1. No category

balzam za dušo in srce
piacere per anima e cuore
Projektni partnerji / Partner di progetto / Project partners:
Občina Brda (SLO)
Društvo oljkarjev Brda (SLO)
Goriško oljkarsko društvo (SLO)
LABS, d.o.o., Inštitut za ekologijo, oljčno olje in kontrolo (SLO)
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko
gozdarski zavod Nova Gorica (SLO)
Regijska razvojna agencija Severne Primorske (SLO)
Univerza v Novi Gorici (SLO)
ERSA - Agenzia regionale per lo sviluppo rurale
del Friuli Venezia Giulia (ITA)
Istituto di Istruzione Superiore
“Paolino d’Aquileia” (ITA)
Università degli Studi
di Udine (ITA)
Associazione Interregionale
Produttori Olivicoli - A.I.P.O. (ITA)
Projekt sofinanciran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013
iz sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev.
Progetto cofinanziato nell’ambito del Programma per la Cooperazione Transfrontaliera
Italia-Slovenia 2007-2013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai fondi nazionali.
Project co-funded by the Italy- Slovenia 2007-2013 Cross-Border Cooperation Programme,
the European Regional Development Fund and by national funds
ISBN: 978-88-89402-47-4
www.uelije.eu
Ministero
dell’Economia
e delle Finanze
UELIJE II - OLJČNO OLJE - OLIO D’OLIVA - OLIVE OIL
Šolski center Nova Gorica, Biotehniška šola (SLO)
UELIJE II - OLJČNO OLJE
SIMBOL KAKOVOSTI
V ČEZMEJNEM PROSTORU
UELIJE II - OLIO D’OLIVA
IL SIMBOLO DELLA QUALITÀ
NELL’AREA TRANSFRONTALIERA
UELIJE II - OLIVE OIL
THE SYMBOL OF QUALITY
IN THE CROSS-BORDER REGION
balzam za dušo in srce
piacere per anima e cuore
Avtorji/Autori/Authors: Davide Bianco, Markus Daniele
Castelluccio, Lanfranco Conte, Silva Knez, Milena
Miklavčič, Branka Mozetič, Paolo Parmegiani, Davis
Prinčič, Ennio Scarbolo, Paolo Sivilotti, Vilianka Vesel,
Borut Vrščaj
Koordinacija/Coordinamento/Coordination:
ERSA Agenzia regionale per lo sviluppo rurale
Pregled tekstov/Revisione testi/Text revision:
Stefano Barbieri, Tatjana Šundovski Bašin, Sonia Venerus
Prevod/Traduzioni/Translations: DEVIP, Denis Žganec s.p.
Fotografije/Fotografie/Photos: Davide Bianco, Lanfranco
Conte, Emanuela De Nobili, Franco Diacoli, Milena
Miklavčič, Branka Mozetič, Elizej Prinčič, Matjaž Prinčič,
Vilianka Vesel
Grafično oblikovanje/Progetto Grafico/Graphic design:
Interattiva Spilimbergo (PN)
Tisk/Stampa/Print: Tipografia Menini Spilimbergo (PN)
© Copyright ERSA 2014
Založnik/ Pubblicazione edita da/Publisher:
ERSA Agenzia regionale per lo sviluppo rurale
Vsebina te publikacije ne odraža nujno uradno mnenje
ali stališče Evropske skupnosti. Odgovornost za vsebino
pričujoče publikacije nosi Deželna agencija za razvoj
podeželja Furlanije Julijske krajine.
Publikacija sofinancirana v okviru Programa čezmejnega
sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz sredstev
Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih
sredstev.
Il contenuto della presente pubblicazione non
rispecchia necessariamente le posizioni ufficiali
dell’Unione europea. La responsabilità del contenuto
della presente pubblicazione appartiene all’Agenzia
regionale per lo sviluppo rurale del Friuli Venezia Giulia.
Pubblicazione finanziata nell’ambito del Programma per
la Cooperazione Transfrontaliera Italia-Slovenia 20072013, dal Fondo europeo di sviluppo regionale e dai
fondi nazionali.
The content of publication does not necessarily express
the official view of the European Union. The sole
responsibility for the content lies with the Regional
Agency for Rural Development of Friuli Venezia Giulia.
Publication financed in the frame of the Cross- Border
Collaboration Programme Italy -Slovenia 2007-2013,
from European Regional Development Fund and
national funds.
ISBN 978-88-89402-47-4
UELIJE II - OLJČNO OLJE
SIMBOL KAKOVOSTI
V ČEZMEJNEM PROSTORU
Projektni partnerji / Partner di progetto / Project partners:
Občina Brda (SLO)
Društvo oljkarjev Brda (SLO)
Goriško oljkarsko društvo (SLO)
Šolski center Nova Gorica,
Biotehniška šola (SLO)
LABS, d.o.o., Inštitut za ekologijo,
oljčno olje in kontrolo (SLO)
Kmetijsko gozdarska zbornica
Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod
Nova Gorica (SLO)
Regijska razvojna agencija
Severne Primorske (SLO)
Univerza v Novi Gorici (SLO)
UELIJE II - OLIO D’OLIVA
ERSA - Agenzia regionale
per lo sviluppo rurale
del Friuli Venezia Giulia (ITA)
IL SIMBOLO DELLA QUALITÀ
NELL’AREA TRANSFRONTALIERA
Istituto di Istruzione Superiore
“Paolino d’Aquileia” (ITA)
Università degli Studi di Udine (ITA)
Associazione Interregionale
Produttori Olivicoli - A.I.P.O. (ITA)
UELIJE II - OLIVE OIL
THE SYMBOL OF QUALITY
IN THE CROSS-BORDER REGION
balzam za dušo in srce
piacere per anima e cuore
PREDSTAVITEV PROJEKTA
Osnovni cilj projekta UELIJE II je pospeševanje in dvig kakovosti oljkarstva na čezmejnem
območju Brd, Vipavske doline, goriškega Krasa, Trsta, Vidma, Gorice, Pordenona (Furlanija Julijska
Krajina), Trbiža, Padove (Benečija) in Ravene (Emilija-Romanja).
Čezmejno partnerstvo ima svoje korenine že v predhodno uspešno izvedenem projektu UELIJE,
sedanji projekt ga je nadgradil in geografsko razširil. Vodilni partner projekta je Občina Brda,
sodelujejo pa še: Društvo oljkarjev Brda, Goriško oljkarsko društvo, ŠC Biotehniška šola, Labs d.
o. o., Univerza v Novi Gorici, KGZS – Zavod GO, RRA severne Primorske, ERSA, Videmska univerza,
AIPO iz Verone ter I.S.I.S “P. d’Aquileia”. V okviru projekta so bile izvedene raziskave, različne
analize, večletno proučevanje kakovosti oljčnega olja pridelanega na tem območju, preučilo
se je potenciale oljkarstva, razmnožene so bile avtohtone sorte oljk in urejeni kolekcijski nasadi,
oblikovalo in izobrazilo se je lokalne komisije za senzorično ocenjevanje in čezmejni panel
preizkuševalcev olja. Nabavljena je bila nova oprema (didaktična oljarna, dve polnilni liniji, stroj
za razkoščičenje, separator, oprema za senzorično ocenjevanje oljčnega olja). Pripravljena je
tudi strategija trženja za zaščito blagovne znamke UELIJE – ekstra deviškega oljčnega olja z
našega območja, s katerim oživljamo avtohtono sadjarstvo na čezmejnem območju in ponovno
odkrivamo staro in skupno izročilo (www.uelije.eu).
4
5
RAZVOJ PROJEKTA
PARTNERJI IN NJIHOVE AKTIVNOSTI
Na projektnem območju je oljkarstvo, tradicionalno prisotno že v preteklosti, v stalnem porastu.
V projektu UELIJE II je pomembno vlogo odigralo vseh 12 projektnih partnerjev čezmejnega
To je posledica povečanega zanimanja potrošnikov za oljčno olje, proizvedenega na tem
območja, Specifičen doprinos vsakega izmed njih je omogočili dosego ciljev, ki so bili zastavljeni
območju. Vsaka izmed proizvodnih, tehnoloških in marketinških aktivnosti, ki so del verige od
v projektu samem. Občina Brda je kot vodilni partner projekta, ob podpori RRA Severne
plodu do končnega izdelka, je bila obogatena z nizom aktivnosti, ki so pokazale in dokazale, da
Primorske, projekt administrativno in tehnično vodila in hkrati tesno sodelovala z Društvom
je skrb do končnega izdelka neobhodno povezana z odličnim poznavanjem teritorija, dejanji
oljkarjev Brda in Goriškim oljkarskim društvom, ki sta vsebinsko izvajali projekt ter aktivnosti
za njegovo valorizacijo, študijem oljke in njene zgodovine, ohranjanjem in analizo avtohtonega
razvoja in promocije oljkarstva na območju.
rastlinskega materiala, vključenostjo krajev in oseb pri dejavnostih projekta.
ŠC Biotehniška šola ima kot primarno dejavnost izobraževanje, vzgojo, poklicno izobraževanje
Z upoštevanjem potreb in stanja so bili v treh letih, od poletja 2011, zahvaljujoč projektu
na področju kmetijstva, prehrane in gostinstva. V okviru projekta je nudila praktična znanja
izvedene vse potrebne aktivnosti, kot odgovor na potrebe celotne proizvodne verige. Lahko jih
učencem in oljkarjem ter v ta namen nabavila didaktično oljarno.
združimo v šest tematskih sklopov, tako si sledijo tudi v brošuri.
LABS d.o.o. Inštitut za ekologijo, oljčno olje in kontrolo je sodeloval pri izvajanju analiz in
• Značilnosti Območja
izobraževanju senzorični ocenjevalci deviškega oljčnega olja.
• Študija in ohranjanje avtohtonega rastlinskega materiala
Univerza v Novi Gorici je prispevala pedološko, klimatološko in okoljsko raziskavo primernosti
• Posegi za doseganje kakovost na teritoriju
kmetijskih zemljišč za oljčnike na slovenski strani projekta.
• Študije in raziskave oljčnega olja
KGZS - Zavod GO je izvajal selekcijo, ohranitev in razširjanje avtohtonih sort oljke.
• Valorizacija olja in teritorija
ERSA, Deželna agencija za razvoj podeželja, podpira razvoj in inovacije na področju kmetijstva
• Vključenost teritorija
in kmetijskih izdelkov v Furlaniji Julijski Krajini: v okviru projekta je izvajala ohranjanje in
razmnoževanje genetske dediščine avtohtonih sort oljk, izvedli so študijo primernosti teritorija
Prvi pomemben doprinos k širjenju prepoznavnosti olja čezmejnega področja je bila zasnova
Furlanije Julijske krajine za gojenje oljk, družbenoekonomsko študijo o donosnosti nasadov in
skupne blagovne znamke pod enotnim imenom »Uelije«, v sklopu prvega projekta UELIJE,
potencialu razširitve oljkarstva v čezmejnem območju. Organizirali so izbraževanja za oljkarje,
v okviru programa Interreg III A Slovenija-Italija 2000-2006 »Oljka v zgodovini, krajini in
oljarje, potrošnike in pokuševalce, ustvarili so spletno stran projekta ter definirali skupni
gospodarstvu na območju Brd in vzhodnega gričevja Furlanije Julijske krajine: ohranitev in
proizvodni pravilnik.
razvoj«. Znamka je povezala oljkarje z obeh strani meje in bila odraz skupnega interesa.
I.S.I.S. “P. d’Aquileia”, Cividale (Kmetijsko tehnični inštitut iz Čedada) razpolaga z oljarno za lastne
V okviru projekta UELIJE II smo blagovni znamki dali nov zagon. To bo omogočilo še večjo
potrebe in za zunanje uporabnike. V okviru projekta so nabavili linijo za stekleničenje in separator
prepoznavnost olja čezmejnega območja kot produkta najvišje kakovosti, skupen program
koščic. Videmska univerza je izvajala kemične analize oljčnega olja in kontrolo kakovosti.
trženjskega razvoja pa bo prinesel dodatne ugodnosti.
AIPO - Meddeželno društvo pridelovalcev oljk združuje oljkarje italijanskih pokrajin vključenih
v projekt. Opravili so analize genskega materiala lokalnih sort, organoleptična ocenjevanje olj,
uredili so tri kolekcijske nasade s kultivarji avtohtonih sort, ki so bile identificirane v teku projekta.
6
7
Oljcˇno olje
UELIJE II - OLJČNO OLJE
SIMBOL KAKOVOSTI V ČEZMEJNEM PROSTORU
16
ZNAČILNOSTI OBMOČJA
1
1.1 PRIMERNOST OBMOČJA Furlanije-julijske krajine
ZA OLJKARSTVO
Deželna Agencija za Razvoj Podeželja ERSA
Namen
Študija primernosti območja za gojenje oljk izhaja iz potrebe po izboljšanju tehnik pridelave in posledično povečanju proizvodnje ekstra deviškega oljčnega olja visoke kakovosti.
Ta rezultat je mogoče doseči s poznavanjem vseh dejavnikov v določenem lokalnem kontekstu, ki omogočajo boljše prilagajanje oljk na okolje in prispevajo k povečanju potenciala ter proizvodnje oljčnega nasada.
Podrobno poznavanje značilnosti zemljišča, sestave tal, geomorfologije in podnebja pri izbiri sort ter najprimernejših agronomskih strategij prispeva k izboljšanju kakovosti izdelka
in s tem k boljšemu rezultatu tako z gospodarskega vidika, kot tudi z vidika razvoja krajine in turizma.
Načrt ustreznosti območja je namenjen določanju primernega območja na osnovi značilnosti zemlje in okolja, ki bi omogočala optimalen razvoj in stroškovno učinkovito proizvodnjo oljk.
Metodološka merila
Metodologija, uporabljena za določitev zemljišča za oljčne nasade, temelji na sistemu vrednotenja, ki upošteva temeljne dejavnike: lastnosti tal (kakovost tal), geomorfološke in podnebne značilnosti območja.
Upoštevajo se naslednje lastnosti tal:
• površinska kamnitost, ki določa delež površine tal pokrit s kamenčki ali kamni;
• globina uporabna za korenine, izražena je kot globina, do katere lahko segajo korenine
brez stika s kamninami ali grobimi granulacijami;
• uporabne zaloge vode (Available Water Capacity - AWC), ki je sestavljena iz količine vode v tleh, ki je na razpolago koreninam;
• drenažnost tal, to je sposobnost tal da odstranijo odvečno vodo.
19
Upoštevane morfološke značilnosti in spremembe so:
• nadmorska višina • izpostavljenost
• naklon
• globina vodonosnika.
Podnebne značilnosti so količine padavin in temperature na določenem območju, ki veljajo skozi vse leto. Temperatura, ki je tesno povezana z višino in izpostavljenostjo pobočja,
je najbolj omejujoč dejavnik, predvsem zaradi najnižjih zimskih temperatur, ki predstavljajo veliko nevarnost za nasad.
Model ocenjevanja predvideva določitev primernosti posamezne značilnosti (tabeli 1 in 2):
• razred S1: območja zelo primerna za oljkarstvo;
• razred S2: območja primerna za oljkarstvo;
• razred S3: območja manj primerna za oljkarstvo;
• razred N: območja neprimerna za oljkarstvo.
Tabela 1 – Razredi primernosti glede na značilnosti lege
RAZREDI PRIMERNOSTI
S1
S2
S3
N
Zelo primerno
Primerno
Manj primerno
Neprimerno
< 300
< 300
300-500
> 500
Od jugovzhoda
do jugozahoda
Vzhod; Zahod
Naklon (%)
< 14
14 – 20
20 – 35
> 35
Globina podtalnice (cm)
> 100
> 100
> 100
< 100
ZNAČILNOSTI
Nadmorska višina (m)
Izpostavljenost
Severozahod
Severovzhod
Sever
Tabela 2 – Razredi primernosti glede na kakovot tal
RAZREDI PRIMERNOSTI
S1
S2
S3
N
Zelo primerno
Primerno
Manj primerno
Neprimerno
Kamnitost (%)
< 0,3
0,3 - 15
15 - 50
> 50
Globina uporabna za
korenine (cm)
> 100
50 – 100
25 – 50
< 25
AWC – uporabna zaloga
vode (mm/100cm)
> 110
70 – 110
30 – 70
< 30
Dobra; Zmerna
Močna; Izredna
Slabša
Zelo slaba
Kakovost tal
Drenažnost
20
V tabeli 3 so prikazane minimalne temperature, pod katerimi so določene funkcije upočasnjene ali onemogočene.
Tabela 3 – Klimatski parametri in fenološke faze oljke
KLIMATSKI PARAMETRI
Fenološka faza
Obdobje
Minimalna temperatura
Brstenje – Zgodnje cvetenje
Marec - April
10°C
Cvetenje
Maj – Junij
15° - 20°C
Rast plodu
Julij – Avgust
20°C
Začetek zrelosti
September – Oktober
15°C
Zrelost - Obiranje
November - December
5°C
Konec obiranja – Začetek brstenja
Januar - Februar
- 5°C
Podatki so na osnovi razpoložljivih izračunov (slika 1) izdelanih za tla na regionalnem območju (pedološki informacijski sistem ERSA: www.ersa.fvg.it/tematiche/suoli-e-carte-derivate), ki vključuje vse značilnosti in kakovost tal.
Za posamezno značilnost in kakovost je bil določen ustrezen razred primernosti, v nekaterih primerih pa prihaja do odstopanj, kot na primer:
Tla RUS1 manj prodnata tla “Russiz melj-glina” (Michelutti et. al, 2006):
• površinska kamnitost
razred S1
• globina uporabna za korenine razred S2
• uporabna vodna zaloga (AWC) razred S2
• globina podtalnice
razred S1
• drenažnost
razred S1
Zaradi nekaterih značilnosti spadajo ta tla v razred S1, medtem ko jih druge značilnosti uvrščajo v razred S2, zato so tla RUS 1 uvrščena v nižji razred in sicer razred S2.
21
Slika 1 – Izsek iz razpredelnice, ki prikazuje vrste tal z njihovimi značilnostmi in kakovostmi
Slika 2 – Izsek iz izračuna posameznih kartografskih enot glede na pogostost tal v regiji
Na ta način je bil določen razred primernosti za vse vrste tal na območju, pri čemer niso bile upoštevane morfološke in klimatske značilnosti.
Kasneje so bili ti podatki obdelani glede na pogostost (%) posamezne vrste tal na posameznem območju (kartografska enota - UC), iz česar je bila razvidna primernost tal, torej primernost območja glede na rabo tal (slika 2).
Rezultati, pridobljeni po opisanem postopku, so bili nato vnešeni v geografski informacijski sistem (Geographical Information System), kjer so jih primerjali z morfološkimi in klimatskimi značilnostmi.
Natančnejša analiza je bila opravljena s pomočjo GIS programske opreme ArcView ©, ki je
omogočala sočasno shranjevanje in obdelavo pedološko-okoljskih in alfanumeričnih podatkov (slike 3-6) za izdelavo načrta primernosti rabe tal na območju (slika 15).
Na primer: na kartografski enoti A2 - terasasta pobočja v krajih Rutarji in Števerjan (Michelutti et.al, 2006) - so prisotne naslednje vrste tal:
• tla RUS 1, melj - glina, malo prodnata (50%)
razred S2
• tla FLO 1, melj – glina, mešana (35%)
razred S1
• tla CAL 4, melj – blato, malo prodnata (15%)
razred S2
Glede na frekvenco prisotnosti posamezne sestave tal se ta kartografska enota uvršča v razred S2.
22
23
24
Slika 3 – Izsek iz Zemljevida tal Furlanije Julijske krajine (Pedološki informacijski sistem tal ERSA)
Slika 5 – Zemljevid naklona obravnavanega območja, DTM
Slika 4 – Zemljevid izpostavljenosti obravnavanega območja, DTM
Slika 6 – G.I.S. določanje primernosti za oljkarstvo na regionalnem območju
25
Na prikazanem primeru (kartografska enota A2) imamo naslednje rezultate:
• primernost glede na značilnosti tal: S2
• primernost glede na naklon: S1
• primernost glede na izpostavljenost: S1
• primernost glede na temperature: S1 (primerno).
To območje spada torej v razred S2 – primerno za oljkarstvo.
Zemljevid primernosti območja za pridelavo oljk
Iz opravljene študije izhaja, da območje Furlanije Julijske krajine nima pedoloških, morfoloških in klimatskih značilnosti, ki bi ga uvrščale med “zelo primerne” za pridelavo oljk. Območje je namreč pozicionirano na severni meji sredozemskega pasu, kjer je podnebje hladno (slika 7).
Poleg tega lahko na pridelavo vplivajo tudi pedološki dejavniki, kot so premajhna globina,
slaba drenažnost tal, velik naklon in slaba izpostavljenost soncu.
Zato so bili določeni 3 razredi primernosti v regiji:
• primerna območja;
• manj primerna območja;
• neprimerna območja.
Zemljevid primernosti rabe območja za pridelavo oljk (slika 15) prikazuje tri predhodno
predstavljene razrede, v katere spada 35.100 ha območja (urbani centri so vključeni). Približno 8% območja torej ne izkazuje značilnosti, ki bi nasprotovale gojenju oljk. Gre za gričevnata področja ob morju med Trstom in Miljami (sliki 8 in 9), kjer je zaradi bližine morja
klima bistveno bolj ugodna, vendar pa se iz kraja v kraj spreminja zaradi večje ali manjše izpostavljenosti burji. Primerna so tudi nekatera območja Brd, ki so značilno gričevnata (slika
10), z ugodnimi klimatskimi pogoji – vroča poletja in hladne zime, podobno je tudi območje Colli orientali v Furlaniji (slika 11) od Magnana in Riviera do Čedada (slika 12) ter gričevje med Buttriom in Rosazzom, kjer so klimatske značilnosti zelo podobne sredozemskim.
