MNZ - DJN - Ministrstvo za javno upravo

Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana
T: 01 428 40 00
F: 01 428 47 33
E: [email protected]
www.mnz.gov.si
MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO
IPP MJU
[email protected]
Številka:
Datum:
EVA:
007-206/2015/6 (11-08)
25. 5. 2015
2015-3130-0001
Zadeva:
zveza:
Pripombe Ministrstva za notranje zadeve na osnutek ZJN3
dokument št. 007-803/2014/54 z dne 23. 4. 2015
Spoštovani,
Ministrstvo za notranje zadeve je v medresorsko usklajevanje prejelo osnutek predloga Zakona
o javnem naročanju.
Strokovne službe ministrstva so gradivo pregledale in podajajo sledeče pripombe.
Splošno
Ugotavljamo, da nov ZJN-3 uveljavlja drugačno terminologijo v postopkih javnega naročanja,
kot npr. drugačni nazivi nekaterih postopkov, označevanje ponudb v smislu njihove ustreznosti,
termini, kot npr. znak, dopustna ponudba in podobno. Ker ni jasen namen takšnih sprememb,
menimo, da bo omenjeno v postopke javnih naročil ob uveljavitvi zakona vneslo precejšnjo
zmedo, tako pri naročnikih, kot ponudnikih. Predvidevamo, da gre v veliko primerih za
dobesedne prevode evropske direktive, saj so določbe na nekaterih mestih dokaj nejasne, kot
navajamo tudi v nadaljevanju pri določenih členih. Ugotavljamo, da se v nekaterih delih
vračamo v obdobje, ko so se pregledovale vse ponudbe (vključno z dopolnitvami in pojasnili),
nekatere določbe pa so ponovno napisane zelo na splošno in na način, da brez tolmačenja
zakona in uveljavljene pravne prakse (ki seveda še sledi) le-teh ne bo možno nemoteno izvajati.
Poleg navedenega predlagamo sprejem podzakonskega akta, ki bo opredeljeval smernice za
opredelitev razpisnih pogojev in kriterijev za posamezna področja oddaje javnih naročil.
Ugotavljamo, da bo nov ZJN poenostavil naročila dodatnih gradenj, storitev in dobave blaga, saj
za potrebne spremembe pogodb o izvedbi javnih naročil ne bo potrebna izvedba postopka
oddaje javnega naročila, ob izpolnjevanju navedenih pogojev. Predvsem na področju oddaje
naročil gradenj je v praksi zaznati večje število aneksov, pa tudi na nekaterih drugih tehničnih
področjih. Vsekakor bi v praksi navedeno lahko izboljšali z boljšimi popisi del (npr. večja
odgovornost projektantov) oz. tehničnimi specifikacijami, predlagamo pa tudi uvedbo smernic za
opredelitev pogojev in kriterijev za izbiro izvajalca (npr. cena, reference ponudnika, kredibilnost
podjetja oz. ponudnika, pridobitev dela na ključ v roke (funkcionalni ključ), plačilni pogoji (po
situacijah), ipd.).
Glede na to, da vsa ministrstva izvajajo, torej so pristojna za javna naročila, predlagamo, da se
namesto ministrstvo, pristojno za javna naročila, uporabi izraz ministrstvo, pristojno za sistem
javnega naročanja.
Ta pripomba je splošna in se kot pojasnilo nanaša na pripombe h konkretnim členom, ki so
podane v nadaljevanju.
1. člen
Predmetni zakon vključuje dosedanji Zakon o javnem naročanju (ZJN-2) ter Zakon o javnem
naročanju na vodnem, energetskem in prometnem sektorju, pri tem pa se na več mestih sklicuje
tudi na Zakon o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV), ki pa naj bi po
uveljavitvi ZJN-3 ostal nespremenjen. Predlagamo, da se smiselno v novi ZJN-3 vključi tudi
ZJNPOV, ki je zapisan skoraj enako kot ZJN-2 (razlikuje se zgolj v delih, ki določajo pragove za
postopke ter uporaba nekaterih postopkov).
