Letno poročilo 2014 - OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled
VSEBINA: Poslovno poročilo Računovodsko poročilo Obdobje: 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 KAZALO: POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014 ........................................................................................................ 3 1. SPLOŠNI DEL POSLOVNEGA POROČILA ............................................................................................. 3 1.1. POROČILO RAVNATELJA .................................................................................................................. 3 1.2. POROČILO SVETA ZAVODA .............................................................................................................. 3 1.3. OSEBNA IZKAZNICA IN KRATKA PREDSTAVITEV ZAVODA ............................................................... 7 1.4. ORGANIZIRANOST IN PREDSTAVITEV ODGOVORNIH OSEB ............................................................ 8 1.5. GLAVNI PODATKI O POSLOVANJU ................................................................................................. 10 1.6. VIZIJA ............................................................................................................................................. 11 1.7. POSLANSTVO ................................................................................................................................. 11 2. POSEBNI DEL POSLOVNEGA POROČILA .......................................................................................... 12 2.1. OPISNA POROČILA O IZVEDBI PROGRAMOV, DEJAVNOSTI, PROJEKTOV ...................................... 12 2.2. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH ........................................................................... 26 2.2.1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNUJEJO DELOVNO PODROČJE POSREDNEGA UPORABNIKA ............................................................................................................. 26 2.2.2. DOLGOROČNI CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA, KOT IZHAJAJO IZ VEČLETNEGA PROGRAMA DELA IN RAZVOJA OZIROMA PODROČNIH STRATEGIJ TER NACIONALNIH PROGRAMOV ............... 30 2.2.3. LETNI CILJI , ZASTAVLJENI V OBRAZLOŽITVI FINANČNEGA NAČRTA ALI V NJEGOVEM LETNEM PROGRAMU DELA ............................................................................................................................. 35 2.2.4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV V PRIMERJAVI Z DOSEŽENIMI CILJI IZ POROČILA PRETEKLEGA LETA ........................................................................................................... 37 2.2.5. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA ................................................. 39 2.2.6. OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINANČNEGA NADZORA ................................. 40 2.2.7. DRUGA POJASNILA ................................................................................................................. 41 RAČUNOVODSKO POROČILO .................................................................................................................... 42 RAČUNOVODSKA POJASNILA .................................................................................................................. 42 1. UVOD .................................................................................................................................................... 42 2. BILANCA STANJA................................................................................................................................... 43 2.1. SREDSTVA ...................................................................................................................................... 44 2.2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV................................................................................................ 47 2.3. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE ............................................... 48 3. LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI ......................................................................................... 48 4. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV – DOLOČENIH UPORABNIKOV ...................................................... 50 4.1. PRIHODKI ....................................................................................................................................... 50 4.2. ODHODKI ....................................................................................................................................... 52 5. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA ................................................... 56 6. RAČUN FINANCIRANJA ........................................................................................................................ 56 1 7. IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB .............................................................................. 57 8. ZAKLJUČEK ............................................................................................................................................ 57 ZAKLJUČNI DEL ......................................................................................................................................... 58 2 POSLOVNO POROČILO ZA LETO 2014 1. SPLOŠNI DEL POSLOVNEGA POROČILA 1.1. POROČILO RAVNATELJA Poročilo zajema obdobje od 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014. Šolsko leto in z njim povezano načrtovanje vzgojnega in izobraževalnega dela se ne prekriva s poslovnim letom, zato so podatki za tekoče šolsko leto aproksimativni. 1.2. POROČILO SVETA ZAVODA Poročilo prikazuje kronološki pregled sej Sveta šole v koledarskem letu 2014. 2. seja Sveta šole, dne 5. 3. 2014 Na seji je bilo predstavljeno letno poročilo in učno-vzgojno delo v preteklem obdobju. S strani Ministrstva za šolstvo smo dobili informacijo, da je potrebno oceniti delo obeh ravnateljev (za koledarsko leto 2013). Sprejeli smo sedem sklepov. Sklep 1: Letno poročilo je bilo soglasno sprejeto. Sklep št. 2: Svet šole je ocenil, da je g. Ludvik Hajdinjak dosegel 100% doseganje meril za ugotavljanje dela plače za delovno uspešnost od 1.1.2013 do 10.9.2013. Z g. Natašo Ahačič je prav tako ocenjen, da je dosegla 100% doseganje meril za ugotavljanje dela plače za delovno uspešnost od 10.9.2013 do 31.12.2013. Sklep št. 3: dopolniti 20. člen Pravil šolskega sklada z odstopom deleža dohodnine fizičnih oseb. Sklep št. 4: Pravilnik o delovnih razmerjih je bil soglasno potrjen. Sklep št. 5: Svet Zavoda je z delom Sodexa zadovoljen, prav tako tudi z njihovo izkazano pripravljenostjo reševati naše zahteve. Sklep št. 6: Ob izteku pogodbe se pripravi nov javni razpis, ki bo vseboval tudi zahteve kakovosti, surovine za pripravo obrokov ( E-ji, koncentrati, barvila, sladkor,…) in vključitev lokalnih dobaviteljev ter hrano slovenskega porekla. Sklep št. 5. in št. 6 smo sprejeli zaradi skorajšnjega izteka pogodbe Sodexa. Sklep št. 7: Svet šole zahteva od investitorja, da izgradi športni park v skladu s primeri dobre prakse in v skladu z normativi (priporočila Atletske zveze in Ministrstva za šolstvo in šport), ter da bo varen za uporabo. V primeru finančnih posledic, zaradi odprave ugotovljenih nepravilnosti, se ugotavlja neposredna odgovornost (tako kazenska kot disciplinska) 3 1. korespondenčna seja Sveta šole, dne 17. 3. 2014 Sklep 1: Svet šole je ocenil, da je gospod Ludvik Hajdinjak v celoti realiziral obseg programa, ga kakovostno izvedel, zagotavljal vse materialne pogoje in skrbel za razvojno naravnanost zavoda. Zaradi negativnega poslovanja zavoda je ravnatelj dosegel 0% doseganje meril za ugotavljanje dela plače za delovno uspešnost od 1.1.2013 do 10.9.2013. Sklep 2: Svet šole je ocenil, da je gospa Nataša Ahačič v celoti realizirala obseg programa, ga kakovostno izvedla, zagotavljala vse materialne pogoje in skrbela za razvojno naravnanost zavoda. Zaradi negativnega poslovanja zavoda je ravnateljica dosegla 0% doseganje meril za ugotavljanje dela plače za delovno uspešnost od 10.9.2013 do 31.12.2013. Glasovanje smo ponovili zaradi napačnega načina vrednotenja, saj smo morali informacijo, da je za zavod v letu 2013 posloval z izgubo, upoštevati tudi na obrazcu. 2. korespondenčna seja Sveta šole, dne 12. 4. 2014 Sklep št.1: Svet šole soglaša s postopnim uvajanjem prvega tujega jezika v drugem razredu v šolskem letu 2014/15. Sklep št. 2: Svet šole soglaša, da se kot prvi tuji jezik izbere angleški jezik. 3. korespondenčna seja Sveta šole, dne 14. 4. 2014 Sklep št.1: Svet šole soglaša z nadomestno zaposlitvijo – nadomeščanje čistilke do vrnitve delavke zaradi bolniške odsotnosti. 3. seja Sveta šole, dne 24. 4. 2014 Seja je bila odprtega tipa. Poleg članov sveta šole sta bila vabljena župan g. Fajfar in direktor občinske uprave g. Berčon. Sestali smo se zaradi problematike šolskega športnega parka. Sprejeli smo štiri sklepe. Sklep št. 1: Brezkompromisno se vztraja na izvedbi šolskega športnega parka v obstoječem obsegu, skladnega s priporočili in normativi tako Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kot Atletske zveze Slovenije, predvsem pa skladnega s primeri dobre prakse. Sklep št. 2: Svet šole obvesti Nadzorni odbor Občine Bled, da najprej sam pregleda ustreznost in pravilnost postopanja odgovornih v konkretni zadevi v smislu iskanja odgovornosti za trenutno stanje in ustrezno ukrepa za morebitno preprečitev oškodovanja javnih sredstev. Po potrebi naj o ugotovitvah obvesti Ministrstvo za šolstvo, Ministrstvo za notranje zadeve (službo za lokalno samoupravo) ter Računsko sodišče. O ugotovitvah naj se obvesti tudi Svet OŠ Bled zaradi morebitnega nadaljnjega postopanja. Sklep št. 3: Za vso nadaljnjo komunikacijo glede šolskega parka z ostalimi deležniki, se pooblasti ga. ravnateljico Natašo Ahačič. 4 Sklep št. 4 smo sprejeli, ko smo zaključili z odprto sejo. Sklep št. 4: Svet šole pooblasti predsednico Sveta šole go. Katarino Jarc, da predlaga 2 člana iz vrst predstavnikov staršev (v Svetu staršev) v pritožbeno komisijo. Ko sta člana znana, Svet šole izvede korespondenčno sejo in potrdi člane komisije. 4. seja Sveta šole, dne 19. 6. 2014 Na 4. seji smo pregledali in potrdili sklepe 2. in 3. seje Sveta šole ter 2., 3. in 4. korespondenčne seje. Na seji smo potrdili program dela, kadrovskega in finančnega načrta za leto 2014. Predstavljeno je bil tudi poročilo o delu v šolskem letu 2013/14. Sprejeli smo dva sklepa: Sklep št. 1: Program del je bil soglasno potrjen. Sklep št. 2.: Svet šole je soglasno imenoval 10 člansko pritožbeno komisijo. 5. seja Sveta šole, dne 23. 9. 2014 Pri pregledu in potrditvi zapisnika prejšnje seje smo soglašali, da ostajajo odprti vsi sklepi iz 2. in 3. (odprte) seje Sveta šole - v zvezi s problematiko športnega igrišča (sklep št. 7 iz 2. seje ter sklepi št. 1., 2., 3. iz 3. (odprte) seje). Na seji je bila predstavljena realizacija LDN-ja za šolsko leto 2013/14 in LDN za šolsko leto 2014/15. Potrdili smo cene za šolsko prehrano in najemnino šolskih prostorov. Sprejeli smo devet sklepov: Sklep št. 1: Realizacija LDN za šolsko leto 2013/14 je bila soglasno sprejeta. Sklep št. 2: Svet šole je soglasno potrdil LDN za šolsko leto 2014/15. Sklep št. 3: člani Sveta šole soglasno potrjujejo cene šolske prehrane za šolsko leto 2014/15. Sklep št. 4: Svet šole soglasno potrjuje šolskih prostorov in telovadnic za šolsko leto 2014/15. Sklep št. 5: Svet šole soglaša z nadomestno zaposlitvijo. Upokojila se je učiteljica predmetnega pouka – angleški jezik. Sklep št. 6: Na pobudo Sveta šole je vodstvo šole preverilo članstvo v posameznih komisijah: komisija za spremljanje vzgojnega načrta, skupina za prehrano, projektni film, aktiv staršev za Gorenjsko, pritožbena komisija. Člane komisij se pozove k aktivnemu delovanju; zlasti komisija za spremljanje vzgojnega načrta. Sklep št.7: Svet šole pooblašča ravnateljico, naj pozove nadzorni odbor, da najkasneje do 26. 9. 2014 sporoči uradno stališče investitorja, kaj mislijo narediti s športnim parkom (ali nameravajo napake odpraviti ali jih kar pustiti) Sklep št. 8: Svet šole bo pozval nadzorni odbor naj poda odgovor na dopis iz meseca marca 2014. 5 Sklep št. 9: Svet šole bo pisno pozval Občino Bled, da naj do 30. 10. 2014 postavi nazaj te tri zbrisane prehode za pešce. 4. korespondenčna seja Sveta šole, dne 23. 10. 2014 Sklep št. 1: Svet šole soglaša z nadomestno zaposlitvijo delavca – OŠ Učitelj predmetnega pouka (VII/2) zaradi upokojitve delavca. 5. korespondenčna seja Sveta šole, dne 19. 12. 2014 Sklep št. 1: Svet šole soglaša z novo zaposlitvijo čistilke za nedoločen čas zaradi invalidske upokojitve delavke. Predsednica Sveta šole: Tina Burja 6 1.3. OSEBNA IZKAZNICA IN KRATKA PREDSTAVITEV ZAVODA Ime in sedež šole: Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled Seliška cesta 3 4260 Bled Tel. 04 578 06 20 Spletna stran: www.os-bled.si E-naslov: [email protected] Podružnični OŠ: Bohinjska Bela Bohinjska Bela 56 4263 Bohinjska Bela Tel. 04 572 00 11 Ribno Šolska ulica 15 4260 Bled Tel. 04 576 83 00 Osnovna šola je ustanovljena kot javna šola skladno s predpisi v Zakonu o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 17/91, 55/92, 66/93, 8/96, 36/2000), Zakonu o osnovni šoli (Uradni list RS št, 81/06, 102/07), Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS št. 115/2003 ) ter predpisi, vezanimi na dejavnost vzgoje in izobraževanja. Ustanovni akt je občinski svet občine Bled 17. oktobra 1996 pod številko 041-2/96/20 uskladil z Odlokom o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Dejavnost šole je javna služba, katere izvajanje je v javnem interesu. Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled je pravna oseba. Dejavnost šole po klasifikaciji (Ur. L. RS, št. 34795) je osnovnošolsko splošno izobraževanje (šifra: M/80.102), drugo izobraževanje (šifra: M/80.422), storitve menz (šifra: H/55.510), obratovanje športnih objektov (šifra: O/92.610), dajanje lastnih nepremičnin v najem (šifra: K/70.200) in cestni potniški promet (šifra: I/60.230). Šolski okoliš matične šole in podružnic zajema krajevne skupnosti Bled, Rečica, Ribno, Zasip in Bohinjska Bela. 7 1.4. ORGANIZIRANOST IN PREDSTAVITEV ODGOVORNIH OSEB ORGANIZIRANOST ŠOLE UPRAVLJANJE ŠOLE STROKOVNI ORGANI ŠOLE SVEZ ZAVODA OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA BLED RAVNATELJ POMOČNIK RAVNATELJA VODJA POŠ BOH. BELA VODJA POŠ RIBNO ORGANIZIRANOST STARŠEV ORGANIZIRANOST UČENCEV UČITELJSKI ZBOR ODDELČNI PREDSTAVNIKI STARŠEV ODDELČNA SKUPNOST ODDELČNI UČITELJSKI ZBOR SVET STARŠEV ŠOLSKA SKUPNOST ŠOLSKI PARLAMENT RAZREDNIK Svet zavoda Pristojnosti sveta so imenovanje ravnatelja, sprejemanje programa razvoja, letnega delovnega načrta in poročila o njegovi uresničitvi, odločanje o uvedbi nadstandardnih programov, obravnavanje poročila o vzgojno-izobraževalni problematiki, imenovanje pritožne komisije. Člani so izvoljeni za štiri leta, največkrat dvakrat zaporedoma. Predstavniki ustanovitelja Predstavniki šole Predstavniki staršev Anica Šimnic (do 23.10.2014) Tina Burja Sergeja P. Traven Franci Sebanc (do 23.10.2014) Meta Pazlar Katarina Jarc Andrej Bolčina (od 23.10.2014) Metka Svetina Gregor Jarkovič Špela Koren (od 23.10.2014) Lidija Vidic Aneta Varl (od 23.10.2014) Dragan Vardič Anuška Vogelnik Holzner (od 23.10.2014) Ravnateljica Ravnateljica je gospa Nataša Ahačič, prof. Vsakodnevna opravila ravnateljice so najtesneje povezana z uresničevanjem programa dela in življenja šole oz. z vodenjem šole. Ravnateljica opravlja naslednje naloge: - organizira, načrtuje in vodi delo šole, - pripravlja program razvoja šole, 8 - pripravlja predlog letnega delovnega načrta in je odgovorna za njegovo izvedbo, - je odgovorna za uresničevanje pravic otrok ter pravic in dolžnosti učencev, - vodi delo učiteljskega zbora šole, - oblikuje predlog nadstandardnih programov, - spodbuja strokovno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, - organizira mentorstvo za pripravnike, - prisostvuje pri vzgojno-izobraževalnem delu učiteljev, spremlja njihovo delo in jim svetuje, - predlaga napredovanje strokovnih delavcev v nazive, - odloča o napredovanju delavcev v plačilne razrede, - spremlja delo svetovalne službe, - skrbi za sodelovanje zavoda s starši (roditeljski sestanki, govorilne ure in druge oblike sodelovanja), - obvešča starše o delu šole in o spremembah pravic in obveznosti učencev, - spodbuja in spremlja delo skupnosti učencev, - odloča o vzgojnih ukrepih, - zastopa in predstavlja šolo in je odgovorna za zakonitost dela, - določa sistemizacijo delovnih mest, - odloča o sklepanju delovnih razmerij in o disciplinski odgovornosti delavcev, - skrbi za sodelovanje šole s šolsko zdravstveno službo in - opravlja druge naloge v skladu z zakoni in drugimi predpisi. Pomočnica ravnateljice Pomočnica ravnateljice je ga. Petra Tonejc, prof. Dela pomočnice: - nadomeščanje - vodenje evidence, - evidenca ur - kuhinja, administracija, - obveščanje učencev, učiteljev - prijave na seminarje – učitelji, - dežurstvo učiteljev, - kronika, - statistika, - zdrav. varstvo učencev, - urejanje spremstva - ND, KD, ŠD, - interesne dejavnosti, - kulturne in druge prireditve – koordinacija, 9 - šolska dokumentacija, - šole v naravi: sestanki glede organizacije, poteka in finančne konstrukcije, - organizacija popravnih izpitov, - pomoč ravnateljici pri spremljanju različnih aktivnosti na šoli, - sodelovanje na sejah Sveta staršev in Sveta šole, - neposredni stiki z učenci in njihovimi starši, - prizadevanje za iskanje in uvajanje novih vsebin, metod in oblik dela z učenci, - nadomeščanje ravnatelja, skladno s pooblastilom, ob njegovi odsotnosti. V delokrog pomočnice ravnatelja spada tudi sprotno spremljanje pouka v obliki hospitacij pri učiteljih. Izvede jih po pooblastilu ravnateljice. Svet staršev Svet staršev je posvetovalni organ ravnatelja in učiteljskega zbora. Daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih programih in jih tudi sam predlaga, daje mnenje o letnem delovnem načrtu, razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki, obravnava pritožbe staršev, voli predstavnike v Svet zavoda. Sestavljajo ga predstavniki staršev vsakega oddelka. 1.5. GLAVNI PODATKI O POSLOVANJU ● Pregled poslovanja in primerjava za 2013 in 2014 – po Opis postavk 1 Prihodki iz sredstev javnih financ: - prihodki iz državnega proračuna - prihodki ustanovitelja Prihodki iz izvajanja javne službe pridobljeni na trgu Prihodki pridobljeni na trgu SKUPAJ načelu denarnega toka 2014 2 2013 3 2.061.011 174.768 326.801 2.044.653 154.055 329.443 56.578 2.619.158 51.466 2.579.597 10 ● Pregled poslovanja in primerjava za 2013 in 2014 – po 1 Prihodki Odhodki Razlika načelu poslovnega dogodka Realizacija 2014 2 2.297.840 2.282.090 15.750 Realizacija 2013 3 2.327.931 2.335.543 - 7.612 V poslovnem letu 2014 je zavod z javnimi sredstvi gospodaril racionalno in predvsem gospodarno. 1.6. VIZIJA OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled utrjuje avtonomnost pri doseganju zagotovljenih in dogovorjenih vsebin življenja in dela šole, obenem pa učencem oblikuje prijazen ter ustvarjalen prostor za razvijanje njihovih potencialov. 1.7. POSLANSTVO zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu; spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti; omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe; pridobivanje zmožnosti za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje; vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodnjih generacij; razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti; vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije; vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; 11 razvijanje pismenosti in razgledanosti na besedilnem, naravoslovno-tehničnem, matematičnem, informacijskem, družboslovnem in umetnostnem področju; razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem in madžarskem jeziku; razvijanje sposobnosti sporazumevanja v tujih jezikih; razvijanje zavedanja kompleksnosti in soodvisnosti pojavov ter kritične moči presojanja; doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja; razvijanje nadarjenosti in usposabljanja za razumevanje in doživljanje umetniških del ter za izražanje na različnih umetniških področjih; razvijanje podjetnosti kot osebnostne naravnanosti v učinkovito akcijo, inovativnosti in ustvarjalnosti učenca. 2. POSEBNI DEL POSLOVNEGA POROČILA 2.1. OPISNA POROČILA O IZVEDBI PROGRAMOV, DEJAVNOSTI, PROJEKTOV Pouk na matični šoli je potekal v 21 oddelkih, 4,78 oddelkih podaljšanega bivanja ter 1 oddelku jutranjega varstva. V podružnični šoli Ribno je pouk potekal v treh oddelkih, od tega v dveh kombiniranih ter 1,4 oddelka podaljšanega bivanja. Na podružnični šoli Bohinjska Bela je pouk potekal v dveh oddelkih in delo poteka v delni kombinaciji ter 0,92 oddelka podaljšanega bivanja. Skupaj je 26 oddelkov in 7,1 oddelkov podaljšanega bivanja. Ob začetku šolskega leta 2013/2014 je bilo vpisanih skupaj 575 učencev, ob koncu koledarskega leta 2014 pa obiskuje šolo skupaj 567 učencev. ŠTEVILO UČENCEV NA ŠOLI (junij 2014:sept. 2014) matična šola junij 14 sept. 14 POŠ Ribno junij 14 sept. 14 POŠ Boh. Bela junij 14 sept. 14 1. triletje 160 165 25 28 15 18 2. triletje 173 163 17 15 10 8 3. triletje 175 170 - Skupaj 508 498 42 12 43 25 26 Učenci se delijo v skupine pri ŠVZ, THV, GOS, ter pri izbirnih predmetih s tega področja, in do 30% ur pri LVZ v 7.,8. in 9. razredu. Iz predpisanih učnih načrtov za posamezna področja smo vsebine in cilje v lanskem šolskem letu v celoti realizirali, letošnji potek dela pa doslej kaže, da bo glede realizacije enako. V primerjavi s preteklim obdobjem so učni in vzgojni uspehi dobri. To kaže na stalno skupno prizadevanje šole, staršev, učencev in vseh ostalih, ki se jih delo šole dotika, za doseganje predpisanih ciljev. Učenci praviloma napredujejo iz razreda v razred. Pomoč manj uspešnim je organizirana skladno s predpisi. UČNI USPEH OB KONCU ŠOLSKEGA LETA OD 1. DO 5. RAZREDA Razred Število učencev M Ž Napreduje z nzd Neocenjeni M M Ž Št. učencev, ki ponavljajo Ž M Ž Št. učencev s popravnimi izpiti Št. učencev, ki napredujejo M M Ž Ž 1.a 20 12 8 / / / / / / / / 12 8 1.b 1.c 1.e 1.f SKUPAJ 19 20 10 6 75 10 12 5 4 43 9 8 5 2 32 / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 1 / / / / / / / / / / / / / / 10 12 5 4 43 8 8 5 2 31 2.a 2.b 2.e 2.f 26 26 10 6 12 13 2 3 14 13 8 3 30 39 11 10 4 1 14 14 1 2 26 31 31 25 25 10 5 15 16 5 0 10 9 5 5 / / 10 9 5 5 65 36 29 36 29 5.a 5.b 5.e 5.f 25 26 7 5 9 9 4 2 16 17 3 3 9 9 4 2 16 17 3 3 SKUPAJ 63 24 39 / / / / / / / / / 15 16 5 0 SKUPAJ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 26 4.a 4.b 4.e 4.f / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 14 14 1 2 57 / / / / / / / / / / 11 10 4 1 SKUPAJ / / / / / / / / / / 39 25 24 5 3 / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 30 3.a 3.b 3.e 3.f / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 14 13 8 3 68 / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 12 13 2 3 SKUPAJ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 24 39 13 Št. učencev, ki so imeli 6 let povprečno oceno 4,5 ali več M Ž UČNI USPEH OB KONCU ŠOLSKEGA LETA OD 6. DO 9. RAZREDA Razred Števil o učenc ev M Ž Napreduje z nzd M 6.a 6.b 6.c 24 24 24 14 12 12 10 12 12 SKUPAJ 72 38 34 7.a 7.b 25 25 15 13 10 12 SKUPAJ 50 28 22 8.a 8.b 25 25 10 11 15 14 SKUPAJ 50 21 29 9.a 9.b 9.c 26 24 25 10 9 10 16 15 15 SKUPAJ 75 29 46 / / / / Neocenjeni Ž M / / / / Št. učencev, ki ponavljajo Ž / / / / / / / / / / / / / / M / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 1 Št. učencev s popravnimi izpiti Ž M / / / / / / / / / / / / / / 1 / / / / / / / Št. učencev, ki napredujejo Ž / / / / / / / / / / 1 1 / 2 M Št. učencev, ki so imeli 6 let povprečno oceno 4,5 ali več Ž M / / / / 1 / 14 12 12 10 12 12 38 34 15 12 9 12 1 27 21 / 1 / 1 1 / 2 10 11 15 13 21 28 9 8 10 15 14 15 0 0 0 5 7 6 27 44 0 18 NEGATIVNE OCENE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA OD 1. DO 5. RAZREDA PREDM ET SLJ 1. a / TJA MAT / SPO NIT DRU GOS GVZ LVZ ŠVZ SKUPAJ / / / / / 1.b NM S NM S / / / / NM S 1. c / 1. e / 1. f / 2. a / 2. b / 2. e / 2. f / 3. a / 3. b / 3. e / 3. f / 4. a / 4. b / 4. e / 4. f / 5. a / 5. b / 5. e / 5. f / SKUP AJ / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / / 14 Ž NEGATIVNE OCENE OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA OD 6. DO 9. RAZREDA PREDMET SLJ TJA MAT FIZ KEM BIO NAR TIT GVZ LVZ GEO ZGO GOS ŠVZ Izbirni predmeti SKUPAJ PO PREDMETIH SKUPAJ UČENCI 6.a 6.b 6.c 7.a 1 1 7.b 1 1 8.a 8.b 9.a 9.b 1 2 2 1 9.c SKUPAJ 1 1 7 1 1 1 1 1 1 1 2 5 1 2 3 13 1 1 1 2 2 7 15 PRIZNANJA V ŠOLSKEM LETU 2013/14 Potekalo je kar nekaj tekmovanj. Naši učenci so dosegli izjemne rezultate: - LOGIKA: 19 učencev bronasto priznanje 2 učenca srebrno priznanje 1 učenka zlato priznanje - RAZVEDRILNA MATEMATIKA: - BIOLOGIJA: - SLADKORNA BOLEZEN: - ASTRONOMIJA: 11 učencev bronasto Dominkovo priznanje 3 učenke srebrno Dominkovo priznanje - ZGODOVINA: 7 učencev bronasto priznanje 1 učenka srebrno priznanje - BOBER, BOBERČEK: 8 učencev bronasto priznanje - MLADINA IN GORE: Na regijskem tekmovanju sodelovale 3 ekipe. Zasedle so 11., 14. in 19. mesto med 35 sodelujočimi ekipami. - FIZIKA: - SLOVENSKI JEZIK: 31 bronastih priznanj 1 srebrno Cankarjevo priznanje 10 učencev bronasto priznanje 5 učencev srebrno priznanje 4 učenci zlato priznanje 11 učencev bronasto Proteusovo priznanje 1 učenka srebrno Proteusovo priznanje 13 učencev bronasto priznanje 1 učenka srebrno priznanje 13 učencev bronasto priznanje 5 učencev srebrno Stefanovo priznanja - MATEMATIKA: 107 bronastih priznanj 9 srebrnih Vegovih priznanj - KEMIJA: - GEOGRAFIJA: - ANGLEŠKI JEZIK: - VESELA ŠOLA: - ZLATA KUHALNICA: 1 zlato priznanje - PRVAKI ZNANJA: - REPUBLIŠKO SREČANJE LUTKOVNIH SKUPIN SLOVENIJE: - ŠPORTNI DOSEŽKI: 7 bronastih priznanj 1 srebrno Preglovo priznanje 5 bronastih priznanj 1 srebrno priznanje v znanju iz geografije 11 bronasta priznanja 3 srebrna priznanja 41 bronastih priznanj 11 srebrnih priznanj 3 mesto v regiji in 7 v državi 1. EKIPNI ŠPORTI 2 srebrni priznanji ŠKL: mednarodni finale 3. in 4. razred: 4. mesto, 5. in 6. razred: 1. mesto slovenski finale 1. in 2. razred: 4. mesto, 5. in 6. razred: 2. Mesto KOŠARKA- dečki - medobčinsko 1. mesto regijsko prvenstvo 4. mesto 17 ODBOJKA- deklice - - medobčinsko 1. mesto regijsko 3. mesto - mala odbojka področno 1. mesto Ekipo so zastopale: EMA BURJA, KLAVDIJA NOČ, NINA SMOLEJ, ZALA KRAŠOVEC, MANCA KRAŠOVEC, TARA FRIŠKOVEC, ALJA JERMAN, INJA JARKOVIČ, NIKA KRAIGHER IN SARA REĐEPI NOGOMET - medobčinsko starejši dečki 1. mesto Ekipo so zastopali: NEJC JAN, MIHA JAN, GAVRO MARKOVIČ, ALJAŽ PODLOGAR, MATEVŽ LAVTAR, JAKA RAKOVEC, ALJAŽ ANTLOGA, ŽIGA ZUPAN NAMIZNI TENIS - medobčinsko tekmovanje - 3. mesto MOČNIK JAN 2. INDIVIDUALNI ŠPORTI AKROBATIKA – skoki z male prožne ponjave AJDA POKLUKAR 7. mesto LOKOSTRELSTVO Regijsko prvenstvo: MATEJ FERJAN 10. mesto, JERNEJ POR 15. mesto ALPSKO SMUČANJE -REGIJSKO BOŽIČ BORUT 1. mesto DANILOVIČ MATIJA 5. mesto DANILOVIČ LUKA 6. mesto BOŽIČ BRUNO 13. mesto 18 ALPSKO SMUČANJE -DRŽAVNO PRVENSTVO BOŽIČ BORUT 1. mesto DANILOVIČ LUKA 5. mesto ATLETIKA ATLETSKI TROBOJ – Lipnica ekipno 2. mesto NIKA PONIKVAR 2. mesto NINA LUKANC 3. mesto ŽIGA ZUPAN 4. mesto ANA PIBER RANT 5. mesto MEDOBČINSKO ATLETSKO PRVENSTVO 7 x 1. mesto 5 x 2. mesto 5 x 3. mesto 5 x 4. mesto Sodelovalo je 45 učencev in učenk. REGIJSKO ATLETSKO PRVENSTVO 2 x 1. mesto 1 x 2. mesto 1 x 3. mesto 1 x 4. mesto 1 x 5. mesto Regijskega prvenstva v atletiki se je udeležilo 25 naših učencev in učenk. DRŽAVNO PRVENSTVO V KOPRU Našo šolo je zastopalo šest učencev in učenk, v treh disciplinah. NIKA PONIKVAR je postala DRŽAVNA PRVAKINJA V TEKU NA 300M, ŠTAFETA 4X100 METROV - NIKA PONIKVAR, NINA LUKANC, ANA RANT PIBER IN VALENTINA ZORNIK je osvojila SREBRNO MEDALJO NEJC JAN pa je osvojil BRONASTO MEDALJO V METU VORTEXA. Vsi ti rezultati nas uvrščajo med najuspešnejše šole na tem prvenstvu. 