Slika 8 – Monte Usello, Trst
Slika 9 – Darsella di S. Bartolomeo, Milje
Slika 10 - Rutarji, Collio goriziano
Slika 11 - Vzhodnega gricevja Furlanije Julijske
krajine
Slika 7 – Razširjenost pridelave oljk v Sredozemlju
26
27
Slika 12 – Bottenicco (Čedad)
Kot primerno za gojenje oljk se je izkazalo tudi območje med Tarcentom in Gemono ter
dolina Tagliamenta (slika 13), kjer je kima ugodna, pobočja so usmerjena na jug in jugo-zahod, temprature niso previsoke, letna količina padavin pa je nižja kot v Predalpskem svetu.
Za pridelavo oljk je primerno tudi gričevje med Avianom in Canevo pri Pordenonu (slika
14).
Manj primerna območja za pridelavo oljk se raztezajo na 206.194 ha, medtem ko je neprimernih območij 207.634 ha.
Vendar pa se lahko tudi znotraj primernih območij lokalni pogoji razlikujejo in jih je pri načrtovanju potrebno analizirati ter upoštevati različne dejavnike, ki bi lahko negativno vplivali na pridelavo oljk.
Slika 15 – Zemljevid primernosti območja za pridelavo oljk v Furlaniji Julijski krajini
Tabela 4 – Površine območij primernosti zemljišč za pridelavo oljk
Slika 13 – Rive d’Arcano
28
Slika 14 – Polcenigo
RAZRED
PRIMERNOSTI
HA
DELEŽ (%)
Primerno
35.100
7,8
Pogojno primerno
206.194
45,9
Neprimerno
207.634
46,3
SKUPNO
448.928
100,0
29
Viri
Michelutti G., Zanolla S., Barbieri S. (2003) – “Suoli e paesaggi del Friuli Venezia Giulia – 1. Pianura e colline del Pordenonese”. ERSA, Agenzia regionale per lo Sviluppo Rurale, Servizio
della sperimentazione agraria, Ufficio del Suolo, Pozzuolo del Friuli (UD).
Abramo E., Michelutti G. (uredila) (1998) – “Guida ai suoli forestali della regione Friuli-Venezia
Giulia”. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Direzione Regionale delle Foreste, Servizio della Selvicoltura.
Michelutti G., Zanolla S., Bianco D., Barbieri S. (neobjavljen dokument) – “Ambienti e suoli del
Colli Orientali del Friuli”. Ufficio del Suolo, Servizio Ricerca e Sperimentazione, ERSA Pozzuolo del Friuli (UD).
Barbieri S. (v nastajanju) – “Suoli e paesaggi del Friuli Venezia Giulia – 3. Pianura e colline della provincia di Udine”. ERSA, Agenzia regionale per lo Sviluppo Rurale, Servizio fitosanitario e chimico, ricerca, sperimentazione e assistenza tecnica, Pozzuolo del Friuli (UD).
Michelutti G., Barbieri S., Bianco D., Zanolla S., Casagrande G. (2006) – “Suoli e paesaggi del
Friuli Venezia Giulia – 2. Province di Gorizia e Trieste”. ERSA, Agenzia regionale per lo Sviluppo Rurale, Servizio ricerca e sperimentazione, Ufficio del Suolo, Pozzuolo del Friuli (UD).
Bianco D. (2013) – “Studio per la scelta del modello per la valutazione della vocazionalità del
territorio regionale alla coltivazione dell’olivo - Relazione tecnica”. Progetto UELIJE II, Interreg IVC Italia-Slovenia 2007-2013. ERSA, Agenzia regionale per lo sviluppo rurale, Pozzuolo del Friuli (UD).
Wolf U. (1972) – “Carta dei suoli del settore occidentale delle Prealpi Giulie (Catena Chiampon-Cuel di Lanis)”. Consiglio Nazionale delle Ricerche.
Comel A. (1938) – “Carta dei terreni agrari della provincia di Gorizia”. Consiglio Provinciale
delle Corporazioni di Gorizia.
Comel A. (1939) – “I terreni dell’Anfiteatro morenico del Tagliamento e dell’alta-media pianura del Friuli centro-orientale”. Annali della Stazione Chimico-Agraria sperimentale di
Udine, serie III, vol. IV. Libreria internazionale Ulrico Hoepli, Roma.
Comel A. (1955) – “Monografia sui terreni della pianura friulana. II. Genesi della pianura centrale connessa all’antico sistema fluvioglaciale del Tagliamento”. Nuovi annali dell’Istituto
Chimico-Agrario sperimentale di Gorizia, vol. VI Gorizia.
Comel A., Nassimbeni P., Nazzi P. (1982) – “Carta Pedologica della pianura friulana e del
connesso anfiteatro morenico del Tagliamento”. CRSA, Udine.
Costantini E.A.C., Barbetti R., Bucelli P., Cimato A., Franchini E., L’Abate G., Pellegrini S., Storchi P.,
Vignozzi N. (2006) – “Zonazione viticola e olivicola della provincia di Siena”. Grafiche Boccacci editore, Colle val d’Elsa (SI), 224 pp.
D’Ambrosi C. (1961) – “Resti di terrazzi ereditati nel Flysch lungo la riviera di Trieste”. Bollettino Società Geologica Italiana, n.4 pp. 165-181.
Isocrono D., De Maria A., Forni E. G. (2011) – “Olivicoltura in aree marginali. Ricerca e prospettive in nord Italia”. Dipartimento di Colture Arboree Università degli Studi di Torino.
Michelutti G., Barbieri S., Bianco D. (neobjavljen dokument) - “Suoli e paesaggi del Friuli Venezia
Giulia – Alta pianura dell’udinese. Carta 1:100.000”. ERSA, Agenzia regionale per lo Sviluppo Rurale, Servizio della sperimentazione agraria, Ufficio del Suolo, Pozzuolo del Friuli (UD).
30
31
1.2 PROMERNOST KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ ZA OLJČNIKE ŠTUDIJA OBMOČJA JUGOZAHODNE SLOVENIJE
Viri podatkov in metode dela
Univerza v Novi Gorici
Podatki tal in sorodni podatki
Podatki tal
Sodelavcem Univerze v Novi Gorici so pri izdelavi študije na slovenski strani meje pomagali strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije, ki razpolagajo z ustreznimi podatkovnimi bazami, strokovnim znanjem in orodji, ki so bili potrebni za izpolnitev pričakovanih rezultatov
projekta. Njihove metode in rezultati dela (Vrščaj, 2014) so vključeni v poročilo Univerze v
Novi Gorici v okviru projekta UELIJE II.
Izvleček
Oljkarstvo postaja pomembna kmetijska panoga v Jugozahodni Sloveniji – na obalnem in
širšem območju Primorske. V okviru slovensko-italijanskega raziskovalnega projekta UELIJE
II so italijanski partnerji vzpostavili metodologijo in ocenili primernost obmejnih področij
za pridelavo oljk. To poročilo predstavlja čezmejno aktivnost na slovenski strani meje, torej
oceno primernosti zemljišč za pridelavo oljk v JZ Sloveniji.
Ocena zajema pripravo interpretacije in prostorsko modeliranje dejavnikov kakovosti / primernosti zemljišč za oljkarstvo in sicer: a) tla (skeletnost, globino in vodno zadrževalne sposobnosti tal za vodo), b) zemljišča (usmeritev, nagib in globino podzemnih voda), in c) najnižje temperature. Oceno smo izvedli z uporabo prostorskih podatkov in GIS orodij.
Glavni rezultat je bil digitalni rastrski sloj, ki predstavlja primernost zemljišč za oljčne nasade. V okviru obstoječih kmetijskih območjih JZ-Slovenije smo ocenili 89 ha (0,2%) kot zelo primerna območja (razred S1), 7.471 ha (13,9%) kot S2 - primerno, 17.427 ha (32,6%) kot
manj primerna (S3 razred) in 28.569 ha (53%) kot (razred N), neprimerna.
Glavni vir podatkov o tleh je digitalna pedološka karta Slovenije v merilu 1:25.000 (PK25)
(MKGP in CPVO, 2001). PK25 je vektorska poligonska karta tal, ki jo je v devetdesetih izdelala
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta. Podatki tal, ki so uporabljeni v tej študiji je dopolnjena in nadgrajena PK25, ki jo vzdržujejo in stalno dopolnjujujejo na Kmetijskem inštitutu
Slovenije (KIS) (CTO/KIS, CPVO, 2006). Struktura PK25 je poligonska – vsak poligon predstavlja talno kartografsko enoto (TKE), ki je sestavljena iz do treh prevladujočih in ene marginalno zastopane talne enote (talnega tipa) (TSE). Struktura podatkov PK25 je opisana v več
publikacijah (Vrščaj in Lobnik, 1997, 1999; Vrščaj, 1999; Vrščaj idr., 2005) (slika 1). PK25 izrezana z območjem modeliranja je predstavljan bistven vir podatkov, ki so bili za potrebe te
študije dodatno interpretirani in dopolnjeni.
Cilji raziskave
Glavni namen dela je ocena primernosti zemljišča v jugozahodni Sloveniji za oljčnike s pomočjo metode modeliranja kot so jo opredelili italijanski partnerji projekta UELIJE II (ERSA,
2013).
Slika 1 – Pedološka karta 1:25.000 – JZ Slovenija
32
33
Skeletnost
Globina tal
Povprečno skeletnost vsake posamezne TKE smo ocenili s pomočjo opredelitve skeletnosti
talnih tipov, ki so zastopani v TKE in prilagodili s pomočjo ekspertnega znanja strokovnjaka / pedologa (slika 2).
Povprečno globino tal v okviru poligonov talnih kartografskih enot (TKE) smo interpretirali iz opredelitve globine talnih tipov v PK25, kot so opredeljeni v podatkovnih zbirkah KIS.
Razrede globine tal smo povzeli iz poročila UELIJE II (ERSA, 2013). Slika 3 predstavlja poprečne globino tal v okviru poligonov PK25 izraženo v štirih razredih primernosti za gojenje
oljk od S1 – najbolj primerno, S2 – primerno, S3- marginalno primerno do S4 – neprimerno.
Slika 2 – Povprečna skeletnost tal v razredih
Slika 3 – Povprečna globina tal v okviru poligonov TKE
34
35
36
Voda v tleh / kapaciteta tal za zadrževanje vode
Odcednost / drenažnost tal
Sposobnost tal za zadrževanje vode je bila že opredeljena v okviru nacionalnega Ciljno razvojnega projekta (CRP) projekta Suša (Vrščaj idr., 2010a; b). Podatke smo uporabili v tej študiji in jih re-interpretirali v razrede kot je določeno v metodologiji UELIJE II (S1-zelo primerno, S2-primerno, S3-marginalno primerno, N-neprimerno) (slika 4).
Odcednost tal v okviru posameznih poligonov TKE smo interpretirali na podlagi lastnosti
talnih tipov v poligonih PK25 in baze podatkov talnih profilov ter jih opredelili v štiri razrede v skladu z UELIJE II metodologijo (ERSA, 2013). Slika 5 predstavlja povprečno odcednost
tal raziskovalnega območja v štirih razredih od S1 - zelo primerno do N – neprimerno.
Slika 4 – Kapaciteta tal za zadrževanje vode izražena v razredih UELIJE II
Slika 5 – Razredi odcednosti / dreniranosti tal
37
Informacija zemljišč
Usmerjenost pobočja
Rastrski informacijski sloj usmerjenost pobočij smo izdelali iz digitalnega modela višin v ločljivosti celice 12,5 m (GURS, 2006) s pomočjo Arc Info GRID Integer and Aspect funkcije. V
naslednjem koraku smo tako pridobljen sloj usmerjenosti pobočij v 360 stopinjah razvrstili
v štiri razrede primernosti od S1 - najprimernejše do N – neprimerno (slika 6).
Nagib pobočij
Rastrski informacijski sloj nagib pobočij smo izdelali iz digitalnega modela višin v ločljivosti
celice 12,5 m (GURS, 2006) s pomočjo Arc Info GRID Integer() and Slope() funkcije. V naslednjem koraku smo tako pridobljen sloj usmerjenosti pobočij v 90 stopinjah v skladu z UELIJE II opredelitvijo razvrstili v štiri razrede primernosti nagiba za oljčnike od S1 - najprimernejše do N – neprimerno (slika 7).
Slika 7 – Primernost nagiba pobočij v štirih razredih
Slika 6 – Razredi usmerjenosti pobočij
38
39
Globina podzemnih voda
Območja primernih temperatur
Globino podzemni voda v okviru posameznih poligonov TKE smo interpretirali na podlagi
podatkov PK25. Na podlagi razredov, definiranih v ERSA metodologiji v okviru projekta UELIJE II smo primernost področja za gojenje oljk v JZ in Z Sloveniji glede na globino podzemnih voda opredelili v ločljivosti 12,5 m na dva razreda: S1 – zelo primerno and N –neprimerno (slika 8).
Območje primernih tempreatur je bilo izdelano na podlagi povprečja najnižjih temperatur.
Podatki so dostopni na GIS spletnem portalu Atlas okolja Slovenije (ARSO, 2014). V prvi fazi smo digitalizirali/ vektorizirali območje najnižjih temperatur in sloj pretvorili v rastrski sloj
območja primernih temperatur v prostorski ločljivosti 12,5 m (slika 9).
Slika 9 – Območje primernih temperatur
Slika 8 – Globina podzemnih voda
40
41
Raba kmetijskih zemljišč
Metode dela
Uporabili smo poligonski informacijski sloj raba v merilu 1:5.000 (MKO, 2014) in iz njega
pripravili rastrski sloj Raba zemljišč v ločljivosti 12,5 m (slika 10).
Formati in obdelava podatkov
Vhodni format vseh predhodno predstavljenih informacijskih slojev je izključno Arc Info
grid rastrski format. Vsi sloji so v ločljivosti 12,5 m in pripravljeni z enotno izhodiščno točko.
S tem smo omogočili matematično prekrivanje celic v modelu.
GIS model za oceno primernosti zemljišč za oljčnike smo izdelali Arc Info AML programske
jeziku. V celoti za bili izdelani dve programski rutini:
• Rutina za obdelavo podatkov in izdelavo ocene primernosti posameznih dejavnikov kakovosti / primernosti zemljišč za oljčnike;
• Rutina za pretvorbo / klasifikacijo posameznih dejavnikov in skupinske ter končno skupno oceno dejavnikov primernosti .
Bistvena funkcija za oceno skupne primernosti zemljišč za oljčnike deluje v načinu implementacije za vsako posamično celico in se glasi:
OGS = Min(factor1, … ,factorN)
Kjer je OGS = Razred primernosti zemljišča za oljčnike
factor1,…. factorN = posamezni dejavniki primernosti iz skupin tla, relief, temperature.
Rastrski informacijski sloj Raba zemljišč smo uporabili zato, da smo iz celotnega območja izločili le kmetjske površine; privzeli smo namreč, da oljčnike želimo vzpostavtiti v okviru obstoječih kmetijskih zemljišč.
Programska oprema
Arc GIS 9.3, Arc View 9.3 and Arc Info / Arc Workstation 9.3, GRID modul je bila bistvena programska oprem, ki smo jo uporabili.
Slika 10 – Rastrski informacijski sloj Raba zemljišč
42
43
Rezultati
Primernost zemljišč za oljčnike – dejavniki reliefa
Primernost tal za oljčnike – dejavniki tla
Primernost reliefa za oljčnike, ki ga predstavlja Slika 12 smo ocenili z uporabo posameznih
slojev usmerjenosti pobočij, nagiba in globino podzemnih voda.
Primernost zemljišč za oljčnike, kot ji določa skupina talnih dejavnikov, predstavlja Slika 11.
Uporabili smo dejavnike: povprečno kamnitost tal; povprečno globino tal; povprečno sposobnost tal za vezavo vode in povprečno odcednost zemljišč vse v razredih od S1 – zelo
primerno, S2 - primerno, S3 - marginalno primerno in N – neprimerno.
Slika 12 – Primernost reliefa za oljčnike – ocena samo dejavnikov reliefa
Slika 11 – Primernost tal za oljčnike – ocena talnih dejavnikov
44
45
Primernost zemljišč za oljčnike – območje primernih temperatur
Primernost zemljišč za oljčnike v okviru obstoječih kmetijskih zemljišč
Območje primerno za pridelavo oljk, kot ga določajo talni in reliefni dejavniki, smo omejili z območjem primernih temperatur. Slika 13 predstavlja primernost zemljišč, kot ga določajo talni in reliefni dejavniki v okviru območja primernih temperatur.
Območje primernih zemljišč smo dodatno ožili z območji zemljišč v kmetijski rabi. Slika 14
predstavlja končno oceno primernosti kmetijskih zemljišč za pridelavo oljk. Pri tem je potrebno dodati, da obstajajo dodatna potencialna, največkrat zaraščena ali opuščena zemljišča na Krasu, v Vipavski dolini in tudi v Brdih, kjer je možno vzpostaviti oljčnike.
Slika 13 – Primernost reliefa za oljčnike – ocena prostora primernih temperatur
Slika 14 – Primernost kmetijskih zemljišč za oljčnike
46
47
Površine območij primernosti kmetijskih zemljišč za pridelavo oljk predstavlja Preglednica 1.
Viri
Tabela 1 - Površine območij primernosti kmetijskih zemljišč za pridelavo oljk
Razred
primernosti
Ha
Delež (%)
S1
89,0
S2
7.471,3
S3
17.437,1
N
28.569,4
0,2
13,9
32,6
53,3
Skupno
53.566,9
100,0
ARSO (2014) - »Atlas okolja [WWW Document]«. Agrencija Repub. Slov. - Atlas Okolja Slov.
URL: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso (accessed
6.24.14).
CTO/KIS, CPVO (2006) - “Digitalna pedološka karta Slovenije 1:25.000 (PK25)”. Relacijska zbirka podatkov tal Slovenije - Kmetijski inštitut Slovenije.
GURS (2006) - “Digitalni model višin 12.5 m (DEM5) “.
MKGP, CPVO (2001) - “Digitalna pedološka karta Slovenije 1:25.000 (PK25)”.
MKO (2014) - “Raba kmetijskih zemljišč Republike Slovenije 1:5.000”.
Vrščaj B. (1999) - “Digitalni podatki tal Slovenije. Zasnova, vsebina in možnosti uporabe”. Zb.
Bioteh. Fak. Univerze V Ljubljani 1999, 23.
Vrščaj, B. (2014) – “Olive Groves Land Suitability – SW Slovenia case study; Final report (Research Report No. 2014-06A)”. Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire, Center za tla in okolje, Ljubljana, Slovenija.
Vrščaj B., Lobnik F. (1997) - “Digitalni podatki tal Slovenije. / 16”.
Vrščaj B., Lobnik F. (1999) - “Establishement of the Digital soil map of Slovenia in the scale
1:25.000”. Res. Rep. Biotech. Fac. Univ. Ljubl. - Agric. 73, 287–300.
Vrščaj B., Prus T., Lobnik F. (2005) - “Soil Information and Soil Data Use in Slovenia”. Soil Resour. Eur. 2005 331–344.
Vrščaj B., Vernik T., Bergant J., Čuden I. (2010a) - “Vzpostavitev sistema multidisciplinarnih informacij prostora za napovedovanje in ocenjevanje škod po naravnih nesrečah v kmetijstvu. Delovni sklop 2, Potrebe rastlin po vodi.” (Raziskovalno poročilo), Raziskovalna poročila Kmetijskega inštituta Slovenije. Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za kmetijsko
ekologijo in naravne vire, Center za tla in okolje, Ljubljana, Slovenija.
Vrščaj B., Vernik T., Bergant J., Čuden I. (2010b) - “Vzpostavitev sistema multidisciplinarnih informacij prostora za napovedovanje in ocenjevanje škod po naravnih nesrečah v kmetijstvu. Delovni sklop 1, Izboljšava podatkov tal.” (Raziskovalno poročilo), Raziskovalna poročila Kmetijskega inštituta Slovenije. Kmetijski inštitut Slovenije, Oddelek za kmetijsko
ekologijo in naravne vire, Center za tla in okolje, Ljubljana, Slovenija.
48
49
1.3 DRUŽBENO – EKONOMSKA ŠTUDIJA NA OBMOČJIH PRIDELAVE IN
PREDELAVE OLJK TER OLJČNEGA OLJA NA ČEZMEJNEM OBMOČJU
Iz študije izhaja, da sta pri čezmejnem oljkarstvu prisotna dva načina pridelave: obrobni in
tradicionalni.
Deželna Agencija za Razvoj Podeželja ERSA
Ugotovljeno je bilo, da pridobiva pridelava in predelava oljk v Furlaniji Julijski krajini ter na
sosednjih območjih Brd in Vipavske doline vedno večji pomen tako na gričevnatih območjih kot tudi v nižini, kljub visokim tveganjem proizvodnje in preživetja rastlin.
Trenutno je v pokrajini Furlaniji Julijski krajini približno 335 ha oljčnih nasadov, medtem ko
je na ozemlju Brd, Krasa in Vipavske doline z oljkami zasajenih približno 205 ha zemljišč, ki
so porazdeljeni kot sledi:
Tabela 1 – Kmetijske površine namenjene pridelavi oljk na čezmejnem območju
Območje
Obdelanih
ha
Pokrajina Trst (Italija)
100
Pokrajina Videm (Italija)
160
Pokrajina Gorica (Italija)
25
Pokrajina Pordenone (Italija)
50
Brda (Slovenija)
120
Vipavska dolina (Slovenija)
80
Kras (Slovenija)
5
Skupaj
540
Slika 1 – Obrobna pridelava
Obrobna pridelava je razširjena predvsem na gričevnatih območjih, na obrobjih vinogradov in na manj dostopnih krajih (terase), kjer sta obdelava in proizvodnja zaradi morfoloških značilnosti omejeni.
