1. No category

NAROČNIK:
OBČINA RUŠE, Trg vstaje 11, 2342 RUŠE
IDEJNA ZASNOVA TER EKONOMSKA ŠTUDIJA ZBIRANJA,
ODVAJANJA IN ČIŠČENJA KOMUNALNIH ODPADNIH TER
PADAVINSKIH VODA V OBČINI RUŠE
ŠT. PROJEKTA: 6P-13203.1
JUNIJ 2014
NAROČNIK:
OBČINA RUŠE, Trg vstaje 11, 2342 RUŠE
OBJEKT: IDEJNA ZASNOVA TER EKONOMSKA ŠTUDIJA ZBIRANJA, ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
KOMUNALNIH ODPADNIH TER PADAVINSKIH VODA V OBČINI RUŠE
VRSTA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE:
IDZ
ZA GRADNJO:
NOVA GRADNJA
PROJEKTANT:
INSTITUT ZA EKOLOŠKI INŽENIRING d.o.o., Ljubljanska ul. 9, 2000 Maribor
direktor: Željko BLAŽEKA, univ.dipl.inž.grad.
(žig in podpis odgovorne osebe)
ODGOVORNA PROJEKTANTKA:
mag. Petra KRALJ MARHOLD, univ.dipl.inž.grad. G-2656
ODGOVORNI VODJA PROJEKTA:
dr. Uroš KRAJNC, univ.dipl.inž.grad. G-0557
(žig in podpis odgovorne osebe)
ŠTEVILKA ELABORATA IN IZVODA, KRAJ IN DATUM IZDELAVE ELABORATA:
6K-13203.1, IZVOD ŠT. 1,2,3,4,5, 6, 7, 8, A, D
Maribor, junij 2014
Stran 2 od 96
1. NAROČNIK ................................................................................................................................................. 7
2. OPIS PROBLEMA ........................................................................................................................................ 7
2.1. SPLOŠNO ................................................................................................................................................... 7
2.2. PROJEKTNA NALOGA PO PONUDBI ........................................................................................................... 9
2.2.1.
Analiza obstoječega stanja ............................................................................................................... 9
2.2.2.
Definicija ciljev projekta oz. kriterijev načrtovanja........................................................................... 9
2.2.3.
Preučitev alternativnih rešitev ravnanja z odpadnimi vodami v Občini Ruše ter izbor najoptimalnejše
rešitve
10
2.2.4.
Obdelava izbrane rešitve ................................................................................................................ 10
2.2.5.
Analiza investicijskih, obratovalnih in vzdrževalnih stroškov projekta ........................................... 11
3. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA ............................................................................................................. 12
3.1. OPIS OBSTOJEČEGA STANJA .................................................................................................................... 12
3.2. S STRANI NAROČNIKA PRIDOBLJENI PODATKI: ....................................................................................... 15
3.3. OSTALI PODATKI, UPORABLJENI PRI IZDELAVI IDEJNE ZASNOVE ............................................................ 15
3.4. IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE V OBČINI RUŠE ...................................................................... 16
3.5. KLJUČNI PODATKI .................................................................................................................................... 21
4. DEFINICIJA CILJEV PROJEKTA OZ. KRITERIJEV NAČRTOVANJA................................................................. 22
4.1. OPERATIVNI PROGRAM ........................................................................................................................... 22
4.1.1.
Usklajenost z Operativnim programom in zahteve le-tega ............................................................ 22
4.1.2.
Prednostne investicije OP za Občino Ruše ..................................................................................... 23
4.1.3.
Podatki o prebivalstvu .................................................................................................................... 25
4.1.4.
Podatki o gospodarstvu in negospodarstvu ................................................................................... 26
4.2. DEFINICIJA OBMOČIJ OBDELAVE IN OPREDELITEV ČASOVNE IZVEDBE PROJEKTA ................................. 28
4.3. OCENA CILJNE POKRITOSTI S KANALIZACIJSKIM OMREŽJEM TER IZ TEGA IZVEDENA OCENA NOVIH
PRIKLJUČKOV.................................................................................................................................................... 28
4.4. NAPOVEDI PRIHODNJE PORABE VODE IN S TEM POVEZANIH KOLIČIN ODPADNE VODE; ...................... 28
4.5. OCENA PRIKLJUČEVANJA INDUSTRIJSKIH UPORABNIKOV NA KANALIZACIJSKI SISTEM OB
ZADOVOLJEVANJU SPECIFIČNIH NORMATIVOV ............................................................................................... 28
4.6. PONOVNA PREVERA POTREBNE KAPACITETE ČISTILNIH NAPRAV; ......................................................... 28
4.7. OPREDELITEV OBMOČIJ, KI SE BODO REŠEVALA Z INDIVIDUALNIMI SISTEMI TER NAČIN REŠEVANJA
TOČKASTIH ONESNAŽEVALCEV IZVEN OBMOČJA OBDELAVE (OBDELAVA GREZNIČNE BLATENICE); .............. 29
4.8. DOSEGANJE STANDARDOV KVALITETE ODPADNE VODE OB IZPUSTIH V NARAVNA VODNA TELESA. .... 29
5. PREUČITEV ALTERNATIVNIH REŠITEV RAVNANJA Z ODPADNIMI VODAMI V OBČINI RUŠE TER IZBOR
NAJOPTIMALNEJŠE REŠITVE ............................................................................................................................. 30
5.1. UVOD ....................................................................................................................................................... 30
5.2. HIDRAVLIČNI IZRAČUN PO VARIANTNIH REŠITVAH ................................................................................ 31
5.2.1.
Splošno ........................................................................................................................................... 31
5.2.2.
Podatki za hidravlični izračun ......................................................................................................... 31
5.2.3.
Varianta 1: Čiščenje odpadnih voda iz Občine Ruše na CČN Maribor ............................................ 34
5.2.4.
Varianta 2: čiščenje odpadnih voda iz dela naselja Bistrica ob Dravi na CČN Maribor, del naselja
Bistrica ob Dravi, Bezena in Ruše na ČN Ruše .................................................................................................. 39
5.2.5.
Varianta 3: čiščenje odpadnih voda iz celotnega naselja Bistrica ob Dravi na CČN Maribor, naselje
Bezena in Ruše na ČN Ruše .............................................................................................................................. 40
5.2.6.
Varianta 4: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bezena in Bistrica ob Dravi na na CČN Maribor, naselje
Ruše na ČN Ruše .............................................................................................................................................. 40
5.2.7.
Varianta 5: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bistrica ob Dravi in Bezena na CČN Maribor, naselje
Ruše na ČN Selnica ........................................................................................................................................... 41
5.2.8.
Varianta 6: čiščenje odpadnih voda iz celotne Občine Ruše na lastni ČN Ruše 8.400 PE ............... 41
5.3. OPIS KANALIZACIJSKIH SISTEMOV PO VARIANTNIH REŠITVAH ............................................................... 42
5.3.1.
Varianta 1: čiščenje odpadnih voda iz Občine Ruše na CČN Maribor ............................................. 43
5.3.2.
Varianta 2: čiščenje odpadnih voda iz dela naselja Bistrica ob Dravi na CČN Maribor, del naselja
Bistrica ob Dravi, Bezena in Ruše na ČN Ruše .................................................................................................. 43
5.3.3.
Varianta 3: čiščenje odpadnih voda iz celotnega naselja Bistrica ob Dravi na CČN Maribor, naselje
Bezena in Ruše na ČN Ruše .............................................................................................................................. 43
5.3.4.
Varianta 4: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bezena in Bistrica ob Dravi na na CČN Maribor, naselje
Ruše na ČN Ruše .............................................................................................................................................. 44
Stran 3 od 96
5.3.5.
Varianta 5: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bistrica ob Dravi in Bezena na CČN Maribor, naselje
Ruše na ČN Selnica ........................................................................................................................................... 44
5.3.6.
Varianta 6: čiščenje odpadnih voda iz celotne Občine Ruše na lastni ČN Ruše 8.200 PE ............... 44
5.3.7.
Opombe k hidravličnem izračunu ................................................................................................... 44
6. OBDELAVA IZBRANE REŠITVE .................................................................................................................. 47
6.1. VARIANTA S CČN RUŠE ............................................................................................................................ 47
6.1.1.
Usklajenost z občinskimi prostorskimi akti ..................................................................................... 47
6.1.1.1. OPN ................................................................................................................................................. 47
6.1.1.2. SPRO ............................................................................................................................................... 48
6.1.1.3. OPPN............................................................................................................................................... 49
6.1.2.
NAČRT ČISTILNE NAPRAVE RUŠE .................................................................................................... 49
6.1.2.1. Uvod ............................................................................................................................................... 49
6.1.2.2. Opis tehnologije.............................................................................................................................. 50
6.1.2.3. Gradbene konstrukcije in zunanja ureditev čistilne naprave ......................................................... 53
6.1.2.4. Zunanja ureditev............................................................................................................................. 53
6.1.2.5. Fine elektromotorne grablje (01), vhodno črpališče (02) ............................................................... 53
6.1.2.6. Peskolov in lovilec maščob (03), sekvenčni bazen (04), zgoščevalec in zalogovnik blata (06) ...... 53
6.1.2.7. Merilna kineta iztoka (05) ............................................................................................................... 54
6.1.2.8. Strojno zgoščanje blata (07), kompresorska postaja in elektroagregat (08) upravni prostori (09),
kotlovnica (10), obarjanje fosforja (12) ............................................................................................................ 54
6.1.2.9. Trafo postaja (13) ........................................................................................................................... 54
6.1.2.10.
Objekt za sprejem gošč iz greznic (14) ...................................................................................... 54
6.1.2.11.
Električne inštalacije in elektro opreme ..................................................................................... 55
6.1.2.12.
Krmilje ........................................................................................................................................ 58
6.1.2.13.
Sprejemnik ................................................................................................................................. 58
6.1.2.14.
Učinek čiščenja ........................................................................................................................... 58
6.1.2.15.
Poskusno obratovanje ................................................................................................................ 59
6.1.2.16.
Izbira najprimernejše variante čiščenja ..................................................................................... 59
6.1.2.17.
Tehnološki postopek čiščenja..................................................................................................... 59
6.1.2.18.
Faznost gradnje .......................................................................................................................... 63
6.2. VARIANTA S CČN MARIBOR ..................................................................................................................... 63
6.2.1.
Splošno ........................................................................................................................................... 63
6.2.2.
Obremenitev čistilne naprave 2009 – 2013.................................................................................... 65
6.2.3.
Ocena spremembe obremenitve cčn maribor 2004 – 2020 ........................................................... 66
6.3. VARIANTA S ČN SELNICA ......................................................................................................................... 67
7. ANALIZA INVESTICIJSKIH, OBRATOVALNIH IN VZDRŽEVALNIH STROŠKOV PROJEKTA ............................ 70
7.1. KANALIZACIJSKO OMREŽJE ...................................................................................................................... 70
7.1.1.
Varianta 1: čiščenje odpadnih voda iz Občine Ruše na CČN Maribor ............................................. 70
7.1.2.
Varianta 2: čiščenje odpadnih voda iz dela naselja Bistrica ob Dravi na CČN Maribor, del naselja
Bistrica ob Dravi, Bezena in Ruše na ČN Ruše .................................................................................................. 71
7.1.3.
Varianta 3: čiščenje odpadnih voda iz celotnega naselja Bistrica ob Dravi na CČN Maribor, naselje
Bezena in Ruše na ČN Ruše .............................................................................................................................. 71
7.1.4.
Varianta 4: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bezena in Bistrica ob Dravi na na CČN Maribor, naselje
Ruše na ČN Ruše .............................................................................................................................................. 72
7.1.5.
Varianta 5: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bistrica ob Dravi in Bezena na CČN Maribor, naselje
Ruše na ČN Selnica ........................................................................................................................................... 72
7.1.6.