19 Za bogatenje znanj in izkušenj bolj nadarjenih učencev šola pripravlja in usmerja individualne programe, ki krepijo močna področja posameznih nadarjenih učencev. Programe vodi in usmerja šolska psihologinja. ŠTEVILČNI PREGLED NADARJENIH UČENCEV in evidentiranih nadarjenih PO POSAMEZNIH RAZREDIH stanje na dan 1.9.2014 Razred 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred Skupaj Število nadarjenih + evidentiranih nadarjenih učencev po razredih 9 14 14 17 15 15 75 + 9 Število učencev v razredih % nadarjenih učencev glede na število učencev v razredih - - - - - - 58 63 65 71 49 50 298 + 58 16 % 22 % 22% 24 % 31 % 30 % 25 % ( 24% ) Legenda: Nadarjeni učenci - so že potrjeni kot nadarjeni, po postopku za ugotavljanje nadarjenost; Evidentirani učenci – predlagani učenci za nadarjene, pred postopkom za ugotavljanje nadarjenosti Tako kot že leta nazaj je veliko skrb šole namenjamo razvijanju medsebojnih odnosov, ki jih oblikujemo in usmerjamo na nevsiljiv način s socialnimi igrami in tematskimi razrednimi urami. Šola je že peto leto v projektu Kulturna šola. Pri projektu sodelujejo vsi učitelji, posebej pomembno pa je delo nosilcev posameznih dejavnosti in dogodkov s tega področja. Vse leto je prepleteno z spremljanjem dejavnosti vzgojnega načrta in spremljajočih aktov, kot so Šolski red, Pravila šolskega reda in Pravilnik o prilagajanju šolskih obveznosti. Skupaj z učenci analiziramo ustreznost dokumentov, ki predstavljajo temelj vzgojne dejavnosti in hkrati okvir za doseganje vzgojnih ciljev šole. Delo na tem področju bomo spremljali tudi v naslednjem letu ter popravili manj uspešne rešitve ali dogovore. Za spremljanje je imenovana skupina učiteljev in skupina staršev. V ta proces smo vključili tudi učence preko otroškega parlamenta. 20 Vključeni smo v projekt bralne pismenosti, ki poteka v okviru ZRSŠ. Za vključitev smo se odločili zaradi opažanja, da to področje ne sledi napredku tako kot bi želeli in pričakovali. Vključena je cela šola in vsa področja. Spremljavo vodimo preko predvidenih vprašalnikov in listov za spremljavo ter individualno, vsak na svojem področju. V oktobru 2014 smo se vključili v projekt Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju, ki poteka pod okriljem Inštituta za etiko in vrednote. Projekt bo potekal tri leta. Program Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju temelji na prepričanju, da je eno od najpomembnejših poslanstev vzgoje in izobraževanja skrb za etično in s temeljnimi vrednotami usklajeno ravnanje v vrtcih in šolah. Tu se namreč preko socializacijskih mehanizmov in ponotranjenja vrednot in življenjskih načel postavljajo pomembni temelji etike in vrednot otrok in mladostnikov, ki danes obiskujejo vrtce in šole, čez leta pa bodo ustvarjalci prihodnosti vseh nas. Izpolnjevanje tega poslanstva vzgoje in izobraževanja je tudi ena najpomembnejših podlag za oblikovanje stabilne družbe prihodnosti, ki je lahko le družba, utemeljena na etičnih standardih, vrednotah in znanju. Kljub različnim oblikam pomoči vsi učenci niso uspešni. Večinoma imajo težavo z motivacijo, ki jo kljub trudu učiteljev in ostalega okolja ni mogoče aktivirati. Za doseganje boljših rezultatov pogosto usmerjamo starše, da vložijo zahtevke za individualno pomoč. Področje vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami je urejeno tako, da omogoča integrirane oblike izobraževanja v primerih, ko lahko otrok sledi programu za predšolske otroke in izobraževalnim programom s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Vrtci in šole imajo zakonska pooblastila, da otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami prilagajajo izvajanje vzgojnih in izobraževalnih programov, ne da bi prizadeli predpisane izobraževalne standarde. Za otroke, ki glede na vrsto in stopnjo motnje potrebujejo več prilagoditev, so določeni prilagojeni programi, ki zagotavljajo pridobitev enakovrednega izobrazbenega standarda. Za tiste, ki takega izobraževanja ne zmorejo, pa je sprejet prilagojen program, ki ne zagotavlja pridobitve enakovrednega izobrazbenega standarda, ter posebni izobraževalni programi, ki jih izvajajo za to posebej usposobljeni strokovni delavci. Z zakonom je posebej določeno, da se izobraževanje in usposabljanje otrok in mladine s posebnimi potrebami lahko izvaja le po javno veljavnih programih. Pomoči po tem načinu je deležno 27 učencev. Šola skuša na ta način pomagati učencem in staršem, obenem pa promovira svojo pozitivno vlogo v okolju. 21 ŠTEVILČNI PREGLED OPP PO POSAMEZNIH RAZREDIH stanje na dan 1.9.2014 Razred Število OPP (september 2014) 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred Skupaj 1 1 3 3 6 6 7 27 učencev - 2 učenca v postopku usmerjanja - 1 učenec v postopku usmerjanja - 1 učenka v postopku usmerjanja - 2 učenca le potrebne prilagoditve, brez ur DSP (4,76 % učencev na šoli) PREGLED UČENCEV PO POSAMEZNIH RAZREDIH GLEDE NA VRSTO MOTNJE OZIROMA PRIMANJKLJAJA stanje na dan 1.9.2014 Razred Vrsta motnje oz. primanjkljaja/št. učencev Slepi in slabovidni Gluhi in naglušni 1. razred 2. razred 3. razred 4. razred 5. razred 6. razred 7. razred 8. razred 9. razred Skupa j Otroci z govorno jezikovnimi motnjami Otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami 1 Gibalno ovirani Dolgotrajno bolni 1 Kombinirana motnja Skupaj po razredih 1 1 1 1 3 3 3 3 1 5 6 2 3 6 6 7 22 27 1 1 Otroci s primanjkljaj i na posameznih področjih učenja 3 22 Zunanja preverjanja učencev z NPZ ob zaključku druge in tretje triade devetletne šole nam kažejo doseganje znanja, ki je povprečje višji kot v državi. Čeprav ta merila niso zanesljiva in pomagajo le šoli za usmerjanje svojega pedagoškega dela, nam povedo, da učno delo usmerjamo v pravo smer. Učitelji, aktivi in učiteljski zbor so opravili analizo nalog na NPZ in izdelali načrte za doseganje še boljših rezultatov. Z rezultati so bili seznanjeni učenci preko učiteljev in starši na Svetu staršev. Učenci 6. razreda so opravljali nacionalne preizkuse znanja iz slovenščine, matematike in angleščine. Učenci 9. razredov so opravljali nacionalne preizkuse iz treh predmetov: slovenščine, matematike ter glasbene umetnosti (tretjega rednega predmeta iz 3. triade, ki ga je v mesecu septembru 2013 določil minister za šolstvo). Prijava k nacionalnim preizkusom znanja je bila v letošnjem šolskem letu za oba razreda obvezna, dosežke pa učenci prejmejo v obliki obvestila kot prilogo k spričevalu. Na nacionalnih preverjanjih znanja smo v primerjavi s slovenskim povprečjem dosegli naslednje rezultate: 6. RAZRED PREDMET SLJ MAT TJA ŠT. UČENCEV POVPREČNI ODSTOTEK NA NAŠI ŠOLI POVPREČNI ODSTOTEK – PODATKI ZA SLOVENIJO 70 65,32 62,10 72 68,11 62,47 71 57,92 48,30 ODSTOPANJE OD DRŽAVNEGA POVPREČJA 3,22 % nad povprečjem 5,64 % nad povprečjem 9,62 % nad povprečjem 9. RAZRED PREDMET ŠT. UČENCEV POVPREČNI ODSTOTEK NA NAŠI ŠOLI POVPREČNI ODSTOTEK – PODATKI ZA SLOVENIJO SLJ 74 58,12 54,88 MAT 74 60,56 53,28 GUM 75 68,56 68,88 ODSTOPANJE OD DRŽAVNEGA POVPREČJA 3,24 % nad povprečjem 7,27 % nad povprečjem 0,32 % pod povprečjem 23 Šolsko delo je potekalo po načrtovani in utečeni poti. Predpisane novosti so se ob delu lepo utekle. Novosti in spremembe, ki se dogajajo v zadnjem desetletju, zahtevajo od učiteljev mnogo novih znanj in prijemov. Ob dobrih rezultatih pa opažamo vrzeli v znanju učencev na področjih, ki jih je poleg razumevanja potrebno avtomatizirati. To večkrat opazimo pri branju in razumevanju prebranega ter pri osnovnih matematičnih operacijah, predvsem pri poštevanki. S skupnim načrtovanjem šolskega dela in izobraževanjem učiteljev tudi to vrzel uspešno premagujemo. Šola je oblikovala načrt za izvedbo NPZ in vse potrebne komisije za preverjanje ob koncu druge in tretje triade. Skladno s predpisi smo oblikovali delo v učnih skupinah SLJ, MA in ANJ. Delitev ima pozitivne učinke, saj učenci v manjših skupinah lažje osvojijo nekatere cilje. Izbirni predmeti vnesejo v urnik vrzeli, ki jih ni mogoče obiti, saj se v iste skupine lahko vključujejo učenci različnih razredov in oddelkov. V ponudbo izbirnih predmetov smo vključili različne vsebine, tako da je vsak učenec izbral tisto področje, kjer je lahko uspešen. Novost v šolskem letu 2014/15 so neobvezni izbirni predmeti: v 7. razredu nemški jezik, v 4. razredu pa šport, računalništvo in nemški jezik. Vse daljša in terminsko različna zaposlitev staršev je narekovala preverjanje potrebe po jutranjem varstvu za učence od 2. do 5. razreda. Za prvi razred je JV urejeno v 22. členu Zakona o osnovni šoli. Dejanski prihodi učencev od 2. do 5. razreda k jutranjemu varstvu kažejo, da jih je zelo malo in jih letos še lahko vključimo k učencem prvega razreda. Ostali učenci, ki pridejo nekoliko prej k pouku, pa počakajo na začetek pouka v garderobi, kjer za red skrbi dežurni učitelj. Šola je vpeta v dogajanje v svojem okolju. Sodeluje s krajevnimi skupnostmi, društvi in klubi, zamejskimi šolami v Beljaku in Trbižu, Ledincah na Koroškem, Pedagoško fakulteto, Zavodom RS za šolstvo itd. Tudi letos je bilo sodelovanje z Občino Bled zelo pomemben vidik povezovanja šole z okoljem. Predvsem smo načrtovali skupne proslave in nastope ter predstavitve šole, ki so predstavljale Bled kot kraj in občino. Pomemben vidik tega je sodelovanje z zamejskimi šolami na Koroškem in v Italiji. Z občino smo sodelovali pri oddaji telovadnic popoldanskim uporabnikom. Klubi za termine,v katere so večinsko vključeni učenci naše šole, ne plačujejo najemnin. Sodelovanje z občino je zelo pomembno tudi pri organizaciji večjih prireditev na šoli in v Festivalni dvorani . Sodelovali smo z društvom upokojencev s pripravo programa ob prireditvi društva upokojencev in na delavnicah projekta Simbioza – računalniško opismenjevanje. 24 Za nemoteno kontinuirano delo otrok je pomembno tesno sodelovanje in povezovanje z Vrtcem Bled. Letos smo od konca junija do konca avgusta gostili otroke Vrtca Bled, ker so pričeli z obnovo Vrtca. Kot vsako leto smo podrobno opredelili delo pri čiščenju in malicah na POŠ Bohinjska Bela, kjer je v stavbi šole tudi enota Vrtca Bled. Z ravnatelji nekdanje občine Radovljica smo se sestajali 5 x letno, predvsem kadar smo obravnavali problematiko širšega pomena (šolski koledar, tekmovanja , standardi in normativi, okrožnice MŠŠ). Ohranili in še okrepili smo sodelovanje s posameznimi hoteli in z delovnimi organizacijami na Bledu, turističnimi organizacijami, s planinskim društvom, z zdravstvenim domom in z vso širšo skupnostjo. Šola je uspešno dosegla postavljene cilje in naloge. 25 2.2. POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH 2.2.1. ZAKONSKE IN DRUGE PRAVNE PODLAGE, KI POJASNUJEJO DELOVNO PODROČJE POSREDNEGA UPORABNIKA Predpisi lokalne skupnosti: Akt o ustanovitvi - Odlok o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (št. 0412/96-20 z dne 17.10.1996) - Odlok o spremembi odloka o uskladitvi akta o ustanovitvi Javnega zavoda Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ( št. 01503-18/98 z dne 1.10.1998) - Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o uskladitvi akta o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola prof. dr. Josipa Plemlja Bled z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (z dne 30. 9. 