Ljubljana, 5. februar 2015
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Odbor za zdravstvo
g. Tomaž Gantar, predsednik
ZADEVA: ZAHTEVA ZA SKLIC NUJNE SEJE ODBORA ZA ZDRAVSTVO
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva, da se na podlagi
drugega odstavka 48. člena, v povezavi z 32. členom Poslovnika DZ, skliče
nujna seja Odbora za zdravstvo z obravnavo naslednje točke:
1. »Izvajanje službe nujne medicinske pomoči v Republiki Sloveniji«.
I. Obrazložitev:
1. Država Slovenija zagotavlja 24 - urno zdravstveno varstvo vsem
prebivalcem. V letu 1996 je bila prvič oblikovana mreža enot nujne
medicinske pomoči (v nadaljevanju: NMP), s katero je bila ta dostopnost tudi
zagotovljena. Razvoj medicinskih strok, tehnologije, opreme, predvsem pa
znanja ekip je bistveno spremenil pogoje dela ekip, možnosti preživetja
življenjsko ogroženih pacientov in s tem povezano boljšo kakovost življenja.
2. NMP je zdravstvena pomoč, ki jo dajejo zdravstveno izobraženi delavci na
mestu poškodovanja ali nenadne obolelosti, med prevozom v ustrezno
ustanovo ali tudi v sami ustanovi.
3. Služba NMP je javna služba za opravljanje storitev medicinske oskrbe v
primeru nujnih stanj na terenu ali v primarnih zdravstvenih ustanovah, kot so
zdravstveni domovi. Pod pojmom služba NMP razumemo tudi storitev nujnih
reševalnih prevozov bolnikov ali poškodovancev do mesta dokončne oskrbe
v bolnišnici. Izraz služba NMP se uporablja tudi ožje izključno za pred
bolnišnično oskrbo ali pa širše z vključitvijo oskrbe urgentnih oddelkov v
bolnišnicah, ki so ustanove sekundarnega zdravstvenega nivoja, in urgentnih
oddelkov v kliničnih centrih, ki so ustanove terciarnega zdravstvenega nivoja.
2
4. Vrste ekip NMP: zasedba ekip NMP uvršča ekipe v kategorije, kot jih določa
Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči v svojem 10. členu (Ur.l. RS, št.
106/2008). Ekipe za izvajanje NMP sestavljajo zdravniki in drugi zdravstveni
delavci, usposobljeni za izvajanje NMP, in sicer:
- v enotah A in A2: zdravnik, (višji) zdravstveni tehnik, diplomirani zdravstvenik
oz. diplomirana medicinska sestra ali zdravstveni reševalec;
- v enoti B: zdravnik, (višji) zdravstveni tehnik, diplomirani zdravstvenik oz.
diplomirana medicinska sestra ali zdravstveni reševalec, zdravstveni tehnik ali
zdravstveni reševalec – voznik nujnega reševalnega vozila;
- v enoti B-ok: dva zdravnika, dva zdravstvena tehnika ali dva zdravstvena
reševalca ali en zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec in višji zdravstveni
tehnik ali diplomirani zdravstvenik oz. diplomirana medicinska sestra,
zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec – voznik nujnega reševalnega
vozila;
- v PHE in enoti C: zdravnik z najmanj enim letom samostojnega dela s
pacienti, usposobljen v skladu z določbami pravilnika, zdravstveni tehnik ali
zdravstveni reševalec ali višji zdravstveni tehnik ali diplomirani zdravstvenik oz.
diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik ali zdravstveni reševalec –
voznik reanimobila;
- v tipu H1 in tipu H2: ekipa za izvajanje NMP bolnišnične urgentne službe –
določi minister na predlog strokovne skupine, zadolžene za organizacijo
bolnišničnih enot NMP.
5. V Sloveniji intenzivno poteka gradnja mreže 10 urgentnih centrov, ki se
financirajo iz evropskih sredstev. Z izgradnjo mreže urgentnih centrov bo
slovensko zdravstvo pridobilo objekte, v katerih bodo enotni urgentni centri
lahko delovali kot samostojna enota v bolnišnici, zato bo izvedena tudi
reorganizacija službe NMP.