Varianta 6: čiščenje odpadnih voda iz celotne Občine Ruše na lastni ČN Ruše 8.200 PE ............... 73
7.2. OBJEKTI NA KANALIZACIJSKEM OMREŽJU ............................................................................................... 73
7.2.1.
Varianta 1: čiščenje odpadnih voda iz Občine Ruše na CČN Maribor ............................................. 74
7.2.2.
Varianta 2: čiščenje odpadnih voda iz dela naselja Bistrica ob Dravi na CČN Maribor, del naselja
Bistrica ob Dravi, Bezena in Ruše na ČN Ruše .................................................................................................. 76
7.2.3.
Varianta 3: čiščenje odpadnih voda iz celotnega naselja Bistrica ob Dravi na CČN Maribor, naselje
Bezena in Ruše na ČN Ruše .............................................................................................................................. 77
7.2.4.
Varianta 4: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bezena in Bistrica ob Dravi na na CČN Maribor, naselje
Ruše na ČN Ruše .............................................................................................................................................. 78
Stran 4 od 96
7.2.5.
Varianta 5: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bistrica ob Dravi in Bezena na CČN Maribor, naselje
Ruše na ČN Selnica ........................................................................................................................................... 79
7.2.6.
Varianta 6: čiščenje odpadnih voda iz celotne Občine Ruše na lastni ČN Ruše 8.400 PE ............... 81
7.3. INVESTICIJSKI STROŠKI ČN RUŠE.............................................................................................................. 83
7.4. STROŠKI OBRATOVANJA CČN RUŠE ......................................................................................................... 83
7.5. STROŠKI ČIŠČENJA IN ODVAJANJA NA CCČ MARIBOR ............................................................................. 84
8. PRELIMINARNE PODATKE O MOŽNOSTI VKLJUČITVE PROJEKTA CELOVITEGA RAVNANJA Z ODPADNIMI
VODAMI V OBČINI RUŠE ZA KOHEZIJSKO SOFINANCIRANJE V NOVI FINANČNI PERSPEKTIVI 2014 -2020. ..... 86
9. UTEMELJITEV PREDLAGANE VARIANTE ................................................................................................... 87
9.1. ČIŠČENJE NA LASTNI ČISTILNI NAPRAVI RUŠE ......................................................................................... 88
9.2. ČIŠČENJE NA CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI MARIBOR ........................................................................... 88
10. SEZNAM POTREBNIH AKTIVNOSTI ........................................................................................................... 90
11. PRILOGE ................................................................................................................................................... 91
11.1. DOPIS MESTNA OBČINA MARIBOR (6.3.2014) ........................................................................................ 91
11.2. DOPIS OBČINA SELNICA (14.2.2014) ....................................................................................................... 92
11.3. CENIK NIGRAD ......................................................................................................................................... 93
11.4. TERMINSKI PLAN PO VARIANTI 6 – LASTNA ČN RUŠE ............................................................................. 94
11.5. TERMINSKI PLAN PO VARIANTI 1 – PRILKJUČITEV NA ČN MARIBOR ....................................................... 95
11.6. GRAFIČNE PRILOGE ................................................................................................................................. 96
PRILOGE:
1.Dopis Mestna občina Maribor (6.3.2014)
2. Dopis Občina Selnica (14.2.2014)
3. Cenik Nigrad
4. Terminski plan po varianti 6 lastna Č N Ruše
5. Terminski plan po varianti 1 priključitev na CČN Maribor
6. Grafične priloge
G1.
Situacija varianta 1 M 1: 5000
G.2
Situacija varianta 5 M 1: 5000
G.3
Situacija varianta 6 M 1: 5000
G.4
Situacija prispevnih površin, list 1/3
M1:2000
G.5
Situacija prispevnih površin, list 2/3
M1:2000
G.6
Situacija prispevnih površin, list 3/3
M1:2000
Stran 5 od 96
Priloge na CD-ju
Idejna zasnova
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Situacija varianta 1 M 1: 5000
Situacija varianta 2 M 1: 5000
Situacija varianta 3 M 1: 5000
Situacija varianta 4 M 1: 5000
Situacija varianta 5 M 1: 5000
Situacija varianta 6 M 1: 5000
Situacija prispevnih površin, list 1/3, M 1: 2000
Situacija prispevnih površin, list 2/3, M 1: 2000
Situacija prispevnih površin, list 3/3, M 1: 2000
Kataster obstoječega kanalizacijskega omrežja na območju Občine Ruše (naselja Ruše, Bezena,
Bistrica ob Dravi in Log);
datoteka:
kanalizacija-prenos občina-nigrad_DOF.dwg
RUŠE KANAL_NOVO.dwg
kanalizacija TDR-prenos občina.dwg
KANAL.TAB
JASKI.TAB
Lokacijski podatki o obstoječih napravah na kanalizacijskem sistemu (razbremenilniki, ČN);
datoteka:
kanalizacija-prenos občina-nigrad_DOF.dwg
Predvidena traso kolesarske poti Ruše – Maribor
datoteka:
sit_GRADBENA_PGD_BPI377_ver6_OPT.dwg
VZD_PROFIL_Potovalna-Obcina_Ruse_BPI377_PGD_ver3_OPT.dwg
PRECNI_PROFILI_Potovalna-Obcina_Ruse_BPI377_PGD_ver3_OPT.dwg
Geodetski posnetek terena od obstoječe ČN Bistrica do obstoječega razbremenilnika Ruše (izdelal:
Geotada, Darko Recek s.p.);
datoteka:
7614_recover.dwg
Stran 6 od 96
1. NAROČNIK
Naročnik idejne zasnove je po pogodbi 354-003/2013 z dne 03.10.2013 OBČINA RUŠE, Trg vstaje 11,
2342 RUŠE.
2. OPIS PROBLEMA
2.1. SPLOŠNO
Občina Ruše za svojo največjo aglomeracijo Ruše še ni sprejela odločitve o lokaciji čistilne naprave za
odpadne vode
Za potrebe odločanja o izbiri najustreznejše variante odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda
je potrebno za Naročnika, Občino Ruše, izdelati elaborat – preliminarno študijo za preliminarni izbor
najustreznejše variante. Študija bo služila za nadaljnje korake odločanja o izboru variante ter
pripravo terminskega plana potrebnih aktivnosti dokončanja predvidenega investicijskega projekta
odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda v občini Ruše.
V občini Ruše še nimajo dokončno ustrezno urejenega odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih
voda, navkljub temu, da so se v občini do sedaj aktivno ukvarjali s to problematiko. Izvedli so kar
nekaj ukrepov, izgradili so del sekundarne kanalizacije in postavili dve čistilni napravi.
Za rešitev navedene problematike so možne naslednje variante:
1. Izgradnja manjkajoče kanalizacije, zbirnega kolektorja in tlačnega transportnega kanala s
prečrpavanjem preko reke Drave na lokacijo bodoče čistilne naprave Selnica ob Dravi.
2. Izgradnja manjkajoče kanalizacije in zbirnega kolektorja ter lastne centralne čistilne naprave v
občini Ruše.
3. Izgradnja manjkajoče kanalizacije in zbirnega kolektorja ter povezovalnega kanala na centralno
čistilno napravo Maribor.
Za pripravo preliminarne analize navedenih variant je potrebno pridobiti naslednje podatke:
Ad.1). Čiščenje na novozgrajeni čistilni napravi Selnica ob Dravi
• Za to varianto bi bilo potrebno najprej pridobiti soglasje občine Selnica ob Dravi, da soglašajo s to
rešitvijo (pridobi investitor).
Glede na to, da je navedena čistilna naprava (kapacitete 5000 PE) za lastne potrebe že v
gradnji, bi bilo glede na dodatne potrebe potrebno ugotoviti nujna dodatna dela za
dograditev skupne čistilne naprave s povečano kapaciteto za potrebe občine Ruše.
Stran 7 od 96
Pridobiti bi bilo potrebno operativne stroške (po posameznih elementih) odvajanja odpadnih
voda v občini Ruše v letu 2012 ter obseg (dolžino) kanalizacijskega omrežja, na katerega se ti
stroški nanašajo.
Pridobiti bi bilo potrebno podatke o predvidenih količinah odpadne vode, ki bi se odvajala po
kanalizacijskem sistemu Ruše in čistila na ČN Selnica ob Dravi (ločeno količino, ki se nanaša
na občino Ruše in ločeno količino, ki se nanaša na občino Selnica ob Dravi).
Na tej osnovi bi lahko izračunali novo ceno odvajanja in čiščenja na CČN Selnica ob Dravi za vse
priključene prebivalce na čistilno napravo.
Ad.2). Izgradnja lastne čistilne naprave za občino Ruše kapacitete 8400 PE.
Potrebno je izdelati idejno zasnovo za CČN Ruše z oceno investicijskih in operativnih stroškov
ČN ter posege v manjkajoče kanalizacijsko omrežje z oceno investicijskih stroškov in
morebitnih stroškov prečrpavanja za kanalizacijski sistem.
Pridobiti je potrebno operativne stroške (po posameznih elementih) odvajanja odpadnih
voda v občini Ruše v letu 2012 ter obseg (dolžino) kanalizacijskega omrežja, na katerega se ti
stroški nanašajo.
Pridobiti je potrebno podatke o predvidenih količinah odpadne vode, ki bi se odvajala po
kanalizacijskem sistemu Ruše in čistila na ČN Ruše.
Na osnovi tega bi izračunali ceno odvajanja in čiščenja za priključene prebivalce na ČN Ruše.
Ad.3): Izgradnja povezovalnega kanala na čistilno napravo Maribor. Varianta se zdi smiselna glede na
sorazmerno bližino centralne čistilne naprave Maribor oz. njenega prispevnega kanalizacijskega
sistema.
Predhodno bi bilo potrebno pridobiti soglasje koncesionarja Aquasystems s ponudbo in
garancijo za ceno čiščenja na CČN v Maribor (pridobi investitor).
Poleg tega bo potrebno določiti priklopno mesto na prispevno kanalizacijsko mrežo za CČN
Maribor in posredno s tem določiti strošek kanalščine (pridobi investitor).
Potrebno je izdelati idejno zasnovo za manjkajoče kanalizacijsko omrežje s povezovalnim
kanalom do priklopnega mesta na obstoječi kanalizacijski sistem v občini Maribor z oceno
investicijskih stroškov in morebitnih stroškov prečrpavanja .
Pridobiti je potrebno operativne stroške (po posameznih elementih) odvajanja odpadnih
voda v občini Ruše v letu 2012 ter obseg (dolžino) kanalizacijskega omrežja, na katerega se ti
stroški nanašajo.
Pridobiti je potrebno podatke o predvidenih količinah odpadne vode, ki bi se odvajala po
kanalizacijskem sistemu Ruše in čistila na CČN Maribor.
S seštevkom vseh stroškov bi pridobili strošek odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda za
občino Ruše.
Merilo za preliminarni izbor najustreznejše variante bi bila najugodnejša ocenjena cena odvajanja in
čiščenja / m3.
Stran 8 od 96
Natančneje bi bili varianti v nadaljevanju analizirani v Dokumentu identifikacije investicijskega
projekta in v Predinvesticijski zasnovi (v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in
obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Ur. list RS, št. 60/2006, 54/2010)).
2.2. PROJEKTNA NALOGA PO PONUDBI
V sklopu ponudbe kot sestavnega dela pogodbe je podana natančnejša projektna naloga, ki obsega
2.2.1. Analiza obstoječega stanja
Naročnik je priskrbel sledeče podatke
Popis zgrajenega kanalizacijskega omrežja. Evidenca naj vsebuje atributni del s podatki o
premeru cevi, materialu in starosti le-teh ter grafični del z vrisanimi cevmi in kanalizacijskimi
objekti (digitalna oblika);
Popis obstoječih naprav za obdelavo odpadnih vod, črpališč ter razbremenilnikov;
Popis uporabnikov kanalizacijskega omrežja, razdeljenih po kategorijah (gospodinjstva,
storitvene dejavnosti, industrija in institucije);
Popis števila in tipov individualnih sistemov čiščenja odpadnih vod;
Evidenco porabe pitne vode;
Podatke o cenah zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter drugih pristojbinah,
stroških prispevkov priključitve na kanalizacijsko omrežje, podatke o zbranih količinah
odpadnih voda (gospodinjstva, ostali).