2008). Državni predpisi: Zakoni: - Zakon o zavodih, - Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, - Zakon o interventnih ukrepih, - Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2013, - Zakon za uravnoteženje javnih financ - Zakon o šolski inšpekciji, - Zakon o nagradah Republike Slovenije na področju šolstva, - Zakon o delovnih razmerjih, - Zakon o javnih uslužbencih, - Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov, 26 - Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, - Zakon o plačah delavcev v javnih vzgojno-izobraževalnih zavodih, - Zakon o priznavanju in vrednotenju izobraževanja, - Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih, - Zakon o šolski prehrani, - Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, - Zakon o osnovni šoli, - Zakon o praznikih in dela prostih dnevih, - Zakon o javnih naročilih, - Zakon o štipendiranju, - Zakon o knjižničarstvu, - Zakon o pravilih cestnega prometa, - Zakon o varnosti in zdravju pri delu, - Zakon o varstvu osebnih podatkov, - Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, - Zakon o splošnem upravnem postopku, - Zakon o računovodstvu, - Zakon o javnih financah, - Zakon o stavki. Pravilniki: - Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive, - Pravilnik o pripravništvu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, - Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja, - Pravilnik o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja, - Pravilnik o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, - Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačne razrede, - Pravilnik o dodeljevanju študijske pomoči, - Pravilnik o dodeljevanju študijske pomoči strokovnim delavcem na področju vzgoje in izobraževanja, - Pravilnik o merilih za ugotavljanje delovne uspešnosti direktorjev s področja šolstva, - Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov, 27 - Pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol, - Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj - Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraževalnega dela, - Pravilnik o uvrstitvi delovnih mest direktorjev s področja šolstva in športa v plačne razrede znotraj razponov plačnih razredov, - Pravilnik o določitvi obsega sredstev za delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu v javnih zavodih iz pristojnosti Ministrstva za šolstvo in šport, - Pravilnik o spremljevalcih pri prevozu skupin otrok, - Pravilnik o obravnavi nasilja v družini za vzgojno-izobraževalne zavode, - Pravilnik o načinu in pogojih dostopa do podatkov iz centralne evidence udeležencev vzgoje in izobraževanja, - Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v OŠ, - Pravilnik o dokumentaciji v OŠ, - Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole, - Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraževanja, - Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v osnovni šoli, - Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, - Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli, - Pravilnik o prilagojenih izobraževalnih programih devetletne osnovne šole, - Pravilnik o izvajanju poskusa fleksibilnega predmetnika v osnovni šoli, - Pravilniki o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu osnovne šole, - Pravilnik o financiranju šole v naravi, - Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli, - Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli, - Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, - Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij, - Pravilnik o potrjevanju učbenikov, - Pravilnik o izvajanju dopusta za nego in varstvo otroka, 28 - Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, - Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami, - Pravilnik o osnovno šolskem izobraževanju otrok s posebnimi potrebami, - Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami, - Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. Odredbe: - Odredba o določitvi programa šole za ravnatelje in o določitvi vsebine ravnateljskega izpita, - Odredba o vzgojno-izobraževalnem programu osnovna šola, - Odredba o posodobitvah učnih načrtov programa življenje in delo osnovne šole, Sklepi: - Sklep o določitvi kadrovskih pogojev za učitelje in sodelavce - laborante v programih srednjih in osnovnih šol - Sklep o merilih za priznanje enkratne letne nagrade za uspešno poslovanje direktorjev javnih zavodov, - Sklep o določitvi javnih zavodov s področja vzgoje in izobraževanja ter delovnih mest na katerih so javni uslužbenci upravičeni do dodatka iz 10. člena prvega odstavka 39. člena Kolektivne pogodbe za javni sektor. Uredbe: - Uredba o plačah direktorjev v javnem sektorju, - Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede, - Uredba o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol, - Uredba o izobešanju zastave Republike Slovenije v vzgojno- izobraževalnih zavodih, 29 - Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, - Uredba o delovni uspešnosti iz naslova prodaje blag in storitev na trgu, - Uredba o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence, - Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju Kolektivne pogodbe: - Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, - Kolektivna pogodba za javni sektor, - Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. - Aneksi h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, Zakonodaja za področje šolstva je sicer zelo bogata, saj obsega preko 2500 različnih predpisov. Za pomoč pri iskanju in pridobivanju zakonskih podlag si lahko pomagamo s spletnimi stranmi Ministrstva za šolstvo in šport, ki ima gradivo objavljeno na strani z naslovom http://www.mss.gov.si/index.php?id=70, spletnimi stranmi Uradnega lista RS z naslovom http://www.uradni-list.si/index.jsp in spletnimi stranmi podjetja Antus z naslovom http://www.antus.si/, ki gradivo izdaja tudi v elektronski obliki, to je dokumenti v MS Word formatu in v klasični obliki tiska na papir. 2.2.2. DOLGOROČNI CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA, KOT IZHAJAJO IZ VEČLETNEGA PROGRAMA DELA IN RAZVOJA OZIROMA PODROČNIH STRATEGIJ TER NACIONALNIH PROGRAMOV V Sloveniji si prizadevamo za kakovosten sistem vzgoje in izobraževanja, ki bo omogočal čim večjemu številu prebivalcev uresničevati pravico do izobraževanja in čim višjo stopnjo izobrazbe, ter za uveljavljanje standardov, kakršni so značilni za razvite države. Podlaga za sedanji sistem vzgoje in izobraževanja in njegov prihodnji razvoj je Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, napisana po obsežnih pripravah in ob sodelovanju številnih strokovnjakinj in strokovnjakov; objavljena je bila leta 1995 (angleška izdaja 1996), v letu 2011 je bila pripravljena prenova Bele knjige. Izšla je junija 2011. Cilji in rešitve, opredeljeni v Beli knjigi in vneseni v zakonodajo, so rezultat širokih strokovnih in mnogokrat polemičnih 30 razprav, raziskav in ekspertiz strokovnjakov z najrazličnejših disciplinarnih področij. V prenovljeni Beli knjigi so bili na novo zapisani in razčlenjeni splošni cilji vzgoje in izobraževanja: Zagotavljanje kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela v institucijah predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, gimnazijskega ter poklicnega in srednjega strokovnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih. Zagotavljanje skladnega telesnega in duševnega razvoja posameznika in zagotavljanje spodbud za optimalni razvoj posameznika. Doseganje kakovostne splošne izobrazbe, široke razgledanosti, poklicne usposobljenosti in znanja, ki je primerljivo z znanjem v državah, ki dosegajo najvišje rezultate na mednarodnih tekmovanjih. Razvijanje zmožnosti za vseživljenjsko učenje, stalni osebni in strokovni razvoj. Zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje vsakega posameznika (ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost, svetovnonazorsko pripadnost in telesno ter duševno konstitucijo) ter nudenje ustrezne pomoči in spodbud posameznikom oz. skupinam. Zagotavljanje pogojev za doseganje odličnosti pri posameznikih, ki so nadarjeni na različnih področjih. Zagotavljanje sodelovanja med vzgojno-izobraževalnimi inštitucijami in širšim okoljem. Razvijanje zmožnosti za življenje v demokratični družbi. Na področju osnovnega šolstva prenovljena Bela knjiga nadgrajuje največje novosti, ki jih je prinesla Bela knjiga iz leta 1996: devetletno osnovno šolanje in načelo inkluzije oziroma načela enakih možnosti in optimalnega razvoja posameznika. Cilje osnovne šole ima prenovljena Bela knjiga zapisane v posebnem poglavju: Spodbuja skladen telesni in duševni razvoj posameznika. Zagotavlja široko splošno izobrazbo vsemu prebivalstvu, in sicer na: • področju sporočanja v slovenskem oz. na narodnostno mešanih območjih v italijanskem oz. madžarskem jeziku in tujih jezikih, • kulturno-umetniškem področju (spoznavanje sprejemanje in izražanje na različnih področjih umetnosti), • gibalnem področju, • naravoslovno-matematičnem in tehniškem področju, • družboslovno-humanističnem področju. 31 Zagotavlja mednarodno primerljivo raven znanja ter v sodelovanju in s podporo staršev in širšega družbenega okolja visoko postavljene cilje v znanju, socialnem in osebnem razvoju. Posreduje znanje različnih področij znanosti, zagotavlja pluralizem v pogledih in enakovredno obravnavo vseh znanosti. Zmanjšuje neugodne dejavnike okolja, ki so povezani z učenčevim razvojem in učenjem. Zagotavlja možnost razvoja nadarjenosti na različnih področjih ter z ustrezno pomočjo in s spodbudami učencem prispeva k optimalnemu razvoju vsakega posameznika v skladu z njegovimi sposobnostmi in nadarjenostjo. Razvija sposobnosti za razumevanje različnosti. Razvija kritičnega, avtonomnega, odgovornega in samostojnega posameznika. Nova pravna ureditev vzgoje in izobraževanja, utemeljena na načelih demokratičnosti, avtonomnosti in enakih možnosti, je bila v Sloveniji sprejeta v letu 1996 v šestih zakonih: Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, Zakonu o vrtcih, Zakonu o osnovni šoli, Zakonu o gimnazijah, Zakonu o poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Zakonu o izobraževanju odraslih. Posebna značilnost uveljavljanja sprejete zakonodaje je postopno uvajanje sprememb ob hkratnem zagotavljanju materialnih in kadrovskih pogojev ter potrebnih finančnih sredstev. Cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji so opredeljeni v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (cilji so določeni v 2. členu zakona, ta je bil nazadnje spremenjen in dopolnjen v letu 2008). Cilji sistema vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji so: – zagotavljanje optimalnega razvoja posameznika ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, rasno, etnično in narodno pripadnost ter telesno in duševno konstitucijo oziroma invalidnost, – vzgajanje za medsebojno strpnost, razvijanje zavesti o enakopravnosti spolov, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, spoštovanje otrokovih in človekovih pravic in temeljnih svoboščin, razvijanje enakih možnosti obeh spolov ter s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi, 32 – razvijanje jezikovnih zmožnosti in sposobnosti in ozaveščanje položaja slovenskega jezika kot jezika države Slovenije; na območjih, ki so opredeljena kot narodno mešana, pa ob slovenskem jeziku tudi ohranjanje in razvijanje italijanskega in madžarskega jezika, – zagotavljanje kakovostne izobrazbe, – spodbujanje zavesti o integriteti posameznika, – razvijanje zavesti o državni pripadnosti in nacionalni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi. Vzgojno-izobraževalni zavodi razvijajo zavest o državni pripadnosti in nacionalni identiteti z obeleževanjem državnih praznikov, katerega sestavni del je izvedba himne Republike Slovenije in z drugimi dejavnostmi. Vzgojnoizobraževalni zavodi imajo stalno izobešeno zastavo Republike Slovenije, na območjih, kjer živita italijanska oziroma madžarska narodna skupnost, se izobesi tudi zastavo narodne skupnosti, – omogočanje vključevanja v procese evropskega povezovanja, – uveljavljanje možnosti izbire na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, – omogočanje vzgoje in izobraževanja, ki ustreza stopnji razvoja in življenjski dobi posameznika, – zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje na območjih s posebnimi razvojnimi problemi, – zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok iz socialno manj spodbudnih okolij, – zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje otrok, mladostnikov in odraslih s posebnimi potrebami, – vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje tudi globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, do svoje in drugih kultur, do naravnega in družbenega okolja, do prihodnjih generacij, – spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja, – omogočanje splošne izobrazbe in pridobitve poklica vsemu prebivalstvu, – omogočanje čim višje ravni izobrazbe čim večjemu deležu prebivalstva ob ohranjanju že dosežene ravni zahtevnosti, – omogočanje razvoja in doseganje čim višje ravni ustvarjalnosti čim večjemu deležu prebivalstva. 33 Cilje osnovne šole določa tudi Zakon o osnovni šoli, ki je bil v letu 2007 spremenjen in dopolnjen tudi v 2. členu, ki te cilje določa. Cilji osnovnošolskega izobraževanja so: – zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu; – spodbujanje skladnega telesnega, spoznavnega, čustvenega, moralnega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika z upoštevanjem razvojnih zakonitosti; – omogočanje osebnostnega razvoja učenca v skladu z njegovimi sposobnostmi in interesi, vključno z razvojem njegove pozitivne samopodobe; – pridobivanje zmožnosti za nadaljnjo izobraževalno in poklicno pot s poudarkom na usposobljenosti za vseživljenjsko učenje; – vzgajanje in izobraževanje za trajnostni razvoj in za dejavno vključevanje v demokratično družbo, kar vključuje globlje poznavanje in odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja, do drugih ljudi, svoje in drugih kultur, naravnega in družbenega okolja, prihodnjih generacij; – razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti, vedenja o zgodovini Slovencev, njihovi kulturni in naravni dediščini ter spodbujanje državljanske odgovornosti; – vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije; – vzgajanje za spoštovanje in sodelovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; – razvijanje pismenosti in razgledanosti na besedilnem, naravoslovno-tehničnem, matematičnem, informacijskem, družboslovnem in umetnostnem področju; – razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje in sporočanje v slovenskem jeziku, na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem in madžarskem jeziku; – razvijanje sposobnosti sporazumevanja v tujih jezikih; – razvijanje zavedanja kompleksnosti in soodvisnosti pojavov ter kritične moči presojanja; – doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja; – razvijanje nadarjenosti in usposabljanja za razumevanje in doživljanje umetniških del ter za izražanje na različnih umetniških področjih; – razvijanje podjetnosti kot osebnostne naravnanosti v učinkovito akcijo, inovativnosti in ustvarjalnosti učenca. 