6. Projektna enota za Centre NMP (v nadaljevanju: CNMP) skrbi za izvedbo
projekta vzpostavitve mreže urgentnih centrov v Republiki Sloveniji in opravlja
naslednje naloge, ki se na nanašajo na to področje dela: vodenje in
koordinacija projektnih aktivnosti - priprava strateških dokumentov, potrebnih
za odločanje o poteku projekta, sodelovanje in komuniciranje s Projektnim
svetom in Projektnim odborom - priprava javnih razpisov, povezanih s
projektom, sodelovanje s Sektorjem za izvajanje kohezijske politike MZ in
organom upravljanja - priprava vlog za sofinanciranje posameznih projektov
za CNMP. Glavni cilj projekta je vzpostavitev sodobnih in racionalno
organiziranih urgentnih centrov v 10 regionalnih bolnišnicah.
7. Cilj bo dosežen z omogočanjem sodobnih pogojev za izvajanje službe nmp,
obenem z združitvijo primarne in bolnišnične urgentne službe na enem mestu,
s čimer bo po mnenju ministrstva uporabnikom omogočena hitrejša in
učinkovitejša zdravstvena obravnava z bistveno izboljšanimi možnostmi
diagnostike in terapevtske obravnave.
8. Z vzpostavitvijo mreže se bo po mnenju ministrstva povečala hitrost in
učinkovitost obravnave nujnih akutnih stanj, obenem pa se bo ob zvišani
dostopnosti za uporabnike povišala tudi strokovna raven izvajanja storitve
NMP. Projekt bo predvidoma končan poleti leta 2015, monitoring pa se bo
3
izvajal 10 let po pridobitvi uporabnega dovoljenja za posamezen urgentni
center.
9. V strokovni in laični javnosti ter v občinah se v zvezi z bodočo reorganizacijo
urgentne službe in službe NMP pojavlja precej nejasnosti.
10. Po mnenju ministrstva se bo sedanja organizacija enot NMP v Sloveniji
reorganizirala postopoma glede na dinamiko izgradnje UC in glede na
projekcijo delovanja celotnega sistema v regiji. Do sedaj razdrobljene
urgentne službe v bolnišnicah naj bi se poenotile v okviru samostojnih
oddelkov v bolnišnicah. K tem oddelkom naj bi se pridružile pripadajoče
službe NMP iz bližnjih zdravstvenih domov, ki sedaj delajo dislocirane od
bolnišnic. Združeni naj bi bili v enovito učinkovito urgentno službo, ki deluje
pod isto streho. V bolj oddaljenih krajih od UC pa naj bi se verjetno nekatere
NMP enote še okrepile.
11. Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da ni predvideno, da bi se programi NMP
ukinjali po posameznih zdravstvenih domovih, naj bi se pa ponekod
racionalizirali. Sredstva namenjena NMP se v regiji po zagotovilih ministrstva ne
bodo zmanjševala.
12. A kljub vzpostavitvi delovne skupine, ki pripravlja izhodišča in analize za
reorganizacijo in oblikovanje nove mreže nujne medicinske pomoči, je še
vedno veliko neznanega in nedorečenega. Tako na teoretični kot praktični
ravni. Po zagotovilih pristojne ministrice naj bi bil pravilnik sprejet do konca
leta 2014, sedaj pa je ta rok že prestavljen v mesec marec 2015.
13. Očitno gre za težke strokovne odločitve, izključeni pa niso niti politični
pritiski glede predvidene reorganizacije službe NMP. Kajti celovita
reorganizacija službe NMP se napoveduje že dolgo časa, vmes pa so bile
sprejete tudi manjše spremembe, ki so imele vpliv v posameznih lokalnih
področjih. Veliko vprašanje pa je seveda tudi zagotovitev ustrezne finančne
podpore službi NMP.
