OŠ Dob-Letno poročilo
Signature Not Verified Digitally signed by PORTAL AJPES Date: 2015.05.25 10:34:22 +02:00 Reason: Podpis podatkov iz portala AJPES Location: Ljubljana Tel.: (01) 724 01 80 Faks: (01) 724 01 81 Šolska ulica 7 1233 DOB LETNO POROČILO 2014 Pripravili RAVNATELJICA Barbka DROBNIČ Barbka DROBNIČ Marija STOPAR FORTUNA SEZNAM OKRAJŠAV V RAČUNOVODSKEM POROČILU AČR AJPES CSD DDV EKN GŠ ID KDPZ KPIS KPJS KPSM MIZŠ OŠ PŠ PČR PTT SRS ŠD ŠKD ŠVN TRD VV UJP UL RS (ZIPRS1314-A) (ZIPRS1415) ZJF ZPIZ ZR ZRSZZ ZSPJS ZSPJS-R ZUE ZUJF ZZZS ZŠ RS Planica Aktivne časovne razmejitve Agencija RS za javnopravne evidence in storitve Center za socialno delo Davek na dodano vrednost Enotni kontni načrt Glasbena šola Interesne dejavnosti Premije dodatnega pokojninskega zavarovanja Kadrovsko plačni informacijski sistem Kolektivna pogodba za javni sektor Kolektivna pogodba o skupni metodologiji za uvrščanje Ministrstvo za izobraţevanje, znanost in šport Osnovna šola Podruţnična šola Pasivne časovne razmejitve Pošta, telegraf, telefon Slovenski računovodski standardi Športno društvo Športno kulturno društvo Šola v naravi Turistično rekreativno društvo Varstvo vozačev Uprava Republike Slovenije za javna plačila Uradni list Republike Slovenije Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2014 in 2015 Zakon o javnih financah Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Zakon o računovodstvu Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Zakon o sistemu plač v javnem sektorju Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju Zakon o uvedbi evra Zakon za uravnoteţenje javnih financ Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenija Zavod za šport Republike Slovenije KAZALO 1. SPLOŠNI DEL POSLOVNEGA POROČILA .................................................................. 5 1.1. Kratko poročilo ravnateljice s poudarkom na novostih .............................................................................. 5 1.2. Poročilo Sveta zavoda za leto 2014 ............................................................................................................ 6 1.3. Osebna izkaznica in predstavitev OŠ Dob s Podružnično šolo Krtina .......................................................... 7 1.4. Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb ....................................................................................... 8 1.5. POSLOVANJE OŠ DOB S PŠ KRTINA .......................................................................................................... 11 1.6 VIZIJA ŠOLE ............................................................................................................................................... 12 2. POSEBNI DEL POSLOVNEGA POROČILA ................................................................12 2.1 Opisna poročila o izvedbi programov, dejavnosti, projektov .................................................................... 12 2.2 POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH ....................................................................................... 85 2.2.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje posrednega uporabnika ............ 85 2.2.2. DOLGOROČNI CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA .................................................................................... 89 2.2.3. LETNI CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA, ki izhajajo iz letnega delovnega načrta dela .......................... 89 2.2.4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU CILJEV, KI UPOŠTEVAJO FIZIČNE, FINANČNE IN OPISNE KAZALCE PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH v primerjavi z preteklim letom ........................................................................... 94 2.2.5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH IN NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA 94 2.2.6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU CILJEV V PRIMERJAVI Z CILJI IZ POROČILA PRETEKLEGA LETA ALI VEČ PRETEKLIH LET .................................................................................................................................................. 95 2.2.7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA GLEDE NA OPREDELJENE STANDARDE IN MERILA, KI JI PREDPIŠE MIZŠ TER UKREPI ZA IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI IN KAKOVOSTI ............................ 96 2.2.8 OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA NADZORA .......................................................................... 97 2.2.9. POJASNILA PO PODROČJIH, NA KATERIH CILJI NISO BILI DOSEŽENI IN ZAKAJ ........................................ 97 2.2.10. OCENA UČINKOVITOSTI POSLOVANJA NA GOSPODARSTVO, SOCIALNE RAZMERE, VARSTVO OKOLJA, REGIONALNI RAZVOJ ITD. ................................................................................................................................. 98 2.2.11. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN INVESTICIJSKIH VLAGANJ .................... 99 3. RAČUNOVODSKO POROČILO .................................................................................104 3.1. POJASNILA K BILANCI STANJA ................................................................................................... 104 3.1.1. Dolgoročna sredstva in sredstva, prejeta v upravljanje ............................................................... 104 3.1.2. Kratkoročna sredstva in kratkoročne časovne razmejitve .......................................................... 106 3.1.3. Zaloge ................................................................................................................................................. 108 3.1.4. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja............................................................................................ 108 3.1.5. Lastni viri in dolgoročne obveznosti do virov sredstev ................................................................ 111 3.2. POJASNILA IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV ............... 112 3.2.1. Analiza prihodkov .............................................................................................................................. 112 3.2.2. Analiza odhodkov .............................................................................................................................. 115 3.2.3. Poslovni izid ...................................................................................................................................... 120 3.3. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA ............................................................................ 120 3.3.1. Analiza prihodkov .............................................................................................................................. 120 3.3.2. Analiza odhodkov .............................................................................................................................. 121 3.3.3. Preseţek prihodkov nad odhodki ................................................................................................... 122 3.3.4. Realizacija finančnega načrta po denarnem toku za leto 2014 (Priloga 1) .............................. 122 3.4. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI ........................................................................................ 122 3.5. POJASNILA K IZKAZU RAČUNA TERJATEV IN NALOŢB DOLOČENIH UPORABNIKOV .... 123 3.6. POJASNILA K IZKAZU RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV ................. 123 3.7. DRUGE RAČUNOVODSKE INFORMACIJE NA PODLAGI 26. ČLENA PRAVILNIKA O SESTAVLJANJU LETNIH POROČIL ZA PRORAČUN, PRORAČUNSKE UPORABNIKE IN DRUGE OSEBE JAVNEGA PRAVA (dodatna pojasnila k izkazom) ............................................................... 123 3.8. DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB .................................................................................... 126 4. ZAKLJUČEK..................................................................................................................127 SEZNAM PRILOG V RAČUNOVODSKEM POROČILU PRILOGA 1: REALIZACIJA FINANČNEGA NAČRTA PO DENARNEM TOKU ZA LETO 2014 ...................................................................................................................................128 PRILOGA 2: ANALIZA PRIHODKOV, RAZČLENJENIH PO VRSTAH Z INDEKSI IN DELEŢI - REALIZACIJA 2014..........................................................................................................132 PRILOGA 3: ANALIZA ODHODKOV, RAZČLENJENIH PO VRSTAH Z INDEKSI IN DELEŢI – REALIZACIJA V LETU 2014 ...........................................................................................133 OSTALE PRILOGE, oddane na Ajpes dne 26. 2. 2015: 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. Bilanca stanja na dan 31. 12. 2014 Izkaz prihodkov in odhodkov - določenih uporabnikov Izkaz prihodkov določenih uporabnikov po načelu denarnega toka Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov po vrstah dejavnosti Izkaz računa financiranja določenih uporabnikov Stanje in gibanje neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev Izkaz računa finančnih terjatev in naloţb določenih uporabnikov Stanje in gibanje dolgoročnih finančnih naloţb in posojil POSLOVNO POROČILO 1. SPLOŠNI DEL POSLOVNEGA POROČILA 1.1. Kratko poročilo ravnateljice s poudarkom na novostih V letu 2014 je v Osnovni šoli Dob potekal program devetletne osnovne šole v vseh oddelkih od 1. – 9. razreda po veljavnih predmetnikih in učnih načrtih. V obeh šolah je bilo na dan 31.12.2014 493 otrok v 22 čistih oddelkih, 1 kombiniranem oddelku 3.-4. razreda na PŠ Krtina, 1 oddelku jutranjega varstva na matični šoli, 5 oddelkih podaljšanega bivanja ter glede na dan različne skupine varstva čakajočih učencev in 176 učencev vozačev. Obe šoli imata skupaj zaradi nove stavbe na PŠ Krtina večjo talno čistilno površino v izmeri 5300 m2 , s športnimi igrišči ob matični šoli v izmeri 1200 m2 ter veliko uporabnih travnatih površin z pripadajočimi dvorišči in igrišči. Na obeh šolah skupaj poučuje 49 ustrezno in le en neustrezno izobraţen strokovni delavec, za nemoteno delo pa skrbi 14,5 člansko administrativno-tehnično osebje. NOVOSTI V novem šolskem letu 2014/15 smo na ţalost zaradi zmanjšanja števila oddelkov OPB s strani MIZŠ le še 27 oddelčna šola. V skladu z odlokom z dne 23.5.2007 smo na Podruţnični šoli Krtina sicer pridobili še 5razred kar posledično pomeni več čistih oddelkov vendar se je deleţ OPB zmanjšal iz 6,29 na 5,0, kar poslednično pomeni, da smo v treh letih izgubili 3 čiste oddelke. Zaradi selitve druţine pa smo na PŠ Krtina izgubili še moţnost čistih oddelkov in po letu 2007 ponovno izredno uspešno izvajamo poučevanje kombinacije 3 in 4 razreda. VELIKA INVESTICIJSKO VZDRŢEVALNA DELA na matični šoli v Dobu in PŠ Krtina V koledarskem letu 2014 so bila na OŠ Dob in PŠ Krtina narejena izredna dela, ki za nas posledično pomenila pridobitev nove stavbe na PŠ Krtina z 2 novimi učilnicami za 1. in 2. razred, hodnikom za igro, novimi stranišči, računalniško učilnico, novo jedilnico z razdelilno kuhinjo, novo kurilnico z moţnostjo ogrevanja na pelete, manjši večnamenski prostor kot telovadnico, nove garderobne prostore, nova športna in druga igrišča ter popolno energetsko sanacijo stare stavbe PŠ Krtina z zamenjavo vseh starih oken. Matična šola v Dobu je bila prav tako deleţna zamenjave vseh starih oken, vsi radiatorji so dobili varčne ventile, ob vhodu v telovadnico nova vrata ter energetsko sanacijo celotne stavbe z novo kurilnico in ogrevanjem na plin. Energetska sanacija je OŠ Dob in PŠ Krtina omogočila velik prihranek na energiji ter moţnost, da sredstva za pokritje materialnih stroškov s strani občine šoli zadostujejo za nemoteno poslovanje. 5 Hvala za dve veliki investiciji in s tem dani moţnosti, da ne bomo ostali edina potratna šola v občini, ampak šola, ki energijo ohranja v stavbi in je ne spušča več v okolico. Vemo, da bomo z novo investicijo postali energetsko varčna šola v pravem pomenu besede. VZDRŢEVALNA DELA na matični in podruţnični šoli OPREMA: učila, učni pripomočki Ministrstvo za izobraţevanje, znanost, kulturo in šport v tem šolskem letu 2013/14 na točki učil in učnih pripomočkov in izobraţevanja ni varčevalo in nam je namenilo sredstva na osnovi točno določenih izračunov. Nakup učil in učnih pripomočkov je bil izvedeno na osnovi skrbnega načrtovanja, vendar ţal potreb in moţnosti nakupa novih računalnikov, diaprojektorjev, interaktivnih tabel, ne moremo zadostiti in smo še vedno podhranjeni na tem področju. Strokovni aktivi so na osnovi potreb napisali ţelje za nakupe, ki so se oz. se izpeljejo na osnovi prioritetne vrste. V času poletnih počitnic 2014 smo popolnoma obnovili učilnice 1. in 2. razredov, (beljenje, luči, pohištvo, stoli, omare), učilnico matematike Irene Trop, kjer smo premestili lijak, belili in zamenjali luči, učilnico zgodovine, kjer smo ravno tako zamenjali luči, prestavili lijak in del učilnice prebelili. Popolnoma sta bili obnovljeni učilnici geografije in nemščine (nova talna obloga, beljenje, zamenjava plut, nove luči), vse učilnice so dobile ob mizi za učitelje nove pisarniške dodatke za laţjo organizacijo dela z računalnikom, pribliţno 100 stolom smo zamenjali sedišča, v omenjenih razredih pa so vse omare dobile nove osnove na nogicah. V jedilnici smo morali zaradi premajhnega števila sedišč nakupiti nove mize in dodati nove stole, garderobni del ob telovadnici pa je bil zaradi zamenjave oken deleţen novega beljenja v dekliškem in fantovskem delu. 1.2. Poročilo Sveta zavoda za leto 2014 Seje Sveta zavoda OŠ DOB potekajo redno, izredno ali korespondenčno ter skladno z zakonodajo, ki ureja to področje. 14. 3.2014 so predstavniki Sveta zavoda odločali in sprejeli sklepe na osnovi točk dnevnega reda, ki so vsebovala poročilo ravnateljice in računovodkinje v obliki Poslovnega poročila 2013 in samoevalvacije, poročilo in moţne rešitve na temo šolski prevozi, ki so še vedno nerešeni in le akontacijsko sofinancirani s strani Občine Domţale v vrednosti cca 95% cene šolskih prevozov. Člani Sveta zavoda so sprejeli tudi sklepe, ki narekujejo Občini Domţale nujno energetsko sanacijo šole z moţnostjo spremembe ogrevanja, saj je OŠ Dob edina šola, ki je energetsko potratna. Posledično ima šola finančne teţave, saj materialni stroški ustanoviteljice ne zadoščajo za poravnavo stroškov nakupa kurilnega olja kot vira ogrevanja. Ob koncu sestanka so člani Sveta zavoda ugotavljali delovno uspešnost ravnateljice in jo ocenili kot odlično. V vmesnem obdobju leta 2014 je imel Svet zavoda OŠ Dob tudi dopisne sestanke namenjene za potrditev soglasja za nove zaposlitve zaradi bolniških odsotnosti, soglasja k izvajanju interesnih dejavnosti za zunanje mentorje ter obveščanju ravnateljice šole glede finančnih teţav šole in prošnji za pomoč in posluh pri Občini Domţale 6 2.10.2014 so člani Sveta zavoda odločali in se strinjali z Poročilom LDN 2013/14 ter potrdili predlog LDN 2014/15 in finančni plan OŠ Dob za leto 2014 ter potrdi cene najemov prostorov, cene prehrane, ceno za šolske prevoze za učence, ki do le tega niso opravičeni po 56. členu ZOŠ ter poziva občino, da takoj poravna razliko do polne cene šolskih prevozov, ki znaša ţe cca 5.000,00 EUR. 1.3. Osebna izkaznica in predstavitev OŠ Dob s Podružnično šolo Krtina Osnovno šolo Dob je ustanovila občina Domţale z aktom o ustanovitvi št. 01500-8/98-31 z dne 4. 2. 1998 in na podlagi odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanoviti javnega vzgojno-izobraţevalnega zavoda Osnovna šola Dob št. 0072-4/07 z dne 23.5.2007. Osnovna šola Dob je samostojni javni zavod z matično šolo v Dobu in podruţnično šolo v Krtini. Šolo v skladu z zakonom upravlja Svet šole in ravnateljica Barbka Drobnič. Kratka predstavitev šole Osnovna šola Dob Šolska 7 1233 Dob tel./faks: 01 724 01 80/ 01 724 0181 Podruţnična šola Krtina Krtina 41 1233 Dob telefon: 01 724 91 44 e-pošta: [email protected] splet: www.os-dob.si 98266144 Podračun št.: 01223−6030649391 Ravnateljica : Barbka Drobnič Pomočnica ravnateljice: Damijana Kriţnik Vrhovec Vodja podruţnice Krtina: Lidija Gomboc 7 Poslovni izid leta 2014 ugotavlja stanje in sicer preseţek prihodkov nad odhodki v vrednosti 121 EUR. Prihodki EUR 2.138. 629 Odhodki EUR 2.138. 508 Razlika EUR 121 1.4. Organiziranost in predstavitev odgovornih oseb Organi zavoda so: Svet zavoda Ravnatelj Strokovni organi Svet staršev Svet zavoda Sestava Sveta šole na dan 31. december 2014 ime in priimek funkcija Katja Satler predsednica, predstavnica šole Jadranka Peterc namestnica predsednice, predstavnica šole Lidija Gomboc članica, predstavnica šole Saša Horvat članica, predstavnica šole Maja Lamberšek članica, predstavnica šole Peregrin Stegnar član, predstavnik ustanovitelja Uroš Limoni član, predstavnik ustanovitelja Vera Vojska član, predstavnik ustanovitelja Boro Štrumbelj članica, predstavnica staršev Sanja Selan članica, predstavnica staršev Rado Glas članica, predstavnica staršev 8 Vodstvo šole Osnovno šolo Dob je v letu 2014 vodila ravnateljica Barbka Drobnič s pomočnico Damijano Kriţnik Vrhovec. Podruţnično šolo Krtina je v letu 2013 zelo uspešno vodila Lidija Gomboc. Strokovni organi šole so: Pedagoški zbor Strokovni aktivi učiteljskega zbora Razredniki (nadomestni razredniki – določeno z letnim delovnim načrtom šole) Posvetovalni organ šole Svet staršev PEDAGOŠKI ZBOR Pedagoški zbor se je redno (vsak tretji četrtek v mesecu) srečeval na pedagoških konferencah in obravnaval aktualna organizacijska vprašanja, se seznanjal s tekočimi informacijami, poročilih o delu in uspešnosti učencev na ocenjevalnih konferencah in drugih aktualnih temah. Zaradi boljše komunikacije se je pred pedagoškimi konferencami ravnateljica po potrebi in v soglasju s člani kolegija sestala s kolegijem šole, ki ga sestavljajo vodje strokovnih aktivov. V okviru aktivov vodje pregledajo dnevni red pedagoških konferenc ter dajo pripombe nanj oz. lahko dodajo tudi svoje predloge. V okviru kolegija poskušamo ţe izoblikovati določene sklepe ali aktivnosti. V primeru večjih akcij, npr. boţičnega sejmarjenja, eko dneva, so bila poleg pedagoških konferenc in kolegija potrebna še delovna srečanja s temo AKTIVNOST. V letošnjem šolskem letu poleg kontinuiranega spremljanja dela posameznega razreda ali učenca oz. učencev namenjamo veliko energije v dvig bralne pismenosti skozi spoznavanje bralnih učnih strategij ter uresničevanje le tega skozi pouk. Poleg prej omenjene prioritete smo velik poudarek namenili diagnostika bralnega razumevanja v tretjem razredu in spremljanju le tega skozi šolsko leto s poudarkom na napredku vsakega učenca tretješolca. STROKOVNI AKTIVI Strokovni aktivi so obravnavali programe, vezane na problematiko predmetnega oz. strokovnega področja, pripravljali in uskladili so kriterije ocenjevanja, na pobudo ravnateljice izoblikovali ustrezne predloge in izboljšanja, načrtovali dneve dejavnosti in moţnosti za nakupe učil in učnih pripomočkov. Na pobudo ravnateljice so se aktivi aktivno vključevali v dejavnosti šole in preko vodij strokovnih aktivov aktivno vplivali na dnevni red ali ostale aktivnosti pedagoških konferenc, kolegija in novosti na področju delovanja šole. AKCIJSKI NAČRT IZBOLJŠAV, ki smo ga zelo intenzivno in aktivno izoblikovali v preteklih letih načrtno izpolnjujemo preko: ● ● ● kolegija, ki ga sklicuje ravnateljica, preko dnevnih reševanj situacij in dnevnega obveščanja določene situacije, preko takojšnjega obveščanja preko šolskega ozvočenja, 9 preko e-dnevnika s pomočjo programa Lopolis, preko prenosa informacij, ki ga izvedejo vodje strokovnih aktivov na pobudo ravnateljice, preko pošiljanja po e-pošti, ki večinoma deluje zelo uspešno, a je pri posameznih strokovnih delavcih odziv, preko kratkih druţabnih srečanj v zbornici ali po pedagoških konferencah, preko ali dnevnega ali tedenskega srečanja ravnateljice s tehničnim osebjem, preko informacij v fizični obliki ─ mapa, preko informacijske table v zbornici ali na hodniku, preko začetka uporabe e-zbornice. ● ● ● ● ● ● ● ● Akcijski načrt smo nadgradili z operacionalizacijo VZGOJNEGA NAČRTA šole in RAZVOJNEGA NAČRTA šole, ki smo ga ob koncu projekta tudi evalvirali ter vključili v VID šolskega leta 2014/15. Razredniki in nadomestni razredniki so vodili posamezne oddelčne skupnosti in sklicevali oddelčni učiteljski zbor po potrebi – pri preverjanju pogojev za status športnika oziroma statusa učenca, ki se vzporedno izobraţuje, pri reševanju vzgojne ali učne problematike oddelka, pri komunikaciji med šolo in starši ter drugimi nalogami, opredeljenimi z zakonom. Zapisniki sej oddelčnih skupnosti ali oddelčnih učiteljskih zborov so shranjeni v obliki zapisnikov posameznega oddelka šole. SVET STARŠEV Za organizirano uresničevanje interesa staršev je v zavodu oblikovan Svet staršev. Svet staršev zavoda je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku zavoda. Predsednik sveta staršev je Klemen Mihelič, ki uspešno povezuje predstavnike sveta staršev z vodstvom šole, saj je pretok informacij hiter ter učinkovit. Svet staršev: predlaga nadstandardne programe, daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah, daje mnenje o predlogu programa razvoja šole in o letnem delovnem načrtu, razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraţevalni problematiki, obravnava pritoţbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraţevalnim delom, voli predstavnike v svet šole, imenuje člane upravnega odbora sklada osnovne šole, imenuje zastopnike v aktivu svetov staršev, imenuje predstavnike v komisijo za prehrano oz. za zdravo šolo po dogovoru sodeluje z učitelji pri pripravi in izvedbi vzgojnih dejavnosti, opravlja druge naloge v skladu z zakonom in predpisi. Svet staršev se je v letu 2014 sestal v mesecu marcu ter obravnaval realizacijo sklepov, poročilo ravnateljice ob koncu prvega ocenjevalnega obdobja s poudarkom na tekočih zadevah v točki, ki se navezuje predvsem na teţave z določitvijo varnih in nevarnih šolskih 10 poti. 13. maja 2014 je svet staršev v prisotnosti ravnateljice obravnaval in potrdil izbor delovnih zvezkov ter se ponovno informiral s problematiko na temo šolski prevozi in varnost le teh, kjer dokončnih sklepov ni bilo. V ponedeljek 29.9.2014 je bil svet staršev seznanjen s Poročilo o realizaciji LDN 2013/14 ter s predlogom LDN 2014/15 ter obravnaval kot vedno tekoče aktualne zadeve s poudarkom na novostih povezanih z novo stavbo na PŠ Krtina, energetsko sanacijo matične in podruţnične šole ter še vedno aktualne problematike povezane z šolskimi prevozi. Novi, stari predsednik 2014/15 je ponovno postal Klemen Mihelič. 1.5. POSLOVANJE OŠ DOB S PŠ KRTINA Pogoje za delo zavoda zagotavljata Občina Domţale in Republika Slovenija. Osnovna šola Dob pridobiva sredstva za delo: - iz javnih sredstev, sredstev ustanovitelja, prispevkov staršev, sredstev od prodaje storitev in izdelkov, donacij, prispevkov sponzorjev in iz drugih virov. Osnovna šola Dob je pred leti ustanovila tudi šolski sklad za pridobivanje sredstev in prispevkov domačih in tujih fizičnih in pravnih oseb, donacij, zapuščin in drugih virov za financiranje dejavnosti posameznega razreda ali oddelka, ki niso sestavinam izobraţevalnega programa, oziroma se financirajo iz javnih sredstev, nakup nadstandardne opreme, zagotavljanje sredstev za spodbujanje razvojne in raziskovalne dejavnosti učencev, pomoč socialno šibkim otrokom, učencem, za nakup nadstandardne opreme, za zvišanje standarda pouka. Celoletno poslovanje v letu 2014 je še vedno potekalo v duhu varčevanja z velikim olajšanjem, saj smo šolsko leto 2014/15 začeli z energetsko saniranima stavbama, novima kurilnicama ter novim virom ogrevanja – PŠ Krtina peleti in matična šola OŠ Dob, kjer smo kot vir ogrevanja uporabljali plin. Naloţba v energetsko sanacijo, novi kurilnici ter nov vir ogrevanja, termostatski ventili, načrtno ogrevanje in zračenje učilnic je narekovalo porabo manj sredstev za prej omenjene aktivnosti in normalno poslovanje. Edino in zelo veliko teţavo na OŠ Dob s PŠ Krtina pa predstavlja sofinanciranje šolskih prevozov, ki niso ustrezno financirani in dolg občine do šole se iz leta v leto povečuje ter ob koncu koledarskega leta 2014 znaša cca 7000,00EUR. Občini sva skupaj s pomočnico poskušali večkrat razloţiti šolske prevoze OŠ Dob in PŠ Krtina vendar občina vztraja pri delnem financiranju, ki znaša cca 90% zneska šolskega prevoza. Svet staršev, SPV Občine Domţale ter člani Občine Domţale sicer ţe nekaj mesecev usklajujejo skupaj z Agencijo za varnost v prometu mnenja, ki pa niso dorečene in posledično za šolo pomenijo delno financiranje prevoza za vse šolske poti, ki po sklepu ţupana in sveta SPV občine Domţale ne izhajajo iz 56. člena ZOŠ. 11 1.6 VIZIJA ŠOLE Projekt Mreţe šol 1 je povezal OŠ DOB in nam pomagal pri vzpostavitvi skupne vizije, ki pravi: ZNANJE, SODELOVANJE IN PRIJETNO OKOLJE SESTAVLJAJO MOZAIK NAŠE ŠOLE Vizija šole izhaja iz akta o ustanovitvi, kjer je opredeljena dejavnost zavoda OŠ Dob s Podruţnično šolo Krtina kot: osnovnošolsko splošno izobraţevanje, predšolska vzgoja, drugo izobraţevanje, storitve menz, drugi kopenski potniški promet, obratovanje športnih objektov, dajanje lastnih nepremičnin v najem, trgovina na drobno s knjigami, druge računalniške dejavnosti, prirejanje razstav, sejmov, kongresov. Naštete dejavnosti zavoda se štejejo kot javna sluţba, katere izvajanje je v javnem interesu 2. POSEBNI DEL POSLOVNEGA POROČILA 2.1 Opisna poročila o izvedbi programov, dejavnosti, projektov Šolsko leto 2013/14 je bilo po pregledu doseţkov tekmovanj in rezultatov NPZ najuspešnejše leto v času mojega ravnateljevanja. Splošni uspeh ob koncu šolskega leta 2013/14 Uspešnost učencev : od 461 učencev je bilo uspešnih 458 učencev, kar predstavlja 99,35 % uspešnost. Neuspešnost učencev : le 3 učenci ( dva učenca 2. razreda in 1 učenec 4 . razreda) so bili neuspešni in niso dosegli minimalnih standardov znanja, kar predstavlja 0,65% neuspešnost. 12 Ob koncu šolskega leta 2013/14 je uspeh še boljši kot v lanskem letu, saj je deleţ učencev, ki ponavljajo, 0,6%; neuspeh je povsem posledica resnično slabe ali nobene komunikacije staršev s šolo, ki jim kot tujcem ţeli pomagati pri vključevanju v lokalno sredino in s tem tudi pri razvoju in uporabi slovenskega jezika. Slabo razumevanje jezika je glavni razlog za neuspeh v šoli, pri čemer pa starši trenutno še ne čutijo potrebe po aktivnostih v dobrobit otrok. Razloge za vedno boljši učni uspeh lahko najdemo v še večjem prizadevanju učiteljev, novih načinih ocenjevanja, določenih dodatnih urah, minutno krajših urah dopolnilnega pouka pri vseh predmetih. Te so učencem, ki imajo teţave predvsem z motivacijo in koncentracijo, očitno prijaznejše in obisk je bil zaradi nespremenljivosti kljub naši ţelji po večjem vključevanju v omenjene oblike pomoči boljši. Na boljši učni uspeh učencev vpliva tudi dobro vključevanje staršev na vabljene govorilne ure v trikotnik učenci-šola-starši ter še kakovostnejše ure za učence s posebnimi potrebami, ki so posledica ţe kar odličnega povezovanja med učiteljicami in učiteljicami izvajalkami ur DSP. Posledično ugotavljamo, da trajnih teţav pri učencih v šoli skoraj ne zaznamo več. Odziv staršev na pobudo šole o obliki govorilnih ur in roditeljskih sestankov je šola nadgradila z vabljenimi govorilnimi urami, na katerih se boljša in hitra komunikacija s starši ter sprotno reševanje teţav kaţejo z višjim odstotkom učencev, ki napredujejo v višji razred. Negativnost, ki pa jo zaznavamo pri učencih, je ne obiskovanje ur dopolnilnega pouka in ne opravljanje dela, kar bomo poskušali v novem šolskem letu spremeniti, bolj poudariti kot pomembni dejavnosti, ki vpliva na uspešnost učencev. Sprotno reševanje teţav je torej posledica predvsem aktivnosti strokovnih delavcev, saj je bila v večini udeleţba staršev na govorilnih urah, roditeljskih sestankih in predvsem vabljenih govorilnih urah v tem letu še boljša, kar kaţe primerjava tabel Obisk staršev na govorilnih urah v šolskem letu 2010, 2011/12 in 2012/13. Obisk STARŠEV NA GOVORILNIH URAH in RODITELJSKIH SESTANKIH po razredih v %: matična šola 2013/14 RAZRED OBISK 2011/12 RAZRED OBISK v% 2012/13 RAZRED v% OBISK v% 1. a 77,2 1. a 62.4 1. a 75,7 1. b 80,6 1. b 72,5 1. b 62,9 2. a 83,8 2. a 64,4 2. a 71,0 2. b 79,5 2. b 72,2 2. b 70,1 3. a 75,6 3. a 71,1 3. a 52,1 13 3. b 65,6 3. b 94,2 3. b 73,6 4. a 69,3 4. a 70,0 4. a 81,8 4. b 71,1 4. b 82,9 4. b 71,7 5. a 58,1 5. a 60,0 5. a 65,2 5. b 50,5 5. b 58,9 5. b 64,4 6. a 50,5 6. a 70,1 6. a 44,4 6. b 44,6 6. b 33,3 6. b 53,4 7. a 41,3 7. a 62,2 7. a 41,5 7. b 39,1 7. b 45,5 7. b 41,6 8. a 37,2 8. a 65,5 8. a 42,5 8. b 46,7 8. b 49,5 8. b 33,5 9. a 52,8 9. a 55,5 9. a 55,7 9. b 41,1 9. b 51,6 9. b 49,1 Podruţnična šola Krtina 2011/2012 2012/2013 R Obisk v % R 1. K 46,2 1. K 2. K 61,3 3. K 4. K Obisk v % 2013/2014 R Obisk v % 68,2 1. K 78,9 2. K 50,0 2. K 74,0 65,3 3. K 58,5 3. K 72,8 58,3 4. K 65,4 4. K 54,7 60,61 5.K 61,2 5.K 67,6 Tudi v šolskem letu 2013/14 splošnega uspeha ne določamo več, ampak smo določili le napredovanja v višje razrede in učence, ki razred ponavljajo ali imajo popravne izpite. Napredovanja učencev in učenk na dan 31. 8. 2014 Učenci I. triade Dve učenki ne napredujeta v višji razred. 14 Učenci II. triade 4. razred En učenec ne napreduje. 5. razred Vsi učenci napredujejo v višji razred. 6. razred Vsi učenci napredujejo v višji razred. Učenci III. triade Vsi učenci napredujejo v višji razred. Povprečje uspeha posameznega razreda je visoko, kar prikazuje spodnja tabela od 3. Povprečna ocena razreda razreda dalje. 3. a 3. b 4. a 4b 5. a 5. b 4,56 4,62 4,32 3,80 4,03 4,0 6. a 6. b 7. a 7. b 8. a 8. b 9. a 9. b 3,73 3,61 3,82 4,02 3,88 4,02 4,21 3,63 Realizacija ur pouka po predmetniku na OŠ Dob s Podruţnično šolo Krtina Predstavljena je realizacija ur osnovnega in razširjenega programa pouka po razredih, pri čemer smo imeli zaradi uporabe e-dnevnika in e-redovalnice kar precej teţav s pravilnim izpisom. 15 Realizacija ur pouka z dodatnim in dopolnilnim poukom Matična šola OŠ Dob SLJ MAT LUM GUM SPO ŠPORT DOP DOD Povprečje 1. a 100 101 100 100 100 101 100 100 100 1. b 100 101 99 100 100 106 100 100 100 2. a 101 101 100 100 100 100 100 100 100 2. b 100 100 100 102 102 100 100 100 101 3. a 100 100 100 101 100 100 100 100 100 3. b 100 100 100 100 100 100 100 100 100 SLJ MAT LUM GUM SD ŠPORT NIT TJA DOD/DOP Povprečje 4. a 100 100 97 101 100 99 100 101 100 100 4. b 100 100 100 102 100 100 99 100 100/103 100 SLO MAT LUM GUM SD ŠPORT 5. a 100 100 100 100 100 100 100 98 5. b 100 101 101 100 101 101 100 100 SLJ MAT LUM GUM ŠPORT NIT TJA GOS DOD/DOP povprečje 103 100 100 100 100 100 NAR TJA GEO ZGO TIT GOS Povprečje 6. a 100 103 100 106 102 101 101 100 97 100 99 101 6. b 101 100 103 103 101 100 101 100 100 100 101 101 16 SLJ MAT LUM GUM DKE ŠPORT NAR TJA GEO ZGO TIT NEM povprečje a 104 105 100 103 100 103 100 100 101 101 100 104 105 103 100 100 100 101 99 100 100 100 100 100 100 GEO FIZ KEM 100 103 106 97 100 108 97 104 100 97 101 8. b 102 100 100 100 99 104 99 97 108 101 100 96 100 101 9. a 100 100 100 100 100 100 100 100 100 105 100 98 100 9. b 100 100 103 103 100 100 100 101 103 105 100 100 100 NEM DKE 97 TIT TJA 100 ZGO GUM 102 BIO MAT 8. a LUM SLJ b ŠPORT 7. 102 Povprečje 7. Podruţnična šola Krtina SLJ MAT LUM GUM SPO ŠPO DOD DOP Povprečje 1. K 102 101 103 100 102 100 100 100 101 2. K 100 100 103 103 100 100 100 100 101 3. K 101 101 103 103 104 110 139 100 121 SLJ MAT LUM GUM 4. K 100 100 100 101 5. K 100 101 100 101 SD ŠPO NIT TJA 100 100 100 100 100 102 101 99 GOS 100 DOD/DOP Povprečje 100 100 100 100 V preteklem šolskem letu je bila realizacija pouka (povprečja) zelo visoka kljub zelo zahtevnim pogojem za realizacijo predmetnika in dni dejavnosti ter dnevu, ko smo morali pouk zaradi izklopa elektrike odpovedati. Dan pouka smo doprinesli z dnevi dejavnosti od 1.-9. razreda. 