1. No category

OBCINA DOMZALE
ZUPAN
Stevilka:
Datum:
¥
()[J j_ - J2.- / JjJ J
;z_ Ce -
OBCINSKEMU
C))__.
s-
A.(J A. J
SVETU
OBCINE DOMZALE
ZADEVA:
PREDLOG
DOMZALE
in
PREDLOG
DOMZALE
ODLOKA 0 PRORACUNU
OBCINE
ZA LETO 2015 - druga obravnava
ODLOKA 0 PRORACUNU
OBCINE
ZA LETO 2016 - druga obravnava
NAMEN:
Pregled in obravnava proracuna ter sprejem pravne podlage za
njegovo izvrsevanje
PRAVNA PODLAGA:
Zakon 0 javnih financah (Ur. list RS, st. lI111-UPB4, 14113
UPB4p in 101113), Zakon 0 financiranju obcin (Ur. list RS, st.
123/06-ZFO-1, 57/08-ZFO-IA in 36/2011-ZFO-1B), Statut Obcine
Domzale (Ur. vestnik Obcine Domzale, St. 9111-UPB2) in
Poslovnik Obcinskega sveta Obcine Domzale (Ur. vestnik Obcine
Domzale, St. 2112-UPB2)
PREDLAGATELJ:
Toni DRAGAR, zupan
POROCEV ALCA:
Toni DRAGAR, zupan
mag. Marjeta Podpeskar Omahen, vodja Oddelka za finance in
gospodarstvo
FINANCNE
POSLEDICE:
V letu 2015 financiranje 32.779.608 EUR proracunske porabe
(31.944.608 EUR odhodkov in 835.000 EUR izdatkov) iz
nacrtovanih prihodkov v visini 27.629.858 EUR. Nacrtovan
primanjkljaj v visini 5.149.750 EUR nacrtujemo pokriti z
denamimi sredstvi na racunih na dan 1.1.2015. Proracun za leto
2015 je uravnotezen.
V letu 2016 financiranje 28.983.620 EUR proracunske porabe
(28.148.620 EUR odhodkov in 835.000 EUR izdatkov) iz
nacrtovanih prihodkov v visini 25.354.211 EUR. Nacrtovan
primanjkljaj v visini 3.629.410 EUR nacrtujemo pokriti z
denamimi sredstvi na racunih na dan 1.1.2016. Proracun za leta
2016 je uravnotezen,
-15-
OBRAZLOZITEV:
I. Uvod
Pri nacrtovanju javnofinancnih prihodkov v letu 2015 in 2016 smo bili prvic sooceni z
obcutnim zrnanjsanjem dohodnine, kar je in bo posledicno vplivalo tudi na nacrtovanje
javnofinancnih odhodkov v naslednjih dveh letih. Zaradi zagotovitve dolgorocne vzdrznosti
obcinskih javnih financ je bilo in bo potrebno zmanjsevanje odhodkov na vseh segmentih,
kjer le-ti niso zakonsko doloceni. Izpad investicijskih transferov s strani drzave ter kljucnega
prihodkovnega vira, dohodnine, bomo morali nadomestiti z nedavcnimi prihodki.
Obcina Domzale je trend upadanja dohodnine uspesno blazila zaradi narascanja stevila
prebivalcev v obcini, ki je bil v zadnjih letih vseskozi pozitiven. Znizevanje sredstev za
investicije s strani drzave smo uspesno nadomestili s kandidiranjem za evropska sredstva ter z
drugimi davcnimi prihodki (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljisca).
V nadaljevanju so predstavljene spremembe med prvo in drugo obravnavo proracuna Obcine
Domzale na nivoju Bilance prihodkov in odhodkov, Racuna financnih terjatev in nalozb ter
Racuna financiranja. V locenem gradivu so v tabelaricnem delu splosnega in posebnega dela
proracuna Obcine Domzale podrobneje predstavljene spremembe prihodkov in odhodkov.
II. Spremembe
med prvo in drugo obravnavo za leto 2015
V naslednji tabeli prikazujemo spremembe med obravnavama za leto 2015:
V EUR
PRORAClJN 2@)5 PR<OMCUN2015
-1.0BR.
-II.OBR.
Naziv
2
1
A. BILANCA
PRIHODKOV
Indeks 3/2
4
3
IN ODHODKOV
PRIHODKI
28.077.518
27.629.858
98
ODHODKI
31.388.025
31.944.608
102
Proracunski pnmanikliai / presezek
-3.310.506
-4.314.750
B. RACUN FINANCNIH
TERJA TEV IN NALOZB
PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA
KAPIT ALSKIH DELEZEV
0
0
0
DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPIT ALSKIH DELEZEV
0
0
0
Skupni presezek / primanjklja]
-3.310.506
-4.314.750
835.000
835.000
C. RACUN FINANCIR,,\NJA
ODPLACILA DOLGA
ZADOLZEV ANJE
0
-4.145.506
Celotni prese.zek / prlmanjkljaj
0
100
0
-5.149.750
Bilanca prihodkov in odhodkov
Odhodki so med obravnavama povecali za 2% in znasajo 31.944.608 EUR, prihodki pa so se
med obravnavama zmanjsali za 2% in znasajo 27.629.858 EUR. V locenem gradivu Odlok 0
Proracunu obcine Domzale za leto 2015 so v tabelaricnern delu splosnega in posebnega dela
proracuna nominalno pojasnjena odstopanja med prvo in drugo obravnavo. Na odhodkovni
strani proracuna je posledica za povecanje proracunskih postavk v letu 2015, predvsem
vkljucitev prenesenih pogodbenih obveznosti iz leta 2014.
-16-
V tabelaricnem delu proracuna Obcine Domzale za leto 2015 (posebna brosura) sta prikazani
dye vrsti sprernemb, ki sta vplivali na koncen znesek sredstev na proracunski postavki:
v koloni (4) so prikazani zneski, ki bodisi zmanjsujejo bodisi povecujejo proracunsko
postavko. Skupna vsota zmanjsanj odhodkov iz tega naslova znasa 961.273 EUR
v koloni (5) so prikazani zneski prenesenih pogodbenih obveznosti iz leta 2014, ki
povecujejo proracunske postavke v letu 2015. Gre za ze sklenjene pogodbe oz.
narocilnice iz leta 2014, ki bode realizirane v letu 2015. Te obveznosti povecujejo
nacrtovane odhodke v visini 1.517.856 EUR. Glavnina teh odhodkov ima investicijski
znacaj (1.334.689 EUR).
Ob upostevanju nacrtovanih prihodkov
proracunski primanjkljaj 4.314.750 EUR.
III
odhodkov
za leto 2015 znasa nacrtovani
Racun financnih terjatev in nalozb
V letu 2015 v racunu financnih nalozb in terjatev ne nacrtujemo niti prejemkov niti izdatkov.
Nacrtovani skupni primanjkljaj zanasa 4.314.750 EUR.
Racun financiranja
V letu 2015 ne nacrtujemo novega zadolzevanja. Zaradi odplacila glavnic dolgorocnih
kreditov najetih posojil v preteklih letih nacrtujemo izdatke visini 835.000 EUR, ki se med
obravnavama niso spreminjali.
Ob upostevanju nacrtovanih prihodkov in odhodkov ter prejemkov in izdatkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, racuna financnih terjatev in nalozb ter racuna financiranja, v letu
2015 nacrtujemo celotni primanjkljaj v visini 5.149.750 EUR, ki ga nacrtujemo pokriti z
denamimi sredstvi na racunih na dan 1.1.2015. Proracun za leto 2015 je tako uravnotezen.
III.Spremembe
med prvo in drugo obravnavo za leto 2016
V naslednji tabeli prikazujemo spremembe med obravnavama za leto 2016.
VEUR
A. BILANCA PRIHODKOV
Naziv
PRORACUN
2016 - T. ORR.
PR.ORACUN
2016 - II. ORR.
Indeks
I
2
3
4
312
IN ODHODKOV
PRIHODKI
25.526.871
25.354.211
99
ODHODKI
31.293.165
28.148.620
90
-5.766.294
-2.794.410
Proracunski
primanjkliaj
/ presezek
B. RAC:UN FINANC:NIH TERJATEV
IN NALOZB
PREJETA VRACILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH
DELEZEV
0
0
0
DANA POSOJILA IN POVECANJE KAPIT ALSKIH DELEZEV
0
0
0
-5.766.294
-2.794.410
835.000
835.000
100
0
0
0
Skupni presezek / primanjkljaj
C. RAC:UN FINANCIRANJA
ODPLACILA DOLGA
ZADOLZEVANJE
-6.601.294
Celotni presezek / primanj kljaj
-17-
-3.629.410
Bilanca prihodkov in odhodkov
Odhodki so se med obravnavama zmanjsali za 10% in znasajo 28.148.620 EUR, prihodki pa
so se med obravnavama zmanjsali za 1% in znasajo 25.354.211 EUR.
Ob upostevanju nacrtovanih prihodkov
proracunski primanjkljaj 2.794.410 EUR.
in odhodkov
za leto 2016
znasa nacrtovani
Racun financnih terjatev in nalozb
V letu 2016 v racunu financnih nalozb in terjatev ne nacrtujemo niti prejemkov niti izdatkov.
Nacrtovani skupni primanjkljaj zanasa 2.794.410 EUR.
Racun financiranja
V letu 2016 ne nacrtujerno novega zadolzevanja. Zaradi odplacila glavnic dolgorocnih
kreditov najetih posojil v preteklih letih nacrtujemo izdatke visini 835.000 EUR, ki se med
obravnavama niso spreminjali.
Ob upostevanju nacrtovanih prihodkov in odhodkov ter prejemkov in izdatkov iz bilance
prihodkov in odhodkov, racuna financnih terjatev in nalozb ter racuna financiranja, v letu
2016 nacrtujemo celotni primanjkljaj v visini 3.629.410 EUR, ki ga nacrtujemo pokriti z
denarnimi sredstvi na racunih na dan 1.1.2016. Proracun za leto 2016 je tako uravnotezen.
IV. Dodatne priloge glede na prvo obravnavo
Gradivu je prilozen zupanov memorandum, v katerem so predstavljene predpostavke razvoja
obcine za obe proracunski leti.
V posebni prilogi smo se opredelili do vseh pripomb in predlogov svetnikov, ki so jih podali
pri prvi obravnavi predloga proracuna Obcine Domzale za leti 2015 in 2016.
Zaradi zakonskih dolocb in celovitejsega pregleda nad obcinskimi javnimi financami so v
drugi obravnavi za obe leti prilozeni tudi financni nacrti vseh neposrednih proracunskih
uporabnikov obcinskega proracuna.
Gradivu je prilozen tudi seznam prenesenih pogodbenih obveznosti (narocilnice, pogodbe), ki
se prenasajo v izvrsitev v letu 2015 in povecujejo proracunske postavke v proracunu Obcine
Domzale za leto 2015.
-18-
PREDLOG
SKLEPOV:
1. Obcinski svet Obcine Domzale sprejme Odlok
leto 2015.
0
proracunu
Obcine Domzale za
2. Obcinski svet Obcine Domzale sprejme Odlok
leto 2016.
0
proracunu
Obcine Domzale za
3. V Uradnem vestniku Obeine Domzale se objavi besedilo Odloka 0 proracunu
Obcine Domzale za leto 2015 in tabelaricni del splosnega in posebnega dela
proracuna ter obrazlozitve posebnega dela proracuna.
4. V Uradnem vestniku Obeine Domzale se objavi besedilo Odloka 0 proracunu
Obcine Domzale za leto 2016 in tabelaricni del splosnega in posebnega dela
proracuna ter obrazlozitve posebnega dela proraeuna,
-19-
OBCINA DOMZALE
Prostor zatfovoljnifi Ijudi
PRORACUNSKI MEMORANDUM OBCINE DOMZALE ZA
OBDOBJE 2015 - 2016
->
\ Toni Dragar
vine Domzale
-20-
Uvod
Obcina Domzale po svoji legi sodi v osrednjeslovensko
statisticno
regijo. Njena
geografska lega je severovzhodni
del Ljubljanske kotline na stieiSeu intenzivnih
prometnih tokov. Njeno ozemlje se razteza na 72,3 km2 povrsine. Po povrsini se med
slovenskimi obcinami uvrsca na 98. mesto. Zajema 50 naselij, 13 krajevnih skupnosti in
po velikosti ozemlja sodi med manjse obcine, Predstavlja Ie 0,36% vsega ozemlja
Slovenije. Leta 2014 je stela obcina 34.753 prebivalcev in 1,69% vsega prebivalstva
Slovenije. Obcina Domzale je demografsko in z vidika poseljenosti ena vecjih slovenskih
obcin. Ob visokem naravnem in priselitvenem
prirastu ter indeksom staranja pod
drzavnim poprecjern, se stevilo prebivalcev vztrajno povecuje. Dejavniki, ki vplivajo na
vecjo poseljenost so predvsem ugodni naravni pogoji, kakovostni pogoji bivanja in
druzbene razmere ter ugodna geografska lega, predvsem dobre prometne povezave,
blizina Slovenske prestolnice in blizina letalisca [ozeta Pucnika Ljubljana.
Ta be Ia 1: 0 snovm po at
Povrslna:
St. prebivalcev:
Gostota prebivalstva:
St. krajevnih skupnosti:
St. naselij:
Pokrivnost in raba tal (%):
Vodotoki:
dedisclna
Kulturna
[grascine]:
dediscina
Naravna
{zavarovana obmocjaj:
00
elm
ornzae
72,3 km2
34.753 prebivalcev (na dan 1.1.2015)
480,7 prebivalcev/km? (preraiunano na dan 1.1.2015)_
13
50
gozd: 33 %, kmetijska zemljisca: 45,3 %, vodna zemljtsca: 1%, stavbna
zemljisca: 20,69 %, ostala zemljisca (kamnolomi): 0,01 %
Kamniska Bistrica, Psata, Radomlja, Rovicica, Zelodnik, Raca ...
Crnelo, Cesenik, Krumperk, Kolovec-razvalina, Mala Loka
Prevoje (Ceseniske gmajne), Bostonova jama, [hanska jama, Homski hrib,
Voleji potok, Zeuidnik, Zelezna jama
Vir: Razvojni program Obcine Domzale 2012-2025, februar 2015
Skozi Obcino Domzale tece reka Kamniska Bistrica, ki
sosedami. Urejena rekreacijska os ob Kamniski Bistrici,
prostega casa v naravi. Dornzale so ugledno in dobro
ocarljivo naravo, kjer preteklost in sedanjost hodita z roko
dajalo svojevrsten pecat obrtnistvo, med drugim zlasti
danasnjih casih usmerjena predvsem v obrtno-industrijsko
stevilo delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju.
povezuje obcino z njenirni
obcanom nudi prezivljanje
razvito mesto, obkrozeno z
v roki. V preteklosti je mestu
slamnikarstvo.
Obcina je v
dejavnost, narasca pa tudi
Obcina Domzale meji na obcini Trzin in Menges na zahodu, obcino Kamnik na severu,
obcini Lukovico in Moravec na vzhodu ter obcini Ljubljano in Dol pri Ljubljani na jugu.
Obcina Domzale je pobratena in prijateljsko sodeluje z mestom Koprivnica na Hrvaskern,
Euclid iz Zdruzenih drzav Amerike in Ruti iz Svice.
1
-21-
Strateske smeri razvoja
Obcina je lahko uspesna, ce se razvija v smeri zastavljenih prioritet, hkrati pa mora
izhajati iz specificnega socialno-ekonomskega,
geografskega in regionalnega polozaja
obcine ter si znotraj teh okvirjev postaviti taksne razvojne cilje, s katerimi bo izboljsala
svoje razvojne moznosti v smislu povecanja kakovosti zivljenja na svojem obmocju.
Razvojne prioritete Obcine Dornzale so:
...
...
...
~
...
kakovostno bivalno okolje;
inovativno gospodarstvo;
infrastrukturne
podlage razvoja;
vzajemna druzba (kakovost bivanja in medgeneracijsko
prepoznavnost in kohezivnost obcine:
sodelovanje);
S ciljem po cim vecjern priblizanju zgornjim prioritetam si je Obcina Dornzale zadala
real no izvedljive vecje projekte Obcine Dornzale 2012 - 2025. V spodnji tabeli (tabela 2)
je zbranih nekaj vecjih projektov oziroma ukrepov, ki so glede na trenutne razmere
najbolj potrebni.
cme Domza 1e 2012
Ta b ea1 2 :Vecn proje. k ttiObci
v ••
v
- 2025
1.