Novi ZJN-3 se od trenutno veljavnega zakona precej razlikuje, predvsem v uporabi novih
terminov (ki so sedaj sicer že uveljavljeni pri javnem naročanju), nekaterih novih postopkih; prav
tako pa so predvideni tudi drugačni obrazci za objave ter ravnanja v postopkih, ipd. Menimo, da
bo to v praksi povzročilo zmedo pri izvajanju postopkov po ZJNPOV, zato predlagamo, da se v
ZJN-3 smiselno vključijo še obrambna in zaupna naročila tako, da se v enem členu opredeli
posebnosti, ki veljajo za te postopke (višji pragovi, varovanje tajnih podatkov, medresorska
komisija...); izvedbo samih postopkov pa se določi na način, kot jih ureja ZJN-3.
Izvajanje javnih naročil na vseh področjih bi s tem postalo bolj enotno, postopki bi se izvajali
hitreje, hkrati pa bi bili tudi preglednejši tako z vidika ponudnikov kot tudi naročnikov; med
drugim pa bi se zmanjšala tudi možnost napak v smislu zamenjave določenih pojmov,
postopkov, objav in podobno.
2. člen, 1. odstavek
1. točka: Menimo, da ni ustrezna definicija pojma "javna naročila", in sicer da so to pisno
sklenjene odplačne pogodbe..., saj je javno naročilo razumeti v širšem smislu, kot skupek več
potrebnih dejanj za nabavo blaga, izvedbo storitev ali gradenj. Poleg tega se postopek oddaje
javnega naročila ne zaključi vedno s pogodbo, temveč se lahko zaključi na primer z okvirnim
sporazumom, lahko pa do sklenitve pogodbe sploh ne pride.
3. točka: Definicija pojma "gradnja" ni jasna oziroma ni jasen njen namen. Glede na definicijo, ki
navaja, "gradnja" pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri
izpolnjevanju določene gospodarske ali tehnične funkcije; je dvomljivo, ali pod gradnjo šteje na
primer izvedba adaptacije le dela električne inštalacije ali na primer strojne inštalacije, saj tak
posamezen del ni samozadosten.
10. in 11. točka: Določbi sta nejasni. Predlagamo, da se terminologija poenoti z veljavno Uredbo
o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 36/13, 41/14 in
96/14).
19. točka: Termin "znak" – menimo, da gre za dobeseden prevod direktive, pri čemer je ta izraz
v slovenskem jeziku neobičajen za dokument, spričevalo, potrdilo. Namen uporabe tega termina
je nejasen zato menimo, da bo v praksi povzročal zmedo oziroma bo potrebno dodatno
tolmačenje zakona. Enako velja za točko 27 – "tehnična referenca".
21. člen, 2. odstavek
Predlagamo poenotenje 2. odstavka 21. člena s 3. odstavkom 106. člena, in sicer glede
sporočanja podatkov o oddanih javnih naročilih v preteklem letu, tako vrednostno, kot tudi
lokacijsko (portal javnih naročil ali spletna stran naročnika).
22. člen, 3. odstavek
Verjetno je pod pojmom "Komisija" mišljena Evropska komisija. Navedeno v zakonu ni
definirano.
24. člen, 3. odstavek
Predlagamo, da se v prvem stavku beseda "posameznih" nadomesti z besedo "vseh", ter da se
stavek združi z naslednjim stavkom, tako da se novi stavek glasi: Če ima naročnik ločene
organizacijske enote, se upošteva skupna ocenjena vrednost vseh organizacijskih enot, razen v
primeru, ko je ločena organizacijska enota samostojno odgovorna za svoje javno naročilo ali
določene kategorije javnih naročil, se vrednosti lahko določijo na ravni določene enote. Kot je
zapisano sedaj, se lahko razume, da se upošteva skupna ocenjena vrednost le nekaterih
(posameznih) organizacijskih enot in ne vseh, kar pa verjetno ni bilo mišljeno s tem določilom.
26. člen, 4. odstavek
Določilo je nejasno zapisano. Pripomba se veže tudi na že podano pripombo (k 1. členu),
vezano na uporabo ZJNPOV.
27. člen, 1. odstavek
Točka 4.a: Ali je mišljeno za najem opremljenih ali neopremljenih prostorov; predlagamo jasen
zapis.
Točka 4.h: Ali je dejansko mišljeno samo za "storitve javnega potniškega prevoza z železnico".
Ni jasen namen določbe za podzemno železnico, saj Slovenija z njo ne razpolaga.
31. in 97. člen
Predlagamo združitev določb obeh členov.
97. člen obravnava socialne in druge posebne storitve, kjer gre za izjemo iz ZJN, prav tako
izjemo (pridržana javna naročila) pa obravnava že 31. člen, ki opredeljuje sodelovanje
invalidskih in socialnih podjetij.
