OBNOVA GOZDOV PO ŽLEDU 19. – 20. marec 2015 Postojna
Mednarodna konferenca International Conference »Obnova gozdov po žledu« »Forest Rehabilitation after Sleet« Postojna, 19.–20. marec 2015 / 19th & 20th March 2015 Organizator / Organizer Srednja gozdarska in lesarska šola Višja strokovna šola Postojna MEDNARODNA KONFERENCA »OBNOVA GOZDOV PO ŽLEDU« Postojna, 19.–20. marec 2015 Organizator: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Višja strokovna šola Postojna Uredila: Tadeja Premrov, prof. angl. in slov. Izdal in založil: Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Višja strokovna šola Postojna Kraj in datum izida: Postojna, 19. marec 2015 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 630*42(082) MEDNARODNA konferenca Obnova gozdov po žledu (2015 ; Postojna) Mednarodna konferenca "Obnova gozdov po žledu", Postojna, 19.-20. marec 2015 [Elektronski vir] = International Conference "Forest Rehabilitation after Sleet", [Postojna], 19th and 20th March 2015 / organizator, organizer Srednja gozdarska in lesarska šola, Višja strokovna šola Postojna ; uredila Tadeja Premrov. - Postojna : Srednja gozdarska in lesarska šola : Višja strokovna šola, 2015 ISBN 978-961-92381-2-7 (Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna) 1. Gl. stv. nasl. 2. Vzp. stv. nasl. 3. Dodat. nasl. 4. Premrov, Tadeja 5. Srednja gozdarska in lesarska šola (Postojna) 6. Višja strokovna šola (Postojna) 278639616 KAZALO / INDEX PREDGOVOR .......................................................................................................................... 4 PREFACE .................................................................................................................................. 5 Častni organizacijski odbor / Honorary Organizing Committee ......................................... 6 Programsko-recenzijski odbor / Programme and Peer Review Committee ....................... 6 Organizacijski odbor / Organizing Committee .................................................................... 6 Finančni odbor / Financial Commitee .................................................................................. 6 O NASTANKU ŽLEDA........................................................................................................... 7 EMERGENCE OF FREEZING RAIN ...................................................................................... 7 KAKŠNA JE POVEZAVA MED GOZDNIM RASTIŠČEM IN POŠKODOVANOSTJO DREVJA ZARADI ŽLEDA? ................................................................................................ 14 HOW DOES A SITE CORRELATE WITH GLAZE DAMAGE IN FORESTS? .................. 14 ŽLEDOLOM V LETU 2014 NA POSTOJNSKEM GGO IN SANACIJA NJEGOVIH POSLEDIC ............................................................................................................................. 23 ICE STORM IN 2014 IN POSTOJNA FOREST MANAGEMENT REGION AND SANITATION OF ITS CONSEQUENCES ............................................................................ 23 DREVESA IN GOZDOVI PO ŽLEDOLOMU – ODZIVI NA ČLOVEKOVO GOSPODARJENJE V PRETEKLOSTI ............................................................................. 36 TREES AND FORESTS AFTER THE ICE STORM - RESPONSES TO HUMAN MANAGEMENT IN THE PAST ............................................................................................ 36 SANACIJA GOZDOV PO ŽLEDOLOMU V LETU 2014 ................................................ 73 THE RESTORATION OF FORESTS AFTER ICE STORM IN YEAR 2014 ....................... 73 ŽLEDOLOM – TUDI V AVSTRIJI POZNAMO TA PROBLEM ................................... 81 SLEET IS A PROBLEM IN AUSTRIA AS WELL ................................................................ 81 POŠKODBE PO ŽLEDU V HRVAŠKIH GOZDOVIH V 2014 ....................................... 88 ICE BREAKS IN CROATIAN FORESTS IN 2014 ............................................................... 88 NAPREDKI NA PODROČJU EVROPSKIH IN MEDNARODNIH POKLICNIH STANDARDOV ZA DELO Z MOTORNO ŽAGO ............................................................ 90 THE DEVELOPMENT OF EUROPEAN & INTERNATIONAL VOCATIONAL STANDARDS FOR CHAINSAW OPERATIONS ................................................................. 90 3 PREDGOVOR V zadnjih letih smo bili v osrednjem in severozahodnem delu Slovenije priče številnim vremenskim ujmam; na nekaterih področjih so nas zadele stoletne poplave, ki so za sabo pustile razdejanje, začetek februarja 2014 pa je zaznamoval žled, ki je poškodoval gozdove in infrastrukturo. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ocenjuje, da je žled poškodoval kar 40 % slovenskih gozdov. Po vremenskih ujmah smo začeli s procesom obnove gozdov. Mednarodna konferenca »Obnova gozdov po žledu« je bila sprva namenjena domačim in tujim dijakom, študentom in srednješolskim in visokošolskim učiteljem iz področja gozdarstva, a je prešla prvotni idejni okvir in je tako poleg zgoraj navedenega namenjena tudi strokovni javnosti, tako domači kot tudi tuji, in nad vsem bogatenju znanja, iskanju konstruktivnih rešitev ter primerjavi morebitnih tujih praks. V zborniku osem avtorjev iz štirih držav (Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Velike Britanije) predstavlja meteorološke pogoje za nastanek žleda in izvedene načine sanacije gozdov po žledu, osvetljuje, kaj smo se do sedaj na tem področju naučili, oriše, kako različna gozdna rastišča vplivajo na vrsto in obseg škode gozdnega drevja, ki ga povzroči žled, razlaga, kako je vsaka drevesna vrsta reagirala na poškodbe po žledu z regeneracijo krošnje itd. Izmenjane ideje in podeljene izkušnje na konferenci in v pričujočem zborniku bodo predstavile najnovejša spoznanja in raziskovalne ugotovitve, primere dobre prakse sanacije gozdov po ledeni ujmi in omogočile neposreden stik med teorijo in prakso. Organizacijski odbor mednarodne konference »Obnova gozdov po žledu« 4 PREFACE In the last years our region witnessed many natural disasters. In the beginning of February 2014 we were under the impact of sleet – frozen rain – that demolished our forests and infrastructure. The Ministry of Agriculture, Forestry and Food of Slovenia estimates that 40% of woodlands, or 500,000 hectares, have been damaged in the natural disaster. In some regions we were victims of flash floods, which have also left impact in our nature. After sleet and floods had withdrawn we started with the process of forest rehabilitation. International conference was initially intended for Slovenian and foreign students, secondary school and university teachers in the field of forestry. However, the conference has surpassed the initial conceptual framework and is thus intended also for expert public – both domestic and foreign, and above all to enrich knowledge, find constructive solutions and compare best practices. Publication includes eight authors from four countries (coming from Slovenia, Croatia, Austria and United Kingdom), who will introduce meteorological conditions for the emergence of freezing rain and ways of rehabilitating forests, highlight, what we have learned so far, outline, how a site correlates with damage in forests, explain, how each tree species reacted to injuries after sleet etc. The exchanged ideas and experiences at the conference and in the conference publication will present the latest knowledge and research findings, examples of best practice of forest rehabilitation after sleet and examples of successful transfer of knowledge into action. Organizing Committee of International Conference »Forest Rehabilitation after Sleet« 5 Častni organizacijski odbor / Honorary Organizing Committee Elido Bandelj, Center RS za poklicno izobraževanje Jošt Jakša, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije Cvetka Kernel, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Damjan Oražem, Zavod za gozdove Slovenije Helena Posega Dolenc, Šolski center Postojna Jože Sterle, Gospodarska zbornica, Združenje za gozdarstvo Programsko-recenzijski odbor / Programme and Peer Review Committee Eva Čeč, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Višja strokovna šola Postojna Marjan David, Höhere Bundeslehranstalt für Forstwirtschaft Bruck/Mur Anton Smrekar, Zavod za gozdove Slovenije Tomaž Ščuka, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Nada Vadnov, Višja strokovna šola Postojna mag. Živan Veselič, Zavod za gozdove Slovenije in Višja strokovna šola Postojna Organizacijski odbor / Organizing Committee Zorislava Makoter, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Višja strokovna šola Postojna Eva Čeč, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Višja strokovna šola Postojna Petra Prelc, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Tadeja Premrov, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna Iztok Slejko, Višja strokovna šola Postojna Nada Vadnov, Višja strokovna šola Postojna Finančni odbor / Financial Committee Eva Čeč, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Višja strokovna šola Postojna mag. Slavko Božič, Višja strokovna šola Postojna 6 O NASTANKU ŽLEDA EMERGENCE OF FREEZING RAIN Igor Mezgec Volaričeva ulica 4, 6230 Postojna [email protected] POVZETEK V članku bomo najprej opisali vremensko dogajanje in pogoje, ki omogočajo nastanek žleda. Kaj je žled? S tem ohlapnim poimenovanjem bomo imeli v mislih leden oklep, ki v zimskem času včasih nastane na tleh in na predmetih. Če imamo ob pojavu žleda v mislih padavine, ki ga povzročajo, bomo imeli nekaj težav z definicijami in terminologijo. Bomo pa nastanek žleda bolje razumeli, ko spoznamo lastnosti podhlajene vode. Na koncu bomo z nekaj preprostega računstva pokazali, zakaj je bilo v naših krajih zaradi žleda polomljenih toliko dreves in toliko potrganih vodnikov na daljnovodih. Ključne besede: žled, padavine, temperaturni profil, podhlajena voda ABSTRACT The purpose of this paper is to present weather situations and conditions that enable emergence of freezing rain. What is freezing rain? By using this loose description we have in mind the icy armour which sometimes occurs on the ground and on objects in the winter time. We expect problems when it comes to definitions and terminology, if we consider this phenomenon as precipitation, which causes the emergence of freezing rain. We will, however, understand the emergence of freezing rain better, once we get acquainted with features of supercooled water. Lastly, we will demonstrate why our region ended with so many trees damaged and so many power lines torn, by using simple arithmetic. Key words: freezing rain, precipitation, temperature profile, supercooled water 7 Mednarodna konferenca / International Conference Igor Mezgec 1 OPIS VREMENSKEGA DOGAJANJA ZA ČAS ŽLEDA (30. 1.–6. 2. 2014) Izrazito področje visokega zračnega tlaka s središčem nad Rusijo je zadnje dni januarja počasi slabelo in se skupaj s prizemnim hladnim zrakom začelo pomikati z območja Balkana in srednje Evrope proti vzhodu. Od zahoda se je k nam bližala globoka ciklonska tvorba s središčem nad vzhodnim Atlantikom in z osjo doline z nizkim zračnim tlakom nad zahodno Evropo, ki se je kasneje raztegnila še v Sredozemlje (slika 1). Običajno se omenjena vremenska sistema na svoji poti proti vzhodu brez težav zamenjata in pri nas skuša odjuga pregnati hladen zrak, ki vztraja v kotlinah. No, ta menjava vremenskih sistemov se je ravno ob koncu januarja in začetku februarja 2014 nekoliko upočasnila, da ne rečemo ustavila. Nad naše kraje je tako v prizemni plasti zraka (pod 1000 m) še vedno pritekal hladen zrak z vzhoda, v višjih plasteh ozračja pa je zmagovalo ciklonsko strujanje, ki je nad naše kraje iznad Sredozemlja in severne Afrike dovajalo vlažen in znatno toplejši zrak. Dolina z nizkim tlakom nad Sredozemljem omogoča nastajanje frontalnih sistemov, ki nam prinesejo obilo padavin, zlasti ob gorskih pregradah v zahodni Sloveniji. Opisana vremenska situacija pozimi niti ni tako redka in tudi morebiten pojav žledenja, predvsem na južnem obrobju verige od Trnovskega gozda do Gorskega kotarja in še Brkinov, ni nič izjemnega. Izjemno pa je bilo ob tem dogodku, ki ga v članku opisujemo, večdnevno trajanje opisane vremenske slike. Nekoliko južno od meje med zračnima masama je padlo obilo dežja, globlje v žepu hladnega zraka na Gorenjskem je padlo obilo snega, vmes pa smo dobili obilo žleda. Področje žledenja se je – netipično – razširilo nad dobršen del Slovenije. 2 KAKO NASTANE ŽLED? Vse zimske padavine, ki nastanejo visoko gori v oblakih, začnejo padati kot sneg (v nastanek ledenih kristalčkov in kasneje snežink se tu ne bomo spuščali). V kakšnem stanju pa te snežinke padejo na tla je odvisno od spodaj ležečih zračnih plasti (slika 2). Če je temperatura zraka spodaj ves čas pod 0 oC sneži, če je spodaj dovolj toplo, se snežinke stopijo v dež. Če pa snežinka med padanjem naleti na jezik dovolj tople plasti s temperaturo nad 0 oC, se delno ali povsem stopi in če nato pri nadaljnjem padanju ponovno naleti na dovolj mrzlo plast, lahko nastala kaplja (lahko še z ostanki kristalčkov snežinke) ponovno ali delno zamrzne ali se podhladi…. no, in potem imamo na tleh celo zbirko padavin, ki se med sabo sicer razlikujejo, toda mejo med njimi je včasih težko potegniti (slika 3). Tako govorimo o zrnatem snegu, ledenih zrnih (včasih bolj neprozorno belih, včasih bolj prozornih, včasih večjih, včasih manjših, včasih se od tal odbijajo, včasih bolj »prilepijo« …), od nekod privlečemo še babje pšeno, v nemško govorečem svetu si omislijo še graupel; možna pa sta še zmrznjen dež in podhlajen dež. Ta, ta zadnji – podhlajen 8 Mednarodna konferenca / International Conference Igor Mezgec dež – je bil najbrž glavni krivec, da nas je zalilo v leden objem. Podhlajen dež nastane tako, da dežna kaplja, nastala iz povsem staljene snežinke, zaide v ravno prav debelo plast mrzlega zraka v kateri se podhladi in nato na tla pade kot kaplja podhlajene vode s temperaturo nižjo od ledišča (slika 4). Kaj je podhlajena voda? To je voda, ki vztraja v tekočem stanju tudi pri temperaturi, znatno nižji od 0 oC. Dobro, vsi vemo iz šole, da voda pri 100 oC nastane s kondenzacijo vodne pare in da se nato pri 0 oC začne strjevati oziroma zmrzovati v kristal ledu – kaj je zdaj to? Poglejmo malo bolj na drobno. Molekule vode se pri prehodu iz skoraj povsem nevezanih delcev v stanju plina zbirajo v bolj povezane strukture kapljic in nato kristalov. Včasih jih je pri prehodih iz bolj prostih, kaotičnih stanj v sisteme z več reda treba malo »dregniti«, da ne rečemo podkupiti (tako kot ljudi v človeški skupnosti…). To vlogo agenta prevzamejo kondenzacijska jedra, okoli katerih se molekule vode lažje zberejo in tvorijo drobne kapljice in podobno še kristalčke. V vedru običajne vode je takih kondenzacijskih jeder veliko in taka voda vedno zmrzne pri 0 oC. V drobnih kapljicah čiste vode v oblakih (in zimski megli) pa takih jeder ni dovolj, pa še površinska napetost, zaradi katere so kapljice tako lepo okrogle, preprečuje, da bi se kapljice vode pri temperaturah pod 0 oC strdile. Tako je lahko večina vodne vsebine v oblakih, tja do –15 oC in še nižje, v obliki kapljic podhlajene vode. Stanje podhlajene vode je metastabilno, kar pomeni, da se podhlajena voda ob prvi priliki spremeni v led in pri tem odda latentno toploto strjevanja. Kaj se zgodi, ko podhlajen dež pade na tla? To je odvisno od temperature predmeta, na katerega pade podhlajen dež, potem od temperature podhlajene vode v kapljicah dežja in ne nazadnje tudi od velikosti kapljic. Če je podlaga dovolj mrzla, kapljice dovolj majhne in lepo podhlajene, potem take kapljice pri dotiku s podlago primrznejo (skoraj) takoj. Pri nas se ta način takojšnjega primrzovanja ob času žleda povečini ni dogajal. Upoštevati je treba, da podhlajena kapljica pri stiku s podlago pri primrzovnju odda latentno toploto strjevanja, ki ogreje okolico trka, torej tudi kapljico samo. Tako del kapljice ne zmrzne in polzeča voda v zraku s temperaturo malo pod 0 oC zmrzne šele čez čas, pa še to ne vsa. Svojevrstne oblike ledenih sveč, ki so visele z vseh mogočih robov, žic in vej, nam potrjujejo, da so podhlajene kaplje ob dotiku s predmeti le delno primrznile in da so sveče nastajale nekaj dlje časa – pa še voda se je cedila z njih. Tudi podatek o višini padavin za čas žleda (Postojna 165 mm, Logatec 229 mm) v primerjavi z debelino ledene plošče na vodoravni podlagi (od 50 do 90 mm) kaže, da se je v led spremenila le dobra tretjina, morda slaba polovica od vseh zapadlih padavin. Še dobro smo jo odnesli! 9 Mednarodna konferenca / International Conference Igor Mezgec 3 LEDENE OBLOGE NA DREVJU IN DALJNOVODIH Padavine merimo v litrih vode na kvadratni meter vodoravne površine. En liter vode tako tvori plast vode z debelino en milimeter. Ker je gostota vode 1 kg/liter sledi, da je številsko izražena množina padavin v milimetrih enaka masi vode v kilogramih (še vedno na površini m2). Gostota ledu je le malenkost manjša od gostota vode, zato smemo brez zadržkov reči: kolikor milimetrov ledu se je nabralo na neki površini, tolikšna je približno tudi masa ledu na tej površini, izražena v kilogramih. Poglejmo s ptičje perspektive lepo raščeno iglasto drevo, na primer smreko (slika 5). Vidimo bolj ali manj okroglo projekcijo vej in krošnje smreke na tleh. Mirno privzamemo, da se je na površino projekcije vej usedel žled. Če na tleh poleg drevesa namerimo 70 mm ledu, se na smreki s premerom krošnje 8 m in površino 50 m2 nabere 3 do 4 tone ledu. Ker je polzeča voda primrzovala tudi na veje v notranjosti krošnje, je lahko ocena mase ledu na smreki še večja, recimo 5 ton. Torej, kar nekaj. Na žicah daljnovodov so namerili obloge ledu s premerom celo do 15 cm. Kratek račun pokaže, da se je na metru dolžine vodnika z debelino 3 cm nabralo do 15 kg ledu, kar je več kot 10kratna masa vodnika samega. Varnostni faktor za dodatno »zimsko obremenitev« vodnikov na daljnovodih je v naših krajih menda od 2 do 5. Ni čudno, da je zato žled potrgal toliko žic. Stebri daljnovodov pa so se lomili in zvijali zaradi neravnovesja sil, ki so nastopila po pretrganju vodnikov. VIRI [1] Sneg, žled in padavine od 30. januarja do 7. februarja 2014 (ARSO, Ljubljana, 2014) [2] Towards predicting high-impact freezing rain (ECMWF Newsletter No. 141, 2014) 10 Mednarodna konferenca / International Conference Igor Mezgec Slika 1. Vremenska slika nad Evropo 1. februarja 2014 . [1] Slika 2. Navpična sondaža nad Ljubljano 2. februarja zgodaj zjutraj. Med 1300 m in 1900 m je bila plast zraka s temperaturo nad 0oC, spodaj je bil zrak izrazito hladnejši. [1] 11 Mednarodna konferenca / International Conference Igor Mezgec višina ***** ***** ***** ***** ***** ***** ***** ***** ***** ***** višina ***** ***** ***** ***** ***** ***** O O * * O OO * (a) (b) OO*O O - 5oC 0oC - 5oC 0oC višina ***** ***** ***** O O O * * O O O * * •••••• •••••• •••••• višina ***** ***** O O O * * O OO * (c) (d) OOOO õõõõ õõõõ õõõõ õõõõõ - 5oC 0oC - 5oC 0oC Slika 3. Temperaturni potek z višino v ozračju za različne vrste zimskih padavin: a) sneženje do tal, b) dež ali dež s snegom, c) zrnat sneg, ledena zrna, d) podhlajen dež. Shema prirejena po [2]. 12 Mednarodna konferenca / International Conference Igor Mezgec voda voda + led Slika 4. Možna stanja vode pri ohlajanju pod temperaturo ledišča. 0oC podhlajena voda Slika in in njena navpična projekcija na na Slika4.5.Smreka Smreka njena navpična projekcija vodoravno vodoravnopodlago. podlago. 13 KAKŠNA JE POVEZAVA MED GOZDNIM RASTIŠČEM IN POŠKODOVANOSTJO DREVJA ZARADI ŽLEDA? HOW DOES A SITE CORRELATE WITH GLAZE DAMAGE IN FORESTS? Aleksander Marinšek1,2 1 Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, SI-1000 Ljubljana, Slovenija 2 Višja strokovna šola, Ljubljanska cesta 2, SI-6230 Postojna, Slovenija [email protected] POVZETEK Žled je v naših gozdovih pogosta in ena glavnih naravnih motenj, ki močno vpliva na dinamiko gozdne vegetacije in funkcije gozdov. Poškodovanost zaradi žleda ponavadi povzroča zmanjšano vrednost lesa in ima negativne ekonomske posledice za gozdarstvo in lastnike prizadetih gozdov. Zmanjšuje tudi vrednost gozdov, ki služijo kot zatočišča divjadi in so habitati rastlinskih in živalskih vrst (Rhoades, 1995). Posredno se zaradi žleda povečuje tudi dovzetnost gozdnega drevja za različne bolezni in škodljivce. Med 31. januarjem in 5. februarjem 2014 je Slovenijo prizadel močan žled. Pojav ni bil izjemen le zaradi časa trajanja in prostorske razširjenosti, temveč tudi zaradi obsega škode, ki jo je povzročil znotraj in zunaj gozdnega prostora (Sinjur et al. 2014). Škoda je bila tolikšna zaradi kombinacije žleda, snegoloma in predhodnega deževja, ki je razmočil in zmehčal gozdna tla. Najbolj pogost je bil na nadmorskih višinah med 500 in 1200 m nadmorske višine (Veselič et al. 2014). Žled je na 601.900 ha poškodoval gozdne sestoje na različnih rastiščih v katerih se gospodari na različne načine. Stopnje poškodovanosti gozdnega drevja pa ne povzroča le žledenje samo, temveč nanjo posredno vplivajo tudi drugi dejavniki. V prispevku skušamo odgovoriti na vprašanje kako različna gozdna rastišča vplivajo na vrsto in obseg škode gozdnega drevja, ki ga povzroči žled. Glede na naša opazovanja na terenu predvidevamo, da se poškodovanost dreves (izruvanost, izvaljenost, prelomi...) na različnih matičnih podlagah in tipih tal značilno razlikujejo. Ključne besede: gozd, žled, poškodbe dreves, gozdna tla, gozdno rastišče 14 Aleksander Marinšek Mednarodna konferenca / International Conference ABSTRACT Glaze has been one of the main and frequent natural disturbances in our forests and has a significant impact on forest vegetation dynamics and forest functions. Damage caused by glaze can hinder timber production and exert huge economic effects on forest industries and forest owners. It reduces a value of timber and value of forests as wildlife refuges and habitats (Rhoades, 1995). Consequently, it also increases susceptibility to disease and pests infestation. Between 31 January and 5 February 2014 the ice storm hit Slovenia and caused tremendous and serious damage in Slovenian forests. This kind of weather phenomenon was not exceptional only by the duration and the extent, but also by the amount of damage inside and outside of the forests (Sinjur et al. 2014). The damage was caused due to the combination of glaze, snow break and preliminary rainfall that soaked and softened the forest soil and it was mainly present at altitudes between 500 and 1200 m.a.s.l. (Veselič et al. 2014). Due to such an intensity and huge spatial frame of the glaze impact (601,900 ha of forests (Veselič et al. 2014)), many types of forests on various sites and of various management practices were affected. It is not only the amount of ice/glaze causing damage on trees, but there are also other factors causing damage. According to the published literature following factors influence the degree and type of glaze damage: weather conditions, stand density and vertical structure, tree height and diameter, management practices, tree species, species composition, age of a stand, wood characteristics, topography, altitude, inclination and aspect of slope, geology, site and soil characteristics (Warrillow and Mou, 2003; Bragga et al., 2003; Jakša, 2007; Saje, 2014,). Our research question was focused on how soil and site characteristics (including parent material) are correlated with glaze damage in the forests. At first glance, regarding only our early observations in the field, we found out that trees in the sites with non-carbonate parent material were uprooted and toppled, while on the shallow carbonate soils damaged tree crowns prevail. Key words: forest, glaze, sleet, tree damage, forest soil, forest site 15 Aleksander Marinšek Mednarodna konferenca / International Conference 1 UVOD Skupna lastnost motenj v gozdnem ekosistemu je, da moteče vplivajo na zgradbo gozdnih ekosistemov in na tokove snovi in energije v njih. Motnja je na splošno katerikoli dogodek v času, ki zmoti ekosistem, življenjsko skupnost ali populacijsko strukturo in spremeni vire, razpoložljivost substrata ali fizično okolje (Picket in White, 1985). Motnje po mnenju istih avtorjev lahko delimo po intenzivnosti na akutne in kronične, po časovnem trajanju na kratkotrajne in dolgotrajne, po predvidljivosti na predvidljive (ciklične) in nepredvidljive. Po poreklu jih delimo na naravne, antropogene in kombinirane, ter po prostorskem obsegu na globalne, regionalne, krajinske, ekosistemske in mikrorastiščne. Žled je naravni pojav, ki povzroča gospodarsko škodo, zato ga uvrščamo med naravne, abiotske motnje gozdnega ekosistema, ki jih ni mogoče preprečiti. Poškodovanost gozdnega drevja zaradi žleda ponavadi povzroči zmanjšano vrednost lesa in ima negativne ekonomske posledice za gozdarstvo in lastnike prizadetih gozdov. Zmanjšuje tudi vrednost ekosistemov, ki so habitati rastlinskih in živalskih vrst (Rhoades, 1995). Posredno se zaradi tega povečuje tudi dovzetnost za razne bolezni in škodljivce gozdnega drevja. V primeru žledenja, ki je med 31. januarjem in 5. februarjem leta 2014 prizadel Slovenijo, lahko skorajda govorimo cikličnem, nepredvidljivem in glede na prostorski obseg širšem regionalnem pojavu. Pojav ni bil izjemen le zaradi časa trajanja in prostorske razširjenosti, temveč tudi zaradi obsega škode, ki jo je povzročil znotraj in zunaj gozdnega prostora (Sinjur in sod. 2014). Škoda je bila tolikšna zaradi kombinacije žleda, snegoloma in predhodnega deževja, ki je razmočil in zmehčal gozdna tla. Žled je na 601.900 ha poškodoval različna gozdna rastišča in različne tipe gozdov v katerih se gospodari na različne načine (Veselič in sod. 2014). Vrste in stopnje poškodovanosti gozdnega drevja pa ne povzroča le količina žleda, temveč nanjo posredno vplivajo tudi drugi dejavniki. Glede na objavljene študije vplivajo na stopnjo in vrsto poškodb, naslednji dejavniki: vremenske razmere, gostota sestoja, vertikalna sestojna struktura, starost sestoja in dreves, drevesna višina, premer dreves, razmerje med višino in premerom, vrastni kot vej, prejšnje poškodbe dreves, velikost in stopnja asimetričnosti krošenj, bolezni gozdnega drevja, gozdnogojitveni sistem, drevesne vrste in nenazadnje relief terena, nagib, geološka podlaga, globina tal, skalovitost, kamnitost, vlažnost in tip tal (Warrillow in Mou, 2003; Bragg in sod, 2003; Papež, 2005; Bleiweis, 1983; Jakša, 2007; Saje, 2014,). 16 Aleksander Marinšek Mednarodna konferenca / International Conference 2 POVEZAVA MED GOZDNIM RASTIŠČEM IN ŠKODO ZARADI ŽLEDA Pomembna značilnost vsake biocenoze, oziroma življenjske skupnosti živih bitij (rastlin in živali), ki naseljuje določen prostor, je rastišče. To je celokupnost življenjskih pogojev, ki obkrožajo neko rastlino ali rastlinsko združbo. Rastišče določajo matična podlaga, tip gozdnih tal, vodni režim, klima, ter oblikovanost zemeljskega površja oz. relief. Gozdna tla omogočajo rastlinam rast, gozdu pa produkcijo biomase. Slovenija je reliefno, klimatsko in posledično tudi rastiščno zelo raznolika, njena lega pa je na stičišču štirih velikih evropskih geografskih enot: Alp, Panonske regije, Dinarskega gorstva in Sredozemlja. Zaradi tega so določena območja bolj podvržena naravnim ujmam kot druga. Žledolomi so najpogostejši v jugozahodni Sloveniji (Saje, 2014), izraziteje na visokem krasu in ob njegovem obrobju ter zunanji Primorski oziroma submediteranski Sloveniji (Perko in Pogačnik, 1996). Glede pogostnosti žledenja se je izkazalo, da se je v zadnjih osemnajstih letih, od leta 1995 do 2012, žled lokalno in z različno intenziteto pojavljal vsako leto (ZGS, 2014). Zaradi žleda je bilo v tem obdobju saniranega 72.000 m3 lesa/leto. Poljanec in sod. (2014) ugotavljajo, da žledolomi povzročijo 7,6 % sanitarnega poseka, oziroma 2,8 % od evidentiranega poseka. Najpogostejše poškodbe, ki nastanejo zaradi žledoloma, pa tudi snegoloma in vetroloma na gozdnem drevju so: lomljenje posameznih vej, odlomi vrhov dreves (predvsem pri iglavcih), izruvanje in odlom drevesa ter prelom debla (Slika 1). Pri izruvanju se drevo podre skupaj s koreninskim sistemom. Za odlom drevesa štejemo prelom drevesa v višini panja ali do višine 2 m od tal. O prelomu debla pa govorimo takrat, ko se deblo prelomi nad višino 2 metrov nad tlemi (Jakša in Kolšek, 2009). Drevesa so zmožna preživeti tudi znatne poškodbe krošnje in postopoma obnoviti asimilacijski aparat, vendar pa je priraščanje v tem času oslabljeno (Irland, 2000). Slika 1: Vrste najhujših poškodb na drevju, ki nastanejo zaradi naravnih ujm (po Jakša in Kolšek, 2009). 