prospekt - Agencija za trg vrednostnih papirjev
P R O S P E K T ZA UVRSTITEV OBVEZNIC BCE13 BANKE CELJE D.D., V TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU CELJE, junij 2010 POVZETEK PROSPEKTA ZA UVRSTITEV OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. - BCE13 V TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU 1. IZDAJATELJ OBVEZNIC Izdajatelj obveznic je Banka Celje d.d., Celje, Vodnikova 2, 3000 Celje. OSNOVNI KAPITAL V sodni register vpisan in vplačan osnovni kapital znaša 16.979.769,65 EUR. 2. OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA TIP OBVEZNICE: Obveznica na ime, nominirana v EUR, izdana v nematerializirani obliki z oznako BCE13. DOSPETJE OBVEZNICE: Datum dospetja zadnjega izplačila iz obveznice je 30. marec 2015. OBRESTNA MERA IN NAČIN IZRAČUNA OBRESTI: Obrestna mera je fiksna in znaša 4,75 % letno. Obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti posameznega obrestnega kupona, se obračunajo za obrestno obdobje, ki se začne na dan dospelosti plačila obresti prejšnjega kupona (ali 30. marca 2010, če gre za prvo plačilo obresti) in konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne vključuje. Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznice na dan dospelosti obresti na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoţi z nominalno vrednostjo obveznice, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestovalnem obdobju, za katerega se računajo obresti in dejansko število dni v tistem obrestovalnem obdobju, v katerem je obdobje, za katerega se računajo obresti. Obresti so zaokroţene na dve decimalni mesti in se začnejo obračunavati 30. marca 2010. NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA: Obresti dospevajo v plačilo letno za nazaj, vsakega 30. marca v letu, do dospetja obveznice. Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v celoti ob dospetju obveznice 30. marca 2015. Obveznosti iz obveznic (obresti in glavnica) bodo izplačane na račun, ki ga sporoči upravičenec, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi in pravili poslovanja KDD Centralno klirinško depotne druţbe d.d., Ljubljana. Če dan dospelosti obveznosti iz obveznic ni delovni dan v Republiki Sloveniji, ali če je praznik v Evropi, ko sistem TARGET ne posluje in je hkrati delovni dan v Republiki Sloveniji, se plačila izvedejo prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem primeru imetniku obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti obveznosti iz obveznic do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni dan, na katerega je v Republiki Sloveniji mogoče izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki ni sobota, nedelja, drţavni praznik ali drug dela prost dan. ZAVAROVANJE TERJATEV: Obveznosti iz obveznic niso posebej zavarovane ali garantirane. Za vse obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoţenjem neomejeno. NAMEN IZDAJE: Nadomestitev zapadlih obveznic BCE7 in BCE9 in s tem zagotovitev ustrezne strukture virov sredstev ter povečanje dolgoročnih virov banke za plasmaje v dolgoročne naloţbe. DRUGE PRAVICE IZ OBVEZNIC: Izdajatelj bo imetniku obveznice izplačal obresti in glavnico v skladu z amortizacijskim načrtom obveznice in načinom izračuna obresti. Imetniki obveznice imajo pravico razpolaganja z obveznico oziroma zastavitve obveznice ter druge pravice v skladu z veljavnimi predpisi o vrednostnih papirjih. Drugih pravic, vključno z moţnostjo zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev, obveznice ne zagotavljajo. Obveznice ne dajejo pravice do udeleţbe pri dobičku izdajatelja. Obveznice niso predčasno unovčljive in ne vsebujejo klavzule, s katero bi imel imetnik pravico do predčasne unovčitve svoje terjatve. Obveznice ne vsebujejo klavzule, s katero bi si izdajatelj zagotovil pravico do odkupa obveznic pred njihovo dospelostjo. 3. SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE OBVEZNIC Skupna nominalna vrednost izdaje obveznic znaša do 40.000.000,00 EUR. 4. APOENSKA STRUKTURA OBVEZNIC Obveznice so izdane v nominalni vrednosti 1.000,00 EUR vsaka. Celotna izdaja obveznic obsega 40.000 apoenov po 1.000,00 EUR. 5. KOTACIJA Obveznice bodo uvrščene na borzni trg obveznic Ljubljanske borze d.d., Ljubljana. 6. DRUGA POMEMBNA DEJSTVA V ZVEZI Z IZDAJATELJEM Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem, zato je razvila številne postopke in metode za njihovo upravljanje. Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj ter pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem je eden izmed pomembnih dejavnikov za doseganje strateških ciljev banke. Banka je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledi obrestno, trţno, likvidnostno tveganje in tveganje dobičkonosnosti, vedno večji pomen dobiva tudi operativno tveganje. Kapitalsko tveganje, ki mu je banka izpostavljena, je nizko. Banka se je kapitalsko okrepila z dokapitalizacijo (oktober 2008) in izdajo podrejenega dolga (junij 2009). Pomembno se je zvišal tudi količnik temeljnega kapitala (Tier I) zaradi odprave kumulativnosti izplačila dividend prednostnim delničarjem, ki je bila izglasovana na skupščini delničarjev junija 2009. Količnik kapitalske ustreznosti in količnik temeljnega kapitala banke sta občutno višja v primerjavi z baselskimi določili. Tveganja povezana z obveznicami so tveganje nelikvidnosti, tveganje neplačila, tveganje spremembe obrestne mere in tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu. Tveganja povezana z izdajateljem in tveganja povezana z obveznicami ter način upravljanja s temi tveganji je podrobneje predstavljen v 2. poglavju prospekta. Zaostrene razmere na finančnih trgih in v gospodarstvu so posegle v poslovanje banke, ki je obseg in strukturo svojega poslovanja skrbno prilagajala nastalim razmeram in prednostno skrbela za varnost poslovanja. Vpliv finančne in gospodarske krize na izdajatelja je predstavljen v točki 12.2. 7. BORZNO POSREDNIŠKE DRUŢBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA ORGANIZIRAN TRG Pri uvrstitvi obveznic na organiziran trg Ljubljanske borze d.d., Ljubljana ne sodeluje nobena borzno-posredniška druţba. Vse aktivnosti v zvezi s kotacijo obveznic vrši Banka Celje d.d. sama. 8. Povzetek prospekta vključuje le osnovne informacije o izdajatelju, zato ga je potrebno brati kot uvod k prospektu. Pred vsako odločitvijo o vlaganju v obveznice naj investitorji preučijo celotni prospekt, kateri vsebuje podrobne podatke o pravnem poloţaju izdajatelja, njegovem finančnem poloţaju, poslovnih moţnostih in pravicah, ki izhajajo iz obveznic. Prospekt je objavljen na spletni strani izdajatelja www.banka-celje.si in na informacijskem sistemu SEOnet ter na razpolago na sedeţu izdajatelja. Vlagatelj bo moral, če bo kot toţnik začel sodni postopek v zvezi z informacijami, vsebovanimi v prospektu, na lastne stroške zagotoviti prevod prospekta v uradni jezik sodišča pred začetkom takega postopka. Osebe, ki so pripravile povzetek, vključno z njegovim prevodom, in zahtevale njegovo notifikacijo, odškodninsko odgovarjajo, vendar samo, če je povzetek zavajajoč, netočen ali notranje neskladen, če se ga presoja skupaj z drugimi deli prospekta. KAZALO OKRAJŠAV Okrajšava: Celoten naziv: ATVP Banka Celje, banka ali izdajatelj EU EUR KDD Ljubljanska borza MSRP Obveznice BCE13 Prospekt Agencija za trg vrednostnih papirjev ZDoh-2 ZBan-1 ZDavP-2 ZDDV-1-UPB2 ZNVP-UPB1 ZTFI ZDDPO-2 Banka Celje d.d., Celje Evropska unija Evro KDD Centralna klirinško depotna druţba d.d., Ljubljana Ljubljanska borza d.d., Ljubljana mednarodni standardi računovodskega poročanja Obveznice 13. izdaje Banke Celje d.d. Prospekt za uvrstitev obveznic BCE13 Banke Celje d.d. v trgovanje na organiziranem trgu Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006, 10/2008, 78/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 43/2010) Zakon o bančništvu (Ur. l. RS, št. 131/2006, 1/2008, 109/2008, 19/2009, 98/2009) Zakon o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/2006, 125/2008, 110/2009, 1/2010, 43/2010) Zakon o davku na dodano vrednosti (Ur. l. RS, št. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 10/2010) Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Ur. l. RS, št. 2/2007, 67/2007, 58/2009) Zakon o trgu finančnih instrumentov (Ur. l. RS, št. 67/2007, 100/2007, 69/2008, 40/2009) Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. RS, št. 117/06, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010) KAZALO SKLICEVANJ Sklicevanje: Podatki: http://www.banka-celje.si/vsebina/oBanki/financniPodatki/letnaPorocila - arhiv letnih poročil Banke Celje d.d. - Polletno poročilo 2009 http://www.bankacelje.si/vsebina/oBanki/novinarskoSredisce/sporocilaZaJavnost/sporocilaZaJavnost/spj_201 00430/2 - Letno poročilo Banke Celje d.d. za leto 2009 http://www.banka-celje.si/vsebina/oBanki/predstavitev/statutBanke - Statut Banke Celje d.d. VSEBINA Stran 1. ODGOVORNE OSEBE ................................................................................................ 1 2. DEJAVNIKI TVEGANJA .............................................................................................. 2 2.1 TVEGANJA POVEZANA Z IZDAJATELJEM ................................................................................. 2 2.2 TVEGANJA POVEZANA Z OBVEZNICAMI .................................................................................. 5 3. KLJUČNE INFORMACIJE ........................................................................................... 6 3.1 INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, VPLETENIH V IZDAJO ............................................... 6 3.2 UTEMELJITVE GLEDE IZDAJE IN UPORABA PRIHODKA ......................................................... 6 4. PODATKI O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE .......................... 6 4.1 OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA ............................................................................................... 6 4.2 ZAKONODAJA, NA PODLAGI KATERE SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI USTVARJENI .......... 6 4.3 OBLIKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV ............................................................................................ 6 4.4 PLAČILNO SREDSTVO PRI IZDAJI ............................................................................................. 6 4.5 RAZVRŠČANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV ............................................................................... 6 4.6 OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI .......................................................... 6 4.6.1 STATUS OBVEZNOSTI IZ OBVEZNIC .................................................................................................. 6 4.6.2 DRUGE PRAVICE IZ OBVEZNIC........................................................................................................... 7 4.6.3 ZAVEZE IN OMEJITVE V ZVEZI Z IZDAJO OBVEZNIC ........................................................................ 7 4.7 NOMINALNA OBRESTNA MERA IN OBRESTNE OBVEZNOSTI ............................................... 