Aktiviranje novih vrtin za oskrbo s pitno vodo
Projekt je v zakliucni fazi izvajanja. Za
gradnjo smo zagotovili lastna proracunska
sredstva iz naslova omreznine za
komunalno infrastrukturo. Projekt je se
vedno na seznamu projektov za pridobitev
EU sredstev.
2.
Nadgradnja Centralne cistilne naprave Domzale
- Kamnik (do I, 2017)
Projekt je v zakljucni fazi izvajanja. Za
gradnjo smo zagotovili lastna proracunska
sredstva. Prajekt je se vedno na seznamu
projektov za pridobitev EU sredstev.
3.
Izgradnja malih cistilnih naprav
Gradnja lokalnih cistilnih naprav je
predvidena v letih do 2017.
4.
Soinvestiranje v sistem RCEROLjubljana
Investicija RCEROv Ljubljani se je ze
zacela, nas del sredstev je predviden v
proracunu.
5.
Izgradnja parkirnih mest v srediscu Domzal
(garazna hisa) v okviru prenove mestnega
sredisca
Gradnja garazne hise na mestu nekdanje
trgovine Gradbenik je v teku. Dokoncanje
je predvideno v polletnih mesecih. Za
gradnjo smo pridabili cca 1,5 mio EUR
evropskih sredstev.
6.
Nadgradnja javnega potniskega prometa ter
povezava s sistemom Ljubljanskega potniskega
prometa (LPP) in zeleznico
Ker se vedno potekajo pogovori 0
moznosti navezave LPP v obcino Dornzale
in ker se niso znane obveznosti nase
Obcine do tega projekta, sredstva v
proracunu se niso zagotovljena.
7.
Izgradnja novih kolesarskih poti v mestu, med
naselji v obcini in do sosednjih obcin
Proracunska sredstva zaenkrat
namenjamo povezavam v okviru
2
-22-
rekreacijske poti Kamniska Bistrica. V
nadaljevanju bo potrebno v OPN opredeliti
glavne kolesarske povezave in na osnovi
tega planirati sredstva za gradnjo
_l)_osameznih odsekov.
8.
Povecanje
in pokritje
trznice
Skladno s Razvojnim programom je
potrebno najprej opraviti prostorsko
presojo umestitve, sprememba OPPN,sledi
projektna dokumentacija
in v nadaljevanju
izvedba.
9.
Izgradnja
razstrltev
10.
Nakup strateskih
11.
Pospesevanjegradnjestanovanj
12.
Zagotovitev
za izvajanje
Bernika
13.
Izgradnja 18 do 20 novih vrtcevskih
(Ihan, Vir, vzhodno obmocje obcine]
14.
Izgradnja
sole na Viru
15.
Izgradnja
garderob
16.
Izgradnja oziroma prestrukturiranje
gospodarskih
obmoci]
17.
Vzpostavitev
kulturno turisncnega
informacijskega
centra
18.
Vzpostavitev
novega pokopalisca
na Vim ter
pokopalisca
v Radomljah in v Ihanu
zemljisc
v srediscu
Del sredstev za nakupe teh zemljisc je ze
zagotovlien v proracunu,
mesta
Investitorji
dodatnih prostorskih
dejavnosti Kulturnega
zmogljivosti
doma Franca
oddelkov
sosesk
zaenkrat
Domzale
omrezja
niso aktivni.
Zaradi pomanjkanja financnih sredstev
zemljisc, projekt se ni aktiviran.
in
Zgradili smo vrtec Krtek v Ihanu z 10
oddelki, vrtec Mavrica v Krtini s 6 oddelki,
prizidek k vrtcu Palcek na Viru, trenutno je
v gradnji trioddelcni vrteci v krajevnem
domu v Dobu. Vse skupaj 23 novih
oddelkov.
Projekt se ni aktiven, poteka
umescanje.
na stadionu
brezztcnega
Za vzpostavitev pokopalisca na Viru bo
potrebno pridobiti zemljisca, izdelati
projektno dokumentacijo in v nadaljevanju
pristopiti h gradnji.Za pokopalisce
Radomlje so zemljisca pridobljena.
Nacrtujemo izdelavo projektne
dokumentacije in v nadaljevanju gradnjo.
Siritev in ureditev pokopalisca v Ihanu je
koncana.
prostorsko
Zaradi pomanjkanja financnih sredstev in
zernljisc, projekt se ni aktiviran,
obcinskih
Projekt v tern trenutku se ni vezan na
proracunska sredstva, ker gre za
ustvarjanje podlag v novem OPN.
Zasnova tega centra je soodvisna od
zagotovljene prostorske sirttve Kulturnega
doma Franca Bernika, oziroma aktivacije
drugih primernih lokacij v letih 2015 in
2016).
na obmoeju
obctne
3
-23-
Projekt je bi bi! zakljucen v zacetku leta
2013,
v proracunu
so zagotovljena
sredstva za njegovo vzdrzevanie.
Stanje javnih finane
Po podatkih Urada RS za makroekonomske
analize in razvoj (UMAR) se fiskalna politika
na nivoju drzave sooca z izzivom nadaljnjega znizevanja javnofinancnega primanjkljaja.
Povecevanje dolga in stem
odplacil obresti na dolg, ter znizevanje proracunskega
primanjkljaja
ustvarja pritisk na strukturo javnofinancnih
izdatkov in na njihovo
prilagajanje. Obcine, kot del sistema javnega sektorja, niso nobena izjema.
Obcine v skladu z ustavo in zakonom samostojno opravljajo zakonsko dolocene naloge,
katerih financiranje ureja Zakon 0 financiranju obcin. Le-ta naj bi zagotovil skladen
sistem financiranja po nacelu sorazmernosti
virov financiranja z nalogami obcin in
nacelu samostojnosti obcin pri financiranju obcinskih nalog. Drzava vsako leto na osnovi
povprecnih in dejansko ugotovljenih odhodkih, ki so jih obcine imele z izvajanjem
obcinskih obveznih nalog, ugotavlja primeren obseg sredstev za vsako posamezno
obcino. Z znizevanjem povprecnine in posledicno dohodnine, drzava mocno vpliva na
nivo kljucnega davcnega prihodka, ki ima od leta 2012 trend upadanja.
Obcina Dornzale je trend upadanja dohodnine uspesno blazila zaradi narascanja stevila
prebivalcev v obcini, ki je bil v zadnjih letih vseskozi pozitiven. Znizevanje sredstev za
investicije s strani drzave smo uspesno nadomestili s kandidiranjem
za evropska
sredstva ter z drugimi davcnimi prihodki (nadomestilo za uporabo stavbnega zemljisca).
Pri nacrtovanju javnofinancnih prihodkov v letu 2015 in 2016 smo bili prvic sooceni z
obcutnim zrnanjsanjern dohodnine, kar bo posledicno vplivalo tudi na nacrtovanje
javnofinancnih
odhodkov v naslednjih
dveh letih. Zaradi zagotovitve
dolgorocne
vzdrznosti obcinskih javnih Finane bo potrebno zrnanjsevanje
odhodkov na vseh
segmentih, kjer leoti niso zakonsko ze doloceni. Izpad investicijskih transferov s strani
drzave ter kljucnega prihodkovnega
vira, dohodnine. bomo morali nadomestiti
z
nedavcnimi prihodki.
Z rednim spremljanjem
sprememb
na zakonodajnem
podrocju bomo zagotovili
ukrepanje v primeru nepricakovanih javnofinancnih gibanj in srednjerocno zagotavljali
uravnotezenost proracuna ter ucinkovito upravljanje z javnimi finaneami.
Zaenkrat v letih 2015 in 2016 ni predvideno
dodatno zadolzevanje,
Trzni prostor
Trzni prostor v veliki meri privablja prebivalce Domzal ter okoliskih krajev, ki cenijo
zdravo, lokalno pridelano
hrano viSje kakovosti. Opazen je trend povecanega
povprasevanja
po oddaji trznega prostora
ponudnikov
raznovrstnih
kmetijskih
pridelkov in proizvodov lastne proizvodnje iz vse Slovenije, predvsem konee tedna.
Siritev trznega prostora je sieer nacrtovana v letu 2016, vendar je potrebno predhodno v
skladu z Razvojnim programom
najprej opraviti prostorsko
presojo umestitve. Na
obstojecem trznern prostoru je trenutno prostora za 40 stojnic, na katerih ponudniki
praviloma prodajajo svoje lastne proizvode.
4
-24-
Gospodarstvo
Obcina si bo v prihodnjih letih v okviru proracunskih zmoznosti prizadevala vzpostaviti
stimulativno okolje za razvoj obrti in podjetnistva, spodbujala bo tudi razvoj na podrocju
turisticne
dejavnosti. Nameravamo
vzpostaviti
aktivnejso
povezovanje
z Obrtno
zbornico Domzale, ki ze izvaja podjetnisko
svetovanje za potrebe
obrtnikov in
podjetnikov iz nase cbcine. Razvoj obrti in podjetnistva bo obcina spodbujala predvsem
v obliki dolgorocnih
posojil 5 subvencionirano
obrestno
mero za nalozbe v
gospodarstvo.
Vzpostavili bomo informacijsko
povezavo 5 kljucnimi podpornimi
strukturami na podrocju podjetnistva, inovativnosti in tehnoloskega razvoja na ravni
drzave (SPIRIT, Slovenski podjetniski sklad). Aktivnosti na podrocju turizma bodo
prilagojene financnim zrnoznostirn obcinskega proracuna.
Evropska sredstva
V letu 2013 smo prijavili nekatere projekte na sofinanciranje EU sredstev, kateri se v
letu 2015 ze izvajajo. Ti projekti so: Sofinanciranje gradnje Gasilskega doma Dob,
Energetska sanacija OS Domzale, Energetska sanacija OS Rodica in Garazna hisa
Dornzale P+R. Sofinanciranje gradnje Gasilskega doma Dob in Energetski sanaciji OS
Dornzale in Rodica smo prijavljali ze drugic na enak razpis. V letu 2014 smo prijavili en
projekt in sicer Gradnja vrtca Krtina.
Uspesni smo bili pri treh projektih in sicer pri projektu Energetska sanacija OS Domzale,
kjer smo dobili cca. 418.000 € EU sredstev, pri projektu Energetska sanacija OS Rodica,
kjer smo dobili cca 313.000 EU sredstev in pri projektu Garazna hisa Dornzale P+R pri
katerem smo upraviceni do 1.500.000 € EU sredstev.
Pri vseh projektih smo pravocasno oddali popolne vloge, le pri enem je bil sistem oddaje
»kdo prvi pride in odda vlogo je uspesnejsi«. Pri drugi prijavi projekta Sofinanciranje
gradnje Gasilskega doma Dob so nam zmanjkale 4 tocke, Pri projektu Gradnja vrtca
Krtina je bil zal sistem oddaje vlog tak, da nam je zmanjkalo nekaj sekund za uspesno
obravnavo vloge. Glede razpisnih pogojev proucujerno zadevo, predvsem pravno.
Tudi v prihodnje si bomo prizadevali za ctrn vee prijav na razpise za morebitna EU
sredstva in razpisane jayne objave razlicnih virov EU (so)financiranja.
Nove razpise
nove financne perspektive 2014 - 2020 pricakujemo v drugi polovici leta 2015.
Druzbene dejavnosti
Vrtci
Zaradi rasti prebivalstva se je obcina soocala 5 problematiko pomanjkanja kapacitet,
zato veliko pozornosti namenja pray zagotavljanju le-teh pri vzgojno izobrazevalnem
procesu. Z investicijami v predsolsko vzgojo ocenjujemo, da bomo v letu 2015 zadostili
povprasevanju
po prostih mestih v vrtcih, saj je bil v letu 2013 zgrajen prizidek
k
obstojecernu vrtcu Krtek v Ihanu. Izvedena je bila tudi siritev vrtca Palcek na Viru, pri
remer celotni kompleks te enote vrtca po rekonstrukciji predstavlja skupaj 10 oddelcni
5
-25-
vrtec s sodobno
parkirisc,
kuhinjo in zadostnimi
zunanjimi
povrsinami
ter zadostnim
stevilom
Na cakalru listi je na dan 4.2.2015 se 7 otrok, ki s 1.2.2015 se ne izpolnjujejo zakonsko
dolocenega starostnega pogoja za sprejem. Na dan 1.1.2015 je bilo 17 starsev otrok na
cakalni listi prejemnikov subvencije iz proracuna, s katero skusamo omiliti izdatke za
drugacne oblike vzgoje in varstva ter jim tako zagotoviti vsaj del ugodnosti, ki so jih
delezni starsi otrok s pridobljenim mestom v vrtcu. Glede na izkazane potrebe po vsaj se
enem vrtcu z zmogljivostjo
sest do osem oddelkov v vzhodnem
delu obcine
[Dob/Krtina] je bil v septembru 2014 odprt vrtec v Krtini, v septembru 2015 pa se
nacrtuje odprtje treh oddelkov v Dobu.
Iz proracuna se Ietno zagotavljajo znatna sredstva za placilo razlike med ceno programa
in placilom starsev za v vrtec vkljucene otroke in subvencije za otroke na cakalm listi
(5,4 mio EUR letno nacrtujemo za leti 2015 in 2016). Ne glede na navedeno pa je
ugotoviti, da demografski podatki kazejo, da se je stevilo rojstev v Ietu 2014 in 2013 v
primerjavi z letom 2012 zmanjsalo oziroma je stevilo rojstev blizu stevila v letu 2006
(376 otrok), po podatkih iz centralnega registra prebivalstva je bilo v letu 2013 ...377
otrok, obcanov obcine Dornzale , v Ietu 2014 pa 378 otrok. V solskern Ietu 2014/2015
tako belezimo prakticno 100 - odstotno vkljucenost otrok 2. starostnega obdobja in cca
70 % vkljucenost otrok 1. starostnega
obdobja, upostevaje
statisticne
podatke,
upostevaje dejansko povprasevanje pa je na cakalni list javnih vrtcev na dan 4.2.2015 7
otrok, ki niti se ne izpolnjujejo z zakonom dolocenega pogoja za sprejem. Na vkljucenost
otrok v vrtce ob enakih kapacitetah seveda vpliva starostna struktura, saj je v oddelke 2.
starostnega obdobja mogoce vkljuciti do 24 otrok, v oddelke 1. starostnega obdobja pa Ie
do 14 otrok. Na dan 30.9.2014 je bilo v dornzalska javna vrtca (Vrtec Ursa in Vrtec
Dornzale), razvojni oddelek Osnovne sole Roje, zasebni vrtec s koncesijo Dominik Savio
Karitas Dornzale in zasebni vrtec Mali princ vkljucenih 1724 otrok, v zasebnih in drugih
vrtcih izven Domzal (ljubljanski vrtci niso upostevani]
71 otrok ter 46 otrok v
ljubljanskih javnih vrtcih.
Ne glede na to, da ocenjujemo, da bodo v letu 2015 obstojece kapacitete zadoscale za
sprejem otrok v predsolsko vzgojo, pa so obstojeci objekti potrebni prenove ali
rekonstrukcije, za kar so v letu 2016 nacrtovana znatna sredstva, upostevaje potrebno
prenovo Vrtca Ursa, Enota Ursa, glede na dejanske prostorske moznosti objektov te
enote.