17 Aleksander Marinšek Mednarodna konferenca / International Conference Namen našega prispevka je orisati glavne povezave med gozdnimi tlemi in rastišči ter stopnjo oziroma vrsto poškodb gozdnega drevja oz. sestoja. Glede na sestojno zgradbo, količino žleda in zgodovino sestoja, se škoda v sestojih giblje od majhne in točkovne pa vse do popolne poškodovanosti odraslih dreves v sestoju. Pri žledu nižje intenzivnosti so poškodbe omejene na lomljenje posameznih vej, pri močnejšem žledu pa nastajajo večje poškodbe drevja (Jakša in Kolšek, 2009), kot so prelomi, odlomi in izruvanje celega drevesa (Slika 1). Po močnejšem žledolomu, v kombinaciji s snegolomom, ki se je zgodil pozimi 1996/97 in poškodoval približno 8 % slovenskih gozdov, Jakša (1997) ugotavlja, da so bili najbolj prizadeti sestoji ob pobočjih jarkov, gozdnem robu in ob infrastrukturnih objektih v gozdu. Proti poškodbam, ki jih povzroča žled pa so najbolj odporni starejši sestoji in sestoji na grebenastih in prisojnih legah (Papež, 2005). Glede na drevesno vrsto listavcev, so bili po podatkih ZGS (2014) zaradi žleda med leti 1995 in 2012 najbolj poškodovani: črni gaber, mali jesen, siva jelša, črna jelša in breza. Sestoji listavcev so najbolj prizadeti na strmih pobočjih in rastiščih s plitvimi tlemi (Jakša, 1997). Kar se tiče iglavcev, pa Jakša (1997) ugotavlja, da starejšim iglavcem žled predvsem lomi vrhove, v primeru prisotnosti razmočenih tal in/ali močnejšega vetra pa jih tudi izruje. Zagotovo na stopnjo in vrsto poškodbe ne vpliva le en dejavnik, temveč gre ponavadi za kombinacijo in sinergijo večih dejavnikov, ki vplivajo na stopnjo poškodovanosti v okviru določenega rastišča. Na nekem rastišču z enako matično podlago, globino tal, naklonom, ekspozicijo idr., so lahko poškodbe veliko večje v sestojih, ki niso negovani, ali pa so pregosti ter imajo (pre)visoko dimenzijsko razmerje med višino drevesa in prsnim premerom. Sestoji so slabo odporni na vetrolome, snegolome in žledolome še nekaj let po redčenju zaradi vrzelastih in rahlih sklepov krošenj. Zaradi tega lahko pride v primeru žledu (ali drugih ujm) do zaporednega podiranja dreves, oz. domino učinka (Saje, 2014). Za vrste poškodb, ki jih povzroča žled, lahko potegnemo analogijo iz poškodovanosti zaradi vetrolomov, kjer je poškodovanost odvisna od hitrosti vetra, v primeru žleda pa njegove količine na drevju, oblike terena, vrste in stanja tal, predvsem v povezavi z vodo, drevesno vrsto, razvojno fazo sestoja, obliko krošnje ter obliko sestoja in zarasti. Uklonska sila, ki deluje na drevo v primeru vetra, žleda ali pa celo kombinacija obojega je lahko tako velika, da lahko izruje ali zlomi še tako dobro ukoreninjeno ali debelo drevo (Jakša in Kolšek, 2009). Vseeno pa pri zmernih jakostih žledenja na stopnjo in vrsto poškodb vplivajo tudi lastnosti rastišča. Stanje zemljišča močno vpliva na možnost, da bo drevo izruvalo. Možnost izruvanja narašča z razmočenostjo zemljine v katero drevo korenini (Jakša in Kolšek, 2009; Irland, 2000). Ravno razmočena in zmehčana gozdna tla so bila značilna za katastrofalen žled v letu 2014 in so 18 Aleksander Marinšek Mednarodna konferenca / International Conference povečala poškodovanost gozdnega drevja zaradi izruvanja in izvaljenja celih dreves. Iz vidika ekosistema povzroča ruvanje večje motnje v delovanju ekosistema, saj se s skupaj z izruvanim drevesom, na območju kjer je koreninilo, uniči tudi rastišče. Tako nastanejo krožnikaste poškodbe tal, ki lahko dolgotrajno zmanjšajo, poškodujejo ali celo uničijo rastišče. Kadar pa je zemljišče suho ali zmrznjeno, pa narašča verjetnost preloma drevesa. Tveganje preloma povečuje tudi okuženost drevja s patogenimi glivami (Jakša in Kolšek, 2009), ter stare poškodbe debel. Ena od lastnosti gozdnega rastišča je nadmorska višina. Irland (2000) je za ameriške razmere dokazal, da se z nadmorsko višino značilno povečuje tudi količina žleda na drevju. Dejstvo, da topografija pomembno vpliva na povečevanje škode zaradi žledu ugotavljajo tudi drugi raziskovalci (Boerner in sod, 1988;Walker in Oswald, 2000; Pasher in King, 2006). Še posebej, če so višje lege bolj nagnjene k pojavu žledenja. Lokalno je lahko v višjih legah žledenje bolj intenzivno kot v nižjih predelih zaradi nižjih temperatur zraka in obilnejših padavin. Prav tako je kopičenje žleda povezano z nebesno lego rastišča. Po eni strani so ekološke razmere na rastiščih, ki se pojavljajo na različnih ekspozicijah različne, po drugi strani pa so rastišča na določenih ekspozicijah lahko bolj izpostavljene nizkim temperaturam in močnejšim vetrom, kar se zagotovo rezultira v večjem obsegu in stopnji poškodovanosti sestojev (Nicholas in Zedaker, 1989; Lafon in sod., 1999; Warrillow in Mou, 1999). Tudi izpostavljenim višjim predelom pobočij grozi večja škoda zaradi žledoloma – ravno zaradi močnejših vetrov (Rhoads in sod. 2002). Isti avtorji navajajo, da do večje škode prihaja na strmejših terenih, ob vodotokih in na dnu dolin, kar pripisujejo fini teksturi tal in globini koreninjenja. Lafon (2004) je z logističnim regresijskim modelom predvidel, da na blagih terenih prihaja predvsem do poškodb krošenj, medtem ko se z večanjem nagiba terena povečuje verjetnost resnejših poškodb dreves (prelomi debla in izrutje celega drevesa). Nagnjenost terena botruje tudi k temu, da drevje, predvsem na osojnih pobočjih, razvije asimetrično krošnjo. Enostranska obtežitev zaradi velike količine žleda lahko posledično pripelje do zloma dela ali celotne drevesne krošnje (Rebertus in sod., 1997; Seischab in sod., 1993)). Seischab in sod. (1993) so v raziskavi v Severni Ameriki prišli do zaključka, da je bilo v različnih gozdnih združbah najbolj prizadeto drevje iz gozdnega roba in drevje na strmih terenih, predvsem na vzhodnih in severnih ekspozicijah. Proulx in Greene (2001) sta z raziskavo dokazala, da so se robna drevesa in drevesa na strmih terenih zaradi žleda upognila ali prelomila v smeri, ki jo je diktirala asimetrična krošnja. Do podobnih ugotovitev sta prišla tudi Warrillow in Mou (1999) in sicer, da se največje škode pojavljajo na strmih terenih z vzhodno ekspozicijo. 19 Aleksander Marinšek Mednarodna konferenca / International Conference Tudi posebna rastišča so lahko vzrok za povečano frekventnost pojavljanja žledu. To so rastišča, kjer se zajezi hladen zrak, oziroma rastišča, kjer zastajajo žepi hladnega zraka (Lafon in sod. 1999; Walker in Oswald, 2000). Dejstvo, da lokalna topografija igra pomembno vlogo, so izpostavili tudi kanadski raziskovalci Kerry in sod. (1999). Za območja, kjer je pogostnost žledenja večja, so posebej izpostavili doline v katere je ujet hladen zrak. Njihova raziskava je pokazala tudi, da se škoda zaradi žleda lokalno spreminja, odvisna pa je predvsem od sestave drevesnih vrst, režima gospodarjenja z gozdom, nagiba terena in ekspozicije rastišča. Do podobnih ugotovitev so prišli Rebertus in sod. (1997) v Missouriju. Ugotovili so, da je odstotek poškodovanosti dreves višji na bolj mezičnih (zmerno vlažnih) rastiščih, ter, da so dna dolin bolj občutljiva na žled. Predvsem zaradi zadrževanja hladnega zraka ter osojnih leg, zaradi katerih se žled na drevju obdrži dalj časa. Warrillow in Mou (1999) pa v primeru gorskega predela Apalačev nasprotno ugotavljata, da je bilo najmanj škode zaradi žledu na vznožju in dnu dolin. 3 ZAKLJUČEK Določene lastnosti rastišč (npr. naklon terena) vplivajo na poškodovanost gozdnega drevja zaradi žleda v vseh primerih raziskav približno enako. Po drugi strani pa za določene dejavnike rastišč in drevesnih sestojev raziskovalci ugotavljajo tudi nasprotujoče si rezultate študij (listavci-iglavci, topografija...). To kaže na dejstvo, da najbolj dovzetna vrsta za poškodbe po žledu v eni topografski kategoriji morda ni najbolj dovzetna v drugi (Warrillow in Mou, 1999). Žledenja na daljši časovni rok ne moremo napovedati in še manj preprečiti. Tudi škodo, ki jo povzročajo ujme naravnim ekosistemom je enako težko kvantificirati in interpretirati zaradi kompleksnosti dejavnikov. Čeprav sodoben pogled na motnjo razumemo kot bistveni sestavni del naravnih procesov, pa škodo zaradi žleda in ostalih naravnih ujm lahko omilimo s poznavanjem kritičnih makro- in mikro-območij in rastišč, na katerih je pogostnost in intenzivnost žledenja visoka. Zato moramo z gozdovi na takih območjih in rastiščih gospodariti prilagojeno. Gozdnogojitveni ukrepi morajo biti specifični za posamezna rastišča in drevesne vrste. Priporočljivo je uravnavanje primerne vrstne sestave, gostote, krepitev stabilnosti sestojev, premišljena izbira drevesnih vrst za sadnjo, ipd. Vsekakor pa je zaradi vse bolj pogostih in intenzivnejših naravnih ujm biti nanje pripravljen. Predvsem z izdelavo metodologije najbolj optimalnega ocenjevanja škode, načrtom sanacije poškodovnih sestojev ter z dolgoročnim spremljanjem zdravstvenega stanja gozdov. 20 Aleksander Marinšek Mednarodna konferenca / International Conference REFERENCE Boerner, R.E.J., Runge, S.D., Cho, D.S., Kooser, J.G. 1988. Localized ice storm damage in an Appalachian Plateau watershed. Am. Midl. Nat. 119: 199–208. Bragg, D.C., Shelton, M.G., Zeide, B. 2003. Imapacts and management implications of ice storms on forests in the southern United States. Forest Ecology and Management 186: 99– 123. Irland, L.C. 2000. Ice storms and forest impacts. The Science of the Total Environment 262: 231–242. Jakša, J. 1997. Posledice snežnih in ledenih ujm v slovenskih gozdovih v zimah 1995/96 in 1996/97. Gozdarski vestnik 55 (5-6): 263–274. Jakša, J., Kolšek, M. 2009. Naravne ujme v slovenskih gozdovih. Ujma, 23: 72–81. Lafon, C.W., Graybeal, D.R., Orris, K.M., 1999. Patterns of ice accumulation and forest disturbance during two ice storms in southwestern Virginia. Phys. Geogr. 20, 97–115. Lafon, C.W. 2004. Ice-storm disturbance and long-term forest dynamics in the Adirondack Mountains. Journal of Vegetation Science 15: 267-276. Nicholas, N.S., Zedaker, S.M., 1989. Ice damage in spruce-fir forests of the Black Mountains, North Carolina. Can. J. For. Res. 19, 1487–1491. Papež, J. 2005. Motnje in dinamične spremembe vegetacije v gozdni krajini. Gozdarski vestnik 63 (2): 68-78, 91–98. Pasher, J., King, D.J. 2006: Landscape fragmentation and ice storm damage in eastern ontario forests. Landscape Ecology 21: 477–483. Perko, F., Pogačnik, J. 1996. Kaj ogroža slovenske gozdove?Ljubljana, Zveza gozdarskih društev Slovenije: 183 str. Pickett, S.T.A. White, P.S. 1985. Patch Dynamics: A Synthesis. V: The Ecology of Natural Disturbance and Patch Dynamics, Academic Press, New York: str. 371–384. Poljanec, A., Ščap, Š., Bončina, A. 2014. Količina, struktura in razporeditev sanitarnega poseka v Sloveniji v obdobju 1995-2012. Gozdarski vestnik 72 (3): 131–-147. Proulx, R.J., Greene, D.F., 2001. The relationship between ice thickness and northern hardwood tree damage during ice storms. Canadian Journal of Forest Research 31: 1758– 1767. Rebertus, A.J., Shifley, S.R., Richards, R.H., Roovers, L.M. 1997. Ice Storm Damage to an Old-growth Oak-hickory Forest in Missouri. American Midland Naturalist 137 (1): 48–61. 21 Aleksander Marinšek Mednarodna konferenca / International Conference Rhoades, R. W., 1995. Succession in a mature oak forest in southwest Virginia. Castanea 60 (2): 98–106. Saje, R. 2014. Žledolomi v slovenskih gozdovih. Gozdarski vestnik 72 (4): 204–211. Seischab, F.K., Bernard, J.M., Eberle, M.D. 1993. Glaze storm damage to western New York forest communities. Bulletin of the Torrey Botanical Club 120(1): 64–72. Sinjur, I. et al. 2014. Ice storm in Slovenia in January and February 2014 – Spatial and temporal variability in weather across the dinaric Landscapes in Slovenia. Gozdarski vestnik 72 (7-8): 299–310. Walker, L.C., Oswald, B.P., 2000. The Southern Forest: Geography, Ecology, and Silviculture. CRC Press, New York. Warrillow, M., Mou, P. 1999. Ice storm damage to forest tree species in the ridge and valley region of southwestern Virginia. Journal of the Torrey Botanical Society 126(2): 147–158. ZGS, 2014. Timber - podatkovna zbirka o poseku gozdnega drevja. Zavod za gozdove Slovenije, 1995-2013. [online]. Dostopno na: http://www.zdravgozd.si/sanitarni_analiza.aspx 22 ŽLEDOLOM V LETU 2014 NA POSTOJNSKEM GGO IN SANACIJA NJEGOVIH POSLEDIC ICE STORM IN 2014 IN POSTOJNA FOREST MANAGEMENT REGION AND SANITATION OF ITS CONSEQUENCES Anton Smrekar, univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, OE Postojna, Vojkova 9, 6230 Postojna [email protected] IZVLEČEK Gozdovi postojnskega GGO so bili med najbolj prizadetimi po katastrofalnem žledolomu v januarju in februarju 2014. Žled debeline tudi do 9 cm je poškodoval 75 % gozdov v območju (slabih 60.000 ha) in povzročil ogromno škodo. Skupna ocenjena količina lesne mase za posek znaša skoraj 2,1 mio m3 (22 % ocene za Slovenijo) in je za petkrat večja kot znaša letni možni posek za leto 2013. Ocenjena škoda znaša 42 mio EUR. Zaprtih je bilo 830 km gozdnih cest v območju in najprej je bilo potrebno vzpostaviti njihovo prevoznost. V nadaljevanju je Zavod za gozdove Slovenije izvajal aktivnosti za čimprejšnjo in čim varnejšo sanacijo posledic žledoloma ter strokovno usmerjal lastnike gozdov. Pomembno je dobro sodelovanje vseh pristojnih institucij in posameznikov in ustrezno obveščanje javnosti. Izdelan je bil Načrt sanacije. V letu 2014 je bilo posekane 37 % poškodovane lesne mase (765.000 m3) glede na oceno lesne mase za posek, pri iglavcih 56 % in listavcih 18 %. Ključne besede: žledolom, gozdovi postojnskega GGO, ogromna škoda, načrt sanacije, izvedba sanacije ABSTRACT Forests of Postojna forest management region were among the most damaged by catastrophical ice storm which hit Slovenia between 30 of January and 10 February 2014. The thickness of ice was up to 9 cm. Ice storm caused a lot of damages on 75 % of forest in region (almost 60.000 ha). Estimated amount of damaged wood for cutting is almost 2,1 mio m3 (22 % of estimation for Slovenia) and is five times higher than possible cutting for the year 2013. Estimated damage is 42 mio EUR. There were 830 km of closed forest roads after ice storm, which needed to be 23 Mednarodna konferenca / International Conference Anton Smrekar opened first. Slovenia forest service also implemented activities for fast and safe sanitation of ice storm consequences and gave expert guideness to forest owners. Excelent cooperation between all institutions and individuals is very important and so is giving proper information to the public. Sanitation plan was made. About 37 % of damaged wood (765.000 m3) was cut in the year 2014 according to the estimation, 56 % of conifers and 18 % of broadleaves. Key words: ice storm, forest of Postojna forest management region, huge damage, sanitation plan, realization of sanitation 1 UVOD Gozdovi so največje naravno bogastvo Notranjske. Kvalitetno opravljajo vrsto ekoloških in socialnih funkcij in so gospodarsko zelo pomembni. Osrednjo hrbtenico sestavljajo gozdovi visokih kraških planot Snežnika, Javornikov ter Hrušice in Nanosa, ki s svojo strnjenostjo in nenaseljenostjo predstavljajo največje gozdne komplekse v osrednji in zahodni Evropi. Njihova velika raznolikost in ohranjenost nudi ugodne življenjske pogoje številnim živalskim vrstam s poudarkom na velikih zvereh. Z gozdovi se je v postojnskem gozdnogospodarskem območju načrtno gospodarilo več kot sto let, s spoštovanjem naravnih procesov in večnamenskosti. V nadaljevanju navajam nekaj osnovnih podatkov za gozdove GGO Postojna (leto 2013). - Površina območja 107.326 ha - Gozdnatost 74 % - Lastnikov gozdov 15.000 - Gozdnih posesti 10.176 - Zasebnih gozdnih parcel 50.000 - Povprečna zas. gozdna parcela 0,95 ha Preglednica 1: Površina, lesna zaloga in prirastek gozdov na Postojnskem GGO Površina Lesna zaloga (m3/ha) Letni prirastek (m3/ha) Lastništvo (ha) Igl. List. Skupaj Igl. List. Skupaj Državni 31.177 178 155 333 3,7 3,5 7,2 G.gozdovi lokalnih 689 142 90 232 4,9 2,5 7,4 skupnosti Zasebni 47.592 146 134 280 3,9 3,3 7,2 gozdovi Vsi gozdovi 79.458 158 142 300 3,8 3,4 7,2 skupaj Sestava lesne zaloge po drevesnih vrstah: Smreka 21%, Jelka 26%, Ost. igl. 5%, Bukev 36%, Hrasti 2%, Plem. list. 5%, Ost. list. 4%. 24 Mednarodna konferenca / International Conference Anton Smrekar Preglednica 2: Letni možni posek in realizacija sečnje na Postojnskem GGO Skupaj vsi gozdovi (v bruto 1.000 m3) Iglavci Listavci Skupaj Leto Načrt Sečnja Načrt Sečnja Načrt Sečnja 1996 137,6 120,1 66,2 48,3 203,8 168,4 2001 149,6 135,0 98,9 64,6 248,4 199,6 2006 184,4 187,0 137,7 104,7 322,0 291,7 2011 235,0 172,2 166,8 132,1 401,8 304,3 2012 245,5 209,0 172,9 115,1 418,4 324,1 2013 249,3 257,3 174,0 109,7 423,3 367,0 1996 = 100 181,2 214,2 262,8 227,1 207,7 217,9 Gozdovi Postojnskega GGO razmejujejo mediteranski del Slovenije od njene notranjosti in tu prihaja do pogostega menjavanja hladnejših in toplejših zračnih mas in burnega vremenskega dogajanja. Posledično je tudi prizadetost gozdov območja po različnih naravnih ujmah pogosta z veliko povzročeno škodo. Prav žledolom je naravna ujma, ki je gozdove visokih kraških planot in predvsem njihovih obrobij v preteklosti že večkrat poškodovala z različno jakostjo in prostorsko razporeditvijo. Prvi doslej znani zapisi o velikem žledolomu v območju, in sicer na pivškem, segajo v leto 1900, ko najdemo opis v publikaciji Dom in Svet (Saje, 2014). Sledili so mu številni drugi, do katastrofalnega žledoloma ob koncu januarja 2014, ki je poškodoval gozdove širom Slovenije, z največjo intenziteto pa prav notranjske gozdove. 25 Mednarodna konferenca / International Conference 2 Anton Smrekar ŽLEDOLOM NA POSTOJNSKEM GGO Slika 1: Posledice žledoloma v gozdovih v bližini Bukovja (Foto: Špela Habič) V času od 30. januarja do 10. februarja 2014 je gozdove postojnskega GGO prizadel žledolom na površini in z jakostjo kot je ni zabeležene niti v najstarejših kronikah. Uničujoča je bila kombinacija žledoloma, snegoloma in velike razmočenosti tal. Še posebno močno so bili prizadeti gozdovi pivške kotline z obrobjem, kjer je pričelo žlediti že 30. januarja, širše območje postojnskih vrat ter večji gozdni predeli v občinah Cerknica in Loška dolina, kjer je začelo žlediti dan pozneje. Bolj ali manj so, z izjemo GGE Mašun, ostali nepoškodovani le gozdovi v Občini Il. Bistrica in tisti v najvišjih ter posameznih zatišnih legah. Žled je namreč segal ponekod celo do 1.150 metrov nadmorske višine, povzročil pa je poškodbe tudi v sestojih, kjer ga ni bilo v znani preteklosti (kot npr. v Leskovi dolini). V najhuje prizadetih predelih je debelina ledu dosegla med 6 in 9 cm, kar je seveda povzročilo še posebno obsežne poškodbe in veliko škodo. 26 Mednarodna konferenca / International Conference Anton Smrekar Slika 2: Po žledu poškodovan bukov sestoj pod vasjo Dolenje Poljane na KE Stari trg (Foto: Frenk Prelec) Slika 3: Karta poškodovanosti gozdov na postojnskem GGO po žledolomu 30.1. – 10.2.2014 27 Mednarodna konferenca / International Conference Anton Smrekar Preglednica 3: Površina poškodovanih gozdov in ocena lesne mase za posek Poškodovana Ocena lesne mase za posek površina (v bruto 000 m3) Ocena lesne mase za posek glede na lesno zalogo (%) Lastništvo (ha) Igl. List. Skupaj Igl. List. Skupaj Državni 20.140 489 244 733 8,8 5,0 7,1 gozdoviin Zasebni 39.220 544 791 1.335 7,8 12,4 10,0 občinski g. Vsi gozdovi 59.360 1.033 1.035 2.068 8,2 9,2 8,7 skupaj Žledololom je bolj ali manj poškodoval 81 % zasebnih gozdov, kamor smo zaradi njihove majhne površine priključili še gozdove lokalnih skupnosti ter 65 % državnih gozdov, skupno 75 % gozdov v območju. Na površini približno 7.000 ha, oz. 12 % površine poškodovanih gozdov, so bile ugotovljene najvišje stopnje poškodovanosti in sicer je potrebno v teh sestojih posekati nad 30 % lesne zaloge. Zelo hitro po žledolomu so bili določeni kriteriji, ki so določali stopnjo poškodovanosti drevja predvidenega za posek. Tako ocena lesne mase za posek vključuje drevje, ki ima močno poškodovane krošnje in sicer več kot 1/3 polomljene krošnje pri iglavcih in več kot 80 % poškodovane krošnje pri listavcih, prilagojeno sestojnemu stanju, usmeritvam in ciljem ter problematiki varstva gozdov. Seveda je v oceno za posek vključeno tudi vse izruvano in močno nagnjeno drevje. Skupna količina lesne mase za posek znaša skoraj 2,1 mio m3, to je 22 % ocenjene lesne mase za posek v celotni Sloveniji. Delež lesne mase iglavcev za posek znaša v območju 50 %. Na državne gozdove odpade 35 % lesne mase za posek, kjer bolj prevladujejo iglavci, v zasebnih gozdovih bolj prevladujejo listavci. V povprečju bi bilo potrebno zaradi žledoloma posekati približno 35 m3 drevja/ha vseh poškodovanih gozdov. Ocenjena lesna masa za posek je glede na letni možni posek iz leta 2013 večja za 4,9 krat, glede na realizirani posek iz istega leta, ki je bil tudi največji v obdobju delovanja ZGS, pa večja za 5,6, krat. Poseben problem je predstavljala neprevoznost gozdnih cest zaradi padlega drevja oz. delov krošenj ali drugih poškodb cest. Velja posebej izpostaviti, da je bilo takoj po žledolomu kar 70 % dolžine gozdnih cest v območju zaprtih za promet, od tega 42 % v državnih in 58 % v zasebnih gozdovih. Največ gozdnih cest je bilo neprevoznih v Občini Postojna (28 % skupnega obsega neprevoznih gozdnih cest v območju), nato v Občini Cerknica (24 %), Občini Loška dolina (21 %) ter Občini Pivka (16 %) . 28 Mednarodna konferenca / International Conference Anton Smrekar Preglednica 4: Gozdne ceste v postojnskem GGO in njihova neprevoznost po žledolomu Dolžine gozdnih cest Dolžina neprevoznih GC po žledolomu (km) km % Državni gozdovi 661 350 53 Zasebni in 528 480 91 občinskiskupaj g. Vsi gozdovi 1.189 830 70 3 SANACIJA POŠKODOVANIH GOZDOV NA POSTOJNSKEM GGO Zaposleni na OE Postojna Zavoda za gozdove Slovenije smo že med ujmo izvajali številne aktivnosti in sodelovali pri koordinaciji najnujnejših intervencij ter v skladu z razmerami izčrpno obveščali javnost o dogajanju. Predvsem po popustitvi ledenega oklepa pa smo pričeli z aktivnostmi za kar najhitrejši začetek del na sanaciji poškodovanih gozdov, seveda v koordinaciji s Centralno enoto Zavoda za gozdove Slovenije (v nadaljevanju ZGS) in drugimi pristojnimi institucijami. Prioritetne sanacijske aktivnosti so bile: - izdelava ocene obsega poškodovanosti gozdov, - opozarjanje lastnikov gozdov in javnosti o nevarnostih pri gibanju in delu v poškodovanih gozdovih, - zagotavljanje prevoznosti gozdnih cest, - zagotovitev formalnih pogojev za takojšnji začetek nujnih sanacijskih del in obveščanje lastnikov o tem, - obveščanje javnosti o poteku aktivnosti. Prve ocene poškodovanosti so bile pripravljene v skladu z možnostjo dostopanja v gozdove, kasneje pa so se hitro dopolnjevale in izboljševale in so predstavljene v Načrtu sanacije gozdov poškodovanih v žledolomu 30. 1. do 10. 2. 2014 (v nadaljevanju Načrt sanacije). Na podlagi enotnih navodil ZGS za delo v poškodovanih gozdovih so bile v najkrajšem možnem času (že v sredini februarja) za GGE, kjer prevladuje mešano lastništvo in je število lastnikov veliko, izdane generalne upravne odločbe, s katerimi so bile podane strokovne usmeritve in roki za izvedbo poseka oz. sanacije. V GGE z državnimi gozdovi so bile istočasno izdane individualne upravne odločbe z oceno lesne mase za posek za najbolj poškodovane sestoje v skladu s prioritetami. V nadaljevanju so bile ključne dejavnosti usmerjene v vzpostavitev prevoznosti gozdnih cest in protipožarnih presek, kar se je usklajevalo med OE Postojna ZGS in posameznimi občinami, 29 Mednarodna konferenca / International Conference Anton Smrekar dela pa so izvajali izbrani izvajalci vzdrževanja gozdnih cest na posameznih občinah, lastniki gozdov in koncesionar v državnih gozdovih Gozdno gospodarstvo Postojna. Vse gozdne ceste v območju so bile prevozne do meseca maja. Celotna škoda na gozdnih cestah je bila ocenjena na 554.000 EUR, od tega 233.000 EUR na cestah v državnih gozdovih in 321.000 EUR v zasebnih gozdovih. Največja škoda je zopet nastala v štirih že prej omenjenih občinah z največjim obsegom cest v območju žledoloma. Potrebno je izpostaviti, da je bil izjemno velik obseg dela na vzpostavitvi prevoznosti gozdnih cest zaključen v izredno kratkem času, s tem pa je bil omogočen dostop do poškodovanih gozdov. Odpiranju posameznih predelov gozda je sledilo terensko usmerjanje in spremljanje izvajanja sečnje in spravila, drugih nujnih varstvenih del ter hkratnega vzpostavljanje prevoznosti na gozdnih vlakah. Zaposleni na OE Postojna ZGS so začeli z izredno intenzivno terensko izbiro poškodovanega drevja za posek in izdajo individualnih odločb v državnih gozdovih ter usmeritvenim/vzorčnim odkazovanja drevja za posek v zasebnih gozdovih. Ob tem velja poudariti, da smo bili v prvih mesecih po žledolomu zaposleni na OE Postojna ZGS izjemno obremenjeni, saj je bilo potrebno v zelo kratkem času nuditi strokovno pomoč velikemu številu lastnikov gozdov na ogromni površini težko prehodnih gozdov, hkrati pa izvajati še vse druge prav tako nujne sanacijske aktivnosti. Pri usmerjanju lastnikov je bila prva prioriteta na sanaciji gozdov iglavcev in znotraj teh na sanaciji smrekovih gozdov, ker ti predstavljajo največjo nevarnost za prenamnožitev podlubnikov. Prioriteta pri listavcih je bila sanacija najbolj kakovostnih gozdnih lesnih sortimentov in v majhni razdrobljeni zasebni gozdni posesti sanacija le najbolj poškodovanega drevja (najbolj prelomljeno, povito in izruvano). Najhitreje so sanacijska dela začela izvajati posamezne dobro organizirane agrarne skupnosti in ter posamezni lastniki v zasebnih gozdovih, še posebno tisti z večjo zasebno gozdno posestjo. V gozdovih v upravljanju SKZG RS so dela na sečnji in spravilu poškodovanega drevja stekla nekaj kasneje. 30 Mednarodna konferenca / International Conference Anton Smrekar Slika 4: Sanacija po žledu poškodovanih gozdov v GGE Leskova dolina na KE Stari trg (Foto: Frenk Prelec) Hkrati smo na OE Postojna ZGS lastnikom poškodovanih gozdov podajali vse usmeritve s področja varnega dela v gozdu. Dejstvo je, da je že samo gibanje po prizadetih gozdovih nevarno, še toliko bolj pa je nevarno in zahtevno izvajanje sečnje in spravila v gozdovih poškodovanih po žledu. Na območju so se pripravile številne preventivne aktivnosti, med drugim so se za lastnike gozdov organizirali tudi tečaji varnega dela z motorno žago in s traktorjem ter demonstracije varnega dela v nevarnih razmerah v sodelovanju s Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo iz Postojne. Skupno smo jih izvedli devet. K organizaciji tečajev in demonstracij so pristopile tudi posamezne lokalne skupnosti za svoje občane/lastnike gozdov. Za prizadete gozdove smo izdelali Načrt sanacije, ki vključuje obseg poškodb v gozdovih, cilje in načrtovana dela in ukrepe za sanacijo, vrednost del in materialov ter vse druge spremljajoče aktivnosti. Za gozdove postojnskega GGO smo že predstavili nekatere glavne poudarke načrta sanacije kot so površine, količin lesne mase, itd., v naslednji preglednici pa so navedene še nekatera druga obsežnejša načrtovana sanacijska dela. 31 Mednarodna konferenca / International Conference Anton Smrekar Preglednica 5: Obseg načrtovanih sanacijskih del v postojnskem GGO – Načrt sanacije Nega Površina Priprava/ poškodo. Gozdna Gradnja rekonst. Gradnja za obnovo s sadnjo mladovja higiena gozdnih gozdnih gozdnih Obnova Lastništvo (ha) (ha) (ha) (ha) Državni 1.085 92 439 1.512 - 8,4 - gozdoviin Zasebni 1.965 238 324 1.686 17,4 101,2 1,64 občinski Vsi g. 3.050 330 763 3.198 17,4 109,6 1,64 vlak (km) vlak (km) cest (km) gozdovi skupaj Izjemno veliki obsegi načrtovanih del so v skladu z izjemno prizadetostjo gozdov postojnskega območja in so bili ugotovljeni ob predpostavki, da bodo vsi poškodovani gozdovi sanirani. Tako je v območju glede na Slovenijo načrtovanih kar 22 % celotne površine za obnovo. Še več, kar 38 % glede na državni obseg, predstavlja območna obnova s sadnjo s kar 1,13 mio sadik gozdnega drevja. Sadike bukve zavzemajo v tem obsegu 83 %. V sredini marca so bile po dogovoru z URSZR izdelane ocene škode za gozdove in gozdne ceste za sistem AJDA. ZGS je v tem okviru ugotovil tudi podatke o poškodovanosti po oddelkih/odsekih. Končna ocena škode v gozdovih, na gozdnih cestah in protipožarnih presekah znaša v območju 42 mio EUR. Intenzivno obveščanje javnosti o žledolomu, posledicah in poteku sanacijskih aktivnosti je na OE Postojna potekalo že od prvih dni žledenja. Iz Notranjske, kot najbolj prizadetega območja v državi, so poleg lokalnih pogosto poročali številni državni mediji, katerim je bilo potrebno hitro in učinkovito posredovati številne raznolike vsebine. Gozdovi, gozdarstvo, gozdarji in lastniki gozdov smo se znašli med udarnimi novicami. 