Podatke o konceptih odvajanja in čiščenja odpadnih voda v prostorskih in planskih
dokumentih;
morebitne predhodne študije in projekte.
Izvajalec izdela:
Analizo količin ter karakteristik komunalne odpadne vode;
Analizo stanja kanalizacijskih sistemov s podrobnejšim prikazom kanalizacijskega sistema
prispevnega območja ČN Ruše.
2.2.2. Definicija ciljev projekta oz. kriterijev načrtovanja
Identifikacija problemov, povzročenih z delovanjem obstoječega sistema, kombinirana s celovito
analizo zahtev najnovejših standardov in predpisov, bo omogočila definicijo glavnih ciljev, ki jih
želimo doseči s tem projektom, tako na področju izboljšav obstoječega sistema kot tudi nadaljnje
izgradnje.
Na tej stopnji bo mogoče definirati osnovni kriterij načrtovanja oz. zahteve, ki jih naj sistem ravnanja
z odpadnimi vodami v končni fazi zadovoljuje (opredelitev zahtevane učinkovitosti in nivoja storitev):
Definicija območij obdelave in opredelitev časovne izvedbe projekta;
Stran 9 od 96
Ocena ciljne pokritosti s kanalizacijskim omrežjem ter iz tega izvedena ocena novih
priključkov;
Napovedi prihodnje porabe vode in s tem povezanih količin odpadne vode;
Ocena priključevanja industrijskih uporabnikov na kanalizacijski sistem ob zadovoljevanju
specifičnih normativov;
Ponovna prevera potrebne kapacitete čistilnih naprav;
Opredelitev območij, ki se bodo reševala z individualnimi sistemi ter način reševanja
točkastih onesnaževalcev izven območja obdelave (obdelava greznične blatenice);
Doseganje standardov kvalitete odpadne vode ob izpustih v naravna vodna telesa.
2.2.3. Preučitev alternativnih rešitev ravnanja z odpadnimi vodami v Občini Ruše ter izbor
najoptimalnejše rešitve
Obdelava alternativnih rešitev ob upoštevanju pogojev, navedenih v prejšnjem poglavju. Alternativne
rešitve se navezujejo na izbiro najoptimalnejšega sistema čiščenja odpadnih voda (ali CČN Ruše oz
varianti navezave na CČN Maribor ali CČN Selnica). K temu bo treba prilagoditi tudi izbor tras
kolektorskih cevovodov ter lokacije morebitnih črpališč.
Za izbore tras bo naročnik priskrbel dokumentacijo o obstoječih (vodovod, železnica) ter predvidenih
komunalnih napravah (regionalni vodovod, kolesarska pot, nove ceste).
Vsaka od predlaganih variant bo morala priti skrbno preučena ter obdelana do stopnje, ki bo za vsak
sistem podala oceno glede najoptimalnejših koridorjev kolektorjev ter grobo zasnovo sekundarnega
kanalizacijskega omrežja. Glavne komponente vsake od predlaganih rešitev morajo biti primerno
dimenzionirane zaradi poznejše ocenitve stroškov. Za sekundarno kanalizacijsko omrežje ter druge
kanalizacijske objekte (ČN, črpališča, ipd.) bodo sprejeti normativi za ocenjevanje gradbenih stroškov
vsake od analiziranih rešitev.
Preučitev alternativnih rešitev naj temelji tudi na skrbni oceni obratovalnih stroškov sistema, ki bodo
služili kot dodaten argument pri izbiri najoptimalnejše variante.
Za varianti 3 in 4 se najprej preveri, če je dodatna obremenitev ČN Selnica z vodami iz občine Ruše
sploh mogoča (Občina Selnica, Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ministrstvo za gospodarski razvoj
in tehnologijo). Samo v primeru pozitivnega odgovora se varianti 3 in 4 podrobneje obdelata.
V tej fazi je planirana preliminarna predstavitev rezultatov naročniku s ciljem izbora najoptimalnejše
variante.
2.2.4. Obdelava izbrane rešitve
Ko bo izbrana optimalna rešitev ravnanja z odpadnimi vodami v Občini Ruše, bo potrebno nadaljevati
z inženirskim načrtovanjem, z namenom, da se določijo:
Sistem odvodnje (ločen, mešan sistem):
Tehnične značilnosti posameznih komponent izbrane rešitve, vključujoč čistilne naprave,
kanalizacijske cevovode ter črpališča;
Preliminarni količinski popis del, potrebnih za realizacijo predvidenega projekta;
Predlagane konstrukcijske metode, stroške in delovni plan.
Stran 10 od 96
Obravnavani projekt naj vsebuje osnovne načrte, tipične odseke ter konstrukcijske značilnosti
objektov in drugih relevantnih elementov, ki so pomembni za ovrednotenje predlaganega projekta in
njegovih stroškov.
2.2.5. Analiza investicijskih, obratovalnih in vzdrževalnih stroškov projekta
Izvede se kvantitativna ocena in analiza cen izvedbe najpomembnejših kategorij v predlaganem
projektu. Za potrebe ocene stroškov ČN se uporabijo stroški primerljivih naprav, oddanih na
mednarodnih razpisih.
Investicijski stroški naj bodo analizirani oz. ovrednoteni z natančnostjo ± 15 %. Naloga bo vsebovala
tudi oceno obratovalnih in stroškov vzdrževanja v ekonomski dobi projekta. Obratovalni in stroški
vzdrževanja naj upoštevajo stroške energije, stroške dela, materialne stroške, AM in stroške rednih
ter intervencijskih popravil.
Izvajalec pridobi na Ministrstvu RS za kmetijstvo in okolje preliminarne podatke o možnosti vključitve
projekta celovitega ravnanja z odpadnimi vodami v občini Ruše za kohezijsko sofinanciranje v novi
finančni perspektivi 2014 -2020.
Stran 11 od 96
3. ANALIZA OBSTOJEČEGA STANJA
3.1. OPIS OBSTOJEČEGA STANJA
Opis je povzet iz dokumentov, ki nam jih je predal investitor (zlasti iz vira: Analiza variant celovitega
sistema ravnanja z odpadnimi vodami v Občini Ruše, Občina Ruše, marec 2013).
V Občini Ruše je obstoječe kanalizacijsko omrežje pretežno mešanega in gravitacijskega tipa, razen
novejših kanalov v naseljih Ruše (Viadukt, »Mirje«), Bezena in Bistrica ob Dravi z Logom, ki so
ločenega tipa. Stanje izgrajenega kanalizacijskega omrežja po naseljih je naslednje:
Ruše(4.449 prebivalcev1)
Zgrajenega je 20.698 m kanalizacijskega omrežja večinoma mešanega tipa, nanj pa je
priključenega cca. 80 % prebivalstva. Kanalizacijsko omrežje ni zaključeno s čistilno napravo,
odpadne vode se izpuščajo v reko Dravo.
Bistrica ob Dravi z Logom (1.703 prebivalcev )
Kanalizacija je zgrajena v osrednjem delu naselja Bistrica ob Dravi, deloma tudi v vzhodnem
delu (ul. Ob ribniku, Na klancu, severni del Ceste v Log) ter v severnem delu Loga, skupaj cca.
9.222 m kanalov. Razen najstarejše kanalizacije na območju blokovne izgradnje, ki je
mešanega tipa, so kanali večinoma ločenega tipa (fekalna kanalizacija). Del naselja2 je
priključen na ČN Bistrica 400 PE, preostali, večji del odpadnih voda, pa se še vedno odvaja v
potok Bistrico.
Bezena (555 prebivalcev )
Naselje ima zgrajenega cca. 7.015 m kanalizacijskega omrežja ločenega tipa (od tega ca.
1.100 m padavinskih kanalov) ter mobilno ČN s kapaciteto čiščenja 500 PE3.
Smolnik (314 prebivalcev )
V naselju Smolnik (območje ob državni cesti R III – 705) je bila v letu 2012 zaključena
izgradnja 3.057 m kanalizacijskega omrežja za komunalne odpadne vode, ki se čistijo na ČN
Geberit 1.000 PE. S kanalizacijo je bil opremljen tudi zaselek Glažuta.
Fala ( 82 prebivalcev )
Naselje nima urejene kanalizacije za odpadne vode. Ureditev sanitarne odpadne vode je
rešena z izgradnjo posameznih greznic, deloma pa s priključitvijo na površinske jarke, ki se
direktno izlivajo v vodotoke (Drava).
Druga naselja in zaselki v Občini Ruše (Lobnica, …)
Poselitev v teh naseljih in zaselkih je zelo razpršena in pretežno ne omogoča izgradnje
skupnih kanalizacijskih omrežij. Ureditev sanitarne odpadne vode je rešena z izgradnjo
posameznih greznic, večinoma pa s priključitvijo na površinske jarke, ki se direktno izlivajo v
vodotoke.
1
Vir: SURS, stanje 01.01.2013
Log z delom Bistrice ob Dravi na levem bregu potoka Bistrica
3
Navedena ČN ni popolnoma funkcionalna
2
Stran 12 od 96
Tabela 1: Obstoječe kanalizacijsko omrežje v Občini Ruše (stanje l. 2012)
NASELJE
Bistrica ob Dravi z Logom
MEŠAN TIP
KANALIZACIJE
LOČEN TIP
KANALIZACIJE
1.900 m
Bezena
Ruše
18.960 m
Smolnik
SKUPAJ
20.860 m
SKUPAJ
7.322 m
9.222 m
7.015 m
7.015 m
1.738 m
20.698 m
3.057 m
3.057 m
19.132 m
39.992 m
Črpališča:
Na območju obstajajo sledeča črpališča:
- črpališče v Rušah (Špengova)
- ČP-Ruše 1, ČP-Ruše 2, ČP-Ruše 3, ČP-Ruše 4
- ČP CEZAM pri trgovini TUŠ-(potrebno prevzeti od stečajnega upravitelja Stavbarja)
Na spodnji sliki je prikazana obstoječa kanalizacija naselij Ruše in naselje Laznica
Legenda je sledeča:
- zelena barva: obstoječi mešani kanalizacijski sistemi
- modra barva: obstoječi padavinski kanalizacijski sistemi
- rjava barva: obstoječi ločeni kanalizacijski sistemi (samo fekalne vode)
Stran 13 od 96
Slika 1: Obstoječa kanalizacija na območju občine Ruše in Laznice
Stran 14 od 96
3.2. S STRANI NAROČNIKA PRIDOBLJENI PODATKI:
-
Kataster obstoječega kanalizacijskega omrežja na območju Občine Ruše (naselja Ruše,
Bezena, Bistrica ob Dravi in Log);
datoteka: kanalizacija-prenos občina-nigrad_DOF.dwg
RUŠE KANAL_NOVO.dwg
kanalizacija TDR-prenos občina.dwg
KANAL.TAB
JASKI.TAB
-
Lokacijske podatke o obstoječih napravah na kanalizacijskem sistemu (razbremenilniki, ČN);
datoteka: kanalizacija-prenos občina-nigrad_DOF.dwg
-
Predvideno traso kolesarske poti Ruše – Maribor
datoteka: sit_GRADBENA_PGD_BPI377_ver6_OPT.dwg
VZD_PROFIL_Potovalna-Obcina_Ruse_BPI377_PGD_ver3_OPT.dwg
PRECNI_PROFILI_Potovalna-Obcina_Ruse_BPI377_PGD_ver3_OPT.dwg
-
Geodetski posnetek terena od obstoječe ČN Bistrica do obstoječega razbremenilnika Ruše
(izdelal: Geotada, Darko Recek s.p.);
datoteka: 7614_recover.dwg
Vsi ti podatki so priloženi idejni zasnovi v elektronski obliki.
