1. No category

P R O S P E K T
ZA UVRSTITEV OBVEZNIC BCE13 BANKE CELJE D.D.,
V TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU
CELJE, junij 2010
POVZETEK PROSPEKTA ZA UVRSTITEV OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. - BCE13 V
TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU
1. IZDAJATELJ OBVEZNIC
Izdajatelj obveznic je Banka Celje d.d., Celje, Vodnikova 2, 3000 Celje.
OSNOVNI KAPITAL
V sodni register vpisan in vplačan osnovni kapital znaša 16.979.769,65 EUR.
2. OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA
TIP OBVEZNICE:
Obveznica na ime, nominirana v EUR, izdana v nematerializirani obliki
z oznako BCE13.
DOSPETJE
OBVEZNICE:
Datum dospetja zadnjega izplačila iz obveznice je 30. marec 2015.
OBRESTNA MERA IN
NAČIN IZRAČUNA
OBRESTI:
Obrestna mera je fiksna in znaša 4,75 % letno.
Obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti posameznega
obrestnega kupona, se obračunajo za obrestno obdobje, ki se začne
na dan dospelosti plačila obresti prejšnjega kupona (ali 30. marca
2010, če gre za prvo plačilo obresti) in konča na dan dospelosti plačila
obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne vključuje.
Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznice na dan
dospelosti obresti na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoţi
z nominalno vrednostjo obveznice, pri čemer se upošteva dejansko
število dni v obrestovalnem obdobju, za katerega se računajo obresti in
dejansko število dni v tistem obrestovalnem obdobju, v katerem je
obdobje, za katerega se računajo obresti. Obresti so zaokroţene na
dve decimalni mesti in se začnejo obračunavati 30. marca 2010.
NAČIN IN OBDOBJE
IZPLAČILA:
Obresti dospevajo v plačilo letno za nazaj, vsakega 30. marca v letu,
do dospetja obveznice. Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v
celoti ob dospetju obveznice 30. marca 2015.
Obveznosti iz obveznic (obresti in glavnica) bodo izplačane na račun,
ki ga sporoči upravičenec, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi in
pravili poslovanja KDD Centralno klirinško depotne druţbe d.d.,
Ljubljana.
Če dan dospelosti obveznosti iz obveznic ni delovni dan v Republiki
Sloveniji, ali če je praznik v Evropi, ko sistem TARGET ne posluje in je
hkrati delovni dan v Republiki Sloveniji, se plačila izvedejo prvi
naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem
primeru imetniku obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti
obveznosti iz obveznic do prvega naslednjega delovnega dne.
Delovni dan pomeni dan, na katerega je v Republiki Sloveniji mogoče
izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki
ni sobota, nedelja, drţavni praznik ali drug dela prost dan.
ZAVAROVANJE
TERJATEV:
Obveznosti iz obveznic niso posebej zavarovane ali garantirane. Za
vse obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoţenjem
neomejeno.
NAMEN IZDAJE:
Nadomestitev zapadlih obveznic BCE7 in BCE9 in s tem zagotovitev
ustrezne strukture virov sredstev ter povečanje dolgoročnih virov banke
za plasmaje v dolgoročne naloţbe.
DRUGE PRAVICE IZ
OBVEZNIC:
Izdajatelj bo imetniku obveznice izplačal obresti in glavnico v skladu z
amortizacijskim načrtom obveznice in načinom izračuna obresti.
Imetniki obveznice imajo pravico razpolaganja z obveznico oziroma
zastavitve obveznice ter druge pravice v skladu z veljavnimi predpisi o
vrednostnih papirjih.
Drugih pravic, vključno z moţnostjo zamenjave za druge vrste
vrednostnih papirjev, obveznice ne zagotavljajo. Obveznice ne dajejo
pravice do udeleţbe pri dobičku izdajatelja.
Obveznice niso predčasno unovčljive in ne vsebujejo klavzule, s katero
bi imel imetnik pravico do predčasne unovčitve svoje terjatve.
Obveznice ne vsebujejo klavzule, s katero bi si izdajatelj zagotovil
pravico do odkupa obveznic pred njihovo dospelostjo.
3. SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE OBVEZNIC
Skupna nominalna vrednost izdaje obveznic znaša do 40.000.000,00 EUR.
4. APOENSKA STRUKTURA OBVEZNIC
Obveznice so izdane v nominalni vrednosti 1.000,00 EUR vsaka. Celotna izdaja obveznic
obsega 40.000 apoenov po 1.000,00 EUR.
5. KOTACIJA
Obveznice bodo uvrščene na borzni trg obveznic Ljubljanske borze d.d., Ljubljana.
6. DRUGA POMEMBNA DEJSTVA V ZVEZI Z IZDAJATELJEM
Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem, zato je razvila številne
postopke in metode za njihovo upravljanje. Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj ter
pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem je eden izmed pomembnih
dejavnikov za doseganje strateških ciljev banke.
Banka je najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, sledi obrestno, trţno, likvidnostno
tveganje in tveganje dobičkonosnosti, vedno večji pomen dobiva tudi operativno tveganje.
Kapitalsko tveganje, ki mu je banka izpostavljena, je nizko. Banka se je kapitalsko okrepila z
dokapitalizacijo (oktober 2008) in izdajo podrejenega dolga (junij 2009). Pomembno se je
zvišal tudi količnik temeljnega kapitala (Tier I) zaradi odprave kumulativnosti izplačila
dividend prednostnim delničarjem, ki je bila izglasovana na skupščini delničarjev junija 2009.
Količnik kapitalske ustreznosti in količnik temeljnega kapitala banke sta občutno višja v
primerjavi z baselskimi določili.
Tveganja povezana z obveznicami so tveganje nelikvidnosti, tveganje neplačila, tveganje
spremembe obrestne mere in tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu.
Tveganja povezana z izdajateljem in tveganja povezana z obveznicami ter način upravljanja
s temi tveganji je podrobneje predstavljen v 2. poglavju prospekta.
Zaostrene razmere na finančnih trgih in v gospodarstvu so posegle v poslovanje banke, ki je
obseg in strukturo svojega poslovanja skrbno prilagajala nastalim razmeram in prednostno
skrbela za varnost poslovanja. Vpliv finančne in gospodarske krize na izdajatelja je
predstavljen v točki 12.2.
7. BORZNO POSREDNIŠKE DRUŢBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA
ORGANIZIRAN TRG
Pri uvrstitvi obveznic na organiziran trg Ljubljanske borze d.d., Ljubljana ne sodeluje nobena
borzno-posredniška druţba. Vse aktivnosti v zvezi s kotacijo obveznic vrši Banka Celje d.d.
sama.
8. Povzetek prospekta vključuje le osnovne informacije o izdajatelju, zato ga je
potrebno brati kot uvod k prospektu. Pred vsako odločitvijo o vlaganju v obveznice naj
investitorji preučijo celotni prospekt, kateri vsebuje podrobne podatke o pravnem
poloţaju izdajatelja, njegovem finančnem poloţaju, poslovnih moţnostih in pravicah,
ki izhajajo iz obveznic.
Prospekt je objavljen na spletni strani izdajatelja www.banka-celje.si in na
informacijskem sistemu SEOnet ter na razpolago na sedeţu izdajatelja.
Vlagatelj bo moral, če bo kot toţnik začel sodni postopek v zvezi z informacijami,
vsebovanimi v prospektu, na lastne stroške zagotoviti prevod prospekta v uradni jezik
sodišča pred začetkom takega postopka.
Osebe, ki so pripravile povzetek, vključno z njegovim prevodom, in zahtevale njegovo
notifikacijo, odškodninsko odgovarjajo, vendar samo, če je povzetek zavajajoč,
netočen ali notranje neskladen, če se ga presoja skupaj z drugimi deli prospekta.
KAZALO OKRAJŠAV
Okrajšava:
Celoten naziv:
ATVP
Banka Celje, banka
ali izdajatelj
EU
EUR
KDD
Ljubljanska borza
MSRP
Obveznice BCE13
Prospekt
Agencija za trg vrednostnih papirjev
ZDoh-2
ZBan-1
ZDavP-2
ZDDV-1-UPB2
ZNVP-UPB1
ZTFI
ZDDPO-2
Banka Celje d.d., Celje
Evropska unija
Evro
KDD Centralna klirinško depotna druţba d.d., Ljubljana
Ljubljanska borza d.d., Ljubljana
mednarodni standardi računovodskega poročanja
Obveznice 13. izdaje Banke Celje d.d.
Prospekt za uvrstitev obveznic BCE13 Banke Celje d.d. v
trgovanje na organiziranem trgu
Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006, 10/2008, 78/2008,
125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 43/2010)
Zakon o bančništvu (Ur. l. RS, št. 131/2006, 1/2008, 109/2008,
19/2009, 98/2009)
Zakon o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/2006, 125/2008,
110/2009, 1/2010, 43/2010)
Zakon o davku na dodano vrednosti (Ur. l. RS, št. 117/2006,
33/2009, 85/2009, 10/2010)
Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Ur. l. RS, št.
2/2007, 67/2007, 58/2009)
Zakon o trgu finančnih instrumentov (Ur. l. RS, št. 67/2007,
100/2007, 69/2008, 40/2009)
Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. RS, št. 117/06,
56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010)
KAZALO SKLICEVANJ
Sklicevanje:
Podatki:
http://www.banka-celje.si/vsebina/oBanki/financniPodatki/letnaPorocila
- arhiv letnih poročil Banke Celje d.d.
- Polletno poročilo 2009
http://www.bankacelje.si/vsebina/oBanki/novinarskoSredisce/sporocilaZaJavnost/sporocilaZaJavnost/spj_201
00430/2
- Letno poročilo Banke Celje d.d. za leto
2009
http://www.banka-celje.si/vsebina/oBanki/predstavitev/statutBanke
- Statut Banke Celje d.d.
VSEBINA
Stran
1.
ODGOVORNE OSEBE ................................................................................................ 1
2.
DEJAVNIKI TVEGANJA .............................................................................................. 2
2.1 TVEGANJA POVEZANA Z IZDAJATELJEM ................................................................................. 2
2.2 TVEGANJA POVEZANA Z OBVEZNICAMI .................................................................................. 5
3.
KLJUČNE INFORMACIJE ........................................................................................... 6
3.1 INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, VPLETENIH V IZDAJO ............................................... 6
3.2 UTEMELJITVE GLEDE IZDAJE IN UPORABA PRIHODKA ......................................................... 6
4.
PODATKI O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE .......................... 6
4.1 OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA ............................................................................................... 6
4.2 ZAKONODAJA, NA PODLAGI KATERE SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI USTVARJENI .......... 6
4.3 OBLIKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV ............................................................................................ 6
4.4 PLAČILNO SREDSTVO PRI IZDAJI ............................................................................................. 6
4.5 RAZVRŠČANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV ............................................................................... 6
4.6 OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI .......................................................... 6
4.6.1 STATUS OBVEZNOSTI IZ OBVEZNIC .................................................................................................. 6
4.6.2 DRUGE PRAVICE IZ OBVEZNIC........................................................................................................... 7
4.6.3 ZAVEZE IN OMEJITVE V ZVEZI Z IZDAJO OBVEZNIC ........................................................................ 7
4.7 NOMINALNA OBRESTNA MERA IN OBRESTNE OBVEZNOSTI ............................................... 7
4.8 NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA OBVEZNOSTI.......................................................................... 8
4.9 DONOSNOST OBVEZNIC ............................................................................................................ 9
4.10 ZASTOPANJE IMETNIKOV OBVEZNIC ..................................................................................... 9
4.11 NAČIN IZDAJE OBVEZNIC ......................................................................................................... 9
4.12 PRENOS OBVEZNIC .................................................................................................................. 9
4.13 OBDAVČITEV ............................................................................................................................ 10
4.13.1 OBDAVČITEV OBRESTI .................................................................................................................... 10
4.13.2 OBDAVČITEV DOBIČKA IZ KAPITALA ............................................................................................. 10
4.13.3 DAVČNA OLAJŠAVA PO ZAKONU O DOHODNINI .......................................................................... 11
4.13.4 DAVEK NA DODANO VREDNOST .................................................................................................... 11
4.13.5 DAVČNA ŠTEVILKA ........................................................................................................................... 11
5.