7 4.8 NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA OBVEZNOSTI.......................................................................... 8 4.9 DONOSNOST OBVEZNIC ............................................................................................................ 9 4.10 ZASTOPANJE IMETNIKOV OBVEZNIC ..................................................................................... 9 4.11 NAČIN IZDAJE OBVEZNIC ......................................................................................................... 9 4.12 PRENOS OBVEZNIC .................................................................................................................. 9 4.13 OBDAVČITEV ............................................................................................................................ 10 4.13.1 OBDAVČITEV OBRESTI .................................................................................................................... 10 4.13.2 OBDAVČITEV DOBIČKA IZ KAPITALA ............................................................................................. 10 4.13.3 DAVČNA OLAJŠAVA PO ZAKONU O DOHODNINI .......................................................................... 11 4.13.4 DAVEK NA DODANO VREDNOST .................................................................................................... 11 4.13.5 DAVČNA ŠTEVILKA ........................................................................................................................... 11 5. POGOJI PONUDBE ....................................................................................................11 6. SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU ................................................11 6.1 MESTO TRGOVANJA IN PREDVIDEN ZAČETEK TRGOVANJA .............................................. 11 6.2 POSREDNIKI NA SEKUNDARNEM TRGU IN ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI ..................... 11 6.3 BORZNO POSREDNIŠKE DRUŢBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA ORGANIZIRAN TRG ............................................................................................................... 12 7. DODATNI PODATKI ...................................................................................................12 7.1 BONITETNE OCENE IZDAJATELJA .......................................................................................... 12 8. ZAKONITI REVIZORJI................................................................................................12 8.1 FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV................................................................ 12 9. PODATKI O IZDAJATELJU .......................................................................................12 9.1 POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA ............................................................ 12 9.1.1 FIRMA, SEDEŢ IN PRAVNA OBLIKA IZDAJATELJA .......................................................................... 13 9.1.2 VPIS V SODNI REGISTER .................................................................................................................. 13 9.1.3 NAJNOVEJŠI DOGODKI IZDAJATELJA.............................................................................................. 13 10. PREGLED POSLOVANJA .........................................................................................13 10.1 GLAVNA PODROČJA DEJAVNOSTI ........................................................................................ 13 10.1.1 OSNOVNE DEJAVNOSTI .................................................................................................................. 13 10.1.2 NOVI PROIZVODI IN STORITVE ....................................................................................................... 14 10.1.3 GLAVNI TRGI ..................................................................................................................................... 14 10.1.4 KONKURENČNI POLOŢAJ IZDAJATELJA ........................................................................................ 14 11. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA .............................................................................16 11.1 POLOŢAJ IZDAJATELJA V SKUPINI PODJETIJ ..................................................................... 16 12. INFORMACIJE O TRENDIH .......................................................................................17 12.1 IZJAVA IZDAJATELJA O TRENDIH .......................................................................................... 17 12.2 TRENDI PRI POSLOVANJU IZDAJATELJA ............................................................................. 17 13. UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI ......................................................18 13.1 UPRAVA IN NADZORNI SVET ................................................................................................. 18 13.2 LASTNIŠKI DELEŢI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA ....................................................... 20 13.3 NASPROTJE INTERESOV ORGANOV UPRAVLJANJA ......................................................... 20 14. OBIČAJNI POSTOPKI REVIZORSKEGA ODBORA ..................................................20 15. VEČJI DELNIČARJI ...................................................................................................20 16. FINANČNE INFORMACIJE O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH, FINANČNEM STANJU TER POSLOVNIH IZIDIH.......................................................21 16.1 PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE ................................................................................... 21 16.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI IZDAJATELJA ................................................................................. 22 16.2.1 REVIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE CELJE D.D. ............................................................ 22 16.2.2 REVIDIRANI KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE BANKE CELJE ...................... 28 16.3 REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ........................................ 34 16.4 PRAVNI IN ARBITRAŢNI POSTOPKI ....................................................................................... 34 16.5 BISTVENE SPREMEMBE FINANČNEGA POLOŢAJA IZDAJATELJA .................................... 34 17. DODATNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU ............................................................35 17.1 DELNIŠKI KAPITAL ................................................................................................................... 35 17.2 USTANOVNA POGODBA IN STATUT ...................................................................................... 35 18. POMEMBNE POGODBE ............................................................................................35 19. INFORMACIJE O TRETJI OSEBI ...............................................................................35 20. DOKUMENTI NA VPOGLED ......................................................................................35 1. ODGOVORNE OSEBE Banka Celje d.d. (v nadaljevanju: Banka Celje, banka ali izdajatelj) kot izdajatelj obveznic sprejema odgovornost za informacije, navedene v prospektu. Izdajatelj z vso primerno skrbnostjo zagotavlja, da so, kolikor je njemu znano, informacije v skladu z resničnimi dejstvi ter da poleg informacij, navedenih v tem prospektu, ni drugih pomembnejših informacij o njegovem poslovanju, dejavnosti in finančnem poloţaju. Izdajatelj opravlja vse storitve in aktivnosti povezane z uvrstitvijo obveznic trinajste izdaje na organiziran trg sam. Uporaba prospekta je dovoljena samo za namen, za katerega je izdan. Razmnoţevanje prospekta v druge namene, v celoti ali deloma, ter uporaba in objava podatkov in delov besedila, ni dovoljeno. 1 2. DEJAVNIKI TVEGANJA 2.1 TVEGANJA POVEZANA Z IZDAJATELJEM Prevzemanje in upravljanje tveganj je zaradi razvoja in značilnosti finančnega sistema postalo pomemben element celovite strategije banke. Banka ima izdelano strategijo prevzemanja in upravljanja s tveganji in devet politik, v katerih so podrobno opisani postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Strategija in politike prevzemanja in upravljanja s tveganji se letno posodabljajo, pri tem se upoštevajo razmere v okolju in pri poslovanju banke ter novo pridobljene izkušnje in znanja na področju upravljanja s tveganji. V banki je organiziran sektor upravljanja s tveganji, ki deluje neodvisno od komercialne dejavnosti banke. V njem se spremljajo vsa pomembnejša tveganja, razvijajo metodologije za ocenjevanje tveganj, kontrolirajo limiti in izdelujejo mesečna poročila o vseh najpomembnejših tveganjih, o katerih razpravlja Odbor za upravljanje z bilanco banke (ALCO). Na nivoju banke deluje tudi Odbor za tveganja, ki ima vlogo koordinacijskega in posvetovalnega organa uprave banke in ima celovit pregled nad vsemi tveganji v banki. Kreditno tveganje Kreditnemu tveganju, ki predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolţnika do banke in sodi med najpomembnejša bančna tveganja, se v banki posveča posebna pozornost. Krovne dokumentarne podlage za skrbno upravljanje s kreditnim tveganjem so zapisane v politiki prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem. Cilj prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem je, da banka skrbi za sprotno upravljanje in ocenjevanje tveganosti dolţnikov oziroma naloţb in kreditnega portfelja. Banka čim bolj natančno izmeri tveganost dolţnika pred odobritvijo kredita in nato ves čas kreditnega razmerja meri velikost izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Banka usmerja naloţbe dolţnikom z dobro bonitetno oceno. Tveganost naloţb vgradi v obrestno mero in poskrbi za čim boljše zavarovanje terjatev, da lahko v primeru nastanka neplačila poplača kredit iz unovčitve zavarovanja in tako zmanjša obseg izgube. Banka omejuje koncentracijo portfelja z vzpostavljenimi limiti do dolţnikov oziroma skupin povezanih oseb, z limiti za strukturo portfelja, spremljanjem razpršenosti kreditnega portfelja po sektorjih, regijah, panogah, vrstah poslov itd. Pri kreditiranju tujine je banka izpostavljena deţelnemu tveganju, zato spremlja tudi tveganost tujih drţav in prilagaja svojo kreditno politiko. V primeru nepristranskih dokazov o povečanem kreditnem tveganju banka oceni izgube iz kreditnega tveganja ter oblikuje oslabitve in rezervacije v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP) ter nato sproti preverja njihovo ustreznost. Izpostavljenost iz kreditov po stanju 31. decembra 2009 je bila 1.793.976 tisoč evrov in predstavlja 8-odstotno povečanje glede na stanje preteklega leta (31. decembra 2008: 1.657.623 tisoč evrov). Kakovost portfelja in struktura oslabitev je predstavljena v naslednji tabeli: Izpostavljenost kreditnemu tveganju (krediti) po bonitetnih skupinah: podatki v % 31. 12. 2007 31. 12. 2008 31. 12. 