Slika 3 – Obrobna pridelava (Collio)
50
Slika 2 – Tradicionalna pridelava
Slika 4 – Obrobna pridelava (Goriška Brda)
51
Tradicionalna pridelava je razširjena predvsem v gričevnatem svetu pokrajine Trst (Milje, Dolina, Mačkolje) in Caneva (PN), kjer takšni nasadi predstavljajo pomemben del regionalne proizvodnje oljk, vendar so proizvodni stroški kljub temu visoki, zaradi umestitve
oljčnih nasadov na visečih območjih, kar zahteva veliko delovne sile za gojenje, obrezovanje ter obiranje.
Slika 5 – Tradicionalna pridelava oljk v nižini
(Čedad)
Na celotnem območju je skupno 16 oljarn: 14 v Italiji in 2 v Sloveniji. 9 oljarn deluje za zunanje uporabnike, 7 jih je namenjenih lastni uporabi (slika 7).
Slika 6 – Tradicionalen pridelava oljk na gričih
(Trst)
Naraščajoča dejavnost oljkarstva na čezmejnem območju je prispevala k ustanovitvi različnih združenj pridelovalcev:
Tabela 2 – Združenja oljkarjev na čezmejnem območju
52
Naziv
Št. članov
A.Fr.Ol. (Italija)
100
Združenje oljkarjev Tarcenta (Italija)
20
Združenje pridelovalcev gričevnatih območij (Italija)
38
Oljkarji Caneve (neuradno združenje) (Italija)
39
D.O.P. Tergeste (Italija)
17
A.I.P.O. (Italija)
200
Društvo oljkarjev Brda (Slovenija)
245
Goriško oljkarsko društvo (Slovenija)
182
Slika 7 – Mlini na čezmejnem območju (zelena: zunanji uporabniki, rdeča: lastna uporaba)
Raziskava je bila izvedena med oljkarji, združenji in oljarji na čezmejnem območju. Vprašalniki so vsebovali vprašanja potrebna za zbiranje vseh informacij potrebnih za izdelavo družbeno-ekonomske študije in oceno stroškov za zasaditev in upravljanje oljčnega nasada.
Vprašalnik je zajemal informacije o hektarjih površin, številu zasajenih dreves, količini oljk,
količini proizvedenega olja in stroškov upravljanja nasada.
53
V tabeli 3 so prikazani podatki čezmejnega območja v letih 2012 in 2013.
Tabela 3 – Proizvodnja oljk in oljčnega olja v letih 2012 in 2013 (količine se nanašajo na ocene)
Območje
Furlanija
Julijska
krajina
Območje
Interreg
(projekt
UELIJE)
Proizvedene
oljke 2012 (v
100 kg)
Proizvedeno
olje 2012
(v 100 kg)
Proizvedene
oljke 2013
(v 100 kg)
Proizvedeno
olje 2013
(v 100 kg)
5.450
700
12.000
1.700
6.300
800
15.000
2.100
Zasaditev oljčnega nasada
Drugi namen študije je bil razumevanje družbeno ekonomskih vidikov oljkarstva, kolikšni
so stroški novega nasada in njegovega upravljanja ter bodoči prihodki v naslednjih letih
proizvodnje.
Produktivnost in posledična ekonomska upravičenost je odvisna predvsem od geomorfoloških značilnosti lokacije in okolja, v katerem naj bi se nasad nahajal, možnosti gnojenja in
fitosanitarnih posegov. Pomemben je tudi način obiranja oljk.
Predvsem so izstopali naslednji elementi: stroški za nakup potrebne opreme in orodij za
predelavo, obdelavo in pridelavo oljk (traktor, stiskalnica in mreže), če jih podjetje še nima,
izgradnja skladišč in stroški dela, potrebni v različnih fazah proizvodnje, predvsem pri obiranju (najvišja postavka z organizacijskega in ekonomskega stališča).
Iz teh razlogov se dobički razlikujejo glede na to ali gre za velika podjetja s kmetijskimi delavci, neposredna obdelovalna podjetja ali majhne proizvajalce z družinskim upravljanjem
(v prvem primeru so stroški dela 70% vseh stroškov, v drugem tretjem primeru pa so stroški nižji).
Pred zasaditvijo oljčnega nasada
Na tej stopnji moramo oceniti primernost zemljišča za gojenje oljk glede na morfološke in
podnebne značilnosti, ki pomembno vplivajo na rast in produktivnost dreves. V praksi lahko ena sorta rodi zelo različno glede na okoljske značilnosti ( najboljši donos in kvaliteto dajo lege z najbolj ugodnimi klimatskimi pogoji, temperaturo in osončenostjo).
54
Zato so v tej fazi potrebni preventivni ukrepi, da bi dosegli čim višjo produktivnost oljčnega
nasada: pravilna priprava tal, razporeditev dreves, morebitna izvedba namakalnega in drenažnega sistema, primeren način obdelave.
V nadaljevanju je potrebno oceniti infrastrukturo na območju oljčnega nasada: tehnološke
mreže, ceste, komunikacijske poti, oddaljenost od oljarne.
Aktivnosti pred zasaditvijo oljčnega nasada
Aktivnosti se ne razlikujejo veliko od aktivnosti, ki so potrebne pred nasaditvijo katerega koli drugega nasada. Te aktivnosti so:
• odstranjevanje grmičevja in kamnov;
• čiščenje ( plevela ali drugih ostankov predhodne obdelave zemlje);
• izravnava zemljišča (poravnava in zapolnitev lukenj, da se izognemo stoječi vodi, zmanjšamo erozijo in olajšamo uporabo mehanizacije);
• analiza tal;
• terasiranje področij, kjer je naklon zelo velik (intenzivna pridelava ni možna na območjih
z naklonom večjim od 20 % zaradi visokih stroškov obdelave in upravljanja;
• oranje zemlje (da se omogoči boljši razvoj korenin);
• globoko oranje (približno 40-50 cm, kar je potrebno za drobljenje večjih grudic);
•brananje;
• gnojenje tal (druga hranila bodo dodana po opravljeni kemijski analizi tal);
• namakalni sistem (po potrebi).
Morda bo potrebno izvesti določene infrastrukturne posege:
• izgradnja cest;
• izkop jarkov in zadrževalnikov za namakalni sistem;
• vgradnja cisterne za deževno vodo; izgradnja vodnjaka.
Nasad
Po pripravi zemljišča se nadaljuje z geometrijsko postavitvijo dreves na zemljišču. Potrebno je upoštevati naravo tal in dostopnost vode (tako z vidika padavin, kot tudi za namakanje); tej aktivnosti bodo sledili:
• premeritev zemljišča;
• izkop lukenj za sajenje dreves;
• nakup sadik in podpornih kolov;
• sajenje dreves (zasaditev);
• nakup orodja in mrež za obiranje oljk (ali pnevmatskih oziroma električnih obiralnikov).
55
Redna obdelava
Postopki, ki se letno izvajajo po zasaditvi oljčnega nasada (spreminjajo se glede na značilnosti mesta zasaditve, za nekatere elemente pa glede na referenčno leto).
• fitosanitarni posegi;
• gnojenje (dodajanje hranil);
• odstranjevanje plevela;
• nadzorovana košnja;
•obrezovanje.
Te aktivnosti se ponovijo vsako leto, medtem ko pridejo v 5. letu v poštev še stroški obiranja (ročno ali strojno), prevoza v oljarno in stekleničenja.
Končne opombe
Raziskava kaže, da je možno z vlaganji v oljčne nasade na čezmejnem območju pridobivati
kakovostno ekstra deviško oljčno olje s pozitivnimi ekonomskimi učinki pod pogojem, da
se aplicirajo ustrezne agronomske rešitve za geo-okoljski kontekst, ki bi znižale stroške na
enoto in omogočile zadovoljive donose. Vendar je potrebno upoštevati dejstvo, da spada
območje v klimatsko hladno podobmočje na najsevernejši meji možni za gojenje oljk (glej
poglavje o značilnosti območja).
V tem smislu je priporočljiva “asociativna” struktura oziroma sodelovanje med zasebniki.
Druga možnost je lahko nakup sodobne opreme v posameznem podjetju, vendar se stroški amortizirajo v razmeroma dolgem obdobju.
Na osnovi podatkov zbranih med proizvajalci in predelovalci je mogoče pravilno oceniti,
da je dejavnost oljkarstva na območju ekonomsko “izvedljiva”.
Oljka je kultura, katere življenska doba lahko traja stoletja, vendar je pri izračunu stroškov
postavitve in upravljanja oljčnega nasada trajanje ocenjeno na 25 let, saj je ciklično, predvsem na naši zemljepisni širini obstaja velika nevarnost klimatskih nevšečnosti (intenzivne
zmrzali), ki povzročijo odmrtje rastlin.
Proizvodnja oljčnega olja ni konstantna skozi leta, pač pa je odvisna od letin, ki so lahko
bolj ali manj produktivne. Značilno je, da se donos bistveno poveča od 5.-a leta dalje, z letnim povečanjem za približno 10%, kar pomeni maksimalno produktivnost okrog 12. leta
starosti dreves. Kasneje se lahko šteje, da letna proizvodnja v povprečju znaša 75% od maksimalne.
Izvedene so bile simulacije (tabela 4, 5), ki predvidevajo konstantno število oljk na hektar
(300) na 25 let. Spreminjale so se količine proizvedenih - oljk, donos in prodajna cena (€/l)
ekstra deviškega oljčnega olja.
56
Faze oljčnega nasada:
• od 1. do 4. leta
• od 5. do 12. leta
• od 13. do 25. leta
neproduktivna faza;
faza povečanja proizvodnje (maksimalna rodnost v 12. letu);
faza konstantne proizvodnje.
Proizvodnja oljk/ha v obdobju 25 let
Sestava oljčnega nasada po sortah (300 oljk/ha – 6x5 m) na čezmejnem območju:
• 50 % Belica;
• 25 % Gorgazzo - Frantoio;
• 25 % Črnica, Drobnica, Leccino, Maurino, Grignan in druge.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
od 1. do 4. leta
5. leto
6. leto
7. leto
8. leto
9. leto
10. leto
11. leto
12. leto
od 13. do 25. leta
minimalna proizvodnja
30% maksimalne proizvodnje 12. leta
40% maksimalne proizvodnje 12. leta
50% maksimalne proizvodnje 12. leta
60% maksimalne proizvodnje 12. leta
70% maksimalne proizvodnje 12. leta
80% maksimalne proizvodnje 12. leta
90% maksimalne proizvodnje 12. leta
proizvodnja 100%
75% maksimalne proizvodnje 12. leta.
Stopnja amortizacije za projekcije v tabelah 4 in 5 je 4,5%.
Tabela 4 – Dobiček, proizvodnja, donos in cena oljčnega olja
Maksimalna
proizvodnja
(12. leto)
Donos
Cena
olja
Leto
Dobiček
2000 kg/ha
10 %
16 €/l
5. leto
-3297,72 €
6000 kg/ha
10 %
16 €/l
Od 6. leta
97,14 €
2000 kg/ha
10 %
22 €/l
Pozitivne vrednosti od 11. do 12.
leta in od 23. leta
6000 kg/ha
10 %
22 €/l
Od 6. leta
2000 kg/ha
14 %
16 €/l
Pozitivne vrednosti od 10. do 12.
leta in od 22. do 25. leta
6000 kg/ha
14 %
16 €/l
Od 6. leta
1433,76 €
2000 kg/ha
14 %
22 €/l
Od 7. leta
69,97 €
6000 kg/ha
14 %
22 €/l
Od 5. leta
231,09 €
1416,18 €
57
Tabela 5 – Dobiček v 12. letu v odnosu na proizvodnjo, donos in ceno oljčnega olja
Maksimalna
proizvodnja
(12. leto)
Donos
Cena
olja
Dobiček v
12. letu
2000 kg/ha
10 %
16 €/l
-549,15 €
6000 kg/ha
10 %
16 €/l
3258,21 €
2000 kg/ha
10 %
22 €/l
555,55 €
6000 kg/ha
10 %
22 €/l
6555,81 €
2000 kg/ha
14 %
16 €/l
570,28 €
6000 kg/ha
14 %
16 €/l
6599,78 €
2000 kg/ha
14 %
22 €/l
2116,85 €
6000 kg/ha
14 %
22 €/l
11216,42 €
Na podlagi izvedenih simulacij lahko sklepamo, da konstantna povprečna proizvodnja oljk
v teku let in visoka proizvodnja olja omogočata po eni strani skrajšanje obdobja amortizacije stroškov, po drugi pa določitev srednje – visoke cene olju, kar posledično omogoči zadovoljiv dobiček.
58
Študija in ohranjanje
avtohtonega rastlinskega
materiala
2
2.1 OPIS KULTIVARJEV
2.1.1OPIS KULTIVARJEV NA ITALIJANSKEM ČEZMEJNEM OBMOČJU
AIPO – Medregionalno združenje oljkarjev
Analiza avtohtonih sort
Avtohtone sorte, ki so bile vključene v raziskavo, so prisotne na oljkarskem področju pokrajin Ravenna, Padova in Treviso
Raziskava nasadov v sklopu študije je bila izvedena s pomočjo pridelovalcev oljk z obravnavanega območja, predvsem članov ATO – Associazione Trevigiana Olivocoltori (Združenje
oljkarjev Trbiža), ki dobro poznajo območje, probleme pridelave, klimatske in talne razmere.
Sorte so analizirali z morfološkega (pomološki opis) in fiziološkega (agronomski opis) vidika na osnovi kriterijev, ki so bili opisani in uporabljeni v raziskavi “Avtohtona genetika oljk v
Toskani” (Cimato et al., Arsia, 2004).
Raziskava se je osredotočala predvsem na glavne morfološke značilnosti cvetov, listov, plodov in koščic. S fiziološkega vidika pa je bila analizirana sposobnost lastne oploditve rastline.
Za namene študije so bile opredeljene štiri sorte: Segalina, Padanina, Tonda di Villa in Belvedere. Posamezne rastline so zgodovinsko potrjene na kraju samem, premer njihovega debla je ustrezen. Za vsako rastlino so bile določene geografske koordinate na osnovi GPS. Izvedenih je bilo več periodičnih obiskov v času vegetativne sezone z namenom določitve
glavnih morfoloških parametrov rastline.
Podatki, zbrani na vzorcu 50 cvetov, listov, plodov in koščic so bili statistično obdelani in so
predstavljeni v pričujočem poročilu.
Raziskave, opravljene v letu 2012, so ponovili leta 2013, da bi lahko primerjali dve vrsti podatkov in tako potrdili dobljene rezultate.
Pri analizi olj izvedeni v letu 2012 rezultati niso bili zanesljivi zaradi slabe letine in pomanjkanja ustreznih količin olja. Analiza je bila izvedena na približno 1.500 kg oljk z uporabo raziskovalnih naprav v laboratoriju Inštituta za kmetijstvo v Poreču (Istra – Hrvaška), ki je zagotavljal lastno osebje in opremo.
59
V letu 2013 so proizvodnjo oljk obravnavali v laboratoriju Kmetijsko gozdarskega zavoda
Nova Gorica (Kmetijska svetovalna služba Koper) pri čemer so bile ločeno obdelane zelene
in zrele oljke z namenom pridobivanja dveh vrst olj iste sorte z različnimi kemičnimi in senzoričnimi lastnostmi. Izjema je bila le sorta Tonda de Villa, pri kateri je bila proizvodna količina bistveno nižja.
Pridobljena olja so kemično analizirali glede na glavne parametre, med katerimi so izbrali najpomembnejše, kot so vsebnost polifeonolov, alfa-tokoferola, oleinske kisline in palmitinske kisline.
Na istih oljih so izvedli tudi organoleptični test in senzorično ocenjevanje za določanje razlike v aromi med dvema letinama.
Z agronomskega vidika so se sorte pokazale kot zelo primerne za območje, na katerem uspevajo že več stoletij, saj proizvajajo olja s cenjenimi kemičnimi in organoleptičnimi značilnostmi.
Sorta SEGALINA
Izvira iz kraja Crespignana (Maser – Trbiž), gričevnatega travnatega območja, namenjenega predvsem paši, ki je izpostavljen na jugo-vzhod. Izvorno deblo je eliptične oblike in meri 220 x 180 cm vzdolž osi vzhod-zahod in sever-jug. Genetsko je povezana s sortama Tonda di Villa in Buga.
Pozicija
Širina
Dolžina
Nadmorska višina
Cvet
Povprečna dolžina (mm)
Povprečno število cvetov
Razmerje dolžina / cvet
List
Dolžina (mm)
Širina (mm)
Razmerje dolžina / širina
Plod
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm) Širina B (mm)
Povprečna širina (mm)
60
45° 48' 28,93'' N
11° 56' 18,60'' E
262 m
30,44 ± 5,00
15,42 ± 5,16
1,97 ± 0,97
59,36 ±4,60
12,82 ±1,40
4,68 ± 0,55
3,51 ± 0,42
21,53 ± 1,23
16,99 ± 0,75
16,68 ± 0,76
16,83 ± 0,74
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
1,02 ± 0,02
1,28 ± 0,07
Koščica
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm)
Širina B (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
0,62 ± 0,08
15,70 ± 1,07
9,04 ± 0,65
8,30 ± 0,42
1,09 ± 0,04
1,82 ± 0,16
61
Sorta PADANINA
Agronomske značilnosti:
•
•
•
•
Značilnosti drevesa: srednje bujna rastlina s srednje košato krošnjo.
Opraševanje: delno samoplodna
Odpornost na mraz: dobra, v času raziskave ni bilo zaznati poškodb zaradi mraza.
Odpornost na bolezni: srednje občutljiva na oljčno kozavost
Izvirna rastlina se nahaja na gričih nad mestom Maser (TV), na poziciji obrnjeni proti jugo –
vzhodu. Deblo je eliptične oblike in meri 340 x 230 cm vzdolž osi vzhod – zahod in sever –
jug. Genetsko je podobna sorti Frantoio.
Značilnosti olja:
parameter
I. obdobje
II. obdobje
Dobit olja
9,80 %
11,06 %
Polifenoli
697 mg/kg
290 mg/kg
Alfa-tokoferol
220,99 mg/kg
314,71 mg/kg
Oleinska kislina
76,96 %
76,01 %
Palmitinska kislina
10,85 %
12,33 %
Olje z uravnoteženimi značilnostmi sadnega, grenkega in pikantnega okusa, ki se popolnoma razvije pri dokončni zrelosti.
Drugo
sadje (in)
Oreh
Dišavnice
Sadežno
5
4
3
2
1
0
Drugo
sadje (in)
Grenko
Pikantno
Mandelj
Agrumi
Zelenjava
Tekočnost
V prvem obdobju (začetek zrelosti)
62
Zeleno
listje
Dišavnice
Zelena
trava
Mandelj
Sladko
Artičoka
Oreh
Sadežno
5
4
3
2
1
0
Grenko
Pikantno
Zeleno
listje
Zelena
trava
Agrumi
Sladko
Artičoka
Zelenjava
Tekočnost
V drugem obdobju (dokončna zrelost)
Pozicija
Širina
Dolžina
Nadmorska višina
Cvet
Povprečna dolžina (mm)
Povprečno število cvetov
Razmerje dolžina / cvetovi
45° 48' 43,54'' N
11° 57' 51,86'' E
270 m
36,12 ± 5,52
15,90 ± 4,62
2,27 ± 1,19
List
Dolžina (mm)
Širina (mm)
Razmerje dolžina / širina
66,88 ± 6,23
14,86 ± 1,97
4,57 ± 0,69
Plod
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm) Širina B (mm)
Povprečna širina (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
2,51 ± 0,39
20,09 ± 1,83
14,59 ± 0,80
14,36 ± 0,77
14,48 ± 0,78
1,02 ± 0,01
1,39 ± 0,12
Koščica
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm)
Širina B (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
0,44 ± 0,06
15,00 ± 0,92
7,56 ± 0,33
7,29 ± 0,28
1,04 ± 0,02
2,02 ± 0,09
63
Sorta TONDA DI VILLA
Agronomske značilnosti:
•
•
•
•
Značilnosti drevesa: krepka rastlina z razvejano gosto krošnjo.
Opraševanje: samoplodna
Odpornost na mraz: slaba
Odpornost na bolezni: zelo občutljiva na oljčno kozavost
Sorta je razširjena v pokrajini Trbiž na območju okrog Vittorio Veneta. Ime izhaja iz kraja Villa
di Villa v občni Cordignano. Analizirana rastlina se nahaja v bližini občine Sarmede, v kraju
Montaner. Gre za rastlino z deblom eliptične oblike, mere so 240 x 200 cm vzdolž osi vzhod
– zahod in sever – jug. Genetsko je primerljiva s sorto Buga v Istri.
Značilnosti olja:
parameter
I. obdobje
II. obdobje
Dobit olja
13,73 %
20,13 %
Polifenoli
419 mg/kg
376 mg/kg
Alfa-tokoferol
172,57 mg/kg
191,01 mg/kg
Oleinska kislina
76,37 %
75,58 %
Palmitinska kislina
11,85 %
12,33 %
Olje značilnega travnatega okusa z odtenki mandljev in lešnikov, ki se razvije pri popolni
zrelosti.