-
prostorska dokumentacija (prostorski načrt) - kartografski del, posredovan s strani Občine
Ruše, december 2013
3.3. OSTALI PODATKI, UPORABLJENI PRI IZDELAVI IDEJNE ZASNOVE
-
Centralni register prebivalstva, 2012
Kanalizacija Limbuš, PGD, VGB d.o.o., št. načrta: 3388/12-2_3, julij 2013
Razpisna dokumentacija: Idejne zasnove ter ekonomske študije zbiranja, odvajanja in
čiščenja komunalnih odpadnih ter padavinskih voda v Občini Ruše
Ocena obremenitve centralne čistilne naprave Maribor 2013. IEI; 6K-13244.1, oktober 2013.
Prevera možnosti priključitve odpadne vode mesta Ruše na centralno čistilno napravo
Maribor, IDZ, IEI d.o.o., št. proj.: 6P-08225, september 2008
Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše, 17.9.2010
Analiza variant celovitega sistema ravnanja z odpadnimi vodami v Občini Ruše, Občina Ruše,
marec 2013
Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za leto 2013-2016 za
področje občine Ruše; Nigrad 2012
meje aglomeracij z DOF-i, vir GURS
OPPN Industrijske cona s čistilno napravo
Stran 15 od 96
Pri izdelavi IDZ smo upoštevali tudi veljavno zakonodajo:
- Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode na območju Občine Ruše
(MUV št. 32/2009)
- Pravilnik o projektiranju, izvedbi, uporabi in vzdrževanju javnega kanalizacijskega sistema (MUV št.
5/2006)
- Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija od leta 2006 do leta
2017)
- Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (64/12)
- ENV 752 (deli 1 do 7): Drain and sewer systems outside buildings
Upoštevane nemške smernice pri pripravi hidravličnih izračunov:
-
DWA - A 110, Richtlinien fuer hydraulische Dimensionierung und den Leistungsnachweis von
Abwasserkanaelen and –leitungen, August 2006
ATV 128, Richtlinien fuer die Bemessung und Gestaltung von Regenentlastungsanlagen in
Mischwasserkanaelen, April 1992
ATV 128, Richtlinien fuer die Bemessung und Gestaltung von Regenentlastungsanlagen in
Mischwasserkanaelen, Juli 1977
ATV 166, Bauwerke der zentralen Regenwasserbehandlung und – rueckstauhaltung,
November 1999
ATV DVWK-M 177, Bemessung und Gestaltung von regenentlastungsanlagen in
Mischwasserkanaelen – Erlaeuterungen und Beispiele, Juni 2001
DWA - A 118, Hydraulische Bemessung und nachweis von Entwaesserungssystemen, Maertz
2006
ATV DVWK – M 176, Hinweise und Beispiele zur konstruktiven Gestaltung und Ausruestung
von Bauwerken der zentralen Regenwasserbehandlung und –rueckstauhaltung, Februar 2001
ATV 111, Richtlinien fuer die hydraulische Dimensionierung und den Leistungsnachweis von
Regenwasserentlastungsanlagen in Abwasserkanaelen und – leitungen, Februar 1994
3.4. IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE V OBČINI RUŠE
Podatke o izvajanju gospodarske javne službe povzemamo iz dokumenta PROGRAM ODVAJANJA IN
ČIŠČENJA KOMUNALNE IN PADAVINSKE ODPADNE VODE ZA LETO 2013-2016 ZA PODROČJE OBČINE
RUŠE, Nigrad Maribor, 17. oktober 2012
Stran 16 od 96
OSNOVNI PODATKI
PODATKI O IZVAJALCU JAVNE SLUŽBE
Tabela 2: Podatki o izvajalcu javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske
NAZIV:
NASLOV:
ID DDV:
ODGOVORNA OSEBA:
KONTAKTNA OSEBA:
TELEFONSKA ŠT:
E-POŠTA:
ORGANIZACIJSKA OBLIKA
IZVAJALCA JAVNE SLUŽBE: *
NIGRAD D.D.
ZAGREBŠKA C. 30
71083715
SREČKO HVAUC
DEJAN TACER
02 45 00 300
[email protected]
3.1-GOSPODAR2SKA JAVNA SLUŽBA IN
KONCESIONAR
*Opomba: Organizacijska oblika v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah (Uradni
list RS, št. 32/1993):
1 – JAVNO PODJETJE
2 –REŽIJSKI OBRAT
3 – KONCESIONIRANA GOSPODARSKA JAVNA SLUŽBA
OBMOČJE IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
SEZNAM OBČIN
Tabela 3: Seznam občin
IME OBČINE
ID OBČINE
RUŠE
108 JOČ
Tabela 3. prikazuje občino v katerih izvajamo javno službo odvajanja javno službo odvajanja in
čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode (JOČ) skladno z odlokom lokalne
skupnosti za katero je pripravljen program.
SEZNAM AGLOMERACIJ
Tabela 2a. vsebuje seznam aglomeracij v občini za katero izvajamo javno službo odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode. Aglomeracije so povzete po Operativnem programu
odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode. Seznam je dostopen na spletni strani
www.ijsvo.si/kanalizacija
in
Stran 17 od 96
podatkovnem atlasu
http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso.
Tabela 4: Seznam aglomeracij
Ime aglomeracije
ID aglomeracije Občina
LOG
RUŠE
RUŠE
RUŠE
RUŠE
SMOLNIK
SMOLNIK
16520
13646
13651
13652
13655
13605
13628
RUŠE
RUŠE
RUŠE
RUŠE
RUŠE
RUŠE
RUŠE
PREDPISI, KI DOLOČAJO NAČIN IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE
Poglavje 1.3. vsebuje splošen opis načina zagotavljanja izvajanja javne službe odvajanja in čiščenja
komunalne in padavinske odpadne vode. Navedeni so občinski predpisi, na podlagi katerih se izvaja
javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini (številka in datum
objave predpisa) ter način spremljanja dela izvajalca javne službe.
Tabela 5: Občinski predpisi
OBČINA
RUŠE
MID OBČINE
PREDPIS O DOLOČITVI IZVAJALCA DATUM OBJAVE
JAVNE SLUŽBE
11027334
OBJAVA
Odlok o odvajanju in čiščenju MUV ŠT. 32/2009
komunalne ter padavinske vode
na območju občine Ruše
HTTP://WWW.IZIT.SI/MUV/
PREDPIS O NAČINU IZVAJANJA
JAVNE
DRUGI PREDPISI, KI
DOLOČAJO
IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
ODVAJANJA
IN ČIŠČENJA KOMUNALNE IN
PADAVINSKE ODPADNE VODE
Odlok o lokalnih gospodarskih
javnih
službah v občini Ruše
DATUM OBJAVE
OBJAVA
DATUM OBJAVE
OBJAVA
MUV ŠT. 7/96
HTTP://WWW.IZIT.SI/MUV/
Stran 18 od 96
Pravilnik o projektiranju, izvedbi, MUV št. 5/2006
uporabi in vzdrževanju javnega
kanalizacijskega sistema, ki je v
upravljanju podjetja Nigrad,
javno
komunalno podjetje d.d. Maribor
HTTP://WWW.IZIT.SI/MUV/
NASELJA IN ŠTEVILO PREBIVALCEV, KATERIM SE ZAGOTAVLJAJO STORITVE JAVNE SLUŽBE
Dano poglavje vsebuje podatke o naseljih in številu prebivalcev na območju, kjer se zagotavljajo
storitve javne službe. Število prebivalcev je število prebivalcev s prijavljenih stalnim in začasnim
bivališčem.
2.1 PODATKI O NASELJIH
Izpolnjena tabela št. 6 in 7. vsebuje določene podatke o naseljih in število prebivalcev ter podatke o
izvajanju odvajanja ter izvajanju storitve praznjenja.
Tabela 6: Seznam naselij
MID OBČINE
11027334
11027334
11027334
11027334
11027334
11027334
11027334
11027334
IME NASELJA
MID NASELJA
RUŠE občina
BISTRICA OB DRAVI
BEZENA
SMOLNIK
LOBNICA
Log
Ruše
Fala
10149339
10149053
10149223
10149126
10149193
10149304
ŠT. PREBIVALCEV
V
7270
1361
536
322
153
360
4457
81
Vir:http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=05C5004S&ti=&path=../Database/Dem
_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/25_05C50_prebivalstvo_naselja/&lang=2,
ttp://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso
Stran 19 od 96
PODATKI O ŠTEVILU PREBIVALCEV
Tabela 7: Število prebivalcev
OBČINA
Ruše
ŠT.
ŠTEVILO
PREBIVALCEV PREBIVALCEV,
V OBČINI
ZA
KATERE SE
IZVAJA
ODVAJANJE
KOMUNALNE
ODPADNE
VODE
V JAVNO
KANALIZACIJO
7270
4316
ŠTEVILO
STAVB,
PRIKLJUČENIH
NA JAVNO
KANALIZACIJO
1199
ŠTEVILO
PREBIVALCEV,
ZA
KATERE SE
IZVAJAJO
STORITVE
PREVZEMA
BLATA
IZ MALIH
KOMUNALNIH
ČISTILNIH
NAPRAV
16
ŠTEVILO
PREBIVALCEV, ZA
KATERE SE
IZVAJAJO
STORITVE
PRAZNJENJA
NEPRETOČNIH
GREZNIC OZIROMA
OBSTOJEČIH
GREZNIC
2938
DOLŽINA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA
V tabeli 8. podajamo skupne dolžine kanalizacijskih sistemov.
Tabela 8: Dolžina kanalizacijskega sistema
OBČINA
RUŠE
DOLŽINA KANALSKIH
VODOV
SEKUNDARNEGA
IN PRIMARNEGA
OMREŽJA, KI GA
UPRAVLJA [m]
35643
DOLŽINA
KANALSKIH
VODOV
ZA ODVAJANJE
PADAVINSKE
VODE
[m]
5195
DOLŽINA
MEŠANEGA
KANALIZACIJ
S
KEGA
SISTEMA [m]
18827
DOLŽINA LOČENEGA
KANALIZACIJSKEGA
SISTEMA [m]
11605
KOMUNALNE ČISTILNE NAPRAVE
KOMUNALNE ČISTILNE V UPRAVLJANJU
Poglavje 7. obsega podatke o komunalnih čistilnih napravah. V tabeli 9 navajamo komunalno čistilno
napravo, s katero upravljamo. ID KČN je povzeta s seznama KČN, ki je objavljen na spletni strani
www.ijsvo.si/kanalizacija in lastnega registra.
Tabela 9: Komunalne čistilne naprave
ID KČN
NAZIV
10155
ČN Areh
10156
ČN Bezena
N.P.
ČN LOG
N.P.*
ČN GEBERIT
*Poskusno obratovanje
X
Y
539512
541154
542407
537630
150037
156747
157064
154692
ALI JE KČN OPREMJENA ZA SPREJEM IN
ODBELAVO BLATA Z DRUGIH ČN?
[DA/NE]
NE
NE
NE
NE
Stran 20 od 96
3.5. KLJUČNI PODATKI
Ključni podatki o količinah voda so zbrani v tabeli 10, kjer prikazujemo porabo vode, vodi, ki je
priključena na kanalizacijo in vodi, ki jo čistimo na čistilnih napravah.