Osnovno solstvo
V obcini Domzale je sedem osnovnih sol, ki so v solskern letu 2014/2015 vpisale v svoje
oddelke kar 3613 ucencev (v solskern letu 2013/2014 ...3480 ucencev). V prvi razred
osnovne sole je bilo v solskern letu 2014/2015 vpisanih 457 ucencev, v solskern letu
2013/2014 pa 449 ucencev. Analiza zmogljivosti osnovnih sol in velikosti solskih
okolisev v obcini Dornzale iz leta 2010 je pokazala, da se je z najvecjo prostorsko stisko
soocala OS Rodica, saj je bila njena zmogljivost ze presezena. Mejnim vrednostim sta se
priblizali tudi OS Preserje in OS Domzale, kapacitet pa je primanjkovalo
tudi v
podruznicnih selah v Krtini in Ihanu. Zato smo v letu 2012 priceli z izgradnjo prizidka k
Osnovni soli Rodica, ki je uporabno dovoljenje pridobil v marcu 2013 in v Ihanu z
gradnjo oziroma siritvijo vrtca Krtek, v katerem so predvidene tudi 3 ucilnice za
izvajanje osnovnosolskega izobrazevanja in adaptacijo podruznicne sole, kar je bilo pray
6
-26-
tako realizirano v zacetku leta 2013. V starem delu Osnovne sole Preserje pri Radomljah,
zgrajenem leta 1964, je bila izvedena energetska sanacija objekta s prenovo fasade na
objektu.
Da bi omilili podhranjenost
pokritih
sportnih
povrsin
smo izvedli
rekonstrukcijo
telovadnice
na Osnovni soli Domzale ter izvedli rekonstrukcijo
kotlovnice na Osnovni soli Venclja Perka. V septembru 2014 je bil odprt tudi prizidek
Podruznicne sole v Krtini, skupaj s prizidkov vrtca.
Dernografski podatki (aplikacija Sokol Ministrstva za izobrazevanje, znanost in sport)
kazejo, da je Osnovna sola Domzale dosegla mejo kapacitet (28 oddelkov) ze v tern
solskem letu, upostevaje normativno stevilo ucencev v oddelku (28 ucencev) in je v
solskem letu 2019/2020 pricakovati 33 oddelkov, kar presega prostorske moznosti.
Demografski podatki tudi kazejo, da bi v primeru uvedbe devetletke v Ihanu in
upostevaje veljavne normative bila potreba po 13 oddelkih v solskern letu 2019/2020,
kar bi obenem razbremenilo maticno solo. V ta namen bodo opravljene ustrezne studije,
kot tudi za siritev kapacitet OS Preserje pri Radomljah. Zaradi pricakovanih potreb po
vecanju kapacitet v osnovnih solah so za leta 2016 predlagana znatna sredstva na
postavki Sklad za osnovne sole.
Dejansko je ugotoviti, da se je za problemom zagotavljanja zadostnih kapacitet za
predsolsko vzgojo, ki bo v letu 2015 po nasi oceni resen, pojavil problem zagotavljanja
zadostnih kapacitet v osnovnih selah.
Za prihodnji dve proracunski
leti so namenjena
znatna sredstva investicijskemu
vzdrzevanju
sol tako zaradi dotrajanosti
stavb kot tudi zaradi boljse energetske
ucinkovitosti v smislu porabe energentov.
V skladu z dolocili Zakona 0 organizaciji in financiranju vzgoje in izobrazevanja pa se
letno namenjajo tudi znatna sredstva za materialne stroske osnovnih sol za izvajanje
osnovnosolskega izobrazevanja kot so stroski ogrevanja, elektrike, tekocega vzdrzevanja
ipd.
Precejsen delez proracunskih sredstev pa se letno namenja tudi prevozu ucencev v solo
in iz sole, kot to zahteva Zakon 0 osnovni soli. 0 organizaciji prevoza se sola dogovori s
starsi in lokalno skupnostjo, pri cemer se zagotavljajo sredstva za prevoze ucencev, ki so
od sole oddaljeni vee kot stiri kilometre, razen v prvem razredu, kjer se zagotavljajo ne
glede na oddaljenost. Zagotavljajo pa se tudi sredstva za prevoze ucencev v primeru
nevarnih poti. Otrokom s posebnimi potrebami se zagotavljajo sredstva za prevoz v
primeru, ee je tako doloceno v odlocbi 0 usmeritvi.
Srednje in visoko so/stvojstipendiranje
V Domzalah deluje Srednja sola Dornzale (SS Dornzale], ki je orgaruzirana v dveh
organizacijskih enotah: Gimnazija in Poklicna in strokovna sola. Zagotavlja pridobitev
izobrazbe po naslednjih programih: splosna gimnazija, tehnik racunalnistva,
strojni
tehnik CPT!), ekonomski tehnik (PTI), prodajalec, avtoserviser in instalater strojnih
instalacij. Skupno stevilo dijakov, ki obiskujejo solo se giblje med 630 in 650. V solskem
letu 2014/15 so razdeljeni v 27 oddelkov. Pouk poteka na dveh lokacijah in v treh
stavbah, kjer je bilo v preteklih letih zamenjano stavbno pohistvo in adaptirana vecina
sanitarij. Demografski podatki za naslednjih 10 let so ugodni in kazejo porast stevila
dijakov, ki pa ni tako izrazit, da bi zahteval prostorske prilagoditve.
7
-27-
Srednje in visoko solstvo sta v pristojnosti drzave. Visokosolski studij izvaja Univerza v
Ljubljani, Biotehniska fakulteta, Oddelek za zootehniko v Grobljah (ustanovljen leta
1975), kjer poteka univerzitetni studijski program prve stopnje Kmetijstvo-zootehnika
in visokosolski strokovni studijski program prve stopnje Kmetijstvo-zivinoreja.
V obcini
Domzale delujejo tudi nekatere zasebne visje strokovne sole (B&B).
Obcina Dornzale je sicer soustanoviteljica
S5 Domzale, vendar sredstev, upostevaje
zakonska dolocila, za izvajanje dejavnosti ne zagotavlja. S5 Dornzale ne razpolaga z
ustreznimi prostori za izvajanje sportne vzgoje. V ta namen je bila izdelana projektna
dokumentacija in pridobljeno gradbeno dovoljenje. Pricakovati je, da bi se investicija, ki
jo bo financirala drzava, pricela izvajati v letu 2015.
Obcina v okviru sredstev za izobrazevanje zagotavlja tudi sredstva za stipendtran]e, pri
cemer se na podlagi vsakoletnega javnega razpisa podelijo do 4 stipendije dijakom
oziroma studentom za deficitarne poklice, do 5 stipendij za socialno sibke dijake, do 1
stipendija za studij v tujini ter do 5 stipendij za nadarjene dijake in studente. Na podlagi
javnega razpisa za solsko leta 2014/2015 je prispelo 67 vlog. Upostevaje izpolnjevanje
pogojev javnega razpisa je bilo mogoce podeliti 4 stipendije dijakom in studentorn za
deficitarne poklice, 3 stipendije za socialno stbke dijake in 5 stipendij za nadarjene
dijake in studente.
Dejavnosti za mlade
Aktivnosti organizirane za otroke in mladino na obcinski ravni izvajajo razlicna drustva
ter javni zavod Center za mlade Domzale, Obcina na podlagi vsakoletnih javnih razpisov
financira oziroma sofinancira razlicne programe drustev namenjene mladim oziroma
projekte za delo z mladimi, preventivne socialne programe za mlade, programe skupin
za samopornoc in preventivne programe za boj proti odvisnostim. Razlicne aktivnosti,
namenjene otrokom in mladini ter stevilne druge programe za otroke in mladino, pa tudi
starse, namenjene izboljsanju kakovosti zrvljenja oziroma aktivne udelezbe mladih v
druzbenih dogajanjih ter programe za aktivno prezivljanje prostega casa v obcini, izvaja
Center za mlade, je lokalni koordinator za Unicefov program Varne tocke, obenem pa
vodi delo Lokalne akcijske skupine (LAS).
V proracunu so letno zagotovljena tudi sredstva za delovanje Mladinskega sveta, v
katerega se zdruzuje]o mladinske organizacije. Zdruzevanje v Mladinski svet Slovenije in
mladinske
svete lokalnih skupnosti
temelji na nacelih svobodnega
zdruzevanja,
enakopravnosti in vzajemnega spostovanja avtonomnosti vsake mladinske organizacije.
Populacija starejiih
Medgeneracijsko sodelovanje ter zdrava, aktivna in varna populacija starejsih je nas cilj.
Glede na trend staranja prebivalstva
se potrebe po skrbi za populacijo starejsih
povecujejo in se bodo tudi v prihodnjih letih. Povprasevanje po storitvah, predvsem
povprasevanje po vkljucitvi v institucionalno varstvo se je sicer nekoliko umiriIo in je v
pristojnosti drzave, je pa mreza neenakomerno porazdeljena, saj je vecje povprasevanje
po vkljucitvi v mestne in primestne zavode kot v zavode izven centra drzave. Obcina
zagotavlja proracunska sredstva za tiste uporabnike (71 upravicencern decembra 2014),
ki zaradi svojega socialnega polozaja ne morejo poravnati cene storitve. Aktivnosti za
starejse organizirajo drustva upokojencev in podobna drustva. Med njimi so zelo aktivna
8
-28-
drustva kot npr. drustvo Lipa, Univerza za tretje zlvljenjsko obdobje,
drustvo [esenski cvet, Medobcinsko drustvo invalidov idr.
Medgeneracijsko
Obcina Domzale zagotavlja tudi znatna proracunska sredstva za sofinanciranje izvajanja
pomoci na domu upravicencern v primerih, ko socialna oskrba na domu v primeru
invalidnosti, starosti ali podobnih primerih
lahko nadomesti institucionalno
varstvo.
Pray tako se zagotavljajo sredstva za druzinskega pornocnika v primeru, ko gre za
polnoletno
invalidno
osebo (po zadnjih
podatkih
financiramo
11 druzinskih
pomocnikov].
Pornoc druzini na domu izvaja koncesionar Zavod Cornett Ljubljana, pri cemer je po
zadnjih podatkih do te pornoci upravicenih 50 obcanov, ki so za pornoc na domu
zaprosili oziroma sklenili dogovor s koncesionarjem za izvajanje te pomoci,
Zdravstvo
Kakovost specialisticnih in bolnisnicnih programov je v domeni drzave, Obcina Dornzale,
pa bo tako kot do sedaj, tudi v prihodnje v okviru moznosti zagotavljala pogoje za
zadostno in kakovostno osnovno zdravstveno in lekarnisko oskrbo.
Za javno mrezo zdravstvene dejavnosti na primarni ravni mora namrec skrbeti obcina,
ki pa pri predlogih siritve mreze, ki jo mora potrditi pristojno ministrstvo trCi na
probleme nezadostnih sredstev za siritev s strani financerja, t.j. Zavoda za zdravstveno
zavarovanje.
Zdravstvena
dejavnost
na primarni
ravni narnrec obsega osnovno
zdravstveno dejavnost in lekarnisko dejavnost.
Osnovno zdravstveno
dejavnost izvaja javni zavod Zdravstveni dom Domzale (ZD
Domzale) ter koncesionarji in sicer 7,55 timov zdravnikov in 10 timov zobozdravnikov.
S 1.4.2015 pricakujemo,
da bo zaradi upokojitve koncesionarke-zobozdravstvena
ambulanta za otroke in mladino, program prevzel ZD Dornzale.
Lekamisko dejavnost izvaja javni zavod Mestne lekarne na lokaciji v Domzalah in
Radomljah. Podeljene pa sta bili tudi tri koncesije (Lekarna Flerin v Dornzalah, lekarna
na Viru in lekarna v Medgeneracijskem centru Bistrica).
Obcina Dornzale zagotavlja dolocena sredstva tudi za preventivne programe in sicer
zadnjih nekaj let za klinicne preglede dojk, sofinanciranje
specialnega pedagoga ter
logopeda. Pray tako se zagotavljajo sredstva za sofinanciranje cepljenja proti klopnemu
meningoencefalitisu
ter preventivni pregledi zensk-bris na okuzbo s HPV.
V proracunu
se zagotavljajo
znatna sredstva za placilo prispevkov
za osnovno
zavarovanje obcanov,
Na podlagi Zakona 0 uveljavljanju pravic iz javnih sredstev 0
upravicencih odloca pristojni center za socialno delo. Na podlagi zadnjih podatkov je
601 obcan-ov (december 2014) upravicenih do tovrstnega placila prispevkov.
V skladu z zakonodajo obcina skrbi tudi za mrlisko pregledno sluzbo, pri cemer stroski
obdukcij v posameznem primeru pomenijo dokaj visoke stroske za obcinski proracun,
saj praviloma presegajo 1.000 EUR za posamezno obdukcijo.
9
-29-
Socialno varstvo
Obcina Dornzale se zaveda pomena kakovostnega zivljenja posameznikov,
zato si bo
obcina tudi v prihodnje prizadevala za socialno varnost in vkljucenost vseh obcanov.
Kljub temu, da je zagotavljanje socialne varnosti in denarnih social nih pomoci skrb
drzave, Obcina Dornzale zagotavlja obcinske socialne pomoci (570 vlog v letu 2014), ki
se dodeljujejo na podlagi Pravilnika 0 kriterijih za ugotavljanje
upravicenosti
do
obcinske socialne pornoci, Sredstva za socialno varstvo bode namenjena povecani
potrebi po vseh oblikah skrbi za socialno ogrozene obcanke in obcane, vkljucno z
denarnimi pornocmi za socialno najbolj ogrozene.
Na podlagi javnih razpisov Obcina zagotavlja tudi sredstva za preventivne
socialne
programe za mlade in skupine za samopomoc, preventivne
programe za boj proti
odvisnostim, sofinanciranje
delovanja druzbeno socialnih in socialno humanitarnih
drustev ter neposredno na podlagi pogodbe in zagotovljenih proracunskih
sredstev
sofinancira socialno-humanitarno
dejavnosti Rdecega kriza Dornzale, ki skrbi tudi za
delovanje jayne kuhinje in brezdomce. Za brezdomce skrbi tudi Zupnijska Karitas
Dornzale. Obcina si s prilagoditvijo obcinske socialne politike drzavni politiki prizadeva
za izvajanje socialnih programov v sodelovanju z drzavo,
Iz obcinskega proracuna pa se zagotavljajo dolocena sredstva tudi za spodbujanje
zaposlovanje na nacin sofinanciranje javnih del, ki se izvajajo v javnih zavodih.
Kultura
Knjiiniiina dejavnost
Knjiznicna dejavnost je v Obcini Dornzale na visokem nivoju in zadovoljuje potrebe
obcanov, Knjiznica Domzale, poleg knjiznienega gradiva zagotavlja tudi raznovrsten
kulturni in izobrazevalni program. Obseg raznovrstnih dejavnosti, ki jih izvaja knjiznica,
se pray tako povecuje, Stevilo clanov Knjiznice Dornzale z vsakim letom narasca,
clanstvo je nad slovenskim povprecjern, Uvedli so tudi sistem RFID, ki ornogoca
avtomatizirano izposojo in vracanje gradiva (knjigomat).
Knjiznica Dornzale svojim uporabnikom
ponuja tudi uporabo potujoce knjiznice oz.
bibliobusa. Gre za skupni projekt Ministrstva za izobrazevanje, znanost, kulturo in sport,
Knjiznice Domzale, Obcine Lukovica, Obcine Kamnik in maticne knjiznice Kamnik. Del
sredstev za ta projekt je prispevala tudi Obcina Domzale,
Poleg sredstev za izvajanje redne dejavnosti se zagotavljajo tudi sredstva za nakup
knjiznega gradiva, pri cemer javni zavod kandidira tudi na drzavna sredstva v te
namene.
Upostevaje dolocila predpisov s tega podrocja je Knjiznica Domzale s 1.1.2013 uvedla
clanarino. ki poleg javnih sredstev pomeni vir prihodkov za izvajanje te dejavnosti, pri
cemer je clananna za obcane obcin soustanoviteljic
minimalna oz. bistveno nizja. Zakon
o knjiznicarstvu narnrec nalaga obcinam, da skrbijo za izvajanje jayne sluzbe na svojem
10
-30-
obmocju, storitve Knjiznice Domzale pa zaradi ugodne
clanov, ki niso obcani obcin soustanoviteljic.
lokacije koristi
veliko stevilo
Podrocje kulture oz. drugih dejavnosti na podrocju kulture
Obcina Dornzale ima dobro razvito kuIturno dejavnost. Najvecji ponudnik kuIturnih
programov v Obcini Dornzale je Kulturni dom Franca Bernika Domzale, ki prireja
razlicne dogodke. Obcankam in obcanom ponuja ogled gledaliskih predstav, koncertov,
likovnih razstav, filmskih predstav, prireditev za otroke ... Ponuja glasbeno-scenske,
gledaliske, koncertne, in filmske abonmaje v Mestnem kinu Domzale, GaIerija Domzale je
prostor za umetniske
razstave. Del dejavnosti Kulturnega doma Franca Bernika
predstavlja tudi izdajanje obcinskega gIasila Slamnik, muzejska dejavnost, ki se izvaja v
SIamnikarskem muzeju Dornzale in razvoj ter varstvo kulturne dediscine v Menacenkovi
domaciji, v upravljanje pa so prevzeli tudi Kofutnikovo domacijo,
V proracunu se zagotavljajo tudi sredstva za Ijubiteljsko kulturo, tako za programe
kuIturnih drustev, zveze, kuIturne prireditve, zaloznisko dejavnost.
