Prospekt obveznic BCE16
P R O S P E K T ZA UVRSTITEV OBVEZNIC BCE16 BANKE CELJE D.D. V TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU CELJE, december 2012 IZVLEČEK PROSPEKTA ZA UVRSTITEV OBVEZNIC BANKE CELJE D.D. - BCE16 V TRGOVANJE NA ORGANIZIRANEM TRGU NA PODLAGI DOVOLJENJA AGENCIJE ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV OPR. ŠT.: 40200 – 17/2012 – 4, DNE 10. 1. 2013 A. UVOD IN OPOZORILA A.1 Uvod in opozorila Povzetek prospekta vključuje le osnovne informacije o izdajatelju in o obveznicah, zato ga je potrebno brati kot uvod k prospektu. Pred vsako odločitvijo o vlaganju v obveznice naj investitor preuči celotni prospekt, ki vsebuje podrobne podatke o pravnem položaju izdajatelja, njegovem finančnem položaju in poslovnih možnostih ter o pravicah, ki izhajajo iz obveznic. Vlagatelj bo moral, če bo kot tožnik začel sodni postopek v zvezi z informacijami, vsebovanimi v prospektu, na lastne stroške zagotoviti prevod prospekta v uradni jezik sodišča pred začetkom takega postopka. Osebe, ki so pripravile povzetek, vključno z njegovim prevodom, in zahtevale njegovo notifikacijo, odškodninsko odgovarjajo, vendar samo, če je povzetek zavajajoč, netočen ali notranje neskladen, če se ga presoja skupaj z drugimi deli prospekta. B. IZDAJATELJ B.1 Pravno in poslovno ime izdajatelja Banka Celje d.d., Bančna skupina Banke Celje ali Banka Celje d.d. (v nadaljevanju: »izdajatelj« ali »banka« ali »Banka Celje d.d.«) B.2 Sedež in pravna oblika izdajatelja, zakonodaja, v skladu s katero izdajatelj opravlja dejavnost, in država ustanovitve Sedež: Vodnikova 2, 3000 Celje Pravna oblika: delniška družba, vpisana v register v Republiki Sloveniji Država ustanovitve: Slovenija Zakonodaja: slovenski pravni red. B.4b Opis najpomembnejših trendov Zaostrovanje gospodarskih razmer v slovenskem gospodarstvu se odraža tudi v bilancah slovenskih bank. Ob zmanjševanju kreditiranja nebančnega sektorja se znižuje bilančna vsota slovenskega bančnega sistema, zaradi zniževanja bonitetnih ocen države in bank pa so se v letu 2011 in 2012 poslabšali tudi pogoji financiranja. Banke so se temu prilagajale z razdolževanjem pri tujih bankah in najemanjem virov Evrosistema. Poslabšanje gospodarskih razmer je vplivalo tudi na povečane potrebe po oblikovanju dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je povzročilo, da je bančni sistem v letu 2011 in prvem polletju 2012 ustvaril izgubo po obdavčitvi. V tako zahtevnih poslovnih razmerah je banka prednostno skrbela za varnost poslovanja. Z učinkovitim upravljanjem s tveganji je ohranila stabilen kapitalski položaj in dobro likvidnost. Med strateškimi usmeritvami banke, ki predstavljajo ključne elemente nadaljnjega dolgoročnega razvoja, banka tudi v bodoče na prvo mesto postavlja varnost poslovanja in kapitalsko trdnost. B.5 Opis skupine in položaj izdajatelja v njej Banka Celje d.d. ima položaj krovne družbe v bančni skupini z družbo Posest, d.o.o. Celje, ki je v njeni 100 % lasti. B.9 Napoved ali ocena dobička Ni relevantno; banka v prospekt ni vključila napovedi ali ocene dobička. B.10 Opis morebitnih pridržkov v revizijskem poročilu o preteklih finančnih informacijah Ni relevantno, revizijska poročila o preteklih računovodskih izkazih so bila izdana brez pridržkov. B.12 Izbrane pretekle ključne finančne informacije - zneski v tisoč evrih Banka 1. Izkaz finančnega položaja (na dan) Bilančna vsota Skupni znesek vlog nebančnega sektorja - pravnih in drugih oseb - prebivalstva Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju - pravnim in drugim osebam - prebivalstvu Celotni kapital Oslabitev finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti, in rezervacije Obseg zunajbilančnega poslovanja 2. Izkaz poslovnega izida Čiste obresti Čisti neobrestni prihodki Stroški dela, splošni in administrativni stroški Amortizacija Oslabitve in rezervacije Poslovni izid pred obdavčitvijo iz rednega in ustavljenega poslovanja Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega in ustavljenega poslovanja Skupina 30. 6. 2012 31. 12. 2011 31. 12. 2010 30. 6. 2012 31. 12. 2011 31. 12. 2010 2.459.858 2.490.913 2.598.080 2.461.763 2.492.765 2.599.217 1.448.410 729.461 718.949 1.484.868 756.122 728.746 1.507.808 781.172 726.636 1.448.409 729.460 718.949 1.484.864 756.118 728.746 1.507.805 781.169 726.636 1.728.346 1.395.051 333.295 182.434 1.693.206 1.355.319 337.887 181.333 1.710.049 1.378.530 331.519 199.926 1.724.862 1.391.567 333.295 183.288 1.690.007 1.352.053 337.954 182.169 1.707.367 1.375.778 331.589 200.702 150.695 610.378 152.460 676.866 111.297 472.090 150.746 609.989 152.515 674.955 111.318 471.867 1.1. - 30.6. 2012 1.1. - 30.6. 2011 1.1. - 30.6. 2010 1.1. - 30.6. 2012 1.1. - 30.6. 2011 1.1. - 30.6. 2010 22.971 5.445 26.223 10.143 27.867 13.068 22.954 6.445 26.200 10.506 27.824 13.312 (15.804) (1.718) (9.995) (17.464) (1.892) (13.608) (17.801) (1.896) (12.282) (16.752) (1.735) (9.995) (17.769) (1.904) (13.608) (17.992) (1.902) (12.281) 899 3.402 8.956 917 3.425 8.961 (591) (643) (1.693) (591) (643) (1.693) Izdajatelj izjavlja, da se njegove poslovne možnosti po zadnjih objavljenih revidiranih računovodskih izkazih niso bistveno poslabšale ob upoštevanju splošnega poslabšanja razmer v poslovnem okolju za vse gospodarske subjekte. Po obdobju, prikazanem s preteklimi finančnimi informacijami, ni bilo pomembnejših dogodkov, ki bi vplivali na predstavljene računovodske izkaze. B.13 Opis najnovejših dogodkov, bistveno pomembnih za oceno izdajateljeve plačilne sposobnosti Izdajatelju niso poznani nobeni takšni dogodki, ki bi lahko bistveno vplivali na oceno njegove plačilne sposobnosti. B.14 Izdajateljeva odvisnost od drugih subjektov znotraj skupine Ni relevantno; banka je nadrejena družba v bančni skupini z družbo Posest, drugih subjektov v skupini ni. B.15 Opis izdajateljeve osnovne dejavnosti Šifra osnovne dejavnosti izdajatelja: J/65.121 – dejavnost bank. Banka je 16. februarja 1994 pridobila od Banke Slovenije dovoljenje za neomejeno poslovanje. Zakon o bančništvu, ki z dopolnitvami velja od 1. januarja 2007, razvršča storitve, za katere mora banka imeti dovoljenje Banke Slovenije, med vzajemno priznane finančne storitve po 10. členu ZBan-1 in dodatne finančne storitve po 11. členu ZBan-1. B.16 Z.št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. Neposredno in posredno lastništvo ter nadzor nad izdajateljem Delničar Nova Ljubljanska banka d.d. Slovenska odškodninska družba d.d. NFD 1 delniški podsklad Abanka Vipa d.d. Unior d.d. Zavarovalnica Triglav in Kritni sklad NKBM d.d. Juteks d.d. Opus invest d.o.o. Polzela d.d. Skupaj Št. delnic Delež v OK (%) Delež glasov (%) 208.499 40,99 41,11 47.592 9,36 9,38 46.820 9,21 9,23 20.341 4,00 4,01 19.733 3,88 3,89 19.064 3,75 3,76 13.581 2,67 2,68 12.385 2,43 2,44 9.123 1,79 1,80 7.759 1,53 1,53 404.897 79,61 79,84 Največji neposredni lastnik banke je Nova Ljubljanska banka, d.d., ki ima 40,99 % delež v osnovnem kapitalu in 41,11 % delež glasov. NLB d.d. ima dva člana v nadzornem svetu banke. Prvih deset delničarjev obvladuje slabih 80 odstotkov lastništva banke. Največji posredni lastnik banke je preko NLB d.d, Slovenske odškodninske družbe, d.d., Zavarovalnice Triglav, d.d., Abanke, d.d., Uniorja d.d. in nekaj manjših delničarjev banke Republika Slovenija z več kot 62 % deležem. Izdajatelj ni seznanjen z nobenimi dogovori, ki bi lahko imeli za posledico spremembo lastniške strukture ali nadzora nad družbo. B.17 Bonitetna ocena izdajatelja Mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings je avgusta 2012 banki dodelila dolgoročno oceno kreditnega tveganja 'B+' in hkrati potrdila kratkoročno oceno kreditnega tveganja 'B'. Obveznice BCE16 nimajo bonitetne ocene. C. VREDNOSTNI PAPIRJI C.1 Opis obveznic sprejetih v trgovanje Novoizdane obveznice so podrejene, imenske, kosovne obveznice, nematerializirani obliki z oznako BCE16 in ISIN kodo: SI0022103285. izdane v Celotna izdaja obveznic obsega 244.784 apoenov po 100,00 EUR. Skupna nominalna vrednost izdaje obveznic znaša 24.478.400,00 EUR. C.2 Valuta obveznic Nove obveznice so izdane v valuti EUR. C.5 Prenosljivosti obveznic Obveznice so prosto prenosljive. C.8 Opis pravic, ki izhajajo iz obveznic, vključno z razvrstitvijo in omejitvami Izdajatelj bo imetniku obveznice izplačal obresti in glavnico v skladu z amortizacijskim načrtom obveznice in načinom izračuna obresti. Imetniki obveznice imajo pravico razpolaganja z obveznico oziroma zastavitve obveznice ter druge pravice v skladu z veljavnimi predpisi o vrednostnih papirjih. Drugih pravic, vključno z možnostjo zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev, obveznice ne zagotavljajo. Obveznice ne dajejo pravice do udeležbe pri dobičku izdajatelja. Obveznice niso predčasno unovčljive in ne vsebujejo klavzule, s katero bi imel imetnik pravico do predčasne unovčitve svoje terjatve. Obveznice ne vsebujejo klavzule, s katero bi si izdajatelj zagotovil pravico do odkupa obveznic pred njihovo dospelostjo. Banka v zavarovanje svoje izpostavljenosti ne sme sprejemati podrejenih obveznic, katerih izdajateljica je. Vplačane podrejene obveznice so na razpolago za kritje izgube banke šele v stečaju oziroma likvidaciji banke in niso na razpolago za kritje izgube v času rednega poslovanja banke. Obveznice niso posebej zavarovane niti pokrite z garancijo banke, z njo povezane osebe ali s kakšno drugo obliko pogodbe, ki bi v pravnem ali ekonomskem pogledu izboljšala stopnjo prioritete izplačil pred drugimi upniki. Za vse obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem neomejeno. Obveznosti iz obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji podrejene čistim dolžniškim instrumentom in so v višini celotne terjatve upnika izplačane šele, ko so izplačane vse nepodrejene obveznosti do navadnih upnikov in obveznosti na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II. Banka si pridržuje pravico, da v primeru sprememb nove kapitalske regulative (Basel III, Direktiva CRD IV) ali katerekoli druge evropske ureditve oziroma direktive, ki bo veljala v Sloveniji po izdaji in po katerih obveznice BCE16 ne bi bile več primerne za njihovo popolno vključitev v dodatni kapital I, spremeni besedilo prospekta obveznic BCE16 ob soglasju Banke Slovenije z namenom, da se ponovno zagotovi vključitev obveznic BCE16 v dodatni kapital I. Banka omenjeno spremembo lahko opravi brez soglasja imetnikov, pri čemer sprememba ne vpliva na red podrejenosti obveznice, njeno ročnost, dospetje in obrestno mero. Podrejene obveznice so visoko tvegan vrednostni papir. C.9 Obrestna mera, izplačila, donos, ime zastopnika imetnikov obveznic Obrestna mera in način izračuna obresti: 8 % letno, fiksna. Obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti posameznega obrestnega kupona, se obračunajo za obrestno obdobje, ki se začne na dan dospelosti plačila obresti prejšnjega kupona (ali 26. novembra 2012, če gre za prvo plačilo obresti) in konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne vključuje. Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznice na dan dospelosti obresti na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoži z nominalno vrednostjo obveznice, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestovanem obdobju, za katerega se računajo obresti in dejansko število dni v tistem obrestovanem obdobju, v katerem je obdobje, za katerega se računajo obresti. Obresti so zaokrožene na dve decimalni mesti in se začnejo obračunavati 26. novembra 2012. Način in obdobje izplačila: Obresti dospevajo v plačilo letno za nazaj, vsakega 26. novembra v letu, do dospetja obveznice. Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v celoti ob dospetju obveznice 26. novembra 2019. Donosnost obveznic: Donosnost do dospetja obveznice je t.i. notranja stopnja donosa, ki jo je mogoče izračunati z uporabo preglednic ali finančnega kalkulatorja. Ta predstavlja donosnost obveznice na letni ravni in se izračuna na podlagi sledeče formule: PC PC Obrn Iletna Obrn 1 Obrn 100 Obr1 Obr2 ... 2 n 1 (1 I letna ) (1 I letna ) (1 I letna ) (1 I letna ) n prodajna cena obveznice; izplačilo obresti v obdobju n; donosnost do dospetja obveznice na letni ravni; če se pomnoži s 100, je izražena v odstotkih. Ime zastopnika imetnikov obveznic: Ni relevantno; zastopnik ni imenovan. C.10 Izvedena sestavina obveznice pri plačilu obresti Ni relevantno; obveznice nimajo nobene izvedene sestavine. C.11 Mesto trgovanja z obveznicami Obveznice bodo uvrščene na organizirani trg vrednostnih papirjev, to je na borzni trg obveznic Ljubljanske borze d.d., Ljubljana. D. TVEGANJA D.2 Tveganja povezana z izdajateljem Zaostrene razmere na finančnih trgih in v gospodarstvu so posegle v poslovanje banke, ki obseg in strukturo svojega poslovanja skrbno prilagaja nastalim razmeram in prednostno skrbi za varnost poslovanja. V banki je organiziran Sektor upravljanja s tveganji, ki deluje neodvisno od komercialne dejavnosti banke in v katerem se spremljajo vsa tveganja, razvijajo metodologije za merjenje oziroma ocenjevanje tveganj, kontrolirajo limiti in izdelujejo poročila o vseh najpomembnejših tveganjih, o katerih razpravlja Odbor ALCO. Banka je najbolj izpostavljena kapitalskemu tveganju, sledijo tveganje dobičkonosnosti, kreditno, likvidnostno ter tržna tveganja, strateško in operativno tveganje. Obrestno tveganje in tveganje ugleda, ki jima je banka izpostavljena, sta nizka. Kapital banke za namen kapitalske ustreznosti se je v prvem polletju leta 2012 znižal v primerjavi z letom 2011 predvsem zaradi znižanja dodatnega kapitala I, medtem ko je temeljni kapital ostal na približno enakem nivoju. Količnik kapitalske ustreznosti in količnik temeljnega kapitala sta se znižala zaradi zvišanja kapitalskih zahtev za kreditno tveganje. Oba količnika presegata vrednosti, ki jih določajo baselska določila. D.3 Tveganja povezana z obveznicami Obveznice so dolžniški instrument, s katerimi se bo trgovalo na organiziranem trgu kapitala. Obveznice BCE16 bodo kotirale na organiziranem trgu Ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Pri tem se lastniki obveznic srečujejo z naslednjimi splošnimi in za obveznice specifičnimi tveganji, kot so: tveganje neplačila, tržno tveganje in likvidnostno tveganje, ki izhaja iz obsega ponudbe in povpraševanja na trgu. E. PONUDBA Obveznice na katere se nanaša ta prospekt so že izdane in niso bile ponujene javnosti. Izdajatelj je prvo prodajo obveznic BCE16 izvedel v skladu s 1. in 2. točko 1. odstavka 49. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov – ZTFI, ki določa, da se prvi odstavek 36. člena ZTFI, ki ureja obveznost objave prospekta pri ponudbi vrednostnih papirjev javnosti, ne uporablja za ponudbo vrednostnih papirjev naslovljeno izključno na dobro poučene vlagatelje in za ponudbo naslovljeno na manj kot sto petdeset fizičnih ali pravnih oseb, ki nimajo položaja dobro poučenega vlagatelja. KAZALO OKRAJŠAV Okrajšava: Celoten naziv: ATVP Banka Celje, banka ali izdajatelj EU EUR KDD Ljubljanska borza MSRP Obveznice BCE16 Prospekt Agencija za trg vrednostnih papirjev ZDoh-2 ZBan-1 ZDavP-2 ZDDV-1 ZNVP ZTFI ZDDPO-2 Banka Celje d.d. Bančna skupina Banke Celje, 3000 Celje Evropska unija Evro KDD Centralna klirinško depotna družba d.d., Ljubljana Ljubljanska borza d.d., Ljubljana Mednarodni standardi računovodskega poročanja Obveznice 16. izdaje Banke Celje d.d. Prospekt za uvrstitev obveznic BCE16 Banke Celje d.d. v trgovanje na organiziranem trgu Zakon o dohodnini (Ur. l. RS, št. 117/2006, 10/2008, 78/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 43/2010, 106/2010, 13/2011, 24/2012, 30/2012, 40/2012, 75/2012) Zakon o bančništvu (Ur. l. RS, št. 131/2006, 1/2008, 109/2008, 19/2009, 98/2009, 79/2010, 99/2010, 35/2011, 59/2011, 85/2011, 48/2012) Zakon o davčnem postopku (Ur. l. RS, št. 117/2006, 125/2008, 110/2009, 1/2010, 43/2010, 97/2010, 13/2011, 32/2012) Zakon o davku na dodano vrednosti (Ur. l. RS, št. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 85/2010, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 83/2012) Zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Ur. l. RS, št. 23/1999, 75/2002, 114/2006, 66/2007, 67/2007, 58/2009, 78/2011) Zakon o trgu finančnih instrumentov (Ur. l. RS, št. 67/2007, 100/2007, 69/2008, 40/2009, 88/2010, 108/2010, 78/2011, 55/2012) Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (Ur. l. RS, št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012) KAZALO SKLICEVANJ Sklicevanje: Podatki: http://www.banka-celje.si/o-banki/financni-podatki/letna-porocila - arhiv letnih in polletnih poročil Banke Celje d.d. http://www.banka-celje.si/o-banki/predstavitev/statut-banke - Statut Banke Celje d.d. VSEBINA Stran 1. ODGOVORNE OSEBE ................................................................................................ 1 2. DEJAVNIKI TVEGANJA .............................................................................................. 2 2.1 TVEGANJA POVEZANA Z IZDAJATELJEM ................................................................................. 2 2.2 TVEGANJA POVEZANA Z OBVEZNICAMI .................................................................................. 5 3. KLJUČNE INFORMACIJE ........................................................................................... 6 3.1 INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, VPLETENIH V IZDAJO ............................................... 6 3.2 UTEMELJITVE GLEDE IZDAJE IN UPORABA PRIHODKA ......................................................... 6 4. PODATKI O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE .......................... 6 4.1 OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA ............................................................................................... 6 4.2 ZAKONODAJA, NA PODLAGI KATERE SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI USTVARJENI .......... 7 4.3 OBLIKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV ............................................................................................ 7 4.4 PLAČILNO SREDSTVO PRI IZDAJI ............................................................................................. 7 4.5 RAZVRŠČANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV ............................................................................... 7 4.6 OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI .......................................................... 7 4.6.1 STATUS OBVEZNOSTI IZ OBVEZNIC .................................................................................................. 7 4.6.2 DRUGE PRAVICE IZ OBVEZNIC........................................................................................................... 7 4.6.3 ZAVEZE IN OMEJITVE V ZVEZI Z IZDAJO OBVEZNIC ........................................................................ 8 4.7 NOMINALNA OBRESTNA MERA IN OBRESTNE OBVEZNOSTI ............................................... 8 4.8 NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA OBVEZNOSTI.......................................................................... 8 4.9 DONOSNOST OBVEZNIC .......................................................................................................... 10 4.10 ZASTOPANJE IMETNIKOV OBVEZNIC ................................................................................... 10 4.11 NAČIN IZDAJE OBVEZNIC ....................................................................................................... 10 4.12 PRENOS OBVEZNIC ................................................................................................................ 10 4.13 OBDAVČITEV ............................................................................................................................ 11 4.13.1 OBDAVČITEV OBRESTI .................................................................................................................... 11 4.13.2 OBDAVČITEV DOBIČKA IZ KAPITALA ............................................................................................. 12 4.13.3 DAVČNA OLAJŠAVA PO ZAKONU O DOHODNINI .......................................................................... 12 4.13.4 DAVEK NA DODANO VREDNOST .................................................................................................... 13 4.13.5 DAVČNA ŠTEVILKA ........................................................................................................................... 13 5. POGOJI PONUDBE ....................................................................................................13 6. SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU ................................................13 6.1 MESTO TRGOVANJA IN PREDVIDEN ZAČETEK TRGOVANJA .............................................. 13 6.2 POSREDNIKI NA SEKUNDARNEM TRGU IN ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI ..................... 13 6.3 BORZNO POSREDNIŠKE DRUŽBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA ORGANIZIRAN TRG ................................................................................................................... 13 7. DODATNI PODATKI ...................................................................................................14 7.1 BONITETNA OCENA IZDAJATELJA .......................................................................................... 14 8. ZAKONITI REVIZORJI................................................................................................14 8.1 FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV................................................................ 14 9. PODATKI O IZDAJATELJU .......................................................................................14 9.1 POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA ............................................................ 14 9.1.1 FIRMA, SEDEŽ IN PRAVNA OBLIKA IZDAJATELJA .......................................................................... 14 9.1.2 VPIS V SODNI REGISTER .................................................................................................................. 15 9.1.3 NAJNOVEJŠI DOGODKI IZDAJATELJA.............................................................................................. 15 10. PREGLED POSLOVANJA .........................................................................................15 10.1 GLAVNA PODROČJA DEJAVNOSTI ........................................................................................ 15 10.1.1 OSNOVNE DEJAVNOSTI .................................................................................................................. 15 10.1.2 NOVI PROIZVODI IN STORITVE ....................................................................................................... 16 10.1.3 GLAVNI TRGI ..................................................................................................................................... 16 10.1.4 KONKURENČNI POLOŽAJ IZDAJATELJA ........................................................................................ 16 11. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA .............................................................................18 11.1 POLOŽAJ IZDAJATELJA V SKUPINI PODJETIJ ..................................................................... 18 12. INFORMACIJE O TRENDIH .......................................................................................18 12.1 IZJAVA IZDAJATELJA O TRENDIH .......................................................................................... 18 12.2 TRENDI PRI POSLOVANJU IZDAJATELJA ............................................................................. 19 13. UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI ......................................................19 13.1 UPRAVA IN NADZORNI SVET ................................................................................................. 19 13.2 LASTNIŠKI DELEŽI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA ....................................................... 21 13.3 NASPROTJE INTERESOV ORGANOV UPRAVLJANJA ......................................................... 21 14. OBIČAJNI POSTOPKI REVIZORSKEGA ODBORA ..................................................21 15. VEČJI DELNIČARJI ...................................................................................................22 16. FINANČNE INFORMACIJE O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH, FINANČNEM STANJU TER POSLOVNIH IZIDIH.......................................................22 16.1 PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE ................................................................................... 22 16.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI IZDAJATELJA ................................................................................. 23 16.2.1 REVIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE CELJE D.D. IN SKUPINE BANKE CELJE ............. 23 16.2.2 NEREVIDIRANI ZGOŠČENI POLLETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE CELJE D.D. IN SKUPINE BANKE CELJE .............................................................................................................................................. 30 16.3 REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ ...................................... 37 16.4 PRAVNI IN ARBITRAŽNI POSTOPKI ..................................................................................... 37 16.5 BISTVENE SPREMEMBE FINANČNEGA POLOŽAJA IZDAJATELJA .................................... 37 17. DODATNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU ............................................................38 17.1 DELNIŠKI KAPITAL ................................................................................................................... 38 17.2 USTANOVNA POGODBA IN STATUT ...................................................................................... 