Skupina poslank in poslancev
(Jože Tanko, prvopodpisani)
Ljubljana, 1.4.2015
Dr. Milan Brglez
predsednik Državnega zbora
Spoštovani!
Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97,
66/00, 24/03 69/04, 68/06 in 47/13), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št.
112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOJF-1, 109/08, 39/11 in 48/12) in 114.
člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 92/07 uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in 80/13) vlagamo spodaj podpisane poslanke in
poslanci
PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O ODVETNIŠTVU,
ki Vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 114. in 115. člena Poslovnika Državnega
zbora Republike Slovenije.
Pri obravnavi predloga zakona v Državnem zboru in pri delu njegovih delovnih teles bo
sodelovala poslanka Suzana Lep Šimenko.
Prilogi:
- Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o odvetništvu
- podpisi poslank in poslancev:
Jože Tanko
Anja Bah Žibert
Franc Breznik
2
Nada Brinovšek
Andrej Čuš
Jelka Godec
Dr. Vinko Gorenak
Mag. Branko Grims
Eva Irgl
Janez Janša
Danijel Krivec
Zvonko Lah
Suzana Lep Šimenko
Tomaž Lisec
Mag. Anže Logar
Žan Mahnič
Bojan Podkrajšek
Mag. Marko Pogačnik
Marijan Pojbič
Mag. Andrej Šircelj
Ljubo Žnidar
3
PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O ODVETNIŠTVU
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
Po informacijah Finančne uprave Republike Slovenije (FURS), ta v zadnjih letih opravlja
poglobljeni nadzor nad poslovanjem posameznih odvetnikov in odvetniških družb. Da je prišlo
do poglobljenega in poostrenega nadzora, je posledica ugotovljenih nepravilnosti v postopkih
davčno inšpekcijskih nadzorov, prejetih prijav na davčni upravi in analize davčnih obračunov v
odvetniški dejavnosti za določeno obdobje. Davčni inšpektorji so pri nadzorih med drugim
ugotovili, da odvetniki velikokrat del prihodkov FURS-u ne prijavijo (ne izdajo računa) ali pa po
prejetem plačilu državi ne plačajo davka na dodano vrednost. Tudi v medijih so večkrat
objavljene novice o tem, da je odvetniška dejavnost ena od dejavnosti, v kateri se dogaja
največ sive ekonomije.
Letno poročilo o poslovanju je najpomembnejša publikacija vsakega podjetja oziroma
podjetnika. Je ogledalo podjetja oziroma podjetnika, ki kaže, kako to posluje. Letno poročilo
javnosti in deležnikom pomaga razumeti poslovanje, s čimer se krepi njihovo zaupanje. S
preglednim prikazom poslovanja, ki je v skladu z načeli dobrega gospodarjenja, daje letno
poročilo resnično in pošteno podobo tako premoženjskega stanja kot tudi izidov poslovanja.
Na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve je med
drugim navedeno, da podatkov iz letnih poročil za javno objavo in za državno statistiko ne
predlagajo samostojni podjetniki, ki so obdavčeni na podlagi ugotovljenega dobička z
upoštevanjem normiranih odhodkov ter poslovni subjekti, ki niso ustanovljeni kot pravne osebe
in nimajo statusa samostojnega podjetnika, med katere spadajo tudi odvetniki.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
2.1. Cilji predloga zakona so:
- povečati preglednost poslovanja odvetnikov in odvetniških družb,
- povečati zaupanje javnosti in deležnikov v pošteno in zakonito poslovanje odvetnikov in
odvetniških družb in
- zmanjšati obseg sive ekonomije na področju poslovanja odvetnikov in odvetniških družb.
2.2. Načelo predloga zakona:
Predlog zakona sledi načelu preglednosti.
2.3. Poglavitne rešitve zakona:
Poglavitna rešitev zakona je določiti odvetnikom in odvetniškim družbam obveznost sestave
letnega poročila in njegovo javno objavo.
4
3. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI
PREDLAGANE UREDITVE V PRAVU EU
Predlog zakona ni povezan s pravnim redom Evropske unije.