Za spodbujanje
kulturnih dejavnosti na obmocju obcine se v proracunu zagotavljajo sredstva Javnemu
skladu RS za kulturne dejavnosti, Obmocna enota Domzale,
Manjsa naselja so opremljena z vecnamenskimi
dvoranami v kulturnih in gasilskih
domovih, v nekaterih naseljih pa so tudi vecji objekti, ki imajo sirsi medobcinski in
regijski pornen, med drugim tudi Letno gledalisce Studenec. Obcina Domzale zagotavIja
proracunska sredstva tudi za obnovo kuIturnih domov in letnih gledalisc,
Kulturna dediscina
Zavedamo se pomena ohranjanja kuIturne dediscine. Na obmocju obcine Dornzale je v
register kuIturne dediscine vpisanih blizu 300 enot. Obcina Dornzale si s stevilnimi
aktivnostmi prizadeva za varovanje kuIturne dedisclne, naravnih danosti, ustvarjanje
boljse kvalitete bivanja obcank in obcanov ter dobro informiranje 0 pravilnem odnosu
do okolja za te in prihodnje generacije.
Nacrtujerno, da bi se v okviru zagotovljenih proracunskih sredstev uredila lastniska
razmerja ali sluznosti za registrirano
kulturno dediscino oziroma spomenike ter
zagotovilo redno vzdrzevanje oziroma potrebna obnova le-teh.
Sport in rekreacija
Obcina Domzale je sportno sredisce. Sportne in rekreacijske dejavnosti so dostopne
vsem prebivalcem. Za rekreativne dejavnosti je zagotovljena samostojna rekreacija na
prostem. Ureditev rekreacijske osi ob Kamniski Bistrici prebivalcem ponuja prezivljanje
sportnih aktivnosti v naravi, sprehodi, tek, nordijska hoja, trim steza, kolesarjenje, fitnes
na prostern, ipd. V zadnjih letih je Obcina vlozila znatna investicijska sredstva v prostore
Hale komunalnega
centra Domzale, tudi z namenom varne in primerne uporabe
spremljajoCih prostorov,
nacrtuje pa se tudi ureditev spremljajocih
objektov na
Stadionu. Del sredstev bo namenjen nacrtovanju celostne podobe in vsebin v Sportnem
11
-31-
parku Domzale, s poudarkom na ureditvi kopalisca in drsalisca, Tudi v naslednjih letih
bomo ornogocali brezplacno drsanje na nasi ledeni ploskvi in subvencionirali vstopnino
na kopalisce. Pray tako bomo nadaljevali sofinanciranje
dejavnosti in vzdrzevanja v
ostalih sportnih parkih izven centra Domzal (Vir, Ihan, Dob, Radomlje itd.).
V proracunu so nacrtovana znatna sredstva za izvajanje programov sporta in rekreacije.
Na podlagi vsakoletnega javnega razpisa se sredstva dodelijo kandidatom, ki izpolnjujejo
pogoje, dolocene z Odlokom 0 vrednotenju in sofinanciranju sportnih in rekreativnih
programov v obcini Dornzale in v skladu s Pravilnikom 0 pravilih in merilih za
vrednotenje sportnih in rekreativnih programov v obcini Domzale.
V letu 2014 je
pogodbo 0 sofinanciranju programov sporta in rekreacije podpisalo 61 drustev.
Javni zavod, Zavod za sport in rekreacijo Domzale je bil ustanovljen
za izvajanje
aktivnosti sporta in rekreacije, za upravljanje urejanje in vzdrzevan]e sportnih objektov,
opravljanje administrativnih,
strokovnih, organizacijskih, tehnicnih in drugih del na
podrocju sporta in rekreacije na obmocju obcine Domzale, Poleg sredstev za delovanje
se javnemu zavodu zagotavljajo tudi znatna sredstva za vzdrzevanje in upravljanje
sportnih objektov v upravljanju.
Poleg sredstev za sofinanciranje
sportnih objektov in opreme ter parkov, ki niso v
upravljanju javnega zavoda, se zagotavljajo proracunska
sredstva za vecje sportne
prireditve
in udelezbo sportnikov na vecjih in mednarodnih
prireditvah,
sportne
programe za solska sportna drustva ter zavojne in strokovne naloge v sportu,
Gospodarska javna infrastruktura
Oskrba s pitno vodo
Strategija vodo oskrbe v Obcini Dornzale je zanesljiva in stabilna na celotnem obmocju v
Obcini Dornzale. Skladno stern je potrebno obnoviti primarne in sekundarne cevovode,
zamenjati
vse salonitne
cevi in zagotoviti
izvajanje
varovalnih
ukrepov
na
vodovarstvenih obmocjih. V letosnjern letu bode aktivirani vsi novi vodni viri.
Stanje vodovodnega ornrezja v obcini Domzale, ki v skupni dolzini znasa 200 km, se v
zadnjem desetletju enakornerno izboljsuje. To se najbolj odraza v zrnanjsevanju vodnih
izgub. Trenutno belezimo vodne izgube pod 30%. V letu 2003 smo vzporedno s
plinifikacijo zaceli z zamenjavo Azbest cementnih cevovodov (salonitnih cevi], tako da
se je delez salonitnih cevovodov v obcini Domzale zmanjsal na dobrih 10 %. V obcini
bomo s pozitivnim trendom intenzivne obnove in gradnje vodovodnega
omrezja
nadaljevali.
KanaIizacija
Nacionalni program varstva okolja je osnovni strateski dokument na podroc]u varstva
okolja, katerega cilj je splosno izboljsanje okolja in kakovosti zivljenja ter varstvo
naravnih virov. Gradnja kanalizacijskega ornrezja s katero izboljsujemo stanje okolja je
tako v skladu z nacionalno razvojno politiko in strategijo obcine. Obcina Dornzale vire za
financiranje gradnje kanalizacije zagotavlja iz lastnih proracunskih
virov, kadar je
mozno pa tudi iz sredstev evropskega kohezijskega sklada.
12
-32-
Od priblizno 34.000 prebivalcev v obcini Domzale, jih 89 % zivi na obmocju z urejeno
kanalizacijo. Dolzina kanalizacijskega omrezja tako znasa okoli 180 km. Z dokoncanjern
kanalizacijskega
omrezja, ki bo povezano na centralno cistilno napravo bomo v
prihodnjih letih odstotek pokritosti povecali na 92 %. Preostali del prebivalstva je zaradi
geografskih znacilnosti terena potrebno resevati na lokalni ravni. V teh primerih
gravitacijsko odvajanje odpadnih vod na centralno cistilno napravo iz tehnicnega in
ekonomskega vidika ni rnozno. Za zakljucene poselitvene enote se bodo resitve iskale
predvsem z formiranjem samostojnih lokalnih cistilnih naprav, z odvodom preciscene
vode v povrsinske odvodnike. V obcini nacrtujerno izgradnjo 5 taksnih javnih lokalnih
Cistilnih naprav. Priblizno 5% prebivalstva obcine pa bo moralo poskrbeti za lokalno
ciScenje odpadnih vod z vgradnjo malih, hisnih cistilnih naprav.
Ciscenje odpadnih voda
CiScenje komunalnih odpadnih voda se za obmocje obcine Domzale, izvaja na Centralni
cistilni napravi Domzale - Karnnik, v Studio Cistilna naprava obratuje ze od leta 1980 z
letno kapaciteto odpadne vode priblizno 7 mio m3 , ki doteka po kanalizacijskem sistemu
in priblizno 35.000 m3 ostalih odplak, ki so na cistilno napravo pripeljane individualno.
Cistilna naprava trenutno se zagotavlja predpisane standarde ciScenja. Po avgustu 2016
pa je na podlagi Uredbe 0 emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih
Cistilnih naprav za obmocje poselitve Domzale - Karnnik, zahtevana
zagotovitev
terciarnega ciScenja, kar pomeni dodatno odstranjevanje
dusika in fosforja. Doseganje
iztocnih parametrov, ki so doloceni s predpisi je glavni argument, zaradi katerega bo
potrebno v naslednjih letih izvesti nadgradnjo cistilne nap rave. V okviru nadgradnje
centralne cistilne naprave je predvidena terciarna bioloska stopnja Ciscenja odplak in
gradnja vstopnega objekta za sprejem greznicnih gosc. Po pogodbi z izvajalcem del SGP
Pomgrad d.d., Murska Sobota in GH Holding d.d., Ljubljana, znasa predmetna
rekonstrukcija
18.273.051,74
EUR. Od tega predvidevamo
pridobitev evropskih in
drzavnih sredstev (vse obcine solastnice skupaj) za priblizno 13 mio EUR, preostali
znesek pa bodo morale zagotoviti obcine lastnice. Nadgradnje infrastrukture
CCN
Dornzale- Kamnik se je pricela oktobra 2014. Rok za dokoncanje vseh del, vkljucno s
poskusnim obratovanjem, je do junija 2017.
Protipoplavni
ukrepi
Pri protipoplavnih
ukrepih smo v petih letih vzpostavili periodtcno vzdrzevanje brezin
rek in potokov (ciScenje vegetacije, melioracijskih jarkov in plevja). Periodicno se
vzdrzuje obrezje Kamniske Bistrice in Race ter njunih pritokov: Radornlje, Hujskega
potoka in Cudne (poseki dreves in grmovia, odstranjevanje
sipin], intervencijsko
obnavljamo tudi Rovscico na Rovah ter Psato v Dragomlju. Problematike poplavnih voda
se lotevamo parcialno glede na ocenjeno ogrozenost. Izdelane so bile hidrolosko hidravlicne presoje in karte poplavne nevarnosti za dolocitev poplavnih obmocij na
obmocju obcine Dornzale. Predvideni so celostni ukrepi protipoplavnega varstva, ki jim
obcina Dornzale sIedi tako na podrocju prostorskega nacrtovanja kot projektiranja in
izvajanja. Tako je v nacrtu razvojnih programov obcine Dornzale za naslednja leta
predviden suhi razbremenilnik
z nasipom in tudi zadrzevalnik Hujskega potoka nad
Radomljami, pray tako je nacrtovana izgradnja suhega zadrZevalnika na Rovscici za
obmocje Kolovec - Rova in izvedbe suhih zadrzevalnikov na Raci v Zalogu in na Zabnici
13
-33-
za obmocje Ihana ter gradnja razbremenilnikov
in nasipov na Psati za obmocje
Dragomlja in Psate. Predvidene so sanacije porecij Race, Radomlje, Cudne, Rovscice z
dolocenimi ukrepi kot so dodatni zadrzevalniki, jarki za zbiranje zalednih voda in cevni
propusti. Za kategorijo sekundarnih vodotokov pa je predvidena obnova korit in izvedba
protipoplavnih ukrepov na homski, radomeljski in JUB-ovi Mlinscici.
[avna razsvetljava
Glavne naloge na podrocju javne razsvetljave kot projekta za energetsko ucinkovito
prenovo javne razsvetljave v obcini Dornzale v okviru razvoja okoljske in prometne
infrastrukture,
razvojne prioritete
»Trajnostna
energija« in prednostne
usmeritve
»Ucinkovita raba elektricne energije« so bile narejene. V zadnjih letih je bila narejena
sanacija svetilk javne razsvetljave
(zamenjava 95% svetilk oz. 3800 svetilk javne
razsvetljave). Ostale svetilke bomo v skladu z Uredbo 0 svetlobnem onesnazevanju
zamenjali do konca leta 2016. Poraba elektricne energije za potrebe javne razsvetljave
pred zamenjavo svetilk je bila okoli 2.5 GWh/leto, z zamenjavo pa se bo poraba na letni
ravni zmanjsala za okoli 50 %. Tako je Obcina stem vzpostavila sistem okoljsko in
tehnolosko sprejemljive ter financno vzdrzne javne razsvetljave. Pokritost z javno
razsvetljavo je na urbanih obmocjih obcine Domzale enakomerna. Dolocena obmocja se
niso v celoti pokrita s svetilkami javne razsvetljave, predvsem v krajih izven Domzal
(krajevne skupnosti Radomlje, Dob, Krtina, Ihan, Dragomelj-Psata), Te investicije bomo
poskusali izpeljati v naslednjih letih. Stroski vzdrzevanja javne razsvetljave so relativno
visoki zaradi poskodb kablov, starosti kandelabrov javne razsvetljave in podzemnega
omrezja. V naslednjih letih bomo nadaljevali z ukrepi obnove kabelskega ornrezja,
obnovo drogov javne razsvetljave ter na splosno z zmanjsevanjem
stroskov javne
razsvetljave s selekcioniranim ugasanjern in optimizacijo prtziganja.
OdJaganje odpadkov
Obcina Dornzale je v letu 2008 prenehala z odlaganjem odpadkov na odlagaliscu v Dobu.
[avno komunalno podjetje Prodnik opravlja zbiranje, sortiranje in odvoz odpadkov v
zbirnem centru Dob. Z doslednim locevaniem odpadkov ze na izvoru se z leti tudi manjsa
kolicina odlozenih odpadkov. Trenutno se obdelava in odlaganje ostankov predelave
zagotavlja na odlagaliscih v Celju in Logatcu. Zaradi spremenjene zakonodaje, je do
konca leta 2015 potrebno pristopiti k odlaganju ostankov predelave odpadkov v
regijskem centru za ravnanje z odpadki v Ljubljani (RCERO).
Obcina Domzale je k projektu, s pogodbo v kateri je predvideno sofinanciranje izgradnje
regijskega centra RCERO Ljubljana iz nasl ova okoljskih dajatev, ze pristopila. Projekt, ki
je ocenjen na 143,9 milijona EUR je uvrscen tudi v Operativni program razvoja okoljske
in prometne infrastrukture
RS v letih 2007 - 2013. Sofinanciran je tako iz kohezijskih
sredstev, kakor tudi iz drzavnega proracuna,
Pred zacetkorn izvajanja obdelave, odlaganja ali odstranjevanja
dolocenih vrst
komunalnih odpadkov v RCERO Ljubljana, bo potrebno uskladiti tzhodisca za vse tiste
obcine, ki so pristopile k enotnemu izvajanju obveznih gospodarskih
javnih sluzb
varstva okolja v RCERO Ljubljana, ter za Obcino Dornzale pripraviti spremembe dolocil
splosnih aktov - odlokov, ki so nujni za nadaljnjo izvajanje obveznih gospodarskih
javnih sluzb varstva okolja.
14
-34-
Pokopalisca
Glede na trenutno stanje pokopalisc in potreb po novih grobovih je na obmocju obCine
Domzale dovolj prostora
za nadaljnjih 20 let (pokopalisca
Dornzale, Sentpavel,
Dragornelj-Psata, Homec Nozice, Dob in Trojica, Krtina in Skocjan, Radomlje, Rova).
Upravljalec pokopalisc in izvajalec GIS pokopaliske in pogrebne dejavnosti je JKP
Prodnik. Na dornzalskih Zalah je potrebno
izvesti sanacijo zidu.
Za razsiritev
pokopalisca Radomlje smo pridobili zemljisca, Za potrebe prebivalcev na Viru je
potrebno urbanisticno umestiti pokopalisce in mrlisko vezico na Viru, sledi ureditev
zernljisko knjiznega stanja, ter planiranje sredstev za izvedbo investicije. Izvedba novega
pokopalisca Vir s poslovilnim objektom bo v naslednjem obdobju odvisna predvsem od
tega, ee bodo resent lastniski odnosi. Na pokopaliscu Homec-Nozice in poslovilnem
objektu se nacrtuje sanacija zidu, ki ga izpodjeda drevje. Pri pokopaliscu v Ihanu smo
predvideli obnovo mrliskih vezic.