38 18. POMEMBNE POGODBE ............................................................................................38 19. INFORMACIJE O TRETJI OSEBI ...............................................................................38 20. DOKUMENTI NA VPOGLED ......................................................................................38 1. ODGOVORNE OSEBE Banka Celje d.d. (v nadaljevanju: Banka Celje, banka ali izdajatelj) kot izdajatelj obveznic sprejema odgovornost za informacije, navedene v prospektu. Izdajatelj z vso primerno skrbnostjo zagotavlja, da so, kolikor je njemu znano, informacije v skladu z resničnimi dejstvi ter da poleg informacij, navedenih v tem prospektu, ni drugih pomembnejših informacij o njegovem poslovanju, dejavnosti in finančnem položaju. Izdajatelj opravlja vse storitve in aktivnosti povezane z uvrstitvijo obveznic šestnajste izdaje na organiziran trg sam. Uporaba prospekta je dovoljena samo za namen, za katerega je izdan. Razmnoževanje prospekta v druge namene, v celoti ali deloma, ter uporaba in objava podatkov in delov besedila, ni dovoljeno. Celje, december 2012 1 2. DEJAVNIKI TVEGANJA 2.1 TVEGANJA POVEZANA Z IZDAJATELJEM Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena različnim tveganjem, zato je razvila številne postopke in metodologije za njihovo upravljanje. Kakovostno ocenjevanje vseh vrst tveganj ter pravočasno odzivanje in zmanjševanje izpostavljenosti tveganjem je eden izmed pomembnih dejavnikov za doseganje strateških ciljev banke. Banka ima izdelano strategijo prevzemanja in upravljanja s tveganji in devet politik, v katerih so podrobno opisani postopki ugotavljanja, merjenja oziroma ocenjevanja, obvladovanja in spremljanja tveganj. Strategija in politike prevzemanja in upravljanja s tveganji se letno posodabljajo. Upoštevajo se razmere v okolju in pri poslovanju banke ter novo pridobljene izkušnje in znanja na področju upravljanja s tveganji. V banki je organiziran sektor upravljanja s tveganji, ki deluje neodvisno od komercialne dejavnosti banke. V njem se spremljajo vsa pomembnejša tveganja, razvijajo metodologije za ocenjevanje tveganj, kontrolirajo limiti in izdelujejo mesečna poročila o vseh najpomembnejših tveganjih, o katerih razpravlja Odbor za upravljanje z bilanco banke (ALCO). Kreditno tveganje Kreditnemu tveganju, ki predstavlja tveganje nastanka izgube zaradi neizpolnitve obveznosti dolžnika do banke in sodi med najpomembnejša bančna tveganja, se v banki posveča posebna pozornost. Dokumentarno podlago za upravljanje kreditnega tveganja v banki predstavlja politika prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem. Cilj prevzemanja in upravljanja s kreditnim tveganjem je, da banka skrbi za sprotno upravljanje in ocenjevanje tveganosti dolžnikov oziroma naložb in kreditnega portfelja. Banka čim bolj natančno izmeri tveganost dolžnika pred odobritvijo kredita in nato ves čas kreditnega razmerja meri velikost izpostavljenosti kreditnemu tveganju. Banka usmerja naložbe dolžnikom z dobro bonitetno oceno. Tveganost naložb vgradi v obrestno mero in poskrbi za čim boljše zavarovanje terjatev, da lahko v primeru nastanka neplačila poplača kredit iz unovčitve zavarovanja in tako zmanjša obseg izgube. Banka omejuje koncentracijo portfelja z vzpostavljenimi limiti do dolžnikov oziroma skupin povezanih oseb, z limiti za strukturo portfelja, spremljanjem razpršenosti kreditnega portfelja po sektorjih, regijah in panogah. Pri kreditiranju tujine je banka izpostavljena deželnemu tveganju, zato spremlja tudi tveganost tujih držav in prilagaja svojo kreditno politiko. V primeru nepristranskih dokazov o povečanem kreditnem tveganju banka oceni izgube iz kreditnega tveganja ter oblikuje oslabitve in rezervacije v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (v nadaljevanju: MSRP) ter nato sproti preverja njihovo ustreznost. Banka je z izvajanjem politike upravljanjem kreditnega tveganja in izvajanjem naložbene politike v prvem polletju 2012 dosegla naslednje rezultate: po stanju 30. junija 2012 je bila vrednost kreditnega portfelja 1.903.081 tisoč evrov (2011: 1.881.778 tisoč evrov), po zmanjšanju za oslabitve pa 1.762.234 tisoč evrov (2011: 1.750.289 tisoč evrov), po stanju 30. junija 2012 je bilo 78,02 % kreditov razvrščenih v najvišji investicijsko sprejemljivi bonitetni skupini A in B ter 21,98 % kreditov, razvrščenih v podstandardne bonitetne skupine od C do E (2011: 79,33 % in 20,67 %), v izkazu poslovnega izida so bile oblikovane dodatne oslabitve za kredite, merjene po odplačni vrednosti v višini 9.369 tisoč evrov (prvo polletje 2011: 11.855 tisoč evrov), zaradi povečanega kreditnega tveganja se je stopnja pokritosti kreditov z oslabitvami povečala na vrednost 7,40 % (2011: 7,09 %). 2 Obrestno tveganje Tveganje spremembe obrestne mere se nanaša na izpostavljenost finančnega stanja banke neugodnim premikom obrestnih mer. Tovrstno tveganje vpliva na neto obrestne prihodke banke ter tudi na ekonomsko vrednost njenih terjatev, obveznosti in zunajbilančnih instrumentov oziroma na ekonomsko vrednost kapitala. Dokumentarno podlago za upravljanje obrestnega tveganja v banki predstavlja politika prevzemanja in upravljanja z obrestnim tveganjem. Banka zasleduje politiko nizke izpostavljenosti obrestnemu tveganju, zato redno spremlja neusklajenost sredstev in obveznosti po posameznih časovnih intervalih, in sicer po valutah in vrstah obrestnih mer. S tem se omejuje vpliv neugodne spremembe obrestne mere na neto obrestne prihodke in ekonomsko vrednost. V primeru potrebe po izvajanju ukrepov za znižanje obrestnega tveganja banka uporablja klasične bilančne posle, kot so kreditiranje, nakup vrednostnih papirjev, sprejemanje depozitov, izdajanje vrednostnih papirjev in podobno. Poleg klasičnih bilančnih poslov banka sklepa posle z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti z namenom varovanja posameznih poslov in zapiranja obrestnih razmikov, pri čemer zmanjšuje vpliv na izkaz poslovnega izida, ki nastane zaradi spremembe poštene vrednosti obrestnega izvedenega finančnega instrumenta, z uporabo računovodskega obračunavanja varovanja pred tveganji. Banka ne sklepa poslov z obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti za špekulativne namene. Tržna tveganja Med tržnimi tveganji, ki jim je banka izpostavljena, najbolj izstopata pozicijsko tveganje lastniških in dolžniških finančnih instrumentov, izpostavljenost iz naslova izvedenih finančnih instrumentov pa se je v zadnjih obdobjih znižala. Izpostavljenost valutnemu tveganju je nizka. Dokumentarno podlago za upravljanje tržnih tveganj v banki predstavlja politika prevzemanja in upravljanja s tržnimi tveganji. Pozicijsko tveganje lastniških in dolžniških finančnih instrumentov Pozicijsko tveganje predstavlja tveganje izgube, ki nastane zaradi spremembe cen finančnih instrumentov kot posledice negativnih gibanj cen na finančnih trgih ali dejavnikov, povezanih z izdajateljem posameznega instrumenta. Banka je na področju trgovanja s finančnimi instrumenti usmerjena pretežno v slovenski finančni prostor in na območje Evropske unije (do držav z nižjo stopnjo tveganja). Finančne instrumente se razvršča v bančno in trgovalno knjigo na podlagi politike razmejevanja bančnih in trgovalnih postavk, v kateri so zapisane usmeritve razvrščanja ter pogoji, ki jih mora izpolnjevati določena postavka za uvrstitev v določeno skupino. Področje trgovanja s finančnimi instrumenti je v banki opredeljeno s podrobno razdeljenimi limiti na več nivojih (po izdajateljih, poslih, regijah itd.). Poleg tega ima banka oblikovane tudi limite največje dovoljene izgube. Med drugim banka sklepa posle z valutnimi in obrestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti. Osnovna usmeritev banke na področju trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti je sklepanje poslov za varovanje lastnih postavk in za stranke, pri čemer se ti posli varujejo z nasprotnimi posli. Posli se sklepajo s prvovrstnimi tujimi bankami, s katerimi ima banka sklenjeno ISDA (International Swaps and Derivatives Association) pogodbo. Valutno tveganje Banka je pri svojem poslovanju izpostavljena tveganjem sprememb valutnih tečajev, ki lahko v primeru neugodnih sprememb povzročijo izgube v poslovanju. Na področju valutnega tveganja banka vodi politiko izravnane devizne pozicije po posameznih valutah. Uravnavanje valutne odprtosti v banki poteka preko promptnih poslov in poslov z izvedenimi finančnimi 3 instrumenti na tujo valuto v okviru limitov. Limiti so nizki in namenjeni uravnavanju valutne odprtosti pri rednem poslovanju in niso namenjeni špekulativnim poslom. Tveganje dobičkonosnosti Dobičkonosnost je pomemben pokazatelj finančnega stanja banke in pogosto tudi zgodnji pokazatelj problematičnosti banke. Poslovanje in nadaljnji razvoj banke sta odvisna od doseganja ustrezne donosnosti sredstev in kapitala. Dobiček omogoča rast banke, ohranja ali povečuje njeno konkurenčnost in krepi kapitalsko bazo banke. Izgube ogrožajo kapital in likvidnost ter lahko omajejo zaupanje javnosti. Dobičkonosnosti banke pa ne opredeljuje le dobiček kot rezultat poslovnega izida, ampak tudi kvaliteta in stabilnost prihodkov ter zmernost in struktura stroškov. Tveganje dobičkonosnosti se nanaša na neustrezno sestavo oziroma razpršenost prihodkov ali na nesposobnost banke, da zagotavlja zadostno in stalno raven dobičkonosnosti. Dobičkonosnost banke je prvo varovalo pred tveganji, katerim se izpostavlja banka in predstavlja prvo obrambo pred zmanjšanjem kapitala zaradi znižanja vrednosti sredstev. Splošno načelo je, da mora biti dobiček primarno uporabljen za pokrivanje izgub in oblikovanje potrebnih rezerv, dividende pa se delijo šele po pokritju teh potreb. Zaostrovanje gospodarskih razmer zahteva od banke, da tveganju dobičkonosnosti namenja posebno pozornost in z njim skrbno upravlja. Operativno tveganje Operativno tveganje predstavlja tveganje izgub kot posledice neprimernega ali neuspešnega izvajanja notranjih procesov, ravnanj ljudi ali delovanja sistemov oziroma zaradi zunanjih dejavnikov. Dokumentarno podlago za upravljanje operativnega tveganja predstavlja politika prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem. Zaradi hitrega razvoja in značilnosti finančnega sistema v banki narašča pomen operativnega tveganja, ki zahteva vzpostavljanje trdnega in zanesljivega sistema prevzemanja in upravljanja s to vrsto tveganja. Pri opredelitvi načina prevzemanja in upravljanja z operativnim tveganjem banka upošteva svojo velikost in razvitost ter naravo in kompleksnost poslovnih dejavnosti. Banka je izdelala celovito sliko svoje potencialne izpostavljenosti na področju operativnega tveganja po poslovnih procesih, ki temelji na prikazu izpostavljenosti po kategorijah operativnega tveganja, verjetnosti nastanka ter učinkih tveganja. Neprekinjeno poslovanje Neprekinjeno izvajanje poslovnih procesov banke ureja pravilnik, ki določa postopke, aktivnosti, odgovorne osebe in načine organiziranja v primeru elementarnih nesreč ali izpadov informacijske podpore. Namen načrtov neprekinjenega poslovanja je zagotoviti varnost zaposlenih in komitentov ter vzpostavitev nemotenega delovanja ključnih poslovnih procesov v najkrajšem možnem času na obstoječi ali nadomestni lokaciji. Za vse poslovne procese v banki so izdelani tudi načrti izvajanja procesa v primeru nedelovanja informacijske podpore. Cilj organiziranega delovanja je zmanjšanje poslovne in finančne škode, ki bi nastala v primeru opustitve aktivnosti in postopkov, opredeljenih v načrtih neprekinjenega poslovanja v banki in okrevalnem načrtu izvajanja aktivnosti za obnovitev procesov. Kapital in kapitalska ustreznost Banka mora pri svojem poslovanju vedno razpolagati z ustrezno višino kapitala, ki je odvisna od obsega in vrste storitev, ki jih banka opravlja, ter od njene strategije in je namenjena zavarovanju sredstev svojih vlagateljev in investitorjev. Ustrezna kapitalska osnova predstavlja varnostno rezervo za različne vrste tveganj, ki jim je banka izpostavljena pri svojem poslovanju. Dokumentarno podlago za upravljanje kapitalskega tveganja v banki predstavlja politika prevzemanja in upravljanja s kapitalskim tveganjem. 4 Z namenom zagotavljanja varnega poslovanja banka ves čas skrbi za zadosten obseg kapitala in njegovo ustrezno strukturo. Banka sledi cilju doseganja visokega deleža temeljnega kapitala v strukturi celotnega regulatornega kapitala ter ohranjanja količnikov kapitalske ustreznosti nad ciljno določenimi vrednostmi. Letno izdeluje poslovno politiko in finančni načrt ter strategijo za petletno obdobje, iz katere je razvidno gibanje količnikov kapitalske ustreznosti glede na planiran obseg poslovanja. V primeru odstopanj od ciljno določenih količnikov banka prične z aktivnostmi za znižanje izpostavljenosti tveganjem, ali povečanje regulatornega kapitala. Banka oceni tudi lastniško strukturo, saj je z vidika kapitalskega tveganja bistvenega pomena odgovorna dividendna politika lastnikov, ter strukturo in kvaliteto kapitala. V okviru strukture in kvalitete kapitala banka zagotavlja stalnost, razpoložljivost za pokrivanje izgub in pravno podrejenost pravicam vlagateljev ter drugih upnikov. V okviru obvladovanja kapitalskega tveganja ima banka določen ciljni količnik kapitalske ustreznosti v višini nad 12 %, ciljni količnik, izračunan iz temeljnega kapitala (Tier 1), v višini nad 9 %, ter razmerje med interno oceno kapitala in kapitalskimi zahtevami iz 1. stebra nad 150 % in predvidene ukrepe za zmanjšanje kapitalskega tveganja. Količnik kapitalske ustreznosti je 30. junija 2012 znašal 13,69 % (2011: 14,42 %), količnik temeljnega kapitala je znašal 10,50 % (2011: 10,65 %). Količnika kapitalske ustreznosti sta bila višja od zakonsko predpisane meje kot tudi od interno določenih ciljnih vrednosti. Kapital banke za izpolnjevanje kapitalskih zahtev je 30. junija 2012 znašal 267.347 tisoč evrov (2011: 277.717 tisoč evrov), od tega temeljni kapital 205.138 tisoč evrov (2011: 205.101 tisoč evrov). Višina kapitala, s katerim banka razpolaga, zagotavlja relativno varnost poslovanja kljub negotovim gospodarskim razmeram. Višji najkvalitetnejšim temeljni kapital banke, ki je posledica sprejetja sklepa skupščine delničarjev (oktobra 2012) o razveljavitvi prednostne pravice izdanim prednostnim delnicam, zvišuje raven najpomembnejšega kapitalskega količnika Common Equity Tier 1 (Core Tier 1). Ne glede na navedena tveganja banka zagotavlja, da je sposobna upravljati tudi z vsemi drugimi pomembnimi tveganji, ki jih prevzema v okviru svojega poslovanja. Ta tveganja vključujejo tveganja, katerim banka je ali bi jim lahko bila izpostavljena, notranja in zunanja tveganja, merljiva in nemerljiva tveganja, tveganja, ki jih je mogoče nadzorovati, in tveganja, ki jih ni mogoče nadzorovati. V primeru pojava novih tveganj se jih vključi v vse aktivnosti upravljanja s tveganji. 