4 REALIZACIJA SANACIJE POŠKODOVANIH GOZDOV NA POSTOJNSKEM GGO, RAZPRAVA V letu 2014 je bilo posekanega 37 % poškodovanega drevja glede na oceno lesne mase za posek, pri iglavcih 56 % in listavcih 18 %. Čeprav bi se mogoče zdel delež realizacije nekomu nizek, je potrebno vendarle opozoriti, da je skupna količina saniranega drevja 765.000 m3 zelo velika in je glede na letni možni posek iz leta 2013 večja za 1,8 krat (pri iglavcih celo za 2,3 krat) in glede na realizacijo poseka istega leta večja za 2,1 krat. Za še boljši vpogled v količino posekanega drevja v letu 2014 pa je potrebno k saniranim količinam po žledolomu dodati še dobrih 100.000 m3 posekanega drevja, ki vključuje redno sečnjo v januarju ter preostalo 32 Mednarodna konferenca / International Conference Anton Smrekar sanitarno sečnjo (napadi podlubnikov, sušenje, vetrolomi, …). Tako pridemo do skupne evidence poseka v letu 2014 v gozdovih na OE Postojna ZGS kar v višini 867.000 m 3 (200 % možnega poseka). Preglednica 6: Evidenca zaradi žleda posekanega drevja v postojnskem GGO v letu 2014 Posekano drevje glede na Evidenca posekanega drevja oceno lene mase za posek Delež (v bruto 000 m3) (%) strojne Lastništvo Igl. List. Skupaj Igl. List. Skupaj sečnje (%) Državni 327 73 400 67 30 55 58 gozdoviin Zasebni 249 116 365 46 15 27 25 občinski g. Vsi gozdovi 576 189 765 56 18 37 43 skupaj Delež realizacije sanacije poškodovanega drevja je ob koncu leta 2014 večji v državnih gozdovih (skupno 55 %, pri iglavcih 67 %), kjer se je intenziteta sanacije po začetnem obdobju povečala in ustalila, medtem ko so v zasebnih gozdovih večji intenziteti v začetku sledila obdobja zmanjšanja obsega sanacijskih del (skupni delež sanacije 27 %, pri iglavcih 46%), je pa seveda delež ocenjene lesne mase za posek bistveno večji v zasebnih gozdovih. OCENA POTEKA SANACIJE ŽLEDOLOMA 2014 NA GGO POSTOJNA OCENA POŠKODOVAN. - ZA POSEK 2.500.000 SANIRANI LISTAVCI SANIRANI IGLAVCI 2.000.000 1.500.000 m3 1.000.000 500.000 0 ZAS. GOZDOVI 7.4.2014 6% DRŽ. GOZDOVI 7.4.2014 2% SKUPAJ GGO 7.4.2014 5% ZAS. GOZDOVI 18.8.2014 18% DRŽ. GOZDOVI 18.8.2014 28% SKUPAJ GGO 18.8.2014 21% ZAS. GOZDOVI 31.12.2014 27% DRŽ. GOZDOVI 31.12.2014 55% SKUPAJ GGO 31.12.2014 37% Slika 5: Ocena poteka sanacije žledoloma na postojnskem GGO tekom leta 2014 V jesenskem času so se začela izvajati tudi že prve obnove gozdov s sadnjo predvsem v okviru družbeno odgovornih akcij, ki jih je ZGS soorganiziral z drugimi institucijami in donatorji in 33 Mednarodna konferenca / International Conference Anton Smrekar strokovno usmerjal izvedbo. Najodmevnejša je bila akcija »Obnovimo slovenske gozdove«, ki je bila pripravljena z Zvezo tabornikov Slovenije, v območju je bila zelo odmevna tudi akcija v kateri so z OE Postojna ZGS sodelovali otroci Vrtca Postojna in drugi prostovoljci. Slika 6: Otroci iz Vrtca Postojna pomagajo pri obnovi poškodovanega gozda pri Drevesnici Štivan (Foto: Špela Habič) Nekateri glavni problemi, ki so oz. še ovirajo izvedbo sanacije: - ogromna količina poškodovane lesne mase za posek na veliki površini območja – razpršenost skoraj po celotnem območju - pomanjkanje ustreznih usposobljenih izvajalcev sečnje in spravila v območju in širše - zastoj na področju odkupa lesa posebno manjvrednega v povezavi z majhnimi zmogljivostmi domače lesne predelovalne industrije - nezadostne kapacitete za odvoz lesa iz gozda - padec cen gozdnih lesnih sortimentov, še najbolj manj vrednih, v povezavi z višjimi cenami storitve poseka in spravila zmanjšuje prihodek lastnika oz. pogosto ne pokrije stroška sanacije - negativne izkušnje s posameznimi izvajalci sanacijskih del in odkupovalci lesa iz bližnje in daljne okolice 34 Mednarodna konferenca / International Conference - Anton Smrekar izredno majhna in razdrobljena zasebna gozdna posest na območju poškodovanem po žledolomu, neurejene parcelne meje, pogosti spori med solastniki in mejaši, neurejena lastniška razmerja, dedovanja – številni lastniki se prvič podajo v svoj gozd - nezainteresiranost posameznih lastnikov za izvedbo del, pogosto tudi malodušje ali obupanost ob spoznanju obsega poškodovanosti in škode v njihovem gozdu, nepripravljenost za povezovanje, - posledica prejšnjih dveh navedb je tudi nepravočasna vzpostavitev prevoznosti gozdnih vlak – še vedno je veliko vlak neočiščenih – tudi tiste ki potekajo po državnih do zasebnih gozdov - sanacija v ujmi poškodovanega gozda je izredno nevarno opravilo – neusposobljenost za delo in neustrezna opremljenost - vremenske razmere so bile ugodne za preprečitev prekomernega razvoja podlubnikov nikakor pa ne za izvajanje del v gozdovih - zaradi vremenskih pogojev in velikih količin sanirane lesne mase prihaja do velikih obremenitev gozdnih prometnic (poudarek tudi na preobremenjenosti in pogosti zasičenosti rampnih prostorov) in posledično njihove poškodovanosti - Potrebno je tudi poudariti, da so po žledu poškodovani sestoji biomehansko zelo nestabilni in hitreje ranljivi. Občasni močni vetrovi že povzročajo nove škode. Prioritete delovanja so poleg samih sanacijskih del na žledolomu vse bolj usmerjena v preprečevanje sekundarne škode zaradi namnožitve podlubnikov. Že v poznem poletnem času smo ob intenzivnejšem nadzoru ugotavljali pojav prvih žarišč in usmerjali njihovo čimprejšnjo sanacijo. Še večja pozornost mora biti namenjena tem aktivnostim v ključnem letu 2015. Naj še omenim sprejem številnih strokovnih skupin in posameznikov iz Slovenije in tujine. Na ta način smo izmenjevali izkušnje ter strokovne poglede na usmerjanje sanacije v bodoče. Kljub številnim problemom lahko ugotovimo, da glede na obseg poškodovanih gozdov v območju sanacija poteka relativno dobro, k čemur so ogromno prispevali s svojim trudim in ob velikih obremenitvah zaposleni na OE Postojna ter CE ZGS, MKGP, številni lastniki gozdov, izvajalci storitev ter vse institucije in posamezniki vključeni v sanacijske aktivnosti. VIRI Saje, R., 2014. Žledolomi v slovenskih gozdovih. Gozdarski vestnik, 72, 4; 204-210. ZGS, 2014. Načrt sanacije gozdov poškodovanih v žledolomu od 30. januarja do 10. februarja. Zavod za gozdove Slovenije. 35 DREVESA IN GOZDOVI PO ŽLEDOLOMU – ODZIVI NA ČLOVEKOVO GOSPODARJENJE V PRETEKLOSTI TREES AND FORESTS AFTER THE ICE STORM - RESPONSES TO HUMAN MANAGEMENT IN THE PAST Leon Kernel Slavina 35 6258 Prestranek [email protected] POVZETEK Kraji na Pivki imajo poleg burne geološke preteklosti in sedanjosti tudi zelo dolgo zgodovino človekovih vplivov na prostor. Človek je na tem prostoru prisoten že vsaj četrt milijona let. Z bližanjem sedanjosti se je povečeval tudi človekov vpliv na krajino in gozdove. Obširne gradnje številnih gradišč so v pedantiki vplivale tako na spreminjanje reliefa kot tudi na obsežna krčenja gozdov. Posebno velik je bil vpliv kovinskih dob, ko je les iz gozdov skrbel tudi za taljenje kovin in pridobivanje oglja. Z izginevanjem gozda pa se začne tudi načrtno gospodarjenje z gozdom za potrebe gradnje in utrjevanja gradišč. Poseben pečat so temu prostoru dali Rimljani, ki so si utrjena gradišča prisvojili in nadaljevali trgovanje z železom in ostalimi dobrinami. Zaradi klimatskih sprememb in burne srednjeveške preteklosti, je v osemnajstem stoletju bilo gozda skoraj samo še za vzorec. Kras je bil ogoljen in v začetku dvajsetega stoletja pregovorno krut. Vendar pa so gozdarji skrbeli za postopno zelo smiselno in sonaravno obnovo ogolelih površin. »Moderno« gospodarjenje je v sedemdesetih letih pohitelo z velikimi nasadi iglavcev, predvsem smreke. Po žledolomu je večino mlajših nasadov bilo povsem uničenih. Prav tako so bili zelo prizadeti sekundarni sestoji na bogatih, svežih in kislih rastiščih. Manj so bili prizadeti sestoji na bolj suhih, karbonatnih rastiščih. Tudi vsaka drevesna vrsta je reagirala drugače na poškodbe po žledu z regeneracijo krošnje. Nekateri močnejši obrodi preteklih let so pripomogli, da se presvetljen degradiran gozd po žledu hitreje spreminja v smeri stabilnejših združb. Zato mora biti umetna obnova, če se jo že lotimo, bolj premišljena od tiste izpred štiridesetih let. Prav tako je potreben tehten razmislek o sedanjem gospodarjenju z divjadjo in dolgoročno načrtovanje sobivanja človeka, gozda in živali na tem prostoru. Ključne besede: žledolom, drevesa, gozd, Slavina, gospodarjenje v preteklosti 36 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel ABSTRACT Places around the city Pivka have had in addition to the turbulent geological past and present a long history of human impacts on the environment. A human being has been present in this area for at least a quarter of a million years. Human impact on landscape and forests has thus increased with years. Extensive construction of numerous forts in pre ancient times has effected both the changing of terrain as well as extensive deforestation. Especially great was the impact of metallic ages, when people used wood from forests to melt metal and to extract coal. Deforestation led to systematic forest management in order to build and strengthen forts. The Romans have marked this area significantly, as they appropriated the forts and continued trading with iron and other goods. In the eighteenth century there was very little forest left due to climate change and tumultuous medieval past. At the beginning of the twentieth century, Karst was bare and (proverbially) cruel. However, foresters took care of progressive and sustainable reconstruction of bare surfaces. “Modern” management in the seventies hurried with large plantations of conifers, especially spruce. The majority of young plantations were destroyed after sleet. Secondary stands at rich, fresh and acidic habitats were more affected, while the stands at rather dry, calcareous habitats were less affected by the sleet. Each tree species reacted differently to injuries caused by sleet with the regeneration of the crown. Some of the stronger crops in previous years have contributed to the fact that the degraded and diluted forest is changing faster towards the stable vegetation. Therefore, the artificial forest rehabilitation must be more deliberate than the one carried out forty years ago. We should also take due account of the current management of wild fauna and long-term plan the coexistence of human beings, forest and animals in this area. Key words: ice storm, trees, forest, Slavina, forest management in the past 37 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel 1 UVOD Žledolom 2014 je v krajih na Pivki povzročil precej poškodb in nevšečnosti. Žledolomi v pretekli zgodovini teh krajev so bili, vendar so ljudi prizadeli drugače, kot sedanji. Saj je bil tudi odnos človeka do gozda in gozdnega prostora drugačen, kot je danes. Kraji na Pivki imajo burno geološko zgodovino. V terciarju so se dvignile Alpe in v plitvem morju se je odložil eocenski fliš tudi v Pivški dolini (podolju, planoti1) in na stiku z vodopropustnimi terciarnimi apnenci nastanejo podzemne jame. Reka Pivka poteka ob Selškem prelomu ki je tudi precej seizmično aktiven. Potok Slavinšček pa teče ob krajšem prečnem prelomu, kjer so magnitude potresov nad Zidanim klanem lahko tudi med 3,1 in 4,0 in projektni oziroma največji pospešek tal tam lahko znaša 0,15 (Jenko, 2004; Kristan, 2010). Danes na obrobju Pivškega podolja poteka nadzemna razvodnica med Jadranskim in med Črnim morjem (skozi kraško podzemlja pa vode tečejo v obe smeri). Burna geološka preteklost in gubanja ter prevračanja gub so ustvarila tudi tektonska okna – leče apnenca na flišnati podlagi. Flišnata podlaga je hitro preperevala v prst, ostali so apnenčasti hribi in griči. Zaradi tektonskih premikov v preteklosti in zaradi lahko topnega apnenčastega krasa, je tekoča voda ustvarila veliko število pozemnih jam v več nivojih. Naglo biokemično preperevanje apnenca je povzročilo udiranje jamskih stropov velikih podzemnih jamskih sistemov. Nekateri podzemski vodotoki so tako prišli na dan. Ti so ostali zajeti v podolja, menjavali so svoje struge in smeri toka. K temu je pripomogla tudi menjajoča se klima in hitro poledeniško polnjenje podolja z naplavinami. Vsemu temu je sledila tudi vegetacija. Ker Pivško podolje predstavlja tudi stik in mešanje različnih klimatskih tipov, so se s spreminjanjem klime spreminjale tudi razmere za posamezne fiticenoze in s tem tudi za posamezne drevesne vrste2. Podzemlje Pivškega podolja je zaradi svoje razvejanosti in obsežnosti bistveno vplivalo na razvoj in ohranjanje vegetacijskega pokrova. Tudi naravno radioaktivno sevanje iz prevotljenega podzemlja je nudilo skupaj z razgibano podzemsko termiko ugodne razmere za ledenodobno preživetje bukve (Fagus sylvatica)3 in morebitno ledenodobno preživetje jelke (Abies alba) v Pivškem podolju. Različni avtorji različno poimenujejo uleknjen svet te kraške planote. V domoznanskih opisih pa se najpogosteje uporablja oznaka kraji na Pivki. Zabukovec (Zabukovec, 1910) pa za sedemnajsto stoletje po Kristusu navaja po slavenskih krstnih maticah za slavenskega kaplana na območju Šempetra (današnje Pivke) poimenovanje pivkanensis in za slavenskega kaplana na območju Postojne postojnensis. Sam poleg spodnje in gornje Pivke (doline toka reke Pivke in njene okolice) uvajam tudi oznako osrednje Pivke z neposrednim zaledjem Slavine, ki je bila zgodovinsko center celotne Pivške doline. Stare meje slavenske pražupnije (kartirane do nedavnega) segajo na vzhodu do samega roba Cerkniškega jezera. 2 Pivško podolje predstavlja tudi stičišče submediteranskega in dinarskega fitogeografskega območja (Kristan, 2010). 3 Analize oglja kurišč ledenodobnega človeka iz najdišč krajev na Pivki kažejo istovetnost z današnjo bukvijo. 1 38 Mednarodna konferenca / International Conference 2 POSKUS ZGODOVINSKEGA Leon Kernel RAZMISLEKA O GOSPODARJENJU S PROSTOROM IN GOZDOVI NA OBMOČJU SLAVINE 2.1 Paleolitik Naravne danosti Pivškega podolja so botrovale tudi temu, da imamo na tem območju največ ledenodobnih ostankov človeka v Sloveniji in Evropi na enoto površine. Imamo tudi najstarejše ostanke človekove prisotnosti v Sloveniji. Tako je človek sodeč po arheoloških najdbah na tem prostoru aktivno živel oziroma bil prisoten že vsaj četrt milijona let. Neandertalec je bil po najnovejših vedenjih (tudi zaradi najdbe piščalke iz Divjih bab, ki je stara 55.000 let4) že visoko kultiviran človek. Moderni človek ga morda ni izpodrinil zaradi svoje naprednosti in inteligence, ampak morda zaradi svoje prevare oziroma prelomitve dane besede, skratka zaradi nemoralnosti5. Geografsko je namreč prav Pivško podolje nekakšno pomembno križišče tega dela sveta, prehod iz Srednje v Južno Evropo, najnižji prehod proti Sredozemskemu morju v več kot tisoč kilometrov dolgem gorskem hrbtu. Zaradi svoje strateškosti je bilo v vseh zgodovinskih obdobjih z ljudmi stalno in občasno tudi zelo gosto naseljeno. Na tem prostoru se je srečevalo veliko ljudstev, vojsk, kultur in kulturnih vplivov zgodovine. Paleolitski ostanki človeka pričajo o njegovi tesni povezanosti s tem prostorom6. Umikanje ledenikov je povzročilo vračanje dreves in pozneje strnjenega gozda iz ledenodobnih zatočišč. 2.2 Obdobje po ledeni dobi Številni mezolitski ostanki in sledi človekovih dejavnosti v krajih na Pivki pa umestijo ta prostor tudi v kulturno sfero človeštva. Te najdemo predvsem na današnjih obdelovalnih površinah in travnikih, ki jih je v daljni preteklosti prekrival gozd. Lovec je ostal lovec in je le malokrat postal živinorejec. Nabiralec pa je postal poljedelec, ne samo zaradi ugodnejših klimatskih razmer, ampak tudi iz religioznih potreb. Prva stalna bivališča so bila svetišča in prve zasaditve kultiviranih rastlin so bile namenjene zahvalnim darovom bogovom. Tudi prva Kljub začetnim dvomom v resničnost najdene piščalke, je danes s poskusi dokazano, da gre res za človeško izdelavo te piščalke. Da gre res za prvo piščalko na svetu, je s svojim igranjem na njeno repliko dokazal tudi glasbenik Ljuben Dimkarovski (več na www.delo.si/clanek/132369). Ima vse elemente moderne blok flavte. Nanjo je mogoče igrati večino glasbe, ki je napisana doslej. 5 Isto se je dogajalo v vseh obdobjih (tudi danes), s tistimi, ki so prihajali od drugod in so se imeli za večvredne ali pa so bili zavojevalci – oboji so nemalokrat uporabljali strateške zvijače za dosego svojih ciljev. 6 Šivanka iz mamutovega okla. 4 39 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel naselja so se razvila prav okoli teh svetišč. Najprej so jih naseljevali varuhi in svečeniki svetišč, potem so se poleg naselili tudi drugi ljudje. Prav začetki poljedelstva so s požiganjem skrčili gozd na reliefno najbolj razgibane in skalovite kraške površine. Zaradi učinkovitega poljedelstva na kraški površini in hitre množitve prebivalstva se je začelo naglo oženje gozdnega prostora. Temu je sledila živaloreja7 in posledično še boj temeljita devastacija gozdnega prostora. V ta čas je že vstopila tudi vse bolj intenzivna globalna trgovina, ki je sicer bila v zametkih že takoj po zadnji ledeni dobi8. 3300 let pred Kristusom je v naše kraje prišla megalitska kultura in je bila prisotna vsaj do 1500 let pred Kristusom. Danes je na slovenskem etničnem prostoru najdenih vse več ostankov kamnitih krogov, ki jih je ta kultura ustvarila (Bizjak, Jamnik, Lenarčič, 2014). Poleg materialnih ostankov pa je tudi nemalo besednih ostankov v samem slovenskem jeziku, ki kažejo na ta čas. Ta kultura kaže na izjemne razsežnosti in uspehe, ki slovenskemu etničnemu prostoru v tistem času daje visoko tehnološko in kulturno prednost pred ostalimi kulturami tedanjega ozemlja Evrope. Zato tudi ni naključje najdbe prvega lesenega kolesa na svetu na ljubljanskem barju9. V tistem času so bili gozdovi na ravnini posebej na udaru. Obsežne krčitve gozdov so omogočile razmah poljedelstva ob večanju števila prebivalstva. Hkrati s tem pa so bili posamezni sestoji oziroma skupne drevja zavestno izločeni iz krčitev. To so bila takó posebna drevesa kot tudi posebne skupine dreves v povezavi z vodo (z vodnimi izviri ozirom ponori potokov na kraškem terenu) oziroma spodmoli. Ti spomeniki so imeli posebno religiozno vrednost in so se ohranili vsaj v spominu vse do današnjih dni. Reja različnih živali, tudi najmanjših. Še danes se vztrajno ponavlja hipoteza o nastanku slovenskih narečij in krajevnih govorov zaradi geografskih ovir našega ozemlja od domnevne naselitve Slovanov naprej. Vendar arheološke najdbe nakazujejo, da je globalna trgovina imela svoje trdne začetke že v mezolitiku – mobilnost zaradi geografskih ovir je bila že tedaj premagana. Teorija o poznem nastanku narečij zaradi geografskih ovir nenamerno postavlja naše prednike v vlogo zaostalih in gibalno omejenih ljudi, kar pa nismo bili nikoli, sicer ne bi obstali na enem najpomembnejših in najlepših križišč sveta. 9 Povedati je potrebno, da je vsaka doselitev – večina domnevnih pravih naselitev v zgodovini našega ozemlja so predstavljale predvsem doselitve – prinesla oziroma pripeljala s seboj tudi nove domače živali, semena novih udomačenih rastlin, nekatere svoje bogove in svoje navade. Vse to je predstavljalo tudi nekakšno darilo staroselcem, ki so jih bili pripravljeni vzeti medse. Glede na prepričljivost in pomembnost teh daril so jim tudi odkazali prostor, ki se je staroselcem zdel zanje primeren. Vendar se je nemalokrat potem zgodilo podobno kot v basni o lisici. Prišleki so z zvijačo izrinili staroselce iz njihovega. 7 8 40 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel 2.3. »Drevesne kulture«10 Ob vsem povedanem lahko govorimo o vsaj dveh ali treh različnih kulturah na območju krajev na Pivki. Ena od njih je kultura, ki je imela za sveto drevo tiso (Taxus baccata). Tako tiso najdemo danes v Stranah in pod njo naj bi pridigal Sveti Hieronim11. Primerjalne raziskave so pokazale, da je sedanje drevo veliko mlajše kot iz časov Svetega Hieronima (Habič, 2011). Vendar pa je zelo mogoče, da je sama koreninska osnova te tise res zelo stara12. Tisa je namreč drevo življenja in velikokrat po uničenju samega debla in krošnje odžene tudi iz najmanjše koreninice na novo. Tisina kultura je gotovo predantična in nas povezuje tudi s Kelti13 oziroma njihovimi predniki. Uporaba tise je znana že iz kamene dobe, posebej pa so jo častili Kelti14 Stare Strane naj bi bile rimsko naselje, ki ga je pozneje odnesel plaz s pobočja Nanosa15. Glede na kamnito ploščo z reliefnimi piktogrami, ki je vzidana v obnovljeno cerkvico Sv. Brica na pobočju Nanosa nad Stranami, in glede na vdolbene piktograme, je začetek te kulture najbrž povezana z naseljenci megalitske kulture na naših tleh16. Megalitska kultura je gradila obsežna gradišča in obsežne, ogromne varovalne zidove17. Transport kamenja za tako obsežna gradbena dela je bil naporen18. Zato so najprej porabili kamenje iz vrhov hribov, na katerih so gradili, potem pa iz tudi iz neposredne bližine. Ko je tega zmanjkalo, so zidove in 10 Tako kot Slovence in nekatere Slovane povezujemo tudi s kulturo lipe, tako lahko zasledimo pri nas tudi druge »drevesne« kulture. 11 Legenda o pridiganju svetega Hieronima pod stranško tiso je še danes prisotna v Stranah in se ujema za nekaterimi raziskavami o začetkih krščanstva na tleh krajev na Pivki. Sveti Hieronim, rojen je bil okoli leta 345 v Stridonu, je umrl je okoli leta 320 v Palestini. Prvi je prevedel celotno sveto pismo v latinščino in ga tudi razlagal. Bil je tudi papežev tajnik in imel tudi tesne povezave s krščanskimi skupnostmi na ozemlju današnje Slovenije. Je eden največjih mož svojega časa. (Čuk) 12 Raziskave v tej smeri so zelo drage in za sedaj za slovensko ozemlje za domnevno stara drevesa še niso bile izvedene (po pogovoru z dr. Kristjanom Jarnijem leta 2012). Najnovejše raziskave Francozov, ki so podrobno proučevali pisma svetega Hieronima, so odkrile, da je njegov rojstni kraj gotovo bil blizu Nanosa, saj Hieronim piše, da je videl Nanos izpred svojega doma (informacija dr. Ivana Florjanca, 2013). Tudi dr. Rafko Valenčič, ki se je doslej najbolj poglobljeno ukvarjal z rojstnim krajem svetega Hieronima, je dognal, da je najverjetnejši kraj Hieronimovega rojstva in bivanja prav Pivška (Valenčič, 2007). Zabukovec v svoji knjigi Slavina (Zabukovec, 1910) piše o legendi, po kateri naj bi sveti Hieronim svojo cerkvico iz slavenske Loze zaradi skrunjenja tihotapcev prenesel na pobočje Nanosa. Iz vseh teh namigov lažje lociramo možni rojstni kraj svetega Hieronima in to povežemo tudi z njegovim pridiganjem pod Stranško tiso. 13 Kelti so verjetno samo oznaka sosedov za del tedanjega vladajočega sloja in niso samostojno ljudstvo, kot se danes še velikokrat nekritično ponavlja. Njihova nenadna pojavitev in prav tako nenadno izginotje morda kažeta na tako interpretacijo imena. 14 Rimsko in germansko čaščenje tise je lahko tudi sekundarno. 15 (Rupnik, 1935). 16 Tudi gospod Božo Premrl, največji poznavalec in popisovalec naše kamnite dediščine, mi je priznal, da plošče na cerkvi sveta Brica na pobočju Nanosa ne zna niti datirati niti razvozlati. 17 O tej kulturi vse do nedavnega ni bilo veliko govora, saj je vzbujala ob tedanjem tako velikem tehnološkem napredku preveč začudenja in odpirala preveč vprašanj, da bi lahko prišla v narodovo kulturno zgodovino. 18 V nekem smislu ga lahko primerjamo z gradnjo piramid. 41 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel palisade gradili iz trpežnega, povečini hrastovega lesa19. Še danes v krajih na Pivki gradna in doba ne ločijo po imenu ampak obema rečejo hrast, za razliko od cera (Quercus cerris), ki pa za ljudi ni pravi hrast. Da bi si lahko predstavljali, kako veliki so bili ti gradbeni posegi, vzemimo za primer samo slavensko Babo. Po mojih predvidevanjih je prej omenjena megalitska kultura kopastemu hribu20 odvzela za izravnavo nagibne ploskve na vrhu in na tedanjem grebenu vsaj okoli enega milijona kubičnih metrov materiala. Že samo ta zemeljska dela so ob 1000 razpoložljivih za delo sposobnih mož in ob 100 efektivnih delovnih dneh na leto terjala kar 10 let samo za uravnanje platoja. Če sem prištejemo še gradnjo in utrditve palisad in obrambnih zidov s kamenjem, smemo računati še s podobno številko21. Ko k vsemu prištejemo še utrditev z lesom22 potem dobimo približno pol stoletja časa, da je bilo tako gradišče ustvarjeno. In gozd v okolici seveda izsekan23. Tako velikih gradišč oziroma manjših gradišč pa je bilo v neposredni bližini Babe še precej – največje z imenom Gradišče. Praktično vsak vrh je imel svojega. In ne le okoli Slavine ampak tudi na vsem Pivškem, na vsem Ilirsko bistriškem, v vsej Istri in v vsej Benečiji24. Vsa ta gradišča pa je bilo potrebno tudi vzdrževati. Tudi z gradbenim lesom. Primernega gozda je ob takih obsežnih gradbenih delih kmalu zmanjkalo. Pojavila se je potreba po gojenju tega lesa za potrebe vzdrževanja gradišč. Vsaj iz tistega časa postane graden tudi sveto drevo25. Sajenje hrastov26 za potrebe gradbeništva je bilo na slovenskem etničnem ozemlju znano vse v dvajseto stoletje. Ne samo Krakovski gozd, tudi veliko nižinskih, za kmetijstvo manj rodovitnih gozdnih otokov sredi polj na Pivki je bilo v 19. stoletju zasajenih s hrasti. Zanimivo je, da so sadili predvsem graden, občasno tudi cer (Quercus cerris), na poplavnih ravnicah pa dob. Ti nasadi so bili v bližini naselij. Danes so večinoma izsekani in so ostala le manj kvalitetna Etimologija besede graden – Quercus petraea: graditi, grad, graben…, etimologija besede dob – Quercus robur: dol, dolbsti.... 20 Vsi ostali hribi v okolici, ki so bili tudi manjša gradišča, imajo še danes obliko kop z zravnanim oziroma prirezanim vrhom. 21 Odmevi teh gradenj in te kulture so bili v preteklosti in še v moji mladosti tudi vztrajno čiščenje kamnitih površin, zlaganje kamnov v ograje in pridobitev nekamnite, čiste površine - ograde. 22 Na večje razdalje ga je bilo lažje premeščati kot velike kamne. 23 Za utrditev tako velikega gradišča smemo računati na vsaj 10.00 kubičnih metrov lesa, kar znese za tak podvig 1000 ha gozda, če računamo 100 kubičnih metrov uporabnega hrastovega lesa na en hektar površine gozda. 24 Mimogrede, toponimi za gradišča so v Benečiji popolnoma enaki, kot v krajih na ostalem slovenskem etničnem ozemlju, enako je v celotni Istri (tudi danes hrvaški) , kar kaže na skupno takratno kulturo in jezik, ki je v obrisih zelo podoben današnjemu slovenskemu jeziku oziroma natančneje, današnjim kraškim in pivškim ter staroistrskim narečjem in krajevnim govorom. 25 V Slavini je še bil do nedavnega spomin na velik graden, ki je rasel na velikem Gradišču nasproti Babe. Ta stara, nekoč sveta drevesa so bila hkrati matičnjaki za nabiranje želodov za sajenje hrastovih sestojev. Ker so bila drevesa dovolj stara, so imela preizkušeno gensko strukturo in so zato lahko dajala zelo kvalitetne potomce. 26 Večinoma pod tem izrazom pri hrastih pojmujemo sajenje semen-želodov in ne sajenje sadik. 