Svetlobna siqnalizacija in nap rave
V obcini Dornzale je v katastru skupno 30 semaforjev in 22 svetlobnih znakov za
»zaznamovani prehod za pesce«, Namesceno je 450 semaforskih glav ter preko 1100
semaforskih lee tako za motorni promet kakor tudi za kolesarje in pesce. Starost
nekaterih naprav je vee od 20 let do tistih izpred nekaj let. Nekateri semaforji so
starejsega datuma, zato so prednostno potrebni temeljite prenove. Pri semaforizaciji
kriziSe je potrebno preveriti delovanje koordinacije in posodobiti na nivo interneta in s
tern tudi boljsega nadzora nad delovanjem. Izdelali se bodo novi krmilni programi v
kriziSeih, kjer se vidi potreba po spremembi. Pri predelavi na LED tehnologijo se bodo
socasno v kriziSeu posodobili tudi prometni znaki. Sredstva v predlagani vtsini bodo
potrebna
za izvedbo posameznih
investicij zamenjave semaforizacije
in krmilnih
programov, ter uvedbi LED tehnologije, kot tudi v obnovo BIC-prehodov in osvetljenih
prometnih znakov.
[avne povrsine, parki, zelenice
[avne parkovne povrsine in zelenice so izjemnega pomena za zunanjo podobo naselij in
dobro pocutje prebivalcev ter pomembno vplivajo na kvaliteto prezivljanja prostega
casa. Rekreacijske povrsine, ki so vse bolj obiskane, se nahajajo ob rekreacijski osi
Kamniske Bistrice. Pogosto sluzijo tudi kot prometna povezava pescev in kolesarjev med
posameznimi
naselji v obcini. Z vzdrzevanjern brezin reke ter rekreacijske poti, ki
zahtevajo specificen nacin vzdrZevanja in urejanja, bomo nadaljevali. Parki v sirsem
centru Domzal nudijo obiskovalcem moznosti kratkotrajnega
oddiha. Vsebino teh
povrsin bomo po potrebi dopolnjevali ter skrbeli za njeno redno vzdrZevanje.
[avni promet
Na podrocju cestnega prometa obcina zagotavlja kakovostno vzdrzevanje ornrezja
lokalnih
cest na njenem celotnem obmocju. Pri nacrtovanju prometa je potrebno
zagotoviti uravnotezen razvoj vseh vrst prometa: individualni motorni, kolesarski in pes
promet. V oziem srediscu mesta bo potrebno ustvariti razmere za izlocitev tranzitnega
prometa ter zagotoviti t.i. pomestenje cestnega prostora. V srediscu Domzal bo potrebno
ponovno preveriti zmogljivosti javnih in zasebnih parkirisc ter v nadaljevanju zagotoviti
15
-35-
in predvideti ustrezen prometni rezim brezplacnega in placljivega parkiranja, ki bo
utemeljen na strokovnih lzhodiscih. Le tako bo moe zagotoviti razbremenitev
nekaterih
preobremenjenih
ulic v centru Domzal in dvig zivljenjskega standarda v mestnem jedru,
ki bo v centru mesta zagotovljen tudi z izgradnjo nove garazne hise.
Obroiino placito komunalnega prispevka
Na podlagi obrazlozene vloge zavezanca lahko obcina Domzale dovoli obrocno
odplacevanje
odmerjenega
komunalnega
prispevka
za najvec dobo treh let ob
primernem zavarovanju obrocnega odplacevanja in podpisanim sporazumom z obcino .
Obrocno odplacevanje odmerjenega komunalnega prispevka dovoli v primerih, ce gre za
gradnjo objektov s podrocja obrti; ce gre za gradnjo objektov na obmocju poslovne cone
ali v tehnoloskern
parku; ce gre za gradnjo objektov na podlagi javno zasebnega
partnerstva
z obcino v skladu z zakonom na podlagi sklepa obcinskega sveta 0
ugotovitvi javnega interesa; ce gre za gradnjo objektov za kmetijsko dejavnost; ce gre za
rekonstrukciijo
oz. povecanje neto tlorisne povrsine objekta, ki je z ustreznim aktom
razglasen za kulturni spomenik drzavnega ali lokalnega pomena.
Urejanje prostora
Prostor je podlaga za vse clovekove dejavnosti ter aktivnosti. Je osnova za bivanje,
rekreacijo, delo, transport, kulturne aktivnosti in drugo. Prostor se ureja s prostorskimi
akti, ki se delijo na strateske in izvedbene prostorske akte. Izvedbeni akti (Odlok 0
prostorskih ureditvenih pogojih in obcinski podrobni prostorski nacrti) so neposredna
podlaga za gradnjo objektov. Veljavni prostorski plan bo v letu 2015 nadomescen z
obcinskim prostorskim
nacrtom (OPN), ki v sebi zdruzuje strateska in izvedbena
dolocila in je neposredna podlaga za gradnjo. V postopku priprave OPN bodo upostevani
naslednji akti in podlage - Strategija prostorskega
razvoja Slovenije, prostorski red
Slovenije, Zakon 0 prostorskem nacrtovanju in podzakonski predpisi, Razvojni program
Obcine Domzale 2012-2025, usmeritve drzavnih nosilcev urejanja prostora in stevilne
strokovne podlage. Cilj sprejema OPN Obcine Domzale je zadovoljevanje
javnega
interesa in uravnotezen
prostorski razvoj, enakomerna
razporeditev
dejavnosti v
prostoru in dosledno vkljucevanje javnosti v prostorske procese.
Obcina Domzale vodi postopek priprave obcinskih podrobnih prostorskih
nacrtov
(OPPN) tistih, katerih pobudnik je obcina in tistih, katerih pobudniki so zasebniki ali
podjetja. Realizacija slednjih je odvisna od splosne gospodarske podobe Slovenije
Kljucni prostorski
projekti v letih 2015 in 2016, poleg sprejema
temeljnega
prostorskega akta - OPN-ja, so ukrepi namenjeni aktivni protipoplavni zasciti naselij,
zagotovitev kolesarskih povezav med naselji in s sosednjimi obcinami, ter aktivna
zernljiska politika. Sredstva namenjena
nakupom
zemljisc bodo porabljena
za
zagotavljanje
kljucnih prostorskih
lokacij, ki so velikega pomena za realizacijo
prostorskih projektov. Poudarek bo na nakupih strateskih lokacij v mestnih srediscih,
obmocij, kjer so predvideni
protipoplavni
ukrepi in zernljisc, ki so v naravi
kategorizirane jayne ceste.
16
-36-
Neprofitna stanovanja in poslovni objekti
Potrebe po neprofitnih stanovanjih so take, kot v celotni drzavi
vecje od razpolozljivega stanovanjskega fonda. Stanovanjski fond
nakupom stanovanjskih enot na razhcnih lokacijah obcine in tako
neprofitnih stanovanj. Smiselna bo prodaja poslovnih prostorov,
za svojo dejavnost in pomenijo prevelik strosek upravljala.
tudi v obcini Domzale
povecati z gradnjo ali
se naprej sirit: mrezo
ki jih ne potrebujemo
Gasilstvo in civilna zascita
Podrocje gasilstva in civilne zasctte je v obcini zelo dobro razvito. Obcina bo tudi v
naslednjih dveh letih vzdrzevala
nivo organiziranosti
in delovanja varstva pred
naravnimi in drugimi nesrecami, Zagotavljala bo sredstva za organizirano delovanje
Gasilske zveze Domzale z vsemi prostovoljnimi gasilskimi drustvi in poklicno gasilsko
enoto Centra pozarne
varnosti
Dornzale. Izvedena
bodo osnovna
in dodatna
usposabljanja operativnih gasilskih enot ter nabava potrebnih gasilskih vozil in zascitno
rescvalne opreme. Se naprej bo podpirala dejavnosti mladih gasilcev ter zagotavljala
sredstva za zdravniske preglede operativcev. Zagotovljena bo ustrezna pripravljenost
danov Obcinskega staba civilne zasctte ter redna usposabljanja in opremljanja zascitnoresevalnih enot vkljucenih v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami,
Vzdrzevana bo resevalna oprerna, javna zaklonisca in sistem alarmiranja.
Vsem
pripadnikom
operativnih
enot bomo se naprej zagotavljali vse pogoje za njihovo
delovanje v skladu z veljavno zakonodajo. Nadaljevali bomo s propagiranjem dejavnosti
zascite in resevanja s timer bomo obcanke in obcane seznanili z naso dejavnostjo in
pridobivali nove pripadnice in pripadnike gasilskih ter drugih zascitno resevalnih enot.
Drzavne investicije
V
obcini
Obcina Domzale je razvojno naravnana obcina. V zelji po razvoju, si zeltmo cim vecja
vlaganja drzave v skupne (drzavne in obcinske] nalozbe.
Obcina Domzale z drzavo ze vrsto let uspesno sodeluje pri skupnih investicijah.
Sodelovanje poteka na vseh podrocjih in nivojih, od projektiranja do izvedbe. Uspesno
sodelovanje se predvsem odraza na zgrajeni prometni infrastrukturi,
kjer smo v
preteklosti
izvedli nekaj pornembnejsih
prometno infrastrukturnih
nalozb, Tudi v
naslednjih letih predvidevano
nadaljevati uspesno sodelovanje. Potekajo dogovori 0
ureditvi upravnega sredisca v Domzalah, potekajo pogajanja 0 vkljucitvi obcine Domzale
v sistem LPP, kar bo Obcino Domzale se bolj priblizalo prestolnici. Z vzpostavitvijo
pogojev, racunamo na nadaljnje uspesno sodelovanje. Seveda pa bo potrebno se veliko
usklajevanja in dobre volje pri projektih, ki naj bi jih financirali ali drzava ali privatni
investitorji ( OPPN, drzavne ceste, obvoznice, avtocestni prikliucek Studa, zernljisca v
lasti DUTB, kompleks Krumperk, telovadnica pri Srednji soli, evropska sredstva, ...).
17
-37-
Zakljucek
Ob tezkih gospodarskih razmerah bo nadaljnji razvoj Obcine Domzale po prioritetah
tega memoranduma
mogoce dosegati, vendar z velikim odrekanjem in javno-financno
disciplino. Osredotociti se bo potrebno na spodbujanje in ozivljanje gospodarstva. Stem
bi povecali proracunske
prihodke, zagotovili nova delovna mesta, socialno varnost
obcank in obcanov, itd. Pomembno je tudi ucinkovito in prernisljeno krcenje javnih
izdatkov, saj se razvojnim ambicijam in optimizmu, ki je potreben za izhod iz krize, ne
moremo odpovedati. Zaradi navedenega bomo javno potrosnjo usmerili k razvojnim
prioritetam
tako, da bomo proracunsko
porabo ciljno usmerjali. S postavljenimi
razvojnimi cilji v memorandumu
2015 - 2016, zelimo izboljsati nase moznosti v smeri
povecanja kakovosti zivljenja na obrnocju obcine Dornzale.
18
-38-
PRIPOMBE IN PREDLOGI SVETNIKOV NA PRORACUN OBCINE
DOMZALE ZA LETI 2015 IN 2016 - V PRVI OBRA VNAVI
177. clen Poslovnika Obeinskega sveta:
»V okviru splosne razprave Ciani obCinskega sveta zupanu na seji obcinskega
ustne pripombe in predloge.
sveta predlozijo pisne in
V predlogu gradiva proracuna za drugo obravnavo se mora zupan pisno opredeliti do pripomb
predlogov in pri tem jasno navesti in pojasniti katere pripombe in predlogi so v predlogu proracuna
drugo obravnavo upostevani in kateri niso.
Zupan se v gradivu opredeli Ie do tistih pripomb in predlogov, pri katerih
pripombe ali predloga in Ie ta ni razvidna iz predlozenega gradiva.«
ODBOR ZA GOSPODARSTVO
Pripomba, da je na proracunski postavki
1.
143200 »Spodbujanje razvoja turizma«
29.000 € premalo sredstev za izvajanje
vseh sprejetih 111 potrebnih dejavnosti
turizrna v nasi obcini.
2.
Predlog,
da
gospodarstvo.
se
ustanovi
sklad
je jasna vsebina in namen
Obseg
dejavnosti
letno
prilagajarno
glede
na
razpolozlj iva financna sredstva, ki se glede na leta 2014
niso zmanjsala. Glede na leta pred letom 2014 pa se
zmanjsujejo
zaradi
zmanjsevanja
proracunskih
prihodkov.
za Sklad za gospodarstvo se lahko ustanovi s posebnim,
samostojnim odlokom. Sklep o ustanovitvi sprejme
obcinski svet neodvisno od sprejemanja Odloka 0
proracunu
3.
in
za
Obcine Dornzale.
moznost
Predlog, da se preuci
za Predlog se uposteva. Sredstva so predvidena v NRP
vzpostavitev Turisticnega
18011 - Obnova vhoda v Sportno dvorano Domzale. V
informacijskega centra v obcini Domzale. 2015 bo pripravljena dokumentacija, v 2016 pa se bo
izvrsila obnova prostora ob vhodu v Sportno dvorano
Dornzale.
ODBOR ZA DRUZBENE DEJANOSTI
4.
Predlog, da se povecajo sredstva
socialno varstvo.
sredstev
za Upostevaje znano realizacijo ocenjujemo, da nacrtovana
sredstva za socialnovarstvo zadoscajo.
5.
Pripomba na zmanjsanje
knjizno gradivo.
za Upostevaje javno financne razmere povecanega obsega
za knjizno gradivo ni mogoce predlagati, obenem pa
ugotavljamo,
da
kljub
zakonskim
dolocbam,
sofinancerski delez drzava vseskozi znizuje.
6.
Predlog, da se preuci moznost, da bi Stroske dela za izvajanje pouka bi morala financirati
obcina financirala ucitelja za jutranje drzava, zato pripombi ni mogoce slediti.
varstvo v 2. razredu osnovne sole.
7.
Sportnih drustev, ki delujejo na podrocju
obcine Dornzale je vsako leto vee, pray
tako je vsako leta vee drustev, ki se
sofinancirajo iz naslova javnega razpisa
Obcine Domzale, zato odbor predlaga, da
se prouci moznost povecanja sredstev,
programom
sporta
111
namenjenih
rekreacije, predvsem za programe otrok
Stevilo na javni razpis prijavljenih sportnih drustev je v
zadnjih letih relativno
stabilno. Upostevaje Javno
financne razmere in dejstvo, da na segmentu sporta ni
rezerv, ki bi jih bilo mogoce prerazporediti, pripombi ni
mogoce slediti.
1
-39-
mladih.
Sredstva se pridobi
s
prerazporeditvijo
znotraj
segmenta
sports.
Predlog, da se investicija Razsiritev
doma
Franca
Bemika
Kultumega
sole Domzale
Domzale
J11 Glasbene
uvrsti v Nacrt razvojnih programov
Obcine Domzale za obdobje od leta 2016
do 2019.
111
8.
9.
Uvrstitev investicije Razsiritev KD Franca Bernika
Domzale in Glasbene sole bi pomenila tudi potrebno
zagotovitev znatnih financnih sredstev, ki jih glede na
pricakovane prihodke obcine ni mogoce zagotoviti.
Predlog, da se v preventivne programe na Ocenjujemo, da je dolocene psihoterapevtske programe
podrocju soeiale vkljuci psihoterapija za mogoce financirati v okviru obstojecih proracunskih
postavk na segmentu soeialnega varstva, seveda na
otroke in mladino.
podlagi javnega razpisa in v skladu s pogoji in merili,
dolocenimi v pravilniku.
ODBOR ZA KOMUNALNE DEJA VNOSTI IN VARSTVO OKOLJA
10. Predlog, da se v proracunu namenijo Lastnik zernljisca s parco
1463/ k.o. Dob Je
sredstva za park v Dobu.
Republika Slovenija, upravljavec pa Sklad kmetijskih
zemljisc in gozdov, po veljavnem prostorskem planu pa
je opredeljeno kot kmetijsko zemljisce. Po Zakonu 0
kmetijskih zemljiscih obcina ni predkupni upravicenec
za nakup kmetijskega
zemljisca. V dopolnjenem
osnutku obcinskega prostorskega nacrta je predlog, da
se zernljiscu
spremeni namembnost
v zazidljivo
zemljisce. V koliko bo do spremembe namembnosti
prislo in ce bo 1110zendogovor 0 nakupu s Skladom
bode sredstva zagotovljena na postavki 166200 Sklad
za nakup nepremicnin.
st.
