Biodiverziteta, onesnaževanje okolja in vplivi na človeka

KATALOG ZNANJA
1
IME PREDMETA: BIODIVERZITETA, ONESNAŽEVANJE OKOLJA IN
VPLIVI NA ČLOVEKA (BOV)
2
SPLOŠNI CILJI










3
razvijanje odgovornega in pozitivnega odnosa do zdravja, okolja in
narave,
skrb za lastno varnost, varnost drugih, zdravje in okolje,
zavedanje pomena pestrosti in raznolikosti živih bitij,
usvajanje znanja in odgovornosti za razvoj biodiverzitete in ohranjanja
naravnih vrednot,
razvijanje ustvarjalnega mišljenja in sposobnosti povezovanja znanja z
različnih področji pri uporabi in razvoju novih znanj in ukrepov varovanja
in ohranjanja biodiverzitete,
dobro spoznati pomen naravnega razvoja,
razvijanje in promoviranje vrednot sobivanja z naravo,
poznavanje in spremljanje kazalcev onesnaženosti z biomonitoringom,
razvijanje sposobnosti analitičnega mišljenja, sklepanja in predvidevanja,
razvijanje osebnostnih lastnosti, kot so: odgovornost, delavnost,
natančnost, vztrajnost ter moralni in etični čut.
PREDMETNOSPECIFIČNE KOMPETENCE
Pri predmetu si študent poleg generičnih pridobijo naslednje kompetence:
 razvija splošna znanja s področja biologije, ki jih lahko uporabi pri svojem
delu,
 poišče vire in literaturo s strokovnega področja ter razume strokovne
informacije,
 pri svojem delu varuje in ohranja naravne ekosisteme ter biotsko pestrost,
 pri svojem delu varuje in ohranja naravne vrednote in kulturno dediščino,
 razvija znanja in izvaja ustrezne ukrepe na področju trajnostne rabe
energije, surovin in prostora,
 z neposrednim stikom in opazovanjem spremlja in prepozna delovanje
ekosistema, zakonitosti narave in biotske pestrosti,
 ravna v skladu s pozitivnimi etičnimi načeli pri varstvu narave in okolja,
 spremlja in načrtuje biomonitoring.
4
OPERATIVNI CILJI
INFORMATIVNI CILJI
FORMATIVNI CILJI
1
Študent:
Osnovne zakonitosti biodiverzitete
 Definira osnovne pojme: biologija,
biodiverziteta, narava, vrsta, ekosistem,
 predstavi odnose med živimi bitji v
naravi,
 razloži genske, vrstne in ekosistemske
raznovrstnosti za življenje,
 pojasni odvisnost med vrstno diverziteto
in obstojem ekosistema,
 pozna pomen in stanje raziskanosti
biodiverzitete v Sloveniji,
 utemelji biodiverziteto kot potencial za
pridobivanje novih uporabnih vrst.
Študent:





Pomen zavarovanih vrst za biodiverziteto
 Pozna sezname zavarovanih vrst v

Sloveniji,
 seznani se s seznami ogroženih vrst v
Sloveniji in Evropi,

 seznani se z endemiti v Sloveniji in z
zakonodajo s tega področja,
 pozna vpliv tujerodnih vrst na slovenske

endemite.

Pomen genskih bank za biodiverziteto
 Utemelji pomen genskih bank za
ohranjanje biotske raznovrstnosti,
 pojasni nevarnosti in posledice GSO na
okolje,
 ugotavlja vpliv GSO na pojavljanje novih
glivičnih, bakterijskih in virusnih okužb
človeka s poudarkom na koži.




Trajnostna raba energije in surovin
 Razloži trajnostno rabo energije in
surovin,
 opiše povezanost med izčrpavanjem
naravnih virov, onesnaževanjem okolja in
načinom življenja.


Prepozna vrstno in ekosistemsko
raznovrstnost v Sloveniji,
prepozna gensko raznovrstnost
znotraj izbrane populacije,
na terenu ugotovi medsebojno
odvisnost in ključno vlogo
organizmov proizvajalcev,
potrošnikov ter razkrojevalcev v
ekosistemih in analizira odnose
med organizmi,
poveže organizme v izbranem
ekosistemu v prehranjevalne
verige, prehranjevalni splet,
ekološko piramido in presodi
odvisnost človeka od narave,
izdela okviren popis organizmov
v izbranem okolju in v njem
določi tudi indikatorske
organizme ter opredeli stopnjo
onesnaženosti.
Predstavi zavarovane, ogrožene,
redke in endemične vrste v
svojem okolju,
analizira vzroke za propadanje
biotske raznovrstnosti v
izbranem ekosistemov,
pripravi in izvede ukrepe za
ohranjanje biotske
raznovrstnosti na izbranem
ekosistemu,
predvidi in predstavi ekološke
posledice v primeru vnosa tujih
vrst organizmov v ekosisteme.
Na terenu ovrednoti in prepozna
primere genskih bank,
predstavi pomen avtohtonih
starih sort za gensko banko,
na primerih razloži nevarnosti
GSO za človeka (poudarek vpliva
na kožo) in za okolje,
loči med tipičnimi in netipičnimi
simptomi povzročiteljev bolezni
kože.
Na konkretnem primeru izdela
načrt racionalne rabe energije in
surovin v delovnem procesu in
ga strokovno utemelji,
analizira vpliv različnih tehnologij
izrabe virov energije in surovin
2
na okolje.
Onesnaževanje okolja
 Pozna vire polucije in našteje vrste emisij 
polutantov,
 razume klimatske spremembe kot

