Naravoslovje in tehnika, 5. razred

1. NAČRT OCENJEVANJA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 5.r
a) 1. poletje
VRSTA OCENE
Število ocen
a
PISNI PREIZKUS ZNANJA
1
b
USTNA OCENA
2
c
OCENA IZDELKA
/
č
OCENA EKSPERIMENTALNEGA DELA
/
d
OCENA NASTOPA (PREDSTAVITVE)
/
e
OCENA VAJE (ŠVZ)
/
f
OCENA DOMAČE NALOGE
/
g
OCENA PLAKATA
/
h
drugo: _____________________
/
b) 2. poletje
VRSTA OCENE
Število ocen
a
PISNI PREIZKUS ZNANJA
2
b
USTNA OCENA
1
c
OCENA IZDELKA
/
č
OCENA EKSPERIMENTALNEGA DELA
/
d
OCENA NASTOPA (PREDSTAVITVE)
/
e
OCENA VAJE (ŠVZ)
/
f
OCENA DOMAČE NALOGE
/
g
OCENA PLAKATA
/
h
Drugo: __________________
/
2. KRITERIJI ZA OCENJEVANJE
a) PISNI PREIZKUS ZNANJA
Kriterij za posamezne ocene je opredeljen z odstotki doseženih točk:
Število točk (v %)
Ocena
od 90 do 100
odlično 5
od 80 do 89
prav dobro 4
od 60 do 79
dobro 3
od 45 do 59
zadostno 2
manj kot 45
nezadostno 1
Pisni preizkus je sestavljen tako, da lahko učenec doseže 59 % vseh točk z nalogami, ki
zajemajo minimalne učne standarde po veljavnem učnem načrt. Na ta način dobi
zadostno oceno, če osvoji vsaj 45 % vseh točk.
Ostale naloge zajemajo cilje, ki spadajo pod obvezne in izbirne vsebine.
b) USTNA OCENA
Ustno ocenjevanje poteka tako, da:
- učenec dobi vprašanja napisana v pisni obliki in nanje ustno odgovarja pred tablo,
- so vprašanja naključna (učenec izbira med več možnostmi),
- so vsa vprašanja in podvprašanja točkovana oziroma vnaprej ovrednotena,
- je nenapovedano.
Kriterij za posamezne ocene je opredeljen s številom doseženih točk od skupno 10:
Število točk
Ocena
9, 10
odlično 5
8
prav dobro 4
7, 6
dobro 3
5, 4
zadostno 2
3 ali manj
nezadostno 1
SPLOŠNI KRITERIJI OCENJEVANJA ZNANJA PRI PREDMETU NARAVOSLOVJE IN
TEHNIKA (5. razred)
Splošni opisni kriteriji za vrednotenje pisnih izdelkov (pisnih odgovorov) ter ustnih odgovorov
(spraševanje):
ODLIČNO (5):
Naravoslovne pojme in pojave razume, jih zna razložiti, ustrezno primerjati s sorodnimi pojmi ali
pojavi. Vsebine razloži jasno, samostojno in jih poveže z drugimi vsebinami. Znanje zna uporabiti v
stvarnem življenju, poiskati posplošitve in izjeme. Pridobljeno znanje uporabi pri razlagi novega
pojava, poišče vzroke in posledice. Prepričljivo utemelji lastne ideje, mnenja, hipoteze in dvome.
PRAV DOBRO (4):
Naravoslovne pojave in pojme vsebinsko pravilno določi in razloži, manj ustrezno jih primerja s
sorodnimi pojavi. Vsebine razloži večinoma samostojno in jasno. Pridobljeno znanje zna prenesti v
stvarno življenje in poiskati rešitev problema. Odkriva bistvene značilnosti pojavov in razlike med
njimi, manj je pozoren na podrobnosti. Zna predstaviti lastne ideje in mnenja.
DOBRO (3):
Naravoslovne pojave in pojme vsebinsko prepozna in jih pravilno obnovi, razloži jih nepopolno, ne zna
jih primerjati s sorodnimi pojavi. Vsebine razloži nepopolno, omeji se na vprašanja učitelja.
Pridobljeno znanje zna uporabiti v stvarnem življenju. Pojavov ne analizira, razloži jih površno. Ključne
pojme zna razumljivo razložiti.
ZADOSTNO (2):
Naravoslovne vsebine obnovi v minimalnem obsegu zahtevanega, znanje ustrezno uporabi na že
znanih primerih, pojmov in pojavov ne zna razložiti oz. jih razloži samo v minimalnem obsegu.
Pogosto potrebuje pomoč pri razumevanju in povezovanju snovi z drugimi vsebinami. Pridobljeno
znanje le redko povezuje s stvarnim življenjem.
NEZADOSTNO (1):
Vsebin ne obnovi v minimalnem obsegu zahtevanega, znanja ne zna ustrezno uporabiti na že znanih
primerih. Ne zna povezovati snovi z drugimi vsebinami ali s stvarnim življenjem.