POGOJI PONUDBE ....................................................................................................11
6.
SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU ................................................11
6.1 MESTO TRGOVANJA IN PREDVIDEN ZAČETEK TRGOVANJA .............................................. 11
6.2 POSREDNIKI NA SEKUNDARNEM TRGU IN ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI ..................... 11
6.3 BORZNO POSREDNIŠKE DRUŢBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA
ORGANIZIRAN TRG ............................................................................................................... 12
7.
DODATNI PODATKI ...................................................................................................12
7.1 BONITETNE OCENE IZDAJATELJA .......................................................................................... 12
8.
ZAKONITI REVIZORJI................................................................................................12
8.1 FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV................................................................ 12
9.
PODATKI O IZDAJATELJU .......................................................................................12
9.1 POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA ............................................................ 12
9.1.1 FIRMA, SEDEŢ IN PRAVNA OBLIKA IZDAJATELJA .......................................................................... 13
9.1.2 VPIS V SODNI REGISTER .................................................................................................................. 13
9.1.3 NAJNOVEJŠI DOGODKI IZDAJATELJA.............................................................................................. 13
10.
PREGLED POSLOVANJA .........................................................................................13
10.1 GLAVNA PODROČJA DEJAVNOSTI ........................................................................................ 13
10.1.1 OSNOVNE DEJAVNOSTI .................................................................................................................. 13
10.1.2 NOVI PROIZVODI IN STORITVE ....................................................................................................... 14
10.1.3 GLAVNI TRGI ..................................................................................................................................... 14
10.1.4 KONKURENČNI POLOŢAJ IZDAJATELJA ........................................................................................ 14
11.
ORGANIZACIJSKA STRUKTURA .............................................................................16
11.1 POLOŢAJ IZDAJATELJA V SKUPINI PODJETIJ ..................................................................... 16
12.
INFORMACIJE O TRENDIH .......................................................................................17
12.1 IZJAVA IZDAJATELJA O TRENDIH .......................................................................................... 17
12.2 TRENDI PRI POSLOVANJU IZDAJATELJA ............................................................................. 17
13.
UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI ......................................................18
13.1 UPRAVA IN NADZORNI SVET ................................................................................................. 18
13.2 LASTNIŠKI DELEŢI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA ....................................................... 20
13.3 NASPROTJE INTERESOV ORGANOV UPRAVLJANJA ......................................................... 20
14.
OBIČAJNI POSTOPKI REVIZORSKEGA ODBORA ..................................................20
15.
VEČJI DELNIČARJI ...................................................................................................20
16.
FINANČNE INFORMACIJE O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH,
FINANČNEM STANJU TER POSLOVNIH IZIDIH.......................................................21
16.1 PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE ................................................................................... 21
16.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI IZDAJATELJA ................................................................................. 22
16.2.1 REVIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE CELJE D.D. ............................................................ 22
16.2.2 REVIDIRANI KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE BANKE CELJE ...................... 28
16.3 REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ........................................ 34
16.4 PRAVNI IN ARBITRAŢNI POSTOPKI ....................................................................................... 34
16.5 BISTVENE SPREMEMBE FINANČNEGA POLOŢAJA IZDAJATELJA .................................... 34
17.
DODATNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU ............................................................35
17.1 DELNIŠKI KAPITAL ................................................................................................................... 35
17.2 USTANOVNA POGODBA IN STATUT ...................................................................................... 35
18.
POMEMBNE POGODBE ............................................................................................35
19.
INFORMACIJE O TRETJI OSEBI ...............................................................................35
20.
DOKUMENTI NA VPOGLED ......................................................................................35
1. ODGOVORNE OSEBE
Banka Celje d.d. (v nadaljevanju: Banka Celje, banka ali izdajatelj) kot izdajatelj obveznic
sprejema odgovornost za informacije, navedene v prospektu. Izdajatelj z vso primerno
skrbnostjo zagotavlja, da so, kolikor je njemu znano, informacije v skladu z resničnimi dejstvi
ter da poleg informacij, navedenih v tem prospektu, ni drugih pomembnejših informacij o
njegovem poslovanju, dejavnosti in finančnem poloţaju.
Izdajatelj opravlja vse storitve in aktivnosti povezane z uvrstitvijo obveznic trinajste izdaje na
organiziran trg sam.
Uporaba prospekta je dovoljena samo za namen, za katerega je izdan. Razmnoţevanje
prospekta v druge namene, v celoti ali deloma, ter uporaba in objava podatkov in delov
besedila, ni dovoljeno.
1
2. DEJAVNIKI TVEGANJA
2.1 TVEGANJA POVEZANA Z IZDAJATELJEM
Prevzemanje in upravljanje tveganj je zaradi razvoja in značilnosti finančnega sistema
postalo pomemben element celovite strategije banke. Banka ima izdelano strategijo
prevzemanja in upravljanja s tveganji in devet politik, v katerih so podrobno opisani postopki
ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Strategija
in politike prevzemanja in upravljanja s tveganji se letno posodabljajo, pri tem se upoštevajo
razmere v okolju in pri poslovanju banke ter novo pridobljene izkušnje in znanja na področju
upravljanja s tveganji. V banki je organiziran sektor upravljanja s tveganji, ki deluje neodvisno
od komercialne dejavnosti banke. V njem se spremljajo vsa pomembnejša tveganja, razvijajo
metodologije za ocenjevanje tveganj, kontrolirajo limiti in izdelujejo mesečna poročila o vseh
najpomembnejših tveganjih, o katerih razpravlja Odbor za upravljanje z bilanco banke
(ALCO). Na nivoju banke deluje tudi Odbor za tveganja, ki ima vlogo koordinacijskega in
posvetovalnega organa uprave banke in ima celovit pregled nad vsemi tveganji v banki.
Kreditno tveganje
Kreditnemu tveganju, ki predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti
dolţnika do banke in sodi med najpomembnejša bančna tveganja, se v banki posveča
posebna pozornost. Krovne dokumentarne podlage za skrbno upravljanje s kreditnim
tveganjem so zapisane v politiki prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem.
Cilj prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem je, da banka skrbi za sprotno
upravljanje in ocenjevanje tveganosti dolţnikov oziroma naloţb in kreditnega portfelja. Banka
čim bolj natančno izmeri tveganost dolţnika pred odobritvijo kredita in nato ves čas
kreditnega razmerja meri velikost izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Banka usmerja
naloţbe dolţnikom z dobro bonitetno oceno. Tveganost naloţb vgradi v obrestno mero in
poskrbi za čim boljše zavarovanje terjatev, da lahko v primeru nastanka neplačila poplača
kredit iz unovčitve zavarovanja in tako zmanjša obseg izgube. Banka omejuje koncentracijo
portfelja z vzpostavljenimi limiti do dolţnikov oziroma skupin povezanih oseb, z limiti za
strukturo portfelja, spremljanjem razpršenosti kreditnega portfelja po sektorjih, regijah,
panogah, vrstah poslov itd. Pri kreditiranju tujine je banka izpostavljena deţelnemu tveganju,
zato spremlja tudi tveganost tujih drţav in prilagaja svojo kreditno politiko. V primeru
nepristranskih dokazov o povečanem kreditnem tveganju banka oceni izgube iz kreditnega
tveganja ter oblikuje oslabitve in rezervacije v skladu z mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP) ter nato sproti preverja njihovo
ustreznost.
Izpostavljenost iz kreditov po stanju 31. decembra 2009 je bila 1.793.976 tisoč evrov in
predstavlja 8-odstotno povečanje glede na stanje preteklega leta (31. decembra 2008:
1.657.623 tisoč evrov). Kakovost portfelja in struktura oslabitev je predstavljena v naslednji
tabeli:
Izpostavljenost kreditnemu tveganju (krediti) po bonitetnih skupinah:
podatki v %
31. 12. 2007
31. 12. 2008
31. 12. 2009
Struktura Struktura Struktura Struktura Struktura Struktura
Bonitetna skupina
kreditov oslabitev kreditov oslabitev kreditov oslabitev
prvovrstna (A)
68,4
15,3
64,6
15,1
60,1
9,7
standardna (B)
29,0
43,9
32,1
45,9
33,3
34,5
podstandardna (C)
1,2
6,7
2,0
10,7
3,5
14,8
neplačniki (D)
0,6
9,3
0,8
12,4
2,6
28,6
neplačniki (E) - izterjave
0,8
24,8
0,5
15,9
0,5
12,4
Skupaj
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
100,0
2
Banka je z odgovornim upravljanjem kreditnega tveganja in izvajanjem naloţbene politike v
prvi polovici leta 2009 dosegla naslednje rezultate:
- po stanju 31. decembra 2009 je bilo 93,4 % kreditov razvrščenih v najvišje investicijsko
sprejemljive bonitetne skupine A in B ter 6,6 % kreditov, razvrščenih v podstandardne
bonitetne skupine od C do E (31. decembra 2008: 96,70 % in 3,30 %),
- v izkazu poslovnega izida so bile oblikovane dodatne oslabitve v višini 20.367 tisoč
evrov (leto 2008: 6.462 tisoč evrov),
- zaradi povečanega kreditnega tveganja se je stopnja pokritosti kreditov z oslabitvami
povečala na vrednost 3,95 % (31. decembra 2008: 3,14 %).
Obrestno tveganje
Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja banke
neugodnim premikom obrestnih mer. Tovrstno tveganje vpliva na neto obrestne prihodke
banke ter tudi na ekonomsko vrednost njenih terjatev, obveznosti in zunajbilančnih
instrumentov. Krovne dokumentarne podlage za upravljanje obrestnega tveganja v banki so
zapisane v politiki prevzemanja in upravljanja z obrestnim tveganjem.
Banka zasleduje politiko nizke izpostavljenosti obrestnemu tveganju, zato redno spremlja
neusklajenost sredstev in obveznosti po posameznih časovnih intervalih, in sicer po valutah
in po vrstah obrestnih mer. S tem se omejuje vpliv neugodne spremembe obrestne mere na
neto obrestne prihodke in ekonomsko vrednost.
V primeru potrebe po izvajanju ukrepov za zniţanje obrestnega tveganja banka uporablja
klasične bilančne posle, kot so kreditiranje, nakup vrednostnih papirjev, sprejemanje
depozitov, izdajanje vrednostnih papirjev in podobno. Poleg klasičnih bilančnih poslov banka
sklepa posle z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti z namenom varovanja
posameznih poslov in zapiranja obrestnih razmikov. Banka ne sklepa poslov z obrestnimi
izvedenimi finančnimi instrumenti za špekulativne namene.
Trţna tveganja
Med trţnimi tveganji, ki jim je banka izpostavljena, najbolj izstopata pozicijsko tveganje
lastniških in dolţniških finančnih instrumentov in izvedenih finančnih instrumentov ter valutno
tveganje. Krovne dokumentarne podlage za upravljanje teh tveganj v banki so zapisane v
politiki prevzemanja in upravljanja s trţnimi tveganji.
Pozicijsko tveganje lastniških in dolţniških finančnih instrumentov
Pozicijsko tveganje predstavlja tveganje izgube, ki nastane zaradi spremembe cen finančnih
instrumentov kot posledice negativnih gibanj cen na kapitalskem trgu ali dejavnikov,
povezanih z izdajateljem posameznega instrumenta.
Banka je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti usmerjena preteţno na slovenski
finančni prostor, na območje Evropske unije (posli z vrednostnimi papirji prvovrstnih bank in
drţav) ter v manjšem obsegu na svetovne drţave z manjšim kreditnim tveganjem (drţave, ki
so investicijsko sprejemljive). Finančne instrumente se razvršča v bančno in trgovalno knjigo
na podlagi Politike razmejevanja bančnih in trgovalnih postavk, v kateri so zapisane
usmeritve razvrščanja ter pogoji, ki jih mora izpolnjevati določena postavka za uvrstitev v
določeno skupino. Področje trgovanja s finančnimi instrumenti je v banki opredeljeno s
podrobno razdeljenimi limiti na več nivojih (po izdajateljih, poslih, regijah itd.). Poleg tega ima
banka oblikovane tudi limite največje dovoljene izgube.