19 42 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel drevesa ali pa so bili spremenjeni v obdelovalne površine. Umetno pa jih nihče več ne obnavlja. Nasadi gradna so bili na manj kvalitetni zemlji ob robu polj in tudi sredi polj, na ravnini, kot to danes v posameznih otokih še vidimo ponekod po Gorenjski. Najlepši so bili v začetku dvajsetega stoletja v krajih na Pivki prav nasadi gradna veleposestnikov27. Hrastov les so uporabljali tudi kot kritino. Hrastove skodle lahko preživijo le kamnite skrile28. Te so začeli uporabljati, ko je zmanjkalo lesa in je na kraškem skalovitem terenu ostal samo še kamen. Prav tako so v preteklosti vsa ostrešja imovitejših kmečkih hiš bila iz hrastovega lesa – pozidnice in nosilne lege ter podpore. Prav tako so do pred dobrimi stotimi leti uporabljali za vse preklade nad vrati in okni posebej pripravljen les hrasta29 Poleg hrasta so ponekod za pozidnice uporabljali tudi les velikega jesena (Fraxinus excelsior in za škarnike – špirovce - les lipe (Tilia plathyphylos) ter lipovca (Tilia cordata) in za deske les trepetlike (Populus tremula)30. Za nosilne lege za strop pa so v krajih na Pivki v krajih ob vodah uporabljali tudi črno jelšo (Alnus glutinosa), ki so jo prej posebej pripravili z namakanjem v vodi in je dobila takó trdnost hrasta31. Hrast je tudi v daljni preteklosti prekrival večino flišnatega in naplavnega ravninskega sveta v krajih na Pivki32 Ko omenjam posamezna sveta drevesa, je v krajih na Pivki gotovo potrebno omeniti vsaj še lipo. Največjo in najdebelejša je danes gotovo pri gradu v Orehku. Zanimivo je, da je prav v Orehku tako veliko število lip, kljub temu, da ima vas ime Orehek. Morda najprej nekaj besed o orehu (Juglans regia). Iz zgodovine vemo, da je bilo sveto drevo Babiloncev33. Prav tako vemo, da si je že človek v mlajši kameni dobi svetil z lupinami oreha v preklani palici34. Iz oreha so med drugim izdelovali hišice za hišne bogove in tudi same hišne bogove35. Iz kronike slavenskega župnika Laznika (Sajevic, Laznik, Kernel) iz začetka dvajsetega stoletja vemo, da so prav iz grajskih nasadov dobili hraste za skodle za pokrivanje strehe petelinjske cerkve. Iz primerjav dolžin žebljev, ki so ostali v ruševinah, sva z upokojenim gozdarjem Francijem Čečem ugotovili, da je bila tudi cerkev na Sveti Trojici iz druge polovice 17. stoletja pokrita s hrastovimi skodlami – požgana je bila v začetku devetnajstega stoletja. Danes vemo, da hrastove skodle v ekstremnih vremenskih razmerah zdržijo tudi več kot 300 let, kar je danes za katerokoli kritino nedosegljiva vzdržljivost. 28 V krajih na Pivki jim rečemo škrli. 29 Sam sem to izkusil pri podiranju stare družinske hiše (zgrajena 1908, podrta 1995), kjer je bila nad notranjimi vrati kakih sto kg težka hrastova preklada, ki je bila negorljiva. 30 Zoran Krivec, Spodnja Trebuša, januar 2015. 31 Moja lastna izkušnja pri podiranju stare hiše. 32 Ko je moj oče v začetku šestdesetih let (1961) kopal na nanosih potoka na flišnati podlagi jamo za betonirano kapnico, je naletel na velika, okamenela hrastova debla. 33 Moje raziskave priimkov v krajih na Pivki so pokazale tudi močne vplive babilonske kulture in njene prepletenosti z našimi kraji. 34 Predhodniki poznejših svetilk, tako sveč kot oljenk. 35 Obstaja bogata slovenska in bližnjevzhodna etimologija oreha. Etimologija: o-varh oziroma voreh, vrek…. Včasih so orehe sadili pri hišah tudi zato, ker so slabo goreli in so tako preprečili marsikateri požar, da se ni razširil na sosednje hiše oziroma na vso vas. (Jože Čuk, hišnik v SGLŠ Postojna) 27 43 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel Vsi orehi v Orehku pa so veliko mlajši od lip. Čeprav imajo daljni odmev v starih časih, pa je vendarle orehovška kultura kultura lip in manj orehov. V Orehku se namreč srečuje več starih kultur. Od najstarejše, paleolitske, do najmlajše, po-rimske. Čeprav za kulturo lip trdijo, da je to slovanska kultura, ni mogoče spregledati njene rabe v simboliki daleč pred uradno naselitvijo Slovanov36. Lipa (Tilia plathyphilos) je bila nekdaj tudi sveto drevo. Tudi zato jo dobimo v bližini cerkva, ki so bile nemalokrat postavljene na ostalinah poganskih svetišč. Res pa je, da je marsikatera mlajša lipa iz druge polovice devetnajstega stoletja zaradi prebujanja slovenstva37 Tudi iz lipe so izdelovali kipce bogov, iz lipe so bili izdelani korpusi Kristusa na obpotnih križih. V primeru Orehka sta še danes prostorsko ločeni dve cerkvi – prva iz časa gradišč in druga iz časa lipove, rimske in grajske kulture (ta se je naslonila tudi na veliko starejšo kulturo)38. 2.4. Železnodobna kultura in čas Rimljanov Morda največjo spremembo v naši krajini – ta se je seveda kazala tudi na izkrčenju gozda – pa je prineslo pridobivanje kovin, predvsem železa. Že za megalitsko kulturo na naših tleh je dokazano, da je poleg mojstrskega gradbeništva obvladala tudi izjemno napredno tehnologijo pridobivanja železa – kar pol stoletja pred ostalo Evropo. V ta čas spada tudi Noriško jeklo, ki so ga prav po istih postopkih z istimi sredstvi pridobivali tudi na Notranjskem in na Pivškem. Ostanki lahkih žlinder in pečnic kažejo na stare načine pridobivanja železa v krajih na Pivki39. Vendar ni šlo samo za pridobivanje železa, ampak tudi za trgovanje z njim. Za pridobivanje železa pa je bilo potrebno poleg rude, ki je bila v kraških vrtačah in podoljih, potrebno tudi izjemno velike količine lesa za oglje. Prvi načini pridobivanja železa so bili preprosti. Kjer je bobovec ležal na površju, je bilo za njegovo praženje dovolj zažgati gozd nad njim in po končanem požaru pobrati praženo železovo rudo in oglje, ki je ostalo od gorečega gozda40. 36 Kako je mogoče, da je bilo to sveto drevo tudi neslovanskih predrimskih narodov? Seveda samo tako, da Slovani niso najbolj pozni prišleki, ampak do so prišli veliko prej in na veliko večje ozemlje, kot to danes meni uradna zgodovina. Današnje slovensko etnično ozemlje je tako lahko samo še centralni ostanek te nekdanje velike kulture. 37 Bivše lipe pri pokopališču v Slavini iz konca devetnajstega stoletja – iz dnevniških zapiskov slavenskega župnika Janeza Sajovica (Sajovic, 1878-1900 in 1900-1916). 38 Že ob sprejemu krščanstva so bili drevesni kulturi tesno prepleteni in obogateni z še ostalimi kulturami, ki so obstajale na tem strateško pomembnem kraju. Zato je tudi ostala navada sajenja dreves ob krščanskih cerkvah, ki so bile nemalokrat postavljene na ostankih poganskih svetišč. Ob današnji globalizaciji potrošništva, ki prerašča v religijo, ostajajo od tega le še delci spomina. 39 Našel sem jih v Slavini na preorani njivi, ko sem plel. Njiva leži ob stiku apnenčaste rebri in naplavin na flišnati podlagi. 40 Primer planine Klek na Pokljuki – današnji macesnovi sestoji so najverjetneje samo ostanki pionirskega gozda po požariščih prejšnjega gozda, ki so ga zažgali z namenom naravnega praženja bobovca. 44 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel Vedeti moramo, pa da gozd (razen posebej gojenega) v okolici gradišč ni bil več pravi gozd ampak gozd, iz katerega so povečini izsekali dober gradbeni les41. Praženo rudi so nekdanji rudarji in topilci (plovci) izmenjaje z ogljem zložili v preproste peči in po kurjenju dobili poleg žlindre tudi železno kepo, volka42. Ta volk je vseboval še vedno veliko primesi, ki jih je bilo potrebno izkovati. Spet je bilo potrebno oglje za segrevanje železa. Tako vidimo, da je bila poraba lesa za pridobivanje železa neznansko velika. Ker je bil tudi izkoristek železove rude majhen, so bile potrebno za pridobivanje surovca res izjemne količine lesa in oglja. Postopoma je gozda in železove rude zmanjkalo. Vseeno katerega prej, proizvodnja se je ustavljala. Del te kulture je odpotoval za novimi nahajališči, del je bil ob prihodu barbarskih narodov uničen, del pa ostal. Tako, kot se je dogajalo z rudarji vseh časov in se nemalokrat dogaja tudi še danes. Valvazor še omenja tudi fužine na Notranjskem43. Noričani (mednje nekateri štejejo tudi Karne, ki so živeli na območju krajev na Pivki) so bili tisti, ki so Rimljanom dobavljali železo. Vsak rimski vojak je imel na sebi in pri sebi okoli 17 kg železne opreme, za njegovo pridobivanje pa je bilo potrebno zelo veliko železove rude in lesa ter oglja44. Takemu gozdu pravimo v krajih na Pivki boršt. Etimologi sicer pravijo, da je beseda izposojena iz italijanščine - bosco – gozd. Vendar to ne bo povsem držalo. Na cerkljanskem in tolminskem imajo izraz bšk. Prav ta bošk pa prehaja tudi v slovenščini v kar pomembno besedno družino (vašk-o, valš-ko, vels-ko… v pomenu skupno, iz časov kovinskih dob; hkrati pa se naslanja na starejšo osnovo, bogšk, kar pomeni božji kraj, kraj bogov), čeprav jo ima uradna (neljudska) etimologija za povsem slučajno zvočno podobnost. Če bi jo drugače razlagali, bi se verjetno morali vprašati o starosti in izvornosti posameznega jezika in o njegovi teritorialni avtohtonosti, kar pa za sabo potegne prevelike pretrese zgodovine razvoja jezika ter kulturne zgodovine. V krajin na Pivki uporabljajo izraz gozd za običajno kvaliteten gozd v višjih nadmorskih višinah – Javornikih (spet izraz megailtskega in celo predmegalitskega izvora). Boršt pa je manjvreden gozd v bližini vasi. Tak boršt je bil v preteklosti verjetno vzdrževan s požigalništvom. In je bil hkrati v zaraščanju v več funkcijah – na najboljših – a še vedno skromnih – rastiščih za poljedelstvo, na slabših pa za pašo. Podobna kategorija gozda je danes loza. Ni hrvatizem ampak stara slovenska beseda, ki danes pomeni izkrčen gozd, na katerem nastane travnik ozirom pašnik. Območje nad Slavino pa ima tudi ledinsko ime gozdov - Loza. To ledinsko ime izhaja iz poimenovanja za tujce, lahe – lo(h)sa, la(h)sa, delo lahov. V tem konkretnem primeru verjetno kaže na rimsko in deloma predrimsko kulturo in takratno krčenje gozdov – ne samo kot strateško, ampak tudi za krčenje gozda – požiganje za proizvodnjo železa. Sicer pa so tam nekoč prevladovali prav bukovi gozdovi. Še ena kategorija gozda je v krajih na Pivki in sicer gmajna. Ta običajno ni bila porasla z gozdom. Šlo je za najrevnejša kraška tla, ki so bila v skupni lasti in so jih uporabljali skupno za pašo. Šele opustitev paše je prinesla zraščanje v grmišča. 42 Tudi iz tistega časa imamo priimke v krajih na Pivki (Kernel, 2006, 2007, 2008). 43 verjetno so tedaj talili že zelo z železom revno rudo. Ker teh fužin v Valvazorjevih časih na Notranjskem ni bilo več tako zelo veliko, si je tudi gozd počasi opomogel. (glej tudi Cundrič, 2002) 44 Ker je bil strošek take opreme za Rimljane precejšni, so skušali Rimljani Noričane in Karne nadvladati. Močna rimska vojska in vojaška strategija je potrebovala celih 120 let za podreditev današnjega slovenskega etničnega ozemlja – verjetno so Rimljani v veliki meri ob svojih neuspehih uporabljali psihološko vojno in za železarje mamljiv marketing. (Če to primerjamo z Galci, so bili naši kraji in predniki za Rimljane precej trši oreh.) Vendar pa so za koncesionarje podržavljene infrastrukture za proizvodnjo in trgovino železa obdržali prejšnje lastnike (Cundrič, 2002) in s tem zagotovili neovirano oskrbo svoje vojske z železom enake kvalitete a po znatno nižji ceni. Prav tako so staroselsko aristokracijo vključili v svojo vojsko in jih izurili za vojaške poveljnike enot, v katerih so bili njihovi lastni prejšnji vojaki. Tako so tudi pri vojski dosegli popolno lojalnost in zvestobo Rimu. 41 45 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel Vendar pa so zaradi strateške pomembnosti bila skoraj vsa pomembnejša gradišča na Pivki ohranjena v tudi času Rimljanov. Zelo je verjetno, da so Rimljani s prebivalci gradišč sklenili dovolj dober dogovor za obe strani45. Rimljani so tista gradišča, ki jim jih je uspelo dobiti nepoškodovana46 okrepili in dodatno utrdili in zelo pomnožili število vojakov vseh narodnosti47. Da je večino pomembnih starih gradišč Rimljanom vendarle uspelo dobiti v svoje roke, poleg številnih rimskih izkopanin pričajo tudi imena teh gradišč – Gradišče, in nič več. Vsa stara imena vrhov (razen redkih izjem) so izgubila svoje prvotno ime. Vendar je mogoče tudi, da so ostala gradišča uničili Goti in pozneje še Avari; za ta gradišča ni ostalo niti samo ime Gradišče48. Zaradi vojn in vdorov barbarskih ljudstev so trpeli tudi gozdovi in je prihajalo do vse večje devastacije49. Še en moment je bil, ki je zelo vplival na gozd v predrimskem in rimskem času – paša. Dobra paša so bili gozdovi, slabša paša pa kamnite, kraške goljave, ki so nastale z izkrčenjem gozda. Priseljenci pozne megalitske kulture oziroma kulture kovin so v naše kraje prišli s konji50. Na Značilen je tudi primer Ptujskega gozda, ki so ga Rimljani požgali, ker se njihova vojska ni mogla ubraniti predolgo trajajoče gverilske taktike bojevanja domačinov, ki so vpadali na nanje iz gozda. Po požigu vsega gozda so domačine dokončno pokorili. Tam je danes Ptujsko polje. Hkrati pa vemo, da ji bila tako nastala obdelovalna zemlja na Ptujskem polju že kmalu po tem razparcelirana na enake parcele, kot so danes. To je po bistrem opažanju danes dokazano – rimska cesta seka parcele z istimi parcelnimi številkami in istimi lastniki na pol. Razvidno je, da je rimska cesta poznejša, kot je bila tedanja delitev parcel. 45 Drugačna usoda je doletela strateško zelo pomembno gradišče na Veliki Preski pri Dolah pri Litiji. Tam je bil pomemben železov rudnik z bogato železovo rudo. Ostanki rimskih časov kažejo na požig tega pomembnega gradišča. Lahko so ga požgali prebivalci železne dobe, da ne bi rudnik in gradišče prešla Rimljanom v roke – običajno so bili taki požigi skupaj z vsemi, ki so se zatekli v gradišče – otroci, ženske in živina. Ko je padla večina branilcev gradišča in je bilo jasno, da gradišča ne bodo mogli obvarovati, so imeli pripravljene branilce, ki so pobili vse žene in otroke ter živino, s katero skupaj so se zatekli v gradišča, in gradišče zažgali. Tako se Rimljani kljub zmagi po zavzetju gradišča niso mogli pohvaliti niti s plenom, niti s sužnji. Rimljani so seveda vedeli za tako taktiko, zato so skušali zmago doseči s prevaro. Staroselci so bili plemeniti in so besedo držali, Rimljani pa ne. Zato so Rimljanom padla v roke nepoškodovana samo nekatera pomembna gradišča. (glej tudi Rupnik, 1935) 46 Običajno so jih dobili s skrbno pretehtano prevaro – iz tega tudi lah, lahž. laž. 47 Prav na slavenski Babi so odkrili edinstven komplet različnih rimskih svinčenih pračarskih želodov na ozemlju Evrope (Praznik, 2012). 48 Sveti Hieronim opisuje tudi svoj rojstni kraj Stridon, ki ga danes raziskovalci umeščajo prav v kraje na Pivki. Stridon so v drugi polovici četrtega stoletja do tal porušili Goti. Sicer pa ima Hieronim za svoje someščane bolj slabo oznako, ko pravi, da je njihov bog trebuh – torej, da so bili predvsem uživači. Verjetno so taki tudi res bili, saj so bili njihovi zaslužki zaradi izjemnega strateškega vojaškega in trgovskega položaja zelo lahki in obilni. Posebno poglavje predstavljajo Tabri. Tudi to so bila manjša utrjena gradišča (naše zgodovinopisje pove, da večina taborov izvira kot obrambne točke iz turških časov). Vendar so na njih vselej našli tudi ostanke rimskega orožja (Sajovic). Mogoče je, da ime tabor (v krajih na Pivki Tabr) spominja na rimsko taberno, najmanjšo in najbolj zloglasno postajo na rimski poti. Iz tega tudi angleški izraz za stolp - tower. Z ljudsko etimologijo lahko razložimo tako slovenski kot tudi angleški izraz: ta-verh, ta-varh. Tudi toponim Dornava na drugem koncu Slovenije ima isti pomen. Prav tako vsa naselja z imeni Trnje in Trnovo. 49 Pa tudi vsa okolico gradišč je morala biti zaradi boljše preglednosti povsem brez gozda in grmovja. Isto je v srednjem veku veljalo za vse gradove in utrdbe na hribih in gričih. 50 Tudi zato je v spominu prebivalcev na Pivki konj še vedno na pol sveta žival, ki je niso ubijali, posebej ne za meso. Umrlega konja so običajno pokopali skoraj tako kot človeka. V predrimskih časih pa so ga pokopali poleg 46 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel boljših pašnikih so pasli govedo, ki pa je po navadi hitro spremenilo boljše pašnike v slabše. Zato so posebno v suši živino pasli v gozdu51. Najslabše pašnike po devastaciji so še vedno lahko pasle ovce in še slabše, kamnite, pa koze. Ko ni bilo dovolj paše ali pa poleti, so vse te živali prišle v gozd. Gozd se je zaradi takega napada živalskega gobca selektivno prilagodi z izginitvijo nekaterih bolj občutljivih drevesnih in grmovnih vrst. Kjer so bili pritiski na kraških površinah na gozd preveliki, je nastalo čisto kamenišče, ogoljeno do matične podlage. Vendar pa so nekdaj za utrjevanje gradišč potrebovali zelo velike količine najkvalitetnejšega lesa. Tega pa v devastiranih gozdovih ni bilo nikoli dovolj. Zato so po devastaciji začeli načrtno vzgajati gozdove za potrebe gradišč. To so bili nižinski hrastovi gozdovi. Za njihovo upravljanje pa je skrbel logar52. 2.5. Čas srednjega veka Po gotskem uničenje železnodobne in rimske kulture v krajih na Pivki, so si gozdovi nekako opomogli, saj večine manjših gradišč niso več obnavljali. Nekatera večja gradišča pa so branili in tudi obnovili ostanki rimske vojske, ki so ji načelovali nekdanji staroselski knezi. V rimski vojski so ti voditelji tudi sprejeli krščansko vero in na novo zbrali ostanke staroselstva in jim pomagali preživeti burne čase vpadov barbarov53. Verjetno so gozdove in prebivalce v krajih na Pivki vse do novega veka prizadele tudi male ledene dobe54. človeka. Tudi konj je potreboval nekaj hrane za preživetje, vendar je bila to slabša krma nižinskega poplavnega sveta in ostra krma kraških kamnitih goličav. 51 Neposreden odmev te paše je še danes v slovenski Istri v steljnikih. Podobno pa še tudi danes paša na Pokljuki, ki jo povezujejo z starimi pravicami. 52 Etimologija poklica logar ima latinske osnove oziroma predlatinske korenine; morfem lah je v pomenu tujec. (In ne, da so bili Vlahi romanizirani staroselci, kot je danes splošno prepričanje. Če namreč nekam prideš, niso tujci tisti, ki so že tam, ampak si ti tujec med njimi.) Del pomembne besedne družine je tudi gaj; pomeni gojen gozd, park ob svetišču; hkrati je tudi kot morfem v vseh besedah udomačitve, tudi v besedi konj, prvotno gojn, in tudi v vseh priimkih s končnico goj, ki jih imajo nekateri raziskovalci priimkov za tipično slovanske. 53 Kraji na Pivki in sploh na Primorskem imajo mrežo pražupnij še iz rimskega časa. Tudi ustanova dekana – rekli bi vaškega župana, je bila specifična za to območje. Danes sicer zgodovinarji enačijo funkciji nekdanjega župana in dekana, vendar gre za bisteno različno vsebino. Še v 19. stoletju sta obe funkciji zabeleženi v Slavenskih župnijskih maticah – celo vzporedno, vendar za različne ljudi, v različnih krajih in z različnimi obveznostmi in različnim nadzorom. Dekan je bil neposredno vezan na upravljanje s cerkveno posestjo in je imel svoj odmev v rimskem času in krščanstvu, župan pa je bil posledica druge posvetne ureditve, ki je svojo domovinsko pravico našla tudi v poznejši avstrijski nadvladi. (V času 17. in 18. stoletja je v krajih na Pivki v krstnih maticah običajen izraz dekan. Šele v začetku 19. stoletja se pojavi ob dekanu – na isti strani krstne knjige – tudi župan, vendar nikoli v isti osebi in v istem kraju). 54 Prva večja ledena doba v novejši zgodovini je bila ob izbruhu vulkana Krataura v Indoneziji leta 436. Za nekaj let je Zemljo pogreznil v polarno zimo. Že tako razredčeno prebivalstvo se je zaradi pomanjkanja hrane in toplote zmanjšalo za eno tretjino. Po tem so prebivalstvo prizadele še nadloge, kot kuga. Gozdovi so v tem času izgubili nekatere manj vitalne dele, saj je bila zaradi od vulkanskega pepela zastrtega sonca fotosinteza dolgoročno veliko manjša od porabe rastlin pri dihanju. Preživela so predvsem vzdržljiva semena (tudi zaradi podhladitve) in nekatera stara drevesa. Po ponovni otoplitvi je bil tako genski material vnovič prečiščen in biotska raznovrstnost v količini 47 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel V času do novega veka sta tako človek kot gozd doživljala boljše in slabše čase55. V času srednjega veka pa so kraji na Pivki izpod Istrske marke prešli pod Avstrijsko nadvlado. Avstrijska nadvlada se je skušala na vse načine otresti prejšnje Beneške pripadnosti teh krajev. Vendar so bili Benečani v teh krajih zelo priljubljeni, saj so se imeli za sorodnike. Zato ni čudno, da so domačini vsaj pasivno pomagali Benečanom v boju zoper Avstrijce. Avstrijci so tu uporabili psihološki vojno in uvedli pravljico, da so Benečani krivi za posek gozdov na Krasu in da so Benečani krivi, da je Kras gol. Ta zgodba se še danes trdno drži v učbenikih in tudi znanstvenih krogih, čeprav danes vemo, da je bil Kras že v antiki gol, pa ne zaradi Benečanov, ampak zaradi izkoriščanja železa in paše. Res pa je, da so prav Benečani bili tisti, ki so še po zasedbi Avstrijcev hodili sekat svoje nasade hrastov za potrebe ladjedelništva. Pravljica, da Benetke stojijo na najkvalitetnejši naši hrastovini, so iz trte zvite. Za pilotiranje v vodi so običajno uporabljali manjvreden les, tudi cerov, nikakor pa ne doba in gradna, ki so ga uporabljali za ladjedelništvo. Najhuje so kraje na Pivki pred novim vekom pretresli turški roparski vpadi. Iz krajev na Pivki je bilo odpeljanih v Turčijo veliko število ujetnikov. Redki so se vrnili56. V času turškega upada so žene in otroci z živino vred poiskali zavetje v nekdanjih gradiščih 57. Iz tega sledi, da so glavna gradišča v turškem času še vedno vzdrževali, da so bila obrambno utrjena. To pa pomeni tudi, da so po vsej verjetnosti bili med prebivalci tistega časa še vedno tudi staroselci oziroma potomci rimske vojske58. Zadnji veliki turški ropi v krajih na Pivki so bili v drugi polovici 16. stoletja, vendar so bili ob zadnjem vpadu Turki premagani in vsi ujetniki osvobojeni59. vrst osiromašena. Zaradi veliko redkejše poselitve glede na železno in rimsko dobo, pa se je pritisk na gozd in gozdni prostor občutno zmanjšal. Začele so se vračati nekatere vrste, ki so zaradi premočnega človekovega pritiska na gozdnato krajino skoraj povsem izginile. 55 Zapisano izročilo s krajev na Pivki pove, da, ko so v naše kraje vdrli Avari (Obri), so pradedje s tega območja zbežali pred Avari in ustanovili Benetke (Kernel, 2008). Nekateri pa so ostali (dokumentirani zapisi ljudskega spomina iz začetka 20. stoletja po Kristusu iz Šempetra na Krasu – današnje Pivke; prej se je kraj imenoval Šempeter na Pivki; ime Šempeter pa kaže na rimski čas.) (Kernel, 2008) 56 Davorin Bole iz Koč je to opisal v zgodovinski povesti Dragojila (Bole. 1988; Kernel, 2007). 57 To mi je povedala tudi starejša vaščanka Justa Novak, ki je bila lastnica velikega dela vrha Babe (tedaj ni poznala Boletovega opisa v Dragojili). 58 Še ena takih zgodb je povezana s cerkvijo in utrdbo na Sveti Trojici. Tam so bili še ob koncu 17. stoletja kot brambovci potomci nekdanjih rimskih vojakov in predrimske aristokracije – kar so v primeru Svete Trojice bili isti ljudje. 59 Vendar so posamezni roparski vpadi Turkov – roparjev iz Turčije, izza bosanske meje Turčije – bili še pozneje; primer takega ropa in poboja v Planini pri Rakeku v začetku devetnajstega stoletja. 48 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel 2.6. Novi vek Ko je spet zavladal mir, se je zdesetkano prebivalstvo spet pomnožilo in v drugi polovici sedemnajstega stoletja kljub izraziti dolgotrajni ohladitvi podnebja predvsem zaradi miru začelo naglo naraščati. Blaginja v krajih na Pivki se je večala in v sedemnajstem stoletju je prav v Slavini bilo veliko bogatih kmetov, ki so imeli več hlapcev60. Pritisk na gozd zaradi širjenje obdelovalnih površin se je povečal, gozd dolgoročno pritiska ni zdržal. Udarec gozdu je dal tudi Trst, ki je v začetku 18. stoletja postal svobodna Avstrijska luka61 in je potreboval ogromne količine kvalitetnega lesa, ki pa ga je bliže morja kmalu zmanjkalo in ga je bilo potrebno voziti daleč iz notranjosti. Tako smo sami62 prodali svoj najboljši in najkvalitetnejši les – ne za tujce, ampak za razcvet svojega glavnega mesta – Trsta in svoj dobiček. Najboljši les iz slovenskih gozdov je bil uporabljen za gradnjo ladij za tedanjih največjih mornaric. Avstrijske vojaške topografske karte iz druge polovice 18. stoletja kažejo opustelo površino krajev na Pivki z majhnimi zaplatami gozda. Industrijska revolucija je prinesla velike potrebe po lesu in zaradi večanja števila prebivalstva in zaradi siromašenja obdelovalne zemlje ter krčenja gozda se je uveljavilo pašništvo, na koncu že kar paša drobnice na ogoljenih bivših gozdnih površinah. V devetnajstem stoletju po mali ledeni dobi je prišla še zemljiška odveza. Slavinska pražupnija je imela srečo, da so v njej delovali zelo pomembni in razgledani duhovniki tistega časa, ki so spodbujali napredek in vpetost v slovenski kulturni prostor. Dva pomembna Slavenca, ki sta bila v sorodu (Kalister in Gorup), sta v trgovini s Trstom neznansko obogatela in Gorup pl. je postal najbogatejši Slovenec vseh časov63. Vendar nista nikoli pozabila na svoje ljudi in postala velika dobrotnika revnih, kmetov in izobražencev64. Ob koncu devetnajstega stoletja so se zaradi dedovalne politike kmetije s številnimi otroci drobile. Ker se je napovedovala revščina in zaradi skrbno zavajajoče propagande starih evropskih priseljencev v Braziliji, je veliko domačinov odšlo s trebuhom za kruhom v Brazilijo. 60 Moramo povedati, da so razmere v krajih na Pivki bile bistveno drugačne od tistih v ostali Sloveniji. V krajih na Pivki nimamo veliko podložnikov, imamo pa ob koncu srednjega veka predvsem svobodnjake. Ti kraji so zaradi svoje strateške lege združevali najbolj ponosne, podjetne in razumne ljudi, ki so se uveljavili in v vseh razmerah in časih ter ohranili dovolj svobode zase. 61 Še danes je Trst v nekem smislu neodvisen in svoboden. 62 in ne tujci, kot se še danes učili, 63 Kronika 58, 2010. 64 Postala sta mecena in skrbela za gradnjo šol in izobrazbo, tako študentov kakor tudi preprostih kmetov. S svojim denarjem sta spodbujala napredek v kmetijstvu. Še danes sta najbolj prepoznavna Slovenca v tujini, prav tako tudi potomci te rodovine. 49 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel Tam pa so jih imeli za poceni delovno silo namesto sužnjev. Domače kmetije so propadale in prehajale v roke trgovcev. Malo katera se je s povratkom Brazilca domov opomogla 65. Poleg Brazilije je naše ljudi vsrkavala ob začetku 20. stoletja tudi Argentina66. V drugi polovici devetnajstega stoletja so se zaradi ogolelosti Krasa in Istre, po načrtih Josefa Ressla in pozneje Josipa Kollerja (Lumbar, 2014) začele načrtne obnove z zasajanjem črnega bora (Pinus nigra). Življenje na kraških tleh, kjer je gospodarila burja, je bilo težavno in včasih tudi nevarno67. Zasaditve izpostavljenih ogolelih površin so se začele pod Avstrijo, nadaljevale pa tudi pod Italijo68 Veliko se je sadilo črni bor tudi po drugi svetovni vojni. 2.7. Dvajseto stoletje Za kraje na Pivki je zanimivo še nekaj. Zabukovec (Zabukovec, 1910) piše tudi o drevesnici v Štivanu (ta drevesnica obratuje še danes). Med sadikami, ki so jih tam vzgajali za pogozdovanje, smreka ni niti omenjena. Omenjene pa so plemenite avtohtone drevesne vrste, ki jih šele ob koncu prejšnjega tisočletja spet pospešeno uvajamo pri nujnih obnovah po naravnih ujmah v gozdu: češnja, javor. Smreko so začeli saditi šele pod Italijo in po drugi svetovni vojni. Nemška šola sajenja smreke je torej v krajih na Pivki zaradi zdrave kmečke logike začela delovati dokaj pozno69. Omeniti je potrebno tudi pretekle načine, kako je kmet ohranjal svoj gozd oziroma tisto, kar je od njega ostalo. V mojem otroštvu so bila drva iz gozda predvsem za prodajo. Del drv se je pripravil tudi za zimo. Vse ostalo je bilo kurjenje s opadom in dračjem. Gospodinja oziroma tete in dekle, če so bile pri hiši, so morale dopoldan najprej v gozd po suhljad70. 65 Sajevec, osebni dnevniki in osnutek za časopisni članek. V Slavini sem v svoji mladosti poznal kar dva, ki sta se vrnila iz Argentine in si naredila nove hiše. 67 Leta 1910 piše Zabukovec v Slavini (Zabukovec, 1910) o tem, kako huda je bila burja med Postojno in Šempetrom. Če je popotnika dobila na samem pozimi, je tvegal smrt, v najboljšem primeru pa pljučnico. Pot je bila brez zaslona dreves. 68 Še danes se govori, da Italijani niso v času zasedbe sadili, pa ni res – to so mi povedali tisti, ki so še pod Italijo sadili bore. Pokojni gozdar in učitelj Pavel Vrtovec je za nasad črnega bora nad Šempetrsko železniško postajo povedal, da je ta sestoj v starosti 80 let napravil kar 30 cm prsti na prej goli kamniti podlagi. 69 Povedati je treba tudi, da kraji na Pivki v vsej zgodovini niso bili nikoli pod pretiranim vplivom niti Italijanov niti Avstrijcev, niti Nemcev. Ljudje na Pivki so svobodno, ponosno ljudstvo, ki je vselej obranilo del samostojnosti in razmišljanja z lastno glavo. Jezikoslovec Fran Levec omenja, da se je v devetnajstem stoletju tukaj govorila najboljša slovenščina, z najmanj italijanskimi in nemškimi vplivi (Kernel, 2007). Čeprav v krajih na Pivki najdemo prav vse glavne značilnosti Slovanov – Slavina-Slovenija, Kernel, Korotan-Karantanija…, in veliko slovanskih priimkov, pa vendar arheologi doslej niso našli še nobenih tipičnih staroslovanskih arheoloških ostalin. Našli so pa množično antično in predantično kulturo, ki je v obrisih enaka slovanski. Zaradi vsega tega se tudi pri arheologih in zgodovinarjih naselitev Slovanov počasi pomika nazaj v zgodnejši čas. Danes tako govorijo že o četrtem stoletju po Kristusu in priznavajo, da slovanska naselitev v šestem stoletju po Kristusu predstavlja glede na staroselce le manjši del prebivalstva. 