Nemčija
-
-
Odvetniki v Nemčiji lahko svoj poklic opravljajo samostojno kot odvetniki posamezniki1
(Einzelanwalt), lahko pa se tudi združujejo z drugimi odvetniki, patentnimi odvetniki,
davčnimi svetovalci, revizorji ipd. v "societeto" (Sozietät), ki ima lahko pravno obliko ene
od osebnih družb (Personengesellschaft), in sicer je lahko bodisi:
družba civilnega prava (Gesellschaft bürgerlichen Rechts) ali
partnerska družba (Partnerschaftsgesellschaft). Nobena od teh dveh oblik
družb ni pravna oseba.2
Lahko se združujejo tudi v odvetniške družbe (Rechtsanwaltsgesellschaft), ki imajo lahko
pravno obliko ene od kapitalskih družb (Kapitalgesellschaft), in sicer bodisi:
odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo (Rechtsanwalts-GmbH), bodisi
odvetniške delniške družbe (Rechtsanwalts-AG), ki sta obe pravni osebi.
Lahko pa so odvetniki tudi zaposleni v odvetniški družbi (Angestellte) ali pa so svobodni
sodelavci (freie Mitarbeiter) odvetniške pisarne (povzeto in prirejeno po odgovoru ECPRD
(European Centre for Parliamentary Research and Documentation), št. 1417.
Zelo podobno kot v Avstriji tudi v Nemčiji odvetniki glede na 18. člen Zakona o davku na
dohodek (Enkommensteuergesetz – EStG) opravljajo svobodni poklic oz. dejavnost
svobodnega poklica (freiberufliche Tätigkeit). Na spletni strani Rechnungswesen, ki se
ukvarja z vprašanji, povezanimi s poslovnimi knjigami podjetij, je pojasnjeno, da osebe, ki
opravljajo svobodne poklice (Freiberufler) na splošno niso dolžne voditi knjigovodstva
(buchführungspflichtig) (Rechnungswesen, spletna stran). Glede na to, da ni obveznosti
vodenja knjigovodstva, pa ni tudi obveznosti vlaganja letnih finančnih poročil.
Avstrija
-
V Avstriji je v prvem odstavku 1.a člena Zakona o odvetnikih (Rechtsanwaltsordnung,
spletna stran RIS) določeno, da se odvetništvo poleg samostojnega poklica, ki ga opravlja
posamezni odvetnik (kot pri nas), lahko opravlja še v naslednjih oblikah:
družba civilnega prava (Gesellschaft (des) bürgerlichen Rechts (GesBR)), ki ni
pravna oseba;
odprta družba3 (Offene Gesellschaft (OG)), ki ima omejeno pravno osebnost;
komanditna družba (Kommanditgesellschaft (KG)), ki ima tudi omejeno pravno
osebnost, in
družba z omejeno odgovornostjo (Gesellschaft mit beschränkter Haftung
(GmbH)), ki ima polno pravno osebnost (Odgovor ECPRD, št. 1417).
Po opredelitvah v avstrijski strokovni literaturi spadajo družba civilnega prava, odprta
družba in komanditna družba med osebne družbe4 (Personengesellschaft),
1
Tako kot pri nas; imajo status fizičnih oseb (natürliche Personen)
Za razliko od kapitalskih družb osebne družbe niso pravne osebe, torej nimajo samostojne pravne
osebnosti. Deloma pa so podobne kapitalskim družbam v tem, da imajo kot nosilke skupnega premoženja
vseeno določene samostojne pravice in dolžnosti (Wirtschaftslexikon Gabler, spletna stran).
3
Gre za nekakšno avstrijsko obliko naše družbe z neomejeno odgovornostjo (Mladi podjetnik, spletna
stran).
4
Podobno velja tudi v slovenskem primeru, le da pri nas komanditna družba, ki je tudi osebna
gospodarska družba, ni predvidena kot oblika statusnega povezovanja odvetnikov. Pomembno je tudi
2
5
(Unternehmensservice Portal, spletna stran). Razlika med njimi je v tem, da družba
civilnega prava zagotovo ni pravna oseba, glede odprte in komanditne družbe pa velja, da
sicer pravnoformalno nimata pravne osebnosti,5 vendar pa lahko enako kot pravne osebe
v pravnem prometu pridobivata pravice in prevzemata dolžnosti, pridobivata premoženje,
lahko pa tudi tožita in sta toženi pred sodiščem (Öffentliche Notare Kaindl, Dürr, SchullerKöhler & Partner Notarpartnerschaft, spletna stran). Vse tri navedene oblike osebnih
družb so v skladu s 1.a členom Zakona o odvetnikih opredeljene z izrazom odvetniška
partnerstva (Rechtsanwalts-Partnerschaft).