17 Realizacija ur pouka izbirnih predmetov III. triade Realizacija ur izbirnih predmetov je bila odlična, in sicer 100 % ali več. Druţboslovno-humanistični sklop Predmet Število skupin Učitelj Število ur / realizacija ur likovno snovanje 1 1 likovno snovanje 2 1 likovno snovanje 3 1 španščina 1 1 Lana Klopčič 70/70 španščina 2 1 Lana Klopčič 70/70 ● 35/35 Saša Jereb 35/35 32/32 naravoslovni-tehnični sklop Predmet Število skupin Učitelj Število ur / realizacija ur multimedija 2 Samo Zadravec 35/35 poskusi v kemiji 1 2 Sonja N. Vedenik 35/35 računalništvo : UBE 2 Samo Zadravec 35/35 obdelava gradiv 1 Blanka Kren 35/35 sodobna priprava hrane 2 Andreja Š. Tomšič 35/35 načini prehranjevanja 2 Andreja Š. Tomšič 35/35 šport za zdravje 1 Boštjan Brnot 35/35 šport za sprostitev 1 Milan Lukan 35/35 izbrani šport : odbojka 1 Boštjan Brnot 32/32 daljnogledi in planeti 2 Samo Zadravec 32/35 računalniško omreţje 2 Samo Zadravec 33/35 18 Realizacija razširjenega programa pouka na razredni in predmetni stopnji Realizacija ur dopolnilnega in dodatnega pouka Realizacija ur dopolnilnega in dodatnega pouka je na razredni in predmetni stopnji 100 % ali več; ure so na razredni stopnji na vseh področjih, kjer so učenci pomoč potrebovali, potekale po pouku, na predmetni stopnji pa ponovno načrtno glede na urnik pred poukom v manjšem časovnem obsegu za vse predmete. Obisk dopolnilnega pouka je v večini kljub prilagajanju učencem obiskan zelo slabo. Slab obisk pa vpliva tudi na neuspeh učencev, saj velikokrat le-ti ne dosegajo minimalnih standardov znanja. Realizacija ur DSP (dodatne strokovne pomoči), PUT in DNU Dodatna strokovna pomoč v obliki PUT in DSP se je izvajala z večjim številom učencev v skladu z Letnim delovnim načrtom šole. Dodatno strokovno pomoč (učenci z odločbami) so izvajale specialne pedagoginje na razredni stopnji ter predmetne učiteljice za posamezne predmete na predmetni stopnji, vendar v strjeni obliki. V letošnjem šolskem letu smo naredili nov pozitiven korak in še bolj načrtno sledili delu po Konceptu dela učnih teţav v OŠ ter izvajanju kontinuuma preko petstopenjske pomoči učencem z učnimi teţavami. Delo in dokumentiranje le- tega je vedno boljše in upoštevanje postopnosti petih korakov je odlično. Zapis individualnega projekta pomoči nam omogoča razviden vpogled v potek in razvoj učenčevega učenja na vsaki posamezni stopnji v kontinuumu pomoči, pri vsakem posameznem izvajalcu pomoči in v skupini vseh udeleţenih v projektu pomoči. Neposredno delo z učenci s specifičnimi učnimi teţavami se je izvajalo preko vključevanja v redni pouk (z namenom svetovanja učiteljicam), še posebej pa preko individualne in skupinske oblike učne pomoči (PUT), ki so ju izvajali učitelji vseh predmetnih področij in šolske specialne pedagoginje. Delo se je nadgrajevalo tudi v okviru dela svetovalnih ur svetovalne sluţbe predvsem z učenci prve in druge triade. Nekaj učencev, ki so bili obravnavani ţe v preteklih šolskih letih, smo usmerili v postopek usmerjanja za pridobitev ur dodatne strokovne pomoči. Za koordinacijo in komunikacijo med učitelji, učenci in starši je uspešno skrbela pedagoginja Andreja Flerin Majcen. Koncept dela z nadarjenimi učenci smo z lansko oblikovanim načrtom dela nadaljevali v smeri mentorskega dela učiteljev in posodobljenih oblik obogatitvenega programa. V začetku šolskega leta (3. oktobra 2013) smo organizirali skupni roditeljski sestanek staršev, učencev in učiteljev od 5. razreda, na katerem smo predstavili načrt dela in način izdelave oziroma nadgradnje individualiziranih načrtov nadarjenih učencev, predstavili pričakovanja s strani šole glede sodelovanja nadarjenih učencev in realizacije načrtovanega IP. Po skupnem uvodnem delu so se lahko učenci skupaj s starši individualno dogovorili za dejavnosti v okviru dela z nadarjenimi. Na podlagi pobud učencev in mentorjev posameznega področja so se učenci skupaj z razrednikom in učiteljem mentorjem posameznega področja dogovorili o obliki, aktivnosti, metodah učenja na področju, ki ga učenec ţeli nadgraditi. 19 Zapisan oz. dopolnjen IP je posamezni učenec vrnil razredniku do dogovorjenega termina. Sledili smo začrtanemu planu dela: 1. Vsak učitelj posameznega predmetnega področja je pregledal seznam identificiranih nadarjenih učencev. Izbral oziroma predlagal je učenca/e, v katerem je prepoznal potencial/e, da bi se lahko izkazal/i na področju, ki ga učitelj pokriva. Učitelj je nato okvirno predvidel, v katero aktivnost, obliko dela bi učenca lahko vključil oziroma ga povabil k sodelovanju. Učitelj je predlog zapisal na pripravljen obrazec. 2. Na podlagi sklica ODS (sklical razrednik v mesecu oktobru) se je uskladil izbor učencev in predlaganih oblik dela. Cilj usklajevanja je bilo predvsem načrtno sistematično delo s posameznim učencem/ali skupino učencev (odvisno od oblike dela) in preprečitev preobremenjenosti učencev (običajno tistih, ki sodelujejo pri večjem številu dejavnosti). Predlog izbora je razrednik zapisal na pripravljen obrazec. 3. Razrednik je nato v novembru 2013 povabil nadarjene učence na pogovorno uro (vnaprej napovedan termin pogovorne ure – stalna tedenska ura v urniku učitelja). Predstavil je izbor predlaganih oblik dela z učencem. Izročil mu je kopijo izbora/predloga in obrazec individualiziranega programa (INDEP) za tekoče šolsko leto. Učenec je nato izpolnil/dopolnil INDEP doma skupaj s starši. Izbrane in zapisane oblike dela, ki so jih potrdili učenec in starši s svojim podpisom, naj bi pomenile OBVEZNOST učenca, da jih v šolskem letu realizira. Učenec je podpisan INDEP vrnil razredniku in se takoj (v dogovoru z učiteljem mentorjem posameznega področja) dogovoril o izvedbi načrtovane oblike dela). 4. Razrednik je shranil ustrezno izpolnjeno in podpisano dokumentacijo v skupno mapo Nadarjeni učenci, ki se hrani v ţelezni omari pred zbornico. V tej mapi se hrani tudi seznam vseh identificiranih nadarjenih učencev, področja nadarjenosti ter vsi potrebni obrazci. Učenec je lahko zavrnil pripravo INDEP-a, kar je njegova pravica. Zavrnitev je morala biti obvezno zapisana na obrazcu INDEP-a in podpisana s strani staršev. Vsako leto vedno znova povabimo k oblikovanju INDEP-a vse nadarjene učence, tudi tiste, ki so v preteklem letu zavrnili predlagan program dela. Na roditeljskih sestankih preko celega šolskega leta obveščamo starše in evalviramo ţe opravljeno delo. Ob zaključku šolskega leta naj bi učenec svoje delo evalviral skupaj z učiteljem mentorjem oziroma z razrednikom (obrazec). Ta del bomo deloma izpeljali in zaključili v začetku šolskega leta 2014/15 kot hkratno pripravo na načrt dela v novem šolskem letu. V mesecu septembru bomo evalvirali tudi individualizirane programe in podali predloge za izboljšanje oziroma predvidene aktivnosti v novem šolskem letu. Kljub načrtovanju dela z nadarjenimi še posebej na predmetni stopnji v različnih oblikah medpredmetnega povezovanja in s posebnim poudarkom na samostojnosti in samoiniciativnosti učencev ugotavljamo in pogrešamo bolj aktivno odzivanje ţe prepoznano nadarjenih učencev predvsem v okviru programa šole. Pogosto so ti učenci zelo dejavni v aktivnostih izven šolskega prostora, za načrtovan program v šoli pa jim zmanjka časa in energije. Kljub motiviranju k razširitvi izdelave raziskovalnih nalog na različnih predmetnih področjih pod vodstvom izbranih 20 učiteljev mentorjev ter vključevanju nadarjenih učencev v razširjenem in nadstandardnem programu šole ni bilo ţelenega odziva. Kot ţe vrsto let doslej, smo tudi v letošnjem letu izvedli tabor za učence, ki izkazujejo višje potenciale na posameznih področjih. Uresničevanje koncepta je potekalo po predvidenem načrtu dela z nadarjenimi učenci. Pedagoške delavce šole in starše sem seznanila z evidentiranimi nadarjenimi v skladu z operacionalizacijo koncepta ter z načrtom nadaljnjega dela v novem šolskem letu. Ob začetku šolskega leta 2013/14 - septembra 2013 do meseca aprila 2014- je potekal postopek evidentiranja nadarjenih učencev v četrtem in petem razredu. Učenci, ki so bili s strani strokovnih delavcev predlagani za postopek identifikacije, so bili sledeči: Št. Učenec/ka Področje nadarjenosti Ocenjevalec 1. LD, 4.r učno, ustvarjalno, glasbeno Tjaša Vilar, Elizabeta Pirnat 2. JN, 4.r ustvarjalno, likovno Zabukovec B. Barbara, Tatjana Kokalj 3. AB, 5.r učno Martina Lipar, Zabukovec B. Barbara 4. HP, 4.r učno, glasbeno Martina Lipar, Zabukovec B. Barbara Sklep o identificiranih nadarjenih učencih bomo sprejeli v septembru, ker še nisem prejela vseh ocenjevalnih lestvic s strani ocenjevalcev. Novost v letošnjem šolskem letu je bila organizacija in izvedba t. i. Akademskega dne (23. 6. 2014) v sodelovanju s Šolsko skupnostjo učencev, na katerem so se predstavili nadarjeni učenci s svojimi doseţki, osebno predstavitvijo, nastopom ipd. V okviru oddelčnih skupnosti (RU) je razrednik namenil čas predstavitvi vseh nadarjenih učencev, kar naj bi predstavljalo del individualiziranega programa posameznega nadarjenega učenca. Sledil je izbor posameznih nadarjenih učencev, ki so sodelovali na Akademskem dnevu. Predlagani učenci so pripravili načrt/način predstavitve (nastop, razstava…) na Akademskem dnevu in ga tudi izvedli. Kljub načrtovanju dela z nadarjenimi še posebej na predmetni stopnji v različnih oblikah medpredmetnega povezovanja in s posebnim poudarkom na samostojnosti in samoiniciativnosti učencev ugotavljamo, da še vedno pogrešamo aktivnejše odzivanje ţe prepoznanih nadarjenih učencev predvsem v okviru programa šole. Pogosto so ti učenci zelo dejavni v aktivnostih izven šolskega prostora, za načrtovani program v šoli pa jim zmanjka časa in energije. 21 Kljub motiviranju k razširitvi izdelave raziskovalnih nalog na različnih predmetnih področjih pod vodstvom izbranih učiteljev mentorjev ter vključevanju nadarjenih učencev v razširjenem in nadstandardnem programu šole ni bilo pričakovanega odziva, ki smo ga zaradi dobre priprave na delo z nadarjenimi učenci, strokovni delavci pričakovali. Realizacija ur dodatne strokovne pomoči, ki je namenjena otrokom z odločbami o usmeritvi Učitelji DSP Brigita Jahič Nataša Avbelj Nataša Kalin Barbara Černčič V šolskem letu 2013/14 je bilo s pomočjo specialnih pedagoginj in pedagoga ter učiteljic in učiteljev predmetne stopnje realiziranih kar 3381 ur dodatne strokovne pomoči za učence oz. za učenke z odločbami. Pomoč v okviru PUT-a so specialne pedagoginje usmerjale predvsem v defektološko diagnostiko, svetovanje učiteljem, staršem ter v konkretno delo z učenci. Glede na primanjkljaje je bilo delo usmerjeno v oblikovanje številskih predstav, oblikovanje pojma količine, prirejanje. Na šoli je mnogo učencev, ki imajo blaţje učne teţave in potrebujejo samo občasno svetovanje, pomoč in spodbudo. Za te je izredno koristna oblika pomoči. Delo je bilo usmerjeno tudi v svetovanje učiteljem pri oblikovanju ciljev dela z učenci z učnimi teţavami. Dobili so pomoč pri ocenjevanju otrok, dajanju navodil staršem in evalvaciji dela. Večletno dobro delo in dobra koordinacija sta se v letošnjem letu odrazili tako v izrednem sodelovanju z učiteljicami razredne stopnje kot tudi v velikem pozitivnem napredku v komunikaciji in sodelovanju z učiteljicami in učitelji predmetne stopnje. Vsebina svetovalnega dela je bila prav tako realizirana v večjem obsegu in je zajemala: 1. Defektološko diagnostiko, v katero sem vključila otroke na pobudo svetovalne sluţbe. Pri učencih, ki so izkazovali blaţje učne teţave, sem izvedla SNAP, diagnostični preizkus posameznih področij, ki vplivajo na učenje. Glede na ugotovitve je sledila usmeritev v občasno učno pomoč, svetovanje staršem z navodili za delo v domačem okolju ter usmeritev v postopek pridobitve odločbe. Za dve učenki se je pripravila celotna dokumentacija za postopek usmeritve. 2. Učno pomoč učencem, ki je potekala redno tedensko glede na njihove potrebe. Učenci so izven pouka prihajali na učne ure, kjer so bili deleţni učnih vsebin, učenja strategij učenja, pridobivali so motivacijo za šolsko delo. Natančen razpored in število učencev sta prikazana v poročilu za evidenco delovnega časa. 3. Sodelovanje in delo z učitelji. 22 4. Svetovanje staršem, navodila za učenje. Tujci V šolskem letu 2013/14 smo na našo pobudo uspeli pridobiti dodatne ure za poučevanje učencev, ki imajo teţave na področju jezika. Strokovni delavci so pri učencih predvsem širili besedni zaklad, urili branje krajših besedil in njihovo razumevanje ter z različnimi didaktičnimi igrami utrjevali jezikovno snov . Nadaljevali smo z intenzivnim spremljanjem problematike vključevanja tujcev v izobraţevalni program naše šole, predvsem na področju vključevanja tujcev v novo okolje, usvajanju slovenskega jezika, aktivnem spremljanju rednega pouka, učenja in poučevanja ter dodatne strokovne pomoči tujcem v naši ustanovi in izven nje. Delo smo nadgradili z vključenostjo v projekt Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja s programom Uspešnejše vključevanje otrok priseljencev v vzgojo in izobraţevanje (UVOP) skupaj s partnersko šolo OŠ Trzin. V primeru aktivnega vključevanja staršev v razvoj učenca so napredki vidni, na kar smo izjemno ponosni. Primer odličnega sodelovanja šole in staršev smo lahko spremljali preko učenca tujca v 5. razredu, ki je kljub kasnejši vključitvi k pouku izredno napredoval in končal razred s prav dobrimi ocenami. Teţave pa ostajajo z učenci tujci in učenci, ki so status tujca izgubili, saj podpore za razvoj jezika pri učencu v domačem okolju ni. To je zelo opazno v mesecu septembru, ko je znanje jezika po počitnicah še za stopnjo slabše. Napredek pa šola opazi v sodelovanju s starši pri skupnih projektih, kjer smo prvo stopnico do zbliţanj prehodili skupaj. Realizacija ur v okviru „JEZIKOVNA KOPEL”, zgodnje uvajanje tujega jezika Jezikovna kopel je postala del našega ţivljenja v sodelovanju z učiteljico Marijo Ogorevc. Pouk je potekal kot pretekla leta v vseh oddelkih prve triade. Ure angleškega jezika so bile kot vsa dosedanja leta integrirane v obvezni predmetnik in izvedene v času rednega pouka. Priprave in izvedba so potekale timsko. Še vedno velja, da učiteljica angleškega jezika na podlagi tedenskih ali dnevnih priprav razredničark odloči, kaj bo izbrala za integracijo. Tak pristop je zelo primeren, saj se učenci srečujejo s temami, ki so jim blizu tudi sicer v njihovem šolskem vsakdanjiku. Primeri integracije v prvem razredu: spoznavanje, odnosi v razredu, prijateljstvo, vljudne besede, risanje črt, barve, števila do deset, seštevanje in odštevanje do deset, liki, promet, druţina, spol, ţivali, zgodbe, pesmi … Primeri integracije v drugem razredu: spoznavanje, šola, šolske potrebščine, števila do 100, zlasti desetice, seštevanje, odštevanje, primerjanje števil, kombinatorika, besedilne naloge, predstavljanje svoje druţine, ločevanje odpadkov, zgodbe, pesmi … Primeri integracije v tretjem razredu: barve, mešanje barv, mavrica, letni časi, meseci, dnevi, ura, strani neba, Slovenija, števila do 1000, zlasti stotice, seštevanje, odštevanje, primerjanje po velikosti, zgodbe, pesmi … 23 Vključi se veliko zgodb, pravljic, iger, pesmi, vedno le v angleškem jeziku. Vmes je bilo veliko neverbalne komunikacije, ki je za grajenje jezika neizmerno pomembna, kakor tudi ohranjanje pozornosti in občutek za ritem. Pogostost povedanega se opremi z izrazom telesa, preko glasbe in plesa pa se učenci dodatno vţivljajo v situacije. Govor je izključno v angleščini, s slikovno podporo, izrazito gestikulacijo ali mediji, t. j. učenci, ki so učiteljico razumeli in lahko razloţijo (ne prevedejo) bistveno. S tem učenci izgubljajo strah pred neznanimi situacijami in uporabljajo svojo iznajdljivost za doseganje cilja. Vloga razredne učiteljice, ki je bila prisotna pri integraciji angleščine, je nepogrešljiva in prvi rezultati dobrega dela so v jeziku ţe vidni. V šolskem letu 2014/15 bomo jezikovno kopel nadaljevali z učiteljico OŠ Dob, Katjo Satler. Realizacija dni dejavnosti Vsi dnevi kulturnih, naravoslovnih, tehniških, športnih dejavnosti na razredni in predmetni stopnji so bili z manjšimi spremembami realizirani v skladu z Letnim delovnim načrtom v 100 % obsegu z evalvacijo, ki podpira izbrane dneve dejavnosti in nam narekuje, da v naslednjem letu dneve dejavnosti izberemo tako, da bomo še naprej razvijali področja, kjer smo šibki - gibalne spretnosti. Realizacija obiska dni dejavnosti je bila visoka, saj ţelimo, da si učenci v primeru finančnih teţav pomagajo s šolskim skladom. Ţal nekateri starši še vedno namesto šolskih dejavnosti izberejo »svojo dejavnost« in jo skupaj z otroki izvedejo na šolski dan ali celo sami izberejo, kaj z njihovega osebnega stališča je »vredno obiska, kaj ne«, kar je s pedagoškega in moralnega stališča nesprejemljivo. Ţelimo, da učenci spoznajo paleto vseh dejavnosti, ki jih ponuja Slovenija ali del izven Slovenije, saj nekaterim učencem to nikoli več ne bo omogočeno - torej enakost, pravičnost za vse je pomemben dejavnik v osnovni šoli, kjer ţelimo, da kot strokovni delavci nudimo, izbiramo, razvijamo MI - strokovni delavci šole in ne starši. Realizacija interesnih dejavnosti V skladu z Letnim delovnim načrtom za šolsko leto 2013/14 smo na šoli organizirali pester nabor interesnih dejavnosti, v katere so bili vključeni praktično vsi učenci matične in podruţnične šole. Realizacija opravljenih ur interesnih dejavnosti je bila celo višja od predvidene, kar kaţe na veliko motiviranost in pripravljenost mentorjev. V interesne dejavnosti je bilo na različnih področjih vključenih nad 1200 učencev brez športnega projekta Zdrav ţivljenjski slog. 24 Število Interesne dejavnosti real. Mentorji Število ur Število učencev ur MPZ Karmen Banko 110 105 31 OPZ 1.─2. Karmen Banko 35 35 37 OPZ 3.─5. Karmen Banko 84 70 35 80 80 63 Petra Murn Slaščičarski kroţek Maja Lamberšek Ustvarjalne delavnice Petra Murn 52 52 23 Socialne igre Maja Lamberšek 36 36 15 Igre nekoč in danes Mateja K. Jesenovec 18 18 15 Lutkarski kroţek Nataša Kalin 21 21 5 30 30 15 Tatjana Kokalj Pravljični medvedki Maja Jerič Knjiţničarski kroţek Maja Jerič 30 30 16 Cankarjevo tekmovanje Tatjana Kokalj 20 20 25 Ples kot kroţek Plesna šola Miki 68 68 118 Med dvema ognjema Tina Jerkič 28 28 16 Lana Klopčič 28 28 17 Lutke in likovna umetnost Saša Jereb 4 4 15 Cici vesela šola Jadranka Peterc 10 10 155 Krajani in mi Lidija Leban 14 14 7 Ročna dela Lidija Ručman 35 35 10 Eko šolski vrt Lidija Ručman 75 75 10 Šolska skupnost učencev Lana Klopčič 5 5 24 Španščina v povezani s slovenščino za mlajše 25 Martina Lipar Kolesarski izpit Samo Zadravec 60 60 58 Tjaša Vilar Nemščina I Teja Gostinčar 31 31 18 Nemščina II Teja Gostinčar 22 22 36 Športna tekmovanja Milan Lukan 38 38 124 20 20 9 Su Ping / Kitajski jezik Helena Gregorič Fotografija Samo Zadravec 31 31 9 Ozvočenje Samo Zadravec 13 13 12 Internet Samo Zadravec 16 16 12 Eko kviz Sonja N. Vedenik 20 20 33 Male sive celive Sonja N. Vedenik 17 17 31 Nogomet dečki Milan Lukan 52 60 34 Ustvarjalna robotika Rado Glas 35 35 2 Slepo tipkanje Marija Popovič 55 55 9 Čebelarski kroţek Marjan Koderman 35 35 11 Planinski kroţek Irena Trop 40 40 10 1268 1257 1060 Skupaj Športne dejavnosti v sodelovanju z Zavodom za šport so bile izredno uspešne na področju lokostrelstva, badmintona, košarke in namiznega tenisa, kjer so naši učenci dosegali odlične rezultate v regijskem in drţavnem merilu. 26 Podruţnična šola Krtina, šolsko leto 2013/14 Število Število Število opr. ur ur učencev Lidija Gomboc 30 30 21 Barbara Vidmar 35 35 13 Tjaša Vilar 20 25 7 Aleksandra Pogorevčnik 25 25 11 Elizabeta Pirnat 38 35 28 Dejavnosti Mentor 1. Gledališče 2. Orffa skupina 3. Vesela šola 4. Gospodinjski kroţek 5. OPZ 6. Planinci Mojca Smrkolj 40 40 12 7. Eko vrt / Ročna dela Mojca Smrkolj 13 15 8 8. Literarni kroţek Anja Kokalj 32 35 20 9. Improvizacijsko Barbara Černčič 30 30 25 Nina Burger 23 25 20 286 295 165 gledališče 10. IR Raziskovalni laboratorij Skupaj Realizacija ur oddelkov podaljšanega bivanja V letošnjem letu smo imeli 5 oddelkov podaljšanega bivanja na matični šoli in 2 oddelka podaljšanega bivanja na Podruţnični šoli Krtina od 11.35 do 16.35. Oddelki podaljšanega bivanja : OPB , jutranjega varstva JUV Število JUV I. matične šole 24 Strokovni delavec učencev JUV II. matične šole Mira Matičič Jamnik, Ksenija Boţak Strokovne delavke glede na urnik OPB Krtina I 22 Nina Burger/ Barbara Vidmar / Aleksandra Pogorevčnik OPB Krtina II 26 Barbara Černčič/ Barbara Vidmar / Aleksandra 27 Pogorevčnik/ Nina Burger OPB I 39 Melanija Kos/ Maja Lamberšek/ Mateja K. Jesenovec/ Ines Sadar OPB II 36 Lidija Ručman/ / Maja Lamberšek/ Mateja K. Jesenovec / Ines Sadar OPB III 26 Tina Jerkič OPB IV 26 Saša Jereb /Mateja K. Jesenovec OPB V 24 Lana Klopčič, Nataša Kragelj Preverjanje znanja plavanja in plavalno opismenjevanje VODJA: Boštjan Brnot SPREMLJEVALCI: Tjaša Vilar, Milan Lukan, Tina Jerkič ŠTEVILO OTROK: 41 Tako kot lansko leto smo tudi letos izvedli 20-urno plavalno opismenjevanje v 1. triletju v lastni organizaciji. Datum izvedbe je bil od 13. do 24. marca 2014, kar se je izkazalo za odličen termin tako z vidika implementacije v letni učni načrt kot tudi z vidika enakomerne obremenjenosti otroka. Za lokacijo učenja plavanja smo izbrali vodno mesto Atlantis, kamor smo se osemkrat odpeljali z avtobusom. Imeli smo srečo, saj smo bili večino tečaja bolj ali manj sami v bazenu, kar smo izkoristili za pestrost pri sami vadbi in olajšano preverjanje znanja na začetku in koncu tečaja. Vodja organizacije plavanja je bil Boštjan Brnot, sodelovali so še Milan Lukan, Tjaša Vilar in Tina Jerkič. Kot spremljevalec na avtobusu ali na bazenu je bil Darko Milenković. Plavalni tečaj je potekal v eni izmeni, od 9.30 do 13.30 v petih obiskih. Tečaja se je udeleţilo 41 učencev; od tega je bilo na začetku plavanja 11 neplavalcev in 30 plavalcev. Od 11 neplavalcev je bilo 5 otrok popolnoma neprilagojenih na vodo oziroma z oceno 1 in 2. 1. Po končanem plavanju je bil rezultat sledeč: 34 učencev z oceno 5 ali več, od tega 8 s tekmovalno tehniko vdih izdih, 2. 3 učenci z oceno 4, 3. 2 učenca z oceno 3, 4. 2 učenca brez zaključnega preverjanja. Učenci, ki so ţe prišli z določenim znanjem plavanja, so svoje znanje nadgradili, nekateri celo do te mere, da so osvojili tekmovalno tehniko plavanja in obračanja ob steni. Učenci, katerih znanje je bilo slabše, pa so osvojili osnove varnega plavanja, izgubili strah pred vodo in se naučili osnov za samostojno plavanje. To znanje bodo nadgradili bodisi s starši bodisi v šoli v naravi. 28 Tečaj je bil uspešen kljub temu da niso vsi otroci postali plavalci, saj je potrebno upoštevati, da je učenje proces, za katerega nekateri potrebujejo več časa, drugi manj. Pohvale plavalnim učiteljem za strokovno delo. Realizacija šol v naravi V šolskem letu 2013/14 smo organizirali poletno šolo v naravi za učence 5. razredov in zimsko šolo v naravi za učence 4. razredov. Šola v naravi Razred Kraj Poletna šola v naravi 5. r. Pacug Zimska šola v naravi 4. r. Pohorje Datum Vodja 16. 9. – 20. 9. 2013 M. Lipar M. D. Vilar POROČILO ZIMSKE ŠOLE V NARAVI, POHORJE 2014 Zimska šola v naravi je bila organizirana od 3. 3. 2014 do 7. 3. 2014. za učence 4. razredov. Udeleţilo se jo je 54 učencev in 7 spremljevalcev (Samo Zadravec, Boštjan Brnot, Tina Jerkič, Barbara Z. Blaţ , Tjaša Vilar, Milan Lukan in Metka D. Vilar.) Štirje učenci se zimske šole v naravi niso udeleţili. Dom Miloša Zidanška nam je nudil prijeten in topel dom, zato smo se na Pohorju dobro počutili. Delo je potekalo po načrtu in večino dneva smo preţiveli na snegu. Okoli 15. ure nas je v domu čakalo dobro kosilo, po kosilu pa kratek počitek. Nato smo imeli pouk. Učenci so reševali učne liste v pripravljenem delovnem zvezku. Utrjevali so poštevanko, pisno seštevali in odštevali ter reševali matematične probleme. Spoznali so Pohorje in njegove značilnosti. Seznanili so se s pravili varnosti na smučeh, ponovili znanje o orientaciji ter izdelali preprost kompas. Brali smo odlomek iz pravljice Vila, Malina, delo Svetlane Makarovič, in se naučili pohorsko himno. Učenci so staršem pisali pismo in lastno razglednico, ki so jo izdelali pri likovnem pouku. V četrtek nas je obiskal alpinist Boris Strmšek, ki nas je s slikami popeljal med lepote gora, presenetila pa nas je tudi gospa ravnateljica in nam prinesla leden posladek. V petek smo izvedli smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Vsi učenci so srečno prispeli na cilj ter prejeli diplome in medalje.Večeri so bili namenjeni zabavi. Prvi večer smo imeli X- faktor. Učenci so pokazali različne talente, najboljši pa so bili sladko nagrajeni. V torek smo plesali v maskah, v sredo smo si ogledali risani film, v četrtek pa šli na nočni pohod. Skupina otrok je bila prijetna. Posebnih vedenjskih in zdravstvenih teţav nismo imeli. Spletle so se prijateljske vezi med učenci iz Doba in Krtine. Smučarskega teka letos nismo mogli izvesti, ker smo imeli teţave s shrambo smuči in tekaških čevljev v hotelu na Arehu. 29 POROČILO POLETNE ŠOLE V NARAVI, PACUG 2013 RAZRED: 52 učencev 5. razredov (5. A, 5. B in 5. K) KRAJ IZVEDBE: Pacug (slovenska obala) NAMESTITEV: Mladinsko letovišče ZPM Ljubljana Vič – Rudnik, Pacug 32, Portoroţ DATUM ODHODA: PONEDELJEK, 16. 9. 2013 ob 8.30 pred OŠ Dob DATUM PRIHODA: PETEK, 20. 9. 2013 ob 18. ure pred OŠ Dob PREVOZNIK: avtobusni prevoz je organizirala šola SPREMLJEVALCI: Boštjan Brnot, Lidija Gomboc, Greta Grošelj, Metka D. Vilar, Tjaša Vilar, Milan Lukan, Samo Zadravec VODJA: Martina Lipar CILJI IN NALOGE (učenci): pridobijo nove gibalne izkušnje z elementi plavanja, pridobijo oz. okrepijo pozitiven odnos do dejavnosti v in ob vodi, se prilagajajo na globoko morsko vodo in varno preplavajo najmanj 35 metrov, spoznajo in upoštevajo osnovna pravila varnosti v vodi, razvijajo pozitivne vedenjske vzorce, se seznanijo z zdravim načinom ţivljenja ob morju in v vodi, skrbijo za telesno nego in higienske navade, pridobijo osnovno naravoslovno-druţboslovno znanje ter razvijajo spretnosti opazovanja narave, pridobljeno znanje prepletajo s teoretičnim znanjem in terenskim delom, oblikujejo celosten pogled ter odgovoren odnos do narave in ţivljenja. Poletno šolo v naravi smo izvedli v Pacugu. Trajala je 5 dni, in sicer od 16. 9. do 20. 9. 2013. Poletne šole v naravi se je udeleţilo 52 petošolcev, trije učenci so pred odhodom zboleli, dva pa se za šolo v naravi nista odločila. Učenci so v času šole v naravi bivali v hišicah Mladinskega letovišča ZPM Vič – Rudnik. Plavanje in ostale dejavnosti je izvajalo 8 učiteljev. Delo v poletni šoli v naravi je potekalo po programu, ki je obsegal učenje plavanja in plavanje, pouk (poglabljanje snovi iz druţbe ter naravoslovja in tehnike, likovne dejavnosti, slovenščine in matematike) ter načrtovane dneve dejavnosti (kulturni, naravoslovni, športni in tehniški dan). Poudarek je temeljil na aktivnih metodah terenskega dela, razlage, pogovora ter raziskovalnega in sodelovalnega učenja. Plavanje je potekalo v morju ob obali, učenci pa so bili razdeljeni v šest plavalnih skupin. Pri končnem preizkusu plavanja so učenci dosegli naslednje rezultate: Neplavalci: ocena 4 ... preplava 35m 2 učenka (osvojen delfinček) ocena 3... preplava 25m 1 učenca ocena 2... preplava 8m 2 učenca ocena 1... neprilagojen 1 učenec 30 Plavalci (ocena 5 ali več) – 46 učencev: 32 učencev je osvojilo BRONASTEGA DELFINA 14 učencev je osvojilo SREBRNEGA DELFINA ZLATEGA DELFINA ni osvojil nihče Ni udeleţilo – 5 učencev Nepreverjeni – 0 učenca V šoli v naravi smo bili tretji teden v septembru, zato je bilo vreme spremenljivo, a še vedno dovolj toplo za nemoteno plavanje. Drugi dan nam je zagodlo slabo vreme, drugače pa je plavanje potekalo nemoteno po programu. Znanje neplavalcev se je pri dveh učencih zelo izboljšalo glede na začetno stanje, pri dveh pa je ostalo nespremenjeno predvsem zaradi neupoštevanja učitelja. Večjih zdravstvenih teţav in disciplinskih problemov nismo imeli, saj so učenci upoštevali navodila in spoštovali dogovore. Stroške poletne šole v naravi so delno krili starši, delno MŠZŠ, najšibkejšim in pomoči potrebnim pa smo šolo v naravi delno sofinancirali iz Šolskega sklada. Dosegli smo vse načrtovane cilje, saj smo z ustaljeno ekipo sodelavcev v vsakem trenutku zagotavljali najvišjo stopnjo znanja in maksimalno stopnjo varnosti. Poskrbeli smo, da je bila šola v naravi poučna in vzgojna, gibalno učinkovita, doţivljajsko bogata, ustvarjalna ter prijetna in tudi zabavna. V prihodnje bi bilo potrebno imeti v rezervi dodatnega učitelja plavanja, ki bi lahko nemudoma vskočil in zamenjal določenega učitelja pred ali med šolo v naravi. To bi prišlo zelo prav v primeru, če bi nekdo od učiteljev zbolel ali pa imel neodloţljive obveznosti. PROGRAM DELA in DNEVNI RED ŠOLE V NARAVI: 1. dnevni red: 7.30 vstajanje 8.00 zajtrk 8.20 umivanje in pospravljanje sob 9.00 pouk 10.30 plavanje in dejavnosti ob vodi 12.00 kosilo 12.30 počitek 13.30 pouk 14.00 plavanje 17.00 športne aktivnosti 18.00 večerja 31 19.00 - 21.30 večerne aktivnosti 22.00 umivanje in nočni počitek 2. učne dejavnosti: NIT: raziskovanje morja in obale (morska in obmorska flora in favna), opazovanje vremena in bibavice, merjenje temperature zraka in morja, DRU: lega primorskega sveta, slovenska obala, ţivljenje ljudi ob morju, izlet z ladjico, LVZ: slikanje morskega dna, izdelava razglednic, SLO: pismo, Angelo - odlomek iz berila, Poletje v školjki – filmska vzgoja, kriţanke in osmerke MAT: ponovitev računskih operacij, besedilne naloge DNEVI DEJAVNOSTI: - naravoslovni dan – SOLINARSTVO - kulturni dan – MESTO PIRAN - športni dan – PACUŠKE IGRE - tehnični dan – IZDELKI IZ PAPIRJA 3. športne dejavnosti: plavanje, igre z ţogo, ples, ogled košarkarske tekme sprehodi v Fieso, Piran, Portoroţ in Strunjan 4. kulturno-zabavne dejavnosti: filmski večeri, zaključni večer in podelitev priznanj ter pohval. dan Dopoldne popoldne ponedeljek prihod, plavanje plavanje, kulturni dan torek plavanje, tehniški dan, razglednice plavanje, tehniški dan, kino sreda naravoslovni dan, pismo plavanje, ples četrtek Izlet z ladjico Subaquatic, ţivali in rastline v športni dan, primorski svet, morju, plavanje, slikanje morskega dna obisk Akvarija v Piranu petek primorski svet, plavanje plavanje, odhod domov 32 Realizacija taborov V šolskem letu 2013/14 smo organizirali in uspešno izvedli organizacijo petih taborov, ki so jih financirali starši in MŠŠ. Tabor Razred Datum Športno- naravoslovni 2. 14.-16. 5. 2014 Raziskovalni 6. Raziskovalni 7. Naravoslovni 8. Tabor za vedoţeljne 5.-9. Kraj Osilnica CŠOD Radenci 17.-20. 6. 2014 CŠOD Peca CŠOD Bohinj 10.- 16. 10. 2013 Kranjska Gora POROČILO: TABOR za 2. razred V sredo, 14. 5. 2014, ob 8.30, smo 37 učencev 2. razredov in učiteljice (Maja Lamberšek, Tina Jerkič in Mateja Kriţman Jesenovec) odšli na tridnevni športno-naravoslovni tabor v Osilnico v Belo krajino. Voţnja v Osilnico je potekala brez vsakršnih zapletov. Ustavili smo se pri gostišču ob poti, kjer smo pomalicali in si ogledali mini ţivalski vrt. Okrog 11.30 smo prispeli v Osilnico, kjer so nas prijazno sprejeli v hotelu Kovač. Namestili so nas v hotelske sobe, nato pa smo odšli na kosilo. Po kosilu smo razloţili prtljago in se pripravili na treking po bliţnji okolici. Po poti smo se odpravili proti kmetiji Ţurga. Med potjo smo od naše vodnice Alenke izvedeli veliko zanimivosti o gozdu (gozdnih drevesih, plodovih, grmih, podrastju, o rastlinah in ţivalih na gozdnih tleh… predvsem o medvedu in srnjadi, ki je najbolj značilna za ta kraj). Pot smo nadaljevali do kmetije, kjer smo si ogledali koze, ovce, krave in poboţali psa. Najzanimivejša je bila divja svinja. Izvedeli smo veliko o ţivljenju divjih svinj v naravi in v domači reji. Pomalicali smo in se po isti poti vrnili. Mimogrede smo se ustavili pri ogradi s srnami, srnjaki, jeleni in košutami ter njihovimi mladiči. Po večerji smo uţivali na plesno-glasbeni predstavi Osilnica ima talent 2014. Predstavilo se nam je kar nekaj nastopajočih pevcev, plesalcev in humoristov. Prijetno utrujeni smo odšli k počitku. Drugi dan so nas čakale nove aktivnosti. Najprej smo z vodnico Alenko odšli raziskovat ţivljenje na travniku. Polni znanja o rastlinah in ţivalih na travniku smo se sprehodili še 33 do drţavne meje med Slovenijo in Hrvaško, kjer smo se ob mejnem prehodu slikali ob kipu Petra Klepca. Na poti nazaj smo se ustavili ob reki Čabranki in spoznavali ţivali in rastline ob in v vodi. Ker je ob vrnitvi v hotel deţevalo, smo odšli noter in reševali učne liste o kmetiji, gozdu, travniku in vodi. Popoldne smo primerno zavarovani s čelado in navezani na plezalni pas plezali po umetni steni in se preizkusili v lokostrelstvu v adrenalinskem parku. Imeli smo tudi čas za igro na igralih, si podajali frizbi in igrali nogomet ter badminton. Po večerji smo se odpravili na nočni pohod z baklami. Najprej smo sredi prelepe narave uţivali ob tabornem ognju. Sladkali smo se s sladkarijami in prepevali pesmi. Ko se je čisto znočilo, smo priţgali bakle in se skozi vas Osilnica vrnili v hotel. Zaspali smo še hitreje kot prejšnji večer. Zadnji dan pa smo po zajtrku pospravili sobe in našo prtljago ter odšli v predavalnico, kjer je vodnik Simon ob pogovoru in filmu otrokom predstavil medveda. Pred kosilom smo narisali in napisali razglednice. Otroci so se lahko še pomerili v streljanju z lokom, nato pa smo odšli na kosilo. Po kosilu smo pospravili sobe in znosili prtljago do avtobusa, ki je ţe čakal, da nas odpelje domov. Poslovili smo se od prijaznih gostiteljev in se odpeljali proti domu. S tabora smo se vrnili zdravi, nepoškodovani in polni vtisov. Tekom našega skupnega bivanja smo se izjemno povezali in spletli tesne prijateljske vezi. Otroci in učiteljice smo se med seboj odlično ujeli, sodelovali med sabo, si pomagali in skrbeli drug za drugega. Zahvalimo se lahko tudi osebju hotela Kovač za prijeten odnos do otrok in da so bili naši trije dnevi kljub spremenljivemu vremenu pestri, zanimivi in poučni; da so bili naši trebuščki polni in naši prostori prijetno urejeni. POROČILO: ŠOLA V NARAVI 6. razred - DOM CŠOD RADENCI Teden aktivnosti je potekal od 17. 