Drugo
sadje (in)
Oreh
Dišavnice
Sadežno
5
4
3
2
1
0
Drugo
sadje (in)
Grenko
Pikantno
Mandelj
Agrumi
Zelenjava
Tekočnost
V prvem obdobju (začetek zrelosti)
64
Zeleno
listje
Dišavnice
Zelena
trava
Mandelj
Sladko
Artičoka
Oreh
Sadežno
5
4
3
2
1
0
Grenko
Pikantno
Zeleno
listje
Zelena
trava
Agrumi
Sladko
Artičoka
Zelenjava
Tekočnost
V drugem obdobju (popolna zrelost)
Pozicija
Širina
Dolžina
Nadmorska višina
Cvetovi
Povprečna dolžina (mm)
Povprečno število cvetov
Razmerje dolžina / cvetovi
45° 59' 26,93'' N
12° 23' 05,86'' E
301 m
23,08 ± 4,49
12,88 ± 3,89
1,79 ± 1,15
List
Dolžina (mm)
Širina (mm)
Razmerje dolžina / širina
62,10 ± 4,98
10,20 ± 1,20
6,15 ± 0,71
Plod
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm) Širina B (mm)
Povprečna širina (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
4,06 ± 0,52
22,50 ± 1,32
17,80 ± 0,74
17,25 ± 0,82
17,53 ± 0,76
1,03 ± 0,02
1,28 ± 0,06
Koščica
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm)
Širina B (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
0,80 ± 0,13
16,76 ± 1,34
10,16 ± 0,70
8,92 ± 0,52
1,14 ± 0,06
1,76 ± 0,14
65
Sorta BELVEDERE
Agronomske značilnosti:
•
•
•
•
Značilnosti drevesa: srednje krepka rastlina z razvejano gosto krošnjo.
Opraševanje: samoneoplodna
Odpornost na mraz: srednja
Odpornost na bolezni: občutljiva na oljčno kozavost
Sorta je razširjena na območju Vittorio Veneto. Rezultat se nanaša na rastlino iz kraja Carpesica v občini Conegliano. Steblo je premera 62 cm, obdano s poganjki, z dimenzijami 200
x 130 cm vzdolž osi vhod – zahod in sever – jug. Genetsko je povezana s sorto Frantoio.
Značilnosti olja:
parameter
II. obdobje (zrelost)*
Dobit olja
7,84 %
Polifenoli
285 mg/kg
Alfa-tokoferol
306,57 mg/kg
Oleinska kislina
76,53 %
Palmitinska kislina
12,27 %
Olje srednje sadnega okusa z aromo trave in artičoke, z uravnoteženimi značilnostmi grenkobe in pikantnosti.
Drugo
sadje (in)
Oreh
Dišavnice
Sadežno
5
4
3
2
1
0
Grenko
Pikantno
Zeleno
listje
Zelena
trava
Mandelj
Agrumi
Sladko
Artičoka
Zelenjava
Tekočnost
* Test je bil narejen samo na zrelih plodovih zaradi klimatskih pogojev in omejene količine proizvodnje
66
Pozicija
Širina
Dolžina
Nadmorska višina
Cvet
Povprečna dolžina (mm)
Povprečno število cvetov
Razmerje dolžina / cvetovi
45° 56' 59,70'' N
12° 17' 28,35'' E
167 m
37,88 ± 4,80
16,70 ± 3,34
2,27 ± 1,44
List
Dolžina (mm)
Širina (mm)
Razmerje dolžina / širina
69,66 ± 7,95
16,14 ± 2,38
4,36 ± 0,50
Plod
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm) Širina B (mm)
Povprečna širina (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
2,50 ± 0,36
20,82 ± 1,15
14,33 ± 0,77
14,15 ± 0,75
14,24 ± 0,75
1,01 ± 0,01
1,46 ± 0,04
Koščica
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm)
Širina B (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
0,50 ± 0,08
15,70 ± 0,95
7,71 ± 0,37
7,36 ± 0,32
1,05 ± 0,03
2,09 ± 0,12
67
Sorta GHIACCIOLA
Agronomske značilnosti:
•
•
•
•
Značilnosti drevesa: krepka rastlina z razvejano gosto krošnjo.
Opraševanje: samoplodna
Odpornost na mraz: slaba
Odpornost na bolezni: zelo občutljiva na oljčno kozavost
Rastlina se nahaja v kraju Fognano in Brisighella (Ravenna) na travnatem pobočju, namenjenem pretežno paši, izpostavljenem na jug.
Značilnosti olja:
parameter
I. obdobje
II. obdobje
Dobit olja
9,15 %
13,33 %
Polifenoli
365 mg/kg
321 mg/kg
Alfa-tokoferol
228,95 mg/kg
195,88 mg/kg
Oleinska kislina
76,14 %
73,43 %
Palmitinska kislina
12,88 %
13,14 %
Olje travnatega okusa z značilno aromo zelišč, mandljev in agrumov, pri popolni zrelosti
razvije občutek sladkosti z nežnimi grenkimi in pikantnimi toni.
Drugo
sadje (in)
Oreh
Dišavnice
Sadežno
5
4
3
2
1
0
Drugo
sadje (in)
Grenko
Pikantno
Mandelj
Agrumi
Zelenjava
Tekočnost
V prem obdobju (začetek zrelosti)
68
Zeleno
listje
Dišavnice
Zelena
trava
Mandelj
Sladko
Artičoka
Oreh
Sadežno
5
4
3
2
1
0
Grenko
Pikantno
Zeleno
listje
Zelena
trava
Agrumi
Sladko
Artičoka
Zelenjava
Tekočnost
V drugem obdobju (popolna zrelost)
Pozicija
Širina
Dolžina
Nadmorska višina
44°11'29.66'' N
11°42’55.19'' E
100
Oljčni brsti
Povprečna dolžina (mm)
Povprečno število cvetov
Razmerje dolžina / cvetovi
23.60±2.73
10.78±1.67
2.19±1.64
Listi (16/08/2012)
Dolžina (mm)
Širina (mm)
Razmerje dolžina / širina
54.82±3.17
10.76±1.19
5.15± 0.61
Plod
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm) Širina B (mm)
Povprečna širina (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
3.06± 0.52
22.20± 1.32
17.55±0.74
17.00±0.82
17.28±0.76
1.03±0.02
1.29± 0.06
Koščica
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm)
Širina B (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
0.78± 0.10
16.23± 1.70
10.05± 0.78
8.90± 0.52
1.12± 0.08
2.10± 0.20
69
Agronomske značilnosti:
• Osnovne značilnosti: je srednje visoka sorta z bujno krošnjo. Listi so suličaste oblike, temno zelene barve na zgornji in srebrne barve na spodnji strani. Ima nizko produktivnost.
• Obdobje cvetenja: 3. dekada v marcu (en teden pred sorto “Leccino”).
• Opraševanje: samoplodna.
• Obdobje obiranja: 3. dekada v novembru (pozna).
• Plod: srednje velik (2,0 - 2,5 g) ovalne oblike. Pri obiranju je plod zeleno – vijolicaste barve
• Odpornost na bolezni: Odporna na mraz. Odlična odpornost na oljčne zajedalce.
Sorta NOSTRANA DI BRISIGHELLA
Rastlina iz kraja Fognano a Brisighella Pianta (Ravenna) z gričevnatega s travo poraščenega
pobočja izpostavljenega na jug.
Značilnosti olja:
parameter
I. obdobje
II. obdobje
Donos
11.3 %
13.5 %
Polifenoli
355 mg/kg
184 mg/kg
Alfa-tokoferol
187 mg/kg
152 mg/kg
Oleinska kislina
76.3 %
76,4 %
Palmitinska kislina
13.4 %
12,55 %
Olje z uravnoteženimi značilnostmi nežno sadnega okusa, s harmonično grenkostjo in pikantnostjo, nežnega vonja po mandljih in zeliščih, ki se razvije že v začetku zrelosti.
Senuorični profil
Drugo
sadje (in)
Sadežno
4
Pikantno
2
Dišavnice
Drugo
sadje (in)
Grenko
3
Oreh
Senuorični profil
1
0
Mandelj
Agrumi
Zelena
trava
Mandelj
Sladko
Artičoka
Zelenjava
Tekočnost
V prvem obdobju (začetek zrelosti)
70
Dišavnice
4
Grenko
3
Oreh
Zeleno
listje
Sadežno
Pikantno
2
Zeleno
listje
1
0
Zelena
trava
Agrumi
Pozicija
Širina
Dolžina
Nadmorska višina
44°11'29.66'' N
11°42'55.19'' E
100
Cvet
Povprečna dolžina (mm)
Povprečno število cvetov
Razmerje dolžina / cvetovi
30.62±4.25
11.02±2.06
2.78±2.07
Listi (16/08/2012)
Dolžina (mm)
Širina (mm)
Razmerje dolžina / širina
61.32±3.50
10.10±1.69
6.27± 1.28
Plod
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm) Širina B (mm)
Širina media (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
3.26± 0.52
22.40± 1.32
17.90±0.74
17.35±0.82
17.63±0.76
1.03±0.02
1.27± 0.06
Koščica
Reža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm)
Širina B (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
0.88± 0.12
17.10± 1.70
11.05± 0.85
9.90± 0.60
1.11± 0.09
1.63± 0.23
Sladko
Artičoka
Zelenjava
Tekočnost
V drugem obdobju (popolna zrelost)
71
Agronomske značilnosti:
• Značilnosti drevesa: je srednje velike rasti. Listi so prepoznavni, temno zelene barve na
zgornji strani, suličaste oblike. Doba do produktivnosti je dolga, produktivnost ni zelo visoka, pozno zori in daje visokokakovostne plodove.
• Obdobje cvetenja: III. dekada v maju (teden dni pred sorto “Leccino”).
• Opraševanje: da.
• Obdobje obiranja: pozno.
• Plod: srednje veliki plodovi (2,5 - 3,5 g) ovalne oblike. Pri obiranju je plod zeleno vijoličaste barve.
• Odpornost na bolezni: odlična odpornost na mraz, dobra odpornost na zajedalce.
Sorta RASARA
Rastlina iz kraja Arquà Petrarca (Padova) raste na gričevnatem travnatem pobočju izspostavljenem na jug.
Značilnosti olja:
parameter
I. obdobje
II. obdobje
Dobit olja
13.2 %
14.6 %
Polifenoli
425 mg/kg
238 mg/kg
Alfa-tokoferol
232 mg/kg
115 mg/kg
Oleinska kislina
75.3 %
75,8 %
Palmitinska kislina
12.4 %
12,67 %
Olje nežnega okusa, harmonično grenko in pikantno, okus zelenih listov in trav z odtenki
agrumov, mandljev in zelišč, ki se razvijejo v delni in popolni zrelosti.
Senuorični profil
Drugo
sadje (in)
Oreh
Dišavnice
Sadežno
5
4
3
2
1
0
Senuorični profil
Drugo
sadje (in)
Grenko
Pikantno
Mandelj
Agrumi
Zelenjava
Tekočnost
V prvem obdobju (začetek zrelosti)
72
Zeleno
listje
Dišavnice
Zelena
trava
Mandelj
Sladko
Artičoka
Oreh
Sadežno
5
4
3
2
1
0
Grenko
Pikantno
Zeleno
listje
Posizione
Širina
Dolžina
Nadmorska višina
45°16'38.53'' N
11°43'6.70'' E
200
Cvet
Povprečna dolžina (mm)
Povprečno število cvetov
Razmerje dolžina / cvtovi
54.88±3.01
14.46±3.05
3.80±0.99
List (16/08/2012)
Dolžina (mm)
Širina (mm)
Razmerje dolžina / širina
62.22±3.59
10.02±1.25
6.31± 0.88
Plod
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm) Širina B (mm)
Širina media (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
3.66± 0.52
22.45± 1.32
14.50±6.97
17.10±0.82
15.80±3.44
0.85±0.41
1.53± 0.54
Koščica
Teža (g)
Dolžina (mm)
Širina A (mm)
Širina B (mm)
Razmerje A/B
Razmerje dolžina / širina
0.80± 0.13
16.10± 1.65
10.05± 0.75
8.92± 0.55
1.12± 0.10
1.69± 0.22
Zelena
trava
Agrumi
Sladko
Artičoka
Zelenjava
Tekočnost
V drugem obdobju (popolna zrelost)
73
Agronomske značilnosti:
• Značilnosti drevesa: drevo je krepko in zelo produktivno, kljub daljšemu obdobju do produktivnosti. Veje so povešene, listi so eliptično – suličaste oblike, relativno veliki, temno
zelene barve na zgornji strani.
• Obdobje cvetenja: cveti zgodaj.
• Opraševanje: samoplodna, vendar je zaželeno opraševanje.
• Obdobje obiranja: pozno.
• Plod: Plodovi so simetrične jajčaste oblike, včasih tudi elipsoidni in podolgovati, na eni
strani nekoliko sploščeni. Pri popolni zrelosti so temno rdeče do vijoličaste barve, dolgo
pa ohranjajo rumeno ali zeleno barvo.
• Odpornost na bolezni: zelo občutljiva na oljkovega raka, oljčno kozavost in mraz
Značilnosti olja:
parameter
I. obdobje
II. obdobje
Dobit olja
14.5 %
16.2 %
Polifenoli
325 mg/kg
280 mg/kg
Alfa-tokoferol
210 mg/kg
185 mg/kg
Oleinska kislina
76.3 %
76,8 %
Palmitinska kislina
11.4 %
11,80 %
Olje nežnega okusa, nežno grenko in pikantno z okusom zelenih listov in trav z odtenki
mandljev in zelišč, ki se razvijejo v začetku zrelosti.
Senuorični profil
Drugo
sadje (in)
Sadežno
4
Dišavnice
Drugo
sadje (in)
Pikantno
2
1
0
Mandelj
Agrumi
Zelenjava
Tekočnost
V prvem obdobju (začetek zrelosti)
74
Dišavnice
Zelena
trava
Mandelj
Sadežno
4
Grenko
3
Oreh
Zeleno
listje
Sladko
Artičoka
Izvedene raziskave in analize avtohtonih sort so pokazale nekatere pomembne vidike trenutnega stanja in potencialov oljkarstva severnega Jadrana.
Na obravnavanem območju ima oljkarstvo starodavni izvor, ki nedvomno sega v rimsko
obdobje. V takšnih razmerah z raznovrstno mikroklimo je oljkarstvo preživelo zahvaljujoč
dobri produktivnosti in simbolike, ki je povezana z oljko. V 20. stoletju je bilo oljkarstvo postopoma opuščeno, ponovno odkritje hranilnih vrednosti olja pa je prispevalo k ponovnem
zagonu dejavnosti. Poleg sort, uvoženih iz drugih regij Italije, ki so postale vseprisotne, se
je izvajalo odkrivanje in krepitev avtohtonih oljk, kar je vplivalo tudi na kulturo območja.
Predvsem je pomembno ustvariti odnos do tipičnosti in ekskluzivnosti območja, ki v nasprotnem primeru ne bi obstajala. Potrebno je tudi dvigniti kulturo in lokalne tradicije povezane z območjem in oljkami. Nenazadnje je cilj tudi izbiranje najprimernejših sort, ki se
bodo najbolje prilagodile različnim klimatskim razmeram ter prispevale k kmetijski proizvodnji, kakovosti krajine in upravljanju območja.
V pokrajinah Trbiž, Padova in Ravenna so bili vzpostavljeni trije kolekcijski nasadi, tri zbirke
z nekaj sto rastlinami dvajsetih različnih sort, z namenom ohranjanja genskega materiala.
Rezultat aktivnosti v okviru projekta UELIJE je kolekcijski nasad dvajsetih avtohtonih sort, ki
z agronomskega in organoleptičnega vidika predstavljajo osnovo za zasaditev novih oljčnih nasadov, kjer bodo prevladovale avtohtone sorte v razmerju najmanj 50%, kar bo imelo pozitivne učinke tako na značilnosti oljk, kot tudi na kakovost in prepoznavnost proizvedenih oljčnih olj.
Senuorični profil
Grenko
3
Oreh
Zaključek
Pikantno
2
Zeleno
listje
1
0
Zelena
trava
Agrumi
Sladko
Artičoka
Zelenjava
Tekočnost
V drugem obdobju (popolna zrelost)
75
2.1.2OPIS KULTIVARJEV NA SLOVENSKEM ČEZMEJNEM OBMOČJU
KGZS – Zavod GO
Analiza Avtohtonih Sort
S projektom Uelije I smo na območju Goriških Brd začeli z identificiranjem sort, ki rastejo
na tem območju. V okviru tega smo nekatere sorte, ki so razširjene na tem območju opisali (Istrska belica, Buga in Drobnica). Glede na to, da so oljke na tem območju prisotne že
skozi daljše obdobje, smo se zavedali, da najbrž nismo uspeli poiskati vseh različnih sort ali
klonov. Zaradi navedenega smo se po koncu omenjenega projekta v sodelovanju z društvi
oljkarjev, ki delujejo na tem območju, odločili, da bomo opravili temeljit pregled teritorija
in poskušali poiskati še druge stare oljke, ki bi lahko predstavljale neko še neodkrito sorto.
V okviru projekta Uelije II smo poiskali starejša drevesa nedefiniranih sort tako na območju
Goriških Brd kot tudi na območju obrobja Vipavske doline.
V sodelovanju z Društvom oljkarjev Brd (DOB) in Goriškim oljkarskim društvom (GOD) ter
lokalno skupnostjo smo poiskali stara oljčna drevesa. Po pridobljenih podatkih o približnih
lokacijah, smo drevesa poiskali, označili nahajališče in izmerili koordinate.
Akcesijam, ki smo jih odkrili, smo dali delovno ime. Na ta način smo zabeležili 27 akcesij, na
katerih smo v letu 2012 začeli z opisovanjem. Veliko dreves je bilo težko dostopnih in zaraščenih, kar je onemogočalo natančno morfološko in agronomsko opisovanje. Zaradi slabe kondicije dreves pri štirih akcesijah nismo uspeli izvesti meritev plodov in koščic. Nekaj
vzorčnih dreves je bilo zaraščenih in na splošno v slabi kondiciji, zato so se lastniki odločili, da staro drevo presadijo na novo – ustreznejšo lokacijo. Presajena drevesa tudi v sezoni
2014 niso cvetela zato na teh meritev nismo uspeli izvesti. Nekatera drevesa v slabši kondiciji so vsaj v enem od opazovanih let cvetela in imela plodove.
Pri morfološkem opisovanju drevesa, socvetij, listov, plodov in koščic smo se posluževali
RESGEN (IOC) in UPOV metodologije. Pri listih smo merili dolžino in širino lista ter dolžino
peclja.Pri socvetjih smo merili dolžino in širino socvetja, dolžino peclja in preštevali cvetne
brste. Pri plodovih smo merili dolžino in širino ter maso, prav tako tudi pri koščicah.
Na drevesih, kjer smo uspeli pobrati dovolj plodov, smo preverjali dobit olja v laboratorijski oljarni Abencor. V letih 2012 smo opravili preverjanje dobiti olja pri osmih, v letu 2013
pa pri dvajsetih akcesijah. Pri tistih akcesijah, kjer je bil primeren pridelek, smo pridobili dovolj velik vzorec, da smo lahko opravili kemijsko analizo. Ugotavljali smo količino biofenolov, tokoferolov, sterolov in maščobnokislinsko sestavo posameznega vzorca. V letu 2012
smo uspeli to opraviti pri šestih akcesijah, v letu 2013 pa pri devetih. Zaradi premajhne količine olja senzorična analiza ni bila opravljena. Analize smo opravili v Laboratoriju za pre-
76
izkušanje olja UP ZRS IZO v okviru nalog Poskusnega centra za oljkarstvo pri KGZS – Zavod
GO financiranih iz Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS. Za analitiko oljčnih olj so bile uporabljene naslednje metode:
• Določevanje sestave in vsebnosti sterolov in triterpenskih dialkoholov s kapilarno plinsko kromatografijo (EGS št. 2568/91,Priloga V (16.12.2013))
• Določevanje tokoferola in tokotrienola s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti
(SIST EN ISO 9936: 2006, SIST EN ISO 9936: 2006/A1:2011)
• Določevanje vsebnosti biofenolov v oljčnem olju s HPLC (COI/T.20/Doc. No. 29)
• Plinsko-kromatografska analiza metilnih estrov maščobnih kislin (EGS št. 2568/91, Priloga
Xa, Priloga XB (06.05.2002))
Pri opisovanju posamezne akcesije smo med nekaterimi opazili veliko morfološke podobnosti, zato je bilo preverjanje genetske podobnosti nujno. V letu 2013 smo vzorčili akcesije
in opravili genetsko analizo pri 27 akcesijah, ki nam je potrdila domnevo, da smo v opazovanja vključili številne akcesije, ki so bile samo različni fenotipi ne pa tudi genotipi. Pod vplivom okolja so bile ponekod zelo velike razlike med istimi genotipi. Ugotovili smo, da smo
imeli v morfološko opazovanje vključeni dve akcesiji sorte Istrska belica, štiri akcesije sorte
Drobnica in štirinajst akcesij sorte Buga (sinonim v Goriških Brdih: Črnica, Briška črnica), ki so
bile popolnoma enake. Dve akcesiji sta se zelo malo razlikovali od sorte Buga, prav tako pa
sta se tudi med seboj zelo malo razlikovali, kar kaže na možnost različnih klonov sorte Buga. Poleg omenjenih smo odkrili še tri genotipe, ki so popolnoma drugačni.