Banka sklepa tudi posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna
usmeritev banke na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje
poslov za varovanje lastnih postavk in za stranke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi
3
posli. Posli se sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami, s katerimi ima banka sklenjeno ISDA
(International Swaps and Derivatives Association) pogodbo.
Valutno tveganje
Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena tveganjem sprememb valutnih tečajev, ki lahko
v primeru neugodnih sprememb povzročijo izgube v poslovanju. Na področju valutnega
tveganja banka vodi politiko izravnane devizne pozicije po posameznih svetovnih valutah.
Uravnavanje valutne odprtosti v banki poteka preko promptnih poslov in poslov z izvedenimi
finančnimi instrumenti na tujo valuto v okviru limitov, s čimer banka skrbi za optimalno
izpostavljenost valutnemu tveganju. Limiti so nizki in namenjeni uravnavanju valutne
odprtosti pri rednem poslovanju in niso namenjeni špekulativnim poslom.
Likvidnostno tveganje
Likvidnostno tveganje je tveganje nastanka izgube, ko banka ni sposobna poravnati vseh
dospelih obveznosti, oziroma ko je banka zaradi nezmoţnosti zagotavljanja zadostnih
sredstev za poravnavo obveznosti ob dospelosti prisiljena zagotavljati potrebna sredstva s
pomembno višjimi stroški od običajnih. Likvidnost predstavlja tudi zagotavljanje virov za rast
naloţb. Dokumentarno podlago za upravljanje likvidnostnega tveganja v banki predstavlja
politika prevzemanja in upravljanja z likvidnostnim tveganjem.
Banka skrbi za učinkovito upravljanje operativne likvidnosti, ki predstavlja upravljanje
denarnih tokov za časovni interval do 30 dni, in za upravljanje strukturne likvidnosti, ki
predstavlja upravljanje denarnih tokov za daljši časovni interval. Pri tem upošteva likvidnost
razpoloţljivih sredstev in stabilnosti virov sredstev. Na podlagi simulacij zapadlosti virov
sredstev na eni strani in dospelosti sredstev ter kategorizacije sredstev po sposobnosti
takojšnje unovčitve na drugi strani so določeni limiti najvišje odprte likvidnostne pozicije. Na
področju strukturne likvidnosti ima banka opredeljene kazalnike, ki predstavljajo ciljne
vrednosti za obvladovanje likvidnostnega tveganja. Kazalniki strukturne likvidnosti so
postavljeni tako, da se ustvarja potrebna rezerva s preseţkom strukturne likvidnosti glede na
Sklep o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnosti bank in hranilnic. Banka
ima v sklopu politike izdelane tudi stresne scenarije, iz katerih izhajajo krizni načrti za
ravnanje ţe v času prvih znakov likvidnostne krize.
Tveganje dobičkonosnosti
Dobičkonosnost je pomemben pokazatelj finančnega stanja banke in pogosto tudi zgodnji
pokazatelj problematičnosti poslovanja banke. Poslovanje in nadaljnji razvoj banke sta
odvisna od doseganja ustrezne donosnosti sredstev in kapitala. Dobiček omogoča rast
banke, ohranja ali povečuje njeno konkurenčnost in krepi kapitalsko bazo banke. Izgube
ogroţajo kapital in likvidnost ter lahko omajejo zaupanje javnosti. Dobičkonosnosti banke ne
opredeljuje le dobiček kot rezultat poslovnega izida, ampak tudi kakovost in stabilnost
prihodkov ter zmernost in struktura stroškov. Splošno načelo je, da mora biti dobiček
primarno uporabljen za pokrivanje izgub in oblikovanje potrebnih rezerv, dividende pa se
delijo šele po pokritju teh potreb. Dokumentarno podlago za upravljanje s tveganjem
dobičkonosnosti v banki predstavlja politika prevzemanja in upravljanja s tveganjem
dobičkonosnosti.
Operativno tveganje
Operativno tveganje predstavlja tveganje izgub kot posledice neprimernega ali neuspešnega
izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih
dejavnikov. Upravljanje z operativnim tveganjem temelji na sprejeti politiki prevzemanja in
upravljanja z operativnim tveganjem.
Zaradi hitrega razvoja in značilnosti finančnega sistema v banki narašča pomen
operativnega tveganja, ki zahteva vzpostavljanje trdnega in zanesljivega sistema
prevzemanja in upravljanja s to vrsto tveganja. Pri opredelitvi načina prevzemanja in
4
upravljanja z operativnim tveganjem banka upošteva svojo velikost in razvitost ter naravo in
kompleksnost poslovnih dejavnosti. Banka je izdelala celovito sliko svoje potencialne
izpostavljenosti na področju operativnega tveganja po poslovnih procesih, ki temelji na
prikazu izpostavljenosti po kategorijah operativnega tveganja, verjetnosti nastanka ter
učinkih tveganja.
Neprekinjeno poslovanje banke ureja pravilnik, ki določa postopke, aktivnosti ter procese
delovanja in organiziranja v primeru nastanka kriznih razmer, ki so del operativnih tveganj.
Namen načrtov neprekinjenega poslovanja je zagotoviti varnost zaposlenih in komitentov ter
vzpostaviti nemoteno delovanje ključnih poslovnih procesov v najkrajšem moţnem času na
obstoječi ali nadomestni lokaciji. Za vse poslovne procese v banki so izdelani tudi načrti
izvajanja procesa v primeru nedelovanja informacijske podpore. Cilj organiziranega
delovanja je zmanjšanje poslovne in finančne škode, ki bi nastala v primeru opustitve
aktivnosti in postopkov, opredeljenih v načrtih neprekinjenega poslovanja v banki in
okrevalnem načrtu izvajanja aktivnosti za obnovitev procesov.
Ne glede na navedena tveganja banka zagotavlja, da je sposobna upravljati tudi z vsemi
drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Ta tveganja
vključujejo tveganja, katerim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena, notranja in zunanja
tveganja, merljiva in nemerljiva tveganja, tveganja, ki jih je mogoče nadzorovati, in tveganja,
ki jih ni mogoče nadzorovati.
V primeru pojava novih tveganj se jih vključi v vse aktivnosti upravljanja s tveganji.
2.2 TVEGANJA POVEZANA Z OBVEZNICAMI
Likvidnost obveznic
Po pridobitvi dovoljenja za organizirano trgovanje bodo obveznice BCE13 uvrščene na
organiziran trg vrednostnih papirjev, in sicer na prosti trg Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana (v
nadaljevanju: Ljubljanska borza). Kljub temu ni nobenega zagotovila, da se bo razvilo aktivno
trgovanje z obveznicami BCE13. V primeru, da ne bo aktivnega trgovanja z obveznicami
BCE13, lahko to negativno vpliva na likvidnost obveznic ter njihovo trţno ceno.
Tveganje neplačila
Obveznice niso posebej zavarovane ali garantirane. Za vse obveznosti iz obveznic jamči
izdajatelj z vsem svojim premoţenjem. Izdajatelj ocenjuje, da je tveganje neplačila relativno
majhno.
Tveganje spremembe obrestne mere
Obresti iz obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na podlagi
nespremenljive obrestne mere in je višina obveznosti iz obveznic fiksno določena.
Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu
Gibanje prodajne cene obveznic na organiziranem trgu je odvisno od ponudbe in
povpraševanja po obveznicah ter od gibanja obrestnih mer na trgu. Preseţno povpraševanje
po obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic, preseţna ponudba pa do
zniţanja prodajne cene obveznic. V primeru zvišanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki
obveznic zahtevali višjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do zniţanja prodajne cene
obveznic na organiziranem trgu. V primeru zniţanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki
obveznic pričakovali niţjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene
obveznic na organiziranem trgu.
5
3. KLJUČNE INFORMACIJE
3.1 INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, VPLETENIH V IZDAJO
Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fizičnih ali pravnih oseb, vpletenih v izdajo obveznic, ki bi
imele morebitne interese, vključno nasprotujoče, ki bi bili bistveni za izdajo obveznic.
3.2 UTEMELJITVE GLEDE IZDAJE IN UPORABA PRIHODKA
Obveznice so izdane z namenom nadomestitve zapadlih obveznic BCE7 in BCE9 in s tem
zagotovitve ustrezne strukture virov sredstev. Zbrana sredstva banka namenja za plasmaje v
dolgoročne naloţbe banke.
4. PODATKI O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE
4.1 OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA
Tip obveznice
Obveznica na ime, nominirana v EUR, izdana v nematerializirani obliki z oznako BCE13 in
ISIN kodo SI0022103095.
Velikost izdaje
Skupna nominalna vrednost izdaje obveznic znaša 40.000.000,00 EUR.
Obveznice so izdane v nominalni vrednosti 1.000,00 EUR vsaka. Celotna izdaja obveznic
obsega 40.000 apoenov po 1.000,00 EUR.
4.2 ZAKONODAJA,
USTVARJENI
NA
PODLAGI
KATERE
SO
BILI
VREDNOSTNI
PAPIRJI
Obveznice BCE13 so bile izdane na podlagi slovenske zakonodaje. Za reševanje morebitnih
sporov v zvezi z obveznicami je pristojno sodišče v Celju.
4.3 OBLIKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Obveznice BCE13 se glasijo na ime in so bile dne 20. 5. 2010, z vpisom na račune imetnikov
obveznic pri KDD Centralno klirinško depotni druţbi d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: KDD),
izdane v nematerializirani obliki.
4.4 PLAČILNO SREDSTVO PRI IZDAJI
Vplačilo obveznic BCE13 in vsa izplačila obveznosti iz obveznic se opravijo v evrih.
4.5 RAZVRŠČANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV
Obveznice ne vsebujejo nobenih klavzul, ki bi vplivale na razvrščanje ali podrejanje
kakršnimkoli trenutnim ali prihodnjim obveznostim izdajatelja.
4.6 OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI
4.6.1 STATUS OBVEZNOSTI IZ OBVEZNIC
Obveznice BCE13 niso posebej zavarovane ali garantirane. Za obveznosti iz obveznic jamči
izdajatelj z vsem svojim premoţenjem.
6
4.6.2 DRUGE PRAVICE IZ OBVEZNIC
Imetnik obveznice ne more izvršiti odpoklica obveznice in nima pravice zahtevati od
izdajatelja predčasnega unovčevanja terjatev iz naslova obveznice.
Obveznice ne vsebujejo klavzule, s katero bi si izdajatelj zagotovil pravico do odkupa
obveznic pred njihovo dospelostjo.
Obveznice so neomejeno prenosljive in dajejo imetnikom pravico razpolaganja z obveznico
oziroma zastavitve obveznice in druge pravice v skladu z veljavnimi predpisi o vrednostnih
papirjih.
Drugih pravic, vključno z moţnostjo zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev,
obveznice ne zagotavljajo. Obveznice ne dajejo pravice do udeleţbe pri dobičku izdajatelja.
4.6.3 ZAVEZE IN OMEJITVE V ZVEZI Z IZDAJO OBVEZNIC
Izdajatelj nima nobenih zavez in omejitev v zvezi z izdajo obveznic.
4.7 NOMINALNA OBRESTNA MERA IN OBRESTNE OBVEZNOSTI
Obrestna mera za obveznice BCE13 je fiksna in znaša 4,75 % letno. Obresti se
obračunavajo na linearni način od 30. marca 2010 dalje do dneva končne dospelosti 30.
marca 2015.
Obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti posameznega obrestnega kupona, se
obračunajo za obrestno obdobje, ki se začne na dan dospelosti plačila prejšnjega kupona in
konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne
vključuje.
Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na dan dospelosti plačila obresti
na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoţi z nominalno vrednostjo obveznic, pri
čemer se upošteva dejansko število dni v obrestovalnem obdobju, za katerega se računajo
obresti in dejansko število dni v tistem obrestovalnem obdobju, v katerem je obdobje, za
katerega se računajo obresti. Obresti so zaokroţene na dve decimalni mesti.