Tabela 10: Poraba vode, kanalščina in čiščenje 2008-2013
PORABA VODE
BEZENA
BISTRICA OB DRAVI
LOBNICA
LOG
RUŠE
SKUPAJ
2008
2009
2010
2011
2012
24.809
59.713
5.233
10.477
242.165
342.397
24.751
58.254
1.898
10.706
238.674
334.283
27.396
58.681
5.083
12.031
227.829
331.020
24.230
60.668
9.580
10.837
230.067
335.382
24.494
61.421
9.138
11.182
226.822
333.057
KANALŠČINA
2008
2009
2010
2011
2012
BEZENA
10.817
15.242
16.926
18.185
BISTRICA OB DRAVI
18.684
25.124
26.728
30.655
35.302
LOBNICA
920
4.326
8.766
7.214
LOG
2.046
5.322
RUŠE
71.468
160.129
187.031
191.847
187.254
SKUPAJ
90.152
196.990
233.327
250.240
253.277
ČIŠČENJE
2008
2009
2010
2011
2012
BEZENA
188
1.546
1.564
1.534
BISTRICA OB DRAVI
99
259
4.330
5.794
7.552
HOČKO POHORJE
LOBNICA
77
672
742
742
812
LOG
99
99
633
905
1.021
RUŠE
4.291
4.660
7.740
7.424
12.392
SKUPAJ
4.566
5.878
14.991
16.429
23.311
2013
26.648
62.356
10.340
11.435
225.123
335.901
2013
18.373
34.109
8.829
6.507
172.032
239.851
2013
2.029
9.993
989
1.361
16.233
30.607
Stran 21 od 96
4. DEFINICIJA CILJEV PROJEKTA OZ. KRITERIJEV NAČRTOVANJA
4.1. OPERATIVNI PROGRAM
4.1.1. Usklajenost z Operativnim programom in zahteve le-tega
Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija od leta 2006 do leta
2017)izhaja iz Nacionalnega programa varstva okolja in je eden od ključnih izvedbenih aktov za
doseganje ciljev na področju varstva voda pred onesnaževanjem. Obsega program koordiniranih
ukrepov države in občin za postopno doseganje ciljev varstva okolja pred obremenjevanjem zaradi
nastajanja komunalne odpadne vode.
Projekt predvideva izgradnjo kanalizacijskega sistem, ki deloma poteka znotraj aglomeracij, deloma
pa ga predstavljajo transportni cevovodi med aglomeracijami.
Glede na Operativni program (OP) jih lahko razvrstimo v naslednja poglavja.
6.1.4 Območja poselitve, ki so obremenjena med 2.000 PE in 15.000 PE in ki ne ležijo na prispevnih
območjih občutljivih območij:
Območja poselitve, ki so obremenjena med 2.000 PE in 15.000 PE in ne ležijo na prispevnih območjih
občutljivih območij, morajo biti opremljena z javno kanalizacijo z zagotovljenim sekundarnim
čiščenjem komunalne odpadne vode do 31. Decembra 2015. Na teh območjih se investicije, ki
zagotavljajo terciarno čiščenje komunalne odpadne vode, štejejo za skladne z operativnim
programom, če so tehnično-tehnološko in ekonomsko upravičene. Območja so navedena v
preglednici v prilogi 6 tega operativnega programa
6.1.8 Območja poselitve, ki so obremenjena med 50 in 2000 PE ter gostoto obremenjenosti več kot
20 PE/ha, ter več kot 10 PE/ha na območjih s posebnimi zahtevami:
Območja poselitve, ki so obremenjena med 50 PE in 2.000 PE z gostoto obremenjenosti večjo od 20
PE/ha, oziroma večjo od 10 PE/ha na območjih s posebnimi zahtevami, morajo biti opremljena z
javno kanalizacijo in zagotovljenim ustreznim čiščenjem komunalne odpadne vode do 31. decembra
2015. Območja so navedena v preglednici v prilogi 6 tega operativnega programa
6.2.2 Območja poselitve, ki so obremenjena med 450 PE in 900 PE ter gostoto obremenjenosti med
10 PE/ha in 20 PE/ha – DODATNI PROGRAM 2. STOPNJE:
Na poselitvenih območjih, ki so obremenjena med 450 PE in 900 PE z gostoto obremenjenosti med
10 PE/ha in 20 PE/ha, se investicije za izgradnjo javne kanalizacije z zagotovljenim ustreznim
čiščenjem komunalne odpadne vode, štejejo za skladne z operativnim programom, če so tehničnotehnološko in ekonomsko upravičene. Ciljna stopnja opremljenosti z javno kanalizacijo ni določena,
temveč je odvisna od rezultatov analiz o tehnično-tehnološki in ekonomski upravičenosti. Za
posamezne stavbe v delih območij poselitve iz tega poglavja, ki ne bodo opremljene z javno
kanalizacijo, veljajo določila poglavja 6.4 tega operativnega programa.
Investicije iz tega poglavja morajo biti zaključene do 31. decembra 2017. Območja so navedena v
preglednici v prilogi 6 tega operativnega programa.
Stran 22 od 96
6.2.3 Območja poselitve, ki so obremenjena med 50 PE in 450 PE ter gostoto obremenjenosti med
10 PE/ha in 20 PE/ha – DODATNI PROGRAM 3. STOPNJE:
Na poselitvenih območjih, ki so obremenjena med 50 PE in 450 PE z gostoto obremenjenosti med 10
PE/ha in 20 PE/ha, se investicije za izgradnjo javne kanalizacije z zagotovljenim ustreznim čiščenjem
komunalne odpadne vode, štejejo za skladne z operativnim programom, če so tehnično-tehnološko
in ekonomsko upravičene. Ciljna stopnja opremljenosti z javno kanalizacijo ni določena, temveč je
odvisna od rezultatov analiz o tehnično-tehnološki in ekonomski upravičenosti. Za posamezne stavbe
v delih območij poselitve iz tega poglavja, ki ne bodo opremljena z javno kanalizacijo, veljajo določila
poglavja 6.4 tega operativnega programa.
Investicije iz tega poglavja morajo biti zaključene do 31. decembra 2017. Območja so navedena v
preglednici v prilogi 6 tega operativnega programa
4.1.2. Prednostne investicije OP za Občino Ruše
Struktura Operativnega program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (novelacija za
obdobje 2005-2017; 2010) je razdeljena na Osnovni program (O) in Dodatni program (D), ki se v
nadaljevanju deli na stopnje.
Osnovni program:
Območja poselitve z obremenjenostjo med 2.000 PE in 15.000 PE (6.1.4)
Območja poselitve z obremenjenostjo med 2.000 PE in 15.000 PE in ki ne ležijo na prispevnih
območjih občutljivih območij morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno
napravo do 31. decembra 2015, do 31. decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo
najmanj 95 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.
Za ostala območja dodatnega programa je rok za ustrezno odvajanje in čiščenje 31. december 2017.
Prednostne investicije izgraditve ustrezne infrastrukture za odvajanje in čiščenje komunalnih
odpadnih vod, so torej investicije v območjih, ki so v državnem programu opredeljena kot območja. ki
morajo biti opremljena s kanalizacijo skladno z evropskimi direktivami na področju odvajanja in
čiščenja s ciljem zmanjšanja vplivov na okolje so aglomeracije, katerih obremenitev je večja od 2.000
PE.
V našem primeru so aglomeracije, ki jih lahko rešujemo variantno:
Stran 23 od 96
Slika 2:: Aglomeracije na območju občine Ruše, katerih odpadne vode je potrebno odvajati in čistiti
Te aglomeracije so:
-
Smolnik št. 13628, na zahodnem delu
Smolnik št. 13605, južno od Ruš
centralna aglomeracija Ruše št. 13652 (6146)
Ruše št. 13655, med Rušami in Bezeno
Ruše št. 13646, Bezena
Ruše št. 13651, SZ od Bezene
Log št. 16520, Bistrica ob Dravi, Log
2.1.1 Območja naselij z obremenjenostjo med 2.000 PE in 15.000 PE
Območja naselij z obremenjenostjo med 2000 PE in 15.000 PE morajo biti opremljena z javno
kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31. decembra 2015, do 31 decembra 2017 pa mora biti
priključene
riključene na javno kanalizacijo najmanj 95 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh
območjih. Na prispevnem območju imamo dve taki aglomeraciji in sicer:
- Log št. 16520, Bistrica ob Dravi in Log … komentar: kanalizacija je večinoma že izgrajena,
izgraj
čiščenje
odpadnih vod na desnem bregu potoka Bistrica pa ni urejeno
- centralna aglomeracija Ruše št. 13652 … komentar: ca. 20% občanov v Rušah je še potrebno
priključiti na javni kanalizacijski sistem, čiščenje odpadnih voda ni urejeno
Stran 24 od 96
2.1.2 Območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 450 in 900 PE ter gostoto
obremenjenosti več kot 10 PE/ha in manj od 20 PE/ha
Gre za območja, ki niso na občutljivem ali vodovarstvenem območju.
Ta območja morajo biti opremljena z javno kanalizacijo in komunalno čistilno napravo do 31.
decembra 2015, do 31 decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo najmanj 70 %
obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.
- Ruše št. 13646, Bezena … komentar: kanalizacija je večinoma izgrajena, čistilna naprava je
mobilna, a ne deluje
2.1.3 Območja naselij ali delov naselij z obremenjenostjo med 50 in 450 PE ter gostoto
obremenjenosti več kot 10 PE/ha in manj kot 20 PE/ha
Gre za območja, ki niso na občutljivem ali vodovarstvenem območju.
Ta območja se lahko uvrstijo v ta operativni program opremljanja, če je občina izpolnila ali ima
zagotovljene finančne vire za izvedbo svojih obveznosti iz drugih točk tega poglavja. Če je območje
uvrščeno v operativni program, mora biti opremljeno z javno kanalizacijo in komunalno čistilno
napravo do 31. decembra 2015, do 31 decembra 2017 pa mora biti priključene na javno kanalizacijo
najmanj 70 % obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vode na teh območjih.
Sem spadajo ostale aglomeracije:
- Ruše št. 13655, med Rušami in Bezeno … komentar: kanalizacija ni izgrajena
- Ruše št. 13651, SZ od Bezene … komentar: kanalizacija ni izgrajena
- Smolnik št. 13605, južno od Ruš … komentar: kanalizacija je delno že izgrajena
- Smolnik št. 13628, zahodno od Ruš … komentar: kanalizacija je delno že izgrajena
4.1.3. Podatki o prebivalstvu
Prebivalstvo Občine Ruše šteje skupno ca. 7257 prebivalcev, od tega več kot polovica v največjem
naselju - Rušah. Trenutno je na obstoječ kanalizacijski sistem priključenih ca. 4.000 prebivalcev.
Preverili smo tudi število prebivalcev, ki gravitirajo na obravnavano območje in ki so zajeti v
hidravličnem izračunu – vir je bil centralni register prebivalstva iz leta 2012. Po teh podatkih je na
prispevnem območju skupno 7946 prebivalcev (zajeti so tudi zaposleni v obrti).
Po podatkih statističnega urada Slovenije je v občini Ruše prebivalstvo naraščalo kot je razvidno iz
spodnje tabele. Podatkov pred letom 2008 pri izračunu rasti nismo upoštevali, saj se je spremenila
metodologija štetja prebivalstva in primerjava podatkov ni možna.
n … število amortizacijskih let: 50 let
p … letni prirast prebivalstva v %
Stran 25 od 96
Tabela 11: Število prebivalcev po letih – Statistični urad RS in izračunana rast prebivalstva p
Občina Ruše
2008
2009
2010
2011
2012 p (vir: www.stat.si)
7417
7300
7329
7284
7257
-0.54 %
V hidravličnem izračunu predvidenega stanja smo upoštevali 0,1% (ne glede na to, da je rast zadnja
leta upadala).
Na koncu planske dobe, leta 2064, bo na tlačni vod priključenih skupno 8353 prebivalcev (v tem
podatku niso zajeti zaposleni v obrti).
4.1.4. Podatki o gospodarstvu in negospodarstvu
Gospodarstvo in negospodarstvo trenutno odvajata relativno majhne količine odpadnih vod v javno
kanalizacijsko omrežje, kar je v največji meri posledica investicij v znižanje porabe pitne vode ter
nepriključenosti na javno kanalizacijo.