77
Buga (sinonim Črnica, Briška Črnica)
POZICIJA
AkcesijaPozicija
Dolžina (mm)
59,06 +/- 2,73
Širina (mm)
13,28 +/- 1,25
Dolžina peclja (mm)
3,94 +/- 0,66
Razmerje dolžina / širina
4,48 +/- 0,42
Zvijanje
ni prisotno
Nenormalne oblike
niso prisotne
Barva zgornje strani
svetlo zelena
Barva spodnje strani
svetlo zelena
Ukrivljenost
ni prisotna
BAR-1 45°59'41.34'' S, 13°29'27.01'' V
CEG-1
45°58'49.92'' S, 13°31'06.22'' V
GCE-2
45°58'21.38'' S, 13°34'06.13'' V
HRU-2
46°00'57.39'' S, 13°30'18.87'' V
POD-1
46°00'26.21'' S, 13°35'47.72'' V
POD-2
45°59'18.73'' S, 13°36'34.11'' V
ŠMA-1
46°00'13.50'' S, 13°33'18.63'' V
VAR-1
45°58'00.29'' S, 13°39'24.68'' V
VIŠ-1
46°01'10.53'' S, 13°31'58.86'' V
Plodovi
VKO-1
46°02'49.26'' S, 13°31'15.83'' V
Masa (g)
3,42 +/- 0,62
NN Dolfo
45°58'35.60'' S, 13°31'06,00'' V
Dolžina (mm)
19,76 +/- 1,56
NN Elizej Črn-sp
46°00'01,60'' S, 13°33'00,74'' V
Širina (mm) 16,83 +/- 1,26
NN Emiran BČ
45°58'19,40'' S, 13°33'17,20'' V
Razmerje dolžina / širina
1,17 +/- 0,04
NN Zdravko BČ
46°01'14,00'' S, 13°31'11,80'' V
Oblikaokrogla
Dolžina (mm)
23,70 +/- 3,62
Širina (mm)
12,26 +/- 1,97
Število cvetov
14,36 +/-3,01
Dolžina peclja (mm)
6,70 +/- 1,39
Razvejanostsrednja
Zgradba
kratko in redko
Velikostsrednja
Zalistniki
niso prisotni
Aksiliarni cvetovi
niso prisotni
Blesksrednje
Najširši del
sredina
Simetrija, pozicija A
rahlo
nesimetrično
OPISI IN MERITVE
Socvetja
78
Listi
Simetrija, pozicija B
simetrično
Položaj največjega prečnega prereza
centralna
Oblika vrha, pozicija A
nepoudarjen
Oblika vrha, pozicija B
nepoudarjen
Bradavicarahlo
Oblika baze, pozicija A
kroglasta
Oblika baze, pozicija B
prisekana
Širina peceljne jamice
srednja
Oblika peceljne jamice
okrogla
Globina peceljne jamice
srednje
Oblika prečnega prereza okrogla
Prisotnost lenticel
veliko
Velikost lenticel
majhna
79
Barvanjeenakomerno
Barva v tehnološki zrelosti
črna
Marmoriranost
ni prisotna
Poprh
srednje močen
do močen
Koščica
Akcesija HRU-1
Akcesija je genetsko podobna Briški Črnici. Oljka je locirana nad vasjo Hruševlje na strmi travniški površini, južne ekspozicije. Gre za staro oljko, ki do nedavnega ni rodila zaradi manjkajočega opraševalca. S širjenjem oljk v bližini se je ta težava rešila in je oljka pričela roditi.
POZICIJA
Masa (g)
0,43 +/- 0,06
Dolžina (mm)
12,67 +/- 0,90
AkcesijaPozicija
Širina (mm)
8,34 +/- 0,40
HRU-1 45°59'41.34'' S, 13°29'27.01'' V
Razmerje dolžina /širina
1,52 +/- 0,11
OPISI IN MERITVE
nadmorska višina 135 m
Težasrednja
Oblikajajčasta
SImetrija, pozicija A
simetrično
Socvetja
Simetrija, pozicija B
simetrično
Dolžina (mm)
18,46 +/- 3,29
Oblika prečnega prereza okrogla
Širina (mm)
10,96 +/- 2,65
Položaj največjega prečnega prereza
Število cvetov
11,42 +/- 3,13
Dolžina peclja (mm)
4,30 +/- 1,98
centralna
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija A
Oblika distalnega konca,
pozicija B
zaokrožen
Razvejanostsrednja
Zgradba
kratko in redko
Velikostsrednja
Konicaprisotna
Zalistniki
niso prisotni
Oblika baze, pozicija A
zaokoržen
Aksiliarni cvetovi
niso prisotni
Oblika baze, pozicija B
zaokrožen
Število brazd na bazalnem delu
srednje
Listi
Razporeditev brazd
enakomerna
Razločnost šiva
srednje
Površinarazbrazdana
Dolžina (mm)
57,81 +/- 6,34
Širina (mm)
12,20 +/- 2,59
Dolžina peclja (mm)
3,94 +/- 0,90
Razmerje dolžina / širina
4,88 +/- 0,78
Zvijanje
ni prisotno
Nenormalne oblike
ni prisotno
Barva zgornje strani
svetlo zelena
Barva spodnje strani
svetlo zelena
Ukrivljenost
ni prisotna
Blesksrednje
Najširši del
sredina
80
81
Plodovi
Masa (g)
4,06 +/- 0,46
Dolžina (mm)
20,58 +/- 1,15
Širina (mm) 18,15 +/- 0,94
Razmerje dolžina / širina
1,14 +/- 0,06
Položaj največjega prečnega prereza
centralna
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija A
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija B
Oblikaokrogla
Konicaprisotna
Simetrija, pozicija A
rahlo nesimetrično
Oblika baze, pozicija A
zaokrožen
Simetrija, pozicija B
simetrično
Oblika baze, pozicija B
zaokrožen
Položaj največjega prečnega prereza
centralna
Število brazd na bazalnem delu
srednje
Oblika vrha, pozicija A
nepoudarjen
Razporeditev brazd
enakomerna
Oblika vrha, pozicija B
nepoudarjen
Razločnost šiva
razločen
Bradavica
ni prisotna
Površinarazbrazdana
Oblika baze, pozicija A
prisekana
Oblika baze, pozicija B
prisekana
Širina peceljne jamice
srednja
Oblika peceljne jamice
okrogla
Globina peceljne jamice
srednje
Oblika prečnega prereza okrogla
Prisotnost lenticel
velika
Velikost lenticel
majhna
Barvanjeenakomerno
Barva v tehnološki zrelosti črna
Marmoriranost
ni prisotna
Poprhmočen
Koščica
Masa (g)
0,50 +/- 0,06
Dolžina (mm)
12,69 +/- 1,73
Širina (mm)
9,14 +/- 0,63
Razmerje dolžina /širina
1,40 +/- 0,24
Parameter
Akcesije
Merilna
negotovost
BAR-1
Zdr BČ
ŠMA-1
CEG-1
Indeks zrelosti
1,78
1,84
3,32
3,67
Oljevitost – labor.
oljarna (%)
8,2
6,0
8,0
5,8
Biofenoli skupni –
HPLC (mg/kg)
579
490
545
343
Alfa tokoferol
(mg/kg)
243
268
220
243
± 35
Oleinska mašč.kisl.
(ut.%)
74,57
74,97
74,48
73,75
± 0,74
Palmitinska mašč.
kisl. (ut.%)
13,60
13,74
13,73
15,12
± 0,35
Linolna mašč.kisl.
(ut.%)
6,60
6,02
6,51
5,62
± 0,39
Steroli (mg/kg)
2352
2581
2093
2261
± 148
Težavisoka
Oblikajajčasta
Simetrija, pozicija A
rahlo asimetrično
Simetrija, pozicija B
rahlo asimetrično
Oblika prečnega prereza ovalna
82
83
Akcesija VKO-2
Plodovi
Akcesija je genetsko podobna Briški Črnici. Oljka je locirana pod vasjo Vrhovlje pri Kožbani
na strmi travniški površini, južne ekspozicije.
POZICIJA
Masa (g)
3,85 +/- 0,60
Dolžina (mm)
20,22 +/- 1,60
Širina (mm) 18,04 +/- 1,18
Razmerje dolžina / širina
1,12 +/- 0,05
Oblikaokrogla
AkcesijaPozicija
VKO-2
46°02'45.66'' S, 13°31'10.88'' V
OPISI IN MERITVE
nadmorska višina 401 m
Socvetja
Simetrija, pozicija A
rahlo nesimetrično
Simetrija, pozicija B
simetrično
Položaj največjega
prečnega prereza
centralna
Oblika vrha, pozicija A
poudarjen
Oblika vrha, pozicija B
poudarjen
Bradavica
prisotna – rahlo
Dolžina (mm)
27,08 +/- 4,32
Oblika baze, pozicija A
kroglasta
Širina (mm)
13,78 +/- 2,60
Oblika baze, pozicija B
prisekana
Število cvetov
14,18 +/- 3,08
Širina peceljne jamice
srednja
Dolžina peclja (mm)
8,86 +/- 3,14
Oblika peceljne jamice
okrogla
Razvejanostsrednja
Globina peceljne jamice
srednje
Zgradba
Oblika prečnega prereza okrogla
kratko in redko
Velikostsrednja
Prisotnost lenticel
velika
Zalistniki
niso prisotni
Velikost lenticel
majhna
Aksiliarni cvetovi
niso prisotni
Barvanjeenakomerno
Barva v tehnološki
zrelostičrna
Listi
Dolžina (mm)
55,40 +/- 6,47
Marmoriranost
Širina (mm)
13,14 +/- 1,81
Poprhsrednje
Dolžina peclja (mm)
3,72 +/- 1,24
Razmerje dolžina / širina
4,29 +/- 0,76
Koščica
Zvijanje
ni prisotno
Masa (g)
0,39 +/- 0,06
Nenormalne oblike
niso prisotne
Dolžina (mm)
11,26 +/- 0,91
Barva zgornje strani
svetlo zelena
Širina (mm)
7,99 +/- 0,52
Barva spodnje strani
svetlo zelena
Razmerje dolžina /širina
1,41 +/- 0,09
Ukrivljenost
ni prisotna
Težasrednja
ni prisotna
Blesksrednje
Oblikajajčasta
Najširši del
Simetrija, pozicija A
simetrično
Simetrija, pozicija B
simetrično
sredina
Oblika prečnega prereza okrogla
84
85
Položaj največjega prečnega prereza
Briška Drobnica
centralna
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija A
POZICIJA
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija B
AkcesijaPozicija
NN Elizej Črn-zg
Konicaprisotna
Oblika baze, pozicija A
zaokrožen
Oblika baze, pozicija B
zaokrožen
Število brazd na bazalnem delu
srednje
Razporeditev brazd
enakomerna
Razločnost šiva
srednje
46°00'05,40'' S, 13°33'12,40'' V
NN Toroš-M
NN Toroš-V
45°59'40,20'' S, 13°29'27,60'' V
NN Zdravko Dr
46°01'12,60'' S, 13°31'09,40'' V
OPISI IN MERITVE
Socvetja
Površinarazbrazdana
Merilna
negotovost
Parameter
Dolžina (mm)
30,27 +/- 5,09
Širina (mm)
14,53 +/- 2,65
Število cvetov
13,60 +/- 4,61
Dolžina peclja (mm)
8,85 +/- 2,31
Razvejanostsrednja
Indeks zrelosti
3,77
Oljevitost – labor.oljarna (%)
8,8
Velikostsrednja
Biofenoli skupni – HPLC (mg/kg)
498
Zalistniki
niso prisotni
Alfa tokoferol (mg/kg)
286
± 37
Aksiliarni cvetovi
niso prisotni
Oleinska mašč.kisl. (ut.%)
75,10
± 0,74
Palmitinska mašč.kisl. (ut.%)
13,43
± 0,35
Linolna mašč.kisl. (ut.%)
5,85
± 0,39
Steroli (mg/kg)
1964
± 148
Zgradba
kratko in redko
Listi
Dolžina (mm)
52,72 +/- 8,55
Širina (mm)
12,94 +/- 1,19
Dolžina peclja (mm)
3,95 +/- 0,77
Razmerje dolžina / širina
4,09 +/- 0,66
Zvijanje
ni prisotno
Nenormalne oblike
niso prisotne
Barva zgornje strani
svetlo zelena
Barva spodnje strani
svetlo zelena
Ukrivljenost
ni prisotna
Blesksrednje
Najširši del
86
sredina
87
Plodovi
Masa (g)
2,38 +/- 0,60
Dolžina (mm)
18,50 +/- 2,28
Širina (mm) 14,49 +/- 1,59
Razmerje dolžina / širina
1,28 +/- 0,03
Položaj največjega prečnega prereza
centralna
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija A
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija B
Oblikaeliptična
Konicaprisotna
Simetrija, pozicija A
rahlo nesimetrično
Oblika baze, pozicija A
zaokoržen
Simetrija, pozicija B
simetrično
Oblika baze, pozicija B
zaokrožen
Položaj največjega prečnega prereza
centralna
Število brazd na bazalnem delu
srednje
Oblika vrha, pozicija A
nepoudarjen
Razporeditev brazd
enakomerna
Oblika vrha, pozicija B
nepoudarjen
Razločnos tšiva
srednje
Bradavicarahlo
Oblika baze, pozicija A
kroglasta
Oblika baze, pozicija B
prisekana
Širina peceljne jamice
široka
Oblika peceljne jamice
okrogla
Globina peceljne jamice
srednje
Oblika prečnega prereza okrogla
Prisotnost lenticel
velika
Velikost lenticel
majhna
Barvanjeenakomerno
Barva v tehnološki zrelosti
črna
Marmoriranost
ni prisotna
Poprhsrednje
Koščica
Masa (g)
0,29 +/- 0,04
Dolžina (mm)
11,83 +/- 0,65
Širina (mm)
7,05 +/- 0,30
Razmerje dolžina /širina
1,68 +/- 0,08
Površinagladka
Parameter
Akcesije
Merilna
negotovost
M Toroš-M
NN Zdravko Dr
Indeks zrelosti
1,00
1,13
Oljevitost – labor.oljarna (%)
8,2
7,8
Biofenoli skupni – HPLC (mg/kg)
539
436
Alfa tokoferol (mg/kg)
247
226
± 32
Oleinska mašč.kisl. (ut.%)
77,45
79,13
± 0,74
Palmitinska mašč.kisl. (ut.%)
11,87
11,45
± 0,35
Linolna mašč.kisl. (ut.%)
5,58
4,49
± 0,39
Steroli (mg/kg)
2758
2804
± 148
Težasrednja
Oblikajajčasta
SImetrija, pozicija A
rahlo asimetrično
Simetrija, pozicija B
simetrično
Oblika prečnega prereza okrogla
88
89
Istrska Belica
Plodovi
POZICIJA
AkcesijaPozicija
PRE-1 45°51'37.83'' S, 13°48'32.57'' V
VAR-2
45°57'59.42'' S, 13°39'29.33'' V
OPISI IN MERITVE
Masa (g)
2,44 +/- 0,29
Dolžina (mm)
19,13 +/- 1,41
Širina (mm) 15,18 +/- 0,71
Razmerje dolžina / širina
1,26 +/- 0,04
Oblikaeliptična
Simetrija, pozicija A
rahlo
nesimetrično
Simetrija, pozicija B
simetrično
Socvetja
Položaj največjega prečnega prereza
centralna
Dolžina (mm)
25,00 +/- 1,84
Oblika vrha, pozicija A
poudarjen
Širina (mm)
10,11 +/- 0,89
Oblika vrha, pozicija B
poudarjen
Število cvetov
10,54 +/- 1,61
Bradavica
rahla, neizrazita
Dolžina peclja (mm)
6,62 +/- 0,14
Oblika baze, pozicija A
prisekana
Razvejanostsrednja
Oblika baze, pozicija B
prisekana
Zgradba
kratko in redko
Širina peceljne jamice
srednja
Velikostsrednja
Oblika peceljne jamice
okrogla
Zalistniki
niso prisotni
Globina peceljne jamice
srednje
Aksiliarni cvetovi
niso prisotni
Oblika prečnega prereza okrogla
Listi
Prisotnost lenticel
velika
Velikost lenticel
majhna
Barvanje
iz baze
Dolžina (mm)
63,14 +/- 2,44
Širina (mm)
16,11 +/- 1,64
Dolžina peclja (mm)
3,82 +/- 0,92
Barva v tehnološki temno vijolično
zrelosti
Razmerje dolžina / širina
3,94 +/- 0,30
Marmoriranostsrednje
Zvijanjeprisotno
Poprh
Nenormalne oblike
niso prisotne
Barva zgornje strani
svetlo zelena
Koščica
Barva spodnje strani
svetlo zelena
Masa (g)
0,35 +/- 0,00
Ukrivljenost
ni prisotno
Dolžina (mm)
11,86 +/- 1,43
Blesksrednje
Širina (mm)
6,82 +/- 0,35
Najširši del
Razmerje dolžina /širina
1,74 +/- 0,12
sredina
ni opazen
Težasrednja
Oblikaeliptična
90
Simetrija, pozicija A
rahlo asimetrična
Simetrija, pozicija B
simetrično
91
Akcesija BIL-1
Oblika prečnega prereza okrogla
Položaj največjega prečnega prereza
centralna
Oljka je locirana v vasi Biljana, neposredno ob stanovanjskem poslopju z ekspozicijo proti jugu. Pred petimi leti je bila presajena iz površine, kjer je bila izvedena obnova vinograda.
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija A
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija B
POZICIJA
Konicaprisotna
AkcesijaPozicija
Oblika baze, pozicija A
zaokrožen
Oblika baze, pozicija B
zaokrožen
Število brazd na bazalnem delu
srednje
nadmorska višina 163 m
OPISI IN MERITVE
Razporeditev brazd
enakomerna
Razločnost šiva
nerazločen
Socvetja
BIL-1
Površinagladka
Parameter
lega
Merilna
negotovost
Strun 1
Strun 2
Ankar 1
Ankar 2
Indeks zrelosti
1,01
2,12
1,16
282,00
Oljevitost – labor.
oljarna (%)
13,7
21,5
16,0
20,3
Biofenoli skupni –
HPLC (mg/kg)
940
625
1036
675
Alfa tokoferol (mg/
kg)
124
113
109
106
± 35
Oleinska mašč.kisl.
(ut.%)
75,26
75,99
75,58
76,42
± 0,74
Palmitinska mašč.
kisl. (ut.%)
12,78
11,75
12,99
11,98
± 0,35
Linolna mašč.kisl.
(ut.%)
5,46
5,73
5,18
5,60
± 0,39
45°59'50.63'' S, 13°32'03.76'' V
Dolžina (mm)
24,49 +/- 4,78
Širina (mm)
11,56 +/- 1,59
Število cvetov
11,92 +/- 2,72
Dolžina peclja (mm)
5,30 +/- 2,37
RazvejanostSrednja
Zgradba
kratko in redko
VelikostSrednja
Zalistniki
niso prisotni
Aksiliarni cvetovi
niso prisotni
Listi
Dolžina (mm)
66,75 +/- 12,17
Širina (mm)
17,94 +/- 3,11
Dolžina peclja (mm)
4,50 +/- 1,71
Razmerje dolžina / širina
3,75 +/- 0,54
Zvijanje
ni prisotno
Nenormalne oblike
niso prisotni
Barva zgornje strani
svetlo zelena
Barva spodnje strani
svetlo zelena
Ukrivljenost
ni prisotna
Blesksrednje
Najširši del
92
sredina
93
Plodovi
Masa (g)
7,09 +/- 1,77
Dolžina (mm)
26,50 +/- 2,50
Širina (mm) 20,83 +/- 1,88
Razmerje dolžina / širina
1,27 +/- 0,06
Položaj največjega centralna
prečnega prereza
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija A
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija B
OblikaEliptična
Konicaprisotna
Simetrija, pozicija A
rahlo asimetrična
Oblika baze, pozicija A
ošiljena
Simetrija, pozicija B
simetrična
Oblika baze, pozicija B
zaokrožen
Položaj največjega baza
prečnega prereza
Število brazd na srednje
bazalnem delu
Oblika vrha, pozicija A
zaokrožena
Razporeditev brazd
enakomerna
Oblika vrha, pozicija B
zaokrožena
Razločnost šiva
srednje
Bradavica
rahla, večinoma prisotna
Površina
zelo razbrazdana
Oblika baze, pozicija A
ravna
Oblika baze, pozicija B
ravna
Širina peceljne jamice
široka
Oblika peceljne jamice
okrogla (večinoma)
Globina peceljne jamice
globoka
Oblika prečnega prereza ovalna
Prisotnost lenticel
malo
Velikost lenticel
srednje do velike
Barvanje
z vrha
Barva v tehnološki zrelosti črna
Marmoriranost
srednja (do močna)
Poprh
srednje Koščica
Masa (g)
0,6 +/- 0,19
Dolžina (mm)
15,59 +/- 2,07
Širina (mm)
8,45 +/- 0,98
Razmerje dolžina /širina
1,85 +/- 0,19
Merilna
negotovost
Parameter
Indeks zrelosti
2,26
Oljevitost – labor.oljarna (%)
3,8
Biofenoli skupni – HPLC (mg/kg)
59
Alfa tokoferol (mg/kg)
175
± 23
Oleinska mašč.kisl. (ut.%)
75,23
± 0,74
Palmitinska mašč.kisl. (ut.%)
12,72
± 0,35
Linolna mašč.kisl. (ut.%)
7,22
± 0,39
Steroli (mg/kg)
2080
± 148
Težavisoka
Oblikajajčasta
Simetrija, pozicija A
rahlo asimetrično
Simetrija, pozicija B
simetrično
Oblika prečnega prereza okrogla
94
95
Akcesija GCE-1
Plodovi
Oljka je locirana v vasi Gornje Cerovo, pod stanovanjsko hišo na gozdnem robu. Ekspozicija
je proti jugu, gre za zelo staro oljko. Pred kratkim je bila okolica počiščena in oljka obrezana.