6. 2014 do 20. 6. 2014. Med tem časom smo izvedli 2 naravoslovna dneva, 2 tehniška dneva, 1 kulturni dan in 2 športna dneva. Program izvedbe je v prilogi. Na tabor je odšlo 50 učencev. Od tega 24 iz 6. a in 26 iz 6. b razreda. Trije učenci se tabora niso udeleţili. Kulturni dan smo izpeljali v lastni reţiji; obiskali smo rojstno hišo Otona Ţupančiča v Vinici. Izpeljali smo vse dejavnosti, ki so bile predvidene po urniku, vendar zaradi občasnih neugodnih vremenskih razmer v drugačnem vrstnem redu, kot je zapisano v pogramu. Večjih zdravstvenih teţav pri učencih ni bilo. 34 Disciplinskih teţav ni bilo, učenci so z velikim zanimanjem sodelovali pri vseh aktivnostih. Tako učenci kot tudi spremljevalci smo bili z nastanitvijo in izvedbo zadovoljni. POROČILO: ŠOLA V NARAVI 7. razred - DOM CŠOD PECA Šolo v naravi smo za učence 7. razredov izvajali od torka, 17. 6. 2014, do petka, 20. 6. 2014 v domu CŠOD Peca Breg nad Meţico. Delo na taboru je potekalo po vnaprej pripravljenem in dogovorjenem programu, ki je obsegal naslednje dejavnosti: 17. 6. 2014 kulturni dan, obisk Preţihove bajte in tehnični dan, disk golf. 18. 6. 2014 naravoslovni dan Ni nam vseeno za naš planet in tehnični dan orientacija- s karto, kompasom in GPS po Koroški. 19. 6. 2014 naravoslovni dan Pod mojimi stopali in gozdna druščina ter športni dan kolesarjenje po rudniku. 20. 6. 2014 športni dan- kanuizem. Program so izvajali učitelji in zunanji sodelavci CŠOD skupaj z učitelji šole, ki smo bili spremljevalci na taboru. O sodelovanju smo se dogovarjali sproti; spremljevalci smo opravljali tudi nočno deţurstvo. Program je bil izveden kvalitetno, skladno z zastavljenimi cilji. Učenci so bili v delo aktivno vključeni in z vsebinami in njihovo izvedbo zelo zadovoljni. Razen nekaj opozoril glede vedenja in medsebojnih odnosov večjih disciplinskih odstopanj ni bilo. Nekaj teţav smo imeli s slabim počutjem in nezgodami učencev. O vseh dogodkih sta bili obveščeni vodja doma in ravnateljica OŠ Dob. Vse odločitve smo sprejemali skupaj z vodjo doma in strokovnimi delavci. 36 učencev smo na taboru do petka, 20. 6., spremljali učitelji: Milan Lukan, Lidija Leban, Marta Kerţan. V petek je Marto Kerţan zamenjala Maja Jerič. S tabora se je v petek v Dob vračalo 33 učencev. POROČILO: ŠOLA V NARAVI 8. razred - DOM CŠOD BOHINJ Teden dejavnosti je potekal od 17. 6. 2014 do 20. 6. 2014. Med tem časom smo izvedli 2 naravoslovna dneva, 2 tehniška dneva, 1 kulturni dan in 2 športna dneva. Dejavnosti so potekale po programu nemoteno, brez sprememb v načrtu, saj nam je bilo naklonjeno tudi vreme. Pri učencih opaţamo, da nekateri prihajajo na tabor nepripravljeni (brez posteljnine, copat, primerne obutve in oblačil). Nekateri od učencev se ne ţelijo drţati pravil obnašanja – ne upoštevajo navodil o opremi, o času prihoda ali nalogah in dolţnostih, ki jih morajo opravljati. Z nastanitvijo (vsi v enem nadstropju) smo bili zadovoljni, čeprav je dom v zelo slabem stanju (za naslednje leto je načrtovana obnova in selitev aktivnosti v hotel Bellevue). Ker pa tudi ta hotel ni v nič boljšem stanju, iščejo novo moţno lokacijo. Predlagamo, da za naslednje 35 šolsko leto izberemo drugi dom CČOD, čeprav je sama lokacija Bohinja prekrasna in omogoča različne aktivnosti. Med izvedbo šole v naravi nismo zaznali večjih disciplinskih prekrškov. Izvedba dejavnosti nam je bila všeč in večina učencev je zgledno sodelovala. Kljub vsemu pa smo ugotovile, da vsako leto več odgovornosti in izvajanja domovi prenašajo na učitelje spremljevalce. V primerjavi z lanskim letom so skrajšali delovni čas za 1 uro (končajo ţe ob 21.00), zbujanje učencev in ocenjevanje sob je delo učiteljev spremljevalcev, prav tako deţuranje pri vseh obrokih. V večini je vsak »usmerjen prosti čas« naloga spremljevalcev (učitelji v domu se za ta čas umaknejo v svoje prostore in zgolj ponudijo športne rekvizite na uporabo). Spremljevalne učiteljice so bile Blanka Kren, Brigita Jahič in Sonja Najman Vedenik. POROČILO S TABORA ZA VEDOŢELJNE, KRANJSKA GORA Organizacija tabora je zahteven projekt s stališča, da ţelimo pokriti čim širši krog interesov pri učencih. V osnovi smo izhajali iz treh različnih področij, zato smo oblikovali tri skupine učencev, ki so poglabljali znanje in se urili v veščinah na posameznem področju. Učenci petih in šestih razredov so bili zdruţeni v skupino naravoslovja in filma. Učenci od sedmega do devetega razreda so bili glede na sposobnosti, predznanje oziroma veščine, razdeljeni v dve skupini: področje logike ter področje mediacije in ustvarjalnega razmišljanja. Na taboru smo sodelovali trije učitelji, in sicer Damijana Kriţnik Vrhovec za logiko, Samo Zadravec za naravoslovje in film ter Andreja Flerin Majcen za mediacijo in ustvarjalno razmišljanje Vsako izbrano okolje ponuja različne moţnosti za raziskovanje in vključevanje različnih vsebin na taboru. Eden od ciljev vsakoletnega tabora je prepletanje značilnosti oziroma zanimivosti naravnega in kulturnega okolja vezanega na teren, kjer se nahajamo, z vsebinami našega tabora. Zato smo se letos odločili, da bo tabor potekal v Kekčevi deţeli v Kranjski Gori, iz katere smo črpali veliko idej pri izvedbi povezovalnih vsebin. Bivali smo v prostorih Doma Vila od 14. 10. do 16. 10. 2013. Prijavljenih je bilo 43 učencev in vsi so se udeleţili tabora. Delo je potekalo tako, da je vsak od mentorjev delal s svojo skupino tekom celega dne, posamezne vsebine pa so se predvsem v popoldanskem času prepletale v različno sestavljenih skupinah, kjer so učenci sodelovali predvsem iz lastnega interesa. Večeri so bili namenjeni druţenju in razvijanju socialnih veščin. Učenci so samostojno pripravili in skrbeli za druţabni program, organizirali so tudi različne igre za spodbujanje sodelovalnega dela v skupinah in med posameznimi učenci. Pri vseh dejavnostih so se učenci izkazali za zelo kooperativne in so bili sposobni sodelovanja v večjih in manjših skupinah. Kar nekaj učencev se je izkazalo za odlične organizatorje in vodje skupin. 36 Skupina za naravoslovje in film V letošnjem letu smo imeli nekoliko več sreče z vremenom. Tako smo uspeli izpeljati vse zastavljene naloge. Spoznavali smo fizikalne zakonitosti na igriv in predvsem praktičen način, delno tudi z uporabo pametnih telefonov, kar v sami šoli pri pouku ni mogoče. Praktično smo spoznali, kaj vse se lahko premika po zraku (valovanja), gibanje zračnih mas in se pozabavali z optiko. Spoznali smo, da naprave, ki jih nosimo v ţepih, ponujajo še veliko več moţnosti kot je telefoniranje, pisanje kratkih sporočil ali brskanje po internetu. Učenci so aplikacije za pametne telefone naloţili ţe doma. Na taboru smo se posvetili predvsem samemu delovanju in jih tudi praktično uporabili v orientacijskem pohodu. Na orientacijskem pohodu so imeli učenci naloge zapisane v obliki QR kode. Na posamezni kontrolni točki so učenci s pomočjo telefona prebrali QR kodo, rešili nalogo in rešitev poslali na moj telefon. Po prejetem pravilnem odgovoru je mentor posredoval navodila, kako priti do naslednje kontrolne točke. Na kontrolnih točkah je bilo potrebno rešiti naloge s pomočjo aplikacij na telefonu (kot primer izmeriti višino smreke). Učenci so bili za delo zelo motivirani in so naloge praviloma uspešno reševali. Drugi del je bil namenjen snemanju filma. Ker smo bili v deţeli Kekca, smo se odločili za snemanje filma z delovnim naslovom Kekec 21. stoletja. Učenci, z razvitejšimi sposobnostmi na literarnem področju, so ţe pred odhodom napisali kratke zgodbice in jih posredovali mentorju. Prvi dan tabora smo se tako posvetili sestavljanju naše zgodbe za film s pomočjo vseh prejetih zgodbic. Po sestavljeni zgodbi smo napisali scenarij. Zvečer prvega dne smo opravili še avdicijo za glavne igralce. V naslednjih dveh dneh smo se posvetili snemanju na različnih lokacijah. Delo je potekalo zelo dinamično z veliko idejami in usklajevanji, a zelo uspešno. Učenci so pokazali veliko mero motivacije, pripravljenosti za sodelovanje in predvsem idej. Čaka nas še veliko dela z montaţo posnetega in izbiro glasbe, da bo film res končan. V tednu otroka, v mesecu oktobru 2014, bo potekala premiera filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domţale. Skupina za logiko Učenci , ki so predhodno obiskovali dodatni pouk iz logike in tekmovali na šolskem tekmovanju, so si s svojo prizadevnostjo pridobili povabilo na tabor. Ker je drţavno tekmovanje organizirano le od 7. razreda dalje, smo pripravili program dela, ki je namenjen predvsem starejšim učencem in tako sestavili skupino učencev, kot nov izziv pa smo v skupino dodali še najuspešnejšo učenko 6. razreda. Cilj našega dela na taboru je bil priprava na drţavno tekmovanje in reševanje zahtevnih logičnih nalog, kjer ti navadno ena sama naloga vzame tudi več ur časa. Tako je bilo naše delo za zunanjega opazovalca dolgočasno, saj smo izvajali predvsem telovadbo in razgibavanje moţganskih celic. Naj izpostavim predvsem uspešnost mlajše učenke, ki se je odlično znašla v druţbi starejših in jih občasno v reševanju teţkih nalog celo prekosila. 37 V starejših učbenikih logike je navadno zapisano: »Logika je veda, ki proučuje načela pravilnega mišljenja, in sicer tiste oblike razmišljanja, ki nas od znanih dejstev vodijo do novih spoznanj. Tem miselnim procesom pravimo sklepanje. » Vremenski pogoji dela na naše delo niso imeli vpliva, odlično pa je bilo to, da smo se lahko po naporni miselni rekreaciji dobro sprostili. Sklepamo lahko, da je torej učenje logike na taboru učinkovito. Skupina za ustvarjalno razmišljanje in mediacijo Učenci, ki so se odločili za skupino ustvarjalnega razmišljanja, so se v preteţni meri seznanili in urili v določenih tehnikah razmišljanja po pristopu CoRT, ki ga je razvil avtor dr. Edward de Bono. Z vajo teh tehnik se razvija spretnost razmišljati učinkovito, kritično in ustvarjalno. Učenci so bili vključeni tudi v začetno usposabljanje šolskih mediatorjev. Seznanili so se, kaj mediacija sploh je, kako poteka oziroma kako jo izvajamo (pravila mediacije), kakšna je vloga mediatorja in veščine, ki jih dober mediator potrebuje. Urili so se v desetih korakih vodenja vrstniške mediacije s poudarkom na nevtralnem usmerjanju komunikacije med sprtima udeleţencema. Poudarek je bil na delu na sebi: na prepoznavanju lastnih strategij pri odzivanju na konflikt, prepoznavanju osnovnih potreb, ki vplivajo na sprejemanje odločitev pri reševanju konfliktov, iskanju različnih/drugačnih rešitev za rešitev konfliktov, samooceni osebnostnih lastnosti, počutju oziroma čustveni inteligenci s poudarkom na vţivljanju v čustva drugega (empatija). Poleg študija primerov mediacije v skupini so učenci preko igre vlog izvedli medvrstniško mediacijo na aktualnem konfliktu, s katerimi se pogosteje srečujejo sami mladi. V konkretni situaciji je bilo potrebno uporabiti vsa pridobljena znanja o postopku mediacije. Mediatorji so ugotovili, da je mediacija strukturiran in zahteven postopek, ki ga je potrebno konstantno uriti in razvijati. Prednostni cilj obeh področij, tako ustvarjalnega razmišljanja kot tudi mediacije, je bil predvsem znati se vključiti v skupinsko diskusijo, upoštevati mnenja drugih ter to odprtost, tolerantnost za stališča in mnenja drugih spodbujati pri vrstnikih, posredno pa tudi razvijati zavest o pomembnosti učinkovitega razmišljanja in pri tem doţivljati občutek zadovoljstva ob reševanju miselnih problemov oziroma doţivljati lastno učinkovitost in oblikovati pozitivno samopodobo. Realizacija dodatne ekskurzije oz. zapis o navezovanju stikov z učenci OŠ Čavle, Reka V nedeljo, 25.2.2014, smo na povabilo ravnateljice OŠ Čavle in na pobudo ravnateljice OŠ Dob obiskali zgoraj omenjeno šolo. Pri obisku in sodelovanju s šolo je s strani OŠ Dob sodelovalo 14 učencev in 5 spremljevalcev: Samo Zadravec kot fotograf in snemalec, Lana Klopčič, Andreja F. Majcen, Damijana K. Vrhovec in Barbka Drobnič. Ravnateljica šole na Reki nas je toplo sprejela, nam pokazala naše maskote ter preko učiteljic in učencev njihove šole pomagala pri učenju plesa za reški karneval v nedeljskem popoldnevu. V vmesnem času se je ravnateljica OŠ Dob skupaj z devetošolko udeleţila sprejema pri ţupanu Reke ter mu podarila darilo, knjigo Občine Domţale in promocijski 38 material OŠ Dob ter počakala na okoli 160 učencev in učenk obeh šol, ki so se ob 13. uri udeleţili otroškega karnevala, kjer je sodelovalo veliko število šol in vrtcev. Po končanem karnevalu ob pribliţno 16.30 smo se odpeljali pred šolo, nato pa odšli polni vtisom domov z vedenjem, da to naše srečanje ne bo zadnje. Ravnateljici obeh šol sta sklenili, da se še v tem šolskem letu učenci obeh šol srečajo v Sloveniji, predvidoma 9. 5. 2014. Otroški karneval je začetek sodelovanja obeh šol in bo osnova za medsebojno sodelovanje v dobrobit učencev za spoznavanje kulture in predvsem jezika sosednje drţave Hrvaške, ki je zadnja članica EU. V petek, 9. 5. 2014, smo k nam v okviru delovanja šolske skupnosti povabili naše prijatelje s Hrvaške, učence in učiteljice z OŠ Čavle. Z omenjeno šolo tkemo prijateljske vezi ţe od začetka letošnjega šolskega leta. Dnevni red je bil pester. Učenci OŠ Dob so pripravili dvojezično predstavitev šole in šolskega okoliša, nato so učenci OŠ Čavle s kratko predstavitvijo opisali postopek hrvaške priključitve Evropski uniji in sprememb, ki jih ta širitev prinaša. Kasneje so se v mešanih skupinah pomerili v dvojezičnem kvizu o poznavanju Evropske unije in pokazali, da zelo dobro vedo, kako in zakaj je nastala in se širila. Dogajanje smo strnili s kratko jezikovno delavnico, saj je naš namen tudi ta, da bi učencem pokazali, kako sorodna sta si hrvaški in slovenski jezik ter da lahko le z nekaj truda usvojimo osnovne fraze. Realizacija deţurstev Na OŠ Dob in na Podruţnični šoli Krtina je deţurstvo strokovnih delavcev pred začetkom pouka, med odmori ali v času malice v razredu ali v jedilnici potekalo redno po urniku. Realizacija razstav na OŠ Dob Učenci in učenke OŠ Dob so pod mentorstvom svojih učiteljev celo leto z veliko mero skrbnosti z različnimi razstavami svojih izdelkov skrbeli za domačnost, pestrost ter lepoto OŠ Dob, ki se je tako predstavljala obiskovalcem OŠ Dob in Podruţnične šole Krtina. Poročilo o izposoji učbenikov iz učbeniškega sklada za šolsko leto 2013/14: knjiţničarka Maja Jerič Glede na odločitve učiteljev in aktivov v učbeniški sklad za šol. leto 2014/15 nismo dodali nobenih novih učbenikov razen nekaj dokupa zaradi večjega števila učencev v posmeznih oddelkih. 39 Učenci so si zadnje dni junija izposodili naslednje število učbeniških kompletov: 1. razred: 0 (V šol. letu 2014/15 so se učiteljice odločile za Lili in 2. razred: 48 ( V PŠ Krtina imajo učenci “Mlinček 2”.) 3. razred. 33 ( V 3. b OŠ Dob imajo učenci “Mlinček 3”.) 4. razred: 42 5. razred: 57 6. razred: 58 7. razred: 55 8. razred: 50 9. razred: 51 Bine.) Skupaj 394 kompletov. Učbenike si iz učbeniškega sklada izposoja večina učencev matične šole in PŠ Krtina. POROČILO O OBISKU, IZPOSOJI IN PRIRASTU KNJIŢNIČNEGA GRADIVA V ŠOL. LETU 2013/14 ZALOGA: Knjiţnica OŠ Dob ima trenutno 23930 enot knjiţničnega gradiva (šol. leto 2012/13 – 23579 enot). Vsako leto pa se trudim, da bi nekaj zastarelega gradiva tudi odpisala. PRIRAST KNJIŢNIČNEGA GRADIVA v šolskem letu 2013/14: Pridobljeno knjiţno gradivo: 341 enot, od tega nakup – 255 enot, dar – 86 enot. Glede na finančno situacijo celotne drţave je vodstvo naše šole zelo naklonjeno šolski knjiţnici in s tem spodbuja promocijo branja. OBISK IN IZPOSOJA KNJIŢNIČNEGA GRADIVA V ŠOL. LETU 2012/13 Primerjava šol. leta 2012/13 s šol. letom 2013/14: 7423 - 7309 (OŠ Dob 5386 in pribliţno 1923 PŠ Krtina) uporabnikov si je izposodilo 7896 – 7468 (OŠ Dob 4853 in PŠ Krtina pribliţno 2615) enot gradiva. Učenci knjiţnico radi obiskujejo, vendar je včasih njihov obisk namenjen le pozdravu knjiţničarki ali pogovoru v prijetni druţbi, ki se dobiva v knjiţnici. 40 ANALIZA OBISKA IN IZPOSOJE Šolska knjiţnica je še vedno center šole. Pred poukom in med odmori je zbirališče učencev prav knjiţnica s svojo pestro izbiro knjig in revij. Tukaj se dobro počutijo, poklepetajo in se umaknejo strogim pogledom učiteljev. Knjiţnica je tudi prostor, kjer učenci v miru berejo knjige za sprostitev, delajo domače naloge, pišejo skupinske seminarske naloge ali pa igrajo različne druţabne igre. Največ si izposojajo knjige za domače branje in bralno značko (slovensko, angleško, nemško in špansko), če pa jim ob napornih dnevih ostane še kaj časa, pa tudi knjige za preţivljanje prostega časa. Za še večjo promocijo branja pa bomo v naslednjem šolskem letu dodali nekaj novosti. O tem pa bo tekla beseda v naslednjem poročilu. Poročilo o delu svetovalne delavke Andreje Flerin Majcen DELO S ŠOLSKIMI NOVINCI je potekalo in bilo realizirano po letnem delovnem načrtu. Delo šolskih novincev je spremljala preko celega šolskega leta še posebno zaradi različnih metod pedagoškega dela v devetletni osnovni šoli in zniţane starostne stopnje otrok, ko prvič vstopajo v šolo. Na povabilo učiteljic je izvedla nekaj hospitacij v smislu spremljanja učiteljičinega vodenja razreda, dela z zahtevnejšimi učenci/učenci s posebnimi potrebami ter spremljanja napredka šolskih novincev. V zadnjem trimesečju je aktivno sodelovala z vzgojiteljicami vzgojno-varstvenih organizacij, ki pripravljajo generacijo šolskih novincev na vstop v osnovno šolo. Z njimi je opravila intervjuje in pridobila mnenje glede zrelosti otrok ter se preko hospitacij za posamezne otroke vključila v delo posameznih predšolskih skupin. Starše nekaterih otrok, ki niso vključeni v vzgojno-varstvene organizacije, je po potrebi povabila na pogovor in z njimi opravila intervju o napredku in pripravljenosti njihovega otroka na vstop v šolo. Komisija za sprejem šolskih novincev je bila izvedena 30. maja 2014. Po tem datumu je bil naknadno podan en predlog za odloţitev všolanja, ki je bil tudi potrjen. Sodelovanje s starši je bilo tekoče in sklepi o všolanju otrok v dogovoru s starši enotni. Za šolske novince smo v sodelovanju z učiteljicami bodočega prvega razreda in učiteljicami oddelka podaljšanega bivanja izvedli delavnico, ki je potekala v času roditeljskega sestanka za starše bodočih prvošolcev. Na matični šoli je bila izvedena 5. junija 2014, na podruţnični šoli pa 3. junija 2014. Odziv je bil pričakovano dober, saj so se odzvali skoraj vsi starši in njihovi otroci. 41 KARIERNO INFORMIRANJE IN NAČRTOVANJE, ZOISOVE ŠTIPENDIJE se je realiziralo predvsem v času razrednih ur, nadomeščanj in individualnih svetovanj. Učenci so se v večini aktivno odzivali pri pridobivanju poklicnih informacij, ki so jim bile v pomoč pri njihovi poklicni odločitvi. Vsak posameznik je imel moţnost dostopa in izposoje vseh razpoloţljivih materialov s področja karierne izbire. Do lanskega šolskem leta so imeli učenci moţnost sodelovati v interesnih skupinah, kjer potekajo predstavitve poklicev (predvsem deficitarnih) s pomočjo različnih predstavnikov, strokovnjakov s področja dela, šolstva in zaposlovanja. To obliko je do sedaj izvajal Zavod za zaposlovanje, vendar letos tega zaradi reorganizacije zavoda oziroma varčevanja ni bilo izvedenega. Iz enakih razlogov se niso realizirali ogledi delovnih mest izbranih poklicev v različnih delovnih organizacijah (v sodelovanju z izobraţevalnim centrom KADIS iz Ljubljane), ki smo jih do sedaj izvajali. Vsi devetošolci so se 24. januarja 2014 udeleţili izobraţevalno predstavitvenega sejma Informativa, ki je bil letos šestič organiziran na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V vodeni predstavitvi so spoznavali različne izobraţevalne programe ter poklice - predvsem s poudarkom na strokovno-tehniških poklicih. Na sejmu so se udeleţili tudi praktičnih delavnic. Učenci osmih in devetih razredov so sodelovali v delavnici Filternet, katere namen je bil predstavitev spletnega pripomočka pri pridobivanju dodatnih informacij glede kariernega načrtovanja. Učenci sedmega in osmega razreda so 24. marca 2014 aktivno sodelovali v delavnici Projekta ESS: Informiranje in svetovanje v poklicnem izobraţevanju v sodelovanju s Centrom RS za poklicno izobraţevanje, ki ga je izvedla samostojna svetovalka mag. Tatjana Štinek iz Območne obrtno-podjetniške zbornice Celje. Vsebina delavnice je zajemala dejavnike odločanja za nadaljevanje izobraţevanja, pomembnost pridobivanja informacij, moţnosti pridobitve štipendije, trg dela (deficitarni in suficitarni poklici), kompetence ljudi današnjega časa. Vsi učenci devetega razreda so izkoristili moţnost uporabe interaktivnega računalniškega programa »Kam in kako«, preko katerega so pridobili veliko podrobnih informacij o posameznih poklicih, moţnostih šolanja in zaposlovanja ter naredili samo-analizo o lastnih interesih v skladu z ţeljami in vizijo lastne poklicne poti. Po ţelji so program nadgradili z individualnim vodenjem in svetovanjem. Za letošnjo generacijo devetošolcev je začel veljati nov Zakon o štipendiranju (UL, št. 56/201), po katerem vlogo za podelitev štipendije vlaga kandidat sam oziroma njegovi zakoniti zastopniki. Spremenjeni so kriteriji za pridobitev Zoisove štipendije, pri katerih se ne upošteva več kriterij v skladu s Konceptom: odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli, po katerem mora biti učenec identificiran kot nadarjen učenec. Upoštevajo se le izjemni doseţki na posameznem področju druţbenega ţivljenja. Vsi učenci so se udeleţili informativnega dne v mesecu februarju (14. in 15. 2. 2014). Dne, 3. oktobra 2013 (v sodelovanju s Kadis Ljubljana) in 6. marca 2014 je izvedla roditeljski sestanek za starše in učence devetih razredov glede vpisa ter programskih sprememb srednješolskega izobraţevanja. Odziv staršev in učencev je bil dober. 42 Izpolnjevanje prijavnic na srednješolske programe je potekalo vodeno, v času pouka. Prijavnice z ustreznimi dodanimi dokumenti je priporočeno poslala nekaj dni pred iztekom prijavnega roka. V karierno načrtovanje in svetovanje je vključila tudi učence s končano osnovnošolsko obveznostjo ter njihove starše, ki imajo izpolnjene pogoje za vključitev v niţje poklicno izobraţevanje. Vse starše teh učencev kot devetošolcev je povabila in omogočila moţnost individualnega svetovanja glede na poklicne namere njihovih otrok. Poseben poudarek je bil tudi na svetovalnem delu z učenci s posebnimi potrebami in njihovimi starši, ki srednješolsko izobraţevanje nadaljujejo preko postopka usmerjanja po ZUOPP-u. V program gimnazije se je prijavilo 13 učencev (36,11%), od tega v Gimnazijo Beţigrad 4, Škofijsko klasično gimnazijo 3, ŠCRM Kamnik 2, Ledino 2 in posamezna prijava na Gimnazijo Šiška ter Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo (dramsko-gledališka smer). V 4-letne srednje strokovne izobraţevalne programe se je prijavilo 18 učencev (50%). V 3-letne srednje poklicne izobraţevalne programe se je prijavilo 5 učencev (13,89%). 34 učencev (94,44%) se je v izbrani izobraţevalni program prijavilo v skladu s kariernim nasvetom, 2 učenca (5,55%) pa v nasprotju s kariernim nasvetom. Učenci so bili obveščeni o moţnostih in načinih pridobitve različnih štipendij. Ponudila jim je tudi pomoč pri izpolnjevanju obrazcev, vendar odziva ni bilo. Na predmetni stopnji je v okviru moţnosti preko celega šolskega leta predvsem v času nadomeščanj in razrednih ur izvajala program kariernega načrtovanja. Za učence in starše oddelkov devetega razreda je 3. oktobra 2013 organizirala predavanje z delavnico na temo Pomen vloge staršev pri izbiri poklica v izvedbi zunanjih sodelavcev Kadis iz Ljubljane. Odziv je bil dober. DELO Z UČENCI Prednostni nalogi v letošnjem šolskem letu sta bili izvajanje projekta »Bralna pismenost» v sodelovanju z Zavodom za šolstvo, kjer je sodelovala kot vodja projekta oziroma članica strokovnega tima ter projekt »Samoevalvacija v vrtcih in šolah« v sodelovanju s Šolo za ravnatelje, kjer je bila v vlogi članice strokovnega tima in izvajalka projekta. Oba projekta smo intenzivno načrtovali in evalvirali preko celega šolskega leta. V letošnjem šolskem letu smo nadaljevali s sledenjem dela po Konceptu dela učnih teţav v OŠ ter izvajanju kontinuuma preko petstopenjske pomoči učencem z učnimi teţavami, še posebej upoštevajoč postopnosti petih korakov pri delu z učenci in dokumentiranju izvirnega projekta pomoči učencem. Zapis individualnega projekta pomoči omogoča razviden vpogled 43 v potek in razvoj učenčevega učenja na vsaki posamezni stopnji v kontinuumu pomoči, pri vsakem posameznem izvajalcu pomoči in v skupini vseh udeleţenih v projektu pomoči. Neposredno delo z učenci s specifičnimi učnimi teţavami se je izvajalo preko vključevanja v redni pouk (z namenom svetovanja učiteljicam), še posebej pa preko individualne in skupinske oblike učne pomoči (PUT), ki so jo izvajali učitelji vseh predmetnih področij in šolske specialne pedagoginje. Delo se je nadgrajevalo tudi v okviru dela svetovalnih ur svetovalne sluţbe. Nekaj učencev, ki so bili ţe obravnavani v preteklih šolskih letih, smo usmerili v postopek usmerjanja za pridobitev ur dodatne strokovne pomoči. Poudarek njenega svetovalnega dela je bil predvsem v koordinaciji in komunikaciji med učitelji, učenci in starši. Preko celega šolskega leta je po potrebi nudila strokovno/svetovalno pomoč učencem in učiteljem v Podruţnični šoli Krtina. Dodatno učno pomoč je preko ur svetovalnega dela izvajala Barbara Černčič, sama pa se je po potrebi vključevala v redni pouk, individualno izven razreda, po dogovoru z razredničarkami pa tudi v času razrednih ur preko preventivnih vsebin, še predvsem pa v svetovalno delo s starši v času govorilnih ur. Preko celega šolskega let je vodila individualne pogovore, usmerjanja in svetovanja učencem z vedenjskimi teţavami in učencem s posebnimi potrebami. Pri tem smo ves čas obveščali starše oziroma jih vključevali v skupno reševanje nastalih situacij. Na matični šoli je bilo največ obravnav z vedenjskega in učnega vidika; starše smo povabili k aktivnemu reševanju problematike. Predvsem z vidika vedenjske problematike se je aktivno vključevala pri sledenju in izvajanju sprejetega vzgojnega načrta naše šole.Tako na matični šoli kot na PŠ Krtina je izvedla razredne ure po predvidenem programu preventivnih vsebin (na povabilo razrednikov). DRUGO SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI Preko celega šolskega leta je povezovala delo in sodelovala z zunanjimi institucijami, kot so: (MIZKŠ, Zavod za šolstvo in šport, Šola za ravnatelje, Aktiv ŠSD Domţale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin, Zavod za zaposlovanje oziroma Urad za delo, Centri za socialno delo, Center za mlade Domţale, Zdravstveni dom Domţale, Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Zavod za slepo in slabovidno mladino, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, CIRIUS Kamnik, druge osnovne šole, ZPM Slovenije in ZPM Domţale, Zavod ZLRO, Policijska postaja Domţale, Okroţno toţilstvo Domţale, IC IZIDA in KADIS Ljubljana, Območna obrtno-podjetniška zbornica Celje in druge). Sodelovanje je bilo tekoče in uspešno. OTROŠKI PARLAMENT, ŠSU V letošnjem letu je organizirala šolski otroški parlament na temo RAZMERE V DRUŢBI, ki je dobro uspel. Pripravila je napotke in literaturo na temo letošnjega 24. otroškega parlamenta. Pridobili smo zanimiva razmišljanja učencev na vseh stopnjah ter jih prenesli na medobčinski otroški parlament, ki je potekal 5. marca 2014 v izvedbi OŠ Janka Kersnika Brdo. 44 Učenci so razmišljali zelo široko in podali številne PREDLOGE oziroma POBUDE, za katere bi ţeleli, da jih odrasli slišijo, še posebej odrasli parlamentarci: 1. Potreben bi bil razmislek o cenah osnovnih ţivljenjskih potrebščin (hrana, oblačila, zdravila, komunalne storitve), zniţanju marţ trgovcev (ki bogatijo na račun ljudi). 2. Zniţanje davkov, še posebej za socialno ogroţene. 3. Dostopnost pomoči ljudem, ki so pomoči potrebni (finančna, zdravstvena, materialna, čustvena…). 4. Ponuditi moţnost brezplačnega obiska kulturnih prireditev za vse, ki si to ne morejo privoščiti (saj je kultura hrana za dušo). 5. Razmisliti o uvedbi obveznega mesečnega doniranja bogatih za pomoč revnejšim, brezdomcev… 6. Uvesti obvezno razdeljevanje neprodane hrane v trgovinah, restavracijah humanitarnim organizacijam za namen ljudske kuhinje. 7. Omogočiti mladim več delovnih mest, razvijanje novih delovnih mest, spodbuditi in omogočiti mladim podjetjem – spodbujanje podjetništva, oprostitev davkov novim inovativnim podjetjem, omogočiti brezplačno oglaševanje. 8. Subvencije na ekološke stroje, izdelke, promoviranje in pomoč pri uveljavljanju slovenskih izdelkov, pridelkov. 9. Uvesti v šole obvezne vsebine s področja strpnosti in sprejemanja hendikepiranih (z moţnostjo na lastni koţi preizkusiti omejitve le-teh). 10. Sistemsko omogočiti aktivno vključevanje upokojencev v obliki mentorstva mladim pri nastopu nove zaposlitve. 11. Uvesti obvezno mediacijo za predsednike in predstavnike oblasti drţav, ki so v vojnah. 12. Enakost pred zakonom - enaki zakoni in kazni za vse. 13. V parlament naj bodo izvoljeni strankarsko neopredeljeni pošteni ljudje. 14. In na koncu: BODIMO DOBRI DRŢAVLJANI IN IMEJMO SE RADI! Njihov namen ni bil samo grajati, zato so poiskali tudi pozitivne, dobre strani v naši oţji in širši okolici, stvari, ki jih znajo ceniti. To so moţnost brezplačnega šolskega prevoza, dobra opremljenost šole, knjiţnice, zelene in gozdne površine okoli našega kraja bivanja, pitna voda. Ponosni so na naše športnike, inovatorje, strokovnjake in znanstvenike, turistične zmoţnosti (ki bi jih še marsikje lahko izboljšali), na manjša slovenska podjetja, ki se uveljavljajo po celem svetu, še posebej pa so izpostavili ponos na našo slovensko dobrodelnost preko mnogih dobrodelnih organizacij in na čut za sočloveka, ki se vedno znova pokaţe ob različnih ţivljenjskih stiskah ljudi. V času tedna otroka v oktobru smo se v povezavi s temo OTP z dvema predstavnikoma ŠSU odzvali povabilu g. ţupana Tonija Dragarja na ţe tradicionalni pogovor o aktualni problematiki mladih v domţalski občini. V okviru ŠSU je organizirala oba sprejema prvošolcev v šolsko skupnost učencev (na matični in podruţnični šoli), ki je potekal v tednu otroka. 