34 Cilji vzgoje in izobraževanja so torej opredeljeni z zakoni in z vzgojnimi in izobraževalnimi programi. Postavljeni so visoko in so primerljivi z drugimi izobraževalnimi sistemi v razvitih državah Evrope in sveta. Da bi lahko uresničevali zahtevne cilje, zakoni predpisujejo visoko izobrazbo za strokovne delavce vrtcev in šol kot prevladujoči standard, le za manjši del predvideva nižje stopnje izobrazbe. Od vseh pa zahteva pedagoško andragoško izobrazbo in strokovni izpit. Javno veljavna izobrazba se pridobi po javno veljavnih izobraževalnih programih, ki jih sprejme minister, pristojen za izobraževanje, v sodelovanju s strokovnim svetom. Javno veljavne programe izvajajo javne ali zasebne šole, ki morajo izpolnjevati kadrovske in materialne pogoje in se morajo vpisati v razvid šol pri ministrstvu. Zaradi doseganja pričakovane kvalitete in zaradi primerljivosti šol v državi je bilo v izobraževalni sistem vgrajeno načelo eksternega (zunanjega) preverjanja rezultatov izobraževanja, od leta 2006 pa se zunanje preverjanje znanja izvaja v obliki »nacionalnega preverjanja znanja« . Na koncu izobraževanja, pa tudi med izobraževanjem, se preverjajo rezultati na podlagi nalog, vprašanj in različnih testov, ki jih pripravljajo skupine strokovnjakov na Državnem izpitnem centru. V zadnjem času se vpeljuje v slovensko šolstvo sistem ugotavljanja in zagotavljanja kakovosti, ki temelji na samoevalvaciji šol. Uresničevanje sistema in dolgoročnih ciljev spremlja posebna evalvacijska komisija. Od 1. 9. 2008 je Letno poročilo o samoevalvaciji šole obvezen šolski dokument. Zadovoljstvo z delom naše šole vsako leto preverjamo z anketnim vprašalnikom, ki se nanaša na izbrano področje našega dela. Priloga 1: Samoevalvacijsko poročilo 2.2.3. LETNI CILJI , ZASTAVLJENI V OBRAZLOŽITVI FINANČNEGA NAČRTA ALI V NJEGOVEM LETNEM PROGRAMU DELA Vsebina dela javne OŠ predpisuje Zakon o osnovni šoli, kjer so v 2. členu nanizani cilji izobraževanja, ter ZOFVI in drugi predpisi, ki urejajo šolsko delo. V šolskem letu 2013/14 je OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Bled opravila naloge, načrtovane v LDN, ki ga je potrdil Svet šole v oktobru 2013. Področja, ki jim v šolskem letu namenimo več pozornosti, zapišemo v LDN šole. Ugotavljamo, da imajo učenci težave z razumevanjem navodil, berejo površno, ugibajo, pogosto sprašujejo po 35 dodatni razlagi prebranega navodila, da zanimanje za branje upada predvsem pri učencih na predmetni stopnji, da imajo učenci skromnejši besedni zaklad in težave pri pisnem izražanju, smo se odločili, da večjo pozornost namenimo bralni pismenosti naših učencev in nadaljujemo s Projektom spodbujanja bralne pismenosti učencev z Zavodom RS za šolstvo. Sodelovali so vsi učenci in vsi učitelji. Letos smo več pozornosti namenili bralno učnim strategijam in motivaciji za branje. Tudi v naslednji letih bomo s projektom nadaljevali. Osnovni cilji, ki jih šola poskuša uresničiti v šolskem letu, so opredeljeni v šolski zakonodaji. Izobraževalne in vzgojne naloge nujno sledijo analizi dela v preteklem šolskem letu. Reden pouk po predmetniku, izkustveno učenje, ki presega učenje podatkov, delo z nadarjenimi učenci, integracija otrok s posebnimi potrebami, primerno šolsko okolje so pomembne naloge na izobraževalnem področju. Posebno pozornost smo namenili pestrosti interesnih dejavnosti: Pevska pripravnica, Likovne delavnice, Pravljični krožek, Gibalne urice, Bontonček, Cici vesela šola, Gimnastika, Likovne delavnice, ŠKL Med dvema ognjema, Vesela šola, Računalništvo, Tabor Hočem več, Knjižničarski krožek, Turistični krožek, Malo likovno snovanje, Planinski krožek, Naravovarstveni tabor, Angleška bralna značka, Družabne igre, Novinarski krožek – Beli lokvanj, Ročna dela, Otroški parlament, Ustvarjalnice, Logika , Nemška bralna značka, Podjetniško-turistični krožek, Lutkovni krožek, Bralni klub, Mladinski pevski zbor, Finžgarjeva bralna značka, Dramski krožek, Badminton, Likovno ustvarjanje, Španski krožek, Španska bralna značka, Vesela šola, Šolski radio, Sladkorna bolezen in Zlata kuhalnica, Robotika, Projekt treh šol Na vzgojnem področju vedno izpostavimo socialne veščine. Posebej se posvečamo reševanju konfliktov. Letos smo dali velik poudarek tudi na etiko in vrednote, vključili smo se v projekt Etika in vrednote v vzgoji in izobraževanju. Naša šola z mnogimi projekti in dejavnostmi podpira vzgojo za trajnostni razvoj. Tako usmeritev bomo seveda močno podpirali tudi naslednje šolsko leto. Vključeni smo bili v akcije in projekte: akcija zbiranja odpadnega papirja, delovna akcija čiščenja okolice šole, dobrodelna akcija zbiranja zamaškov, zbiranje izrabljenih kartuš in baterij, skrb za razredni živalski vrt, ločeno zbiranje odpadkov, skrb za šolski eko vrt – krtki vrtki, prireditev ob kulturnem dnevu dan jezikov, aktivnosti v tednu otroka, novoletni ples, literarni večer, Noč z Andersenom – bralni maraton, natečaj za izbor naslovnice publikacije, Razvijanje bralne pismenosti, Rastem s knjigo, Knjiga potuje od mene k tebi, od tebe k meni, Bralni kotiček, Profiles, Simbioza – medgeneracijsko sodelovanje, Evropska vas, Projekt treh šol, Zdrava šola, UNESCO Asp šola, 36 Poklicni bazar za učence 8. in 9. r., Pokloni zvezek, 15-letnica lutkovne dejavnosti, ekskurzija Otroškega parlamenta, dvodnevni astronomski tabor (ZVE), izmenjava učencev Bled ‒ Vračar. 2.2.4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU ZASTAVLJENIH CILJEV V PRIMERJAVI Z DOSEŽENIMI CILJI IZ POROČILA PRETEKLEGA LETA Za realizacijo vseh nalog javne OŠ zagotavljata sredstva ustanovitelj, to je Občina Bled in Ministrstvo za izobraževanje znanost kulturo in šport. Občina zagotavlja sredstva za materialno osnovo delovanja (zgradba, ogrevanje, vzdrževanje, igrišča…), država pa zagotavlja sredstva za učni proces in kadre. Dogovorjeni del programa skladno s predpisi plačuje Občina oziroma starši. Sredstva za vzdrževanje šole so ostala na ravni prejšnjega obdobja. Šola je pripravila plan investicijskih del, ki je bil okvirno vodilo za sprotno vzdrževanje in obnovo šolskih stavb. Porast cen je bil pri načrtovanih dejavnostih izrazit, tako da smo le s težavo uredili nujna dela in večino načrtovanih del. Posodobitev tehnologije: šest osebnih računalnikov na Podružnični šoli Bohinjska Bela, 1 projektor na Podružnični šoli Ribno, pet prenosnih računalnikov, trije projektorji in ena interaktivna tabla na matični šoli, 11 tablic za učence (sredstva iz donacij). Opremili smo športno igrišče z goli, koši, mrežo (sredstva donacij). V treh učilnicah smo zamenjali pohištvo, ker je bilo dotrajano (2 učilnici slovenskega jezika, učilnica na razredni stopnji). Kupili smo novo kosilnico, ker je bila stara dotrajana, s pridobitvijo novega športno naravoslovnega parka pa se je povečala tudi površina košnje. Na POŠ Bohinjska Bela smo zamenjali dotrajan štedilnik z novim. Na POŠ Ribno smo dobili novo ograjo okrog športnega igrišča. V naslednjem obdobju pričakujemo obnovo celotne stavbe šole, ki je po več kot 40-ih letih energetsko neustrezna in ima dotrajane vse talne vode ter ostalo energetsko strukturo. Za obnovo so že pripravljene ustrezne študije in načrti. Delo koordinira Občina Bled, kot lastnik in ustanovitelj šole. Ob spreminjanju delovnega časa staršev se šola vse bolj posveča urejeni prehrani učencev ter popoldanski rabi šolskih prostorov za društvene in druge dejavnosti, kjer so vključeni učenci. Za dodatno popestritev prehrane in prehranskih navad učencev uvaja šolska kuhinja v sodelovanju 37 s Sodekso d.o.o., ki kuhinjo upravlja, dneve različnih jedi, npr. eksotično sadje, medeni dnevi itd. V šolski kuhinji imamo parno konvekcijsko peč, ki omogoča pripravo jedi z manjšo vsebino maščob in boljšimi prehranskimi lastnostmi. Tako sledimo sodobnim trendom v pripravi zdravih obrokov. Skupno pripravijo v šolski kuhinji malico za vse učence ter povprečno 360 kosil dnevno. Zelo zahtevno je delo na kombiniranem delovnem mestu čistilka-kuharica na podružnicah. Na matični šoli pa se osebje posebej potrudi pri učencih z dietno prehrano, saj normativi takih primerov ne upoštevajo in je to delo osebja prostovoljno. S takimi dejavnostmi skušamo povečati prijaznost in prepoznavnost šole. V tem šolskem letu smo, kljub večjemu številu prijav k OPB, dobili za približno pol oddelka zmanjšano število oddelkov podaljšanega bivanja. Ugotavljamo, da so potrebe nekaterih staršev po varstvu učencev tudi preko 16. ure. Zaradi predpisanega zamika začetka pouka, smo lahko podaljšali varstvo učencev, da lahko realiziramo varstvo do 16.30. Tudi to prispeva k prijaznejši in bolj prepoznavni šoli. Šola oddaja svoje prostore v uporabo klubom, društvom in drugim brezplačno, če so v delo vključeni učenci šole, sicer pa je oblikovan cenik najema, ki je usklajen z rastjo stroškov in vsakoletno potrjen na Svetu šole. Sredstva se porabijo za vzdrževanje, ogrevanje, razsvetljavo itd. najetih prostorov. Tedenska število ur brezplačne uporabe prostorov je približno 70, plačanih ur pa približno 60. Številke so orientacijske, saj ritem najema sezonsko niha. Zobna ordinacija deluje v prostorih šole. Skladno z dogovorom med Občino Bled in koncesionarko, ki je vložila sredstva za obnovo ordinacije, ter šolo je koncesionarska skladno s pogodbo bila za tri leta oproščena plačila najemnine. Sedaj šola redno izstavlja račune za najemnino. 38 2.2.5. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA Prihodki (AOP 670) Gospodarnost ______________________________________ 2.263.624 = ___________________ Odhodki (AOP 687) = 100,70 % 2.247.997 Delež presežka (15.627,00 EUR) prihodkov nad odhodki iz naslova izvajanja javne službe znaša: 0,6903 %. Celotni presežek prihodkov (skupaj s tržno dejavnostjo) znaša 15.865,00 EUR in predstavlja 0,69043 % celotnih prihodkov. Presežek/Izguba Donosnost ______________________________________ Obveznosti za ovrednotena 7.612 = ___________________ = 0,5094 % 1.494.357 in neovrednotena OS Naloge, ki si jih zastavimo, temeljito premislimo in načrtujemo: upoštevamo možnosti, sposobnosti in izkušnje. Menimo, da na vseh področjih ravnamo s sredstvi skrajno racionalno in gospodarno, v kar nas sili dejstvo, da je novih nalog in potreb, ki zahtevajo dodatna finančna sredstva, vedno več. Tudi v letu 2014 je vlada Republike Slovenije močno pritiskala na šolsko področje z zahtevami po zmanjševanju stroškov. Že četrto zaporedno leto ni bila nagrajevana delovna uspešnost, zamrznjena so bila napredovanja v plačne razrede in napredovanja v nazive. V letu 2014 smo morali zmanjšati število zaposlenih za 1%. Prav tako pa bomo v naslednjem letu morali število zaposlenih zmanjšati še za 1%. Z veseljem pa zapišem, da je odnos občine do osnovno šolskega prostora kljub splošni krizi dober. Redno se zagotavljajo potrebna sredstva za materialne stroške, ki so povezani s šolskim prostorom, izdatnejša sredstva se namenjajo tudi za vzdrževanja in investicijska vzdrževanja šol, tudi za programe učencev so namenjena primerna sredstva. 39 Še vedno je nepokrito izvajanje nekaterih nalog za področje varnosti pri delu. Gre za financiranje pooblaščene osebe za področje varnosti pri delu in za pokritje stroškov občasnih zdravniških pregledov delavcev glede na zdravstveno oceno po posameznih delovnih mestih. Na teh področjih nas zavezuje državna zakonodaja, država pa po uveljavitvi zakonov ni poskrbela za pokritje stroškov, ki pri izvajanju zakonskih določb nastanejo. 2.2.6. OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA FINANČNEGA NADZORA Šola vodi računovodstvo in knjigovodstvo na podlagi pravilnika o računovodstvu, javna naročila pa na podlagi Zakona o javnem naročanju. Šola ima vzpostavljen sistem notranje kontrole: Prejete račune pred plačilom likvidira oseba, ki je strošek povzročila in odobri ravnatelj ter likvidira računovodkinja, ki hkrati pregleda, če račun vsebuje vse zahtevane elemente. Sistem notranje kontrole je vzpostavljen: - pri mesečni najavi količnikov za plače, stroških prevozov in prehrane za delavce ter ostalih stroškov (zahtevke posredujemo ministrstvu), - pri zbiranju ponudb preko sistema javnih naročil in naročil male vrednosti, - preverjanju dobavnic in računov ob podpisu izplačila, - preverjanje plačil položnic. Na podlagi Zakona o javnih financah oziroma Pravilnika o usmeritvah za usklajeno delovanje sistema notranjega nadzora javnih financ (Ur. l. RS, št. 72/2002, 9. 8. 2002) je šola dolžna zagotoviti notranjo revizijo svojega poslovanja. Zagotoviti jo mora v obliki: - lastnih notranje revizijskih služb, - skupnih notranje revizijskih služb za več proračunskih porabnikov, - izvedbe notranje revizije z zunanjimi izvajalci. Za notranji nadzor poslovanja imamo vpeljan sistem preko ustrezne zunanje inštitucije, ki po dogovoru pregleda celotno poslovanje, bolj podrobno pa nekaj posameznih segmentov. Ugotovitve in pripombe se v naslednjem letu odpravimo in ob naslednjem pregledu se realizacija zabeleži. 