predstavitve o uporabi izjem s področja predpisanih postopkov

Sistem JN
in
izjeme v postopkih javnega
naročanja
Sašo Matas
3. Konferenca o zaščiti finančnih interesih,
Ljubljana, 18.6.2015
Statistike sistema JN v Sloveniji







Sistem urejajo 4 zakoni in nekaj podzakonskih aktov
V sistemu oddaja naročila cca. 3100 naročnikov
Obseg naročil v letu 2013 3,9 mlrd €
Glede na odhodke 36,5% delež državnega proračuna
V letu 2013 - 5900 postopkov, 10.000 sklopov
Največji delež predstavljajo gradnje - 68%
Razdelitev naročil:

42% lokalne skupnosti, 25% državna uprava, 18% druge
osebe javnega prava in 12% javni zavodi
Učinkovitost javnega naročanja
Dnevi
Povprečno trajanje faz odprtega postopka
220
200
180
160
140
120
100
80
60
40
20
0
202,8
181,66
153,66
111,86
68,66
33,62
0
predlog za
izvedbo
postopka
sklep o začetku objava naročila
postopa
odpiranje
ponudb
odločitev o
oddaji
pravnomočnost
odločitve
sklenitev
pogodbe
Uspešno/neuspešno zaključena naročila
3%
5%
13%
13%
79%
87%
naročnik ni prejel nobene popolne ponudbe
naročnik ni prejel nobene ponudbe
uspešno zaključeni postopki
neuspešno zaključeni postopki
razveljavitev postopka na podlagi odločitve DKOM
drugo
Uporaba postopkov v sistemu JN v letu 2013
Vrsta postopka
odprti postopek
Pogodbena vrednost
Delež v vrednosti
postopkov
1.653.193.120
60,97%
postopek s pogajanji brez predhodne objave
428.090.033
15,79%
postopek s pogajanji po predhodni objavi
358.579.397
13,23%
naročila male vrednosti
147.925.627
5,46%
storitve s Seznama storitev B
105.617.266
3,90%
15.587.638
0,57%
2.338.078
0,09%
42.346
0,00%
2.711.373.505
100,00%
postopek s predhodnim ugotavljanjem sposobnosti
konkurenčni dialog
natečaj
skupaj
Kaj je javno naročanje
Izvedba postopkov, s katerimi javni naročnik najugodnejšemu
ponudniku odda:
blago

storitev

gradnjo

s sklenitvijo odplačnega pravnega posla.
Namen javnega naročanja:
zagotavljanje oskrbe naročnika z blagom, storitvami, gradnjami

gospodarna in učinkovita raba javnih sredstev

zasledovanje strateških ciljev države, naročnika

Kaj je javno-zasebno partnerstvo


JZP je način oddaje del ali storitev v izvajanju zasebniku, ki
prevzame tudi del tveganj pri poslovanju na trgu.
Pri JZP gre po večini za projektno financirane pogodbe
Oblika
partnerstva
Lastništvo
premoženja
Upravljanje
in
vzdrževanje
Kapitalske
investicije
Komercialn
o tveganje
Trajanje
pogodbe
Pogodba o
opravljanju
storitev
Javni
Javni /
privatni
Javni
Javni
1 – 2 leti
Pogodba o
upravljanju
Javni
Privatni
Javni
Javni
3 – 5 let
Leasing
pogodba
Javni
Privatni
Javni
Javni /
privatni
8 – 15 let
Javni/
zasebni
Privatni
Privatni
Privatni
25 – 30 let
Koncesijska
pogodba/BOT
Splošne izjeme (17. člen)
1.
2.
3.
blago, storitve, gradnje, ki se oddajajo po ZJNVETPS
naročila naročnikov, ki opravljajo dejavnost telekomunikacij, če se s predmetom
naročanja omogoča izvajanje tržne dejavnosti na tem področju
naročila, s katerimi se razkrivajo podatki, označeni s stopnjo tajnosti, posebni
varnostni ukrepi, ali javna naročila, ki so potrebna zaradi ogroženosti bistvenih
varnostnih interesov RS
4.
naročila, za katera veljajo drugačna postopkovna pravila naročanja
5.
koncesije storitev
6.
oddaja naročila ponudniku, ki ima izključno pravico in je naročnik po ZJN-2
7.
8.
9.
naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje, če je vrednost nižja od
mejnih vrednosti EU
in-house javna naročila
naročila namenjena opravljanju tržne dejavnosti, če je vrednost nižja od mejnih
vrednosti EU
Splošne izjeme I