70 Spomnim se jih v svojem otroštvu, kako so hodile mimo naše hiše med osmo in deveto zjutraj (takrat so v hiši že postorile vse, kar je bilo potrebno). Če je katera šla po deveti uri, so jo imeli za leno. Vselej so z mojo mamo 66 50 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel Povedati je potrebno tudi za veliko skrb kmetov za svoj gozd. Tako, kot so vsak dan nekajkrat šli pogledat k živini v štalo, čeprav za to ni bilo posebne potrebe, so vsaj enkrat na teden šli pogledat tudi v svoj gozd. Tako so nenehno spremljali dogajanje v njem in gozd veliko bolje poznali in razumeli, kot izučeni gozdarji. Zato so ga tudi veliko bolje čuvali71. Ko pa je skrben lastnik gozda zaradi katerihkoli vzrokov moral pretirano poseči v gozd in se je to ponavljalo, ni več tako skrbno hodil gledat svoj gozd. Običajno ga je zanemaril, saj ga je na koncu tako ali tako moral prodati za preživetje. Po drugi svetovni vojni so imeli nekateri kmetje, ki so bili politično na pravi strani, veliko več pravic, kot drugi. Že takoj med drugo svetovno vojno in po vojni so si na račun drugih pridobili veliko imetja, v tem primeru zemlje72. Nekateri kmetje, ki so jim tako odvzeli po drugi svetovni vojni precej zemlje, so obubožali. Vendar so videli prihodnost svoje družine v šolanju otrok. Niso imeli drugega, kot da so prodajali svojo zemljo, da so lahko vsaj katerega svojih otrok šolali73. Nekateri kmetje, ki so bili na liniji, so prevzeli tudi »skrbništvo« gozdov za tiste, ki za svoje gozdove niso mogli več skrbeti. Dogovorjeno je bilo, da jim gozdove prepustijo v lastništvo in posest, oni pa bodo poskrbeli za vsakoletno kurjavo prejšnjim lastnikom. Seveda, gozd so prepisali nase, prejšnji lastniki pa drv niso nikoli videli74. (Tudi v današnjem času podobni primeri niso tako redki.) spregovorile kako besedo ali se z njo vsaj pozdravile, če je bila doma. Vračale so se po uri ali uri in pol z manjšo ali večjo povezano butaro suhljadi na glavi (v bližini je bila namreč že vsa suhljad pobrana, zato so morale včasih kar daleč ponjo). Najbolj ponosne in sloke so butaro na glavi nesle na svitku brez da bi jo držale z rokami – tako so delale tudi z škafi z vodo ali s perilom, ki so ga prinašale izpirat na potok. (Podobno še danes vidimo afriške žene.) S tem so potem skuhale južno (kosilo) in nekaj drv prihranile za dneve, ko je bil dež. Ob sobotah in dan pred prazniki so nabrale tudi za naslednji dan (daljni odmev nabiranja mane v puščavi pri Izraelcih). 71 Še kot otrok sem hodil v gozd z očetom, ki je bil po poklicu geometer. Kazal mi je posamezna drevesa in povedal, za kaj bi bil kakšen uporaben. Celo za veje posebnih oblik mi je povedal njihovo uporabnost – to je bilo že kolarsko znanje. S takimi očmi je svoj gozd gledal skrben lastnik in hkrati vsakokrat vzel s sabo sekiro (tudi moj oče mi je kot otroku privzgojil, da sem v gozd s sabo vselej vzel sekirico) in opravil nujno nego v gozdu. Gozd je bil tako pri skrbnih kmetih takό dobro ogledalo gospodarja, kot njegova štala in hlev. (Opozoriti moram, zakaj uporabljam dve besedi za na videz podobno stvar. V slovenskem knjižnem jeziku je prišlo velikokrat do nesmiselnih poenostavitev in ta je ena izmed njih. Hlev je v resnici za prašiče - nizek. Štala – visoka - pa je za govedo in konje. Štala ni nemški izraz saj se z nemško etimologijo ne da razložiti, s slovensko pa takoj.) Tudi ta na videz malenkostna razlika lahko pokaže na staroselce in na priseljence. Podobno je pri izrazih jelka in hoja. Tam je razlika veliko večja, saj je njun nastanek nekaj tisočletij narazen.) 72 Med drugo svetovno vojno je ena ograda sredi gmajne šla za en hlebec kruha – primer v Kočah. 73 Še v času mojega otroštva je bilo tako. Takoj so jo bili to zemljo pripravljeni kupiti nekateri kmetje, ki so bili na liniji, zanjo pa so ponujali smešno nizko ceno, češ: »Zemlja danes je brez vrednosti«. Tako je postopoma šla vsa zemlja z gozdovi vred za šolanje sina ali hčere, in ta je običajno šolanje tudi končal. Šele pozneje so tudi veliki kmetje videli prihodnost kmetij v tem, da so svoje otroke dali v šole. 74 Spomnim se primera, ko je moja mama posredovala pri novem lastniku (ki je seveda tuj kapitalen gozd izsekal do konca – tako kot se dogaja velikokrat še danes), da je umirajočemu prejšnjemu lastniku vendarle pripeljal vsaj nekaj drv, da je zadnje ure svojega življenja preživel v zimi vsaj malo na toplem. Sicer je bilo v prejšnjih časih velikokrat škoda drv za človeka, ki je umiral. 51 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel Povedati je potrebno tudi, da je boršt dajal predvsem drva in malo gradbenega lesa – razen nasajene smreke. In da se je drva zelo šparalo75. Pri gospodarjenju z gozdom v preteklosti je potrebno omeniti še nasade iglavcev iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja76. Uvajali so se pod naslovom premene grmišč. Na slavenskem Zidanem klancu, kjer se stikata fliš in tektonsko okno apnenca, so na velikih površinah v nekaj letih zasadili veliko smreke. Vmes so zasadili otoke macesna, zelenega bora in duglazije. Vse so naredili po takratnih vedenjih gozdarstva. Ko sem po štiridesetih letih vprašal takratnega revirnega gozdarja zakaj so zasadili smreko, je odvrnil, da zaradi prenamnožene divjadi, ki je pojedla vse in ji je smreka najmanj ugajala. Od vsega nasajenega se je dobro obdržala smreka in nekoliko manj duglazija. Macesen je bil sajen na prevetrene lege77. Zaradi grebenske, vetrovom, žledu in mokremu snegu izpostavljene lege, je bil to za macesen v celoti neuspeh. Redko katero drevo je pred žledom bilo nepoškodovano. Še hujši je bil primer z zelenim borom. Ostal ni niti en vitalen osebek78. Problem nasaditev smreke je bil večplasten. Naprej seveda prenamnožena rastlinojeda divjad. V začetku je bila to seveda predvsem srnjad. Zaščita sadik je bila individualna oziroma je izostala. V tistem času se je močno razmnožila tudi jelenjad, ki je zahtevala veliko večjo količino hrane kot srnjad. Ker je bilo področje sadnje na meji med flišem in apnencem, je bilo področje zaradi različne količine podrasti še toliko zanimivejše za divjad. Kakih deset let pred tem je bilo gospodarjenje z divjadjo bistveno drugačno. Rastlinojede divjadi je bilo bistveno manj, jelenjadi pa sploh. Za vsakega jelena so vedeli vsi, ne le lovci. Če je znan jelen kapitalen nenadoma izginil, se je prej ali slej natančno izvedelo, kdo ga je uplenil. Tudi, če ga je uplenil raubšic79. 75 Dnevniški zapiski slavenskega župnika (Sajovic, osebni dnevnik) iz konca 19. stoletja govorijo o tem, kako je učitelj brezumno žgal drva, kar bi pomenilo, da ni imel nobenega smisla za šparanje, čeprav je imel drva odmerjena. Še v času mojega otroštva so v marsikateri hiši neizmerno šparali kurjavo in razsvetljavo. Ko si zvečer prišel k njim, je bila vsa družina zbrana okoli štedilnika, ki je imel odprta vratca, in to je bila edina razsvetljava v hiši. Pravili so mi, da je bila v sosednji vasi ženska, ki je kurila še po starem: drva je imela namočena v vedru poleg peči in jih posamič dajala v ogenj, da ne bi prehitro zgorela. Tako res niso porabili veliko drv. In so se ob takem ravnanju hkrati tudi utrdili, kar za današnji čas z zelo visokim energetskim standardom ni slučaj. 76 Pred tem sadili smreke po zgledu države predvsem večji kmetje in sicer na manjših površinah. 77 Tudi sam sem v tistem času kot gozdar v šoli slišal tako doktrino, ki se je seveda pozneje zaradi napačnega razumevanje prevetrenosti izkazala za napačno. 78 Zato pa so nekateri kmetje takoj po saditvi sadik na državnem pokradli nekaj sadik zelenega bora in duglazije za svoje gozdove. Menili so, če so to posadili na državnem, že mora biti dobro. 79 Povedati moram, da je bil tedaj divji lov izjemno razširjen, bil je odsev potreb po mesu po drugi svetovni vojni in hkrati strasti tako mladih kot starih raubšicov. Pomenil je nadaljevanje zelo starih pravic do lastnine ulova, ki je bila prvič zapisana že v rimskem pravu, izvajana pa že veliko prej. Divji lov je bil nekdaj tako tudi socialni korektiv obubožanih kmetov kot tudi pravica razkazovanja moči bogatejših kmetov. Bil je tudi način izzivanja in upor proti nepravični družbi. Zato so v njem sodelovali tako stari kot tudi mladi, ki so s tem dokazali svojo drznost in sposobnost biti svobodni, neodvisni in tako pripravljeni za življenje. Po drugi svetovni vojni so nekateri divji 52 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel Ob prenamnožitvi jelenjadi so bili gozdarji nemočni in so videli edino gospodarsko uspešno možnost v sajenju smreke. Hkrati pa je bilo v tistem času v gozdarstvu dovolj državnega denarja za tako velike posege, kot so bile premene. Nasajena smreka je počasi ušla gobcu divjadi. Po tem pa so se pojavile tudi posledice gozdarske premalo premišljene strokovnosti. Smreko se je sadilo tudi na del najboljših aceretalnih rastišč. Med nasajeno smreko so začeli odganjati panji plemenitih listavcev in tudi semena okoliških plemenitih listavcev so pognala. Naenkrat so plemeniti listavci postali nadležni. Za rešitev smreke so jih pri negi skušali zatreti. To je trajalo kar nekaj časa, a na koncu so gozdarji vendarle plemenite listavce začeli vključevati v sestoj. Vendar je bil še vedno problem gost sklep nasajene smreke. Redčenja so bila v fazi letvenjaka preskromna oziroma so izostala, smreka je hitela kvišku brez prave krošnje. Plemeniti listavci so prav tako imeli šibasto rast brez prav razvite krošnje. Čiščenje vej smreke je bilo tudi v fazi drogovnjaka kljub zelo zaprtemu sklepu počasno. Dobra rastišča so namreč preprečevala odmiranje spodnjih vej pri smreki. Ko je zaradi mokrega snega kaka robna smreka padla, je imela pri višini 15 m samo 60 cm premera koreninskega sistema. Morda še nekaj besed o gozdovih, ki so bili blizu vasi Slavina. Še v času mojega otroštva so bili ti gozdovi intenzivno izkoriščani. Bili so seveda odmev popolne izkoriščanosti iz časov železne dobe. Pa tudi potem jim je bilo zelo malokrat prizaneseno. Slavina pa je imela veliko prednost pred ostalimi kraji na Pivki – imela je veliko čistih izvirov in tekoče vode. Zato so si gozdovi po grapah hitreje opomogli, rastje po grebenih pa so se zaradi vsega doslej povedanega (vzdrževanje golih vrhov in pobočij v času gradišč in še veliko pozneje) težje obnavljali. Na bolj suhih kislih in zakisanih rastiščih je bil v času mojega otroštva zelo redek gozd gradna in cera (s skromno primesjo rdečega bora in belega gabra) z obilno podrastjo borovnice in orlove praproti. V jarkih in grapah (tam so bila rastišča bolj vlažna) je bila tudi bukev. Ob vodotokih pa so bila poleg črne jelše tudi jesenovja z obilno primesjo gorskega javorja. Ti gozdovi (hrast, delno bukev) ob naselju so se v mojem otroštvu še intenzivno steljarili – do povsem ogoljenih lovci oskrbovali reveže z mesom, da so ti lahko malo lažje živeli. Takih skrivnih divjih lovcev se je prijel vzdevek sveti Miklavž, saj večino ljudi ni vedelo, kdo so in kdaj so pred vrati pustili meso. Naj jim bo tudi ta zapis spomin hvaležnosti.) Z izboljševanjem standarda kmetov (ki so po drugi svetovni vojni zaradi izgube zemlje po agrarni reformi večkrat postali delavci v tovarnah in popoldan polkmetje) in s pametno lovsko politiko, ki je mlade ravbšice sprejemala v svoje vrste, se je divji lov počasi unesel. Vztrajali so samo še tisti, ki jih lovska družba ni sprejela medse. Tako je izostal korektiv takratnemu nespametnemu lovskemu načrtovanju, ki ga je nekdo označil z »Lahko je imeti živali, če nimaš svoje štale in vse paseš na tujem!«. Ob prenamnožitvi jelenjadi so bili gozdarji nemočni in so videli edino gospodarsko uspešno možnost v sajenju smreke. Hkrati pa je bilo v tistem času v gozdarstvu dovolj državnega denarja za tako velike posege, kot so bile premene. 53 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel tal, ki so se razgalila do od dežja zbite ilovnate prsti80. V času moje mladosti smo v teh gozdovih nabrali zelo veliko borovnic. Ko so lastniki začeli opuščati intenzivno steljarjenje, so postopoma borovnice prenehale roditi. Gozdovi čisto počasi spreminjajo svojo podobo, grmovni sloj se vrača, nekdaj nestaknjene krošnje se postopoma stikajo81. Na apnenčastih rastiščih je bilo bukve več. V tem času se je večino gmajne in bivših pašnikov na apnencu začelo zaraščati. Včasih pusti skaloviti pašniki z grmi brina in posameznimi rdečimi bori so postajali neprehodna grmišča z vse večjim deležem rdečega bora. Na najbolj suhih rastiščih na vodoravnih ali rahlo poševnih skladih apnenca pa je prevladal termofilni gozd črnega gabra in malega jesena. Obvodni sestoji so zelo hitro priraščali. Na nekaj mestih povirnih tal so v preteklosti nasadili tudi smreko. Zaradi dovolj vlage in obilice kisika v tekoči vodi ter s hranili bogato založenih tal, je smreka dosegla v petdesetih letih sečno zrelost. Zato so jo vneto sadili na taka rastišča, saj je lahko sajeno sekala že ista generacija. Na takih bogatih rastiščih je smreka dosegala višine blizu 40 m, a je imela mogočno, debelo vejnato krošnjo. Tudi ni imela nikoli težav z lubadarjem. Lastnik gozda82 mi povedali, da smreka povirna tla osuši in po njeni odstranitvi pridejo na prst, ki jo je z opadom ustvarila, vrste, ki ne prenesejo neposrednega dotika s povirno vodo. Tem ugotovitvam se ni dalo razumsko oporekati in zato so skrbni kmetje vsako leto zasadili določeno količino smrek. Jesenovja so v grapah uspevala izjemno dobro in hitro rasla v višino. Zaradi dobrih rastišč in gostega sklepa pa niso razvila dovolj široke krošnje. Prav tako običajno niso bila dovolj intenzivno preredčena. V letu 2013 je bila huda suša. Tudi gozdovi so precej trpeli. Zato pa je v začetku leta 2014 hud žled povzročil velike poškodbe. Pred žledom je bila velika namočenost tal. Zanimivo je, da je bila na Zidanem klancu debelina ledu manjša kot pri nas v Slavini, posledice žleda pa so bile hujše. Prevetrenost grebena je bila namreč večja kot v dolini. Vendar pa je bilo leto 2014 zelo mokro, kar je povečalo možnost preživetja veliko dreves in močno zmanjšalo možnost napada lubadarja. Pripovedovali so mi, da so včasih te najprej gozdove pokosili, šele potem so vanje spustili živino na pašo. Iz moje mladosti poznam na kmetijah tudi prave prihranjence. To so bila drevesa ob koncu velikih travnikov in njiv večjih kmetov. Običajno je to bil macesen – eno samo drevo. Raslo je vse dotlej, dokler se v hiši ni zgodila kakšna nesreča oziroma večja potreba (tudi ženitev), ki je zahtevala večje izdatke. V prejšnjih časih je namreč bolezen na kmetih (posebej če je zahtevala bolnišnično zdravljenje) pomenila tudi velike izdatke. Za take primer je vselej morala biti rezerva. Ena glava iz štale, drevo s konca travnika, močnejši poseg s sečnjo v gozd. Podobno se je dogajalo, ko je kmetija zašla zaradi kakršnih koli dogodkov ali stanj v dolgove. Tako je marsikateri gozd ob koncu ostal opustošen in si ni do konca opomogel še danes. 82 Stanko Kalister iz Slavine. 80 81 54 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel 2.8. Prizadetost drevesnih vrst ob žledu 2014 in obraščanje v prvi rastni sezoni po žledu Naj tu na kratko omenim posledice žleda ob cesti do Zidanega klanca in naprej do Ravnika ter v okolici Slavine. Ugotovitve so rezultat lastnega opažanja in fotografiranja. Niso naštete vse drevesne vrste, ampak samo nekatere83. Smreka (Picea abies) ima dober obrambni mehanizem v primeru žleda. Veje se upognejo navzdol in iz drevesa naredijo skoraj valj. Tako obstanejo in žrtvujejo samo vrh. Ob najmanjšem vetru pa zaniha njihova stabilnost, tako da se prelomijo oziroma na nagnjenih vlažnih terenih izrujejo. Najbolj so trpeli nasadi smrek iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja na nagnjenih, vlažnih, flišnatih rastiščih. Skoraj ni bilo smreke, ki bi ohranila vrh. Na strmih terenih je v fazi debeljaka vse smreke izruvalo. V fazi letvenjakov so praktično vse smreke izgubile vrhove in v nepreredčenih nagnjenih sestojih na vlažnih rastiščih so bile tudi večinoma izruvane. Na apnenčastih bolj sušnih rastiščih so skoraj vse smreke v fazi letvenjaka in drogovnjaka ostale brez vrhov. Vendar so pa v fazi debeljaka doživele zelo malo poškodb razen odlomljenega vrha. Sestoji na teh rastiščih so bili redkejši, vsaka smreka je imela dovolj krošnje, rast je bila veliko počasnejša kot na svežih, kislih rastiščih, zato so bile tudi poškodbe manjše84. Pri smreki je zanimivo tudi to, da so po žledu ostale povsem nedotaknjene lubadarke in to vseeno v kateri fazi propadanja so bile85. Rdeči bor (Pinus sylvestris) je žled posebej na suhih grebenih kar močno prizadel. V moji mladosti je bil žled, ki je borove letvenjake povsem uničil. Vendar so se nekateri rdeči bori vendarle obrasli. Tudi zato imamo v naših razmerah malo sestojev rdečega bora, kot ga vidimo na Gorenjskem ali Štajerskem – visok, ravna debla z majhno krošnji na vrhu86. Večina rdečih borov pri nas je simpodialnih, razvejanih in skrivljenih – prav zaradi snegolomov in žledolomov. Pokazalo se je, da je rdeči bor kljub vsemu uspešen pionir. Na suhih skalovitih rastiščih pa se je večina zelo prizadetih rdečih borov po žledu posušila. Več opažanj in ugotovitev ter fotografij je v spletnem učbeniku Višje šole smer gozdar lovec: Gojenje gozdov s fitocenologijo. Dendrologija. Leon Kernel, Zorislava Makoter, Aleksander Marinšek. Učbenik je za sedaj dostopen samo študentom gozdarstva in lovstva. 84 Lastnik gozda, s katerim sem se pogovarjal (Stanko Kalister, Slavina), in je celo svoje življenje sadil smreke, (to je počel pred njim tudi njegov oče), je ob vsaki smreki, ki jo je želel podreti po žledu, razmišljal, ali bi lahko še preživela. Povedal je, da so bile smreke, ki jih je sekal, v preteklosti tudi do dvakrat ob prejšnjih žledih ob vrh (to se je videlo na deblu), pa so se vseeno zarasle in nadaljevale. Tako obraščanje vsekakor velja predvsem za smreko na dovolj svežih tleh. Tone Svet iz Koč mi je povedal, da mu je vsake smreke, ki jo mora podreti zaradi poškodb od žleda, žal in da za vsako razmišlja, ali jo res mora podreti ali lahko še ostane. 85 Malo za hec in malo za res: 160 let nazaj, ko je v krajih na Pivki hudo razsajala kolera, kronisti zapisujejo, da kolera ni marala nikogar, ki je bil bolan za jetiko. 86 Gozdarska stroka danes gensko razlikuje rdeči bor na kislih in rdeči bor na bazičnih rastiščih. 83 55 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel Zeleni bor (Pinus strobus) je bil ob žledu precej prizadet. Polomljene so veje in vrhovi, slabo zakoreninjeni osebki (zaradi poškodb koreninskega sistema) so se prevrnili. V nasadih praktično ni bilo nobenega živega osebka več že pred žledom. V zasebnih gozdovih pa so ostali posamezni osebki le delno poškodovani, če so imeli dovolj krošnje in dobro, simetrično zakoreninjenost. Črni bor (Pinus nigra) je relativno dobro prenesel žled. Vendar je na prevetrenih legah bilo precej debel prelomljenih, na plitvih skalovitih tleh pa so bila tudi nekatera starejša drevesa izruvana. Sicer pa se tudi črni bor po žledu dokaj dobro opomore. Macesen (Larix decidua) je bil prizadet predvsem v mlajših razvojnih fazah (tudi zaradi premalo intenzivnega redčenja). Tam je prihajalo do prelamljanja, na vlažnih rastiščih pa tudi do občasnega izrutja. Stara drevesa pa so bila praktično neprizadeta, morda se je odlomil le kak meter vrha. Macesen je namreč drevo zgornje gozdne meje in je navajen preživetja v vseh najbolj krutih razmerah in se relativno dobro obrašča. Bukev (Fagus sylvatica)je bila tista, ki je ta žled slabše prenesla. Na večini bazičnih rastišč v fazi letvenjaka in drogovnjaka je doživela precej hude poškodbe. Krošnje gostejših sestojev v fazi drogovnjaka so bile večinoma precej polomljene. Bukve ob namočenih grapah na flišu so bile tudi delno podrte. Sicer pa je bila stabilnost bukve veliko boljša od smreke. Obraščanje bukve po žledu je bilo slabše, predvsem tam, kjer je bila krošnja zelo poškodovana87. Hrast dob (Qercus robur) je bil v žledu večinoma stabilen, vendar predvsem v mlajših fazah precej okleščen. Po žledu si je dobro opomogel in se je dobro obrastel. Tudi starejši osebki so se uspešno obrasli. Hrast graden (Quercus petraea) je bil na kamnitih dobro namočenih pobočjih v fazi drogovnjaka tudi izruvan. Starejši osebki so pa prenesli žled podobno kot pri dobu. Podobno je tudi obraščanje po žledu. Cer (Quercus cerris) je bil tudi precej prizadet. Vendar je njegovo obraščanje precej intenzivnejše kot pri dobu in gradnu in tudi močno poškodovani osebki se obrastejo. 87 Pri bukvi je potrebno povedati, da je bila vodilna drevesna vrsta pri starih tehnologijah pridobivanja železa. Zato ima tudi enako ime kot rezultat taljenja železa – volk (betatizem). Ohranjanje velike količine slovenskih izrazov iz časa železne dobe kaže na nepretrgano jezikovno (slovensko) izročilo v naših krajih. Bukev je tista, ki je še danes v krajih na Pivki sinonim za les. Še danes na večini slovenskega etničnega ozemlja veljajo edino bukova drva za prava drva. Ker uradna etimologija ne najde razlage za izvor poimenovanja bukev (razlaga pa je zelo preprosta), ima besedo za predslovansko, celo predindoevropsko, kar pa verjetno ne drži. Prav tako ne drži velikonemška teorija, da so Slovani dobili ime za bukev od Germanov. S to teorijo so Nemci opravičevali svoje naselitveno prvenstvo pred Slovani in nam vsilili teorijo o poznejšo naselitev Slovanov, ker v Zakarpatju bukve ni (Grafenauer). Prej je res obratno – ostali so dobili ime bukev po Slovencih (poimenovanje za Slovence na današnjem ozemlju najdemo že pri antičnih piscih – res pa je bilo, da je današnje priznano etnično ozemlje le centralni ostanek nekdaj velikega naselitvene območja). Tudi besedna družina, ki izhaja iz bukve, je v slovenščini kar obširna. In to predvsem zaradi njene rabe in simbolike, ki se je razvijala zelo dolgo. 56 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel Breza (Betula pendula) se je zelo dolgo upirala žledu. Mlajši osebki so se upognili do tal in večinoma preživeli. Vrh dreves v drogovnjaku se lahko izjemno upogne (tudi za skoraj iztegnjeni kot) tudi zgornji del debla in tako skuša preživeti. Če so obtežbe ledu prevelike, se zgornji del debla nalomi ali prelomi in spomladi zrastejo nadomestni poganjki in drevo preživi. Starejši osebki so se upognili in večinoma so se starejše veje oziroma vrhovi odlomili. Na karbonatni podlagi stare breze kažejo zgodovino veliko takih odlomov. Po žledu se mlajše breze relativno dobro obrastejo. Črna jelša (Alnus glutinosa) odvrže del krošnje in se včasih tudi prelomi. Dobro se obraščajo posamezni osebki. Zelo dobro se obraščajo panjevci. Če je poškodba krošnje prevelika, ne odžene več. Sicer pa se tudi v tem primeru lahko pomladi iz koreničnika. Beli gaber (Carpinus betulus) žled posebej na vlažnih rastiščih polomi del krošnje. Na plitvih kamnitih karbonatnih rastiščih pa je lomljenja manj in več podrtic. Obraščanje je na svežih rastiščih precej uspešno. Vendar pa so zaradi poznega žleda in obilnega soka nezaprte rane zelo občutljive na napad gliv. Črni gaber (Ostrya carpinifolia) relativno dobro prenaša žled in se tudi dobro obrašča. Gorski brest (Ulmus glabra) v mlajših razvojnih fazah izgubi nekaj vej in včasih tudi vrh. Vendar se tudi obrašča. Poljski brest (Ulmus minor) brest ima kljub poškodbam po žledu v mlajših razvojnih fazah zelo veliko sposobnost regeneracije. Tudi odrasli osebki v veliki meri obdržijo sposobnost regeneracije. Vez (Ulmus laevis) se kljub veliki prizadetosti po žledu v vseh razvojnih fazah zelo dobro in hitro obrašča. Divja češnja (Prunus avium) po žledu utrpi prelomitev starih vej in tako izgubi svojo monopodialnost. Vendar pa izjemno hitro in dobro zapira rane in se dobro obraste. Zelo dobro se pomlaja tudi iz panja in celo iz korenin, ki so preživele. Jerebika (Sorbus aucuparia) v starejših razvojnih fazah doživi prelomitev, mlajše razvojne faze pa žled prenašajo bolje. Se pa po žledu tudi obraste. Mokovec (Sorbus aria) tudi doživi skromnejši prelomitev ogrodnih vej in na plitvih kamnitih tleh se mlajši osebki delno podrejo. Brek (Sorbus torminalis) ob žledu izgubi precej krošnje. Se pa kar dobro obraste. In tudi izjemno dobro odganja iz panja in korenin. Robinja (Robinija pseudoacacia) je ob močnem žledu v fazi drogovnjaka precej prizadeta. V mlajših razvojnih fazah je običajno ves sestoj poškodovan, tudi s prelomi debla. Precej je tudi 57 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel podrtic, ki imajo še vedno dober stik s podlago. Sledi zelo dobro obraščanje, ki je posebno intenzivno in hitro na vlažnih rastiščih. Gorski javor (Acer pseudopltanus) v mlajših razvojnih fazah na vlažnih rastiščih odvrže pretežni del krošnje. Se pa vseeno obrašča. Starejši osebki so sicer prizadeti vendar ogrodne veje ostanejo in se obrastejo. Ostrolistni javor (Acer platanoides) je po žledu precej močno prizadene, vendar se tudi obrašča. Maklen (Acer campestre) nima zelo velikih poškodb po žledu in se dobro obrašča. Iva (Salix caprea) je po žledu v starejših razvojnih fazah precej prizadeta in se dobro obrašča. Mlajši osebki pa žled prenesejo skoraj brez poškodb. Bela vrba (Salix alba) je v starejših razvojnih fazah precej prizadeta. Ob hudem žledu stara drevesa žrtvujejo v sestoju skoraj vso krošnjo – ostane skelet z enakomerno porazdeljenimi nepoškodovanimi vejicami. Na samem rastoče odrasle bele vrba (samo tiste, ki niso neposredno ob vodi) pa žrtvujejo zgornji del krošnje in spomladi nadaljuje rast s spodnjim delom krošnje ter ozelenijo ostanek skeleta z izjemno bujnim odganjanjem. Spodnji del krošnje se pod težo žleda upogne do tal, se na tla nasloni in tako preživi. Vendar se tudi stari osebki izjemno dobro obraščajo. Ko se starejšo drevo prelomi pri koreničniku, obilno požene iz panja in korenin. Stare podrtice, ki imajo vsaj malo stika s podlago, obilno odženejo iz vsega debla. Mlajša drevesa so ob žledu manj prizadeta, saj je večina vej tanjših in zelo upogljivih. Črni topol (Populus nigra) se po dobro žledu obnavlja. Kloni po žledu ostanejo popolnoma brez krošnje, ki pa jo zelo intenzivno in uspešno obnovijo. Starejši osebki odvržejo večino vej a skeletne veje obdržijo in se dobro obrastejo. Stari osebki, ki so že v biološki zrelosti, pa počasi zaključijo svoje življenje. A imajo še vedno nekaj novih odrastkov. Trepetlika (Populus tremula) je ob žledu zelo prizadeta – posebej v razvojni fazi drogovnjaka. Izgubi večino krošnje in se ne obnavlja. Zato pa intenzivno odžene iz korenin. Lipa (Tilia plathyphylos) in lipovec (Tilia cordata) se kljub poškodbam po žledu zelo dobro obnavljata. Veliki jesen (Fraxinus excelsior) v mlajših razvojnih fazah zgubi pretežni del zgornjega dela krošnje. Se pa tudi dobro obraste. Starejši osebki obdržijo ogrodne veje in jih naslonijo na tla če je to mogoče, a dopustijo ogolitev zgornjega dela krošnje. Mali jesen (Fraxinus ornus) ima večkrat prelomljeno (ne odlomljeno) deblo in ogrodne veje, a se tudi obraste. Posebno kategorijo ob žledu predstavlja jelka (Abies alba). Zanimivo, da je na kislih tleh ostala skoraj nepoškodovana. Morda se ji je odlomil le vršiček. Vsa ostala drevesa okoli nje pa so 58 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel padla oziroma bila polomljena. Tudi mlade jelke so ostale nepoškodovane. Na skalovitem apnenčastem terenu z dovolj talne vlage pa jo je odnesla slabše. Stare, prizadete jelke so bile na takih tleh v večjem deležu podrte. Ker je jelka na skromnih kraških tleh (skeletni apnenec) na območju Slavine prej izjema kot pravilo, predstavlja izguba zaradi žledoloma resno grožnjo izginjanja zadnjih ostankov jelke. 