2009 Struktura Struktura Struktura Struktura Struktura Struktura Bonitetna skupina kreditov oslabitev kreditov oslabitev kreditov oslabitev prvovrstna (A) 68,4 15,3 64,6 15,1 60,1 9,7 standardna (B) 29,0 43,9 32,1 45,9 33,3 34,5 podstandardna (C) 1,2 6,7 2,0 10,7 3,5 14,8 neplačniki (D) 0,6 9,3 0,8 12,4 2,6 28,6 neplačniki (E) - izterjave 0,8 24,8 0,5 15,9 0,5 12,4 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 2 Banka je z odgovornim upravljanjem kreditnega tveganja in izvajanjem naloţbene politike v prvi polovici leta 2009 dosegla naslednje rezultate: - po stanju 31. decembra 2009 je bilo 93,4 % kreditov razvrščenih v najvišje investicijsko sprejemljive bonitetne skupine A in B ter 6,6 % kreditov, razvrščenih v podstandardne bonitetne skupine od C do E (31. decembra 2008: 96,70 % in 3,30 %), - v izkazu poslovnega izida so bile oblikovane dodatne oslabitve v višini 20.367 tisoč evrov (leto 2008: 6.462 tisoč evrov), - zaradi povečanega kreditnega tveganja se je stopnja pokritosti kreditov z oslabitvami povečala na vrednost 3,95 % (31. decembra 2008: 3,14 %). Obrestno tveganje Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja banke neugodnim premikom obrestnih mer. Tovrstno tveganje vpliva na neto obrestne prihodke banke ter tudi na ekonomsko vrednost njenih terjatev, obveznosti in zunajbilančnih instrumentov. Krovne dokumentarne podlage za upravljanje obrestnega tveganja v banki so zapisane v politiki prevzemanja in upravljanja z obrestnim tveganjem. Banka zasleduje politiko nizke izpostavljenosti obrestnemu tveganju, zato redno spremlja neusklajenost sredstev in obveznosti po posameznih časovnih intervalih, in sicer po valutah in po vrstah obrestnih mer. S tem se omejuje vpliv neugodne spremembe obrestne mere na neto obrestne prihodke in ekonomsko vrednost. V primeru potrebe po izvajanju ukrepov za zniţanje obrestnega tveganja banka uporablja klasične bilančne posle, kot so kreditiranje, nakup vrednostnih papirjev, sprejemanje depozitov, izdajanje vrednostnih papirjev in podobno. Poleg klasičnih bilančnih poslov banka sklepa posle z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti z namenom varovanja posameznih poslov in zapiranja obrestnih razmikov. Banka ne sklepa poslov z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti za špekulativne namene. Trţna tveganja Med trţnimi tveganji, ki jim je banka izpostavljena, najbolj izstopata pozicijsko tveganje lastniških in dolţniških finančnih instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov ter valutno tveganje. Krovne dokumentarne podlage za upravljanje teh tveganj v banki so zapisane v politiki prevzemanja in upravljanja s trţnimi tveganji. Pozicijsko tveganje lastniških in dolţniških finančnih instrumentov Pozicijsko tveganje predstavlja tveganje izgube, ki nastane zaradi spremembe cen finančnih instrumentov kot posledice negativnih gibanj cen na kapitalskem trgu ali dejavnikov, povezanih z izdajateljem posameznega instrumenta. Banka je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti usmerjena preteţno na slovenski finančni prostor, na območje Evropske unije (posli z vrednostnimi papirji prvovrstnih bank in drţav) ter v manjšem obsegu na svetovne drţave z manjšim kreditnim tveganjem (drţave, ki so investicijsko sprejemljive). Finančne instrumente se razvršča v bančno in trgovalno knjigo na podlagi Politike razmejevanja bančnih in trgovalnih postavk, v kateri so zapisane usmeritve razvrščanja ter pogoji, ki jih mora izpolnjevati določena postavka za uvrstitev v določeno skupino. Področje trgovanja s finančnimi instrumenti je v banki opredeljeno s podrobno razdeljenimi limiti na več nivojih (po izdajateljih, poslih, regijah itd.). Poleg tega ima banka oblikovane tudi limite največje dovoljene izgube. Banka sklepa tudi posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna usmeritev banke na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih postavk in za stranke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi 3 posli. Posli se sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami, s katerimi ima banka sklenjeno ISDA (International Swaps and Derivatives Association) pogodbo. Valutno tveganje Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena tveganjem sprememb valutnih tečajev, ki lahko v primeru neugodnih sprememb povzročijo izgube v poslovanju. Na področju valutnega tveganja banka vodi politiko izravnane devizne pozicije po posameznih svetovnih valutah. Uravnavanje valutne odprtosti v banki poteka preko promptnih poslov in poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti na tujo valuto v okviru limitov, s čimer banka skrbi za optimalno izpostavljenost valutnemu tveganju. Limiti so nizki in namenjeni uravnavanju valutne odprtosti pri rednem poslovanju in niso namenjeni špekulativnim poslom. Likvidnostno tveganje Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh dospelih obveznosti, oziroma ko je banka zaradi nezmoţnosti zagotavljanja zadostnih sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s pomembno višjimi stroški od običajnih. Likvidnost predstavlja tudi zagotavljanje virov za rast naloţb. Dokumentarno podlago za upravljanje likvidnostnega tveganja v banki predstavlja politika prevzemanja in upravljanja z likvidnostnim tveganjem. Banka skrbi za učinkovito upravljanje operativne likvidnosti, ki predstavlja upravljanje denarnih tokov za časovni interval do 30 dni, in za upravljanje strukturne likvidnosti, ki predstavlja upravljanje denarnih tokov za daljši časovni interval. Pri tem upošteva likvidnost razpoloţljivih sredstev in stabilnosti virov sredstev. Na podlagi simulacij zapadlosti virov sredstev na eni strani in dospelosti sredstev ter kategorizacije sredstev po sposobnosti takojšnje unovčitve na drugi strani so določeni limiti najvišje odprte likvidnostne pozicije. Na področju strukturne likvidnosti ima banka opredeljene kazalnike, ki predstavljajo ciljne vrednosti za obvladovanje likvidnostnega tveganja. Kazalniki strukturne likvidnosti so postavljeni tako, da se ustvarja potrebna rezerva s preseţkom strukturne likvidnosti glede na Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnosti bank in hranilnic. Banka ima v sklopu politike izdelane tudi stresne scenarije, iz katerih izhajajo krizni načrti za ravnanje ţe v času prvih znakov likvidnostne krize. Tveganje dobičkonosnosti Dobičkonosnost je pomemben pokazatelj finančnega stanja banke in pogosto tudi zgodnji pokazatelj problematičnosti poslovanja banke. Poslovanje in nadaljnji razvoj banke sta odvisna od doseganja ustrezne donosnosti sredstev in kapitala. Dobiček omogoča rast banke, ohranja ali povečuje njeno konkurenčnost in krepi kapitalsko bazo banke. Izgube ogroţajo kapital in likvidnost ter lahko omajejo zaupanje javnosti. Dobičkonosnosti banke ne opredeljuje le dobiček kot rezultat poslovnega izida, ampak tudi kakovost in stabilnost prihodkov ter zmernost in struktura stroškov. Splošno načelo je, da mora biti dobiček primarno uporabljen za pokrivanje izgub in oblikovanje potrebnih rezerv, dividende pa se delijo šele po pokritju teh potreb. Dokumentarno podlago za upravljanje s tveganjem dobičkonosnosti v banki predstavlja politika prevzemanja in upravljanja s tveganjem dobičkonosnosti. Operativno tveganje Operativno tveganje predstavlja tveganje izgub kot posledice neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov. Upravljanje z operativnim tveganjem temelji na sprejeti politiki prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem. Zaradi hitrega razvoja in značilnosti finančnega sistema v banki narašča pomen operativnega tveganja, ki zahteva vzpostavljanje trdnega in zanesljivega sistema prevzemanja in upravljanja s to vrsto tveganja. Pri opredelitvi načina prevzemanja in 4 upravljanja z operativnim tveganjem banka upošteva svojo velikost in razvitost ter naravo in kompleksnost poslovnih dejavnosti. Banka je izdelala celovito sliko svoje potencialne izpostavljenosti na področju operativnega tveganja po poslovnih procesih, ki temelji na prikazu izpostavljenosti po kategorijah operativnega tveganja, verjetnosti nastanka ter učinkih tveganja. Neprekinjeno poslovanje banke ureja pravilnik, ki določa postopke, aktivnosti ter procese delovanja in organiziranja v primeru nastanka kriznih razmer, ki so del operativnih tveganj. Namen načrtov neprekinjenega poslovanja je zagotoviti varnost zaposlenih in komitentov ter vzpostaviti nemoteno delovanje ključnih poslovnih procesov v najkrajšem moţnem času na obstoječi ali nadomestni lokaciji. Za vse poslovne procese v banki so izdelani tudi načrti izvajanja procesa v primeru nedelovanja informacijske podpore. Cilj organiziranega delovanja je zmanjšanje poslovne in finančne škode, ki bi nastala v primeru opustitve aktivnosti in postopkov, opredeljenih v načrtih neprekinjenega poslovanja v banki in okrevalnem načrtu izvajanja aktivnosti za obnovitev procesov. Ne glede na navedena tveganja banka zagotavlja, da je sposobna upravljati tudi z vsemi drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Ta tveganja vključujejo tveganja, katerim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena, notranja in zunanja tveganja, merljiva in nemerljiva tveganja, tveganja, ki jih je mogoče nadzorovati, in tveganja, ki jih ni mogoče nadzorovati. V primeru pojava novih tveganj se jih vključi v vse aktivnosti upravljanja s tveganji. 2.2 TVEGANJA POVEZANA Z OBVEZNICAMI Likvidnost obveznic Po pridobitvi dovoljenja za organizirano trgovanje bodo obveznice BCE13 uvrščene na organiziran trg vrednostnih papirjev, in sicer na prosti trg Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: Ljubljanska borza). Kljub temu ni nobenega zagotovila, da se bo razvilo aktivno trgovanje z obveznicami BCE13. V primeru, da ne bo aktivnega trgovanja z obveznicami BCE13, lahko to negativno vpliva na likvidnost obveznic ter njihovo trţno ceno. Tveganje neplačila Obveznice niso posebej zavarovane ali garantirane. Za vse obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoţenjem. Izdajatelj ocenjuje, da je tveganje neplačila relativno majhno. Tveganje spremembe obrestne mere Obresti iz obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na podlagi nespremenljive obrestne mere in je višina obveznosti iz obveznic fiksno določena. Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu Gibanje prodajne cene obveznic na organiziranem trgu je odvisno od ponudbe in povpraševanja po obveznicah ter od gibanja obrestnih mer na trgu. Preseţno povpraševanje po obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic, preseţna ponudba pa do zniţanja prodajne cene obveznic. V primeru zvišanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic zahtevali višjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do zniţanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu. V primeru zniţanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic pričakovali niţjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu. 5 3. KLJUČNE INFORMACIJE 3.1 INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, VPLETENIH V IZDAJO Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fizičnih ali pravnih oseb, vpletenih v izdajo obveznic, ki bi imele morebitne interese, vključno nasprotujoče, ki bi bili bistveni za izdajo obveznic. 