posledice onesnaževanja zraka in vpliv leteh na človeka,
 opredeli vrste odpadkov in predvidi

načine ravnanja z njimi,
 opredeli vrste odpadnih voda in načine
ravnanja z njimi,
 našteje najpomembnejše skupine

nevarnih snovi v biotehniki in
biotehnologiji,
 razloži povezanost življenjskih in

uporabniških navad ter vplivov na okolje,
 pojasni pomen ohranjanja naravnih
vrednot, biodiverzitete in ekoloških
procesov.
Glavne skupine onesnaževal in bioindikatorji
 Opiše in našteje glavne skupine

onesnaževal,
 našteje in opiše glavne biocide in njihove
značilnosti,

 našteje bioindikatorje in opiše njihove
lastnosti in zgradbo,
 pozna in razloži uporabo bioindikatorskih

organizmov.

Biomonitoring
 Pozna različne pristope monitoringov
vrednotenja kakovosti naravnih vrednot,
 pozna pomen biomonitoringa za
ugotavljanje stanja okolja v kopenskih in
vodnih ekosistemih,
 opiše osnovne metode biomonitoringa
vode, zraka in prsti,
 pozna in razloži uporabo bioindikatorskih
organizmov.







5
Izdela načrt ravnanja z odpadki,
ostanki in stranskimi produkti,
predvidi ukrepe v primeru
kontaminacije okolja in
kontaminacije človeka,
načrtuje ravnanje z odpadki,
stranskimi produkti v skladu z
dobro prakso in zakonodajo pri
svojem delu,
skrbi za ustrezno ravnanje z
nevarnimi snovmi pri svojem
delu v skladu s predpisi,
na terenu pojasni vpliv polucije
na ohranjanje naravnih vrednot,
biodiverzitete in ekoloških
procesov.
Razloži lastnosti onesnaževal in
vplive na metabolizem živih bitij
(stres, alergije, poškodbe, smrt),
definira strupenost, prepozna
grafične in ostale oznake
strupenosti,
biocide razvrsti glede na ciljna
mesta v živih bitjih,
našteje biomarkerje in
bioindikatorje.
Sodeluje pri pripravi in izvedbi
biomonitoringov,
pozna pomen indikatorskih vrst,
ugotavlja motnje v ekosistemu,
ki nastajajo zaradi različnih
dejavnosti človeka,
analizira stanje v okolju na
osnovi odziva oz. stanja
organizmov,
analizira razlike med
biomonitoringom zraka, vode in
prsti,
izvaja biomonitoring zraka, vode
in prsti ter predstavi realno
oceno vpliva onesnaženega
okolja na organizme,
izvaja teste z bioindikatorskimi
organizmi.
OBVEZNOSTI ŠTUDENTOV in POSEBNOSTI V IZVEDBI
Število kontaktnih ur
Št. ur obremenitve
KT
Št. ur samostojnega
3
PR
36
SV
24
LV
18
SK
78
študenta
150
5
dela študenta
72
Število ur samostojnega dela študenta: 72 ur (študij literature in gradiv,
študij primerov in reševanje praktičnih nalog, vaje).
Prisotnost na predavanjih, 80 %, obvezna prisotnost na vajah, pisni in
praktični izpit.
6
ZNANJE, KI GA MORAJO IMETI IZVAJALCI PREDMETA JE S PODROČIJ:
biologija, mikrobiologija, biokemija
*** ** *** ** *** ** ***
AVTORICA KATALOGA:
Andreja Kmet, prof. biologije
Projekt Impletum
Uvajanje novih izobraževalnih programov na področju višjega strokovnega
izobraževanja v obdobju 2008–11
Konzorcijski partnerji:
Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter
Ministrstvo RS za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega
programa razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete ‘Razvoj
človeških virov in vseživljenjskega učenja’ in prednostne usmeritve ‘Izboljšanje
kakovosti in učinkovitosti sistemov izobraževanja in usposabljanja’
4