2.2 TVEGANJA POVEZANA Z OBVEZNICAMI Likvidnostno tveganje Z obveznicami BCE16 se bo trgovalo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, to je na borznem trgu obveznic Ljubljanske borze, d.d., Ljubljana. Kljub temu ni nobenega zagotovila, da se bo razvilo aktivno trgovanje. V primeru, da ne bo aktivnega trgovanja z obveznicami BCE16, lahko to negativno vpliva na likvidnost obveznic ter njihovo tržno ceno. Banka ni in ne bo zagotavljala sekundarne likvidnosti trgovanja z njenimi obveznicami, prav tako ni in ne bo sklenila nobenega podobnega dogovora s kako drugo banko ali finančno institucijo, ki bi zagotavljala likvidnost na sekundarnem trgu. Poleg pomanjkanja povpraševanja pri dani ceni pa se likvidnostno tveganje posledično odraža tudi v razliki med nakupno in prodajno ceno. Manjše kot je celotno trgovanje z vrednostnim papirjem, večji je razmik med obema cenama. 5 Tveganje neplačila Obveznice niso posebej zavarovane ali garantirane. Za vse obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem. Izdajatelj ocenjuje, da je tveganje neplačila relativno majhno. Tveganje spremembe obrestne mere Obresti iz obveznic se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na podlagi nespremenljive obrestne mere in je višina obveznosti fiksno določena. Tveganje spremembe prodajne cene na organiziranem trgu (tržno tveganje) Gibanje prodajne cene obveznic na organiziranem trgu je odvisno od ponudbe in povpraševanja po obveznicah ter od gibanja obrestnih mer na trgu. Presežno povpraševanje po obveznicah bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic, presežna ponudba pa do znižanja prodajne cene obveznic. Na gibanje ponudbe in povpraševanja vplivajo tržne razmere, gibanje obrestnih mer, razmere na svetovnih trgih kapitala, poslovanje izdajatelja in njegova boniteta, nadalje sprememba zakonodaje, še posebej na področju urejanja trgov denarja in trgov kapitala, na področju davkov ter na področju mednarodnega poslovanja in mednarodnega pretoka kapitala. V primeru zvišanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic zahtevali višjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do znižanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu. V primeru znižanja obrestnih mer na trgu bi lahko imetniki obveznic pričakovali nižjo donosnost obveznic, kar bi lahko vodilo do zvišanja prodajne cene obveznic na organiziranem trgu. 3. KLJUČNE INFORMACIJE 3.1 INTERES FIZIČNIH IN PRAVNIH OSEB, VPLETENIH V IZDAJO Izdajatelj ni seznanjen z obstojem fizičnih ali pravnih oseb, vpletenih v izdajo obveznic, ki bi imele morebitne interese, vključno nasprotujoče, ki bi bili bistveni za izdajo obveznic. 3.2 UTEMELJITVE GLEDE IZDAJE IN UPORABA PRIHODKA Obveznice so izdane z namenom upravljanja kapitalske ustreznosti banke. Zbrana sredstva banka namenja zagotavljanju obsega poslovanja. Podrejene obveznice imajo lastnosti podrejenega dolga iz 28. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic (Ur. l. RS, št. 85/2010, 97/2010 in 100/2011) in jih banka v višini vplačane emisije ter v okviru omejitev iz drugega odstavka 6. člena sklepa, vključuje v izračun dodatnega kapitala I, za kar je dne 16. 10. 2012 pridobila dovoljenje Banke Slovenije. 4. PODATKI O OBVEZNICAH, KI BODO SPREJETE V TRGOVANJE 4.1 OPIS VREDNOSTNEGA PAPIRJA Tip obveznice Podrejena obveznica na ime, nominirana v EUR, izdana v nematerializirani obliki z oznako BCE16 in ISIN kodo SI0022103285. 6 Velikost izdaje Skupna nominalna vrednost izdaje obveznic znaša 24.478.400,00 EUR. Obveznice so izdane v nominalni vrednosti 100,00 EUR vsaka. Celotna izdaja obveznic obsega 244.784 apoenov po 100,00 EUR. 4.2 ZAKONODAJA, USTVARJENI NA PODLAGI KATERE SO BILI VREDNOSTNI PAPIRJI Obveznice BCE16 so bile izdane na podlagi slovenske zakonodaje. Za reševanje morebitnih sporov v zvezi z obveznicami je pristojno sodišče v Celju. 4.3 OBLIKA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Obveznice BCE16 se glasijo na ime in so bile dne 11. 12. 2012, z vpisom na račune imetnikov obveznic pri KDD Centralno klirinško depotni družbi d.d., Ljubljana (v nadaljevanju: KDD), izdane v nematerializirani obliki. 4.4 PLAČILNO SREDSTVO PRI IZDAJI Vplačilo obveznic BCE16 in vsa izplačila obveznosti iz obveznic se opravijo v evrih. 4.5 RAZVRŠČANJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV Obveznosti iz obveznic so ob stečaju oziroma likvidaciji podrejene čistim dolžniškim instrumentom in so v višini celotne terjatve upnika izplačane šele, ko so izplačane vse nepodrejene obveznosti do navadnih upnikov in obveznosti na podlagi podrejenega dolga, ki se vključuje v dodatni kapital II. Obveznice ne vsebujejo nobenih klavzul, ki bi vplivale na razvrščanje ali podrejanje kakršnimkoli trenutnim ali prihodnjim obveznostim izdajatelja. 4.6 OPIS PRAVIC, POVEZANIH Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI 4.6.1 STATUS OBVEZNOSTI IZ OBVEZNIC Na podlagi 134. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1, Ur. l. RS, št. 131/2006, 1/2008, 109/2008, 19/2009, 98/2009, 79/2010, 99/2010, 9/2011 – ZPlaSS-B, 35/2011, 59/2011, 85/2011, 48/2012) in v skladu z določili 28. člena Sklepa o izračunu kapitala bank in hranilnic obveznice BCE16 predstavljajo podrejeni dolg, ki se, v okviru omejitev iz drugega odstavka 6. člena sklepa ter na podlagi dovoljenja Banke Slovenije, vključujejo v dodatni kapital I. Banka si pridržuje pravico, da v primeru sprememb nove kapitalske regulative (Basel III, Direktiva CRD IV) ali katerekoli druge evropske ureditve oziroma direktive, ki bo veljala v Sloveniji po izdaji in po katerih obveznice BCE16 ne bi bile več primerne za njihovo popolno vključitev v dodatni kapital I, spremeni besedilo prospekta obveznic BCE16 ob soglasju Banke Slovenije z namenom, da se ponovno zagotovi vključitev obveznic BCE16 v dodatni kapital I. Banka omenjeno spremembo lahko opravi brez soglasja imetnikov, pri čemer sprememba ne vpliva na red podrejenosti obveznice, njeno ročnost, dospetje in obrestno mero. Obveznice BCE16 niso posebej zavarovane ali garantirane. Za obveznosti iz obveznic jamči izdajatelj z vsem svojim premoženjem. 4.6.2 DRUGE PRAVICE IZ OBVEZNIC Imetnik obveznice ne more izvršiti odpoklica obveznice in nima pravice zahtevati od izdajatelja predčasnega unovčevanja terjatev iz naslova obveznice. 7 Obveznice ne vsebujejo klavzule, s katero bi si izdajatelj zagotovil pravico do odkupa obveznic pred njihovo dospelostjo. Obveznice so neomejeno prenosljive in dajejo imetnikom pravico razpolaganja z obveznico oziroma zastavitve obveznice in druge pravice v skladu z veljavnimi predpisi o vrednostnih papirjih. Obveznice ne dajejo pravice do udeležbe pri dobičku izdajatelja. Banka v zavarovanje svojih terjatev ne sme sprejemati obveznic BCE16. Drugih pravic, vključno z možnostjo zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev, obveznice ne zagotavljajo. 4.6.3 ZAVEZE IN OMEJITVE V ZVEZI Z IZDAJO OBVEZNIC Izdajatelj nima nobenih zavez in omejitev v zvezi z izdajo obveznic. 4.7 NOMINALNA OBRESTNA MERA IN OBRESTNE OBVEZNOSTI Obrestna mera za obveznice BCE16 je fiksna in znaša 8,00 % letno. Obresti se obračunavajo na linearni način od 26. novembra 2012 dalje do dneva končne dospelosti 26. novembra 2019. Obresti, ki dospejo v plačilo na dan dospelosti posameznega obrestnega kupona, se obračunajo za obrestno obdobje, ki se začne na dan dospelosti plačila prejšnjega kupona (ali 26. novembra 2012, če gre za prvo plačilo obresti) in konča na dan dospelosti plačila obresti, vendar pa dneva dospelosti plačila obresti ne vključuje. Obresti se obračunavajo od nominalne vrednosti obveznic na dan dospelosti plačila obresti na linearni način tako, da se obrestna mera pomnoži z nominalno vrednostjo obveznic, pri čemer se upošteva dejansko število dni v obrestovanem obdobju, za katerega se računajo obresti in dejansko število dni v tistem obrestovanem obdobju, v katerem je obdobje, za katerega se računajo obresti. Obresti so zaokrožene na dve decimalni mesti. Obresti za obdobje se izračunajo z uporabo naslednje formule: o o G d D 8,00 d x xG 100 D obresti v obdobju, za katero se računajo obresti, zaokroženo na dve decimalni mesti; nominalna vrednost obveznice; dejansko število dni v obdobju, za katerega se računajo obresti, od vključno prvega dne takega obdobja do zadnjega dne takega obdobja (vendar zadnjega dne ne vključuje); dejansko število dni v tistem obrestovanem obdobju, v katerem je obdobje, za katerega se računajo obresti. 4.8 NAČIN IN OBDOBJE IZPLAČILA OBVEZNOSTI Izdajatelj bo izplačeval obveznosti iz obveznic v skladu z amortizacijskim načrtom. Obresti dospevajo v izplačilo letno za nazaj, vsakega 26. novembra v letu, do dospetja obveznice. Nominalna vrednost glavnice dospe v plačilo v celoti ob dospetju obveznice 26. novembra 2019. 8 Amortizacijski načrt obveznice BCE16 z nominalno vrednostjo 100,00 EUR: Številka Datum kupona dospelosti 0 1 2 3 4 5 6 7 26.11.2012 26.11.2013 26.11.2014 26.11.2015 26.11.2016 26.11.2017 26.11.2018 26.11.2019 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 100,00 0,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 0,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 8,00 108,00 SKUPAJ 100,00 56,00 156,00 Glavnice Izplačilo Obresti Stanje Skupaj dolga 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 0,00 Obresti in glavnica (obveznosti iz obveznic) bodo izplačane na račun, ki ga sporoči upravičenec, v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi in pravili poslovanja KDD. Izdajatelj bo obveznosti iz obveznic izplačeval na podlagi evidence lastništva v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD na račune evidentiranih imetnikov obveznic oziroma njihovih pooblaščencev na dan dospelosti posamezne obveznosti. Za imetnika obveznic na dan dospelosti posamezne obveznosti iz obveznic se šteje oseba, v katere korist so vknjižene obveznice v centralnem registru pri KDD tri delovne dni pred dnevom dospelosti posamezne obveznosti, oziroma kakor to določajo Pravila Ljubljanske borze. Ker obveznice niso izdane v materializirani obliki, ampak so v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD vpisane v nematerializirani obliki, mora vsak imetnik obveznice zagotoviti, da je v istem registru vpisan račun, na katerega se nakazujejo sredstva iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic. Podatki in informacije o imetniku obveznic, vpisani v centralnem registru vrednostnih papirjev pri KDD, morajo vsebovati vse elemente, ki izdajatelju omogočajo nakazilo sredstev iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic na ustrezno banko in ustrezen račun imetnika obveznice v primeru bančnih računov oziroma na drug ustrezen račun imetnika obveznice. Če imetnik obveznice na dan dospelosti terjatev iz naslova obveznic ne dobi sredstev na svoj račun, mora o tem takoj obvestiti izdajatelja in mu sporočiti podatke o pravilnem računu oziroma druge ustrezne podatke, ki izdajatelju omogočajo nakazilo na račun imetnika obveznice. Sredstva iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic se v primeru nepopolnih podatkov o imetniku, ki izdajatelju ne omogočajo nakazila sredstev iz naslova dospelih obveznosti iz obveznic na način, določen v skladu s tem prospektom ali na drug način, ki ga določi izdajatelj v skladu s predpisi, od dne dospelosti obveznice naprej ne obrestujejo. Če dan dospelosti obveznosti iz obveznic ni delovni dan v Republiki Sloveniji, ali če je praznik v Evropi, ko sistem TARGET ne posluje in je hkrati delovni dan v Republiki Sloveniji, se plačila izvedejo prvi naslednji delovni dan po dnevu dospelosti takšnega plačila. V tem primeru imetniku obveznic ne pripadajo obresti za čas od dospelosti obveznosti iz obveznic do prvega naslednjega delovnega dne. Delovni dan pomeni dan, na katerega je v Republiki Sloveniji mogoče izvrševati plačila v domačem denarju v običajnem delovnem času in ki ni sobota, nedelja, državni praznik ali drug dela prost dan. 9 V skladu z določili obligacijskega zakonika zastarajo pravice zahtevati izpolnitev obveznosti plačila glavnice obveznic v petih letih od dospelosti, obveznosti plačila obresti pa v treh letih od dospelosti. 4.9 DONOSNOST OBVEZNIC Donosnost do dospetja obveznice je t.i. notranja stopnja donosa, ki jo je mogoče izračunati z uporabo preglednic ali finančnega kalkulatorja. Ta predstavlja donosnost obveznice na letni ravni in se izračuna na podlagi sledeče formule: PC PC Obrn Iletna Obrn 1 Obrn 100 Obr1 Obr2 ... 2 n 1 (1 I letna ) (1 I letna ) (1 I letna ) (1 I letna ) n prodajna cena obveznice; izplačilo obresti v obdobju n; donosnost do dospetja obveznice na letni ravni; če se pomnoži s 100, je izražena v odstotkih. 4.10 ZASTOPANJE IMETNIKOV OBVEZNIC Oseba, ki bi zastopala vsakokratne imetnike obveznic v razmerju do izdajatelja, ni predvidena. 4.11 NAČIN IZDAJE OBVEZNIC Sklep o izdaji navadnih obveznic Banke Celje d.d., Celje – 16. emisija je bil sprejet na 30. in 39. redni seji uprave Banke Celje d.d., dne 29. avgusta 2012 oziroma dne 6. novembra 2012. 4.12 PRENOS OBVEZNIC Izdajatelj je prvo prodajo obveznic BCE16 izvedel v skladu s 1. in 2. točko 1. odstavka 49. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju: ZTFI, Ur. l. RS, št. 67/2007, 100/2007, 69/2008, 40/2009, 88/2010, 108/2010, 78/2011, 55/2012), ki določa, da se prvi odstavek 36. člena ZTFI, ki ureja obveznost objave prospekta pri ponudbi vrednostnih papirjev javnosti, ne uporablja za ponudbo vrednostnih papirjev naslovljeno izključno na dobro poučene vlagatelje in za ponudbo naslovljeno na manj kot sto petdeset fizičnih ali pravnih oseb, ki nimajo položaja dobro poučenega vlagatelja. Obveznice so bile dne 11. 