3.2 UTEMELJITVE GLEDE IZDAJE IN UPORABA PRIHODKA Obveznice so izdane z namenom nadomestitve zapadlih obveznic BCE7 in BCE9 in s tem zagotovitve ustrezne strukture virov sredstev. Zbrana sredstva banka namenja za plasmaje v dolgoročne naloţbe banke. 4. PODATKI O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE 4.1 OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA Tip obveznice Obveznica na ime, nominirana v EUR, izdana v nematerializirani obliki z oznako BCE13 in ISIN kodo SI0022103095. Velikost izdaje Skupna nominalna vrednost izdaje obveznic znaša 40.000.000,00 EUR. Obveznice so izdane v nominalni vrednosti 1.000,00 EUR vsaka. Celotna izdaja obveznic obsega 40.000 apoenov po 1.000,00 EUR. 4.2 ZAKONODAJA, USTVARJENI NA PODLAGI KATERE SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI Obveznice BCE13 so bile izdane na podlagi slovenske zakonodaje. Za reševanje morebitnih sporov v zvezi z obveznicami je pristojno sodišče v Celju. 4.3 OBLIKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Obveznice BCE13 se glasijo na ime in so bile dne 20. 5. 2010, z vpisom na račune imetnikov obveznic pri KDD Centralno klirinško depotni druţbi d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: KDD), izdane v nematerializirani obliki. 4.4 PLAČILNO SREDSTVO PRI IZDAJI Vplačilo obveznic BCE13 in vsa izplačila obveznosti iz obveznic se opravijo v evrih. 4.5 RAZVRŠČANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV Obveznice ne vsebujejo nobenih klavzul, ki bi vplivale na razvrščanje ali podrejanje kakršnimkoli trenutnim ali prihodnjim obveznostim izdajatelja. 4.6 OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI 4.6.1 STATUS OBVEZNOSTI IZ OBVEZNIC Obveznice BCE13 niso posebej zavarovane ali garantirane. Za obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoţenjem. 6 4.6.2 DRUGE PRAVICE IZ OBVEZNIC Imetnik obveznice ne more izvršiti odpoklica obveznice in nima pravice zahtevati od izdajatelja predčasnega unovčevanja terjatev iz naslova obveznice. Obveznice ne vsebujejo klavzule, s katero bi si izdajatelj zagotovil pravico do odkupa obveznic pred njihovo dospelostjo. Obveznice so neomejeno prenosljive in dajejo imetnikom pravico razpolaganja z obveznico oziroma zastavitve obveznice in druge pravice v skladu z veljavnimi predpisi o vrednostnih papirjih. Drugih pravic, vključno z moţnostjo zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev, obveznice ne zagotavljajo. Obveznice ne dajejo pravice do udeleţbe pri dobičku izdajatelja. 4.6.3 ZAVEZE IN OMEJITVE V ZVEZI Z IZDAJO OBVEZNIC Izdajatelj nima nobenih zavez in omejitev v zvezi z izdajo obveznic. 4.7 NOMINALNA OBRESTNA MERA IN OBRESTNE OBVEZNOSTI Obrestna mera za obveznice BCE13 je fiksna in znaša 4,75 % letno. Obresti se obračunavajo na linearni način od 30. marca 2010 dalje do dneva končne dospelosti 30. marca 2015. Obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti posameznega obrestnega kupona, se obračunajo za obrestno obdobje, ki se začne na dan dospelosti plačila prejšnjega kupona in konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne vključuje. Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na dan dospelosti plačila obresti na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoţi z nominalno vrednostjo obveznic, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestovalnem obdobju, za katerega se računajo obresti in dejansko število dni v tistem obrestovalnem obdobju, v katerem je obdobje, za katerega se računajo obresti. Obresti so zaokroţene na dve decimalni mesti. Obresti za obdobje se izračunajo z uporabo naslednje formule: o o G d D 4,75 d x xG 100 D obresti v obdobju, za katero se računajo obresti, zaokroţeno na dve decimalni mesti; nominalna vrednost obveznice; dejansko število dni v obdobju, za katerega se računajo obresti, od vključno prvega dne takega obdobja do zadnjega dne takega obdobja (vendar zadnjega dne ne vključuje); dejansko število dni v tistem obrestovalnem obdobju, v katerem je obdobje, za katerega se računajo obresti. 7 4.8 NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA OBVEZNOSTI Izdajatelj bo izplačeval obveznosti iz obveznic v skladu z amortizacijskim načrtom. Obresti dospevajo v izplačilo letno za nazaj, vsakega 30. marca v letu, do dospetja obveznice. Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v celoti ob dospetju obveznice 30. marca 2015. Amortizacijski načrt obveznice BCE13 z nominalno vrednostjo 1.000,00 EUR: Številka Datum kupona dospelosti 0 1 2 3 4 5 30. 3. 2010 30. 3. 2011 30. 3. 2012 30. 3. 2013 30. 3. 2014 30. 3. 2015 Glavnica 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 1.000,00 SKUPAJ 1.000,00 Stanje Izplačilo Obresti Skupaj Dolga 0,00 47,50 47,50 47,50 47,50 47,50 0,00 47,50 47,50 47,50 47,50 1.047,50 1.000,00 1.000,00 1.000,00 1.000,00 1.000,00 0,00 237,50 1.237,50 Obresti in glavnica (obveznosti iz obveznic) bodo izplačane na račun, ki ga sporoči upravičenec, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi in pravili poslovanja KDD. Izdajatelj bo obveznosti iz obveznic izplačeval na podlagi evidence lastništva v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD na račune evidentiranih imetnikov obveznic oziroma njihovih pooblaščencev na dan dospelosti posamezne obveznosti. Za imetnika obveznic na dan dospelosti posamezne obveznosti iz obveznic se šteje oseba, v katere korist so vknjiţene obveznice v centralnem registru pri KDD tri delovne dni pred dnevom dospelosti posamezne obveznosti, oziroma kakor to določajo Pravila Ljubljanske borze. Ker obveznice niso izdane v materializirani obliki, ampak so v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD vpisane v nematerializirani obliki, mora vsak imetnik obveznice zagotoviti, da je v istem registru vpisan račun, na katerega se nakazujejo sredstva iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic. Podatki in informacije o imetniku obveznic, vpisani v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD, morajo vsebovati vse elemente, ki izdajatelju omogočajo nakazilo sredstev iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic na ustrezno banko in ustrezen račun imetnika obveznice v primeru bančnih računov oziroma na drug ustrezen račun imetnika obveznice. Če imetnik obveznice na dan dospelosti terjatev iz naslova obveznic ne dobi sredstev na svoj račun, mora o tem takoj obvestiti izdajatelja in mu sporočiti podatke o pravilnem računu oziroma druge ustrezne podatke, ki izdajatelju omogočajo nakazilo na račun imetnika obveznice. Sredstva iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic se v primeru nepopolnih podatkov o imetniku, ki izdajatelju ne omogočajo nakazila sredstev iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic na način, določen v skladu s tem prospektom ali na drug način, ki ga določi izdajatelj v skladu s predpisi, od dne dospelosti obveznice naprej ne obrestujejo. Če dan dospelosti obveznosti iz obveznic ni delovni dan v Republiki Sloveniji, ali če je praznik v Evropi, ko sistem TARGET ne posluje in je hkrati delovni dan v Republiki Sloveniji, se plačila izvedejo prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem primeru imetniku obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti obveznosti iz obveznic do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni dan, na katerega je v Republiki 8 Sloveniji mogoče izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki ni sobota, nedelja, drţavni praznik ali drug dela prost dan. V skladu z določili obligacijskega zakonika zastarajo pravice zahtevati izpolnitev obveznosti plačila glavnice obveznic v petih letih od dospelosti, obveznosti plačila obresti pa v treh letih od dospelosti. 4.9 DONOSNOST OBVEZNIC Donosnost do dospetja obveznice je t.i. notranja stopnja donosa, ki jo je mogoče izračunati z uporabo preglednic ali finančnega kalkulatorja. Ta predstavlja donosnost obveznice na letni ravni in se izračuna na podlagi sledeče formule: PC PC Obrn Iletna Obr1 Obr2 (1 I letna ) (1 I letna ) 2 ... Obrn 1 (1 I letna ) n 1 Obrn 1.000 (1 I letna ) n prodajna cena obveznice; izplačilo obresti v obdobju n; donosnost do dospetja obveznice na letni ravni; če se pomnoţi s 100, je izraţena v odstotkih. 4.10 ZASTOPANJE IMETNIKOV OBVEZNIC Oseba, ki bi zastopala vsakokratne imetnike obveznic v razmerju do izdajatelja, ni predvidena. 4.11 NAČIN IZDAJE OBVEZNIC Sklep o izdaji navadnih obveznic Banke Celje d.d., Celje – 13. emisija je bil sprejet na 56. redni seji uprave Banke Celje d.d., dne 11. marca 2010. 4.12 PRENOS OBVEZNIC Izdajatelj je prvo prodajo obveznic BCE13 izvedel v skladu s 3. točko 1. odstavka 49. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI, Ur. l. RS, št. 67/2007, 100/2007, 69/2008, 40/2009), ki določa, da za ponudbo vrednostnih papirjev, naslovljeno na vlagatelje, od katerih vsak, na podlagi sprejema posamične ponudbe, pridobi vrednostne papirje za kupnino, ki je najmanj enaka 50.000,00 EUR, objava prospekta ni potrebna. Obveznice so bile dne 20. maja 2010 izdane v nematerializirani obliki z vpisom na račune imetnikov obveznic pri KDD, v skladu s pravili KDD. V skladu z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (v nadaljevanju: ZNVP – UPB1, Ur. l. RS, št. 2/2007, 67/2007, 58/2009) je zakoniti imetnik nematerializirane obveznice oseba, v korist katere je obveznica vknjiţena na računu vrednostnih papirjev, ki se vodi pri KDD. Po izdaji obveznic so obveznice prosto prenosljive v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi ter pravili poslovanja KDD. 9 4.13 OBDAVČITEV 4.13.1 OBDAVČITEV OBRESTI Obdavčitev obresti za pravne osebe Obresti od obveznic so sestavni del prihodkov in s tem davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: ZDDPO-2, Ur. l. RS št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10) so banke, kot izplačevalci obresti, oproščene obveznosti plačevanja davka na viru od izplačanih obresti od obveznic če: – ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere doseţejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolţniškega vrednostnega papirja banka) in – so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v drţavi članici EU ali v drţavi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Obdavčitev obresti za fizične osebe Obresti od obveznic, ki jih prejmejo fizične osebe, so obdavčene po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2, Ur. l. RS št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09, 10/10, 13/10 in 43/10). Banka ob izplačilu obresti fizičnim osebam, ne plačuje dohodnine od obresti na dolţniške vrednostne papirje, ki jih izda, če: 1. ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere doseţejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolţniškega vrednostnega papirja banka), in 2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v drţavi članici EU ali v drţavi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Izračun dohodnine od obresti na dolţniške vrednostne papirje, ki jih je izdala banka, in: 1. ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere doseţejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolţniškega vrednostnega papirja banka), in 2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v drţavi članici EU ali v drţavi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj, opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Zavezanec za plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam. Izplačila obresti prejemnikom – fizičnim osebam z območja veljavnosti evropske direktive rezidenti drţav članic EU ter rezidenti ozemelj Andora, Anguilla, Aruba, Britanski deviški otoki, Guersney, Jersey, Kajmanski otoki, Liechtenstein, Monako, Montserrat, Nizozemski Antili, Otok Man, Otoki Turks in Caicos, San Marino in Švica - izplačevalci obresti poročajo slovenski davčni upravi. 4.13.2 OBDAVČITEV DOBIČKA IZ KAPITALA Obdavčitev dobička iz kapitala za pravne osebe Dobiček, doseţen s prodajo obveznic, je sestavni del obdavčljivih prihodkov zavezanca za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb. Obdavčitev dobička iz kapitala za fizične osebe V skladu z ZDoh-2, ki se uporablja od vključno 1. januarja 2007 dalje, se dolţniški vrednostni papirji ne štejejo za kapital, zaradi česar fizičnim osebam ob odsvojitvi ni potrebno ugotavljati in napovedovati dohodkov iz naslova kapitalskih dobičkov. 10 4.13.3 DAVČNA OLAJŠAVA PO ZAKONU O DOHODNINI Nakup obveznic izdajatelja za kupce ne predstavlja davčne olajšave. 4.13.4 DAVEK NA DODANO VREDNOST V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1-UPB2, Ur. l. RS št. 117/06, 33/09, 85/09 in 10/10) so transakcije z vrednostnimi papirji oproščene davka. 4.13.5 DAVČNA ŠTEVILKA V skladu z Zakonom o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2, Ur. l. RS št. 117/06, 125/08, 110/09, 1/10 in 43/10) mora fizična oseba predloţiti izplačevalcu dohodkov svojo davčno številko. Če fizična oseba tega ne stori, mu izplačevalec ne sme izplačati dohodkov. 5. POGOJI PONUDBE Prva prodaja obveznic je potekala po postopku prve prodaje vrednostnih papirjev preko ponudbe, za katero ni treba javno objaviti prospekta, v skladu s 3. točko 1. odstavka 49. člena ZTFI, to je ponudbe vrednostnih papirjev, ki je namenjena vnaprej znanim vlagateljem, ki se zaveţejo, da bo vsak od njih, na podlagi sprejema posamične ponudbe, pridobil vrednostne papirje za kupnino, ki je najmanj enaka 50.000,00 EUR. V skladu s sklepom o izdaji obveznic BCE13 je bila prodajna cena odvisna od količine vpisanih obveznic. Prodajna cena za vpis in vplačilo do 999 apoenov je znašala 100 %, kar predstavlja letni donos do dospetja 4,75 %, prodajna cena za vpis in vplačilo od 1.000 do 2.999 apoenov je znašala 99,782 %, kar predstavlja letni donos do dospetja 4,80 %, prodajna cena za vpis in vplačilo od 3.000 do 4.999 apoenov je znašala 99,565 %, kar predstavlja letni donos do dospetja 4,85 % in prodajna cena za vpis in vplačilo 5.000 apoenov in več je znašala 99,133 %, kar predstavlja letni donos do dospetja 4,95 %. Obveznice so bile v celoti vpisane in vplačane v času od 30. marca 2010 do 30. aprila 2010. Povprečna prodajna cena je znašala 99,62 % nominalne vrednosti obveznice, kar predstavlja povprečni letni donos do dospelosti 4,837 %. V primarni izdaji je obveznice vpisalo in vplačalo 52 domačih pravnih in fizičnih oseb. 6. SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU 6.1 MESTO TRGOVANJA IN PREDVIDEN ZAČETEK TRGOVANJA Predvideno mesto trgovanja z obveznicami BCE13 je organiziran borzni trg obveznic na Ljubljanski borzi. Razen organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki poteka preko Ljubljanske borze, v Sloveniji ni drugega organiziranega trga vrednostnih papirjev, kjer bi se trgovalo z vrednostnimi papirji. 6.2 POSREDNIKI NA SEKUNDARNEM TRGU IN ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI Izdajatelj ni sklenil dogovora z nobenim subjektom, s katerim bi se ta subjekt zavezal nastopati kot posrednik na sekundarnem trgu in pri zagotavljanju likvidnosti obveznic BCE13. 11 6.3 BORZNO POSREDNIŠKE DRUŢBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA ORGANIZIRAN TRG Vse aktivnosti v zvezi z uvrstitvijo obveznic BCE13 na organiziran trg opravlja izdajatelj sam. 7. DODATNI PODATKI 7.1 BONITETNE OCENE IZDAJATELJA Fitch Ratings, ena izmed treh vodilnih svetovnih institucij za ugotavljanje in ocenjevanje bonitete bank, je februarja letos potrdila dobro mednarodno bonitetno oceno Banke Celje, d.d., kar je v zaostrenih gospodarskih razmerah velik uspeh in je odraz poslovne odličnosti, zaupanja in ugleda, ki ga banka uţiva doma in v tujini. Ocena med drugim potrjuje pomemben poloţaj banke v regiji, dobro kapitalsko ustreznost in stroškovno učinkovitost ter nas uvršča v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank srednje in vzhodne Evrope. Izdaja ocene / institucija Dolgoročna ocena (LT) Kratkoročna ocena (ST) Individualna ocena Verjetnost podpore Prihodnji izgled FitchRatings / Februar 2010 BBB F3 C 3 stabilen 8. ZAKONITI REVIZORJI 8.1 FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV Revizijska hiša PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana, je revidirala računovodske izkaze banke v zadnjih dveh poslovnih obdobjih, ki jih sestavljajo: izkaz finančnega poloţaja, izkaz poslovnega izida, izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov ter pojasnila k računovodskim izkazom. Pregledali so tudi poslovno poročilo uprave banke in izdali mnenje brez pridrţkov. Revizijska hiša PricewaterhouseCoopers d.o.o., Ljubljana je vpisana v register pri Slovenskem inštitutu za revizijo. 9. PODATKI O IZDAJATELJU 9.1 POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA Začetki delovanja banke segajo v leto 1864, ko je bila ustanovljena Hranilnica mestne občine Celje. Leta 1971 se je kot Kreditna banka Celje priključila k Ljubljanski banki, se konec leta 1989 preoblikovala v delniško druţbo in v sistemu Ljubljanske banke kot banka hči ostala do leta 1994. Od 15. junija 1994 naprej banka posluje samostojno in lastniško neodvisno pod današnjim imenom Banka Celje d.d. V skladu s strategijo širitve zunaj celjske regije je banka v letu 1996 pripojila Banko Noricum d.d., Ljubljana in jo preoblikovala v Glavno podruţnico Ljubljana, v letu 1998 pa je pripojila še Hmezad banko d.d., Ţalec in jo preoblikovala v Podruţnico Hmezad. Leta 1999 je podpisala 12 Pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d. ter postala pridruţena članica njene bančne skupine. 9.1.1 FIRMA, SEDEŢ IN PRAVNA OBLIKA IZDAJATELJA FIRMA: SEDEŢ: NASLOV: TELEFONSKA ŠTEVILKA: PRAVNA OBLIKA POSLOVANJA: ZAKONODAJA, V SKLADU S KATERO BANKA POSLUJE: Banka Celje d.d. Celje Vodnikova 2, 3000 Celje 03 / 422 10 00 delniška druţba izdajatelj posluje v skladu s slovensko zakonodajo 9.1.2 VPIS V SODNI REGISTER ENOTNA IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA: ŠIFRA OSNOVNE DEJAVNOSTI: ŠTEVILKA VPISA V SODNI REGISTER: DATUM REGISTRACIJE: KRAJ REGISTRACIJE: TRAJANJE IZDAJATELJA: 5026121 J/65.121 – dejavnost bank 1-493-00 14. 6. 1994 Celje za nedoločen čas 9.1.3 NAJNOVEJŠI DOGODKI IZDAJATELJA Izdajatelj meni, da poleg dejstev, navedenih v prospektu in v revidiranem letnem poročilu, ni drugih pomembnejših dejstev o njegovem poslovanju, dejavnosti in finančnem poloţaju, ki bi v bistvenem obsegu vplivali na oceno izdajateljeve plačilne sposobnosti. 10. PREGLED POSLOVANJA 10.1 GLAVNA PODROČJA DEJAVNOSTI 10.1.1 OSNOVNE DEJAVNOSTI Banka je 16. februarja 1994 pridobila od Banke Slovenije dovoljenje za neomejeno poslovanje. Zakon o bančništvu (v nadaljevanju: ZBan-1, Ur. l. RS, št. 131/2006, 1/2008, 109/2008, 19/2009, 98/2009), ki z dopolnitvami velja od 1. januarja 2007, razvršča storitve, za katere mora banka imeti dovoljenje Banke Slovenije, med vzajemno priznane finančne storitve po 10. členu ZBan-1 in dodatne finančne storitve po 11. členu ZBan-1. Banka, na osnovi dovoljenja Banke Slovenije, opravlja naslednje storitve: 1. Vzajemno priznane finančne storitve: - - sprejemanje depozitov; dajanje kreditov, ki vključuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting); plačilne storitve in storitve izdajanja »elektronskega denarja«; izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic); izdajanje garancij in drugih jamstev; 13 - - trgovanje za svoj račun ali za račun strank: s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti; trgovanje za svoj račun: z instrumenti denarnega trga, s prenosljivimi vrednostnimi papirji; oddajanje sefov; investicijske storitve in posli. 2. Dodatne finančne storitve: - posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo; trţenje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov. 10.1.2 NOVI PROIZVODI IN STORITVE Banka je v letu 2009 obstoječo ponudbo na področju bančnega zavarovalništva dopolnila s ponudbo dveh novih ţivljenjskih zavarovanj, to sta NLB Vita Zanesljiva in NLB Vita Izbrana. Na področju poslovanja s finančnimi instrumenti banka testno uvaja nov produkt - valutne opcije za stranke. 10.1.3 GLAVNI TRGI Glavni trg izdajatelja je Republika Slovenija. 10.1.4 KONKURENČNI POLOŢAJ IZDAJATELJA Trţni deleţi Banke Celje po bilančnih postavkah (v %): 31. 12. 2009 5,0 1,6 5,1 7,2 4,5 4,6 4,9 5,4 Bilančna vsota Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Kapitalske naloţbe in naloţbe v vrednostne papirje Opredmetena osnovna sredstva Kapital in rezerve Obveznosti do komitentov Dolţniški vrednostni papirji 31. 12. 2008 31. 12. 2007 5,1 5,5 1,1 0,9 4,8 5,1 8,6 9,2 4,8 4,9 4,7 5,3 4,8 5,2 7,3 8,4 Vir podatkov je mesečna informatika Banke Slovenije, izdelana na osnovi obveznih poročil poslovnih bank (KNJ-Bifo). Glavni konkurenti banke in njihovi trţni deleţi V zadnjih letih smo bili priča povečanju konkurence na celotnem slovenskem področju in na področju širše celjske regije. Banka Celje je po bilančni vsoti v letu 2009 zasedla sedmo mesto v slovenskem prostoru med 19 poslovnimi bankami. Banka Celje ima svoje poslovne enote v vseh večjih krajih celjske regije, izven nje pa še Glavno podruţnico v Ljubljani in Poslovno enoto v Mariboru. Banka je razširila svoje poslovanje na celotno področje Slovenije, zato so njeni konkurenti pravzaprav vse slovenske banke. 14 Trţni deleţi bank po bilančni vsoti (v %): Trţni deleţ po bilančni vsoti (v %) 31. 12. 2009 31. 12. 2008 31. 12. 