45 SUBVENCIONIRANA PREHRANA, SOLIDARNO IN DOBRODELNO DELO Vodila in koordinirala je uveljavljanje pravice do subvencioniranje šolske prehrane in šole v naravi ter sodelovala z Rdečim kriţem in ZPM Domţale ter dobrodelno organizacijo SITI BESED pri dodeljevanju solidarnostne pomoči druţinam, potrebnim pomoči. Vsem staršem, ki so se obrnili s prošnjo po pomoči, smo lahko v sodelovanju s šolskim skladom naše šole in drugimi humanitarnimi organizaciji pomagali reševati njihovo stisko. Meni pa, da so še vedno druţine, ki kljub velikim stiskam ne pristopijo in ne prosijo za pomoč in bi jim z veseljem pomagali, če bi stisko podelili z nami. PREDAVANJA, ŠOLA ZA STARŠE Izvedla je predavanje za starše devetošolcev »Izbira poklica in vpis v srednje šole«. V sodelovanju z izobraţevalnim centrom KADIS je organizirala predavanje za starše osmošolcev »Izbira poklica in vrste srednješolskega izobraţevanja« v jesenskem času. Ostala predavanja za starše so bila realizirana v mesecu februarju po letnem delovnem načrtu na temo bralne pismenosti. Za starše učencev od 1. do 5. razreda je predavanje izvedla svetovalka ZRSŠ Ljubljana ga. Mojca Dolinar, za starše učencev od 6. do 8. razreda pa interni izvajalci – strokovni delavci šole. Na podruţnični šoli je prav tako na temo bralne pismenosti predavanje izvedla Terezija Juvan, učiteljica OŠ Jurija Vege Moravče, ki se v svoji praksi s to temo intenzivneje ukvarja. Dodatno smo v skladu z našim vzgojnim načrtom in tematiko otroškega parlamenta 7. februarja 2014 v sodelovanju z dobrodelno organizacijo HOPE in g. Klemenom Miheličem za vse učence šole organizirali predavanje g. Toma Kriţnarja. Spregovoril je o problematki Sudana (Darfur, Nubske gore, Modri Nil), kje v Afriki se nahaja Sudan, da tam ljudje v ţe sicer teţkih afriških razmerah trpijo še za posledicami vojne in klimatskih sprememb. Njihovi vrstniki pa zaradi vsega tega ţal nimajo takšnih moţnosti, kot jih imajo učenci pri nas. Skozi predstavitev so spoznali deţelo, navade in način ţivljenja tamkajšnjih ljudi, primerjavo z našim svetom in načinom ţivljenja ... kakšne so posledice našega načina ţivljenja, posledice vojne, globalnega segrevanja, globalnega pohlepa po naravnih virih in čezmernem izkoriščanju le-teh. Kot poseben gost se nam je pridruţil tudi humanitarni koordinator iz Darfurja g. Suleiman Jamous, ki je bil ravno takrat na obisku v Sloveniji. Dodatno smo v matični šoli organizirali tudi brezplačno izobraţevalno delavnico na temo finančne pismenosti in upravljanja z osebnimi financami za otroke in starše. Vsesplošno ugotavljamo, da je finančna pismenost v Sloveniji na zelo nizki stopnji. Delavnica je potekala v sklopu projekta ¨Finančna šola za odrasle¨, ki ga predstavlja INDIVIDA Akademija znanja pod okriljem enega najbolj priznanih osebnih finančnih svetovalcev v Sloveniji, t.j. g. Mitja Vezoviška, mag., direktorja in partnerja podjetja INDIVIDA & Partnerji d.o.o. Izvajalec je avtor številnih strokovnih prispevkov na temo osebnih financ ter glavni avtor Priročnika za učitelje, finančnega opismenjevanja mladih v osnovnih in srednjih šolah. Omenjeni priročnik je osnovno strokovno gradivo, na podlagi katerega se bo v novem šolskem letu 2014/2015 tudi na naši šoli začel izvajati kroţek Finančnega opismenjevanja mladih. Šola za starše je letos zaradi omejenih financ potekala v sodelovanju s Centrom za mlade Domţale, ki je bil izvajalec srečanj, ki so potekala v njihovih prostorih. 46 POSVETOVALNO DELO PRI IZBIRI IZBIRNIH PREDMETOV IN IZBIRI NIVOJEV Z učenci sedmega, osmega in devetega razreda, ki so ţeleli nasvet, je opravila posvetovalno delo glede izbire izbirnih predmetov ter izbire nivojev. INVENTURA Kot članica Komisije za blagajno, zaloge in denarna sredstva OŠ Dob je aktivno sodelovala pri popisu dejanskega stanja. STROKOVNO IZOBRAŢEVANJE, AKTIVI, ANALIZE, RAZISKAVE Dne 2. in 9. oktobra 2013 se je udeleţila strokovnega izobraţevanja Ustvarjalno razmišljanje v Ljubljani, v prostorih Srednje ekonomske šole Ljubljana (Roška), v izvedbi Spirit-a za namen izvajanja UPI kroţkov. S programom 'Usposabljanje za poučevanje razmišljanja v šolah' otroke/učence naučimo orodij razmišljanja, ki jih bodo le-ti lahko uporabili v vseh ţivljenjskih situacijah, da bodo znali izstopiti iz rutinskega razmišljanja vsakič, ko je to potrebno ter razmišljali bolj učinkovito, ustvarjalno, konstruktivno in sodelovalno. Program je nato v okviru priporočenih ur izvedla z učenci naše šole, in sicer na Taboru za vedoţeljne. V času jesenskih počitnic 28. 10. 2013 in času zimskih počitnic 27. 2. 2014 je organizirala in se udeleţila svetovalne storitve v izvedbi svetovalcev Zavoda za šolstvo na naslov teme Bralna pismenost. Spregovorili so o naslednjih temah: Pomoč učencem pri razvijanju bralne zmoţnosti (mag. Mojca Poznanovič Jezeršek). Spodbujanje bralne pismenosti pri delu z viri (mag. Vilma Brodnik). Bralne dejavnosti na razredni stopnji (Mihaela Kerin in Mojca Dolinar). Bralne učne strategije (mag. Cvetka Bizjak). Uporaba učbenika pri pouku (mag. Minka Vičar in Saša Kregar). Sama je vodila in izvedla delavnico v jesenskih počitnicah za strokovne delavce na temo BUS pri naravoslovju. V okviru aktiva svetovalnih delavcev se je udeleţila 4-urnega izobraţevanja/predstavitve na temo Nevrolingvistično programiranje. 47 strokovnega Enako se je 27. februarja 2014 v organizaciji aktiva SD udeleţila štiriurnega strokovnega srečanja s strokovnjaki Centra za socialno delo Domţale na temo Druţinsko nasilje v povezavi z izvajanjem zakona nasilje v druţini. Dotaknili so se predvsem problematike in dilem, ki jih zaznavamo v povezavi z izvajanjem PRAVILNIK-a O SODELOVANJU ORGANOV TER O DELOVANJU CENTROV ZA SOCIALNO DELO, MULTIDISCIPLINARNIH TIMOV IN REGIJSKIH SLUŢB PRI OBRAVNAVI NASILJA V DRUŢINI. Kot vodja aktiva razrednikov je o načrtovanih dejavnostih v zvezi s preventivno dejavnostjo sodelovala z razredniki preko celega šolskega leta predvsem v dopisni obliki. Evalvacijo dela bo realizirala v avgustu oziroma septembra ob postavitvi/nadaljevanju dela v novem šolskem letu. Kot član strokovne skupine je sodelovala v občinskem projektu »Varne točke« v okviru projekta Otrokom prijazno Unicefovo mesto, ki prispeva k izboljšanju ozračja varnosti za otroke in mladostnike. V letošnjem šolskem letu je bila koordinatorka tima za samoevalvacijo v vrtcih in šolah v predvidoma triletnem projektu KVIZ in KVIZ, katerega cilj je ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti VIZ sistema ter razvijanju sistema kakovosti VIZ organizacij. Tim za samoevalvacijo se preko celega leta usposablja tako za načrtovanje izboljšav in vodenje procesa kot za izvedbo delavnic z učiteljskim zborom. Realizirani so bili trije sklici po osem ur in nato izvedba delavnice z učiteljskim zborom. Vodja projekta sta MIZKŠ in Šola za ravnatelje. Sočasno je bila tudi članica strokovnega tima projekta Bralna pismenost, ki ga izvaja ZRSŠ. Realizirani so bili trije sklici v skupnem obsegu 12 ur. Bila je aktivna članica organizacijskega odbora nacionalnega strokovnega posveta ob 150letnici šolstva v Domţalah »PEDAGOG IN IZZIVI ČASA«. V okviru dogodkov, s katerimi smo obeleţili to obletnico, smo organizirali tudi strokovni posvet o aktualnih vzgojnoizobraţevalnih vsebinah. Strokovni posvet je potekal v četrtek, 10. aprila 2014, v Kulturnem domu Franca Bernika v Domţalah. Posvet je bil namenjen učiteljem in drugim strokovnim delavcem vseh slovenskih šol, vrtcev in drugih vzgojno-izobraţevalnih ustanov. Tematika posveta je široka in je v skladu z naslovom »Pedagog in izzivi časa« usmerjena predvsem na učitelja oz. strokovnega delavca, ki se sooča s sodobnimi pedagoškimi izzivi, s spremembami v didaktiki in metodiki poučevanja, s filozofijo in etiko ter drugimi pomembnimi in aktualnimi vprašanji na področju vzgoje in izobraţevanja. V prvem delu so svoja teoretična spoznanja z nami delili nekateri priznani slovenski strokovnjaki, v drugem delu pa so v obliki krajših plenarnih prispevkov, delavnic in plakatov svoje izkušnje iz prakse predstavili strokovni delavci iz šol občine Domţale in okolice. 48 DNEVI DEJAVNOSTI, PREVENTIVNI PROGRAMI, PROJEKTI, TABORI Sodelovala je pri izvedbi preventivnega programa za 6., 7., 8. in 9. razrede na temo »Jaz, ubogi pubertetnik« in »Spolno nasilje«, ki je del internega preventivnega program, ki smo ga oblikovali v šolskem letu 08/09 in ga bomo nadalje izvajali do zaključka OŠ izobraţevanja na temo spolnosti. Letos smo ga ponovno izvajali v sklopu razrednih ur, prejšnja leta je bil speljan kot dan dejavnosti. Aktivno se je vključevala v izvedbo razrednih ur, v času katerih izvajamo interni program preventivnih vsebin od 5. do 9. razreda (učenje, komunikacija, samopodoba, sproščanje, droge). Na področju odvisnosti in nasilja smo se povezali s CSD Domţale in društvom Projekt človek, s katerima načrtujemo sodelovanje tudi v naslednjem šolskem letu. Vključeni smo bili tudi v projekt Neodvisen.si, ki je potekal na občinski ravni. Oddelki 7. razredov so bili vključeni v preventivno delavnico O2 za vsakega, ki obsega preventivo proti kajenju. MENTORSTVO Bila je mentorica delavki Jerneji Urankar (do konca meseca decembra 2013) in Darku Milenkoviću (od 24. februarja 2014 dalje), ki sta pri nas opravljala učno pomoč preko Zavoda za zaposlovanje kot brezposelna oseba v iskanju zaposlitve. ZAKLJUČEK Največji poudarek je bil na spremljanju, izvajanju in evalvaciji letos zastavljenih ciljev na področju bralne pismenosti in spremljanja kakovosti šole, pri katerem so sodelovali tako organi šole, učenci, starši in učitelji. Prav tako je bil pomemben poudarek na uresničevanju ciljev »Vzgojnega načrta šole« ter »Pravil šolskega reda«. Oba projekta bomo nadaljevali tudi v naslednjem šolskem letu. Nadaljevali smo z intenzivnim spremljanjem problematike vključevanja tujcev v izobraţevalni program naše šole, predvsem na področju vključevanja tujcev v novo okolje, usvajanju slovenskega jezika, aktivnem spremljanju rednega pouka, učenja in poučevanja ter dodatne strokovne pomoči tujcem v naši ustanovi kot izven naše ustanove. Delo smo nadgradili z vključenostjo v projekt Razvijamo medkulturnost kot novo obliko sobivanja s programom Uspešnejše vključevanje otrok priseljencev v vzgojo in izobraţevanje (UVOP) skupaj s partnersko šolo OŠ Trzin. Nadaljevali smo z vzpostavitvijo mreţe intenzivne učne pomoči, ki smo jo ponudili vsem učencem šole, ki so tovrstno pomoč potrebovali. Pri tem smo intenzivno sodelovali v projektu Učenje za ţivljenje, ki ga izvaja Center za socialno delo Domţale. Ob zaključku šolskega leta smo se kot ţe nekaj let vključili v dobrodelno akcijo Pokloni zvezek v sodelovanju z izvajalko projekta Slovensko Karitas. Kot mentorica akcije na naši šoli sem preko razrednikov motivirala učence k zbiranju zvezkov za socialno ogroţene otroke in jih spodbujala k razvijanju solidarnosti do sovrstnikov v Sloveniji, ki potrebujejo njihovo pomoč. Odziv je bil zelo dober. 49 Ob zasedanju šolskega otroškega parlamenta izraţen ponos na našo slovensko dobrodelnost preko mnogih dobrodelnih organizacij in na čut za sočloveka, ki se vedno znova pokaţe ob različnih ţivljenjskih stiskah ljudi, smo izkazali tudi v dobrodelni zbiralni akciji »Evro za druţino, oškodovano v domţalskem poţaru«. Zbrana sredstva so predstavniki Šolske skupnosti učencev in gospa ravnateljica druţini osebno izročili na predprazničnim boţičnem koncertu OŠ Dob. Realizacija projektov, natečajev, tekmovanj idr. po razredih SKUPNI ŠOLSKI PROJEKT BRALNA PISMENOST in KAKOVOST Pozitivne spremembe oziroma nezaţeleni učinki, ki so bili zaznani ob izvajanju operativnega načrta: Spremembe so vidne predvsem pri urejenosti šolskih potrebščin. Večkrat tedensko preverimo in spomnimo učence na urejenost torb. Število učencev, ki se spomni na urejenost šolskih potrebščin je iz dneva v dan večje, čeprav pri starejših učencih ne opazimo pozitivnega učinka. Rezultati niso posledica projekta, ampak našega dela, ki ga izvajamo ţe vsa leta. Učenci so postali bolj pozorni na navodila, berejo natančneje in s premislekom. Nezaţelenih učinkov pri učencih nismo opazili, od učitelja pa to terja več priprav in več dela s pripravo didaktičnega materiala. Učenci postajajo bolj natančni pri razumevanju navodil, bolj smo pozorni na njihove medsebojne odnose, čustvena stanja. Učenci izboljšujejo spretnosti branja, pisanja, razumevanja in ob našem strokovnem vodenju so naredili večji korak na področju čustvenega dozorevanja in prepoznavanja občutij. Nezaţelenih učinkov ni. Rezultati našega dela bodo merljivi in opazni šele v njihovi puberteti oziroma v zgodnji adolescenci. Razvoj čustvenega področja je dolgotrajen proces. V okviru projekta v OPB 1 in OPB2 sta učiteljici zaznali porast navdušenja nad branjem, učenci celo samoiniciativno prinašajo nova besedila, ki jih nato vsi skupaj preberejo. Na splošno ugotavljamo, da se poglobljeno delo z besedili vedno obrestuje. Nekateri učenci so med branjem nemirni, niso pozorni, raje se igrajo in klepetajo. Pri pisanju domačih nalog opaţamo, da se jim včasih ne da poslušati dodatne razlage ali odgovarjati na podvprašanja, raje bi ubrali najkrajšo moţno pot do iskane informacije. Pri redkih učencih opaţamo rahlo izboljšanje, večina pa je apatična. Opaţamo odpor do iskanja bistva v tekstu. Napredek je viden pri posameznikih, splošno napredovanje učencev šole pa še ni opazno, saj je to potrebno izvajati in ozaveščati daljše obdobje. Nezaţelenih učinkov nismo opazile. Mislim, da se nekateri dela lotijo bolj skoncentrirano in natančno. Je pa to proces, čigar rezultati se pokaţejo skozi daljše obdobje. 50 Nekateri učenci menijo, da je to izguba časa in jih je kar teţko motivirati (npr. podčrtavanje ali izpis). Načini reševanja teţav/ovir: Pretirano poudarjanje privede tudi do nasprotnega učinka. Sprotni pogovori z učenci in obveščanje staršev. Učitelji si med seboj pomagamo in ideje prenašamo. Same se osebnostno krepimo, ohranjamo se s pomočjo supervizije, ki poteka na delavnici za premagovanje stresa na delovnem mestu. Skrajšamo čas branja, večkrat jih povabimo k samostojnemu prebiranju besedil. Navodila vztrajno ponavljamo. Spodbujamo jih in ponavljamo vedno eno in isto. S pogovorom in tako, da pokaţemo, kaj določena strategija nudi. Odzivi učencev na vpeljane novosti: Otroci ne sprejemajo dejavnosti kot novost, saj so vajeni teh dejavnosti od začetka šolanja. Učenci so podčrtovanje ključnih besed najprej sprejeli z odporom, saj jim predstavlja dodatno delo, zdaj, ko je zadeva stekla, pa so zadovoljni. Pozitivni. Zelo odvisno od posameznikov in teme v besedilu. Opaţamo odpor do iskanja bistva v tekstu. Dejavnosti smo vpletle v sam proces dela, zato učenci dejavnosti ne doţivljajo kot novosti. Različni; nekateri to niti ne zaznavajo kot novosti, saj je to ţe dalj časa del pouka. Pri podčrtavanju ključnih besed, ki jih morajo najti sami, pa imajo teţave. Ne vedo, koliko podčrtati; mnogokrat pa kar pozabijo. Če nalogo rešijo narobe ali polovično, na mojo pobudo še enkrat pregledajo navodilo in potem sami ugotovijo, kaj so pozabili oz. so prebrali nenatančno. V vseh razredih pa so teţave z izpisi in podčrtavanjem; na to jih je potrebno redno opozarjati. Jim pa to potem pomaga pri ponavljanju. Odziv staršev na novosti: Nismo opazili posebnih odzivov staršev. Starši so bili z novostmi seznanjeni na roditeljskem sestanku, posebnih mnenj ni bilo. Z zadovoljstvom. Dobro. Vendar imamo občutek, da bi bilo dobro te strategije predstaviti tudi njim. Starši imajo enake teţave kot učenci ( 9% se je drţalo pisnih navodil – delavnica na roditeljskem sestanku). Starši sedaj bolje razumejo naša prizadevanja in ţelje do rezultatov. 51 Starši izvajanje dejavnosti podpirajo. V bodoče predlagamo, da se te dejavnosti ozavesti tudi pri njih in jih poskušajo nadgrajevati še doma. O tem sem se pogovarjala le s svojimi starši na RS; niso imeli posebnega mnenja, strinjali pa so se, da sta branje in razumevanje navodil problem zaradi nenatančnega branja. Nekateri so povedali, da učenci doma le redko kaj izpišejo, da bolj ponavljajo le tako, da gledajo v knjigo ali zvezek. Predlogi in ideje za delo v prihodnje: V prihodnje ţelimo sodelovati tudi pri izbiri, načrtovanju, ne samo pri izvedbi projektov. V skupini OPB 2 so učenci večkrat samostojno uprizorili krajše gledališke predstave, v katerih neizmerno uţivajo. Zato razmišljamo, da je gledališče ustrezna nadgradnja bralnega razumevanja, ki jo nameravamo uvesti v vseh oddelkih OPB. Dober besedni izziv so tudi domišljijske pravljice. Izobraţevanje staršev na področju bralne pismenosti, obvezna udeleţba za starše otrok, ki imajo bralno-napisovalne teţave. Predlagamo, da bi se uvedla šolska bralna značka, v kateri bi bile zajete knjige, ki opisujejo ţivljenje šolskega okoliša. Ţelimo si tudi več strokovne literature v bralni znački. Vztrajati pri stvareh, ki se bodo v praksi izkazale za dobre. KULTURNA ŠOLA Marta Kerţan Osnovni cilji kulturne šole so spodbujanje in krepitev kulturne vzgoje ter ustvarjalnosti mladih na različnih področjih umetnosti, poleg tega pa tudi podpiranje ustvarjalnosti mladih in spodbujati čim tesnejše sodelovanje z okoljem ter ohranjati kulturno dediščino. V tem kontekstu kultura postaja del vsakdanjega ţivljenja šole in hkrati tudi potreba. Kulturno ţivljenje na matični kot podruţnični šoli je zelo pestro, saj organiziramo vsaj eno prireditev mesečno (večina prireditev je javnih, prireditve potekajo večinoma v šolski telovadnici oz. jedilnici). Prireditve v šolskem letu 2013/14: javne – odprtje čebelnjaka, sodelovanje na komemoraciji ob dnevu spomina na mrtve v organizaciji KS Dob (ob spomeniku ob cerkvi), 6. praznični koncert v šoli (muzikal – otroški zbori obeh šol, mladinski zbor, učiteljski zbor, igralci, plesalci, instrumentalisti), proslava pred kulturnim praznikom, glasbena prireditev ob prazniku ţensk za krajevno organizacijo RK Dob, sodelovanje na občinski proslavi ob dnevu upora proti okupatorju in 1. maju v Ţejah, zaključni koncert zborov OŠ Dob, prvič smo organizirali akademski dan kot zaključno prireditev ob zaključku šolskega leta ter dnevu drţavnosti ter vse prireditve v organizaciji razredov ob praznikih (npr. materinski dan), šolska prireditev pred dnevom samostojnosti in enotnosti. Zbora sta sodelovala na revijah otroških in mladinskih zborov, poleg tega je ponovno zaţivel lutkarski kroţek, učenci 9. razredov so ob slovesu od šole pripravili valeto kot kulturni dogodek javnega značaja na letnem gledališču Studenec. Zelo pestro in raznoliko je tudi kulturno ţivljenje na PŠ Krtina, kjer velja izpostaviti: tradicionalno miklavţevanje v decembru, obujanje kulturne dediščine z gregorjevim v Zalogu, aprila 2014 je gledališka skupina gostovala v Pionirskem domu v Ljubljani z Zvezdico Zaspanko. 52 Učenci 9. in 7. razreda so se uspešno udeleţili literarnega in fotografskega natečaja Šola včeraj, danes, jutri v organizaciji Centra za mlade, Domţale in s svojimi deli osvojili naslednja mesta: literarni natečaj: Eva Milanovič, 9. r. – 1. mesto, Gal Jereb, 9. r. –, priznanje; fotografski: Lea Babič za sliko Ogledalo časa 2. mesto, Ana Jesenovec za sliko Knjige nekoč in danes pohvalo (obe 7. razred), Špela Novak (7.) je na Ex temporu 2014 v Moravčah dobila zlato priznanje. Učenci so sodelovali tudi na literarnem natečaju Bralnice pod slamnikom. Vsaka prva sreda v mesecu je bila namenjena Pravljičnim medvedkom, na katerih je pisateljica in naša učiteljica Tatjana Kokalj v sodelovanju s knjiţničarko otrokom brala pravljice in z njimi ustvarjalno nadgrajevala besedila. Na svojevrsten način so se učenci pridruţili tudi vseslovenski Noči knjige – skupina učencev je noč ob branju in pogovoru prebedela in prespala v šolski knjiţnici. Da sta umetnost in kultura del šole, človek začuti tudi, ko vstopi v šolo; stene šolskih hodnikov krasijo slike učencev in tudi podarjene umetniške slike ter različne razstave, ki dopolnjujejo ali posamezne praznične dneve, npr. 8. februar, ali pa so tematsko uglašene s tekočim mesecem oz. letnim časom. ZDRAVA ŠOLA, ki vključuje tudi elemente EKO ŠOLE Lidija Ručman ZDRAV ŢIVLJENJSKI SLOG 2013/14 Ines Sadar Program Zdrav ţivljenjski slog je potekal na OŠ Dob tudi v letošnjem letu. Projekt je zaţivel ţe drugo leto zaporedoma in imel podporo ravnateljice in učiteljskega zbora. V program je bilo vključenih 191 učencev, kar je 39% vpisanih učencev na šoli. V prvi triadi je bilo prijav veliko, v drugi in tretji pa nekoliko manj. Na šoli je bilo organiziranih 9 vadbenih skupin, od 1. do 7. razreda. 8 in 9. razred v projekt nista bila vključena zaradi premajhnega števila prijav. Razlogi za manjšo udeleţbo na predmetni stopnji so bili avtobusni prevozi in pozne ure. Učenci so se v okviru projekta seznanili z različnimi športnimi aktivnostmi: elementarnimi igrami, med dvema ognjema, nogometom, rokometom, košarko, odbojko, plesom, badmintonom, namiznim tenisom, tenisom, floorballom, teoretičnimi vsebinami… Udeleţili smo se tudi Ljubljanskega maratona in Festivala športa mladih. Odšli smo tudi na drsanje v Domţale, kjer so učenci uţivali. V času sobot in počitnic smo za učence organizirali različne dejavnosti in medrazredna tekmovanja. Ker so bile takrat v ospredju aktivnosti, ki so učencem najljubše, so ti z veseljem prihajali v našo telovadnico. Aktivnosti, ki so se jih najrajši udeleţevali, so bile igre med dvema ognjema, ples zumba in gimnastika. Nekaterih aktivnosti pa ţal nismo mogli realizirati, predvsem zimskih dejavnosti, ki jih bomo morali preloţiti na naslednje šolsko leto, saj jih zaradi vremenskih razmer nismo mogli izvesti. Za zaključek progama smo organizirali igre z vodo, kjer so se učenci zabavali z vodnimi baloni 53 in različnimi štafetnimi igrami. Ker sem ta projekt vodila ţe drugo leto, mi sama organizacija različnih dejavnosti ni delala teţav. Zastavljeni načrt 850 ur smo v celoti realizirali. Sodelovanje z lokalnimi društvi je bilo uspešno. Odziv učencev na projekt je presenetljivo visok glede na to, da se na šoli izvaja še veliko drugih interesnih dejavnosti. Cilj projekta na šoli je bil, da bi učence dodatno spodbudili k športni dejavnosti in odpravili posledice vplivov sedenja ter zagotovili učencem vsakodnevno vodeno vadbo. Mislim, da smo dosegli zadane cilje in da je ta projekt velika pridobitev za šolo in učence. Ţeleli bi si še priključitve 8. in 9. razredov. CELOLETNI ŠOLSKI PROJEKT : ŠOLSKO SADJE za vsakega učenca/učenko POROČILO O KOLESARSKEM IZPITU V šolskem letu 2013/14 je bil na naši šoli izveden kolesarski izpit. Pouk je potekal projektno od meseca januarja do junija 2014, in sicer pri razrednih urah, pri pouku druţbe, v računalniški učilnici in praktičnem delu. Vanj je bilo vključenih vseh 58 učencev petih razredov. Pri kolesarskem izpitu so (se) učenci: - pridobili spretnosti in znanja za varno voţnjo s kolesom v skladu s cestno prometnimi predpisi; spoznali so dele kolesa, obvezno opremo kolesa in kolesarja in se seznanili z vzdrţevanjem kolesa; navajali na kulturno sodelovanje v cestnem prometu; opravili teoretični del izpita v obliki preverjanja znanja s pomočjo računalniškega programa; izvajali vaje v spretnostnem poligonu in praktični voţnji ter preverjali in ocenjevali znanje. Učenci so k praktični voţnji pristopili po opravljenem teoretičnem delu: - 4 učenci teoretičnih vsebin niso uspešno opravili. Vaje v spretnostnem poligonu je opravljalo 53 otrok, vendar je spretnosti in znanja pri ocenjevanju poligona osvojilo 52 učencev. Vsi učenci, ki so opravili spretnostni poligon, so bili preverjeni in ocenjevani tudi v praktični voţnji v prometu. Eden učenec se praktične voţnje ni udeleţil. H kolesarskemu izpitu je pristopilo 58 učencev, kolesarko izkaznico pa je prejelo 52 petošolcev. 54 MINI OLIMPIADA za učence od 1.-4. r matične in PŠ Krtina – junij 2014 V sodelovanju s Športno zvezo Trţič in Olimpijskim komitejem Slovenije je 17. junija 2014 na OŠ Dob potekal praznik športa – mini olimpijada, ki je namenjena za učence do 4. razreda osnovne šole. Otroci so se spoznali z različnimi športi in poleg športa spoznali tudi pomembnost in pomen fair playa ter osnove golfa za najmlajše. Ob koncu dneva so vsi učenci dobili praktična darila in diplome. TEDEN OTROKA NA OŠ DOB 2013/14, mentorica Irena Trop / Lana Klopčič, je potekal od 7. 10- 11. 10. 2013. Tema je bila, Kako biti otrok v današnji družbi. Na šoli so skozi teden potekale različne aktivnosti: jutranje branje pravljic učencem 1. triade (brali so učenci višjih razredov), skozi cel teden filmski maraton v knjiţnici za učence predmetne stopnje, odbojkarska tekma med učitelji in učenci/zmagali so učenci. V oddelku podaljšanega bivanja so izvedli branje pravljic učencem, nato so sledile delavnice: risanje po vsebini, izdelava slikanice, popoldneve so popestrili z risanjem s kredami na temo: Igra in otrok/Kako rad preţivljam prosti čas. Ta teden smo organizirali tudi slavnostno otvoritev šolskega čebelnjaka in na prireditev povabili tudi starše. Na PŠ Krtina so teden popestrili s Palčkovim pohodom, z dejavnostmi na temo Moja naj knjiga, izdelovali so igrače iz odpadnih materialov. Teden smo zaključili s šolskim plesom, pred katerim sta bili organizirani plesna in frizerska delavnica. Teden otroka je glede organizacije odlično uspel predvsem v športni igri odbojke med učenci in učitelji, saj so nas učenci letos prvič premagali in se zmage zelo razveselili. RAZREDI : projekti,tekmovanja, natečaji PODRUŢNIČNA ŠOLA KRTINA 1. RAZRED, PŠ KRTINA Učenci so sodelovali v projektu za dvig bralne pismenosti Naša Mala Knjiţnica. Učenci so sodelovali na matematičnem tekmovanju Kenguru, kjer je 7 učencev in učenk doseglo bronasta priznanja. 1. razred PŠ Krtina pa je sodeloval na natečaju podjetja UHU, ki nam je poslalo lepila, s pomočjo katerih smo izdelali afriško pokrajino. 55 2. RAZRED, PŠ KRTINA Šolska tekmovanja Sodelujoči učenci Doseţena priznanja Cici vesela šola 12 12 Tekmovanje za čiste zobe 12 6 Matematični kenguru 9 3 bronasta priznanja Računanje je igra 12 2 zlati priznanji 3. RAZRED, PŠ KRTINA Vsi učenci so bili vključeni v projekt Bralna pismenost. Različne bralne strategije smo izvajali pri vseh predmetih in tako so se učenci navajali na poslušanje in razumevanje navodil in prebranega. Šolska tekmovanja Stevilo učencev Doseţena priznanja Cici vesela šola 11 11 Tekmovanje za čiste zobe 11 7 Matematični kenguru 8 3 Računanje je igra 11 4 zlata priznanja Cankarjevo tekmovanje 2 0 Bralna značka 11 7 Eko bralna značka 11 11 Angleška bralna značka 11 7 zlatih, 3 srebrne, 1 bronasto priznanje Zlati sonček 11 56 4. RAZRED, PŠ KRTINA Vsi učenci so bili vključeni v projekt Krpan, ki sem ga izvajala pri urah športa. Učenci so bili vključeni v projekt Bralna pismenost. Različne bralne strategije smo izvajali pri vseh predmetih. Učenci so se navajali na razumevanje navodil in prebranega besedila. KLJUČNE BESEDE matematika – podčrtovanje ključnih besed slovenščina – besedne zmešnjave vsi predmeti – iskanje in izpisovanje ključnih besed ORIGAMI likovna umetnost (voščilnice, pomladni origami, akvarij) DOMAČE NALOGE vsi predmeti – sprotno beleţenje in obveščanje staršev PAUKOVA STRATEGIJA naravoslovje in tehnika - ţiva bitja druţba – kraji v domači pokrajini slovenščina – opis ţivali in poklica METODA VŢN naravoslovje in tehnika (voda, elektrika) SAMOSTOJNO DELO PO PISNIH NAVODILIH naravoslovje in tehnika – 4x tehniški dan slovenščina – učni listi – Razumem, kar berem likovna umetnost – risanje po pisnih navodilih Tudi projekt o kakovosti je vključeval vse učence. Na začetku šol. leta smo si zastavili dva cilja: Učenci razumejo in upoštevajo navodila in medsebojni odnosi. Skozi leto smo skušali z različnimi dejavnostmi cilja uresničiti. Napredek je bil viden. TEKMOVANJA V okviru dodatnega pouka smo se pripravljali na tekmovanje za Vegovo priznanje. Tekmovalo je sedem učencev, dva učenca sta dosegla bronasto priznanje. Dva učenca sta tekmovala za Cankarjevo tekmovanje, en učenec je dosegel bronasto priznanje. Učenci pa so tekmovali tudi na tekmovanju Cici vesele šole in Računanje je igra. Učenci so v letošnjem šolskem letu veliko brali, saj so sodelovali pri kar treh bralnih značkah; slovenski, eko in angleški. Slovensko bralno značko je končalo 11 učencev, eko pa 5. Pri urah športa so učenci tekmovali na šolskem tekmovanju v troboju. Skozi celotno šolsko leto je potekalo tudi tekmovanje za čiste zobe. 57 5. RAZRED, PŠ KRTINA Šolsko tekmovanje iz matematike: kenguru; vključenih je bilo 5 učencev, od tega sta dva prejela bronasto Vegovo priznanje. Regijsko tekmovanje: vesela šola, kjer je sodelovala 1 učenka, ki je prejela bronasto priznanje. Šolsko tekmovanje: Računanje je igra, kjer smo v razredu osvojili dve zlati priznanji. Vsi učenci so sodelovali v projektu Policist Leon. V okviru projekta nas je dvakrat obiskala policistka, ki je z učenci vodila vsebinsko različne pogovore ob pomoči delovnega zvezka. Tega pa smo uporabili tudi na razrednih urah. Vsi učenci so opravljali športni program Krpan. Prav tako smo izvajali projekt Bralna pismenost, ko smo z različnimi strategijami razvijali spretnosti branja. V projektu Kakovost izobraţevanja smo si zastavili cilj upoštevanje navodil in medsebojni odnosi-klicanje po imenih, pomoč drug drugemu. MATIČNA ŠOLA DOB 1. A RAZRED Sodelovali smo v projektu Pravljični palček, ki ga je uspešno zaključilo 20 učencev od 23. V projekt smo bile vključene vse učiteljice 1. razreda, vključno s knjiţničarko Majo Jerič. V mesecu oktobru smo izpeljali projekt Teden otroka. V projekt smo bile vključene vse učiteljice 1. triade. Seznam tekmovanj Šolskega tekmovanja iz matematike se je udeleţilo 10 učencev. Trije učenci so osvojili bronasto priznanje. V tekmovanju za zdrave zobe so sodelovali vsi učenci in 18 od 23 jih je osvojilo priznanje za čiste zobe. Tekmovanja za Cici veselo šolo se je udeleţilo 21 učencev od 23 in vsi so osvojili priznanja. 1. B RAZRED Sodelovali smo v projektu Pravljični palček, ki ga je uspešno zaključilo 23 učencev od 24. V projekt smo bile vključene vse učiteljice 1. razreda, vključno s knjiţničarko Majo Jerič. V mesecu oktobru smo izpeljali projekt Teden otroka. V projekt smo bile vključene vse učiteljice 1. triade. Seznam tekmovanj Šolskega tekmovanja iz matematike se je udeleţilo 12 učencev. Štirje učenci so osvojili bronasto priznanje. V tekmovanju za zdrave zobe so sodelovali vsi učenci in 18 od 23 jih je osvojilo priznanje za čiste zobe. 58 Tekmovanja za Cici veselo šolo se je udeleţilo 23 učencev od 24 in vsi so osvojili priznanja. 2. A RAZRED BRALNA ZNAČKA V projektu so sodelovali vsi učenci v 2. razredu (20) in ga tudi uspešno opravili. EKO BRALNA ZNAČKA Učenci so brali zgodbe z ekološko vsebino ter se tako ozaveščali o skrbi za čisto okolje. Uspešno jo je opravilo 16 učencev v razredu. RAZREDNA BRALNA ZNAČKA Je spodbuda za dodatno domače branje. Bralna značka je potekala v razredu, učenci so tekmovali, kdo bo prebral več knjig. Za vsako prebrano knjigo so si lahko izbrali nalepko. Lepili smo jih na plakat v razredu. Ob koncu šolskega leta so nalepke odnesli s seboj domov. Učenci, ki so prebrali in obnovili učiteljici vsebino vsaj desetih knjig, so ob koncu leta prejeli simbolično nagrado. Pri razredni bralni znački je sodelovalo 16 učencev. PROJEKT TEDEN OTROKA Učiteljice 1. triade. V okviru tedna otroka smo izvedle več različnih dejavnosti (menjava igrač, branje pravljic, dan norih hlač, dan norih frizur,…). Izvedli smo tudi Palčkov pohod z lučkami za vse učence 1. triade ter učence PŠ Krtina. PROJEKT ZA STARŠE Prikaz dela v šoli ter proslavitev praznika za mamice in tudi očete. Skupaj z učenci smo pripravili prireditev za starše. Predstavili smo naše delo v šoli, v drugem delu pa pripravili nekaj točk za starše. Učenci so nastopali z recitacijami, glasbenimi in plesnimi točkami ter dvema predstavama: Zvonček in trobentica ter Medvedkovi medenjaki. Sam nastop je trajal 45 minut. Učenci so ga vodili sami. Prisotnih je bilo vseh 20 učencev. TEKMOVANJA Učiteljice smo učence pripravljale na tekmovanje ter jih vodile na samem tekmovanju. MATEMATIČNO TEKMOVANJE KENGURU Na tekmovanje se je pripravljalo 8 učencev. Bronasta priznanja so prejeli 4 učenci. CANKARJEVO TEKMOVANJE Na tekmovanje se je pripravljalo 8 učencev. BRONASTO CANKARJEVO PRIZNANJE je prejelo 5 učencev. CICI VESELA ŠOLA 59 Sodelovalo je 19 učencev. Ob zaključku leta so dobili pohvalo za sodelovanje. ZA ČISTE ZOBE Sodelovali so vsi učenci v razredu (20). 10 učencev je prijelo srebrno priznanje za sodelovanje v »Tekmovanju za čiste zobe ob zdravi prehrani«. ZLATI SONČEK Sodelovali so vsi učenci (20). Vsi učenci so prejeli medaljo za trud in uspeh pri danih nalogah. 