Odvetniki (in tudi notarji) glede na 22. člen Zakona o davku na dohodek
(Enkommensteuergesetz – EStG) opravljajo svobodni poklic oz. dejavnost svobodnega
poklica (freiberufliche Tätigkeit). Na spletni strani avstrijskega finančnega ministrstva je
pojasnjeno, da za svobodne poklice ni predvidena obveznost vodenja knjigovodstva
(Buchführungspflicht)6 (besedilo EStG in avstrijsko finančno ministrstvo, spletna stran). Glede
na to, da ni obveznosti vodenja knjigovodstva, ni tudi obveznosti vlaganja letnih finančnih
poročil.
Finska
-
-
Na Finskem odvetniki svoj poklic lahko opravljajo kot odvetniki posamezniki (sole
practitioners), tako kot pri nas, lahko pa se tudi združujejo v naslednje pravne osebe:
partnerstva (partnerships), v katerih vsak partner osebno odgovarja za
obveznosti partnerstva;
partnerstva z omejeno odgovornostjo (limited partnerships), kar pomeni, da
nekateri partnerji glede na vložene deleže v celoti odgovarjajo za obveznosti partnerstva,
nekateri partnerji pa so omejeno odgovorni;
družbe z omejeno odgovornostjo (limited liability companies), pri katerih nosijo
družbeniki omejeno odgovornost za obveznosti družbe – vsak posamezni družbenik
odgovarja skupaj z družbo. Take družbe se lahko ustanovijo samo v primeru, če to odobri
odbor pri odvetniški zbornici (Board of the Bar Association). Družbeniki morajo biti
odvetniki.
Poleg navedenega lahko navedeni odbor pri odvetniški zbornici v skladu s 3. členom
Zakona o odvetnikih (Advocates Act (496/1958)) iz posebnih razlogov dovoli opravljanje
odvetniškega poklica tudi osebam, ki opravljajo funkcije na državnem ali občinskem
nivoju, ter nekaterim zaposlenim v javnem sektorju (odgovor ECPRD, št. 1417).
Iz odgovora ECPRD in iz drugega gradiva ne izhaja, da bi imeli lahko odvetniki
posamezniki na Finskem status samostojnega podjetnika, ki ustreza našemu espeju.
Finski odvetniki posamezniki niso zavezani javni objavi letnih poročil.
poudariti, da so pri nas vse gospodarske družbe (tudi osebne) nedvoumno pravne osebe, kar v avstrijskem
primeru ne velja.
5
V prvem odstavku 9. člena Obrtnega zakona (Gewerbeordnung) je namreč govora o pravnih osebah in
registriranih osebnih družbah (odprte družbe in komanditne družbe), kar kaže na to, da avstrijski sistem
osebnih družb ne šteje med pravne osebe.
6
Lahko pa knjige vodijo prostovoljno.
6
4. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN
DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in na druga javnofinančna
sredstva.
5. ZAGOTOVITEV SREDSTEV ZA IZVAJANJE PREDLOGA ZAKONA V DRŽAVNEM
PRORAČUNU
Za izvajanje predlaganega zakona ni potrebno zagotoviti sredstev v proračunu države, ker
predlog zakona ne predvideva porabe proračunskih sredstev.
6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL PREDLOG SPREJEMA ZAKONA
Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.
7
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/96 – odl. US, 24/01, 54/08, 35/09 in
97/14) se doda novi 4.a člen, ki se glasi:
»4.a
Odvetniki morajo voditi poslovne knjige in jih enkrat letno zaključiti v skladu z Zakonom o
gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi standardi ali mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja.
Na podlagi zaključenih poslovnih knjig morajo odvetniki in odvetniške družbe za vsako
poslovno leto v treh mesecih po koncu poslovnega leta sestaviti letno poročilo.
Letno poročilo je treba zaradi javne objave predložiti Agenciji Republike Slovenije za
javnopravne evidence in storitve v treh mesecih po koncu poslovnega leta.«
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati
pa se začne s 01.06.2015.
8
III. OBRAZLOŽITEV:
K 1. členu
V členu določamo, da morajo odvetniki voditi poslovne knjige in jih enkrat letno
zaključiti v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah in slovenskimi računovodskimi
standardi ali mednarodnimi standardi računovodskega poročanja. Glede na to, da
Zakon o odvetništvu v 36. členu določa, da se za poslovanje odvetniške družbe
uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah, če ni v zakonu določeno drugače, se
določbe o vodenju poslovnih knjig posebej ne določa za odvetniške družbe, saj so k
temu že zavezane. Se pa tako za odvetnike, kot tudi za odvetniške družbe določa
obveznost sestave letnega poročila in javno objavo tega poročila.
K 2. členu
S predlaganim členom se določa rok za uveljavitev tega zakona in datum od katerega
se ta zakon začne uporabljati.