2007 29,8 30,20 30,68 9,31 9,61 10,00 8,77 8,05 8,15 6,35 6,09 5,05 5,88 4,40 5,32 5,47 5,44 4,98 5,08 5,46 4,72 5,27 5,31 4,53 4,78 4,52 3,77 3,84 4,11 2,69 2,82 2,99 Naziv banke 1. NOVA LJUBLJANSKA BANKA 2. NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR 3. ABANKA VIPA 4. UNICREDIT BANKA SLOVENIJA 5. SID BANKA 6. SKB BANKA 7. BANKA CELJE 8. BANKA KOPER 9. HYPO ALPE ADRIA BANK 10. GORENJSKA BANKA 11. RAIFFEISEN BANKA Vir podatkov je mesečna informatika Banke Slovenije. Poslovanje zunaj sedeţa izdajatelja Banka ima odprte poslovne enote samo na območju Slovenije. Z dobro razvito poslovno mreţo je prisotna v vseh večjih krajih celjske regije, v Ljubljani kot finančnem središču Slovenije in v Mariboru. Na dan 1. maja 2010 je poslovno mreţo banke poleg sedeţa sestavljalo še 7 poslovnih enot, v okviru katerih je delovalo 10 poslovalnic za fizične osebe in 21 agencij. V okviru poslovnih enot je oblikovanih tudi 5 poslovalnic za pravne osebe in samostojne podjetnike. Banka Celje d.d. - sedeţ 3000 Celje, Vodnikova 2 Poslovna enota Celje Poslovalnica Vodnikova 3000 Celje, Ljubljanska cesta 1a 3000 Celje, Vodnikova 2 Agencija Miklošičeva 3000 Celje, Miklošičeva 6 Poslovalnica Prešernova 3000 Celje, Prešernova ulica 18 Agencija Tuš 3000 Celje, Mariborska cesta 128 Agencija Vojnik 3312 Vojnik, Celjska cesta 29 Agencija Interspar 3000 Celje, Mariborska cesta 100 Agencija Ljubljanska 3000 Celje, Ljubljanska cesta 1a CMH - Celjska mestna hranilnica 3000 Celje, Krekov trg 6 Agencija Mercator 3000 Celje, Opekarniška cesta 9 Agencija Nova vas 3000 Celje, Ul. Bratov Vošnjakov 1 Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike 3000 Celje, Ljubljanska cesta 1a 3210 Slovenske Konjice, Oplotniška cesta 1a Poslovna enota Slovenske Konjice Poslovalnica Slovenske Konjice 3210 Slovenske Konjice, Oplotniška cesta 1a Agencija Vitanje 3205 Vitanje, Na Gmajni 2 Agencija Zreče 3214 Zreče, Cesta na Roglo 13 B Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike 3210 Slovenske Konjice, Oplotniška 1a Poslovna enota Šentjur Poslovalnica Šentjur Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike 3230 Šentjur, Mestni trg 8 Poslovna enota Laško 3270 Laško, Valvazorjev trg 5 Poslovalnica Laško 3270 Laško, Valvazorjev trg 5 Agencija Radeče 3230 Šentjur, Mestni trg 8 3230 Šentjur, Mestni trg 8 1433 Radeče, Ulica OF 4 a Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike 15 3270 Laško, Valvazorjev trg 5 Banka Celje d.d. - sedeţ 3000 Celje, Vodnikova 2 Poslovna enota Rogaška Slatina Poslovalnica Rogaška Slatina 3250 Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 5 3250 Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 5 Agencija Rogatec 3252 Rogatec, Trg 10 Poslovalnica Šmarje pri Jelšah 3240 Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 13 Agencija Podčetrtek 3254 Podčetrtek, Zdraviliška cesta 27c Agencija Kozje 3260 Kozje, Kozje 38 Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike Poslovna enota Maribor 3250 Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 5 2000 Maribor, Partizanska cesta 26 Agencija Maribor 2000 Maribor, Partizanska cesta 26 Poslovalnica Ljubljana 1000 Ljubljana, Trdinova ulica 4 Glavna podruţnica Ljubljana 1000 Ljubljana, Trdinova ulica 4 Podruţnica Hmezad Ţalec Poslovna enota Ţalec Poslovalnica Ţalec 3310 Ţalec, Hmeljarska ulica 3 3310 Ţalec, Savinjska cesta 20 Agencija Mozirje 3330 Mozirje, Na Trgu 53 Agencija Šempeter 3311 Šempeter, Rimska cesta 89 Agencija Polzela 3313 Polzela, Polzela 11 b Agencija Prebold 3312 Prebold, Graščinska cesta 3 Agencija Vransko 3305 Vransko, Vransko 130 c Agencija Velenje 3320 Velenje, Šaleška cesta 2a Agencija Hmeljarska 3310 Ţalec, Hmeljarska ulica 3 11. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA 11.1 POLOŢAJ IZDAJATELJA V SKUPINI PODJETIJ Na dan 31. maja 2010 je bila Banka Celje d.d. 100 % lastnica odvisne druţbe Posest d.o.o. Firma in sedeţ druţbe Posest d.o.o., Celje, Vrunčeva 1 Vrsta kapitalske Deleţ naloţbe v naloţbe premoţenju izdajatelja ustanov. delež 0,05 % Deleţ izdajatelja v kapitalu druţbe % glas. pravic 100 % 100 % Druţba Posest d.o.o., Celje je bila ustanovljena leta 1991. Registrirana je kot druţba z omejeno odgovornostjo za opravljanje najrazličnejših dejavnosti, med osnovne posle druţbe pa spadajo: pomoč pri unovčevanju teţje izterljivih terjatev banke, trţenje nepremičnin v lasti druţbe in banke, inţeniring lastnih in tujih nepremičnin, lizing nepremičnin, cenitve nepremičnin in opreme, nadzor namenske porabe odobrenih bančnih kreditov investitorjem, svetovanje banki na področju financiranja nepremičninskih projektov. 16 12. INFORMACIJE O TRENDIH 12.1 IZJAVA IZDAJATELJA O TRENDIH Izdajatelj meni, da od objave revidiranega letnega poročila za leto 2009 z dne 30. aprila 2010 na spletnih straneh SEOnet (http://seonet.ljse.si/menu/default.asp) in spletnih straneh banke (http://www.bankacelje.si/vsebina/oBanki/novinarskoSredisce/sporocilaZaJavnost/sporocilaZ aJavnost/spj_20100430/2) ni bilo nobenih neugodnih sprememb v pričakovanjih izdajatelja glede razmer, v katerih opravlja svojo dejavnost. 12.2 TRENDI PRI POSLOVANJU IZDAJATELJA Kljub nestabilnim gospodarskim razmeram v mednarodnem in domačem poslovnem okolju je banka v letu 2009 poslovala dobro. Revidirana bilančna vsota banke je ob koncu leta 2009 znašala 2.559 milijonov evrov in se je v primerjavi z letom 2008 povečala za 6 %. Veliko pozornosti je banka namenila pridobivanju depozitov nebančnega sektorja in njihov obseg v letu 2009 povečala za 13 %. Zapadle tuje vire financiranja je učinkovito nadomeščala z najemom dolgoročnih virov pri SID banki, v tujini je pridobila triletni kredit, izdala je tudi novo emisijo podrejenih obveznic, s katero se je dodatno kapitalsko okrepila. Količnik kapitalske ustreznosti je konec leta 2009 znašal 15,35 %. S pridobljenimi viri financiranja je banka vrednostno najbolj povečala kredite nebančnemu sektorju, ki so dosegli 6-odstotno rast. Poslovno leto 2009 je banka zaključila z bruto dobičkom pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij v višini 36,4 milijonov evrov. Ustvarjeni rezultat je bil za 7 % višji kot v letu 2008. Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 8,5 milijona evrov. Za leto 2010 je, ob trenutnih napovedih o postopnem oţivljanju svetovnih gospodarskih trgov, načrtovana 5-odstotna rast obsega poslovanja. Poleg zagotavljanja stabilnega in varnega poslovanja bo banka skrbela tudi za dohodkovno uspešnost poslovanja. Čisti dobiček bo zagotavljal primeren donos na povprečni kapital. V skladu z načrti bo banka v prihodnje največ virov financiranja pridobila z depoziti nebančnega sektorja, znova pa pričakuje močnejše poslovno sodelovanje s tujimi bankami. Pridobljena sredstva bo namenjala kreditiranju nebančnega sektorja, medtem ko bo naloţbe v finančna sredstva ohranjala v obstoječem obsegu. Na področju obvladovanja tveganj bo banka nadaljevala z izpopolnjevanjem metodologij v povezavi z izračunavanjem notranjega kapitala in razvijala naprednejše metode upravljanja s posameznimi vrstami tveganj. Dober kapitalski poloţaj ostaja ena izmed ključnih usmeritev poslovanja banke. V letu 2010 bo banka nadaljevala z reorganizacijo poslovne mreţe, v okviru katere je načrtovano odprtje nove poslovne enote v Kopru. Nadaljevala bo tudi z nekaterimi obseţnejšimi projekti, kot sta projekt SEPA in projekt prenove kartičnega poslovanja, dolgoročni projekt izgradnje podatkovnega skladišča pa bo v letu 2010 predvidoma zaključen. 17 13. UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI Organi upravljanja Banke Celje so: skupščina, nadzorni svet in uprava banke. 13.1 UPRAVA IN NADZORNI SVET Uprava banke predstavlja banko in vodi njeno poslovanje. Uprava banke je tričlanska (predsednik in dva člana), imenuje in razrešuje jo nadzorni svet. Člani uprave so imenovani za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. V skladu s statutom in veljavno zakonodajo so lahko predčasno odpoklicani. Sedanja uprava ima mandat do 31. decembra 2013. Vsi člani uprave so pridobili soglasje Banke Slovenije. Člani uprave banke so: Ime in priimek Funkcija mag. Dušan Drofenik Predsednik uprave Davorin Leskovar Član uprave mag. Aleksander Član uprave Vozel Pomembne dejavnosti, ki jih opravljajo izven Banke Celje d.d. - Član upravnega odbora regijske gospodarske zbornice Celje - Član uredniškega odbora bančnega vestnika pri ZBS - Član NS Slovensko – nemške gospodarske zbornice - Član nadzornega sveta ZBS - Član Zlatorog kluba - Član Ameriške gospodarske zbornice - Član zdruţenja managerjev - Član nadzornega sveta druţbe Finetol d.d., Celje Član Ameriške gospodarske zbornice Član Zlatorog kluba Član Zdruţenja managerjev - Član ZPFS - Nadzorni svet banke ima sedem članov, ki jih imenuje in odpokliče skupščina delničarjev banke. Člani nadzornega sveta so imenovani za obdobje štirih let in so lahko ponovno imenovani. Mandatna doba članom nadzornega sveta se izteče z dnem zasedanja skupščine delničarjev v četrtem letu po izvolitvi. Sedanji člani nadzornega sveta so bili izvoljeni na 22. skupščini delničarjev banke 15. maja 2007. Člani nadzornega sveta banke so: Ime in priimek Funkcija Alojz Jamnik Predsednik NS Pomembne dejavnosti, ki jih opravljajo izven Banke Celje d.d. Pomočnik uprave NLB d.d., Ljubljana Predsednik nadzornega sveta: - LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt - NLB Leasing d.o.o., Ljubljana - Mladinska knjiga Zaloţba d.d., Ljubljana 18 Predsednik upravnega odbora: - NLB Priština sh.a., Priština Član nadzornega odbora: - NLB Tutunska banka a.d., Skopje mag. Tadej Tufek Namestnik predsednika NS Izvršni direktor: - Adria Airways d.d., Ljubljana Član nadzornega sveta: - Intereuropa d.d., Koper Predsednik skupščine: - Amadeus d.o.o., Ljubljana Ivan Ferme Član NS Direktor: VEP-NET d.o.o., Ljubljana NF – Nepremičnine d.o.o., Škofja vas Prokurist: - Feres d.o.o., Celje Borut Stanič Član NS Predsednik uprave: - LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt Član nadzornega sveta: - NLB Razvojna banka, Banja Luka mag. Matej Narat Član NS Pomočnik uprave NLB d.d., Ljubljana in direktor področja (24. maja 2010 imenovan za predsednika uprave Abanke Vipa d.d., Ljubljana) Predsednik skupščine: - NLB Propria d.o.o., Ljubljana Predsednik upravnega odbora: - NLB Tutunska banka a.d., Skopje Član UO - predsednik odbora direktorja: - NLB Montenegrobanka a.d., Podgorica Član upravnega odbora: - NLB Banka a.d., Beograd Član nadzornega sveta: - NLB Skladi d.o.o., Ljubljana dr. Štefan Špilak Član NS Član nadzornega sveta: Bistra hiša, zavod za raziskovanje in trajnostni razvoj Martjanci 19 Bojan Šrot Član NS Odvetnik v Odvetniški pisarni Bojan Šrot, Celje Ţupan Mestne občine Celje Predsednik nadzornega sveta: - ZPO d.o.o., Celje 13.2 LASTNIŠKI DELEŢI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA Po stanju 31. maja 2010 člani uprave in člani nadzornega sveta niso imeli v lasti delnic Banke Celje. Banka Celje ni podelila nobenih pravic do pridobitve ali nakupa delnic oziroma deleţev posameznim članoma uprave in nadzornega sveta. 13.3 NASPROTJE INTERESOV ORGANOV UPRAVLJANJA Banka Celje v zadnjem poslovnem letu s člani uprave in nadzornega sveta ali z osebami, povezanimi s člani uprave in nadzornega sveta, ni sklepala poslov, ki bi presegali okvir rednega poslovanja izdajatelja. V skladu s tem izdajatelj izjavlja, da med člani uprave in nadzornega sveta ne pozna nobenega nasprotja interesov med opravljanjem njihove funkcije in njihovimi osebnimi koristmi. 14. OBIČAJNI POSTOPKI REVIZORSKEGA ODBORA Od konca leta 2008 kot posvetovalno telo Nadzornega sveta Banke Celje d.d. deluje Revizijski odbor Banke Celje d.d. v sestavi: Borut Stanič, predsednik, mag. Tadej Tufek, namestnik predsednika (oba tudi člana nadzornega sveta) in Marina Poboljšaj, članica (kot neodvisna strokovnjakinja). Izdajatelj posluje skladno z zakonodajo in reţimom upravljanja podjetij, ki veljajo v Republiki Sloveniji. 