Obresti za obdobje se izračunajo z uporabo naslednje formule:
o
o
G
d
D
4,75 d
x xG
100 D
obresti v obdobju, za katero se računajo obresti, zaokroţeno na dve decimalni mesti;
nominalna vrednost obveznice;
dejansko število dni v obdobju, za katerega se računajo obresti, od vključno prvega
dne takega obdobja do zadnjega dne takega obdobja (vendar zadnjega dne ne
vključuje);
dejansko število dni v tistem obrestovalnem obdobju, v katerem je obdobje, za
katerega se računajo obresti.
7
4.8 NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA OBVEZNOSTI
Izdajatelj bo izplačeval obveznosti iz obveznic v skladu z amortizacijskim načrtom. Obresti
dospevajo v izplačilo letno za nazaj, vsakega 30. marca v letu, do dospetja obveznice.
Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v celoti ob dospetju obveznice 30. marca 2015.
Amortizacijski načrt obveznice BCE13 z nominalno vrednostjo 1.000,00 EUR:
Številka
Datum
kupona
dospelosti
0
1
2
3
4
5
30. 3. 2010
30. 3. 2011
30. 3. 2012
30. 3. 2013
30. 3. 2014
30. 3. 2015
Glavnica
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
1.000,00
SKUPAJ
1.000,00
Stanje
Izplačilo
Obresti
Skupaj
Dolga
0,00
47,50
47,50
47,50
47,50
47,50
0,00
47,50
47,50
47,50
47,50
1.047,50
1.000,00
1.000,00
1.000,00
1.000,00
1.000,00
0,00
237,50
1.237,50
Obresti in glavnica (obveznosti iz obveznic) bodo izplačane na račun, ki ga sporoči
upravičenec, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi in pravili poslovanja KDD.
Izdajatelj bo obveznosti iz obveznic izplačeval na podlagi evidence lastništva v centralnem
registru vrednostnih papirjev pri KDD na račune evidentiranih imetnikov obveznic oziroma
njihovih pooblaščencev na dan dospelosti posamezne obveznosti.
Za imetnika obveznic na dan dospelosti posamezne obveznosti iz obveznic se šteje oseba, v
katere korist so vknjiţene obveznice v centralnem registru pri KDD tri delovne dni pred
dnevom dospelosti posamezne obveznosti, oziroma kakor to določajo Pravila Ljubljanske
borze.
Ker obveznice niso izdane v materializirani obliki, ampak so v centralnem registru
vrednostnih papirjev pri KDD vpisane v nematerializirani obliki, mora vsak imetnik obveznice
zagotoviti, da je v istem registru vpisan račun, na katerega se nakazujejo sredstva iz naslova
dospelih obveznosti iz obveznic. Podatki in informacije o imetniku obveznic, vpisani v
centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD, morajo vsebovati vse elemente, ki
izdajatelju omogočajo nakazilo sredstev iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic na
ustrezno banko in ustrezen račun imetnika obveznice v primeru bančnih računov oziroma na
drug ustrezen račun imetnika obveznice.
Če imetnik obveznice na dan dospelosti terjatev iz naslova obveznic ne dobi sredstev na svoj
račun, mora o tem takoj obvestiti izdajatelja in mu sporočiti podatke o pravilnem računu
oziroma druge ustrezne podatke, ki izdajatelju omogočajo nakazilo na račun imetnika
obveznice. Sredstva iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic se v primeru nepopolnih
podatkov o imetniku, ki izdajatelju ne omogočajo nakazila sredstev iz naslova dospelih
obveznosti iz obveznic na način, določen v skladu s tem prospektom ali na drug način, ki ga
določi izdajatelj v skladu s predpisi, od dne dospelosti obveznice naprej ne obrestujejo.
Če dan dospelosti obveznosti iz obveznic ni delovni dan v Republiki Sloveniji, ali če je
praznik v Evropi, ko sistem TARGET ne posluje in je hkrati delovni dan v Republiki Sloveniji,
se plačila izvedejo prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem
primeru imetniku obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti obveznosti iz obveznic
do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni dan, na katerega je v Republiki
8
Sloveniji mogoče izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki ni
sobota, nedelja, drţavni praznik ali drug dela prost dan.
V skladu z določili obligacijskega zakonika zastarajo pravice zahtevati izpolnitev obveznosti
plačila glavnice obveznic v petih letih od dospelosti, obveznosti plačila obresti pa v treh letih
od dospelosti.
4.9 DONOSNOST OBVEZNIC
Donosnost do dospetja obveznice je t.i. notranja stopnja donosa, ki jo je mogoče izračunati z
uporabo preglednic ali finančnega kalkulatorja. Ta predstavlja donosnost obveznice na letni
ravni in se izračuna na podlagi sledeče formule:
PC
PC
Obrn
Iletna
Obr1
Obr2
(1 I letna ) (1 I letna ) 2
...
Obrn 1
(1 I letna ) n
1
Obrn 1.000
(1 I letna ) n
prodajna cena obveznice;
izplačilo obresti v obdobju n;
donosnost do dospetja obveznice na letni ravni; če se pomnoţi s 100, je izraţena
v odstotkih.
4.10 ZASTOPANJE IMETNIKOV OBVEZNIC
Oseba, ki bi zastopala vsakokratne imetnike obveznic v razmerju do izdajatelja, ni
predvidena.
4.11 NAČIN IZDAJE OBVEZNIC
Sklep o izdaji navadnih obveznic Banke Celje d.d., Celje – 13. emisija je bil sprejet na
56. redni seji uprave Banke Celje d.d., dne 11. marca 2010.
4.12 PRENOS OBVEZNIC
Izdajatelj je prvo prodajo obveznic BCE13 izvedel v skladu s 3. točko 1. odstavka 49. člena
Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI, Ur. l. RS, št. 67/2007, 100/2007,
69/2008, 40/2009), ki določa, da za ponudbo vrednostnih papirjev, naslovljeno na vlagatelje,
od katerih vsak, na podlagi sprejema posamične ponudbe, pridobi vrednostne papirje za
kupnino, ki je najmanj enaka 50.000,00 EUR, objava prospekta ni potrebna.
Obveznice so bile dne 20. maja 2010 izdane v nematerializirani obliki z vpisom na račune
imetnikov obveznic pri KDD, v skladu s pravili KDD. V skladu z Zakonom o nematerializiranih
vrednostnih papirjih (v nadaljevanju: ZNVP – UPB1, Ur. l. RS, št. 2/2007, 67/2007, 58/2009)
je zakoniti imetnik nematerializirane obveznice oseba, v korist katere je obveznica vknjiţena
na računu vrednostnih papirjev, ki se vodi pri KDD.
Po izdaji obveznic so obveznice prosto prenosljive v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi
ter pravili poslovanja KDD.
9
4.13 OBDAVČITEV
4.13.1 OBDAVČITEV OBRESTI
Obdavčitev obresti za pravne osebe
Obresti od obveznic so sestavni del prihodkov in s tem davčne osnove za davek od
dohodkov pravnih oseb.
Po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: ZDDPO-2, Ur. l. RS št.
117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09 in 43/10) so banke, kot izplačevalci obresti, oproščene
obveznosti plačevanja davka na viru od izplačanih obresti od obveznic če:
– ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije
imetnikov, z uresničitvijo katere doseţejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je
izdajatelj dolţniškega vrednostnega papirja banka) in
– so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu
trgovanja v drţavi članici EU ali v drţavi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in
razvoj.
Obdavčitev obresti za fizične osebe
Obresti od obveznic, ki jih prejmejo fizične osebe, so obdavčene po Zakonu o dohodnini (v
nadaljevanju: ZDoh-2, Ur. l. RS št. 117/06, 10/08, 78/08, 125/08, 20/09, 10/10, 13/10 in
43/10). Banka ob izplačilu obresti fizičnim osebam, ne plačuje dohodnine od obresti na
dolţniške vrednostne papirje, ki jih izda, če:
1. ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo
opcije imetnikov, z uresničitvijo katere doseţejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če
je izdajatelj dolţniškega vrednostnega papirja banka), in
2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem
sistemu trgovanja v drţavi članici EU ali v drţavi članici Organizacije za ekonomsko
sodelovanje in razvoj.
Izračun dohodnine od obresti na dolţniške vrednostne papirje, ki jih je izdala banka, in:
1. ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo
opcije imetnikov, z uresničitvijo katere doseţejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če
je izdajatelj dolţniškega vrednostnega papirja banka), in
2. so uvrščeni v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem
sistemu trgovanja v drţavi članici EU ali v drţavi članici Organizacije za ekonomsko
sodelovanje in razvoj, opravi davčni organ na podlagi napovedi zavezanca. Zavezanec za
plačilo dohodnine na podlagi odločbe o odmeri dohodnine je zavezanec sam.
Izplačila obresti prejemnikom – fizičnim osebam z območja veljavnosti evropske direktive rezidenti drţav članic EU ter rezidenti ozemelj Andora, Anguilla, Aruba, Britanski deviški
otoki, Guersney, Jersey, Kajmanski otoki, Liechtenstein, Monako, Montserrat, Nizozemski
Antili, Otok Man, Otoki Turks in Caicos, San Marino in Švica - izplačevalci obresti poročajo
slovenski davčni upravi.
4.13.2 OBDAVČITEV DOBIČKA IZ KAPITALA
Obdavčitev dobička iz kapitala za pravne osebe
Dobiček, doseţen s prodajo obveznic, je sestavni del obdavčljivih prihodkov zavezanca za
plačilo davka od dohodkov pravnih oseb.
Obdavčitev dobička iz kapitala za fizične osebe
V skladu z ZDoh-2, ki se uporablja od vključno 1. januarja 2007 dalje, se dolţniški vrednostni
papirji ne štejejo za kapital, zaradi česar fizičnim osebam ob odsvojitvi ni potrebno ugotavljati
in napovedovati dohodkov iz naslova kapitalskih dobičkov.
10
4.13.3 DAVČNA OLAJŠAVA PO ZAKONU O DOHODNINI
Nakup obveznic izdajatelja za kupce ne predstavlja davčne olajšave.
4.13.4 DAVEK NA DODANO VREDNOST
V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1-UPB2, Ur.
l. RS št. 117/06, 33/09, 85/09 in 10/10) so transakcije z vrednostnimi papirji oproščene
davka.
4.13.5 DAVČNA ŠTEVILKA
V skladu z Zakonom o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2, Ur. l. RS št. 117/06,
125/08, 110/09, 1/10 in 43/10) mora fizična oseba predloţiti izplačevalcu dohodkov svojo
davčno številko. Če fizična oseba tega ne stori, mu izplačevalec ne sme izplačati dohodkov.
5. POGOJI PONUDBE
Prva prodaja obveznic je potekala po postopku prve prodaje vrednostnih papirjev preko
ponudbe, za katero ni treba javno objaviti prospekta, v skladu s 3. točko 1. odstavka 49.
člena ZTFI, to je ponudbe vrednostnih papirjev, ki je namenjena vnaprej znanim vlagateljem,
ki se zaveţejo, da bo vsak od njih, na podlagi sprejema posamične ponudbe, pridobil
vrednostne papirje za kupnino, ki je najmanj enaka 50.000,00 EUR.
V skladu s sklepom o izdaji obveznic BCE13 je bila prodajna cena odvisna od količine
vpisanih obveznic. Prodajna cena za vpis in vplačilo do 999 apoenov je znašala 100 %, kar
predstavlja letni donos do dospetja 4,75 %, prodajna cena za vpis in vplačilo od 1.000 do
2.999 apoenov je znašala 99,782 %, kar predstavlja letni donos do dospetja 4,80 %,
prodajna cena za vpis in vplačilo od 3.000 do 4.999 apoenov je znašala 99,565 %, kar
predstavlja letni donos do dospetja 4,85 % in prodajna cena za vpis in vplačilo 5.000
apoenov in več je znašala 99,133 %, kar predstavlja letni donos do dospetja 4,95 %.
Obveznice so bile v celoti vpisane in vplačane v času od 30. marca 2010 do 30. aprila 2010.
Povprečna prodajna cena je znašala 99,62 % nominalne vrednosti obveznice, kar predstavlja
povprečni letni donos do dospelosti 4,837 %. V primarni izdaji je obveznice vpisalo in
vplačalo 52 domačih pravnih in fizičnih oseb.
6. SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU
6.1 MESTO TRGOVANJA IN PREDVIDEN ZAČETEK TRGOVANJA
Predvideno mesto trgovanja z obveznicami BCE13 je organiziran borzni trg obveznic na
Ljubljanski borzi.
Razen organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki poteka preko Ljubljanske borze, v
Sloveniji ni drugega organiziranega trga vrednostnih papirjev, kjer bi se trgovalo z
vrednostnimi papirji.
6.2 POSREDNIKI NA SEKUNDARNEM TRGU IN ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI
Izdajatelj ni sklenil dogovora z nobenim subjektom, s katerim bi se ta subjekt zavezal
nastopati kot posrednik na sekundarnem trgu in pri zagotavljanju likvidnosti obveznic BCE13.
11
6.3 BORZNO POSREDNIŠKE DRUŢBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA
ORGANIZIRAN TRG
Vse aktivnosti v zvezi z uvrstitvijo obveznic BCE13 na organiziran trg opravlja izdajatelj sam.
7. DODATNI PODATKI
7.1 BONITETNE OCENE IZDAJATELJA
Fitch Ratings, ena izmed treh vodilnih svetovnih institucij za ugotavljanje in ocenjevanje
bonitete bank, je februarja letos potrdila dobro mednarodno bonitetno oceno
Banke Celje, d.d., kar je v zaostrenih gospodarskih razmerah velik uspeh in je odraz
poslovne odličnosti, zaupanja in ugleda, ki ga banka uţiva doma in v tujini. Ocena med
drugim potrjuje pomemben poloţaj banke v regiji, dobro kapitalsko ustreznost in stroškovno
učinkovitost ter nas uvršča v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank srednje in vzhodne
Evrope.
Izdaja ocene / institucija
Dolgoročna ocena (LT)
Kratkoročna ocena (ST)
Individualna ocena
Verjetnost podpore
Prihodnji izgled
FitchRatings / Februar 2010
BBB
F3
C
3
stabilen
8. ZAKONITI REVIZORJI
8.1 FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV
Revizijska hiša PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana, je
revidirala računovodske izkaze banke v zadnjih dveh poslovnih obdobjih, ki jih sestavljajo:
izkaz finančnega poloţaja, izkaz poslovnega izida, izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz
sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov ter pojasnila k računovodskim izkazom.
Pregledali so tudi poslovno poročilo uprave banke in izdali mnenje brez pridrţkov.
Revizijska hiša PricewaterhouseCoopers d.o.o., Ljubljana je vpisana v register pri
Slovenskem inštitutu za revizijo.
9. PODATKI O IZDAJATELJU
9.1 POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA
Začetki delovanja banke segajo v leto 1864, ko je bila ustanovljena Hranilnica mestne občine
Celje. Leta 1971 se je kot Kreditna banka Celje priključila k Ljubljanski banki, se konec leta
1989 preoblikovala v delniško druţbo in v sistemu Ljubljanske banke kot banka hči ostala do
leta 1994.
Od 15. junija 1994 naprej banka posluje samostojno in lastniško neodvisno pod današnjim
imenom Banka Celje d.d.
V skladu s strategijo širitve zunaj celjske regije je banka v letu 1996 pripojila Banko Noricum
d.d., Ljubljana in jo preoblikovala v Glavno podruţnico Ljubljana, v letu 1998 pa je pripojila še
Hmezad banko d.d., Ţalec in jo preoblikovala v Podruţnico Hmezad. Leta 1999 je podpisala
12
Pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d.
ter postala pridruţena članica njene bančne skupine.
9.1.1 FIRMA, SEDEŢ IN PRAVNA OBLIKA IZDAJATELJA
FIRMA:
SEDEŢ:
NASLOV:
TELEFONSKA ŠTEVILKA:
PRAVNA OBLIKA POSLOVANJA:
ZAKONODAJA, V SKLADU S KATERO
BANKA POSLUJE:
Banka Celje d.d.
Celje
Vodnikova 2, 3000 Celje
03 / 422 10 00
delniška druţba
izdajatelj posluje v skladu s
slovensko zakonodajo
9.1.2 VPIS V SODNI REGISTER
ENOTNA IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA:
ŠIFRA OSNOVNE DEJAVNOSTI:
ŠTEVILKA VPISA V SODNI REGISTER:
DATUM REGISTRACIJE:
KRAJ REGISTRACIJE:
TRAJANJE IZDAJATELJA:
5026121
J/65.121 – dejavnost bank
1-493-00
14. 6. 1994
Celje
za nedoločen čas
9.1.3 NAJNOVEJŠI DOGODKI IZDAJATELJA
Izdajatelj meni, da poleg dejstev, navedenih v prospektu in v revidiranem letnem poročilu, ni
drugih pomembnejših dejstev o njegovem poslovanju, dejavnosti in finančnem poloţaju, ki bi
v bistvenem obsegu vplivali na oceno izdajateljeve plačilne sposobnosti.
10. PREGLED POSLOVANJA
10.1 GLAVNA PODROČJA DEJAVNOSTI
10.1.1 OSNOVNE DEJAVNOSTI
Banka je 16. februarja 1994 pridobila od Banke Slovenije dovoljenje za neomejeno
poslovanje. Zakon o bančništvu (v nadaljevanju: ZBan-1, Ur. l. RS, št. 131/2006, 1/2008,
109/2008, 19/2009, 98/2009), ki z dopolnitvami velja od 1. januarja 2007, razvršča storitve,
za katere mora banka imeti dovoljenje Banke Slovenije, med vzajemno priznane finančne
storitve po 10. členu ZBan-1 in dodatne finančne storitve po 11. členu ZBan-1.
Banka, na osnovi dovoljenja Banke Slovenije, opravlja naslednje storitve:
1. Vzajemno priznane finančne storitve:
-
-
sprejemanje depozitov;
dajanje kreditov, ki vključuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup
terjatev z regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov,
vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa
dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting);
plačilne storitve in storitve izdajanja »elektronskega denarja«;
izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in
bančnih menic);
izdajanje garancij in drugih jamstev;
13
-
-
trgovanje za svoj račun ali za račun strank: s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z
menjalniškimi posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z
valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti;
trgovanje za svoj račun: z instrumenti denarnega trga, s prenosljivimi vrednostnimi
papirji;
oddajanje sefov;
investicijske storitve in posli.
2. Dodatne finančne storitve:
-
posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo;
trţenje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic
investicijskih skladov.
10.1.2 NOVI PROIZVODI IN STORITVE
Banka je v letu 2009 obstoječo ponudbo na področju bančnega zavarovalništva dopolnila s
ponudbo dveh novih ţivljenjskih zavarovanj, to sta NLB Vita Zanesljiva in NLB Vita Izbrana.
Na področju poslovanja s finančnimi instrumenti banka testno uvaja nov produkt - valutne
opcije za stranke.
10.1.3 GLAVNI TRGI
Glavni trg izdajatelja je Republika Slovenija.
10.1.4 KONKURENČNI POLOŢAJ IZDAJATELJA
Trţni deleţi Banke Celje po bilančnih postavkah (v %):
31. 12. 2009
5,0
1,6
5,1
7,2
4,5
4,6
4,9
5,4
Bilančna vsota
Krediti bankam
Krediti strankam, ki niso banke
Kapitalske naloţbe in naloţbe v vrednostne papirje
Opredmetena osnovna sredstva
Kapital in rezerve
Obveznosti do komitentov
Dolţniški vrednostni papirji
31. 12. 2008 31. 12. 2007
5,1
5,5
1,1
0,9
4,8
5,1
8,6
9,2
4,8
4,9
4,7
5,3
4,8
5,2
7,3
8,4
Vir podatkov je mesečna informatika Banke Slovenije, izdelana na osnovi obveznih poročil poslovnih bank (KNJ-Bifo).
Glavni konkurenti banke in njihovi trţni deleţi
V zadnjih letih smo bili priča povečanju konkurence na celotnem slovenskem področju in na
področju širše celjske regije. Banka Celje je po bilančni vsoti v letu 2009 zasedla sedmo
mesto v slovenskem prostoru med 19 poslovnimi bankami. Banka Celje ima svoje poslovne
enote v vseh večjih krajih celjske regije, izven nje pa še Glavno podruţnico v Ljubljani in
Poslovno enoto v Mariboru. Banka je razširila svoje poslovanje na celotno področje
Slovenije, zato so njeni konkurenti pravzaprav vse slovenske banke.
14
Trţni deleţi bank po bilančni vsoti (v %):
Trţni deleţ po bilančni vsoti (v %)
31. 12. 2009
31. 12. 2008
31. 12. 2007
29,8
30,20
30,68
9,31
9,61
10,00
8,77
8,05
8,15
6,35
6,09
5,05
5,88
4,40
5,32
5,47
5,44
4,98
5,08
5,46
4,72
5,27
5,31
4,53
4,78
4,52
3,77
3,84
4,11
2,69
2,82
2,99
Naziv banke
1. NOVA LJUBLJANSKA BANKA
2. NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR
3. ABANKA VIPA
4. UNICREDIT BANKA SLOVENIJA
5. SID BANKA
6. SKB BANKA
7. BANKA CELJE
8. BANKA KOPER
9. HYPO ALPE ADRIA BANK
10. GORENJSKA BANKA
11. RAIFFEISEN BANKA
Vir podatkov je mesečna informatika Banke Slovenije.
Poslovanje zunaj sedeţa izdajatelja
Banka ima odprte poslovne enote samo na območju Slovenije. Z dobro razvito poslovno
mreţo je prisotna v vseh večjih krajih celjske regije, v Ljubljani kot finančnem središču
Slovenije in v Mariboru. Na dan 1. maja 2010 je poslovno mreţo banke poleg sedeţa
sestavljalo še 7 poslovnih enot, v okviru katerih je delovalo 10 poslovalnic za fizične osebe in
21 agencij. V okviru poslovnih enot je oblikovanih tudi 5 poslovalnic za pravne osebe in
samostojne podjetnike.
Banka Celje d.d. - sedeţ
3000 Celje, Vodnikova 2
Poslovna enota Celje
Poslovalnica Vodnikova
3000 Celje, Ljubljanska cesta 1a
3000 Celje, Vodnikova 2
Agencija Miklošičeva
3000 Celje, Miklošičeva 6
Poslovalnica Prešernova
3000 Celje, Prešernova ulica 18
Agencija Tuš
3000 Celje, Mariborska cesta 128
Agencija Vojnik
3312 Vojnik, Celjska cesta 29
Agencija Interspar
3000 Celje, Mariborska cesta 100
Agencija Ljubljanska
3000 Celje, Ljubljanska cesta 1a
CMH - Celjska mestna hranilnica
3000 Celje, Krekov trg 6
Agencija Mercator
3000 Celje, Opekarniška cesta 9
Agencija Nova vas
3000 Celje, Ul. Bratov Vošnjakov 1
Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike
3000 Celje, Ljubljanska cesta 1a
3210 Slovenske Konjice, Oplotniška cesta 1a
Poslovna enota Slovenske Konjice
Poslovalnica Slovenske Konjice
3210 Slovenske Konjice, Oplotniška cesta 1a
Agencija Vitanje
3205 Vitanje, Na Gmajni 2
Agencija Zreče
3214 Zreče, Cesta na Roglo 13 B
Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike
3210 Slovenske Konjice, Oplotniška 1a
Poslovna enota Šentjur
Poslovalnica Šentjur
Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike
3230 Šentjur, Mestni trg 8
Poslovna enota Laško
3270 Laško, Valvazorjev trg 5
Poslovalnica Laško
3270 Laško, Valvazorjev trg 5
Agencija Radeče
3230 Šentjur, Mestni trg 8
3230 Šentjur, Mestni trg 8
1433 Radeče, Ulica OF 4 a
Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike
15
3270 Laško, Valvazorjev trg 5
Banka Celje d.d. - sedeţ
3000 Celje, Vodnikova 2
Poslovna enota Rogaška Slatina
Poslovalnica Rogaška Slatina
3250 Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 5
3250 Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 5
Agencija Rogatec
3252 Rogatec, Trg 10
Poslovalnica Šmarje pri Jelšah
3240 Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 13
Agencija Podčetrtek
3254 Podčetrtek, Zdraviliška cesta 27c
Agencija Kozje
3260 Kozje, Kozje 38
Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike
Poslovna enota Maribor
3250 Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 5
2000 Maribor, Partizanska cesta 26
Agencija Maribor
2000 Maribor, Partizanska cesta 26
Poslovalnica Ljubljana
1000 Ljubljana, Trdinova ulica 4
Glavna podruţnica Ljubljana
1000 Ljubljana, Trdinova ulica 4
Podruţnica Hmezad Ţalec
Poslovna enota Ţalec
Poslovalnica Ţalec
3310 Ţalec, Hmeljarska ulica 3
3310 Ţalec, Savinjska cesta 20
Agencija Mozirje
3330 Mozirje, Na Trgu 53
Agencija Šempeter
3311 Šempeter, Rimska cesta 89
Agencija Polzela
3313 Polzela, Polzela 11 b
Agencija Prebold
3312 Prebold, Graščinska cesta 3
Agencija Vransko
3305 Vransko, Vransko 130 c
Agencija Velenje
3320 Velenje, Šaleška cesta 2a
Agencija Hmeljarska
3310 Ţalec, Hmeljarska ulica 3
11. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA
11.1 POLOŢAJ IZDAJATELJA V SKUPINI PODJETIJ
Na dan 31. maja 2010 je bila Banka Celje d.d. 100 % lastnica odvisne druţbe Posest d.o.o.