SVETNIKI NA SEJI OBCINSKEGA SVET A
Marija Pukl /DeSUS/
11. Predlagamo, da KS dobijo sredstva za
potrebe svojega delovanja skladno z
vlogo KS.
Sredstva, ki so jih do sedaj dodeljevale
drustvom in drugim oblikam delovanja
civilne druzbe dodeljujejo enovito na
podlagi
obcinskih
razpisov,
kajti
nesprejemljivo
je, da se eca 20%
sredstev KS razdeli brez kriterijev.
(Oeena strokovne sluzbe obcine).
Vlada RS v svojem Proracunu zmanjsuje sredstva do
obcin, stem posledicno zmanjsuje prihodke obcinam.
Zato smo zaradi teh razlogov na Obcini Domzale
primorani v zrnanjsanje sredstev za delovanje KS na
proracunski postavki 062100 - Sredstva za redno
dejavnost KS in sieer za 10% v letu 2015 in za 10% v
letu 2016. Tako je predvideno zmanjsanje sredstev iz
250.000 € na 225.000 € za vsako leto 2015 in 2016
posebej na letni ravni.
12.
Za zimsko sluzbo je namenjenega prevec Sredstva so planirana na podlagi dejansko porabljenih
denarja, glede na prejsnja leta.
sredstev in izkusenj izvajanja zimske sluzbe v preteklih
letih. Poraba sredstev je v pretezni meri odvisna od
vremenskih razmer. Na stroske izvajanja tako poleg
same kolicine sneznih padavin vplivajo tudi drugi
vremenski vplivi kot so gibanje temperatur, megla,
toplotne inverzija, polediea, veter itd. Predlagani znesek
ne odstopa od planiranih sredstev iz prejsnjih let.
13.
Za poplavno
vamost je za 2016 Pri poplavni vamosti oz. protipoplavnih ukrepih je
namenjenih vee sredstev. Predlagamo, da vzpostavljeno periodicno vzdrzevanje brezin rek In
se sredstva poveca ze za leta 2015.
potokov (ciscenje vegetacije in plevja, poseki dreves in
grrnovja, odstranjevanje sipin) Kamniske Bistriee,
Race, Radomlje, Hujskega potoka, Cudne, Rovscice,
2
-40-
Psate 111 ostalih potokov. Postavka je dolocena 1Z
povprecja porabe sredstev iz prejsnjih let. Problernatike
poplavnih voda se lotevamo skupaj z nadzorno recno
sluzbo - drzavnim koncesionarjem Hidrotehnik. Vecja
vzdrzevalna dela 1110razagotoviti drzava, ker so vode v
njihovi lasti in upravljanju.
Sredstva na postavki zadoscajo za predvideni obseg del
za leto 2015 in 2016.
14.
Zakaj je predvideno povecanje sredstev Zavod za sport in rekreacijo D0111ZaIeje v zadnjih letih
za sport, ko pa imamo na drugih prevzel mnozico sportnih ipd. objektov v upravljanje,
podrocjih vel ike probleme?
kar zahteva dolocena sredstva za vzdrzevanje teh
objektov, tako tekoce kot investicijsko, tako, da je
predlagani obseg sredstev vezan predvsem na ta dejstva.
15.
Na podrocju
izobrazevanja
moramo Na vecini podrocij, kot tudi na podrocju izobrazevanja
vztrajati na zagotavljanju dogovorjenih sku same slediti temu, da ne bi zmanjsevali dosezenih
standardov.
programov, brez znizanj.
16.
Zaradi ze v uvodu povedane prihodnosti
menim, da je nujno za socialna podrocja
nameniti nekaj vee sredstev. ( Ze letos je
zupan podpisal vee enkratnih pomoci kot
v preteklem letu ).
Zaradi humanitame narave delovanja in
vsebine programov predlagamo, da se
postavka
za financiranje
invaJidskih
drustev izloci iz sedanje skupne postavke
in se oblikuje samostojno.
Robert Hrovat ISDS/
17. V postavki
za vzpostavitev
novih
linijskih povezav,
m nic konkretno
obrazlozeno, ne kje bo, ne kje se bode
podaljsale linije, ne kje se bo povecala
frekventnost.
18.
Ocenjujemo sicer, da glede na realizacijo, nacrtovana
sredstva tudi na podrocju sociale zadoscajo. Upostevaje
sprejet Pravilnik za vrednotenje druzbenih, socialnih in
humanitamih
projektov
111
programov,
ki
se
sofinancirajo 1Z Proracuna Obcine Domzale, bi bila
izlocitev postavke za financiranje invalidskih drustev v
nasprotju z dolocili tega pravilnika, ki je podlaga za
objavo javnega razpisa in dodelitev sredstev.
Nove linijske povezave bomo vzpostaviIi z obstojecim
koncesionarjem, podjetjem Kam-Bus. Vzpostavili bomo
pet novih avtobusnih linij, katerih namen ne bo boljsa
povezanost obcine z Ljubljano, ki je ze sedaj zelo
dobra, ampak boljsa povezanost med obcinskimi
naselji. Nove linije bo oskrboval poseben avtobus, ki bo
linije obiskoval zaporedoma. Vozni red in cena voznje v
tej fazi se nista usklajeni.
Predlog, da se pohiti s protipoplavnimi V zvezi z ukrepi za poplavno varnost, potekajo
projekti in se zagotovijo tudi sredstva v aktivnosti odkar je Obcina Dornzale narocila 111
letu 2015 za delne sanacije vodotokov.
pridobila poplavno studijo. Na podlagi te smo za
izvedbo nekaterih ze pridobili ustrezno tehnicno
dokumentacijo, za druge pa je se v razlicnih fazah
pridobivanja. Po sprejemu proracuna bomo za vecino
rnanjkajocih lahko narocili manjkajoco dokumentacijo.
Ukrepe bi ze lahko izvedli na obmocju Hudega, kjer so
ob rekonstrukciji cest ze bile upostevane predvidene
resitve (ustrezno dimenzionirani prelivi) vendar se je
zataknilo pn pridobivanju zemljisc (sluznosti za
izvedbo ukrepov). Kljub sodelovanju s KS, kjer je bila
studija veckrat predstavljena se nekateri lastniki ne
zelijo dogovoriti oziroma postavljajo nesprejemljive
pogoje, ceprav jim je bila ponujena ustrezna odskodnina
dolocena v skladu z vzpostavljenimi merili in odprava
skode
po
vsakokratnem
skodnem
dogodku.
3
-41-
Ocenjujemo,
da bo na ostalih obmocjih podobno in da
bo potrebno
zemljisca
poleg dogovorov
z lastniki
pridobivati tudi z uvedbo ukrepov zernljiske politike za
kar pa trenutno nimamo vzpostavljene
pravne podlage.
V pripravi je OPN v katerem bo za nekatera obmocja
mozno to vzpostaviti za vsa pa verjetno ne saj je tudi
strokovnjakov
s tega
podrocja
relativno
malo s
poplavami pa je ogrozena skoraj celotna Slovenija.
Zato ocenjujemo,
da bodo trenutno predvidna sredstva
za ta namen zadostovala,
v primeru
pa, da bi se
izkazalo, da bi se aktivnosti lahko odvile hitreje bomo
predlagali rebalans saj se zavedamo, da je to ena izmed
prioritetnih
aktivnosti v Domzalah v naslednj ih nekaj
letih.
19.
Vee
sredstev
subvencioniranje
naj
se
nameni
cistilne naprave.
za Z Uredbo
0
odvajanju
III ciseenju
komunalne
111
padavinske
odpadne vode so doloceni tudi standardi
komunalne
opremljenosti,
ki morajo biti izpolnjeni za
odvajanje
III ciseenje
komunalne
odpadne
vode. Z
objekte izven obmocij opremljenih
z javno kanalizacijo
je obveza zagotavljanje
odvajanja in ciseenja odpadne
komunalne vode v male cistilne naprave ali izjemoma
nepretocne greznice, ki nisi objekti jayne infrastrukture
in so v lasti lastnika stavbe.
Subvencij
za gradnjo malih cistilnih naprav Obcina
Domzale ne nacrtuje. Taksne subvencije bi pravzaprav
pomenile,
da VSI obcani (ker bi sla sredstva
za
subvencije iz proracuna), sofinancirajo individualne eN
posameznim
lastnikom
stanovanjskih
objektov.
Ocenjujemo,
da bo po dokoncanju javnega omrezja v
prihodnjih
letih kar 95% prebivalcev
prikljucenih
na
javno kanalizacijsko
omrezje. Lokalno se bodo torej
resevali zgolj objekti, do katerih zaradi geografskih
znaci Inosti terena al i nesorazmernih
stroskov javna
izgradnja kanalizacije ni mozna.
20.
Vee sredstev nameniti
111 vrhunske
sporte,
postavki v proracunu.
za sport za mlade
Predlagam
loceni
Locena postavka za sport mladih in vrhunske sportne ne
bi bila skladna s Pravilnikom
0 pravilih
in merilih za
vrednotenje sportnih in rekreativnih programov v obcini
Domzale,
ki je tudi podlaga za dolocitev
izvajalcev
letnega programa sporta, za katere je bil javni razpis za
leta 20 IS ze objavljen, upostevaje dolocila Odloka 0
vrednotenju
in sofinanciranju
sportnih in rekreativnih
programov.
21.
Predlog, da se do druge obravnave umesti
nova postavka, da se pripravi vsaj idejna
zasnova,
morda
celo
projektna
dokumentacije
za zavetisce
za male
zivali«.
V nadaljevanju
v NRP-jih
pristopimo k izvedbi.
Predlog
se ne uposteva.
Izhodiscen
IZZIV
bi bilo
pridobivanje
zemljisca
za zavetisce.
S stroskovnega
vidika bi vzpostavitev
zavetisca pornenila visje fiksne
stroske za Obcino Dornzale. Racionalneje in stroskovno
ucinkovitejse
bi bilo delovanje le-tega na regijski ravni.
mag. Tomaz Dezelak /SDS/
22.
Predlog, da se 5. clen Odloka na koncu
3. odstavka dopolni s besedilom »in 0
tem seznani
obcinski
svet, z vsemi
dejanji, ki so vezane na sodne ali upravne
Dopolnitev
elena ni potrebna, saJ Je Obcinski svet 0
prerazporeditvah
sredstev na proracunskih
postavkah
obvescen v skladu s prvim odstavkom
14. elena (v
Polletnem
porocilu
oz. v Zakljucnem
racunu), V
4
-42-
pnmeru, da Je na posamezni
postavki potrebno
zagotoviti sredstva, ki presegajo dovoljenih 20%
prerazporeditve,
mora
zupan
obcinskemu
svetu
predlagati rebalans proracuna, ki vsebuje vse potrebne
obrazlozitve.
odlocbe«.
23.
Za kaj so namenjena sredstva v taksni Sredstva na postavki Obveznosti iz naslova sodb so
visini (340.000 eur) na postavki lZ namenjena za poravnavo
obveznosti po sodbah,
obveznosti naslova sodb.
poravnavah, upravnih odlocbah, Povecanje sredstev v
letu 2015 na 340.000 EUR je iz razloga zagotovitve
dodatnih sredstev v pnmeru
obveznosti vrnitve
sredstev, ki smo jih prejeli zaradi unovcenja bancne
garancije.
24.
Prosim za obrazlozitev, zakaj je indeks Indeks je izracunan glede na porabo sredstev v
zimske sluzbe tako visok.
prejsnjern proracunskem obdobju torej v letu 2014, ko
Je bila poraba zaradi ugodnih vremenskih razmer
bistveno nizja kot v letih 2012 in 2013.
Glejte tudi pripombe pod St. 12
25.
Prosim za bolj podrobno obrazlozitev Podrobne obrazlozitve porabe sredstev namenjenih
porabe sredstev, ki so namenjena Zavodu Zavodu za sport in rekreacijo Dornzale so navedene v
za sport in rekreacijo.
Obrazlozitvah posebnega dela proracuna za leti 2015 in
2016 in sicer gre za proracunsko postavko 185103 Javni
zavod za sport in rekreacijo. Nameni porabe na
proracunski postavki 185126 Investicijsko vzdrzevanje
sportnih objektov v obcini Domzale, so predstavljeni v
nacrtu razvojnih programov za posamezna leta. Na tej
postavki je znesek 360.000 EUR predstavljen Ie s
kontnega vidika 4204 Novogradnje, rekonstrukcije in
adaptacije,
konkretni
nameni pa kot navedeno,
predstavljeni v nacrtu razvojnih programov.
26.
Prosim, da se bolj podrobno obrazlozi
namen porabe sredstev lZ postavka
192109 -Skl ad za vrtce, konto 4208 Studije
0
izvedljivosti
projektov,
projektna
dokumentacija,
nadzor 111
investicijski inzeniring
27.
Menim, da Je postavka
vzdrzevanje
Investicijsko
visoka, saj Je zapisano,
varcevalo.
Vrtec Ursa v Domzalah ima trenutno 19 oddelkov in je
eden izmed vecjih vrtcev tako po stevilu oddelkov kot
po velikosti parcele in objekta. Vrtec s 6 oddeIki je biI
zgrajen leta 1970. V letu 1978 je bilo prizidanih se 12
oddelkov, naknadno preurejen se en oddelek. Ker je
vrtec starejse gradnje brez izolacije smo v preteklih Ietih
pristopili k energetski sanaciji. Potrebno je prenoviti
kuhinjo, rekonstruirati kotlovnico in na novo zagotoviti
vecnamenski prostor, ki ga vrtec sedaj nima. Stari
severni trakt vrtca bo porusen. Na tem mestu bomo
zgradili vecnamenski prostor novo kuhinjo kotlovnico
111
sprernljajoce prostore ter 3 oddelke vrtca. Na
preostalem delu bo izvedena energetska sanacija ovoja.
V okviru planiranih sredstev bomo v 2015 izvedIi I.
fazo in rekonstruirali kotlovnico (zamenjali energent iz
obstojecega ELKO na zemeljski pIin). V letu 20 I6 pa
pripravili kompletno projektno dokumentacijo
za
rekonstrukcijo v obsegu, ki je opisan zgoraj.
193107 - V okviru postavke Investicijsko vzdrzevanje sol bomo
sol precej izvedli sarno nujna obnovitvena dela, ki so potrebna za
da se bo nemoteno delovanje sol. In steer so to obnova
vodovodne instalacije na OS Rodica 111 Dornzale
sanacija parketa na OS Domzale. Vecji znesek pa
5
-43-
predstavlja Energetska
sanacija OS Rodica, ki smo jo
obvezni izvesti, saj smo za to investicijo pridobili EU
sredstva.
28.
Zakaj je sredstev namenjenih
za Rdeci
kriz ravno 75.000 eur, zakaj 111 vee?
Karitasu je bilo namenjenih
68.000 eur,
dejansko
pa so dobili Ie 32.000 eur.
Smiselno bi bilo navesti, komu so ta
sredstva namenjena.
Proracunska
sredstva za Rdeci kriz so se npr. v letu
2009 povecevala
tudi na podlagi Dodatnega
sklepa k
Pravilniku 0 spremembah
in dopolnitvah
Pravilnika 0
placah obcinskih
funkcionarjev
111 nagradah
clanov
delovnih
teles Obcinskega
sveta ter clanov drugih
obcinskih
organov
ter povracilih
stroskov
(Uradni
vestnik Obcine Domzale,
2/09) v primeru, da se je
elan Obcinskega
sveta, predsednik
ali clan delovnega
telesa
Obcinskega
sveta
In predsednik
ali clan
Nadzornega
odbora
Obcine
Domzale
odrekel
izplacevanju
sejnin in povracil, nadomestil
in drugih
prejernkov
v dobro tej organizaciji.