POZICIJA
45°59'10.75'' S, 13°34'30.89'' V
Dolžina (mm)
23,42 +/- 1,31
Širina (mm) 18,79 +/- 1,07
Razmerje dolžina / širina
1,25 +/- 0,06
Simetrija, pozicija A
rahlo
nesimetrično
nadmorska višina 235 m
OPISI IN MERITVE
Simetrija, pozicija B
Socvetja
Oblika vrha, pozicija A
nepoudarjen
Oblika vrha, pozicija B
nepoudarjen
Dolžina (mm)
22,97 +/- 4,66
Širina (mm)
12,03 +/- 2,25
Število cvetov
15,52 +/- 3,54
Dolžina peclja (mm)
7,22 +/- 2,95
Razvejanostsrednja
Zgradba
kratko in redko
Velikostsrednja
Zalistniki
niso prisotni
Aksiliarni cvetovi
niso prisotni
Listi
Dolžina (mm)
57,85 +/- 6,36
Širina (mm)
13,19 +/- 2,04
Dolžina peclja (mm)
3,95 +/- 0,83
Razmerje dolžina / širina
4,48 +/- 0,78
Zvijanje
ni prisotno
Nenormalne oblike
niso prisotne
Barva zgornje strani
svetlo zelena
Barva spodnje strani
svetlo zelena
Ukrivljenost
ni prisotna
Blesksrednje
Najširši del
96
4,47 +/- 0,64
Oblika
okrogla do
eliptična
AkcesijaPozicija
GCE-1
Masa (g)
sredina
simetrično
Položaj največjega centralna
prečnega prereza
Bradavicarahlo
Oblika baze, pozicija A
kroglasta
Oblika baze, pozicija B
presekana
Širina peceljne jamice
srednja
Oblika peceljne jamice
okrogla
Globina peceljne jamice
srednje
Oblika prečnega prereza okrogla
Prisotnost lenticel
velika
Velikost lenticel
majhna
Barvanjeenakomerno
Barva v tehnološki zrelosti črna
Marmoriranost
ni prisotna
Poprh
srednje do močen
Koščica
Masa (g)
0,44 +/- 0,06
Dolžina (mm)
13,07 +/- 0,95
Širina (mm)
8,19 +/- 0,63
Razmerje dolžina /širina
1,61 +/- 0,18
Težasrednja
Oblikajajčasta
SImetrija, pozicija A
simetrično
Simetrija, pozicija B
simetrično
97
Oblika prečnega prereza okrogla
Položaj največjega centralna
prečnega prereza
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija A
Akcesija NN Zvonko
Oljka je locirana v vasi Biljana, ob stanovanjski hiši z ekspozicijo proti zahodu. Pred leti je bila presajena iz zarasti v vasi Drnovk.
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija B
POZICIJA
Konicaprisotna
AkcesijaPozicija
Oblika baze, pozicija A
zaokoržen
NN Zvonko
Oblika baze, pozicija B
zaokrožen
nadmorska višina 154 m
OPISI IN MERITVE
Število brazd na srednje
bazalnem delu
Razporeditev brazd
enakomerna
Razločnost šiva
srednje
Površinarazbrazdana
45°59'46.55'' S, 13°32'05.04'' V
Socvetja
Dolžina (mm)
28,72 +/- 5,52
Širina (mm)
13,66 +/- 2,49
Število cvetov
14,44 +/- 3,33
Dolžina peclja (mm)
5,42 +/- 1,98
Razvejanostsrednja
Zgradba
kratko in redko
Velikostsrednja
Zalistniki
niso prisotni
Aksiliarni cvetovi
niso prisotni
Listi
Dolžina (mm)
53,58 +/- 6,49
Širina (mm)
12,00 +/- 1,54
Dolžina peclja (mm)
4,14 +/- 1,06
Razmerje dolžina / širina
4,51 +/- 0,60
Zvijanje
ni prisotno
Nenormalne oblike
niso prisotne
Barva zgornje strani
svetlo zelena
Barva spodnje strani
svetlo zelena
Ukrivljenost
ni prisotna
Blesksrednje
Najširši del
98
sredina
99
Plodovi
Oblika prečnega prereza okrogla
Masa (g)
2,51 +/- 0,34
Dolžina (mm)
19,0 +/- 1,12
Položaj največjega prečnega prereza
Širina (mm) 14,71 +/- 0,76
Razmerje dolžina / širina
1,29 +/- 0,08
centralna
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija A
Oblikaeliptična
Oblika distalnega konca, zaokrožen
pozicija B
Simetrija, pozicija A
rahlo
nesimetrično
Konicaprisotna
Simetrija, pozicija B
simetrično
Položaj največjega centralna
prečnega prereza
Oblika vrha, pozicija A
zaokrožen
Oblika vrha, pozicija B
raven
Bradavicaprisotna
Oblika baze, pozicija A
kroglasta
Oblika baze, pozicija B
prisekana
Širina peceljne jamice
široka
Oblika peceljne jamice
okrogla
Globina peceljne jamice
srednje
Oblika prečnega prereza okrogla
Prisotnost lenticel
velika
Velikost lenticel
majhna
Barvanjeenakomerno
Barva v tehnološki črna
zrelosti
Marmoriranost
ni prisotna
Poprhmočen
Koščica
Masa (g)
0,37 +/- 0,07
Dolžina (mm)
12,88 +/- 0,86
Širina (mm)
7,59 +/- 0,34
Razmerje dolžina /širina
1,70 +/- 0,10
Oblika baze, pozicija A
ošiljena
Oblika baze, pozicija B
zaokrožen
Število brazd na bazalnem delu
malo
Razporeditev brazd
enakomerna
Razločnost šiva
srednje
Površinagladka
Merilna
negotovost
Parameter
Indeks zrelosti
1,95
Oljevitost – labor.oljarna (%)
8,1
Biofenoli skupni – HPLC (mg/kg)
215
Alfa tokoferol (mg/kg)
214
± 28
Oleinska mašč.kisl. (ut.%)
78,89
± 0,74
Palmitinska mašč.kisl. (ut.%)
11,35
± 0,35
Linolna mašč.kisl. (ut.%)
4,63
± 0,39
Steroli (mg/kg)
2504
± 148
Težasrednja
Oblikajajčasta
100
Simetrija, pozicija A
rahlo asimetrično
Simetrija, pozicija B
simetrično
101
2.2 dejanja za ohranjanje biodiverzitete
Deželna Agencija za Razvoj Podeželja ERSA
V pokrajinah Trbiž, Padova in Ravena so bili vzpostavljeni trije kolekcijski nasadi, tri zbirke
z nekaj sto rastlinami dvajsetih različnih sort, z namenom ohranjanja genskega materiala.
Trije novi kolekcijski nasadi so bili v okviru projekta urejeni v: I.S.I.S. Čedad, kot dopolnitev
Regijskega centra izvornih oljčnih dreves, drugi v oljčnem nasadu člana Društva oljkarjev
Brda, tretji na posestvu ŠC Biotehniške šole Nova Gorica.
Rezultat aktivnosti v okviru projekta UELIJE je kolekcijski nasad dvajsetih avtohtonih sort, ki
z agronomskega in senzoričnega vidika predstavljajo osnovo za zasaditev novih oljčnih nasadov, kjer bodo prevladovale avtohtone sorte v razmerju najmanj 50%, kar bo imelo pozitivne učinke tako na značilnosti oljk, kot tudi na kakovost in prepoznavnost proizvedenih oljčnih olj.
102
POSEGI ZA DOSEGANJE
KAKOVOSTI NA TERITORIJU
3
3.1 ČEZMEJNI PANEL ZA OCENJEVANJE KVALITETE OLJ
Deželna Agencija za Razvoj Podeželja ERSA,
Labs d.o.o. – Inštitut za ekologijo, oljčno olje in kontrolo
V času trajanja projektov UELIJE in UELIJE II je opravilo osnovni tečaj senzoričnega ocenjevanja oljčnega olja skoraj 100 članov obeh severnoprimorskih oljkarskih društev (DOB in
GOD). Večina jih je ta tečaj opravila zgolj zaradi lastnega interesa in potreb, nekateri pa so
svoje znanje nadgrajevali z dodatnim izobraževanjem in s sodelovanjem na vodenih degustacijah. S tem smo na teritoriju pridobili dovolj usposobljenih ocenjevalcev oljčnega olja,
da smo začeli razmišljati o registraciji lokalnega panela, oziroma skupaj z lokalnimi partnerji projekta UELIJE II o oblikovanju čezmejnega panela.
Zaenkrat izpolnjuje pogoje za sodelovanje v takem panelu dvanajst ocenjevalcev s slovenske strani in enajst ocenjevalcev iz italijanske strani. Dvanajsterica od teh pa se je udeležila tudi seminarja za vodjo panela, ki je bil organiziran v Šmartnem med 23. in 27. junijem
2014. Glavna naloga nastajajočega panela bo senzorično ocenjevanje olj, ki se bodo tržila
pod skupno blagovno znamko UELIJE.
Z ureditvijo prostora za senzorično ocenjevanje oljčnih olj v vaškem domu v Višnjeviku, ki
je bila uradno otvorjena 9. maja 2014, v sklopu tradicionalnega praznika Rebule in oljčnega
olja, je panel dobil tudi ustrezen prostor z vso tehnično podporo za kvalitetno delovanje.
Tudi oprema za to sobo je bila nabavljena s sredstvi iz projekta UELIJE II. Nabavljenih je bilo
15 kabin za senzorično ocenjevanje z grelci, mini kuhinja, hladilne komore za shranjevanje
olj, laboratorijska oprema in kozarci za senzorično ocenjevanje za olje.
103
3.2 OD OLJK DO OLJA: POTREBNA STROJNA OPREMA ZA PREDELAVO
Letnik 2013
I.S.I.S. “P. d’Aquileia”, Občina Brda, ŠC Biotehniška šola
Kmetijsko posestvo I.S.I.S. “P. d’Aquileia” v oljarni Tenuta San Paolino predeluje oljke proizvedene na posestvu samem, kot tudi tiste, ki jih proizvajajo kmetije iz drugih krajev obravnavanega območja.
Z nabavo opreme, predvidene v sklopu projekta, je bila dopolnjena proizvodna linija oljarne, kar predstavlja mehanizacijo še zadnjega dela procesa mletja.
Polnilna linija zagotavlja ohranjanje visoke kakovosti olja in omogoča optimalne pogoje
manipulacije s končnimi izdelki, ki so na trgu zelo konkurenčni.
Razkoščičevalec, kjer se ločijo koščice od paste, omogoča pridobivanje dveh produktov:
oljčnih tropin, ki so zelo cenjeno gnojilo za zemljo na posestvu in ostanki koščic, ki so po
zadnjih zakonskih določilih uporabni kot ekološki vir energije.
Nova oprema in priložnost za izobraževanje osebja sta izredno pripomogla k razvoju proizvodnega potenciala oljarne Tenuta San Paolino.
Poleg tega predstavlja oljarna za podjetje I.S.I.S. “P. d’Aquileia” tudi laboratorij za usposabljanje študentov, ki obiskujejo Inštitut. Nabavljena oprema omogoča dopolnitev usposabljanja o proizvodnem procesu olja in ponuja možnosti za poglobitev znanja glede proizvodnje energije ter stranskih produktov podjetja.
Tenuta San Paolino
Zunanji odjemalci
Pridelane OLJKE (kg)
2300
181900
Proizvedeno OLJE (l)
186
19239
Količine mletih oljk od leta 2007 do 2013 za zunanje odjemalce
2000
1819
1800
1600
1400
1208
1200
1145
Količina oljk
1000
900
800
946
861
Odjemalci
600
400
280
380
200
68
0
2007
283
332
333
358
209
2008
2009
2010
2011
2012
2013
Podatki o zunanjih proizvajalcih:
Podatki o aktivnostih oljarne
PROIZVODNJA (kg)
ŠT. PODJETIJ
%
Do 100
126
35
Do 200
53
14.8
LETNIK
PROIZVODNJA
Tenuta San
Paolino (kg)
PROIZVODNJA
ZUNANJI
ODJEMALCI (kg)
ŠTEVILO
ODJEMALCEV
Do 300
33
9.2
2007
2000
38000
6800
Do 1000
102
28.5
2008
3300
90000
20900
Do 2000
28
7.8
2009
1600
120800
28000
Do 3000
3
0.83
2010
2300
86100
28300
Do 4000
7
2
2011
4400
114500
33200
Do 5000
2
0.6
2012
2100
94600
33300
Do 6000
2
0.6
2013
2300
181900
35800
Do 7000
2
0.6
Iz podatkov je razvidno povečanje aktivnosti oljarne od datuma namestitve do danes. Povečano je povpraševanje s strani proizvajalcev, ki proizvajajo za lastne potrebe.
104
105
Polnilna linija
Glavne tehnične značilnosti:
• Polavtomatska linija za polnjenje / mašenje steklenic (od 0,25 do 2 litrov) z aluminijastimi zamaški
• 4 polnilne pipe s 4 ploščami, ki delujejo v paru ali sočasno
• Naprava za nadzor nivoja tekočine
• Filtrirne plošče in električna črpalka
• Urna kapaciteta: 300 steklenic po 0,75 l na uro
Ločevalec koščic
Osnovne tehnične značilnosti:
• Delovna zmogljivost od 700 do 800 kg/uro
• Moč 11 kW razkoščičevalca • Moč 1,5 kW črpalke
Oprema na Dobrovem in v Višnjeviku
V okviru projekta je Občina Brda nabavila dodatno opremo. V Vaškem domu v Višnjeviku je
postavila laboratorij in sobo za senzorično ocenjevanje olja, ki zajema 15 kabin za senzorično ocenjevanje z grelci, mini kuhinjo, hladilne komore za shranjevanje olj, laboratorijsko
opremo in kozarci za senzorično ocenjevanje za olje. Pridobili smo polnilno linijo za pollitrske steklenice kapacitete 500 steklenic na uro, ki je postavljena v Vinski kleti Goriška Brda na
Dobrovem - poleg oljarne, ki je bila nabavljena v okiru projekta UELIJE v okviru programa
Interreg IIIA Slovenija-Italija 2000-2006. Hkrati je Občina Brda z nakupom razkoščičevalca in
kalibratorja doprinesla k postavitvi pravega oljkarskega centra na čezmejnem območju, ki
se bo v prihodnosti s čezmejnim sodelovanjem samo še širil in dopolnjeval.
Didaktična oljarna – s kulturo oljčnih olj v šole in vrtce
Glede na razvoj oljkarstva na severnoprimorskem je bila ena od postavk projekta tudi nabava oljarne na Šolskem centru Nova Gorica – Biotehniški šoli v Šempetru.
CILJ:
Med 27. in 30. junijem 2012 je bilo za 4 delavce iz oljarne Tenuta San Paolino izvedeno izobraževanje za uporabo polnilne linije.
Petek, 5. oktober 2012:
• Srečanje z oljkarji, ki uporabljajo oljarno Tenuta San Paolino za mletje svojih oljk
• Praktičen prikaz delovanja polnilne linije
• Udeleženih 60 oljkarjev
106
• omogočiti dijakom in študentom sodelovanje tudi v procesu predelave oljk,
• izobraževanje odraslih (usposabljanje odraslih s tečaji, tudi z namenom vzpodbujanja in
uvajanja novih znanj) in s tem krepitev ekonomske moči prebivalstva z uvajanjem tržno
zanimivih izdelkov,
• omogočiti raziskovalno delo pri ugotavljanju kakovostnih parametrov posameznih sort
oljčnih olj,
• zadovoljiti potrebe manjših lokalnih oljkarjev,
• prikaz pridelave in predelave oljk populaciji osnovnošolcev, srednješolcev z delavnicami,
za namen ekskurzij, ogledov…
107
Realizacija
• Nabavljena je bila sodobna oljarna proizvajalca OLIOMIO, z zmogljivostjo 250 kg/h s tremi ločenimi gnetilniki ( vsak 150 kg ), z enostavenim nadzorom celotnega procesa predelave in elektronskim nadzorom temperature v vseh vmesnih fazah.
• V avgustu in septembru 2013 je bila izvedena montaža, kontrola vseh sklopov in demontaža ter posodobljena instalacija. Oljarna je bila 21. oktobra pripravljena na poskusni zagon ter 8. novembra na uradno otvoritev.
• V oljarni smo predelali vse oljke iz šolskega oljčnika ter oljke manjših lokalnih pridelovalcev, predvsem z namenom raziskav kakovosti, ki so jih izvedli tako v nacionalnem kot v
šolskem laboratoriju. Pri vseh dejavnostih so sodelovali tudi dijaki. Dijake smo v okviru teoretičnega pouka seznanili s pridelavo in predelavo oljk, pri praktičnem pouku pa so dijaki obirali oljke in sodelovali pri stiskanju olljk.
• Pripravili smo dan odprtih vrat Biotehniške šole, kjer smo obiskovalce seznanili z delovanjem oljarne, poučili smo jih o stiskanju, nudili smo vse informacije v zvezi z oljkami. Naša dejavnost je bila medijsko dobro pokrita.
V bodoče si želimo še več sodelovanja z osnovnimi šolami in vrtci na našem območju. S
pomočjo lokalnih skupnosti želimo vzpodbuditi sajenje oljk v okolici šol in vrtcev in s tem
že najmlajšim omogočiti stik z oljko in oljčnim oljem. V ta namen bo v oljarni en dan posebej namenjen osnovnim šolam, vrtcem ter ekološkim in biodinamičnim pridelovalcem.
108
ŠTUDIJE IN RAZISKAVE
OLJČNEGA OLJA
4
Videmska univerza, Labs d.o.o. - Inštitut za ekologijo, oljčno olje in kontrolo
4.1KEMIČNE LASTNOSTI
Metilni in etilni estri maščobnih kislin v oljčnem olju
Uredba Komisije (EU) 61/2011 je kot nov analitski parameter, ki omogoča preverjanje kakovosti deviških oljčnih olj, vpeljala določitev alkilnih estrov maščobnih kislin (metilnih - FAME in etilnih estrov - FAEE).
Alkilni estri se tvorijo v plodovih oljke že med nastajanjem olja. Sinteza je zlasti intenzivna
v poškodovanih plodovih, v katerih iz triacilglicerolov nastajajo proste maščobne kisline,
pri procesu fermentacije in hidrolize pektina pa nastajata metanol in etanol. Iz prostih maščobnih kislin in alkoholov se nato tvorijo estri.
V oljih, ki se uvrščajo v kategorijo lampante oljčnega olja zaradi senzoričnih napak, ki so
posledica neustreznega ravnanja z oljkami pred predelavo, je običajno vsebnost alkilnih
estrov visoka. V skladu z Uredbo komisije (EU) 61/2011 je mejna vrednost za vsoto metilnih
in etilnih estrov 75 mg/kg oziroma med 75 in 150 mg/kg, vendar mora biti v slednjem primeru razmerje FAEE/FAME estrov manjše od 1,5. Mejne vrednosti so se spremenile z Uredbo komisije (EU) 1348/2013. Nova uredba ukinja določevanje metilnih estrov in s tem tudi
določevanje razmerja FAEE/FAME. Nova mejna vrednost za etilne estre v oljih, pridelanih v
sezoni 2013/14, je 40 mg/kg, v oljih letnika 2014/15 je mejna vrednost 35 mg/kg, za vse nadaljnje letnike pa 30 mg/kg.
Ukinitev določevanj metilnih estrov je bila predlagana in sprejeta na podlagi eksperimentalnih rezultatov, ki so pokazali, da njihova vsebnost lahko med skladiščenjem olja narašča.
Naraščanje vsebnosti alkilnih estrov je bolj izrazito v nefiltriranih oljih, odvisno pa je od prisotnosti encimov in pektinov (ti so povezani s sledmi citoplazme) ter vode, ki lahko katalizira nastajanje prostega metanola, iz katerega potem nastajajo metilni estri. Etilni estri pa nastajajo kot posledica delovanja lipaz, saj etanol v olju ne more nastajati na novo.
Med triletnim projektom smo določevali alkilne estre v oljih iz Slovenske Istre in Goriških
Brd (vsako leto v 30 vzorcih) ter v oljih iz Furlanije Julijske krajine ter Benečije (vsako leto v
25 vzorcih). Alkilne estre smo določevali tako v svežih oljih kot v oljih po skladiščenju, tako
da so bili vzoci prvega letnika analizirani trikrat, vzorci drugega letnika pa dvakrat.
109
Slovenska olja letnikov 2011 in 2013 so si bila med sabo podobna, olja letnika 2012 pa so
vsebovala več alkilnih estrov, kar bi lahko bila posledica suše. Vsebnost alkilnih estrov v oljih
letnikov 2011, 2012 in 2013 je prikazana na sliki 1.
Glede na povečevanje vsebnosti alkilnih estrov v oljih med skladiščenjem je bil drug del
projekta spremljanje alkilnih estrov v oljčnih oljih, skladiščenih dve leti pri sobni temperaturi. Ugotovili smo, da je vsebnost alkilnih estrov med skladiščenjem narasla. V svežih oljih
letnika 2011 je bila vsebnost metilnih estrov nižja kot vsebnost etilnih estrov. V prvem letu
skladiščenja se je vsebnost etilnih estrov rahlo povečala, še bolj pa se je povečala vsebnost
metilnih estrov – pe enoletnem skladiščenju je bila vsebnost metilnih estrov že nekoliko
večja kot vsebnost etilnih estrov. V drugem letu skladiščenja se je vsebnost metilnih in etilnih estrov še povečala, razmerje med njimi pa je bilo približno 1 (slika 2).
Za razliko od slovenskih olj je bila vsebnost FAME v italijanskih oljih prvi dve leti skoraj enaka, vsebnost FAEE pa je bila prvo leto višja, vendar še vedno pod mejno vrednostjo, ki je bila leta 2011 75 mg/kg.
Proučevali smo tudi, kaj se dogaja z alkilnimi estri med skladiščenjem. Rezultati kažejo, da
se vsebnost metilnih estrov med skladiščenjem zmanjšuje, vsebnost etilnih estrov pa povečuje. Zavedati pa se moramo, da so bile izmerjene razlike znotraj eksperimentalne napake, ki ima pri tako nizkih koncentracijah velik vpliv na meritve.
V nobenem vzorcu pa nismo določili vrednosti, ki bi presegale mejno vrednost.