Tabela 12: Pregled večjih subjektov s področja negospodarstva v Občini Ruše, 31.12.2010
Naziv subjekta
Naslov (ulica)
Število
oseb
Priključeni na
kanalizacijo
Osnovna šola Janka Glazerja Ruše
Lesjakova ul. 4, Ruše
5124
DA
Osnovna šola Janka Glazerja Ruše (vrtec + jasli)
Ruše, Bistrica
2015
DA
Gimnazija in srednja kemična šola Ruše
Šolska ul. 16, Ruše
5196
DA
Srednja glasbena in baletna šola Maribor, OE
Tabor, Dislocirani oddelek Ruše
Falska c. 14, Ruše
987
DA
Upravna enota Ruše
Kolodvorska ul. 9,
Ruše
31
DA
Občina Ruše
Trg vstaje 11, Ruše
23
DA
Občina Ruše - Režijski obrat Občine Ruše
Mariborska c. 5, Ruše
23
DA
V hidravličnem izračunu nismo posebej ocenjevali količine odpadnih voda iz vrtcev ali šol, ker
ocenjujemo, da so že bili upoštevani v bazi CRP na obravnavanem območju. Dodatno smo ovrednotili
samo Gimnazijo, kjer se predvideva, da je več vozačev.
4
Od tega 458 učencev in 54 zaposlenih
Od tega 168 otrok in 30 zaposlenih
6
Od tega 461 dijakov in 58 zaposlenih
7
Od tega 91 učencev in 7 zaposlenih
5
Stran 26 od 96
Na podoben način smo upoštevali tudi zaposlene, ki so našteti v spodnji tabeli in so iz tabele
hidravlike razvidni kot »obrt«. Dodatno smo upoštevali zaposlene za novo tovarno Geberit (200
oseb). V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno preveriti tudi odpadne vode hotela Veter
(podatkov v pripravi IDZ še ni bilo na voljo).
Tabela 13: Pregled večjih subjektov s področja gospodarstva v Občini Ruše, 31.12.2010
Naziv subjekta
Naslov (ulica)
Število
zaposlenih
Priključeni na
kanalizacijo
ALCHROM THIES, proizvodnja procesne
opreme d.o.o.
Jugova ul. 17, Ruše
97
NE
AGRORUŠE proizvodnja, trgovina in
storitve d.o.o.
Tovarniška c. 27, Ruše
65
NE
TREIBACHER SCHLEIFMITTEL podjetje za
proizvodnjo nekovin d.o.o.
Mariborska c. 44,
Selnica ob Dravi
82
NE
TIMBERIA družba za proizvodnjo,
trgovino in storitve d.o.o.
Tovarniška c. 51, Ruše
15
NE
MESSER SLOVENIJA podjetje za
proizvodnjo in distribucijo tehničnih
plinov d.o.o.
Jugova ul. 20, Ruše
92
NE
PZ MEGA M proizvodnja zvarjencev
d.o.o.
Ob železnici 5. Ruše
109
NE
TDR LEGURE, proizvodnja legur, trgovina,
storitve, d.o.o.
ECOM Ruše, inženiring, proizvodnja,
storitve in trgovina d.o.o.
HMEZAD JEKLO d.o.o.
Tovarniška c. 51, Ruše
32
NE
Ob železnici 5, Ruše
70
DA
Pogačnikova ul. 11
21
DA
GEBERIT sanitarna tehnika, proizvodnja
in trgovsko podjetje d.o.o.
Smolnik 17, Ruše
202
NE
GREINER PACKAGING, proizvodnja,
trgovsko in storitveno podjetje d.o.o.
Industrijska ul. 33,
Bistrica ob Dravi
75
DA
TURAST, gostinstvo, turizem in storitve,
d.o.o.
Mariborska c. 31,
Ruše
9
DA
Stran 27 od 96
4.2. DEFINICIJA OBMOČIJ OBDELAVE IN OPREDELITEV ČASOVNE IZVEDBE PROJEKTA
Območje obdelave so naselja v občini Ruše, ki jih tangirajo variante čiščenja mesta Ruše, se pravi
kraji:
•
•
•
•
Ruše
Bezena
Bistrica ob Dravi
Log
4.3. OCENA CILJNE POKRITOSTI S KANALIZACIJSKIM OMREŽJEM TER IZ TEGA IZVEDENA
OCENA NOVIH PRIKLJUČKOV
Ocena sedanje pokritosti je podana v poglavju 3.1
4.4. NAPOVEDI PRIHODNJE PORABE VODE IN S TEM POVEZANIH KOLIČIN ODPADNE
VODE;
Glede na sedanje trende pri porabi vode (glej tabelo 14) ne pričakujemo spremembe
Tabela 14: Poraba vode za leta 2008 – 2013
PORABA VODE
SKUPAJ
2008
2009
2010
2011
2012
2013
342.397
334.283
331.020
335.382
333.057
335.901
Pričakujemo, da bo poraba vode ostala na sedanjem nivoju
4.5. OCENA PRIKLJUČEVANJA INDUSTRIJSKIH UPORABNIKOV NA KANALIZACIJSKI SISTEM
OB ZADOVOLJEVANJU SPECIFIČNIH NORMATIVOV
Pričakujemo, da bodo vsi industrijski uporabniki čistili na skupni komunalni čistilni napravi vse
odpadne vode, ki so biološko obremenjene. Industrijski odpadniki bodo ločeno sami reševali
padavinske odpadne vode in hladilne vode.
4.6. PONOVNA PREVERA POTREBNE KAPACITETE ČISTILNIH NAPRAV;
Pregledali smo utemeljitev potrebne kapacitete čistilne naprave iz predhodne dokumentacije.
Stran 28 od 96
Naša ocena potrebne kapacitete ČN je sledeča
Prebivalstvo
Bistrica ob Dravi
Bezena
Log
Ruše
skupaj prebivalci
ostalo: porast prebivalstva, javne ustanove, industrija
skupaj
izbrana kapaciteta ČN
1361
536
360
4457
6714
1600
8314
8400
PE
PE
PE
PE
PE
PE
PE
PE
Smatramo, da je bila ocena potrebne kapacitete pravilna za to stopnjo obdelave in se z njo strinjamo
4.7. OPREDELITEV OBMOČIJ, KI SE BODO REŠEVALA Z INDIVIDUALNIMI SISTEMI TER
NAČIN REŠEVANJA TOČKASTIH ONESNAŽEVALCEV IZVEN OBMOČJA OBDELAVE
(OBDELAVA GREZNIČNE BLATENICE);
Območja, ki se bodo reševala z individualnimi sistemi so naselja in objekti izven aglomeracij po
Operativnem programu.
4.8. DOSEGANJE STANDARDOV KVALITETE ODPADNE VODE OB IZPUSTIH V NARAVNA
VODNA TELESA.
V čistilnih napravah je potrebno doseči kvaliteto čiščenja, ki jo predpisuje - Uredba o emisiji snovi in
toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (64/12).
Stran 29 od 96
5. PREUČITEV ALTERNATIVNIH REŠITEV RAVNANJA Z ODPADNIMI VODAMI V
OBČINI RUŠE TER IZBOR NAJOPTIMALNEJŠE REŠITVE
5.1. UVOD
Investitor je skupaj s podjetjem IEI d.o.o. pregledal več možnih variant generalne rešitve odvajanja in
čiščenje odpadnih voda v Občini Ruše. V nadaljevanju je opisanih skupno 6 variant, ki smo jih skupaj
določili na podlagi terenskih ogledov, sestankov, razpoložljivih geodetskih podlag, dane konfiguracije
terena in podatkov o obstoječi kanalizacijski mreži.
Ena izmed analiziranih variant (varianta 1) je bila prevezava kompletnega omenjenega območja na
kanalizacijski sistem mesta Maribor, s ciljem, da se vode Občine Ruše čistijo na CČN Maribor v
Dogošah. Naprava je velikosti 190.000 PE in je zmožna prevzeti odpadne vode iz občine Ruše.
Preverili smo še variante, kjer bi se na Maribor prevezal samo del naselja Bistrica ob Dravi (varianta 2)
oziroma celotno naselje Bistrica ob Dravi (varianta 3), kot opcijo smo preverili tudi Bistrico in Bezeno
proti ČN Maribor (varianta 4). Variante 2 do 4 so zanimive predvsem zaradi bližine kanalizacijskega
omrežja sistema MO Maribor. MOM planira izgradnjo kanalizacije v naselju Laznica, na katero bi bilo
možno priključiti tudi prispevna območja Občine Ruše.
Po varianti 5 bi Bezeno in Bistrico ob Dravi prav tako odvajali na CČN Maribor, za razliko od prejšnjih
variant 2-4 pa centralne aglomeracije Ruše ne bi čistili na lastni ČN Ruše, pač pa bi jo odvajali v smeri
proti Selnici, kjer bi se čistila na ČN Selnica.
Zadnjo varianto 6 predstavlja izgradnja lasten ČN Ruše, na kateri bi se čistilno celotno zbirno
območje.
Po izdelavi hidravličnih izračunov in oceni obratovalnih stroškov in stroškov investicije, smo izbranih 6
variant predstavili naročniku.
Kot najbolj realne možnosti so se pokazale sledeče 3 variante:
- varianta 1: odvodnja odpadnih voda proti naselju Laznica in čiščenje odpadnih voda na CČN
Maribor
- varianta 5: odvajanje odpadnih voda iz Bezene in Bistrice ob Dravi na CČN Maribor, naselje Ruše
pa na ČN Selnica
- varianta 6: izgradnja lastne ČN Ruše za celotno prispevno območje
V nadaljevanju so opisane vse obdelana variante (1 do 6), grafično pa so v prilogah prikazane samo
najbolj primerne variante: 1, 5 in 6.
Stran 30 od 96
5.2. HIDRAVLIČNI IZRAČUN PO VARIANTNIH REŠITVAH
5.2.1. Splošno
Pri določanju mej prispevnih površin obravnavanega območja smo upoštevali veljavno prostorsko
dokumentacijo: prostorski načrte - kartografski del, kot nam ga je posredovala Mestna Občina
Maribor, GIC center, v digitalni obliki. Meje prispevnih površin so meje zazidave po prostorskem
planu (glej sliko spodaj).
Slika 3: Namenska raba Občine Ruše po OPN z aglomeracijami (rdeče)
V tabeli so povzetki skupnih reduciranih površin (Ared), ki so razvidne tudi iz grafičnih prilog G.4 do
G.6. Glej tudi tabelo prispevnih površin spodaj.
5.2.2. Podatki za hidravlični izračun
V nadaljevanju je prikazan hidravlični izračun sušnih vod celotnega prispevnega območja Ruš in
zmogljivost novo predvidenih črpališč ter ocena objektov, z upoštevanjem planske dobe 50 let (na
leto 2064) -upoštevanje rasti prebivalstva in predvidenih novih zazidav.
Stran 31 od 96
Tabela 15: Prispevne površine na območju občine Ruše
Tlačni vod Ruše- MB
A celotna [ha] Odtočni koeficient ϕ A reducirana [ha]
Smolnik, Z del
7.1
0.35
2.49
Smolnik, jug
3.7
0.35
1.30
Ruše- naselje
98
0.45
44.10
Ruše- razpršena poselitev
4.28
0.27
1.16
Ruše- naselje (ločena k.)
17.5
0.45
7.88
Ruše, TDR, zahodni del
13.5
0.3
4.05
62
0.78
48.36
TDR, ločen sistem
1.06
0.78
0.83
Bezena, zahod
11.14
0.31
3.45
Bezena, vzhod
10.1
0.31
3.13
Log, jug
14.53
0.33
4.79
Log
36.25
0.39
14.14
Bistrica, d. breg
31.19
0.39
12.16
Bistrica, mešana k.
12.4
0.48
5.95
Bistrica, ločena k.
5.5
0.39
2.15
Ruše, TDR
Skupaj [ha]:
328.25
155.93
mešana kanalizacija
53.46 ha
ločena kanalizacija
102.46 ha
Podatke o padavinah smo vzeli za najbližjo mersko postajo Maribor - Tabor. Hidravlični izračun smo
naredili za povratno dobo 2 let (n= 2 leti), ki je priporočena za stanovanjska naselja.