Skupni obseg
proracunskih
sredstev za RK se Je letno poveceval,
upostevaje
zahteve
po veeji pornoci pn resevanju
cedalje
veeje socialne
stiske obcanov
oziroma
Je
obcinska uprava sledila pripombarn na proracun y prvi
obravnavi, predlogu Odbora za druzbene dejavnosti, da
se povecajo sredstva za pricakovane
socialne probleme
kot tudi pobudi enega od svetnikov, da se zagotovi vee
sredstev za socialne kategorije.
Glede na slabsanje javno financnih razmer predlagani
obseg sredstev ostaja na nivoju leta 2014.
Zupnijska Karitas Domzale nima posebne proracunske
postavke, saj gre za pravno osebo zasebnega prava in
financiranje le-te ni urejeno s posebnim zakonom, kot to
velja za financiranje
Rdecega
kriza.
Za namene
Zupnijske
Karitas
iz navedenih
razlogov
11l
bilo
zagotovljenih
68.000 EUR, je pa bil taksen obseg
sredstev namenjen na podprogramu
2049006 Social no
varstvo ranljivih skupin v Proracunu za leto 2014, od
tega na postavki 204600 Druzbeno socia Ina in socialno
humanitarna
drustva 65.000 EUR in postavki 204603
Projekt Varne hise 3.000 EUR. Sredstva na proracunski
postavki
204600
so
na podlagi
Pravilnika
za
vrednotenje
druzbenih,
socialnih
111
humanitarnih
projektov in programov, ki se sofinancirajo iz Proracuna
Obcine Domzale
(Uradni vestnik Obcine Domzale, St.
9/2013) narnenjena
druzbeno
socialnim
III socialno
humanitarnim
drustvom
oziroma organizacijam,
pod
pogoji tega pravilnika in na podlagi javnega razpisa. Na
javni razpis
se je v letu 2014 prijavilo
12 drustev
oziroma
organizacij,
pri
cemer
Je l1a podlagi
omenjenega
pravilnika
Zupnijska
Karitas
Domzale
prejela 32.000 EUR.
st.
29.
Predlagam,
da se pripravi
objekta za dom na Krku.
realna cenitev
30.
Prosim za dodatno
obrazlozitev
glede
navedbe
zemljisc,
kjer so postavljeni
V gradivu za drugo obravnavo je navedena vrednost iz
cenitve v delezu obcine Domzale, kar dejansko pomeni
realen prihodek v proracunu.
Ce se bo pricel postopek
prodaje bo potrebno opraviti novo cenitev, ki bo OS110va
za prodajo in ne sme biti starejsa od sestih mesecev.
Elaborat
~omenikov
6
-44-
osnovnega
na obmocju
vzdrzevanja
zgodovinskih
obcine Dornzale, izdelan leta
spomeniki
(Zaborst in Preserje) na 200
m2
v
Letnem
nacrtu
pridobivanja
neprernicnega
premozenja obcine.
2007, je podal predloge za odkup zemljisc, ki niso v
lasti obcine 111 na katerih
lezi registrirana
kulturna
dediscina
ali vsaj ureditev
sluznostne
pravice,
z
namenom
vzdrzevanja
111
prezentacije
kulturne
dediscine. Doloceni odkupi zemljisc na katerih stojijo
objekti kulturne dediscine so bili pred leti realizirani,
med drugim zemljisca na Oklem, zernljisci v Zg. Jarsah
s spomenikom
padlim borcem in zrtvam fasisticnega
nasi1ja idr. Nacrtujemo
odkup
zemljisca
parco st.
1321/5,
k.o. Brezovica
(25 m2), na kateri
stoji
Spomenik aktivistom pod Sumberkorn, ESO
15847,
odkup dela zemljisca na parceli st. 853/1 k.o. Homec
(parcela je sicer velika 5365 m2), na kateri stoji
Spomenik
Radomeljskim
borcem, ESO st. 10712 in
dela zemljisca na parceli st. 278 k.o. Homec (parcelaje
sicer velika 3129 m2), na kateri stoji Spomenik padlima
borcema pri jezu, ESD st. 10681. Velikost odkupljenih
zernljisc bi morala omogociti
tudi prost dostop do
spomenika,
pred tem pa so seveda potrebne ustrezne
geodetske odmere.
st.
31.
Zanima
potrebo
vNRP.
me, ali obstaja studija, ki kaze
po siritvi OS Ihan, ki je navedena
Zadnja
demografska
studija,
ki Je
analizirala
zmogljivosti osnovnih sol in velikost solskih okolisev je
bila izdelana decembra
2010 in je bila podlaga za
odprtje prizidka na Rodici v zacetku leta 2013 ter
prizidka k Podruznicni soli Krtina (skupaj z vrtcem) v
drugi polovici
leta 2014. Upostevaje
predracunske
vrednosti
siritve Podruznicne sole Ihan nacrtujemo
ustrezne dodatne preverbe.
32.
Predlagamo,
da se v postavko
1603Komunalna
dejavnost,
doda
nova
podpostavka
»Subvencioniranje
cene
omreznine
komunalne
infrastrukture«
v
visini 460.000 eur.
Cene storitev
obveznih
gospodarskih
javnih
sluzb
varstva okolja je Obcinski svet potrdil 18.04.2013. S
potrditvijo cene so se ukinile subvencije za omreznino.
Stem
Je Obcina
sledila zavezam,
ki izhajajo
IZ
Evropskih direktiv in Zakona 0 varstvu okolja, da se
zagotavlja
trajnostni
razvoj
varstva
okolja tudi za
bodoce generacije ter nacelu odgovornosti
povzrocitelja
za
obremenjevanje
okolja.
Obcina
kot
lastnik
infrastrukture
obracuna javnemu podjetju najemnino za
gospodarsko
infrastrukturo.
Javno podjetje obracunava
storitve in omreznino za izvajanje storitev zavezancem.
Hkrati pa omreznina predstavlja namenska sredstva za
investicijsko
vzdrzevanje
Il1
obnovo
gospodarske
infrastrukture.
V kolikor bi obcina subvencionirala
cene omreznine
komunalne
infrastrukture,
bi to pomenilo
neposredni
odhodek za proracun ali pa bi se za vi sino predJaganega
zneska
zmanjsala
visina sredstev
vlaganj
v JaVl10
gospodarsko infrastrukturo,
kar bi dolgorocno pornenilo
znatno poslabsanje stanja infrastrukture
in nezmoznost
opravljanja obveznih gospodarskih javnih sluzb katere
je obcina dolzna zagotavljati po zakonu.
Peregrin Stegnar INSiI
33.
Krajani Gorjuse sprasujejo (NRP 15022),
a.
a) Kako bo z njihovimi
greznicami
(privatne
cistilne
naprave
s
7
-45-
Po izgradnji
kanalizacije
na njihovem
obmocju
bodo morali ti obcani tako v dolocenem roku izvesti
ukinitev greznice ter se priklopiti na javni kanal,
certifikatom) ali se to uposteva, da so
ze
vlozili
sredstva
v
lastno
kanalizacijo ali bode morali se enkrat
placevati?
b)
Kaksna bo njihova »cistilna naprava
Gorjusa«? Yelike cistilne naprave, ki
bi
kvarila
okolje,
krajani
ne
sprejemajo, krajani predlagajo,
da se
njih same prikljuci na kanalizacijo,
kot ostale obcane.
skladno
z veljavnim
Odlokom
0
odvajanju
kornunalnih
vod In v zvezi stern
placati tudi
kornunalni
prispevek
tel'
ostale
stroske
prikljucevanja
na
kanalizacijo.
Olajsevalnih
okol iscin oz. oprostitev
placevanja
prispevkov
povezanih
s prikljucevanjem
kanalizacije
111
predvidenih,
sa] mora vsak obcan poskrbeti
za
ustrezno tretiranje
svojih odpadnih vod skladno s
predpisi, tudi ee 11a tern obmocju ni kanalizacije.
Izdelavo
projektne
dokumentacije
za izgradnjo
kanalizacije
111
na Gorjusi
irnarno namen
izdelati v prihodnjem
letu, gradbena dela pa izvesti
vletu2017.
Predvidena
kapaciteta
za cistilno
napravo
na
Gorjusi je 250 PE in je po nasern mnenju primeren
nacin tretiranja odpadne vode za naselje Gorjusa,
saj izvedba fekalnega
kanala preko katerega bi se
fekalne vode odvajale na CCN Domzale - Kamnik
v tern prirneru ni ekonomsko
srnotrna oz. tehnicno
primerna
resitev,
Cistilna
za 250 PE, kot je
predvidena
za Gorjuso, 111 nic posebnega;
Je
relativno majhen objekt, v celoti zakopan v zemljo,
pokrit in nemotec.
Za obcane to ne bo pomenilo
nizje kakovosti odvajanja kornunalnih vod, saj gre
za javno cistilno napravo, ki bo v upravIjanju JKP
Prodnik, do nje pa se bodo prebivalci
Gorjuse
prikljucevali
preko
Javnega
fekalnega
kanala.
Postopek prikljucevanja
na javno kanalizacijo
bo
torej taksen kot v drugod po obcini Domzale. Za
primerjavo s tlacnim vodom bomo izdelali idejno
resitev y dveh variantah, kjer bomo lahko primerjali
stroske in se pravilno odlocili.
eN
b.
34.
Zamenjava
vodovodnih
salonitnih
cevi
(NRP
15072) za Turnse
IJ1 Cesenik
zarnenjati cim prej v letu 2015, kef so
cevi slabe in je en del ze zamenjan,
krajani to pricakujemo,
ker ze placujemo
visjo omreznino.
Obnova vodovoda Dob - Cesenik - Turnse je pogojena
z obnovo eeste. Obnova ceste je predvidena takoj po
gradnji vodovoda. Prvi odsek obnove vodovoda in eeste
planiramo v 2016, saj bo predhodno potrebno izdelati
projekte in pridobiti zernljisca.
V primeru gradnje samo vodovoda bo cesta eno leto v
makadamu.
35.
Krajani Doba predlagajo, da se park pod
Mocilnikorn
odkupi za skupno uporabo
tako
za
obcinske
prireditve
ob
spomeniku,
za sportnike,
za otroke In
mlade cebelarje. Pravijo, ce so sredstva
za Cesminov park naj jih bo tudi nekaj za
ta park v Dobu, ki je tudi obcinskega
pomena saj je tam vsakoletna prireditev
ob dnevu drzavnosti.
Lastnik
zemljisca
spare.
st. 1463/ k.o. Dob Je
Republika Slovenija, upravljavee
pa Sklad kmetijskih
zemljisc in gozdov, po veljavnem prostorskem planu pa
je opredeljeno
kot kmetijsko zernljisce. Po Zakonu 0
kmetijskih zemljiscih obcine ni predkupni upravicenec
za nakup
kmetijskega
zernljisca.
V dopolnjenem
osnutku obcinskega prostorskega
nacrta je predlog, da
se zemljiscu
spremeni
namembnost
v zazidljivo
zemljisce, V koliko bo do spremembe namembnosti
prislo in ce bo mozen dogovor 0 nakupu s Skladom
bode sredstva zagotovljena
na postavki 166200 Sklad
za nakup nepremicnin.
36.
zernljisc,
ki
v
naravi
predstavljajo
Konto
166200
- Sklad
za nakup Odkupi
cesto
se vrsijo
letno v skladu
s
nepremicnin
(nakup
zemljisc)
v kategorizirano
sredstvi. Ore za dolgotrajen
projekt, ki
Proracunu obcine Domzale za leto 2015 proracunskimi
8
-46-
in tudi 2016.
bo zahteval velika proracunska sredstva 111 daljse
Poveca naj se ta vsota v skladu, da bo casovno obdobje. Povisanje razpolozljivih sredstev na
obcina lahko odkupila zernljisca, po Skladu za nakup nepremicnin ni mozno.
katerih so zgrajene obcinske ceste,
uradno pa so zemljisca se vedno v lasti
zasebnikov. To je bilo zelo opazno v
lanskem letu, ko je geodetska uprava
posiljala podatke 0 zemljiscih ob Zakonu
o nepremicninskem davku. Lastnikom
zemljisc predstavniki obcine odgovarjajo,
da ni dovolj financnih sredstev za odkup
teh zemljisc, Vsota za odkup naj se
poveca vsaj za 100.000 E.
37.
Omenjeni melioracijski jarek v Turnsah m Ceseniku
Konto 112302,
Vzdrzevanje
melioracijskih
jarkov. bomo
dali
v
periodicni
sistem
vzdrzevanja
Predlagam
cimprejsnje
ciscenje melioracijskihjarkov.
melioracijskega jarka
od Turns do
Rovscice v Ceseniku (Od mostu Turnse 3
nizvodno do Rovscice).
38.
Obnova ceste Studenec, Zalog, Kokosnje
(NRP 13152) predlagamo po etapah in
najprej del od Studenca do ceste Moravce
- Zelodnik,
ker je ta cesta zelo
obremenjena, se posebej ob prireditvah
na katere pridejo obiskovalci iz skoraj
vse Slovenije.
V letu 2015 je predvidena gradnja kanalizacije in
vodovoda na tistem delu Studenca, ki je omenjen v
pobudi. V okviru teh dveh gradenj bo obnovljena tudi
cesta.
39.
Rekonstrukcija ceste Turnse - Cesenik
do HS IS (NRP 13096) predlagamo
cimprejsnjo preplastitev hkrati z obnovo
ceste skozi Turnse in Cesenik.
Rekonstrukcija ceste bo izvedena po obnovi vodovoda.
Oboje je predvideno v letu 2018. V predhodnih letih
sredstva narnenjamo bolj obremenjeni cesti Dob Cdenik -Turnse.
40.
V proracunu nisem nasel zato predlagam:
Potrebno je predvideti
sredstva za
sofinanciranje
dijaskih 111 studentskih
vozovnic, ker to ze imajo vse sosednje
obcine.
Obcina Domzale je pred spremembo Zakona 0 prevozih
v cestnem prometu v letu 2013, zagotavljala subvencije
dijaskih in studentskih vozovnic. Drzava je z omenjeno
spremembo podrocje subvencioniranja
dijaskih 111
studentskih vozovnic zelela enotno urediti, kar je bila
tudi podlaga za odlocitev obcine, da s solskim letom
2013/2014 dodatnih subvencij ne zagotavlja.
Ocenjujemo, da je z vidika enakih moznosti, enotno
urejanje na nivoju drzave primerno, zato so tudi druge
obcine, ki so te subvencije imele le-te najmanj znizale
ali ukinile.
Upostevaje
pricakovane
proracunske
prihodke In enotno ureditev na drzavnem mvoju,
sredstev v te namene ne nacrtujemo.
41.
Potrebno Je predvideti
sredstva za
obnovo SPB-ja, ki nam je I.e v sramoto.
Naj se I.e ta zadevo vsaj postopno pricne
z resevanjem.
Sredstva so zagotovljena. V letu 2015 je planirano
20.000 eur za projekte, v letu 2016 pa 100.000 eur za
njihovo izvedbo. Sredstva so razvidna v NRP na
postavki 13176, v proracunih pa so sredstva planirana v
postavki 132268.
Matej Orazem lLista Rezal
42.
Predlog, da se za najmanj 10 % zvisaio Upostevaje pricakovano znizanje prihodkov obcinskega
9
-47-
sredstva za sport mladih.
proracuna povecevanje
sredstev na segmentu spolia ni
nacrtovano.
43.
Potrebna je nujna sanacija nogometnega
igrisca.
Kakrsnakoli vecja vzdrzevalna del a na sportnih objektih
v lasti obcine so povezana z razpolozljivimi
sredstvi in
nacrtom razvojnih programov.
44.
Predlog za premik projektov v NRP, ki V nacrt
so bistveni za razvoj spolia.
projekte
realizirati
pomocjo
sredstva.
razvojnih programov je mogoce uvrstiti Ie
za katere je pricakovati, da jih bo mogoce
v okviru proracunskih moznosti oziroma s
morebitnih drugih virov kot npr. evropska
Marija Doroteja Grmek /SDS/
45.
Menim, da Karitas dobi premalo sredstev Obseg dodeljenih sredstev za dejavnost Zupnijske
glede na to, da porabimo ta denar sarno Karitas je odvisen od tega ali le-ta kandidira na javni
za prehrano in placilo poloznic.
razpis, pogojev in meril ter razpolozljivih proracunskih
sredstev. So se pa proracunska sredstva za Karitas
Domzale letno tudi nekoliko povecevala (v letu 2009
npr. je Karitas Domzale prejela 11.327 EUR, v letu
2014 ..... 32.000 EUR). Seveda pa tudi Rdeci kriz in
druge humanitarne organizacije ugotavljajo, da so
potrebe po socialnih pomoceh zal vecje od realnih
moznosti,
Robert Pecnik /SMC/
46.