2.9. Primerjava žledoloma 2014 in vetroloma 2013 Med obema pojavoma so bili samo trije meseci razlike. Vetrolom je bil na Ilirskobistriškem v novembru 2013, najhujši žledolom pa na Postojnskem v začetku februarja 2014. Vetrolom na ilirskobistriškem je bil v omejenem obsegu, žledolom je prizadel kar velik del slovenskih gozdov. Takoj po vetrolomu na Ilirskobistriškem sem peljal več ekskurzij dijakov in študentov v prizadete gozdove nad Dolenjami in nad Malo Bukovico. Ogledali smo si sestoje takoj, ko je bila odprta gozdna cesta in tudi dobro leto po tem. Lastniki gozdov so precej hitro začeli s pospravljanjem svojih parcel. Nekateri so pospravili prav vse in v gozdovih ni ostalo nič, razen drobnih vej. Večinoma so pospravili samo hlodovino, nekateri samo vredno hlodovino. Nekateri se svojih parcel še niso dotaknili – posebej na grebenih, na skromnejših rastiščih. Skoraj v celoti je ostala nepospravljena bukovina v strmih, globokih, namočenih grapah, kjer sta tako sečnja kot spravilo težavna – rešitev bi bila seveda žičnica. Morda na kratko o zgodovini gospodarjenja z gozdovi na ilirskobistriškem. Ti gozdovi, čeprav na pogled dovolj kvalitetni, so večinoma sekundarni. Globoka, kisla, sveža do namočena rastišča so tudi na grebenih, kjer ni tektonskih oken apnenca. Na ležah pod vrhovi (razen kjer so tektonska okna) so tla močvirnata (voda prek vezne posode kraških polj prihaja tudi iz kraških okoliških hribovij). Na takih vrhovih dobimo precej črne jelše, breze, gradna in malo nižje tudi pravega kostanja. Vmes najdemo jablane in hruške. O domačinov izvemo, da so tu bili v preteklosti sadovnjaki in na bolj sušnih predelih vrhov pašniki. Med sadovnjaki so bile tudi njive. Povojno izseljevanje in nasilna deagrarizacija sta privedle do opuščanja kmetijske rabe. Opuščene površine je zaradi odličnih rastišč hitro prerasel gozd, del površin pa je bil zasajen z zelenim borom. Vendar pa je zgodovina človekovega gospodarjenja z gozdovi podobna kot na slavenskem. Tudi tu je večino vrhov v času kovinskih dob imela gradišča – še danes je kar precej vasi na Ilirsko bistriškem na mestih nekdanjih gradišč, na gričkih in hribih. Dobimo pa tudi dobro ohranjene ostanek megalitskih zidov in okopov ter grobišč. Prav tako obilo dobro ohranjene 59 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel lončevine iz tistih časov – prav pri gradnji novih hiš na ostankih prejšnjih gradišč. Tedaj je v času kovinskih dob bil tu gozd izkrčen skoraj do konca. Ker je bilo dovolj vode zaradi geološke sestave tal, je ta dolina iz Ilirske Bistrice proti Jelšanam dobro prenesla krčenje gozda, sosednja dolina reke Reke pa zaradi zakraselosti okolice veliko slabše. Tam je krčenje gozda po severovzhodnih pobočjih doline privedlo do popolne ogolitve, ki jo je še pospešila paša globoko v dvajseto stoletje. Danes se pobočje le počasi zarašča. Kako se prizadet gozd obnaša dobro leto po vetrolomu? Na najboljših rastiščih je večje vrzeli v sestoju hitro prekrila robida. Prav tako je prekrila vse, kar ni bilo pospravljeno (podrte breze, ostanki podrtih dreves, ki so ostali potem, ko je bil odrezan samo najboljši hlod). Večina dreves, ki so bila podrta, a imajo še čvrst koreninski stik s tlemi, je odgnala. Vidi se že kar nekaj vznika, tako pionirjev kot tudi ostalih vrst, ki so prevladovale v sestoju. Gozd se bo na najboljših rastiščih hitro opomogel in bo ob nespremenjenih klimatskih pogojih in nespremenjenem načinu gospodarjenja relativno dokaj hitro podoben združbam, ki so prej zaraščale opuščena kmetijska zemljišča. V krajih na Pivki in posebej na relaciji Slavina Razdrto je žled povzročil precej poškodb. V po žledu močno presvetljenih sestojih pa je na svežih in povirnih tleh kar precej vznika. Zadnja leta so nekatere drevesne vrste (bukev, javor, jesen) imele obilne obrode, nekatere celo dve leti zapored, kar ni običajno za te drevesne vrste. Pri tem je prednjačil gorski javor, ki je obilno semenil dve leti zapored in postal nadležen kot plevel celo na zoranih njivah, precej stran od rastišč. Podobno je bukev imela zaporedne močnejše obrode. Veliki jesen pa se je izkazal kot izjemen pionir brez konkurence na svežih do namočenih tleh. Njegovo seme, ki sicer takoj vzkali le zeleno, oziroma zrelo preskoči celo eno celo rastno sezono, je vzklilo prav povsod, kjer je bilo več vlage na razpolago. Leto pred žledom je pomenilo izjemno sušo v krajih na Pivki. Suša je bila tako velika, da se je posušila na flišnatih, nagnjenih, bolj sušnih tleh, skoraj vsa jelka do višine 1 m. Manj so bili prizadeti sestoji na apnenčasti podlagi, kjer so bili osebki že tako ali tako navajeni na pomanjkanje vode. V zimi pred žledom pa je bilo padavin več. Leto žleda pa je bilo nenavadno mokro. Tako je uspelo preživeti veliko drevesom, ki so bila sicer močno poškodovana od žleda. Uspelo je skaliti tudi mnogim semenom, ki bi ob bolj sušnem poletju sicer ne preživela. Tako je v od žleda zelo poškodovanih sekundarnih hrastovih in gabrovih sestojih na flišu prišlo do obilne kalitve gorskega javorja kot pionirja. 60 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel 2.10. Naravna ali umetna obnova prizadetih sestojev? Sestoji so se prvo leto po žledu že začeli pomlajati tudi sami. Na boljših rastiščih je pomlajevanje bujnejše in bolj raznovrstno. Na od človeka spremenjena rastiščih se vračajo nekatere vrste, ki za svojo kalitev zahtevajo več svetlobe. Pa to niso samo pionirske vrste. Bukev se bo pojavila na teh rastiščih predvsem tam, kjer so tla bolj sveža a ne premokra. Bukev ima v rastnih razmerah okoli Slavine na boljših flišnatih rastiščih samo določena omejena rastišča. Na degradiranih kraških rastiščih pa se bodo pomladile predvsem pionirske vrste, ki imajo veliko rastno zaledje. Nasadi smreke se ne bodo tako hitro pomladili po naravni poti zaradi bujnega odganjanja pionirskih vrst. Kjer so poškodbe sestojev zelo velike in je bila strojna sečnja že narejena, bo verjetno spet potrebna umetna obnova kombinirana z naravno obnovo88. Smreka Postavlja se vprašanje: Je smiselno saditi tudi smreko? Se ji lahko odpovemo? Glede na negotove klimatske spremembe v prihodnosti (dolgoročno je mogočih več scenarijev, vsekakor pa so vsem možnim scenarijem skupni veliki vremenski ekstremi z vse močnejšimi ujmami vseh vrst), je vprašanje na mestu. Glede na slovenske in predvsem svetovne potrebe po lesu prav tako. Vendar, ali je res nižinska smreka tista vrsta, ki bo v prihodnosti reševala slovensko gozdarstvo? Odgovor je prej ne kot da. Smreka v nižinskih nasadih je namreč predstavljala in še predstavlja kmetijski način izrabe tal. Hkrati je predstavljala in še predstavlja hitro obračanje kapitala. Zato so ji prilagojene vse tehnologije, tudi sečnje, izdelave in spravila. Vendar vsa tehnologija sečne, izdelave, prevoza in primarne predelave izhaja iz severnih dežel, kjer smreka ne dosega niti takih dimenzij, niti take kakovosti89. Pretekla umestitev požarne preseke med nasade v obliki ceste za strojno sečnjo se je v tem primeru izkazala kot upravičena. 89 Žal skušamo naše gozdove prilagoditi tehnologiji, ki ni zrasla v naših razmerah. Zato tudi toliko izračunov in dokazov o najboljšem izkoristku smreke manjših premerov. Razen v primeru pokljuške resonančne smreke, po kriterijih uvožene mehanizacije in miselnosti, iz naših gozdov nimamo ponuditi kaj posebnega. Tujcem ne moremo konkurirati v količini smrekovega lesa. Imamo pa veliko tistega, kar tujci nimajo, izjemno kvaliteto. Zato je tudi na licitaciji v Slovenj Gradcu najpogostejša drevesna vrsta prav smreka, ki dosega relativno visoke cene. Pa tudi največ raziskav narejenih prav za vzgojo smreke. 88 61 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel Hkrati pa poznamo tudi slabe strani nižinske smreke. Ko se močno oddaljimo od sonaravnosti, prevzamemo nase ob velikih vložkih tudi velika tveganja. Tako zahajamo pri gospodarjenju s smreko v nižinah na področje velikih tveganj obračanja kapitala. Sajenje smreke in njena vzgoja prinašata tudi izjemno vložke v nego nasadov, ki so povsem neprimerljivi z majhnimi vložki v posredno nego v naravnih sestojih ostalih drevesnih vrst na istih rastiščih. Tu postanemo povsem primerljivi s kmetijstvom, pri katerem je tak rizik vgrajen v vsakdanje delo industrijskega kmetovanja. Ko pa vzamemo v zakup vse izrazitejše vremenske ujme, je rizik še toliko večji. Na področju, ki ga opisujem, avtohtone smreke skoraj ni več. Zapisal sem skoraj, saj obstaja možnost preživetja grivaste smreke (Zupančič, 1992). Vendar v daljnem preteklem gospodarjenju z gozdovi na območju, ki ga opisujem, smreka ni igrala zelo pomembne vloge. Ko se je smreka v dvajsetem stoletju pojavila kot možnost ekstra profita, so jo začeli v naših krajih saditi najprej v manjših skupinah. In to na dobro prst sredi plitvih vrtač oziroma zasutega dna brezstropne jame, na katerega se je s spiranjem nalagala prst s kraških pobočij. Površine takih nasadov so bile majhne in vselej prilagojene reliefu. Hkrati pa je bilo nekaj manjših nasadov na flišnih dovolj namočenih tleh. Tudi v prihodnosti bi bilo smiselno smreko saditi v šopih na ustrezno bogatih tleh, v katere bi vključevali avtohtone vrste, ki bodo v taka jedra prišle same ali pa bi jih dodali. Tako bi lahko ustvarili dovolj pestro in stabilno strukturo. Pri žledu se je pokazalo tudi, da so najmanj trpele smreke, ki so imele dovolj prostora, svetlobe, in zato močno razvito in dovolj globoko krošnjo. Za odpornost na vremenske ujme pa je prav tak način najbolj primeren – ne prevelika gostota sadnje, pogosta redčenja, oblikovanje za današnji čas nadstandardne krošnje in vključevanje obstoječega naravnega pomlajevanja drevesnih vrst tistega območja v jedra. V končnem deležu pa naj smreka ne bi pomenila močno prevladujoče lesne zaloge takih jeder. Ob izostanku naravnega pomlajevanja pa je nujno skupinsko mešanje sadik smreke z na tistem območju prisotnimi drevesnimi vrstami. Grebensko umetno ali naravno pomlajevanje smreke (kjer je to že prisotno) pa mora biti samo na najboljših rastiščih z še močnejšim oblikovanjem nastandardne krošnje zaradi stabilnosti. Poseben problem so večji površinski nasadi smreke pod Zidanim klancem, ki so bili po žledu v pretežni meri uničeni. Po strojni sečnji je ostalo bolj malo, sklep je postal vrzelast ali pa je povsem razpadel. Puščenih je bilo nekaj povsem nekvalitetnih listavcev (z minimalno krošnjo oziroma popolnoma brez krošnje) in še med temi kar nekaj trepetlike. Na določenem segmentu rastišča, kjer je bila v smrekovem nasadu zaradi vrzeli prisotna trepetlika, ki se jo je puščalo v sestoju v obliki brezvejnih štrcljev (trepetlika se po žledu ne obrašča iz debla!), so tla prekrili 62 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel odganjki iz korenin v izjemni gostoti in po enem letu višini, ki že krepko presega 1 m. Gostota takih trepetlikinih odganjkov je tudi do 100 in več odganjkov na kvadratni meter. Tu pa tam pa dobimo tudi mladice gorskega javorja z višino 20-30cm (v povprečju 5 na 1 ar). V takih razmerah je nemogoče pričakovati, da bodo mladice gorskega javorja uspele. Niti ni pričakovati, da bi uspele kakršne koli sadike – nasproti trepetliki bodo brez moči. Kjer ni trepetlike oziroma je grmovnega sloja manj, pa divjad obžre prav vse javorje (trepetlike se niti ne dotakne). Bukev Sajenje bukve je bil v slovenskem gozdarstvu nekak zapoznel odgovor na velikokrat nespametno sajenje smreke povsod. Sajenje bukve se je v Sloveniji načrtno začelo na zasmrečenih sestojih z veliko količino surovega humusa, kjer je bilo pod smreko pomlajevanja zaradi kopičenja surovega humusa in iglic onemogočeno (primer Pohorja). Ob skrbni pripravi tal in negi se je pokazalo, da lahko uspe taka sanacije zasmrečenih sestojev. Vendar takih nasadov v krajih na Pivki ni. Biološka aktivnost tal je zaradi nižje nadmorske višine in ugodne klime na kislih rastiščih večja kot na Pohorju. Bukev je v dovolj velikem deležu prisotna v naših gozdovih, manj na kislih in obilno na apnenčastih rastiščih. Torej bi pomenilo množično sajenje bukve danes predvsem pomanjkanje realnega gojitvenega koncepta za te gozdove. In posledično zaradi tega tudi pomanjkanje sadik ostalih drevesnih vrst. Res se je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na visokem krasu razmišljalo o saditvi bukve zaradi prenamnožene divjadi, ki se je, ko je popasla mlade jelke, spravila tudi na mlado bukev in je bilo tudi pomlajevanje z bukvijo oteženo če ne celo onemogočeno. Sajenje bukve da, vendar ne množično90. Bukev si je v preteklosti izborila tista rastišča, na katerih je uspešna in je nima smisla množično uvajati na rastišča, kjer je bila v veliki manjšini. Lahko tam sicer nekoliko povečamo njen delež, a ne več kot to. Na rastiščih, kjer je bila že prej uspešna, bo sama poskrbela za svojo ponovno uveljavitev. Vsekakor pa je priporočljivo njeno sajenje v kombinacijami z ostalimi drevesnimi vrstami. Na povsem suhih apnenčastih rastiščih je njeno sajenje nesmiselno (sadike potrebujejo včasih tudi več kot 10 let, da se dobro zakoreninijo in začno malo hitreje rasti). Na manj suhih apnenčastih rastiščih nad razvejanim kraškim podzemljem je priporočljivo v zmes sajene bukve dodajati vrste, ki so tam že tako prisotne: brek, divja češnja, celo gorski javor. Mokovec bo v nasad prišel sam, prav tako bo v vrzelih prišel sam po sebi tudi določen delež črnega gabra in malega jesena in celo črnega in 90 Več o neuspehih sajenja bukve glej Lumbar, 2014. 63 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel rdečega bora. Najbolj suha in kamnita rastišča so še vedno, kljub ozdravljanju tal z rdečim in črnim borom, ne do konca ozdravljena. Na teh tleh, ki sta jih pripravljala črni in rdeči bor, še ne moremo pričakovati dobrih gospodarskih gozdov z vidnejšimi donosi. Vendar pa jih lahko s prej omenjenimi drevesnimi vrstami vrednostno izboljšamo in se izognemo strokovnim napakam, ki lahko nastanejo zaradi naglice in zunanjega videza. Posebno pozornost pa je prav pri bukvi potrebno nameniti sadikam in njihovi kakovosti. Prepričanje, da je katerakoli bukova sadika ali puljenka primerna za sajenje, je daleč od strokovnosti. Macesen V nasadu se je ohranilo že pred žledom zelo malo osebkov, pa še ti so bili poškodovani. Zaradi vetrovne lege in možnosti mokrega snega ter žleda, je bil vložek v obliki macesna zgrešena naložba. Vendar pa je bil uspeh večji na zasebnih parcelah, kjer se je ohranilo več osebkov in tudi po žledu so doživeli manjše poškodbe. Nasajeni so bili na pobočja, v ozkem vodoravnem pasu. Zato so lahko razvili večjo krošnjo in ostali stabilni. Tudi pri ponovnem vnašanju macesna bi bilo potrebno upoštevati te pozitivne izkušnje. V končni zmesi sestojev na ustreznih rastiščih bi ozki pasovi macesna pomembno vplivali na končno vrednost sestoja (pasovi na južnih pobočjih, s širšo stranjo obrnjeni proti jugu). Zeleni bor Zeleni bor kot izrazit pionir se je na ilirskobistriškem odlično odrezal na vlažnih in svežih rastiščih. Ob vetrolomu je bilo več težav le na nekoliko bolj izpostavljenih legah. Na ilirskobistriškem se na najboljših rastiščih zelo uspešno sam pomlaja. Problem pa je njegova netržnost (ne pa tudi možnosti njegove uporabe, ki je na ilirskobistriškem dobro izkoriščena). Zato tudi pri obnovi sestojev po žledu ne more imeti bistvene vodilne vloge – razen s povečanjem njegove uporabnosti (to so pri smreki skozi čas čudovito marketinško uredili, celo daleč prek resnične vrednosti in resnične uporabnosti smrekovega lesa). Določena rastišča bi prenesla nekaj primesi zelenega bora – vendar tu nastopi nov problem – prevzemanje rastnega prostora s strani tujerodnih drevesnih vrst in posledično temu sprememba ekologije gozda. Rdeči in črni bor Za rdeči bor je nesmisel, da bi ga pogozdovali, saj ga je v naravi dovolj in bo sam poskrbel za svoje širjenje tam, kjer druge vrste ne bodo dovolj konkurenčne. Na suhih in kamnitih tleh velikokrat nima konkurence. 64 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel Podobno je s črnim borom. Njegovi sestoji so bili različno prizadeti. Menim, da ukrep popolne hkratne odstranitve črnega bora iz izpostavljenih kamnitih rastišč (strma pobočja, vrhovi), ni bil strokovno dovolj premišljen (kljub doseženi zrelosti črnega bora). Na takih mestih lahko pride do ponovne ogolitve površine. Na najbolj izpostavljenih rastiščih je potrebno sklep previdno odpirati in postopoma dovoliti ostalim drevesnim vrstam prihod v sestoj. Glede na omenjene strokovne nedoslednosti bo verjetno na nekaterih najbolj ogroženih delih potrebno tudi nekaj saditve črnega bora. Tako rdeči kot tudi črni bor si nemalokrat kljub veliki polomljenosti (veter, sneg, žled) vseeno opomoreta – odrasli osebki so bili glede na vidne deformacije debla lahko že večkrat polomljeni. Jelka Saditev jelke je mnogo zahtevnejša kot saditev smreke (to velja predvsem za apnenčasto, skaloviti podlago). Tudi sadike je veliko težje vzgojiti kot sadike smreke. Tudi posajene površine ubraniti pred veliko rastlinojedo divjadjo je veliko težje kot smreko. Večji je tudi presaditveni šok. Večji so riziki vzgoje v mladovju. In vendar je stabilnost tako dobljenih sestojev veliko večja od stabilnosti nasadov smreke91. Čeprav je del gozdarske stroke že opustil misel na sajenje jelke, pa vendarle o njenem sajenju velja razmisliti – morala bo nadomestiti smreko, ko te v kratkem v nižinah ne bo več. Vendar ne v obliki čistih sestojev ampak v zmesi z ostalimi drevesnimi vrstami. Posebej zdaj po žledu in na kamnitih apnenih tleh (na kislih, flišnatih tleh z jelko ni tako velikih problemov). 2.11. Kaj je mogoče danes narediti za ravnotežje med divjadjo in gozdom? Vemo, da je velike rastlinojede divjadi v krajih, ki jih opisujem, glede na nosilnost okolja, veliko preveč. Od sedemdesetih let pa se vendarle odstrel vendarle veča predvsem na območju Snežnika in delno Javornikov. Naš avtohtoni jelen naj bi iztrebili v naših krajih zaradi zemljiške odveze (LZ Slovenije)92. Saj je jelka tu avtohtona. Vsa danes sušna rastišča bukve na apnencu so bila v preteklosti pred velikimi posegi človeka v gozd jelovo bukova. 92 Vendar pa je del jelenje populacije izginil že precej pred zemljiško odvezo, zato niso vsega krivi kmetje in teritorialna pravica do lova zaradi zemljiške odveze. Glede na nekatere podatke pa je ponovna naselitev bila izvedena z madžarskim stepskim jelenom, ki ima drugačno ekologijo od avtohtonega jelena. Zadrego tega podatka lovci rešujejo s preteklim mogočim naravnim križanjem z ostanki populacije domačega jelena. 91 65 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel Sedanji jelen se je zelo dobro vključil v naše okolje, ne samo v gozdove. Hitro spodriva srnjad na njenih območjih. Glede na srnjad porabi veliko več hrane. Ker hrane v gozdovih na apnencu hitro zmanjkuje (v njegovi prehrani mora biti četrtina lesne prehrane – popki, poganjki), se pojavljajo velike poškodbe. Zanimivo je, da na kislih rastiščih ni večjih poškodb po jelenjadi. Res je tam veliko večja prehranska možnost tako zaradi zeliščnega kot tudi zaradi grmovnega sloja. Zanimivo je tudi, da če ima jelenjad na izbiro avtohtono in sajeno jelko na apnenih rastiščih, se vselej temeljito loti samo nasajene jelke (čeprav sta obe na razdalji nekaj metrov). Seveda je to pojav, ki je znan tudi pri drugih drevesnih vrstah, vendar je prav pri jelki najizrazitejši. Šele ko te zmanjka, se zadovolji z avtohtono jelko. Drugače je na kislih rastiščih. Tam je jelka popasena samo v fazi vznika in morda še kako leto potem. Za tem pa jelenjad pusti jelko z objedanjem povsem pri miru. Le v fazi letvenjaka je občasno prisotno tudi drgnjenje in redko tudi lupljenje93. Območje, ki ga opisujemo, je bilo tudi bivališče velikih zveri. Volk je tisti, ki je pred leti na tem področju precej selekcioniral divjad. Tri leta nazaj je bilo še mogoče slediti po snegu volkulji z mladičema. Letos takih sledi ni več94. Ker tako ni več niti naravnega korektiva jelenjadi niti smiselnega načrtovanja gospodarjenja z jelenjadjo95, ne ostane več veliko sredstev na voljo. Videli smo, da je drevo, ki bi lahko gospodarsko rešilo te gozdove, prav jelka. A kaj je ob vsem tem mogoče sploh narediti? Morda bi si samo malo pogledali reakcijo pragozdnega ostanka Rajhenavski rog s Kočevskega. Teorija pravi, da je inicialne faze v pragozdu med petino in četrtino. V tem pragozdnem ostanku pa je inicialne faze v zadnjih letih kar več kot polovico. Pravih vzrokov ne pozna nihče96. Vse mladice jelke nad običajno višino snega požre prenamnožena jelenjad. Da je to res, dokazuje poskusna ograda pri Roški žagi, ki je polna pomlajevanja jelke in vraščajoče jelke97. V pragozdnem ostanku ograje ni in nastaja vse več vrzeli za padajočimi starimi jelkami. Moje 93 Kaj je vzrok za »neužitnost« jelke na kislih rastiščih, je zame še vedno skrivnost. Lahko bi jo razložili na osnovi ras jelke, ki je lahko drugačna na kislih kot na bazičnih rastiščih. Vendar se postavlja vprašanje, ali je to res mogoč razlog, ko pa v slavenskem primeru govorimo o razdalji samo slab kilometer ali nekaj sto metrov med obema tipoma jelke. In ni mogoče, da v vsej evoluciji ne bi prišlo do njunih križanj. Bolj verjetna je razlika v kemijski sestavi, ki pa do zdaj po mojem vedenju še ni potrjena. 94 Mogoče je, da je trop povsem razpadel zaradi pogina volkulje leto in pol nazaj v Selch (Gregor Češarek). Tako je videti, da je izostal korektivni faktor uravnavanja velike rastlinojede divjadi. V začetku je bila to najprej srna (že v tistem času so obstajali zamolčani zastreli volka) , vendar je jelen pozneje preostalo srnjad počasi izrival. 95 tistega, ki ne bi ogrožal obstoja avtohtonih drevesnih vrst, 96 Gotovo pa je, da v zadnjih tridesetih letih ni bilo nobenega vrasta jelke v ta sestoj, ker je vso jelko požrla jelenjad. Zato je v prazne vrzelih po padcu orjakov odgnala bukev. . 97 Kljub februarja 2015 priprtim vratom, ki jih je nekdo priprl iz usmiljenja do lačne jelenjadi oziroma srnjadi. 66 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel mnenje je, da izpad uspešnega pomlajevanja jelke zaradi prenamnožene jelenjadi, nadomešča bukev z intenzivnim pomlajevanjem. Je nekaj podobnega mogočega tudi v primeru slavenskih gozdov? Tu je stanje veliko težje, saj so bili gozdovi skozi vso zgodovino zelo spreminjani. Sredi sekundarnih bolj termofilnih bukovij in gabrovij so ostanki jelke na apnenčastih rastiščih redki. Eden izmed njih je ob poti iz Ravnika v Lozo. Ostal je v udornici nad kraško jamo in vključuje poleg izjemno kvalitetne jelke tudi nekaj izjemnih smrek (močni premeri, visoka drevesna višina). Obdaja jih termofilni sestoj belega gabra in bukve, ki v robovih prehaja v še revnejša zaraščanja pašnih površin z črnim gabrom, malim jesenom in ostalimi listavci ter rdečim in delno tudi črnim borom. Sama udornica je dobro obiskana od živali, saj padle jelke ob obilni vlagi, ki izhaja iz podzemlja, omogoča hitro razpadanje debel. Tako je poleg jelenjadi gost v tej udornici tudi medved. Ob analizi vznika smo z dijaki gozdarstva pred nekaj leti našli tudi do 10 osebkov jelke na kvadratni meter. Vendar ni bilo niti ene jelke, ki bi prerasla to fazo. Vse so bile požrte do konca. Nad udornico je bila v preteklosti postavljena solnica, kar je privabljalo jelenjad in povečevalo poškodbe. Na mestu solnice je bilo vse mladje bukve in belega gabra spravljeno v obliko izjemnih starih bonsajev. Praktično ni bilo več vrasta nobene drevesne vrste. Nedaleč od te udornice je ograda, ki je bila narejena zaradi sadnje velike jelke (Abies grandis) in rdečega hrasta na izjemo skaloviti nagnjeni površini. Razlika z neograjeno površino v bližini je očitna. Neograjena površina na istem rastišču predstavlja pravo puščavo, skoraj brez grmovnega oziroma polnilnega sloja. Ograjena površina je pokazala, da je odsotnost bujne podrasti in bujnega naravnega pomlajevanja tudi na tako revnem rastišču izključna posledica prenamnožene rastlinojede divjadi. Zagovorniki živali pravijo, da z ograjami divjim živalim omejujemo življenjski prostor in ožimo prehranske možnosti. Izkazalo pa se je, da lahko popolna odsotnost gospodarjenja z avtohtono divjadjo na dolgi rok povzroči samodejno uravnavo medvrstnih odnosov in posledično tudi zmanjšanje poškodb. Problem pa so seveda vnosi neavtohtonih vrst, na primer damjaka. Ob prenamnožitvi in oženju prehranske sposobnosti objedenih gozdov se jelenjad začne seliti tudi na kmetijske površine. Najprej na travniške, nato tudi na pašne in njivske površine. Zaradi subvencioniranega krčenja zaraslih kmetijskih površin je rastlinojeda divjad izgubila dodaten prehranski prostor. Posebej še, ker je prišlo do ograjevanja teh površin za pašnike, ki so ali ki bi to morali biti. Ker se je tudi kmetijska raba zemljišč opuščala, so nekdanje travnike spremenili v ograjene pašnike, njive v travnike. Rastlinojeda divjad je zaradi pomanjkanja hrane v gozdu začela pospešeno pritiskati na obdelovalne površine. Ker je teh malo, najde vsako 67 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel neograjeno njivo in vstopa na sam prag človeških bivališč, kjer se obnaša kot domača živina. Konflikt stanja je neizbežen. Kmetje bi radi vrnili rastlinojedo divjad v gozd, gozdarji jo preganjamo iz njega, lovci pa ne storijo veliko. Včasih slišimo, da je potreben tako visok stalež rastlinojede divjadi zaradi poplačil škod v kmetijstvu98. Edina trenutno mogoča in realna rešitev je torej v ograjevanju površin v pomlajevanju. Posebej takih ekocelic, kot sem jo prej omenil. Pa tudi vseh površin v pomlajevanju, kjer je zaradi skromnosti rastišča vpliv rastlinojede divjadi prevladujoč omejujoč faktor pomlajevanja. Morda še moje razmišljanje (lahko se bo zdelo tudi kontraverzno in za lovce povsem nesprejemljovo) o trenutnem nujnem ukrepanju na področju številčnosti populacije jelenjadi. Po žledu je pričakovati vzklitje večjega števila predhodno odvrženih semen. Leto 2013 je bilo izrazito sušno, zaključilo pa se je z močo, ki se je nadaljevala v vse leto 2014. Oboji pogoji so lahko ugodni tako za koreninsko odganjanje kot tudi za uspešno kalitev nekaterih semen. V naslednjih letih pričakujemo na večini dobrih rastišč, ki jih je žled močno prizadel, obilno zapleveljenje in tudi na suhih rastiščih hitro zaraščanje z grmovnicami in drevesi pionirji. Naenkrat bo postala prehranska osnova za rastlinojedo divjad izjemno bogata. Prišlo bo do nagle širitve populacije rastlinojede divjadi in celo izboljšanja trofej. V nekaj letih pa bo ta začetna situacija na dobrih rastiščih prerasla gobce rastlinojede divjadi. Na slabših in bolj suhih rastiščih pa zaraščene površine ne bodo več nudile možnosti preživetja jelenjadi ampak divjim prašičem. Jelenjad bo postopoma ostala brez hrane v gozdu. Obrnila se bo na kmetijske površine, ki pa bodo večinoma ograjene. Populacija se bo začela krčiti, kvaliteta trofej pa padati. Da se to ne bi zgodilo, je v sedanji fazi potreben precej močnejši odstrel (ne samo pri mladih) kot je bil do sedaj. S tem bi zavarovali gozdne površine v pomlajevanju po žledu in hkrati omogočili populaciji rastlinojede divjadi, da bi se prilagodila na prehranske možnosti v prihodnosti. Tako bi lahko obdržali populacijo zdravo in vitalno in omogočili vrhunske trofeje tudi v prihodnje. 98 Situacija je podobna kot pri kadilcu: kadi, ker je živčen in zato, ker kadi, je živčen. Skratka, začaran krog. Ne želim primerjati divjadi s cigareti in zasvojenostjo z njimi, prav tako ne postavljam v to vlogo lovcev. Želja marsikoga pa je, da bi se vsi deležniki dogovorili, kaj je dolgoročno vzdržno za človeka in naravo, v našem primeru za gozd in gozdnato krajino. 