2. B RAZRED BRALNA ZNAČKA V projektu so sodelovali vsi učenci 2. b razreda (19) in ga tudi uspešno opravili (17) pod vodstvom Maje Jerič. V projektu sem sodelovala kot mentorica. EKO BRALNA ZNAČKA Učenci so brali zgodbe z ekološko vsebino ter se tako ozaveščali o skrbi za čisto okolje. Uspešno jo je opravilo 12 učencev v razredu. RAZREDNA BRALNA ZNAČKA Je spodbuda za dodatno domače branje. Učenec prebere knjigo, izpiše avtorja in ilustratorja, prepiše odlomek iz knjige ali napiše obnovo v petih povedih, nariše vsebino. Bralna značka poteka v razredu, učenci tekmujejo, kdo bo prebral več knjig. Največ knjig sta prebrali dve učenki. Učenki sta prejeli knjiţno nagrado, ostali učenci (10), ki so se izkazali pri razredni bralni znački, pa so ob koncu leta prejeli darilo šole. PROJEKT ZA STARŠE Prikaz dela v šoli ter proslavitev praznika za mamice in očete. Vodja: Mateja Kriţman Jesenovec Skupaj z učenci smo pripravili prireditev za starše. Predstavili smo naše delo v šoli, v drugem delu pa pripravili nekaj točk za starše. Učenci so nastopali z recitacijami, glasbenimi in plesnimi točkami ter dvema predstavama: Spomladanska pravljica ter Medvedkovi medenjaki. Sam nastop je trajal 45 minut. Učenci so ga vodili sami. Prisotni so bili vsi učenci, starši in razredničarka. TEKMOVANJA MATEMATIČNO TEKMOVANJE KENGURU Sodelovalo je 9 učencev. Bronasto priznanje so prejeli 3 učenci . Učiteljice smo učence pripravljale na tekmovanje ter jih vodile na samem tekmovanju. 60 CANKARJEVO TEKMOVANJE Na tekmovanje pri mentorici Tatjani Kokalj se je pripravljalo 8 učencev in učenk. BRONASTO CANKARJEVO PRIZNANJE so prejeli trije učenci. CICI VESELA ŠOLA Sodelovalo je vseh 19 učencev v razredu. Ob zaključku leta so dobili pohvalo za sodelovanje. Vodja je bila učiteljica Jadranka Peterc. TEKMOVANJE ZA ČISTE ZOBE OB ZDRAVI PREHRANI Sodelovali so vsi učenci v razredu (19). Postali smo zmagovalci tekmovanja, ţe drugo leto zapored. 16 učencev je prejelo srebrno priznanje za sodelovanje v »Tekmovanju za čiste zobe ob zdravi prehrani«. Vsi smo si ogledali nagradno risanko v KD Franceta Bernika v Domţalah. ZLATI SONČEK Sodelovali so vsi učenci (19). Vsi učenci so prejeli medaljo za trud in uspeh pri danih nalogah. TEKMOVANJA NIVO ŠTEVILO VKLJUČENIH UČENCEV DOSEŢKI KENGURU šolsko tekmovanje 9 3 bronasta priznanja CANKARJEVO TEKMOVANJE šolsko tekmovanje 8 3 bronasta priznanja ZA ČISTE ZOBE… šolsko tekmovanje 19 16 srebrnih priznanj CICI VESELA ŠOLA šolsko tekmovanje 19 19 pohval ZLATI SONČEK šolsko tekmovanje 19 19 medalj 3. A RAZRED BRALNA ZNAČKA Vključeni so bili vsi učenci. Izbirali so lahko med različnimi knjigami, katerih seznam je pripravila knjiţničarka. Za osvojeno bralno značko je moral učenec/učenka doma prebrati in nato razredničarki povedati kratko vsebino štirih zgodb in narisati najljubši del prebrane zgodbe. Značko je osvojilo 16 učencev. EKO BRALNA ZNAČKA Vključeni so bili vsi učenci. Izbirali so lahko med različnimi knjigami z okoljsko vsebino. Seznam je pripravila knjiţničarka in vodja projekta. 61 Za osvojeno EKO bralno značko je moral učenec/učenka doma prebrati in nato razredničarki povedati kratko vsebino dveh zgodb. Bralno značko je osvojilo 12 učencev. Ob koncu šolskega leta so učenci dobili EKO priznanje. ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA Vključeni so bili vsi učenci. Izvajala jo je učiteljica, ki je izvajala projekt Jezikovna kopel. Pri pouku jim je učiteljica brala kratke zgodbice in nato so v povezavi s prebranimi knjigami reševali pisne naloge. 9 učencev je osvojilo zlata priznanja , 6 pa srebrna. PROJEKT Teden otroka Projekt, v katerem so sodelovali vsi učenci, je potekal v tednu otroka. Pri tehniškem dnevu so učenci izdelali lutke iz lesene kuhalnice in ovčke iz tulca. Ta dan so učenci prinesli v šolo svojo najljubšo igračo in jo predstavili sošolcem. Svoje izdelke so pokazali tudi drugim obiskovalcem šole z razstavo na zgornjem hodniku. Organizirali smo tudi bolšji sejem, kjer so si učenci med seboj izmenjevali igrače, ki so jih prinesli od doma. Vsak dan smo pouk začeli z branjem zgodbic, ki so jih brale učenke 9. razreda. Cilj projekta je bil, da bi bil teden nekoliko drugačen, bolj sproščen in vesel, da bi se preko igranja bolj druţili in razvijali medsebojno spoštovanje. Spoznali so, da lahko z domišljijo in ustvarjalnostjo tudi doma iz odpadnega materiala izdelajo zanimivo in uporabno igračo. KAKOVOST IN BRALNA PISMENOST Vključeni so bili vsi učenci. Učence sem z različnimi nalogami usmerjala v pozorno poslušanje navodil, vsebin ter jih navajala na podčrtavanje ključnih podatkov v besedilu. Napredek smo preverjali 3- krat v tem šolskem letu. ZLATI SONČEK Učenci so izvajali športne naloge, ki so bile predpisane v knjiţici. Sodelovali so vsi učenci. Vse naloge je opravilo 12 učencev in za to prejelo veliko zlato medaljo. 3 učenci niso opravili vseh nalog in so prejeli diplomo. ČISTI ZOBKI Sodelovali so vsi učenci. Projekt v obliki tekmovanja med razredi izvaja medicinska sestra iz ZD Domţale. Ta pride nenapovedano v šolo in določenemu številu otrok pregleda zobe, kako jih redno in uspešno čistijo. Za vsak pregled prejmejo tudi štampiljko smejkota v različnih barvah, kar je odvisno od čistoče zob. Ob koncu leta je 11 učencev prejelo pohvalo. ŠOLSKA TEKMOVANJA CICI VESELA ŠOLA: tekmovali vsi učenci (15), 14 učencev dobilo pohvale, 1 učenka je manjkala. BRALNA ZNAČKA: tekmovali vsi učenci (15), 13 učencev je osvojilo bralno značko. EKO BRALNA ZNAČKA: tekmovali vsi učenci (15), značko. 62 6 učencev je osvojilo eko bralno ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA: tekmovali vsi učenci (15), priznanja, 6 učencev pa srebrna priznanja. 9 učencev je osvojilo zlata ZLATI SONČEK: tekmovalo 15 učencev, osvojili 12 medalj, 3 diplome. MATEMATIČNO VEGOVO TEKMOVANJE: tekmovalo 8 učencev, 1 učenec osvojil priznanje. TEKMOVANJE ZA CANKARJEVO BRONASTO PRIZNANJE: 6 tekmovalcev, od tega sta 2 osvojila priznanje. ČISTI ZOBKI: sodelovali so vsi učenci (15) in prejeli 11 pohval. 3. B RAZRED Seznam projektov z zapisom števila učencev in učiteljev, ki so bili vključeni v projekt: Bralna značka: vključeni vsi učenci (15 učencev) Eko bralna značka: vsi učenci Razredna bralna značka: vsi učenci Projekt Zlati sonček: vsi učenci Celoletni projekt Tekmovanje za čiste zobe in zdravo prehrano: vsi učenci. Natečaj NIVEA-Podarim dlan: vsi učenci Cici vesela šola: vsi učenci Bralni klub v povezavi s knjiţnico Domţale: vsi učenci Razredna prireditev: vsi učenci Novoletno sejmarjenje: vsi učenci Seznam tekmovanj (šolska, regijska, drţavna) z doseţki posameznih učencev in število vključenih učencev na posameznih nivojih tekmovanja. Zap. št. Kenguru Angleška BZ Ţogarija Sodelovalo: 6 učencev Sodelovalo: Sodelovalo: 15 učencev 3 učenci Sodelovalo Sodelovalo Sodelovalo Sodelovali 5 učencev. 6 učencev. 15 učencev. 3 učenci. 1 3 Cankarjevo tekmovanje Priznanje Bronasta priznanja 2 učenca 3 učenci 63 Srebrno priznanje 2 Zlata priznanja 12 Vsi učenci so sodelovali in vsi so dobili priznanje: bralna značka, ekološka bralna značka, razredna bralna značka, vesela šola, športna značka, mini olimpijada. Čisti zobje: priznanje je osvojilo 6 učenk / učencev. Pohvalo za uspešno delo v 3. razredu je prejelo 5 učencev, za uspešno delo v zboru pa 3 učenke. 4. A RAZRED Seznam projektov z zapisom števila učencev in učiteljev, ki so bili vključeni v projekt ŠT. UČENCEV: PROJEKT: UČITELJ: 22 Lijana Dobršek zamaškov, 22 Lijana Dobršek Celoletni projekt: Tekmovanje za čiste zobe in zdravo prehrano. 22 ZD Domţale – N. Jeras Razredni projekt: Znamenitosti domače pokrajine Natečaj NIVEA-Podarim dlan 22 Lijana Dobršek 22 Lijana Dobršek Bralna značka 22 Lijana Dobršek EKO bralna značka 22 Lijana Dobršek Tekmovanje iz angleške bralne značke – EPI reading badge 22 Lijana Dobršek Celoletni projekt : Krpan Celoletni projekt: Zbiranje papirja, kartuš, oblačil. 64 Seznam tekmovanj po nivojih (šolska, regijska, drţavna) z doseţki posameznih učencev in število vključenih učencev na posameznih nivojih tekmovanja. Slo bralna značka MA EKO Športna bralna značka značka KRPAN Bronasto Bronasto Cankarjevo Vegovo priznanje priznanje Zlato priznanje Računanje je igra Zlata angleška bralna značka TK AB AC EC AC JD JI LJ ZK VK ŢM TN BO KO MP JS PŠ NS MT EV MZ 65 5. A RAZRED PROJEKTI Vsi učenci so bili vključeni v projekt Krpan, ki sem ga izvajala sama. Naloge so učenci opravljali v okviru športne vzgoje. Prav tako so bili vsi učenci vključeni v projekt Policist Leon. Projekt sem izvajala sama s pomočjo delovnega zvezka, uvodno uro pa je izvedla policistka. V mesecu decembru so bili vsi učenci vključeni v projekt Pravljica. Pri urah slovenskega jezika smo brali pravljice, sestavljali lastne pravljice in jih kot govorni nastop pripovedovali sošolcem. Pri likovni vzgoji pa so učenci ilustrirali svoje pravljice. V mesecu maju smo izvedli projekt Čebelarstvo, ki smo ga zaključili z obiskom šolskega čebelnjaka pod Močilnikom. Učenci so bili vključeni v projekt Bralna pismenost. Različne bralne strategije smo izvajali pri vseh predmetih. Učenci so se navajali na razumevanje navodil in prebranega besedila. Zelo radi so se igrali s črkami in zlogi, sestavljali nove besede, iskali vsiljivce med besedami. Tudi projekt Kakovost v izobraţevanju je vključeval vseh 21 učencev. Na začetku šol. leta smo si zastavili dva cilja: Učenci razumejo in upoštevajo navodila in medsebojni odnosi. Skozi leto smo skušali z različnimi dejavnostmi cilja uresničiti. Napredek je bil viden, v celoti pa nam ni uspelo. Seznam tekmovanj po nivojih (šolska, regijska, drţavna) z doseţki posameznih učencev in število vključenih učencev na posameznih nivojih tekmovanja. Vsi učenci so tekmovali za bralno značko, vendar je bralno značko opravilo 16 učencev, 5 učencev pa ni prebralo vseh obveznih knjig. Eko bralno značko je opravilo 7 učencev. Učenci so tekmovali tudi v angleški bralni znački. 9 učencev je prejelo zlato priznanje, 9 učencev srebrno priznanje, en učenec pa priznanje za sodelovanje. Trije učenci so sodelovali na Cankarjevem tekmovanju in šest na Vegovem tekmovanju. Dva učenca sta prejela priznanje za sodelovanje na tekmovanju Kenguru. Vsi učenci, 21, je sodelovalo na natečaju NIVEA. Vseh 21 učencev je sodelovalo na tekmovanju Za zdrave zobe. Vsi učenci so tekmovali v Računanje je igra, 2 učenca sta prejela zlato priznanje. Učenci so sodelovali v akciji zbiramo star papir, zbiramo stara oblačila, zbiramo zamaške, pomagamo udeleţencem v poţaru v Domţalah, pomagamo udeleţencem v poplavah, 8 pa jih je podarilo zvezek . 66 5. B RAZRED PROJEKTI V letošnjem šolskem letu smo s petošolci sodelovali kar v nekaj projektih. Vsi učenci so bili vključeni v drţavni projekt Leon, ki ga je izvajala slovenska policija. Dve razredni uri je vodila in pripravila policistka in se skupaj z otroki pogovarjala o nevarnostih in posledicah pirotehnike, o vandalizmu ter varni voţnji s kolesom. Učenci so ob tej priloţnosti prejeli delovne zvezke z navodili in nalogami, kar niso rešili z go. policistko, smo potem skupaj reševali ob pogovoru. Pri športni vzgoji so bili vsi učenci vključeni v projekt Krpan, ki je od njih zahteval uspešno rešene spretnostne naloge s športnim orodjem ali brez. Tako so učenci preskakovali kolebnico, plezali po ţrdi, odbijali ţogo z rokami in nogami, preplavali 35 metrov, opravili dva pohoda in se podučili o škodljivosti kajenja ter pomembnosti ogrevanja pred vadbo. Sedem učencev je uspešno opravilo vse naloge. Vsi učenci so bili v mesecu decembru vključeni v razredni projekt pravljica, saj smo pri pouku brali različne ljudske in umetne pravljice, jih pisali, spreminjali vsebino in projektu namenili tudi prvo domače branje. Učenci so morali prebrati dve pravljici, slovensko ljudsko in umetno pravljico in svoje znanje pokazati v obliki skrčene obnove in posameznih vsebinskih vprašanj. Preko celega leta smo izvajali tudi projekt čebelarstvo in skoraj pri vseh predmetih ustvarjali izdelke. Tako smo pri likovni vzgoji iz odpadnega materiala oblikovali čebelice, slikali cvetoč travnik s čebelami, pri slovenščini pisali pesmi in spise o čebelah ter si ogledali Čebelji film. Pri naravoslovju smo spoznavali jedi z medom in zbirali recepte in enega izmed naravoslovnih dni posvetili čebelarstvu, kjer smo s pomočjo literature iskali podatke o čebelah, izdelali plakate, si ogledali šolski čebelnjak in delo čebelarja. V projekt so bili vključeni vsi učenci (22). Učenci, ki so obiskovali dodatni pouk (vključeni tudi nadarjeni učenci), so sodelovali v projektu Varno na kolesu. Vanj je bilo vključenih deset otrok. S strani Občine Domţale smo sodelovali v projektu poznavanja Domţal in okolice pod imenom Rajţlamo po Domţalah. Vanj je bilo vključenih 10 učencev, kjer smo se skupaj, malo pa tudi sami, pripravljali najprej na razredni kviz, nato pa najboljši trije še za tekmovanje v znanju petošolcev na občinski prireditvi. Le- ta je bila izvedela ob občinskem prazniku meseca aprila v Češminovem parku pod imenom Praznujmo skupaj. SEZNAM TEKMOVANJ po nivojih (šolska, regijska, drţavna) z doseţki posameznih učencev in število vključenih učencev na posameznih nivojih tekmovanja. Vsi učenci so imeli moţnost sodelovati v naslednjih šolskih tekmovanjih. To so bralna značka, angleška bralna značka, šolsko tekmovanje v troboju, šolsko tekmovanje v Računanje je igra 5 in tekmovanje za čiste zobe: 67 bralno značko je osvojilo 15 učencev, 12 zlato in 5 srebrno priznanje iz angleške BZ, 3 priznanja za 1., 2. ali 3. mesto na šolskem tekmovanju v troboju, 3 zlata priznanja iz šolskega tekmovanja Računanje je igra, 8 jih je pohvaljenih za skrb in čistočo svojih zob. Učenci, ki so obiskovali dodatni pouk, pa so sodelovali na Cankarjevem tekmovanju (4 bronasta priznanja). Drţavnega tekmovanja v čebelarstvu se je udeleţil en učenec in osvojil zlato priznanje. ODDELKI PODALJŠANEGA BIVANJA se predstavijo … Načrt projektov v OPB na OŠ Dob: kakovost (vsi učitelji na OŠ Dob) Opazila sem, da se je stanje izboljšalo. Učenci so po večini upoštevali pravila pri pisanju domače naloge. Pst… tišina, tukaj beremo! (vodja: Melanija Kos) Pogosto smo obiskovali knjiţnico. V začetku šolskega leta sem bila pravljičar jaz, tekom leta pa tudi drugi učenci. Starejši učenci so brali mlajšim. Igrali smo se tudi različne igre vlog in uţivali v otroški domišljiji, v pomoč pa so nam bile tudi lutke, ki so jih otroci izdelali sami. Učenci so zelo uţivali v domišljijskih pravljicah, ki so jih sami pripovedovali. Ob koncu šolskega leta sem 36 učencem prvih razredov iz OPB, ki so bili vključeni v ta razredni projekt, podelila pisne pohvale za njihovo marljivo delo. Načrt prireditev v OPB: teden otroka ( peka palačink) (oktober) novo leto: ogled boţičnih filmov in risank (filmski maraton), piškoti brez peke (december) pust: pustno rajanje ob spremljavi harmonike- Melani (februar) prireditev ob materinskem dnevu (marec) ob zaključku šolskega leta: sadno-sladoledni dan ob zvokih harmonike (junij) Natečaji: Skozi celo leto smo aktivno sodelovali na aktualnih prireditvah in natečajih (Pokloni zvezek…), v sodelovanju z učiteljicami razrednega pouka. ___________________________________________________________ DOSEŢKI OŠ DOB NA RAZLIČNIH PREDMETNIH PODROČJIH ● SLOVENŠČINA MARTA KERŢAN LIDIJA LEBAN HELENA GREGORIČ 68 Tekmovanje iz slovenščine za Cankarjevo priznanje Na šolski ravni je tekmovalo 75 učencev od 2. do 9. razreda; učenci so dosegli 29 bronastih priznanj. Območnega tekmovanja na OŠ Venclja Perka v Domţalah so se udeleţili trije učenci, JZ, 8. r je dosegel srebrno Cankarjevo priznanje Literarni natečaj Šola včeraj, danes, jutri (Center za mlade, Domţale) (EM, 9. r – spis; 1. mesto, GJ, 9. r – priznanje) Bralnice pod slamnikom (zaloţba Miš in Knjiţnica Domţale) – literarni natečaj (sodelovala GEG, 8. r) ● MATEMATIKA BLANKA KREN IRENA TROP DAMIJANA KRIŢNIK VRHOVEC KSENIJA BOŢAK Tekmovanja: Vrsta tekmovanja Logika : drţavno Število udeleţencev Bronasta priznanja Srebrna priznanja priznanja 27 14 4 3 Zlata Dodatni pouk iz matematike za osmi in deveti razred je bil sestavljen iz dveh sklopov, in sicer kenguruja, priprave na šolsko tekmovanje iz matematike ter priprave na regijsko tekmovanje iz matematike. 69 Tekmovanja: Število udeleţence v Število udeleţencev Tekmovanje v znanju matematike ● 136 15 2 Bronasta priznanja Srebrna priznanja Zlata priznanja 49 9 1 136 ANGLEŠČINA HELENA GREGORIČ KATJA SATLER BARBARA KALŠEK ŠUMAH PROJEKTI DAN JEZIKOV EPI reading badge : angleška bralna značka Na tekmovanju za angleško bralno značko EPI READING BADGE so sodelovali 102 učenci od 4.-9. razreda. 4.A 21 4.B 20 5.A 18 5.B 21 7.A 13 7.B 8 8.R 4 9.r 4 SKUPAJ 109 70 Osvojili so 69 zlatih, 35 srebrnih priznanj in 5 priznanj za sodelovanje na tekmovanju. TEKMOVANJE iz angleščine je vključevalo 6 učencev, ki so prejeli bronasta priznanja. Dve učenki sta osvojili zadostno število točk za uvrstitev na regijsko tekmovanje, vendar je kasneje komisija dvignila zahtevani nivo doseţenih točk in sta ţal izgubili moţnost udeleţbe na regijskem tekmovanju. ● BIOLOGIJA ANDREJA Š. TOMŠIČ Dodatni pouk iz biologije v okviru ID-Proteus je potekal kot izključna priprava na tekmovanje. Vrsta tekmovanja Proteus - tekmovanje iz znanja biologije Število udeleţencev Bronasta priznanja Srebrna priznanja 12 9 0 KEMIJA SONJA NAJMAN VEDENIK Na šolskem tekmovanju je sodelovalo 26 učencev, 13 učencev 8. razredov in 13 učencev 9. razreda. Vrsta tekmovanja Število udeleţencev Tekmovanje osnovnošolcev v znanju kemije 26 26 9 Bronasta priznanja Srebrna priznanja 10 3 TEKMOVANJE EKOKVIZ SONJA NAJMAN VEDENIK Šolsko tekmovanje – sodelovalo je 33 učencev, po trije v 11 ekipah. V regiji je zmagala ena ekipa OŠ Dob in se uvrstila na drţavno tekmovanje. 71 FIZIKA KSENIJA BOŢAK Vrsta tekmovanja Število udeleţencev 13 Tekmovanje osnovnošolcev v znanju fizike 5 Bronasta priznanja Srebrna priznanja 6 3 13 Na šolskem tekmovanju 5. 3. 2014 je sodelovalo 13 učencev, od tega 9 učencev osmih razredov in 4 učenke devetih razredov. Glede na slovensko povprečje rezultatov, je bronasto priznanje prejelo 6 učencev, 4 učenci iz 8. razredov in 2 učenki iz 9. razreda. V petek, 21. 3., je na OŠ Janka Kersnika Brdo potekalo področno tekmovanje iz znanja fizike. Tekmovanja se je udeleţilo 5 učencev. Trije učenci so dosegli srebrna Stefanova priznanja. Drţavnega srečanja se ni udeleţil nihče. GEOGRAFIJA, NEMŠČINA ANJA RAJH NEMŠČINA TEKMOVANJE IZ ZNANJA NEMŠČINE Šolsko tekmovanje iz nemščine, 26. 11. 2013 Šolsko tekmovanje iz znanja nemščine je potekalo v torek, 26. 11. 2013. Sodelovala sta dva učenca iz 9. razreda. En učenec je osvojil bronasto priznanje in se uvrstil na drţavno tekmovanje, ki je potekalo 6. 3. 2014 na OŠ Šmartno pod Šmarno goro, kjer je osvojil srebrno priznanje. Tekmovanje za nemško bralno značko EPI- LESEPREIS Vrsta tekmovanja Število udeleţencev Priznanja Srebrna priznanja Zlata priznanja 7. razred 10 6 3 1 8. razred 13 5 8 0 9. razred 10 1 6 3 33 12 17 4 SKUPAJ 72 GEOGRAFIJA TEKMOVANJA IZ ZNANJA GEOGRAFIJE se je udeleţilo 15 učencev. 9 učencev je prejelo bronasta priznanja. Na območno tekmovanje, ki je potekalo na OŠ Vodice 12. 3. 2014, so se uvrstili trije učenci, a novih priznanj niso dosegli. LIKOVNA VZGOJA, LIKOVNO SNOVANJE SAŠA JEREB Likovna umetnost je pod mentorstvom Saše Jereb v tem šolskem letu pustila svoj vtis ali pečat na vseh področjih našega skupnega delovanja. Tekmovanja: Število udeleţencev Bronasta priznanja Srebrna priznanja Zlata priznanja Ex tempore Moravče 7 / / 1 Mala Groharjeva kolonija 2013 3 Likovni natečaj 6 Vrsta tekmovanja Nagrajenci še niso znani. Šola včeraj, danes, jutri ZGODOVINA NATAŠA KRAGELJ Šolsko tekmovanje iz zgodovine 2 bronasti priznanji, na nadaljnjo stopnjo tekmovanja se je uvrstil en učenec Regijsko tekmovanje iz zgodovine 1 srebrno priznanje (Benjamin Virant) Drţavno srečanje mladih raziskovalcev zgodovine Zlato priznanje za raziskovalno nalogo z naslovom Jaki Ravbar, nepremagan konjski glavar (Lana Arbi, Tara Gliha, Ţiva Kvalič, Tinkara Miklič, Nuša Rahne) ● GLASBENA VZGOJA otroški in mladinski pevski zbori KARMEN BANKO NAČRT / REALIZACIJA: nastop s šolskimi pevskimi zbori v boţično – novoletnem musicalu za šolski sklad ( december 2013) realizirano; nastop s šolskimi pevskimi zbori na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti (23.12.2013) realizirano; 73 nastop s šolskimi pevskimi zbori na prireditvi ob kulturnem prazniku ( februar 2014) realizirano; nastop na prireditvi za dobske ţene ob dnevu ţena (marec 2014) realizirano; nastop OPZ 3.-5. r. na reviji pevskih zborov (11. april 2014) realizirano; ( Z lepim in kvalitetnim petjem smo se uvrstili na regijski nivo.) nastop MPZ na reviji mladinskih pevskih zborov (10. april 2014) realizirano; ( Z lepim in kvalitetnim petjem smo se uvrstili na regijski nivo.) nastop šolskih pevskih zborov na zaključnem koncertu zborov OŠ DOB (19. maj 2014) realizirano; nastop s šolskimi pevskimi zbori na proslavi ob dnevu drţavnosti realizirano. (23. 6. 2014) ● ŠPORTNA VZGOJA BOŠTJAN BRNOT MILAN LUKAN PROJEKTI Ţogarija: Z učenci razredne stopnje smo se udeleţili projekta Ţogarija, kjer so se otroci pomerili v različnih spretnostnih nalogah (Tina Jerkič, Martina Lipar). Projekt Zdrav ţivljenjski slog: Letos smo ţe drugo leto vpeljali projekt na pobudo študentke Ines Sadar, ki je imela celotno organizacijo in izpeljavo projekta. Projekt je bil financiran s strani Ministrstva za šolstvo, kulturo, znanost in šport in je bil izpeljan v celoti. Projekt je zaţivel in naj bi bil vpeljan v šolski urnik tudi naslednje leto (Ines Sadar). Zlati sonček in Krpan: kot vsako leto smo tudi letos nadaljevali s projektom Zlati sonček in Krpan. V projekt so bili vključeni vsi učenci z vključno 5. razredom (učiteljice razrednega pouka). Projekt Prehrambene in gibalne navade otrok pri nas in v Španiji. Primerjalna študija. Sodelovali so učenci 5. in 6. razreda. Vodja projekta je bil g. dr. Boro Štrumbelj (Boštjan Brnot). ŠPORTNA TEKMOVANJA Regijsko tekmovanje v malem nogometu za učence letnika 1999 – 8 učencev – 7. mesto; regijsko tekmovanje v košarki za učence letnika 1999 – 12 učencev – 2. mesto; regijsko dvoransko tekmovanje v lokostrelstvu – 2 učenca – 8. in 9. mesto, oba sta se uvrstila na drţavno prvenstvo; regijsko tekmovanje v košarki za učence letnika 2001 – 14 učencev – 7. mesto; 74 regijsko tekmovanje v odbojki za učence letnika 1999 – 10 učencev – 1. mesto; regijsko zunanje tekmovanje v lokostrelstvu – 3 učenci – 4., 6. in 13. mesto, vsi so se uvrstili na drţavno prvenstvo; področno tekmovanje v odbojki za učence letnika 1999 – 9 učencev – 1. mesto; drţavno zunanje tekmovanje v lokostrelstvu – 3 učenci – 4., 8. in 11. mesto; področno tekmovanje v košarki za učence letnika 1999 – 12 učencev – 3. mesto; drţavno četrtfinale v odbojki za učence letnika 1999 – 9 učencev – 3. mesto; regijsko tekmovanje v malem nogometu za učence letnika 2001 – 10 učencev – 8. mesto; jesenski kros-15 učencev; regijsko tekmovanje v atletiki: 16 učencev ( različne uvrstitve, brez medalj); občinsko prvenstvo v odbojki- deklice ( 8 deklic - izpad v prvem krogu). ● ŠPANŠČINA, DRŢAVLJANSTVO IN ETIKA LANA KLOPČIČ Natečaj PISMO POSLANCEM, doseţki: pismi dveh učenk objavljeni v zborniku. Španska bralna značka Epilectura: ena učenka iz 8. r dosegla zlato priznanje. ZBIR PRIZNANJ – srebrnih, zlatih po predmetih Število Število PREDMET srebrnih priznanj zlatih priznanj LOGIKA 4 3 MATEMATIKA 9 1 SLOVENŠČINA 1 GEOGRAFIJA 1 ČEBELARSTVO 2 4 RAZISKOVALNA NALOGA 1 75 ZGODOVINA 1 EX TEMPORE ● 1 KEMIJA 3 FIZIKA 3 SKUPAJ 24 10 POROČILO o zaključku Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani 2013/14 V tekmovanje je bilo vključenih 10 razredov šole Dob (204 otrok) in 5 razredov podruţnične šole Krtina (64 otrok) - otroci od 1. do 5. razreda. Trije otroci v tekmovanje na ţeljo staršev niso bili vključeni. Kontrolo čistoče zob sem izvajala s pomočjo zobnega ogledalca in zobne sonde. Z namenom pregleda čistoče zob sem šolo Dob obiskala 10-krat, šolo Krtina pa 5krat. Vsak otrok je bil v povprečju pregledan 5-krat. Rezultati tekmovanja OŠ DOB: DOSEŢENO MESTO RAZRED ŠTEVILO TOČK (NAJVEČ 105) UČITELJICA 1. 2. b 97 MATEJA KRIŢMAN JESENOVEC 2. 1. a 96 URŠKA KOKELJ 3. 1. b 95 PETRA MURN 4. 3. a 92 JADRANKA PETERC 5. 4. b 89.5 BARBARA ZABUKOVEC BLAŢ 6. 2. a 89 MAJA LAMBERŠEK 7. 4. a 88 LIJANA DOBRŠEK 8. 5. a 87 METKA DIMNIK VILAR 9. 5. b 79 MARTINA LIPAR 10. 3. b 77.5 TATJANA KOKALJ Rezultati tekmovanja OŠ DOB – KRTINA: DOSEŢENO MESTO RAZRED ŠTEVILO TOČK (NAJVEČ 105) UČITELJICA 1. 1. K 96 ANJA KOKALJ 76 2. 3. K 94.5 ELIZABETA PIRNAT 3. 4. K 92 TJAŠA VILAR 4. 2. K 89.5 MARIJA SMRKOLJ 5. 5. K 84.5 LIDIJA GOMBOC Generalni sponzor »Tekmovanja za čiste zobe ob zdravi prehrani« je letos podjetje GSK d.o.o., ki je otrokom zmagovalnih razredov poklonil zobne ščetke in zobne paste. Otroci in učiteljice zmagovalnih razredov so prejeli tudi druga darila sponzorjev. Zaključek tekmovanja za čiste zobe smo imeli v Kulturnem domu Domţale. Otroci zmagovalnih razredov so si ogledali risani film Hiša velikega čarodeja. Od 268 otrok (133 deklic in 135 dečkov) je 169 otrok prejelo priznanje za dobre uspehe v tekmovanju (63% vseh sodelujočih). Od tega 79 deklic (59,4% vseh deklic) in 90 dečkov (66,7% vseh dečkov). Ob pregledu vedno čisti zobje brez vidnih zobnih oblog le pri 50 otrocih od skupno 268 pregledovanih (18,7%). Obvestilo za starše s prošnjo za pomoč pri čiščenju zob in koristnimi preventivnimi nasveti za ustno zdravje dobi 94 pregledovanih otrok (35,1% vseh vključenih). Razčlenjena analiza tekmovanja (OŠ Dob, OŠ Dob – Krtina): OŠ DOB (otrok, vključenih v tekmovanje: 204) Priznanje za dober uspeh v tekmovanju prejme 129 otrok (63,2%), Deklice (97): 56 priznanj (43,4% deklic) Dečki (107): 73 priznanj (56,6% dečkov) Vedno čisti zobje brez vidnih zobnih oblog: 40 otrok (19,6% vseh pregledovanih). Obvestilo za starše, v katerem jih seznanim, da pri otroku na zobeh ostajajo zobne obloge, prejme 74 otrok (36,3% vseh). OŠ DOB – KRTINA (otrok, vključenih v tekmovanje: 64) Priznanje za dober uspeh v tekmovanju prejme: 40 otrok (62,5%), Deklice (36): 23 priznanj (57,5% deklic) Dečki (28): 17 priznanj (42,5% dečkov) Vedno čisti zobje brez vidnih zobnih oblog: 10 otrok (15,6% vseh pregledovanih). Obvestilo za starše, v katerem jih seznanim, da pri otroku na zobeh ostajajo zobne obloge, prejme 20 otrok (31,3% vseh). 77 Zaključek: V šolskem letu 2013/2014 so bili zmagovalci otroci 2. b in 1. K razreda. 2. b razred je zmagal ţe drugo šolsko leto. Odstotek otrok z vedno čistimi zobmi brez vidnih zobnih oblog je ostal pribliţno isti (0,26% manj takih otrok). Število otrok, ki so si prisluţili priznanje, pa se je zvečalo za 12,4% (za 15,3% na OŠ Dob in 9,5% pri otrocih Podruţnične šole Krtina). Obvestilo za starše je prejelo 6,9% manj otrok kot lansko šolsko leto. V razredih šole Krtina so ponovno imele boljše rezultate deklice, kar se kaţe tudi v predhodnih analizah rezultatov po večini šol. So pa imeli letos dečki OŠ Dob boljše rezultate od deklic. Pohvaljeni za izboljšanje tako otroci kot starši, ki so jih spremljali. Ponovno opaţam veliko otrok s pogosto slabo očiščenimi zobmi pri otrocih 3. b in 5. b razreda. Od skupno 37 otrok so bili le 4 taki, ki so imeli ob pregledu vedno lepo umite zobe brez starih zobnih oblog. V obeh razredih sem izvedla tudi kontrolo zobnih oblog z barvilom in aktivno učenje umivanja zob. 5. b razred se bo v novem šolskem letu oglasil tudi v Zdravstvenem domu Domţale, saj sta v 6. razredu načrtovana sistematski zdravstveni in zobozdravstveni pregled. Takrat bomo imeli ponovno čas za učenje pravilne skrbi za ustno zdravje. Za 3. b razred je treba nujno načrtovati aktivno učenje umivanja zob tudi v 4. razredu. Slab rezultat tekmovanja so dosegli tudi otroci 5. K razreda. Enako je bilo ţe lansko in predlansko šolsko leto. V razredu en otrok v tekmovanju ne sodeluje. Od ostalih 14 pa je le en otrok imel vedno lepo umite zobe brez vidnih zobnih oblog. Priznanje je v tem razredu dobilo 8 otrok, pri ostalih sem ţal prevečkrat opazila stare zobne obloge. Tudi v tem razredu sem izvedla aktivno učenje umivanja zob. Menim, da bi to moralo potekati še pogosteje, sploh pri otrocih s slabo ustno higieno. Idealno bi bilo, da bi imeli zobne ščetke v šoli in bi lahko vsakemu otroku, ki ob mojem obisku ne bi imel lepo umitih zob, ponovno pomagala lete pravilno in kvalitetno očistiti. Ţeljo po umivanju zob v šoli so izrazili tudi nekateri starši, ko so bili z otrokom povabljeni na sistematski pregled s predavanjem in umivanjem zob v Zdravstveni dom Domţale. Zdi se mi, da bi bilo dobro ponovno poskusiti s tem predlogom. Staršem bi morali predstaviti kot dejstvo, kaj načrtujemo. V kolikor se kdo ne bi strinjal, njegov otrok pač ne bi imel krtačke. Načeloma pa bi veljalo dogovorjeno. Zdi se mi vredno poskusiti, saj je čas, da gremo korak naprej. Graditi moramo na otroku, vključiti moramo starše. Za dobre uspehe, za zdravje naših otrok moramo sodelovati vsi. Svetujem raznoliko prehrano brez sladkih napitkov in previdnost pri izbiri in pogostnosti prigrizkov med obroki. Čiščenje naj bo redno dvakrat dnevno, otrok po 6. letu starosti naj uporablja pasto s 1450 ppm fluoridov. Dvakrat letno otroka pripeljemo na kontrolo k zobozdravniku. Hvala vam za prijetno sodelovanje, lepe sprejeme na šoli. Premiki se ne dogajajo čez noč, verjamem pa, da smo na pravi poti. Ves čas moramo imeti pred seboj otroka in iskati nove poti, da mu pomagamo ohraniti zdravje. 78 Nataša Jeras, dipl. med. sestra NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA (NPZ) NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA (NPZ) za 6. razrede NPZ za 6. razrede je bilo prvič za vse šole v Sloveniji organizirano na enak način kot v 9. razredih, kar je posledično pomenilo, da so si preko svojega gesla učenci svoje izdelke lahko ogledali skupaj s starši kar iz domačega fotelja. Nekaj statističnih podatkov Statistični in grafični podatki znanja SLOVENŠČINE v letošnjem letu kaţejo, da je znanje naših šestošolcev NAD slovenskim povprečjem, kar je lahko ţe pozitiven rezultat novosti v okviru projektov Bralna pismenost in Kakovost. 79 Grafični prikaz rezultatov SLOVENŠČINA Legenda: - črna pika - drţavno povprečje - paličica - rezultat OŠ MATEMATIKA Statistični in grafični podatki znanja MATEMATIKE v letošnjem letu kaţejo, da je znanje naših šestošolcev ZELO NAD slovenskim povprečjem. Grafični prikaz rezultatov MATEMATIKE Legenda: - črna pika ─ drţavno povprečje - paličica ─ rezultat OŠ Dob 80 ANGLEŠČINA Statistični in grafični podatki znanja ANGLEŠČINE v letošnjem letu kaţejo, da je znanje naših šestošolcev pri angleščini malo POD slovenskim povprečjem. Na osnovi rezultatov je bilo potrebno narediti analizo dela in zapisati, kako z delom v novem oz. v prihodnjih šolskih letih. Analiza rezultata: Učenci 6. razredov so v šolskem letu 2013/14 v veliki večini delali pod pričakovanji. Med poukom sem vsaj v prvem polletju polovico časa namenila disciplini in vzgojni problematiki. V drugi polovici leta se je morda disciplina malce vnesla, a proti koncu šolskega leta so učenci v večini popolnoma popustili. Opravljanje domačih nalog je bila posebna teţava. Reševalo je pribliţno 10 % učencev, kar pomeni, da pri pregledovanju nalog v razredu (frontalno) niso sodelovali in niso mogli odpravljati morebitnih napak. Tako sem se tekom leta odločila (po nasvetu svetovalke z Zavoda za šolstvo), da bomo večino nalog opravili med poukom. Učencem sem svetovala, kako in na kakšen način se učiti – učili so se tudi med poukom, tako da sem nadzorovala njihovo učenje, jih usmerjala ter jih seveda opazovala, da sem potem laţje naredila analizo dela (individualno in skupinsko). Teţava je bila v tem, da so le redki učenci za delo poprijeli tudi doma. Starši so na začetku leta še prihajali na GU, proti koncu pa vedno manj (tudi če sem jih povabila, nekateri niso prišli). V obeh oddelkih je bilo veliko učencev s posebnimi potrebami in odločbami; to se je odrazilo tudi pri doseţkih na NPZ-jih, saj je velika večina teh otrok tudi disciplinsko šibkih. Priprava na NPZ je potekala od aprila. Predstavila sem jim način opravljanja nalog, jih opozarjala na morebitne pasti, na to, da je treba navodila brati natančno, da ne smejo ničesar izpuščati ipd. Opravili smo kar nekaj primerov testov za NPZ. Vsak test smo posebej analizirali. Učenci šestih razredov so izredno šibki v veščini učenja, tudi med poukom slabo sodelujejo in s tem motijo tisto peščico učencev, ki bi radi sodelovali in ki bi se radi učili. Na to sem opozarjala celo šolsko leto na pedagoških konferencah. Poleg vsega naštetega pa naj zapišem še, da sem tretja učiteljica angleščine, ki jih je poučevala od 4. razreda dalje. Mislim, da bi tem učencem stalnost učiteljskega kadra močno koristila, kot tudi sprotno delo in disciplina pri učenju, za kar pa potrebujemo aktivno sodelovanje staršev. 