V proracunu je predvidena ureditev jayne
razsvetljave skozi Stude. Zanima nas,
kdaj bo urejena tudi pes pot in kolesarska
steza, saj je na tem obmocju cesta zelo
ozka, in je po tej poti tudi povezava iz
Ihana na kolesarsko stezo in sprehajalno
pot ob Bistrici?
47.
Gradnja pes in kolesarske steze od Stude do Preloga za
enkrat ni predvidena. Dostop do Kamniske Bistrice je
mozen preko lokalnih kolovozov in pes poti. V primeru
gradnje pes in kolesarske steze, je potrebno najprej
preveriti moznost pridobitve zemljisca in v nadaljevanju
planirati projekte in izvedbo.
V proracunu so pod postavko 16029001- Program 16029001 Urejanje 111 nadzor na podrocju
Geodetske evidence v vrednosti 106.500 geodetskih evidenc sestavljajo stiri postavke:
eur. Zanima nas, kdo jih ureja in kaj vse 162 10I Obcinska geodetska m informacijska
zajema ta postavka?
dejavnost
162102 Prostorsko informacij ski sistem
162103 Vzdrzevanje evidenc za odmero NUSZ
162104 Izdelava lokalnega energetskega koncepta
Sredstva na postavki 162101 se povecujejo in so
namenjena, poleg priprave baz podatkov in evidenc ter
licenci za program ArcGIS tudi geodetskim storitvam
(parcelacije, ureditve mej in vpis stavb v kataster stavb).
Sredstva na postavki 162102 ostajajo enaka 111 so
namenjena vzdrzevanju in nadgradnji informacijskega
sistema PISO.
Sredstva na postavki 162103 Vzdrzevanje evidenc za
odmero NUSZ ostajajo enaka 111 so namenjena
vzdrzevanju baze NUSZ in dodajanju novih zavezancev
vbazo NUSZ.
Sredstva v visini 41 .000€ se bodo na postavki 162104
(Izdelava lokalnega energetskega koncepta) porabila za
izpolnjevanje sprejetega lokalnega energetskega
koncepta v letu 2011. Na podlagi dolocil Energetskega
zakona (energetske izkaznice) smo postavko povisal i.
10
-48-
48.
V proracunu pod postavko 132304 je
garazna hisa P + R, vzdrzevanje 50.000
eur + tekoce vzdrzevanje 40.000 eur.
Glede na to, da gre za nov objekt se zdijo
stroski visoki, zato nas zanima, kaj
zajemajo?
L TD- Toni Dragar-Lista za vse generacije
49.
Gradnja krozisc v Domzalah; pridobitev
projektne dokumentacije za leta 2015 20.000 ter gradnja krozisc (ob Obcini in
pri PP 00111zale za leta 2016 - 800.000
Sredstva na tej postavki so planirana za tekoce
vzdrzevanje povrsin in opreme v garazni hisi kot so:
pokrivanje stroskov ciscenja funkcionalnih in notranjih
povrsin; pokrivanje stroskov komunalnih storitev (voda,
odvajanje
In ciscenJe
odpadnih
voda);
stroskov
elektricne energije; vzdrzevanju prostorov, delov 111
tehnicnih naprav, ki bodo sluzili delovanju garazne hise
kot celote (kontrola
vstopov, izstopov, obracun
parkiranja, avtomatska blagajna ipd.). Del sredstev pa se
namenja za pokrivanje stroskov prevoza potnikov, ki se
zagotavlja na podlagi zavez lZ naslova podelitve
kohezijskih sredstev za gradnjo garazne hise.
V okviru prostorske preveritve kroznih krozisc, bomo
preverili moznosti ureditve dveh kroznih krizisc in sicer
krozisca Majhenic in krozisca Savska - Ljubljanska Karantanska. Ureditev
posameznega
krozisca
se
nacrtuje v dveh proracunskih letih. V prvem letu se
izdela projektna dokumentacija in pridobi zemljisce, v
drugem letu se nacrtuje gradnja. Izdelavo projektne
dokumentacije za ureditev prvega krozisca nacrtujemo v
letu 2017, sledi nadaljevanje, v zgoraj navedeni casovni
dinamiki.
50.
Ureditev
lastnistva
stavbe
CPV; Predhodno je potreben dogovor s solastniki objekta.
doplacilo
za
zemljisce,
pridobitev
projektne dokumentacije za leto 2~15 50.000 in prenova in gradnja prizidka k
CPV za leto 2016 - 200.000
51.
Ustanovitev dnevnega centra za osebe s
pp; priprava dokumentacije za leto 2015
111 neposrednih
stroskov IJ1 zagotovitev
prostorov za delovanje za leto 2016 100.000
Skrb za osebe s posebnimi potrebami je sicer dolznost
drzave, enako velja za dnevne centre, ki praviloma
sodijo v podrocje institucionalnega varstva. Upostevaje
tudi znane javno financne razmere v proracunu 111
nacrtovanih sredstev v te namene.
52.
Gradnje in obnove gasilskih domov;
gradnja GO Studenec, sofinanciranje GD
Jarse Rodica za leto 20 IS - 200.000 +
34.000 in gradnja GO Studenec za leta
2016 - 200.000
Sredstva za redno obnovo gasilskih domov so v skladu
z zakonom 0 gasilstvu zagotovljena v proracunski
postavki 073202 in z nj imi razpolaga Gasilska zveza v
skladu z letnimi plani. V proracunu so zagotovljena tudi
sredstva za izdelavo projektne dokumentacije
za
izgradnjo gasilskega doma PGD Studenec, ki bo osnova
za planiranje sredstev za investicijo. Oodatnih sredstev
v ta namen pa trenutno v proracunu 111 mogoce
zagotoviti.
53.
Gradnja plezalisca pn Garazni hisi; V okviru ureditve garazne hise In parka bomo v
pridobitev idejne zasnove, postavitev proracun u za leto 2015 nacrtovali tudi ureditev plezalne
stene na vzhodni fasadi garazne hise.
plezalisca za leta 2015 - 50.000
54.
Ustanovitev
kulturno
informacijskega
centra; projektna dokumentacija, prenova
prostora za leta 2015 - 40.000
Sredstva so i.e predvidena v proracunu in v NRP 18011
Obnova vhoda v Sportno dvorano Dornzale. V letu
2015 so predvidena sredstva v visini 10.000 EUR za
projektno dokumentacijo in v letu 2016 sredstva v visini
60.000 EUR za prenovo prostora.
11
-49-
55.
Gradnja
sportne
ploscadi
v Krtini;
nogometno
In odbojkarsko
igrisce na
mivki,
postavitev
otroskih
igral
111
ureditev
parkirisca
za leto 2016 150.000
56.
Ureditev
Ureditev sportne ploscadi
v Krtini bomo planirali v
dveh proracunskih
letih. In sicer v letu 2015 bomo
pridobili
projektno
dokumentacijo,
v letu 2016 pa
nacrtujemo izvedbo.
Cesminovega
parka; postavitev
V sklopu ureditve Cesminovega
parka v letu 2015
zasaditev
dreves) za nacrtujemo zasaditev in namestitev kornunalne opreme.
leta 2015 - 20.000
Za navedeno namenjamo sredstva v visini 10.000 EUR.
ograje (drsalisce,
57.
Otrosko
zemljisca,
20.000
58.
Otrosko
Igrisce
Depala
vas;
odkup
postavitev igral za leta 2015 -
'lgrisce v SP than; postavitev
V proracunu za leto 2015, v sklopu postavke Izgradnja
otroskih igrisc, nacrtujemo
ureditev otroskega igrisca v
Depali vasi.
V proracunu za leta 2015.
otroskih igrisc, nacrtujemo
sportnem parku Ihan.
igral za leto 2015 -15.000
v sklopu postavke Izgradnja
ureditev otroskega igrisca v
59.
Razgledni
stolp
Sumberk;
pnprava
dokumentacije,
odkup zemlj isc za leta
2015 - 5.000 111 gradnja razglednega
stolpa za leta 2016 - 50.000
Za potrebe
ureditve Sumberka
sredstva namenjamo
predvsern za odkupe zemljisc, saj je lastnistvo zemljisc
ali sluznost pogoj za gradnjo objektov.
Za gradnjo
stolpa je potrebno odmeriti in odkupiti pot, ki vodi do
vodohrana na vrhu Sumberka. Zernljisce za stolp, ki bo
lociran poleg vodohrana,
obcina Dornzale lastnisko ze
obvladuje.
60.
Dvigalo
ob obcinski
stavbi; projektna
dokumentacija
in izvedba za leto 2015 20.000
Pripomba
61.
Protipoplavni
Ob in pod-cestui kanali in jarki se redno vzdrzujejo in
cistijo
IZ postavke
vzdrzevanje
javnih
prometnih
povrsin. Iz navedenega
razloga sredstev ni potrebno
redno
ukrepi
Jetno
podcestnih
20.000
-
ciscenje
kanalov, jarkov
letno
vseh
ciscenje;
ob
in
za leta 2015 -
se uposteva.
povecati,
62.
Kosarkarsko
igrisce, Zupanciceva
ulica
Domzale; obnova kosarkarskega
igrisca
(pod laga, kosi) za leto 201 5 - 15.000
63.
Postavitev
Domzale;
postavitev
250.000
64.
Prometna resitev - umiritev prometa v
Prelogu;
izdelava
prometne
studije za
leta 2015 - 2.000 in izvedba za leto 2016
- 50.000
Ukrepi
za povecanje
varnosti prometa
In umiritev
hitrosti so bili v delu Preloga ze izvedeni. V kolikor bi
se v nadaljevanju
izkazalo, da je potrebno nekatere
ukrepe nadgraditi se bo, po analizi prometne vamosti,
temu ustrezno uredila prometna ureditev v okviru ze
zagotovljenih
sredstev za redno vzdrzevanje.
65.
Asfaltiranje
Golcajske
ulice v srednjih
Jarsah; priprava
dokumentacije
za leto
2015 - 10.000 in obnova ceste za leta
Rekonstrukcija
Golcajske ulice v Sr. Jarsah v proracunu
za leto 2015 in 2016 ni predvidena.
montazne
ureditev
dvorane
V proracunu
za leta 2015 nacrtujerno
sredstva za
obnovo kosarkarskega
igrisca na Zupancicevi
ulici v
Domzalah.
lgrisce
bo obnovljeno
111 prevzeto
v
upravljanje v primeru ureditve lastnistva in dogovora z
etaznimi lastniki.
dvorane
v SP Na obrnocju sportnega parka v Domzalah je v prvi fazi
zemljisca
J11 potreben celovit pristop k urejanju obmocja. Vsebine bo
za leta
2016
- potrebno definirati v okviru sprememb in dopolnitev
OPPN. Ker ti osnovni pogoji za prostorsko ureditev se
niso izpolnjeni,
menimo, da je preuranjeno
planirati
izvedbene projekte in sredstva za izvedbo.
12
-50-
2016 - 50.000
66.
Izdaja monografije - Aci Bertoncelj; Obcinska uprava sledi pripombi.
priprava za leta 2015 - 12.000 III
dokoncanje za leto 2016 - 12.000
67.
Prenova
parketa v telovadnici
OS V proracunu
za leto 2015
Dragomelj; izvedba prenove parketa za Investicijsko vzdrzevanje
sol,
leto 2015 - 50.000
park eta na OS DragomeJj.
68.
Ureditev prehoda in uvoza; Slarnnikarska
cesta 2, Domzale za leto 2015 - 5.000
mag. Jana Miklavcic ISMCI
69. Vecina strank in list je v predvolilnem
programu obljubljala mestno blagajno, Ie
te pa v proracunu za 20 IS in 2016 ni,
zato predlagamo, da se vzpostavitev
mestne (javne) blagajne, ki bo omogocala
obcanom, da brez provrzije placujejo
poloznice do npr. zneska 1.000 evrov za
storitve javnih zavodov in podjetij na
podrocju oskrbnin, stroskov solnin 111
solske prehrane, stroskov energentov,
komunalnih storitev in najemnin (obcina
pa se lahko poveze z bankami kot npr.
obcina Ravne na Koroskem z Delavsko
hranilnico d.d, mestne blagajne delujejo
npr. tudi v Celju, Mariboru, Sentjurju,
Velenju, Rogaski Slatini ....) vkljuci v
proracun za 2015/2016.
70.
Pray tako smo pri pregledu proracunov
ugotovili, da se dolocene postavke zelo
visoke, kot npr. racunalniske storitve
(postavka 402006), tekoce vzdrzevanje
garazne hise (postavka 4025), kazni 111
odskodnine (st. 4027).
v okviru
nacrtujemo
postavke
Obnovo
Ureditev
prehoda
111
uvoza
za kompleks
na
Slamnikarski 2, bo izvedena lZ sredstev rednega
vzdrzevanja javnih prometnih povrsin za leta 20 15.
V preteklih letih je Obcina veckrat preverjala moznosti
vzpostavitve mestne blagajne. Ugotovljeno je bilo, da
Obcine
ne morejo
izvajati
pooblastil
placilne
organizacije (tako kot npr. banke) po Zakonu 0
placilnih storitvah in sistemih, ker to ni njena sistemska
naloga. Ugotovljeno je bilo tudi, da bi bila vzpostavitev
logisticnih
procesov drazja kot celoten prihranek
provizij.
Konto 402007: Racunalniske
storitve. Sredstva se
porabJjajo predvsem za vzdrzevanje baz za obcinsko
geodetsko
informacijsko
dejavnost,
vzdrzevanje
evidenc za odmero NUSZ ter prostorsko informacijski
sistem. V predJogu proracuna za leti 20 IS in 2016 smo
za drugo obravnavo omenjene stroske znizali za 6%
glede na PIVO obravnavo.
Vzdrzevanje
garazne hise (proracunska
postavka
132304)je v letu 2016 glede na leta 2015 visja zaradi
daljse dobe vzdrzevanja.
V 2015 se nacrtuje
vzdrzevanje za pol leta (od julija do decembra), v 2016
je predvideno celoletno vzdrzevanje objekta.
Konto 402702: Odskodnine zaradi sodnih postopkov. V
letu 2015 smo potencial no predvideli vracilo dela ze
vnovcene bancne garancije Probanke d.d., v likvidaciji.
V predlogu proracuna za leto 2016 smo za drugo
obravnavo
predvidene
odskodnine
zaradi sodnih
postopkov znizali za potencialno vracilo visine bancne
garancije Probanke d.d., v stecaju.
71.
V proracunu imamo tudi dve investiciji - Investiciji,
vzpostavitev
umetnega
drsalisca
v
umetno drsalisce v Cesminovem parku in Cesminovem parku in izgradnja dveh zunanjih teniskih
izgradnjo dveh teniskih igrisc, za katere igrisc v Sportnem p_arku D;mzale sta prijavljeni na
13
-51-
72.
merumo, da nista potrebni (se posebej
umetno drsalisce ne). Predlagamo, da se
denar razporedi na postavke, ki bodo
omogocale realizacijo nujnejsih zadev.
razpis za sofinanciranje investicij v sportne objekte, ki
ga je objavila Fundacija za sport. Opustitev investicije
je logicna v primeru, ce bo katera izmed vlog zavrnjena.
Teniski igrisci sta prakticno ze formirani, manjka same
se zakljucni del; na enern igriscu betonska podlaga in na
drugem tartan, Projekt Cesminovega parka pa je v sami
osnovi predvideval drsalisce, ki bi bilo namenjeno
najmlajsim iz okoliskih vrtcev.
Glede na to, da se Je
obcinski proracun znizala,
potrebno
razmisliti
0
znizanju tudi pri nekaterih
postavkah.
Dohodnina se je v letu 2015 zmanjsala za 6% glede na
leto 2014. Odhodkovno stran proracuna smo ustrezno
zmanjsevali na podrocjih, kjer je bila racionalizacija
mozna.
glavarina za
bo verjetno
sorazmemem
proracunskih
14
-52-