~ine Duplek nabavili dve napravi
AED s pripadajo~o opremo. Zaposleni
iz Slu`be nujne medicinske pomo~i
ZD dr. Adolfa Drolca pa so opravili
izobra`evanje za vse zainteresirane
operativne gasilce PGD Dvorjane in
PGD Korena. Odziv na izobra`evanje
in podpora projektu sta bila res velika,
saj se je izobra`evanja udele`ilo preko
{tirideset operativnih ~lanov iz obeh
prostovoljnih gasilskih dru{tev.
V za~etku leta 2015 je bil podpisan
Dogovor o aktiviranju enot za za{~ito,
re{evanje in pomo~ z obmo~ja ob~ine
Duplek – z namenom re{evanja `ivljenj
z uporabo AED, in sicer med Upravo Republike Slovenje za za{~ito in
re{evanje – izpostava Maribor, ZD dr.
Adofa Drolca Maribor, Ob~ino Duplek,
PGD Dvorjane in PGD Korena.
Javno gasilsko slu`bo (JGS) v ob~ini Duplek izvajata PGD Dvorjane in PGD Ko-
rena. Obmo~je ob~ine pa je razdeljeno
na dve obmo~ji posredovanja, in sicer:
PGD Dvorjane posreduje v naseljih Zg.
in Sp. Duplek, Dvorjane, Vurberk in Ciglence. PGD Korena pa v naseljih Zg. in
Sp. Korena, Zimica, Jablance in @ikarce.
To je seveda osnovna razdelitev naselij
med obema prostovoljnima gasilskima
dru{tvoma, ki na~eloma velja za posredovanje z AED. V »dokumentih opazovanja, obve{~anja in alarmiranja« pa je
to~no dolo~eno, kdaj in kje posreduje
JGS v primeru vseh ostalih intervencij.
Povzeto po:
NMP ZD dr. Adolfa Drolca Maribor
»Pilotski projekt avtomatskega eksternega defibrilatorja na [tajerskem
2014«
Bojan TUR^IN,
pov. O[ CZ ob~ine Duplek
KMETIJSTVO IN TURIZEM
Tržnica posluje vsako soboto med 8 - 12 uro,
Vabljeni!
Prenovljene stojnice
OCENJENA VINA
LETNIKA 2014
Takoj v za~etku leta in kmalu
po pomladanskih praznikih se
vinogradniki zberejo na izobra`evalnem sre~anju, ki ga organizira vinogradni{ko dru{tvo
Trta skupaj s KGZ-jem Maribor.
Letos je to bilo `e 7. januarja. Ta
sre~anja zadnja leta vodi Tadeja Vo-
dovnik Plevnik, prej pa do odhoda v
pokoj njen o~e mag. Anton Vodovnik. Delovni naslov tega sre~anja je
Nega vin ter ugotavljanje napak in
odprava napak in pomanjkljivosti.
Vinogradniki so prinesli okrog 60
vzorcev in nato skupaj z enologinjo
ugotavljali morebitne slabosti, bolezni in napake vin, za katere je {e
bil ~as, da jih vinogradniki odpravijo in ozdravijo. Ugotovili so, da so
vina kljub slabemu letu, dobra in
pripravljena za ocenjevanje.
Ocenjevanje je potekalo 9. maja v
dvorani v Koreni, kamor so pridelovalci vin prinesli 53 vzorcev vin letnika
2014 normalne trgatve. Ocenjevalno
komisijo je vodil predsednik mag. Anton Vodovnik, ~lani pa so bili: Tadeja
Vodovnik Plevnik, Simona Hauptman,
Borut Pulko in Sebastijan Rojs. Izmed
ocenjenih vzorcev sta bila izlo~ena le
dva vzorca, bronastih priznanj letos ni
bilo, bila so le zlata in nekaj srebrnih.
Novice ob~ine DUPLEK
7
Prejemniki priznanj so:
• Ivan [kofi~: srebrno za zvrst,
• Mirko Kristofi~: srebrno za zvrst, srebrno za la{ki
rizling, srebrno za traminec,
• Milan Simoni~: srebrno za zvrst, srebrno za la{ki rizling,
srebrno za rumeni mu{kat,
• Kmetija Kramberger: zlato za rumeni mu{kat,
• Marica in Franc Perko: srebrno za zvrst, zlato za la{ki
rizling,
• Novica Stojanovi~: srebrno za zvrst,
• Marijan Slani~: zlato za zvrst,
• Marjan Lorenci: zlato za zvrst,
• Franc Su`nik: srebrno za zvrst,
• Branko [kof: srebrno za la{ki rizling, zlato za rumeni
mu{kat,
• Anton Slani~: zlato za la{ki rizling, zlato za renski
rizling, zlato za rumeni mu{kat,
• Stanislav Kurnik: zlato za la{ki rizling, zlato za beli
pinot, zlato za renski rizling, zlato za sauvignon, zlato
za traminec, zlato za rumeni mu{kat,
• Iztok Slani~: zlato za la{ki rizling,
• Damir Rakar: zlato za la{ki rizling,
• Janko Pravi~ek: zlato za zeleni silvanec,
• Matej Slani~: zlato za beli pinot,
• Borut Pulko: zlato za beli pinot, zlato za sivi pinot,
• Toma` Rojs: zlato za chardonay, srebrno za renski
rizling,
• Ivo Toplak: zlato za sauvignon,
• Marko [ebart: zlato za sauvignon,
• Milan Kokol: zlato za kerner, zlato za sauvignon,
Komisija ocenjuje vina
Foto: Ivo Glonar
• Miran in Darinka Brezner: srebrno za kerner, zlato za
rumeni mu{kat,
• Sebastijan Rojs: srebrno za renski rizling, srebrno za
rumeni mu{kat,
• Alojz Paluc: srebrno za sauvignon 1, zlato za sauvignon
2,
• Majda in Alojz Toplak: zlato za renski rizling.
Vsako leto vinogradniki zberejo vina in tako nastane
vinogradni{ko vino. Tudi letos sta vino izbirala kletar Stanislav
Kurnik in biv{i predsednik vinogradni{kega dru{tva Franc
Perko, zbrano vino je kasneje donegoval kletar Kurnik. Na
ocenjevanju je vinogradni{ko vino prejelo srebrno priznanje.
Vinogradnikom so priznanja podeljena na zaklju~ni prireditvi,
ki je `e tradicionalno zadnjo soboto v mesecu maju. Na tej
prireditvi je razgla{eno protokolarno vino, izmed vzorcev
rumenih mu{katov vinske kraljice izbirajo kralji~ino vino,
razgla{en pa je tudi kletar leta.
Marjana GLONAR
BOGATA ZBIRKA KME^KEGA
ORODJA
Strasten zbiratelj starega kme~kega orodja in
pripomo~kov s kmetij Slavko Ferli~ − Slavek je
na svoji doma~iji v Zgornjem Dupleku 155 uredil pravo zbirko vsega, kar je nekdaj slu`ilo za
`ivljenje in delo na kmetijah v teh krajih in na
{ir{em [tajerskem. Zbirka je originalna in bogate kulturne vrednosti.
O zbiratelju: Slavko Ferli~ je odra{~al v kme~ki dru`ini na
Duple{kem vrhu. V rani mladosti, v petdesetih letih, se je
soo~il z vso realnostjo `ivljenja na kmetiji. Spoznal in uporabljal je preprosta kme~ka orodja, ki jih danes hrani v svoji
zbirki. Slu`ila so star{em – njihovi dru`ini za pre`ivetje. Ta
orodja so mu {e posebej draga, z veseljem tako danes obiskovalcem predstavi sto let stare kamnite `rmlje, s katerimi
je kot de~ek mlel `ita doma. Spo{tuje te`ko kme~ko delo,
8
Novice ob~ine DUPLEK
Kmetija Slavko Ferli~, Zg. Duplek 155
Foto: Franc Fras
ki ga je okusil sam. In prav to mu je dalo navdih, da ustvari
zbirko, s katero bi ohranil vezi s preteklostjo. Danes ohranja
stiskalnice, jarme za vpre`no `ivino, naprave za prejo,
trenje in drugo.
Spretnosti cimermana je imel skoraj vsak gospodar na
kmetiji, mnogo pripomo~kov za delo si je namre~ moral izdelati kar sam. Gradil je prebivali{~e za dru`ino,
gospodarska poslopja, izdeloval orodja. Nastajale so
unikatne zgradbe za prebivanje, izdelki in orodja, vse
do pravih mojstrovin − odvisno pa~ od inovativnosti in spretnosti posameznika. Za{~itni znak cimermana je bila sekira. Nekaj tega lahko ob~udujemo v
Ferli~evi zbirki.
Med izdelki stare obrti najdemo izdelke iz usnja. Jermeni iz usnja so bili uporabni povsod − na strojih in
napravah, orodjih in pripomo~kih za delo. Delo sedlarjev so konjski in naglavni goveji komati, sedla, pasovi
za pritrditev in zatezanje, razli~ne torbe. Tisti posebej
Bogata ljubiteljska zbirka kme~kega orodja
Foto: Franc Fras
okrasno izdelani so bili tudi statusni simbol.
Tkalstvo je dalo izdelke za osebno rabo in gospodinjstva,
dedi{~ino, ki pri nas vse bolj izginja. Aktiven je v klubih
obla~ila, rjuhe, okrasne prti~ke, umetni{ke stvaritve in druza ohranjanje tehni~ne kulturne dedi{~ine (starih vozil in
go.
Lan je bila surovina, statve pa osnovni pripomo~ek za
motorjev) in je znan po tem, da rad stori kaj plemenitega za
delo.
so~loveka – je krvodajalec, dobitnik zlate plakete za 142Zelo raz{irjeno je bilo lon~arstvo, ohranjeni so najrazli~nej{i
krat darovano kri.
izdelki – peka~i, giban~niki, lonci za kislo mleko (dojniki),
Zbirka je intenzivno nastajala v zadnjem desetletju, starirazli~ni vr~i in drugo.
ne pa so se na doma~iji nabirale `e veliko dlje. Ve~ji del
Pintar je bil nekdaj zelo spo{tovan in iskan poklic. Izdelki
predmetov je pridobljen z odkupom po okoli{kih kmetijah.
so bili sodi, {kafi, kadi, razne kible, ne~ke, ko{i pa vse do
Slavko Ferli~ je dober poznavalec kme~kega orodja, njegova
lesenih vil za seno. Surovini sta hrast in mehki les.
skrbnost in natan~nost pri razvr{~anju predmetov v pravo
~asovno obdobje (dolo~anje starosti) dajejo zbirki pravo vrednost. V veliko pomo~ pri njegovem poslanstvu mu je soproZbirka
ga Amalija Ferli~. Skupaj sta vlo`ila veliko truda in lastnih
V zbirki so ohranjena orodja in naprave prete`no iz doma~ih
sredstev, da je vse to nastalo. Z zbirko ohranjata krajevno
krajev in [tajerske ter nekaj primerkov iz tujine. Nekaj so
identiteto teh krajev in {ir{e [tajerske. Zbirka je pou~na!
podarili doma~ini iz ob~ine Duplek, [tefan Rojko iz Ciglenc
npr. staro mlatilnico K&R Je`ek ~e{ke proizvodnje idr. ZbirRokodelstvo in stare obrti so mo~no zaznamovaka se pove~uje, njena zadnja dopolnitev je stara stiskalnica
le na{o preteklost
manj{ih dimenzij.
V zbirki so hranjeni mnogi predmeti, ki so nekdaj slu`ili
V zbirki najdemo vejalnik (bindmlin) iz leta 1906, s katerim
v skromnih cimpra~ah za elementarno pre`ivetje ljudi, to
so po ro~ni mlatitvi `itaric zrnje pre~istiti od plev. Najdeso osnovna orodja − sekire, `age, verige, gospodinjski
mo tudi obra~alni plug, letnik 1916, mlin − znamenite 100
pripomo~ki in oprema, {kafi, razni vr~i, skledjaki, pletene skrinje za shranjevanje pridelkov in drugo.
Orodja za kuri{~a in kru{ne pe~i (burkle, grebljice, loparji …), pa so v~asih tako nepogre{ljivi
zajec ({uhanzl) za sezuvanje ~evljev po te`kem
kme~kem delu in drugo.
Pletarstvo je dalo {tevilne izdelke. Materiali so
bili vrbovec, leskove veje, slama, pa tudi koruzno li~je in srobot. Ohranjene so ko{are, ko{i,
cekarji, pletene skrinjice, slamnati ko{i za zrno,
~ebelji panji, opletene steklenice, pokrivala iz
slame …
Kova{tvo je bilo nekdaj zelo raz{irjeno po slovenskih vaseh − podkovanje vpre`ne `ivine,
izdelava in okovanje lesenih vozov, vpre`nih
sani, izdelava orodij za delo v gozdu in drugo.
Vpre`ni vozovi, vse do znamenitega »parizara«, so bili skupno delo kolarjev in kova~ev. Pri
ko~ijah pa so svojo dodali {e tapetniki. V zbirki
vidimo priljubljene manj{e vozi~ke, cize, sani,
Orodja in naprave za delo na kmetiji neko~ Foto: Franc Fras
Novice ob~ine DUPLEK
9
so bila »obredna« opravila na kmetiji. Ljudje so se
dru`ili in si med seboj pomagali. Izku{nje starih gospodarjev so bile pri mladih zelo spo{tovane!
Ro~ni mlin - `rmlje za mletje `itaric Foto: Franc Fras
let stare kamnite `rmlje za mletje zrnja − skupaj {est primerkov iz razli~nih ~asovnih obdobij. Plu`nice (naprava s
kolesi na lesenih osovinah, za plug za oranje), razli~ne brane, sejalnice, kankole iz leta 1938. Ohranjen je leseni voz
(Fleischwagen), ki je slu`il za prevoz mesa v teh krajih.
V zbirki je tudi preko 30 jarmov za vpre`no `ivino – enojni,
dvojni, rezalni stol za krmo (je`ek) iz leta 1940, ne~ke, jarmi (~love{ki) za no{enje vode iz oddaljenega izvira. Ohranjena so razna orodja, klepa~i za kose, kladiva za klesanje
kamnov za `rmlje, kolarska, mizarska, kova{ka, ~evljarska in druga orodja starih obrti. Obse`na je zbirka `ag za
razrez hlodovine – enojne, dvojne. Najdemo »zug `age«,
»amerikanke« ter okoli 30 razli~nih ro~nih `ag na poteg. V
zbirki so »locen `aga« z lesenim lokom, kose, srpi, pletene
korpa~e razli~nih velikosti, cekarji.
Kot posebnost zbiratelj Slavko rad predstavi bogato bero
najrazli~nej{ih ribe`ev – »ro~nih pralnih strojev s 30 programi«, kot jim pravi, za pranje perila ob potokih in vodnjakih.
Posebno dragocenost vinorodnih krajev Korene, okoli{kih
krajev in {ir{e Slovenskih goric predstavljajo lesene pre{e
za stiskanje grozdja in sadja na masivni hrastov tram –
pre{pan, dol`ine {est in ve~ metrov. Na leseno vreteno je
pritrjen vise~ izklesan kamen z iglo v tleh. Postopek stiskanja se odvija v leseni karnisi s ko{em premera 1 meter ali
ve~, sestavljen iz lesenih obro~ev. Rigli so za uravnavanje
mo~i stiskanja. »Gremo {e po en rigl,« smo v~asih rekli …
in iz tropin je pritekla {e kak{na kapljica. Tropine so bile
potem za `ganjekuho. Brez pre{e skoraj ni bilo kmetije. Na
vsaki je vgravirana (`gana) letnica izdelave.
V zbirki je tudi voz, ki je slu`il za prevoze faranov na zadnji
poti v `upnijah Sv. Petra v Male~niku pri Mariboru in Sv.
Martina pri Vurberku, tukaj je {e zbirka radijskih aparatov,
gramofonov in plo{~ ve~jih dimenzij ter drugo.
Leseni voz (lojtre) je bil osnovno sredstvo za prevoze pridelkov s polja. Pridelki so se su{ili v kopicah. Vse je bilo
odvisno od vremena. Na kmetiji je sledila mla~ev na podu,
lo~evanje »semena od plevela« pa v vejalniku (vetrniku) in
s sejalnimi re{eti. Potem je sledilo spravilo v ka{~e. Kme~ka
dru`ina je bila priskrbljena! Mla~ev, li~kanje, branje, koline
10
Novice ob~ine DUPLEK
Na~rti za naprej
Zbirko `eli Slavko Ferli~ {e dopolnjevati in {iriti.
Kmetija z zbirko le`i v naravni idili − na tromeji med
kraji Zg. Duplek-Tr~ova-Metava, s prelepim razgledom na vse strani ter s pogledom na mesto Maribor,
ki je kot na dlani. Obiskovalci lahko v zbirki podrobno spoznajo stara kme~ka orodja in naprave in prisluhnejo zanimivim razlagam Slavka Ferli~a, ki jih
nazorno popelje skozi ~ase pred nami, skozi stara
kme~ka opravila in prikaz, kako so se uporabljala.
Pozorni poslu{alec podo`ivi stare ~ase, ki jih ni ve~.
Spozna trpko resnico, kaj je pomenil ko{~ek vsakdanjega kruha na{im o~etom, dedkom − prednikom
stoletja nazaj.
Posebnost zbirke je v tem, da ohranja vso originalnost
in krajevno identiteto tukaj{njih krajev in {ir{e [tajerske.
Ohranja bogato kulturno izro~ilo na{ega naroda, ka`e, kako
smo Slovenci `iveli nekdaj. In ne nazadnje − zbirka predstavlja pravi biser v bodo~i turisti~ni ponudbi na{e ob~ine Duplek in regije. V lokalni skupnosti bomo morali najti na~in,
kako podpreti projekt, ki je edinstven v teh krajih.
Narod, ki spo{tuje in ohranja preteklost, ima prihodnost!
Franc FRAS
Zbirka je na ogled javnosti, potrebna je le najava na
GSM: 031 850 537 − Slavko Ferli~. Naklju~ni obiskovalci,
pohodniki, izletniki, {olska mladina − vsi zainteresirani so
dobrodo{li.
Vejalnik (bindmlin) za lo~evanje zrnja od plev Foto: Franc Fras
CHELSEA FLOWER
SHOW LETOS
IZ DELOVNEGA
ZORNEGA KOTA
Vsako leto se maja v Londonu
zberejo pomembna imena s
podro~ja vrtnega oblikovanja
in hortikulture, saj gre za eno
najpresti`nej{ih vrtnih razstav.
Povabljeni in izbrani oblikovalci predstavijo vzor~ne vrtove
mno`ici obiskovalcev iz vsega
sveta. Kraljeva dru`ina, pomembni poslovne`i, zvezdniki,
krajinski arhitekti, oblikovalci, vrti~karji, ljubitelji cvetja
in hortikulture, skratka prava
me{anica obrazov obi{~e Chelasea flower show. Ve~inoma
gre za vsakoletne obiskovalce,
zaradi katerih nastanejo odli~ne vibracije tudi za sodelujo~e.
Angle`i gojijo prav poseben odnos do
vrtnega oblikovanja, ki izhaja iz njihove bogate zgodovine, ki tvori mozaik,
na tak{en ali druga~en na~in prinesen
iz celega sveta. Pojav krajinskega sloga v 18. stoletju na otoku je zasen~il
ve~ino del, ustvarjenih pred tem obdobjem, vendar ne moremo mimo dejstva, da ima Anglija dedi{~ino izjemne
in raznolike vrtne umetnosti.
Angle`i kot hortikulturno zelo ozave{~en narod imajo prav poseben odnos do oblikovalcev, ki se imajo ~ast
in mo`nost predstaviti s svojo idejo in
dizajnom na razstavi. Velike medijske
hi{e, kot je BBC, v `ivo spremljajo vsako
Krvavorde~i klin~ek
Z Julijo nasmejani ob uspe{nem zaklju~ku razstave podrobnost dogajanja in poro~ajo gledalcem, ki z zanimanjem in pozornostjo spremljajo vsak sodelujo~ projekt.
Borut Benedej~i~, avtor Vodne postaje (Water station), kot se je imenoval
slovenski projekt, je uspel prepri~ati
komisijo kraljevega hortikulturnega zdru`enja in tako prejel vabilo za
predstavitev svojega vrta. Med 30 vrtovi, ki so bili na ogled obiskovalcem,
se je slovenski projekt uvr{~al v kategorijo Fresh, kjer je bila razpolo`ljiva
povr{ina za postavitev 3 m x 9 m.
Koncept vrta izhaja iz Krasa, kjer se prepletajo elementi arhitekturne dedi{~ine
stare kra{ke vasi in problematika pitne
vode, ki je na tem obmo~ju aktualna `e
od nekdaj, in prav to so glavni vzgibi,
po katerih so nastali elementi, ki so bili
nekdaj nuja za prebivalce vasi, v preoblikovani, modernej{i obliki pa slu`ijo
kot glavni motiv v vrtu. S sodobnim
na~inom `ivljenja, ki je potraten v vseh
pogledih, `ivimo po liniji najmanj{ega
odpora, kar pomeni, da za prihranek
svojega ~asa `rtvujemo svoje okolje in
naravo, te`avo s pitno vodo pa le {e
poglabljamo.
Tradicijo zbiranja in zadr`evanja de`evnice v {tirni (va{kem vodnjaku), ki
je bila hkrati sredi{~e za zbiranje in
izmenjavo dnevnih novic va{~anov,
je avtor preslikal na Vodno postajo in
tako je nastal mali urbani prostor kot
zaklju~ena celota znotraj {ir{ega javnega prostora.
Pomeni idejo druga~nega pristopa k
na~rtovanju javnih prostorov s pitno
vodo − ne le pitnik, postavljen ob pot,
Foto: Tina Tement
ampak udoben, zelen in miren koti~ek,
kjer si lahko nato~imo pitne vode, posedimo in si vzamemo trenutek zase.
Vrt je oblike kvadra, sestavljajo ga
kamniti elementi, izdelani iz avtohtonega kra{kega apnenca, avtohtone rastline predstavljajo ne`en okvir, ki postopoma prehaja v re`e tlaka. Vzorec
in na~in tlakovanja je na sami razstavi
vzbudil najve~je zanimanje obiskovalcev. Kamnite de{~ice vizualno ustvarijo `ivahen ritem in z enako vertikalno
postavitvijo tvorijo 6 rahlo zaobljenih
sede`ev, ob katerih so postavljeni prav
tako kamniti valji, ki slu`ijo kot miza k
vsakem sede`u. Tlak je visok 25 centimetrov, kamnite deske so postavljene
na utrjeno povr{ino z mivko in drobljencem, de`evnica lahko med 15 milimetrskimi re`ami, kolikor je vmesnega prostora med posamezno kamnito
desko, prosto ponikne v zemljo.
Klju~ni in vizualno najbolj izpostavljen
element vrta je sodobno oblikovan vodnjak, ki vsebinsko izpolnjuje namen
va{ke {terne, kubusne oblike, sestavljen iz 16 kosov bru{enega kra{kega
apnenca, ki se odpirajo proti vrhu.
Pitna voda prite~e iz elegantno oblikovane pipe, ki jo zaradi barve in nevpadljivega dizajna komaj opazimo v kontrastu z monumentalnostjo kamnitih
elementov vrta, tako simboli~no ponazarja dragocenost pitne vode.
Vertikalni element je zlata aluminijasta
pergola, na katero se ob vsakem stebru vzpenja belo cveto~a plezava vrtnica banksija in daje ne`no senco vrtu
in obiskovalcem.
Foto: Tina Tement
Novice ob~ine DUPLEK
11
Zasaditveni na~rt je prilagojen konceptu vrta − tako so uporabljene nezahtevne in trpe`ne rastline, navajene
su{e in son~ne pripeke, iz lokalnega
okolja, ki ima zna~ilnosti aridnega tipa
obmo~ja. Nekaj imen iz zasaditvenega na~rta: Stipa, Dianthus sanguineus, Linum perenne, Thymus, Sedum
reflexum, Satureja montana, Scabiosa
ochroleuca ...
Sama sem imela prilo`nost sodelovati pri projektu na samem dogodku v
Londonu; projekt je bil dele`en velike
pozornosti mednarodne javnosti in
mnogih pohval. Odli~na prilo`nost za
mre`enje znotraj na{ega strokovnega
dela in izmenjavo idej na svetovnem
nivoju.
Moramo pa se zavedati ozadja tak{nega uspeha, ki je ve~letno trdo garanje,
pa tudi sam proces, preden je ideja
prenesena na papir, je zelo dolg.
Dizajnerji, ki se predstavijo na Chelsea flower showu, imajo ekipo vsaj
20 ljudi, ki ve~ kot mesec dni skrbijo
za priprave in predstavitev projektov.
Slovenci smo velikokrat izjeme, ekipo sta tako v ve~ini sestavljala Borut
in njegova bolj{a polovica Tanja, ki
sta s svojo energijo zagotovo pritegnila pozornost. Vrt je bil nagrajen s
priznanjem Silver gilt (pozla~ena srebrna medalja), obiskovalci pa so na samem prizori{~u izrekli mnoge pohvale
in navdu{enje nad vrtom, ki je precej
izstopal iz mno`ice bujno cveto~ih in
zelenih projektov v angle{kem stilu vrtnega oblikovanja.
Vendar sta bila sporo~ilna vrednost
ideje, vrednota sobivanja z naravo
v povezavi s prihodnostjo vode, ter
futuristi~en pristop oblikovanja urbanih povr{in za uporabo pitne vode, tista, ki sta prepri~ala ljudi, da se ustavijo in poglobijo v vrt ali si nato~ijo vode.
Velika zahvala gre moji dru`ini in seveda Tanji in Borotu za tako ~udovito in
pomembno delovno izku{njo v mojem
Slovenski vrt na prizori{u v Londonu
Foto: Tina Tement
`ivljenju, ki utira nove poti za naprej.
Klementina TEMENT,
dipl. in`. krajinske arhitekture
ZADRUGA DOBRINA
− POVEZUJE
PODE@ELJE IN
URBANO OKOLJE
Leta 2011 smo pridelovalci
in predelovalci majhnih tradicionalnih kmetij z obmo~ja
Slovenskih goric ustanovili
Zadrugo Dobrina z vizijo in
namenom podpiranja razvoja
malih dru`inskih kmetij, pravi~ne trgovine z `ivili, promocije in razvoja ekolo{kega na~ina kmetovanja ter z namenom
po na~elu trajnostne lokalne
preskrbe povezati pode`elje z
urbanim sredi{~em.
Zaboj~ek z lokalnimi in sezonskimi pridelki
12
Novice ob~ine DUPLEK
Trgovina Zadruga Dobrina, Tkalski prehod 4, Maribor
Preskrbujemo obrate javne prehrane,
in sicer z lokalnimi, sve`imi in sezonskimi pridelki (osnovne {ole, vrtce in
domove starej{ih ob~anov) ter druge
gostinske obrate (hotele, gostilne, restavracije …).
Lokalne pridelke in izdelke ponujamo
tudi s sistemom »Lokalni zaboj~ki«, ki
so namenjeni dru`inam in posameznikom. Vsak teden so v ponudbi 3, 5 in 8
kilogramski zaboj~ki, katerih vsebina
sledi aktualni sezonski pridelavi. Vsak
teden (do ponedeljka do 11. ure) sprejemamo tako stalne kot tudi ob~asne
naro~nike. Razdeljevalni dan je sreda,
od 10. do 17. ure, na Ulici Gorkega 34
v Mariboru. Mo`en je tudi prevzem v
na{i trgovini v Tkalskem prehodu 4
v Mariboru ali pa se zaboj~ek dostavi
na dogovorjeno mesto. Vse pridelke
in izdelke je mo~ dobiti tudi v trgovini Zadruga Dobrina. ^e vam ~as ne
dopu{~a, vam je na voljo spletna trgovina (www.zadruga-dobrina.si).
V kolikor `elite popestriti zabave,
razne prireditve in ostale dru`abne
prilo`nosti, smo vam na voljo tudi s
kme~kim cateringom. Le-ta zajema dobrote kmetij z obmo~ja osrednjih Slovenskih goric ter zaledja Maribora. Vas
in va{e goste pogostijo z doma~imi
aperitivi, vinom, s sokovi ter s celo vr-
sto hladnih in toplih jedi, ki prihajajo izpod rok kme~kih
gospodinj.
V Zadrugi Dobrina skrbimo, da se pridelovalci in predelovalci postopoma preusmerjajo v ekolo{ko pridelavo, saj
se z njo varuje zdravje ljudi, naravni in kulturni viri ter biotska raznovrstnost. ^e ste `e vklju~eni v katero od shem
kontrole kakovosti ali imate registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, Vas vabimo k sodelovanju z nami. Veseli
bomo vsakega va{ega doprinosa, saj bomo le z bogato
skupno ponudbo lahko poskrbeli za ~im ve~jo samooskrbo in s tem za bolj{o prihodnost vseh nas.
Za ve~ informacij o Zadrugi Dobrina:
www.zadruga-dobrina.si.
Odpiralni ~as trgovine (Tkalski prehod 4, Maribor):
• pon.–pet.: od 9. do 19. ure
• sob.: od 9. do 13. ure
Kme~ki catering
(Vse slike arhiv zadruge Dobrina)
Ksenija Kozar in dr. Milojka Fekonja
MATEJ SLANI^ NOVI
KLETAR OB^INE
DUPLEK
Zadnjo soboto v maju poteka
`e tradicionalno prijeten dogodek v dvorani v Koreni, ko vinogradniki prejemajo priznanja
za ocenjena vina, izbran pa je
tudi nov kletar ob~ine Duplek.
Do tega dne je bil to `e nekaj mandatov zapored Stanislav Kurnik, ki je
odli~no opravljal to nalogo. Letos pa
je nekoliko tudi na njegovo `eljo padla odlo~itev, da bi bilo potrebno imenovati novega kletarja. Upravni odbor
vinogradni{kega dru{tva je zato sklenil, da pogoje za kletarja izpolnjuje
Matej Slani~, saj na ocenjevanjih vin
Poku{nja vina novega kletarja
prejema zlata odli~ja, vinograd pa ima
na obmo~ju ob~ine Duplek, vpisan v
register vinogradov. Matej je do sedaj
sodeloval s kletarjem Kurnikom in se
Foto: Ivo Glonar
od njega tudi marsikaj nau~il. Hkrati
s funkcijo kletarja je prevzel tudi skrb
za potomke Stare trte z Lenta, ki rastejo pri cerkvi Sv. Barbare in pred Kulturnim domom v Koreni.
Nov kletar je sve~ano prisegel pred
vsemi dosedanjimi kletarji ter obljubil, da bodo vrata njegove kleti vedno
odprta in da je pri njem dobrodo{el
vsak gost in `ejen mimoido~i. Ne gre
pa opustiti izku{enj in preteklega dela
starej{ih, zato je bila sprejeta tudi
odlo~itev, da postane Stanislav Kurnik
~astni kletar in tako pomaga mlademu
kletarju ter nadaljuje s svojim delom.
Izbor kralji~inega vina
Foto: Ivo Glonar
Vsako leto je izbrano tudi kralji~ino
vino, katerega izberejo aktualna kraljica, biv{e vinske kraljice in obiskovalke iz ob~instva izklju~no izmed
vzorcev rumenega mu{kata, ki nekako velja za `ensko vino. Na izboru je
Novice ob~ine DUPLEK
13
bilo sedem vzorcev in gospe so izbrale
njim najbolj{i vzorec, ki je bil Kurnikov. Edino kralji~inega vina Kurnik do
sedaj {e ni imel.
@e pred leti je bila sprejeta skupna
odlo~itev ob~ine in dru{tva, da posebna komisija izbere tudi protokolarno
vino, ki pa mora prejeti oceno nad
18, vinograd pa mora biti na obmo~ju
ob~ine in imeti urejeno dokumentacijo.
Najvi{ji oceno je prejel vzorec la{kega
rizlinga, katerega je `upan Mitja Horvat sve~ano razglasil za protokolarno
vino Ob~ine Duplek, steklenico tega
vina pa bodo prejeli gostje Ob~ine kot
protokolarno darilo.
Govornica na prireditvi, predstavnica KGZ Maribor Simona Hauptman, je
dejala, da je pridelovanje in nega vin
posebna umetnost, kot je umetnost,
da slikar naslika sliko ali drug umetnik
ustvari kak{no umetnino. Da so na{i
vinogradniki in vinarji resni~no umetniki, vedno znova dokazujejo in to so
s svojimi vini dokazali tudi letos. To pa
je plod njihovih pridnih rok in znanja.