Poleg tega vezano na 97. člen predvidevamo, da gre tu za dosedanje storitve B ter, da bo ta
seznam še oblikovan. Predlagamo, da se namesto seznama socialnih in drugih posebnih
storitev v določbo zakona navede ustrezne CPV kode, kot je to navedeno v 99. členu.
Predlagamo, da se pri oblikovanju določb o izjemah iz zakona upošteva tudi, da so za nekatere
storitve že določene cene (npr. cestninske vinjete, dimnikarske storitve), zato kakršnokoli
usklajevanje cen ni možno. Pri oblikovanju seznama socialnih in drugih posebnih storitev
predlagamo, da vključite tudi storitve, ki so bile na seznam storitev B nedavno dodane.
32. in 33. člen
Predlagamo, da se terminologija (priložnostno, skupno, centralizirano) poenoti z veljavno
Uredbo o skupnem javnem naročanju Vlade Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 36/13,
41/14 in 96/14).
35. člen
Termin "zaupnost" je nepojasnjen in ni opredeljen v definiciji pojmov. V praksi se je ta termin
uporabljalo kot poslovno skrivnost, možno pa je pojem tolmačiti tudi kot zaupnost v smislu
osebnih podatkov in tajnih podatkov, zato predlagamo, da se pojem "zaupno" opredeli.
36. člen, 1. odstavek
Predlagamo, da se navedeni odstavek glasi:
"Postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. Naročnik lahko v dokumentaciji v
zvezi z oddajo javnega naročila določi, da smejo ponudniki svoje ponudbe predložiti delno ali v
celoti v tujem jeziku. Če naročnik dovoli, da ponudnik predloži del ali celoto ponudbene
dokumentacije v enem od uradnih jezikov Evropske unije ali drugem tujem jeziku, mora
naročnik navesti, v katerem jeziku in za kateri del ponudbe gre."
Predlog utemeljujemo z navedbo, da naj bi novi ZJN-3 spodbujal čezmejno naročanje, kar pa
lahko zagotovimo samo z zgoraj predlagano spremembo.
37. člen
Glede na dosedanjo prakso z uvajanjem novih elektronskih rešitev v postopke javnega
naročanja, izvajanje pogodb in plačevanje računov, pozivamo zakonodajalca, da na državnem
nivoju pravočasno zagotovi vse tehnične možnosti za izvajanje elektronske komunikacije med
naročniki in ponudniki tako, da bo možno nove elektronske rešitve preizkusiti pravočasno
oziroma najkasneje do zakonske obveze pravil za sporočanje, ki jih določa novi ZJN.
39. člen
ZJN-3 uvaja nekatere nove postopke, nekateri pa so se v bistvu samo preimenovali. Menimo,
da dodatne vrste postopkov vnašajo določeno zmedo, dejansko pa v praksi veliko postopkov, ki
so že sedaj v zakonu, naročniki ne uporabljamo. Predlagamo določitev možnosti pogajanj tudi v
odprtih postopkih (vsaj npr. v kolikor cena presega naročnikova sredstva), v kolikor to ni v
nasprotju z uredbo (v teh postopkih je namreč mogoča obratna dražba), zato so smiselna tudi
pogajanja (npr., če ponudnik prejme 1 ponudbo).
42. in 44. člen
Določbi obeh členov opredeljujeta pogoje, na podlagi katerih se lahko izvede konkurenčni
dialog in konkurenčni postopek s pogajanji. Glede na to, da so v obeh členih navedeni enaki
pogoji za izvedbo enega ali drugega postopka, ni jasen namen tovrstne ureditve, še posebej v
smislu pripombe k 39. členu, ki opredeljuje vrste postopkov.
44. člen, 11. odstavek
"Naročnik lahko odda javna naročila na podlagi prvih ponudb brez pogajanj, če je v obvestilu o
javnem naročilu navedel, da si pridržuje to možnost." Iz določbe ni jasno, ali je navedeni
pridržek brezpogojen, ali morajo biti za takšno ravnanje naročnika določeni razlogi.