Komunalne odpadne vode iz obravnavanega območja bodo nastajale iz gospodinjstev in ustanov:
1/ komunalne odpadne vode Qs:
Količina komunalnih odpadnih voda je izračunana na osnovi norme porabe vode, saj je praviloma
enaka porabi vode: np= 120 l/preb.dan.
Stran 32 od 96
Maksimalni urni pretok predstavlja 1/12 celodnevnega odtoka. Specifični pretok znaša 0,00463
l/s.preb.
2/ tuje vode Qf:
Med tuje vode prištevamo žive vode, infiltrirane vode, ki dotekajo v kanalizacijski sistem zaradi
nevodotesnosti cevi, jaškov, skozi pokrove jaškov in stikov (podtalnica).
Količina tuje vode je upoštevana po ATV 118 kot 0,15 l/s.ha reducirane prispevne površine.
3/ industrijske vode Qi:
Industrijo oz. obrt smo upoštevali kot specifični odtok glede na število zaposlenih v obrti oz. število
učencev za Gimnazijo (tabeli 4 in 5 v poglavju 2.4). Točnih podatkov o porabi vode po posameznih
odjemalcih ni bilo na voljo.
4/ skupni sušni odtok Qsušne:
Skupni sušni odtok je vsota odtokov komunalnih odpadnih voda in industrijske vode ter tuje vode.
Qsušne = Qs + Qf +Qi
5/ dvakratni sušni odtok 2Qt:
Kot dvakratni sušni odtok (ki ga je potrebno čistiti na ČN) se smatra:
2 Qt = 2 (Qs + Qi )+Qf
6/ padavinske odpadne vode (v primeru mešanih kanalizacijskih sistemov) Qkrit:
Pod padavinskimi odpadnimi vodami razumemo vse padavinske vode, ki padejo na obravnavano
območje in se stekajo v kanal padavinske kanalizacije.
V primeru mešanih sistemov se na ČN vodi le dežni prispevek intenzitete r= 15 l/s.ha reducirane
prispevne površine, ki ga imenujemo tudi kritični naliv (ali prvi val naliva, ki je najbolj onesnažen in ga
je potrebno čistiti na ČN).
7/ maksimalne količine vode Qmax:
Kanalizacijski sistem je izgrajen v mešanem sistemu. Kritični podatek za dimenzioniranje je pretok
Qmax.
Qmax = Qt + Qmax,padavinski
Qmax,padavinski= Ared*i [ l/s]
i… intenziteta padavin v l/s.ha pri času trajanja padavin, ki je enak času odtoka vode v kolektorju
Količine odpadnih voda so prikazane v tabelah v nadaljevanju (poglavje 3.1).
V poglavjih v nadaljevanju sledi najprej hidravlični izračun za varianto 1, ki je služila za izhodišče
določanja kapacitet črpališč za vse variante (»preračun sušnih vo«). Vsaka varianta posebej pa je
opisana v svojem poglavju.
Stran 33 od 96
Opisano so tudi določene preureditve obstoječe kanalizacije, ki so potrebne ne glede na končno
izbrano varianto.
5.2.3. Varianta 1: Čiščenje odpadnih voda iz Občine Ruše na CČN Maribor
PRERAČUN SUŠNIH VOD KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA – VARIANTA 1 (CČN MB)
V tabeli spodaj so navedeni vhodni podatki izračuna in količine sušnih odpadnih voda na celotnem
prispevnem območju Občine Ruše (znotraj aglomeracij po sliki 3).
Stran 34 od 96
Tabela 16: Osnovni podatki o sušnih odpadnih vodah - predvideno stanje za obravnavano območje Občine Ruše, VARIANTA 1 (CČN MB)
Stran 35 od 96
V tabeli 16 nastopajo sledeče kratice:
A… prispevna površina
L… ločen sistem
Iz generalne hidravlike (tabela zgoraj) so razvidni sledeči podatki:
-
Število priključenih prebivalcev in zaposlenih v obrti ter učencev na gimnaziji na koncu
planske dobe je 8353 PE
-
Skupna količina sušnih odpadnih voda je 40 l/s (na celotnem prispevnem območju)
-
Skupna količina dvakratnega sušnega pretoka 2Qt …. na to količino se dimenzionira
črpališče po varianti 1: 64 l/s (t.j. na koncu tlačnega voda)
-
Skupna količina padavinskih voda na celotnem območju (upoštevano n= 2 leti) je 6977 l/s
-
Od tega bi se v vodotoke moralo preko RVV prelivati 6203 l/s
POTREBNI DRUGI POSEGI NA OBSTOJEČIH IZPUSTIH, S KATERIMI ODVEDEMO ODPADNE VODE NA
ČIŠČENJE
Pri varianti, ko se odpadne vode zbirajo delno ali v celoti na ČN Maribor, je potrebno upoštevati tudi
merski objekt na meji med občinama (meritve pretokov) kot tudi potrebnost rekonstrukcije
obstoječega cevovoda, tik pred vtokom v ZBDV Limbuš. Ta odsek je potreben rekonstrukcije, ne glede
na to, ali se Ruše priključujejo na sistem Maribora ali ne. Ocenjena rekonstrukcija je iz DN 700 mm,
dolžina ca. 188 m. Prav tako bi bilo potrebno preveriti obremenjenost obstoječega kanalizacijskega
omrežja v Limbušu- t.j. obstoječega kanala, v katerega se bo iz ZBDV Limbuš dovajala voda preko
tlačnega voda. Obstoječi kanal je vse do sredine kompleksa Marles iz cevi DN 300 mm.
Prav tako je potrebno ne glede na izbrano končno varianto potrebno preurediti obstoječe iztoke na
območju Ruš, ki se trenutno prelivajo v odvodnike- potrebno jih je prevezati tako, da bodo
zagotovljene prevezave do ČN. Ti posegi so razvidni shematsko iz slike v nadaljevanju in zajemajo:
-
Črpališče Č3 na lokaciji ČN Ruše »A3« oz. ob obstoječem razbremenilniku v Rušah. Podatki o
črpalki so 40 l/s in Hčrpanja= 19,5 m
-
Pred Č3 je predviden ZBDV z RVV, ocena 600 m3.
-
Ker se vode iz Č3 črpajo do lokacije ČN Ruše »A1« je potrebno izgraditi gravitacijsko
prevezavo večjega dela kanalizacije iz TDR do Č3/ZBDV Ruše. Predvidi se gravitacijski kanal po
Stran 36 od 96
zgornji strani TDR in ob Dravi (zahteven teren!). Ocenjeni premer je DN 1000 mm (obstoječih
izpustov je več, dimenzije so do DN 800 mm)
-
Iz Č3/ZBDV se vode preko tlačnega cevovoda črpajo do ČN Ruše – A1, ocenjena dimenzija
tega voda je dn= 198,2 mm.
-
Vzhodni del TDR-a je potrebno pripeljati do ČN Ruše- lokacija A1 - predvideva se gravitacijski
cevovod dimenzije DN 1000 mm (največja dimenzija obstoječih izpustov, ki jih je potrebno
prestreči in gravitacijsko speljati do ČN). Za to mešano kanalizacijo se pred prečrpavanjem v
Č6 oz. čiščenjem na ČN Ruše-A1 izgradi pred tem še manjši ZBDV + RVV, ocena je 150 m3.
Potrebno je opozoriti, da v fazi izdelave hidravličnega preračuna nismo imeli posnetkov geodezije za
celotno obravnavano območje. V nadaljnjih fazah projektiranja je potrebno ponovno preučiti vse
predloge in rešitve po potrebi optimizirati glede na dejansko stanje na terenu (višine črpanja črpališč,
odseki tlačnih vodov)!
Stran 37 od 96
Slika 4: Shema posegov na območju Ruš in TDR Ruš, s katerimi prevežemo obstoječe iztoke na ČN
(Ruše ali Maribor)
V nadaljevanju so opisani še drugi posegi po posameznih variantah.
Stran 38 od 96
ČRPALIŠČA IN OBJEKTI – VARIANTA 1: CČN MARIBOR
V tem poglavju so navedene zmogljivosti na novo predvidenih črpališč kanalizacijskega sistema, kot
sledi:
-
-
Črpališče Č6 na predlagani lokaciji za ČN Ruše: 45 l/s (Hčrp= 29 m) in tlačni vod proti ČN
Bezena iz dn= 220,4 mm
Gravitacijski vod od lokacije ČN Bezena proti Č2: zadošča DN 300 mm
Č2 na desnem bregu potoka v Bistrici ob Dravi, na lokaciji obstoječe ČN Bistrica ob Dravi: 55
l/s (Hčrp= 12 m) in tlačni vod proti Č1 iz dn= 246,8 mm
Č1 na levem bregu potoka v Bistrici ob Dravi: 64 l/s (izgradnja sifona do obstoječe ČN še ni
upoštevana!), Hčrp= 11 m) in tlačni vod do začetka predvidenega kanala Laznica iz dn= 246,8
mm
ZBDV Log kot je opisano v nadaljevanju (170 m3)
Končno število črpališč se bo določilo po izdelanih geodetskih posnetkih trase! Vsi tlačni vodi so iz
materiala PN 10, PE 100, SDR 17.
Med lokacijo ČN Bezena in Č2 je manjše število hiš, ki še niso priključene na javni kanalizacijski sitem.
Ker so izven aglomeracij jih v IDZ nismo posebej upoštevali. V primeru izbrane variante 1 se za te hiše
enostavno uredi lokalno Č.
5.2.4. Varianta 2: čiščenje odpadnih voda iz dela naselja Bistrica ob Dravi na CČN Maribor,
del naselja Bistrica ob Dravi, Bezena in Ruše na ČN Ruše
Drugo varianto predstavlja rešitev, po kateri bi se na CČN Maribor odvajal samo dela naselja Bistrica
ob Dravi in sicer naselje na desnem bregu potoka, ki še nima zagotovljenega čiščenja odpadnih vod.
V tem primeru bi bilo potrebno levi breg Bistrice ob Dravi in Bezeno odvajati na ČN Ruše, kar bi
pomenilo, da je potrebno izgraditi sledečo kanalizacijo:
-
ZBDV Ruše in ZBDV Bistrica kot po varianti 1
gravitacijski kanal od ČN Bezena proti ČN Ruše, DN 250 mm
Č2 na levem bregu potoka v Bistrici ob Dravi, na lokaciji obstoječe ČN Bistrica ob Dravi: 6,35
l/s (Hčrp= 27 m) in tlačni vod proti ČN Bezena iz dn= 96,8 mm
Č1 na desnem bregu potoka v Bistrici ob Dravi, 9,14 l/s in Hčrp= 16 m) in tlačni vod proti ČN
MB iz dn= 110,4 mm
Tlačni transportni cevovodi in gravitacijski cevovodi se izgradijo tako, da se priključi celotno območje
na novo kanalizacijo in objekte (in bo sistem deloval kot zaključena celota).
Končno število črpališč se bo določilo po izdelanih geodetskih posnetkih trase!
Stran 39 od 96
5.2.5. Varianta 3: čiščenje odpadnih voda iz celotnega naselja Bistrica ob Dravi na CČN
Maribor, naselje Bezena in Ruše na ČN Ruše
Tretjo varianto predstavlja rešitev, po kateri bi se na CČN Maribor odvajalo celotno naselje Bistrica ob
Dravi.
V tem primeru bi bilo potrebno levi brez Bistrice ob Dravi prečrpati preko potoka, kar bi pomenilo,
da je potrebno izgraditi sledečo kanalizacijo:
-
Črpališče Č6 na predlagani lokaciji za ČN Ruše: ni potrebno
ZBDV Ruše in ZBDV Bistrica kot po varianti 1
od ČN Bezena do lokacije ČN Ruš se izgradi gravitacijski kanal DN 300 mm
Č1 na desnem bregu potoka v Bistrici ob Dravi: 15,49 l/s (Hčrpanja= 23 m), tlačni vod proti
Laznici iz dn= 123,4 mm
Č2 na levem bregu potoka v Bistrici ob Dravi, na lokaciji obstoječe ČN Bistrica ob Dravi (v
smeri Maribora): 6,35 l/s (Hčrpanja= 17 m) in tlačni vod pod potokom proti Č1 iz dn= 79,2
mm
Tlačni transportni cevovodi in gravitacijski cevovodi se izgradijo tako, da se priključi celotno območje
na novo kanalizacijo in objekte (in bo sistem deloval kot zaključena celota).