40 Predmet notranjega revidiranja za leto 2014: 1. obračun plač in povračila stroškov v zvezi z delom Ugotovitve in priporočila: - Na podlagi opravljenih preveritev ni bilo ugotovitev, ki bi nakazovale na neskladje glede na zakonska določila in druge formalne podlage. 2.2.7. DRUGA POJASNILA Na naši šoli je bilo 31.12. 2014 zaposlenih skupaj 70 delavcev. Od tega je 56 strokovnih delavcev, 14 pa tehničnega in administrativnega osebja. V šolski kuhinji so, s pogodbo med šolo in izvajalcem, pri izvajalcu šolske prehrane začasno zaposlene tri delavke in ena polovično. Na daljši bolniški in porodniški odsotnosti sta povprečno 2 delavca. Vsa delovna mesta zasedajo delavci, ki so bili sprejeti po predpisanem postopku in skladno s sistematizacijo delovnih mest, ki jo je potrdilo MIZKŠ in je skladna z internim aktom o sistematizaciji. Ministrstvo za izobraževanje znanost kulturi in šport se zelo natančno drži normativov za sistemizacijo in ne odobri specifičnih potreb šol. Tako morata do polne zaposlitve svetovalni delavki, poleg vedno bolj izpostavljene vzgojne problematike, delati neposredno z učenci. Po strokovni plati deluje na šoli učiteljski zbor, ki obravnava in odloča o strokovnih vprašanjih povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom, daje predloge in mnenja k letnemu delovnemu načrtu, vzgojnemu načrtu šole, odloča o posodobitvah programov vzgoje in izobraževanja, sodeluje pri oblikovanju mnenj o posameznih kadrovskih zadevah in po potrebi odloča tudi o vzgojnih ukrepih. V okvirih šolskega dela delujejo tudi oddelčni učiteljski zbori, ki po potrebi obravnavajo problematiko posameznega oddelka ter sodeluje pri programu dela z nadarjenimi učenci. Razredniki vodijo delo oddelčnega učiteljskega zbora ter analizirajo vzgojne in učne rezultate posameznih učencev. Na šoli so organizirani strokovni aktivi učiteljev, ki obravnavajo strokovno problematiko predmeta ali področja in predlagajo strokovne predloge in rešitve za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega dela. Na šoli je v s sklepom Sveta staršev organiziran šolski sklad. Preko sredstev sklada nabavimo dodatno opremo in material za šolsko dejavnost ter pomagamo premostiti težave učencev s slabšimi materialnimi možnostmi. Sklad vodi odbor, ki ga sestavljajo predstavniki šole in Sveta staršev. Ravnateljica: Nataša Ahačič, prof 41 RAČUNOVODSKO POROČILO RAČUNOVODSKA POJASNILA Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del računovodskega poročila. Podrobno vsebino razkritij predpisuje Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. 1. Letno poročilo določenih uporabnikov enotnega kontnega načrta vsebuje: - Bilanca stanja - Izkaz prihodkov in odhodkov 2. Računovodsko poročilo 3. Poslovno poročilo 4. Premoženjska bilanca 5. Obračun davka od dohodkov 1. UVOD Računovodsko poročilo je sestavljeno v skladu s Pravilnikom o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava. Pri vodenju poslovnih knjig, vrednotenju računovodskih postavk in kontroliranju se uporabljajo: - Zakon o javnih financah( uradni list RS št.79/99,124/00,79/01,30/02 in 56/02 - Navodilo o pripravi zaključnega računa državnega in občinskega proračuna ter metodologija za pripravo poročila o doseženih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna(Uradni list RS,št.23/99 in 30/02 - Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava ( Uradni list RS št. 115/02,21/03,134/03, 126/04,120/07,124/08,58/10,60,10,104/10in 104/11. 42 Sestavni deli letnega poročila po: Zakon o računovodstvu: - Bilanca stanja - Izkaz prihodkov in odhodkov - Pojasnila k izkazom - Poslovno poročilo Pravilnik o sestavljanju poročil: - Računovodsko poročilo: Računovodska izkaza Bilanca stanja Izkaz prihodkov in odhodkov Pojasnila k izkazom - Poslovno poročilo: Poročilo o doseženih ciljih in rezultatih Druga pojasnila in razkritja v poslovanju 2. BILANCA STANJA V bilanci stanja na dan 31.12. 2014 osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja Bled so izkazani podatki o stanju sredstev in obveznosti do njihovih virov. Aktivna stran bilance (sredstva) je uravnotežena s pasivno stranjo (obveznosti do virov) in na dan 31.12. 2013 znaša 1.791.862 EUR. 43 2.1. SREDSTVA Sredstva (aktiva) so v bilanci stanja razdeljena na naslednje postavke: 1. dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju 2. kratkoročna sredstva, razen zalog in aktivne časovne razmejitve 3. zaloge Dolgoročna sredstva in sredstva v upravljanju so: - neopredmetena dolgoročna sredstva - nepremičnine - oprema in druga opredmetena osnovna sredstva - terjatve za sredstva, dana v upravljanje ter - popravki vrednosti naštetih postavk. Tabela 1: Pregled dolgoročnih sredstev na dan 31.12. 2014 po nabavni, odpisani in neodpisani vrednosti s stopnjo odpisanosti (v EUR). Vrsta dolgoročnega sredstva 1 Materialne pravice Nepremičnine Nabavna vrednost 2 9.554,87 3.278.417,92 Popravek vrednosti 3 9.230,65 1.821.138,72 Neodpisana vrednost 4 324,22 1.457.279,20 Odpisanost sredstev (index) 96,61 55,55 Oprema 779.700,84 742.947,56 36.753,28 104,95 Skupaj Tabela 2: Pregled dolgoročnih sredstev po nabavni vrednosti za leto 2014 in primerjava s predhodnim letom (v EUR). Vrsta dolgoročnega sredstva Materialne pravice Nepremičnine Oprema Nabavna vrednost po stanju pred.leta 120,45 1.573.997,81 29.938,74 Nabavna vrednost po stanju tekoč.leta 324,22 1.457.279,20 36.753,28 Index 284,12 92,58 122,76 44 Nabavna vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev, materialne pravice (računalniški programi) v letu 2014 so se povečale za 280 €, kar predstavlja nabavo računalniških programov: knjiga prejetih faktur - 280 € . Sredstva za nabavo materialnih pravic so zagotovljena iz sredstev modernizacije učnih pripomočkov. Odpisana vrednost se je povečala za vrednost obračunane amortizacije, ki znaša 76 €. Nabavna vrednost nepremičnin v letu 2014 so se povečale za 6.770 €. Znesek povečanja predstavlja oprema na športnem igrišču, ki so zagotovljena iz donacij. Vrednost nepremičnin znaša 3.278.418 € . V poslovnih knjigah so vodene nepremičnine: zemljišča in zgradbe. Pod zemljišča so evidentirana zemljišče šole Bled ter podružničnih šol Ribno in Bohinjska Bela. Zgradbe so gradbeni objekti: šola Bled, Ribno, Bohinjska Bela, kontejnerska postaja ter asfaltno in športno igrišče. Odpisana vrednost nepremičnin je povečana za obračunano amortizacijo, ki znaša 123.489 € in tako, da je odpisana vrednost nepremičnin 1.821.139 €. Nabavna vrednost opreme se je v letu 2014 se povečala za 35.090 €, zmanjšala za izločeno in neuporabno opremo po inventurnem zapisniku v vrednosti 8.709 €. Nabavna vrednost opreme na dan 31.12. 14 znaša 452.910 €, kar prestavlja indeks 106,18%. Odpisana vrednost opreme se je zmanjšala za 8.709 € ter povečala za obračunano amortizacijo v vrednosti 28.275 €. Sedanja vrednost odpisane opreme na dan 31.12.2014 znaša 36.753 €. Oprema je odpisana za 91,88 % . Povečanje predstavlja nabavo opreme : - pisalna miza z pultom (knjižnica) 2.514,76 - kosilnica 4.867,67 - računalniki 3.623,50 - projektorji 1.343,54 - plezalna stena 4.507,95 - učilnice 11.685,57 - tablični računalniki 1.488,40 - tabla s projektorjem 3.563,16 - radio 311,76 - hladilnik 361,25 45 Vir financiranja opreme so zagotovili: delno občina iz postavke 4.3.3/ konto 41330255 modernizacija učnih pripomočkov, 4.5.1. /42050091,42050089 sredstva za vzdrževanje in obnovo šol in donacij DZS ter razni donatorjev za nakup športne opreme za šolsko igrišče. Kot opremo izkazujemo tudi drobni inventar z dobo koristnosti nad enim letom, vendar ločeno od ostale opreme, katerih posamična vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega evrske vrednosti 500 evrov in jo ob nabavi odpišemo 100 %. Med drobnim inventarjem vodimo tudi knjige. V obračunskem letu smo nabavili drobni inventar v vrednosti 2.145 € ter knjig v vrednosti 6.777 €. Iz uporabe po inventurnem zapisniku zaradi dotrajanosti smo izločili opreme v vrednosti 213 €. Stanje nabavne vrednosti drobnega inventarja na dan 31.12.2014 (konto 041) znaša 326.791 €, odpisana 326.791 € kar pomeni, da je nabavna enaka odpisani, to pomeni, da se drobni inventar odpisuje 100% ob nabavi. Kratkoročna sredstva, razen zalog in aktivne časovne razmejitve Kratkoročna sredstva, razen zalog, in aktivne časovne razmejitve so: - denarna sredstva v blagajni - denarna sredstva na računih - kratkoročne terjatve do kupcev - dani predujmi in varščine - aktivne časovne razmejitve Pregled vrst kratkoročnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev za leto 2014 in primerjava s predhodnim letom Tabela 3: Pregled vrst kratkoročnih sredstev in aktivnih časovnih razmejitev za leto 2014 in primerjava s predhodnim letom (v EUR) Vrsta kratkoročnega Vrednost po stanju Vrednost po sredstva predhodnega leta tekočega leta Sredstva v blagajni 157 Sredstva na računih 22.728 Kratkoročne terjatve do 52.798 kupcev Dani predujmi 0 Kratkoročne terjatve do uporabnika kotnega načrta Druge kratkoročne terjatve Aktivne časovne razmejitve stanju Index 372 34.927 55.165 236,94 153,67 104,48 0 182.247 206.687 113,41 6.181 38.864 253 138 4,09 0,35 46 Stanje denarnih sredstev v blagajni se ujema z blagajniškim dnevnikom na dan 31.12.2014 in znaša 372 €. V blagajni imamo sredstva v skladu s pravilnikom določenim maksimumom. Maksimum znaša 410 EUR. Sredstva na računu so v mejah nujne likvidnosti in znašajo 34.927 €. Kratkoročne terjatve do kupcev znašajo na dan 31.12.2014 55.165 €. V istem obdobju predhodnega leta so večje za 4%. Največjo terjatev do kupcev predstavljajo obračunane položnice učencem in znašajo 41.113 €, kar predstavlja 75 % vseh terjatev, del terjatev zapade v januarju 15. Terjatve starejše od 60 dni smo začeli sodno terjati. Drugi po velikosti dolžnikov so uporabniki telovadnic Odbojkarski klub Bled z 11 % in tretji po velikosti s 6% je Sodexo s katerim smo vse zapadle terjatve s kompenzirali v januarju 15. Preostalih 8% so uporabniki telovadnic, katerih obveznost zapade v januarju 2015. Med kratkoročnimi terjatvami izkazujemo kratkoročne terjatve do države za obračunane plače za mesec december 2014, ki so izplačane 5.1.2015, izplačilo ¾ nesorazmerja ki je bilo izplačano 29.1.2015. Terjatve do neposrednih uporabnikov proračuna države znašajo 206.687 €. V teh terjatvah so po zahtevku Ministrstva za šolstvo izkazane plače za mesec december 2014, ter terjatve do države za izplačana nesorazmerja. Terjatve do občine znašajo 258 €. Med druge kratkoročne terjatve uvrščamo terjatve do državnih in drugih institucij, kot so bolniške nad 30 dni, nega, invalidnine ter terjatve za DDV, katere znašajo 253 €. Med aktivnimi časovnim razmejitvami izkazujemo največ za 12 mesecev vnaprej plačane stroške. Stanje na dan 31.12.2014 znaša 101 €. Vsebuje naročnino za revije za leto 2015. Zaloge V knjigovodskim evidencah ne izkazujemo zalog. 2.2. OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV Obveznosti do virov sredstev so v bilanci stanja razčlenjeni na postavke: kratkoročne obveznosti in pasivne časovne razmejitve lastni viri in dolgoročne obveznosti 47 2.3. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI IN PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE Vrste kratkoročnih obveznosti in pasivnih časovnih razmejitev Kratkoročne obveznosti do zaposlenih Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev Druge kratkoročne obveznosti Pasivne časovne razmejitve Vrednost po stanju predhodnega leta Vrednost po stanju tekočega leta Index 159.745 167.967 105,14 62.328 49.674 79,70 33.690 34.159 101,39 5.663 8.801 155,41 Med kratkoročnim obveznostmi do zaposlenih so izkazane obračunane plače za december 14, ki smo jih izplačali 5.1.2015 ter obračunani drugi del ¾ nesorazmerja, ki je bil izplačan 29.1.2015. Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev so usklajene na podlagi IOP obrazcev, prejetih od dobaviteljev. Obresti za nepravočasno poravnane račune do naših dobaviteljev smo knjižili na podlagi prispelih obračunov. Obveznosti do dobaviteljev predstavljajo obveznosti za prejete račune , ki se nanašajo na mesec december. Stanje obveznosti 49.674 € ter indeks 79,70 % manjši na leto 13, pomeni da s računi plačujejo v valutnem roku. Druge kratkoročne obveznosti v znesku 34.159 € prestavljajo obračunane obveznosti prispevke delodajalca za izplačilo plač za mesec december 14, obveznost za DDV ter kratkoročne obveznosti do proračunov. Na pasivnih časovnih razmejitvah so izkazani vračunani odhodki, ki bodo nastali v letu 2015. To so: sredstva od donacij, sredstva za fakultativni pouk (nemščina ,sredstva za šolo v naravi šolski sklad ter učbeniški sklad). Stanje na dan 31.12.2014 znaša 8.801 € in je povečalo glede na leto 14, za 35,65 %. Vzrok za povečanje indeksa je prenos časovna organizacija šol v naravi. Obračunana sredstva za šolo v naravi za leto 14/15 ter fakultativni pouk nemščine in angleščine smo podaljšali možnost odplačevanja daljše časovno obdobje. Sredstva šolskega sklada so se zmanjšala za nabavo učbenikov za ŠL 14/15. 3. LASTNI VIRI IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI obveznosti za neopredmetena dolgoročna sredstva in opredmetena osnovna sredstva, prejeta v upravljanje poslovni izid – presežek prihodkov nad prihodki Stanje na kontu obveznosti za sredstva prejeta v upravljane na dan 31.12.14 znaša 1.490.691€ Stanje 31.12.14 je znašalo 1.604.057 € , povečanja 25.946 €, zmanjšanja pa 148.398 €. 