12. 2012 izdane v nematerializirani obliki z vpisom na trgovalne račune imetnikov obveznic pri KDD, v skladu s pravili KDD. V skladu z Zakonom o nematerializiranih vrednostnih papirjih (v nadaljevanju: ZNVP, Ur. l. RS, št. 23/1999, 75/2002, 114/2006, 66/2007, 67/2007, 58/2009, 78/2011) je zakoniti imetnik nematerializirane obveznice oseba, v korist katere je obveznica vknjižena na računu vrednostnih papirjev, ki se vodi pri KDD. Po izdaji obveznic so obveznice prosto prenosljive v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi ter pravili poslovanja KDD. 10 4.13 OBDAVČITEV 4.13.1 OBDAVČITEV OBRESTI a) Pravne osebe Obresti od obveznic so sestavni del prihodkov in s tem davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb. Po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju: ZDDPO-2, Ur. l. RS št. 117/2006, 56/2008, 76/2008, 5/2009, 96/2009, 43/2010, 59/2011, 24/2012, 30/2012) so banke, kot izplačevalci obresti, oproščene obveznosti plačevanja davka na viru od izplačanih obresti iz obveznic, če: ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka) in so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. b) Fizične osebe Obresti od obveznic, ki jih prejmejo fizične osebe, so obdavčene po Zakonu o dohodnini (v nadaljevanju: ZDoh-2, Ur. l. RS št. 117/2006, 10/2008, 78/2008, 125/2008, 20/2009, 10/2010, 13/2010, 43/2010, 106/2010, 13/2011, 24/2012, 30/2012, 40/2012 in 75/2012). Banka ob izplačilu obresti fizičnim osebam ne plačuje dohodnine od obresti iz obveznic, ki jih izda, če: ne vsebujejo opcije zamenjave za lastniški vrednostni papir (oziroma ne vsebujejo opcije imetnikov, z uresničitvijo katere dosežejo zamenjavo za lastniški vrednostni papir, če je izdajatelj dolžniškega vrednostnega papirja banka), in so uvrščene v trgovanje na organiziranem trgu ali se z njimi trguje v večstranskem sistemu trgovanja v državi članici EU ali v državi članici Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Fizična oseba, ki je zavezanec za plačilo dohodnine od obresti in prejme izplačane obresti od obveznic, ne da bi bil pri izplačilu odtegnjen obračunani znesek dohodnine, je dolžna do 15ega dne po koncu koledarskega trimesečja, v katerem je prejela izplačilo, vložiti napoved za odmero dohodnine od obresti in po prejemu odločbe plačati odmerjeni znesek davka. Izplačila obresti prejemnikom – fizičnim osebam z območja veljavnosti evropske direktive – rezidenti držav članic EU ter rezidenti ozemelj Andora, Anguilla, Aruba, Britanski deviški otoki, Guernsey, Jersey, Kajmanski otoki, Liechtenstein, Monako, Montserrat, Nizozemski Antili, Otok Man, Otoki Turks in Caicos, San Marino in Švica - izplačevalci obresti poročajo slovenski davčni upravi. Če bo banka dolžna domnevati, da oseba, ki prejme izplačilo obresti (prejemnik obresti), prejema obresti za račun druge osebe (za tuj račun), se opisana pravila o obdavčitvi obresti od obveznic iz točke a in b, ne bodo upoštevala. V takšnem primeru se ob plačilu obresti, ki ga izvrši banka, kot izdajatelj obveznic, obračuna, odtegne in plača davek po predpisani davčni stopnji 25 %. Če je za osebo, za račun katere prejemnik obresti izvršuje pravice iz obveznic (upravičeni lastnik), predpisana nižja stopnja obdavčitve dohodka iz obresti od stopnje, po kateri je bil davek odtegnjen in plačan, lahko upravičeni lastnik zahteva vračilo preveč odtegnjenega in plačanega davka s pisnim zahtevkom, ki ga vloži pri davčnem organu. 11 Zgoraj opisano pravilo se ne uporabi, če prejemnik obresti, ki prejme obresti za tuj račun, sam izpolnjuje pogoje za prevzem vloge plačnika davka. Ti pogoji so: da je prejemnik obresti rezident Slovenije za davčne namene ali nerezident, ki ima poslovno enoto v Sloveniji; in da prejemnik obresti banki predloži izjavo o tem, da bo s prejemom obresti sam postal plačnik davka, v kateri navede tudi količino obveznic, iz katerih izvršuje pravice za tuj račun. Zakon o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2, Ur. l. RS št. 117/2006, 125/2008, 110/2009, 1/2010, 43/2010, 97/2010, 13/2011, 32/2012) določa še dodatno izjemo od zgornjega pravila po kateri lahko banka kot plačnik davka obračuna davek po stopnji, ki velja za upravičenega lastnika obresti, če bosta izpolnjena naslednja pogoja: da se obresti izplačajo v tujino osebi, ki je pridobila status pooblaščenega tujega posrednika po določilih Zakona o davčnem postopku; in da takšna oseba banki kot plačniku davka do desetega dne v mesecu po izplačilu obresti dostavi podatke, potrebne za identifikacijo upravičenega lastnika obresti ter odmero davka po stopnji, ki glede na predpise o obdavčitvi in sklenjene sporazume o izogibanju dvojnega obdavčevanja velja zanj. V skladu z zakonom se domneva, da prejemnik obresti prejema obresti za tuj račun, kadar je izpolnjen kateri od naslednjih pogojev: prejemnik obresti opravlja dejavnost, ki je ali katere del je prejemanje dohodka za tuj račun, oziroma je za osebo znano, da nastopa, četudi občasno, kot oseba, ki prejema dohodek za tuj račun; ali naslov za plačilo dohodka je drugačen od registriranega naslova osebe iz prvega odstavka tega člena. Prejemnik obresti, ki kljub izpolnjevanju katerega od navedenih pogojev prejema obresti za lasten račun, lahko prepreči učinkovanje navedene domneve tako, da banki pred izplačilom obresti predloži izjavo o tem, da pravice iz vseh ali nekaterih obveznic izvršuje zase in ne za tuj račun, in navede količino obveznic, iz katerih pravice izvršuje zase, in količino obveznic, iz katerih pravice izvršuje za tuj račun. 4.13.2 OBDAVČITEV DOBIČKA IZ KAPITALA a) Pravne osebe Dobiček, dosežen s prodajo obveznic, je sestavni del obdavčljivih dohodkov zavezancev za davek od dohodkov pravnih oseb - rezidentov in nerezidentov, ki dosegajo dohodke z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote v Sloveniji. b) Fizične osebe V skladu z ZDoh-2 fizičnim osebam ob odsvojitvi dolžniških vrednostnih papirjev ni potrebno ugotavljati in napovedovati dohodkov iz naslova kapitalskih dobičkov. Ne glede na navedeno se v primeru, če je takšen dobiček dosežen kot del dohodka iz dejavnosti fizične osebe, ki je rezident Slovenije za davčne namene, takšen dohodek upošteva pri določitvi letne davčne osnove za davek od dohodka iz dejavnosti. 4.13.3 DAVČNA OLAJŠAVA PO ZAKONU O DOHODNINI ZDoh-2 ne predvideva zmanjšanja osnove za dohodnino za sredstva, vložena v nakup dolžniških vrednostnih papirjev (obveznic), prav tako pa obresti iz dolžniških vrednostnih papirjev niso predmet oprostitve, predpisane za obresti na denarne depozite fizičnih oseb, doseženih pri bankah in hranilnicah v Republiki Sloveniji ali na območju EU. 12 4.13.4 DAVEK NA DODANO VREDNOST V skladu z določili Zakona o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1, Ur. l. RS št. 117/2006, 33/2009, 85/2009, 85/2010, 18/2011, 78/2011, 38/2012, 83/2012) so transakcije z vrednostnimi papirji oproščene davka. Obresti od obveznic po zakonu niso predmet obdavčitve, zato se od njih DDV ne obračunava in ne plačuje. 4.13.5 DAVČNA ŠTEVILKA V skladu z ZDavP-2 mora fizična oseba predložiti izplačevalcu dohodkov svojo davčno številko. Če fizična oseba tega ne stori, mu banka kot izplačevalec obresti ne sme izvršiti izplačila. 5. POGOJI PONUDBE Prva prodaja obveznic je bila izvedena v skladu s 1. in 2. točko 1. odstavka 49. člena ZTFI, ki določa, da se prvi odstavek 36. člena ZTFI, ki ureja obveznost objave prospekta pri ponudbi vrednostnih papirjev javnosti, ne uporablja za ponudbo vrednostnih papirjev naslovljeno izključno na dobro poučene vlagatelje in za ponudbo naslovljeno na manj kot sto petdeset fizičnih ali pravnih oseb, ki nimajo položaja dobro poučenega vlagatelja. V skladu s sklepom o izdaji obveznic BCE16 je prodajna cena obveznice znašala 100 % nominalne vrednosti, kar predstavlja letni donos do dospetja 8,00 %. Obveznice so bile v celoti vpisane in vplačane na dan 26. novembra 2012. V prvi prodaji je obveznice vpisalo in vplačalo 30 pravnih in fizičnih oseb. 6. SPREJEM V TRGOVANJE IN DOGOVOR O POSLU 6.1 MESTO TRGOVANJA IN PREDVIDEN ZAČETEK TRGOVANJA Predvideno mesto trgovanja z obveznicami BCE16 je organiziran borzni trg obveznic na Ljubljanski borzi. Predviden začetek trgovanja je konec januarja 2013. Razen organiziranega trga vrednostnih papirjev, ki poteka preko Ljubljanske borze, v Sloveniji ni drugega organiziranega trga vrednostnih papirjev, kjer bi se trgovalo z vrednostnimi papirji. 6.2 POSREDNIKI NA SEKUNDARNEM TRGU IN ZAGOTAVLJANJE LIKVIDNOSTI Izdajatelj ni sklenil dogovora z nobenim subjektom, s katerim bi se ta subjekt zavezal nastopati kot posrednik na sekundarnem trgu in pri zagotavljanju likvidnosti obveznic BCE16. 6.3 BORZNO POSREDNIŠKE DRUŽBE, KI SODELUJEJO PRI UVRSTITVI OBVEZNIC NA ORGANIZIRAN TRG Vse aktivnosti v zvezi z uvrstitvijo obveznic BCE16 na organiziran trg opravlja izdajatelj sam. 13 7. DODATNI PODATKI 7.1 BONITETNA OCENA IZDAJATELJA Mednarodna bonitetna agencija Fitch Ratings je meseca avgusta 2012 Banki Celje d.d. dodelila dolgoročno oceno kreditnega tveganja 'B+' in hkrati potrdila kratkoročno oceno kreditnega tveganja 'B'. Izdaja ocene / institucija Dolgoročna ocena (LT) Kratkoročna ocena (ST) Ocena vitalnosti Ocena zunanje podpore Ocena prihodnjih izgledov Fitch Ratings / Avgust 2012 B+ B b+ 5 negativna 8. ZAKONITI REVIZORJI 8.1 FIRMA IN NASLOV IZDAJATELJEVIH REVIZORJEV Revizijska hiša PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana, je revidirala računovodske izkaze banke v zadnjih dveh poslovnih obdobjih, ki jih sestavljajo: izkaz finančnega položaja, izkaz poslovnega izida, izkaz vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb lastniškega kapitala, izkaz denarnih tokov ter pojasnila k računovodskim izkazom. Pregledali so tudi poslovno poročilo uprave banke in izdali mnenje brez pridržkov. Revizijska hiša PricewaterhouseCoopers d.o.o., Ljubljana je vpisana v register pri Slovenskem inštitutu za revizijo. 9. PODATKI O IZDAJATELJU 9.1 POSLOVNA PRETEKLOST IN RAZVOJ IZDAJATELJA Začetki delovanja banke segajo v leto 1864, ko je bila ustanovljena Hranilnica mestne občine Celje. Leta 1971 se je kot Kreditna banka Celje priključila k Ljubljanski banki, konec leta 1989 se je preoblikovala v delniško družbo in v sistemu Ljubljanske banke kot banka hči ostala do leta 1994. Od 15. junija 1994 banka posluje samostojno in lastniško neodvisno pod današnjim imenom Banka Celje d.d. V skladu s strategijo širitve izven celjske regije je banka v letu 1996 pripojila Banko Noricum d.d. Ljubljana in jo preoblikovala v Glavno podružnico Ljubljana, v letu 1998 pa je pripojila še Hmezad banko d.d. Žalec in jo najprej preoblikovala v Podružnico Hmezad, leta 2011 pa v poslovno enoto banke. Leta 1999 je podpisala Pogodbo o strateškem partnerstvu in poslovnem sodelovanju z Novo Ljubljansko banko d.d. ter postala pridružena članica njene bančne skupine. 9.1.1 FIRMA, SEDEŽ IN PRAVNA OBLIKA IZDAJATELJA FIRMA: SEDEŽ: NASLOV: TELEFONSKA ŠTEVILKA: Banka Celje d.d. Celje Vodnikova 2, 3000 Celje 03 / 422 10 00 14 PRAVNA OBLIKA POSLOVANJA: ZAKONODAJA, V SKLADU S KATERO BANKA POSLUJE: delniška družba izdajatelj posluje v skladu s slovensko zakonodajo 9.1.2 VPIS V SODNI REGISTER ENOTNA IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA: ŠIFRA OSNOVNE DEJAVNOSTI: ŠTEVILKA VPISA V SODNI REGISTER: DATUM REGISTRACIJE: KRAJ REGISTRACIJE: TRAJANJE IZDAJATELJA: 5026121 J/65.121 – dejavnost bank 1-493-00 14. 6. 1994 Celje za nedoločen čas 9.1.3 NAJNOVEJŠI DOGODKI IZDAJATELJA Poleg dejstev, navedenih v prospektu, v revidiranem letnem poročilu za leto 2011 in nerevidiranem polletnem poročilu za prvo polletje 2012, bo na prihodnje poslovanje banke pozitivno vplivalo prestrukturiranje kapitala, ki ga je banka izvedla v drugem polletju (sprememba prednostnih delnic banke v navadne delnice in predčasni odkup podrejenih finančnih instrumentov z diskontom) in s katerim je dosegla zvišanje najkvalitetnejšega kapitala banke Core Tier I. 10. PREGLED POSLOVANJA 10.1 GLAVNA PODROČJA DEJAVNOSTI 10.1.1 OSNOVNE DEJAVNOSTI Banka je 16. februarja 1994 pridobila od Banke Slovenije dovoljenje za neomejeno poslovanje. Zakon o bančništvu, ki z dopolnitvami velja od 1. januarja 2007, razvršča storitve, za katere mora banka imeti dovoljenje Banke Slovenije, med vzajemno priznane finančne storitve po 10. členu ZBan-1 in dodatne finančne storitve po 11. členu ZBan-1. Banka, na osnovi dovoljenja Banke Slovenije, opravlja naslednje storitve: 1. Vzajemno priznane finančne storitve: - sprejemanje depozitov; - dajanje kreditov, kar vključuje tudi: potrošniške kredite, hipotekarne kredite, odkup terjatev z regresom ali brez njega (factoring), financiranje komercialnih poslov, vključno z izvoznim financiranjem na podlagi odkupa z diskontom in brez regresa dolgoročnih nezapadlih terjatev, zavarovanih s finančnim instrumentom (forfeiting); - plačilne storitve in storitve izdajanja »elektronskega denarja«; - izdajanje in upravljanje drugih plačilnih instrumentov (na primer potovalnih čekov in bančnih menic); - izdajanje garancij in drugih jamstev; - trgovanje za svoj račun ali za račun strank: s tujimi plačilnimi sredstvi, vključno z menjalniškimi posli, s standardiziranimi terminskimi pogodbami in opcijami, z valutnimi in obrestnimi finančnimi instrumenti; - trgovanje za svoj račun: z instrumenti denarnega trga, s prenosljivimi vrednostnimi papirji; - oddajanje sefov; - investicijske storitve in posli. 