68 Mednarodna konferenca / International Conference 3 Leon Kernel NAMESTO SKLEPA Gozdove smo prejeli od prednikov in jih bomo morali vrniti potomcem. Tudi v preteklosti so bile vremenske ujme, ki so prizadele človeka in tudi naravo. Vendar nas danes prizadevajo vse močneje tudi zato, ker od narave pričakujemo vse več. Če ta trenutek mislimo, da nad rešuje kubik, se motimo. Dovolj se je ozreti v preteklost in se spomniti vsakega takega in podobnega prepričanja in kam je tako ravnanje v odnosu do človeka in narave pripeljalo. Gozd nam daje veliko več, kot samo trenutno korist. Kaže nam, kako naj ravnamo, da bomo tudi kot razvita družba preživeli. Z našo nesrečo si kujejo dobičke drugi. Les od žleda potuje v Avstrijo, tam ga predelajo v deske, ki potujejo nazaj k nam v Koper (smo tretja največja izvozna luka v Evropi za les) in od tu k Arabcem. Če smo v zgodovini obtoževali Benečane, da nam kradejo les (smo ga pa prodajali sami), potem bomo nekoč obtoževali sedanje Avstrijce, da so nam kradli les (pa smo ga v resnici sami prodali). Slovenska lesna veriga, ki je toliko obljubljala, je ostala samo pri obljubi. Uresničili so jo v majhni meri podjetni posamezniki. Žal smo zašli s preobiljem daleč v preteklost. Celo devetnajsto stoletje nas velikokrat prekaša v smiselnosti in stopnji izkoriščenosti posameznega kosa drevesa. Že v času preteklega izvoza ladijskega lesa iz naših godov, gozda ni nikoli zapustil neobdelan hlod. Preden je bil posekan, spravljen in naložen, je že imel svoje ime in natančno določen namen. Tak je lahko dosegel večjo ceno. Posekan je bil v najugodnejšem času. Gozdarji, ki so imeli v preteklosti škarje in platno v roki, so danes samo še platno. Danes smo tudi gozdarji padli pod industrijsko logiko. Sekamo prek celega leta, če je mogoče. Velikokrat ne poznamo niti kupca, kaj šele končnega porabnika in namena rabe. Zato žal ne moremo doseči cene, ki bi jo sicer za naš kvalitetni les lahko. Kubik, ki smo ga vzgojili za posek, smo ločili od kubika, ki je posekan. Denar, ki se je nekoč vsaj delno vračal v gozdove v obliki vlaganj, danes za dobičke posameznikov prispevajo naši potomci. S težko mehanizacijo, ki seveda mora biti izkoriščena, ker je draga, nepopravljivo uničujemo gozd in gozdna tla ter razvrednotimo skrbno izbrane izbrance in gospodarjenje z gozdovi preteklih generacij gozdarjev. Nemalokrat danes samo v funkciji profita samo za danes in kaj me briga jutri. Žal v glavah odgovornih v družbi v zadnjem času velikokrat gozd postaja neizčrpno skladišče biomase. Še stopnička nižje od strokovnega dela z gozdom. In iz tega sledi preprost sklep. V gozdove ni potrebno vlagati, saj rastejo sami. Ni potrebno zanje strokovno skrbeti, saj 69 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel proizvajajo samo biomaso. So kot žetveno polje. Vračamo se daleč, daleč nazaj oziroma v prednazaj. Ne zavedamo se, da bomo morda zaradi tega tudi žejni, saj gozd za nas opravlja nenadomestljivo hidrološko funkcijo99. Posebej, ker količina padavin v krajih na Pivki z leti upada in so kraški vodonosniki zelo občutljivi na onesnaženja. (Kristan, 2010) Svet bo v prihodnje večino vode dobival prav iz kraških vodonosnikov. (Franc Malečkar) Gozd je izjemen biotop ohranjene narave. Gozd je izjemna biocenoza. Gozdovi nam tudi čistijo zrak. Kako je to pomembno, postaja vse bolj jasno. Gozdovi opravljajo vrsto socialnih funkcij (še nikoli toliko, kot sedaj). Če ne bomo o gozdu razmišljali kot o posesti, za katero moramo odgovorno skrbeti (vsaj tako, kot so naši predniki in predhodniki), nam bodo to povedali drugi, ki bodo postali lastniki naših naravnih bogastev in za katere bomo delali najprej kot oskrbniki, nato pa kot mezdni delavci – hlapci na svojem posestvu. Star pregovor iz krajev na Pivki pravi: Kdor seno prodaja, revščino kupuje. Skrb za gozd mora ostati na realni podlagi predhodnih rodov skrbnih kmetov: pametno živeti z udomačenim gozdom kot s prijateljem z obnovljivim naravnim bogastvom in živeti v dobrih odnosih s sosedom in celotno skupnostjo. Za konec še zgleden primer slavenske agrarne skupnosti. Pred malo časa so se dokončno uspeli dogovoriti za delitev skupnega gozda (gmajne) med upravičence. Izvedli so parcelacijo in menim, da na podobno etičen način, kot so to počeli njihovi predniki. Prav žled in izkupiček od prodaje posekanega skupnega lesa na posesti agrarne skupnosti pa je bil tisti, ki je tudi finančno omogočil delitev skupne posesti in ni sprl ljudi med seboj. Tako hud žled ne prinese vselej nesreče ampak tudi koristi za pridne in delavne ter dobromisleče. 99 Mladi gozdovi so veliko večji porabniki vode, kot zreli. 70 Mednarodna konferenca / International Conference Leon Kernel REFERENCE Bizjak, J., Jamnik, P., Lenarčič, M., Slovenski zgodovinski magazin Ljubljana: januar 2014, št. 1: Slovenski Stonehenge, Odmevi megalitske kulture v slovenski krajini; SLO, časi, kraji, ljudje. Družina. Bole, D., Kernel, L., Hvala, V. 1988, Dragojila. Župnijski urad Slavina. Cundrič, I. J. 2002. Pozabljeno bohinjsko zlato, Gorenjski kraji in ljudje, številka 21. Cerdotis, Slovenj Gradec. Čuk, S., Ognjišče, Sveti Hieronim. Dostopno na: revija.ognjisce.si/iz.../55-sv-hieronim-ok345-ok-420 (26. 2. 2015) Grafenauer, B., Prihod Slovanov, Slovani pred prihodom na Balkanski polotok. Dostopno na: www.savel-hobi.net/leksikon/zgodovina_sl/prihodslovanov.htm (26. 2. 2015) Habič, Š., 2011. Tisa v Stranah pod Nanosom. Zavod znanje, OE Notranjski muzej. Jenko, B., 2004. Diplomsko delo: Obrambno geografsko vrednotenje Notranjskega podolja, Univerza v Ljubljani, fakulteta za družbene vede. Dostopno na: dk.fdv.uni-lj.si/dela/JenkoBlaz.PDF (21. 2. 2015) Kernel, L. 2006, Od kod si? Kako se pišeš? Priimki in kraji na Pivki med 17. In 19. stoletjem. Slavina. KD Kernel. Kernel, L., Bole, D., Hvala, V., 2007. Dragojila in Martin Krpan. Priimki in kraji na Pivki v preteklosti. Slavina. Kulturno društvo Kernel Kernel, L., 2008. Organist nekoč in danes. Slavina. Kulturno društvo Kernel. Kristan, L., 2010. Diplomsko delo: Raziskava in obravnava naravnogeografskih značilnosti zgornje Pivke in njihova aplikacija v geografskem informacijskem sistemu, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper https://share.upr.si/fhs/PUBLIC/.../Kristan-Laura.pdf (21. 2. 2015) 71 2010. Dostopno na: Mednarodna konferenca / International Conference Lovska zveza Slovenije. Leon Kernel Navadni Jelen. Dostopno na: www.lovska- zveza.si/default.aspx?MenuID=35; Navadni jelen (19. 2. 2015) Lumbar, A., 2014. Preživetvena sposobnost listavcev na posekah v sestojih črnega bora (Pinus nigra) na krasu. Diplomsko delo. BF oddelek za gozdarstvo in obnovljive vire. Visokošolski strokovni študij – 1. Stopnja. Dostopno na: www.digitalna-knjiznica.bf.uni- lj.si/.../vs1_lumbar_an.., (6. 2. 2015) Praznik, A., Svinčeni dež v zahodni Sloveniji. Družina, 16. 12. 2012, str. 27. Kronika 58, 2010. Rodbini Kalister in Gorup. Časopis za slovensko krajevno zgodovino. Izdaja zveza zgodovinskih društev Slovenije. Rupnik, F., 1935. Zgodovina župnije Hrenovice, tipkopis, neizdano delo. ŽA Hrenovice. Sajovic, J. Osebni dnevniki. ŠAL Ljubljana Sajevic, J., Laznik, Kronika župnije Slavina, 1878-1892, 1900-1914. Rokopis. Kernel. L. 19821900. Tipkopis. ŽA Slavina Valenčič, R., 2007. Sveti Hieronim – mož s Krasa, Družina. Zabukovec, J., 1910. Slavina; Prispevek k zgodovini župnij Ljubljanske škofije. Ljubljana: Tiskovna zadruga. Zupančič, 1992. M. O genetski diferenciranosti pomembnejših drevesnih vrst v Sloveniji, Zborni gozdarstva in lesarstva, 40, 1992, str. 73-88. Dostopno eprints.gozdis.si/1008/1/Zupan¦Źi¦Ź_1x.pdf by M Zupančič - 1992 (16. 2. 2015) 72 na: SANACIJA GOZDOV PO ŽLEDOLOMU V LETU 2014 THE RESTORATION OF FORESTS AFTER ICE STORM IN YEAR 2014 Jože Sterle, univ. dipl. inž. gozd Vojkova ulica 9, 6230 Postojna [email protected] IZVLEČEK Slovenijo je v letu 2014 prizadel močan žledolom. Najbolj je bilo prizadeto gozdno gospodarsko območje Postojna. Frekvenca pojavljanja žledolomov je v tem delu sveta velika, zlasti v JZ Sloveniji. Sanacija gozdov se je začela z odpiranjem gozdnih prometnic. Odpiranje je trajalo več kot mesec dni. Strojna sečnja se je izkazala, kot najboljši način saniranja naravnih ujm v gozdovih, tako doma kot tudi v tujini. Kljub temu je bil delež strojne sečnje pred katastrofo v Sloveniji najnižji v Evropi. Zaradi velike ponudbe so padle cene industrijskega lesa do 40 %. Prevozi lesa niso dohajali sečnje in spravila, zato so bile na gozdnih cestah in začasnih skladiščih velike zaloge lesa. Močno deževje je ves čas motilo sanacijo, zato so bili problemi z vzdrževanjem gozdnih prometnic. Izkazalo se je da Slovenija nima dovolj profesionalne delovne sile v gozdarstvu. Prav tako slovenska lesna industrija ne premore kapacitet za predelavo vsega industrijskega lesa. Sanacija kaže na večjo možnost uporabe strojne sečnje pri nas. Ključne besede: žledolom, obnova gozdov, strojna sečnja, ročna sečnja, transport lesa ABSTRACT Slovenia was in year 2014 badly damaged by powerful ice storm. The most affected was forest enterprise area of Postojna. Ice storm frequency is in that part of earth very common, especially in southwestern part of Slovenia. At the beginning of restoration it was necessary to open forest roads. It lasted more than one month. Mechanical felling was proved the best way for restoration the forests damaged by natural disasters in Slovenia and also in abroad. But nevertheless, the share of mechanical felling in Slovenia before the ice storm, was the lowest in the Europe,. The prices of industrial wood have deeply decreased (till 40 %). It was large amount of wood beside 73 Jože Sterle Mednarodna konferenca / International Conference the forest roads and in temporary stocks because transport of wood didn’t reach felling, forwarding and skidding. Heavy rain during the year caused a lot of problems connected to restoration of forests and forest roads. It was obviously that Slovenia didn’t have enough professionally workforce in forestry. Also Slovenian wood processing industry was not able to remake all wood that was available. The restoration of forest after ice storm showed, that use of mechanical felling in Slovenia would be broad. Key words: ice storm, restoration of forests, mechanical felling, chain saw felling, transport of wood 1 UVOD INTRODUCTION V Sloveniji imamo kar nekaj izkušenj s sanacijami žledolomov, zlasti zaradi pogostosti pojavljanja te naravne katastrofe v preteklosti. Dejstvo je, da je obnova gozdov po žledolomu izredno nevarna, zlasti za tiste, ki se je lotijo neprofesionalno. Žledolom v letu 2014 je pokazal kar nekaj slabosti slovenskega gozdarstva in tudi lesne industrije. V naši državi prevladujejo zasebni gozdovi (80 %) z izredno visokim številom lastnikov gozdov. Večina teh lastnikov ni odvisna od dohodkov iz gozdov, kakor tudi ni usposobljena za delo v gozdovih. Kljub temu naša zakonodaja omogoča, da lastnik sam opravi dela v lastnem gozdu, možna pa je tudi medsoseska pomoč. Starostna struktura lastnikov je problematična saj prevladujejo starejši ljudje nad 50 let starosti. Vsi ti podatki pojasnjujejo, zakaj je v slovenskih zasebnih gozdovih toliko nesreč s smrtnim izidom. Leto 2014 je bilo izjemno po številu nesreč, kar je bilo tudi pričakovati. Po nekaterih podatkih, naj bi se v letu sanacije v Sloveniji zgodilo 100 težjih nesreč, v zasebnih gozdovih naj bi umrlo 18 ljudi in trije profesionalni izvajalci. Skupaj torej kar 21 ljudi, kar je enako rekordnemu letu 2011. Precej boljša je slika v državnih gozdovih, kjer dela izvajajo profesionalna podjetja ali tako imenovani koncesionarji. V gozdarskih družbah, ki jih imamo v Sloveniji preko 100 je zaposlenih 1500 delavcev, od tega jih koncesionarji zaposlujejo kar okrog 1300. Slednji imajo dolgo tradicijo dela v gozdarstvu, saj podjetja poslujejo v povprečju že skoraj 60 let. Poleg dolge tradicije imajo koncesionarji še celo vrsto prednosti kot so ustrezna strojna oprema, 74 Jože Sterle Mednarodna konferenca / International Conference izobražen kader na vseh nivojih, večinoma profesionalno službo za varstvo pri delu. So tudi najpomembnejši oskrbovalci slovenske lesne industrije z lesom. Med sanacijo žledoloma se je izkazalo zlasti, da imamo v Sloveniji premalo usposobljene delovne sile, da je možno strojno sečnjo izvajati na bistveno večji površini, kot smo jo do sedaj in da slovenska lesna industrija ni sposobna predelati velikih količin lesa, sploh pa ne takih kot jih je povzročila ujma. 2 POJAVLJANE ŽLEDOLOMA V SLOVENIJI ICE STORM FREQUENCY IN SLOVENIA Srednje močan žled se v Sloveniji pojavlja vsakih nekaj let, močan žled, ki povzroča veliko gospodarsko škodo, pa približno na 50 let. Značilen je predvsem za jugozahodno Slovenijo. Najbolj je razširjen na visokem Krasu in njegovem obrobju, bodisi na celinski ali primorski strani. Pojavlja se tudi v kotlinah, kjer se zadržuje hladen zrak. Najpogosteje prizadene Brkine, Senožeško hribovje z Vremščico, Zgornjo Pivko, vznožja in pobočja visokega krasa, Snežnik, Javornik, Hrušico, Nanos, Trnovski gozd in Čičarijo. Najbolj izrazit je v pasu od 400 do 1000 metrov nadmorske višine. Hujše ujme z žledom so predele Slovenije v zadnjih desetletjih zajele v naslednjih obdobjih: novembra leta 1980 v Brkinih, ko je bil ledeni oklep debel do sedem centimetrov, zaradi poškodb pa je bilo posekanega približno 674.000 m3 lesa; novembra 1985 je žledolom poškodoval gozdove v kranjskem gozdnogospodarskem območju na površini 21.000 hektarjev; konec leta 1995 in v prvih dneh leta 1996 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval kar 8 % površine slovenskih gozdov. Poškodovanost je bila največja na ljubljanskem, kranjskem, celjskem, nazarskem in mariborskem gozdnogospodarskem območju; v zimi 1996/1997 je žledolom v kombinaciji s snegolomom poškodoval skoraj 900.000 m3 lesne mase na slabih 8 % površine slovenskih gozdov (približno 82.000 ha). Najhuje so bili prizadeti gozdovi na Kranjskem; februarja 2009; januarja 2010 se je najdebelejši žled pojavljal v Brkinih na nadmorski višini nad 600 metrov; konec januarja in začetek februarja 2014 je žled prizadel celotno Slovenijo razen Prekmurja in Primorske. Zaradi poškodb na električnem omrežju je brez električnega 75 Jože Sterle Mednarodna konferenca / International Conference toka ostalo okoli 250.000 ljudi, žledolomi pa so povzročili zaprtje številnih cest po državi, Agencija za okolje pa je zaradi vremenskih razmer za celotno Slovenijo razglasila rdeči alarm. Največja škoda je nastala na prometni in energetski infrastrukturi, kjer je bila škoda ocenjena na več kot 130 milijonov evrov, ter v gozdovih. Celotna škoda po žledolomu je bila ocenjena na od 300 do 500 milijonov evrov. Po tej ujmi je državni zbor sprejel dopolnilo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in s tem žled razvrstil med naravne nesreče. (Žled, Wikipedija, prosta enciklopedija, http://sl.wikipedia.org/wiki/Žled) 3 SANACIJA GOZDOV THE RESTORATION OF FORESTS 3.1. Čiščenje gozdnih prometnic Cleaning of forest communications Eno prvih dejanj pri sanaciji gozdov po žledu je čiščenje in odprtje gozdnih prometnic. Pri tem imamo v mislih zlasti gozdne ceste, ki vodijo do gozdov in po gozdovih. Brez dostopa namreč ne moremo ugotoviti dejanske poškodovanosti gozdov. Ocena poškodovanosti po količini, površini in drevesnih vrstah je osnova za izdelavo sanacijskega načrta, ki ga na osnovi zakonodaje izdela ZGS. Čiščenje cest po žledolomu je bilo naporno in dolgotrajno. Poleg podrtega in polomljenega drevja je sanacijo cest ovirala debela skorja ledu primrznjena na snežno podlago. Odpiranje cest je potekalo dvofazno. V prvi fazi so gozdni delavci porezali ali prerezali napadlo drevje in veje na gozdni cesti. Sledil jim je traktor, ki je odstranil vejevje in ostanke drevja iz površine. Za njimi se je pomikal plug na traktorju, ki je poskušal prebiti kompaktno gmoto ledu in snega. Pogosto mu je to uspelo šele v drugem ali tretjem poskusu. Stroji so delali z vsemi kapacitetami, poraba goriva je bila velika in tudi okvare niso bile redke. V državnih gozdovih postojnskega območja je bilo očiščenih preko 400 km gozdnih cest. Na sanaciji je delalo okrog 60 delavcev, 14 traktorjev, 5 plugov in tudi oba stroja za sečnjo. Pogosto so morali delavci in stroji sodelovati tudi pri čiščenju javnih cest, zaradi pomanjkanja ljudi in mehanizacije. Pri čiščenju cest zasutih z debelim drevjem so se zlasti izkazali stroji za sečnjo ali tako imenovani harvesterji. Sama operacija čiščenja cest v državnih gozdovih je trajala dober mesec dni, zato je gozdna proizvodnja stala, kar pa je bilo potrebno kasneje nadoknaditi. 76 Jože Sterle Mednarodna konferenca / International Conference 3.2. Strojna sečnja Mechanical Felling Zahodne in skandinavske države imajo obilo izkušenj s sanacijo ne le žledolomov temveč zlasti vetrolomov, snegolomov in drugih naravnih ujm. Seveda so geografske razmere tam pogosto drugačne kot v Sloveniji. Prvi so začeli strojno sečnjo v gozdarstvu uvajati Skandinavci in sicer že v začetku sedemdesetih let. Seveda so tam pogoji za ta način sečnje idealni. Površina je ravna ali rahlo valovita, površje je manj kamnito in tudi biološka pestrost je manjša, saj prevladuje le nekaj ključnih drevesnih vrst kot so smreka, rdeči bor in breza. Od tod se je ta način dela razširil tudi v zahodno Evropo in Severno Ameriko, danes pa je prisoten skoraj povsod po svetu, kjer geografske in sestojne razmere to dopuščajo. V Nemčiji so ta način sečnje dolgo zavračali, ravno zaradi ekoloških razlogov. Ko pa so tam doživeli vrsto naravnih ujm in katastrof so na pomoč poklicali Skandinavce. Ker se je ta način sečnje izkazal kot idealen za sanacije naravnih ujm, se je hitro uveljavil tudi v Nemčiji in po vsej zahodni Evropi. Delež strojne sečnje je danes v skandinavskih deželah 100 %, v Nemčiji okrog 80 % in v Avstriji 70 %. V Sloveniji je bil delež strojne sečnje pred žledolomom komaj kakšen procent, zlasti zaradi ekoloških pomislekov in premalo izkušenj. Ko je bilo v Sloveniji jasno, da je obseg žledoloma tako velik, da ga je v razumnem roku nemogoče sanirati, so tudi tu predsodki popustili. Strojna sečnja se je zato začela intenzivno odvijati v državnih in privatnih gozdovih. Ker Slovenija ni imela ustreznih kapacitet, ravno zaradi zadržkov do strojne sečnje, so na pomoč priskočila tuja podjetja, zlasti tista iz Avstrije. Razlogov, zakaj je strojna sečnja tako primerna za sanacijo ujm je več, glavni pa so vsekakor: velika učinkovitost, ki je vsaj desetkrat večja kot pri klasični sečnji; stroji lahko delajo praktično v vseh vremenskih razmerah; večja varnost, saj je strojnik zaščiten z ojačano in ergonomsko ugodno kabino; velika koncentracija podrtih dreves stroja ne ovira pri delu, temveč celo povečuje njihovo učinkovitost, medtem ko je pri ročni sečnji ta faktor zelo omejujoč in močno zmanjšuje učinkovitost, ter povečuje verjetnost poškodb in nesreč pri delu; stroji lahko delajo v več izmenah ali celo ponoči, treba je le imeti več usposobljenih ekip; ob ustrezni pripravi dela je poškodb na drevesih manj kot pri klasični sečnji; omejujoč dejavnik so lahko le izjemne terenske razmere (velika skalovitost) ali prevelike dimenzije dreves (zlasti pri jelki) 77 Jože Sterle Mednarodna konferenca / International Conference ob slabo nosilnih tleh in močni namočenosti je potrebno ustaviti izvoz lesa oziroma spravilo s forvarderji; Pri strojni sečnji imamo načeloma tri metode dela in sicer drevesno, debelno in sortimentno. V Sloveniji smo, tudi zaradi ekoloških razlogov, uporabljali sortimentno metodo kot prevladujočo. Večji del sanacij v državnih gozdovih postojnskega gozdno gospodarskega območja je bilo realiziranih preko strojne sečnje in verjetno nekaj podobnega velja za privatne gozdove. V državnih gozdovih je bilo posekanega cca. 300.000 m3 poškodovanega lesa, odpeljanega pa 270.000 m3. To je praktično dvojni letni posek, česar brez strojne sečnje ne bi bilo mogoče realizirati. 3.3. Ročna sečnja Chain saw felling Na terenih kjer ni bilo mogoče izvajati strojne sečnje se je delo opravilo s klasično oziroma ročno sečnjo z verižno motorno žago. Strojno sečnjo navadno onemogočajo težki tereni (visoka skalnatost, veliki nagibi in strmine) in veliki premeri dreves, zlasti tistih nad 50 cm. Velike premere zasledimo večinoma v jelovo bukovih gozdovih, ki imajo v našem območju starost 200 let in več. Dejstvo je bilo, da so bila starejša in s tem debelejša drevesa manj poškodovana. Najbolj so bili prizadeti letvenjaki in drogovnjaki vseh vrst, listavci bolj kot iglavci. Simetričnost krošenj iglavcev se je izkazala kot prednost, zato so bile poškodbe pri listavcih večje. Kljub temu imajo slednji večjo moč regeneracije in se jih je večinoma puščalo v sestojih. Vsekakor pa je ročna sečnja neprimerno manj učinkovita in bistveno bolj nevarna. Pri drevesih ki so poškodovana in ležijo v kupih je težko oceniti napetosti, kar je pri sanaciji lahko smrtno nevarno. Zbornica VZD je zato objavila navodila za varno sanacijo in jih tudi objavila na svojih spletnih straneh (http://www.zbornica-vzd.si/media/Sekcija). Zlasti pri ročni sečnji je potrebno uporabljati usposobljeno delovno silo, z večletni izkušnjami pri delu v gozdu. Uporaba neizkušenih delavcev je nevarna pa tudi neučinkovita. Dejstvo, da imamo v Sloveniji premalo profesionalnih delavcev, se je izkazalo kot velika pomanjkljivost. 78 Jože Sterle Mednarodna konferenca / International Conference 3.4. Odvoz lesa Transport of wood Pri tako velikih količinah posekanega lesa, se je izkazalo, da so transportne kapacitete premajhne, podobno kot velja za vse ostalo. Problem pa ni bil le prevoz, temveč tudi odkup lesa. Zaradi velikih količin lesa in tudi napačnih marketinških pristopov, je cena industrijskega lesa padla do 40%, poleg tega je predelovalna industrija omejevala odkupljene količine. Posledično smo imeli velike zaloge lesa ob kamionski cesti ali na drugih začasnih skladiščih. Na trenutke so te zaloge prekoračile 20.000 m3. Zaradi velikih zalog je mestoma primanjkovalo prostora za zlaganje oziroma skladiščenje lesa ( t.k.i rampanje). Celo leto je transport lesa motilo intenzivno deževje. Stroji so na gozdne ceste pripeljali velike količine blata, zato je bila potrebna skoraj vsakodnevna intervencija in čiščenje, kar je močno povečalo stroške sanacij. Marsikje je zaradi obremenitev in močnega deževja prišlo do poškodb cest, zlasti podpornih zidov ( škarp). Na starih vojaških cestah so bili ti podporni zidovi zloženi na suho brez betona, zato niso vzdržali močnih obremenitev kamionov, ki so presegali skupno težo 40 t. V poletnem času so dodatne probleme povzročale visoke temperature in visoka relativna vlažnost. Pogoji za razvoj gliv so bili idealni, zato se je pojavila tako imenovana 'plavost' pri smreki, kar je zmanjševalo njeno prodajno vrednost. 4 ZAKLJUČKI CONCLUSIONS V Sloveniji se žled pojavlja relativno pogosto, zato imamo s sanacijo žledolomov bogate izkušnje. Najbolj je ogrožena JZ Slovenija, kjer je prehod med celinsko in kontinentalno klimo. Kakor kaže statistika se manjši žledolomi pri nas pojavljajo v povprečju vsake štiri leta, močnejši pa vsakih 50 let. Leta 1980 je žled močno prizadel Brkine in posekati je bilo potrebno 640.000 m3 poškodovanih dreves. Žled iz januarja in februarja 2014 je bil najhujši v zadnjih 100 letih. V celotni Slovenji je po ocenah ZGS poškodoval več kot 9 milijonov m3 lesa oziroma dreves. Najmočneje je bilo prizadeto postojnsko GGO kjer je bilo poškodovanih preko dva milijona m3 dreves, potrebnih za posek. Sanacija v letu 2014 je v državnih gozdovih potekala uspešno. Začela se je z odprtjem gozdnih cest in nato s sečnjo in odvozom lesa. Odpiranje gozdnih cest je trajalo več kot mesec dni. Večji del sanacij je bil opravljen s strojno sečnjo, ki se je podobno kot v drugih državah, izkazala za najbolj uspešno. Zaradi velike količine lesa, so bili problemi z odvozom, zato so bile zaloge 79 Jože Sterle Mednarodna konferenca / International Conference lesa ob kamionski cesti in na začasnih skladiščih, ogromne. Cene industrijskega lesa so upadle do 40%, hlodovine pa bistveno manj. Celotno sanacijo je močno oviralo deževje. Ob katastrofalni ujmi se je izkazalo, da v Sloveniji nimamo dovolj profesionalne delovne sile, da je možna strojna sečnja na mnogo večji površini, kot smo jo izvajali doslej in da slovenska lesna industrija nima kapacitet, ki bi predelale večje količine lesa še posebej ne industrijskega. Velik del lesa je končal v obratih lesne industrije sosednjih držav, ki so od tega žledoloma imele največji profit. LITERATURA IN VIRI Žled, Wikipedija, prosta enciklopedija,( http://sl.wikipedia.org/wiki/Žled) 80 ŽLEDOLOM – TUDI V AVSTRIJI POZNAMO TA PROBLEM SLEET IS A PROBLEM IN AUSTRIA AS WELL Marjan DAVID, univ. dipl. Inž. Josef Ressel Str. 16, A-9020 Klagenfurt/Celovec [email protected] POVZETEK Žled je v Avstriji lansko leto pustošil regionalno na znatnih površinah. Razdrobljenost gozdnih parcel deloma povzroča probleme pri pospravljanju poškodovanega lesa. Sodobna mehanizacija za spravilo lesa in gosta mreža gozdnih cest v Avstriji omogoča hitro pospravilo lesa od ujm. Gozdarji se zelo prizadevamo, da bi monokulture iglavcev spremenili v stabilne mešane sestoje, v katerih so škode po ujmah bistveno manjše. Javna gozdarska služba lastnikom gozdov pri tem zelo pomaga. Zaradi sorazmerno majhnih količin lesa napadenega po ujmi, je avstrijski lesni trg neznatno reagiral na ceno in sproti predelal les. Pričakovati je, da nam bodo vremenski ekstremi tudi v prihodnje oteževali delo v gozdu. Za take primere morata biti gozdarska stroka in lesna industrija v prihodnje bolje pripravljeni. Ključne besede: klimatski ekstremi, sanacija sestojev, cestno omrežje, nadaljnje izobraževanje kadra, lesni trg SUMMARY In Austrian forestry sleet damage has only been an exceptional phenomenon up to now and has only appeared locally. Last year there was more extensive sleet damage in Austria as well. The small-scale forest ownership structure only causes problems locally in regeneration. The 81 Mednarodna konferenca / International Conference Marjan David high investment in the valorisation of the forests and the well-organized public on-site consultation in the recent past have been of considerable help in regenerating the damaged wood. However, the silvicultural consequences have to be judged as more serious since they only become significant later. By this the stands which cannot be cut down immediately are meant. With regard to tree species, heterogeneous mixed stands offer more possibilities than the typical Austrian homogeneous pure coniferous stands. The wood market has reacted to this situation to a lesser extent, since the damage only amounted to 3% of the annual felling volume. According to meteorologists, extreme weather phenomena with ice formation will occur more frequently in Austria in the future. We need to be better prepared for such incidents. Key words: climate extremes, stand regenerating, forest road system, staff training, wood market 82 Mednarodna konferenca / International Conference Marjan David 1 UVOD Poškodbe zaradi žleda so bile v Avstriji do sedaj precej redke. Zaprte ceste zaradi poledice ali visečih dreves in začasna prekinitev dobave električnega toka, so za kratek čas opozorili ljudi na to nevarno klimatsko posebnost. A ravno tako hitro kot je ta pojav nastopil, se je tudi poslovil. Škode po žledu so bile hitro odpravljene in so spet prešle v pozabo. V gozdu samo viseča drevesa in posamezni odlomljeni vrhovi pričajo, da ga je prizadel žled. Žled do sedaj avstrijskih gozdov ni nikoli močno poškodoval. Ujma je pregoste sestoje le preredčila po naravni poti, ni pa jih gospodarsko ogrozila. Na trg je po ukrepih sanacije prišla le znatna količina poškodovanega lesa. V lanskem letu pa se je žled pojavil v večjem obsegu. Nastal ni le lokalno, kot je bilo to do sedaj, temveč je zajel večje regije kot so gorovje Rosalije in regije Waldviertel v Nižji Avstriji, Karavanke na Koroškem ali hribovje severno od Gradca. Popis poškodb kaže, da je v lanskem letu žled polomil v avstrijskih gozdovih najmanj 800.000 kubičnih metrov lesa. Pod težo ledu niso klonili le posamezni sestoji, temveč so se sesuli cela pobočja. Gozdarji smo postavljeni pred nove strokovne izzive, saj posledic žleda do sedaj v takem obsegu nismo poznali. 