drugi odstavek 17. člena ZJN-2: nadaljevanje (začetek) izvajanja dodatnih
ali več gradbenih del s strani izvajalca, ki že izvaja dela, pred sklenitvijo
aneksa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
 vrednost gradnje ne sme presegati evropskih pragov (5 MIO EUR)
 predhodna potrditev obsega del s strani nadzora
 naročniku bi zaradi zamika del zaradi izvedbe postopka nastali
dodatni stroški
 vrednost teh del ne sme presegati 10% osnovne pogodbene vrednosti
 naročnik mora istočasno začeti postopek s pogajanji brez predhodne
objave
Posebne izjeme (18. člen)
1.
2.
3.
4.
5.
6.
nakup, razvoj, produkcija in koprodukcija programskega materiala s
strani radijskih in tv postaj, zakup časa oddajanja
storitve na področju arbitraže in poravnave
finančne storitve za pridobitev denarja ali kapitala, zlasti glede izdaje,
prodaje, nakupa ali prenosa vrednostnih papirjev in drugih finančnih
instrumentov
pogodbe o zaposlitvi
raziskovalne in razvojne storitve, če niso naročene zgolj za potrebe
naročnika in jih tudi v celoti plača naročnik
pridobitev ali najem zemljišča, obstoječih objektov, nepremičnin ali z njimi
povezanih pravic
Postopek s pogajanji brez objave
Kdaj (29. člen):
neuspešno izveden predhodni postopek

tehnične, umetniške zahteve, izključne pravice

nujnost

vnaprej znano končno število ponudnikov in vrednost pod EU pragovi

vložen zahtevek za revizijo na razpisno dokumentacijo

izjeme v zvezi z blagom (izdelano za raziskave; povečanje;
blagovna borza; posebno ugodni pogoji)

dodatne storitve, gradnje (nove; ponovitev)

DODATNA IN VEČ DELA
Dodatne gradnje ali storitve, ki niso vključene v prvotni projekt ali v
prvotno naročilo:
nepredvidene okoliščine postale potrebne
ponudniku, ki izvaja prvotno naročilo;
dodatnih gradenj ali storitev ni mogoče tehnično ali ekonomsko ločiti
od prvotnega naročila, ne da bi to naročnikom povzročilo resne
težave, ali
če so dodatne storitve ali gradnje, čeprav bi se lahko ločile od
izvajanja prvotnega naročila, nujno potrebne za dokončanje tega
naročila.
Skupna vrednost dodatnih naročil, opredeljenih v tej točki, ne sme
presegati 30% zneska prvotnega naročil

DODATNA IN VEČ DELA (2)
Dodatne gradnje ali storitve, ki predstavljajo ponovitev podobnih
gradenj ali storitev:



se oddajo istemu izvajalcu,
v skladu z osnovnim projektom oziroma prvotnim naročilom, oddanim
na podlagi odprtega postopka, postopka s predhodnim
ugotavljanjem sposobnosti ali postopka oddaje naročila male
vrednosti.
možnost uporabe navedena že v postopku oddaje prvotnega
javnega naročila

upoštevano pri izračunu ocenjene vrednosti naročila,

tri leta po oddaji prvega naročila.
DODATNA IN VEČ DELA (3)
kaj če vrednost dodatnih del preseže 30%?
kaj če je bila pogodba sklenjena s klavzulo ključ v
roke?
ali lahko že osnovna pogodba vsebuje dodatna
nepredvidena dela?
kaj če vrednost več in manj del (skupaj) enaka ali
nižja 0?