14,00
12,00
40
2,5
mg/kg
30
8,00
1,5
20
1,0
10
0
10,00
2,0
6,00
0,5
metilni estri
etilni estri
2011
2012
vsota metilnih in etilnih
estrov
0,0
2013
4,00
razmerje med vsoto
etilnih in vsoto metilnih
estrov
mg/kg
Slika 1– Metilni estri, etilni estri, njihova vsota in razmerje med etilnimi in metilnimi estri v svežih
deviških oljčnih oljih (letniki 2011, 2012 in 2013), pridelanih v Sloveniji. Minimalne in maksimalne
vrednosti so prikazane s črno črto
40
2,0
30
1,5
20
1,0
10
0,5
0
metilni estri
sveže olje
etilni estri
po 1 letu
vsota metilnih in etilnih
estrov
po 2 letih
0,0
2,00
0,00
vsota metilnih in etilnih
estrov (mg/kg)
etilni estri (mg/kg)
2011
metilni estri (mg/kg)
2012
razmerje med vsoto etilnih
in vsoto metilnih estrov
2013
Slika 3 – Metilni estri, etilni estri, njihova vsota in razmerje med etilnimi in metilnimi estri v ekstra
deviških oljčnih oljih letnikov 2011, 2012 in 2013, pridelanih v Italiji
razmerje med vsoto
etilnih in vsoto metilnih
estrov
Slika 2 – Metilni estri, etilni estri, njihova vsota in razmerje med etilnimi in metilnimi estri v svežih
deviških oljčnih oljih letnik 2011, pridelanih v Sloveniji (primerjava svežih olj ter olj po enem oziroma
dveh letih skladiščenja pri sobni temperaturi)
110
111
ligstrozida ali oleuropeina do aldehidne ali hidroksi oblike. Tretja pot pa je antioksidativen
razpad, ki je posledica zaščite biofenolov proti škodljivim oksidativnim spremembam. Pretvorbe so postopne in spremljajo oljčno olje ves njegov življenski cikel. Vse dokler sekoiridoidi ne zreagirajo do svojih končnih oblik (aromatskih alkoholov tirosola in hidroksitirosola), so olja lahko senzorično bogata in skladna. Potrebno je poudariti, da ko se pretvorbena
pot bliža koncu, je vsebnost skupnih biofenolov še vedno relativno visoka, vendar pa je olje
takrat že pusto in antioksidativno šibko. Zato je pomembno določiti vsebnost vsake spojine posebej in ne le celokupne vsebnosti biofenolov.
Glede na zgoraj opisano starostno preoblikovanje biofenolov se nam je zdelo pomembno,
da se v okviru projekta oceni njihovo nihanje med skladiščenjem, tudi v odvisnosti od roka trajanja. Rezultati določanja biofenolov v oljih vzorčenih v okviru projekta so komentirani in prikazani v sledečem odstavku.
16,00
14,00
12,00
10,00
8,00
6,00
4,00
2,00
0,00
vsota metilnih in etilnih
estrov (mg/kg)
etilni estri (mg/kg)
sveže olje
metilni estri (mg/kg)
po 1 letu
razmerje med vsoto etilnih
in vsoto metilnih estrov
po 2 letih
Slika 4 – Metilni estri in etilni estri ter razmerje med etilnimi in metilnimi estri v ekstra deviških
oljčnih oljih letnika 2011, pridelanih v Italiji (primerjava svežih olj ter olj po enoletnem in dvoletnem
skladiščenju pri sobni temperaturi)
250,0
200,0
150,0
100,0
Biofenoli v oljčnem olju
Leta 2012 je bila objavljena Uredba Komisije (EU) 432/2012, ki določa pravila za uporabo
zdravstvenih trditev o različnih živilih. V primeru oljčnih olj se lahko koristnost polifenolov
(drugi izraz zanje je biofenoli) navaja s pomočjo trditve »Polifenoli v oljčnem olju prispevajo k varstvu krvnih maščob pred oksidativnim stresom«. Uredba prav tako navaja, da se trditev lahko uporablja samo za oljčno olje, ki vsebuje najmanj 5 mg hidroksitirosola in njegovih derivatov (npr. spojine oleuropeina in tirosola) na 20 g oljčnega olja. Da bi lahko zagovarjali trditev, bi potrošniku morali podati informacijo, da se lahko koristni učinek doseže
s približnim dnevnim vnosom 20 g oljčnega olja.
Ta trditev in s tem povezane določbe kaže na pomen polifenolov, ki so sekundarni metaboliti oljke, torej pretvorbeni produkti bolj kompleksnih spojin. V oljčnem olju so prisotni
lignani, flavonoidi in sekoiridoidi. Najbolj znani lignani oljčnih olj so pinorezinol, acetoksipinorezinol in hidroksipinorezinol, najbolj znana flavonoida sta luteolin in apigenin. Medtem
ko so tako lignani kot flavonoidi prisotni tudi v drugih živilih, kot je na primer vino, so sekoiridoidi značilnost oljčnih olj. Pretvorbene oblike dveh glavnih sekoiridoidov ligstrozida in
oleuropeina dajajo oljčnim oljem značilno aromo in okus.
Ligstrozid in oleuropein lahko pri sami predelavi oljk ali zaradi poškodovanih plodov vstopita v tri možne pretvorbeno-reakcijske poti. Prvi dve sta encimska ali kemijska pretvorba
112
50,0
0,0
sveže olje
OH-TYR + TYR (mg/kg)
po 1 letu
celokupni biofenoli (mg/kg)
po 2 letih
sekoiridoidi (mg/kg)
Slika 5 – Slovenska olja. Koncentracije tirosola in hidroksitirosola, sekoiridoidov (DMO-Agl-dA), (DMOAgl-dA)ox, O-Agl-dA, DML-Agl-dA, (DML-Agl-dA)ox, L-Agl-dA, O-Agl-A, L-Agl-A) in celokupnih asigniranih
biofenolov v začetnem stanju, po enem letu in po dveh letih
113
Na sliki 5 so prikazane koncentracije tirosola in hidroksitirosola, asigniranih sekoiridoidov
in celokupnih asigniranih biofenolov v začetnem stanju, po enem letu in po dveh letih v
slovenskih oljih. Medtem, ko so se koncentracije sekoiridoidov po dveh letih pomembno
zmanjšale, so se koncentracije končnih oksidativnih produktov tirosola in hidroksitirosola
povečale. Zato so se tudi koncentracije celokupnih asigniranih biofenolov po dveh letih le
znatno zmanjšale.
Koncentracije posameznih biofenolnih spojin, posebaj sekoiridoidov, se značilno razlikujejo glede na sorto oljke (slike 6, 7 in 8).
Določitev koncentracij posameznih biofenolnih spojin kaže na to, da nekatere biofenolne spojine (predvsem sekoiridoidi) prevladujejo v določeni sorti oljk in sicer DMO-Agl-dA,
DML-Agl-dA, L-Agl-dA v sorti “Istrska Belica”, DMO-Agl-dA v sorti “Leccino” in DMO-Agl-dA,
O-Agl-A v sorti “Maurino” (slike 6, 7 in 8).
Celokupne koncentracije biofenolov v slovenskih oljih se lahko razlikujejo na letni ravni (slika 9). Najvišje koncentracije se bile določene v oljih pridelanih leta 2012. To bi lahko bila
posledica ekstremnih vremenskih razmer, kot je bila suša v letu 2012.
450,0
400,0
80,0
L-Agl-A
TyrOH
L-Agl-A
Tyr
60,0
40,0
20,0
O-Agl-A
350,0
“Leccino”
“Istrska Belica”
DMO-Agl-dA
0,0
O-Agl-A
120,0
100,0
80,0
60,0
40,0
20,0
0,0
300,0
TyrOH
250,0
Tyr
200,0
DMO-Agl-dA
150,0
100,0
50,0
L-Agl-dA
O-Agl-dA
Lignani
“Maurino”
L-Agl-A
TyrOH
Tyr
60,0
40,0
O-Agl-A
20,0
DMO-Agl-dA
0,0
L-Agl-dA
O-Agl-dA
Lignani
DML-Agl-dA
Slika 6 – Koncentracije različnih biofenolnih spojin
določenih v svežem oljčnem olju sorte “Istrska
Belica”
80,0
L-Agl-dA
DML-Agl-dA
Slika 7 – Koncentracije različnih biofenolnih spojin
določenih v svežem oljčnem olju sorte “Leccino”
0,0
2011
2012
OH-TYR + TYR (mg/kg)
celokupni biofenoli (mg/kg)
2013
sekoiridoidi (mg/kg)
Slika 9 – Slovenska olja. Koncentracije tirosola in hidroksitirosola, sekoiridoidov (DMO-Agl-dA), (DMOAgl-dA)ox, O-Agl-dA, DML-Agl-dA, (DML-Agl-dA)ox, L-Agl-dA, O-Agl-A, L-Agl-A) in celokupnih asigniranih
biofenolov v svežem olju pridelanemu v letih 2011, 2012 in 2013
V italjanskih oljih so se koncentracije skupnih biofenelov tudi razlikovale na letni ravni kot
je to razvidno iz slike 10, medtem ko razlike v koncentracijah hidroksitirosola in tirosola niso
bile vidne. To je verjetno posledica dejstva, da polifenoli kot sta hidroksitirosol in tirosol ponavadi niso prisotni v svežih oljih, ampak se s časoma sintetizirajo s pomočjo kompleksne
fenolne hidrolize. Opazili smo, da so bile leta 2011 koncentracije fenolnih spojin v italijanskih oljih izrazito nizke, kar bi lahko bila posledica vremenskih dejavnikov.
O-Agl-dA
Lignani
DML-Agl-dA
Slika 8 – Koncentracije različnih biofenolnih spojin
določenih v svežem oljčnem olju sorte “Maurino”
114
115
VALORIZACIJA OLJA
IN TERITORIJA
300,0
250,0
5
200,0
150,0
5.1 PROIZVODNI PRAVILNIK OLJČNEGA OLJA »UELIJE«
100,0
Deželna Agencija za Razvoj Podeželja ERSA
50,0
0,0
2011
2012
OH-TYR + TYR (mg/kg)
celokupni biofenoli (mg/kg)
2013
sekoiridoidi (mg/kg)
Slika 10 – Italijanska olja. Koncentracije tirosola in hidroksitirosola, sekoiridoidov (DMO-Agl-dA), (DMOAgl-dA)ox, O-Agl-dA, DML-Agl-dA, (DML-Agl-dA)ox, L-Agl-dA, O-Agl-A, L-Agl-A) in celokupnih asigniranih
biofenolov v svežem olju pridelanemu v letih 2011, 2012, 2013
Na sliki 11 so prikazane koncentracije tirosola in hidroksitirosola, asigniranih sekoiridoidov
in celokupnih asigniranih biofenolov v začetnem stanju in po enem letu v italijanskih oljih.
Po pričakovanjih je iz slike razviden upad kompleksnih fenolov po enem letu.
250,0
Glavni pridelek gričevnatega sveta Furlanije Julijske krajine, Brd, Vipavske doline in Krasa je
vino, v manjši meri pa tudi oljčno olje. Površina zasajena z oljkami na tem območju meri
skoraj 600 ha, letno pa se poveča za približno 30-40 ha. Prisotne so avtohtone sorte, predvsem Belica, znana tudi na mednarodni ravni kot velika proizvajalka oljčnega olja z značilnim okusom. Večina pridelovalcev proizvaja visoko kakovostno olje z vrednostmi, ki so precej nižje od zakonsko omejenih, zato so se odločili, da ustvarijo blagovno znamko kakovosti ter določijo specifikacijo za izboljšanje in ohranjanje kakovosti proizvoda. Olje je srednjega do visokega cenovnega razreda, kar zagotavlja kmetom dober vir dohodka, potrošnikom pa zagotovilo kakovosti.
Sprejetje pravilnika lahko pozitivno vpliva na trajnostno rabo zemljišč z minimalnimi okoljskimi vplivi zaradi biološke in integrirane pridelave. Pravilnik spodbuja tudi zasaditev avtohtonih sort oljk na obravnavanem območju.
200,0
Uporaba blagovne znamke
150,0
Blagovna znamka »Uelije« se lahko uporablja za trženje oljčnega olja proizvedenega v skladu s proizvodnim pravilnikom.
100,0
Sorte oljk
50,0
0,0
sveže olje
OH-TYR + TYR (mg/kg)
po 1 letu
celokupni biofenoli (mg/kg)
po 2 letih
sekoiridoidi (mg/kg)
Slika 11 – Italijanska olja. Koncentracije tirosola in hidroksitirosola, sekoiridoidov (DMO-Agl-dA), (DMOAgl-dA)ox, O-Agl-dA, DML-Agl-dA, (DML-Agl-dA)ox, L-Agl-dA, O-Agl-A, L-Agl-A) in celokupnih asigniranih
biofenolov v začetnem stanju po enem letu in po dveh letih
116
Sorte oljk, ki se lahko uporabljajo za proizvodnjo olj »Uelije« so: Belica, Drobnica, Črnica in
Gorgazzo kot avtohtone sorte, Maurino, Frantoio, Leccino, Grignan kot tujerodne vrste. Pri
proizvodnji olja morajo omenjene sorte predstavljati najmanj 70% celote. Lahko se uporabljajo tudi sorte Buga, Carbona, Drobnica FJK, Monticola, Piasò, Rocca Bernarda in Simiaka.
Pri proizvodnji olja tipologije ‘krepko‘ je potrebno uporabiti vsaj 80% sorte Belica.
117
Območje pridelave
Oljke, ki se uporabljajo za proizvodnjo olja Uelije, morajo biti pridelane na naslednjem območju: pokrajina Trst, Videm, Gorica in Pordenone za območje Furlanije Julijske krajine, Goriška statistična in Obalno – Kraška regija v Sloveniji.
Gojitvene oblike
Za izboljšanje proizvodnje se priporoča visoka ali nizka polikonična vaza. Za zagotavljanje
zadostne izpostavljenosti sončni svetlobi mora biti gostota sajenja na ravnicah minimalno 6x3m na kultivar, na gričevnatih območjih z dobro izpostavljenostjo soncu pa je lahko 5x3m.
Obrezovanje je lahko spomladi, z ali brez uporabe mehanizacije, alternativo se lahko izvaja obrezovanje tudi poleti.
Pri novejših nasadih morajo avtohtone sorte predstavljati najmanj 60 – 70% vseh dreves.
Način obiranja in proizvodnja olja
Obira se lahko mehansko ali ročno, z uporabo mrež in orodja za ohranjanje naravnih značilnosti plodov. Pri obdobju obiranja se upošteva priporočila pristojnih svetovalnih služb.
Po obiranju je potrebno oljke hraniti v zabojih ali perforiranih škatlah v plasteh, ki ne presegajo 30 cm za obdobje, ki ni daljše od 48 ur (pri ročnem obiranju) in 24 ur (pri mehanskem obiranju).
Stiskalnica, ki se uporablja za predelavo, mora biti na območju, ki je zajeto v tem pravilniku (glej poglavje Območje pridelave) in mora imeti dovoljenje za poslovanje in predelavo
podjetjem.
Sistem mora imeti priročnik dobre prakse in izdelan HACCP.
Izvedeno mora biti pranje v vodi in odstranjevanje listov.
Ekstrakcijo je potrebno izvesti kontinuirano v 2-3 fazah pri temperaturi nižji od 27°C.
Značilnosti produkta
Ekstra deviško oljčno olje Uelije, ki je namenjeno prodaji, mora imeti izveden test senzoričnega ocenjevanja. Nadzori se bodo izvajali vsaj 2 - krat letno pri vsakem proizvajalcu (ob
stekleničenju in 6 mesecev po stekleničenju).
118
• Olje tipologije “Nežno”: Sadežnost zelena ali zrela,mediana ≥ 2,0, grenko ali pikantno mediana< 4,0
• Olje tipologije “Krepko”: Sadežnost zelena ,mediana ≥ 4,0 grenko ali pikantno mediana ≥
4,0
Ostali parametri:
• Kislost ≤ 0,3 (v ut%, izraženih kot oleinska kislina)
• Peroksidno število ≤ 12 (mmol O2/kg olja)
• K232: ≤ 2,00;
• K270: ≤ 0,15;
• Vsebnost hidroksitirosola in derivatov oleuropeina > 25 mg/100 g olja (v skladu z Uredbo Komisije. Navedena mora biti trditev »Koristen učinek se doseže z dnevnim vnosom
20 g ekstra deviškega oljčnega olja«.
• Navedeni morajo biti skupni polifenoli (na HPLC po metodi COI/T.20/Doc. n. 29)
Označevanje in predstavitev
Etiketa steklenice olja mora vsebovati:
• blagovno znamko »Uelije«
• naslov spletne strani: www.uelije.eu
• oznako tipologije izdelka (nežno ali krepko)
• leto proizvodnje
Dovoljena je uporaba temnih ali črnih steklenic (vsebnosti 50, 100, 250 in 500 ml) z zamaškom, ki preprečuje dolivanje olja.
Kontrola
Kontrolo bo izvajal uradni čezmejni panel, ki ga potrdi Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano Italije ali Nacionalno združenje pokuševalcev oljčnega olja Italije (COI).
Združenja oljkarjev morajo imeti register podatkov vseh proizvajalcev, ki uporabljajo blagovno znamko Uelije. Proizvajalec mora hraniti vso dokumentacijo o sledljivosti in dokazila o kakovosti olja in jo mora na zahtevo pokazati.
Za vsako proizvedeno serijo morajo biti registrirane naslednje informacije:
• Pričetek proizvodnje oljk
• Datum začetka in konca obiranja
• Donos olja v %
• Oznake glede ostankov sredstev proti škodljivcem, kot je predpisano v Pravilniku.
Potrebno je označiti številko serije ali serij (v primeru mešanic).
119
5.2 BLAGOVNA ZNAMKA UELIJE
Občina Brda
Nova blagovna znamka »Uelije« obuja tradicijo oljkarstva in našo skupno zavest o dragoceni dediščini, ki nam je bila zaupana, utrjuje ugled in prepoznavnost oljkarstva v širši okolici,
obenem pa tudi prepoznavnost samega področja, od koder izvira. Zaradi specifičnosti leg
in pridelave je osnovna vrednota olja njegova kakovost. Ročno obiranje oljk, hitra predelava oljk v oljčno olje, najsevernejša lega oljčnikov v Sredozemlju, so osnova za oljčno olje
vrhunske kakovosti. S sonaravnim pridelovanjem olja, ohranjanjem naravnega bogastva in
gojenjem naše dediščine bomo tudi prihodnjim rodovom zagotovili osnovo za dobro prihodnost na našem območju.
Razvili in zaščitili bomo enotno blagovno znamko »Uelije« in spodbujali sajenje avtohtonih
sort oljk. To je nujno potrebno tudi zaradi številnih zlorab, ki so vse bolj prisotne.
Cilj blagovne znamke je:
• graditi ugled znamke visoke kakovosti z največ dodane vrednosti;
• zagotavljati nadzor nad kakovostjo;
• povezati in k sodelovanju za skupno dobro pritegniti pridelovalce in ponudnike olja;
• z enotno grafično podobo bomo gradili prepoznavnosti in poistovetenje vseh pridelovalcev;
• obnoviti pozabljeno dediščino.
Olje pod znamko »Uelije« iz slovenskih in italijanskih Brd, Vipavske doline in Goriškega Krasa se uvršča v kategorijo Ekstra deviških oljčnih olj, zaradi:
• tehnologije predelave in
• kakovosti, ki jo olje dosega.
Posebnost ekstra deviškega oljčnega olja je v tem, da je pridobljeno neposredno iz oljk in
zgolj z mehanskimi postopki. Olje ni ne kemijsko in ne toplotno obdelano ter ne vsebuje nobenih dodatkov oz. aditivov. Splošno znano je, da so varovalni učinki ekstra deviškega oljčnega olja sledeči:
• je zelo lahko prebavljivo;
• omogoča boljše vsrkavanje vitaminov, zlasti vitamina E;
• je primerno za prehrano diabetikov in dojenčkov.
• spodbuja izločanje želodčnih sokov in žolča;
• zmanjšuje tveganje za nastanek: gastritisa, ulkusa želodca in dvanajsternika, žolčnih
kamnov, karcinoma na danki in bolezni srca in ožilja.
120
Konkurenčne prednosti olja »Uelije«
Ekstra deviško oljčno olje »Uelije« je oljčno olje višje kategorije, pridobljeno neposredno iz
oljk in zgolj z mehanskimi postopki. Oljke se obirajo ročno, z mrežami ali pripomočki. Pred
stiskanjem so oljke shranjene v hladnem prostoru. Oljke se predelujejo pri temperaturi, nižji od 27°C.
Glavne prednosti olja UELIJE, na katere smo najbolj ponosni, so:
• vrhunska kakovost in zelo poln okus,
• zelo nizka kislost in visoka vsebnost antioksidantov.
Zaradi skupnih učinkov vitamina E in polifenolov (antioksidantov) olje UELIJE zelo pozitivno in blagodejno vpliva na zdravje. Ugotovitve zadnjih raziskav in testiranj so pokazale, da
ima briško olje kislost okoli 0,30%, kar je veliko pod zgornjo mejo za označitev ekstra deviškega oljčnega olja (kjer je zahtevana kislost za to kategorijo po veljavni zakonodaji 0,8%).
K naštetim prednostim olja prispevajo naslednji dejavniki in okoliščine:
• Ugodni klimatski pogoji in naravne danosti (najsevernejša lega oljčnikov v Sredozemlju
in vpliv Sredozemlja, vpliv celinskega podnebja, veliko sonca in padavin).
• Nasadi so večinoma mladi in še niso v polni rodnosti.
• Ročno obiranje oljk (edini način, da se plod ne poškoduje in ne oksidira).
• Kratek čas od obiranja do predelave, ki je maksimalno 48 ur.