Firma in sedeţ druţbe
Posest d.o.o., Celje, Vrunčeva 1
Vrsta kapitalske
Deleţ naloţbe v
naloţbe
premoţenju izdajatelja
ustanov. delež
0,05 %
Deleţ izdajatelja v
kapitalu druţbe
% glas.
pravic
100 %
100 %
Druţba Posest d.o.o., Celje je bila ustanovljena leta 1991. Registrirana je kot druţba z
omejeno odgovornostjo za opravljanje najrazličnejših dejavnosti, med osnovne posle druţbe
pa spadajo:
pomoč pri unovčevanju teţje izterljivih terjatev banke,
trţenje nepremičnin v lasti druţbe in banke,
inţeniring lastnih in tujih nepremičnin,
lizing nepremičnin,
cenitve nepremičnin in opreme,
nadzor namenske porabe odobrenih bančnih kreditov investitorjem,
svetovanje banki na področju financiranja nepremičninskih projektov.
16
12. INFORMACIJE O TRENDIH
12.1 IZJAVA IZDAJATELJA O TRENDIH
Izdajatelj meni, da od objave revidiranega letnega poročila za leto 2009 z dne 30. aprila 2010
na spletnih straneh SEOnet (http://seonet.ljse.si/menu/default.asp) in spletnih straneh banke
(http://www.bankacelje.si/vsebina/oBanki/novinarskoSredisce/sporocilaZaJavnost/sporocilaZ
aJavnost/spj_20100430/2) ni bilo nobenih neugodnih sprememb v pričakovanjih izdajatelja
glede razmer, v katerih opravlja svojo dejavnost.
12.2 TRENDI PRI POSLOVANJU IZDAJATELJA
Kljub nestabilnim gospodarskim razmeram v mednarodnem in domačem poslovnem okolju je
banka v letu 2009 poslovala dobro. Revidirana bilančna vsota banke je ob koncu leta 2009
znašala 2.559 milijonov evrov in se je v primerjavi z letom 2008 povečala za 6 %. Veliko
pozornosti je banka namenila pridobivanju depozitov nebančnega sektorja in njihov obseg v
letu 2009 povečala za 13 %. Zapadle tuje vire financiranja je učinkovito nadomeščala z
najemom dolgoročnih virov pri SID banki, v tujini je pridobila triletni kredit, izdala je tudi novo
emisijo podrejenih obveznic, s katero se je dodatno kapitalsko okrepila. Količnik kapitalske
ustreznosti je konec leta 2009 znašal 15,35 %. S pridobljenimi viri financiranja je banka
vrednostno najbolj povečala kredite nebančnemu sektorju, ki so dosegli 6-odstotno rast.
Poslovno leto 2009 je banka zaključila z bruto dobičkom pred oblikovanjem oslabitev in
rezervacij v višini 36,4 milijonov evrov. Ustvarjeni rezultat je bil za 7 % višji kot v letu 2008.
Dobiček pred obdavčitvijo je znašal 8,5 milijona evrov.
Za leto 2010 je, ob trenutnih napovedih o postopnem oţivljanju svetovnih gospodarskih
trgov, načrtovana 5-odstotna rast obsega poslovanja. Poleg zagotavljanja stabilnega in
varnega poslovanja bo banka skrbela tudi za dohodkovno uspešnost poslovanja. Čisti
dobiček bo zagotavljal primeren donos na povprečni kapital.
V skladu z načrti bo banka v prihodnje največ virov financiranja pridobila z depoziti
nebančnega sektorja, znova pa pričakuje močnejše poslovno sodelovanje s tujimi bankami.
Pridobljena sredstva bo namenjala kreditiranju nebančnega sektorja, medtem ko bo naloţbe
v finančna sredstva ohranjala v obstoječem obsegu.
Na področju obvladovanja tveganj bo banka nadaljevala z izpopolnjevanjem metodologij v
povezavi z izračunavanjem notranjega kapitala in razvijala naprednejše metode upravljanja s
posameznimi vrstami tveganj. Dober kapitalski poloţaj ostaja ena izmed ključnih usmeritev
poslovanja banke.
V letu 2010 bo banka nadaljevala z reorganizacijo poslovne mreţe, v okviru katere je
načrtovano odprtje nove poslovne enote v Kopru. Nadaljevala bo tudi z nekaterimi
obseţnejšimi projekti, kot sta projekt SEPA in projekt prenove kartičnega poslovanja,
dolgoročni projekt izgradnje podatkovnega skladišča pa bo v letu 2010 predvidoma
zaključen.
17
13. UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI
Organi upravljanja Banke Celje so: skupščina, nadzorni svet in uprava banke.
13.1 UPRAVA IN NADZORNI SVET
Uprava banke predstavlja banko in vodi njeno poslovanje. Uprava banke je tričlanska
(predsednik in dva člana), imenuje in razrešuje jo nadzorni svet. Člani uprave so imenovani
za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. V skladu s statutom in veljavno
zakonodajo so lahko predčasno odpoklicani. Sedanja uprava ima mandat do 31. decembra
2013. Vsi člani uprave so pridobili soglasje Banke Slovenije.
Člani uprave banke so:
Ime in priimek
Funkcija
mag. Dušan
Drofenik
Predsednik uprave
Davorin
Leskovar
Član uprave
mag. Aleksander Član uprave
Vozel
Pomembne dejavnosti, ki jih opravljajo
izven Banke Celje d.d.
- Član upravnega odbora regijske
gospodarske zbornice Celje
- Član uredniškega odbora bančnega
vestnika pri ZBS
- Član NS Slovensko – nemške
gospodarske zbornice
- Član nadzornega sveta ZBS
- Član Zlatorog kluba
- Član Ameriške gospodarske zbornice
- Član zdruţenja managerjev
-
Član nadzornega sveta druţbe Finetol
d.d., Celje
Član Ameriške gospodarske zbornice
Član Zlatorog kluba
Član Zdruţenja managerjev
-
Član ZPFS
-
Nadzorni svet banke ima sedem članov, ki jih imenuje in odpokliče skupščina delničarjev
banke. Člani nadzornega sveta so imenovani za obdobje štirih let in so lahko ponovno
imenovani. Mandatna doba članom nadzornega sveta se izteče z dnem zasedanja skupščine
delničarjev v četrtem letu po izvolitvi. Sedanji člani nadzornega sveta so bili izvoljeni na
22. skupščini delničarjev banke 15. maja 2007.
Člani nadzornega sveta banke so:
Ime in priimek
Funkcija
Alojz Jamnik
Predsednik NS
Pomembne dejavnosti, ki jih opravljajo
izven Banke Celje d.d.
Pomočnik uprave NLB d.d., Ljubljana
Predsednik nadzornega sveta:
- LHB Internationale Handelsbank AG,
Frankfurt
- NLB Leasing d.o.o., Ljubljana
- Mladinska knjiga Zaloţba d.d., Ljubljana
18
Predsednik upravnega odbora:
- NLB Priština sh.a., Priština
Član nadzornega odbora:
- NLB Tutunska banka a.d., Skopje
mag. Tadej
Tufek
Namestnik predsednika
NS
Izvršni direktor:
- Adria Airways d.d., Ljubljana
Član nadzornega sveta:
- Intereuropa d.d., Koper
Predsednik skupščine:
- Amadeus d.o.o., Ljubljana
Ivan Ferme
Član NS
Direktor:
VEP-NET d.o.o., Ljubljana
NF – Nepremičnine d.o.o., Škofja vas
Prokurist:
- Feres d.o.o., Celje
Borut Stanič
Član NS
Predsednik uprave:
- LHB Internationale Handelsbank AG,
Frankfurt
Član nadzornega sveta:
- NLB Razvojna banka, Banja Luka
mag. Matej
Narat
Član NS
Pomočnik uprave NLB d.d., Ljubljana in
direktor področja (24. maja 2010 imenovan
za predsednika uprave Abanke Vipa d.d.,
Ljubljana)
Predsednik skupščine:
- NLB Propria d.o.o., Ljubljana
Predsednik upravnega odbora:
- NLB Tutunska banka a.d., Skopje
Član UO - predsednik odbora direktorja:
- NLB Montenegrobanka a.d., Podgorica
Član upravnega odbora:
- NLB Banka a.d., Beograd
Član nadzornega sveta:
- NLB Skladi d.o.o., Ljubljana
dr. Štefan Špilak
Član NS
Član nadzornega sveta:
Bistra hiša, zavod za raziskovanje in
trajnostni razvoj Martjanci
19
Bojan Šrot
Član NS
Odvetnik v Odvetniški pisarni Bojan Šrot,
Celje
Ţupan Mestne občine Celje
Predsednik nadzornega sveta:
- ZPO d.o.o., Celje
13.2 LASTNIŠKI DELEŢI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA
Po stanju 31. maja 2010 člani uprave in člani nadzornega sveta niso imeli v lasti delnic
Banke Celje.
Banka Celje ni podelila nobenih pravic do pridobitve ali nakupa delnic oziroma deleţev
posameznim članoma uprave in nadzornega sveta.
13.3 NASPROTJE INTERESOV ORGANOV UPRAVLJANJA
Banka Celje v zadnjem poslovnem letu s člani uprave in nadzornega sveta ali z osebami,
povezanimi s člani uprave in nadzornega sveta, ni sklepala poslov, ki bi presegali okvir
rednega poslovanja izdajatelja.
V skladu s tem izdajatelj izjavlja, da med člani uprave in nadzornega sveta ne pozna
nobenega nasprotja interesov med opravljanjem njihove funkcije in njihovimi osebnimi
koristmi.
14. OBIČAJNI POSTOPKI REVIZORSKEGA ODBORA
Od konca leta 2008 kot posvetovalno telo Nadzornega sveta Banke Celje d.d. deluje
Revizijski odbor Banke Celje d.d. v sestavi: Borut Stanič, predsednik, mag. Tadej Tufek,
namestnik predsednika (oba tudi člana nadzornega sveta) in Marina Poboljšaj, članica (kot
neodvisna strokovnjakinja).
Izdajatelj posluje skladno z zakonodajo in reţimom upravljanja podjetij, ki veljajo v Republiki
Sloveniji.
15. VEČJI DELNIČARJI
Deset največjih delničarjev Banke Celje 31. maja 2010 – imetniki navadnih delnic:
Število delnic
Ime in priimek oziroma firma imetnika
Nova Ljubljanska banka d.d.
Delež glasovalnih pravic v %
201.096
49,42
NFD 1 delniški Investicijski sklad d.d.
39.276
9,65
Slovenska odškodninska družba d.d.
27.247
6,70
Unior d.d.
19.692
4,84
Abanka Vipa d.d.
13.675
3,36
Zavarovalnica Triglav d.d. in Kritni sklad ZT
10.919
2,68
Juteks d.d.
10.164
2,50
Polzela Tovarna nogavic d.d.