Marjana GLONAR
TURISTI^NO DRU[TVO
OB^INE DUPLEK
vas prijazno vabi
NA TRADICIONALEN POHOD
PO ZGORNJEM DUPLEKU,
ki ga vsako leto prirejamo v po~astitev ob~inskega praznika na{e ob~ine v sodelovanju z Zvezo slovenskih ~astnikov obmo~nega zdru`enja Maribor − Duplek,
V ^ETRTEK, 25. JUNIJA 2015, ob 9.00,
z zbirali{~em na lokaciji Moto kluba v Zg. Dupleku.
Pohodniki se bomo podali na pot skozi @ite~ko vas in se preko [ter~ke povzpeli na
Kamen{~ak, kjer pot nadaljujemo po [tambergi, vse do Metave, nakar se vrnemo
do Zg. Dupleka in se preko Pe~ic po gozdu odpravimo v Zimico ter se nato po~asi
vrnemo na zbirno mesto.
Poskrbljeno bo za okrep~ilo pred in med pohodom, po vrnitvi na zbirno mesto pa
nas bodo pri~akale dobrote iz `ara. V spro{~enem vzdu{ju in z dru`abnimi igrami si
bomo popestrili preostanek dneva.
Vsak udele`enec pohoda prejme spominsko majico.
Ob prijavi vsak udele`enec vpla~a 10,00 EUR, razen otroci, stari do 12 let.
Turisti~no dru{tvo Ob~ine Duplek
14
Novice ob~ine DUPLEK
EKOLO[KI KOTI^EK
OB^INA DUPLEK
BOGATEJ[A ZA NOVI
ZBIRNI CENTER
Skrb za ~isto, zdravo in `ivljenju prijazno okolje je pomembna
naloga slehernega posameznika in skupnosti, ki s svojimi
dejanji povzro~a nastajanje
odpadkov. Tega se dobro zaveda kar osem ob~in Spodnjega
Podravja, ki so v leto{njem letu
zgradile povsem nove in sodobne zbirne centre. Med slednjimi
je tudi va{a ob~ina, ki je v mesecu maju odprla vrata novega
zbirnega centra.
Zbirni center ob~ankam in ob~anom
zagotavlja {e vi{ji nivo ravnanja z odpadki in hkrati prepre~itev nastajanja
dodatnih ~rnih odlagali{~. Lahko ste
ponosni in veseli, da se je zanj odlo~ila
tudi va{a ob~ina, saj so prav zbirni centri, katerih naloga je skrb za urejeno
okolico in vi{ji standard na podro~ju
ravnanja z odpadki v posameznem kraju, klju~ni pri prepre~evanju problema-
POSTOPEK ^I[^ENJA
ODPADNIH VOD
Z EFEKTIVNIMI
MIKROORGANIZMI
V na{i ob~ini je ureditev kanalizacije za prav vse ob~ane
prakti~no nemogo~a oziroma
bi bila zelo draga. Zato smo
v dru{tvu Melisa za~eli iskati
na~in, kako bi vsem ob~anom
omogo~ili ~i{~enje odpadnih
voda, s tem {~itili vodne vire
in zmanj{ali ob~ini stro{ke izgradnje kanalizacije.
Na{ trud je rodil sadove in na{li smo
podjetje v bli`nji Avstriji, ki se profesionalno ukvarja z namestitvijo tak{nih
~istilnih naprav. O na{em delu smo obvestili na{ega `upana, ki nas je dolo~il
za nadaljevanje kontaktov s podjetjem
Nourivit.
tike divjih odlagali{~. Zbirni centri so
ustrezno urejeni in skrbno vzdr`evani,
kar omogo~a hiter prevzem odpadka
in pravilno pot nadaljnjega procesa
obdelave.
Vse ob~ane, ki bodo dostavljali odpadke v zbirni center, napro{amo, da
se ob vstopu v zbirni center osebju
identificirajo z osebnim dokumentom
ali s prejetim ra~unom podjetja ^isto
mesto Ptuj d.o.o. Vabimo vas, da svoje
odpadke v skladu z odpiralnim ~asom,
navedenim spodaj, skrbno in redno
dostavljate v zbirni center ter skupaj z
nami poskrbite za ~isto in urejeno okolje. Vzoren na~in lo~evanja odpadkov
bo vzgled tudi mladim, ki bodo kot
bodo~a generacija skrbeli za `ivljenja
vredno okolje.
Kaj vse se lahko odda
v zbirnih centrih?
Gospodinjstva lahko v zbirnem centru
brezpla~no oddajo naslednje vrste odpadkov: plastiko in plasti~no embala`o,
kovine in kovinsko embala`o, papir in
papirno embala`o, stekleno embala`o,
odpadna jedilna olja in ma{~obe, zdravila, pesticide, baterije in akumulatorPodjetje Nourivit je razvilo sistem Bioferm za ~i{~enje odpadnih vod z efektivnimi mikroorganizmi.
Prednosti tak{nega na~ina ~i{~enja odpadnih vod:
- ne oddaja neprijetnih vonjav,
- preprost za upravljanje,
- nizki stro{ki vzdr`evanja.
To je moderen in u~inkovit na~in
~i{~enja odpadnih vod. Z dodajanjem
mikroorganizmov je razgradnja odpadnih vod brez vonja, usedline so v
primerjavi s klasi~nim ~i{~enjem vod
tudi mnogo manj{e. Najbolj{e pa je
dejstvo, da je tak{na obdelava odpadnih vod prijazna do narave, saj ne
potrebuje nobenih kemikalij niti dodatne energije, saj vso delo opravijo `ivi
mikroorganizmi.
Sistem ~i{~enja odpadnih vod so priredili za potrebe individualnih hi{, vrtcev, {ol, gostiln, blokov, industrijskih
je, embala`o, onesna`eno z nevarnimi snovmi, elektri~no in elektronsko
opremo (TV aparate, ra~unalnike, radia
…), izrabljene avtomobilske gume (do
50 kg/leto/gospodinjstvo), kosovne
odpadke (staro pohi{tvo, vzmetnice za
postelje …), male gospodinjske aparate (sesalnike, mlin~ke, su{ilce las,
likalnike …), belo tehniko (hladilnike,
{tedilnike, pralne in pomivalne stroje, mikrovalovne pe~ice …), zavr`ena
obla~ila, les.
Odpiralni ~as zbirnega centra Duplek,
ki se nahaja v Re`ijskem obratu ob~ine
Duplek, je slede~:
- v ponedeljek od 13.00 do 16.00 in v
petek od 10.00 do 17.00.
Izjema − vsak prvi koledarski teden v
mesecu je zbirni center odprt:
- v petek od 10.00 do 17.00 in v soboto od 08.00 do 11.00.
Hvala, ker skupaj z nami skrbite za
`ivljenja vredno okolje!
Va{ zbiralec odpadkov
^isto mesto Ptuj, d.o.o.
objektov ali celih mest.
Klasi~na kanalizacija zahteva drago infrastrukturo in veliko energije za ~i{~enje odpadnih vod. Prav ti
stro{ki se z njihovo metodo bistveno
zmanj{ajo.
Ve~ o podjetju si lahko ogledate na
spletni strani www.nourivit.com.
Kaj so efektivni
mikroorganizmi?
Profesor Higo iz Fakultete za kmetijstvo v Okinawi, Japonska, je v dvajsetih letih raziskav razvil me{anico mikroorganizmov, ki nam pomagajo na
razli~nih podro~jih. To me{anico mikroorganizmov imenujemo EM in jo sestavljajo razli~ni mikroorganizmi (~ez
osemdeset), ki so bili nabrani v naravi
in so jih gojili na svojstven na~in.
Nekatere mikroorganizme uporabljamo v medicini in prehrambni industriji
`e zelo dolgo in so izredno koristni za
~loveka, `ivali, zemljo in vodo. SeveNovice ob~ine DUPLEK
15
da EM niso gensko spremenjeni. Na
Japonskem in tudi drugje po svetu so
`e opravili {tevilne raziskave EM in vsi
rezultati povedo, da niso {kodljivi in
so popolnoma varni.
Edinstvena me{anica nad osemdesetih
mikroorganizmov s svojim delovanjem
pozitivno vpliva na okolje in nam lah-
ko re{i marsikateri problem na bolj
enostaven, ekolo{ki in cenej{i na~in,
kot so to dosegale do sedaj uporabljene metode, med njimi tudi tiste tudi za
~i{~enje odpadnih voda.
Na{ `upan Mitja Horvat namerava
predstavnike podjetja Nourivit v septembru povabiti v na{o ob~ino na raz-
govor z vsemi zainteresiranimi ob~ani.
^e bi bili razgovori zanimivi za obe
strani, bi si lahko {li ogledat v Avstrijo
kmetijo, ki na tak{en na~in `e ~isti svoje odpadne vode.
OPREMA ZA
LO^ENO ZBIRANJE
ODPADKOV V
GOSPODINJSTVU
prva faza na poti prepre~evanja nastajanja odpadkov ter odlo~itev, s katerimi odpadki se bomo kasneje sre~evali.
Predstavljamo nekaj re{itev
1)Organske
kuhinjske
odpadke
(ostanke pri pripravi hrane, ostanke
hrane, sadje, zelenjavo, serviete …)
lahko zbiramo v priro~ni posodici
(slika 1), ki jo lahko hranimo pod
pomivalnim koritom ali v drugem
kuhinjskem elementu, priporo~ljiv
prostor je tudi shramba ali balkon.
Zbrane organske kuhinjske odpadke odlo`imo na kompostnik, ~e pa
tega nimamo, jih moramo odlo`iti v
rjavi zabojnik za zbiranje biolo{ko
razgradljivih odpadkov ter jih prepustiti zbiralcu odpadkov.
Nastajanje odpadkov je odvisno
od vsakega posameznika in je
pogojeno z njegovim na~inom
`ivljenja, dela, zadovoljevanja
vsakodnevnih potreb po hrani in pija~i, obla~ilih in obutvi,
bivanju, potreb po aktivnem
pre`ivljanju prostega ~asa …
Ali ste vedeli, da v posameznem letu
povpre~en prebivalec Slovenije proizvede nekaj manj kot 400 kg odpadkov? Koli~ina se le malo zmanj{uje, se
pa pove~uje lo~eno zbiranje odpadkov.
In ker ve~ina odpadkov nastane kot
posledica iztro{enosti in neuporabnosti predmetov ali teko~in, moramo o
njihovem nastajanju razmi{ljati `e pri
na~rtovanja nakupov. Preden se odpravimo po nakupih, moramo tehtno
premisliti, ali vse, kar si `elimo, tudi
dejansko potrebujemo in ali je na{
nakup lahko druga~en, druga~ne vsebine, v druga~ni embala`i, ki je lahko
vra~ljiva oziroma zamenljiva ali celo
brez embala`e. Premi{ljen nakup je
Statisti~ni podatki v Sloveniji za pretekla leta ka`ejo, da je bilo odlo`enih
nekaj ve~ kot 313 000 ton odpadkov,
od tega dobr{en del na ob~inskih
odlagali{~ih. @al se nastajanju odpadkov zmeraj ne moremo izogniti, zato
se moramo takoj ob njihovem nastanku odlo~iti, kako bomo ravnali z njimi.
Slovenska zakonodaja zahteva obvezno lo~evanje posameznih vrst odpadkov na izvoru njihovega nastajanja od
drugih vrst odpadkov, zbiranje v ustrezni opremi za zbiranje, prepu{~anje
poobla{~enim zbiralcem ter zagotavljanje odstranjevanja v skladu s predpisi.
Razvoj tehnologij, opreme, objektov
in naprav za zbiranje, obdelavo in
kon~no odstranjevanje je dosegel raven, da je mo`na re{itev za sleherno
vrsto odpadka. To pomeni, da imajo
povzro~itelji oz. imetniki odpadkov
vse tehni~ne mo`nosti za njihovo pravilno zbiranje in oddajo. Ve~ina komunalnih odpadkov nastaja v prostorih
gospodinjstva, zato je najprimerneje,
da se njihovo zbiranje zagotovi ~im
bli`je mestu oz. viru nastajanja.
Mira KREFT,
predsednica dru{tva Melisa
2)Odpadno jedilno olje lahko zbiramo
v plastenkah ali priro~nih posodicah
(slika 2), mesto zbiranja pa je lahko
podobno kot za organske kuhinjske
odpadke. Zbrano odpadno jedilno
olje bomo zbirali s premi~no zbiralnico v okviru akcije zbiranja nevarnih odpadkov v va{i ob~ini.
3)Plastenke, plo~evinke, konzerve,
folije, PVC vre~ke, tetrapake … lahko zbiramo v razli~nih prenosljivih
vre~kah, {katlah, zabojih ali posodah skupaj kot me{ano embala`o.
Pri zbiranju me{ane embala`e je
pomembno, da je brez teko~in in
o~i{~ena ter zaradi zmanj{anja prostora tudi stisnjena. Za stiskanje
plastenk lahko uporabimo priro~ne
stiskalnice (slika 3), lahko jih stisnemo tudi ro~no ali no`no oz. z vro~o
vodo. Zbrano me{ano embala`o
odlo`imo v namenske vre~ke za
zbiranje me{ane embala`e, ki jih
lahko namestimo na priro~na stojala (slika 4).
4)Revije, ~asopise, prospekte, knjige
… lahko zbiramo v priro~nih zabojih ali {katlah. Zbran papir in papirno embala`o odlo`imo v namenski
zabojnik za zbiranje papirja, ki je
zelene barve in z rde~im pokrovom.
16
Novice ob~ine DUPLEK
5)Za zbiranje steklenic lahko uporabimo razli~ne plasti~ne zaboje in posode, ki zadr`ujejo teko~ine. Zbrano stekleno embala`o odlo`imo v
zabojnike za steklo na skupnih zbirnih mestih (ekolo{kih otokih).
6)Me{ane
komunalne
odpadke
obi~ajno zbiramo v vre~kah, ki jih
polo`imo v namenske ko{e, tako da
odpadke skupaj z vre~ko odlo`imo
v ~rn zabojnik.
Posamezne vrste odpadkov lahko zbiramo lo~eno, vsakega v svoji embala`i za zbiranje, lahko pa v
embala`i, ki omogo~a zbiranje dveh
ali treh razli~nih vrst odpadkov − vsako vrsto odpadka v svoji embala`i.
Najprimernej{e mesto za zbiranje vseh
navedenih vrst odpadkov je v shrambi.
^isto mesto Ptuj, d.o.o.
USPE[NA ^ISTILNA
AKCIJA
V ob~ini Duplek `e vrsto let
izvajamo spomladansko ~istilno akcijo. Leto{njo smo organizirali prvo pomladno soboto,
ko so se z odpadki v naravi spopadli tudi v drugih slovenskih
ob~inah. Akcija se je odvijala na
celotnem obmo~ju na{e ob~ine.
^lani ob~inskih dru{tev in prostovoljci
smo se zbrali ob 8. uri na dogovorjenih
lokacijah in se podali ob poteh, cestah,
vodotokih in po gozdovih. V akciji je
skupno sodelovalo nekaj manj kot 200
ljudi. V {tirih urah, kolikor je akcija
trajala, je bilo nabranih 6 ton me{anih
komunalnih odpadkov. Najve~ dela so
imeli krajani Zgornjega Dupleka na
obmo~ju krajnskega parka Kamen{~ak
ter skupini, ki sta ~istili obmo~je na-
sproti vodohrana na Vrhovski cesti ter
pri mlinu v Talcah.
Namen ~istilne akcije ni samo pobiranje smeti, je ozave{~anje prebivalcev
o skrbi za okolje, ki se za~ne v prav
vsakem domu z lo~evanjem in s pravilnim odlaganjem odpadkov. Odlaganje
smeti v naravo je odraz malomarnosti
in nezavedanja {kodljivih vplivov, ki
jih imajo v naravo odvr`eni odpadki
tako na okolje kot na ~loveka.
Upamo, da bo prihodnje leto obmo~ij,
kjer nekateri brezskrbno odlagajo
smeti, ~im manj. @ivljenje v ~istem in
urejenem kraju bo prijetnej{e, ~e bodo
odpadki ustrezno odlo`eni.
Vsem sodelujo~im v akciji se zahvaljujemo za trud in sodelovanje.
Natalija JAKOPEC
Nekaj utrinkov…..
Vse foto: Jo`e Murko
Novice ob~ine DUPLEK
17
Projekt »Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje CČN Maribor« V občini Duplek pred zaključkom projekta
Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju CČN Maribor
V okviru projekta Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše
prispevno območje CČN Maribor, ki ga že od lanskega leta na terenu izvajamo tudi v
občini Duplek, se dela počasi bližajo koncu, po drugi strani pa se seveda približujemo
tudi končnemu cilju projekta: odpraviti vrsto let trajajočo problematiko odvajanja in
čiščenja odpadnih fekalnih voda, ki imajo negativne posledice na okolje in zdravje ljudi. Gradbena dela na terenu so praktično zaključena, v prihodnje nas čaka še tehnični
prevzem in poskusno obratovanje sistema, potem pa bodo uporabniki, ki so z nami
na projektu sodelovali več kot odlično, lahko začeli urejati svoje hišne priključke in jih
povezovati z novim kanalizacijskim sistemom.
Na območju občine Duplek je tako izgrajeno kanalizacijsko omrežje v dolžini 8.420 metrov (2.490
metrov gravitacijskih vodov in 5.930 metrov visokotlačnih vodov), dva razbremenilno-zadrževalna
objekta s tipskimi črpališči ter dve manjši črpališči.
Po pridobljenem uporabnem dovoljenju in opravljenem poskusnem obratovanju bomo na črpališče
v Zgornjem Dupleku priključili novozgrajeni sekundarni kanalizacijski krak ob državni regionalni cesti
R3-710/1292 Maribor–Vurberk–Ptuj, od Križa do Splavarja ter pozneje tudi območja Zabrega, Zapolutka, Žitečke vasi in dela Zimice. Slednje se bo reševalo z ločenimi projekti v naslednjih letih.
Na območju Spodnjega Dupleka, kjer je bilo v preteklosti sekundarno kanalizacijsko omrežje v
večjem delu že zgrajeno, smo le-to povezali na primarni kanalizacijski vod, kar pomeni, da bomo v
bodoče tudi iz Sp. Dupleka odvedli vse odpadne kanalizacijske vode na CČN Dogoše in posledično
opustili obstoječo poddimenzionirano čistilno napravo Sp. Duplek, za katero načrtujemo preureditev
v zbiralnico odpadnih gošč. V prihodnje načrtujemo na območju Sp. Dupleka izgradnjo manjkajočih
sekundarnih krakov ob državnih cestah R3-710/1292 Maribor–Vurberk–Ptuj kot tudi ob R3-745/4118
Dolge Njive–Spodnji Duplek, ki bosta prav tako priključena na glavni primarni kanal. Izgradnja omenjenega bo omogočila priključitev že zgrajene kanalizacije pri OŠ Duplek na primarno kanalizacijsko
omrežje občine.
V okviru omenjenega projekta je bilo v Sp. Dupleku zgrajeno naslednje: povezovalni tlačni cevovod
v dolžini 2.377 metrov, od meje z Dvorjanami do meje z Zgornjim Duplekom, 983 metrov zbirnih gravitacijskih cevovodov in eno črpališče.
Na območju Dvorjan smo v okviru projekta zgradili 1.490 metrov povezovalnih tlačnih cevovodov,
1.602 metrov zbirnih gravitacijskih cevovodov, en razbremenilno-zadrževalni objekt in dve črpališči.
Omenjeno nam omogoča navezavo obstoječe že zgrajene kanalizacije v naselju Dvorjane (ob R3-
18
Č3-RZ1 Zg. Duplek. Fotografije: Topič Marjan
Č1-RZ1 Dvorjane
Kanal 2.0 Dvorjane, rekonstrukcija občinske ceste
710/1292 Maribor–Vurberk–Ptuj), ki je bila do zdaj namenjena
odvajanju meteornih voda v Dvorjanah, na primarni kanalizacijski sistem, s čimer bo Dvorjanski del meteornega kanala
prekategoriziran v mešani kanalizacijski sistem. Omenjeno
bo v prihodnje, z dograditvijo kanalizacijskega omrežja s
sekundarno kanalizacijo, omogočilo priključitev odpadnih
voda širšemu območju Dvorjan ter v nadaljevanju Vurberka
in Ciglenc. V okviru projekta sta bila na območju Joh zgrajena tudi dva gravitacijska cevovoda, ki bosta omogočila takojšnjo novo priključitev približno 40 gospodinjstev.
Pogodbena vrednost izvedbe projekta brez DDV za Občino Duplek znaša 2.259.832,79 €, vključno s stroški gradnje,
nadzora in stroški obveščanja javnosti. Projekt delno financirata Republika Slovenija in Kohezijski sklad Evropske unije
v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja - področje voda«, prednostne usmeritve
»Odvajanje in čiščenje komunalnih voda« in občinska proračuna občin.
Z izvedbo projekta se bo zmanjšalo onesnaževanje okolja, povezano z odvajanjem in čiščenjem odpadnih voda, ter
rešile težave neurejenih greznic in nenadzorovanih izpustov
odpadnih vod. Povečalo se bo varovanje kakovostnega stanja reke Drave in spremljajočih ekosistemov (Drava je opredeljena kot krajinski park, naravna vrednota državnega pomena, hidrološki spomenik narave, ekološko pomembno
območje, tvori pa tudi del omrežja NATURA 2000), kar bo
pozitivno vplivalo na biološko raznolikost. Prav tako se bo
zmanjšala nevarnost za zdravje in povečal razvojni potencial regije. Pričakuje se celovit razvoj podeželja, saj bo z ureditvijo osnovne komunalne infrastrukture možen izkoristek
vseh naravnih danosti in podeželskega turizma.
Kanal 1.0 Zg. Duplek, rekonstrukcija R3-710
Kanal 1.0 Dvorjane, rekonstrukcija občinske ceste
V četrtek, 14. maja 2015, je na Občini Duplek potekala skupna novinarska konferenca Občine Duplek in
Občine Miklavž na Dravskem polju. Na novinarski konferenci, ki je bila namenjena predstavitvi aktualnega
dogajanja na projektu Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Maribora – širše prispevno območje
CČN Maribor v omenjenih občinah, sta o pomenu projekta za obe občini spregovorila župan Občine Duplek,
g. Mitja Horvat, in vodja projekta na Občini Miklavž na Dravskem polju, g. Simon Hmelak. Orisala sta
trenutno dogajanje na projektu in odgovorila na vprašanja novinarjev. S konkretnimi informacijami s terena
sta ju dopolnila predstavnika izvajalcev del v obeh občinah: g.
Roman Moškotevc iz podjetja Ahac, d.o.o., in g.
Albert Pihler, iz podjetja IMP, d. d.
Operacijo delno financira Evropska unija in sicer
iz Kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in
prometne infrastrukture za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete »Varstvo okolja – področje
voda«, prednostne usmeritve »Odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih vod«
Operacijo delno financira
Republika Slovenija
Aktualno dogajanje na projektu
lahko sicer spremljate preko spletnega mesta projekta
www.kanalizacija-obmocjemb.si.
19
PITNA VODA V DUPLEKU JE VARNA
Kot do sedaj je skladnost pitne vode Mariborski vodovod d.d. tudi v letu 2014 zagotavljal z izvajanjem notranjega nadzora po izdelanem HACCP na~rtu oziroma z obvladovanjem procesov od ~rpanja podzemne vode, njene obdelave, pre~rpavanja in distribucije do uporabnikov. Skladnost pitne vode se je spremljala na ~rpali{~ih, na omre`ju v
vodooskrbnih objektih in pri uporabnikih (ve~inoma v osnovnih {olah in vrtcih ter deloma v gostinskih objektih). Izvajanje notranjega nadzora se je vr{ilo v skladu z dolo~ili
Pravilnika o pitni vodi (Ur. l. RS, {t. 19/2004, 35/2004, 26/2006, 92/2006 in 25/2009).
Skupno je bilo v sklopu izvajanja notranjega nadzora v letu 2014 odvzetih 2213 vzorcev, od tega 2112 za mikrobiolo{ka
presku{anja in 101 za kemijska presku{anja. Na celotnem sistemu Mariborskega vodovoda d.d. je bilo v letu 2014
mikrobiolo{ko neskladnih 1,9 odstotka vzorcev. Ve~inoma gre mikrobiolo{ka odstopanja pripisati neustreznemu stanju
internih hi{nih vodovodnih instalacij. Kemijsko neskladnih vzorcev vode nismo zabele`ili. Podrobnej{e poro~ilo ter ve~
podatkov o kakovosti pitne vode je dosegljivih na spletni strani: http://www.mb-vodovod.si/.
Pitno vodo, ki jo je v letu 2014 dobavljal Mariborski vodovod za ob~ino Duplek, Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje
in hrano ocenjuje kot skladno z zahtevami Pravilnika o pitni vodi. Glede na obseg opravljenih presku{anj ocenjujejo
pitno vodo kot varno.
ZA ODPADKE SO
ZABOJNIKI
Ko sva se nekaj dni nazaj v
po~asni koloni peljali po lokalni cesti blizu doma~ega kraja,
sva iz dolg~asa za~eli {teti, koliko plo~evink, plastenk, vre~k
in druge nesnage le`i ob cesti.
Kar zmrazilo naju je ob sklepu, da so
robovi cest postali odlagali{~a za odpadke. [e bolj pa naju je jezilo dejstvo,
da obstaja v dana{njem ~asu veliko nesramnih in nevestnih ljudi, ki me~ejo
smeti skozi okna svojih avtomobilov,
izletniki pa kar odvr`ejo odpadke v
naravo. Tak{na po~etja so zelo nizkotna in neopravi~ljiva. S tovrstnimi dejanji ne jezimo le naravovarstvenikov
in lastnikov zemlji{~, ampak mo~no
onesna`ujemo tudi naravo.
^e je voznik ali njegov sopotnik tako
hudo `ejen, da mora `ejo pote{iti kar
med vo`njo, potem naj bo vsaj toliko
ozave{~en, da bo prazno plo~evinko
20
Novice ob~ine DUPLEK
ali plastenko vrgel med doma~e odpadke, nikakor pa ne skozi okno svojega avtomobila!
Z ve~ kot tristo ~istilnimi akcijami na
leto se ljudje na lokalni ravni sicer
trudijo, da bi svojo okolico o~istili,
a ogromno nezakonitih odlagali{~
odpadkov kljub temu ostaja. Verjetno se {e vsi dobro spomnimo akcije O~istimo Slovenijo v enem dnevu,
ki so jo ekologi izpeljali pred leti.
Uspehi so bili res neverjetni, Slovenija pa je bila po dolgem ~asu spet
~ista in urejena. Koli~ino zbranih odpadkov so merili v tonah, v akciji pa
je sodelovala nepregledna mno`ica
ozave{~enih Slovenk in Slovencev.
Tovrstne akcije naj bodo torej vzgled!
Sami osebno vidiva v onesna`evanju
velik problem, re{evanje le-tega pa v
vsakem posamezniku posebej. Dajmo prevzeti odgovornost za svoje
ravnanje, posku{ajmo dose~i tudi nekatere spremembe v okoljski politiki
in izbolj{ajmo zakonodajo, narava
nam bo hvale`na. Res je, da so ~istilne akcije ponekod zelo uspe{ne in da
predvsem {ole in vrtci v zadnjih letih
veliko delajo na podro~ju ravnanja z
odpadki, vendar je {e vedno vse preve~ lahkomiselno odvr`enih vre~ tja,
kamor ne sodijo.
Torej, ~e bi imeli pozitiven, predvsem
pa odgovoren odnos do narave, potem tovrstnega problema sploh ne bi
bilo treba posebej omenjati. Tako pa
moramo `al pospravljati za drugimi,
ki jim je prav malo mar za ~isto in
urejeno okolico.
Za konec ne bova posebej ponavljali, kako radi pometamo pred tujimi
pragovi, na doma~ega pa najve~krat
pozabljamo. In ko vas bo naslednji~
zagrabil napad, da bi plastenko ali
plo~evinko vrgli skozi odprto okno
svojega avtomobila, premislite in
po~akajte, da napad mine. Smetnjakov in zabojnikov za smeti je povsod
dovolj!
Valerija Gabrovec, Anja Raku{,
dijakinji 3. letnika Biotehni{ke {ole Ptuj
DRU@BENE DEJAVNOSTI
DAN ZA SPREMEMBE 2015 NA O[ DUPLEK – @ENSKI MOSTOVI
Tudi letos se je O[ Duplek vklju~ila v vseslovensko akcijo Dan za spremembe s projektom @enski mostovi. Dan za spremembe je zasnovan pod
okriljem Slovenske filantropije, ki je krovna slovenska organizacija na podro~ju prostovoljstva.
Za{~itni znak dneva za spremembe je ribica.
Ribica, ki se ne prepu{~a toku in aktivno prispeva k spremembam, tako kot vsi, ki sodelujemo pri tem dnevu. Ena
najve~jih prostovoljskih akcij poteka letos `e {esti~ in na{a
{ola sodeluje pri {irjenju pozitivnih sprememb za skupnost
`e ~etrto leto.
Na O[ Duplek smo v akciji @enski mostovi `eleli povezati
krajanke s tistimi, ki prihajajo iz drugega kulturnega okolja.
Povabili smo tri posebne gostje, matere na{ih u~encev, da
svoje zgodbe delijo z drugimi mamami in h~erami.
Na za~etku so deveto{olke ob spremljavi kitare zapele slovensko ljudsko pesem.
Pripadnica albanske narodne skupnosti nam je predstavila
zgodbo svoje babice s Kosova. Pokazala nam je tudi svoje
obla~ilo, narejeno na statvah, ki je del dru`inske dedi{~ine.
Spekla je dve vrsti slastnega bureka in za sladico ~udovite
baklave.
Gostja romske narodne skupnosti nas je seznanila z njihovimi obi~aji ob poroki. Matere na{ih u~enk so z velikim zanimanjem poslu{ale. Nato se je razvil spontan pogovor ob
kavi. Skupaj smo tudi zaplesale romsko kolo.
Tretja gostja je bila Slovenka, ki je svojo mladost pre`ivela
v Italiji. Nato se je preselila v Mehiko, kjer si je ustvarila
dru`ino. Predstavila nam je izro~ilo starih Majev in med drugim poudarila, da smo enaki ne glede na vero ali raso, saj
vsi izhajamo iz enega vira. Spekla je posebno mehi{ko zelenjavno pito s prelivom. Na koncu smo po mehi{kem obi~aju
razbili pinjato. To je velika papirnata in lepo okra{ena krogla, napolnjena s sladkarijami. Z razbijanjem pinjate se
pre`ene vse slabo in prikli~e dobro.
Zaklju~ili smo s slovensko pesmijo na{ih u~enk in s slovenskim obi~ajem. Babica na{e u~enke nam je predstavila
sestavo presmeca in njegovo vlogo v slovenskem ljudskem
izro~ilu. Gostje so ga prejele v dar, ker tudi presmec odganja zle duhove, varuje pred nezgodami in prina{a zdravje.
Na{e gostje so odprle svoja srca in neposredno delile z nami
svoja ~ustva in ob~utke ob predstavljanju svojih obi~ajev in
zgodb svojega intimnega in dru`inskega `ivljenja. To je vse
udele`enke hipoma povezalo.
Spoznavanje razli~nih kultur nas je tudi medgeneracijsko povezalo.
Foto: Vesna Konec
Novice ob~ine DUPLEK
21
Tako nam je v enem popoldnevu z `enskim dru`enjem uspelo zgraditi mostove od srca do srca. Akcija ne bi uspela brez
prostovoljnega dela osmo{olk, deveto{olk in deveto{olca ter
podpore vseh mam in babic s svojo udele`bo.
Hvala vsem prostovoljcem, da lahko skupaj {irimo spremembe in prispevamo nekaj pozitivnega za skupnost.
@elimo si, da {e naprej gradimo mostove, ki bodo trdni in
povezujo~i.
Marina HERMAN in Marjetka BEZJAK,
u~iteljici prostovoljki
Na{e posebne gostje (od leve) D`ulija Krasni}i, Metka Bri{nik in
[iribona Hasai so prejele v dar presmece.
Foto: Gaia Konec 8.a
DVA POKALA
ZA PLESALCE O[
KORENA
Ni ve~ dvoma, da je O[ Korena
ena izmed najbolj plesnih {ol v
severovzhodni Sloveniji. Poleg
rednih plesnih te~ajev, ki jih
otroci obiskujejo skozi celotno
{olsko leto pod vodstvom Plesne dimenzije, se vsako leto udele`ijo tekmovanja [olski plesni
festival, ki poteka na treh nivojih. Prvi nivo je {olsko tekmovanje, na katerem se predstavijo vse tri triade.