15 2. Dodatne finančne storitve: - posredovanje pri prodaji zavarovalnih polic po zakonu, ki ureja zavarovalništvo; - trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov. 10.1.2 NOVI PROIZVODI IN STORITVE Banka je oktobra 2011 na področju poslovanja s prebivalstvom pričela s trženjem novega produkta »Stanovanjski krediti s kombinirano obrestno mero«, maja 2012 pa s trženjem produkta »Zavarovanje SE« (zavarovanje sončnih elektrarn v sodelovanju z Zavarovalnico Tilia). Na področju poslovanja s finančnimi instrumenti je oktobra 2012 pričela s trženjem produkta »Valutne opcije za stranke«. 10.1.3 GLAVNI TRGI Glavni trg izdajatelja je Republika Slovenija. 10.1.4 KONKURENČNI POLOŽAJ IZDAJATELJA Tržni deleži Banke Celje po bilančnih postavkah (v %): 31. 12. 2011 5,1 1,2 5,1 6,2 4,0 4,6 5,1 5,4 Bilančna vsota Krediti bankam Krediti strankam, ki niso banke Kapitalske naložbe in naložbe v vrednostne papirje Opredmetena osnovna sredstva Kapital in rezerve Obveznosti do komitentov Dolžniški vrednostni papirji 31. 12. 2010 5,1 1,8 5,0 7,2 4,3 4,8 5,1 4,7 31. 12. 2009 5,0 1,6 5,1 7,2 4,5 4,6 4,9 5,4 Vir podatkov je mesečna informatika Banke Slovenije, izdelana na osnovi obveznih poročil poslovnih bank (KNJ-Bifo). Glavni konkurenti banke in njihovi tržni deleži V zadnjih letih smo bili priča povečanju konkurence na celotnem slovenskem področju in na področju širše celjske regije. Banka Celje je po bilančni vsoti v letu 2011 zasedla sedmo mesto v slovenskem prostoru med 19 poslovnimi bankami. Banka Celje ima svoje poslovne enote v vseh večjih krajih celjske regije, izven nje pa še Glavno podružnico v Ljubljani in Poslovno enoto v Mariboru ter Kopru. Banka je razširila svoje poslovanje na celotno področje Slovenije, zato so njeni konkurenti pravzaprav vse slovenske banke. Tržni deleži bank po bilančni vsoti (v %): 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 31. 12. 2011 26,61 9,94 8,64 8,26 6,04 5,41 5,11 4,61 4,05 3,98 3,11 Naziv banke NOVA LJUBLJANSKA BANKA NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR ABANKA VIPA SID BANKA UNICREDIT BANKA SLOVENIJA SKB BANKA BANKA CELJE BANKA KOPER HYPO ALPE ADRIA BANK GORENJSKA BANKA RAIFFEISEN BANKA Vir podatkov je mesečna informatika Banke Slovenije. 16 31. 12. 2010 27,48 9,56 9,04 7,74 5,95 5,35 5,16 4,49 4,35 3,94 2,78 31. 12. 2009 29,8 9,31 8,77 5,88 6,35 5,32 4,98 4,72 4,53 3,77 2,69 Poslovanje zunaj sedeža izdajatelja Banka ima odprte poslovne enote samo na območju Slovenije. Z dobro razvito poslovno mrežo je prisotna v vseh večjih krajih celjske regije, v Ljubljani kot finančnem središču Slovenije, Mariboru in Kopru. Oktobra 2012 je poslovno mrežo banke poleg sedeža sestavljalo še 8 poslovnih enot, v okviru katerih je delovalo 8 poslovalnic za fizične osebe in 22 agencij. V okviru poslovnih enot je oblikovanih tudi 6 poslovalnic za pravne osebe in samostojne podjetnike. Banka Celje d.d. - sedež 3000 Celje, Vodnikova 2 Poslovna enota za prebivalstvo, Celje Poslovalnica Vodnikova 3000 Celje, Vodnikova ulica 2 Agencija Miklošičeva 3000 Celje, Miklošičeva ulica 6 Agencija Vojnik 3312 Vojnik, Celjska cesta 29 CMH - Celjska mestna hranilnica 3000 Celje, Krekov trg 6 Agencija Mercator 3000 Celje, Opekarniška cesta 9 Agencija Nova vas 3000 Celje, Ul. Bratov Vošnjakov 1 Agencija Interspar 3000 Celje, Mariborska cesta 100 Agencija TUŠ 3000 Celje, Mariborska cesta 128 Poslovna enota za po in sp, Celje Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike Agencija Ljubljanska 3000 Celje, Ljubljanska cesta 1a 3000 Celje, Ljubljanska cesta 1a Poslovna enota Slovenske Konjice 3210 Slovenske Konjice, Oplotniška cesta 1a Poslovalnica Slovenske Konjice Agencija Zreče 3214 Zreče, Cesta na Roglo 13 B Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike 3210 Slovenske Konjice, Oplotniška cesta 1a Poslovna enota Hmezad Žalec Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike Poslovalnica Žalec 3310 Žalec, Hmeljarska ulica 3 3310 Žalec, Savinjska cesta 20 Agencija Mozirje 3330 Mozirje, Na Trgu 53 Agencija Šempeter 3311 Šempeter, Rimska cesta 89 Agencija Polzela 3313 Polzela, Polzela 11 b Agencija Prebold 3312 Prebold, Graščinska cesta 3 Agencija Vransko 3305 Vransko, Vransko 130 c Agencija Velenje 3320 Velenje, Šaleška cesta 2 a Agencija Hmeljarska 3310 Žalec, Hmeljarska ulica 3 Poslovna enota Šentjur Poslovalnica Šentjur 3230 Šentjur, Mestni trg 8 Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike 3230 Šentjur, Mestni trg 8 Poslovna enota Laško Poslovalnica Laško 3270 Laško, Valvazorjev trg 5 Agencija Radeče 1433 Radeče, Ulica OF 4 a Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike 17 3270 Laško, Valvazorjev trg 5 Banka Celje d.d. - sedež 3000 Celje, Vodnikova 2 Poslovna enota Rogaška Slatina Agencija Šmarje pri Jelšah 3240 Šmarje pri Jelšah, Aškerčev trg 13 Agencija Podčetrtek 3254 Podčetrtek, Zdraviliška cesta 27c Agencija Kozje 3260 Kozje, Kozje 38 Poslovalnica Rogaška Slatina 3250 Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 5 Agencija Rogatec 3252 Rogatec, Ceste 10 3250 Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 5 Poslovalnica za pravne osebe in samostojne podjetnike Poslovna enota Maribor Agencija Maribor 2000 Maribor, Partizanska cesta 26 Poslovna enota Koper Agencija Koper 6000 Koper, Ferrarska ulica 5a Poslovalnica Ljubljana 1000 Ljubljana, Trdinova ulica 4 11. ORGANIZACIJSKA STRUKTURA 11.1 POLOŽAJ IZDAJATELJA V SKUPINI PODJETIJ Na dan 30. novembra 2012 je bila Banka Celje d.d. 100 % lastnica odvisne družbe Posest d.o.o. Družba Posest d.o.o. Celje je bila ustanovljena leta 1991. Registrirana je kot družba z omejeno odgovornostjo za opravljanje najrazličnejših dejavnosti, med osnovne posle družbe pa spadajo: - unovčevanje težje izterljivih terjatev banke; - trženje nepremičnin v lasti družbe in banke; - inženiring nepremičnin, lastnih in tujih; - lizing nepremičnin; - cenitve nepremičnin in opreme; - kontrola namenske porabe odobrenih kreditov investitorjem. Firma in sedež družbe Vrsta kapitalske Delež naložbe v Delež izdajatelja v naložbe premoženju izdajatelja kapitalu družbe Posest d.o.o., Celje, Prešernova 18 ustanov. delež 0,05 % 100 % % glas. pravic 100 % 12. INFORMACIJE O TRENDIH 12.1 IZJAVA IZDAJATELJA O TRENDIH Izdajatelj meni, da od objave revidiranega letnega poročila za leto 2011 z dne 30. aprila 2012 in objave polletnega poročila za leto 2012 z dne 31. avgusta 2012 na spletnih straneh SEOnet (http://seonet.ljse.si/menu/default.asp) in spletnih straneh banke (http://www.bankacelje.si/vsebina/oBanki/novinarskoSredisce/sporocilaZaJavnost/sporocilaZ aJavnost/spj_20100430/2) ni bilo nobenih neugodnih sprememb v pričakovanjih izdajatelja glede razmer, v katerih opravlja svojo dejavnost. 18 12.2 TRENDI PRI POSLOVANJU IZDAJATELJA Mednarodni gospodarski in finančni krizi, ki vztrajata že od leta 2008, se je v letu 2011 pridružila še dolžniška kriza. Tudi v letu 2012 so gospodarska gibanja še vedno neugodna. Zaostrovanje gospodarskih razmer v slovenskem gospodarstvu se je odrazilo tudi v bilancah slovenskih bank. Ob zmanjševanju kreditiranja nebančnega sektorja se je znižala bilančna vsota slovenskega bančnega sistema, zaradi zniževanja bonitetnih ocen države in bank pa so se poslabšali tudi pogoji financiranja. Banke so se temu prilagajale z razdolževanjem pri tujih bankah in najemanjem virov Evrosistema. Poslabšanje gospodarskih razmer je vplivalo tudi na povečane potrebe po oblikovanju dodatnih oslabitev in rezervacij, kar je povzročilo, da je bančni sistem v letu 2011 in v prvem polletju 2012 ustvaril izgubo po obdavčitvi. V tako zahtevnih poslovnih razmerah je banka prednostno skrbela za varnost poslovanja. Z učinkovitim upravljanjem s tveganji je ohranila stabilen kapitalski položaj in dobro likvidnost. Kljub zmanjšanju kreditov nebančnemu sektorju se je njihov delež v strukturi aktive banke povišal. Banka je veliko pozornosti namenjala selektivni izbiri kreditojemalcev ter intenzivni izterjavi zapadlih terjatev. Skladno z gibanji v slovenskem bančnem sistemu je banka v letu 2011 in v začetku leta 2012 postopno zmanjševala obveznosti do tujih poslovnih bank ter v mesecu decembru 2011 in marcu 2012 izkoristila ponudbo 36-mesečnega financiranja Evropske centralne banke. Kljub neugodnim poslovnim razmeram je banka ustvarila dobiček pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij, zaradi slabšanja makroekonomskih razmer in položaja nekaterih gospodarskih panog, visoke zadolženosti in slabe plačilne sposobnosti podjetij pa se je soočala s podobnimi problemi kot slovenski bančni sistem. Oblikovala je dodatne oslabitve in rezervacije in v letu 2011 posledično realizirala negativni finančni rezultat po obdavčitvi, medtem ko so ustvarjeni čisti finančni in poslovni prihodki ohranili stabilnost in kvaliteto. V prvem polletju 2012 je bil finančni rezultat banke pozitiven. Banka je bila tako v letu 2011 kot v prvem polletju 2012 uspešna tudi pri obvladovanju stroškov, ki so z znižanjem pozitivno vplivali na stroškovno učinkovitost, merjeno z deležem stroškov v neto prihodkih. Med strateškimi usmeritvami banke, ki predstavljajo ključne elemente nadaljnjega dolgoročnega razvoja, banka na prvo mesto še vedno postavlja varnost poslovanja in kapitalsko trdnost. 13. UPRAVNI, VODSTVENI IN NADZORNI ORGANI Organi upravljanja Banke Celje so: skupščina, nadzorni svet in uprava banke. 13.1 UPRAVA IN NADZORNI SVET Uprava banke predstavlja banko in vodi njeno poslovanje. Uprava banke je tričlanska (predsednik in dva člana), imenuje in razrešuje jo nadzorni svet. Člani uprave so imenovani za obdobje petih let in so lahko ponovno imenovani. V skladu s statutom in veljavno zakonodajo so lahko predčasno odpoklicani. Sedanja uprava ima mandat do 31. decembra 2013. Vsi člani uprave so pridobili soglasje Banke Slovenije. Člani uprave banke so: 19 Ime in priimek Funkcija Pomembne dejavnosti, ki jih opravljajo izven Banke Celje d.d. - Predsednik nadzornega sveta ZBS - GIZ - Član uredniškega odbora bančnega vestnika pri ZBS - Član NS Slovensko – nemške gospodarske zbornice - Član Ameriške gospodarske zbornice - Član Združenja managerjev - Član upravnega odbora regijske gospodarske zbornice Celje - Član Zlatorog kluba mag. Dušan Drofenik Predsednik uprave Davorin Leskovar Član uprave - Član Ameriške gospodarske zbornice Član Zlatorog kluba Član Združenja managerjev mag. Aleksander Član uprave Vozel - Član Združenja poslovnih finančnikov Slovenije Nadzorni svet banke ima po statutu sedem članov, ki jih imenuje in odpokliče skupščina delničarjev banke. Člani nadzornega sveta so imenovani za obdobje štirih let in so lahko ponovno imenovani. Mandatna doba članom nadzornega sveta se izteče z dnem zasedanja skupščine delničarjev v četrtem letu po izvolitvi. Sedanji člani nadzornega sveta so bili izvoljeni na 26. skupščini delničarjev banke 24. maja 2011. Predsednik nadzornega sveta je dr. Jure Peljhan, namestnik predsednika nadzornega sveta pa je mag. Zvonko Ivanušič. Ime in priimek Funkcija dr. Uroš Čufer Član NS Pomembne dejavnosti, ki jih opravljajo izven Banke Celje d.d. - Direktor Upravljavskega centra za finančno upravljanje v NLB d.d. - Član nadzornega sveta LHB Frankfurt dr. Jure Peljhan Predsednik NS - mag. Zvonko Ivanušič Namestnik predsednika NS - 20 Direktor Direkcije za korporativno in poslovno upravljanje Skupine NLB Član Nadzornega sveta NLB Prishtina Član nadzornega sveta NLB Banka Beograd Član nadzornega sveta NLB Razvojna banka Namestnik predsednika nadzornega sveta NLB Tutunska banka Namestnik predsednika nadzornega sveta NLB Montenegrobanka Predsednik bančnega športnega društva NLB Predsednik uprave družbe Pozavarovalnica Sava d.d. Predsednik nadzornega sveta Zavarovalnice Tilia d.d. Melita Malgaj Članica NS - Višja svetovalka za upravljanje kapitalskih naložb v Slovenski odškodninski družbi dr. Tomaž Subotič Član NS - Direktor družbe Intertrade CS, a.s., Praga Predsednik Šahovske zveze Slovenije Član Olimpijskega komiteja RS mag. Zdenko Zanoški Bojan Šrot Član NS - Direktor družbe Frutarom Etol, d.o.o. Član NS - Odvetnik v Odvetniški pisarni Bojan Šrot, Celje Župan Mestne občine Celje Predsednik nadzornega sveta ZPO d.o.o., Celje - 13.2 LASTNIŠKI DELEŽI UPRAVE IN NADZORNEGA SVETA Po stanju 30. novembra 2012 člani uprave in člani nadzornega sveta nimajo v lasti delnic Banke Celje, razen člana uprave, Davorina Leskovarja, ki ima 12 navadnih delnic BCER. Banka Celje ni podelila nobenih pravic do pridobitve ali nakupa delnic oziroma deležev posameznim članoma uprave in nadzornega sveta. 13.3 NASPROTJE INTERESOV ORGANOV UPRAVLJANJA Banka Celje v zadnjem poslovnem letu s člani uprave in nadzornega sveta ali z osebami, povezanimi s člani uprave in nadzornega sveta, ni sklepala poslov, ki bi presegali okvir rednega poslovanja izdajatelja. V skladu s tem izdajatelj izjavlja, da med člani uprave in nadzornega sveta ne pozna nobenega nasprotja interesov med opravljanjem njihove funkcije in njihovimi osebnimi koristmi. 14. OBIČAJNI POSTOPKI REVIZORSKEGA ODBORA Revizijski odbor Banke Celje d.d. deluje kot posvetovalno telo Nadzornega sveta Banke Celje d.d. od sredine leta 2011 v tričlanski sestavi: predsednik dr. Uroš Čufer, namestnik predsednika dr. Tomaž Subotič (oba sta tudi člana nadzornega sveta) in pooblaščena revizorka Zdenka Habe kot neodvisna strokovnjakinja. Izdajatelj posluje skladno z zakonodajo in režimom upravljanja podjetij, ki veljajo v Republiki Sloveniji. 21 15. VEČJI DELNIČARJI Deset največjih delničarjev Banke Celje na dan 30. novembra 2012: Število delnic Ime in priimek oziroma firma imetnika Nova Ljubljanska banka d.d. Slovenska odškodninska družba d.d. NFD 1 delniški podsklad Abanka Vipa d.d. Unior d.d. Zavarovalnica Triglav in Kritni sklad ZT NKBM d.d. Juteks d.d. Opus invest d.o.o. Polzela d.d. 208.499 47.592 46.820 20.341 19.733 19.064 13.581 12.385 9.123 7.759 Delež glasovalnih pravic v %* 41,11 9,38 9,23 4,01 3,89 3,76 2,68 2,44 1,80 1,53 *Na dan 30. 