15. VEČJI DELNIČARJI Deset največjih delničarjev Banke Celje 31. maja 2010 – imetniki navadnih delnic: Število delnic Ime in priimek oziroma firma imetnika Nova Ljubljanska banka d.d. Delež glasovalnih pravic v % 201.096 49,42 NFD 1 delniški Investicijski sklad d.d. 39.276 9,65 Slovenska odškodninska družba d.d. 27.247 6,70 Unior d.d. 19.692 4,84 Abanka Vipa d.d. 13.675 3,36 Zavarovalnica Triglav d.d. in Kritni sklad ZT 10.919 2,68 Juteks d.d. 10.164 2,50 Polzela Tovarna nogavic d.d. 6.717 1,65 Nova kreditna banka Maribor d.d. 5.930 1,46 Cinkarna Celje d.d. 5.003 1,23 20 Deset največjih delničarjev Banke Celje 31. maja 2010 – imetniki prednostnih delnic: Število delnic Ime in priimek oz. firma imetnika Slovenska odškodninska družba d.d. Delež prednostnih delnic v % 20.345 20,00 Nova kreditna banka Maribor d.d. 7.651 7,52 Zavarovalnica Triglav in Kritni sklad ZT 8.145 8,01 NFD 1 Delniški investicijski sklad d.d. 7.544 7,42 Nova Ljubljanska banka d.d. 7.403 7,28 Abanka Vipa d.d. 6.666 6,55 Opus invest d.o.o. 6.472 6,36 Luka Koper d.d. 2.580 2,54 Factor banka d.d. 2.452 2,41 Hypo Alpe Adria Bank a.g. Klagenfurt 2.300 2,26 Banka je imela 31. maja 2010 skupno 707 delničarjev. Izdajatelj ni seznanjen z nobenimi dogovori, ki bi lahko imeli za posledico spremembo lastniške strukture ali nadzora nad druţbo. 16. FINANČNE INFORMACIJE O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH, FINANČNEM STANJU TER POSLOVNIH IZIDIH 16.1 PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE Računovodski izkazi izdajatelja so izdelani v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU. Osnovne računovodske usmeritve, ki jih izdajatelj uporablja pri sestavljanju nekonsolidiranih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter podrobnejša pojasnila k posameznim postavkam revidiranih nekonsolidiranih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so navedena v letnih poročilih Banke Celje d.d. za leti 2009 in 2008, ki so dostopna na sedeţu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja: (http://www.banka-celje.si/vsebina/oBanki/financniPodatki/letnaPorocila). 21 16.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI IZDAJATELJA 16.2.1 REVIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE CELJE D.D. Izkaz finančnega poloţaja na dan 31. 12. 2009 in 31. 12. 2008 zneski v tisoč evrih Stanje 31. decembra 2009 2008 40.240 87.747 49.044 109.052 18.437 234.067 1.793.976 88.501 1.705.475 213.959 135.672 20.544 5.337 29.472 210.468 1.657.623 45.911 1.611.712 193.761 128.884 22.384 4.116 2.257 4.618 1.862 2.756 2.229 2.257 3.535 3.535 2.870 2.559.083 2.413.466 130.486 6.051 90.199 10.938 39.851 2.159.902 56.610 1.453.439 419.445 134.774 95.634 37.719 2.026.007 60.158 1.288.459 494.137 100.125 83.128 13.959 9.961 30.991 14.944 1.229 12.754 2.360.210 2.224.781 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Preseţek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička (vključno z zadrţanim dobičkom) Lastni deleţi Čisti dobiček poslovnega leta 16.980 51.380 4.660 122.499 (31) 3.385 16.980 51.380 (3.767) 116.139 (31) 7.984 SKUPAJ KAPITAL 198.873 188.685 2.559.083 2.413.466 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo Krediti - krediti bankam - krediti strankam, ki niso banke Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Zastavljena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Neopredmetena sredstva Dolgoročne naloţbe v kapital odvisnih, pridruţenih in skupaj obvladovanih druţb Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb - terjatve za davek - odloţene terjatve za davek Druga sredstva SKUPAJ SREDSTVA Finančne obveznosti do centralne banke Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - vloge bank - vloge strank, ki niso banke - krediti bank - dolţniški vrednostni papirji - podrejene obveznosti Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 22 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2009 in 2008 zneski v tisoč evrih 1. 1. do 31. 12. 2009 Prihodki iz obresti Odhodki za obresti Čiste obresti Prihodki iz dividend Prihodki iz opravnin Odhodki za opravnine Čiste opravnine Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisti dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju Izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisti dobički iz tečajnih razlik Čiste izgube / dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo Drugi čisti poslovni dobički Administrativni stroški Amortizacija Rezervacije Oslabitve DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico 23 1. 1. do 31. 12. 2008 120.787 (66.899) 140.866 (90.246) 53.888 50.620 722 1.290 19.004 (2.260) 16.744 20.289 (3.421) 16.868 1.345 8.640 4.230 (2.628) (705) 314 (3.562) 4.910 (22) 106 (36.349) (3.876) 259 (28.139) 32 30 (38.252) (4.028) (4.001) (15.562) 8.517 14.357 (1.746) (2.948) 6.771 11.409 13 22 Izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2009 in 2008 zneski v tisoč evrih 1. 1. do 31. 12. 2009 1. 1. do 31. 12. 2008 DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 6.771 11.409 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS 8.427 (35.781) 10.593 (45.812) 6.823 (44.602) Čisti dobički / izgube, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoloţljivimi za prodajo Dobički / izgube, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja Prenos dobičkov / izgub iz preseţka iz prevrednotenja v izkaz poslovnega izida Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 3.770 (1.210) (2.166) 10.031 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 15.198 (24.372) 24 Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2009 in 2008 1. 1. do 31. 12. 2009 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Prejete obresti Plačane obresti Prejete dividende Prejete opravnine Plačane opravnine Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisti dobički / izgube iz trgovanja Plačila zaposlencem in dobaviteljem Drugi prejemki Drugi izdatki a) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti b) (Povečanja) poslovnih sredstev (brez denarnih ustreznikov) Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisto (povečanje) / zmanjšanje finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo Čisto (povečanje) kreditov Čisto zmanjšanje drugih sredstev c) Povečanja poslovnih obveznosti Čisto povečanje finančnih obveznosti do centralne banke Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju Čisto povečanje / (zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisto povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti Čisto povečanje / (zmanjšanje) izdanih dolţniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti Čisto (zmanjšanje) drugih obveznosti č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) d) (Plačani) davek od dohodkov pravnih oseb e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) 25 zneski v tisoč evrih 1. 1. do 31. 12. 2008 123.853 (62.956) 722 18.967 (2.270) 137.182 (86.291) 1.290 20.349 (3.418) 1.456 10.632 (80) 3.525 (37.001) 447 (1.041) (1.898) (6.190) (38.252) 467 (1.064) 45.622 (116.949) 20.553 32.807 (7.857) 27.166 3.910 16.977 (29.936) (111.636) 160 128.966 9.009 110.779 (164.689) 1.910 108.026 70.702 (4.503) 4.826 3.982 (41) 87.005 49.379 35.653 (2.180) 57.639 (6.211) 51.428 (16.353) (487) 132.976 (3.212) 129.764 1. 1. do 31. 12. 2009 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU a) Prejemki pri naloţbenju Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih nepremičnin Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti b) Izdatki pri naloţbenju (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih nepremičnin) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) c) Neto denarni tokovi pri naloţbenju (a-b) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti Prejemki od izdaje delnic b) Izdatki pri financiranju (Plačane dividende) (Odplačila podrejenih obveznosti) (Druga izplačila, povezana s financiranjem) c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 26 zneski v tisoč evrih 1. 1. do 31. 12. 2008 89.288 41.032 34 89.254 (111.711) 757 40.275 (171.147) (601) (1.998) (109.112) (22.423) (3.636) (1.460) (166.051) (130.115) 12.147 12.147 (12.552) (5.043) (7.509) (405) 35.003 35.003 (12.112) (10.408) (1.639) (65) 22.891 918 (679) 28.600 22.540 96.931 75.070 126.449 96.931 Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leti 2009 in 2008 zneski v tisoč evrih Osnovni kapital ZAČETNO STANJE 1. 1. 2008 Kapitalske rezerve Preseţek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Zadrţani dobiček oziroma izguba (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) Lastni deleţi Skupaj kapital 14.092 19.330 32.014 112.272 10.828 (31) 188.505 2.888 - 32.050 - (35.781) - 3.425 22 11.409 (10.408) (3.425) - - (24.372) 34.938 (10.408) 22 KONČNO STANJE 31. 12. 2008 16.980 51.380 (3.767) 115.719 8.404 (31) 188.685 ZAČETNO STANJE 1. 1. 2009 16.980 51.380 (3.767) 115.719 8.404 (31) 188.685 - - 8.427 - 6.746 34 6.771 (5.044) (6.746) - - 15.198 (5.044) 34 16.980 51.380 4.660 122.499 3.385 (31) 198.873 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Vpis (ali vplačilo) novega kapitala Izplačilo (obračun) dividend Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička Drugo Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Izplačilo (obračun) dividend Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička Drugo KONČNO STANJE 31. 12. 2009 27 16.2.2 REVIDIRANI KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE BANKE CELJE Banka je v skladu z ZBan-1, MSRP ter navodili Banke Slovenije izdelala konsolidirane računovodske izkaze. Skupino sestavljata Banka Celje d.d. kot matična banka ter odvisna druţba Posest d.o.o., Celje. Konsolidirani izkaz finančnega poloţaja na dan 31. 12. 2009 in 31. 12. 2008 zneski v tisoč evrih Stanje 31. decembra 2009 2008 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo Krediti - krediti bankam - krediti strankam, ki niso banke Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Zastavljena sredstva Opredmetena osnovna sredstva Naloţbene nepremičnine Neopredmetena sredstva Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb - terjatve za davek - odloţene terjatve za davek Druga sredstva 40.240 87.747 49.044 109.052 18.437 234.067 1.789.240 88.501 1.700.739 213.959 135.672 20.629 306 5.342 4.622 1.862 2.760 9.972 29.472 210.468 1.642.225 45.911 1.596.314 193.761 128.884 23.896 8.591 4.116 3.566 3.566 11.966 SKUPAJ SREDSTVA 2.560.233 2.415.041 130.486 6.051 90.199 10.938 39.851 2.159.899 56.610 1.453.436 419.445 134.774 95.634 37.719 2.026.004 60.158 1.288.456 494.137 100.125 83.128 13.981 10.574 30.991 15.077 1.198 13.494 2.360.842 2.225.620 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Preseţek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička (vključno z zadrţanim dobičkom) Lastni deleţi Čisti dobiček poslovnega leta 16.980 51.542 4.660 123.074 (31) 3.166 16.980 51.542 (3.767) 116.550 (31) 8.147 SKUPAJ KAPITAL 199.391 189.421 2.560.233 2.415.041 Finančne obveznosti do centralne banke Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - vloge bank - vloge strank, ki niso banke - krediti bank - dolţniški vrednostni papirji - podrejene obveznosti Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja Rezervacije Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 28 Konsolidirani izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2009 in 2008 zneski v tisoč evrih 1. 