2 TRENUTNA SITUACIJA V AVSTRIJSKIH GOZDOVIH Lastniška struktura v avstrijskih gozdovih je odvisna od regije. V drobno posestniški gozdni strukturi so parcele velike okoli pol hektara. V hribovitih območjih kot so npr. Karavanke ali hriboviti svet severno od Gradca, so gozdne posesti bistveno večje, ki so v lasti zasebnikov ali institucij. Večji posestniki so večinoma odvisni od dohodka iz gozda, zato so precej bolj aktivni v gozdu in motivirani pri sanaciji v primerih ujm. Večji posestniki imajo zaposlene tudi gozdarske inženirje. Strokovni kader lastnikom pomaga reševati nastale situacije po ujmah. V razdrobljeni posesti pa sanacijska dela ne stečejo vedno tako uspešno. Zagnani posamezniki pogosto z zgledom tudi motivirajo tiste lastnike, ki se takoj ne lotijo odprave posledic v poškodovanih parcelah. Naravne katastrofe pogosto sprožijo tudi prodajo majhnih parcel ter združevanje v večje enote. Gradnja gozdnih cest in vlak se je v preteklosti pri pojavu žleda izkazala kot dobra investicija. Povprečna gostota gozdnih cest v avstrijskih gospodarskih gozdovih je trenutno 45 tekočih metrov/ha. Ob tem ne pozabimo, da sta dve tretjini Avstrije v Alpah. Dostop je predpogoj za hitro spravilo lesa in za kasnejšo sanacijo gozda. Nove gozdne ceste se gradijo v teh časih le 83 Mednarodna konferenca / International Conference Marjan David redko. Zelo velik pa je poudarek na sanaciji in vzdrževanju obstoječih gozdnih cest. Gradnja novih gozdnih cest je vse težja, ker zanje upada tudi podpora javnosti. Tudi bodoči programi unije ne podpirajo novogradenj brez preverjenih ekoloških vplivov gradnje na prostor. Sodobna tehnična oprema bistveno pripomore k hitrejši in učinkoviti odpravi posledic po nastalih ujmah. Strojne kapacitete omogočijo pospravilo poškodovanega lesa že v nekaj tednih. Tako se tudi preprečijo fitosanitarni problemi, ki se pojavijo po prepoznem pospravilu. Javna gozdarska služba je organizirana na lokalni ravni. Dobri odnosi strokovnih služb z lastniki so bistveni, da lastniki upoštevajo strokovne nasvete. Državni gozdarji nadzorujejo izvajanje zakonov, ob tem pa morajo znati tudi strokovno svetovati. Usposobljeni so za svetovanje pri »rednih katastrofah«, kot so vetrolom, snegolom, napad podlubnikov ali škode od divjadi. A na žled niso pripravljeni. V prihodnosti moramo pripraviti koncepte za rešitev perečih problemov, ki nastopijo pri žledu in znati ponuditi rešitve za odpravljanje posledic žledoloma. Ti koncepti morajo biti poznani vsem lokalnim gozdarjem, da znajo v primeru žleda pravilno ukrepati. Lanski žled je ustvaril 3 % posekanega lesa v Avstriji. Pretežni delež lesa so zastopali slabo kvalitetni hlodi listavcev. Močan lesni trg je z malenkostnim padcem cene predelal hlodovino v kratkem času. Avstrijski lesni trg je močno usmerjen na uvažanje hlodovine. Lastna hlodovina, ki napade v primeru ujm zmanjša uvoz. Srednje in dolgoročno pa nastajajo problemi pri sanaciji sestojev. Enomerni sestoji iglavcev tvorijo dve tretjini avstrijskih gozdov. Ti gozdovi so dokaj biološko in mehansko labilni. Dolgoročno se namerava delež takih sestojev spremeniti v stabilnejše mešane oblike. Razvojni programi to podpirajo že desetletja. Katastrofe zadnjih let ta trend podpor še pospešujejo. Največji problemi nastanejo srednjeročno. Od žleda preredčeni in polomljeni smrekovi sestoji se sami počasi stabilizirajo. Klimatske spremembe tudi pospešujejo pojav lubadarja, ki razrušene sestoje po žledu hitreje prizadene. Prenamnožitev smrekovega lubadarja destabilizira po ujmah neprizadete sestoje v bližini in povzroča gospodarsko škodo. 3 ZAKLJUČEK Pri žledu nastopajo najrazličnejši problemi. Večina le-teh se lahko reši kratkoročno. Mehanizacija pri spravilu lesa se je v zadnjih desetletjih popolnoma spremenila. Količina manualno spravljenega lesa upada iz leta v leto. Harvesterji omogočajo hitro pospravilo lesa v 84 Mednarodna konferenca / International Conference Marjan David velikih količinah, tudi pri zelo težkimi vremenskimi in delovnimi pogoji. Varnost pri delu se s strojno sečnjo bistveno poveča, saj spada manualno delo v gozdu med najnevarnejša. Tehnična oprema, hiter dostop do lokacij in usposobljeno strokovno osebje omogočijo sorazmerno hitro pospravilo lesa po nastalih ujmah. Avstrijska lesna industrija je v zadnjih letih izgradila velike zmogljivosti predelave lesa. Tako trg sorazmerno hitro zmore porabiti ogromne količine lesa vseh kakovosti in vrst. Upad cene lesa je odvisen od količine poškodovanega lesa. Majhne količine, ki so nastale lansko leto po žledu predstavljajo do 3% letne proizvodnje, kar na odkupno cene lesa ni bistveno vplivalo. Na srečo je lanski žled nastal v več zveznih deželah. Škoda tako ni bila lokalno skoncentrirana. V taki situaciji je bilo mogoče lažje odpravljati posledice katastrofe. V Avstriji monokulture iglavcev že nekaj desetletij nadomeščamo z mešanimi sestoji. Tako stopnjujemo odpornost in stabilnost sestojev. Srednjeročno pa moramo pomagati od žleda opustošene sestoje, da dorasejo v stabilne. V primerjavi z drugimi kalamitetami, ki ogrožajo avstrijske gozdove, je bil žled do zdaj nepomemben. Srednjeročne posledice žleda so labilni iglasti sestoji, ki so še bolj izpostavljeni lubadarju, snegu in vetru. Gojitveni ukrepi v prizadetih sestojih so potrebni, lastniki pa so jih dolžni izvajati. Lastniki gozdov bodo v bodoče pri odpravljanju posledic ujm vse bolj potrebovali strokovna pomoč gozdarjev. Medsebojna povezava vseh evropskih gozdarjev naj pripomore k reševanju problemov, ki so nam skupni. Izkušnje sosedov in dobra praksa naj postanejo dostopni za vse zainteresirane. Pričakujemo lahko, da se bodo klimatske spremembe tudi v naslednjih letih stopnjevale in ponavljale. Morda so žledolomi tudi katalizatorji, ki bodo pospešili prenovo gozdov v biološko stabilne in gospodarsko tudi zanimive oblike sestojev. 85 Mednarodna konferenca / International Conference Marjan David REFERENCE/LITERATURA Amt der Kärntner Landesregierung, 2015. Gesamtzusammenstellung der Dokumentation der Schädigungsfaktoren – DWF 2014. 10.02.2015. Abt. 10, Landesforstdirektion Kärnten. Bundesforschungszentrum für Wald, 2011. Die österreichische Waldinventur. 02/2011. http://bfw.ac.at/rz/wi.home (02.2014). LK Landwirtschaftskammer Steiermark,2014. Schadholzanfall durch Eisanhang überschaubar. 15.12.2014. https://stmk.lko.at/?+Schadholzanfall-durch-Eisanhangueberschaubar+&id=2500,2255135 (02.2015). Russ, W., et.al, 2011. BFW Praxisinformation Nr. 24-2011:Waldinventur 2007/09, ISSN 1815-3895, Wien, Eigenverlag. Slike: Slika 1: Opustošeni mladi smrekovi sestoj brez komentarja 86 Mednarodna konferenca / International Conference Marjan David Slika 2: Gosto cestno omrežje omogoča hitro ukrepanje in odpravo posledic ujm Slika 3: Porušena zgradba sestojev omeji nadaljnji razvoj gozda 87 POŠKODBE PO ŽLEDU V HRVAŠKIH GOZDOVIH V 2014 predstavljene na primeru gozdnih uprav Delnice, Ogulin, Karlovac in Nacionalni park Risnjak ICE BREAKS IN CROATIAN FORESTS IN 2014 presented on the example of FA Delnice, Ogulin, Karlovac and National park Risnjak Marko Ožura1, Ivan Grginčić2, Miljenko Gašparac3, Dragan Turk3 1 Karlovac University of Applied Sciences, J.J., Strossmayera 9, Karlovac, 2Croatian forests Ltd., Forestry office Duga Resa, Jozefinska cesta 64, Duga Resa, 3OUNP, Risnjak, Bijela Vodica 48, Crni Lug [email protected] SUMMARY Ice-storm or freezing rain (Anonymous, 2014, p 5) which freezes in contact with the surface to which it falls on, can create a layer of ice and significant damage in the forest. Such meteorological phenomenon occurred in the period from 31st Jan. – 5th Feb. 2014 in Croatia and affected the area of five counties (Primorsko-goranska, Karlovačka, Ličko-senjska, Sisačko-moslavačka and Zagrebačka County) and caused total damage of € 942,252,183 (Vuletić 2014, p 65). The greatest damage was observed in the forests in Primorsko-goranska County which is managed by Croatian Forests, Ltd. Zagreb, Forest Administration Delnice, forestry office Rijeka, Fužine, Lokve, Crni Lug, Gerovo, Tršće and Prezid and the area of National park Risnjak. Damage was also present, however, in smaller scale, in the area of Forest Administrations Ogulin and Karlovac. Forest eco-systems have suffered considerable damage and stress that will be revealed in the future increment and immunity. Ice breaks and uprooting reduced the assimilation surface (crown) and open landslides and erosion. There is an increased possibility of an attack of pests and diseases. There is also a certain damage to deer and roe game especially in the canyons. Besides icy crust, which hinders the movement of game, the greatest damage to game results from predators. Gamekeepers record the damage to the automatic feeders (due to the freezing of the mechanisms) (Pleše, 2014, p 4). Natural disaster was declared, damage was recorded, and a plan of rehabilitation, which envisions intensive work in the next three years was proposed (Pleše, 2014, p 9). Professional 88 Marko Ožura Mednarodna konferenca / International Conference education was organized at the same time - seminars for monitoring health status in cooperation with the Croatian Forest Research Institute and the Faculty of Forestry. Key words: ice breaks, forest damage, forest protection, Gorski kotar THE REFERENCE LIST PLEŠE, V., 2014. Na ispomoći mehanizacija i ljudstvo iz cijele Hrvatske, Hrvatske šume, no 209 PLEŠE, V., 2014. Štete od ledoloma u Gorskom kotaru 2014. godine, Hrvatske šume, no 209 PLEŠE, V., 2014. Štete u čabranskim šumama oko 10 miliuna kn, Hrvatske šume, no 208 PLEŠE, V., 2014. Uništeno više od milijun kubika drvne mase, Hrvatske šume, no 207 TURK, D., 2014. Ledolom u nacionalnom parku „Risnjak”, ppt prezentacija VULETIĆ, D, KAUZLARIĆ, Ž, BALENOVIĆ, I, KRAJTER OSTOIĆ S., 2014. Assessment of Forest Damage in Croatia Caused by Natural Hazards in 2014. South-east Eur for 5 (1): 65-79. DOI: http://dx.doi.org/10.15177/seefor.14-07 Opomba organizacjskega odbora: Objavljamo le izvleček prispevka, saj je bil prispevek v celoti predstavljen le na konferenci 19. marca 2015. Organizing Committee's note: Only the abstract of the article is published in the publication, as the article was only present live in the conference on 19th March 2015. 89 THE DEVELOPMENT OF EUROPEAN & INTERNATIONAL VOCATIONAL STANDARDS FOR CHAINSAW OPERATIONS NAPREDKI NA PODROČJU EVROPSKIH IN MEDNARODNIH POKLICNIH STANDARDOV ZA DELO Z MOTORNO ŽAGO William Robb BSc (Hons) For MICFor FArborA Spittal Rigg, Wigton CA7 0ES, UK [email protected] ABSTRACT A number of European countries participated in the Leonardo da Vinci project “Evaluation and Implementation of Chainsaw Operators Certification"1 2009-2011. Further progress was made during 2012 building upon previous success aimed at increasing mobility and safety of chainsaw operators internationally through the development of the awarding body ABA International & subsequently in 2015 with a new pioneering aerial use of a chainsaw award in Europe. An evaluation and mapping exercise was undertaken in the early stages of the project to gain a perspective, of vocational training and assessment provision for ground based chainsaw operators. A parallel study was also undertaken investigating reasons behind chainsaw related accidents and evaluating the results, (Robb & Cocking, 2014)2. Both studies contributed to the development of a set of minimum vocational standards, on four levels, further refined during field testing into an outcome based model. Field testing of the standards was undertaken during the project lifetime in various countries. Consequently the successful results of the ground based chainsaw project have been developed further, following international collaboration, to encompass a new European qualification in the aerial use of chainsaws. Key words: Chainsaw, Safety, Certification, Standards, Assessor 1 Evaluation & Implementation of Chainsaw Operators Certification (EAICOC) partly funded by the European Commission under the Lifelong Learning Programme (Leonardo da Vinci, project number UK/09/LLPLdV/TOI/163_210 ) 2 A Review of European Chainsaw Fatalities, Accidents and Trends (Robb & Cocking, 2014) 90 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb MAIN TEXT The core project team, including myself as Project Manager, was made up of six countries but involved many non-partner participants from other countries whom contributed voluntarily to the evaluation. Following discussion meetings questionnaires were sent out for completion to each country. Questionnaires primarily covered ground use of chainsaws (ground based motor manual tree felling) on four levels. All the countries surveyed provide standard training courses on these levels with the exception of Greece (none) and Romania (none for level 4). Ninety survey forms in total were returned and subsequently analysed. From the countries surveyed only Germany, Switzerland, Romania and the UK had national vocational standards relating to safe chainsaw use. The UK standards for tree work are set and revised by the Government appointed sector skills council; similarly in Germany they are laid down in the national standards for occupational training of forest workers; in Romania they can be found in the Book of Charges including Romanian labour laws and in Switzerland they can also be found in law e.g. the Accident Insurance Act, supported by forestry training manuals and manufacturers guidance documents. In other countries that do not specifically have their own standards legislation can still exist which relates to chainsaw operations e.g. Spanish Law: 2003/1996 Professional certificate for Forest Workers supported by forestry training manuals and manufacturers guidance documents. It was clear from the analysis that only the UK partner had standards for training and completely independent assessment (different trainer and assessor). A form of integrated assessment was practiced in Switzerland (same trainer & assessor). The project partners and non-partners decided following this evaluation and the trends indicated within the review of accidents (Fig.1), that any implementation of a professional chainsaw certification should include completely independent assessment. The next step required would need to be an appraisal of different countries training techniques and methods of assessing chainsaw standards in the forest i.e. field testing. 91 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb (Figure 1: EU Sample Study-Cause of Fatalities in Tree Work using Chainsaws over a 10 year period: Robb, 2011) EU Treework Fatalities: Primary Causes 7% 11% Struck by falling tree/branch Fall from tree/height 13% 6% Cut by chainsaw/kickback Slips/trips/fall from ground 63% Other Following an initial pilot test evaluating training standards in Germany a standard setting (comparing & evaluating methods for use) event was held in Spain. This was the first in a series of practical field testing events which also included technical classroom sessions. Discussions were held on localised issues for Spain such as dealing with trees affected by forest fires and the particular hazards found with the area around Vidra, which was within a National Park. The participants soon came to realise that reaching a quick consensus on techniques and applied skills used within such a large group, of dedicated chainsaw professionals would be a difficult task. 22 instructors from 8 different countries took part in this field testing & classroom based event (Figs 2 & 3). Brief summary of results achieved in Spain (Field Testing Event 1): Familiarisation of the variety of national chainsaw techniques in practice Development of draft International Chainsaw Standards (ICS) Levels 1 & 2 Development of draft assessor guidance Levels 1 & 2 Development of draft assessment pre-conditions Undertaking mock assessments to different national standards Investigating technical content differences and reaching a consensus of opinions 92 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb (Figure 2: Field testing chainsaw standards in Spain. Level 1 chainsaw maintenance: Robb, 2010) (Figure 3: Field testing chainsaw standards in Spain. Level 2 small tree felling: Robb, 2010) 93 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb After five days of field testing and further discussions draft templates were evaluated for use as trainer/assessor materials based upon the ICS. These covered levels 1 & 2 from chainsaw maintenance through to small tree felling techniques (Fig.4). (Figure 4: Draft Vocational Standards Assessor Guide-Based on the Dutch ‘B-form’ Model: Robb, 2011) Maintenance Maintenance of the chain Comment Variable cutter length Incorrect depth gauge settings Incorrect filing angels No inspection of chain components Remaining maintenance Guidebar maintenance Air filter Sprocket Recoil starter Chain brake Spark plug Overall cleanness of the machine Missing or defect safety features Safe fuelling Maintenance during work Operating technique Crosscutting technique Incorrect handling of the chainsaw Horizontal cuts not correct Operating chainsaw left handed Kick back danger Incorrect use of the chain brake Incorrect use of the aid tools Inappropriate selection of tools Unsafe positioning Left thumb 94 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb Incorrect undercutting Incorrect dimensions Unawareness of tension and compression Efficiency A lot of needless actions Works not efficient Safety Site Not aware of other persons Not aware of environmental considerations Use of PPE No use of PPE Handling of the chainsaw / ergonomics Incorrect starting method Saw body above shoulder height Overreaching with chainsaw Inappropriate lifting techniques Further work in Denmark included field testing of levels 3 & 4 which included large tree felling techniques and dealing with storm damaged trees. 12 instructors from 8 different countries took part in this final field testing event (Fig 5). Brief summary of results achieved in Denmark (Field Testing Event 2): A structure for a theory exam domain list for all ICS levels 1-4 developed. Level 1 is 100% and it splits in follow headings of assessment areas: 1. Safety and health 10% 2. Environment 10% 3. PPE 25% 4. Chainsaw maintenance 25% 5. Cutting techniques 20% 6. Aid tools 10% 95 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb Pilot tests of ICS 3 & 4 undertaken and analysed Draft ICS guidance for ICS 3 & 4 developed Draft assessor guidance for ICS 3 & 4 developed Demonstration of a possible on-line theory exam presented & discussed Agreement to develop a theory question bank Agreement on pre-conditions to assessment Analysis of trial verifications of an assessment being conducted (Figure 5: Field testing chainsaw standards in Denmark. Level 3 medium/large tree felling: Robb, 2010) The next stage of the field testing took place in Czech Republic. The results from Denmark were presented on the first day indoors of the 5 day event supported by Mendel University, Brno. The next stage in the project was the establishment of a bank of assessors and/or verifiers that could understand and use the chainsaw standards in practice. Assessors would need to ensure that candidates worked to the ICS criteria. Verifiers would need to check that assessors worked to agreed rules which needed to be developed in the form of an Assessor Code of Practice. All of this relied on updated versions of the standards and agreement on their suitability. 27 instructors from 11 different countries participated in this event. 18 participated in evaluations with only approx. 70% passing the examinations indicating that the chainsaw standards used were a thorough assessment tool. Even though some instructors did not pass all the comments received on the quality of the standards were positive. Additional assessments 96 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb were undertaken on the most experienced instructors prior to appointment in the role of lead verifier. The first successful candidates to complete the full process were Mr Jens Hansen (DK) and I allowing us to monitor & support further assessments in compliance with the latest tested version of the standards (Figs 6 & 7). (Figure 6: Field testing chainsaw standards in Czech Republic. The author centre in hi-viz with the working group on felling techniques: Robb, 2011) (Figure 7: Field testing chainsaw standards in Czech Republic. Discussion session following instructor evaluation: Robb, 2011) 97 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb Brief summary of results achieved in Czech Republic (Field Testing Event 3): 18 ICS Assessors Technically Evaluated. 12 Pass, 6 Fail Awarding Bodies from 11 different countries proposed for accreditation 7 ICS Lead Verifiers successfully evaluated ICS Levels 1,2,3 tested, evaluated & further developed The Czech field testing & classroom based discussions proved that the standards could be used for assessments but some refinement to the format of the record of assessments (score sheets) was needed. A question bank was being trialled but although some oral tests were carried out a separate theory examination was still to be tested. Not enough time to fully evaluate Level 4 dealing with windblown/damaged trees was available and some potential assessors not participating in the evaluations would be interested to do this in the future. It was finally decided to hold the 4th and final field testing event in Scotland on September 2011, as this would provide the perfect environment to undertake standard setting on Level 4 and complete the project on deadline. Information provided from a research study was also used at this stage to further influence the standards criteria developed (Fig.8). 98 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb (Figure 8: Chainsaw risk awareness table: of risks behind injury or death. 2011, Robb) Feedback on assessor approval was extensively debated resulting in amendments to the code of practice. 28 instructors from 11 different countries took part in this final field testing event (Figs 9, 10, 11 & 12). 99 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb Brief summary of results achieved in UK (Field Testing Event 4): Assessor Code of Practice final draft produced ICS 1-4 final draft produced Assessor Score Sheets 1-4 final draft produced (now included assessor guidance) Bank of potential national assessors/verifiers approved representing the following countries: 1. UK 2. Austria 3. Germany 4. Holland 5. Belgium 6. Czech Republic 7. Spain 8. Denmark 9. Ireland (Figure 9: Field testing chainsaw standards in Scotland, UK. Level 4 windblown/damaged tree techniques-processing evaluations: Robb, 2011) 100 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb (Figure 10: Field testing chainsaw standards in Scotland, UK. Level 4 windblown/damaged tree techniques-snedding evaluations: Robb, 2011) (Figure 11: Field testing chainsaw standards in Scotland, UK. Level 4 windblown/damaged tree techniques-severing root plates: Robb, 2011) 101 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb (Figure 12: Field testing chainsaw standards in Scotland, UK. Level 4 windblown/damaged tree techniques-Final project meeting: Robb, 2011) CONCLUSION After a mapping process3 of the standards of several countries, foundation European and subsequent International chainsaw standards were developed and completed in 2011 (Fig.13). This process is outlined in a separate report4. These build upon several skill levels and consider accidents involving chainsaws whilst covering criteria for employment within a wide range of skills sectors. Standard testing was primarily undertaken in Spain, Denmark, Czech Republic and the UK providing a range of species, scenarios and environments across Europe. Extensive consultation within a wide range of skills sectors has been undertaken within many countries over several years. 3 4 This process was reviewed by NPTC/City & Guilds the UK’s lead vocational education organisation. A Brief Review of National Training Provision and Development of International Chainsaw Standards (Robb, 2011) 102 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb (Figure 13: Draft Vocational Chainsaw Standards-Outcome Model: Robb, 2011) √ √ √ √ √ √ √ √ √ 1 √ √ √ √ √ √ √ √ √ √ √ √ √ √ √ √ √ 2A:1 2A:2 2A:3 2A:4 2A:5 2A:6 2A:7 2A:8 2A:9 2A:10 2A:11 √ 2B:1 √ √ √ √ √ √ √ √ √ 1:1 1:2 1:3 1:4 1:5 1:6 1:7 1:8 2 √ √ √ √ √ √ √ √ √ √ √ 103 Critical Major √ Other √ Oral Practical What the chainsaw operator must be able to do: (Practical Test-Recommended guide bar size 30-38cm & maximum time allowed 60min) Pre-requisite: none TAKE CARE OF YOURSELF (PPE) AND OTHERS AROUND YOU AT WORK - Candidate to wear appropriate LO-1 PPE, sign RA & show ID: Chainsaw safety trousers 1:1 Chainsaw safety boots 1:2 Safety helmet 1:3 Eye & ear protection 1:4 Gloves appropriate to task 1:5 Non-snag outer clothing 1:6 Personal /Squad First Aid Kit 1:7 Whistle/Mobile/Radio 1:8 CHAINSAW MAINTENANCELO-2 Candidate to check function of safety features: 2A:1 Chain brake 2A:2 Anti-vibration mounts 2A:3 Safety chain 2A:4 Throttle lock 2A:5 Exhaust away from the operator 2A:6 Chain catcher 2A:7 Legal symbols 2A:8 Right hand guard 2A:9 Left hand guard 2A:10 Chain/Bar cover 2A:11 Functional clearly marked on/off switch Candidate to sharpen whole saw chain: Chain checked for damage and 2B:1 compatibility with bar and sprockets Cutters sharpened using file of correct 2B:2 size with handle fitted & correct top/side plate angles 2B:3 Equal length of cutters maintained 2B:4 Filing burrs removed 2B:5 Height and profile of depth gauges Written ICS 1: Chainsaw Maintenance and Crosscutting Techniques Level of importance Diagnostic tools Minor INTERNATIONAL CHAINSAW STANDARDS: 2011 √ 2B:2 √ 2B:3 2B:4 2B:5 √ √ Mednarodna konferenca / International Conference William Robb Due to further collaboration by some of the project partners during 2012 an International/European Chainsaw Certification (ICC/ECC) system now exists. This fulfils a final project objective not fully achieved within the deadline. This followed the establishment of an Awarding Body Association (ABA International), a ‘not for profit’ organisation with the potential of ensuring the consistency of international chainsaw training standards. These compliment and enhance the European standards which were also developed and integrate recognised national standards within an international certification system which will ultimately benefit not only the safety of certificate holders but their employability within other countries, where the certification is increasingly becoming recognised. An International Standards and Accreditation Council (ISAC) has been established to monitor, maintain and manage the quality of the key process i.e. trans-national supervision & national certification standards. Each country has equal representation within this council which is composed of voluntary expert members. ABA International maintains a register of accredited chainsaw assessors and lead mentors/verifiers from partner countries and manages regular exchanges, workshops, seminars & standard setting events. ABA International members aim to foster the continuous improvement of national training and examination standards, which must meet minimum criteria, set out within the ICC/ECC schemes. The key aim is to produce more competent International chainsaw operators, enhance trans-national mobility and prevent or reduce accidents and fatalities. By March 2015, more than 500 chainsaw operators now hold an International/European Chainsaw Certificate. The Czech Certification Agency (CCA) manages the certification process within the Czech Republic and holds the dual role, as Secretariat of ABA International which includes responsibility for quality assurance processes such as maintenance of the international certification database. Recent developments have led to the establishment of new European qualifications for lifting equipment inspection (LOLER) in 2013 and aerial use of chainsaws by arborists during 2015. A new Erasmus + project called Vet-Safety is currently being developed by ABA International members related to improving safety in working at heights which includes the aerial use of chainsaws. As well as developing new standards in chainsaw safety ABA International regularly revises existing standards and supports research activities within this sector. 104 Mednarodna konferenca / International Conference William Robb BIBLIOGRAPHY Robb, W., 2011. A brief review of national training provision & development of international chainsaw standards (Leonardo Project Report no.1). Retrieved from: http://www.adameurope.eu/prj/5126/prd/12/1/ICS%20and%20Mapping%20Report%20No.1.pdf Robb, W & Cocking, J., 2014. A Review of European Chainsaw Fatalities, Accidents and Trends. Arboricultural Journal: International Journal of Urban Forestry, Vol.36, Issue 2. 105 HVALA VSEM, KI SO KONFERENCO TAKO ALI DRUGAČE PODPRLI, ŠE POSEBEJ: Gozdno gospodarstvo Novo mesto, d.d. Zamet, d.o.o., Nova vas Občina Postojna Gozdarstvo Grča, d.d., Kočevje Snežnik, d.d., Kočevska Reka Studio Proteus, d.o.o., Postojna Tajfun Planina, d.o.o., Planina pri Sevnici Tehnogozd, d. o. o., Ljubljana
© Copyright 2024