Najbolj{ih 6 plesalcev 2. in 3. triade
pa svoje plesno znanje preizkusi tudi
na podro~nem tekmovanju, ki je letos
potekalo 22. aprila v Gori{nici. Sodelovalo je kar 19 osnovnih {ol iz Maribora
in okolice. Veselje na tekmovanju je
bilo nepopisno, saj so plesalci 2. triade
(Tina Bezjak, Teja Ruis, Nika [tefanec,
Julija Jelatancev, Nu{a Mi{i~ in Ivana
Grabu{nik) kot ekipa priplesali odli~no
Plesalci 2. in 3. triade O[ Korena z usvojenimi medaljami.
2. mesto, plesalci 3. triade (Nata{a
@ivko, Teja Kova~, Tja{a Kova~, Mojca
Koro{ec, Neja Plazar in [pela Bezjak)
pa odli~no 3. mesto. Vsaka skupina je
prejela pokal, vsak posameznik pa medaljo in priznanje.
Nata{a @ivko, 9. razred, pa si je s svojo
uvrstitvijo na 8. mesto na podro~nem
tekmovanju priplesala vstopnico za
dr`avno prvenstvo, ki je potekalo 1.
6. v Radljah ob Dravi. Tam je Nata{a
s svojim plesnim talentom presenetila
Tekmovalci na plesnem podiju.
22
Novice ob~ine DUPLEK
Foto: Maja Ruis
prav vse, saj si je od 126 plesalcev
iz celotne Slovenije priplesala odli~no
7. mesto.
Plesalce je na {olsko, podro~no in
dr`avno tekmovanje pripravljala plesna u~iteljica Natalija Pravdi~, vodja
kluba Plesna dimenzija.
Iskrene ~estitke vsem tekmovalcem
in veliko plesnih uspehov tudi v naslednjem letu.
Natalija PRAVDI^
Foto: Natalija Pravdi~
FITNES ZA VSE
GENERACIJE
V O[ Duplek je zdravje ena izmed pomembnih vrednot, na
kateri gradimo na{e delo.
Za njegovo ohranjanje pa je nujno potreben zdrav na~in `ivljenja. U~enci
in otroci na{ega zavoda imajo neke
vrste privilegij, saj jim okolje, v katerem `ivijo in delajo, omogo~a veliko
gibanja, igre in zabave. Na{e poslan-
stvo je, da jim omogo~imo dostopno,
usmerjeno in varno telesno vadbo.
Prav zaradi tega smo se v {oli odlo~ili,
da v leto{njem letu dodatno opremimo igri{~a za otroke vrtca, predvsem
pa smo `eleli omogo~iti otrokom {ole
~im ve~ aktivnega pre`ivljanja prostega ~asa v naravi, na sve`em zraku
in soncu. Tako bomo v mesecu juniju
ob zaklju~ku pouka predali v uporabo okolju prijazno opremo za zunanji
fitnes in dodatna igrala za igri{~a vrtca. Zunanji fitnes `elimo pribli`ati ~im
{ir{i populaciji ljudi in s tem pomagati, da ohranjajo zdrav in aktiven na~in
`ivljenja v dru`bi dru`ine, prijateljev
in drugih ljudi, s katerimi pre`ivljajo
prosti ~as.
Pri postavitvi opreme in urejanju okolice igri{~ nam je pomagala Ob~ina
Duplek, za kar se ji v imenu vseh zaposlenih, otrok in star{ev O[ Duplek
zahvaljujem.
\ano NOVAK,
ravnatelj
Foto: \ano Novak
IZ VA[KIH SKUPNOSTI
POSTAVITEV MLAJA
V KORENI
Kot vsako leto doslej se tudi
letos gasilci iz Korene skupaj z
va{~ani nismo izneverili tradiciji postavljanja mlaja pri Kulturnem domu Korena.
Sama pot se je za~ela s se~njo mlaja
v gozdu, 29. aprila 2015, ob 17. uri.
Sledila je vo`nja mlaja do Kulturnega doma Korena in lupljenje stebla.
Okra{evanje kro{nje s pisanimi trakovi
in vencem pa je potekalo na predve~er
praznika dela, ko smo mlaj tudi postavili. Postavljanje mlaja je najbolj zahteven del, kajti potrebno je bilo kar
nekaj krepkih mo`, da so ga postavili
v vi{ino.
Postavitev mlaja
Za sodelovanje bi se radi zahvalili
vsem, ki so na kakr{enkoli na~in pomagali pri postavitvi mlaja. Skupaj
Foto: Petra Krajnc
znova dokazujemo, da med ljudmi {e
`ivi ob~utek za pomo~ in `elja k spodbujanju dru`abnega `ivljenja v kraju.
Petra KRAJNC, PGD Korena
Novice ob~ine DUPLEK
23
PRVI MAJ JE
ZDRU@IL LJUDI
PO VSEJ OB^INI
Dnevi pred prazniki so bili v
znamenju priprav na prvi maj.
V gozd na Vurberku, v Bor{t, so
prihajale skupine iz vseh krajev ob~ine, vsaka po svoj mlaj.
Krajani Zgornjega Dupleka so bili letos {e posebej aktivni. V samo nekaj
urah so pripravili vse potrebno za
prvomajsko sre~anje na predve~er
praznika dela. Drevo je okoli poldneva {e raslo v gozdu, na ve~er pa se
je okra{eno z venci in zastavami na
vrhu `e dotaknilo sinjega neba. Vse je
potekalo brez zapletov − gladko.
Osrednje mesto za postavljanje mlaja
je tradicionalno ob {portnem igri{~u
podru`ni~ne {ole Zgornji Duplek −
@ite~ka vas. Brez prizadevnih posameznikov pa tudi tokrat ne bi
{lo. Dobro delovno razpolo`eni pri
te`kem opravilu v gozdu in prevozu
drevesa so tega dne bili Ivan Murko,
Ivan Pu{nik, Aleksander Fic in Janez
Dami{ iz Dogo{, pri pripravah na mestu postavitve pa Ludvik Thaler, Ivan
Slani~, Milko Le{nik, Stanislav Germauc, Po{trakovi in drugi. Pri postavljanju pa {e Simon Murko in Stanislav
Mur{ec. Nekateri krajani so doprinesli
s tem, da so posodili orodja, npr. Friderik Kolmani~ dobro nabru{en lupa~,
drugi so posodili kak{en orodni klju~,
`ico ali na koncu pribor za ~i{~enje.
Ljudje radi pomagajo. Na praznovanju je sodelovalo precej mladine, kar
je razveseljujo~e.
Mlaj{i se u~ijo od starej{ih. Mnogo prezgodaj se je od nas poslovila
Dragica Germauc, pa tudi nekateri
drugi, ki so bili aktivni v zadnjih letih, `al niso ve~ med nami. Njihova
priporo~ila ter nasveti, kako pripraviti
in okrasiti mlaj, kako pritrditi vence
ali vrh, pa {e kako veljajo. Ob praznikih so vedno z nami in se jih radi spominjamo!
Cvetje oziroma krasitev mlaja je `enska domena – pri tem opravilu so
se vneto anga`irale kar vse prisotne
mladenke in `ene, vsaka je dodala
svojo vejico, da je bilo majsko drevo
lep{e. Poskrbele pa so tudi za telesni
blagor vseh sodelujo~ih z napitki in
kulinari~nimi dobrotami. Pri tem so
se posebej anga`irale Dragica Majeri~, Sonja Le{nik, Marija Pu{nik, Zinka
Dokl in druge.
K prazni~nem razpolo`enju je doprinesel tudi Vincenc Fridau s svojim strokovno izbranim glasbenim
repertoarjem. Pri~aral je nepozabno
vzdu{je, kot se za delavski praznik
{ika. Zahvala gre strpnim dru`inam
[abeder, Ger{ak in ostalim bli`njim za
pomo~ in potrpe`ljivost ob glasnem
dogajanju na prizori{~u. Dogodek se
je odvijal pred njihovimi hi{ami.
Ob sre~anjih krajanov »beseda da besedo«, odprejo in razve`ejo se du{e
… Na plan privrejo tudi bole~ine, ki
jih ljudje nosimo v sebi. Zadnja leta
so ob prazniku dela vse pogostej{e
razprave o iskanju dela. Razo~aranje
ljudi brez zaposlitve je veliko, {e
posebej med mladimi. Brez zagotovljene osnovne eksistence je njihova
glavna skrb, kako najti delo. Vsaka
dobra izku{nja ali nov kontakt z nekom lahko pomenita novo upanje. Za
ve~ zaposlitvenih mo`nosti v doma~i
ob~ini Duplek in dr`avi pa vsi vemo,
da je potrebno postoriti marsikaj −
predvsem ustvarjati pogoje za razvoj
gospodarstva, kmetijstva, turizma,
da bi delovna mesta lahko nastajala. Ljudje, ki so dobili mandate za
odlo~anje, bi se morali tega krepko
zavedati!
V zgodovini se je delavstvo vedno borilo za ve~ji kos kruha, za bolj{e pogoje dela, za po{teno pla~ilo za delo.
Praznik dela je hkrati praznik delavskih demonstracij in protestov. Proteste je za svoje cilje ve~krat izrabila
politika. Odgovorno vlogo pri ohranjanju delavskih pravic imajo v dr`avi
sindikati, mednarodno pa sindikalna
gibanja, ki zdru`ujejo nacionalne. Za
nas vsekakor Evropska konfederacija
sindikatov (ETUC) in druge. V borbi
za ve~ delavskih pravic se za dose`ek
{teje 8-urni delavnik. Danes, ko dela
primanjkuje, pa je upanje premnogih
najti 8-urno zaposlitev. Ali Chicago
1886 s tem dobiva novo vsebino? In
~e je mednarodno delavsko gibanje
za prvi maj nekdaj praznovalo gospodarske in socialne dose`ke, kaj praznujemo danes mi? Morda bi bilo {e
najbli`je »prvi maj − dan upanja«!
Vse bole~ine in travme pa niso skalile vzdu{ja na predve~er praznika
prvega maja 2015. Ljudem niso vzele
upanja in vere v prihodnost. Smo deloven narod! Tradicionalno na majski
dan zagorijo kresovi, ki ogrejejo ~loveku srce in du{o. Ogenj je energija,
ki uni~i ali ustvari, prizadevajmo si za
slednje!
Blagodejna energija drevesa − mlaja odpira srca ljudi za pristno dru`enje.
V~asih so hodili k drevesu po zdravje in modrosti. Foto: Franc Fras
24
Novice ob~ine DUPLEK
Franc FRAS
ŠPORT
IZ AIKIDO KLUBA
DUPLEK
^lani [portnega dru{tva za borilne ve{~ine Aikido kluba Duplek smo v zadnjih mesecih
naredili kar nekaj sprememb.
Priklju~ili smo se mednarodni
zvezi Aikikai, imeli veliko skupnih treningov z drugimi ~lani
razli~nih klubov iz Slovenije,
sodelovali smo na mednarodnih seminarjih aikida in tako
prinesli {e ve~ dodatnega znanja v sam mati~ni klub.
Ponovno se nam bli`ajo poletne
po~itnice, zato bomo v na{em klubu v
mesecu juniju pripravili izpitno polaganje pasov skupaj z najmlaj{imi ~lani
Male {ole aikida Duplek. Izpitnega polaganja se bodo udele`ili tokrat prav
vsi, kajti redni treningi in disciplina
ter vztrajnost in trdo delo se vsekakor
morajo videti, nagraditi in tako sem
se kot trener v obeh skupinah odlo~il,
da moje aikidoke postanejo bogatej{e
za vi{ji KYU, kar pomeni pridobitev
vi{jega pasu.
Stabilizacija, koordinacija in ravnotežje trupa bistvenega pomena za zdrav življenski slog
Foto: Bine Štrucl
tekmujejo pa sami s seboj, kar pomeni
izziv telesa. Aikido je gibalna borilna
ve{~ina, kar pomeni, da se veliko gibamo; s tem pridobimo na stabilizaciji in koordinaciji telesa ter krepimo
svoje telo in postajajmo bolj odporni.
Z rednimi treningi krepimo zdrav um,
izbolj{amo psihofizi~no stanje in postajamo bolj disciplinirani do svojega
telesa. Naj nam bo to v razmislek, zakaj trenirati aikido.
Vpis novih ~lanov poteka ~ez celo leto
v ~asu treninga.
Na{i najmlaj{i ~lani male {ole
aikida za otroke na u~nih delavnicah na prireditvi Predstavitev
aikida za otroke in mladino ter
na snemanju oddaje [KL
Predstavili smo borilno ve{~ino aikido, kako skozi igro do tehnik aikida.
Otroci, ki so bili z nami na delavnicah,
so bili zelo presene~eni, kajti vsakdo
izmed njih je imel vsaj malo {portnega
duha in la`je je bilo prikazovati, kako
lahko pre`ivijo svoj prosti ~as druga~e
kot samo ob gledanju televizije ali
pred ra~unalnikom ter kako se spopasti v borilnih ve{~inah. Zelo jih je zanimalo, kje in kako lahko pridejo do nas
in trenirajo skupaj z nami.
Predstavili smo na{e dru{tvo in v celoti tudi ostale klube in zvezo, v kateri sodelujemo. Veliko je bilo vpra{anj
star{ev, ali imajo ti trenerji, in{truktorji,
vaditelji ustrezne licence za vodenje
treningov, kar se mi zdi zelo pravilno.
Vsekakor sem kot trener odrasle sku-
Obramba pred udarcem v glavo
Foto: Žan Peklar
Aikido lahko trenira vsak, kar pomeni,
da lahko s treningi pri~nemo kadarkoli, v zgodnji mladosti ali pozni starosti. Tako so se na treninge vrnili tudi
nekateri starej{i ~lani, ki so pred leti
zaklju~ili z rednimi treningi z mislimi,
da je za njih {portanje kon~ano. Ampak aikido je borilna ve{~ina, ki ne pozna meja, starostne skupine in spolov
− vsi treniramo skupaj, mo{ki in `enske. Aikido ni tekmovalen {port, zato
je {e bolj priljubljen med starej{o generacijo in tudi mlaj{o populacijo ljudi, ki ne `elijo tekmovati na tatamijih,
Pou~no, koristno in zabavno na snemanju oddaje ŠKL Aikido klub Duplek
Foto: Ornik Bo{tjan
Novice ob~ine DUPLEK
25
pine in skupine otrok ustrezno usposobljen z licenco vaditelja. Veliko je
tak{nih trenerjev, ki vodijo treninge v
zaprtih prostorih (tudi v {olskih telovadnicah) brez ustreznih licenc, a kljub
temu star{i in ravnatelji osnovnih {ol
pustijo tem trenerjem voditi treninge
za otroke.
Spo{tovani star{i, a ste se morda kdaj
vpra{ali, kje in kako ter pod kak{nim
strokovnim vodstvom trenirajo va{i
otroci? Verjetno je zelo malo takih, ki
razmi{ljate v pravi smeri. Pa ne me razumeti narobe, spo{tovani trenerji in
stra{i, bodimo po{teni in pri~nemo se
zavedati, da le strokovno vodeni trening s strokovnim kadrom lahko pripelje vsakega otroka in vade~ega do ciljnega uspeha brez po{kodb in neljubih
situacij.
Na{i otroci so na{a prihodnost in dajmo jim lep in po{ten zgled, saj so prav
oni tisti, ki bodo kmalu pomagali nam.
Treningi aikida za otroke od 3. leta
starosti naprej potekajo vsak torek
in ~etrtek od 16.00−17.00 v prostorih Doma krajanov Sp. Duplek. Kako
spo{tovati druge, kako se kontrolirati,
kako postati discipliniran in kako la`je
premagovati vsakdanje stresne trenutke, vse to so segmenti, ki se jih otrok
nau~i pri nas v na{i Mali {oli aikida za
otroke.
3. aikido seminar za otroke
Uspe{no, koristno, pou~no in zabavno
smo ~lani [DBV Aikida kluba Duplek
izpeljali 3. aikido seminar za otroke.
Seminar je potekal v na{em dojotu v
Dupleku, na katerem so sodelovali
otroci Male {ole aikida Duplek in ~lani
kluba Aikido klub Slovenske Konjice.
Nau~ili smo se novih tehnik, se dru`ili
dve uri na tatamijih ter se tako {e bolje
spoznali med seboj.
Seminar je bil namenjen predvsem tehnikam aikida, lepemu vedenju {portnika, pravilnemu ogrevanju telesa pred
treningom in razteznim ter dihalnim
vajam po treningu. Otroci so bili zelo
navdu{eni, kajti spoznali so, da ni
vsa mo~ v rokah in nogah, da se vse
dogaja najprej v na{ih glavah, da je
bolje, ~e v kriznih situacijah pravilno
reagiramo, vdihnemo ter izdihnemo,
se umirimo in nato reagiramo, ~e je
seveda potrebno. Vsaka lepa beseda
lepo mesto najde in to na{i otroci zelo
dobro vedo. Skratka, tak{nih pou~nih
dru`enj, seminarjev bo v prihodnjem
26
Novice ob~ine DUPLEK
Žan v prikazovanju vzvodov mlaj{im
aikidokam ~lanom Male {ole aikida Duplek Foto: Valerija Štrucl
{olskem letu {e ve~. V ~asu letnih {olskih po~itnic treningi aikida za otroke
odpadejo, tako da se ponovno vidimo
v mesecu septembru v novem {olskem
letu 2015/2016 po normalnem terminu in na isti lokaciji (baraka) v Sp. Dupleku. Moje aikidokice, `elim vam lepe
in hudo dobro ~arobne po~itnice, imejte se lepo, u`ivajte maksimalno, odklopite misli na {olo in u`ivajte svoje
mladostno `ivljenje. Vam, spo{tovani
star{i, pa `elim lep dopust s svojimi
najdra`jimi son~ki, razvajajte jih in pazite nanje, skratka imejte se ~udovito,
noro in nepozabno.
Samoobramba za `enske v Aikido klubu Duplek
V na{em dru{tvu smo pri~eli tudi z
rednimi treningi samoobrambe za
`enske, kar pomeni, da na treningih
pou~ujemo, kako se lahko ne`nej{i
spol brani pred napadalci in kako se
znajti v trenutkih, ko si napaden. Dekleta se u~ijo prepoznavati nevarne
signale ter se izogibati ali obraniti
pred najpogostej{imi napadi, tipi~nimi
za nasilje nad `enskami. Glavni deli
delavnice za dekleta so: obramba
pred enim ali ve~ oboro`enimi ali
neoboro`enimi napadalci, obramba
pred najpogostej{imi udarci, obramba pred davljenjem, obramba pred
razli~nimi prijemi (okoli pasu, ~ez prsi,
rame, poteg roke …) ter obramba pred
posilstvom.
Osnovni principi samoobrambe nam
ka`ejo, kako naj `enska prevzame
kontrolo nad svojo varnostjo, ne glede
na to, ali je v hi{i, avtu, na parkiri{~u …
V ve~ini primerov je dovolj `e zdrav
razum, toda v~asih se kljub najbolj{im
namenom ne moremo izogniti neprijetni situaciji. Najbolj{a taktika je vsekakor pripravljenost!
Samoobramba za `enske je nov na~in
»Bootcamp« vadbe, pri kateri zelo
u~inkovito izgubljate odve~ne kilograme, oblikujete telo in se hkrati u~ite
tehnik samoobrambe. Samoobramba
ni samo u~enje samoobrambe, to je
na~in, da okrepite svojo osebnost, tako
fizi~no kot tudi psihi~no, pove~ate samozavest in izbolj{ate samopodobo.
V boju proti nasilju je pomagala mnogim `enskam ter se pokazala za zelo
uspe{no v boju proti vsakodnevnemu
stresu, zaradi katerega v dana{njem
~asu trpi vse ve~je {tevilo `ensk. Treningi samoobrambe za `enske potekajo vsak ~etrtek od 20.30 do 22.00 v
prostorih doma krajanov Sp. Duplek.
Oprema za trening: majica s kratkimi
rokavi in spodnji del trenerke.
Bine [TRUCL,
in{truktor, trener aikida
[PORTNO DRU[TVO
BI&NI-Fit V
SODELOVANJU
S [PORTNO
UNIJO SLOVENIJE
V PROJEKTU
SLOVENIJA V
GIBANJU
Vse premalo se ljudje zavedamo, da sta gibanje telesa in
zdrava ter uravnote`ena prehrana klju~nega pomena za
na{e zdravje in bolj{e po~utje.
Vse ve~ i{~emo in najdemo izgovore za besede: »Jaz ne zmorem, nimam ~asa, bom drugi~
itd.« Ne zavedamo pa se, da s
tem povzro~amo veliko {kodo
svojemu telesu in navsezadnje
tudi ljudem, ki `ivijo skupaj z
nami.
V na{em dru{tvu, ki `e uspe{no deluje
{est mesecev v sodelovanju s [portno
unijo Slovenije, redno vadi preko dvajset vade~ih ~lanov vseh starosti. ^lani
[portnega dru{tva BI&NI-Fit sodelujemo tudi v mednarodnem projektu
zbiranja {portnih ur gibanja »Slovenija
v gibanju« in smo velik del projekta
ZDRAVO DRU[TVO in ZDRAVA VADBA
ABC v sodelovanju s [portno unijo Slovenije.
Funkcionalno in skupinsko vodena vadba ni trening (ne kontrolira vade~ega),
je funkcionalna vadba pod nadzorom
vsakega vade~ega, katerega kontrolira
vaditelj {portne rekreacije. Del tega so
stabilizacija, koordinacija, ravnote`je
trupa, vaje za zdravo hrbtenico, lepo
telesno dr`o, vaje za medeni~no dno,
protistresne vaje, vaje za mo~ in gibljivost telesa. Vse vaje se izvajajo z lastno telesno maso in s pripomo~ki, kar
pomeni, da vade~i vadijo po svojih lastnih zmogljivostih in pod strokovnim
vodstvom vaditelja {portne rekreacije.
Velik poudarek je na pravilni izvedbi
vaje, kajti nepravilno izvedena vaja
lahko pripelje do neljubih in celo do
trajnih po{kodb, kar si kot vaditelji
{portne rekreacije ne smemo dovoliti.
Vadba je skupinsko, funkcionalno vodena, kar pomeni, da vadimo v skupini, lahko tudi po dva vade~a skupaj.
Na tak{nih strokovno vodenih vadbah
vade~i oblikujejo in krepijo svoje telo,
izbolj{ujejo svoje psihi~no in fizi~no
stanje ter postanejo bolj samozavestni
v odnosu do svojega telesa, kajti zavedajo se, da zdrav duh v zdravem telesu ter veliko gibanja z uravnote`eno
zdravo prehrano pomenita klju~
do zdravega `ivljenjskega sloga in
lep{ega ter bolj{ega na~ina `ivljenja.
^lani [portnega dru{tva BI&NI-Fit
smo veseli vseh tistih, ki imate `eljo
Športno dru{tvo BI&NI-Fit v sodelovanju z [portno Unijo Slovenije v projektu
Slovenija v Gibanju Foto: Peklar @an
vaditi v tak{ni skupini. Pridru`ite se
nam lahko vsak petek ob 20.00 uri v
prostorih Doma kulture v Dvorjanah.
Vadba je primerna za vse starosti.
[portno dru{tvo BI&NI-Fit vam ponuja
tudi delavnice teka in nordijske hoje
ob sobotah dopoldan ter organizirane
pohode po razli~nih krajih Slovenije.
Bili smo na pohodu na grad Vurberk,
organizirali smo pohod na Svetega
Urbana, no~ni pohod po Krajinskem
parku ob~ine Duplek ter pohod na
Kamen{~ak.
Vsakega pohoda se udele`i kar nekaj
pohodnikov tudi iz ostalih ob~in, tako
da smo zelo veseli vsakega novega
~lana ali ~lanice, ki se nam pridru`i.
Skratka, vljudno bi vas povabil, da se
nam pridru`ite na skupinsko, funkcionalno vodenih vadbah ter tako postanete tudi vi na{ dragocen in spo{tovan
vade~i ~lan [portnega dru{tva BI&NI-Fit. Bodite z nami in ne za nami.
Skupaj smo mo~nej{i in le tako lahko
izbolj{ujemo zdrav duh v zdravem telesu. Mi zmoremo! Na{e dru{tvo bo v
mesecih julija in avgusta delovalo nemoteno, kar pomeni, da bodo vadbe
vsak petek ob obi~ajnem ~asovnem
terminu.
Bine [TRUCL,
prvi promotor projekta »Slovenija
v Gibanju« s [portno unijo Slovenije
POZDRAV
IZ UREDNI[TVA
Vabimo vas, da nam prispevke
za naslednje Novice
posredujete najkasneje do
11. septembra 2015 na mail:
[email protected]
K prispevku ne pozabite dodati
fotografije z opisom in
imenom avtorja.
Uredni{tvo
Ob lepem vremenu smo sobotno dopodan izkoristili pohod na Kamen{~ak
Foto: Lojzka Krebs
Novice ob~ine DUPLEK
27
OD HITRE HOJE DO
MARATONA
V letu 2011 sem se odlo~ila, da
bom za~ela te~i in bom mogo~e
uresni~ila sanje iz mladosti –
prete~i maratonsko razdaljo
(42 km in 195 m).
V dalj{em teku se mi ritem srca umiri, mo`gani se polnijo s kisikom, skoznje za~nejo bliskati nove ideje, nove
re{itve. Vsakodnevne te`ave izgubijo
svoj pomen, kar naenkrat se zazdi, da
ni ni~ prete`ko, da je vse re{ljivo. In
res je tako!
Kako pa sploh za~eti? Ker sem doma v
Zg. Koreni na zelo razgibanem terenu,
se je vse skupaj za~elo s hitro hojo ali
s ~isto po~asnimi teki do 30 minut.
Prvega pol leta sploh nisem imela pravih teka{kih copat, ne ure, ki bi mi
merila sr~ni utrip, in drugih podobnih
stvari. S ~asom se nisem obremenjevala, tudi z razdaljo ne. Ura je bilo moje
telo, ki mi je narekovalo tempo za
ve~jo hitrost, dobro po~utje ter motivacijo za dalj{e teke.
Vedno poslu{am svoje telo, trenutno
razpolo`enje in se prepustim naravi
– gozdu, v katerem najve~ te~em. Do
leto{njega marca nisem imela nobenega trenerja oziroma strokovne podpore. Nato sem se pridru`ila teka{ki vadbi v Mariboru, katero vodita najbolj{a
slovenska maratonka Helena Javornik
in Borut Podgornik. Dobila sem kar
nekaj strokovnih nasvetov in potrdilo,
da sem na pravi poti. Tudi pri teku se
po~asi in vztrajno dale~ pride (zelo pomembno).
V zadnjih treh letih sem se udele`evala
tekmovanj na polmaratonskih razdaljah (21, 095 km). Svoj najbolj{i ~as na
polmaratonu sem dosegla leta 2014 na
5. EKO MARATONU v Mariboru (1 ura,
49 minut in 52 sekund). Skupaj sem do
sedaj pretekla `e ~ez 5. 500 km, od
tega 15 polmaratonov in kar nekaj 10
kilometerskih.
Vse skupaj me je pripeljalo tako dale~,
da sem se v januarju 2015 prijavila na
najstarej{i slovenski maraton, to je na
35. MARATON TREH SRC.
V zadnjih {tirih mesecih sem tekla trikrat na teden, druga~e te~em dva krat,
ampak redno. Odtekla sem tudi nekaj
dalj{ih razdalj (35−38 km), ena je bila
tudi maratonska, vendar v po~asnem
tempu.
28
Novice ob~ine DUPLEK
Bolj kot se je bli`al 16. maj 2015, bolj
so bili me{ani ob~utki, predvsem pa
misel, kako kar najbolje premagati teh
42. 195 metrov. Progo v Radencih sem
dobro poznala, ker sem `e odtekla tri
polmaratonske razdalje.
Glede na to, da sem `e krepko v petdesetih, sem svojo odlo~itev o podvigu
zaupala tudi osebnemu zdravniku. K
podpori sem {e prejela klasi~en nasvet: »Poslu{aj se in ne pretiravaj.« Pri
tem je treba omeniti, da moja krvna
slika pri pregledu ni bila najbolj{a za
teka~e, a ~e bi ~akala na vsestransko
idealne razmere, danes ne bi imela o
~em pisati.
In nato je nastopil tisti dan,
sobota 16. maj 2015!
Vstala sem ob peti uri, vreme je bilo
naravnost idealno. Z mo`em Vilijem
sva se po obilnem zajtrku odpravila v
Radence. Tam smo se s teka{kimi kolegi dobili na obvezni kavi − pija~i. Kljub
temu da sem rekreativka, sem u`ivala
v utripu mno`i~ne {portne prireditve
in ~utila rahlo nervozo. Po obveznem
ogrevanju in razteznih vajah smo od{li
v startno-ciljni prostor ter se skladno s
pripravljenostjo razvrstili v cone. Ker
pri maratonu ni ravno dobro pretiravati, sem {tartala iz cone s ciljnim ~asom
4 ure, 30 minut. Le {e nekaj minut do
{tarta, adrenalin je nara{~al in komaj
sem ~akala, da se pri~ne. In se tudi je.
Prvih pet kilometrov sem tekla v
Prihod v cilj
Pred {tartom
Foto: Dragica Beker
mno`ici, nato se je le-ta sprostila in
bilo je res super te~i.
Prvi krog (21, 095 km) sem odtekla
to~no po planu, ki sem si ga zastavila. V drugem krogu me je s kolesom
spremljal moj `ivljenjski sopotnik Vili.
Dober ob~utek, da je bil ob meni, mi je
dal dobesedno krila. Organizatorji so
tudi letos na polmaratonski in maratonski trasi poskrbeli za motivacijske
table. Nekje na 35. kilometru sem naletela na prvega »~e ho~e{ priti v nebesa, mora{ skozi pekel«. Takoj sem
pospe{ila tempo, a le za kratek ~as,
Foto: Dragica Beker
ker sem ~utila bole~ino v levem kolenu. Cilj bo dose`en samo, ~e prete~em
celo traso.
Kljub znosnim bole~inam je bil cilj vedno bli`e in pri vstopu v 40-i kilometer so me oblile solze sre~e in veselja,
saj sem vedela, da so nebesa blizu.
Kot sem si zastavila, sem v rondoju le
dobrih 600 metrov pred ciljem mo~no
pospe{ila in v cilj »pri{printala« in vriskala od veselja, ura pa je pokazala
~as 4 ure, 22 minut in 16 sekund. Z
dose`enim ~asom sem se uvrstila na
35. mesto med `enskami, v svoji kategoriji pa na 2. mesto.
Zastavljeni cilj 4 ure in 30 minut je bil
prese`en ob zavedanju, da sem imela
{e kar nekaj rezerve.
Ampak prvi maraton je bolj vpra{anje
ob~utkov kot pa dose`enega ~asa. No,
in ob~utki v cilju (in {e danes) so tako
imenitni, da prvi tudi ne bo zadnji. @e
~ez nekaj mesecev se odpravim na drugega. Aja, se mi mogo~e pridru`ite?
Teka{ki pozdrav!
Marija BRUMEN
SVETOVNI
DOGODEK V
KARATEJU V
MARIBORU
Karate krepi telo in duha, dviguje sposobnost osredoto~enosti in koncentracije, izbolj{uje kakovost `ivljenja in je zato
primeren za vse ne glede na
spol in starost. V na{em karate
klubu se posve~amo predvsem
mladostnikom, ki obiskujejo
osnovno in srednjo {olo.
Treniranje karateja jim pomaga skozi vsakodnevne izzive in pri oblikovanju osebnosti. Nau~ili se bodo
samoobrambe in kako biti vljuden,
samozavesten, vztrajen, spo{tovati
odrasle, pozitivno razmi{ljati, re~i
hvala in se vzdr`ati nasilnega vedenja. Treningi so postopni, prilagojeni
razvojnim stopnjam in znanju na{ih
karateistov.
Letak Kaj to~no se bo od 5. do 8. novembra dogajalo v Mariboru, natan~neje v Dvorani Tabor?
• Svetovne igre v karateju do 14 let
• Svetovno prvenstvo v karateju za kadete
in mladince
• Svetovni pokal v karateju za ~lane in
veterane
Foto: England
Vsi ti dogodki se bodo so~asno
odvijali na {estih bori{~ih in
nastopilo bo ve~ kot 1200 tekmovalcev iz vsega sveta. Prav
posebni gosti bodo `upani
okoli{kih ob~in in predsednik
vlade, ki bi naj tekmovanje
tudi odprl. Zato, ker je proces
organizacije v teku, je trenutno
te`ko napovedati vse podrobnosti, saj ekipa, ki si je zadala organizacijo, pridno dela na
tem. Pri~akujemo, da se bo nekje 10 na{ih ~lanov iz Karate
kluba WKSA Duplek udele`ilo
tekmovanja in bodo s pomo~jo
Ob~ine Duplek oble~eni v nacionalne drese na{e dr`ave.
@elimo jim veliko {portne sre~e
in vas hkrati vabimo, da si ogledate {porten spektakel v neposredni bli`ini na{ega kraja.