11. 2012 je vseh delnic z glasovalno pravico 507.161 (odšteto 416 lastnih delnic in 1.052 tiskanih delnic na prinosnika, ki so razveljavljene in jih imetniki še niso zamenjali za nematerializirane. Banka je na dan 30. novembra 2012 imela 707 delničarjev. Izdajatelj ni seznanjen z nobenimi dogovori, ki bi lahko imeli za posledico spremembo lastniške strukture ali nadzora nad družbo. 16. FINANČNE INFORMACIJE O IZDAJATELJEVIH SREDSTVIH IN OBVEZNOSTIH, FINANČNEM STANJU TER POSLOVNIH IZIDIH 16.1 PRETEKLE FINANČNE INFORMACIJE Računovodski izkazi izdajatelja so izdelani v skladu z MSRP, kot jih je sprejela EU. Letni računovodski izkazi so revidirani, medtem, ko polletni izkazi niso revidirani. Banka je v skladu z ZBan-1, MSRP ter navodili Banke Slovenije izdelala konsolidirane računovodske izkaze. Skupino sestavljata Banka Celje d.d. kot matična banka ter odvisna družba Posest d.o.o., Celje. Osnovne računovodske usmeritve, ki jih izdajatelj uporablja pri sestavljanju nekonsolidiranih in konsolidiranih računovodskih izkazov ter podrobnejša pojasnila k posameznim postavkam revidiranih nekonsolidiranih in konsolidiranih računovodskih izkazov, so navedena v letnih poročilih Banke Celje d.d. za leti 2011 in 2010, ki so dostopna na sedežu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja: (http://www.banka-celje.si/o-banki/financni-podatki/letna-porocila) Na istem naslovu so objavljeni tudi polletni računovodski izkazi. 22 16.2 RAČUNOVODSKI IZKAZI IZDAJATELJA 16.2.1 REVIDIRANI RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE CELJE D.D. IN SKUPINE BANKE CELJE Izkaz finančnega položaja zneski v tisoč evrih Banka Stanje 31. decembra 2011 2010 Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti - krediti bankam - krediti strankam, ki niso banke Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Zastavljena sredstva Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Neopredmetena sredstva Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb - terjatve za davek - odložene terjatve za davek Druga sredstva SKUPAJ SREDSTVA Skupina Stanje 31. decembra 2011 2010 168.163 52.817 128.324 65.365 168.163 52.817 128.324 65.365 7.823 203.201 1.748.414 55.054 1.693.360 269.311 4.838 17.802 4.921 29.445 236.029 1.795.957 85.908 1.710.049 276.273 32.390 19.576 5.251 7.823 203.201 1.745.215 55.054 1.690.161 269.311 4.838 18.752 3.270 4.925 29.445 236.029 1.793.275 85.908 1.707.367 276.273 32.390 19.658 1.807 5.256 2.257 9.208 1.409 7.799 2.158 2.490.913 2.257 4.994 1.582 3.412 2.219 2.598.080 9.211 1.409 7.802 5.239 2.492.765 4.997 1.582 3.415 6.398 2.599.217 Finančne obveznosti do centralne banke Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - vloge bank - vloge strank, ki niso banke - krediti bank - krediti strank, ki niso banke - dolžniški vrednostni papirji - podrejene obveznosti 90.082 2.167 70.013 6.014 90.082 2.167 70.013 6.014 36.146 2.159.994 21.005 1.478.805 396.023 6.224 185.520 72.417 40.050 2.227.372 54.435 1.498.961 419.335 8.847 160.436 85.358 36.146 2.159.990 21.005 1.478.801 396.023 6.224 185.520 72.417 40.050 2.227.369 54.435 1.498.958 419.335 8.847 160.436 85.358 Finančne obveznosti, vezane na finančna sredstva, ki ne izpolnjujejo pogojev za odpravo pripoznanja Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Rezervacije Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI 8 12.598 8.585 2.309.580 30.993 348 13.237 10.127 2.398.154 8 12.630 9.573 2.310.596 30.993 348 13.268 10.460 2.398.515 16.980 51.380 1.284 126.595 (31) (14.875) 181.333 16.980 51.380 3.971 125.376 (31) 2.250 199.926 16.980 51.542 1.284 127.209 (31) (14.815) 182.169 16.980 51.542 3.971 125.731 (31) 2.509 200.702 2.490.913 2.598.080 2.492.765 2.599.217 Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) Lastni deleži Čista (izguba) / dobiček poslovnega leta SKUPAJ KAPITAL SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 23 Izkaz poslovnega izida zneski v tisoč evrih Banka Skupina 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 31. 12. 2011 31. 12. 2010 31. 12. 2011 31. 12. 2010 Prihodki iz obresti Odhodki za obresti Čiste obresti 115.799 (66.872) 48.927 112.663 (57.596) 55.067 115.778 (66.883) 48.895 112.628 (57.620) 55.008 Prihodki iz dividend 876 728 876 728 18.772 (2.386) 16.386 18.812 (2.551) 16.261 18.771 (2.386) 16.385 18.811 (2.551) 16.260 551 1.397 551 1.397 2.989 (6.818) 2.989 (6.818) 3.598 (53) 3.598 (53) (200) (680) 98 9.663 (200) (680) 98 9.663 Čiste (izgube) / dobički iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo Druge čiste poslovne (izgube) / dobički Administrativni stroški Amortizacija Rezervacije Oslabitve (5) (344) (33.658) (3.764) (596) (52.670) 20 (459) (35.992) (3.757) 279 (31.009) (5) 425 (34.298) (3.791) (597) (52.678) 26 294 (36.384) (3.771) 251 (31.014) (IZGUBA) / DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA (18.590) 5.425 (18.530) 5.685 3.715 (925) 3.715 (926) (14.875) 4.500 (14.815) 4.759 (29) 9 (29) 9 Prihodki iz opravnin Odhodki za opravnine Čiste opravnine Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisti dobički / (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju Dobički / (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji Čiste (izgube) / dobički iz tečajnih razlik Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja ČISTA (IZGUBA) / DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA Osnovna in popravljena čista (izguba) / dobiček na delnico v evrih 24 Izkaz vseobsegajočega donosa zneski v tisoč evrih Banka Skupina 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 31. 12. 2011 31. 12. 2010 31. 12. 2011 31. 12. 2010 ČISTA (IZGUBA) / DOBIČEK POSLOVNEGA LETA DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS Čiste (izgube), pripoznane v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (Izgube), pripoznane v presežku iz prevrednotenja Prenos dobičkov iz presežka iz prevrednotenja v izkaz poslovnega izida Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 25 (14.875) 4.500 (14.815) 4.759 (2.687) (689) (2.687) (689) (3.359) (861) (3.359) (861) (12.231) (8.041) (12.231) (8.041) 8.872 7.180 8.872 7.180 672 172 672 172 (17.562) 3.811 (17.502) 4.070 Izkaz denarnih tokov zneski v tisoč evrih Banka 1. 1. do 31. 12. 2011 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Prejete obresti Plačane obresti Prejete dividende Prejete opravnine Plačane opravnine Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Realizirane (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisti dobički / (izgube) iz trgovanja Plačila zaposlenim in dobaviteljem Drugi prejemki Drugi izdatki a) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti b) Zmanjšanja poslovnih sredstev (brez denarnih ustreznikov) Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Čisto (povečanje) kreditov Čisto (povečanje) izvedenih finančnih sredstev, namenjenih varovanju Čisto (povečanje) drugih sredstev c) Zmanjšanja / (povečanja) poslovnih obveznosti Čisto (zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju Čisto (zmanjšanje) / povečanje finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisto (zmanjšanje) / povečanje vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti Čisto povečanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti Čisto (zmanjšanje) / povečanje izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju Čisto (zmanjšanje) / povečanje drugih obveznosti č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) d) Vrnjeni / (plačani) davek od dohodkov pravnih oseb e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) 26 1. 1. do 31. 12. 2010 Skupina 1. 1. do 1. 1. do 31. 12. 2011 31. 12. 2010 96.569 (60.991) 876 18.640 (2.383) 106.790 (53.203) 728 18.829 (2.562) 96.548 (60.980) 876 18.640 (2.383) 106.470 (53.168) 728 18.829 (2.562) 1.358 2.416 1.358 2.416 (199) 6.387 (34.928) 296 (1.875) (574) (6.773) (35.708) 301 (1.203) (199) 6.387 (34.928) 388 (1.875) (574) (6.773) (36.100) 355 (1.203) 23.750 29.041 23.832 28.418 29.938 11.600 30.509 9.187 12.367 22.016 12.367 22.016 21.025 348 21.025 348 13.730 (10.739) 13.051 (23.740) 13.730 (9.914) 13.051 (28.272) (4.838) (1.607) (73.731) (75) 45.863 (4.838) (1.861) (73.513) 2.044 48.901 (10.992) (29.008) (10.992) (29.008) (3.361) 227 (3.361) 227 (2.054) 28 (2.054) 28 (81.770) 48.828 (82.085) 51.646 25.185 25.662 25.185 25.662 (340) 348 (340) 348 (399) (20.043) (222) 86.504 134 (19.172) (2) 86.506 42 (20.001) (1.121) 85.383 42 (19.130) (1.121) 85.385 zneski v tisoč evrih Banka 1. 1. do 31. 12. 2011 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti Drugi prejemki iz naložbenja b) Izdatki pri naložbenju (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti b) Izdatki pri financiranju (Plačane dividende) (Odplačila podrejenih obveznosti) c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 27 1. 1. do 31. 12. 2010 Skupina 1. 1. do 1. 1. do 31. 12. 2011 31. 12. 2010 163.309 132.042 163.309 132.042 15 71 15 71 163.294 (113.526) 131.971 (114.408) 163.294 (114.397) 131.971 (114.410) (1.109) (728) (1.980) (730) (1.022) (1.461) (1.022) (1.461) (111.395) 49.783 (112.219) 17.634 (111.395) 48.912 (112.219) 17.632 (18.850) (1.068) (17.782) (18.850) (18.278) (2.796) (15.482) (18.278) (18.850) (1.068) (17.782) (18.850) (18.278) (2.796) (15.482) (18.278) 178 850 178 850 10.932 84.739 10.932 84.739 212.038 126.449 212.038 126.449 223.148 212.038 223.148 212.038 Izkaz sprememb lastniškega kapitala zneski v tisoč evrih Banka Osnovni kapital ZAČETNO STANJE 1. 1. 2010 Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Zadržani dobiček oziroma izguba (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) Lastni deleži Skupaj kapital 16.980 51.380 4.660 122.499 3.385 (31) 198.873 - - (689) - 2.839 38 4.500 (2.796) (2.839) - - 3.811 (2.796) 38 KONČNO STANJE 31. 12. 2010 16.980 51.380 3.971 125.376 2.250 (31) 199.926 ZAČETNO STANJE 1. 1. 2011 16.980 51.380 3.971 125.376 2.250 (31) 199.926 - - (2.687) - 1.182 37 (14.875) (1.068) (1.182) - - (17.562) (1.068) 37 16.980 51.380 1.284 126.595 (14.875) (31) 181.333 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Izplačilo (obračun) dividend Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička Drugo Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Izplačilo (obračun) dividend Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička Drugo KONČNO STANJE 31. 12. 2011 28 zneski v tisoč evrih Skupina Osnovni kapital ZAČETNO STANJE 1. 1. 2010 Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Zadržani dobiček oziroma izguba (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) Lastni deleži Skupaj kapital 16.980 51.542 4.660 122.697 3.543 (31) 199.391 - - (689) - 2.839 37 4.759 (2.796) (2.839) - - 4.070 (2.796) 37 KONČNO STANJE 31. 12. 2010 16.980 51.542 3.971 125.573 2.667 (31) 200.702 ZAČETNO STANJE 1. 1. 2011 16.980 51.542 3.971 125.573 2.667 (31) 200.702 - - (2.687) - 1.182 37 (14.815) (1.068) (1.182) - - (17.502) (1.068) 37 16.980 51.542 1.284 126.792 (14.398) (31) 182.169 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Izplačilo (obračun) dividend Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička Drugo Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Izplačilo (obračun) dividend Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička Drugo KONČNO STANJE 31. 12. 2011 29 16.2.2 NEREVIDIRANI ZGOŠČENI POLLETNI RAČUNOVODSKI IZKAZI BANKE CELJE D.D. IN SKUPINE BANKE CELJE Zgoščeni izkaz finančnega položaja zneski v tisoč evrih Banka Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki Finančna sredstva, namenjena trgovanju Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo Krediti - krediti bankam - krediti strankam, ki niso banke - druga finančna sredstva Finančna sredstva v posesti do zapadlosti Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Opredmetena osnovna sredstva Naložbene nepremičnine Neopredmetena dolgoročna sredstva Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb - terjatve za davek - odložene terjatve za davek Druga sredstva SKUPAJ SREDSTVA Finančne obveznosti do centralne banke Finančne obveznosti, namenjene trgovanju Finančne obveznosti, pripoznane po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti - vloge bank - vloge strank, ki niso banke - krediti bank - krediti strank, ki niso banke - dolžniški vrednostni papirji - podrejene obveznosti - druge finančne obveznosti Izvedeni finančni instrumenti, namenjeni varovanju Rezervacije Druge obveznosti SKUPAJ OBVEZNOSTI Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička (vključno z zadržanim dobičkom) Lastni deleži Čisti dobiček / (izguba) poslovnega leta SKUPAJ KAPITAL SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 30 Skupina 30. 6. 2012 31. 12. 2011 30. 6. 2012 31. 12. 2011 129.124 34.128 168.163 52.817 129.124 34.128 168.163 52.817 7.436 212.192 1.762.234 30.965 1.728.346 2.923 277.742 6.409 15.785 4.622 7.823 203.201 1.750.289 55.054 1.693.206 2.029 269.311 4.838 17.802 4.921 7.436 212.192 1.758.750 30.965 1.724.862 2.923 277.742 6.409 15.867 3.011 4.626 7.823 203.201 1.747.090 55.054 1.690.007 2.029 269.311 4.838 18.752 3.270 4.925 2.257 7.078 2 7.076 851 2.459.858 2.257 9.208 1.409 7.799 283 2.490.913 7.081 2 7.079 5.397 2.461.763 9.211 1.409 7.802 3.364 2.492.765 150.664 1.817 90.082 2.167 150.664 1.817 90.082 2.167 33.592 2.077.319 14.927 1.443.659 363.886 4.751 173.696 72.022 4.378 9.848 4.184 2.277.424 36.146 2.164.077 20.135 1.478.644 396.023 6.224 185.520 72.417 5.114 8 12.598 4.502 2.309.580 33.592 2.077.318 14.927 1.443.658 363.886 4.751 173.696 72.022 4.378 9.880 5.204 2.278.475 36.146 2.164.073 20.135 1.478.640 396.023 6.224 185.520 72.417 5.114 8 12.630 5.490 2.310.596 16.980 51.380 2.062 111.735 (31) 308 182.434 16.980 51.380 1.284 126.595 (31) (14.875) 181.333 16.980 51.542 2.062 112.409 (31) 326 183.288 16.980 51.542 1.284 127.209 (31) (14.815) 182.169 2.459.858 2.490.913 2.461.763 2.492.765 Zgoščeni izkaz poslovnega izida zneski v tisoč evrih Banka Skupina 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 30. 