48 Povečanja predstavljajo prejeta sredstva za nabavo osnovnih sredstev, zmanjšanja so obračunana amortizacija, knjižena v breme obveznosti za sredstva prejeta v upravljanje. Ker smo določeni uporabnik, ki imamo sredstva v upravljanju smo sredstva uskladili na podlagi izpiska odprtih postavk ter izpiska stanja terjatev za sredstva , dana v upravljanje. Med dolgoročne obveznosti izkazujemo stanje dolgoročno odloženi prihodki višini 15.489 €. V okviru lastnih virov in dolgoročnih obveznosti se izkazuje presežek prihodkov nad odhodki v višini 15.750 €. Iz presežka smo pokrili izgubo iz prejšnjega leta v višini 6.663 €, ostanek 9.087 € pa smo pustili nerazporejen. Tabela 4: Stanje in gibanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev Vrsta dolgoročnega sredstva Nabavna vrednost 1.1.13 Neopredmetena osnovna sredstva Popravek vrednosti 1.1.13 9.275 9.154 Povečanje popravka vrednosti Zmanjšanje Zmanjšanje Amortizacij nabavne popravka a vrednoti vrednosti Sedanja vrednost 280 76 325 280 76 325 Materialne pravice 9.275 Nepremičnine 66.434 66.434 Zemljišča Bled 54.555 54.555 Zemljišča Ribno 4.051 4.051 Boh. 7.828 7,828 Zemljišča Bela 9.154 Povečanje nabavne vrednosti Gradbeni objekti 3.205.213 1.697.650 123.489 1.390.845 Bled 2.706.748 1.370.565 114.514 1.221.670 Kontejnerska postaja 7.336 7.336 1.671 23.107 Asfaltno športno 55.698 igrišče 37.690 Objekt Ribno 132.983 4.348 80.532 149.076 2.956 65.536 Objekt Boh. Bela 217.863 217.568 6.770 Oprema in druga 426.530 opredmetena os. sredstva 396.591 35.090 8.709 8.709 28.275 36.754 Oprema Bled 365.802 31.973 7.363 7.363 25.608 31.600 391.038 49 Oprema Ribno 21.944 361 8.845 2.756 Drobni inventar 59.954 kot oprema 59.954 21.584 Drobni Bled inventar 65.587 65.587 2.143 Drobni Ribno inventar 32.952 32.952 Drobni inventar 16.065 Boh. Bela 16.065 Knjige 203.480 Oprema Bela 23.674 Boh. 11.818 203.480 1.147 1.346 16.241 1.346 1.520 4592 4.592 5.343 196 196 2.143 18 3 6.777 945 4.209 18 3 6.777 4. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV – DOLOČENIH UPORABNIKOV Izkaz prihodkov in odhodkov vsebuje podatke o prihodkih in odhodkih v obračunskem obdobju. Izkaz prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti pa prihodke, ki se nanašajo na izvajanje javne službe in tržne dejavnosti. Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov je upoštevano načelo poslovnega dogodka. Prihodki so razčlenjeni v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in enotnim kontnim načrtom za proračune in proračunske uporabnike. Med prihodki so izkazani zneski, ki so nastali od 1.januarja 2014 do 31.decembra 2014. 4.1. PRIHODKI Prihodki so razčlenjeni na - poslovne prihodke (prihodke od poslovanja), - finančne prihodke - drugi prihodki Prihodki so lahko iz proračunskih in neproračunskih virov. Sestava prihodkov po vrstah v letu 2014 50 Vrsta prihodka Prihodki iz Prihodki iz Index predhodnega leta tekočega obdobja Prihodki od prodaje proizvodov in 2.325.473 2.296.204 98,74 storitev Finančni prihodki 422 122 28,91 Drugii prihodki 2.036 1.514 74,36 Skupaj 2.327.931 2.297.840 98,71 Prihodki po vrstah in virih financiranja v letu 2014 Vrste prihodkov Prihodki iz Prihodki proračunskih virov neproračunskih virov Prihodki iz poslovanja - državnega proračuna - proračunska sred.občine - CSD druž.korist.dela - prihodki od najemnin -zavod za zapos.JD - prisp.staršev, drugo Finančni prihodki Drugi prihodki Skupaj iz Delež 2.009.507 127.641 130 34.216 87,45 5,55 0,006 1,49 115.589 122 1.514 151.441 0,40 5,03 0,005 0,07 100 9.121 2.146.399 Analiza poslovnih prihodkov Celotni prihodki doseženi v letu 2014 so znašali 2.297.840 € in so bili za 1,2926% nižji od doseženih v letu 2013 . Prihodki iz poslovanja znašajo 2.296.204€, kar predstavljajo 99,93 % celotnih prihodkov finančni prihodki 122 €, kar predstavlja 0,005% ter izredni prihodki 1.514 € kar predstavlja 0,07% celotnih prihodkov. Prihodki iz proračunskih virov znašajo 2.146.399 € in predstavljajo 93,41% celotnih prihodkov, prihodki iz neproračunskih virov znašaj 151.441 € kar predstavlja 6,59 % celotnih prihodkov. Prihodki po vrstah dejavnosti v letu 2014 51 Vrsta prihodkov Javna služba Prihodki iz poslovanja Finančni prihodki Drugi prihodki Skupaj Tržna dejavnost 2.263.624 34.216 Index 1,4891 122 1.514 2.265.260 34.216 Prihodki od poslovanja so bili doseženi z izvajanjem javne službe in tržne dejavnosti. Struktura prihodkov je bila naslednja: 1. javna služba predstavlja 98,51 % 2. tržna dejavnost ( prihodki od prodaje na trgu ) predstavlja 1,4891% celotnih prihodkov v poslovnem letu. Prihodki iz javne službe so dotacije od Ministrstva, občine ter prispevki staršev. Prihodki od tržne dejavnosti so ustvarjeni iz oddaje prostorov v uporabo. V poslovnih knjigah vodimo prihodke od tržne dejavnosti na svojih kontih. Prihodki od tržne dejavnosti so za 7,77 % večji, kot za isto obdobje leta 2013. Finančni prihodki Finančni prihodki so znašali 122 € in predstavljajo 0,005% deleža v celotnih prihodkih. Prejeli smo jih iz naslova prejetih obresti za sredstva na podračunu. Izredni prihodki Izredni prihodki so znašali 1.514 € in predstavljajo 0,02% delež v celotnih prihodkih. Prejeli smo jih iz naslova donacij, prihodkov iz prejšnjih let. 4.2. ODHODKI Odhodki so razčlenjeni na: - Poslovni odhodki - Finančni odhodki - Izredni odhodki Sestava odhodkov po vrstah v letu 2014 52 Vrsta odhodkov Odhodki tekočega Sestava odhodkov (delež) obračunskega obdobja Poslovni odhodki 2.270.166 99.48 Stroški materiala in storitev 297.901 13,05 Stroški materiala 125.057 5,48 Stroški storitev 172.844 7,57 Stroški dela 1.962.471 85,69 Plače in nadomestila plač 1.539.026 67,44 Prispevki za soc.varnost deloda. 243.734 10,68 Drugi stroški dela 172.844 7,57 Amortizacija 6.777 0,30 Drugi stroški 9.794 0,43 Finančni odhodki 5.003 0,22 29 0,001 2.281.975 100,00 Izredni str.-str.iz prej.let Skupaj odhodki Primerjava odhodkov v letu 2014 s tistimi v predhodnem letu Vrste odhodkov Odhodki predhodnega Odhodki tekočega Index leta Poslovni odhodki leta 4=3:2x100 2.312.273 2.260.372 99,57 Stroški materiala in storitev 313.710 297.901 94,96 Stroški materiala 147.135 125.057 84,99 Stroški storitev 166.575 172.844 103,76 Stroški dela 1.998.563 1.962.471 98,19 Plače in nadomestila plač 1.529.154 1.539.026 100,65 Prispevki za soc.varnost delodaj. 246.909 243.734 98,71 Drugi stroški dela 222.500 179.711 80,77 Amortizacija 15.244 6.777 44,46 Drugi stroški 248 9.794 3949,19 7.479 5.003 66,89 212 29 13,68 2.335.543 2.281.975 97,71 Finančni odhodki Prevrednotovalni pos.odhodki Izredni odhodki Skupaj 87 53 Odhodki po vrstah dejavnosti v letu 2014 Vrsta odhodka Javna služba Tržna dejavnost Stroški blaga in materiala 293.465 4.436 Stroški materiala 123.195 1.862 Stroški storitev 170.270 2.574 Stroški dela 1.933.248 29.223 Plače in nad.plač 1.516.108 22.918 Prispevki za soc.varnost 240.105 3.629 Drugi stroški dela 177.035 2.676 Amortizacija 6.676 101 Drugi stroški 9.649 145 Finančni odhodki 4.930 73 Drugi odhodki Celotni odhodki 29 2.247.997 33.978 15.627 238 113 2 15.514 236 Presežek prihodkov Davek od dohod.prav.oseb Presežek prih.obrač.obd. Analiza poslovnih odhodkov Celotni odhodki znašajo 2.281.975€, od tega so odhodki iz poslovanj 2.260.372 €, finančni odhodki 4.930 €, drugi stroški 9.649 €, finančni odhodki 4.930 € in drugi odhodki 29 €. V primerjavi z doseženimi v preteklem letu so se zmanjšali za 2,35 %.. Odhodki obračunskega obdobja so tisti znesek stroškov, nastalih v obračunskem obdobju, ter drugih stroškov, ki v skladu s sprejetimi računovodskimi pravili o vštevanju stroškov med odhodke obračunskega obdobja vplivajo na poslovni izid obračunskega obdobja. Prav tako kot prihodki, se tudi odhodki delijo na več skupin in sicer: stroški materiala, stroški storitev,stroški amortizacije, stroški dela ter ostale stroške. Stroški materiala in storitev Stroški materiala so realizirani v višini 125.057 €, v primerjavi s prejšnjim letom so nižji za 15,01%. V okvirju stroškov materiala so evidentiranje vrednosti, porabljenega pisarniškega materiala, material za osebno higieno in čistila, energija in kuriva porabljena za ogrevanje, ki 54 predstavljajo eno izmed večjih bremen šolskega proračuna, material za sprotno vzdrževanje ter izdatki za nakup strokovne literature in drugih publikacij ter učila in učni pripomočki. Stroški storitev so znašali 172.844 in so se za 3,63% zvišali v primerjavi s prejšnjim letom. Stroški storitev so storitve v cestnem prometu, PTT storitve, storitve za sprotno vzdrževanje, komunalne storitve, zdravstvene storitve, izobraževalne storitve za zaposlene, učence in starše, svetovalne in računovodske ter druge neproizvodne storitve. Stroški dela Stroški dela vključno z povračili stroškov dela (regres, prevoz, prehrana, odpravnine ob upokojitvi, jubilejne nagrade, KDPZ, ¾ nesorazmerja itd) so se za 1,84 % manjše glede na isto obdobje leta 2013. Razlog za znižanje stroškov dela, je nižje zaradi varčevalnih ukrepov. Skupno število realiziranih ur je 147.428 ur, število zaposlenih iz realiziranih ur je 71, kar predstavlja 1,41% več kot v istem obdobju leta 2013. Število ur iz bruto rednega dela je večje v letu 14 za 0,79 % in povprečno število zaposlenih iz delovnih ur znaša 67. Število bolniških ur v breme delodajalca je manjše v letu 14 za 54,27% kar predstavlja 1,5 zaposleni osebi, ure porodniškega dopusta nižje za 59,54 % in na podlagi obračunanih ur predstavlja 1 zaposleno osebo, boleznine v breme ZZZS so višje 166,85% kar predstavlja 1,5% zaposlene osebe. V letu 2014 smo imeli zaposleno osebo prek javnih del. Stroški dela so v letu 2014 znašajo 1.962.471 in predstavljajo v strukturi vseh odhodkov 86,00%. Amortizacija Amortizacija predstavlja 6,94 % celotnih odhodkov. Obračunana je v skladu z predpisanimi stopnjami in predpisi. Amortizacija je bila obračunana posamično v obsegu doslej še neodpisanih osnovnih sredstev . Obračunana amortizacija je znašala 158.346 €. Delež amortizacije, ki se nanaša na odpis opreme, ki je glede na nabavno vrednost drobni inventar in se odpiše takoj ob nabavi ter odpis knjig 6.777 € Za stroške obračunane amortizacije v višini 148.128 € je zavod bremenil- zmanjšal vir, sredstva prejeta v upravljanje, ker ni prejel posebnih namenskih sredstev s strani proračuna za pokrivanje stroškov amortizacije ter del stroškov amortizacije v višini 3.442 € v breme konta prejete donacije namenjene pokrivanju stroškov amortizacije. Finančni odhodki Finančni odhodki znašajo 5.003 € in predstavljajo 0,2192% celotnih odhodkov. So odhodki za obresti 104 € obresti od dobaviteljev ter 4.899 obresti za izplačilo 2 dela ¾ nesorazmerja. 55 Drugi stroški Drugi stroški znašajo 9.794 €, in predstavljajo odhodke za nagrade za izvajanje volonterskega dela. V letu 2014 smo imeli 2 osebi, napoteni s strani ministrstva za šolstvo, za opravljanje volonterskega dela, ter dela odhodkov 7.729 € za prispevke po ZZRZI zaradi neizpolnjevanja kvote zaposlovanja invalidov. Celotni odhodki po vrstah dejavnosti v obračunskem obdobju za javno službo znašajo 2.247.997 €, tržne dejavnosti pa 33.978 €. Sodilo za izračun odhodkov tržne dejavnosti smo uporabili razmerje med prihodki, doseženimi pri opravljanju posameznih vrst dejavnosti. Tržna dejavnost po sodilu iz prihodkov znaša 1,489% in v istem procentu smo bremenili odhodke oziroma stroške za izračun tržne dejavnosti. 5. IZKAZ PRIHODKOV IN ODHODKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka vsebuje podatke o prihodkih in odhodkih v obračunskem obdobju in predhodnem obračunskem obdobju. Pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov je upoštevano načelo denarnega toka, da je poslovni dogodek nastal in da je prišlo do prejema ali izplačila denarja oziroma njegovega ustreznika. Izkazovali smo ločeno prihodke in odhodke iz naslova opravljanja javne službe in tržne dejavnosti. Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka služi spremljanju gibanja javnofinančnih prihodkov in odhodkov. Med prihodki in odhodki so izkazani zneski, ki so nastali od 1.januarja 2014 do 31.decembra 2014. Prihodki in odhodki po načelu denarnega toka so razčlenjeni na : - prihodke za izvajanje javne službe - prihodke od prodaje blaga in storitev na trgu - odhodki za izvajanje javne službe - odhodke zaradi prodaje blaga in storitev na trgu Kot sodilo za izračun odhodkov tržne dejavnosti smo uporabili razmerje med prihodki, doseženimi pri opravljanju posameznih vrst dejavnosti. Isto metodo smo uporabili pri izkazu prihodkov in odhodkov po vrstah dejavnosti določenih uporabnikov. Ta procent znaša 2,31 % 6. RAČUN FINANCIRANJA Zavod se v koledarskem letu 2014 ni zadolževal in ni imel odplačil kreditov. 56 7. IZKAZ RAČUNA FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Prav tako kot račun financiranja tudi izkaz finančnih terjatev in naložb ne izkazuje nobenega prometa, saj zavod ne razpolaga z lastnimi sredstvi in nima in ne daje dolgoročnih posojil, ter ne more vlagati v kapitalske deleže, s tem pa tudi ne more dobiti vračil. 