1. do 31. 12. 2009 1. 1. do 31. 12. 2008 Prihodki iz obresti Odhodki za obresti Čiste obresti 120.432 (66.927) 53.505 140.010 (90.246) 49.764 Prihodki iz dividend 722 1.290 19.003 (2.260) 16.743 20.278 (3.421) 16.857 Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 1.345 8.640 Čisti dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 4.230 (2.628) Izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (705) (3.562) 314 4.910 Prihodki iz opravnin Odhodki za opravnine Čiste opravnine Čisti dobički iz tečajnih razlik Čisti dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo 29 58 784 1.941 Administrativni stroški Amortizacija Rezervacije (36.818) (3.914) (38.753) (4.391) 235 (4.003) Oslabitve (28.145) (15.563) 8.325 14.560 (1.773) (2.988) 6.552 13 11.572 23 Drugi čisti poslovni dobički DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico 29 Konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2009 in 2008 1. 1. do 31. 12. 2009 zneski v tisoč evrih 1. 1. do 31. 12. 2008 DOBIČEK POSLOVNEGA LETA 6.552 11.572 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS 8.427 (35.781) 10.593 (45.812) 6.823 (44.602) Čisti dobički / izgube, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoloţljivimi za prodajo Dobički / izgube, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja Prenos dobičkov / izgub iz preseţka iz prevrednotenja v izkaz poslovnega izida Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa 3.770 (1.210) (2.166) 10.031 VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 14.979 (24.209) 30 Konsolidirani izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2009 in 2008 zneski v tisoč evrih 1. 1. do 31. 12. 2009 1. 1. do 31. 12. 2008 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Prejete obresti 123.498 136.326 Plačane obresti (62.984) (86.291) Prejete dividende 722 1.290 Prejete opravnine 18.967 20.338 Plačane opravnine Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (2.270) (3.418) 1.456 10.632 (80) (1.898) 3.525 (6.190) (37.470) (38.753) 1.330 2.581 Drugi izdatki Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih a) sredstev in obveznosti (1.246) (1.248) 45.448 33.369 b) (Povečanja) poslovnih sredstev (brez denarnih ustreznikov) (117.186) (6.845) 20.553 27.166 3.910 16.977 Čisti dobički / izgube iz trgovanja Plačila zaposlencem in dobaviteljem Drugi prejemki Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisto (povečanje) / zmanjšanje finančnih sredstev, razpoloţljivih za prodajo (29.936) 110.779 (113.251) (166.741) 1.538 4.974 128.836 107.711 9.009 70.702 (4.503) 4.826 3.982 (41) Čisto povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti Čisto povečanje / (zmanjšanje) izdanih dolţniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti 87.005 49.379 35.653 (16.353) Čisto (povečanje) kreditov Čisto zmanjšanje drugih sredstev c) Povečanja poslovnih obveznosti Čisto povečanje finančnih obveznosti do centralne banke Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju Čisto povečanje / (zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisto (zmanjšanje) drugih obveznosti (2.310) (802) č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) 57.098 134.235 d) (Plačani) davek od dohodkov pravnih oseb (6.219) (3.346) e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) 50.879 130.889 31 zneski v tisoč evrih 1. 1. do 31. 12. 1. 1. do 31. 12. 2009 2008 B. a) b) c) C. a) b) c) DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU Prejemki pri naloţbenju Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih nepremičnin Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti Drugi prejemki iz naloţbenja Izdatki pri naloţbenju (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih nepremičnin) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) Neto denarni tokovi pri naloţbenju (a-b) DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU Prejemki pri financiranju Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov Izdatki pri financiranju (Plačane dividende) (Odplačila podrejenih obveznosti) (Druga izplačila, povezana s financiranjem) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja G. (D+E+F) D. 32 90.543 41.196 110 89.254 1.179 (112.417) 921 40.275 (172.436) (1.307) (1.998) (109.112) (21.874) (4.925) (1.460) (166.051) (131.240) 12.147 12.147 (12.552) (5.043) (7.509) (405) 35.003 35.003 (12.112) (10.408) (1.639) (65) 22.891 918 (679) 28.600 96.931 22.540 75.070 126.449 96.931 Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala v letih 2009 in 2008 zneski v tisoč evrih Osnovni kapital Kapitalske rezerve Preseţek iz prevrednotenja Zadrţani dobiček oziroma izguba (vključno s čistim Rezerve iz dobičkom poslovnega dobička leta) Lastni deleţi Skupaj kapital ZAČETNO STANJE 1. 1. 2008 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Vpis (ali vplačilo) novega kapitala Izplačilo (obračun) dividend Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička Drugo 14.092 2.888 - 19.492 32.050 - 32.014 (35.781) - 112.470 3.425 22 11.042 11.571 (10.408) (3.425) - (31) - 189.079 (24.210) 34.938 (10.408) 22 KONČNO STANJE 31. 12. 2008 16.980 51.542 (3.767) 115.917 8.780 (31) 189.421 ZAČETNO STANJE 1. 1. 2009 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Izplačilo (obračun) dividend Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička Drugo 16.980 - 51.542 - (3.767) 8.427 - 115.917 6.746 34 8.780 6.552 (5.043) (6.746) - (31) - 189.421 14.979 (5.043) 34 KONČNO STANJE 31. 12. 2009 16.980 51.542 4.660 122.697 3.543 (31) 199.391 33 16.3 REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ Računovodski izkazi izdajatelja za poslovna leta 2007, 2008 in 2009 so bili revidirani s strani neodvisnega zunanjega revizorja. Za navedena poslovna leta je bila to revizijska hiša PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana. V poročilih revizorja po opravljenih revizijah letnega poročila za leto 2007, letnega poročila za leto 2008 in letnega poročila za leto 2009 je izraţeno pritrdilno mnenje. Revizorjeva poročila so navedena v letnih poročilih Banke Celje za leto 2007, 2008 in 2009, ki so dostopna na sedeţu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja: - http://www.banka-celje.si/vsebina/oBanki/financniPodatki/letnaPorocila. 16.4 PRAVNI IN ARBITRAŢNI POSTOPKI Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj toţena stranka in seštevek vrednosti sporov Banka Celje je na dan 30. aprila 2010 toţena stranka v skupaj v 6 (šestih) civilnih sporih, od tega v 4 (štirih) civilnih sporih, ki predstavljajo skupno vrednost 28,215.751,50 EUR s pripadki, preostala 2 (dva) civilna postopka v skupni višini 5,634.099,46 EUR s pripadki pa se nanašata na zahtevke iz postopka denacionalizacije in sta podrobneje opredeljena v posebnem delu v nadaljevanju. Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj toţeča stranka in seštevek vrednosti sporov Banka Celje je na dan 30. aprila 2010 toţeča stranka v 18 (osemnajstih) civilnih sporih v skupni toţbeni vrednosti 3.633.003,72 EUR s pripadki1, pri tem pa so upoštevani le pravdni postopki in gospodarski spori. Upravni postopki, ki lahko pomembneje vplivajo na premoţenje ali dejavnost izdajatelja Denacionalizacijski postopek Zoper banko je na dan 30. aprila 2010 vloţen 1 (en) denacionalizacijski zahtevek, kjer zahtevek zneskovno še ni določen. Na dan 31. decembra 2009 je imela banka oblikovane rezervacije za pravno nerešene toţbe v skupni višini 7.901 tisoč EUR. Banka je v denacionalizacijski zadevi zoper sodbo Upravnega sodišča v Celju vloţila revizijo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki o zadevi še ni odločalo. Denacionalizacijska upravičenca sta pred pristojnim sodiščem v Celju vloţila 2 (dve) toţbi v skupnem znesku zahtevkov, 5.634.099,46 EUR s pripadki, od tega eno toţbo, s katero sta zahtevala plačilo najemnine v znesku 457.871,58 EUR s pripadki in drugo toţbo zaradi plačila odškodnine zaradi nezmoţnosti uporabe v znesku 5.176.227,88 EUR s pripadki. Oba postopka sta v fazi mediacije in o njih še ni bilo odločeno. Drugi upravni postopki Banka je udeleţena v enem postopku za varstvo konkurence. Banka ni udeleţena v sporih s področja intelektualne lastnine. Banka Celje nima zapadlih in neporavnanih obveznosti. 16.5 BISTVENE SPREMEMBE FINANČNEGA POLOŢAJA IZDAJATELJA Po končanem zadnjem poslovnem obdobju, za katerega so bile objavljene finančne informacije, ni prišlo do znatne spremembe izdajateljevega finančnega poloţaja ali njegovega poloţaja na trgu. 1 Pri tem so upoštevani le pravdni postopki in gospodarski spori. Niso pa upoštevane: izvršbe zoper pravne osebe na podlagi verodostojne listine, kjer ni bil vloţen ugovor, izvršbe zaradi izterjave negativnih stanj po tekočih računih, izterjave pri potrošniških in stanovanjskih kreditih, izterjave pri kreditih samostojnim podjetnikom, postopki prisilne poravnave, stečajni in likvidacijski postopki. 34 17. DODATNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU 17.1 DELNIŠKI KAPITAL Osnovni kapital V sodni register je vpisan osnovni kapital izdajatelja v višini 16.979.769,65 EUR. Vpisan osnovni kapital je v celoti vplačan. Delničarji banke so na 23. redni skupščini, dne 22. maja 2008, s spremembo statuta upravo banke pooblastili, da lahko v naslednjih petih letih, ob soglasju nadzornega sveta, osnovni kapital banke poveča največ za 7.045.952,26 EUR (odobreni kapital). Uprava banke je na podlagi navedenega pooblastila dne 30. junija 2008 sprejela sklep o prvem povečanju osnovnega kapitala iz odobrenega kapitala v višini 2.887.865,13 EUR (neizkoriščen del znaša 4.158.087,13 EUR). Izdane delnice Delnice prve in druge izdaje so kosovne delnice in glasijo na ime. Osnovni kapital banke je razdeljen na 508.629 delnic, od tega je 406.904 navadnih delnic in 101.725 prednostnih delnic. 17.2 USTANOVNA POGODBA IN STATUT Banka Celje je vpisana v register Okroţnega sodišča v Celju, SRG 3053/94, št. vloţka 1-493-00. Statut izdajatelja določa dejavnost druţbe v svojem 4. členu. Osnovna dejavnost je navedena v točki 10.1.1 prospekta. Statut ne določa drugih izdajateljevih ciljev ali namenov. 18. POMEMBNE POGODBE Izdajatelj nima sklenjenih pogodb, ki ne bi bile sklenjene v rednem teku njegovega poslovanja in bi lahko vplivale na njegovo izpolnjevanje obveznosti iz obveznic. 19. INFORMACIJE O TRETJI OSEBI V prospekt ni vključeno nobeno mnenje ali poročilo, ki se pripisuje osebi kot strokovnjaku. Prav tako v prospektu ni nobenih informacij, katerih izvor bi bila tretja oseba. 20. DOKUMENTI NA VPOGLED Na sedeţu Banke Celje d.d., Vodnikova 2, Celje, je vsak delovni dan v izdajateljevem poslovnem času mogoč vpogled v naslednje dokumente: - statut in splošne akte izdajatelja, pretekla letna poročila. Vpogled v statut in letna poročila Banke Celje je moţen tudi na spletnih straneh banke: - http://www.banka-celje.si/vsebina/oBanki/predstavitev/statutBanke. http://www.banka-celje.si/vsebina/oBanki/financniPodatki/letnaPorocila 35
© Copyright 2024