46. člen, 1. odstavek, točka a)
Zaradi različnih razlag v praksi predlagamo, da se bolj natančno opredeli določilo zadnjega
stavka, ki se glasi: Cena iz končne ponudbe, predložene v postopku s pogajanji v primeru iz te
točke ne sme presegati cene iz ponudbe istega ponudnika, predložene v neuspešnem prej
izvedenem postopku javnega naročila. Ni namreč opredeljeno, na katero ceno se omejitev
točno nanaša – ali skupno ponudbeno vrednost ali vsako posamezno ponujeno ceno (če je več
postavk v okviru predmeta naročila). V prvem primeru lahko ponudnik oz. kandidat v končni
ponudbi po posameznih postavkah ponudi tudi višje cene, skupna ponudbena vrednost pa ni
višja, v drugem primeru, pa niti skupna ponudbena vrednost niti nobena posamezna cena ne
sme biti višja od ponujene v prvotnem postopku. Glede na namen samih pogajanj pa
predlagamo, da se omejitev nanaša na vsako posamezno ceno, torej, da ponudnik oz. kandidat
v ponudbi na postopek s pogajanji nobene posamezne cene ne sme zvišati, kljub temu da zniža
ali ponudi enako skupno vrednost.
46. člen, 1. odstavek, točka d)
Predlagamo, da se črta predhodno soglasje ministrstva, pristojnega za javna naročila, saj gre v
tem primeru za postopek javnega naročila, ki ga je potrebno izvesti v najkrajših rokih, poleg
tega pa je razlog za izvedbo postopka enostavno preverljiv in objektivne narave oz. nastane
neodvisno od volje naročnika.
46. člen, 4. odstavek
Ugotavljamo, da je v praksi zelo redko uporabna oz. neizvedljiva izvedba postopka s pogajanji
brez predhodne objave na podlagi predmetnega odstavka, saj se lahko uporabi za nove gradnje
ali storitve, ki pomenijo ponovitev podobnih gradenj ali storitev,..., pri čemer je pogoj, da se pri
izračunu ocenjene vrednosti osnovnega javnega naročila upošteva tudi skupne ocenjene
stroške poznejših gradenj ali storitev. Če bi namreč naročnik ob prvotnem naročilu lahko ocenil
te dodatne gradnje oz. storitve, bi ta del opredelil že v samem predmetu naročila in predmetni
postopek ne bi bil potreben.
46. člen, 8. odstavek:
Predlagamo dopolnitev besedila odstavka (dopolnjen tekst je zapisan ležeče) in sicer:
(8) Ne glede na 77. člen tega zakona lahko naročnik v primeru č) in d) točke prvega odstavka
tega člena v postopku zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika z
lastno izjavo ali z izpolnitvijo obrazca ESPD. Ne glede na 89. člen tega zakona naročniku v
primeru č) in d) točke prvega odstavka in b) točke drugega odstavka tega člena ni potrebno
preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi v resničnost ponudnikovih izjav.
Ne glede na četrti odstavek 60. člena in tretji odstavek 73. člena tega zakona naročnik v
primeru iz č) in d) točke prvega odstavka tega člena ni potrebno spoštovati rokov iz četrtega
odstavka 60. člena in tretjega odstavka 73. člena tega zakona.
Obrazložitev predlaganega:
Točka b) drugega odstavka 46. člena opredeljuje postopek s pogajanji brez predhodne objave,
ko se naročilo blaga odda prvotnemu dobavitelju, ker iz določenih (v tem odstavku navedenih)
razlogov naročnik ne more naročila oddati drugemu ponudniku. V tem primeru je dobavitelj oz.
ponudnik naročniku že poznan in zato ni potrebe po preverjanju (razen v primeru dvoma). Po
drugi strani pa je v tem primeru celo vprašanje smiselnosti določitve določenih pogojev, saj
naročnik v primeru b) točke drugega odstavka 46. člena, glede na podan razlog, ne more
naročila oddati drugemu ponudniku oz. dobavitelju, če bi se ugotovilo, da prvotni dobavitelj ne
izpolnjuje več določenega pogoja. Torej, lahko to privede naročnika v nerešljivo situacijo, ko
naročila ne more oddati drugemu dobavitelju, niti prvotnemu dobavitelju zaradi morebitnega
neizpolnjevanja pogoja, npr. neporavnanih davkov. Za slednje poleg tega tudi ni jasno, na kateri
dan se preverja izpolnjevanje pogoja.