81 Grafični prikaz rezultatov ANGLEŠČINE Legenda: - črna pika - drţavno povprečje - paličica - rezultat OŠ Dob NACIONALNO PREVERJANJE ZNANJA (NPZ) za 9. razrede Nekaj statističnih podatkov: Statistični podatki kaţejo, da je znanje devetošolcev PONOVNO NAD SLOVENSKIM POVPREČJEM pri vseh predmetih, kar zelo nazorno pokaţejo grafični prikazi v nadaljevanju poročila. Nadpovprečni rezultati kaţejo pravo pot naših strokovnih delavcev, pravo pot delovanja šole v smeri usvajanja, preverjanja in utrjevanja znanja devetletne osnovne šole. 82 Primerjava doseţkov OŠ Dob s podatki za Slovenijo Grafični prikaz doseţkov po predmetih SLOVENŠČINA Legenda: - črna pika slovensko povprečje - črna paličica doseţek učencev OŠ DOB 83 MATEMATIKA Legenda: - črna pika : slovensko povprečje - črna paličica : doseţek učencev OŠ DOB ANGLEŠČINA Legenda: - črna pika : slovensko povprečje - črna paličica : doseţek učencev OŠ DOB 84 2.2 POROČILO O DOSEŽENIH CILJIH IN REZULTATIH 2.2.1 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje posrednega uporabnika Osnovna šola in vsi zaposleni v šoli morajo pri svojem delu spoštovati številne temeljne listine in zakone, splošno šolsko zakonodajo kot tudi zakone in pravilnike, ki urejajo osnovnošolsko področje. Vzgojni načrt s Pravili šolskega reda OŠ Dob kot temeljna in zelo pomembna dokumenta bomo prvič s pomočjo zunanje strokovnjakinje evalvirali vsi dejavniki trikotnika in sicer pedagoški delavci, starši in učenci. a) Konvencije: Konvencija o otrokovih pravicah VELJAVNI PREDPISI S PODROČJA IZOBRAŢEVANJA Skupni zakoni Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraţevanja (ZOFVI) Zakon o posebnih pravicah italijanske in madţarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraţevanja (ZPIMVI) Zakon o šolski inšpekciji (ZSoll) Zakon o šolski prehrani (ZŠolPre) Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP-1) ─ začetek uporabe: 1. 9. 2013 Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP) ─ uporaba do: 31. 8. 2013 Zakon o nagradah Republike Slovenije na področju šolstva (ZNPS) Zakon o interventnih ukrepih (ZIU) Zakon o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12) Podzakonski akti, izdani na podlagi ZOFVI Uredba o merilih za oblikovanje javne mreţe osnovnih šol, javne mreţe osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraţevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreţe glasbenih šol) Uredba o izobešanju zastave Republike Slovenije v vzgojno-izobraţevalnih zavodih Pravilnik o pogojih za ustanavljanje javnih osnovnih šol, javnih osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraţevanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javnih glasbenih šol Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole Pravilnik o normativih in standardih za izvajanje vzgojno-izobraţevalnih programov za otroke s posebnimi potrebami v osnovnih šolah s prilagojenim programom in zavodih za vzgojo in izobraţevanje otrok s posebnimi potrebami Pravilnik o financiranju šole v naravi 85 Pravilnik o načinu in pogojih dostopa do podatkov iz centralne evidence upravičencev do subvencionirane šolske prehrane Pravilnik o sofinanciranju šolskih tekmovanj Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraţevalnem programu osnovne šole Pravilnik o smeri izobrazbe učiteljev v devetletni dvojezični osnovni šoli in devetletni osnovni šoli z italijanskim učnim jezikom Pravilnik o smeri strokovne izobrazbe, ki jo morajo imeti učitelji, korepetitorji in knjiţničarji v glasbenih šolah Pravilnik o smeri izobrazbe učiteljev in drugih strokovnih delavcev v prilagojenem izobraţevalnem programu devetletne osnovne šole z niţjim izobrazbenim standardom Pravilnik o smeri in stopnje izobrazbe strokovnih delavcev v posebnem programu vzgoje in izobraţevanja za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami (post)rehabilitacijski praktikum Pravilnik o posodabljanju vzgojno-izobraţevalnega dela Pravilnik o vodenju razvida izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraţevanja Pravilnik o potrjevanju učbenikov Pravilnik o merilih za vrednotenje materialnih stroškov dijaškim domovom Pravilnik o načinu in pogojih dostopa do podatkov iz centralne evidence udeleţencev vzgoje in izobraţevanja Navodilo o vodenju postopkov priprave, posredovanja v sprejem in objave javno veljavnih izobraţevalnih in vzgojnih programov Pravilnik o strokovnem izpitu in o preizkusu strokovne usposobljenosti inšpektorjev za šolstvo in inšpektorjev za šport Pravilnik o obravnavanju nasilja v druţini za vzgojno-izobraţevalne zavode Podzakonski akti, izdani na podlagi ZUOPP-1 Pravilnik o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami Pravilnik o osnovnošolskem izobraţevanju učencev s posebnimi potrebami na domu Pravilnik o dodatni strokovni in fizični pomoči za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami Področje osnovnošolskega izobraţevanja Zakon o osnovni šoli (ZOsn) Podzakonski akti, izdani na podlagi Zakona o osnovni šoli: Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovni šoli Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli Pravilnik o dokumentaciji v osnovni šoli 86 Pravilnik o obrazcih javnih listin v osnovni šoli Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju osnovnošolskega izobraţevanja Pravilnik o šolskem koledarju za osnovne šole Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v osnovni šoli - pravilnik je nehal veljati, vendar se bodo določbe 12., 13. in 14. člena uporabljale do 31. 8. 2015 ● Zakon o uravnoteţenju javnih financ ZUJF ● Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ● Zakon o osnovni šoli (Ur. list RS št. 81/06 - UPB, 102/07 in 87/11) ● Pravilnik o šolskem koledarju ● Pravilnik o dokumentaciji v OŠ ● Pravilnik o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju v OŠ ● Zakon o varovanju osebnih podatkov ● Pravilnik o nacionalnem preverjanju znanja v OŠ ● Pravilnik o prilagojenih izobraţevalnih programih OŠ ● Pravilnik o normativih in standardih ter elementih za sistemizacijo delovnih mest, ki so podlaga za organizacijo in financiranje program 9-letne osnovne šole iz sredstev drţavnega proračuna ● Pravilnik o izvajanju diferenciacije pri pouku v OŠ ● Pravilnik o izvajanju poskusa fleksibilnega predmetnika v OŠ ● Pravilnik o smeri izobrazbe strokovnih delavcev OŠ ● Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov ● Zakon o knjiţničarstvu ● Pravilnik o publikaciji v OŠ ● Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane v OŠ ● Pravilnik o financiranju šole v naravi (prenovljeni) ● Pravilnik o zbiranju in varstvu osebnih podatkov na področju OŠ izobraţevanja ● Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati vozila in vozniki, s katerimi se vozijo skupine otrok ● Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli ● Pravilnik o postopnem uvajanju drugega tujega jezika v OŠ ● Pravilnik o obrazcih javnih listin v OŠ ● Pravilnik o statusu kulturnika / športnika ● Uredba o izobešanju zastave v OŠ in srednjih šolah ● Odredba o posodobitvah učnih načrtov programa ţivljenja in dela OŠ ● Hišni red OŠ Dob (prenovljen) ● Vzgojni načrt OŠ Dob (prenovljen) ● Pravila šolskega reda (prenovljena) ● Pravilnik o šolskem koledarju ● Zakonodaja, ki se nanaša na delovna razmerja: ● ● ● Zakon o delovnih razmerjih Zakon o javnih usluţbencih Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraţevanja v RS 87 Pravilnik o pripravništvu in strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraţevanja ● Zakon o sistemu plač v javnem sektorju ● Zakon o razmerjih plač v javnih zavodih, drţavnih organih in v organih lokalnih skupnosti ● Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov ● Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcu in šolah v plačne razrede ● Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šoli v nazive ● č) Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno področje: ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● ● Ustava RS Zakon o javnih financah (Ur. list RS št. 11/11 UPB4) Zakon o računovodstvu (Ur. list RS št. 23/99) Slovenski računovodski standardi 2006 (Ur. list RS 118/05) Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in osebe javnega prava (Ur. list RS, 115/02, 134/03, 126/04, 120/07, 124/08, 58/10, 60/10, 104/10 in 104/11) Navodila o pripravi zaključnega računa drţavnega in občinskega proračuna ter metodologije za pripravo poročila o doseţenih ciljih in rezultatih neposrednih in posrednih uporabnikov proračuna (Ur. list RS št. 12/01, 10/06, 8/07, 102/10) Navodila o pripravi finančnih načrtov posrednih uporabnikov drţavnega in občinskih proračunov (Ur. list RS 91/00, 122/00) Pravilnik o razčlenjevanju in merjenju prihodkov in odhodkov pravnih oseb javnega prava (Ur. list RS 134/03, 34/04, 13/05, 135/06 in 120/07) Pravilnik o določitvi neposrednih in posrednih uporabnikov drţavnega in občinskih proračunov Zakon o zavodih (Ur. list RS št. 12/91, 8/96) Zakon o financiranju vzgoje in izobraţevanja (Ur. list RS št. 16/07-UPB, 36/08, 58/09 in 20/11), Pravilnik o spremembi pravilnika o načinu in rokih usklajevanja terjatev in obveznosti po 37. členu zakona o računovodstvu (Ur. list RS št. 134/03) Pravilnik o spremembi Pravilnika o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih sredstev (Ur. list RS št. 45/05, 114/06 ─ ZUE, 138/06, 120/07, 48/09, 112/09 in 58/10) ● d) Ostali zakoni in uredbe, pomembni za šolo: a. Zakon o javnih naročilih male in velike vrednosti b. Zakon o razglasitvi Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov c. Zakon o omejevanju porabe alkohola d. Pravilnik o ugotavljanju alkoholiziranosti delavcev na OŠ Dob e. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja f. Zakon o splošnem upravnem postopku g. Uredba o izvajanju delov določenih skupnosti glede ţivil in uradnega nadzora nad ţivili h. Zakon o varnosti v cestnem prometu i. Zakon o šolski prehrani ─ novi j. Pravilnik o šolski prehrani OŠ Dob 88 2.2.2. DOLGOROČNI CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA Dolgoročni cilji OŠ Dob s Podruţnično šolo Krtina bodo nadgrajeni v razvojnem načrtu šole. Osnovna šola Dob bo tudi v šolskem letu 2014/15 sledila dolgoročnim ciljem, ki so opredeljeni v 2. členu Zakona o osnovnih šoli, ki se bo nadgradil v razvojni načrt z začrtanimi kazalniki za uresničevanje zastavljenih ciljev: a. zagotavljanje kakovostne splošne izobrazbe, b. razvijanje skladnega, spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika, c. razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje, sporočanje in izraţanje v slovenskem jeziku, d. razvijanje zavesti o integriteti posameznika, e. razvijanje zavesti o drţavni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi, f. vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije, g. vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, h. spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za ţivljenje v demokratični druţbi, i. doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja in pridobivanje znanj za nadaljevanje šolanja, j. pridobivanje splošnih in uporabnih znanj, ki omogočajo samostojno, učinkovito in ustvarjalno soočanje z druţbenim in naravnim okoljem in razvijanje kritične moči razsojanja, k. razvijanje in ohranjanje lastne kulturne tradicije, l. seznanjanje z drugimi kulturami in učenje tujih jezikov ter omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja, m. razvijanje nadarjenosti in usposabljanje za doţivljanje umetniških del in za umetniško izraţanje in n. oblikovanje in spodbujanje zdravega načina ţivljenja in odgovornega odnosa do naravnega okolja. 2.2.3. LETNI CILJI POSREDNEGA UPORABNIKA, ki izhajajo iz letnega delovnega načrta dela Ob dolgoročnih ciljih smo pri načrtovanju in izvajanju dela upoštevali tudi naslednje letne cilje: ● realizacija, spremljanje in evalvacija VZGOJNEGA NAČRTA na osnovi ankete med starši, učenci in delavci šole ter nadaljevanje izvajanja VZGOJNEGA NAČRTA na naslednjih operativnih ciljih: 1. spoštovanje in sodelovanje, 89 ● ● ● ● 2. skrb za šolsko stavbo in varčevanje z energijo, 3. omogočiti učencu celovit osebnostni razvoj v spodbudnem šolskem okolju s projektom dela z učenci s posebnimi potrebami, učenci z učnimi teţavami ter nadarjenimi učenci, 4. delavnost učenca z DNEVOM brez pritoţevanja, 5. skrb za posameznika, skrb za skupni prostor z opravljanjem del v dobro sočloveka, v dobro skupnega prostora, 6. skozi nadaljevanje vabljenih govorilnih ur vzpostavljanje večje skladnosti vzgojnih dejavnikov šolske in druţinske vzgoje na načelih zaupanja in zagotavljanja varnosti; realizacija, spremljanje in evalvacija PRAVIL ŠOLSKEGA REDA; spremljanje in realizacija dela projekta KAKOVOST V IZOBRAŢEVANJU s pomočjo komisije za njeno ugotavljanje; spremljanje in realizacija dela projekta pod okriljem Šole za ravnatelje z naslovom Samoevalvacija in uresničevanje le-tega na ravni šole; spremljanje in realizacija dela projekta s pomočjo Zavoda za šolstvo z naslovom Samoevalvacija; 90 91 ● nadaljevanje spremljanja in realizacija dela uspešno izvedenega projekta NOVI PRISTOPI DELA Z UČENCI Z UČNIMI TEŢAVAMI, NADARJENIMI UČENCI IN Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI s pomočjo strokovnega aktiva pedagogov šole; ● povečanje bralne pismenosti na šoli skozi projekt BRALNA PISMENOST in vključevanjem vseh zvrsti BUS-a od 1.-9. razreda. DRUŢBOSLOVNI AKTIV Povzemanje vsebine, metoda hitrega branja, glasno branje, poglobljeno branje, iskanje ključnih besed, miselni vzorci, iskanje definicij posameznih besed. AKTIV PEDAGOGINJ 1. Brigita Jahič predlaga izvedbo diagnostičnega preizkusa Bralnega testa (Sonja Pečjak, FF; usposobljene za diagnosticiranje: B. Jahič, M. Lamberšek in M. K. Jesenovec) pri učencih 3. razreda, in sicer na začetku šolskega leta (mesec september) ter na koncu (mesec junij). Na ta način pridobimo oceno učenčevih bralnih zmoţnosti. 2. Strategije pred branjem (moţganska nevihta, predvidevanje vsebine glede na naslov/ilustracijo, spoznavanje zgradbe besedila); strategije med branjem (dopolnjevanje manjkajočih podatkov, označevanje neznanih besed, iskanje ključnih besed, določanje zaporedja dogajanja); strategije po branju (iskanje glavnega sporočila, miselni vzorci, poustvarjanje). AKTIV PŠ KRTINA 1. razred - razvijanje predbralnih navad: obnavljanje prebranih vsebin (bralna značka), začetni in končni glas, igra vlog (razločna izgovorjava) 3., 4. razred - metoda VŢN, ključne besede, določanje zaporedja, hitro branje, Paukova strategija, mravljica bere, razredna knjiţnica 5. razred - metoda VŢN, ključne besede, hitro branje, skupinska bralna značka AKTIV 1. TRIADE 1. in 2. razred - razvijanje predbralnih in bralnih navad: obnavljanje prebranih vsebin, bralne značke (Pravljični palček, slovenska bralna značka, EKO bralna značka, Ţelodkova bralna značka), nadaljevanje, spreminjanje vsebin, začetni in končni glas, igra vlog (razločna izgovorjava), govorni nastopi, upoštevanje navodil. Razvijanje medsebojnega spoštovanja: pozdravljanje, medsebojna pomoč (posojanje zvezkov, če so sošolci bolni...) in klicanje po imenih. 3. razred - bralne značke (Slovenska bralna značka, EKO bralna značka, Ţelodkova bralna značka), ključne besede (podčrtavanje, izpis) in miselni vzorci, hitro branje, bralni list, govorni nastopi, upoštevanje navodil, izvedba diagnostičnega preizkusa Bralnega testa. 92 Razvijanje medsebojnega spoštovanja: pozdravljanje, medsebojna pomoč (posojanje zvezkov, če so sošolci bolni...) in klicanje po imenih. AKTIV NARAVOSLOVJA Učiteljice in učitelji bomo tudi v prihodnje uporabljali in razvijali različne BUS strategije. Posebno pozornost namenjamo iskanju ključnih besed v besedilu in se trudimo jasno in kratko podajati navodila za delo. Nadaljevali bomo s spodbujanjem medvrstniške pomoči med učenci in spodbujanjem učencev k prinašanju šolskih potrebščin k pouku. Redno bomo spremljali tudi opravljanje domačih nalog. ● ● nadgradnja kakovosti in raznolikosti pouka, ki vključujeta vse sodobne didaktične pristope z nakupom in uporabo sodobnih učil in učnih pripomočkov; še večja in močnejša povezanost matične šole in podruţnice s srečanji učencev z učitelji na različnih prireditvah ali drugih oblikah neformalnih srečanj: ○ širok spekter interesnih dejavnosti, ○ dodatno izobraţevanje učiteljev, ○ oprema knjiţnice in nova knjiţnična gradiva, nova urejenost šole in okolice; razvoj EKO VRTA v sodelovanju z učenci in s starši v okviru vseslovenskega projekta EKO ŠOLSKI VRTOVI; razvoj ČEBELARSTVA s »šolskim« učnim čebelnjakom v sodelovanju z mentorjem, članom Čebelarskega društva Krtina Dob; širjenje in poglabljanje povezovanja z osnovnimi šolami preko meje drţave Slovenije: OŠ Čavle, Rijeka in izmenjava učencev zadnje triade ter učenje hrvaškega in slovenskega jezika ob aktivnostih, npr. izdelavi voščilnic, ogledov in poimenovanje posameznih dejavnosti v času pred boţičem; spoznavanje novih jezikov pri interesnih dejavnostih in nove aktivnosti kot pomoč z delom na računalniku ─ slepo tipkanje; dodatno novejše računalniško opremljena šola – matična in PŠ Krtina s poudarkom na uporabi vse večjega števila interaktivnih tabel tudi za 1. razred; e-kompetentna šola z novostmi na področju dokumentacije ─ e-dnevniki in eredovalnica; stalni stiki s starši, starimi starši, s poudarkom na medgeneracijskem sodelovanju s projektom Simbioza, predavanjem našega upokojenega učitelja, učiteljev OŠ Dob in PŠ Krtina in sodelovanja skozi projekte učencev ─ stari starši in učenci ter lokalno skupnostjo in drugimi izobraţevalnimi ustanovami; širok nabor nadstandardnih dejavnosti šole, izvenšolskih dejavnosti: ekskurzije, obiski opere, baleta, organizacija taborov za nadarjene s temami iz naravoslovja, druţboslovja in likovne ter glasbene umetnosti na osnovi prijav učencev; promocija šole s pomočjo različnih projektov npr.: športni projekt Zdrav ţivljenjski slog, Veter v laseh, Zdrava šola, Eko šolski vrtiček, sodelovanje na krajevnih in drugih prireditvah (občina …), sodelovanje na različnih natečajih itd. 93 2.2.4. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU CILJEV, KI UPOŠTEVAJO FIZIČNE, FINANČNE IN OPISNE KAZALCE PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH v primerjavi z preteklim letom Ocena uspeha glede na dejavnosti z opisi: - Število učencev Finančna sredstva v povezavi z VID Skrbnost pri izbiranju ponudb Stroški nakupa v odnosu s kvaliteto storitve Nadzor in pripravljenost na sodelovanje pri plačilih dejavnosti šole Sponzorstvo, donatorstvo Nova stavba PŠ Krtina OPIS OŠ Dob s PŠ Krtina primerjalno iz leta v leto v večini dosega vse kratkoročne cilje, ki jih zapiše v svoj letni delovni načrt. Upoštevaje fizične cilje se je število učencev iz leta 2013 primerjalno z letom 2014 povečalo za cca 30 učencev, kar je izredno uspeh za čas, ko se večini šol v Sloveniji število le teh zmanjšuje. Na osnovi Sklepa MIZŠ, ki se nanaša na finančna sredstva, smo bili v primerjavi z preteklim letom še bolj gospodarni in pri tem nismo zanemarili zakonske osnove npr. odločbe učencev s posebnimi potrebami, ki predpisujejo način in število ur za prej omenjene učence, oz. smo bili profesionalni tudi pri organizaciji in realizaciji pouka pri določitvi manjših skupin pri predmetih slovenščine, angleščine in matematike. Finančna sredstva s strani MIZŠ in občine Domţale iz leta v leto bolj skrbno porabljamo upoštevaje kljub Pravilniku o naročilih male vrednosti, da ponudb do vrednosti 10.000 EUR ne zbiramo, da le te izvajamo v dobro najboljši izbiri za manj denarja. S pomočjo dobrega knjigovodstva izvajamo iz leta v leto boljši nadzor nad porabo ţivil upoštevaje, da je prehrana na šoli vedno bolj zdrava, ekološka in raznovrstna. Nadzor nad plačevanje in poravnavanjem stroškov ali prehrane ali drugih dejavnosti je iz leta v leto boljši dodan z »noto« šole v obliki obročnega odplačevanja ali s pomočjo pomoči v obliki šolskega sklada. Vsako leto šola za večanje sredstev šolskega sklada ali drugih virov npr. urejanja šolskega vrta, šolskega čebelnjaka ali igrišča z prošnjami še vedno sodeluje ali z fizičnimi osebami ali podjetji, ki del materiala ali finančnih sredstev vloţi v razvoj in delovanje šole. PŠ Krtina je v letu 2014 pridobila novo stavbo z novimi učilnicami, športnimi igrišči, kar nam omogoča boljše pogoje za delo in razvoj ne le šole z delavci in učenci temveč dviguje tudi kvaliteto ţivljenja v kraju samem. 2.2.5. NASTANEK MOREBITNIH NEDOPUSTNIH IN NEPRIČAKOVANIH POSLEDIC PRI IZVAJANJU PROGRAMA ZUJF in vsi varčevalni ukrepi s področja šolstva zmanjšujejo kvaliteto dela na šolah, saj nam sredstev zaradi manjšega financiranja zmanjkuje. Varčevanje in onemogočanje napredovanja strokovnih in tehničnih delavcev zmanjšuje motivacijo za delo, saj je delo z učenci iz leta v leto teţje, nagrad za opravljeno dobro delo v obliki redne delovne uspešnosti pa ni ne za delavce šole ne za ravnatelje, ki kot v večini pedagoški delavci ne bodo več v stanju dobro krmariti med MIZŠ, ustanovitelji, starši in raznimi inšpektorskimi ustanovami, saj tudi ravnateljem motivacija iz leta v leto počasi upada. 94 Torej dobro sodelovanje med šolami, ustanoviteljem, starši in MIZŠ je pogoj, da do morebitnih posledic pri izvajanju programa ne bo prišlo, kar bi najbolj občutili prav naši učenci. 2.2.6. OCENA USPEHA PRI DOSEGANJU CILJEV V PRIMERJAVI Z CILJI IZ POROČILA PRETEKLEGA LETA ALI VEČ PRETEKLIH LET Ocena uspeha glede na dejavnosti z opisi: - Število učencev Finančna sredstva v povezavi z VID Skrbnost pri izbiranju ponudb Stroški nakupa v odnosu s kvaliteto storitve Nadzor in pripravljenost na sodelovanje pri plačilih dejavnosti šole Sponzorstvo, donatorstvo Površina za izvajanje VID Energetsko manj potratni stavbi matične in podruţnične šole Poslovanje osnovne šole OPIS OŠ Dob s PŠ Krtina primerjalno iz leta v leto v večini dosega vse kratkoročne cilje, ki jih zapiše v svoj letni delovni načrt. Upoštevaje fizične cilje se je število učencev iz leta 2007 primerjalno z letom 2014 povečalo za cca 100 učencev, kar je izredno uspeh za čas, ko se večini šol v Sloveniji število le teh zmanjšuje. Na osnovi Sklepa MIZŠ, ki se nanaša na finančna sredstva, smo bili v primerjavi z preteklimi leti še bolj gospodarni in pri tem nismo zanemarili zakonske osnove. Finančna sredstva s strani MIZŠ in občine Domţale iz leta v leto bolj skrbno porabljamo upoštevaje kljub Pravilniku o naročilih male vrednosti, da ponudb do vrednosti 10.000 EUR ne zbiramo, da le te izvajamo v dobro najboljši izbiri za čim manj denarja. S pomočjo dobrega knjigovodstva smo v roku 5 let bistveno izboljšali nadzor nad porabo ţivil upoštevaje, da je prehrana na šoli vedno bolj zdrava, ekološka, lokalno naravnana in raznovrstna. Nadzor nad plačevanje in poravnavanjem stroškov ali prehrane ali drugih dejavnosti se je iz leta v leto izboljšal do mere, da dolţnikov skoraj ni. Leta 2007, ko sem prevzela ravnateljevanje je bilo neplačnikov v vrednosti nad 20.000 EUR, v letu 2014 je bila neplačnica v večji vrednosti le ena. Ţal toţba trenutno še ni bila uspešna, saj se je starš plačnik izpisal iz evidence kot drţavljan Slovenije. Vsako leto šola je za večanje sredstev šolskega sklada ali drugih virov npr. nakupa garderobnih omaric, urejanja šolskega igrišča, urejanja šolskega vrta, šolskega čebelnjaka ali igrišča s prošnjami sodelovala ali z fizičnimi osebami - starši ali podjetji, krajevno skupnost in drugimi deleţniki, ki so vsako leto del materiala ali finančnih sredstev vloţili v razvoj in delovanje šole. 95 2.2.7. OCENA GOSPODARNOSTI IN UČINKOVITOSTI POSLOVANJA GLEDE NA OPREDELJENE STANDARDE IN MERILA, KI JI PREDPIŠE MIZŠ TER UKREPI ZA IZBOLJŠANJE UČINKOVITOSTI IN KAKOVOSTI Sredstva, ki so nam bila zaupana v uporabo, smo v letu 2014 porabljali še bolj gospodarno, še posebej še bolj namensko in skladno z zakonodajo. Glede na novost Slep o dodelitvi finančnih sredstev s strani MIZŠ smo morali na področju izobraţevanje le to izredno racionalizirati na področju dela z učenci s posebnimi potrebami. Po ponovnem pregledu vseh odločb smo morali učenci zelo racionalno zdruţevati , a pri tem upoštevati sklepe odločb, ki so se nanašala na prej omenjene učence s posebnimi potrebami. Kljub moţnosti, ki izhaja iz standardov in normativov za poučevanje v osnovni šoli, smo se zaradi Sklepa MIZŠ, ki nam je narekoval niţja finančna sredstva, smo se odločili za manjše število skupin pri predmetih slovenščina, matematika in angleščina. Skratka poslovanje je bilo zaradi pozno prejetih Sklepov o finančnih sredstvih s strani MIZŠ še bolj gospodarno in na moje veselje tudi zaradi velikega pedagoškega erosa strokovnih sodelavcev učinkovito in pozitivno. Tudi v letu 2014 smo sistematično odpravljali vse urgentne okvare in predvsem pomanjkljivosti v notranjih prostorih šole in podruţnične šole ter nabavljali sredstva po prioritetah in namembnosti, ki so se dotikale osnovnih sredstev za normalno delo na šoli. Prihodki in odhodki v EUR V preglednici je prikazano finančno poslovanje v letu 2012 primerjalno z letom 2011. Vsi podatki so v valuti evro. indeks 2013 2014 14:13 v % Prihodki 2.174.955 2.138.629 100 odhodki 2.174.907 2.138.508 100 razlika 48 121 96 Gospodarnost - donosnost Gospodarnost poslovanja je izračunana po standardni formuli in znaša 1.00. Glede na praktično izravnano razmerje med prihodki in odhodki v letu 2013 in 2012 je v obeh letih gospodarnost pribliţno enaka 1,00. Glede na naravo poslovanja javnih zavodov je to pričakovan in ustrezen izid. 2.2.8 OCENA DELOVANJA SISTEMA NOTRANJEGA NADZORA OŠ Dob je v sodelovanju z revizijsko hišo Loris za leto 2014 izvedla notranjo revizijo vseh priporočil, ki jih je morala izvesti šola od leta 2007 dalje. Sklep revizijske hiše Loris : V Osnovni šoli Dob so za obračun poslovanja leta 2014 upoštevana vsa priporočila, ki so jih dali revizorji pri reviziji zaključnih računov za leta 2007, 2008, 2009, 2010 in 2011. 2.2.9. POJASNILA PO PODROČJIH, NA KATERIH CILJI NISO BILI DOSEŽENI IN ZAKAJ Šola kot vzgojno izobraţevalna ustanova na vseh področjih svojega delovanja deluje oz. mora delovati izredno skrbno. Zavedamo se, da finančna kriza in varčevanje posredno vpliva tudi na poslovanje in delovanje šole, zato smo z načrtnim razvojem na šoli v smeri ali kvalitete poslovanja šole kot stavbe ali v smeri kvalitete ustanove s področja izobraţevanja veseli vseh napredkov v obliki investicij ali gradenj ali moţnosti financiranja nakupa opreme ali sofinanciranja taborov itd. Področje šolskih prevozov, ki so na OŠ Dob s PŠ Krtina zelo močno prisotni in finančno za Občino Domţale velik finančni zalogaj, pa je zelo negativno usmerjeno. Neporavnanost vseh stroškov šolskih prevozov, ki izhajajo iz 56. člena ZOŠ ter javnega naročila za šolske prevoze se iz leta v leto veča in znaša ţe cca 7000 EUR. Kot ravnateljica si skupaj s pomočnico prizadevava razloţiti bistvo šolskih prevozov izhajajoč iz zakonskih podlag, mnenja in priporočila šolskega inšpektorja ter sklepov SPV oz. sklepov ţupana vendar sva pri tem zelo neuspešni. Dogodki povezani z šolskimi prevozi so zelo komplicirana vendar glede na inšpekcijski nadzor s strani šole vodeni pravilno in transparentno. Kot ravnateljica sem trenutno v pat poziciji, ko zaradi negativnega mnenja Sveta zavoda učencem prevoza po poloţnicah ne smem zaračunati, v odnosu z občino pa mesečno prejemamo le akontacijo refundacije šolskih prevozov v višini 90% vseh stroškov. Upam, da bo svet staršev v sodelovanju z občino Domţale, SPV Domţale, Agencijo za varnost v prometu ter v sodelovanju z Svetom zavoda dosegel rezultat kot določitev varnih in nevarnih poti šolskega okoliša in posledično določitev brezplačnega šolskega prevoza po 56. Členu ZOŠ kot DA ali NE. 97 2.2.10. OCENA UČINKOVITOSTI POSLOVANJA NA GOSPODARSTVO, SOCIALNE RAZMERE, VARSTVO OKOLJA, REGIONALNI RAZVOJ ITD. SODELOVANJE S STARŠI V šolskem letu 2013/14 smo organizirali tedenske dopoldanske individualne govorilne ure učiteljev za starše, mesečne govorilne ure in tri ali predvsem na razredni stopnji več roditeljskih sestankov, predavanja za starše v sodelovanju s Centrom za mlade v Domţalah. Sodelovanje s starši je zelo natančno opisala pedagoginja Andreja Flerin Majcen v svojem poročilu delovanja svetovalne sluţbe. Izredno veseli smo sodelovanja s starši preko urejanja EKO ŠOLSKEGA VRTA, ki se odlično širi in odlično uspeva na prostoru ob kuhinji s pomočjo mentorice Lidije Ručman in v sodelovanju z učenci 2. in 3. razreda ter nekaj starši. Starši so navdušeni nad delom na vrtu in skrbno sodelujejo z našo mentorico ter ţe razmišljajo o prihodnosti. SODELOVANJE S KRAJEVNO SKUPNOSTJO S krajevnima skupnostma Dob in Krtina odlično sodelujemo na vseh področjih, kjer krajevni skupnosti potrebujeta pomoč, in sicer sodelujemo pri pripravi gradiv za glasila, pri pripravi različnih vrst proslav ali prireditev v kraju ali pri sodelovanju, kjer postanejo krajani učenci in se ţelijo naučiti veščin s področja računalništva. Veseli smo, da se odzovejo tudi na naše aktivnosti in nam s sofinanciranjem posameznih dejavnosti ali nakupov pomagajo k dvigu kvalitete šole. Izredno dobro sodelujemo tudi z gasilci, ki nam vedno pomagajo v stiski ali so pripravljeni na akcijo v okviru evakuacije šole. Za korektno sodelovanje se zahvaljujem obema predsednikoma KS Dob in KS Krtina, kar je za šolo zelo pomembno, in sicer predsedniku KS Dob g. Milanoviču in predsedniku KS Krtina g. Avscu. SODELOVANJE Z USTANOVITELJEM V koledarskem letu 2013 je bilo sodelovanje z ustanoviteljico Občino Domţale korektno, vendar smo jo ţe pred koncem poslovnega leta obveščali, da denarnih rezerv šola za novo koledarsko leto nima in da upamo, da nam bo v novi perspektivi prisluhnila pri dotacijah vsaj v postavki 'ogrevanje'. Strošek za ogrevanje je bil ţe v lanskem letu zaradi starih oken, neizolirane šole in predvsem neizolirane telovadnice višji od dotacije občine. Stanje neizoliranosti obeh šol je posledično povzročilo dve veliki investiciji na matični šoli in PŠ Krtina. PŠ Krtina je dobila novo obleko, in sicer je Občina Domţale energetsko sanirala in zamenjala način energenta (kurilno olje – peleti) stare stavbe ter zamenjala vsa stara okna in sanirala vse dotrajane dele stare stavbe, da je le-ta varna in energetsko varčna. Ob stari zunanje prenovljeni stavbi je nastala nova stavba z novimi prostori za učence 1. in 2. razredov, novo jedilnico, novimi sanitarijami, povezovalnim hodnikom med staro in novo 98 stavbo, računalniškim kotičkom ter večnamenskim prostorom z igriščem za košarko in igriščem z igrali. Energetska sanacija matične šole z zamenjavo energenta (kurilno olje – plin) in zamenjavo vseh starih oken v šoli in telovadnici se je začela konec šolskega leta 2013/14 in je trajala do sredine meseca oktobra. Hvala za dve veliki investiciji in s tem dani moţnosti, da nismo ostali edina potratna šola v občini, ampak šola, ki energijo ohranja v stavbi in je ne spušča več v okolico. Energetska sanacija, nova okna na obeh stavbah, novi kurilnici ter novi energenti so nam omogočili, da smo koledarsko leto 2014 končali po dolgem času brez večjih pretresov z minimalnim dobičkom v vrednosti 121 EUR. SODELOVANJE Z DRUGIMI USTANOVAMI V tem šolskem letu je šola preko aktivov ravnateljev sodelovala s šolami v bliţnji okolici, z Univerzo v Ljubljani, predvsem s Filozofsko in Pedagoško fakulteto pri izvajanju pedagoške prakse za študente omenjenih fakultet. Preko celega šolskega leta smo se povezovali in sodelovali še z zunanjimi institucijami: Knjiţnico Domţale, Zavodom za šolstvo in šport, Aktivom ŠSD Domţale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin, Zavodom za zaposlovanje, Uradom za delo, Centrom za socialno delo, Centrom za mlade Domţale, Zdravstvenim domom Domţale, Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, Zavodom za slepo in slabovidno mladino, z drugimi osnovnimi šolami, ZPM Slovenije in ZPM Domţale, Okroţnim toţilstvom Domţale, IC IZIDA Ljubljana in drugimi. Sodelovanje je bilo tekoče in uspešno predvsem preko pedagoginje Andreje F. Majcen. V sodelovanju s krajanom g. Vilarjem smo okolico šole spremenili, saj nam je brezplačno pripeljal kose prekrasne trave. Travnate plošče so zakrile prazne prostore, ki so bili prej posajeni z zelišči, zelišča pa so presajena in so del našega eko vrta ob kuhinji. Dijaki BTŠ centra Strahinj so nam pripravili pisano obarvana debla s prijetnimi pisanimi obrazki. 