Tudi letos ne bomo popolnoma prenehali s treningi, saj
bodo na{i ~lani trenirali tudi
med poletnimi po~itnicami in
se udele`ili karate campa, seminarjev in pripravljalnih tekem. V juniju se bodo nekateri
na{i ~lani postavili pred izpitno komisijo ter pokazali, kaj
so se nau~ili.
Na{a Neli Ribi~ Kurnik Foto: Matej Verbo{t
Svetovno prvenstvo Maribor 2015
Foto: WKSA SLovenije
Matej VERBO[T,
Karate klub WKSA Duplek
Novice ob~ine DUPLEK
29
MLADA ATLETINJA
IZ DVORJAN
USPE[NA V
DOM@ALAH
V prebujajo~i se pomladi je v nedeljo, 12. aprila 2015, v Dom`alah potekal atletski miting
”Dom`ale Open” in ”Mladi upi”,
kjer je odli~no nastopila tudi
~lanica najmlaj{ih ”Poljan~kov”,
Dvorjan~anka Manca Gjura.
Ta dan ji bo zagotovo ostal v zelo lepem spominu, prav tako pa tudi njenim
navija~em in kako tudi ne bi, saj smo
naravnost u`ivali. Na stadionu in tribunah je bilo sli{ati igre ~rk, {tevilk, besed … Na ”tekmovanju” se je dru`enje
nadaljevalo in mladi {portniki so se veselili vsakega dose`ka, teka in skoka.
Med seboj so se nenehno spodbujali in
navijali drug za drugega. Minil je dan,
poln novih prijateljstev, dogodiv{~in,
smeha in {e in {e. Za zaklju~ek pa {e
postojanka na Trojanah, kjer smo si
privo{~ili ve~ kot zaslu`ene trojanske
krofe, in to tiste ta velike! ^eprav rezultati niso prvotnega pomena, nas je
vseeno razveselilo, ko je Manca stopila
na najvi{jo stopni~ko zmagovalnega
odra, in sicer kot zmagovalka teka na
60 m v kategoriji deklic, letnik 2006,
prav tako pa je odli~no nastopila v skoku v daljavo, saj je osvojila 5. mesto.
U~enka 3. A razreda O[ Duplek, Manca Gjura iz Dvorjan je 12. 4. 2015 na atletskem
mitingu »Mladi upi atletike« in »Dom`ale Open« osvojila prvo mesto v teku na 60 m in
peto v skoku v daljavo.
Foto: Andrej Gjura
Andrej GJURA
KRISTINA VR[I^ IN NINA MILO[EVI]
UDELE@ENKI EVROPSKIH IGER 2015
V Bakuju v Azerbajd`anu bodo od 12. do 28. julija letos potekale prve
Evropske igre pod pokroviteljstvom Evropskih olimpijskih komitejev
(EOC) in na katerih bo sodelovalo 6.342 {portnikov iz 49 evropskih
olimpijskih komitejev. Prve evropske igre ne bodo minile brez predstavnic {portnic iz Dupleka, saj bosta na njih nastopili dve ~lanici Judo kluba Duplek Kristina Vr{i~ in Nina Milo{evi}, prva v kategoriji do 48 kg,
druga pa v kategoriji do 63 kg. Obe sta si nastop priborili z odli~nimi
predstavami na turnirjih svetovnega pokala.
Tekmovalci bodo nastopali v 20 {portih v 31 disciplinah (25 olimpijskih in v 6
neolimpijskih). Za judoiste bodo nastopi na teh igrah {teli tudi za Evropsko prvenstvo 2015.
Tudi na ostalih glavnih tekmah sezone bo imel JK Duplek svoje predstavnike,
saj je normo za nastope na leto{njem kadetskem evropskem prvenstvu, na kadetskem svetovnem prvenstvu in na Olimpijadi mladih (EYOF 2015) `e izpolnila
Ljudmila Mer~nik, ki nastopa v kategoriji do 44 kg. V juliju pa se bodo pri~eli
tudi turnirji evropskega mladinskega pokala, na katerih bodo posku{ale izpolniti
30
Novice ob~ine DUPLEK
Ljudmila Mer~nik (v modrem)
Foto: Peter Brumen
Nina Milo{evi} Foto: www.eju.net/media
Mladinci JK Duplek na DP U21 2015 v Kranju Foto: Nina Milo{evi}
normo za nastopa na mladinskem evropskem prvenstvu in
na mladinskem svetovnem prvenstvu Ljudmila Mer~nik,
Manja Kropf in Tamara Kralji}. Manja in Tamara pa si
bosta posku{ali na turnirjih evropskega ~lanskega pokala
priboriti {e nastop na evropskem prvenstvu mlaj{ih ~lanov
za leto 2015.
prvenstvo kon~ala z osvojenima 9. mestoma. Po kon~anem
~lanskem prvenstvu je bilo v dvorani Tabor {e prvenstvo za
mlaj{e kadete in kadetinje (tekmovalci do16 let). Za JK Duplek
so nastopili Lia Ludvik, ki je osvojila 1. mesto, zlato medaljo
in naslov dr`avne prvakinje za leto 2015 v kategoriji do 63
kg, Tajda Senekovi~ v kategoriji do 57 kg in David Kralji}
v kategoriji nad 81 kg, ki sta osvojila 3. mesti in bronasti medalji, ter Sta{ Kokotovi~, ki se je v kategoriji do 46 kg uvrstil
takoj za dobitniki medalj na 5. mesto.
Na dr`avnem mladinskem prvenstvu aprila v Kranju so izmed
tekmovalcev JK Duplek nastopili Ljudmila Mer~nik, Manja
Kropf, Tamara Kralji}, Gregor Kocmut in Bla` [kof. Ljudmila Mer~nik v kategoriji do 44 kg in Tamara Kralji} v
kategoriji nad 78 kg sta zasedli 1. mesti, osvojili zlati medalji in naslova dr`avnih mladinskih prvakinj za leto 2015.
Gregor Kocmut v kategoriji do 90 kg je po porazu v finalni
borbi osvojil 2. mesto, srebrno medaljo in naslov dr`avnega
podprvaka za leto 2015. Manja Kropf je v kategoriji do 57
kg osvojila 3. mesto in bronasto medaljo. Bla` [kof se je v
kategoriji do 60 kg uvrstil na 9. mesto.
Maja je bilo v Ljubljani {e prvenstvo mlaj{ih ~lanic in ~lanov
(tekmovalci do 23 let). 1. mesto, zlato medaljo in naslov
dr`avne prvakinje 2015 med mlaj{imi ~lanicami je za JK Duplek osvojila Manja Kropf v kategoriji do 57 kg. 2. mesti,
srebrni medalji in naslova dr`avnih podprvakinj za leto 2015
med mlaj{imi ~lanicami pa sta osvojili Ljudmila Mer~nik v
kategoriji od 48 kg in Tamara Kralji} v kategoriji nad 78 kg. Na
programu sta {e prvenstvi za mlaj{e de~ke in deklice (U12) in
Tekmovalci JK Duplek uspe{ni tudi na dr`avnih prvenstvih za leto 2015
V novicah meseca marca 2015 smo poro~ali o uspe{nih
nastopih na{ih tekmovalcev na DP kadetov ter starej{ih
de~kov in deklic. Naslednje je bilo na sporedu dr`avno
~lansko prvenstvu za leto 2015 in to v dvorani Tabor v Mariboru. Tekmovalci JK Duplek so osvojili dve srebrni in eno
bronasto medaljo, k temu pa dodali {e eno peto in dve deveti mesti. Drugi mesti, srebrni medalji in naslova dr`avnih
~lanskih podprvakinj za leto 2015 sta osvojili Ljudmila
Mer~nik v kategoriji do 48 kg in Manja Kropf v kategoriji
do 57 kg. Kristina Vr{i~, ki je letos nastopila v kategoriji
do 52 kg, je v polfinalu izgubila proti eni najbolj{ih slovenskih tekmovalk v tej kategoriji, Petri Nareks (JK Z'de`ele
Sankaku), in je na koncu osvojila 3. mesto in bronasto medaljo. Uvr{~eni so bili {e Uro{ Tajhman, ki je v kategoriji
do 100 kg osvojil 5. mesto, medtem ko sta Bla` [kof v kategoriji do 60 kg in Demijan Lesjak v kategoriji do 73 kg
Najmlaj{i tekmovalci JK Duplek na pripravah na Osankarici
Manja Kropf – dr`avna prvakinja med mlaj{imi ~lanicami 2015
Foto: Kristina Vr{i~
do 57 kg Foto: Milan Danko Novice ob~ine DUPLEK
31
Najmlaj{i tekmovalci JK Duplek na turnirju v Slovenski Bistrici starej{e cicibane in cicibanke (U10) ter
obe {olski prvenstvi (O[ in srednjih {ol).
Uspe{no smo nastopali tudi na
turnirjih slovenskega pokala in na
pripravljalnih turnirjih doma in v
tujini v vseh starostnih skupinah
Na tradicionalnem turnirju v Murski Soboti meseca marca, ki se je letos imenoval tudi 4. memorial Antona Ton~ka
Kosa, je nastopilo 209 tekmovalk in
tekmovalcev iz 28 klubov v glavnem
iz Slovenije ter
tudi iz Avstrije in Mad`arske. V starostnih kategorijah mladincev ter mlaj{ih
deklic in de~kov (U12) se je turnir v
Murski Soboti to~koval tudi za Slovenski pokal 2015. Ekipa JK Duplek
je nastopila samo v mlaj{ih starostnih
skupinah. Najbolje je nastopil Matija
Filipi~, ki je osvojil 1. mesto v kategoriji do 55 kg med mlaj{imi de~ki
do 12 let. Adelina Hasaj je zasedla
2. mesto v kategoriji do 27 kg med
mlaj{imi deklicami do 12 let, medtem
ko sta [pela Savec v kategoriji nad 52
kg med mlaj{imi deklicami do 12 let in
Timon Petrovi~ v kategoriji do 38 kg
med mlaj{imi de~ki do 12 let osvojila
3. mesti. Andra` Pinteri~ je v kategoriji do 55 kg med starej{imi de~ki
do 14 let zasedel 4. mesto. Melanie @
lahti~ in Mia Miholi~, obe v kategoriji
do 33 kg, in Maru{a Tertinek v kategoriji do 36 kg (vse med mlaj{imi deklicami) so kon~ale turnir na 5. mestih.
V soboto, 21. marca 2015, je v Ravnah na Koro{kem potekal turnir v judu
v najmlaj{ih starostnih kategorijah za
32
Novice ob~ine DUPLEK
Foto: Kristina Vr{i~
7. pokal Gu{tanja 2015. Za starostno
kategorijo U12 je bil to tudi uradni
turnir JZS za Slovenski pokal 2015. Na
turnirju je nastopilo 292 tekmovalcev
in tekmovalk iz 39 klubov iz Slovenije,
Italije, Ukrajine, Srbije, Slova{ke, ^rne
Gore in Hrva{ke. Mladi tekmovalci JK
Duplek so v mo~ni mednarodni konkurenci osvojili dve prvi, tri druga in tretje mesto. Prvi mesti sta osvojila Matija Filipi~ v kategoriji do 55 kg med
mlaj{imi de~ki do 12 let in Lia Ludvik
v kategoriji do 63 kg med mlaj{imi
kadetinjami do 16 let. Druga mesta in
srebrne medalje so osvojili Mia Miholi~ v kategoriji do 33 kg, Maru{a Tertinek v kategoriji do 36 kg, obe med
mlaj{imi deklicami do 12 let in Sta{
Kokotovi~ (U14) v kategoriji do 46 kg
med mlaj{imi kadeti do 16 let. Tretje
mesto je zasedel David Kralji} v kategoriji nad 81 kg med mlaj{imi kadeti
do 16 let.
Na turnirju na Ptuju aprila 2015 tokrat ni bilo tekmovanja v konkurenci
starej{ih (U18) kadetov in kadetinj. Nastopali pa so tekmovalci v starostnih
skupinah U8, U10, U12, U14, U16,
U21 in U23. Za slovenski pokal so se
to~kovali rezultati v starostni kategoriji mladincev in mladink (U21) ter
mlaj{ih ~lanic in ~lanov (U23). Nastopilo je 401 tekmovalk in tekmovalcev iz
36 klubov iz Slovenije, Italije, Hrva{ke
in Avstrije. Tu niso v{teti tekmovalci
v starostni skupini U8. Ekipna zmaga
je pripadla doma~inom iz JK Drava,
medtem ko je JK Duplek dosegel
ekipno tretje mesto celotnega turnirja in ekipno zmago {e v posebnem
to~kovanju starej{ih cicibanov U10.
Duple{ki tekmovalci so nastopili v
vseh starostnih skupinah, od mlaj{ih
cicibanov dalje. V konkurenci mlaj{ih
cicibanov (U8) so nastopili Niko
Grajfoner, Lara Tisa Jan~ar in Neo
Safin. Niko je osvojil 1. mesto, Lara
Tisa drugo, Neo pa peto. V konkurenci starej{ih cicibanov (U10) so nastopile Nina Auda in Zoja Miholi~,
obe v kategoriji do 22 kg, Nives Polanec v kategoriji do 25 kg ter Lara
Petrovi~ in Katja Pinteri~ v kategoriji do 48 kg pri deklicah. Vse so bile
zelo uspe{ne, saj sta Nina in Katja
osvojili 1. mesti, Zoja in Lara drugi
Kristina Vr{i~ Foto: www eju.net/media
mesti, Nives pa tretje mesto.
Med de~ki so nastopili Sergej Filipi~
in Tilen Krajnc, ki sta v kategoriji do
27 kg osvojila 3. mesti, Nil [kerbot,
ki je osvojil 3. mesto v kategoriji do 33
kg, ter Matija Polner, ki je v kategoriji
do 33 kg osvojil 5. mesto. V starostni
kategoriji do 12 let (mlaj{e deklice in
de~ki) so najbolje nastopili Adelina
Hasaj v kategoriji do 27 kg, [pela Savec v kategoriji nad 52 kg in Matija
Filipi~ v kategoriji do 55 kg, vsi so
osvojili 2. mesta. Ostali tekmovalci JK
Duplek v tej starostni kategoriji so dosegli naslednje uvrstitve: Mia Miholi~
v kategoriji do 33 kg in @iga Zemlji~
v kategoriji do 50 kg 3. mesti, Maru{a
Tertinek 4. mesto v kategoriji do 36
kg ter Timon Petrovi~ 7. mesto v kategoriji do 42 kg.
Med starej{imi de~ki (U14) je Andra`
Pinteri~ osvojil 2. mesto v kategoriji
do 55 kg, Filip Nipi~ 3. mesto v kategoriji do 46 kg, Jernej Krajnc pa 5.
mesto v isti kategoriji. Med mlaj{imi
kadeti in kadetinjami U16 je Sta{ Kokotovi~ v kategoriji do 46 kg osvojil
1. mesto, David Kralji} pa 3. mesto
v kategoriji nad 81 kg. Pri mladinkah
(U21) je Manja Kropf v kategoriji do
57 kg osvojila 1. mesto. Pri mladincih (U21) je Bla` [kof v kategoriji do
55 kg osvojil 2. mesto. V konkurenci
mlaj{ih ~lanic in ~lanov (U23) je nastopila Manja Kropf in v kategoriji do 57
kg osvojila 1. mesto.
Na 30. turnirju Be`igrad 2015 v aprilu je nastopilo 448 tekmovalk in tekmovalcev iz 51 klubov iz Hrva{ke,
Avstrije, Italije, Ukrajine ter Slovenije.
Najuspe{nej{a ekipa je bila doma~a
ekipa JK Be`igrad, na drugo mesto
se je uvrstila ekipa JK Acron Slovenj
Gradec, na tretje mesto pa se je uvrstila ekipa JK Pujanke (CRO). Nastopile so tudi 4 duple{ke tekmovalke, ki so
osvojile 4 prva ter eno sedmo mesto.
Prva mesta in zlate medalje so osvojile Ljudmila Mer~nik kar dve, in to
v kategoriji do 44 kg med kadetinjami
U18 in med mladinkami U21, Manja
Kropf v kategoriji do 57 kg v konkurenci mladink (U21) in Tamara Kralji}
v kategoriji nad 78 kg v konkurenci
mladink. Tajda Senekovi~ je v kategoriji do 57 kg v konkurenci kadetinj
(U18) zasedla 7. mesto. V konkurenci
mladink pa so tekmovalke JK Duplek
zasedle ekipno 1. mesto.
V soboto, 09. maja 2015, so se
Ekipa JK Duplek na turnirju na Ptuju
Foto: Kristina Vr{i~
najmlaj{i tekmovalci JK Duplek v
{portni dvorani »Lukna« v Mariboru
udele`ili tekmovanja za 54. Baumgartnov pas. Zjutraj so tekmovali cicibani in cicibanke U8 in U10 ter mlaj{i
de~ki in deklice U12. Na{i tekmovalci
so se tudi tokrat odli~no odrezali, saj
so osvojili kar 8 prvih, tri druga in eno
tretje mesto. Prva mesta so osvojili
Sta{a Alekseja Kukovec (U8), Zoja
Miholi~, Lara Petrovi~, Tilen Mulec,
Matija Polner, Nil [kerbot (vsi U10),
Mia Miholi~ in Maru{a Tertinek
(obe U12). Druga mesta in srebrne medalje so osvojili Niko Grajfoner (U8),
Katja Pinteri~ in Nina Auda (U10),
tretje mesto pa Nives Polanec (U10).
V nedeljo, 17. maja 2015, je v Slovenski Bistrici potekalo tekmovanje v
judu za starostne kategorije U8, U10
in U12. @e tretje leto zapored je tekmovanje posve~eno pokojnemu Stanku Topol~niku, ki je kot prvi slovenski judoist osvojil bronasto kolajno na
~lanskem evropskem prvenstvu leta
1969 v Belgiji in je prvi slovenski judoist, ki je leta 1972 nastopil na Olimpijskih igrah v Münchnu. Tekmovanja so
se udele`ili tudi mladi tekmovalci Judo
kluba Duplek. Prva mesta so osvojili
Nina Auda, Katja Pinteri~ in Tilen
Mulec (U10), druga mesta Zoja Miholi~, Lara Petrovi~ in Nil [kerbot
(U10) ter Matija Filipi~ (U12), tretja
mesta pa Nives Polanec (U10) ter
Mia Miholi~, Maru{a Tertinek in Timon Petrovi~ (U12).
V soboto, 23. maja, pa so tekmovalci
JK Duplek v starostnih kategorijah U14
in U16 nastopili na Palijevem memori-
alu v spomin na preminulega ustanovitelja in trenerja JK [i{ka ter enega izmed za~etnikov juda v Sloveniji Slavka
Bo`i~a – Palija. Za JK Duplek so nastopili Filip Nipi~ v kategoriji do 46 kg
med starej{imi de~ki (U14) ter Tajda
Senekovi~ v kategoriji do 57 kg, Sta{
Kokotovi~ v kategoriji do 46 kg in David Kralji} v kategoriji nad 81 kg med
mlaj{imi kadetinjami oz. kadeti (U16).
Najbolje se je odrezal Filip, ki je s {tirimi posameznimi zmagami osvojil 1.
mesto in zlato medaljo. Sta{ je izgubil
{ele v finalu in osvojil srebrno medaljo,
Tajda je osvojila 3. mesto in bronasto
medaljo, medtem ko je David turnir
kon~al z osvojenim 4. mestom.
Natrpan program kljub za na{e tekmovalce prihajajo~im po~itnicam
Tako kor vsako leto bomo tudi letos
prihajajo~e po~itnice izkoristili za
dodatne treninge in priprave na{ih
tekmovalcev. Starej{i tekmovalci se
bodo tako pripravljali v drugi polovici
julija na pripravah po evropskem ~lanskem pokalu v Celju, najmlaj{i pa pod
vodstvom njihove trenerke Kristine
Vr{i~ v za~etku julija ponovno potujejo v Umag na »trening po~itnice«. Mladinci gredo nato v juliju v Paks (HUN)
in nato vsi skupaj v za~etku avgusta
v Izolo. Vmes pa se bomo udele`ili {e
nekaj turnirjev evropskega mladinskega in nekaj turnirjev evropskega ~lanskega pokala ter turnirjev v organizaciji posameznih klubov,*** s katerimi
sodelujemo doma in v tujini.
Milan DANKO
Novice ob~ine DUPLEK
33
IZ DEJAVNOSTI DRUŠTEV
O TENI[KEM
DRU[TVU DUPLEK
Za~etki tenisa segajo dve tiso~letji nazaj. Rimljani so igrico poimenovali trigon. @ogico
so napolnili s semeni fig, nasprotnika pa sta jo udarjala z
majhnim lesenim veslom. Leta
1875 so igro poimenovali lawn
tennis. Takrat je igri{~e dobilo
dana{njo podobo.
Pri nas so za~eli tenis igrati okrog leta
1880, in sicer v voja{nicah v Mariboru
in Ljubljani. Ivan Tav~ar je bil prvi Slovenec, ki je zgradil teni{ko igri{~e, in
sicer na svojem posestvu na Visokem v
Poljanski dolini leta 1897. Prvi slovenski teni{ki klub je bil ustanovljen leta
1899 v Celju.
Tenis je {port z loparjem za dva nasprotna igralca ali za dve nasprotni
skupini s po dvema igralcema. Igra se
na igri{~u, razdeljenim v dve polovici,
z nizko postavljeno mre`o na sredini
igri{~a. Igralci za igranje uporabljajo
lopar, s katerim odbijajo s klobu~evino
prekrito, votlo gumijasto `ogico prek
mre`e na sredini igri{~a na nasprotno
stran igri{~a. ^e se `oga na igral~evi
strani igri{~a odbije dvakrat, dobi
to~ke nasprotnik. [portniku oziroma
{portnici, ki se ukvarja s tenisom,
re~emo tenisa~ oziroma tenisa~ica
(povzeto po http://www.tenisportal.
si/vec-o-tenisu/zgodovina-tenisa).
Za~etki teni{kega dru{tva v ob~ini Duplek segajo v leto 1988, ko so se ~lani
Dru{tva telesne vzgoje Partizan Duplek (od leta 1991 Teni{ko dru{tvo Du-
plek) zbrali na rednem delovnem sestanku in podali predlog, da bi zgradili
teni{ko igri{~e na prostoru za dvorano
v Spodnjem Dupleku. Posamezniki so
vlo`ili veliko prostih ur, dela in truda,
da je bilo predano svojemu namenu,
dne 08. septembra 1990. Uradna ustanovitev teni{kega dru{tva ob~ine Duplek je 01. oktober 1989, ob ustanovitvi je imelo 17 ustanovitvenih ~lanov.
TD Duplek danes upravlja s tremi
pe{~enimi igri{~i, ki so ograjena in
imajo razsvetljavo za igranje zve~er.
Imamo klubske prostore (brunarico),
ki jo uporabljamo za bife in dru`enja.
Velika opora na{ega dru{tva je upravitelj − podjetje AGENCIJA AGADO d.o.o.
Njen predstavnik g. Boro{ak Silvo nam
odli~no pripravi igri{~a in skrbi, da se
~lani na igri{~u in v klubskih prostorih
dobro po~utimo.
Danes ima dru{tvo 85 aktivnih ~lanov,
ki polnijo igri{~a in rekreativno igrajo tenis. Poleg rekreativnega tenisa v
na{i ob~ini dru{tvo organizira turnirje
~lanic in ~lanov ve~krat na leto. Samo
dru{tvo ima dru{tveno ekipo, ki igra
v teni{ki ptujski ligi in dosega mnoge odli~ne rezultate, enkrat letno se
udele`ujemo turnirja v Pore~u, kjer
igramo proti TD Pod Mendulo Pore~.
Vsako leto dru{tvo za ~lane izvede novoletni teni{ki turnir v Cmureku.
^lanice in ~lani dru{tva smo prostovoljci, ki veliko okrog igri{~a sami
postorimo, financiramo se z igralninami in ~lanarinami ter z donacijo na{e
ob~ine.
Na{e dru{tvo je staro 26 let in toliko
let na igri{~ih do`ivljamo zmage in poraze, vendar se po vsakem porazu ali
zmagi usedemo v bifeju, ob kozar~ku
se zbadamo in se na ra~un pora`encev
tudi nasmejimo.
Na{e dru{tvo organizira {olo tenisa
za otroke in odrasle, saj `elimo tenis pribli`ati mladim ljudem, ki bodo
bodo~i steber na{ega dru{tva. Ob tej
prilo`nosti vabimo mlade po letih in
mlade po srcu, da se nam pridru`ijo
in pri~nejo z igranjem tenisa. Glede na
pravila na{ega dru{tva lahko ~lanica ali
~lan dru{tva postane vsak polnoleten
dr`avljan Republike Slovenije, otroci
od 7. do 15. leta starosti se v~lanijo
s pristopno izjavo njihovih zakonitih
zastopnikov, mladoletniki od 15. do
18. leta pa sami podpi{ejo izjavo in se
v~lanijo v dru{tvo.
Z v~lanitvijo poravnajo igralnino in
~lanarino ter tako pridobijo ure igranja po terminih, ki so prosti; ob tem
si zagotovijo stalen termin igranja. Posamezniki, ki niso ~lani, lahko igrajo
ob prostih terminih proti pla~ilu. Cene
igranja, igralnina, ~lanarina in vsa
va`na obvestila so podana na oglasni
deski v dru{tvenih prostorih.
Ob zaklju~ku predstavitvenega ~lanka
bi si za`elel, da na{e dru{tvo ostaja
{e naprej uspe{no in odprto dru{tvo,
uspe{no zaradi ~lanic in ~lanov, odprto pa za vse Duple~anke in Duple~ane,
odprto za vse Slovence. Dobrodo{li,
novi bodo~i Djokovi~i, Federerji, Nadali … In naj zaklju~im s mislijo Williama
Featherja, da gre pri uspehu v glavnem
za to, da vztrajamo tudi po tem, ko so
ostali obupali.
mag. Gorazd ADEMOVI^,
predsednik TD ob~ine Duplek
TURISTI^NO DRU[TVO VURBERK
vas v soboto, 27. junija, ob prazniku Ob~ine Duplek
prisr~no vabi na Vurberk.
Program:
* ob 9. uri − slikarska kolonija »Vurberk 2015«, na gradu Vurberk
* ob 14. uri − otvoritev razstave fotografij cerkva Marijine romarske poti v dvorani Doma krajanov Vurberk,
* ob 16. uri − ma{a za domovino v `upnijski cerkvi − soma{evanje ob petju Stolnega pevskega zbora Maribor,
* ob 20. uri − stand up na gradu, nastop slovenskih komikov: Bo{tjan Gorenc − Pi`ama, Uro{ Kuzman,
Tin Vodopivec in Sa{o Avramovi~.
34
Novice ob~ine DUPLEK
^LANI TURISTI^NEGA DRU[TVA
DUPLEK V BEOGRADU
Narava se je veselo prebujala, v nas pa `elja, da
tudi to pomlad popeljemo svoje ~lane na ~udovit
dvodnevni izlet. ^lani dru{tva zelo radi pokukamo preko meja, zato smo obiskali biv{e glavno
mesto Jugoslavije, Beograd.
Zanimanje je bilo veliko, saj smo zlahka napolnili avtobus in
smo se v soboto, 16. maja 2015, ob pol enih zjutraj odpravili izpred barake v Sp. Dupleku proti Beogradu.
Po dolgi vo`nji smo sre~no prispeli na Letali{~e Nikola Tesla
v Beogradu in se najprej okrep~ali, za kar smo poskrbeli
organizatorji. Ogledali smo si Letalski muzej, ki je najbolj
obiskan v Srbiji, saj ga letno obi{~e 44 000 obiskovalcev.
Omenjen je tudi na{ Edvard Rusjan, prvi slovenski letalec,
ki se je ponesre~il 9. januarja 1911 na beograjski trdnjavi
Kalemegdan in je tudi pokopan v Beogradu.
Nato je sledila vo`nja z avtobusom skozi Novi Beograd do
Hi{e cvetja v ~etrti Dedinje. Po na{i stari navadi je sledilo
obilno kosilo »iz busa«. Ko smo se dodobra od`ejali, smo
nadaljevali z ogledom ameri{ke ambasade, Belega dvora,
Jovankine hi{e in stadiona Crvene zvezde. Ob 15. uri nas je
pri hramu Sv. Save pri~akala lokalna vodnica Tanja.
Na Avali
Foto: Stanko Germauc
do`ivetjih ter o vsem, kar smo videli in do`iveli. Vsak izmed
udele`encev izleta je poskrbel za obilo smeha in dobre volje, ki je res ni manjkalo niti za trenutek.
Zadovoljni in veseli smo, ker smo resni~no veliko videli in
do`iveli nepozabni izlet. Potovanja se bomo vsi udele`enci
{e dolgo radi spominjali in `e komaj ~akamo na jesenski
izlet.
Stanislav GERMAUC,
predsednik TD ob~ine Duplek
V četrtek, 2. julija 2015,
vas ob 19.00 uri vabimo
na premierno projekcijo kratkega filma
KNJIŽNI EVANGELIJ PO DULETOVO
v režiji Matjaža Latina in scenarista Roka Vilčnika,
v vlogi Duleta Vaupotiča igra Aljoša Ternovšek.
Pred hramom sv. Save Foto: Stanko Germauc
Najve~ji pravoslavni hram smo si tudi ogledali; le-ta sprejme
10 000 vernikov. Vodila nas je dve uri in pol po Beogradu – z
avtobusom in pe{ po centru mesta. Ob 18.30 smo prispeli
v hotel Elegance, kjer smo se namestili v sobe. Po kraj{em
po~itku smo se odpravili na ve~erjo na Skadarlijo v restavracijo Ima dana, kjer smo bili zelo lepo sprejeti in postre`eni.
Pozno pono~i smo se veseli vrnili v hotel, kjer smo {e vedno
klepetali, polni prijetnih in nepozabnih ob~utkov, ki smo jih
do`iveli ob prijetni dru`bi na{ih ~lanov.
Po kratki no~i in zajtrku smo se pod vodstvom Andreja Hojnika odpravili v muzej Nikole Tesle in si ga ogledali. Sledil je
ogled srbske gore Avala, 16 km iz Beograda, ki je razgla{ena
za nacionalni park na 511 metrih nadmorske vi{ine. Nato
smo se odpravili na Ado Ciganlijo, si jo ogledali in poskrbeli
za na{e prazne `elod~ke ter se po~asi odpravili proti domu.
Prav gotovo bi bilo vredno {e kaj zapisati o ~udovitem izletu, o Beogradu z bogato kulturno dedi{~ino in o prelepih
Film je bil posnet ob 15-letnici Knjižnice Duplek,
ki jo praznujemo v letošnjem letu.
Projekcija bo v rdeči baraki
v Spodnjem Dupleku pri pošti.
Dule z gostilni~arko (scena iz filma)
Novice ob~ine DUPLEK
35
DU Duplek
DUPLE[KI KEGLJA^I
PRVI V POKRAJINI
Keglja{ka sekcija je tudi letos
dokaj aktivna. ^eprav smo `e
krepko v letu 2015, se nam zdi
prav, da zapi{emo najprej nekaj, kar {e ni bilo objavljeno o
na{em delovanju v preteklem
letu.
V septembru 2014 se je zaklju~ilo tekmovanje Zgornjepodravske pokrajinske
upokojenske 1. lige, kjer smo dosegli
zelo dobre rezultate, in sicer so `enske
osvojile ekipno 2. in 5. mesto, mo{ki pa
1. (pokrajinski prvaki) in 5. mesto.
Na{a sekcija je 8. oktobra 2014 organizirala turnir v po~astitev meseca upokojencev, ki se ga je udele`ilo 37 ekip.
Turnir smo pri~eli s svojo keglja{ko himno, ki jo je odli~no zapel Milko Kapun
in z njo navdu{il vse prisotne. S svojo
navzo~nostjo in spodbudnimi besedami nas je razveselil tudi `upan Mitja
Horvat, vse prisotne pa sta pozdravila {e Anton Pravi~ek (predsednik za
{port in rekreacijo Zgornjepodravske
pokrajinske zveze DU Maribor) in na{a
predsednica Slavica Golob. Vzdu{je
je bilo sicer tekmovalno, vendar zelo
prijetno. Na{i mo{ki ekipi sta zasedli
2. in 3. mesto, med posamezniki pa je
zmago s 65-timi podrtimi keglji slavil
Drago Petrinec.
V oktobru smo imeli tudi trgatev, na
katero smo povabili pobratime iz
[entilja pri Velenju. Trgatev se je razvila v prijetno dru`abno sre~anje in
zaklju~ila s prijateljskim tekmovanjem
v kegljanju.