48. člen, 3. odstavek:
V odstavku je navedena najdaljša veljavnost okvirnega sporazuma, ter da je lahko obdobje
veljavnosti daljše od navedenega le v izjemnih primerih, ki se ustrezno utemeljijo, zlasti s
predmetom okvirnega sporazuma. Pri tem ni jasno, kaj se šteje kot ustrezna utemeljitev za
določitev daljšega obdobja. Zlasti se ta dvom postavlja upoštevaje dejstvo kot je razvidno iz
osnutka zakona, in sicer, da za daljše obdobje okvirnega sporazuma ni več predvideno
prehodno soglasje ministrstva, pristojnega za finance; torej bo odgovornost na strani naročnika.
50. člen, 3. odstavek
Predmetni odstavek določa:
(3) Nekatera javna naročila blaga, storitev in nekatera javna naročila gradenj, katerih predmet
so intelektualne storitve, kot je projektiranje gradenj, ki jih ni mogoče razvrstiti z metodami
samodejnega ocenjevanja, ne morejo biti vključena v elektronske dražbe.
Predmetna navedba ni jasna. Sklepati je, da je smisel določila v tem, da vsa tista javna naročila,
pri katerih ponudb ni mogoče razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja, ne morejo biti
vključena v elektronske dražbe, in ne le nekatera od teh. Glede na navedeno je beseda
"nekatera", ki se dvakrat pojavi, na obeh mestih odveč oz. ustvarja zmedo. Poleg tega ni jasno,
kaj je z naročili gradenj, katerih predmet so intelektualne storitve. Ali ta naročila v nobenem
primeru ne morejo biti vključena v elektronske dražbe ali le v primeru, ko ponudb ni mogoče
razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja. Poleg tega je tudi neroden zapis na način, da
se razvrščajo javna naročila, oz. blago...; dejansko se razvrščajo ponudbe.
Predlagamo naslednji zapis predmetnega odstavka:
(3) Javna naročila blaga, storitev in gradenj, pri katerih so merila za ocenitev ponudb določena
na način, da ponudb ni mogoče razvrstiti z metodami samodejnega ocenjevanja, ne morejo biti
vključena v elektronske dražbe.
50. člen, 5. odstavek
Povsem nejasno je zapisano določilo točke b). Sklepati je, da se želi s celotnim 5. odstavkom
50. člena določiti, da elektronska dražba temelji na elementih ponudb, ki so predmet
ocenjevanja po merilu oz. merilih, ki jih določi naročnik v razpisni dokumentaciji. Predlagamo,
da se določba jasno zapiše. Se pa v povezavi s tem pojavlja vprašanje oz. ni jasno, kako
naročnik obravnava javna naročila, kjer je merilo oz. eno od meril tako, da po smislu ne more
biti predmet dražbe, na primer "oddaljenost servisne delavnice" ali "prihodek ponudnika", ipd.
Tudi takih naročil ni mogoče (glede na določila v predlogu zakona in glede na aplikacijo edražbe) vključiti v elektronske dražbe in bi jih posledično tudi morali izvzeti kot izjemo v 3.
odstavku 50. člena.
50. člen, 7. odstavek
Določilo tega odstavka navaja, da naročnik povabi k elektronski dražbi tiste ponudnike, ki so
predložili dopustne ponudbe, en od pogojev, da je ponudba dopustna po definiciji iz 29. točke 1.
odstavka 2. člena, pa je, da cena ne presega proračun naročnika, kot je določen in
dokumentiran pred začetkom postopka javnega naročanja. Menimo, da je navedeno povsem
nesmiselno glede na namen elektronske dražbe, in sicer da se cene znižajo in da je čim večja
konkurenca. Obstoječa vsebina določila privede do primerov, ko sta na primer dva ponudnika v
začetni ponudbeni ceni čisto blizu, in sicer eden tik pod in eden tik nad dopustno vrednostjo, ter
bo slednji izločen še pred dražbo, čeprav bi mogoče tekom dražbe bolj znižal ceno kot prvi.
Poleg tega je eden od pogojev, da je ponudba dopustna po definiciji iz 29. točke 1. odstavka 2.
člena tudi ta, da naročnik ponudbe ni ocenil za neobičajno nizko. Tudi v tem primeru menimo,
da je povsem nesmiselno, da naročnik še pred začetkom elektronske dražbe preverja, ali je
ponudba neobičajno nizka, saj se po izvedeni dražbi lahko stanje povsem spremeni in šele po
izvedeni dražbi se lahko na podlagi končnih cen presoja posamezno ponudbo, ali je neobičajno
nizka.