2.2.11. DRUGA POJASNILA, KI VSEBUJEJO ANALIZO KADROVANJA IN INVESTICIJSKIH VLAGANJ V spodnji preglednici je prikazano število strokovnih, administrativnih in tehničnih delavcev na dan 31. avgust 2011 primerjalno z 31. avgustom 2014. Iz prikazanega je razvidno, da se obseg števila zaposlenih zaradi ZUJF zmanjšalo glede na število vendar je obremenjenost strokovnih delavcev zelo visoka npr. pri učiteljicah za DSP maksimalno povečanega števila učencev v oddelkih in moţnosti novih zaposlitev ni bistveno spremenil. Število učencev na šoli se je povečalo za cca 30 učencev, kar je posledično povzročilo, da smo bili zaradi prej omenjenega dejstva in vseh posledic ZUJF deleţni zmanjšanje števila ur za izvajanje oddelkov podaljšanega bivanja za točko 1%, posledično to pomeni 1,2 delavca OPB manj. Zdrav ţivljenjski slog in odlična organizacija dela na šoli nam 99 v letošnjem letu še omogoča izvajanje OPB za vse učence od 1.-5. razreda vendar so oddelki glede na normativ z maksimalnim številom učencev in moţnosti za vključitev morebitnih novih učencev, ki se preselijo v naš okoliš, ni. zaposleni 2011 2012 2013 2014 strokovni delavci 53 54 50 50 administrativni delavci 3 3 3 3 tehnični delavci 12 12 11 11,5 javni delavec 0 1 1 1 Zdrav ţivljenjski slog 0 1 1 1 NAZIV 31.8.2011 31.8.2012 31.8.2013 * 31.8.2014 ** Brez naziva 14 14 12 15 Mentor 12 9 11 10 Svetovalec 23 23 23 22 Svetnik 4 4 4 3 Skupaj učitelji 53 54 50 50 * 2 delavki na porodniškem dopustu ** 2 delavki na porodniškem dopustu, 2 delavki na bolniškem dopustu Pri izvajanju pedagoškega programa v šoli imamo veliko teţav pri organizaciji dela zaradi bolniških odsotnosti delavcev, saj je zaradi krize in ZUJF zelo teţko pridobiti soglasja za novo nadomestno zaposlitev s strani ministrstva. PROSTORI matične šole in PŠ Krtina /opis, primerjava v številu Ker gospodarska kriza še vedno ne omogoča 2. faze adaptacije matične šole, smo bili v koledarskem letu 2014 deleţni nove stavbe PŠ Krtina, novega vira ogrevanja za obe stavbi, nove kurilnice in predvsem energetske sanacije obeh starih stavb matične in podruţnične šole. V proračunu za leti 2015/ 2016 si predvsem ţelimo adaptacije tal telovadnice, zamenjave luči v učilnicah ter obnovo hodnikov z novimi vrati pri učilnicah naših najmlajših. Glede OPREME 100 smo še vedno podhranjeni na področju računalniške opreme z diaprojektorji in interaktivnimi tablami vendar se nam z nakupi iz naslova nakupov opreme s strani ustanovitelja in donacij podhranjenost zmanjšuje. Število prostorov matične šole je nespremenjeno. Število prostorov PŠ Krtina se je spremenilo – povečalo, dve novi učilnici, nova razdelilna kuhinja, jedilnica, računalniška učilnica, knjiţnica v novi učilnici /novi prostori v izmeri 844 m2/ OŠ Dob 2013 2014 PŠ Krtina 2013 2014 23 23 učilnice 4 6 računalniška učilnica učilnice (velike) 1 hodnik mansarde 1 1 učilnice (male) 1 1 učilnice (male) 2 2 kabineti 13* 13* kabineti 2 2 jedilnica 1 razdelilna kuhinja 1 1 1 1 jedilnica 1 1 telovadnica (mala) 1 2 telovadnica 1 1 knjiţnica 1 1 knjiţnica 1 1 zbornica 1 1 zbornica 1 1 pisarne 3 3 kuhinja * kabinet THV (adaptacija iz skladišča kuhinje) IZOBRAŢEVANJE Ministrstvo za izobraţevanje, znanost, kulturo in šport nam je v šolskem letu 2013/14 namenilo vsa sredstva, ki izhajajo iz našega medsebojnega sodelovanja, vendar izobraţevanja še vedno izbiramo izredno preudarno in načrtno, saj so kotizacije za posamezna izobraţevanja kar visoke. 101 Izobraţevanja na šoli so potekala tudi v obliki pridobivanja znanj za delo z e-dnevnikom in eredovalnico programa Lopolis, za izboljšanje prenosa informacij na spletno stran, vzdrţevanje dobre šolske klime skozi izobraţevanja v obliki ekskurzij na temo 'premagovanje stresa pri pouku' in jih nadgradili z individualnimi izobraţevanji. Šola je glede na finančna sredstva sofinancirala izobraţevanja, kjer je bilo ali prenočišče ali kotizacija visoka. Nezadovoljstva glede na naš skupen dogovor ni bilo, saj vsi skrbimo za svoj osebni profesionalni razvoj. HOSPITACIJE strokovnih delavcev so bile v šolskem letu 2013/14 še pogostejše z namenom, da spoznam nove sodelavce ter ugotovim, ali je delo pri pouku v času mojega prvega mandata ravnateljevanja ţe pokazalo kakšne pozitivne premike tudi na tem področju dela in ţivljenja šole, saj smo v okviru skupnih izobraţevanj velik poudarek namenili pribliţevanju učencem na osnovi različnih metod, oblik dela in tudi sprememb, ki se kaţejo v diferenciaciji pouka, fleksibilnem predmetniku, delu z učenci s posebnimi potrebami, nadarjenimi, skratka dela po konceptu za vsakega učence/učenke najbolje, a z maksimalno aktivnostjo učencev. Izredno pozornost sem namenila predvsem uporabi delovnih zvezkov in IKT orodja v vseh razredih, kar je bila pobuda sveta staršev in ugotovila pravilnost uporabe le-teh. Glede na moje praktične izkušnje pri urah hospitacije in vseh poročil strokovnih delavcev lahko zatrdim, da so bili le-ti izpolnjeni v popolnosti in skladno s prenovljenimi učnimi načrti. Hospitacije (53 hospitacij) so bile napovedane. Vse so bile opravljene pri pouku s poudarkom na preverjanju; hospitacije na dnevu dejavnosti ali taboru predvsem na poletnem in zimskem, ki ju organizira šola, kaţejo na izredno motiviranost in različne oblike dela naših strokovnih delavcev. Posebno pozornost sem namenila začetnikom in učiteljicam, ki so se pripravljale na strokovni izpit ter spremljala izvajanje obeh projektov Bralna pismenost in Kakovost. Pohvala vsem za izredno korektno, zelo motivacijsko izpeljane hospitacijske ure, ki so mi kot ravnateljici v ponos in potrditev, da se kvalitetno delo na šoli kontinuirano nadaljuje. Po hospitaciji pri pouku je vedno sledil kratek razgovor, namenjen uri in delavčevi poklicni karieri, kar sem v letošnjem letu povezala še z ocenjevanjem in letnimi razgovori z delavci, ki prinesejo oceno delavčeve uspešnosti. Neuspešnih hospitacijskih ur v preteklem šolskem letu ni bilo. Na šoli opravlja prakso Ana Slapar, ki svoje delo izvrstno opravlja in moţnosti za neuspeh pripravništva skoraj ni. Letne razgovore z vsemi delavci sem opravila v celoti in so del gradiva osebnih personalnih map. Posamezniki so pri razgovorih opozorjeni glede nedoseganja delovne uspešnosti, kar v večini povzroči pozitivno spremembo razen pri nekaterih, kjer pa so potrebni nenehen nadzor in opozorila. Na osnovi Načrta integritete sem izpeljala tudi anketo glede zadovoljstva strokovnih delavcev, kjer sem ponovno dobila v veliki večini največje število pozitivnih ocen, ki je potrdilo, da je moj odnos do zaposlenih korekten in da izredno cenijo mojo pripravljenost na pogovor v danem trenutku v določenem času. Sklep: Učitelji so strokovni in hkrati prijazni in v veliki meri dosledni do učencev in staršev do meje, ki jo določa naša profesionalnost. 102 Z velikim veseljem ugotavljam, da je letošnje leto zelo uspešno leto. Vzroke za uspešnost kot ravnateljica vidim v dobrem delu večine sodelavcev in resnično se je število sodelavcev, ki so negativni in v šoli širijo slabo klimo med sodelavce, zmanjšalo na minimum. Kot ravnateljica sem resnično ponosna, da je glavnina zaposlenih na šoli zelo pozitivna, pripravljena na delo in pozitivne spremembe in POZITIVNOST JE PONOVNO PREMAGALA NEGATIVNOST, kar se mi zdi za našo skupno klimo in delo v prihodnosti zelo pomembno. Dobra klima se torej čuti, kar nam potrjujejo tudi sodelavci, ki so zaposleni za določen čas zaradi bolniških ali porodniških odsotnosti. Dobro klimo ustvarjamo vsi in jo preko določenih pozitivnih drobnih aktivnosti vzdrţujemo in krepimo. 103 RAČUNOVODSKO POROČILO 3. 3.1. POJASNILA K BILANCI STANJA 3.1.1. Dolgoročna sredstva in sredstva, prejeta v upravljanje Stanje sredstev tekočega leta na dan 31. 12. 2014 znaša 3.762.386 EUR. V primerjavi s stanjem sredstev na dan 31. 12. 2013, v znesku 1.867.415 EUR, so se osnovna sredstva povečala za 1.894.971 EUR. Osnovna sredstva so se povečala iz naslednjih virov: a) Občine Domţale (podrobnejši opis pri dolgoročnih obveznostih v upravljanju: Pogodba o zagotavljanju sredstev za nakup opreme, prenos opreme na POŠ Krtina v upravljanje, prenos objekta POŠ Krtina v upravljanje, prenos investicije energetska sanacija POŠ Krtina v upravljanje, prenos investicije energetska sanacija OŠ Dob v upravljanje. b) MIZŠ iz sredstev: za nakup učil, učnih pripomočkov, materialnih stroškov (knjige). c) ekonomskega. Na zmanjšanje vrednosti osnovnih sredstev so vplivali odpisi v znesku 26.816 EUR in obračun amortizacije v znesku 122.273 EUR. Obračunana amortizacija je v skladu s Pravilnikom o načinu in stopnjah odpisa (UL RS št. 45/2005, 138/2006, 120/2007, 48/2009, 112/09, 58/2010, 108/2013 in 114/06-ZUE). Neopredmetena sredstva in dolgoročne AČR – skupina kontov 00 in 01 Stanja na navedenih skupinah kontov predstavljajo dolgoročne premoţenjske pravice (licence za računalniške programe). Na dan 31. 12. 2014 se izkazuje stanje: EUR Nabavna vrednost Popravek vrednosti 3.886 3.886 Sedanja vrednost 0 V letu 2014 se neopredmetena sredstva niso povečala za nabavno vrednost, ker ni bilo kupljenih novih sredstev. Obračunana amortizacija je znašala 36 EUR. Nepremičnine – skupina kontov 02 in 03 104 Na dan 31. 12. 2014 se izkazuje stanje: EUR Nabavna vrednost zemljišča, konto 020 000 Nabavna vrednost zgradbe, konto 021 000 Nabavna vrednost zunanje ureditve, konto 021 004, Popravek vrednosti zgradbe, konto 031 000 Popravek vrednosti zunanje ureditve, konto 031004 114.153 4.216.984 75.154 833.680 19.263 Sedanja vrednost nepremičnin 3.553.348 Obračunana amortizacija zgradbe v letu 2014 je znašala 74.902 EUR. Obračunana amortizacija zunanje ureditve je znašala 4.282 EUR. Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva – skupina kontov 04 in 05 Stanja na navedenih skupinah kontov predstavljajo opremo za opravljanje osnovne dejavnosti. Nabavljena so bila osnovna sredstva v znesku: 78.256 EUR oprema, konto 040-000, in sicer: projektor, interaktivni tabli, računalniki, lesena oprema učilnicah in kabinetu, ozvočenje, stol, dvosed ter vsa oprema v novi zgradbi na PŠ Krtina. Na dan 31. 12. 2014 se izkazuje stanje: Nabavna vrednost, konto 040 000 Popravek vrednosti, konto 050 000 Sedanja vrednost EUR 466.711 257.673 209.038 Obračunana amortizacija znaša 43.051 EUR. 2.862 EUR drobni inventar, konto 041-100: pralni stroj, kosilnica – nitka, sesalnikpihalnik listja, sesalec, plastifikator, radio, projekcijsko platno, teniška miza in tiskalniki. 2.555 EUR knjige, konto 045-000. Druga opredmetena osnovna sredstva se na kontih podskupine 041 in 045 ob nabavi 100 % odpišejo. Sedanja vrednost teh sredstev je izkazana v višini 0 EUR. Skupni znesek navedenih sredstev, katerega nabavna in odpisana vrednost sta enaki, znaša 372.045 EUR. Na dan 31. 12. 2014 se izkazuje stanje podskupine kontov: Nabavna vrednost, podskupina konta 041 Nabavna vrednost, podskupina konta 045 Popravek vrednosti, podskupina konta 045 Popravek vrednosti, podskupina konta 055 105 EUR 222.026 150.019 222.026 150.019 3.1.2. Kratkoročna sredstva in kratkoročne časovne razmejitve Denarna sredstva Blagajna – konto skupine 10 Na dan 31. 12. 2014 izkazuje blagajniški dnevnik stanje 38 EUR. Dobroimetje pri bankah in drugih finančnih ustanovah, podračun – konto skupine 11 Stanje na dan 31. 12. 2014 je 22.273 EUR. Denarna sredstva na podračunu pri UJP-u so v mejah nujne likvidnosti (5. v mesecu izplačilo plač). Kratkoročne terjatve Terjatve do kupcev – konto skupine 12 Večinski del terjatev predstavljajo terjatve do staršev iz naslova obračuna šolske prehrane za učence (malice, kosila), stroškov športnih in kulturnih dni, ekskurzij, taborov, ŠVN … V manjšem obsegu so terjatve do zunanjih uporabnikov šolskih prostorov, za uporabnino prostorov ter za prehrano delavcev šole. Terjatve do kupcev izkazujejo izdani računi za mesec december 2014, z valuto v januarju 2015 (razen za določene terjatve iz novembra 2014, razlaga je v razkritjih). Konto Terjatve Opis EUR 120001 starši učencev prehrana in ostale šolske obveznosti 26.801 1200 kupci uporabnina poslovnih prostorov, prehrana delavcev 4.732 120001 starši učencev odpis učenci -51 SKUPAJ 31.482 Odpisi za terjatve do staršev učencev so odpisi za terjatve do 100 EUR, ki jih lahko sprejema ravnateljica, Zapisnik seje Sveta zavoda z dne 28. 2. 2013, številka 9000-1/201247. V letu 2014 je bil oblikovan popravek vrednosti za terjatve do starša učenke v znesku 1.905 EUR. Kratkoročne terjatve do uporabnikov EKN: To so izdani računi za mesec december 2014, z valuto v januarju 2015; terjatve do MIZŠ, ki so bile izplačane za zaposlene v šoli: v januarju 2015, za pokrivanje decembrskih stroškov plač, KDPZ, prispevek za spodbujanje zaposlovanja invalida, prevoza in prehrane za pokrivanje novembrskih stroškov, 106 v februarju 2015 za pokrivanje decembrskih stroškov prevoza in prehrane, izplačilo sredstev drugega obroka tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij (nakazano 29. 1. in 10. 2. 2015). terjatve do Občine Domţale za pokrivanje dela (vzgojiteljice, jutranjega varstva in javnega dela), pogodbenega prevoza učencev ter nakup opreme po pogodbi, izplačilo drugega obroka tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah javnim usluţbencem z zamudnimi obrestmi po sodni odločbi; terjatve do Občine Moravče za pogodbeni prevoz učencev; terjatev do ZRSZZ za pokrivanje decembrske plače “program javno delo”; terjatev do ZŠ RS Planica za pokrivanje projekta “Zdrav ţivljenjski slog”; terjatve do Zavoda za šport in rekreacijo Domţale za pokrivanje stroškov prevoza za učence na šolska tekmovanja. Druge kratkoročne terjatve – konto skupine 17 Terjatve z naslova nadomestil plač do ZZZS. AČR – konto skupine 19 Kratkoročno odloţeni odhodki – v letu 2014 prispeli računi, dejansko pa bodo stroški nastali v letu 2015 (naročnina za strokovno literaturo za daljše obdobje). Aktivne in pasivne postavke izkazujejo gibanje sredstev in virov sredstev v letu 2014. Predhodno nezaračunane prihodke smo oblikovali iz razloga, da šola ne bi imela negativnega poslovnega izida. Stroški so nastali v letu 2014, sredstva bo šola prejela v letu 2015. Šola ima odobreno Odločbo za izvajanje sheme šolskega sadja za obdobje 1. 9. 2014 do 24. 6.2015 od Ministrstva za kmetijstvo in okolje, Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeţelja, v nadaljevanju – ARSKTRP. Konto Terjatve do Opis Plače, prevozi, prehrana, materialni stroški, regres za letni dopust, KDPZ … Obresti 140 000 MIZŠ 1410 UJP-a Občine Domţale in Prevozi, uporabnina za poslovne Moravče prostore, vzgojitelji, javno delo, VV, … 141 000 142 000 ZRSZZ Javno delo 142 001 ZŠ RS Planica Projekt “Zdrav ţivljenjski slog”, preverjanje znanja plavanja učencev EUR 166.956 5 17.573 817 107 1.263 1430 Uporabnina za poslovni prostor, GŠ Domţale, prefakturiranje materialnih stroškov (po Vrtec Urša pogodbi) 1.657 143000 Zavoda za šport in Pokrivanje stroškov prevoza na šolska rekracijo Domţale tekmovanja, delo strokovnih kadrov 230 170 000 ZZZZ Iz nadomestil plač – boleznine nad 30 dni, nega, spremstvo, darovanje krvi 7.573 190 Kratkoročno odloţeni odhodki 191 000 ARSKTRP Naročnina za leto 2015, zaračunana v letu 2014. Material za likovni pouk, ki bo zaračunan staršem v letu 2015. Projekt “Shema šolsko sadje” SKUPAJ 566 1.227 197.867 Terjatve izvirajo v večini iz meseca decembra 2014 in so v večini poplačane v mesecu januarju 2015. Terjatvam so bili poslani obrazci odprtih postavk (od 12.1 – 19.1. 2015) s klavzulo, da nam vrnejo potrjen obrazec odprtih postavk v roku 8 dni. Upoštevali smo vse, obrazce, prejete do 16. 2. 2015 na OŠ Dob. Za obrazce, ki jih nismo prejeli do omenjenega dne, pa menimo, da se strinjajo in da je stanje usklajeno. 3.1.3. Zaloge Zaloge materiala izkazujejo zaloge peletov in ţivil na kontu skupine 310 Konto 310 000 310 001 Zaloge Ţivila Peleti EUR 157 1.000 SKUPAJ 1.157 Zaloge vodimo po zadnjih nabavnih cenah. 3.1.4. Kratkoročne obveznosti iz poslovanja Obveznosti do zaposlenih – konto skupine 21 Kratkoročne obveznosti do zaposlenih izkazujejo v januarju 2015 izplačane plače za mesec december 2014 ter izplačilo sredstev drugega obroka tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij. Konto Obveznosti 210 000 210 001 210 002 212 213 Za čiste plače Nadomestila do 30 dni Nadomestila nad 30 dni Za prispevke iz plač – 1. bruto Za davek iz plač, nadomestil – dohodnina 108 EUR 76.609 2.710 2.148 28.852 15.888 Konto 214 Obveznosti EUR Druge kratkoročne obveznosti do zaposlenih (prevoz, prehrana, regres, KDPZ …) 12.064 SKUPAJ 138.271 Poravnano je bilo v zakonskem roku. Obveznosti do dobaviteljev v drţavi (obratna sredstva) – konto skupine 22 in 24 Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev in do uporabnikov EKN so v večini prejeti računi za december 2014 za dobavljeno blago oz. opravljene storitve, ki v večini primerov zapadejo za plačilo v letu 2015 in so neplačane zaradi odloţenega 30-dnevnega roka plačila. Obveznosti za obratna sredstva na dan 31. 12. 2014 znašajo 48.913 EUR. Konto 2200 2400 2420 2430 Obveznosti EUR do dobaviteljev 48.689 do neposrednih uporabnikov proračuna drţave (EKN) 17 do posrednih uporabnikov proračuna drţave (EKN) 194 do posrednih uporabnikov proračuna občine (EKN) 13 SKUPAJ 48.913 Obveznosti za davke in prispevke, kratkoročne obveznosti – konto skupine 23 Druge kratkoročne obveznosti izkazujejo prispevki delodajalca za decembrske plače, izplačane januarja 2014. Tu so prikazani tudi obveznost za podjemno delo in odtegljaji delavcev pri plačah. Konto 230 234 235 Obveznosti EUR Prispevki na plače 20.798 Za podjemne pogodbe Za odtegljaje delavcev 4.348 SKUPAJ 25.146 Poravnano je bilo v zakonskem roku. Pasovne časovne razmejitve (v nadaljevanju PČR) Vnaprej vračunani odhodki – podskupina konta 290 Vnaprej vračunani stroški (obveznost za delavko Baškarad Sofije) 1.001 EUR Kratkoročno odloţeni (plačani) prihodki (neporabljena sredstva) – konto skupine 291 109 PČR izkazujejo sredstva, prejeta v letu 2014, za šolsko leto 2014/15 in bodo porabljena v letu 2015. To so sredstva za obročno plačilo staršev za ZŠVN učencev, donatorska sredstva za namene šolskega sklada, sredstva, prejeta od MIZŠ (ID ur, drugi tuj jezik, LŠVN, izobraţevanje zaposlenih, zdravstveni pregledi delavcev …), sredstva za uporabnino poslovnega prostora, sredstva za učni čebelnjak in za projekt “Zdrav ţivljenjski slog”. PČR Konto 291 000 291 004 291 007 291 100 291 101 291 102 291 103 291 104 291 105 291 106 291 201 291 300 291 600 291 601 291 700 291 800 EUR Učenci – ZŠVN 4.320 Učenci – Krtina 2.182 Učenci – jutranje varstvo 383 MIZŠ – LŠVN 0 MIZŠ – drugi tuj jezik 281 MIZŠ – ekskurzije 2.350 MIZŠ – ID ur, preveč nakazane plače za 12/2014 … 11.511 MIZŠ – sredstva za učila in učne pripomočke 1.915 MIZŠ – izobraţevanje 4.532 MIZŠ – zdravstveni pregledi delavcev 413 Občina Domţale – refundacija nakupa peletov 1.000 Šolski sklad * 7.862 Rdeči kriţ - Projekt Drobtinica 300 Učni čebelnjak 1.050 411 VV PH ZŠ RS Planica – Zdrav ţivljenjski slog 1.024 SKUPAJ 39.534 * Šolski sklad za leto 2014 Opis Odhodek Prihodki Otvoritev 1. 1. 2014 7.845 Kmetija Videmšek 20 Starši-ŠS 1.565 ZŠVN 1.955 Plavalni tečaj 48 1/2 Miklavţevanja - prenos na PŠ Krtina -450 Tabori 1.104 Likovni material ŠC 2 Ekskurzija ŠC 15 Učbeniki "Svet matematičnih čudes" 551 Gregor Virant 50 Zbiranje papirja 95 Tabor Osilnica 166 Boţični bazar, OŠ Dob 1.929 Miklavţev sejem, PŠ Krtina 450 Gradnja in vzdrţevanje omreţja Ljubljana 200 donacija za prehrano soc. ogroţenih otrok 110 Stanje na dan 31. 12. 2014 Razlika med prihodki in odhodki Stanje 31. 12. 2014 3.841 11.703 7.862 3.1.5. Lastni viri in dolgoročne obveznosti do virov sredstev Dolgoročne obveznosti do virov sredstev predstavljajo: a) Prejete donacije za nakup OS – konto 922 000 Prejete donacije smo zmanjšali za amortizacijo v znesku 1.297 EUR. Stanje (sedanja vrednost) donacij na dan 31. 12. 2014 je 4.804 EUR. b) Prejeta namenska sredstva (dotacije) za nakup OS – konto podskupine skupine 980 V kumulativi so se sredstva v upravljanje v letu 2014 iz 1.857.424 EUR povečala na 3.757.582 EUR. Na sredstva v upravljanje Občine Domţale je bila knjiţena amortizacija v znesku 116.814 EUR. Dolgoročne obveznosti v upravljanje Otvoritev 1.1.2014 Povečanje virov za: - prejeta namenska sredstva (oprema) s strani Občine Domţale - prenos opreme na POŠ Krtina v upravljanje - prenos objekta POŠ Krtina v upravljanje - prenos investicije energetska sanacija POŠ Krtina v upravljanje - prenos investicije energetska sanacija OŠ Dob v upravljanje Zmanjšanje obveznosti - amortizacija EUR 1.857.424 15.331 62.654 1.486.130 58.281 394.575 -116.814 Stanje (sedanja vrednost) dolgoročnih obveznosti v upravljanje na dan 31.12.2014 3.757.582 c) Poslovni izid: Preseţek prihodkov nad odhodki EUR Otvoritev 1.1.2014 Preseţek prihodkov nad odhodki iz preteklih let vrnjen na račun Občine Domţale: - dne 30. 1. 2014 - dne 28. 1. 2014 118 Preseţek prihodkov nad odhodki v letu 2014 121 Stanje na dan 31.12.2014 121 -71 -48 Ugotovljeni poslovni izid preteklih let, konto 985 900, v znesku 118 EUR, je šola na zahtevo Občine Domţale vrnila na njihov račun: 01223-0100001491. 111 Ugotovljeni poslovni izid tekočega leta je 121 EUR, ostane nerazporejen. Prejete donacije, sredstva, prejeta v upravljanje in ugotovljen poslovni izid predstavljajo knjigovodsko (sedanjo) vrednost osnovnih sredstev, in sicer 3.762.386 EUR. 3.2. POJASNILA IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV 3.2.1. Analiza prihodkov Prihodki po vrstah (virih financiranja) - primerjava prihodkov od leta 2011 do leta 2014 Prihodki Leto Prodaja blaga in storitev MIZŠ Občina Domţale Drugih zavodov (ZRSZZ in Zav.za šport ...) Drugi, finančni, prevrednotovalni SKUPAJ Znesek EUR Deleţ % Znesek EUR Deleţ % Znesek EUR Deleţ % Znesek EUR Deleţ % 2011 2011 2012 2012 2013 2012 2014 2014 171.510 8,03 198.078 9,19 201.650 9,27 209.472 9,79 1.730.640 194.092 80,99 79,57 9,24 1.677.103 202.040 78,42 9,28 1.710.417 200.924 78,64 9,08 1.714.630 200.029 15.765 0,74 19.217 0,89 54.109 2,49 49.497 2,31 24.942 1,17 22.796 1,06 7.855 0,36 517 0,02 9,45 2.136.949 100,00 2.154.750 100,00 2.174.955 100,00 2.138.629 100,00 2.500.000 2.000.000 prodaje blaga in storitev MIZŠ 1.500.000 Občine Domţale Drugih zavodov (ZRSZZ in Zav.za šport ...) drugi, finančni, prevrednotovalni 1.000.000 SKUPAJ 500.000 EUR 0 Leto 2011 2012 2013 112 2014 Uspešnost poslovanja šole v obdobju 1. 1. 2014 do 31. 12. 2014 je izkazana v priloţenem izkazu prihodkov in odhodkov. Izkaz prihodkov in odhodkov je narejen v skladu s Pravilnikom o računovodstvu zavoda OŠ Dob (2013), z ZR (UL RS št. 23/1999) in s SRS (UL RS št. 80/2011), po načelu fakturirane realizacije in zajema celotno poslovanje zavoda. Celotni prihodki, doseţeni v letu 2014, znašajo 2.138.629 EUR in so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšali za 1,67 %. Prihodki za leto 2014 Prihodki od prodaje blaga in storitev MIZŠ Občina Domţale Drugi zavodi (ZRSZZ, Zav.za šport, trţna dejavnost ...) Drugi, finančni prevrednotovalni SKUPAJ Deleţ % EUR 9,79 209.472 78,42 1.677.103 9,45 202.040 1,37 29.363 0,97 20.651 100,00 2.138.629 Tabela 1: Razčlenitev prihodkov po vrstah - za graf od 1. 1. do 31. 12. 2014 1,37 0,97 9,79 9,45 78,42 Prihodki od prodaje blaga in storitev MIZŠ Občina Domţale Graf 1: Razčlenitev prihodkov po vrstah od 1. 1. do 31. 12. 2014 Prihodki po glavnih postavkah so naslednji: a) Prihodki od prodaje blaga in storitev Prihodki od prodaje blaga in storitev zajemajo vsa sredstva, zaračunana učencem za malice, kosila, izvedbo ŠVN, taborov, doplačila za ekskurzije, športne in kulturne dneve 113 … in predstavljajo 9,79 % vseh prihodkov. Ti prihodki so se v primerjavi z letom 2013 povečali za 3,88 %. Prihodki iz naslova malic in kosil so se povečali zaradi večjega števila obrokov. Sofinanciranje malic in kosil iz MIZŠ je izključno za socialno ogroţene učence. b) Prihodki iz proračuna Prihodki iz proračuna predstavljajo 87,94 % vseh prihodkov in so se v primerjavi z letom 2012 zmanjšali za 1,67 %. Največji deleţ – 78,42 % vseh prihodkov iz proračuna predstavljajo prihodki iz MIZŠ (drţavni proračun). V primerjavi z letom 2013 so se ti prihodki zmanjšali za 1,95 %. Največji deleţ 69,51 % vseh prihodkov predstavljajo sredstva za plače in so se glede na leto 2013 zmanjšali za 2,41 % klub izplačilu drugega obroka tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah javnim usluţbencem z zamudnimi obrestmi po sodni odločbi. ZSPJS-R in dogovor o dodatnih ukrepih sta uvedla začasno spremembo v obdobju od 1.6. 2013 do 31. 12. 2014 (UL RS št. 46/2013): – plačne lestvice za osnovne plačne razrede, – odpravo 0,10 % za delovno dobo ţenskam za vsako zaključeno leto delovne dobe nad 25 let, – – – – za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, pripada nadomestilo, ki bremeni delodajalca, v višini 80 % osnove, zniţanje višine dodatka za specializacijo po univerzitetnem izobraţevanju magisterij znanosti ali doktorat za 50 % obstoječe višine, zniţale so se premije dodatnega pokojninskega zavarovanja (KDPZ) za 75 % od 1. 1 do 30. 6. 2015 in v obdobju od 1. 7 do 31. 12. 2014 za 70 % glede na skupno višino premij po premijskih razredih, veljavnih na dan 1. 1. 2013, zakon določa tudi višino izplačila regresa. Prihodki prevoza in prehrane so se zmanjšali za 3,89 % in predstavljajo 4,07 % vseh prihodkov. Strošek prehrane se je od januarja do junija zmanjšal na 3,61 EUR (v letu 2013 3,67 EUR), od julija do decembra pa se je znesek za malico povečal na 3,64 EUR. Višina sredstev za povračilo prehrane zaposlenih se usklajuje vsake pol leta z rastjo cen prehrambnih izdelkov. Cene, ki jih po Sklepu o merilih za zagotavljanje sredstev za kritje materialnih stroškov za OŠ določa MIZŠ, so se v letu 2014 na postavkah za: programsko odvisne materialne stroške, izobraţevanje delavcev, nakup učil in učnih pripomočkov, kritje stroškov zdravstvenih pregledov delavcev vrednostno zniţale. Sredstva za materialne stroške vzgojno-izobraţevalnega procesa pa so se v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 0,81 % in predstavljajo 1,92 % vseh prihodkov. Prihodki za izobraţevanje zaposlenih so bili realizirani v manjšem obsegu kot v letu 2013, medtem ko so bili prihodki za učila in učne pripomočke realizirani v večjem, ker smo porabili sredstva iz konta 291. 114 Drugi prihodki so se povečali tudi iz naslova rezervacij sredstev za LŠVN in drugi tuj jezik (iz konta 291). Prihodki za regresirano prehrano učencev so bili realizirani v podobnem znesku kot v letu 2013. Prihodki domţalskega občinskega proračuna predstavljajo 9,45 % vseh prihodkov. V primerjavi s preteklim letom so se prihodki iz občinskega proračuna povečali za 0,56 %. Največji del občinskih prihodkov predstavljajo prilivi za stalne materialne stroške, ki so vezani na delovanje objekta, in so se v primerjavi s preteklim letom povišali za 17,08 % na račun višje vrednosti Pogodbe o financiranju dejavnosti osnovnega izobraţevanja v znesku 95.180 EUR (v letu 2013 v znesku 87.082 EUR) ter zagonskih sredstev za nakup peletov za kurilnico na PŠ Krtina. Prihodki refundirani prevozi učencev predstavljajo 3,54 % od vseh prihodkov in so se zmanjšali, ker je bil v letu 2014 izveden nov, ugodnejši razpis javnega naročanja šolskih prevozov. Največje odstopanje (zmanjšanje) v letu 2014 za 43,83 % se kaţe pri financiranju za druge namene. Občina ni več financirala sanitarnih pregledov in uporabnine poslovnih prostorov. Namesto sofinanciranja uporabnine poslovnih prostorov je povečala materialne prihodke (za elektriko, vodo in ogrevanje). Prihodki za javno delo, delo vzgojiteljev, delo VV, za ZŠVN-i so realizirani v podobnem obsegu glede na leto 2013. c) Ostali prihodki – (finančni, drugi in prevrednotovalni) Ostali prihodki predstavljajo 2,26 % vseh prihodkov. To so sredstva od prodaje hrane zaposlenim, prihodki od uporabnin prostorov, za druţbeno koristno delo, odškodninski zahtevki Zavarovalnice Triglav, pozitivne obresti na podračunu, sodne takse, donacije … Drugi prihodki so se v letu zmanjšali: ker nismo prejeli sredstev za strokovne kadre iz Zavoda za šport in rekreacijo Domţale, zaradi izvedbe 36. tekmovanja mladih čebelarjev v letu 2013, zaradi manj prejetih donacij. 3.2.2. Analiza odhodkov Odhodki po vrstah (virih financiranja) - primerjava odhodkov od leta 2011 do leta 2014 Znesek EUR Odhodki Leto Porabljen material Porabljena energija 2011 133.046 63.298 Deleţ % 2011 6,23 2,96 Znesek EUR 2012 149.399 73.770 115 Deleţ % 2012 6,93 3,42 Znesek EUR 2013 158.590 77.263 Deleţ % 2013 7,29 3,55 Znesek EUR 2014 182.876 56.393 Deleţ % 2014 8,55 2,64 92.495 49.559 97.964 1.687.907 3.658 Prevozne in PTT storitve Stalni MS Programski MS Stroški dela Amortizacija Drugi, finančni in prevrednotovalni SKUPAJ 8.855 0,17 92.655 64.029 96.400 1.667.747 5.969 0,41 4.711 4,33 2,32 4,58 78,99 0,28 89.893 64.114 89.571 1.683.481 3.347 0,22 8.648 4,30 2,97 4,47 77,40 0,15 84.404 54.410 93.470 1.646.655 9.578 0,40 10.722 4,13 2,95 4,12 77,40 2,54 4,37 77,00 0,45 0,50 2.136.782 100,00 2.154.680 100,00 2.174.907 100,00 2.138.508 100,00 2.500.000 2.000.000 Porabljen material 1.500.000 Porabljena energija 1.000.000 Prevozne in PTT storitve 500.000 Stalni MS EUR 3,95 0 2011 2012 2013 2014 Leto Celotni odhodki, doseţeni v letu 2014, znašajo 2.138.508 EUR; v primerjavi s preteklim letom so se zmanjšali za 1,67 %. Deleţ % Odhodki za leto 2014 Porabljen material Porabljena energija Prevozne in PTT storitve Stalni materialni stroški Programski materialni stroški Stroški dela Amortizacija Drugi, finančni in prevrednotovalni odhodki 116 8,55 2,64 3,95 2,54 4,37 77,00 0,45 0,50 EUR 182.876 56.393 84.404 54.410 93.470 1.646.655 9.578 10.722 SKUPAJ 100,00 0,45 2.138.508 0,50 2,64 8,55 3,95 2,54 4,37 77,00 Porabljen material Porabljena energija Prevozne in PTT storitve Stalni materialni stroški Programski materialni stroški Stroški dela Amortizacija Drugi, finančni in prevrednotovalni odhodki Razčlenitev odhodkov po vrstah od 1. 1. do 31. 12. 2014 Odhodki po glavnih postavkah so naslednji: a) Stroški materiala Stroški materiala so se glede na leto 2014 povečali za 1,45 % in predstavljajo 11,19 % vseh odhodkov. Največje odstopanje je pri nakupu: drobnega inventarja za razdelilno kuhinjo na PŠ Krtini v znesku, 2.900 EUR ter za kuhinjo na OŠ Dob, v znesku 1.001 EUR. Nakupljen je bil tudi drobni inventar za telovadnico; materiala za tekoče vzdrţevanje: zaradi nakupa luči, vodnikov, kloritov, cevi ... za sanacijo luči v učilnicah ter nakupa nogic za podnoţje omar; materiala za vzgojno učno delo: zaradi nakupa več učil in učnih pripomočkov. Odstopanje pri materialu za ţivila je zaradi višjih cen dobaviteljev in večjega števila obrokov za učence. Strošek pisarniškega materiala se je povečal zaradi večje nabave pisarniškega materiala, v znesku 1.046 EUR medtem, ko je bil strošek za nabavo kartuš manjši za 13 EUR. 117 Stroški za učbeniški sklad, sanitetni in ostali material ter strokovno literaturo so bili realizirani v manjšem obsegu. Stroški energije so se glede na leto 2013 zmanjšali za 27,01 % in predstavljajo 2,64 % vseh stroškov. Zmanjšanje porabe energije je predvsem zaradi manjše porabe energentov za ogrevanje šol ter mile zime. V letu 2014 je bila narejena energetska sanacija OŠ Dob ter PŠ Krtina. b) Stroški storitev Stroški storitev so se glede na leto 2014 zmanjšali za 4,64 % in predstavljajo 95,36 % vseh odhodkov. Največje odstopanje pri odhodkih v primerjavi z letom 2013 je pri: sodnih storitvah; zaradi sodnih obravnav za Škorjanc Marijo v letu 2014; storitvah varovanja objekta, zaradi preklopitve na varovalni sistem PŠ Krtine od septembra 2014 dalje; zdravstvenih storitvah, ki so se povečale zaradi večjega števila rednih obdobnih zdravniških pregledov. V podobnem obsegu (kot v letu 2014) so bile realizirane naslednje storitve: telefonske, poštne, doplačilo staršev za ŠVN. V manjšem obsegu so bile realizirane naslednje storitve: tekoče vzdrţevanje, prevozne, komunalne storitve, zavarovanja, katera doplačajo starši za učence (taborov, ekskurzij, športnih dni …), izobraţevanje zaposlenih, drugi stroški učencev, varstva pri delu, stroški plačilnega prometa ter povračila zaposlenim. Revizija je bila opravljena v februarju 2015 za leto 2014, zato stroškov notranje revizije v letu 2014 ni bilo. c) Stroški dela Stroški dela so se v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 zmanjšali za 2,19 % in predstavljajo 77,00 % vseh stroškov. Za izplačane osnovne plače veljajo plačni razredi, objavljeni (UR. L št. 46/2013). Podrobnejši opis je pri prihodkih iz proračuna- MIZŠ v delu plač). Stroški dela so se zmanjšali: kljub izplačilu drugega obroka tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah javnim usluţbencem z zamudnimi obrestmi po sodni odločbi v znesku 25.731 EUR, dne 29.1.2015. pri napredovanju zaposlenih v letu 2011 in 2012 v višji plačni razred in višji naziv, pridobili so pravico do plače v skladu s pridobljenim višjim nazivom s 1. 