6.717
1,65
Nova kreditna banka Maribor d.d.
5.930
1,46
Cinkarna Celje d.d.
5.003
1,23
20
Deset največjih delničarjev Banke Celje 31. maja 2010 – imetniki prednostnih delnic:
Število delnic
Ime in priimek oz. firma imetnika
Slovenska odškodninska družba d.d.
Delež prednostnih delnic v %
20.345
20,00
Nova kreditna banka Maribor d.d.
7.651
7,52
Zavarovalnica Triglav in Kritni sklad ZT
8.145
8,01
NFD 1 Delniški investicijski sklad d.d.
7.544
7,42
Nova Ljubljanska banka d.d.
7.403
7,28
Abanka Vipa d.d.
6.666
6,55
Opus invest d.o.o.
6.472
6,36
Luka Koper d.d.
2.580
2,54
Factor banka d.d.
2.452
2,41
Hypo Alpe Adria Bank a.g. Klagenfurt
2.300
2,26
Banka je imela 31. maja 2010 skupno 707 delničarjev.
Izdajatelj ni seznanjen z nobenimi dogovori, ki bi lahko imeli za posledico spremembo
lastniške strukture ali nadzora nad druţbo.
16. FINANČNE INFORMACIJE O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH,
FINANČNEM STANJU TER POSLOVNIH IZIDIH
16.1 PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE
Računovodski izkazi izdajatelja so izdelani v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU.
Osnovne računovodske usmeritve, ki jih izdajatelj uporablja pri sestavljanju nekonsolidiranih
in konsolidiranih računovodskih izkazov ter podrobnejša pojasnila k posameznim postavkam
revidiranih nekonsolidiranih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so navedena v letnih
poročilih Banke Celje d.d. za leti 2009 in 2008, ki so dostopna na sedeţu izdajatelja ter na
spletni strani izdajatelja:
(http://www.banka-celje.si/vsebina/oBanki/financniPodatki/letnaPorocila).
21
16.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI IZDAJATELJA
16.2.1 REVIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE CELJE D.D.
Izkaz finančnega poloţaja na dan 31. 12. 2009 in 31. 12. 2008
zneski v tisoč evrih
Stanje 31. decembra
2009
2008
40.240
87.747
49.044
109.052
18.437
234.067
1.793.976
88.501
1.705.475
213.959
135.672
20.544
5.337
29.472
210.468
1.657.623
45.911
1.611.712
193.761
128.884
22.384
4.116
2.257
4.618
1.862
2.756
2.229
2.257
3.535
3.535
2.870
2.559.083
2.413.466
130.486
6.051
90.199
10.938
39.851
2.159.902
56.610
1.453.439
419.445
134.774
95.634
37.719
2.026.007
60.158
1.288.459
494.137
100.125
83.128
13.959
9.961
30.991
14.944
1.229
12.754
2.360.210
2.224.781
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Preseţek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička (vključno z zadrţanim dobičkom)
Lastni deleţi
Čisti dobiček poslovnega leta
16.980
51.380
4.660
122.499
(31)
3.385
16.980
51.380
(3.767)
116.139
(31)
7.984
SKUPAJ KAPITAL
198.873
188.685
2.559.083
2.413.466
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Zastavljena sredstva
Opredmetena osnovna sredstva
Neopredmetena sredstva
Dolgoročne naloţbe v kapital odvisnih, pridruţenih in skupaj obvladovanih
druţb
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odloţene terjatve za davek
Druga sredstva
SKUPAJ SREDSTVA
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- dolţniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo
pogojev za odpravo pripoznanja
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
22
Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2009 in 2008
zneski v tisoč evrih
1. 1. do
31. 12. 2009
Prihodki iz obresti
Odhodki za obresti
Čiste obresti
Prihodki iz dividend
Prihodki iz opravnin
Odhodki za opravnine
Čiste opravnine
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisti dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih
trgovanju
Izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisti dobički iz tečajnih razlik
Čiste izgube / dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih
sredstev v posesti za prodajo
Drugi čisti poslovni dobički
Administrativni stroški
Amortizacija
Rezervacije
Oslabitve
DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA
Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja
ČISTI DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico
23
1. 1. do
31. 12. 2008
120.787
(66.899)
140.866
(90.246)
53.888
50.620
722
1.290
19.004
(2.260)
16.744
20.289
(3.421)
16.868
1.345
8.640
4.230
(2.628)
(705)
314
(3.562)
4.910
(22)
106
(36.349)
(3.876)
259
(28.139)
32
30
(38.252)
(4.028)
(4.001)
(15.562)
8.517
14.357
(1.746)
(2.948)
6.771
11.409
13
22
Izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2009 in 2008
zneski v tisoč evrih
1. 1. do
31. 12. 2009
1. 1. do
31. 12. 2008
DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
6.771
11.409
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS
8.427
(35.781)
10.593
(45.812)
6.823
(44.602)
Čisti dobički / izgube, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja v zvezi s
finančnimi sredstvi, razpoloţljivimi za prodajo
Dobički / izgube, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja
Prenos dobičkov / izgub iz preseţka iz prevrednotenja v izkaz poslovnega
izida
Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega vseobsegajočega
donosa
3.770
(1.210)
(2.166)
10.031
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI
15.198
(24.372)
24
Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2009 in 2008
1. 1. do
31. 12. 2009
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti
Plačane obresti
Prejete dividende
Prejete opravnine
Plačane opravnine
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisti dobički / izgube iz trgovanja
Plačila zaposlencem in dobaviteljem
Drugi prejemki
Drugi izdatki
a) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev
in obveznosti
b) (Povečanja) poslovnih sredstev (brez denarnih ustreznikov)
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
Čisto (povečanje) / zmanjšanje finančnih sredstev, razpoloţljivih za
prodajo
Čisto (povečanje) kreditov
Čisto zmanjšanje drugih sredstev
c) Povečanja poslovnih obveznosti
Čisto povečanje finančnih obveznosti do centralne banke
Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti, namenjenih
trgovanju
Čisto povečanje / (zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisto povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti
Čisto povečanje / (zmanjšanje) izdanih dolţniških vrednostnih papirjev,
merjenih po odplačni vrednosti
Čisto (zmanjšanje) drugih obveznosti
č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c)
d) (Plačani) davek od dohodkov pravnih oseb
e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d)
25
zneski v tisoč evrih
1. 1. do
31. 12. 2008
123.853
(62.956)
722
18.967
(2.270)
137.182
(86.291)
1.290
20.349
(3.418)
1.456
10.632
(80)
3.525
(37.001)
447
(1.041)
(1.898)
(6.190)
(38.252)
467
(1.064)
45.622
(116.949)
20.553
32.807
(7.857)
27.166
3.910
16.977
(29.936)
(111.636)
160
128.966
9.009
110.779
(164.689)
1.910
108.026
70.702
(4.503)
4.826
3.982
(41)
87.005
49.379
35.653
(2.180)
57.639
(6.211)
51.428
(16.353)
(487)
132.976
(3.212)
129.764
1. 1. do
31. 12. 2009
B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU
a) Prejemki pri naloţbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih
nepremičnin
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
b) Izdatki pri naloţbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih
nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
c) Neto denarni tokovi pri naloţbenju (a-b)
C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
a) Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti
Prejemki od izdaje delnic
b) Izdatki pri financiranju
(Plačane dividende)
(Odplačila podrejenih obveznosti)
(Druga izplačila, povezana s financiranjem)
c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b)
D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove
ustreznike
E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov
(Ae+Bc+Cc)
F.
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F)
26
zneski v tisoč evrih
1. 1. do
31. 12. 2008
89.288
41.032
34
89.254
(111.711)
757
40.275
(171.147)
(601)
(1.998)
(109.112)
(22.423)
(3.636)
(1.460)
(166.051)
(130.115)
12.147
12.147
(12.552)
(5.043)
(7.509)
(405)
35.003
35.003
(12.112)
(10.408)
(1.639)
(65)
22.891
918
(679)
28.600
22.540
96.931
75.070
126.449
96.931
Izkaz sprememb lastniškega kapitala za leti 2009 in 2008
zneski v tisoč evrih
Osnovni
kapital
ZAČETNO STANJE 1. 1. 2008
Kapitalske
rezerve
Preseţek iz
prevrednotenja
Rezerve iz
dobička
Zadrţani dobiček
oziroma izguba
(vključno s čistim
dobičkom
poslovnega leta)
Lastni
deleţi
Skupaj
kapital
14.092
19.330
32.014
112.272
10.828
(31)
188.505
2.888
-
32.050
-
(35.781)
-
3.425
22
11.409
(10.408)
(3.425)
-
-
(24.372)
34.938
(10.408)
22
KONČNO STANJE 31. 12. 2008
16.980
51.380
(3.767)
115.719
8.404
(31)
188.685
ZAČETNO STANJE 1. 1. 2009
16.980
51.380
(3.767)
115.719
8.404
(31)
188.685
-
-
8.427
-
6.746
34
6.771
(5.044)
(6.746)
-
-
15.198
(5.044)
34
16.980
51.380
4.660
122.499
3.385
(31)
198.873
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala
Izplačilo (obračun) dividend
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
Drugo
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Izplačilo (obračun) dividend
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
Drugo
KONČNO STANJE 31. 12. 2009
27
16.2.2 REVIDIRANI KONSOLIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI SKUPINE BANKE CELJE
Banka je v skladu z ZBan-1, MSRP ter navodili Banke Slovenije izdelala konsolidirane
računovodske izkaze. Skupino sestavljata Banka Celje d.d. kot matična banka ter odvisna
druţba Posest d.o.o., Celje.