Predlagamo spremembo odstavka tako, da naročnik k elektronski dražbi povabi ponudnike, za
katere ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjujejo pogoje za sodelovanje, njihove
ponudbe so skladne s tehničnimi specifikacijami in z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega
naročila ter ustrezajo potrebam in zahtevam naročnika, so prispele pravočasno, ter pri njih ni
dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija."
50. člen, 9. odstavek
Predlagamo bolj jasen zapis celotnega odstavka, iz katerega bo mogoče razbrati zahtevo oz.
namen določila. Zlasti je nejasen zadnji stavek, ki navaja: V ta namen je potrebno vse razpone
predhodno znižati na določeno vrednost, saj odstavek, niti člen v predhodnih določilih ne
omenja nobenih razponov, zato se ne ve, na kaj se slednje nanaša.
53. člen, 1. odstavek in 111. člen, 1. odstavek
Odstavek se glasi:
(1) Obvestila iz prvega odstavka 52. člena tega zakona, ki jih je potrebno objaviti v Uradnem
listu Evropske unije, ne smejo biti objavljena na portalu javnih naročil pred objavo v Uradu za
publikacije Evropske unije, razen v primeru, če naročniki niso uradno obveščeni o objavi v 48
urah po potrditvi prejema obvestila v skladu z 52. členom tega zakona.
Navedba razen v primeru, če naročniki niso uradno obveščeni o objavi v 48 urah po potrditvi
prejema obvestila v skladu z 52. členom tega zakona, ni jasna.
Obvestila, ki jih portalu javnih naročil pošiljajo naročniki namreč na portalu objavlja podjetje
Uradni list in slednji bi moral biti (poleg naročnika) obveščen o objavi v Uradnem listu Evropske
unije.
Določilo predmetnega odstavka mora torej upoštevati podjetje Uradni list... (in ne naročnik),
zato je tudi nerazumna kazenska določba za prekršek naročnika, ki ne ravna (kot je navedeno v
1. točki 1. odstavka 111. člena) v skladu z 52. in 53. členom tega zakona, čeprav jo k temu
zavezuje ta zakon.
57. člen, 1. odstavek
Nekateri postopki imajo poseben obrazec oz. vrsto obvestila, na primer obvestilo o javnem
naročilu po enostavnem postopku, obvestilo o javnem naročilu socialnih in drugih posebnih
storitev. Omenjene postopke je v predmetnem odstavku zato potrebno izvzeti, podobno, kot je
to zapisano za postopek s poganjanji brez predhodne objave. Prav tako je slednje potrebno
upoštevati v 1. odstavku 52. člena.
59. člen
Besedilo člena se glasi: Obvestilo o spremembi javnega naročila v času njegove veljavnosti
morajo naročniki objaviti v 30 dneh po spremembi javnega naročila. Iz drugih določil
predmetnega zakona izhaja, da je v tem primeru mišljena sprememba pogodbe, zato je
navedba predmetnega člena (in prav tako naslov) zavajajoča in jo je potrebno zapisati na način,
da bo jasno, da gre za spremembo pogodbe.
60. člen, 3. odstavek
V predmetnem odstavku je sklicevanje na 35. člen, iz katerega ne razberemo povezave na
predmetno določilo. Sklepati je, da je bilo mišljeno 37. člen (in ne 35. člen), zato predlagamo
ustrezni popravek. Enako se upošteva tudi v 69. členu oz. povsod, kjer je takšno sklicevanje.
Poleg tega gre pri predmetnem odstavku za ponavljanje istih določil iz prejšnjega odstavka,
oziroma ni mogoče ugotoviti bistvenih razlik med 2. in 3. odstavkom tega člena. Predlagamo, da
se v prid preglednosti, določili obeh odstavkov prouči in po možnosti združi oz. poenostavi.
60. člen, 4. odstavek
V postopku s pogajanji brez predhodne objave je že načeloma običajno krajši rok za predložitev
ponudbe (kot na primer pri odprtem postopku) ter v zakonu tudi ni določen najkrajši rok. Razlog
je že v samih okoliščinah za izvedbo tega postopka (nujnost, izvedba glede na neuspeli prvotni
postopek, ipd.). Smiselno krajšemu roku za predložitev ponudb bi moral biti sorazmerno tudi
krajši rok v tem odstavku. Predlagamo, da se rok "štiri dni" določi tudi za enostavni postopek in
za postopek s pogajanji brez predhodne objave.