8. ZAKLJUČEK Iz vseh navedenih podatkov in razkritij iz posamezne bilance in prilog k bilancam je možno ugotoviti naslednje: zavod je v letu 2014 z javnimi sredstvi gospodaril racionalno in predvsem gospodarno, poslovno leto 2014 je zaključil z pozitivnim rezultatom – presežek prihodkov nad odhodki. Razlika med prihodki in odhodki znaša 15.865 €, kar pomeni pozitivni poslovni izid. Iz presežka prihodkov nad odhodki je bil obračunan davek od dobička v znesku 115 €, od razlike 15.750 € je pokrit presežek odhodkov nad prihodki iz leta 2013 v višini 6.663 €, razliko presežka prihodkov nad odhodki 9.087 € smo pustili nerazporejen, izplačila zaposlenim so se vršila v skladu s potrjeno sistematizacijo na podlagi kolektivne pogodbe in zakona o javnih uslužbencih ter zakona o sistemu plač v javnem sektorju, zavod je v letu 2014 izvajal javno službo predpisano za področje osnovnošolske dejavnosti kakor tudi podzakonskih predpisov - pravilnikov, in ne deluje v nobenem sistemu povezanih družb. Prav tako niti zavod niti odgovorna oseba zavoda ni bila obsojena za kaznivo dejanje. Zavod nima nobenih drugih obveznosti ali terjatev razen tistih, ki so prikazane v bilanci in poročilu. Zavod nima neporavnanih obveznosti, ki bi bile lahko predmet izvršbe ali tožbe in tako ne izkazuje nerealnih terjatev in nerealnih obveznosti. Priloga 2: Bilanca stanja 14 Priloga 3: Bilanca uspeha 14 Priloga 4: Poročilo denarni tok Računovodkinja: Suada Džananović 57 ZAKLJUČNI DEL Letno poročilo bo obravnavano na Svetu zavoda: 3.3.2015 Datum in kraj nastanka letnega poročila: Bled, 24.2.2015 Datum sprejetja in potrditve letnega poročila:_____________ Podpisi oseb, ki so odgovorne za nastanek Letnega poročila: Poslovno poročilo je pripravila: ravnateljica Nataša Ahačič Poročilo Sveta zavoda je pripravila: predsednica Sveta zavoda Tina Burja Računovodsko poročilo je pripravila: računovodkinja Suada Džananović 58 PRILOGA 1: Ugotavljanje kakovosti OŠ prof. dr. Josipa Plemlja Seliška cesta 3 4260 BLED UGOTAVLJANJE KAKOVOSTI IN SAMOEVALVACIJA ZA LETO 2014 Bled, 26.2.1014 59 Izdelano je bilo Samoevalvacijsko poročilo za šolsko leto 2013/14. V tem poročilu povzemamo potek samoevalvacije, rezultate samoevalvacije in usmeritve za naslednje šolsko leto 2013/14. Zadovoljstvo strokovnih delavcev in učencev z delom šole smo ugotavljali tudi z anonimnim vprašalnikom v mesecu februarju 2015. V letošnjem letu smo se odločili, da zberemo mnenje o šolah v naravi, ki jih izvajamo na šoli. Zadovoljstvo staršev in učencev z delom šole smo ugotavljali z anonimnim spletnim vprašalnikom v mesecu februarju 2015. Na šoli že vrsto let uspešno organiziramo šolo v naravi v 3., 4., 5. in 7. razredu. Leta nazaj je bila organizirana še v 2. in 8.razredu. Šola v naravi predstavlja razširjeni program, udeležba učencev pa je prostovoljna. Kljub prostovoljnosti se je v povprečju udeleži več kot 98% učencev. ŠOLE V NARAVI OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA RAZRED 3. RAZRED: SOČA PROGRAM Učenci se prvič udeležijo šole v naravi– naravoslovni tabor – SOČA- na kmetiji Jelinčič (5 dni). CENA: 141,00 € 4. RAZRED: SORIŠKA PLANINA Zimska šola v naravi s tečajem smučanja in teka na smučeh in drugimi poučnimi vsebinami - trenutno Soriška planina (5 dni). 5. RAZRED: PUNTIŽELA Letna šola v naravi s tečajem plavanja in drugimi poučnimi vsebinami – trenutno Puntižela v Puli (5 dni). CENA: 153,00 € CENA: 141,00 € 7. RAZRED: MRZLI STUDENEC Naravoslovni tabor na Pokljuki – preživetje v naravi (5 dni) CENA: 127,00 € Šole v naravi so na naši šoli organizirane v naši lastni organizaciji in jih vodijo izključno naši učitelji. Za vse programe se potrudimo, da jih vsaj delno subvencioniramo za vse učence: s sredstvi iz šolskega sklada, sredstvi ministrstva in sredstvi Občine Bled. V ceno šole v naravi so vključeni stroški bivanja in prehrane za cel teden, prevoz, spremstvo učiteljev in vodenje programa oziroma dejavnosti. Učenci se v programu šole v naravi naučijo veliko vsebin, ki jih v rednem programu pri pouku težko ali ne moremo izvajati. Učenci pridobivajo znanja in veščine na socialnem področju ( samostojnost, življenje v drugem okolju, prilagajanje skupini, …). So idealna priložnost, da razrednik bolje spozna učence, da učenci spoznajo razrednika še z druge- življenjske plati ter da se tudi učenci bolje spoznajo med seboj. V nadaljevanju predstavljamo spletni anketni vprašalnik in analizo odgovorov staršev in učencev od 4. do 9. razreda. 60 Anketni vprašalnik: Spoštovani starši, na šoli se ves čas trudimo in želimo izboljšati svoje delo. Pri tem je zelo pomemben tudi vaš prispevek. V tem šolskem letu nas zanima zadovoljstvo učencev v zvezi z življenjem in delom šole, natančneje, kako so vaši otroci in seveda tudi vi zadovoljni z organizacijo in izvedbo šol v naravi. Prosimo vas, da svoje mnenje izrazite tako, da izpolnite anketo na naslednji povezavi: spletna anketa Šola v naravi - vprašalnik za starše. Anketa bo aktivna od 13.2.2015 do 22.2.2015. Za sodelovanje se vam najlepše zahvaljujemo. 1 - Kateri razred in oddelek letos obiskuje vaš otrok? Izbirali ste med vsemi oddelki od 4. do 9. razreda, matične in podružničnih šol. 2 - Ali se je vaš otrok v času šolanja že udeležil šole v naravi v organizaciji šole? Da. Ne. 3 - Če se je vaš otrok že udeležil šole v naravi - kako ste bili po pogovoru z vašim otrokom, zadovoljni z izvedbo šole v naravi? Ocenite z oceno od 1 do 5 (1 - nezadovoljni, 5 - zelo zadovoljni) 1 2 3 4 5 Izvedba šole v naravi Če ocenjujete, da z izvedbo niste bili zadovoljni, vas prosimo, da napišete glavni vzrok za to: 4 - Ocenite koristnost šole v naravi za učenje za življenje z oceno od 1 do 5 (1 - ni koristno, 5 - zelo koristno). 1 2 3 4 5 Koristnost Če ocenjujete šolo v naravi za nekoristno za življenje, vas prosimo, da napišete zakaj: 5 - Število šol v naravi na naši šoli je: Če izberete odgovor preveč, svoj odgovor utemeljite. Ustrezno Premalo Preveč _____________________________________________________________________ 61 6 - Kakšni se vam zdijo stroški programa šole v naravi? Previsoki Ustrezni Drugo: 7 - Staršem nudimo možnost plačila stroškov v 4 do 6 obrokih. Ali se vam zdi to ustrezno? Da Ne (prosimo, obrazložite) 8 - Kako naj bi po vašem mnenju šolo v naravi najbolje izpeljala? V popolnoma lastni organizaciji. V organizaciji CŠOD-jev (Center šolskih in obšolskih dejavnosti - www.csod.si). Preko agencij in drugih organizacij. 9 - Katere vsebine bi po vašem mnenju morale prevladovati v šoli v naravi? Prosimo, da označite največ 2 odgovora. športne, učenci naj bodo čim bolj športno aktivni naravoslovne družboslovne (običaji, kulturne značilnosti, zgodovina) razvijanje socialnih veščin (medsebojni odnosi, vzgoja za strpnost, sodelovanje...) Drugo: 10 - Kaj od naštetega vam je za šolo v naravi najpomembnejše? Označite največ 2 odgovora. bližina domačega kraja lokacija izvedbe kakovost nastanitve, urejenost doma strokovnost izvedenih vsebin otrokovo zadovoljstvo in stik z naravo cena Drugo: 11 - Nam želite še kaj sporočiti? 62 12 - Spol: Moški Ženski 13 - V katero starostno skupino spadate? 21 - 40 let 41 - 60 let 61 let ali več 14 - Kakšen je vaš trenutni status? Zaposlen/a Upokojenec/ka Brezposelni/na Anketne vprašalnike je izpolnjevalo 159 anketirancev, dokončno pa jo je izpolnilo 132 anketirancev, kar predstavlja 83%. Spodnja slika prikazuje časovni razpored izpolnjevanja ankete. Odgovore anketirancev na posamezna vprašanja prikazujemo z naslednjimi diagrami. 63 ANALIZA - Grafi 1 - Kateri razred in oddelek letos obiskuje vaš otrok? 2 - Ali se je vaš otrok v času šolanja že udeležil šole v naravi v organizaciji šole? Ne 1% 64 3 - Če se je vaš otrok že udeležil šole v naravi - kako ste bili po pogovoru z vašim otrokom, zadovoljni z izvedbo šole v naravi? Ocenite z oceno od 1 do 5 (1 - nezadovoljni, 5 - zelo zadovoljni) Odgovori: 1– 0%, 2 – 2%, 3 – 9%, 4 – 37%, 5 – 52% Če ocenjujete, da z izvedbo niste bili zadovoljni, vas prosimo, da napišete glavni vzrok za to: / 4 - Ocenite koristnost šole v naravi za učenje za življenje z oceno od 1 do 5 (1 - ni koristno, 5 - zelo koristno). Odgovori: 1– 0%, 2 – 2%, 3 – 6%, 4 – 25%, 5 – 67% Če ocenjujete šolo v naravi za nekoristno za življenje, vas prosimo, da napišete zakaj: 65 5 - Število šol v naravi na naši šoli je: Če izberete odgovor preveč, svoj odgovor utemeljite. 6 - Kakšni se vam zdijo stroški programa šole v naravi? Drugo: - strošek je vedno strošek...tudi če je nizek, je strošek ;)...vendar mora bit, - stroški se zdijo ustrezni, vendar bi jih gotovo lahko otroci s kakšno akcijo v toku leta skupaj s starši in šolo še znižali, - s pomočjo sklada zmoremo, - cena je sicer ok, vendar pogostost šol v naravi precej nanese, - kadar gresta dva otroka je kar visok strošek, - vedno bomo starši rekli, da je lahko ceneje ampak spet ne na račun kakovosti izvedbe. 66 7 - Staršem nudimo možnost plačila stroškov v 4 do 6 obrokih. Ali se vam zdi to ustrezno? 8 - Kako naj bi po vašem mnenju šolo v naravi najbolje izpeljala? 9 - Katere vsebine bi po vašem mnenju morale prevladovati v šoli v naravi? 67 Drugo: - kombinacija vseh vsebin, tako kot ste jih izvajali do sedaj, - skupek vseh vsebin, morda razdelitev znotraj tabora-odvisno od zanimanja učenca, - vse zgoraj naštete enakomerno porazdeljene, - preplet vseh navedenih, - kombinacija vseh vsebin, tako kot jih po mojem mnenju imate. 10 - Kaj od naštetega vam je za šolo v naravi najpomembnejše? 11 - Nam želite še kaj sporočiti? - na razredni stopnji se otroci bolj povezujejo in so bolj vodljivi, na višji stopnji pa motivacija za tako obliko šole upade s strani otrok, - glede na to, da je kljub vsemu tudi šola v naravi finančni zalogaj za starše, je sprejemljivi tako kot je, več takih dejavnosti bi bilo finančno kar težko izvedljivo, - več učiteljev različnih strok, bi moralo biti na takšnem taboru saj tako dobimo več različnih pristopov pri delu in tudi pri reševanju konfliktov, - otroci in jaz sem bila zadovoljna z vašimi dosedanjimi izvedbami. Take izkušnje so najbolj dragocene, čeprav so za izvajalce lahko naporne. Glede izvajalcev je bil možen samo en odgovor, zato sem izbrala vašo izvedbo. Sama imam zelo dobre izkušnje s cšod-jem, zato bi tudi vam priporočila da koristite njihove storitve, - podpiram izvedbo šole v naravi v lastni izvedbi (torej brez zunanjih organizacij, agencij,...), to pa zahteva dodatno angažiranost učiteljev vključno s kompetentnostjo za izvedbo določenih aktivnosti, domišljijo, entuziazmom ter zavedanjem, da ste tisti, ki morate otroke očarati, jih privabiti k aktivnemu sodelovanju. ne samo v šoli v naravi, temveč vsak šolski dan. mogoče tega danes vsem nam manjka, je vsepovsod preveč sivine, povprečnosti..., pritoževanja in tarnanja. otroci srkajo vase vse, kar jih pritegne… od vas - pedagoških delavcev, ki ste se odločili za ta poklic – torej delati z otroki – pa se 68 sposobnost animacije oz. vzbujanja pozornosti učencev pričakuje (celo zahteva), saj se najverjetneje za to delo niste odločili zaradi dolgih počitnic, kajne?, - naše šolstvo je potrebno reformirati. Pogovori o koristnosti šole v naravi pa so brezpredmetni, ker je to trenutno skoraj edina svetla točka šolskega sistema, - šole v naravi naj bodo preproste (kar se tiče nastanitve), vendar učinkovite v medsebojnih odnosih in odnosu do narave, - naša šolarka je bila s šolo v naravi še vsakič zadovoljna, ker sama nisem imela možnosti iti v tak program, ga s toliko večjim veseljem omogočim mojemu otroku-dokler seveda finance omogočajo, - stroški so občutno previsoki v primerjavi s stroški za šn v drugih šolah. Bivalni pogoji na Sorici so v primerjavo s Pokljuko precej slabši, strošek bivanja pa je bil višji. 30 eur na dan je občutno preveč, poleg tega nismo prejeli specifikacije, - hvala za vašo pripravljenost, motiviranosti otrok na šoli v naravi. Te izkušnje, ki jih otrok pridobi so neprecenljive za otrokov razvoj. Pripomore pa tudi k medvrstniški strpnosti. 12 - Spol: 13 - V katero starostno skupino spadate? 69 14 - Kakšen je vaš trenutni status? Kako naprej? Poleg zgoraj zajetih ugotovitev bomo upoštevali tudi mnenja učencev, ki so prav tako reševali anketo. Njihova anketa je imela poudarek na počutju v ŠN, o kakovosti izvedbe – učitelji, bivanje, program, seveda pa smo izpustili vprašanja, ki se nanašajo na materialne stroške šole v naravi. Kot lahko razberete iz spodnje slike, je anketo reševalo 294 učencev. Anketo so reševali tekom dopoldneva v šolski računalnici. 70 Vprašanja za učence in njihovi odgovori: 1 - Ali veš, v katerih razredih je organizirana šola v naravi na naši šoli? Da Ne 2 - Ali si se že udeležil katere šole v naravi v času izobraževanja na šoli? Da Ne 3 - V šoli v naravi sem se imel: super dobro slabo 4 - V šoli v naravi sem se naučil: veliko malo nič 71 5 - Kraj šole v naravi mi je bil: zelo všeč kar dober ni bil všeč 6 - Vsebine šole v naravi so bile: Označi največ 2 odgovora! zanimive poučne dolgočasne naporne primerne za mene in sošolce preveč šolske zabavne Drugo: 7 - Učitelji/učiteljice so bile v šoli v naravi: Označi največ 2 odgovora! dolgočasne prijazne zanimive utrujene sitne zabavne Drugo: 72 8 - V vsej osnovni šoli se lahko udeležiš štirih šol v naravi. Ali je šol v naravi: dovolj premalo preveč 9 - V katerem razredu, bi po tvojem mnenju, še organizirali šolo v naravi? 10 - Če bi bila šola v naravi organizirana za tvoj razred, ali bi šel? Da, zelo rad. Ne, ne bi šel. Ne vem. 11 - Kateri razred obiskuješ? 4.a 4.b 4.e 4.f 5.a 5.b 5.e 5.f 6.a 6.b 6.c 7.a 7.b 7.c 8.a 8.b 73 9.a 9.b 12 - V katero starostno skupino spadaš? pod 10 let 10 - 12 let 13 - 15 let več kot 15 let 13 - Spol: Moški Ženski Vsekakor bomo upoštevali željo velike večine anketirancev, ter se še naprej trudili, da bomo z izvedbami šole v naravi tako uspešni kot v preteklih letih. Na prvem mestu bomo seveda poskrbeli za kakovostno izvedbo, poleg tega pa se bomo trudili tudi v smeri znižanja stroškov, ki so dandanes zelo pomemben faktor v vsakdanjem življenju. Bled, 26.2.2014 Ravnateljica: Nataša Ahačič, prof. 74
© Copyright 2024