Tudi letos keglja~i pridno treniramo
in uspe{no tekmujemo tako v upokojenski ligi kot na turnirjih, in sicer z dvema mo{kima in (`al) le z
eno `ensko ekipo, saj je letos zaradi
zdravstvenih te`av nekaterih ~lanic
prenehala delovati `enska ekipa B.
Prav je, da povemo, da so bile ~lanice
ekipe B na tekmovanjih in turnirjih v
svoji keglja{ki karieri zelo uspe{ne, saj
so bile ve~krat pokrajinske prvakinje,
pa tudi na odprtih dr`avnih prvenstvih
so trikrat osvojile 1. mesto.
@al nam je, da so na{e uspe{ne
keglja~ice zaklju~ile svojo keglja{ko
kariero, ~eprav jih povsem razumemo.
@elimo jim, da bi bile ~im bolj zdrave
in zadovoljne, pa da bi {e vendarle
36
Novice ob~ine DUPLEK
@enska keglja{ka ekipa DU Duplek
kdaj kegljale vsaj za rekreacijo.
Kot smo `e omenili, na{e tri ekipe
odli~no tekmujejo v upokojenski ligi in
na mnogih turnirjih. Maja (15. 5. 2015)
smo v Dupleku organizirali izbirno
tekmovanje za udele`bo na dr`avnem
keglja{kem prvenstvu upokojencev, ki
bo jeseni. Sodelovalo je 8 `enskih in
11 mo{kih ekip, kjer smo bili ponovno
uspe{ni. Rezultati:
@enske
1.mesto: Duplek
2.mesto: Tezno
3.mesto: Pekre-Limbu{
Mo{ki
1. mesto: Polskava
2. mesto: Duplek A
3. mesto: Bezena
@enska ekipa se je z osvojitvijo prvega
mesta uvrstila na dr`avno prvenstvo.
^estitamo!
Hkrati z ekipnim je potekalo tudi tekmovanje med posamezniki, kjer sta
prvi mesti osvojila pri `enskah Milena Grubi~ (DU Pekre-Limbu{) in pri
mo{kih na{ ~lan Janko Senekovi~.
V juniju bomo zopet izvedli ob~insko
tekmovanje. Vabimo vas, da se ga
udele`ite v ~im ve~jem {tevilu, medse pa vabimo tudi nove ~lane, saj si
`elimo nekoliko pomladiti na{e vrste.
Pridite med nas in videli boste, da vam
ne bo `al.
Zdenka KODRI^
Foto: Silva Javornik
MIGAJTE Z NAMI
NA ZABAVEN
NA^IN
Ob ponedeljkih in ~etrtkih je
~as za Zumba Shape, ~as za najbolj zabavno vadbo v mestu.
^as, da se prepustimo veselim
ritmom, za~utimo svoje telo,
za~utimo glasbo in pozitivno
energijo … hkrati pa dodobra razgibamo svoje telo in se
sprostimo.
Koreografije so sestavljene po sistemu HI-LO (izmenjevanje hitrej{ih in
po~asnej{ih intervalov), kar povzro~i
hitrej{e kurjenje ma{~ob in to tako,
da najbolj obremenjujemo mi{ice
trebu{~ka, nog in zadnjice, veliko sodelujejo tudi roke. Sicer pa je zumba
vadba, kjer ves ~as dela celo telo.
Urici zabavnega miganja, ki na nas pusti velik nasmeh, mokre majice in rde~a
li~ka, sledijo vaje za mo~, stabilizacijo
in oblikovanje telesa. Ker smo v vedno
bolj{i formi, jih tudi stopnjujemo. In
za konec najpomembnej{i del vsakega
treninga – stretching oz. raztezanje.
Namenimo mu kar nekaj ~asa, da dobro raztegnemo vsako mi{i~no skupino in hrbtenico, kar nam omogo~a, da
naslednji dan ni »muskelfibra« in se
veselo ter polni energije podamo novim dogodiv{~inam naproti.
Sreda je dan za oblikovanje telesa. Nekoliko bolj naporna vadba, po kateri
pa se po~utimo odli~no. Napolnjeni
smo z energijo in ponosni nase, ker
vemo, kaj vse zmoremo. Na za~etku
se segrejemo s kar intenzivnim kardio
delom, ki se za~ne z lahkim tekom, saj
za~etek nikoli ne sme biti intenziven,
ker s tem telesu izpraznimo zaloge
in upo~asnimo izgorevanje ma{~ob.
Sledijo vaje za mo~ (kompleksne − sestavljene vaje, kjer dela celotno telo,
stabilizacija) po sistemu tabata treninga, ki s sicer po~asnim, a pravilnim
izvajanjem povzro~i, da smo »~isto
za{vicani« `e po prvi rundi. Temu delu
sledijo vaje za oblikovanje rok in ramenski obro~, potem pa se posvetimo trebu{nim mi{icam, stegenskim
mi{icam, medenici in hrbtenici. Na
koncu opravimo dober stretching.
Poletje je tukaj in {e je ~as, da se
bomo v kopalkah po~utile bolje. Ni
nam potrebno shuj{ati toliko in toliko
kilogramov, potrebno je oblikovati telo
in ga u~vrstiti. In takrat se po~utimo
dobro v svoji ko`i. Po~utimo se fit.
[e vedno se nam lahko pridru`ite!
MFitke Duplek bomo migale do avgusta. Vabljeni, da z nami migate na zabaven na~in:
• vsak ponedeljek in ~etrtek ob 20h v
dvorani v Dvorjanah vas ~aka Zumba Shape,
• vsako sredo ob 20h oblikovanje telesa.
MFitke Duplek na ogledu ~udovitega Schonbunna
ki je prevzela organizacijo v okviru
turisti~ne agencije, kjer je zaposlena.
Ogledale smo si najpomembnej{e znamenitosti, u`ivale v kratkem shoppingu in se zabavale v zabavi{~nem parku
Prater. Vedno pravim, da je potrebno
ohranjati otroka v sebi. Pridru`ile so se
nam tudi MFitke iz Maribora in spletle
so se nove vezi. Trenutek, ki bo zagotovo vsem ostal v lepem spominu,
pa je na{e zumbanje na Trgu Marije
Terezije, ki je razveselilo mnoge tuje
turiste, nam pa dalo trenutke, ki ji ne
bomo nikoli pozabile.
Vsem udele`enkam izleta in na{i Mojci en
velik hvala in objem~ek za ~udovit dan!
Foto: Petra @avcar
Nastopi na
ko{arkarskih
tekmah prve
slovenske lige in
na 9. tradicionalnem
sre~anju starodobnih
vozil v [entjurju
Sodelovanje je klju~ do uspeha! In ker smo MFitke zabavne,
spro{~ene, vedno pripravljene
sodelovati in ker je tak{na tudi
na{a Nina, in{truktorica aerobi-
Izlet MFitk na Dunaj
V [portnem dru{tvu M-Fit dajemo velik poudarek na po~utje
na{ih ~lanic in ~lanov. @elimo
jim pokazati, da so prav oni tisti, ki so najpomembnej{i in jim
pri~arati ob~utek pripadnosti.
Velikokrat organiziramo {portno-dru`abne dogodke, namenjene v prvi vrsti miganju, takoj
za tem pa tudi dru`enju.
Tokrat smo se ~lanice dru{tva odlo~ile,
da se odpravimo na izlet. Skupaj smo
pre`ivele sobotni dan in u`ivale v
~arobnem Dunaju, kamor nas je popeljala na{a ~lanica Mojca Kurnik,
Nastop na tekmi KK Tajfuna [entjur Foto: Gregor Gaj{ek
Novice ob~ine DUPLEK
37
ke in zumbe iz [entjurja, je vedno vesela, kadar se ji pridru`imo na nastopih.
Sodelovanje na ko{arkarskih tekmah
{entjurskega prvoliga{a KK Tajfuna
je postalo `e stalnica. Vedno se jih z
veseljem udele`imo. Skupaj z Nininimi zumbikami Wellness centra Aspara
popestrimo dogajanje med odmori in
pomagamo navijati za KK Tajfun, ki se
je pravkar uvrstil v finale slovenskega
prvenstva.
@e drugo leto zapored pa smo se
zumbikam Welleness centra Aspara pridru`ile tudi na Tradicionalnem
sre~anju starodobnih vozil v [entjurju,
kjer smo si tudi me ogledale starinske
lepotce.
Na razstavi starodobnikov je vedno fajn
Foto: Gregor Gaj{ek
Seveda pa nam zdaj {entjurske zumbike dolgujejo obisk in prav zato jih
pri~akujemo na Duple{kem tednu.
Zumba z u~enci
O[ Korena ob dnevu [PORT IN [PAS − Gibanje za vse generacije
Z velikim veseljem smo se
odzvali povabilu ge. Renate,
u~iteljice {portne vzgoje na O[
Korena, da bi ob dnevu Gibanje
za vse generacije pripravili tudi
uro zumbe.
U~enke in nekaj pogumnih u~encev
so hitro osvojili korake in skupaj smo
zumbali na polno. Ostali so nasmehi
na obrazih, rde~a li~ka in tisti super
ob~utek v srcu, ko ve{, da si nekaj naredil dobro in da si nekomu polep{al dan.
Seveda gre zahvala tudi mojim zumbikam Mojci, Tamari, Juliji in Mihaeli, ki
so migale z mano.
Res sem vesela, da smo bile del tega
dogodka, zato se ob tej prilo`nosti
zahvaljujem Nataliji Pravdi~ za
priporo~ilo, ge. Renati iz O[ Korena
za povabilo in gospodu ravnatelju za
topel sprejem. Veselimo se vnovi~nega
sodelovanja.
Mateja POTO^NIK
KAJ »DOGAJA« V
MPZ DU DUPLEK
Zumba z u~enci O[ Korena
38
Novice ob~ine DUPLEK
Foto: Melita Hojnik
Po dolgem ~asu se pevci mo{kega pevskega zbora DU Duplek
ponovno ogla{amo v Duple{kih
novicah. Prepeli smo spet eno
leto, ki je na nek poseben na~in
zaznamovalo na{e ustvarjanje.
Delo smo morali nadaljevati
brez dveh prijateljev, Janka in
Fran~ka, praznovali smo 20 let,
na{ predsednik se je utrudil in
je `elel zamenjavo.
^e grem po vrsti, je najpomembnej{i
dvajseti rojstni dan in koncert, ki smo
ga imeli v Koreni. Z njim smo `eleli
predstaviti dvajsetletno delo, od prvih
pesmi do danes, od znanih, starih narodnih pesmi, do popularnih dalmatinskih, klapskih skladb novej{ega ~asa.
Z obrazov ob~instva je bilo zaznati
zadovoljstvo in zahvalo za lep ve~er,
ki so ga {e popestrili harmonikarji iz
Radelj ob Dravi in pevke Lastovice iz
Dobrovc.
Sicer pa smo v minulem letu imeli 17
nastopov, od katerih nam je najljub{i
tisti v Celju na sre~anju ~lanov dru{tva
So`itje Celje – zveze dru{tev za pomo~
osebam z motnjami v du{evnem razvoju Slovenije. S kak{nim zanosom,
veseljem in energijo so ~lani nastopali
in kako resno, zbrano in ~ustveno so
poslu{ali na{e petje!
Ni~ manj nismo ponosni na nastop v
Cankarjevem domu, kjer smo sodelovali kot zmagovalci regijske revije pevskih zborov dru{tev upokojencev.
Nastopov in prej omenjenega koncerta pa ne bi bilo, ~e ne bi imeli preko
40 vaj, ~e ne bi vsako leto v repertoar
dodali vsaj dve novi skladbi in ~e nam
ne bi ob strani stali Dru{tvo upokojencev Duplek in na{i zvesti sponzorji in
donatorji. Njim se {e posebej zahvaljujemo, saj bi bila dvorana v Koreni
brez njih prazna, koncert brez du{e,
po koncertu pa ne bi bilo dru`enja ob
kozar~ku.
Po koncertu nas je s svojo odlo~itvijo
presenetil tudi na{ predsednik Rado
Pe~ar. Kot veste, je bil pobudnik in
ustanovitelj na{ega zbora pred dvajsetimi leti. Pravi, da se je z leti utrudil
in `e nekaj ~asa je napovedoval, da bo
predal funkcijo. Sam je mislil, da bo
njegovo delo nadaljeval Janko Po{trak,
vendar mu je to Jankova prezgodnja in
za nas posebej bole~a smrt prepre~ila.
Tako smo se soglasno odlo~ili, da
predsednikovanje prevzame dolgoletni tenorist Vlado Borovin{ek. @e
osemnajst let je ~lan zbora, sicer priseljenec v @ite~ko vas, pa vendar `e pravi ˝Dupl~an˝. Z upokojitvijo je izpolnil
vse ˝formalne˝ pogoje za predsednika
pevskega zbora upokojencev. Verjamemo, da bo kot dolgoleten uspe{en
podjetnik tudi na{e ˝podjetje˝ dobro
vodil. Sam pravi, da so ~asi za ljubiteljske dejavnosti najslab{i do sedaj.
Sredstev za najnujnej{e delo skorajda
ni. Ljudi, ki bi bili pripravljeni vstopiti
v vrste pevcev tudi ne, obiskovalcev
koncertov in ljubiteljev zborovskega
petja prav tako vse manj. Kaj smo mi
delali napa~no, da mladih nismo znali
pritegniti z narodno in domoljubno pesmijo? Sta Coca-Cola in amerikanizacija s svojim kapitalizmom res izpraznili
na{e du{e? Si res doma ve~ ne znamo
Stari in novi predsednik, Rado Pe~ar in Vlado Borovin{ek
zapeti ljudske ali narodne pesmi? Nekateri morda {e, vendar smo ti stari `e
preko {estdeset! Saj smo tudi mi imeli ˝zahodne˝ idole, Beatle in Rolling
Stonse, ampak samo za zabavo. Za
du{o pa smo vseeno zapeli Oj, Triglav,
moj dom ali Te~e mi vodica. Da smo
kot dru`ba delali narobe, se ka`e v abstinenci mladih oz. mlaj{ih za ljubiteljsko zborovsko pesem.
Razumljivo je, da vsak najprej poskrbi za svojo eksistenco, {ele nato tudi
za dru{tveno, {e posebej ljubiteljsko
delo. In prav to, prosti ~as in veselje
do ne~esa, kar nas napolni z radostjo,
nam je moderni ~as s svojim ve~nim
hitenjem za ve~ vzel. Zato se tudi
srednja generacija ne odlo~a vstopiti v na{e vrste. ˝Nimam cajta,˝ je
najpreprostej{i odgovor.
Tako na{ novi predsednik, staremu pa
smo z naslovom dosmrtnega ~astnega
predsednika izrekli zahvalo za dosedanje delo. Rado, {e enkrat prisr~na hvala, da se po dvajsetih letih v Zgornjem
Dupleku {e sli{ijo ubrani akordi! Kako
dolgo {e, pa je v veliki meri odvisno
tudi od tistih, ki nas bodo {e `eleli
poslu{ati.
Vlado BOROVIN[EK
Kako pripraviti prispevke za Novice
Veseli smo, da nam v velikem {tevilu po{iljate prispevke iz razli~nih prireditev in dru`abnega `ivljenja. Da bi bili objavljeni ~lanki ~im bolj kvalitetni,
vas prosimo, da pri pisanju in opremljanju prispevkov upo{tevate naslednja
navodila:
• vsebina prispevka naj bo kratka in jedrnata (polovica do ene strani
A4),
• prispevke posredujte v pisavi New Times Roman, velikost pisave
naj bo 12, razmak med vrsticami oznake 1,
• k e-prispevku prilo`ite fotografijo v jpg. formatu in tekst v Wordovem dokumentu,
• k prispevku naj bodo prilo`ene najve~ 4 fotografije, opremljene s
kratkimi komentarji in navedbami avtorja fotografije,
• med tekstom ozna~ite, kam prilo`iti oz. dodati posamezno fotografijo,
• tekstov ali dela teksta ne pi{ite z velikimi ~rkami.
Hvala za razumevanje!
Uredni{tvo
Novice ob~ine DUPLEK
39
POJEMO IN IGRAMO
ZA VAS
Tak je naslov vsakoletne prireditve v po~astitev dneva `ena,
ki ga 8. marca `e vrsto let organizira Mo{ki pevski zbor KUD
Franc Prelo`nik iz Dvorjan.
Na prireditvi se je zbralo veliko obiskovalcev, ki vedno z veseljem in pri~akovanjem prisluhnejo
nastopajo~im. Tudi letos smo se potrudili in k sodelovanju povabili ve~
gostov.
Veseli smo, da so bili z nami:
−Osnovna {ola Duplek,
−Fantje izpod Vurberka,
−Gledali{ko dru{tvo Vurberk,
−Tamara Vandur s frajtonarico,
−U~iteljsko-vzgojiteljski pevski zbor
O[ Hajdina in
−na{ povezovalec programa David
Kumer.
Ob tej prilo`nosti se iskreno zahvaljujemo vsem nastopajo~im in Ob~ini
Duplek ter `upanu Mitji Horvatu za
pomo~ pri izvedbi koncerta.
V zboru se bomo trudili, da {e naprej
ohranjamo tradicionalne koncerte
in se aktivno vklju~ujemo v kulturno
`ivljenje ob~ine Duplek.
Drago KACJAN,
predsednik
PROSTOVOLJCI
STAREJ[IM
POLEP[AJO
VSAKDAN
V Sloveniji se `e 12 let izvaja
projekt Starej{i za starej{e pod
okriljem Zveze dru{tev upokojencev ( ZDUS-a ) Slovenije. Na{e Dru{tvo upokojencev
Duplek je vanj vklju~eno `e od
leta 2007.
V letu 2014 smo opravili 1278 obiskov
in nudili 366 pomo~i svojim ob~anom.
Osnovni namen projekta Starej{i za
starej{e je skrbeti za kakovost `ivljenja vrstnikov in se boriti za pravice
starej{ih. Trudimo se pripeljati strokovne slu`be do pomo~i potrebnih,
dati slehernemu starostniku vedeti, da
40
Novice ob~ine DUPLEK
Mo{ki pevski zbor KUD Franc Prelo`nik
Osnovno{olci O[ Dvorjane
Foto: arhiv dru{tva
ni pozabljen, da lahko ra~una na na{o
in sosedsko pomo~, pomagati in razbremeniti svojce ter pobolj{ati njihov
vsak dan. Prostovoljke in prostovoljec
obiskujemo ob~ane, stare nad 69 let,
se z njimi pogovarjamo in dru`imo. Ob
obiskih v na{i ob~ini smo spoznali, da
so starej{i osamljeni, da posamezniki
potrebujejo pomo~. Obiskov so zelo
veseli, saj se mnogi zaradi bolezni,
onemoglosti, te`av s prevozi, ne morejo vklju~evati v sekcije dru{tva in se
ne morejo udele`evati sre~anj.
Pri prvem obisku ob soglasju obiskanega izpolnimo anketo in ga na njihovo `eljo obiskujemo. Tudi v letu 2015
bodo prostovoljke in prostovoljec obiskali ob~ane, zato vas prosimo, da jih
sprejmete, se z njimi pogovarjate in
izmenjate modrosti va{ih preteklih let
ter jim zaupate `elje in te`ave. Radi
vam bodo prisluhnili, saj so sre~anja
in dru`enja z vami v obojestransko zadovoljstvo.
Prostovoljke na{ega dru{tva so:
Slavica Golob, Marinka ^u~ko, Lojzka
Sodec, Ivanka Kajbi~, Angela Hergamas, Trezika Kapun, Marina Toplak,
Zalika Po{, Danica Jur{a, Angela Trep,
Silva Radi~ in prostovoljec Tone Leni~.
Ob izvajanju projekta Starej{i za
starej{e nas podpira tudi `upan ob~ine
gospod Mitja Horvat s sodelavci, za
kar se vsem iskreno zahvaljujemo.
Posebna zahvala tudi prostovoljkam in
prostovoljcu v imenu na{ega dru{tva.
Silva RADI^,
tajnica DU DUPLEK
ter koordinatorica projekta
PRIMUSOVIH 10
Z ABBO
Niste vedeli? Zbor, ki je svojo kariero za~el kot mladinski
cerkveni zbor pod vodstvom
Tima Ribi~a, si kasneje nadel
ime Me{ani pevski zbor Sv.
Martin, trenutno pa deluje pod
imenom Primus, letos praznuje
`e 10 let!
Po na{ih izra~unih je za nami `e okrog
20 ve~jih koncertov, prav toliko intenzivnih vaj, pa na stotine fotografij in
posnetkov, novih poznanstev in prijateljstev, piknikov, ve~ernih dru`enj ...
ne{teto lepih spominov.
In kako bi lahko druga~e obele`ili
tak{no obletnico kot pa tako, kot najbolje znamo − s petjem. V za~etku
leto{njega leta nas je na{ zborovodja
Primo` navdu{il z idejo, da zapojemo
pesmi skupine Abba. Na za~etku smo
jih nekateri poznali zelo dobro, drugi so bolj poznali film Mamma Mia,
evrovizijski navdu{enci pa pesem Waterloo. Danes? Danes smo vsi pravi
eksperti za Abbo, tudi nas je prevzela
abbamanija in tako smo v maju izvedli
koncert njihovih najve~jih uspe{nic.
Primo` se je ponovno izkazal in pripravil priredbe enajstih pesmi. Tokrat smo
peli tudi petglasno, na odru pa se nam
je pridru`ila skupina Nova pot. Zapeli
smo v Koreni in Dupleku ter na{teli ve~
kot 500 poslu{alcev.
Foto: Primo` Kramberger
Foto: Jernej Lonec
Zdaj razmi{ljamo − kako naprej? Kako
{e prese~i sebe in vse, kar smo do sedaj ustvarili? Pravzaprav trenutno, {e
vedno pod mo~nim vtisom odli~no izpeljanih zadnjih koncertih in mnogih
pohvalah, ki so jih izrekli obiskovalci,
te`ko sploh razmi{ljamo o tem. Vemo
pa, da si tak{na okrogla obletnica zbora, v katerem se dru`imo ljubiteljski
pevci in hkrati veliki prijatelji, zaslu`i
{e kak{en dogodek ve~. Zato nas spremljajte in ne zamudite na{ega naslednjega projekta ... ne bo vam `al!
Nina GORNIK
Novice ob~ine DUPLEK
41
NISMO SAMO LOVCI
Nastanek Lovske dru`ine Duplek sega `e ve~ kot 60 let nazaj.
Trenutno na{a dru`ina {teje 70
~lanov, njihova povpre~na starost pa je preko 50 let. Dobra
polovica le-teh je aktivnih in se
udele`uje delovnih akcij.
Zraven obveznih del, kot so zimsko
zalaganje krmi{~ s hrano, zalaganje
solnic, izdelava in popravilo lovskih
naprav (krmi{~ in visokih pre`), sodelujemo tudi z ob~ani ter jim pomagamo prepre~iti {kodo, ki jo povzro~a
divjad. V lastni re`iji smo se lotili tudi
saniranja stanovanja v lovskem domu.
V lepo urejenem stanovanju sedaj stanuje hi{nik z dru`ino.
V decembru smo organizirali za vse
~lane kme~ke koline, kot so jih imeli na{i predniki. Prav tako smo konec
lanskega leta na povabilo Lovske zveze Maribor gostili lovce iz sosednje Avstrije, natan~neje zamejske Slovence
iz Pliberka.
V leto{njem letu smo organizirali razstavo lovskih trofej pesni{kega bazena. V velikem {tevilu smo se udele`ili
tudi akcije o~istimo Slovenijo, ki je za
nas lovce zelo pomembna, saj je narava obmo~je, po kateri se gibljemo.
Za prvi maj smo pripravili kresovanje in postavitev majskega drevesa
z dru`abnim sre~anjem, na katerega
Foto: Sakel{ek Gusti
MEDGENERACIJSKI
CENTER V O^INI
DUPLEK
Ob~ina Duplek oziroma takratni `upan Janez Ribi~ nam je v
novem bloku v centru Dupleka
priskrbel prostore za delovanje dru{tva, ki smo jih slovesno
prevzeli 22. decembra 2007.
Na voljo imamo: pisarni{ki prostor, sejno sobo, sobo za delovanje
Turisti~nega dru{tva, z mini kuhinjo,
sanitarijami in z arhivom. Uradne ure
dru{tva so v sredo od 9. do 13. ure
in po potrebi. V ponedeljek dopoldan
ter v ~etrtek popoldan prostore koristi
Rde~i kri`, Turisti~no dru{tvo pa samo
ob~asno v ve~ernih urah za sestanke.
Trenutno ob~ina nima sredstev za
gradnjo medgeneracijskega centra,
42
Novice ob~ine DUPLEK
kot jih lahko najdemo v Zg. Kungoti,
Star{ah, Novem mestu, Ljubljani itd.
Zato smo se odlo~ili za brezpla~no varianto sre~anja generacij. Humanitarno
dru{tvo Drava Maribor nam je v pomo~
z mladimi medgeneracijskimi voditeljicami, ki nam nudijo ideje za obravnavo, ko se sre~ujemo.
@e ~etrto leto se vsak ponedeljek dve
do tri ure dru`imo (ekipa 12 obiskovalk). Obravnavamo razli~ne teme tedna in eventualne probleme. Ljudje z
veseljem redno prihajajo, saj se skupaj veselimo, praznujemo tudi rojstne
dneve, rojstva pravnukov itd.
@elje po sre~anjih so se pove~ale, zato
smo izobra`evali vodjo ekipe iz na{ih
vrst, ki `e vodi drugo skupino 12 obiskovalk, in sicer vsak torek od 16. do
18. ure. ^lani z veseljem redno prihajajo, voditeljica pa pripravi teme, o katerih se nato skupinsko pogovarjamo
(npr. urejanje vrta spomladi, pomo~
smo povabili sosede. Udele`ba je bila
zadovoljiva in dru`enje je trajalo do
zgodnjih jutranjih ur.
Ker pa je na{a `elja, da sodelujemo
tudi na prireditvah Duple{kega tedna,
bomo organizirali bazensko tekmo v
streljanju na glinaste golobe in kuhanje srnjakovega gola`a. Do konca leta
planiramo {e sre~anje z doma~ini in
kmeti ter `enami preminulih lovcev.
V jeseni pa se `elimo predstaviti tudi
na{im najmlaj{im in pripraviti razstavo divjadi. Veseli smo, da ob~ina in
ob~ani sodelujejo z nami lovci, saj z
veseljem opravljamo delo, ki so ga
na{i predhodniki za~eli opravljat `e
pred desetletji.
Milan KREPEK
Foto: Sakel{ek Gusti
onemoglim, zdravilne rastline, kulinarika itd.).
Pojavila pa se je `e potreba po 3. skupini, ki jo bomo organizirali v zimskih
mesecih.
Gre za idejo, ki ni finan~no obremenilna, prostori za sre~anja so odli~ni
in brezpla~ni, dru`enja pa re{ujejo
nekatere osamljene, ki se pripravljajo
in veselijo sre~anja vsak teden. Obravnavamo tudi probleme tistih, ki se ne
morejo udele`iti na{ih dru`enj, in sicer
tako, da jih obi{~emo doma.
V dru{tvu se trudimo, da re{ujemo
`elje in potrebe na{ih ~lanov, da so zadovoljni, saj se ob {portnih, kulturnih
in izletni{kih dejavnostih ukvarjamo
tudi s te`avami posameznikov preko
projekta Starej{i za starej{e, za bolj{o
kakovost `ivljenja doma.
Slavica GOLOB
TA
O
B
SO
A
N
NIC ERKUnija 2015
Z
A
PR VURB 27. ju ija
n
kolo 5«
NA
a
k
s
r
1
20
lika
STAREJ[I ZA
STAREJ[E
V Sloveniji deluje na humanitarnem podro~ju 294 dru{tev
upokojencev s 3429 prostovoljkami in prostovoljci.
Samo v enem letu so obiskali 55 618
onemoglih in pomo~i potrebnih, za
4100 pa so poskrbeli tako, da so seznanili ustanove o zdravstvenih problemih in stiskah tistih, ki so skoraj
pozabljeni.
V Zgornjem Podravju deluje 60 dru{tev
upokojencev, skupaj 26 449 ~lanov
(podatek iz 31. 12. 2013, za 2014 {e
niso prispela vsa poro~ila). 24 dru{tev
je vklju~enih v projekt Starej{i za
starej{e, za bolj{o kakovost `ivljenja
doma. Obiskujejo starej{e od 69 let. V
projekt je vklju~enih 1018 prostovoljcev, redno pa obiskujejo 437 starej{ih
in pomo~i potrebnih.
Moram poudariti, da se je `ivljenjska
doba podalj{ala, da obiskujemo stare
70 do 75 let le, kadar so potrebni zdravstvene pomo~i.
15 odstotkov starej{ih od 80 let potrebuje redno nego. ^akamo na Zakon o dolgotrajni negi, da bomo lahko
pomo~nike zaposlili in tako pomagali
svojcem doma. Vsa dru{tva skrbijo za
dru`enje in bolj{o kakovost `ivljenja
ter s tem pomagajo tistim, ki se {e lahko udele`ijo raznih prireditev in {portnih dejavnosti.
V Zgornjem Podravju sodeluje 2491
{portnikov in {portnic. Tekmovanj
v okviru dru{tev se je v letu 2013
udele`ilo 1475 {portnikov, se pravi,
da skrbimo za zdrav duh v zdravem
telesu. Tudi telovadbe in pohodni{tva
ne manjka. Dru`ba z `upani v lokalnih
skupnostih se {e vedno premalo zaveda, koliko pomenijo aktivnosti upokojencev.
Prostovoljci pa skrbimo tudi za mlade,
saj skoraj ni dru`ine, kjer ne ~uvamo
vnukov in skrbimo, da niso prepu{~eni
ulici.
Pri~akujemo, da bodo prora~uni v lokalnih skupnostih predvideli sredstva
za humani projekt za pomo~ starej{im,
s katerimi bomo pokrivali vsaj stro{ke
prevoza, kar bi bilo dobro z ozirom na
nizke pokojnine, ki onemogo~ajo financiranje iz lastnih sredstev.
s
ve
berk
»Vur tev razsta á
v
ri
oti«
k
otvo rafij cer arske p nov
fotog rijine romma kraja
»Ma orani Do
v dv erk
ino
Vurb a domovkvi,
ev
z
r
pevc
maša nijski ce ob petju ora
v župaševanje skega zb
som ega pev
Stolnaribora
iz M
*
*
*
*
OBČINA DUPLEK
Slavica GOLOB
Po{tar Iztok
Foto: Darja Rojko
Novice ob~ine DUPLEK
43
DRU@ABNO @IVLJENJE
POHOD NA GRMADO
@e enajsto leto zapored smo
~lani Turisti~nega dru{tva Vurberk na praznik dela, torej 1.
maja, pripravili »Prvomajski
pohod na Grmado« s startom in
ciljem na gradu Vurberk.
Ob pla~ilu prijavnine je vsak pohodnik
prejel darilo, letos je bil to lon~ek, ki
ga je izdelal lon~ar iz Prekmurja. Vsem
pohodnikom je bila na treh kontrolnih to~kah na voljo osve`ilna pija~a,
na drugi to~ki, ki je bila pri kapeli v
Grajen{~aku, pa tudi oblo`eni kruhki.
Na cilju je vsak pohodnik dobil toplo
malico. Na leto{njem pohodu je bilo
blizu 300 pohodnikov razli~nih starosti in iz {tevilnih krajev Slovenije, skoraj vsi pa so bili navdu{eni nad organizacijo ter traso pohoda.
Pot je namre~ vodila po javnih cestah
in gozdnih poteh, peljala je iz Vurberka preko Kozjaka v Kr~evino pri Vurberku, nato v Grajen{~ak do Gajzerjeve kapele, ki je na meji mestne ob~ine
Ptuj in ob~ine Destrnik, nato mimo
najvi{jega vrha ptujske ob~ine, »Dolgi
kamen«, ter na Grmado (462 m), ki je
najvi{ji vrh ob~ine Duplek in najvi{ji
vrh osrednjih Slovenskih goric. Na poti
proti Grmadi je v Kr~evini pri Vurberku
odprl vrata svojega slikarskega ateljeja
Marjan [pingler, sicer tudi ~lan na{ega
dru{tva, kjer so si pohodniki lahko
ogledali bogato zbirko njegovih slikarskih del. Za popestritev pohoda pa
Pri Hudi Lizi vam ponujamo ve~ kot dvajset
razli~nih vrst piva, veliko jih prihaja tudi iz
ve~jih ali manj{ih slovenskih pivovarn.
Foto: Miha Rojko
44
Novice ob~ine DUPLEK
Foto: Ivan @i`ek - Wanch
je poskrbel {e en ~lan dru{tva, Maks
Gaj{ek, ki je kar iz vedra in z zajemalko ponujal malo druga~no osve`itev,
dobro doma~e vino.