61. člen, 1. odstavek
V odstavku manjka navedba postopka s pogajanji brez predhodne objave, v katerem prav tako
naročnik pošlje povabilo kandidatom, ki ga določa ta člen. Predlagamo, da se odstavek dopolni
tako, da bo naveden tudi postopek s pogajanji brez predhodne objave.
66. člen, 3. odstavek
Predlagamo jasen zapis, ali določba "...razen v primeru, ko je bila v postopku oddaje javnega
naročila posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med naročnikom in
ponudnikom" pomeni, da se lahko naročnik pogaja o vseh elementih pogodbe.
66. člen, 5. odstavek
Odstavek določa obvezne podatke, ki jih mora na poziv naročnika predložiti ponudnik (v
postopku javnega naročila ali pri izvajanju javnega naročila). Kot že v trenutno veljavnem
zakonu, gre za podvajanje obveznosti, ki izhajajo že iz Zakona o integriteti in preprečevanju
korupcije (ZIntPK), zato predlagamo, da se v tem zakonu obveznost glede teh podatkov
opredeli s sklicevanjem na ZIntPK. Menimo, da opredeljevanje istih obvez v več zakonih vnaša
zgolj nered in nejasnosti ter dodatno birokratiziranje. Po ZIntPK mora ponudnik podatke
predložiti pred podpisom pogodbe, zato ni jasno, zakaj bi iste podatke moral predložiti še v
ponudbi (torej dvakrat).
72. člen, 1. odstavek
Odstavek določa, da se naročnik lahko odloči, da javno naročilo odda po ločenih sklopih, v
nadaljevanju pa določa, da v kolikor ne razdeli javnega naročila in odda po ločenih sklopih,
mora glavne razloge za svojo odločitev obrazložiti. Določba je sama sebi v nasprotju, saj, če
naročnik lahko odda naročilo po sklopih, kakšen je smisel, da mora to obrazložiti, oziroma ni
jasno, zakaj enovito naročilo ni ustrezno samo po sebi.
74. člen, 2. odstavek
Glede na dosedanje težave z dokazovanjem, da ponudniki izpolnjujejo obvezne dajatve,
ugotavljamo, da je v zakon dodano določilo, da se šteje, da gospodarski subjekt ne izpolnjuje
obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če ni predložil obračunov davčnih odtegljajev za dohodke
iz delovnega razmerja. Iz določbe ni jasno, kako bo naročnik to preverjal, pri čemer
predpostavljamo, da uradna institucija (FURS) s temi podatki ne razpolaga brez opravljenega
nadzora pri podjetju.
Vezano na predmetno določilo predlagamo tudi, da se zapadle obveznosti ne preverjajo na dan
oddaje ponudbe, ampak v času preverjanja. Na dosedanji način lahko ponudniki špekulirajo s
poravnavo obveznosti, dejansko pa je verjetno glavni namen, da ponudnik obveznosti poravna.
86. člen, 1. odstavek
Iz stroge določbe tega odstavka, da mora naročnik od gospodarskih subjektov zahtevati, da
pojasnijo ceno ali stroške v ponudbi, če so ponudbe glede na gradnje, blago ali storitve
neobičajno nizke, ni jasno v katerem primeru se opredeli, da je ponudba neobičajno nizka.
Predlagamo, da se določilo navede v smislu, da naročnik navedeno preveri v primeru, če meni,
da je ponudba neobičajno nizka. V nasprotnem primeru, če ostane taka določba, je potrebno
nedvoumno navesti, v katerih primerih se šteje, da je ponudba neobičajno nizka.
89. člen, 1. odstavek
Menimo, da so neprimerne nekatere navedbe iz določbe točke b), ki navaja:
b) ponudbo je oddal ponudnik, ki ne izpolnjuje razlogov za izključitev iz 74. člena tega zakona in
izpolnjuje pogoje za sodelovanje ter izpolnjuje nediskriminatorna pravila in merila iz 82. člena
tega zakona, če so bila določena.
Predlagamo, da se besedno zvezo "ki ne izpolnjuje" nadomesti z besedno zvezo "pri katerem
ni", saj navedba "ne izpolnjuje" že sama po sebi usmerja na to, da je s ponudbo oz.
ponudnikom nekaj narobe, v bistvu pa je v tem primeru ravno nasprotno, torej da ponudnik
izpolnjuje pogoje.
Poleg tega je neprimerna navedba, da ponudnik izpolnjuje merila, saj merila niso zahteve ali
pogoj, ki bi jih ponudnik moral izpolnjevati, temveč so namenjena razvrščanju ponudb ter izbiri
najugodnejšega ponudnika.