• Ustrezne in kontrolirane tehnologije.
121
5.3 STRATEGIJA TRŽENJA
Občina Brda
V okviru projekta UELIJE II je bila pripravljena tudi strategija trženja blagovne znamke »Uelije«, ki zajema vse potrebne informacije o oljčnem olju, ki spada pod to blagovno znamko, da bi se produkt pravilno tržil. Tako je v strategiji predstavljeno vse od izhodišč za blagovno znamko »Uelije«do strateških opredelitev poslanstva in vizije ter razvoja blagovne
znamke, vključno s cilji. V strategiji so predstavljene tudi podrobnosti, tako samega produkta (sorte oljk za pridelavo olja »Uelije«, ciljne skupine, prodajni program, konkurenčne prednosti, kakovost in kontrola kakovosti), kot tudi identiteta blagovne znamke, vključno s celostno grafično podobo, prepoznavnostjo znamke in komunikacijskim konceptom. Predstavljene so prodajne poti in kanali, komunikacijska orodja ter pozicioniranje in vrednotenje blagovne znamke.
Strategija trženja je v primeru blagovne znamke »Uelije« eden od pomembnejših dokumentov, saj je v njej zapisano vse, kar mora vedeti tako proizvajalec, ki proizvaja pod to
blagovno znamko, kot tudi prodajalec, da bi končnemu porabniku čim bolj približal oljčno olje.
VKLJUČENOST TERITORIJA
Deželna Agencija za Razvoj Podeželja ERSA, Videmska univerza
6
6.1 INFORMACIJE V PROIZVODNI VERIGI
Oljkar čezmejnega območja Furlanije Julijske krajine in Goriške, ki svoje olje proizvaja pod
blagovno znamko »Uelije«, je ”mlad“ podjetnik, ne z vidika let, temveč zaradi sposobnosti osvajanja inovativnih tehnik obdelave in upravljanja oljčnega nasada, saj se je oljkarstvo
ponovno uveljavilo šele v začetku osemdesetih let (1985). Danes je v Furlaniji Julijski krajini približno 400 ha in na Goriškem 200 ha oljčnih nasadov. V preteklosti, pred veliko pozebo leta 1929, ki je zatrla oljkarstvo na območju, vključenem v projekt UELIJE, so bili oljčni
nasadi prisotni na vseh gričevnatih območjih Furlanije Julijske krajine, Brd in Vipavske doline, ne pa tudi na Krasu in gričih Maniaga. Zagotovo ni šlo za kmetovanje v specializiranih
urejenih nasadih z ločenimi sortami, temveč so bila posamična oljčna drevesa pomešana
z drugimi kulturami.
Oljka je kultura, ki se je pred kratkim ponovno uveljavila na tem območju s prvimi nasadi
v Brdih, v začetku osemdesetih let, (25 oljk), konec osemdesetih še v Furlaniji Julijski krajini, ko je ERSA predstavila načrt za oživljanje oljčnih nasadov, ki so ga izvajali v dveh smereh:
• zbiranje avtohtonega materiala na območju regije,
• ureditev predstavitvenih eksperimentalnih oljčnikov na kmetijah v različnih krajih pokrajine.
Rezultat te aktivnosti je kolekcijski nasad z avtohtonim materialom Kmetijskega zavoda
Furlanije “Paolino d’Aquileia” v Čedadu (I.S.I.S. di Cividale del Friuli “Paolino d’Aquileia”). Zasajen je bil leta 1991, sestavljalo pa ga je približno 20 akcesij, ki so bile raziskane, katalogizirane, opisane in objavljene v brošuri “Oljka v zgodovini, krajini ter gospodarstvu na območju slovenskih in italijanskih Brd: ohranitev in razvoj”, ki predstavlja osnovo za čezmejno oljkarstvo.
Sočasno je bilo zasajenih približno 50 oljčnikov z avtohtonimi sortami, kot sta Belica in Gorgazzo, skupaj s sortami iz Umbrije in Toskane: Leccino, Maurino, Grignan, Pendolino, Franotio, Leccio del Corno, ki so lahko dostopne. Oljčniki so zasajeni po celotni pokrajini Furlanije Julijske krajine, celo na območjih, ki niso najbolj primerna za oljkarstvo. In ravno zaradi tega so te sorte zelo pomembne za poglobljeno študijo primernosti območja za gojenje oljk. Zelo pomemben dokument je zemljevid primernosti območja Furlanije Julijske
krajine za oljkarstvo.
122
123
Poleg eksperimentalnih aktivnosti se je za zelo pomembno izkazala tehnična podpora, tako glede izbire območja zasaditve, kot tudi glede najprimernejših načinov obdelave, pri
določitvi specifičnih izobraževalnih vsebin in širjenju znanja.
ERSA je že od samega začetka razvoja oljkarstva na območju organizirala tehnična srečanja namenjena splošni javnosti, sadjarjem, kmetovalcem, oljkarjem, ljubiteljem in potrošnikom. Predavatelji so bili strokovnjaki s področja oljkarstva, tako iz Italije kot iz tujine, kjer je
oljkarstvo prisotno že stoletja.
Projekt UELIJE je zelo veliko prispeval k širjenju znanj in vedenj, omogočil je usposabljanja,
izboljšal je »know-how« čezmejnih oljkarjev, saj je pri aktivnostih sodelovalo veliko število najboljših strokovnjakov, univerzitetnih profesorjev in organizacij ekspertnih pokuševalcev oljčnega olja.
Oljar najverjetneje nosi največjo odgovornost v celotnem procesu od oljke do olja. V Furlaniji Julijski krajini in na Goriškem ni bilo v obdobju začetka projekta nobenega kvalificiranega oljarja, zato so oljke proizvedene na tem območju vozili v oljarne v Bassano del Grappa
ali v Koper. Leta 1985 so odprli prve oljarne v Trstu, Dolini, Ragogni, Čedadu, itd. Danes imamo v Furlaniji Julijski krajini 7 oljarn, na Goriškem pa 2, ki delujejo za zunanje odjemalce. Deset oljarn deluje za lastno uporabo, najpomembnejši sta v Canevi in Faedisu.
Nivo usposobljenosti oljarjev in zaposlenih v oljarni je zelo zadovoljiv. K temu so pomembno prispevala tudi srečanja, organizirana v okviru projekta UELIJE, ki so jih vodili
vrhunski strokovnjaki s področja oljkarstva. Udeležba je bila vedno odlična.
Med oljkarji in oljarji se je v teh letih razvil vse tesnejši odnos, saj jih združuje isti cilj, to je
oljčno olje vrhunske kakovosti.
Ena od glavnih kritičnih točk proizvodnje olja je čas med obiranjem in stiskanjem oljk. Za
zagotavljanje visoke kakovosti olja mora biti ta čas čim krajši, kar zahteva načrtno in usklajeno delovanje med oljkarjem in oljarjem.
V polnilnici se izvaja polnjenje olja v steklenice. Manjši proizvajalci se seveda poslužujejo
storitev polnjenja v oljarni, kjer je na razpolago linija za stekleničenje, v redkih primerih pa
imajo proizvajalci lastno polnilnico. Gre predvsem za velike kmetije.
Proizvajalci oljčnega olja v Furlaniji Julijski krajini in na Goriškem proizvajajo olja, ki spadajo
v kategorijo ekstra deviških oljčnih olj, olja so sadežna in jih lahko umestimo v dve tipologiji: »nežno« in »krepko«. Pomembno vlogo ima sorta Belica, ki je vedno bolj prisotna v novih oljčnih nasadih. Proizvaja oljčno olje značilnega okusa z notami paradižnika in artičok,
124
olje Belice ima visoko vsebnost skupnih polifenolov v primerjavi z drugimi sortami. Belico
se stekleniči kot sortno olje, lahko se jo uporablja v mešanicah, v tako imenovanem “blend-u”. V manjših količinah v mešanici ga lahko uvrščamo v kategorijo »nežno«, v večjih količinah pa v kategorijo »krepko«.
Z vidika prezentacije lahko zatrdimo, da je izgled končnega produkta na zelo visoki ravni.
Steklenice so temne, prostornine 100 ml, 250 ml ali 500 ml, z zamaškom za preprečevanje
dolivanja. Običajno so v posamični embalaži, lahko pa po tri ali šest steklenic. Celotna grafična podoba, etiket, darilne embalaže in obešanke, je bila izdelana v okviru projekta.
Zaradi zasajevanja vedno novih oljčnih nasadov in letnega povečanja proizvodnje je končnim potrošnikom, lokalnim prebivalcem in turistom na voljo vedno večja količina lokalno
proizvedenega oljčnega olja, ki ga lahko kupijo neposredno od proizvajalcev. Turisti in lokalno prebivalstvo spadajo v kategorijo zahtevnih potrošnikov, saj imajo veliko znanja in
informacij o kvalitativnih začilnostih olja, zato so sposobni prepoznati in zaznati okuse in
vonj, ki karakterizira olje proizvedeno na projektnem območju.
Proizvodni pravilnik predvideva veliko število kontrol različnih proizvodnih parametrov, kar
je zagotovilo, da je končni izdelek pod blagovno znamko UELIJE visoke kakovosti. Zagotavlja sledljivost, od oljkarja do končnega potrošnika. Zaradi tega so proizvodni stroški višji od
drugih proizvodenj. Posledično je višja tudi cena, ki je v povprečju med 15 in 20€/l, vendar
je tudi kakovost precej višja od konkurence.
6.2 INFORMACIJE ZA POTROŠNIKE
Kljub dobro znanim pozitivnim lastnostim oljčnega olja potrošniki, tudi iz Italije, ki je domovina oljčnega olja, v nasprotju s splošnim prepričanjem ne poznajo popolnoma tega izdelka oziroma ne dovolj, da bi pravilno izbirali med izdelki različne kakovosti, zato pogosto izbirajo na osnovi cene, ki posledično pomeni nizko kakovost.
V okviru projekta UELIJE II smo veliko pozornost namenili aktivnostim promocije pokušanja
ekstra deviškega oljčnega olja na srečanjih, predstavitvah in konferencah.
V nekaterih primerih so lahko potrošniki pokušali olja skupaj s profesionalnimi pokuševalci
oljčnega olja med uradnimi senzoričnimi analizami in primerjali svoja zaznavanja z njihovimi. Predvsem v začetku pokušanja so se zaznavanja potrošnikov in profesionalnih pokuševalcev zelo razlikovala, zato smo potrošnikom v nadaljevanju poskušali razložiti razlike med
različnimi olji.
125
Potrošniki so najprej pokušali oljčno olje najvišjega cenovnega razreda iz trgovine in oljčno
olje z izjemnimi karakteristikami. Po pričakovanjih so potrošniki instinktivno usmerili svoj izbor na olje slabše kakovosti, enostavno zato, ker so bili okusa bolj vajeni. Na tej točki smo
jim razložili razliko med aromo in okusom obeh oljčnih olj, kar je omogočilo, da so pri olju
najvišje kakovosti zaznali grenkobo in pikantnost v povezavi s prisotnostjo antioksidantov
ter primerjali svoje zaznave z oljem iz trgovine. Postopoma je večina potrošnikov dojela razlike in se zavedala, da je njihov prvotni izbor pogojevala “navajenost” na okus.
Te aktivnosti so naletele na velik odziv in uspeh, kar dokazuje dejstvo, da so se potrošniki
dogodkov udeleževali vedno znova, nekateri pa so se celo udeležili tečajev pokušanja oljčnih olj.
Aktivnosti izobraževanja potrošnikov smo izvajali tudi v osnovnih šolah, kjer so učenci četrtih in petih razredov pokušali dve različni oljčni olji, enega z napakami in drugega najvišje kakovosti. Potem ko smo pokušino ponovili čez eno leto, smo ugotovili, da so otroci takoj vedeli, katero je olje z napakami in celo prepoznali napake.
To aktivnost smo izvajali v velikem številu šol po celotni regiji, izkazala se je za zelo uspešno, tako z vidika učencev, kot tudi njihovih učiteljev, ki so pogosto pokazali interes, da bi v
naslednjih letih aktivnost ponovili.
Potrebno je poudariti, da večina olj visokega cenovnega razreda iz trgovine izkazuje napake zaradi “pregrevanja”, ki izhaja iz fermentacije oljk, ki so bile pred stiskanjem skladiščene
dlje časa. Okus, ki ga oljkam daje fermentacija, nekoliko spominja na okus oljk iz slanice, ki
ga potrošniki dobro poznajo in so prepričani, da je to pravi okus oljk.
Pomembna aktivnost izobraževanja potrošnikov je bilo tudi informiranje glede navedb na
etiketah olj. Zveni nenavadno, a potrošniki se le redko posvetijo napisom “mešanica oljčnih
olj iz Skupnosti”, “mešanica oljčnih olj, ki nimajo porekla v Skupnosti” ipd. Pogosto so prepričani, da je vsak izdelek, polnjen v Italiji, tudi v celoti italijanskega porekla.
Naslednja navedba na etiketi, ki jo pogosto spregledajo, je rok uporabe. Na srečanjih se je
pokazalo, da potrošniki glede tega niso dobro obveščeni.
Splošne ugotovitve po koncu aktivnosti so bile, da je večina potrošnikov spremenila svoje
nakupovalne navade potem, ko so spoznali senzorične značilnosti olj.
Gre za pomemben korak, saj višja senzorična kakovost pomeni tudi višjo kakovost glede
hranilnih vrednosti, zato izbira oljčnega olja višje kakovosti za potrošnike pomeni tudi prispevek k izboljšanju zdravja.
126
Olio d’ oliva
UELIJE II - OLIO D’OLIVA:
IL SIMBOLO DELLA QUALITÀ NELL’AREA
TRANSFRONTALIERA
were stored for a long time before pressing. The taste that fermentation gives to the olive is
reminiscent of the taste of olives from brine that consumers know well, and they are therefore confident that this is the true taste of olives.
An important activity of consumer education is giving information about the indications
on oil labels. It may sound strange but consumers rarely pay attention to the indications
saying “blend of Community olive oils”, “blend of non-Community olive oils”, etc. They are
often convinced that every product that is packed in Italy is of fully Italian origin.
The other indication on the label that is often overlooked is the expiration date. At meetings, it became evident that consumers are not well informed in this regard.
General conclusions at the end of the activities were that the majority of consumers
changed their shopping habits once they discovered the sensory characteristics of oils.
This is an important step, because higher sensory quality means also higher nutritional
quality, and therefore the choice of a higher quality olive oil also means a contribution to
health improvement for consumers.
KAZALO / INDICE / CONTENTS
Predstavitev projekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razvoj projekta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Partnerji in njihove aktivnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5
6
7
Presentazione del progetto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sviluppo del progetto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . I partner e le loro attività . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
10
11
Project presentation . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Olive oil industry development . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . The partners with a short description of activities . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13
14
15
UELIJE II - OLJČNO OLJE
SIMBOL KAKOVOSTI V ČEZMEJNEM PROSTORU
1. ZNAČILNOSTI OBMOČJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
1.1 PRIMERNOST OBMOČJA Furlanije-julijske krajine ZA OLJKARSTVO . . . . . . . 19
Deželna Agencija za Razvoj Podeželja ERSA
Namen . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Metodološka merila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zemljevid primernosti območja za pridelavo oljk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
19
26
30
1.2 PROMERNOST KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ ZA OLJČNIKE ŠTUDIJA OBMOČJA JUGOZAHODNE SLOVENIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32
Univerza v Novi Gorici
Izvleček . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Cilji raziskave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Viri podatkov in metode dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 348
32
32
33
349
Rezultati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44
49
1.3 DRUŽBENO – EKONOMSKA ŠTUDIJA NA OBMOČJIH PRIDELAVE IN
PREDELAVE OLJK TER OLJČNEGA OLJA NA ČEZMEJNEM OBMOČJU . . . . . . . . . . . . . . 50
2.2 Dejanja za ohranjanje biodiverzitete . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 102
Deželna Agencija za Razvoj Podeželja ERSA
Zasaditev oljčnega nasada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pred zasaditvijo oljčnega nasada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Aktivnosti pred zasaditvijo oljčnega nasada . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Nasad . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Redna obdelava . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Končne opombe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. Študija in ohranjanje avtohtonega
rastlinskega materiala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 54
54
55
55
56
56
350
93
96
99
Deželna Agencija za Razvoj Podeželja ERSA
3. POSEGI ZA DOSEGANJE KVALITETE NA TERITORIJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103
3.1 ČEZMEJNI PANEL ZA OCENJEVANJE KVALITETE OLJ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 103
Deželna Agencija za Razvoj Podeželja ERSA,
Labs d.o.o. - Inštitut za ekologijo, oljčno olje in kontrolo
3.2 OD OLJK DO OLJA: POTREBNA STROJNA OPREMA ZA PREDELAVO . . . . . . . . . . . . . . . 104
59
2.1 OPIS KULTIVARJEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
2.1.1 OPIS KULTIVARJEV NA ITALIJANSKEM ČEZMEJNEM OBMOČJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . AIPO – Medregionalno združenje oljkarjev
59
Analiza avtohtonih sort . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sorta SEGALINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sorta PADANINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sorta TONDA DI VILLA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sorta BELVEDERE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sorta GHIACCIOLA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sorta NOSTRANA DI BRISIGHELLA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sorta RASARA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 59
61
63
65
67
69
71
73
75
2.1.2 OPIS KULTIVARJEV NA SLOVENSKEM ČEZMEJNEM OBMOČJU . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . KGZS – Zavod GO
76
Akcesija BIL-1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Akcesija GCE-1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Akcesija NN Zvonko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Analiza Avtohtonih Sort . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 76
Buga (sinonim Črnica, Briška črnica) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 78
Akcesija HRU-1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 81
Akcesija VKO-2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84
Briška Drobnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 87
Istrska Belica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90
I.S.I.S. “P. d’Aquileia”, Občina Brda, ŠC Biotehniška šola
Podatki o aktivnostih oljarne . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104
Oprema na Dobrovem in v Višnjeviku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
Didaktična oljarna – s kulturo oljčnih olj v šole in vrtce . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 107
4. ŠTUDIJE IN RAZISKAVE OLJČNEGA OLJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109
Videmska univerza, Labs d.o.o. - Inštitut za ekologijo, oljčno olje in kontrolo
4.1 KEMIČNE LASTNOSTI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109
Metilni in etilni estri maščobnih kislin v oljčnem olju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 109
Biofenoli v oljčnem olju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 112
5. VALORIZACIJA OLJA IN TERITORIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
5.1 PROIZVODNI PRAVILNIK OLJČNEGA OLJA »UELIJE« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
Deželna Agencija za Razvoj Podeželja ERSA
Uporaba blagovne znamke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sorte oljk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Območje pridelave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Gojitvene oblike . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Način obiranja in proizvodnja olja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Značilnosti produkta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 117
117
118
118
118
118
351
Označevanje in predstavitev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
Kontrola . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 119
Risultati . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 154
Bibliografia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159
5.2 BLAGOVNA ZNAMKA UELIJE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 120
1.3 STUDIO SOCIO-ECONOMICO NELLE AREE VOCATE ALLA
PRODUZIONE DI OLIVO e oLIO, DELL’AREA TRANSFRONTALIERA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 160
Občina Brda
Konkurenčne prednosti olja »Uelije« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 121
5.3 STRATEGIJA TRŽENJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 122
Občina Brda
6. VKLJUČENOST TERITORIJA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123
Deželna Agencija za Razvoj Podeželja ERSA, Videmska univerza
6.1 INFORMACIJE V PROIZVODNI VERIGI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 123
6.2 INFORMACIJE ZA POTROŠNIKE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 125
1. AMBIENTE E TERRITORIO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129
1.1 VOCAZIONE OLIVICOLA DEL TERRITORIO
DEL FRIULI VENEZIA GIULIA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129
Agenzia regionale per lo sviluppo rurale ERSA
Finalità . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Criteri metodologici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Carta della vocazione del territorio alla coltivazione dell’olivo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Bibliografia . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 129
129
136
140
1.2 VOCAZIONE OLIVICOLA DEL TERRITORIO DELLA
SLOVENIA SUD-OCCIDENTALE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142
352
Agenzia regionale per lo sviluppo rurale ERSA
Realizzazione di un impianto olivicolo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pre impianto di un oliveto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Operazioni preliminari all’impianto di un oliveto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Impianto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Lavorazioni ordinarie . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Note finali . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 164
165
165
166
166
166
2. Studio e conservazione del materiale
vegetale autoctono . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169
2.1 DESCRIZIONE DELLE CULTIVAR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169
2.1.1 DESCRIZIONE DELLE CULTIVAR DELL’AREA TRANSFRONTALIERA ITALIANA . . . . . . . 169
UELIJE II - OLIO D’OLIVA: IL SIMBOLO DELLA QUALITÀ
NELL’AREA TRANSFRONTALIERA
Università di Nova Gorica
Riassunto . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142
Scopi della ricerca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 142
Origine dei dati e metodi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 143
Associazione Interregionale Produttori Olivicoli AIPO
Analisi delle varietà autoctone . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Varietà SEGALINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Varietà PADANINA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Varietà TONDA DI VILLA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Varietà BELVEDERE . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Varietà GHIACCIOLA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Varietà NOSTRANA DI BRISIGHELLA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Varietà RASARA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Considerazioni conclusive . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 169
171
173
175
177
179
181
183
185
2.1.2 DESCRIZIONE DELLE CULTIVAR DELL’AREA TRANSFRONTALIERA SLOVENA . . . . . . 186
Istituto agricolo forestale di Nova Gorica KGZS, Zavod GO
Analisi delle varietà autoctone . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 186
Buga (sinonimi Črnica, Briška Črnica) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 188
Accesso HRU-1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 191
Accesso VKO-2 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 194
Briška Drobnica . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197
Bianchera istriana . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 200
353