4. 2014 (ZIPRS1314-A, 62. d člen, UR. L št. 46/2013). KDPZ za javne usluţbence so se povišale z januarjem 2013 (UR. L št. 1/2013) iz minimalne premije 26,67 EUR na 26,78 EUR. S 1. 1 do 30.6 2014 pa so se KDPZ za 118 javne usluţbence zmanjšale za 75 % iz minimalne premije 26,78 EUR na 6,70 EUR in v obdobju od 1. 7. do 31. 12. 2014 za 70 % na znesek 8,03 EUR (UR. L št. 46/2013). Izplačane so bile jubilejne nagrade delavcem v znesku 3.638 EUR ter odpravnina ob upokojitvi v znesku 4.589 EUR. Izplačane redne delovne uspešnosti za ravnateljico in zaposlene v letu 2014 ni bilo, ZSPJS-R pa je prepovedal izplačilo le-te do 31. 12. 2014. Regres za letni dopust je bil izplačan pri plači za mesec maj v znesku od 100 do 692 EUR na zaposlenega. Znesek je bil odvisen od uvrščenega plačnega razreda zaposlenega: do vključno 15. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 692 EUR; od 16. do vključno 30. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 484,40 EUR; od 31. do vključno 40. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 346 EUR; od 41. do vključno 50. plačnega razreda, se izplača regres v znesku 100 EUR; od 51 in višjega plačnega razreda, regres ne pripada.; Regres je bil izplačan v skladu z 66 členom ZIPRS1415 (UL RS št. 101/2013). Za strošek prevoza na delo in z dela veljajo cene mesečnih vozovnic javnih prevoznikov. Strošek prehrane zaposlenih je bil na dan od januarja do junija 3,61 EUR (v letu 2013 3,67 EUR), od julija do decembra pa se je znesek za malico povečal na 3,64 EUR (UL RS št. 7/2014 in 52/2014). d) Amortizacija Amortizacijo smo obračunali v skladu z navodilom o načinu in stopnjah odpisa (Pravilnik o načinu in stopnjah odpisa neopredmetenih sredstev in opredmetenih sredstev, UL RS št. 45/2005, 138/2006, 120/2007, 48/2009, 112/09, 58/2010, 108/2013 in 114/06-ZUE). Deleţ obračunane amortizacije, ki se nanaša na odpis opreme in je glede na nabavno vrednost drobni inventar, se 100 % odpiše takoj ob nabavi, znaša pa 2.862 EUR. Amortizacija zgradbe in opreme je obračunana po predpisanih stopnjah v znesku 122.236 EUR in je knjiţena v breme prejetih sredstev v upravljanje, v znesku 116.814 EUR. Amortizacija od donacije osnovnih sredstev je obračunana v znesku 1.297 EUR in je knjiţena v breme dolgoročnih donacij za osnovna sredstva. Amortizacija v višini 9.578 EUR je obračuna v breme odhodkov. Po priporočilu revizije smo v letu 2014 uskladili vire z nabavno vrednostjo osnovnih sredstev. Neskladje je nastalo pred letom 2010. Dodatno je bila obračunana amortizacija v breme poslovnega izida (z amortizacijo smo nadomestili vir za nabavno vrednost osnovnih sredstev). Ostali odhodki (finančni, drugi in prevrednotovalni) 119 Ostali odhodki so se v primerjavi z letom 2013 povečali in predstavljajo 0,50 % vseh odhodkov. Ti odhodki so članarina, izravnave, zamudne obresti. Finančni odhodki so višji v znesku 3.229 EUR zaradi izplačila zamudnih obresti po sodni odločbi za izplačilo drugega obroka tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij v osnovnih plačah javnim usluţbencem. Prevrednotovalni odhodki so višji zaradi odpisov terjatev do učencev iz leta 2013 v znesku 347 EUR, odpisa terjatve do staršev v letu 2014 v znesku 51 EUR ter oblikovanja popravka vrednosti za starša od učenke v znesku 1.905 EUR. 3.2.3. Poslovni izid Razlika med prihodki in odhodki izkazuje pozitivni poslovni izid v višini 121 EUR. Razporeditev preseţka:ostane nerazporejen (Občina Domţale, številka 0140-7/2015, Sklep o načinu razpolaganja preseţkov prihodkov nad odhodki). 3.3. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO NAČELU DENARNEGA TOKA Določeni uporabniki so v kontni načrt vključili evidenčne konte tako, da lahko izpolnijo zahtevan obrazec o prihodkih in odhodkih po načelu denarnega toka. Izkaz prihodkov in odhodkov po načelu denarnega toka prikazuje gibanje javnofinančnih prihodkov in odhodkov (prilivi in odlivi na podračunu zavoda). Primerjava na ravni izvajanja proračuna drţave in občine in izkazovanje prihodkov pri določenih uporabnikih na obeh ravneh bosta dala podlage za analizo namenske porabe proračunskih sredstev. 3.3.1. Analiza prihodkov Vsi prihodki v letu 2014, ki jih izkazujemo po načelu denarnega toka, so znašali 2.162.471 EUR. Od tega: Prihodki od izvajanja javne sluţbe Prihodki od izvajanja javne sluţbe znašajo 2.143.268 EUR v deleţu 99,112 % vseh prihodkov. Po namenu: a) Iz drţavnega proračuna so prihodki za tekočo porabo. To so sredstva za pokrivanje stroškov dela zaposlenih, regresa za letni dopust, materialnih stroškov izobraţevalnega programa, ŠVN, ekskurzij, plavalnega tečaja, učnih pripomočkov in predstavljajo v deleţu 78,17 % (1.675.464 EUR) vseh prihodkov za izvajanje javne sluţbe. b) Iz lokalnega proračuna so prihodki za fiksne materialne stroške, vezani na objekt, zimsko ŠVN, za delo vzgojiteljev in javno delo, regresirano prehrano učencev, 120 prevoze učencev … in predstavljajo v deleţu 10,57 % (226.531 EUR) vseh prihodkov za izvajanje javne sluţbe. c) Iz javnih agencij; to so prihodki od Ministrstva za kmetijsko in okolje – ARSKTRP za izvajanje sheme šolskega sadja in predstavljajo v deleţu 0,13 % (2.822 EUR) vseh prihodkov za izvajanje javne sluţbe. d) Drugi prihodki za izvajanje dejavnosti javne sluţbe predstavljajo v deleţu 11,13 % (238.451 EUR) vseh prihodkov za izvajanje javne sluţbe, zaračunanih udeleţencem izobraţevalnega procesa. Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu znašajo 19.203 EUR, v deleţu 0,888 % vseh prihodkov. To so storitve, zaračunane zunanjim uporabnikom (uporabnine za poslovne prostore, malice in kosila). Vsa prejeta sredstva so bila namensko porabljena. 3.3.2. Analiza odhodkov Vsi odhodki v letu 2014, ki jih izkazujemo po načelu denarnega toka, so znašali 2.150.285 EUR. Od tega: Odhodki za izvajanje javne sluţbe Odhodki za izvajanje javne sluţbe znašajo 2.131.341 EUR: a) Iz drţavnega proračuna V teh odhodkih so zajeti stroški za plače, prispevki delodajalcev za socialno varnost (prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, starševsko varstvo, zdravstveno zavarovanje, za zaposlovanje) in drugi izdatki zaposlenim: (regres, povračila in nadomestila v zvezi z delom, jubilejne nagrade) ter za dodatno kolektivno pokojninsko zavarovanje. Odhodki za materialne stroške izobraţevalnega programa, ŠVN, ekskurzije, plavalni tečaj, učni material. b) Iz lokalnega proračuna To so odhodki za materialne stroške, vezani na objekt (komunalni stroški, stroški za ogrevanje in elektriko, zavarovanje in stroški za vzdrţevanje) in drugi stroški za zimsko ŠVN, regresirano prehrano učencev, prevoze učencev, za delo vzgojiteljev in javno delo. Odhodki z naslova prodaje blaga in storitev na trgu 121 Odhodki z naslova prodaje blaga in storitev na trgu znašajo 18.944 EUR. Ker pristojni organ ni določil meril, smo uporabili enostavno sodilo, razmerje med prihodki, doseţenimi pri opravljanju posamezne vrste dejavnosti. 3.3.3. Preseţek prihodkov nad odhodki se izkazuje v višini 12.186 EUR. Preseţek prihodkov nad odhodki izvira iz prilivov, plačanih v letu 2014, stroški pa so nastali v letu 2013, predvsem zaradi nakazila s strani Občine Domţale za namen šolski prevoz otrok, uporabnino poslovnih prostorov, in sredstva za decembrsko plačo …).. 3.3.4. Realizacija finančnega načrta po denarnem toku za leto 2014 (Priloga 1) OŠ DOB je pripravila Poročilo o realizaciji finančnega načrta po denarnem toku za leto 2014 na podlagi Navodil za financiranje dejavnosti javne sluţbe v šolskem letu 2014/15, z dne 13. 1. 2015, Okroţnica MIZŠ. Po Sklepu o obsegu financiranja dejavnosti v letu 2014, prejet iz MIZŠ, dne 24. 12. 2014, številka sklepa 406-14/2014/69 je v 2. točki Sklepa je navedena skupna vrednost sredstev v znesku 1.615.525 EUR, ki jih je šola prejela do konca leta. Izvedeni so bili naslednji varčevalni ukrepi: manjše število malih skupin pri slovenščini, matematiki, angleščini, zmanjšanje števila ur podaljšanega bivanja s strani MIZŠ (1% zniţanje števila zaposlenih), racionalizacija ur po odločbah za učence s posebnimi potrebami, racionalizacija ur izbirnega predmeta. Nova zgradba na PŠ Krtina ter povečanje števila učencev v novem šolskem letu 2014/2015, je narekovala večje število zaposlenih tehničnih delavcev v deleţu zaposlitve na delovnem mestu čistilke. 3.4. POJASNILA K POSTAVKAM IZKAZA PRIHODKOV IN ODHODKOV DOLOČENIH UPORABNIKOV PO VRSTAH DEJAVNOSTI Izkaz prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov je narejen v skladu s Pravilnikom o računovodstvu zavoda (2013), v skladu z ZR (1999) in s SRS (2011) in zajema celotno poslovanje zavoda. V tem izkazu podatke o dejavnosti razčlenimo po vrstah dejavnosti, in sicer dejavnost, ki jo opravljamo kot javno sluţbo ter trţno dejavnost. Šola je kot sodilo uporabila razmerje med prihodki, doseţenimi pri opravljanju posamezne vrste dejavnosti (enostavno sodilo). 122 V prihodke javne sluţbe smo vključili vse prihodke, ki se nanašajo na izvajanje vzgoje in izobraţevanja. To so prihodki od MIZŠ, Občine Domţale, prihodki od staršev za prehrano otrok in dodatnih dejavnosti ter donacije za izvajanje javne sluţbe. Prihodke trţne dejavnosti pa predstavljajo storitve, zaračunane zunanjim uporabnikom. To so preteţno storitve od uporabnin za uporabo poslovnih prostorov ter prodaje malic in kosil. Prihodki javne sluţbe znašajo 2.117.978 EUR oz. 99,06 % vseh prihodkov. Prihodki trţne dejavnosti pa znašajo 20.134 EUR oz. 0,94 % vseh prihodkov. Odhodke javne sluţbe in trţne dejavnosti smo razmejili v enakem deleţu kot prihodke (enostavno sodilo). Preseţek prihodkov nad odhodki javne sluţbe znaša 84 EUR. Preseţek prihodkov nad odhodki trţne dejavnosti znaša 37 EUR. 3.5. POJASNILA K IZKAZU RAČUNA TERJATEV IN NALOŢB DOLOČENIH UPORABNIKOV Šola v letu 2014 ni imela danih posojil in tudi ne prejetih vračil danih dolgoročnih posojil. 3.6. POJASNILA K IZKAZU RAČUNA FINANCIRANJA DOLOČENIH UPORABNIKOV Iz obeh izpolnjenih prilog k obrazcem prihodkov in odhodkov določenih uporabnikov dobimo rezultat, ki nam pokaţe stanje na računu določenega uporabnika, ki je enako preseţku odhodkov nad prihodki po načelu denarnega toka in znaša 12.186 EUR. 3.7. DRUGE RAČUNOVODSKE INFORMACIJE NA PODLAGI 26. ČLENA PRAVILNIKA O SESTAVLJANJU LETNIH POROČIL ZA PRORAČUN, PRORAČUNSKE UPORABNIKE IN DRUGE OSEBE JAVNEGA PRAVA (dodatna pojasnila k izkazom) Preseţke prihodkov nad odhodki preteklih let v znesku 118 EUR je šola na zahtevo Občine Domţale vrnila na njihov račun. Razporeditev preseţka tekočega leta 2014 (121 EUR): ostane nerazporejen (Občina Domţale, številka 0140-7/2015, Sklep o načinu razpolaganja preseţkov prihodkov nad odhodki). Dolgoročnih rezervacij nismo oblikovali. Osnovna sredstva so se povečala iz naslednjih virov: a) Občine Domţale (podrobnejši opis pri dolgoročnih obveznostih v upravljanju: Pogodba o zagotavljanju sredstev za nakup opreme, 123 b) c) prenos opreme na POŠ Krtina v upravljanje, prenos objekta POŠ Krtina v upravljanje, prenos investicije energetska sanacija POŠ Krtina v upravljanje, prenos investicije energetska sanacija OŠ Dob v upravljanje. MIZŠ iz sredstev: za nakup učil, učnih pripomočkov, materialnih stroškov (knjige). ekonomskega. Sodila – prihodki od trţne dejavnosti: upoštevali smo dejanske prihodke od uporabe poslovnih prostorov in prehrane zaposlenih. Sodilo – odhodki: Ker ni ustreznejšega sodila, smo uporabili kot sodilo razmerje med prihodki od poslovanja, doseţenimi pri opravljanju dejavnosti javne sluţbe in prihodki trţne dejavnosti (enostavno sodilo), Pravilnik o sestavljanju letnih poročil za proračun, proračunske uporabnike in druge osebe javnega prava 23. člen, 2 odstavek (UL RS št. 115/2002). Podatkov o stanju neporavnanih terjatev (podskupina konto 1200 ter konto 120001) ter ukrepih za njihovo poravnavo oziroma razlogih za neplačila - neporavnanih starih terjatev nimamo, razen: pri izdanih poloţnicah staršem za šolske obveznosti. Za dosego plačila neporavnanih terjatev se posluţujemo pošiljanja opominov, kontaktiranja po telefonu in nazadnje vloţimo toţbo na portalu Covl. terjatve do kupcev za uporabnino poslovnih prostorov izkazujejo izdani računi za mesec december 2013, z valuto v januarju 2014, razen: Terjatev Gomboc lLlLLLidija ŠD Krtki Aleš Korošec ŠD Dob Erfa RZ d.d. bNICAšenik Vrtec Urša GŠ Domţale Klub borilnih veščin Datum računa 30. 11. Valuta EUR 30. 11. 30. 12. 2014 30.12. 20,17 31.10, 30.11 30.12 300,67 30. 11 30. 11 12. 11. 24.11 30. 11 30.12 30. 12 30. 12. 2013 24. 12. 2013 30. 12 536,09 164,22 1.129,02 533,40 70,07 8,06 Plačana terjatev dne 19. 1. 2015 6. 1. 2014 26.1 2015 20.1. 2015 16.1.2015 5.1. 2015 6. 1. 2015 so imeli preplačilo v znesku 168,37 Izkazovanje prihodkov je po zaračunani (fakturirani) realizaciji. V letu 2014 je bil oblikovan popravek vrednosti za terjatve do starša učenke v znesku 1.905 EUR. V letu 2014 je bilo odpisov terjatev v znesku 398 od tega v znesku: o 51 EUR, odpisi do 100 EUR za terjatve do staršev učencev ki jih lahko sprejema ravnateljica, Zapisnik seje Sveta zavoda z dne 28. 2. 2013, številka 9000-1/201247. o 347 EUR, Zapisnik seje Sveta zavoda z dne 22. 4. 2014, številka 9000-1/2014-14. 124 Terjatvam so bili poslani obrazci odprtih postavk (od 12.1 – 19.1. 2015) s klavzulo, da nam vrnejo potrjen obrazec odprtih postavk v roku 8 dni. Upoštevali smo vse, obrazce, prejete do 16. 2. 2015 na OŠ Dob. Za obrazce, ki jih nismo prejeli do omenjenega dne, pa menimo, da se strinjajo in da je stanje usklajeno. Podatki o stanju neporavnanih obveznostih ter ukrepih za njihov poravnavo oziroma razlogih za neplačila: Datum Datum Obveznost do EUR Razlog, datum plačila računa valute Kopija računa prejeta na računa 11. 11. Spar 202,30 16. 12. 2014 OŠ 20. 1. 2015, 2014 plačano 21. 1.2015 Prodnik Koderman Franc * 10.00 4. 9. 2014 4.283,14 1. 12. 2014 Premalo knjiţen račun, 13. 12. 2013 plačano 27. 1. 2015 Občina je plačala zahtevek 31. 12. 2014 31. 12. 2014, plačano dne 6. 1. 2015. Razlog – pojasnilo za neplačilo računa * Zahtevek za refundacijo PREVOZEV Obdobje namen € 1 sep.13 okt.13 prevozi učencev nov.13 5.429,48 29.11.2013 3.471,31 8.067,18 4.920,98 29.11.2013 3.146,20 8.115,37 4.950,38 31.12.2013 3.164,99 c (a+b) 6.195,28 14.141,79 17.2.2014 -14.141,79 31.278,62 29.442,63 jan.14 8.518,52 7.993,95 2.4.2014 524,57 feb.14 5.450,41 28.4.2014 357,66 mar.14 5.808,07 8.131,30 7.965,30 21.7.2014 166,00 apr.14 6.969,68 6.468,96 12.6.2014 500,72 7.267,21 9.9.2014 476,88 jun.14 7.744,09 6.582,46 6.177,11 4.9.2014 405,35 sep.14 8.912,77 8.136,40 1.12.2014 776,37 okt.14 7.292,26 6.657,04 10.12.2014 635,22 nov.14 8.507,64 7.656,88 31.12.2014 850,76 dec.14 7.292,26 6563,03 9.2.2015 729,67 75.759,05 70.336,29 maj.14 b 3 (1-2) 2 nakazilo za leto 2013 Skupaj leto 2013 Odprta postavka 8.900,79 6.195,28 dec.13 a Občina Domţale nakazilo € dne prevozi učencev Skupaj leto 2014 Skupaj leto 2013 + 2014 1.835,99 5.422,76 7.258,75 125 Zakon o izvrševanju proračuna v RS in tudi Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih govorita, da začne plačilni rok teči naslednji dan po prejemu listine. Plačilni rok za posredne uporabnike je največ 30 dni od prejema listine. Plačilni rok za neposredne uporabnike je 30. dan od prejema listine. Podatki za popolnejšo predstavitev poslovanja in premoţenjskega stanja uporabnikov EKN: poslovno leto je trajalo 12 mesecev, pri čemer je pokrivalo obračunsko obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2014, v obračunskem obdobju je bilo na podlagi delovnih ur zaposlenih 66 delavcev, med PČR izkazujemo kratkoročno odloţene prihodke, ki se nanašajo na naslednje obračunsko obdobje, drobni inventar odpisujemo enkratno v celoti ob nabavi novega po 45. členu ZR. 3.8. DAVEK OD DOHODKOV PRAVNIH OSEB OŠ Dob je zavezanec za davek, ki poleg nepridobitne dejavnosti opravlja tudi pridobitno dejavnost iz 9. člena ZDDPO-2 (UL RS št. 117/2006) in je dolţan sestaviti obračun davka od dohodka pravnih oseb. Kot pridobitno dejavnost upoštevamo doplačila staršev za šolske obveznosti njihovih otrok, uporabnino poslovnih prostorov, prehrano zaposlenih in odškodnino od zavarovalnice Triglav; ti prihodki predstavljajo 10.74 % vseh prihodkov v znesku 229.733 EUR. Nepridobitni prihodki so dotacije iz MIZŠ-ja, Občine Domţale in Moravč, obresti na podračunu, drugi, finančni in prevrednotovalni prihodki in predstavljajo v znesku 1.908.896 EUR. Za odhodke smo uporabili kot sodilo razmerje med pridobitnimi in nepridobitnimi prihodki (10,74 %). Nepridobitni odhodki so v znesku 1.908.787 EUR. Od pridobitnih odhodkov so odšteti: 50 % stroškov reprezentance v znesku 7 EUR, KDPZ v znesku 685 EUR in stroški materiala in storitev v znesku 80 EUR. Davčno priznani odhodki tako znašajo 228.948 EUR. Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki znaša 785 EUR. Od davčne osnove smo odšteli olajšavo za invalida v znesku 785 EUR. Osnova za davek znaša 0 EUR. Odstotek davka za leto 2015 znaša 17 %. 126 4. ZAKLJUČEK S tem dokumentom se ob koncu poslovnega leta preveri izvajanje programa, ki je zapisan v Letnem delovnem načrtu ter določen z zakonom in izvršilnimi predpisi. Dokument je namenjen članom Sveta šole, Občini Domţale in Ministrstvu za izobraţevanje, znanost in šport. Poslovno poročilo je formalno potrjeno, ko ga sprejme Svet šole in ga podpišeta predsednik Sveta šole in ravnateljica šole. Dob, Poslovni del RAVNATELJICA Barbka DROBNIČ Finančni del Računovodja Marija STOPAR FORTUNA _____________________ __________________ 127 Predsednica Sveta šole Katja SATLER ________________ Priloga 1: Realizacija finančnega načrta po denarnem toku za leto 2014 Naslov zavoda: OŠ DOB, Šolska ulica 7, 1233 DOB RFN 2014 - izkaz prihodkov in odhodkov po denarnem toku v EUR v EUR/brez stotinov Skupaj realizacija 2014 Konto Namen/ dejavnost Realizacija 2013 Realizacija finančnega načrta 2014 - vir: sklep MIZŠ Realizacija finančnega načrta 2014 OSTALO Indeks 2014/13 1 2 3 4 5 6 7=6/3*100 7 I. SKUPAJ PRIHODKI 2.179.275 1.615.525 546.946 2.162.471 99,23 1. PRIHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 2.160.002 1.615.525 527.743 2.143.268 99,23 A. PRIHODKI IZ SREDSTEV JAVNIH FINANC 1.914.987 1.615.525 289.292 1.904.817 99,47 a. Prejeta sredstva iz državnega proračuna 1.701.707 1.615.525 59.939 1.675.464 98,46 7400 Transferni prihodki za tekočo porabo od Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport 1.701.707 1.615.525 59.939 1.675.464 98,46 7400 Drugi transferni prihodki iz državnega proračuna (druga ministrstva) 0 b. Prejeta sredstva iz občinskih proračunov 210.540 226.531 226.531 107,60 7401 Transferni prihodki za tekočo porabo 210.540 226.531 226.531 107,60 7401 Transferni prihodki za investicije 0 7402 c. Prejeta sredstva iz skladov socialnega zavarovanja 0 7403, 7404 d. Prejeta sredstva iz javnih skladov in agencij del 740 e. Prejeta sredstva iz proračunov iz naslova tujih donacij 0 741 f. Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 0 2.740 128 2.822 2.822 102,99 7 B) DRUGI PRIHODKI ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI JAVNE SLUŽBE 245.015 238.451 238.451 97,32 del 7130 Prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe 204.866 209.243 209.243 102,14 del 7102 Prejete obresti 84 98 98 116,67 del 7100 72 Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki Drugi tekoči prihodki iz naslova izvajanja javne službe Kapitalski prihodki 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine 0 786 Ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 del 7141 787 0 28.026 22.981 22.981 82,00 0 12.039 6.129 6.129 50,91 0 2. PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU Prihodki od prodaje blaga in storitev na trgu Prejete obresti 19.273 19.203 19.203 99,64 7.859 7.456 7.456 94,87 Prihodki od najemnin, zakupnin in drugi prihodki od premoženja Prihodki od udeležbe na dobičku in dividend ter presežkov prihodkov nad odhodki Drugi tekoči prihodki, ki ne izhajajo iz izvajanja javne službe 11.414 II. SKUPAJ ODHODKI 2.179.367 1.615.525 534.760 2.150.285 98,67 1. ODHODKI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE 2.160.392 1.615.525 515.816 2.131.341 98,66 A. Plače in drugi izdatki zaposlenim 1.431.320 1.375.220 43.133 1.418.353 99,09 del 4000 Plače in dodatki 1.223.139 1.213.751 26.324 1.240.075 101,38 del 4001 Regres za letni dopust 54.488 24.509 5.248 29.757 54,61 del 4002 Povračila in nadomestila 97.930 87.386 7.563 94.949 96,96 400202 Prehrana 44.183 41.884 2.213 44.097 99,81 400203 Prevoz 53.747 45.502 5.350 50.852 94,61 ostalo 4002 Drugo del 4003 Sredstva za delovno uspešnost 41.949 del 4004 Sredstva za nadurno delo 3.867 del 4005 Plače za delo nerezidentov po pogodbi del 7130 del 7102 del 7103 del 7100 del 7141 0 11.747 11.747 102,92 0 0 0 40.272 3.998 40.272 96,00 3.998 103,39 0 129 del 4009 Drugi izdatki zaposlenim 9.947 9.302 400901 Odpravnine ob upokojitvah 6.944 5.022 400901 0 400900 Odpravnine iz poslovnih razlogov (tehnološki viški) Jubilejne nagrade 1.717 2.919 2.919 169,98 400902 Solidarnostne pomoči 572 687 687 120,01 400999 Drugo 713 674 674 94,59 B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost 219.188 180.935 31.064 211.999 96,72 112.548 99.277 14.439 113.716 101,04 del 4011 Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Prispevek za zdravstveno zavarovanje 90.176 74.299 16.007 90.306 100,14 del 4012 Prispevek za zaposlovanje 789 706 210 916 116,10 del 4013 Prispevek za starševsko varstvo 1.273 1.178 108 1.286 101,02 del 4015 Premije kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, na podlagi ZKDPZJU 14.402 5.475 300 5.775 40,10 C. Izdatki za blago in storitve 486.763 59.370 424.723 484.093 99,45 4020 Pisarniški material in storitve 155.469 12.919 153.990 166.909 107,36 4021 Posebni material in storitve 83.205 14.495 64.001 78.496 94,34 4022 98.614 81.532 81.532 82,68 4023 Energija, voda, komunalne storitve in komunikacije Prevozni stroški in storitve 73.707 87.888 87.888 119,24 4024 Izdatki za službena potovanja 6.714 4.281 4.281 63,76 4025 Tekoče vzdrževanje 56.760 9.900 39.637 69,83 4026 Poslovne najemnine in zakupnine 0 4027 Kazni in odškodnine 0 4029 Drugi operativi odhodki 402901 Plačila avtorskih honorarjev 402902 Plačila po pogodbah o delu 2.694 402903 Plačila za delo preko študentskega servisa Izdatki za strokovno izobraževanje zaposlenih Stroški sodnih postopkov 220 del 4010 402907 402909 402940 402920 4029 ostalo Prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov po ZZRZI Sodni stroški, storitve odvetnikov, notarjev in drugo Drugi operativni odhodki 0 9.302 93,52 5.022 72,32 0 12.294 17.775 29.737 7.575 25.350 206,20 0 5.785 1.925 3.109 1.925 71,46 0 0,00 3.109 53,74 0 2.738 609 2.986 11.928 2.738 884 12.812 2.103,78 4.766 4.766 159,61 403 D. Plačila domačih obresti 0 404 E. Plačila tujih obresti 0 410 F. Subvencije 0 130 411 413 G. Transferi posameznikom in gospodinjstvom H. Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam I. Drugi tekoči domači transferji 420 Investicijski odhodki 23.121 16.896 16.896 73,08 4202 Nakup opreme 22.078 16.896 16.896 76,53 420 Druga vlaganja (investicijsko vzdrževanje in podobno) 1.043 0 0,00 2. ODHODKI IZ NASLOVA PRODAJE BLAGA IN STORITEV NA TRGU 18.975 18.944 18.944 99,84 del 400 A. Plače in drugi izdatki zaposlenim iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 12.707 12.708 12.708 100,01 del 401 B. Prispevki delodajalcev za socialno varnost iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu C. Izdatki za blago in storitve iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 1.946 1.899 1.899 97,58 4.322 4.337 4.337 100,35 412 del 402 del 420 0 0 0 D. Investicijski odhodki iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 0 III. PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) PRIHODKOV NAD ODHODKI -92 0 12.186 12.186 -13.303,49 - od tega iz naslova javne službe -390 0 11.927 11.927 -3.061,34 - od tega iz naslova prodaje blaga in storitev na trgu 298 259 259 86,91 IV. Vir financiranja presežka odhodkov nad prihodki 0 0 0 0 Datum: Datum sprejema Letnega poročila na svetu zavoda: MAREC 2015 25.2.2015 Preglednico izpolnil/a: Žig in podpis odgovorne osebe: Marija Stopar Fortuna (01) 7240 -185 Barbka Drobnič (01) 7240-182 131 Priloga 2: Analiza prihodkov, razčlenjenih po vrstah z indeksi in deleţi - realizacija 2014 Prihodki 1 Realizacija Realizacija Realizacija 2010 2011 2012 2 3 4 Realizacija Realizacija 2013 2014 5 6 Deleţ % 7 IND. 6/5 8 a) PRIHODKI OD PRODAJE PROIZVODOV IN STORITEV 202.752 171.510 198.078 201.650 209.472 9,79 103,88 malice in kosila učencev drugi prihodki od učencev 135.726 67.026 116.358 55.152 138.663 59.415 143.982 57.668 159.884 49.588 7,48 2,32 111,04 85,99 b) PRIHODKI IZ PRORAČUNA 1.904.394 1.924.732 1.915.370 1.912.588 1.880.698 87,94 98,33 Ministrstvo za šolstvo za: plače zaposlenih (regres, KDPZ, SVZI, jubilejne nagrade,odpravnina) prevoz in prehrana zaposlenih materialne stroške izobraţevanje zaposlenih učila in učne pripomočke učbeniški sklad drugi prihodki: regresirana prehrana učencev, letna ŠVN, zdravniški pregled delavcev, podjemno delo, sindikalni zaupniki, ekskurzije, drugi tuj jezik Občina Domţale za: materialne stroške in zavarovanje refundirane prevoze učencev drugega vzgojitelja, JD namensko za vzdrţevanje druge namene, VV, tekmovanje učencev,(regresirana kosila učencev), uporabnina, zimska ŠVN … projekti "Policija za otroke" in program "Eko šola" Občina Moravče za: refundirane prevoze učencev 1.699.008 1.511.835 87.770 45.767 11.793 4.863 1.730.640 1.537.463 89.587 45.060 3.123 3.329 931 1.714.630 1.508.422 102.934 45.577 7.364 8.539 2.394 1.710.417 1.523.274 90.511 41.309 7.602 3.121 5.857 1.677.103 1.486.608 86.987 40.975 3.919 6.857 78,42 69,51 4,07 1,92 0,18 0,32 0,00 98,05 97,59 96,11 99,19 51,55 219,69 0,00 36.980 51.147 39.400 38.743 51.757 2,42 133,59 205.386 73.105 92.795 4.748 15.273 194.092 82.830 84.810 6.182 200.029 84.692 85.383 8.479 200.924 90.587 81.604 9.406 202.040 106.062 75.759 9.128 9,45 4,96 3,54 0,43 0,00 100,56 117,08 92,84 97,04 0,00 19.465 20.132 21.476 18.623 10.461 0,49 56,17 0 138 0 711 704 1246 630 1555 0,03 0,07 0,00 124,76 107 83 215 98 0,00 45,60 39.460 41.220 60.503 48.361 2,26 79,93 c) FINANČNI PRIHODKI (obresti - UJP, sodne takse) č) DRUGI PRIHODKI 33.940 132 Prihodki Realizacija Realizacija Realizacija 2010 2011 2012 2 3 4 1 Zavod za šport, odškodninski zahtevki Zavarovalnice Triglav, ZRSŠ, ZRSZZ, Agencija za kmetijske trge, ZPM, KS … 3.738 Drugi prihodki za izvajanje javne sluţbe Trţna dejavnost prodaja hrane zaposlenim uporabnina za telovadnice in učilnice Drugi prihodki (donacije, …) 22.818 8.362 14.456 7.384 16.206 5.301 10.906 7.489 0 1.140 2.141.086 2.136.949 d) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI PRIHODKI (a + b +c + č + d) SKUPAJ 15.765 Realizacija Realizacija 2013 2014 5 6 Deleţ % 7 19.217 32.899 27.808 1,30 84,52 16.841 6.649 10.192 5.162 2.192 19.964 8.017 11.947 5.447 20.134 7.525 12.609 419 0,94 0,35 0,59 0,02 100,85 93,87 105,54 7,69 0,00 0,00 100,00 98,33 2.154.751 2.174.955 2.138.629 Priloga 3: Analiza odhodkov, razčlenjenih po vrstah z indeksi in deleţi – realizacija v letu 2014 Odhodki 1 Realizacija Realizacija Realizacija Realizacija Realizacija 2010 2011 2012 2013 2014 2 3 4 5 6 Deleţ % IND. 6/5 7 8 a) STROŠKI MATERIALA 196.985 196.345 223.169 235.853 239.269 11,19 101,45 Porabljen material ţivila mat. za vzgojno delo pisarniški material - papir, kartuše … čistila, potrošni material material za vzdrţevanje ostali material + sanitetni material drobni inventar 139.112 963.49 73591 43556 763646 53666 773777 133.046 94.159 3.398 6.447 14.659 3.145 5.631 0 149.399 99.140 3.482 6.498 13.729 5.241 900 4.940 158.590 115.090 3.831 8.437 13.625 3.226 1.658 885 182.876 128.893 6.782 9.473 15.716 8.265 622 6.066 8,55 6,03 0,32 0,44 0,73 0,39 0,03 0,28 115,31 111,99 177,03 112,28 115,35 256,21 37,52 685,73 133 IND. 6/5 8 Odhodki 1 delovna obleka strokovna literatura učbeniški sklad Stroški energije električna energija pogonsko gorivo plin gorivo za ogrevanje b) STROŠKI STORITEV Prevozne in PTT storitve telefonske storitve poštne storitve prevozne storitve Stalni stroški komunalne storitve dimnikarstvo/generalno + mehansko čiščenje zavarovanje zgradbe, opreme, … varovanje objekta tekoče vzdrţevanje Investicijsko vzdrţevanje Programski stroški storitve študentskih servisov - nadomeščanje učiteljev občasna dela: podjemna dela, druţbeno koristno delo, predavanja za starše … ŠVN tabori, izleti, ekskurzije, športni dnevi - učenci svetovalne računovodske administrativen storitve - LORIS zdravstvene storitve izobraţevanje zaposlenih storitve varstva pri delu Realizacija Realizacija Realizacija Realizacija Realizacija 2010 2011 2012 2013 2014 2 73.51 .3964 73.65 57.873 763961 746 73716 6.3551 3 IND. 6/5 852 5.049 5.938 77.263 16.707 149 681 59.725 6 1.246 3.375 2.438 56.393 16.379 92 6.571 33.351 7 0,06 0,16 0,11 2,64 0,77 0,00 0,31 1,56 8 146,31 66,84 41,06 72,99 98,03 61,58 964,39 55,84 253.083 243.578 232.284 10,86 95,36 92.495 6.175 1.521 84.799 49.559 17.680 0,00 9.367 121 22.391 0 92.655 5.260 1.301 86.094 64.029 15.965 304 5.102 2.079 40.579 0 89.893 5.776 1.187 82.930 64.114 19.151 148 5.028 1.896 37.890 0 84.404 5.735 1.165 77.504 54.410 17.423 3,95 0,27 0,05 3,62 2,54 0,81 0,00 0,20 0,13 1,40 0,00 93,89 99,28 98,16 93,46 84,86 90,98 0,00 85,28 143,20 79,13 0,00 113.234 .1 97.964 1.387 96.399 2.279 89.571 222 93.470 4,37 0,00 104,35 0,00 93194 9.975 9.725 6.774 3.401 0,16 50,21 743641 .93541 .3915 .3.1. 93551 471 13.686 32.059 6.008 1.873 1.967 631 16.251 31.427 3.289 655 3.447 641 18.340 32.673 0 476 4.478 733 18.546 29.951 0,87 1,40 0,00 0,07 0,12 0,03 101,12 91,67 0,00 303,44 57,44 85,80 962 4.094 553 63.298 12.879 110 1.042 49.267 4 1.595 5.294 8.580 73.770 15.813 108 699 57.150 279.573 240.018 99.568 53616 73114 973966 46.572 793999 .41 .35.6 63951 713166 20.199 134 5 Deleţ % 4.288 2.715 29.984 0 1.445 2.572 629 Odhodki 1 reprezentanca stroški plačilnega prometa,sodni stroški, takse fotokopiranje, tiskanje, oglaševanje, objave, najem fotokop. stroja, … drugi stroški - likovni pripomočki, delovni zvezki, priznanja, ... povračila zaposlenim - dnevnice, nočnine, kilometrine projekte: Cmepius, … c) STROŠKI DELA nadomestila zaposlenih - prevoz, prehrana bruto plače, jubilejne nagrade, odpravnine, solidarnostne pomoči, bolniške, regres za letni dopust, KAD prispevki od bruto plač č) AMORTIZACIJA amortizacija zgradbe in opreme knjige zmanjšanje amortizacije Realizacija Realizacija Realizacija Realizacija Realizacija 2010 2011 2012 2013 2014 2 73.16 661 3 f) PREVREDNOTOVALNI POSLOVNI ODHODKI (a+b+c+č+d+e+f) SKUPAJ 6 IND. 6/5 7 8 0,70 0,00 0,32 2.821,57 715 500 226 3.079 527 132 14.868 53414 5.688 6.276 7.296 6.832 0,51 93,63 763464 13961 8.259 6.148 9.069 12.562 6.543 0 13.211 4.841 0 10.842 4.252 0 0,20 0,00 0,00 82,07 87,83 0,00 1.645.866 1.687.907 1.667.747 1.683.481 1.646.655 77,00 97,81 91.963 94.840 100.916 99.334 95.748 4,48 5,69 1.349.435 1.383.545 1.357.294 1.375.057 1.342.419 62,77 97,63 204.468 209.522 209.537 209.089 208.488 9,75 99,71 7.107 3.658 5.969 3.347 9.578 0,45 286,17 693.15 .3669 653461 93.871 1.134 91.346 117.681 2.067 113.183 113.824 2.313 112.790 125.134 2.555 118.111 5,85 0,12 5,52 109,94 110,44 104,72 1 20 5.497 3.243 0,15 0,00 10.876 7.444 4.691 1.756 5.176 0,24 294,70 0 1.410 0 1.395 2.303 0,11 165,09 2.140.407 2.136.782 2.154.680 2.174.907 2.138.508 100,00 98,33 d) FINANČNI ODHODKI e) DRUGI ODHODKI (članarine, prispevek za sklad invalidov …) 5 4 Deleţ % 135
© Copyright 2024