Pohod je trajal pribli`no 3 ure, dol`ina
poti pa je bila kar 11,7 km.
HUDA LIZA
UPIHNILA PRVO
SVE^KO
dneh nostalgi~ni. Vzeli smo si ~as, da
smo pomislili na vse na{e pretekle dogodke (potopisna predavanja, piknike,
stand up komedije, zabave, {portne
dneve, gostovanja na drsali{~u …) in
se {e bolj osredoto~ili na prihajajo~e
dogodke. Prijazno smo vas vas povabili na Lizino praznovanje rojstnega
dne, ki je bilo 24. maja 2015. Upihnili
smo prvo sve~ko, malo »piknili«, nekaj
spili in se ob zvokih lokalnih junakov
Nova pot poveselili.
Po rojstnem dnevu nas ~aka kar nekaj
prireditev. Grad Vurberk bodo preplavili koncerti, predstave, festivali in poroke. Pri nas lahko za vse prihajajo~e
Huda Liza na gradu Vurberk je
z vami `e eno leto. V tem ~asu
smo vas posku{ali navdu{iti s
prijazno postre`bo, ~arobnim
ambientom, zanimivo ponudbo (na tem mestu se moramo
pohvaliti s hladilnikom, polnim
ve~ kot dvajset razli~nih vrst
piva) in pestrim dogajanjem.
Ker se bli`a na{ rojstni dan, smo v teh
Violeta VOGRINEC
dogodiv{~ine kupite karte. Huda Liza
pa pripravlja tudi dvodnevni filmski festival, ki bo potekal od petka, 10. julija
2015, do sobote, 11. julija. Dvodnevni
celodnevni program bo zajemal predavanja, okrogle mize, aktivnosti za
otroke in odrasle ter seveda projekcije
filmov. Vse na{e aktivnosti so vam na
voljo na facebook strani (ime: Nekaj se
bo zgodilo).
Izdali smo le del~ek ~udovitega poletnega dogajanja, vse ostale informacije dobite na na{i strani in seveda za
{ankom Hude Lize, kjer smo z vami,
kot obljubljeno, {e zmeraj vsak dan.
Va{a (ne tako huda) Huda Liza.
POJEMO IN IGRAMO
@E TRIDESET LET
Tako so dali koncertu naslov
Fantje izpod Vurberka ob praznovanju 30-letnice svojega delovanja.
Za~etki fantovskega petja segajo trideset let nazaj, ko so se ljubitelji petja
zbrali kar v doma~i gostilni, nato z
delovanjem nadaljevali v okviru kulturnega dru{tva, nazadnje pa so ustanovili kar svoje dru{tvo. Vedno so se
radi odzvali na vsa povabila, zato jih
je bilo sli{ati na vseh prireditvah blizu
in dale~, tudi v oddaji Poka`i, kaj zna{
in na Festivalu na Vurberku. Najraje so
prepevali slovenske narodne pesmi, pa
tudi dalmatinske jim niso bile neznane. Sprva jih je vodila Marina Juran~i~,
kasneje so s prepevanjem nadaljevali
pod vodstvom Petra Krajnca. Takrat
so v skupini prepevali Ivan Kramberger D`on, Anton Jur{i~, Alojz Toplak
in Rado Pe~ar, v dana{nji sestavi pa
pojejo Alojz Toplak, Anton Jur{i~, Marjan Dvor{ak in [tefan Domitar. Lepo
in ubrano so zapeli v uvodu praznovanja tridesetletnice. Glasovi so {e vedno isti, le glave so nekoliko osivele.
Na koncert so povabili {tevilne goste:
pevske zbore, ki delujejo na obmo~ju
ob~ine Duplek in Ansambel Braneta
Klav`arja, pevke iz Savinjske doline,
vse skupaj pa sta vodila in povezovala
David Kumer in Boris Kopitar.
Med spomini, ki so jih fantje obudili na
pretekla leta, je bil spomin na malega
~loveka z velikim srcem. To je bila pesem, posve~ena ljudskemu godcu Bro-
Pridite in se odpo~ijte od napornega delovnega dne ob dobri kavici v na{em paviljonu.
Foto: Miha Rojko
dnjakovemu Lojzeku. Da je bil poznan
med ljudmi, je pokazal bu~en aplavz
ob~instva. Besedilo za pesem je napisal rojak Milan Fras − Lastin Milan, ki
`ivi v Dolgi Poljani pri Vipavi in je velik
prijatelj Vurberka in Fantov izpod Vurberka. Ve~er so popestrili tudi De~ki z
bregov, na{im fantom pa bi lahko rekli
Fantje izpod bregov.
Ve~er je hitro mineval ob pesmi in
humorju, fantje so ob tej prilo`nosti
prejeli tudi zlate Galusove zna~ke, posebno priznanje Ob~ine Duplek, iz{la
pa je tudi zgo{~enka lastnih, za njih
napisanih pesmi.
Vrhunec ve~era je bila pesem Bo moj
vnuk {e pel slovenske pesmi, katero so
skupno zapeli vsi nastopajo~i in seveda obiskovalci v dvorani.
Marjana GLONAR
Fantje izpod Vurberka z voditeljem koncerta Borisom Kopitarjem
Foto: Ivo Glonar
Na citre je zaigral
Marjan Krepek,
fantje pa so
ubrano zapeli.
Foto: Ivo Glonar
Novice ob~ine DUPLEK
45
Zadnjega aprilskega dne so
po na{ih krajih postavljali
majska drevesa v ~ast prazniku dela. Ve~inoma so ro~no
postavitev, ki je neko~ pritegnila {tevilne prebivalce in je
pomenila poseben dogodek,
zamenjali stroji. Letos pa so
se v Va{ki skupnosti Korena,
kjer za postavitev drevesa
poskrbijo gasilci, odlo~ili,
da majsko drevo postavijo
ro~no. Zbralo se precej ljudi
in z glasnim »ho-ruk« je bilo
postavljeno.
Marjana GLONAR
Foto: Ivo Glonar
SNE@INKE
V okviru Zveze dru{tev za socialno gerontologijo Slovenije, ki je nosilec projekta, delujejo posamezne skupine pod pokroviteljstvom dru{tva
DRAVA. Med temi skupinami so tudi Sne`inke, ki
delujejo v okviru DU Duplek.
Gre za medgeneracijsko sodelovanje s ciljem ustanavljanja
posameznih skupin, katerih namen je predvsem dru`enje,
pogovori o razli~nih tematikah, izmenjava informacij ter organizacija kraj{ih izletov.
Sne`inke so bile ustanovljene 2. februarja 2015 (ime je bilo
izbrano zaradi sne`enja ob prvem sre~anju). Skupina ima
12 ~lanic, izmed katerih so za voditeljico imenovale gospo
Lojzko Sodec. Sne`inke se dru`ijo vsak ponedeljek po dve
uri, in sicer v prostorih DU Duplek. Sre~anje poteka na ta
na~in, da se vsaki~ pogovarjajo o drugi tematiki, na primer o zdravilnih rastlinah, sajenju, knjigah ipd., skratka o
splo{nih stvareh, ki jih izbirajo naklju~no. Vse ~lanice trdijo, da so sre~anja zelo zanimiva in tudi pou~na, saj ima
vsaka od njih svoje izku{nje, ki jih zaupa tudi drugim.
Naj omenimo, da v na{i ob~ini poleg Sne`ink obstaja {e ena
skupina, ki se imenuje Deteljica in deluje `e 4 leta. Sodelovanje v posamezni skupini je prostovoljno in brezpla~no. V
skupino se lahko vklju~i kdorkoli, ne glede na leta in spol.
FLORJANOVA MA[A
V @UPNIJSKI CERKVI
SV. BARBARE V
KORENI
Gasilci prostovoljnega gasilskega dru{tva Korena smo tudi
letos z gospodom `upnikom
46
Novice ob~ine DUPLEK
Sne`inke v prostorih Dru{tva upokojencev Duplek Foto: Andrej [trus
Vsaka skupina pa ima lahko maksimalno 12 ~lanov. Glede na
to, da imata obe obstoje~i skupini `e polno {tevilo ~lanov, bo
ob morebitnem interesu potrebno ustanoviti novo skupino.
Karlom Vogrinom organizirali
sveto ma{o ob godu zavetnika
gasilcev Sv. Florjana.
V sprevodu, ki se je pri~el 3. maja
2015 izpred gasilskega doma, smo
sodelovali `upan ob~ine Mitja Horvat,
gasilci PGD Korena in PGD Dvorjane ter
pihalna godba.
Gospod `upnik je blagoslovil gasilske prapore in navzo~e gasilce, ki se
Andrej [trus
velikokrat izpostavljajo nevarnostim.
Slovesno daritev so popestrili doma~i
pevci cerkvenega pevskega zbora.
Po kon~ani ma{i sta gasilce nagovorila `upan Mitja Horvat in predsednik
PGD Korena Franci Dvor{ak. Oba sta
se vsem zahvalila za pomo~ skozi vse
leto.
Petra KRAJNC,
PGD Korena
100 LET ANE
BABI^
Ana Babi~ je bila rojena 13. aprila
1915 v ^ren{ovcih v Prekmurju v
dru`ini z desetimi otroki. @ivljenje na majhni kmetiji je bilo zelo
te`ko, zato se pri dvajsetih letih
odpravi iskati prilo`nosti v tujino.
Pot jo zanese v Francijo, v mesto
Cherburg, natan~neje v obmorsko
vasico Barfleur, ki le`i na skrajnem
severu. Kljub ustaljenem ritmu in
na novo ustvarjenjem `ivljenju jo
po dvanajstih letih `elja po domovini premaga, zato se po drugi svetovni vojni vrne v Slovenijo. V Mariboru se zaposli v eni od tekstilnih
tovarn, kjer dela do svoje upokojitve. Z mo`em Jo`etom si ustvarita
dru`ino, rodi se jima edini otrok,
h~erka Jo`ica. Danes mineva `e ve~
kot petnajst let, od kar se je Ana
DRU[TVO
UPOKOJENCEV
DUPLEK
Dru{tvo upokojencev Duplek
je bilo ustanovljeno leta 1993.
Zadnjih 21 let je dru{tvo uspe{no vodila Slavica Golob. Za
novo predsednico dru{tva pa je
bila imenovana Marinka ^u~ko.
^lani RK Dvorjane z `upanom Mitjem Horvatom na obisku pri Ani Babi~
Foto: Marina Toplak
preselila k svojemu vnuku v Dvorjane.
Je ponosna babica dveh vnukov, Maje
in Damijana, ter treh pravnukov, @ana,
Ane in Ele. Dneve si kraj{a z gledanjem
televizije, zelo rada pa poklepeta s
svojima negovalkama Marijo in Nastjo, ki sta ji zadnja leta v veliko
pomo~.
Na ob~nem zboru, ki je potekal 28.
marca 2015, se je Slavici Golob Oto
Lavuger v imenu UO dru{tva zahvalil
za uspe{no vodenje in ji podelil naziv
»~astne predsednice« dru{tva upokojencev.
Marinka ^u~ko: »Vem, da je po tolikih letih uspe{nega vodenja dru{tva
ge. Slavice Golob, te`ko stopiti na
njeno pot. Vem, da stopam v »velike
~evlje«, vem pa tudi, da je hoditi v velikih ~evljih neprimerno bolje kot pa v
pretesnih in premajhnih. Potrudila se
bom, da bom dru{tvo vodila odgovorno, po svojih najbolj{ih mo~eh, v dobro vseh ~lanov dru{tva.«
@elim si, da bi novo prilo`nost izkoristila v na{e skupno dobro in da bi v
miru, ljubezni, medsebojni pomo~i
in spo{tovanju bogatili drug drugega
ter si skupaj polep{ali jesen `ivljenja.
Prilo`nosti je in {e bo mnogo. Zato vas
prisr~no vabim, da se nam pridru`ite
na na{ih dru`enjih (izletih, kulturnih,
dru`abnih, izobra`evalnih, rekreacijskih in drugih dogodkih), se aktivno
vklju~ite v na{e sekcije: keglja{ko,
ribi{ko in strelsko.
Med nas vabim tudi vse tiste, ki {e niste obupali nad ~love{ko dru`bo, kate-
rim sta sovra`nost in brezbri`nost do
soljudi tuji, da se nam pridru`ite kot
prostovoljec ali prostovoljka. Vzajemna
pomo~ se odra`a tudi na nas samih.
»Zadovoljstva, sre~e, miru in notranjega bogastva ni mo~ kupiti – lahko pa
ga je podariti.«
Marina TOPLAK
Cilji Dru{tva upokojencev Duplek so:
- skrb za uresni~evanje ~lovekovih
pravic in temeljnih svobo{~in;
- izbolj{anje gmotnega in socialnega
polo`aja svojih ~lanov, drugih upokojencev in starej{ih;
- izbolj{anje kakovosti `ivljenja svojih ~lanov, drugih upokojencev in
starej{ih v vseh okoljih;
- izbolj{anje
medgeneracijskega
so`itja in sodelovanja;
- prepre~evanje dru`bene izklju~enosti svojih ~lanov, drugih upokojencev in starej{ih;
- prepre~evanje vseh oblik nasilja in
diskriminacije starej{ih;
- sodelovanje z vsemi organi in organizacijami, ki prispevajo k vi{ji
kakovosti `ivljenja starej{ih ljudi;
- aktivno dr`avljanstvo starej{ih in
njihovo vklju~evanje v vse oblike dru`benega dialoga, odlo~anja
Marinka ^u~ko
Novice ob~ine DUPLEK
47
in soodlo~anja, ki naj v ~im ve~ji
meri izkori{~a njihove delovne in
`ivljenjske izku{nje ter znanja;
- spodbujanje za medsebojno pomo~
starej{im;
- skrb za promocijo zdravja starej{ih;
- skrb za mednarodne povezave.
K sodelovanju in povezovanju prijazno
vabim vsa dru{tva v ob~ini Duplek,
prav tako tudi mlade.
Vabim vas, da nas obi{~ete na sede`u
Dru{tva upokojencev ob sredah, med
9. in 12. uro. Vesela bom va{ih predlogov in idej.
MARINKA ^U^KO,
predsednica Dru{tva upokojencev Duplek
SREDNJEVE[KI DAN
NA VURBERKU
Drugo junijsko soboto je grad
Vurberk za`ivel v srednjeve{kem vzdu{ju. Do`ivetje so
popestrili dragi gosti in gospo{~ina z gradu Hrastovec, dogajanje pa je povezoval Andrej
Okre{a.
Bilo je pestro. Srednjeve{ki najemniki
iz @u`emberga in Vitezi reda Kraljevega orla iz Ljubljane so prikazali tri
zgodbe in turnir v me~evanju, posebnost prireditve pa je bil obisk japonskih samurajev.
Ob treh smo nestrpno pri~akovali
~arobno pravljico Pepelka, ki so
jo predstavili ~lani dru`inskega
gledali{~a Kolen~evih. Sledile so ocvrte grajske mi{ke in jabolka v sraj~ki,
ki sta jih pripravili kuharici Marija
Sakel{ek in Jo`ica Lampreht. Zbrali
smo 30 evrov prostovoljnih prispevkov, ki jih bomo v enakem dele`u nakazali {olskemu skladu obeh osnovnih
{ol kot skromno nagrado za vsakoletno sodelovanje u~encev.
Manufaktura tiskarskega mojstra Janeza z Bleda je bila predstavljena na Vurberku prvi~. @upan Mitja Horvat je v
Vurber{ke grajske gospe
48
Novice ob~ine DUPLEK
Povorka grajske gospode
dar prejel knjigo s pe~atnikom, gospa
pisarka, ki je spremljala mojstra, pa je
otroke razveseljevala s kaligrafskimi
zapisi imen.
Dobrodelna stojnica Zamenjaj igra~o
ali knjigo je vsako leto bolj obiskana,
rokodelci pa so vabili k barantanju in
za vsakogar se je nekaj na{lo. Veliko
zanimanja je po`ela tudi Lu~ka Ungar,
ki je za obiskovalce prostovoljno izvajala zvo~no terapijo.
Kako so grajske vrtove urejali neko~,
je bilo mogo~e razbrati s plakata na
pro~elju odra, ki ga je posebej za ta
dan pripravila Tina Tement.
Foto: Darja Rojko
Foto: Darja Rojko
Ve~erni pevski in igralski nastopi otrok
so presegli pri~akovanja. Orientalka
Jana je dodala ~arobnost plesa in orientalske glasbe, vokali Sonusov so
ponovno navdu{ili, Srednjeve{ki najemniki pa so poskrbeli za ognjeni spektakel in za krasen zaklju~ek.
Da je prireditev brez vstopnine, se
moramo zahvaliti sponzorjem in
~astni pokroviteljici prireditve ter soorganizatorki Ob~ini Duplek.
Hvala vsem sodelujo~im, pa tudi vsem
obiskovalcem.
Marija in Jo`ica pe~eta mi{ke
Jelka ROJKO
Foto: Darja Rojko
NASVETI, PRIPORO^ILA, PREDLOGI
Odvetnok Jo`e Kre{evi~ se je prijazno odzval na pro{njo uredni{tva in bo v Novicah posredoval
odgovore na najbolj pogosta vpra{anja pravne narave, ki jih lahko naslovite na na{e uredni{tvo.
KAJ JE DOBRO
VEDETI O
DEDOVANJU
Namen tega prispevka je v
{irokih obrisih opisati osnovna
pravila dedovanja v Republiki
Sloveniji na podlagi samega zakona ter bralce seznaniti z bistvenimi vpra{anji, ki se lahko
znotraj navedenega postopka
(predvsem kadar zapustnik ni
napravil oporoke) pojavijo.
Smrt ~lana dru`ine oziroma sorodnika je dogodek, s katerim se v `ivljenju soo~imo pravzaprav vsi. Zraven
izjemne ~ustvene situacije je po smrti ~lana dru`ine oziroma sorodnika
potrebno urediti prenos premo`enja,
ki ga je zapustnik imel, na njegove dedi~e, kar je v bistvu predmet
zapu{~inskega postopka.
Postopek
dedovanja
oziroma
zapu{~inski postopek se v Republiki
Sloveniji uvede po uradni dol`nosti,
po tem, ko pristojno okrajno sodi{~e
(po kraju zapustnikovega zadnjega prebivali{~a) od mati~arja prejme
smrtovnico. Smotrno je, da zapustnikovi dedi~i oziroma njegovi najo`ji
dru`inski ~lani po smrti odidejo na
pristojno upravno enoto in mati~arju
podajo podatke, potrebne za sestavo smrtovnice (osebni podatki zapustnika, podatki o sorodnikih, ki bi
pri{li v po{tev kot dedi~i, podatki o
premo`enju zapustnika, kamor sodijo tudi morebitni dolgovi, ter podatek o morebitno napravljeni oporoki).
Tako ima pristojno sodi{~e na voljo
vse relevantne podatke za za~etek
zapu{~inskega postopka.
V Republiki Sloveniji poznamo zakonito in oporo~no dedovanje.
Pri prvem je zakon tisti, ki dolo~a, kdo
so zapustnikovi dedi~i, ki pridejo v
po{tev pri dedovanju po zapustniku,
in kak{en je njihov dedni dele`. V primeru oporo~nega dedovanja je zapustnik pred smrtjo napravil oporoko, s
katero je dolo~il dedi~e, morebiti tudi
druge upravi~ence iz naslova oporoke (t.i. volilojemnike), s ~imer je izjavil svojo voljo glede tega, kdo in v
kolik{nem dele`u bo dedoval njegovo
premo`enje po njegovi smrti.
Kar se ti~e zakonitega dedovanja, poznamo pri nas t.i. dedne rede. To so
zaklju~eni krogi sorodnikov, ki na podlagi zakona pridejo v po{tev za dedovanje po zapustniku. V posamezni
dedni red sodijo sorodniki z enakim
oziroma bistveno enakim razmerjem
do zapustnika. V prvi dedni red sodijo
zapustnikov zakonec ali izvenzakonski partner ter njegovi potomci (otroci
in posvojenci), ki dedujejo po enakih
delih. V drugi dedni red sodijo zapustnikov zakonec ali izvenzakonski
partner in zapustnikovi star{i; zakonec ali izvenzakonski partner deduje
polovico zapu{~ine, star{i zapustnika
pa (po enakih delih) drugo polovico
zapu{~ine. V tretji dedni red sodijo zapustnikovi stari star{i, tako po o~etovi
kot po materini strani, vsak izmed
starih star{ev zapustnika deduje 1/4
zapu{~ine.
V okviru dednih redov je potrebno pojasniti, da obstoj dedi~ev iz bli`njega
dednega reda izklju~uje dedovanje
dedi~ev iz bolj oddaljenega dednega
reda. ^im ima zapustnik `ive potomce
(otroke ali posvojence), je dedovanje
dedi~ev iz bolj oddaljenih dednih redov izklju~eno. Pri tem gre poudariti,
da v primeru, ko zapustnik ne zapusti potomcev oziroma ti ne zapustijo
svojih potomcev, pre`ivelemu zakoncu ali izvenzakonskemu partnerju ne
gre zapu{~ina v celoti, temve~ pride
do dedovanja v okviru drugega dednega reda.
Vstopna pravica
V okviru dedovanja znotraj posameznega dednega reda poznamo dedovanje na podlagi t.i. vstopne pravice.
Navedeno pomeni, da v kolikor se
oseba, ki bi po zapustniku dedovala, temu odpove ali pa je umrla pred
zapustnikom, pridejo v po{tev za dedovanje njeni potomci. Navedeno je
mogo~e ponazoriti z naslednjim primerom: zapustnik je zapustil zakonca
ter dva otroka, ki na podlagi zakona
spadajo med dedi~e prvega dednega
reda. Eden izmed zapustnikovih otrok
se odpove dedovanju (le v svojem imenu, kar stori z nepreklicno izjavo pred
sodi{~em) po zapustniku, pri ~emer
ima sam tri otroke, ki vsi izjavijo, da
po zapustniku `elijo dedovati. Zapustnik ni napravil oporoke, posledi~no
pride do dedovanja zapustnikovega
premo`enja v naslednjih dele`ih: zapustnikov zakonec in zapustnikov
otrok, ki sta sprejela dedi{~ino, dedujeta vsak 1/3 dedi{~ine, zapustnikovi
vnuki, ki dedujejo na podlagi vstopne
pravice po zapustnikovem otroku, ki
se je dedovanju odpovedal, pa dedujejo vsak po 1/3 dele`a njihovega neposrednega prednika, torej vsak 1/9
zapu{~ine.
Pri dedovanju oziroma v zapu{~inskem
postopku je mogo~a cela vrsta ravnanj
dedi~ev, pri ~emer mora oseba, ki po
zakonu pride v po{tev kot zapustnikov dedi~, to svojo voljo (da sprejme
dedi{~ino) v postopku izraziti.
Dedi{~ini se pred smrtjo zapustnika ni
mogo~e odpovedati, razen v primeru
t.i. sporazuma o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki pa mora biti zaradi njegovih posledic (predvsem za
dedi~a, ki po predniku po njegovi smrti ne deduje) sklenjen v obliki notarskega zapisa in ob sodelovanju dveh
pri~. Tovrsten sporazum lahko skleneta zgolj prednik in njegov potomec,
ne pa tudi zakonca oziroma izvenzakonska partnerja med seboj. V praksi
Novice ob~ine DUPLEK
49
gre najve~krat za primere odpla~nih
sporazumov, kjer se stranki le-tega
dogovorita o tem, da prednik potomca
odpravi (popla~a) `e za ~asa njegovega `ivljenja, potomec pa se v zameno
odpove njegovi dedni pravici po predniku. Gre posebej opozoriti, da v kolikor v samem sporazumu ali v kak{nem
kasnej{em sporazumu med prednikom
in potomcem ni dolo~ila o tem, da se
potomec odpoveduje neuvedenemu
dedovanju le v lastnem imenu, velja
tak sporazum po samem zakonu tudi
za potom~eve potomce, ki po predniku (zapustniku) ne dedujejo.
Zapu{~inski narok
V praksi pristojno sodi{~e po tem,
ko prejme smrtovnico, povabi na
zapu{~inski narok dedi~e, kot so
sodi{~u razkriti v smrtovnici (~e
mati~arju ni znano, kdo so dedi~i, niti
se ti pri mati~arju ne oglasijo, sodi{~e
z oklicem vabi dedi~e, da se oglasijo
na sodi{~u v roku enega leta od oklica), pri ~emer jih v vabilu opozori na
vsebino postopka ter opozori, da naj
na narok prinesejo vso dokumentacijo,
na podlagi katere se bo lahko ugotovilo premo`enje, ki ga je zapustnik imel
ob smrti. Zapu{~inski narok je namenjen ugotovitvi, kdo so zapustnikovi
dedi~i, ~e ti sprejmejo ali se odpovedujejo zapu{~ini, ugotovitvi premo`enja,
ki ga je imel zapustnik ob smrti, ter
posledi~ni ugotovitvi dednih dele`ev
dedi~ev, ki so podali izjavo o sprejemu
zapu{~ine.
^e je zapustnik zapustil premo`enje
ve~je vrednosti in predvsem ve~ posameznih stvari, je v primeru, da
med dedi~i, ki dedi{~ino sprejmejo, ni soglasja o tem, kaj vse obsega
zapu{~ino, {e posebej pa, ~e med
dedi~i ni mogo~e dose~i soglasja o
vrednosti zapu{~ine, smotrno zahtevati popis in cenitev zapu{~ine, ki se
opravi v zapu{~inskem postopku, kar
pa s seboj seveda prinese tudi stro{ke.
V primeru, da obstaja med dedi~i spor
o premo`enju, ki spada v zapu{~ino,
poskusi to dejstvo med dedi~i razre{iti
sodi{~e v zapu{~inskem postopku; v
kolikor se dedi~i o navedenem sporazumno ne dogovorijo, sodi{~e tistega
dedi~a, za katerega oceni, da je njegova pravica manj verjetna, napoti, da v
rednem (pravdnem) sodnem postopku
ali upravnem postopku (zapu{~inski
50
Novice ob~ine DUPLEK
postopek spada med t.i. nepravdne
postopke) uveljavlja svojo pravico.
Povedano na pogostem primeru: med
dedi~i ni soglasja o tem, ali spada v
zapu{~ino nepremi~nina v celoti ali
le do 1/2. Zapustnik je bil kot lastnik
te nepremi~nine do celote vpisan v
zemlji{ko knjigo. Njegov zakonec ali
izvenzakonski partner v zapu{~inskem
postopku trdi, da je bila nepremi~nina
pridobljena v ~asu trajanja zakonske
zveze oziroma izvenzakonske skupnosti, posledi~no bi zakoncu ali izvenzakonskemu partnerju na podlagi dolo~il
samega zakona {la lastninska pravica do 1/2 na tej nepremi~nini in bi
tako v zapu{~ino spadala zgolj 1/2 te
nepremi~nine. Zapustnikovi otroci kot
dedi~i temu nasprotujejo. V takem primeru sodi{~e napoti zakonca oziroma
izvenzakonskega partnerja, da svoj
zahtevek (ki ga naperi zoper vse preostale dedi~e) uveljavlja v pravdnem
postopku, za ~as do re{itve zadeve pa
zapu{~insko sodi{~e postopek prekine.
Spori med dedi~i
V praksi prihaja do najrazli~nej{ih sporov med dedi~i, pri katerih gre poleg
`e navedenega omeniti {e primer, ko
eden izmed zakonitih dedi~ev zahteva,
da se v dedni dele` drugega zakonitega dedi~a v{teje tudi darilo, ki ga je od
zapustnika prejel za ~asa `ivljenja. ^e
zakoniti dedi~, ki je tak{no darilo prejel, temu nasprotuje, napoti sodi{~e
dedi~a, ki zahteva vra~unanje darila v
dedni dele`, da svoj zahtevek uveljavi
v rednem sodnem postopku. Posledica
uspe{nega zahtevka je, da se dedi~u
darilo vra~una v njegov dedni dele` in
tako prejme manj iz naslova zapu{~ine
(za vrednost darila), do ~im se dedni
dele`i preostalih dedi~ev sorazmerno
pove~ajo.
Zelo pogosti so tudi primeri, do katerih prihaja v okviru oporo~nega dedovanja, ko dedi~i, ki so po zakonu t.i.
nujni dedi~i, zahtevajo zmanj{anje
oporo~nih razpolaganj ali celo vrnitev
daril v zapu{~ino zaradi prikraj{anja
nujnega dele`a (nujni dele` zna{a
polovico zakonitega dele`a, to je, ~e
bi dedi~ v primeru, da ne bi bilo oporoke, dedoval 1/3 zapustnikovega
premo`enja, zna{a njegov nujni dele`
1/6 zapustnikovega premo`enja).
Razpolaganje zapustnika s svojim
premo`enjem z oporoko je namre~
omejeno s t.i. institutom nujnega
dele`a. Na primer: potomec, ki bi mu
v primeru, ~e zapustnik ne bi napravil oporoke in vsega zapustil drugim
osebam, {la 1/2 zapu{~ine, lahko
zahteva zmanj{anje oporo~nih razpolaganj do vi{ine njegovega nujnega
dele`a, to je 1/4 zapu{~ine, v kolikor
pred tem poda izrecno izjavo o tem,
da uveljavlja nujni dele` po zapustniku ter po ugotovitvi, da je zapustnik
z oporo~nimi razpolaganji prikraj{al
dedi~ev nujni dele` (dedi~ po izvr{itvi
oporoke ne bi dobil 1/4 zapu{~ine, ki
mu gre kot nujnemu dedi~u).
Dedi~, ki je dedi{~ino sprejel, deduje
poleg aktive premo`enja tudi zapustnikove dolgove, pri ~emer zanje odgovarja do vi{ine vrednosti podedovanega premo`enja. Stro{ki pogreba in
ostali stro{ki ob smrti zapustnika {tejejo za dolg zapu{~ine, ki je nastal po
smrti zapustnika, zatorej je smotrno in
smiselno, da se dedi~i o porazdelitvi
teh stro{kov sporazumno dogovorijo v okviru zapu{~inskega postopka.
V nasprotnem primeru velja enako
pravilo kot za zapustnikove dolgove,
nastale pred smrtjo zapustnika, torej vsi dedi~i, ki so dedi{~ino sprejeli, odgovarjajo za te stro{ke do vi{ine
vrednosti podedovanega premo`enja
(v primeru, da dogovora o kritju teh
stro{kov med dedi~i ni, lahko dedi~, ki
je te stro{ke nosil, od ostalih dedi~ev
zahteva povra~ilo s to`bo).
Kako razdeliti dedi{~ino?
Zapu{~insko sodi{~e v sklepu o dedovanju dolo~i dele`e, po katerih dedi~i
dedujejo, ne razdeli pa zapu{~ine.
Navedeno pomeni, da v primeru dedovanja zapu{~ine, v katero sodi tudi
nepremi~nina, dedi~i na podlagi sklepa o dedovanju postanejo njeni lastniki v dele`ih, kot so dedovali (npr. ~e
so bili trije dedi~i in je vsak dedoval
zapu{~ino do 1/3, postanejo solastniki nepremi~nine vsak do 1/3). V
primeru, da si `elijo dedi~i zapu{~ino
med seboj razdeliti, lahko to v okviru
zapu{~inskega postopka napravijo s
sklenitvijo t.i. dednega dogovora, ki
ga sodi{~e vnese v zapisnik. V takem
primeru sodi{~e v sklepu o dedovanju
najprej ugotovi, kdo so dedi~i, kak{ni
so njihovi dedni dele`i, kaj spada v
zapu{~ino, potem pa v zapisnik vnese besedilo dednega dogovora, ki so
ga med seboj sklenili dedi~i, pri ~emer
je dedni dogovor sklenjen s podpisom
zapisnika. Gre {e omeniti, da je sklenitev dednega dogovora veljavna le v
primeru, ko jo sklenejo vsi dedi~i, ki so
izrazili voljo dedovati po zapustniku.
Dedi~i si lahko zapu{~ino razdelijo na
vsak z zakonom dopusten na~in, tako
je v prej navedenem primeru (ko je
dedi~em {la 1/3 zapu{~ine) najbolj pogost dogovor v smeri, da eden izmed
dedi~ev postane lastnik nepremi~nine
v celoti, druga dva dedi~a pa iz naslova njunega dednega dele`a odpravi s
popla~ilom denarnega zneska v dogovorjeni vi{ini. V primeru, da dedi~i v
zapu{~inskem postopku ne sklenejo
dednega dogovora (in si dedi{~ine ne
razdelijo), lahko to napravijo kadarkoli
pozneje na podlagi pogodbe oziroma
dogovora med njimi samimi ali pa na
podlagi posebnega postopka, to je
delitve solastnine. Predlog na delitev
PO^ITNI[KA
LEKARNA
Poletje je ~as dopustov, izletov
in potovanj. Ker pa nas tudi na
dopustu lahko hitro presenetijo razne zdravstvene te`ave, je
smiselno razmisliti tudi o tem,
katera zdravila je potrebno
vzeti s seboj. Naj bodo kov~ki
{e tako natrpani, sestavni del
va{e prtljage naj bo tudi potovalna lekarna, ki vas bo na
dopustu re{ila {tevilnih zdravstvenih tegob.
solastnine lahko poda vsak solastnik
sodi{~u, v okviru tega postopka pa se
med solastniki opravi delitev le-te.
pla~ajo ti v sorazmerju z njihovimi dednimi dele`i. Sodna taksa se pla~a po
zaklju~ku zapu{~inskega postopka.