14. Poleg strokovnih, političnih in finančnih vidikov pa na reorganizacijo služb
NMP vplivajo tudi drugi vidiki: demografija, prometna infrastruktura, socialna
in zdravstvena slika,…
15. Marsikje na terenu že sedaj opozarjajo na (finančno in strokovno)
podhranjenost službe NMP glede na oddaljenost od sekundarnih in terciarnih
centrov. Marsikje opozarjajo, da so njihovi občani v položaju, ko niso varni
glede zdravstvene storitve in na drugi strani izvajalci zdravstvenih storitev ne
morejo nuditi prebivalstvu enakega standarda, kot ga imajo drugi državljani
Slovenije. Državljani potrebujejo enakovredno, varno in kakovostno
zdravstveno oskrbo s priporočenimi dostopnimi časi NMP v stanjih, ko je
njihovo življenje ogroženo.
16. Ureditev (posodobitev ali novogradnja) urgentnih centrov je nujno
potrebna. Napaka pa je, da se to dela brez sprejete mreže javne zdravstvene
službe. Z ukinjanjem dežurne službe po zdravstvenih domovih namreč nižamo
4
standard dostopnosti, rušimo sistem zdravstvene oskrbe in kršimo Zakon o
zdravstveni dejavnosti, ki določa, da mrežo na primarni ravni določa občina.
II. Odboru za zdravstvo predlagamo, da po končani razpravi sprejme
naslednje sklepe:
1. Odbor za zdravstvo se je seznanil s trenutno situacijo izvajanja nujne
medicinske pomoči v Republiki Sloveniji.
2. Odbor za zdravstvo se je seznanil z aktivnostmi Ministrstva za zdravje
glede reorganizacije službe nujne medicinske pomoči v Republiki
Sloveniji.
3. Odbor za zdravstvo nalaga Ministrstvu za zdravje, da pred sprejetjem
novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči odbor seznani z
osnutkom pravilnika.
4. Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da v krajevnih
središčih, kjer ni predviden nov urgentni center, v zdravstvenem domu
ohrani dosedanjo dežurno službo oziroma službo nujne medicinske
pomoči.
5. Odbor za zdravstvo priporoča Ministrstvu za zdravje, da pred sprejetjem
novega Pravilnika o službi nujne medicinske pomoči o spremembah
seznani lokalne skupnosti in preveri ustreznost financiranja nujne
medicinske pomoči.
III. Poslanska skupina SDS predlaga, da na sejo Odbora za zdravstvo
povabite:
-
Ministrico za zdravje, Milojko Kolar Celarc;
Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Metoda Mezka, univ. dipl.
soc. in Miriam Komac, mag. posl. ved;
Zdravniško zbornico Slovenije, primarija Andreja Možino, dr. med.;
Zbornico zdravstvene nege, Darinko Klemenc in Moniko Ažman;
Zdravstveni svet pri Ministrstvu za zdravje, prof. dr. Franca Strleta, dr.
med., višji svetnik;
Skupnost občin Slovenije;
Združenje občin Slovenije;
Gasilsko zvezo Slovenije.
Priloge:
-
Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči;
Strategija razvoja sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji 2010 –
2020;
http://www.zurnal24.si/peticija-za-ohranitev-urgence-clanek-244714;
Nadgradnja zdravstvenega sistema do leta 2020, dostopno na:
http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/projekti/2011/zdravstvena/
NADGRADNJA_ZDRAVSTVENEGA_SISTEMA_DO_LETA_2020_pdf_160211.p
df;
5
-
Predlog nacionalne strategije razvoja osnovne zdravstvene dejavnosti v
Sloveniji do leta 2020, dostopno na: http://www.drmed.org/wpcontent/uploads/2014/06/Strategija_DM-8.-4.-2013.pdf;
http://www.eposavje.com/on/18017-podpis-peticije-urgencakrsko.html;
Peticija proti ukinitvi izvajanja dežurne službe in NMP v ZD Ormož;
Skupna izhodišča Odbora osnove zdravstvene dejavnosti Združenja
zdravstvenih zavodov Slovenije, ki so bila poslana na MZ.
Vodja poslanske skupine SDS,
Jože Tanko