1. NAČRT OCENJEVANJA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 5.r a) 1. poletje VRSTA OCENE Število ocen a PISNI PREIZKUS ZNANJA 1 b USTNA OCENA 2 c OCENA IZDELKA / č OCENA EKSPERIMENTALNEGA DELA / d OCENA NASTOPA (PREDSTAVITVE) / e OCENA VAJE (ŠVZ) / f OCENA DOMAČE NALOGE / g OCENA PLAKATA / h drugo: _____________________ / b) 2. poletje VRSTA OCENE Število ocen a PISNI PREIZKUS ZNANJA 2 b USTNA OCENA 1 c OCENA IZDELKA / č OCENA EKSPERIMENTALNEGA DELA / d OCENA NASTOPA (PREDSTAVITVE) / e OCENA VAJE (ŠVZ) / f OCENA DOMAČE NALOGE / g OCENA PLAKATA / h Drugo: __________________ / 2. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE a) PISNI PREIZKUS ZNANJA Kriterij za posamezne ocene je opredeljen z odstotki doseženih točk: Število točk (v %) Ocena od 90 do 100 odlično 5 od 80 do 89 prav dobro 4 od 60 do 79 dobro 3 od 45 do 59 zadostno 2 manj kot 45 nezadostno 1 Pisni preizkus je sestavljen tako, da lahko učenec doseže 59 % vseh točk z nalogami, ki zajemajo minimalne učne standarde po veljavnem učnem načrt. Na ta način dobi zadostno oceno, če osvoji vsaj 45 % vseh točk. Ostale naloge zajemajo cilje, ki spadajo pod obvezne in izbirne vsebine. b) USTNA OCENA Ustno ocenjevanje poteka tako, da: - učenec dobi vprašanja napisana v pisni obliki in nanje ustno odgovarja pred tablo, - so vprašanja naključna (učenec izbira med več možnostmi), - so vsa vprašanja in podvprašanja točkovana oziroma vnaprej ovrednotena, - je nenapovedano. Kriterij za posamezne ocene je opredeljen s številom doseženih točk od skupno 10: Število točk Ocena 9, 10 odlično 5 8 prav dobro 4 7, 6 dobro 3 5, 4 zadostno 2 3 ali manj nezadostno 1 SPLOŠNI KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA PRI PREDMETU NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA (5. razred) Splošni opisni kriteriji za vrednotenje pisnih izdelkov (pisnih odgovorov) ter ustnih odgovorov (spraševanje): ODLIČNO (5): Naravoslovne pojme in pojave razume, jih zna razložiti, ustrezno primerjati s sorodnimi pojmi ali pojavi. Vsebine razloži jasno, samostojno in jih poveže z drugimi vsebinami. Znanje zna uporabiti v stvarnem življenju, poiskati posplošitve in izjeme. Pridobljeno znanje uporabi pri razlagi novega pojava, poišče vzroke in posledice. Prepričljivo utemelji lastne ideje, mnenja, hipoteze in dvome. PRAV DOBRO (4): Naravoslovne pojave in pojme vsebinsko pravilno določi in razloži, manj ustrezno jih primerja s sorodnimi pojavi. Vsebine razloži večinoma samostojno in jasno. Pridobljeno znanje zna prenesti v stvarno življenje in poiskati rešitev problema. Odkriva bistvene značilnosti pojavov in razlike med njimi, manj je pozoren na podrobnosti. Zna predstaviti lastne ideje in mnenja. DOBRO (3): Naravoslovne pojave in pojme vsebinsko prepozna in jih pravilno obnovi, razloži jih nepopolno, ne zna jih primerjati s sorodnimi pojavi. Vsebine razloži nepopolno, omeji se na vprašanja učitelja. Pridobljeno znanje zna uporabiti v stvarnem življenju. Pojavov ne analizira, razloži jih površno. Ključne pojme zna razumljivo razložiti. ZADOSTNO (2): Naravoslovne vsebine obnovi v minimalnem obsegu zahtevanega, znanje ustrezno uporabi na že znanih primerih, pojmov in pojavov ne zna razložiti oz. jih razloži samo v minimalnem obsegu. Pogosto potrebuje pomoč pri razumevanju in povezovanju snovi z drugimi vsebinami. Pridobljeno znanje le redko povezuje s stvarnim življenjem. NEZADOSTNO (1): Vsebin ne obnovi v minimalnem obsegu zahtevanega, znanja ne zna ustrezno uporabiti na že znanih primerih. Ne zna povezovati snovi z drugimi vsebinami ali s stvarnim življenjem.