Konsolidirani izkaz finančnega poloţaja na dan 31. 12. 2009 in 31. 12. 2008
zneski v tisoč evrih
Stanje 31. decembra
2009
2008
Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki
Finančna sredstva, namenjena trgovanju
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega
izida
Finančna sredstva, razpoloţljiva za prodajo
Krediti
- krediti bankam
- krediti strankam, ki niso banke
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti
Zastavljena sredstva
Opredmetena osnovna sredstva
Naloţbene nepremičnine
Neopredmetena sredstva
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb
- terjatve za davek
- odloţene terjatve za davek
Druga sredstva
40.240
87.747
49.044
109.052
18.437
234.067
1.789.240
88.501
1.700.739
213.959
135.672
20.629
306
5.342
4.622
1.862
2.760
9.972
29.472
210.468
1.642.225
45.911
1.596.314
193.761
128.884
23.896
8.591
4.116
3.566
3.566
11.966
SKUPAJ SREDSTVA
2.560.233
2.415.041
130.486
6.051
90.199
10.938
39.851
2.159.899
56.610
1.453.436
419.445
134.774
95.634
37.719
2.026.004
60.158
1.288.456
494.137
100.125
83.128
13.981
10.574
30.991
15.077
1.198
13.494
2.360.842
2.225.620
Osnovni kapital
Kapitalske rezerve
Preseţek iz prevrednotenja
Rezerve iz dobička (vključno z zadrţanim dobičkom)
Lastni deleţi
Čisti dobiček poslovnega leta
16.980
51.542
4.660
123.074
(31)
3.166
16.980
51.542
(3.767)
116.550
(31)
8.147
SKUPAJ KAPITAL
199.391
189.421
2.560.233
2.415.041
Finančne obveznosti do centralne banke
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju
Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz
poslovnega izida
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti
- vloge bank
- vloge strank, ki niso banke
- krediti bank
- dolţniški vrednostni papirji
- podrejene obveznosti
Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo
pogojev za odpravo pripoznanja
Rezervacije
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb
Druge obveznosti
SKUPAJ OBVEZNOSTI
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL
28
Konsolidirani izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2009 in 2008
zneski v tisoč evrih
1. 1. do
31. 12. 2009
1. 1. do
31. 12. 2008
Prihodki iz obresti
Odhodki za obresti
Čiste obresti
120.432
(66.927)
53.505
140.010
(90.246)
49.764
Prihodki iz dividend
722
1.290
19.003
(2.260)
16.743
20.278
(3.421)
16.857
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
1.345
8.640
Čisti dobički / izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih
trgovanju
4.230
(2.628)
Izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
(705)
(3.562)
314
4.910
Prihodki iz opravnin
Odhodki za opravnine
Čiste opravnine
Čisti dobički iz tečajnih razlik
Čisti dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v
posesti za prodajo
29
58
784
1.941
Administrativni stroški
Amortizacija
Rezervacije
(36.818)
(3.914)
(38.753)
(4.391)
235
(4.003)
Oslabitve
(28.145)
(15.563)
8.325
14.560
(1.773)
(2.988)
6.552
13
11.572
23
Drugi čisti poslovni dobički
DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA
Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico
29
Konsolidirani izkaz vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih
2009 in 2008
1. 1. do
31. 12. 2009
zneski v tisoč evrih
1. 1. do
31. 12. 2008
DOBIČEK POSLOVNEGA LETA
6.552
11.572
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS
8.427
(35.781)
10.593
(45.812)
6.823
(44.602)
Čisti dobički / izgube, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja v
zvezi s finančnimi sredstvi, razpoloţljivimi za prodajo
Dobički / izgube, pripoznani v preseţku iz prevrednotenja
Prenos dobičkov / izgub iz preseţka iz prevrednotenja v izkaz poslovnega
izida
Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega vseobsegajočega
donosa
3.770
(1.210)
(2.166)
10.031
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI
14.979
(24.209)
30
Konsolidirani izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. 1. do 31. 12. v letih 2009 in 2008
zneski v tisoč evrih
1. 1. do
31. 12. 2009
1. 1. do
31. 12. 2008
A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Prejete obresti
123.498
136.326
Plačane obresti
(62.984)
(86.291)
Prejete dividende
722
1.290
Prejete opravnine
18.967
20.338
Plačane opravnine
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni
po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
(2.270)
(3.418)
1.456
10.632
(80)
(1.898)
3.525
(6.190)
(37.470)
(38.753)
1.330
2.581
Drugi izdatki
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih
a) sredstev in obveznosti
(1.246)
(1.248)
45.448
33.369
b) (Povečanja) poslovnih sredstev (brez denarnih ustreznikov)
(117.186)
(6.845)
20.553
27.166
3.910
16.977
Čisti dobički / izgube iz trgovanja
Plačila zaposlencem in dobaviteljem
Drugi prejemki
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju
Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti
skozi izkaz poslovnega izida
Čisto (povečanje) / zmanjšanje finančnih sredstev, razpoloţljivih za
prodajo
(29.936)
110.779
(113.251)
(166.741)
1.538
4.974
128.836
107.711
9.009
70.702
(4.503)
4.826
3.982
(41)
Čisto povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti
Čisto povečanje / (zmanjšanje) izdanih dolţniških vrednostnih papirjev,
merjenih po odplačni vrednosti
87.005
49.379
35.653
(16.353)
Čisto (povečanje) kreditov
Čisto zmanjšanje drugih sredstev
c) Povečanja poslovnih obveznosti
Čisto povečanje finančnih obveznosti do centralne banke
Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti, namenjenih
trgovanju
Čisto povečanje / (zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida
Čisto (zmanjšanje) drugih obveznosti
(2.310)
(802)
č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c)
57.098
134.235
d) (Plačani) davek od dohodkov pravnih oseb
(6.219)
(3.346)
e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d)
50.879
130.889
31
zneski v tisoč evrih
1. 1. do 31. 12.
1. 1. do 31. 12.
2009
2008
B.
a)
b)
c)
C.
a)
b)
c)
DENARNI TOKOVI PRI NALOŢBENJU
Prejemki pri naloţbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih
nepremičnin
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti
Drugi prejemki iz naloţbenja
Izdatki pri naloţbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naloţbenih
nepremičnin)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev)
(Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti)
Neto denarni tokovi pri naloţbenju (a-b)
DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU
Prejemki pri financiranju
Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti
Prejemki od izdaje delnic in drugih kapitalskih instrumentov
Izdatki pri financiranju
(Plačane dividende)
(Odplačila podrejenih obveznosti)
(Druga izplačila, povezana s financiranjem)
Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b)
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in
njihove ustreznike
E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov
(Ae+Bc+Cc)
F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja
G.
(D+E+F)
D.
32
90.543
41.196
110
89.254
1.179
(112.417)
921
40.275
(172.436)
(1.307)
(1.998)
(109.112)
(21.874)
(4.925)
(1.460)
(166.051)
(131.240)
12.147
12.147
(12.552)
(5.043)
(7.509)
(405)
35.003
35.003
(12.112)
(10.408)
(1.639)
(65)
22.891
918
(679)
28.600
96.931
22.540
75.070
126.449
96.931
Konsolidirani izkaz sprememb lastniškega kapitala v letih 2009 in 2008
zneski v tisoč evrih
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Preseţek iz
prevrednotenja
Zadrţani dobiček
oziroma izguba
(vključno s čistim
Rezerve iz dobičkom poslovnega
dobička
leta)
Lastni
deleţi
Skupaj
kapital
ZAČETNO STANJE 1. 1. 2008
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Vpis (ali vplačilo) novega kapitala
Izplačilo (obračun) dividend
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
Drugo
14.092
2.888
-
19.492
32.050
-
32.014
(35.781)
-
112.470
3.425
22
11.042
11.571
(10.408)
(3.425)
-
(31)
-
189.079
(24.210)
34.938
(10.408)
22
KONČNO STANJE 31. 12. 2008
16.980
51.542
(3.767)
115.917
8.780
(31)
189.421
ZAČETNO STANJE 1. 1. 2009
Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi
Izplačilo (obračun) dividend
Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička
Drugo
16.980
-
51.542
-
(3.767)
8.427
-
115.917
6.746
34
8.780
6.552
(5.043)
(6.746)
-
(31)
-
189.421
14.979
(5.043)
34
KONČNO STANJE 31. 12. 2009
16.980
51.542
4.660
122.697
3.543
(31)
199.391
33
16.3 REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ
Računovodski izkazi izdajatelja za poslovna leta 2007, 2008 in 2009 so bili revidirani s strani
neodvisnega zunanjega revizorja. Za navedena poslovna leta je bila to revizijska hiša
PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana. V poročilih revizorja po
opravljenih revizijah letnega poročila za leto 2007, letnega poročila za leto 2008 in letnega
poročila za leto 2009 je izraţeno pritrdilno mnenje. Revizorjeva poročila so navedena v letnih
poročilih Banke Celje za leto 2007, 2008 in 2009, ki so dostopna na sedeţu izdajatelja ter na
spletni strani izdajatelja:
- http://www.banka-celje.si/vsebina/oBanki/financniPodatki/letnaPorocila.
16.4 PRAVNI IN ARBITRAŢNI POSTOPKI
Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj toţena stranka in seštevek vrednosti
sporov
Banka Celje je na dan 30. aprila 2010 toţena stranka v skupaj v 6 (šestih) civilnih sporih, od
tega v 4 (štirih) civilnih sporih, ki predstavljajo skupno vrednost 28,215.751,50 EUR s
pripadki, preostala 2 (dva) civilna postopka v skupni višini 5,634.099,46 EUR s pripadki pa se
nanašata na zahtevke iz postopka denacionalizacije in sta podrobneje opredeljena v
posebnem delu v nadaljevanju.
Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj toţeča stranka in seštevek vrednosti
sporov
Banka Celje je na dan 30. aprila 2010 toţeča stranka v 18 (osemnajstih) civilnih sporih v
skupni toţbeni vrednosti 3.633.003,72 EUR s pripadki1, pri tem pa so upoštevani le pravdni
postopki in gospodarski spori.
Upravni postopki, ki lahko pomembneje vplivajo na premoţenje ali dejavnost
izdajatelja
Denacionalizacijski postopek
Zoper banko je na dan 30. aprila 2010 vloţen 1 (en) denacionalizacijski zahtevek, kjer
zahtevek zneskovno še ni določen.
Na dan 31. decembra 2009 je imela banka oblikovane rezervacije za pravno nerešene toţbe
v skupni višini 7.901 tisoč EUR.
Banka je v denacionalizacijski zadevi zoper sodbo Upravnega sodišča v Celju vloţila revizijo
na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki o zadevi še ni odločalo.
Denacionalizacijska upravičenca sta pred pristojnim sodiščem v Celju vloţila 2 (dve) toţbi v
skupnem znesku zahtevkov, 5.634.099,46 EUR s pripadki, od tega eno toţbo, s katero sta
zahtevala plačilo najemnine v znesku 457.871,58 EUR s pripadki in drugo toţbo zaradi
plačila odškodnine zaradi nezmoţnosti uporabe v znesku 5.176.227,88 EUR s pripadki. Oba
postopka sta v fazi mediacije in o njih še ni bilo odločeno.
Drugi upravni postopki
Banka je udeleţena v enem postopku za varstvo konkurence.
Banka ni udeleţena v sporih s področja intelektualne lastnine.
Banka Celje nima zapadlih in neporavnanih obveznosti.
16.5 BISTVENE SPREMEMBE FINANČNEGA POLOŢAJA IZDAJATELJA
Po končanem zadnjem poslovnem obdobju, za katerega so bile objavljene finančne
informacije, ni prišlo do znatne spremembe izdajateljevega finančnega poloţaja ali
njegovega poloţaja na trgu.
1
Pri tem so upoštevani le pravdni postopki in gospodarski spori. Niso pa upoštevane:
izvršbe zoper pravne osebe na podlagi verodostojne listine, kjer ni bil vloţen ugovor,
izvršbe zaradi izterjave negativnih stanj po tekočih računih,
izterjave pri potrošniških in stanovanjskih kreditih,
izterjave pri kreditih samostojnim podjetnikom,
postopki prisilne poravnave, stečajni in likvidacijski postopki.
34
17. DODATNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU
17.1 DELNIŠKI KAPITAL
Osnovni kapital
V sodni register je vpisan osnovni kapital izdajatelja v višini 16.979.769,65 EUR. Vpisan
osnovni kapital je v celoti vplačan.
Delničarji banke so na 23. redni skupščini, dne 22. maja 2008, s spremembo statuta upravo
banke pooblastili, da lahko v naslednjih petih letih, ob soglasju nadzornega sveta, osnovni
kapital banke poveča največ za 7.045.952,26 EUR (odobreni kapital). Uprava banke je na
podlagi navedenega pooblastila dne 30. junija 2008 sprejela sklep o prvem povečanju
osnovnega kapitala iz odobrenega kapitala v višini 2.887.865,13 EUR (neizkoriščen del
znaša 4.158.087,13 EUR).
Izdane delnice
Delnice prve in druge izdaje so kosovne delnice in glasijo na ime. Osnovni kapital banke je
razdeljen na 508.629 delnic, od tega je 406.904 navadnih delnic in 101.725 prednostnih
delnic.
17.2 USTANOVNA POGODBA IN STATUT
Banka Celje je vpisana v register Okroţnega sodišča v Celju, SRG 3053/94, št. vloţka
1-493-00. Statut izdajatelja določa dejavnost druţbe v svojem 4. členu. Osnovna dejavnost je
navedena v točki 10.1.1 prospekta. Statut ne določa drugih izdajateljevih ciljev ali namenov.
18. POMEMBNE POGODBE
Izdajatelj nima sklenjenih pogodb, ki ne bi bile sklenjene v rednem teku njegovega
poslovanja in bi lahko vplivale na njegovo izpolnjevanje obveznosti iz obveznic.
19. INFORMACIJE O TRETJI OSEBI
V prospekt ni vključeno nobeno mnenje ali poročilo, ki se pripisuje osebi kot strokovnjaku.
Prav tako v prospektu ni nobenih informacij, katerih izvor bi bila tretja oseba.
20. DOKUMENTI NA VPOGLED
Na sedeţu Banke Celje d.d., Vodnikova 2, Celje, je vsak delovni dan v izdajateljevem
poslovnem času mogoč vpogled v naslednje dokumente:
-
statut in splošne akte izdajatelja,
pretekla letna poročila.
Vpogled v statut in letna poročila Banke Celje je moţen tudi na spletnih straneh banke:
-
http://www.banka-celje.si/vsebina/oBanki/predstavitev/statutBanke.
http://www.banka-celje.si/vsebina/oBanki/financniPodatki/letnaPorocila
35