6. 2012 30. 6. 2011 30. 6. 2012 30. 6. 2011 Prihodki iz obresti Odhodki za obresti Čiste obresti 56.507 (33.536) 22.971 57.623 (31.400) 26.223 56.491 (33.537) 22.954 57.618 (31.418) 26.200 Prihodki iz dividend 293 58 293 58 9.015 (1.103) 7.912 9.366 (1.183) 8.183 9.015 (1.104) 7.911 9.366 (1.184) 8.182 786 1.119 786 1.119 (3.620) 151 (3.620) 151 (182) 1.043 (182) 1.043 (5) 345 (255) (149) (5) 347 (255) (149) (3) (81) (15.804) (1.718) 1.366 (11.361) (6) (1) (17.464) (1.892) (202) (13.406) (3) 918 (16.752) (1.735) 1.366 (11.361) (6) 363 (17.769) (1.904) (202) (13.406) 899 (591) 3.402 (643) 917 (591) 3.425 (643) 308 2.759 326 2.782 1 5 1 5 Prihodki iz opravnin Odhodki za opravnine Čiste opravnine Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čiste (izgube) / dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju (Izgube) / dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Spremembe poštene vrednosti pri obračunavanju varovanj pred tveganji Čisti dobički / (izgube) iz tečajnih razlik Čiste (izgube) iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti za prodajo Druge čiste poslovne (izgube) / dobički Administrativni stroški Amortizacija Rezervacije Oslabitve (IZGUBA) / DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA Davek od dohodkov pravnih oseb iz rednega poslovanja ČISTA (IZGUBA) / DOBIČEK IZ REDNEGA POSLOVANJA Osnovna in popravljena čista (izguba) / dobiček na delnico v evrih 31 Zgoščeni izkaz vseobsegajočega donosa zneski v tisoč evrih Banka Skupina 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 1. 1. do 30. 6. 2012 30. 6. 2011 30. 6. 2012 30. 6. 2011 ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 308 2.759 326 2.782 DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS PO OBDAVČITVI Čisti dobički / (izgube), pripoznani v presežku iz prevrednotenja v zvezi s finančnimi sredstvi, razpoložljivimi za prodajo (Izgube) pripoznane v presežku iz prevrednotenja 778 (5.588) 778 (5.588) 909 (171) (6.985) (7.564) 909 (171) (6.985) (7.564) 1.080 579 1.080 579 (131) 1.397 (131) 1.397 1.086 (2.829) 1.104 (2.806) Prenos dobičkov iz presežka iz prevrednotenja v poslovni izid Davek od dohodkov pravnih oseb od drugega vseobsegajočega donosa VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI 32 Zgoščeni izkaz denarnih tokov zneski v tisoč evrih Banka Skupina 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 2012 2011 2012 2011 A. DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU Prejete obresti Plačane obresti Prejete dividende Prejete opravnine Plačane opravnine 51.852 (32.193) 293 9.015 (1.103) 51.565 (30.116) 58 9.366 (1.183) 51.868 (32.193) 293 9.015 (1.103) 51.565 (30.116) 58 9.366 (1.183) 1.179 1.302 1.179 1.302 (56) (3.807) (15.804) 130 (363) (167) 938 (17.464) 137 (138) (56) (3.807) (15.804) 181 (363) (167) 938 (17.464) 174 (138) 9.143 14.298 9.210 14.335 (36.407) (33.020) (35.995) (33.374) 18.689 5.875 18.689 5.875 387 21.429 387 21.429 (8.082) (46.600) (1.767) (54.954) (8.082) (44.973) (1.767) (55.298) (1.571) 770 (28.278) (878) (2.725) (91.151) (1.571) (445) (28.472) (878) (2.735) (91.289) 60.582 (101.006) 60.582 (101.006) (350) (2.700) (350) (2.700) (1.492) (26) (1.492) (26) (74.868) (16.295) (75.093) (16.433) (11.824) 29.780 (11.824) 29.780 (8) 442 (8) 442 (318) (55.542) 1.408 (54.134) (1.346) (109.873) 746 (109.127) (287) (55.257) 1.408 (53.849) (1.346) (110.328) 746 (109.582) Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Realizirane (izgube) iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čiste (izgube) / dobički iz trgovanja Plačila zaposlenim in dobaviteljem Drugi prejemki Drugi izdatki a) Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev in obveznosti b) (Povečanja) poslovnih sredstev (brez denarnih ustreznikov) Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju Čisto zmanjšanje finančnih sredstev, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisto (povečanje) finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo Čisto (povečanje) kreditov Čisto (povečanje) izvedenih finančnih sredstev, namenjenih varovanju Čisto zmanjšanje / (povečanje) drugih sredstev c) (Zmanjšanje) poslovnih obveznosti Čisto povečanje / (zmanjšanje) finančnih obveznosti do centralne banke Čisto (zmanjšanje) finančnih obveznosti, namenjenih trgovanju Čisto (zmanjšanje) finančnih obveznosti, pripoznanih po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida Čisto (zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po odplačni vrednosti Čisto (zmanjšanje) / povečanje izdanih dolžniških vrednostnih papirjev, merjenih po odplačni vrednosti Čisto (zmanjšanje) / povečanje izvedenih finančnih obveznosti, namenjenih varovanju Čisto (zmanjšanje) drugih obveznosti č) Denarni tokovi pri poslovanju (a+b+c) d) Vrnjeni davek od dohodkov pravnih oseb e) Neto denarni tokovi pri poslovanju (č+d) 33 zneski v tisoč evrih Banka Skupina 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 1. 1. - 30. 6. 2012 2011 2012 2011 B. DENARNI TOKOVI PRI NALOŽBENJU a) Prejemki pri naložbenju Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti b) Izdatki pri naložbenju (Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih nepremičnin) (Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) (Izdatki za nakup finančnih sredstev v posesti do zapadlosti) c) Neto denarni tokovi pri naložbenju (a-b) C. DENARNI TOKOVI PRI FINANCIRANJU a) Prejemki pri financiranju Prejemki od izdanih podrejenih obveznosti b) Izdatki pri financiranju (Plačane dividende) (Odplačila podrejenih obveznosti) c) Neto denarni tokovi pri financiranju (a-b) D. Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove ustreznike E. Čisto povečanje denarnih sredstev in denarnih ustreznikov (Ae+Bc+Cc) F. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja G. Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja (D+E+F) 34 22.150 69.839 22.292 70.295 - 12 142 468 22.150 (27.430) 69.827 (42.098) 22.150 (27.857) 69.827 (42.099) (463) (609) (890) (610) (124) (388) (124) (388) (26.843) (5.280) (41.101) 27.741 (26.843) (5.565) (41.101) 28.196 (3.706) (3.706) (3.706) (17.640) (1.068) (16.572) (17.640) (3.706) (3.706) (3.706) (17.640) (1.068) (16.572) (17.640) 60 296 60 296 (63.120) (99.026) (63.120) (99.026) 223.148 212.038 223.148 212.038 160.088 113.308 160.088 113.308 Zgoščeni izkaz sprememb lastniškega kapitala zneski v tisoč evrih Banka Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Zadržani dobiček oziroma izguba (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) Lastni deleži Skupaj kapital ZAČETNO STANJE 1. 1. 2011 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Izplačilo (obračun) dividend Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička Drugo 16.980 - 51.380 - 3.971 (5.588) - 125.376 1.182 37 2.250 2.759 (1.068) (1.182) - 31 - 199.926 (2.829) (1.068) 37 KONČNO STANJE 30. 6. 2011 16.980 51.380 (1.617) 126.595 2.759 31 196.066 ZAČETNO STANJE 1. 1. 2012 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Pokrivanje čiste (izgube) iz rezerv iz dobička Drugo 16.980 - 51.380 - 1.284 778 - 126.595 (14.875) 15 (14.875) 308 14.875 - 31 - 181.333 1.086 15 KONČNO STANJE 30. 6. 2012 16.980 51.380 2.062 111.735 308 31 182.434 35 zneski v tisoč evrih Skupina Osnovni kapital Kapitalske rezerve Presežek iz prevrednotenja Rezerve iz dobička Zadržani dobiček oziroma izguba (vključno s čistim dobičkom poslovnega leta) Lastni deleži Skupaj kapital ZAČETNO STANJE 1. 1. 2011 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Izplačilo (obračun) dividend Razporeditev čistega dobička v rezerve iz dobička Drugo 16.980 - 51.542 - 3.971 (5.588) - 125.731 1.182 56 2.509 2.782 (1.068) (1.182) - 31 - 200.702 (2.806) (1.068) 56 KONČNO STANJE 30. 6. 2011 16.980 51.542 (1.617) 126.969 3.041 31 196.884 ZAČETNO STANJE 1. 1. 2012 Vseobsegajoči donos poslovnega leta po obdavčitvi Pokrivanje čiste (izgube) iz rezerv iz dobička Drugo 16.980 - 51.542 - 1.284 778 - 126.792 (14.875) 15 (14.398) 326 14.875 - 31 - 182.169 1.104 15 KONČNO STANJE 30. 6. 2012 16.980 51.542 2.062 111.932 803 31 183.288 36 16.3 REVIZIJA PRETEKLIH LETNIH RAČUNOVODSKIH INFORMACIJ Računovodski izkazi izdajatelja za poslovni leti 2011 in 2010 so bili revidirani s strani neodvisnega zunanjega revizorja. Za navedeni poslovni leti je bila to revizijska hiša PricewaterhouseCoopers d.o.o., Cesta v Kleče 15, 1000 Ljubljana. V poročilih revizorja po opravljenih revizijah letnih poročil za leti 2011 in 2010 je izraženo pritrdilno mnenje. Revizorjeva poročila so navedena v letnih poročilih Banke Celje za leti 2011 in 2010, ki so dostopna na sedežu izdajatelja ter na spletni strani izdajatelja: (http://www.banka-celje.si/obanki/financni-podatki/letna-porocila). 16.4 PRAVNI IN ARBITRAŽNI POSTOPKI Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj tožena stranka in seštevek vrednosti sporov Banka Celje je na dan 30. septembra 2012 tožena stranka v 17 civilnih sporih, ki so v različnih fazah sodnih postopkov na prvi stopnji, na pritožbeni stopnji oziroma celo v postopkih reševanja izrednih pravnih sredstev, vse z namenom največje možne zaščite ekonomskih in pravnih interesov izdajatelja, v skupni vrednosti 39,9 mio EUR s pripadki. Število civilnih sporov, v katerih je izdajatelj tožeča stranka in seštevek vrednosti sporov Banka Celje je na dan 30. septembra 2012 predlagateljica izvršb in tožeča stranka v postopkih do 649 dolžnikov – fizičnih oseb v skupni vrednosti 3,2 mio EUR s pripadki in do 139 dolžnikov – pravnih oseb in s.p.-jev (od tega 29 pravd, kjer je izdajateljica tožeča stranka) v skupni vrednosti 51,2 mio EUR, pri tem pa so upoštevani le pravdni postopki in gospodarski spori. Upravni postopki, ki lahko pomembneje vplivajo na premoženje ali dejavnost izdajatelja Denacionalizacijski postopek Zoper banko se na dan 30. septembra 2012 vodi 1 (en) denacionalizacijski postopek, kjer zahtevek zneskovno še ni določen. Na dan 30. septembra 2012 je imela izdajateljica oblikovane rezervacije za pravno nerešene tožbe v skupni višini 4.7 mio EUR. Banka je v denacionalizacijski zadevi zoper sodbo Upravnega sodišča v Celju vložila revizijo na Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki je o zadevi že odločilo, z zahtevkom banka ni uspela. Izdajateljica je v tej zadevi na Ustavno sodišče nadalje vložila Ustavno pritožbo, ki pa je Ustavno sodišče ni sprejelo v obravnavo. Banka je dne 20. septembra 2012 na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) vložila pritožbo zaradi nesorazmernega odvzema nepremičnin – posega v lastninsko pravico. Drugi upravni postopki Banka je udeležena v enem postopku za varstvo konkurence. Postopek je v teku. Postopek ni takšen, da bi lahko pomembneje vplival na premoženje ali dejavnost banke. Banka ni udeležena v sporih s področja intelektualne lastnine ali v postopku pred Agencijo za trg vrednostnih papirjev. Banka nima zapadlih in neporavnanih obveznosti. 16.5 BISTVENE SPREMEMBE FINANČNEGA POLOŽAJA IZDAJATELJA Po končanem zadnjem poslovnem obdobju, za katerega so bile objavljene finančne informacije, ni prišlo do znatne spremembe izdajateljevega finančnega položaja ali njegovega položaja na trgu. 37 17. DODATNE INFORMACIJE O IZDAJATELJU 17.1 DELNIŠKI KAPITAL Osnovni kapital V sodni register je vpisan osnovni kapital izdajatelja v višini 16.979.769,65 EUR. Vpisan osnovni kapital je v celoti vplačan. Delničarji banke so na 23. redni skupščini, dne 22. maja 2008, s spremembo statuta upravo banke pooblastili, da lahko v naslednjih petih letih, ob soglasju nadzornega sveta, osnovni kapital banke poveča največ za 7.045.952,26 EUR (odobreni kapital). Uprava banke je na podlagi navedenega pooblastila dne 30. junija 2008 sprejela sklep o prvem povečanju osnovnega kapitala iz odobrenega kapitala v višini 2.887.865,13 EUR (neizkoriščen del znaša 4.158.087,13 EUR). Izdane delnice Delnice prve in druge izdaje so kosovne delnice in glasijo na ime. Osnovni kapital banke je razdeljen na 508.629 navadnih delnic. 17.2 USTANOVNA POGODBA IN STATUT Banka Celje je vpisana v register Okrožnega sodišča v Celju, SRG 3053/94, št. vložka 1-493-00. Statut izdajatelja določa dejavnost družbe v svojem 4. členu. Osnovna dejavnost je navedena v točki 10.1.1 prospekta. Statut ne določa drugih izdajateljevih ciljev ali namenov. 18. POMEMBNE POGODBE Izdajatelj nima sklenjenih pogodb, ki ne bi bile sklenjene v rednem teku njegovega poslovanja in bi lahko negativno vplivale na njegovo izpolnjevanje obveznosti iz obveznic. 19. INFORMACIJE O TRETJI OSEBI V prospekt ni vključeno nobeno mnenje ali poročilo, ki se pripisuje osebi kot strokovnjaku. Prav tako v prospektu ni nobenih informacij, katerih izvor bi bila tretja oseba. 20. DOKUMENTI NA VPOGLED Na sedežu Banke Celje d.d., Vodnikova 2, Celje, je vsak delovni dan v izdajateljevem poslovnem času mogoč vpogled v naslednje dokumente: - statut in splošne akte izdajatelja, - pretekla letna poročila. Vpogled v statut in letna ter polletna poročila Banke Celje je možen tudi na spletnih straneh banke: - http://www.banka-celje.si/o-banki/predstavitev/statut-banke - http://www.banka-celje.si/o-banki/financni-podatki/letna-porocila. 38
© Copyright 2024