V kolikor je zapustnik dobival socialno pomo~ s strani dr`ave ali ob~ine,
je le-ta upravi~ena zahtevati omejitev
dedovanja po zapustniku do vi{ine
podeljene socialne pomo~i. V praksi
to pomeni, da je dr`ava ali ob~ina
upravi~ena iz naslova zapustnikovega premo`enja zahtevati povra~ilo
pla~anih denarnih zneskov iz naslova
socialnih pomo~i, pa tudi vse oprostitve pla~il, katerih razlog je bilo slabo
premo`enjsko stanje zapustnika.
V Republiki Sloveniji so davka na
dedi{~ino opro{~eni vsi dedi~i prvega
dednega reda, do ~im ostali zakoniti
ali oporo~ni dedi~i pla~ajo davek v odvisnosti od njihovega sorodstvenega
razmerja do zapustnika.
V zapu{~inskem postopku je potrebo
pla~ati tudi sodno takso, ki se odmeri v
vi{ini vrednosti zapu{~ine, zmanj{ane
za pogrebne stro{ke, sodno takso pa
v odsotnosti dogovora med dedi~i
Vsebina naj bo prilagojena trajanju in
samemu kraju potovanja, pa tudi starosti in zdravstvenemu stanju. Posebej
skrbno jo je pripravite v primeru, da
potujejo majhni otroci ali nose~nice.
Pri pripravi po~itni{ke lekarne bodite
racionalni. Ne kopi~ite zdravil po nepotrebnem, saj imajo omejen rok trajanja, poleg tega pa bi bila morda zaradi nepravilnega hranjenja (previsoka
temperatura, vlaga) neuporabna in bi
jih zato morali zavre~i.
Kljub vsemu pa v njej ne smejo manjkati osnovne stvari:
- Zdravila, ki jih redno jemljete in
vam jih je predpisal osebni zdravnik.
Pred potovanjem poskrbite, da boste
imeli zadostno koli~ino le-teh.
- Zdravila za samozdravljenje
manj{ih zdravstvenih te`av:
- tablete proti bole~inam in povi{ani
temperaturi (npr. paracetamol); na
potovanju so {e posebej dobrodo{le
oblike, ki jih raztopimo v ustih in jih
lahko vzamemo brez vode; za otroke izberimo sirupe ali sve~ke,
-tablete proti potovalni slabosti,
- rehidracijska sol za nadome{~anje
elektrolitov v primeru bruhanja, driske in v primeru pove~anega znojenja (npr. ob ve~jih naporih),
- zdravila proti prebavnim te`avam,
kot so zaprtje in driska (probiotiki in
odvajala),
- tablete in mazila proti alergiji,
- pastile za vneto grlo.
S pravnomo~nostjo sklepa o dedovanju je ugotovljeno, kdo so zapustnikovi dedi~i, v kak{nih dele`ih dedujejo
ter kaj spada v zapu{~ino, v primeru sklenitve dednega dogovora pa je
sklep o dedovanju tudi pravni naslov
za prenos lastninske pravice na dedi~a
na premo`enju, ki mu je pripadlo na
podlagi dogovora.
Odvetnik Jo`e Kre{evi~
- Sredstva za za{~ito pred komarji,
klopi, osami in drugimi insekti ter izdelki za odpravljanje te`av po piku.
- Osnovna sredstva za prvo
pomo~ (razku`ilo, mazilo za rane,
obli`i, gaze, povoji, {karje, pinceta,
termometer).
- Varovalni pripravki za son~enje
z dovolj visokim za{~itnim faktorjem
(priporo~amo izdelke s faktorjem
nad 30, ki so vodoodporni in {~itijo pred UV A in UV B) ter izdelki za
nego ko`e po son~enju in za laj{anje
morebitnih opeklin.
- Veljavna kartica zdravstvenega
zavarovanja oz. zdravstveno zavarovanje za tujino.
Zdravila in druga sredstva, ki sodijo v
po~itni{ko lekarno, shranite na enem
mestu, najbolje v priro~ni torbici, na
varnem pred otroci in za{~iteno pred
visoko temperaturo, svetlobo in vlago.
Preverite roke uporabnosti. Zdravila
hranite v originalni embala`i skupaj z
navodili za uporabo.
Naj vas zdravstvene nev{e~nosti ne
prikraj{ajo za u`itke na potovanjih.
Za vas smo na voljo od ponedeljka do
petka med 8.00 in 18.00 ter v soboto med 8.00 in 12.00. Na na{i spletni
strani www.lekarna-duplek.si pa lahko
poi{~ete {e dodatne koristne nasvete
za ohranjanje va{ega zdravja.
Tadeja VINCEK,
mag.farm.
Novice ob~ine DUPLEK
51
VA[E MNENJE
ALOJZU KAJBI^U V SPOMIN
Mesec april je bil mesec `alosti za dru`ino Kajbi~, saj jih je zapustil mo`, o~e, dedek, stric.
Te`ko je `e ob sami misli, da nekoga ve~ ne bo med nami. Trenutkov bole~ine se na za~etku
sploh ne zavedamo, ko pa minevajo dnevi in meseci in ko se soo~imo z realnostjo, da ljubljene
osebe ne bo ve~ nazaj, je bole~ina toliko te`ja.
Alojz Kajbi~ se je rodil v letu 1936 v kova{ki dru`ini na Duple{kem vrhu. Odra{~al je v dru`bi
bratov in ko se je izu~il svojega poklica, si je ustvaril dru`ino z `eno Ivanko. Skupaj sta postavila dom blizu svoje doma~ije in u`ivala v dru`bi treh otrok, ki so jima bili v neizmerno veselje.
Rada sta se razdajala in ko sta dobila vnuke, je bilo njuno veselje {e toliko ve~je. Vesela sta
bila vsakega njihovega klica, obiska, {e posebej ob o~etovi oz. dedkovi bolezni, ki ga je pestila
zadnjih pet let.
Dru`ina Kajbi~ se vsem zahvaljuje za izre~ena so`alja v te`kih trenutkih, za cvetje, sve~e, ki ste mu jih namenili v spomin. Rana v srcih je {e sve`a, vendar spomin nanj bo ostal za vedno, saj so z mo`em, dedkom in pradedkom pre`iveli
lepe trenutke, ki se jih bodo z veseljem spominjali. In tudi nam, ki smo ga poznali, bo ostal za vedno njegov veder
nasmeh, dobra volja, ki jo je delil z nami.
Darja ROJKO
LEONU IN MARIJI SLANI^ v spomin
Temni oblaki so se zgrnili v @ikarce nad dom Slani~evih in Kurnikovih. V manj kot mesecu izgubiti mamo, brata, babico,
svaka, strica, teto … je res hudo. In {e sedaj za~uti{ ob njihovem pogovoru bole~ino v srcih in solze v o~eh. Znova in
znova se poraja vpra{anje: »Zakaj?« In to se je ob izgubi Leona spra{evala tudi mama Marija. Ko se je za~el spopadati z
boleznijo, se je mama Marija ve~krat ob stra{ni misli spra{evala: »Kaj bom brez Leona?« In ko je bolezen dosegla vi{ek,
se je tudi ona vdala in obupala.
Leon Slani~ je skupaj z bratom in sestro je pre`ivel svoje otro{tvo v @ikarcah. Zaposlil se je v
IMP v Mariboru, kjer je delal kot monter in {ofer ter opravljal dela tudi v tujini in na terenu.
@ivel je z mamo, ki ji je po smrti o~eta stal ob strani in ji pomagal pri hi{nih opravilih ter u`ival
ob delu v vinogradu. Bil je ~lan vinogradni{kega dru{tva in rad je pomagal sorodnikom v vinogradu pri spomladanskih in jesenskih opravilih. Bil je dobrosr~en ~lovek, ki je bil pripravljen
pomagati sosedom in prijateljem, kjerkoli in kadarkoli. Rad je imel stare avtomobile in njegov
najljub{i je bil WV2 Buba, ki ga je spremljal tudi na njegovi zadnji poti. Kot ~lan dru{tva Oldtimer
Duplek je prevozil veliko kilometrov s svojo Bubo, bil pa je tudi predan ekonomist dru{tva.
Mama Marija Slani~ se je rodila leta 1936 in je svoje otro{tvo pre`ivela v @ikarcah. Ko se je
poro~ila, je ostala doma kot gospodinja in je svoje `ivljenje posvetila dru`ini. Zadnja leta so
jo razveseljevali trije vnuki in ena pravnukinja. Ni bilo dela, ki ga ne bi z veseljem opravljala.
Njeno veliko veselje so bili ro`e in vrt, ob ~emer je neizmerno u`ivala. Prav tako je bila pripravljena pomagati drugim.
Bolezen sina Leona ji je na~ela zdravje. Gledati otroka, kako trpi, potem pa sprejeti njegovo
izgubo, je nekaj najte`jega v `ivljenju. In tega se je zavedala tudi sama. Biti brez sina, s katerim
sta `ivela in delala skupaj, si ni predstavljala. Spoznala je, da tega sama ne bo zmogla in je
sklenila, da njeno `ivljenje nima ve~ smisla. Tiho je izgubljala vero v `ivljenje in se poslovila
23. dan po Leonovi smrti.
Pri gospe Mariji si ob pogovoru za~util toplino, ljubeznivost in prijaznost, ki jo je obdajala. Bila
je preprost in velik ~lovek. Velik v velikem pomenu besede. In to je bogatilo tudi njen dom ter njene najbli`je, saj jim je
dala najve~, kar jim je lahko: prijazno besedo, nasmeh in topel objem.
Darja ROJKO
52
Novice ob~ine DUPLEK
ZORKI V SPOMIN
Poslovili smo se od na{e dolgoletne ~lanice Krajevne organizacije Rde~ega kri`a Dvorjane,
v katero se je vklju~ila takoj ob ustanovitvi leta 1945.
Od takrat je bila aktivna ~lanica, tudi predsednica in krvodajalka, za kar je prejela zlate plakete
od Obmo~nega zdru`enja Maribor in Republi{kega odbora Rde~ega kri`a Slovenije.
Njeno delo je bilo zelo dragoceno, saj je kot u~iteljica in va{~anka dobro poznala vse ljudi in
vsakogar, ki je bil potreben nasveta ali pomo~i RK.
Pri{el je ~as, ko ni mogla ve~ priti med nas, na na{e sestanke, zato je bila vedno vesela obiskov.
Bila je na{a ~astna ~lanica do zadnjega.
@alostni smo, pogre{ali jo bomo, vendar je ne bomo nikoli pozabili. Spomin na njo in njeno humanitarno delo bo ostal.
Nada @MAK,
KO RK Dvorjane
PORO^ILI SO SE….
Pravijo, da je mesec maj mesec ljubezni. Res je, bi rekli na{i mladoporo~enci, ki so se ta mesec odlo~ili, da stopijo v zakonski stan in si pred mati~arjem ter `upanom Mitjem Horvatom obljubijo ve~no zvestobo.
- Barbara Krajnc iz Zimice in Aleksander Rojko iz Vurberka,
sta postala mo` in `ena 16. maja na gradu Vurberk.
- Mojca Kova~i~ in Gabrijel Toplak, oba iz Vurberka,
sta stopila v zakonski stan 30. maja 2015, prav
tako v ~udovitem ambientu Vurber{kega gradu.
Foto: Dejan @agar
Ob tem prazniku vam `elimo vse najbolj{e, najlep{e in
veliko lepih trenutkov in vedite, da:
Ljubezen lepa je, ko vzklije,
{e lep{a je, ko se razvije.
Poroka pa ji da vonjavo,
ki spremeni jo v `lahtnost pravo.
Naj sre~a vajina ne mine,
ljubezen nikdar naj ne izgine,
pa naj naokrog bo mnogo let,
poraja naj se spet in spet!
Foto: Doris U. Windisch
Darja ROJKO
Novice ob~ine DUPLEK
53
MLADI DOPISNIK
SPOMINSKA SLOVESNOST OB
KUKOVI^EVEM SPOMENIKU
V ~etrtek, 23. aprila 2015, je potekala v spomin
na padle `rtve NOB-ja tradicionalna spominska
slovesnost ob Kukovi~evem spomeniku.
Na spominski slovesnosti sta bila govornika `upan ob~ine
Duplek Mitja Horvat in predsednik Zveze zdru`enja borcev
za vrednote NOB Miha Verbo{t. V kulturnem programu so z
recitalom in zvoki harmonike sodelovali u~enci O[ Duplek,
mo{ki PZ in Maks Kobal s partizansko liriko. Gospod Jenu{
pa nam je orisal zgodovinske dogodke s Kukovi~eve kmetije. Pohvalno je, da se vsako leto prireditve udele`i ve~ ljudi.
Sama imam veliko prijateljic, ki jih nikoli ne bi mogla zapustiti, saj mi pomenijo vse. V~asih se spomnim, kaj vse smo
`e skupaj do`ivele in takrat sem prav vesela, da imam take
prijateljice. So posebne, v~asih ~udne, ampak prav taka sem
tudi jaz. Vsaka od nas je na svoj na~in posebna, vsaka od
nas ima prebliske, ko se ti zazdi, da te osebe sploh ne pozna{. Takrat se vedno od srca nasmejim, v~asih tudi do solz.
Seveda sem se s svojimi prijateljicami `e skregala, a na to
ne mislim pogosto, saj se `elim spominjati le najlep{ih stvari. ^e pa kdaj vseeno pomislim na ~ase, ko smo se kar na
veliko kregale, pa ugotovim, da je bil vsak konflikt, ki smo
ga imele med seboj, prav sme{en. Takrat ugotovim, da smo
skupaj odrasle tako fizi~no kot du{evno. Poznamo se od
za~etka osnovne {ole in upam, da se bo na{e prijateljstvo
nadaljevalo {e naprej in da se nikoli ne bo kon~alo.
Dominika Vrbnjak, 8. razred O[ Korena
PRIJATELJSTVO
Recital u~enk O[ Duplek
Foto: Darinka Mulaosmanovi}
Darinka MULAOSMANOVI]
PRAVI PRIJATELJ
Prijateljstvo je nekaj najlep{ega, kar se ti lahko zgodi v `ivljenju. Pravi prijatelj ti zaupa in ti
zaupa{ njemu. S pravim prijateljem lahko imata
skrivnosti, ki jih nikoli ne bo nih~e drug izvedel.
S prijateljem lahko skupaj prebrodita vse te`ave, naj se
zdijo {e tako te`ke. S prijateljem se zabava{, jo~e{, veseli{,
u~i{, vse, kar pa~ spada k prijateljstvu. Stoji ti ob strani in
ti stoji{ njemu, kadar je najbolj hudo. Pravi prijatelj te ne
zapusti, tudi ~e ima sam te`ave. Vedno si stojita ob strani.
Vse to mi pomeni besedna zveza pravi prijatelj. Mislim,
da bi si vsak moral `e na za~etku `ivljenja najti pravega
prijatelja, ki te bo spremljal do smrti. In potem, ko si star,
lahko razmi{lja{ in se spominja{, kaj vse si naredil s svojim pravim prijateljem. Skupaj se spominjata smo dobrih
stvari, saj so te najbolj pomembne. ^eprav kateri od vaju
vseeno kdaj pa kdaj pomisli na `alostne stvari, le-te hitro
iz`ene iz svoje glave in {e naprej se pogovarjata samo o
lepih stvareh.
54
Novice ob~ine DUPLEK
Vsak ~lovek si `eli nekoga, ki mu lahko zaupa,
mu prisluhne, mu pomaga, se z njim zabava in
uresni~uje skupne `elje. To je prijatelj, pravega
prijatelja spozna{ v nesre~i. Veliko ljudi ne spozna pravega prijatelja, saj mu ne zna prisluhniti,
mu zaupati, pomagati …
Prijatelj je lahko sme{en, ~uden, ampak ~e ti bo pomagal in
te imel rad, bo lahko postal pravi prijatelj. Prijatelj ti je lahko
tudi mlaj{a ali starej{a sestra, pri prijatelju nista pomembna
starost ali videz, ampak njegovo srce.
Pravega prijatelja je te`ko najti, vendar moramo biti vztrajni in ne smemo obupati. Spoznamo ga lahko kjer koli − v
{oli, na potovanjih, sprehodih, v trgovini, morda tudi med
kak{nim prepirom.
^e prijatelj izda tvoje skrivnosti in te razo~ara, nisi do njega
ve~ tako zaupljiv, vendar upa{, da se bo spremenil.
Torej, vsak ~lovek potrebuje prijatelja, ni pomembno, kak{en
je, pomembno je samo to, da te ima rad in te spo{tuje. ^e
ne bi imeli prijateljev, bi bilo `ivljenje pusto in ne bi bilo
tako zabavno. Ni pomembno, da ima{ sto prijateljev, pomembno je, da ima{ enega in tistega pravega.
Teja Turk, 8. razred O[ Korena
KO SE ZGODI PRIJATELJSTVO
Napisala sem spis o prijateljstvu, ki bi ga rada
delila z vsemi, ki ne poznate pravega pomena te
besede.
Pravijo, da se prijateljstva rodijo v ~udnih okoli{~inah, ampak
ni vedno tako. V~asih pozna{ osebo, odkar si bil majhen in ti
tako priraste k srcu, da ji pravi{ prijatelj. Prijateljstva se zgodijo tudi, ko najmanj pri~akuje{ in nekateri ljudje zavra~ajo
vse prijazne besede, lepe poglede in tople sprejeme. Taki ljudje potrebujejo mogo~e le eno osebo, ampak tista mora biti
njemu zvesta in ga poslu{ati, saj so dandanes vsi vedno manj
potrpe`ljivi.
Prijateljstva nastanejo tudi iz prepirov ali sovra{tev do neke
osebe. Ko dva ~loveka spoznata, da imata nekaj skupnega,
se ponavadi med njima rodi vez, ki ji pravimo prijateljstvo.
V~asih se pa rodi nekak{na druga vez – ljubezen (o kateri pa
zdaj ne govorimo). Vsako prijateljstvo ima svoje vzpone in
padce in ko je padec {e tako hud, da nikomur ne zaupa{, se
pojavi iskra in spozna{, kdo je tvoj pravi prijatelj, ki bi naredil
vse, da bi videl nasmeh na tvojem obrazu. Nekateri pravijo,
da so prijateljstva te`ka, ker se razli~ni ljudje ne razumejo
najbolje – tak ~lovek {e o~itno ni imel prijatelja, kateremu bi
zaupal. Nikoli pa ne smemo svojega prijatelja izneveriti ali
mu obrniti hrbta, ko ima te`ave, se smejati njegovi nesre~i
ali se zlobno vesti, ko se ne strinja s teboj, saj ima vsak svoje
mnenje o neki stvari.
Kako sem na{la svoje prijateljice? Bila sem v prvem razredu,
tako kot vsi moji so{olci. Nekateri so se poznali `e od prej,
zato se mi je bilo te`ko vklopiti v dru`bo. Ampak, ker smo
bili majhni, smo na{li nekaj, kar je vse zanimalo, in postali
prijatelji. Za~ela se je ustvarjati vez med nami in kmalu smo
si vse zaupali. Ker smo odra{~ali, nismo ve~ delovali kot razred, ampak smo za~eli ustvarjati skupine, kjer smo bili vsi
prijatelji. Ljudje smo razli~ni, zato ni vedno {lo vse tako, kot
smo si zamislili. Na{a prijateljstva so imela vzpone in padce,
prepirali smo se in tudi kdaj koga prizadeli. Tako je `ivljenje. U~imo se iz svojih napak in za~eli smo spoznavati, da ne
potrebuje{ veliko prijateljev, dovolj so le tisti, katerim lahko
zaupa{. Prepiri so prisotni tudi zdaj, ko smo odgovornej{i
in bolj zreli. Imamo pa {e vedno tisto veliko skupino, v kateri smo vsi in se imenuje razred. Med seboj smo so{olci in
so{olke. V razredu se vedno najde kdo, ki potrebuje pomo~ in
~eprav se ne razumeta dobro, mu mora{ prisko~iti na pomo~,
saj je tvoj so{olec/so{olka.
To je bilo moje mi{ljenje o prijateljstvu. Ni nujno, da bi se
vsi strinjali s tem, mogo~e sem se pri kateri stvari zmotila,
ampak mislim, da sem povedala, kar je pomembno – vsak
potrebuje prijatelja.
Za konec pa bi vam podarila misel o prijateljstvu:
Pravi prijatelj je oseba, ob kateri si upa{ biti to, kar si.
Amanda @i`ek, 8. razred O[ Korena
MAJ IN PO^ITNICE
Spet med nami je mesec maj
in cveti `e celi raj.
Prvomajske po~itnice so tu
in vsi se veselimo ju-hu-hu.
Norimo, veselimo se, igramo
in v~asih razjezimo tudi mamo.
Prosti dnevi hitro nam zbe`ijo,
{olska vrata se nam spet smejijo.
Ko {e rima ne stoji,
pa {e zvezek zasmodi.
PO^ITNICE
Na za~etku po~itnic je moja mama na cesti na{la
majhnega je`a. Peljala ga je k veterinarju, kjer
so mu pozdravili nogico. Dali smo mu ime ^rtek.
Je`ka ^rtka smo vsak dan hranili z brizgalko. Potem nam je na `alost poginil. Ati mu je naredil
lep grobek.
Naslednji vikend smo {li v Benetke. Prvi dan smo {li v mesto
Benetke. Tam ni bilo cest. Po kanalih so se vozili z gondolami. Zve~er smo {li v Omnia hotel. Tam smo prespali no~. Naslednji dan smo {li na otok Tor~elo, Burano ter Murano. Na
Tor~elu je bila cerkev, polna mozaikov. Na otoku Burano so
bile same pisane hi{ke. Potem smo {li na otok Murano. Tam
smo bili v steklarni. Steklar nam je pokazal, kako se naredita
vaza in konji~ek. V trgovini sem si izbral steklenega ku`ka.
Naslednji vikend sem {el k svojemu prijatelju, njegova sestra pa je {la na po~itnice k moji sestri. Tako smo pre`iveli
tri dni. Zadnji dan smo vsi skupaj {li na kopali{~e.
Avgusta smo {li na morje v Trogir. Tam smo videli veliko
jahto, dolgo 63 atijevih korakov. V morju sem se dosti kopal. Na koncu sta mi ati in mami podarila priznanje, Zlatega
delfin~ka, ker sem preplaval 150 metrov brez predaha.
Na koncu po~itnic sem bil zelo vesel {ole.
Toma` Pernek, 2. a O[ Duplek
PRVOMAJSKE PO^ITNICE
Ko smo imeli prvomajske po~itnice, smo {li z avtodomom na Gorenjsko v Radovljico. Tam smo
se imeli zelo dobro. Zraven nas so bili {e na{i
prijatelji s svojim avtodomom. Ostali smo do ponedeljka.
V torek in sredo smo bili doma. V ~etrtek zve~er pa smo
od{li na kres v Zimico. Tam sem videla Maia in Manco, ki
sta moja so{olca. V Zimici smo imeli tudi napihljiva igrala.
Postavljena sta bila v obliki poligona.
Ko je bila ura polno~, smo {li domov. V petek pa smo {li
s prijatelji na pohod na Pe~ke. Ko smo pri{li na vrh, sem
videla svojo babico in dedka. Babica in dedek sta na pohod pri{la z avtom. Ko smo jedli sendvi~e, sem vpra{ala
mamo, ~e si lahko kupim sve~ko in mama mi je dovolila.
Preden smo od{li nazaj proti domu, sem videla {e svojega
so{olca Matijo. Nato smo se odpravili proti domu. Naslednji
dan smo imeli piknik. Praznovali smo obletnico poroke mojega o~eta in moje mame. V nedeljo pa smo od{li s prijatelji
kolesarit. Naredili smo okoli petdeset kilometrov. Popoldne
pa sem v svoji sobi brala Groznega Ga{perja. Zve~er sem si
pripravila torbo in od{la v posteljo.
Katja Pinteri~, 3. a O[ Duplek
Miha Medved, 6. razred O[ Korena
Novice ob~ine DUPLEK
55
bralne zna~ke. Vsi tisti, ki so uspe{no kon~ali bralno zna~ko,
dobijo nagrado.
Na O[ Duplek smo vsi, ki smo uspe{no kon~ali bralno
zna~ko, imeli 8. aprila ~etrto {olsko uro predstavo. K nam je
pri{la gostovat gledali{ka skupina Povej naprej iz O[ Toneta
^ufarja. Skupina nam je zaigrala igro Vsak ima rojstni dan.
Igro so pri{li gledat tudi u~enci iz na{ih podru`nic.
Ob igri smo zelo u`ivali. Mislim, da se bomo tudi drugo leto
tako potrudili pri branju knjig in u`ivali v {e eni predstavi.
Doroteja ^eh, 8. a O[ Duplek
• gradbeništvo
• energetika
• rušitvena dela
• nizke gradnje
• gradbeni nadzor investicijska dokumentacija
• projektna dokumentacija
• energetske izkaznice
• raziskave in analize za razvoj
ZAKLJU^EK BRALNE ZNA^KE
Ali veste, kaj se dogaja 2. aprila? No, u~enci in
u~enke po svetu pa vedo. 2. aprila je mednarodni
dan knjige za otroke in seveda tudi prireditev ob
zaklju~ku bralne zna~ke. In zakaj ravno 2. april?
Drugega aprila 1805 se je rodil danski pravlji~ar
Hans Christian Andersen, ki ga verjetno pozna
vsak otrok.
Vsako leto ob mednarodnem dnevu knjige izideta nova poslanica in nov plakat za to poslanico.
Leto{nja poslanica ima naslov Mnogo kultur, ena zgodba.
Govori pa o tem, da nas je res veliko, vendar imamo v bistvu vsi enako zgodbo. 2. aprila pa se kon~a tudi obdobje
Gledali{ka skupina Povej naprej Foto: Darinka Mulaosmanovi}
56
Novice ob~ine DUPLEK
DAN ZA SPREMEMBE –
NISMO VSI ENAKI
27. marca 2015 se je na na{i {oli odvijala prav
posebna prireditev. Osnovna {ola Duplek se je
namre~ tudi letos vklju~ila v 6. vseslovenski Dan
za spremembe s svojo akcijo, ki se je imenovala
@enski mostovi.
Na tem posebnem sre~anju smo se u~enke O[ Duplek ter
na{e mame ob peti uri popoldan zbrale v {olski avli. Vsaka udele`enka je dobila posebno rumeno ribico, ki si jo je
pripela na majico. Prav ta rumena ribica je predstavljala
dana{njo akcijo, saj naj bi plula v druga~no smer in s tem
dokazovala svojo druga~nost.
Na za~etku dogajanja smo se vse zbrale v velikem krogu,
kjer smo lahko {e nazorneje videle na{o povezanost in skupne to~ke, saj smo sedele ena zraven druge, to pa je nudilo
mo`nost pogovora in nenehnega o~esnega stika z drugimi
pri{leki.
Kmalu so u~iteljice na{e mame vpra{ale, ali bi katera izmed
njih – kot se na tak{nem sre~anju tudi spodobi – popila kaj
kave. Precej se jih je odlo~ilo pritrdilno, zato smo se u~enke
osmega razreda odpravile pomagat v kuhinjo, medtem ko
so se u~enke 9. razreda pripravljale na otvoritev ve~era s
svojo majhno to~ko – pesmijo, ki so jo tudi odli~no izvedle.
Kmalu je iz kuhinje za~elo prijetno di{ati po {e topli kavi,
zato smo jo razdelili med vse udele`enke akcije.
Nato smo za~eli s programom.
Bistvo vsega sre~anja je bilo pravzaprav, da se med seboj
bolje spoznamo in izvemo nekaj novega o ljudeh, ki prihajajo iz drugih dr`av, kultur, imajo druga~no vero in obi~aje.
Zato so na{e u~iteljice na sre~anje povabile tri posebne gostje, ki bi nam naj predstavile nekaj o svojem verovanju in
obi~ajih.
Prva gostja, ki pripada islamski narodni skupnosti, nam je
zaupala marsikaj o `ivljenju muslimanov v preteklosti, saj je
opisovala `ivljenje svoje mame in kasneje tudi svoje. S seboj
je prinesla tudi zna~ilna obla~ila, s katerimi so se odevale
muslimanske `enske v preteklosti in nam zaupala, da je bilo
`ivljenje za njih tedaj te`ko in naporno. Njena predstavitev
se je lepo dopolnjevala s pripovedjo druge gostje – pripadnice romske narodne skupnosti. Ta nam je povedala veliko o
porokah, obla~ilih danes in neko~. Ko sta obe kon~ali s pripovedjo, sta nas popeljali v u~ilnico, v kateri smo se posedli
in pripravili na nadaljevanje. Na spletni strani YouTube smo
si ogledali potek muslimanske poroke – kako poteka njihov
obred, kako so oble~eni ... Kasneje pa nas je gospa povabila
tudi k plesu, pri katerem nas je nau~ila tradicionalnih romskih plesnih korakov.
Medtem so se v kuhinji `e pripravljale nove dobrote. Gostji
sta s seboj prinesli burek in baklavo, ki smo ju, medtem ko
so udele`enci veselo poplesavali, hitro pogreli ter postavili
na kro`nike. Ko smo se okrep~ali, je bila na vrsti za predstavitev tretja gostja.
Ta je Slovenka, ki je dolgo `ivela v Mehiki in si tam ustvarila dru`ino. Predstavila pa nam je `ivljenje v tej oddaljeni
dr`avi in razloge, za kaj se je s svojim mo`em in tremi otroki
preselila v Slovenijo.
Ve~er, ki se je zavlekel v poznej{e ure, nam je pokazal, da ne
glede na to, iz katerega okolja prihajamo, vsi predstavljamo
skupnost, v kateri bi si morali pomagati, se spo{tovati in
truditi za skupno dobro.
Posebej pa smo {e spoznali tematiko, da je druga~nost pravzaprav nekaj dobrega in da bi si v~asih morali `eleti biti
druga~ni. S tem je povezan tudi naslov akcije – @enski mostovi, saj most ne more stati, ~e iz njega izstopajo posamezniki in ga ne zdru`ujejo v celoto.
Knjige ne moremo soditi po platnici.
Ana Turk, 8. a O[ Duplek
TOSKANA
Med prvomajskimi po~itnicami sem z u~enci O[
Duplek obiskala Toskano. Zgodaj zjutraj smo se
dobili pred {olo in se z avtobusom odpravili proti Italiji. Pot je bila dolga, ampak je zaradi dobre
dru`be minila dokaj hitro.
Po skoraj desetih urah vo`nje smo prispeli do glavnega mesta Toskane – do Firenc. Ogledali smo si ulice, zunanjost
katedrale ter Davidov kip. Naredili smo majhen krog okoli
mesta ter nato imeli 30 minut prostega ~asa. Ko smo prispeli
do avtobusa, nas je ~akala dvourna vo`nja do Pise. Ogledali
smo si zunanjost in notranjost katedrale ter po{evni stolp.
Nekateri so od{li na po{evni stolp, drugi pa smo imeli prosti
~as. Do hotela smo pri{li ob devetih zve~er. Najprej smo se
namestili v sobe ter nato od{li na ve~erjo.
Drugi dan smo ob 7:15 zapustili hotel. Ob devetih smo prispeli do pristani{~a v La Spezie. Z ladjico smo se odpravili
do prve vasi v Cinque Terrah. Ogledali smo si vseh pet vasic.
Do treh smo pri{li z ladjico, dve pa smo obiskali z vlakom.
V vsaki vasici smo imeli veliko prostega ~asa, kar mi je bilo
zelo v{e~. Med prostim ~asom smo nakupovali in si ogledali
ulice. Ko smo kon~ali z ogledom vseh petih vasic, smo se
z vlakom odpravili do La Spezie, kjer nas je ~akal avtobus.
Ko smo prispeli do hotela, smo imeli ve~erjo ter nato {li na
sprehod po mestu. Ko smo pri{li s sprehoda, smo imeli {e
nekaj ~asa za dru`enje ter pakiranje. Za nami je bil naporen
dan.