Prav tako je nesmiselna navedba, da izpolnjuje nediskriminatorna pravila..., saj mora ponudnik
izpolnjevati vsa pravila (pogoje), naročnik pa seveda ne sme zahtevati oz. podati
diskriminatornih zahtev, pogojev, meril, ipd. Če ponudnik meni, da so pogoji, merila
diskriminatorni, mora na to opozoriti oz. izkoristiti pravno sredstvo pred potekom roka za
predložitev ponudb, zoper razpisno dokumentacijo.
89. člen, 6. odstavek
"Ponudnik ne sme dopolnjevati ali spreminjati – svoje cene brez DDV, vrednosti postavke brez
DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV...". Glede na različno prakso in težave pri izvajanju
analiz ponudb predlagamo jasen zapis, ali določba pomeni, da lahko ponudnik popravi napačno
zapisan DDV ali ceno z DDV ter zapis, ali to lahko stori tudi, če se s tem spremeni vrstni red
ponudb po merilih.
91. člen
Predlagamo, da se doda odstavek o konkurenčni klavzuli tudi za osebe, ki so bile zaposlene kot
javni uslužbenci in so sodelovale ali bile kakorkoli povezane s postopki oddaje javnih naročil po
ZJN tako, da se določi primerno obdobje, v katerem se te osebe ne smejo pojavljati kot
ponudniki ali njihovi zastopniki, saj imajo informacije, ki lahko bistveno vplivajo na postopke
oddaje javnih naročil po ZJN.
92. člen, 1. odstavek v povezavi s 46. členom, 1. odstavek, točka c) (obdobje mirovanja)
Predlagamo, da se prva alineja 1. odstavka 92. člena glasi: "- izvaja postopek s pogajanji brez
predhodne objave na podlagi c), č) ali d) točke prvega odstavka 46. člena...". V kolikor se druga
alineja tega odstavka nanaša tudi na točko c) (naročnik povabi le enega ponudnika),
predlagamo, da se to jasno opredeli.
94. člen, 6. odstavek, točka a)
Ugotavljamo, da osnutek zakona odpravlja nekatere težave, ki so jih imeli naročniki na področju
obravnave podizvajalcev. Pri tem menimo, da definicija podizvajalca ni dovolj jasno
opredeljena, saj so na podlagi te ureditve možne različne razlage, predvsem v primeru javnih
naročil blaga in storitev. V izogib težavam z opredelitvijo, kdo je (ali celo mora biti) podizvajalec,
prosimo, da se termin podizvajalca jasno definira tudi v primeru javnih naročil blaga ali storitev.
95. člen, 1. odstavek, točka 2
Določilo se glasi:
"kadar so potrebne dodatne gradnje, storitve ali dobave blaga, ki jih izvede prvotni izvajalec,
niso pa bile vključene v prvotno javno naročilo, če zamenjava izvajalca:
-
ni mogoča iz ekonomskih ali tehničnih razlogov, kot so zahteve glede zamenljivosti ali
interoperabilnosti z obstoječo opremo, storitvami ali instalacijami, naročenimi v okviru
prvotnega javnega naročila, ter
bi naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov."
Predlagamo, da se termin "dodatne gradnje" definira tako, da bo skladen z gradbenimi
uzancami (op. ali to zajema nepredvidena dela, dodatna dela, več dela...). Nejasna je tudi
definicija "dodatnih storitev in blaga", in sicer ali gre za dodatne količine v sklopu ponudbenega
predračuna ali za dodatno blago ali storitve, ki niso predmet prvotnega ponudbenega
predračuna.
95. člen, 1. odstavek, točka 4
Določilo je v celoti nejasno, zato predlagamo, da se ga zapiše na način, da bo tudi
neodvisnemu bralcu razumljivo ter da se navede namen vsebine razlogov, na podlagi katerih
lahko naročnik spremeni pogodbo.
Drugo
Menimo, da ni smiseln naslov poglavja 2.2. Tehnike in instrumenti za elektronsko in skupno
javno naročanje, saj le-ta ne zajema vsebine členov oz. področij, ki jih obravnava. Poglavje
vključuje tudi okvirni sporazum, ki je lahko le način zaključka postopka (namesto klasične
pogodbe), in sicer ne le v primeru skupnega javnega naročila.
S spoštovanjem,
Boštjan Šefic
državni sekretar