Tretji in zadnji dan smo ob 8:30 zapustili hotel in se z avtobusom peljali v San Gimignano, ki je majhno obzidano
srednjeve{ko mestece. Po ogledu mesteca smo se odpravili
proti Sieni. V Sieni smo si ogledali glavni javni prostor Piazzo del Campo in izvedeli, da je to eden izmed najve~jih
V ozadju po{evni stolp
Foto: Eva Hergamas
evropskih srednjeve{kih trgov. Med prostim ~asom sem si
s prijateljicama ogledala vodnjak radosti (Fonte Gaia). Ob
15:00 smo se odpravili iz Siene proti domu. Na avtobusu smo imeli kviz o stvareh, ki smo se jih nau~ili, ter opis
na{ega do`ivetja. Ogledali smo si tudi dva filma, da je ~as
minil hitreje. Ob pribli`no 24:00 smo prispeli v Sp. Duplek.
Na izletu sem zelo u`ivala ter se nau~ila dosti novih stvari.
Izlet v Toskano bi vsekakor ponovila.
Eva Hergamas, 7. a O[ Duplek
KORAKI ZA KORAKCE
V soboto, 23. maja 2015, smo u~enci O[ Duplek
sodelovali na 8. dobrodelnem pohodu Koraki za
korakce. Z zbranimi sredstvi bo na{a {ola dobila
gibalnico. V {oli smo se zbrali ob 8:30.
Po malici smo si razdelili majice, saj je vsak udele`enec
pohoda prejel majico z napisom
Koraki za korakce. Nato smo se z avtobusom odpeljali v
Maribor, kjer se je na Trgu Leona
[tuklja pri~el kulturni program, v katerem so sodelovale tri
{ole: O[ Draga Kobala, O[ Duplek in O[ Kamnica. Na{a {ola
se je predstavila s plesno to~ko in s harmoniko. Program
je trajal pribli`no eno uro, potem pa smo se kljub de`ju
odpravili na pohod po mariborskih
ulicah do Treh ribnikov in nazaj na trg. Nato smo se z avtobusom odpravili proti {oli. Pohod
mi je bil v{e~, ker smo pomagali drugim, in sicer otrokom,
ki so gibalno ovirani.
Nastop {olske plesne skupine
Foto: Darinka Mulaosmanovi}
Larisa Vauhnik, 6. b O[ Duplek
Novice ob~ine DUPLEK
57
[OLA V NARAVI
V ponedeljek, 11. maja 2015, smo se odpeljali v
{olo v naravi na Debeli rti~.
Tja smo se odpravili z u~enci iz podru`nic Dvorjane in Zgornji Duplek. Vsak od u~encev je imel svoj kov~ek in nahrbtnik
z malico in pija~o. Ko smo prispeli, smo kov~ke odlo`ili na
hodnik in od{li na kosilo. Nato smo se od{li kopat v bazen.
Drugi dan smo po zajtrku od{li do kosila plavat, nato je bil
po~itek. Po po~itku smo od{li plavat. Zve~er smo gledali
film. Podobno smo pre`iveli tretji in ~etrti dan. Pri plavanju
mi je bilo v{e~ u~enje kravla. Lepo je bilo, ko smo skupaj s
prijatelji Tio, Nejo, Amajo in Kevinom dobili torto za rojstni
dan. Obiskal nas je tudi ravnatelj na{e {ole in nam prinesel
velike le{nikove ~okolade. Imeli smo se zelo lepo.
Niko Breznik, 3. a O[ Duplek
PLAVALNI TE^AJ NA DEBELEM
RTI^U
Prvi dan plavalnega te~aja smo imeli testiranje.
Ko sem bila na vrsti, sem se zelo potrudila. Rezultate smo izvedeli {ele naslednji dan.
Tisto no~ sem komaj zaspala. Ko sem se zjutraj preoblekla,
smo {li na zajtrk. Po zajtrku smo {li na bazen. Naenkrat so
nas u~iteljice poklicale in rekle, da gremo plavat. Postavila
sem se v kolono. V paru sem bila s Saro. Bazen je bil zelo
lep. U~iteljice so nas razvrstile v skupine. Bila sem v ~etrti
skupini pri u~iteljici Maji. Prvi dan smo se u~ili plavati `abico. Najprej smo se ogreli, potem pa so nam u~iteljice pokazale pravilno prsno plavanje. Potem smo poskusili {e mi. [lo
nam je dobro.
U`ivala sem vse dni v {oli v naravi. Ko smo se peljali domov,
sem razmi{ljala, kaj vse lepega sem do`ivela.
u~encev. Obiskal nas je tudi gospod ravnatelj in nam prinesel velike ~okolade z le{niki. Zve~er smo se lepo uredili, saj
smo se odpravili v disko. Zadnji dan plavalnega te~aja smo
imeli preizkus vsega, kar smo se nau~ili v vseh {tirih dneh.
Osvojila sem bronasto in srebrno medaljo.
Po kosilu smo se odpeljali proti Mariboru. Imela sem se zelo
lepo in se veliko tudi nau~ila.
Manca Gjura, 3. a O[ Duplek
PRVOMAJSKE PO^ITNICE
Moje po~itnice so se za~ele tako. V ponedeljek
zjutraj smo se odpravili od doma.
Od{li smo na Hrva{ko, na otok Unije. Tam smo pre`iveli
pre~udovitih {est dni. Veliko sem bil zunaj, igral nogomet in
lovil ribe. Ribe njabolje prijemajo zjutraj in zve~er. Z atijem
sva takoj po zajtrku od{la na ribolov in ujel sem ribona. V
sredo je na otok pri{el moj prijatel Marko iz Se`ane. Skupaj
z atijem smo od{li loviti ribe. Ker je mo~no pihalo, je bil ulov
slab, ulovili smo le morsko kumaro. Naslednji dan smo s
prijatelji igrali nogomet, zve~er pa sva z Markom lovila ribe.
Ulov je bil dober. Jaz sem ujel nekaj u{at, prijatelj Marko pa
ni imel sre~e, zato sem ves ulov dal njemu. V petek dopoldne smo z mamico in atijem ter prijateljem Markom od{li na
sprehod na stene od koder je lep razgled na sosednje otoke.
Na stenah so ohranjeni bunkerji iz druge svetovne vojne.
Marko jih {e nikoli ni videl, zato so mu bili zelo zanimivi. Ko
smo pri{li nazaj, sva z Markom lovila ribe do ve~era. Ujela
sva jih osem.
Zadnji dan pa z ribolovom ni bilo sre~e. Trnki so namesto
v ribjih ustih kon~ali v skalah. Tako sem pospravil ribi{ko
palico in od{el domov.
Gal Tepeh, 2. a
Alina Barbari~, 3. a O[ Duplek
PRI[EL JE TUDI RAVNATELJ Z
VELIKO ^OKOLADO Z LE[NIKI
V ponedeljek smo prispeli na Debeli Rti~. U~iteljica Nina nam
je razkazala dom Veveri~ke. V sobi sem bila z Nejo, Tio in
Lano. Po kosilu smo se odpravili na bazen. U~iteljice so nas
razdelile po skupinah glede na predznanje v plavanju. Na{a
skupina se je imenovala Ledeni kamni. Po zaklju~ku prvega
dne plavalnega te~aja smo se {li pripravit za ve~erjo. Pred
spanjem smo se dru`ili po sobah. Zaradi napornega dne
smo hitro zaspali. V torek, sredo in ~etrtek smo imeli plavalni te~aj dvakrat dnevno. Vse dni smo imeli organizirane
{portne, kulturne, pou~ne in zabavne igre. V torek smo si
ogledali film. V njem je nastopala vampirka Manca. V sredo
smo imeli igro lov za zakladom. Moja skupina je bila ~rna.
Najti smo morali vseh dvanajst predmetov. Na{a skupina
je bila tretja. V ~etrtek smo praznovali rojstne dneve petih
58
Novice ob~ine DUPLEK
Gal z ribo
Na vrhu bunkerja s prijateljem Markom
Foto: Natalija Jakopec
Foto: Natalija Jakopec
SPREJETI MED MLADE ^LANE
RDE^EGA KRI@A
14. maja 2015 smo bili sprejeti med ~lane Rde~ega kri`a.
Najprej smo od{li v likovno u~ilnico. Tam nam je zapel
otro{ki pevski zbor, u~enci 2. razreda pa so nam zaigrali
igro Sadni prepir. Nato je bil na vrsti govor ravnatelja in
gospe [tefke. Govorila sta o Rde~em kri`u, kaj po~ne, kako
pomaga in kako lahko pomagamo tudi mi. Po govoru smo
dobili darila. V darilni vre~ki je bil hranilnik pujsek, v katerem so bili 1€, barvice in pobarvanka. Ko smo se vrnili v
razred, smo se tam {e posladkali s sladoledom. Zavedam
se, da lahko pomagamo tudi otroci. Skrbimo za osebno
higieno, se zdravo prehranjujemo, pomagamo so{olcem,
starej{im na avtobusu odstopimo svoj sede` …
Tja{a Krajnc, 3. razred
Rde~em kri`u. Ob sprejemu je vsak dobil ~lansko izkaznico
in darilce, v katerem so bili hranilnik, barvice in pobarvanka. Ko smo se vrnili v razred, nas je tam pri~akalo {e eno
presene~enje: sladoled, ki smo se ga prav tako vsi zelo razveselili. Trudil se bom, da bom kdaj tudi sam prisko~il na
pomo~ tistim, ki bodo v stiski.
Tilen Mulec, 3. razred
V ~etrtek, 14. maja 2015, smo bili sprejeti v Rde~i kri`. Ravnatelj in gospa [tefka sta nas sve~ano sprejela. Sprejem sta
vodila Julija in @ak. Najprej je pevski zbor zapel pesem, sledila je igrica Sadni prepir. Gospa [tefka nam je povedala,
kako lahko tudi mi, otroci, pomagamo. Dobili smo ~lanske
izkaznice in majhna darila. Sprejem se je kon~al s pesmijo
pevskega zbora. Na koncu smo se posladkali s sladoledom.
Ponosna sem, da sem postala ~lanica Rde~ega kri`a. Ko bom
velika, bom tudi sama darovala kri.
Neli Turk, 3. razred
14. maja 2015 smo bili sprejeti med mlade ~lane Rde~ega
kri`a. Za za~etek nam je otro{ki pevski zbor zapel pesem, 2.
razred pa nam je zaigral dramatizacijo Sadni prepir. Potem
je napo~il trenutek, ko smo bili sprejeti med mlade ~lane
Rde~ega kri`a. Gospa [tefka nam je podelila ~lanske izkaznice in darilca. Na koncu nam je zbor zapel {e eno pesmico, v
razredu pa smo se {e posladkali. Super dan!
Tilen Po{trak, 3. razred
V ~etrtek, 14. maja 2015, smo se odpravili v likovno
u~ilnico, saj je bil dan, da nas sprejmejo med mlade ~lane
Rde~ega kri`a. Ko smo se zbrali vsi v razredu, sta na oder
stopila @ak in Julija, ki sta napovedala, kaj bo sledilo. Najprej nam je pevski zbor zapel pesmico, 2. razred pa je zaigral dramatizacijo Sadni prepir. Ko sta Julija in @ak ponovno
pri{la na oder, sta povabila gospo [tefko, da pove nekaj o
Rde~em kri`u. Kratek govor je imel tudi ravnatelj. Nato nam
je u~iteljica Janja predala izkaznico Rde~ega kri`a, gospa
[tefka pa izro~ila darilno vre~ko. Na koncu smo se v razredu {e posladkali.
Lija Mumlek, 3. razred
Bili smo sprejeti med mlade ~lane Rde~ega kri`a. Sve~an
sprejem mi je bil zelo v{e~, saj so nam ga popestrili otro{ki
pevski zbor pod vodstvom u~itelja Primo`a Krambergerja in
u~enci drugega razreda z dramatizacijo Sadni prepir. Potem
sta nam gospod ravnatelj in gospa [tefka povedala nekaj o
Novice ob~ine DUPLEK
59
NO^ BRANJA
V aprilu smo izvedli na O[ Duplek v
okviru projektov Dvig socialnega in
kulturnega kapitala ter Popestrimo
{olo No~ branja. Zbrali so se u~enci od
1. do 4. razreda, dru`enje pa je bilo
toliko bolj zanimivo, saj smo gostili
tudi u~ence iz O[ Hajdina ter O[ Star{e
(PO[ Marjeta). Vseh u~encev, ki so no~
v {oli pre`iveli v dru`bi s knjigo, je bilo
kar 44.
Dru`enje smo za~eli ob 18. uri, kmalu zatem pa sta nas kot skrita gosta
obiskala poklicna gasilca iz Poklicne
gasilske enote Maribor. Predstavila sta
svoje delo in opremo ter z veseljem
odgovarjala na radovedna otro{ka
vpra{anja. Otroci so gasilsko opremo
lahko tudi oblekli, si nadeli ~elado in
obuli {kornje, kar se jim je zdelo izredno zanimivo. Med predstavitvijo nas
je obiskal tudi ravnatelj, ki nas je prijazno pozdravil ter nam za`elel prijeten
ve~er. Po kon~anem obisku pa sta nam
priseljeni deklici iz Mehike in Ukrajine
popestrili ve~er z branjem pravljice v
svojem jeziku ter ju nato tudi prevedli.
Seveda pa ni {lo brez tega, da ne bi
nahranili na{ih la~nih `elod~kov,
zato smo si za ve~erjo pripravili slastne pala~inke in sadni kompot. Po
zaslu`eni ve~erji je bilo na vrsti branje.
Na{i »knjigobubi« so s seboj prinesli
svojo najljub{o knjigo, o kateri so z
navdu{enjem pripovedovali, brali odlomke, izmenjali mnenja ter si izmislili
tudi svojo pravljico.
Ve~er smo nadaljevali z zabavo v
pi`amah, kjer smo plesali, peli in se
zabavali. Vrhunec zabave je bilo razbijanje mehi{ke pinjate, kar smo vsi nestrpno ~akali. Samo nekaj udarcev po
pinjati je bilo potrebnih in sledil je lov
na sladkarije.
Deveto{olci OŠ Duplek z razredni~arko Marino Herman na valeti
60
Novice ob~ine DUPLEK
Po sladkanju smo od{li v telovadnico, kjer smo si na blazinah pripravili
le`i{~a. Tik pred spanjem pa smo si
ogledali {e risani film, ki je marsikoga
popeljal v spanec. V sobotno jutro smo
se zbudili kakor kdo − nekateri malce
zaspani, drugi `e na vse zgodaj polni energije. Pretegnili smo se, uredili,
okrep~ali s slastnim zajtrkom ter se pogovorili o vtisih preteklega ve~era. Vsi
smo se strinjali, da bi tak{no dru`enje
zagotovo {e kdaj ponovili, nekateri bi
ga za kak dan celo podalj{ali.
Maja EMER[I^
Foto: Sebastjan Polanec
NA 31. TEKMOVANJE
OB 12:00 OB 17:00 OB 20:00 –
PRIREDITEV BO OB VSAKEM VREMENU POD ŠOTOROM
www.gasilcidvorjane.com
[Vnesite besedilo]
Novice ob~ine DUPLEK
61
Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek na podlagi 1. odst. 42. ~lena Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni
list RS, {t. 23/05, 23/08, 14/13) in 7. ~lena Statuta Ob~ine Duplek (Uradno glasilo slovenskih ob~in, {t. 17/2007, 15/10,
32/2011, 24/15)
OBJAVLJA
JAVNI RAZPIS ZA PODELITEV KONCESIJE ZA OPRAVLJANJE JAVNE SLU@BE
NA PODRO^JU FIZIOTERAPIJE NA OBMO^JU OB^INE DUPLEK
62
1 Koncendent: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek.
2 Predmet javnega razpisa: podelitev ene koncesije za opravljanje javne slu`be na podro~ju fizioterapije (1,00
koncesija na podro~ju fizioterapije).
3 Oznaka koncesije, obseg razpisanega programa in krajevno obmo~je, za katerega se koncesija razpisuje: 1,00 programa fizioterapije na obmo~ju ob~ine Duplek.
4 Za~etek in ~as trajanja koncesije
Koncesijsko razmerje se bo sklenilo s koncesijsko pogodbo za ~as 2 let od podpisa pogodbe. Izbrani kandidat je
dol`an za~eti opravljati koncesijsko dejavnost najkasneje v roku 2 mesecev po podpisu pogodbe z ZZZS, v nasprotnem primeru se koncesija odvzame z odlo~bo.
5 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati
Za izvajanje dejavnosti, ki je predmet javnega razpisa, mora vlagatelj izpolnjevati zakonsko predpisane pogoje,
ki jih dolo~a 35. ~len Zakona o zdravstveni dejavnosti, in dodatne pogoje, ki jih dolo~a koncendent. Kot dokaz o
izpolnjevanju zakonsko predpisanih in dodatnih pogojev mora vlagatelj v vlogi na javni razpis prilo`iti ustrezna
dokazila v originalu ali overjeno fotokopijo. Posameznega zahtevanega dokazila vlagatelj ne more nadomestiti z
drugim dokazilom ali lastno nadomestno izjavo.
5. a
Zakonsko predpisani pogoji za prijavitelja − fizi~na oseba:
1 da ima zahtevano strokovno izobrazbo za opravljanje predvidene dejavnosti in je usposobljen za samostojno delo,
2 da ni v delovnem razmerju (oz. v kolikor je, bo le-to v primeru podeljene koncesije na tem javnem razpisu
prekinil in za~el opravljati koncesijsko dejavnosti v skladu z odlo~bo in pogodbo),
3 da mu ni s pravnomo~no sodbo sodi{~a prepovedano opravljanje zdravstvene slu`be/poklica,
4 da bo za opravljanje koncesijske dejavnosti zagotovil ustrezne prostore na obmo~ju ob~ine Duplek,
5 da vlagatelj ni `e izvajalec koncesijske dejavnosti v RS na podro~ju zdravstvene dejavnosti, za katero kandidira na tem razpisu.
5. b
Zakonsko predpisani pogoji za prijavitelja − pravna oseba:
1 da ima predvideni nosilec koncesijske dejavnosti zahtevano strokovno izobrazbo za opravljanje predvidene
dejavnosti in je usposobljen za samostojno delo,
2 da predvideni nosilec koncesijske dejavnosti pri pravni osebi ni v delovnem razmerju pri drugi pravni osebi
(oz. v kolikor je, bo le-to v primeru podeljene koncesije na tem javnem razpisu prekinil in za~el opravljati
koncesijsko dejavnost v skladu z odlo~bo in pogodbo),
3 da predvidenemu nosilcu koncesijske dejavnosti ni s pravnomo~no sodbo sodi{~a prepovedano opravljanje
zdravstvene slu`be/poklica,
4 da bo za opravljanje koncesijske dejavnosti zagotovil ustrezne prostore na obmo~ju ob~ine Duplek,
5 da ima pravna oseba veljavno dovoljenje Ministrstva za zdravje za opravljanje zdravstvene dejavnosti, ki
je predmet razpisane dokumentacije,
Novice ob~ine DUPLEK
6 da pravna oseba ni `e izvajalec koncesijske dejavnosti v RS na podro~ju zdravstvene dejavnosti, za katero
kandidira na tem razpisu,
7 da predvideni nosilec koncesijske dejavnosti pri pravni osebi ni `e izvajalec koncesijske dejavnosti v RS
na podro~ju zdravstvene dejavnosti, za katero kandidira pravna oseba na tem razpisu.
6. Dodatna pravila pri oddaji vloge za fizi~no osebo in za pravno osebo:
• vsak vlagatelj lahko kandidira le z eno vlogo,
• vsak vlagatelj, ki je pravna oseba, lahko kandidira le z enim predvidenim nosilcem koncesijske dejavnosti,
• vsak posameznik lahko na javnem razpisu kandidira samo enkrat, in sicer (nena{tete kombinacije niso mo`ne):
1. kot fizi~na oseba,
2. kot zakoniti zastopnik pravne osebe,
3. kot predvideni nosilec koncesijske dejavnosti pri pravni osebi,
4. kot zadnji zakoniti zastopnik pravne osebe in hkrati kot predvideni nosilec koncesijske dejavnosti pri tej pravni osebi.
7. Merila za vrednotenje vlog:
- pri~etek z delom − najve~ 10 to~k,
- delovne izku{nje v fizioterapiji – najve~ 10 to~k.
8. @reb
V kolikor bosta dva ali ve~ ponudnikov dosegla enako {tevilo to~k, se med njima oziroma med njimi izvede `reb.
9. Navodila za izdelavo vloge in zahtevane sestavine vloge so podane v razpisni dokumentaciji.
10. Rok za oddajo vloge
Vloga mora biti naslovljena na naslov: Ob~ina Duplek, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek in oddana na sede` ob~ine ali na
po{to najkasneje 31. 7. 2015.
11. Obravnava vlog
Razpisna komisija, ki jo imenuje `upan, bo ocenjevala le pravo~asne in pravilne vloge, ki bodo ustrezale pogojem razpisne
dokumentacije. Po pridobitvi ustreznih mnenj in soglasij, ki jih dolo~a Zakon v zdravstveni dejavnosti, bo o podelitvi koncesije odlo~eno z upravno odlo~bo. Prepozne vloge bodo zavr`ene. Nepravilne vloge, vloge, ki ne bodo ustrezale razpisni
dokumentaciji in vloge vlagateljev, ki ne bodo izbrani, bo Oddelek za dru`bene dejavnosti zavrnil z upravno odlo~bo.
V primeru, da bo razpisna komisija ocenila, da nih~e od vlagateljev ni primeren za podelitev koncesije ali da program za
razpisano koncesijo ni za razpolago, se koncesija ne bo podelila in se lahko javni razpis za to koncesijo ponovi.
12. Odpiranje vlog
Odpiranje vlog ne bo javno.
13. Razpisna dokumentacija
Razpisna dokumentacija je dosegljiva na spletnih straneh Ob~ine Duplek ter v Ob~inskem uradu Ob~ine Duplek ves poslovni ~as.
14. Jezik, v katerem mora vlagatelj izdelati vlogo
Vloga mora biti v celoti predlo`ena v slovenskem jeziku. Uporabljeni izrazi, zapisani v mo{ki slovni~ni obliki, so uporabljeni
kot nevtralni za oba spola.
Ob~ina Duplek
Novice ob~ine DUPLEK
63
KOLEDAR PRIREDITEV
Datum
Prireditev
Ura
Lokacija
izvajalec
JUNIJ
27. 6. 2015 TENI[KI TURNIR
9.00
Teni{ka igri{~a v sp. Dupleku
Teni{ko dru{tvo ob~ine Duplek
SLIKARSKA KOLONIJA
9.00
Grad Vurberk
TD Vurberk
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ »Marijine romarske poti«
Ma{a za domovino ob petju Stolnega pevskega zbora iz
Maribora
14.00
Dom krajanov Vurberk
TD Vurberk
16.00
Cerkev Vurberk
STAND UP »SMEH JE POL ZDRAVJA«
20.00
Grad Vurberk
10.00
Dru{tveni prostor v Zg. Dupleku
14.00
Vurberk, Kulturni dom
Bo{tjan Gorenc – pi`ama,
Uro{ Kuzma, Tin Vodopivec,
Sa{o Abramovi~
Motoristi~ni klub Duplek BLACK
DRAGONS SLOVENIJA
OORK Vurberk
8.00 – 10.00
18.00 – 19.30
Dom kulture Dvorjane
OORK Dvorjane
Dvorana Sp. Duplek
Zadruga Dobrina, Klementina
Tement, Zavod RS za varstvo narave
Dan odprtih vrat Motoristi~nega klub Duplek BLACK
28. 6. 2015 DRAGONS SLOVENIJA
SRE^ANJE STAREJ[IH, INVALIDOV IN KRVODAJALCEV
JULIJ
1. 7. 2015
2. 7. 2015
3. 7. 2015
4. 7. 2015
5. 7. 2015
AVGUST
15.8.2015
16.8.2015
29.8.2015
30.8.2015
Merjenje krvnega tlaka
PREDAVANJA: predstavitev zadruge dobrina, krajinska
arhitektura na pode`elju, ohranjanje narave
PREDAVANJA: 12 pravil vzgajanja otrok, predstavitev
programa Starej{i za starej{e, film ob 15-letnici knji`nice
Duplek
Kat show in poslikava telesa
ZABAVA Z NAVIHANKAMI
Otro{ka napihljiva igrala, drobne otro{ke poslikave in
tatuji
Mini Planica – smu~arski skoki za otroke od 5-10 let s
Francijem Petkom
Tekmovanje v vle~enju vrvi
Sre~anje ljudskih pevcev in godcev
Dvorana Sp. Duplek
19.00
20.00
[otor pri po{ti
[otor pri po{ti
9.00
Ob parkiri{~u trgovine Jager
Ob~ina, Flosar bar in ARTATTOO
Andreja Flis
14.00
Pri po{ti v Sp. Dupleku
[portno dru{tvo Jablance
17.00
18.00
pri po{ti v Sp. Dupleku
Vurberk
Va{ke skupnosti in ob~ina
Dru{tvo upokojencev Vurberk
Zabava z Atomik harmonik
20.00
[otor pri po{ti
Ma{a ob krajevnem prazniku »Voro{ko«
Podelitev ob~inskih priznanj
Sre~anje kolesarjev starodobnih koles in razstava
starodobnih vozil
Degustacija vin
Otro{ki {portni poligon
Prireditev za otroke (`ongler, poslikava obraza, lutke)
Zabava z ansamblom Nova pot
Ognjemet
10.00
11.15
Pri ob~ini
[otor pri po{ti
11.00
Pri gosti{~u Valerija
11.00
14.00
16.00
18.00
22.00
Dvorana Sp. Duplek
Pri gosti{~u Valerija
[otor pri po{ti
[otor pri po{ti
Sp. Duplek pri po{ti
Vurber{ko `egnanje
Really starodobnih vozil
11. Veliko{marenski maraton
Sre~anje motoristov
Sre~anje pevskih zborov [tajerska poje
VS Vurberk
Deda Käfer klub
TD Vurberk, dru{tvo Visoki obrati
Motoristi~ni klub Black Dragons
TD Vurberk
Vurberk
Sp. Duplek
Vurberk
Zg. Duplek
Grad Vurberk
Dru{tvo Oldtimer, TD Vurberk
KUD Breznar Ton~ek – ljudske pevke
PGD Dvorjane
Grad Vurberk
Dvorana Korena
Gasilski dom Dvorjane
Dru{tvo Trta
Dvorana Korena
MPZ Korena
Mladinski pevski zbor Sv. Martin
Mladinski pevski zbor Sv. Martin
MPZ Franc Prelo`nik Dvorjane
Konjeni{ko dru{tvo prijateljev konj Duplek
Du Duplek
Cerkev na Vurberku
Cerkev v Koreni
Cerkev Dvorjane
Dvorjane
Dvorana Sp. Duplek
OKTOBER
Sre~anje odltimerjev in trgatev na Vurberku
17. 10. 2015
Sre~anje ljudskih pevcev
25. 10. 2015 Dan odprtih vrat pgd dvorjane
NOVEMBER
14. 11. 2015 Martinovanje
DECEMBER
18. 12. 2015
19. 12. 2015
25. 12. 2015
26. 12. 2015
31. 12. 2015
Svetovalni center za otroke, mladino
in star{e, Slavica Golob, Knji`nica
Duplek
ARTATTOO Andreja Flis
18-19.30
Bo`i~ni koncert
Bo`i~ni koncert
Bo`i~ni koncert
Bo`i~ni koncert
Blagoslov konjev
Silvestrovanje
Va{ka skupnost, ob~ina
Ob~ina
Dru{tvo za ohranjanje tehni~ne in
kulturne dedi{~ine
Vinarji iz ob~ine Duplek
Ob~ina in gosti{~e Valerija
Ob~ina
Ob~ina
DUPLE[KI TEDEN 2015
PROGRAM PRIREDITEV OB OB^INSKEM PRAZNIKU
SOBOTA, 27. 6. 2015
ob 9.00 uri: teni{ki turnir- dvojice, teni{ka igri{~a v Sp. Dupleku (organizator: Teni{ko dru{tvo ob~ine Duplek)
Prazni~na sobota na Vurberku (organizator: TD Vurberk)
ob 9.00 uri: slikarska kolonija, grad Vurberk
ob 14.00 uri: fotografska razstava Marijine romarske poti, Dom kulture Vurberk
ob 16.00 uri: ma{a za domovino ob petju Stolnega pevskega zbora iz Maribora , cerkev Vurberk
ob 20.00 uri: Stand up »Smeh je pol zdravja«, grad Vurberk, nastopajo: Bo{tjan Gorenc – Pi`ama, Uro{ Kuzma,
Tin Vodopivec, Sa{o Abramovi~
NEDELJA, 28. 6. 2015
ob 10.00 uri: dan odprtih vrat Motoristi~nega kluba Duplek BLACK DRAGONS SLOVENIJA, dru{tveni prostor v Zg. Dupleku
ob 14.00 uri: sre~anje invalidov, krvodajalcev in starej{ih, Dom kulture Vurberk (organizator: KO RK Vurberk)
SREDA, 1. 7. 2015
od 8.00 – 10.00 ure : merjenje krvnega tlaka; Dom kulture Dvorjane (organizator: OORK Dvorjane)
od 18.00 – 19.30 ure: predavanja v Domu kulture v Spodnjem Dupleku:
Predstavitev Zadruge Dobrina; trajnostna lokalna preskrba ter povezovanje pode`elja;
ekolo{ko kmetijstvo; avtohtone, doma~e in udoma~ene sorte kulturnih rastlin
(predavata: dr. Milojka Fekonja, predsednica Zadruge Dobrina in Denis Ploj, direktor Zadruge Dobrina)
Krajinska arhitektura na pode`elju
(predava: Klementina Tement, dipl. in`. krajinske arhitekture, Vrtnarstvo Tement d.o.o.)
Ohranjanje narave, Natura 2000 in kmetovanje na varovanih obmo~jih
(predavajo: predstavniki Zavoda RS za varstvo narave, OE Maribor )
^ETRTEK, 2. 7. 2015
od 18.00 – 19.30 ure: predavanja v Domu kulture v Spodnjem Dupleku
predavanje: 12 pravil vzgajanja otrok, (izvajalec: Svetovalni center za otroke, mladostnike in star{e Maribor)
predstavitev programa Starej{i za starej{e, (predava: Slavica Golob)
film ob 15 – letnici Knji`nice Duplek: Knji`ni evangelij po Duletovo, (organizator: Knji`nica Duplek)
PETEK, 3. 7. 2015
ob 19.00 uri: Kat show in poslikava telesa Artattoo Andreja Flis, {otor pri po{ti v Sp. Dupleku
od 20.00 ure naprej: zabava z Navihankami, {otor pri po{ti v Sp. Dupleku
SOBOTA, 4. 7. 2015
ob 9. uri: otro{ka napihljiva igrala, drobne otro{ke poslikave in tatuji, ob parkiri{~u trgovine Jager
(organizator: Ob~ina Duplek v sodelovanju s Flosar bar in Artattoo, Andreja Flis)
ob 14.00 uri: Mini Planica – smu~arski skoki za otroke od 5-10 let s Francijem Petkom, pri po{ti v Sp. Dupleku,
(organizator: [portno dru{tvo Jablance)
ob 17.00 uri: vle~enje vrvi med vasmi in kuhanje enolon~nice, pri po{ti v Sp. Dupleku
ob 18.00uri: Sre~anje ljudskih pevcev in godcev, grad Vurberk (organizator: Dru{tvo upokojencev Vurberk)
od 20.00 ure naprej: zabava z Atomik harmonik, {otor pri po{ti v Sp. Dupleku
NEDELJA, 5. 7. 2015
ob 10.00 uri: ma{a ob krajevnem prazniku »voro{ko«, pri ob~ini v Sp. Dupleku
ob 11.00 uri: podelitev priznanj {portnikom in drugim zaslu`nim ob~anom ter razglasitev {portnika,
{portnice in ekipe Ob~ine Duplek za leto 2014, v {otoru pri po{ti v Sp. Dupleku
ob 11.00 uri: sre~anje kolesarjev starodobnih koles in razstava starodobnih vozil, za gosti{~em Valerija
(organizator: Oldtimer Duplek)
ob 11.00 uri: degustacija vin in doma~ih dobrot, Dom kulture v Sp. Dupleku, (organizator Vinogradni{ko vinarsko dru{tvo)
ob 14.00 uri: otro{ki {portni poligon, pri gosti{~u Valerija (organizator: Ob~ina Duplek in gosti{~e Valerija, za`elene kopalke)
ob 16.00 uri: prireditev za otroke (`ongler, poslikava obraza, ustvarjalna delavnica), {otor pri po{ti v Sp. Dupleku
ob 18.00 uri: ansambel Nova pot, {otor pri po{ti v Sp. Dupleku
ob 22.00 zaklju~ek ob~inskega praznika z ognjemetom