Končno število črpališč se bo določilo po izdelanih geodetskih posnetkih trase!
5.2.6. Varianta 4: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bezena in Bistrica ob Dravi na na CČN
Maribor, naselje Ruše na ČN Ruše
Zadnjo varianto predstavlja rešitev, po kateri bi se na CČN Maribor odvajalo celotno naselje Bistrica
ob Dravi in tudi kompletna Bezena.
Potrebno bi bilo izgraditi sledečo kanalizacijo:
Črpališče Č6 na predlagani lokaciji za ČN Ruše: ni potrebno
ZBDV Ruše in ZBDV Bistrica kot po varianti 1
Č4 v Bezeni ni potrebno, odpadne vode se iz ČN Bezena gravitacijsko odvajajo proti Č2, DN
300 mm
- Č1 na desnem bregu potoka v Bistrici ob Dravi: 19,44 l/s (Hčrpanja= 19 m) in tlačni vod proti
ČN MB iz dn= 141 mm
- Č2 na levem bregu potoka v Bistrici ob Dravi, na lokaciji obstoječe ČN Bistrica ob Dravi: 10,3
l/s (Hčrpanja= 13 m) in tlačni vod pod potokom proti Č1 iz dn= 110,2 mm
Tlačni transportni cevovodi in gravitacijski cevovodi se izgradijo tako, da se priključi celotno območje
na novo kanalizacijo in objekte (in bo sistem deloval kot zaključena celota).
Končno število črpališč se bo določilo po izdelanih geodetskih posnetkih trase!
-
Stran 40 od 96
5.2.7. Varianta 5: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bistrica ob Dravi in Bezena na CČN
Maribor, naselje Ruše na ČN Selnica
Zadnjo varianto predstavlja rešitev, po kateri bi se na CČN Maribor odvajalo celotno naselje Bistrica
ob Dravi in tudi kompletna Bezena, preostanek ca. 5000 PE (Ruše) pa na ČN Selnica.
Potrebno bi bilo izgraditi sledečo kanalizacijo:
-
Črpališče Č6 na predlagani lokaciji za ČN Ruše: 10 l/s (Hčrpanja= 20,8 m) in tlačni vod proti
Č3 oz. proti ČN Selnica iz dn= 110,2 mm
Črpališče Č3 na lokaciji obstoječega ZBDV: 45 l/s (Hčrpanja= 45 m) in tlačni vod proti ČN
Selnica (preko mostne konstrukcije) iz dn= 220,4 mm
ZBDV Ruše in ZBDV Bistrica kot po varianti 1
Č4 v Bezeni ni potrebno, odpadne vode se iz ČN Bezena gravitacijsko odvajajo proti Č2, DN
300 mm
Č1 na desnem bregu potoka v Bistrici ob Dravi: 19,44 l/s (Hčrpanja= 19 m) in tlačni vod proti
ČN Maribor iz dn= 141 mm
Č2 na levem bregu potoka v Bistrici ob Dravi, na lokaciji obstoječe ČN Bistrica ob Dravi: 10,3
l/s (Hčrpanja= 13 m) in tlačni vod pod potokom proti Č1 iz dn= 110,2 mm
Tlačni transportni cevovodi in gravitacijski cevovodi se izgradijo tako, da se priključi celotno območje
na novo kanalizacijo in objekte (in bo sistem deloval kot zaključena celota).
Končno število črpališč se bo določilo po izdelanih geodetskih posnetkih trase!
5.2.8. Varianta 6: čiščenje odpadnih voda iz celotne Občine Ruše na lastni ČN Ruše 8.400 PE
Varianto predstavlja rešitev, po kateri bi se na ČN Ruše odvajala vsa odpadna voda obravnavanega
prispevnega območja.
V tem primeru je potrebno izgraditi sledečo kanalizacijo:
-
Črpališče Č6 na predlagani lokaciji za ČN Ruše: ni potrebno
ZBDV Ruše in ZBDV Bistrica kot po varianti 1
Č4 v Bezeni: 19,44 l/s (Hčrpanja= 12 m) in tlačni vod proti Rušam dn= 141 mm
Č2 na levem bregu potoka v Bistrici ob Dravi, na lokaciji obstoječe ČN Bistrica ob Dravi: 15,49
l/s (Hčrp= 22 m) in tlačni vod proti ČN Bezena iz dn= 141 mm
Č1 na desnem bregu potoka v Bistrici ob Dravi, 9,14 l/s in Hčrp= 13 m) in tlačni vod proti Č2
iz dn= 110,4 mm
Tlačni transportni cevovodi in gravitacijski cevovodi se izgradijo tako, da se priključi celotno območje
na novo kanalizacijo in objekte (in bo sistem deloval kot zaključena celota).
Končno število črpališč se bo določilo po izdelanih geodetskih posnetkih trase!
Stran 41 od 96
5.3. OPIS KANALIZACIJSKIH SISTEMOV PO VARIANTNIH REŠITVAH
Za odvodnjo odpadnih voda v Občini Ruše, je izdelanih šest (6) možnih variantnih rešitev, kako bi se
odpadne vode zbirale in prečiščevale na različnih lokacijah čistilnih naprav. Kot možne lokacije
prečiščevanja odpadnih voda iz Občine Ruše so to: CČN Maribor v Dogošah, ki še ima proste
kapacitete, lastna ČN Ruše kapacitete 8.400 PE in ČN Selnica, ki ima prosto kapaciteto cca 1500 PE
od nazivne kapacitete 5.000 PE.
Ne glede na variantno rešitev od 1 do 6, je potrebno na kanalizacijskem sistemu Občine Ruše
dograditi omrežje s pripadajočimi objekti (črpališča, razbremenilniki).
Natančnejši opis variantnih rešitev in obsega predvidenih del je podan v nadaljevanju.
Potrebne objekte (črpališča, zadrževalne bazena ZBDV s prelivi RVV) smo opisali že v poglavju
hidravlike. Na tem mestu podajamo povzetek za ZBDV, ki so potrebni ne glede na končni izbor
variante odvajanja in čiščenja obravnavanega prispevnega območja.
Prvi ZBDV Ruše se izvede v Rušah, na lokaciji ČN Ruše (območje TDR-a), kjer se zbirajo vse vode iz
območja Ruš pa vse do Smolnika. Drugi ZBDV se izvede za območje Bistrice ob Dravi, ki leži na
desnem bregu in je izgrajen v mešanem sistemu. Manjši ZBDV pa še na območju TDR- vzhodni del.
Vsi bazeni ZBDV s prelivom so potrebni, ne glede na to, katera varianta bo izbrana kot optimalna.
Ocene ZBDV:
-
ZBDV Ruše: 600 m3 + preliv
-
ZBDV Bistrica ob Dravi – Log (desni breg) 170 m3 + preliv
-
ZBDV TDR, 150 m3 + preliv
ZBDV je lahko predviden kot armiranobetonska škatla z ocenjenim volumnom zadrževanja ali kot
cevni zadrževalnik (odvisno od prostora, ki je na voljo).
Za velikost bazena 600 m3, bi potrebovali tlorisno površino:
-
Pri predpostavljeni globini bazena 3 m: 20 x 10 m
V primeru, da bi izbrali cevni zadrževalnik iz cevi DN 2000 mm, bi bila potrebna dolžina cevi 191 m.
Za velikost bazena 170 m3, bi potrebovali tlorisno površino:
-
Pri predpostavljeni globini bazena 2 m: 10 x 8 m
-
Pri globini bazena 3 m: 9 x 6 m
V primeru, da bi izbrali cevni zadrževalnik iz cevi DN 2000 mm, bi bila potrebna dolžina cevi 54 m; v
primeru iz cevi DN 1200 mm pa 90 m.
Predlog rešitev po variantah 1, 5 in 6 je razviden iz grafičnih prilog G.1 do G.3.
Stran 42 od 96
5.3.1. Varianta 1: čiščenje odpadnih voda iz Občine Ruše na CČN Maribor
V variantni rešitvi 1, kjer je predvideno čiščenje odpadnih voda iz Občine Ruše na CČN Maribor, je
potrebno zgraditi 8.500 m novih kanalizacijskih cevovodov (gravitacijskih in tlačnih). Hkrati je
potrebno zgraditi še spremljajoče objekte na kanalizacijskem omrežju. In sicer, vsaj 4 črpališča, 3
zadrževalne bazene in razbremenilnike, objekt za merjenje pretoka (na občinski meji) ter
rekonstrukcijo kanalizacijskega omrežja od predvidenega kanala Laznica (ni predmet tega projekta) v
smeri proti ZBDV Limbuš.
V sklopu variantne rešitve 1 se bo zgradilo cca. 2.300 m glavnih zbiralnikov – kolektorjev, cca. 2.900
m tlačnih cevovodov in cca. 3.200 m sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naselju Ruše in Bistrica
ob Dravi.
Investitor je želel, da preverimo še varianto s traso glavnega zbiralnika on desni brežini reke Drave.
Naše stališče k tej trasi j sledeče:
•
•
•
•
Ta varianta je za občino Ruše sprejemljiva le v primeru, če izkoristi to traso za dodatno
vsebino, kot bi bila na primer kolesarska povezava Ruše – Maribor (alternativa sedaj
predlagani trasi kolesarske poti), sprehajalno pot ob Dravi itd
Gradben stroške te variante ocenjujemo najmanj cca 2- 3 krat dražjo kot predlagano
varianto.
Za tako varianto je potrebno izdelati potreben prostorski načrt
Dodaten strošek predstavlja strošek za služnosti za vodno zemljišče. Do sedaj je s tem
zemljiščem upravljal DEM , vendar sedaj prehaja v upravljanje MKO – ARSO. (za gradnjo
kanalizacije ob peti visokovodnih nasipov jv Dupleku je Arso kot upravljalec zahteva plačilo
120 tisoč evrov služnosti)
5.3.2. Varianta 2: čiščenje odpadnih voda iz dela naselja Bistrica ob Dravi na CČN Maribor,
del naselja Bistrica ob Dravi, Bezena in Ruše na ČN Ruše
V variantni rešitvi 2, je čiščenje odpadnih voda predvideno na dveh lokacijah. Prva lokacija je CČN
Maribor, druga pa lastna ČN Ruše.
Na CČN Maribor se bodo vodile odpadne vode iz dela naselja Bistrica ob Dravi (desni breg potoka),
levi breg potoka, naselje Bezena in Ruše pa se odvedejo na lastno ČN Ruše s kapaciteto 7.000 PE. Tudi
v varianti 2 je potrebno dograditi obstoječe kanalizacijsko omrežje in zgraditi nove kanalizacijske
cevovode, ki povezujejo naselja Bistrica ob Dravi, Bezena in Ruše. Zgraditi je potrebno cca 1.700 m
glavnih zbiralnikov – kolektorjev, cca. 4.000 m tlačnih cevovodov in cca 3.200 m sekundarnega
kanalizacijskega omrežja v naselju Bistrica ob Dravi in Ruše. V sklopu izgradnje omrežja po tej
variantni rešitvi, se tudi zgradi 3 črpališča, 3 zadrževalne bazene, merski objekt na občinski meji in
rekonstruira kanalizacijsko omrežje v naselju Laznica.
5.3.3. Varianta 3: čiščenje odpadnih voda iz celotnega naselja Bistrica ob Dravi na CČN
Maribor, naselje Bezena in Ruše na ČN Ruše
Variantna rešitev 3 ima skoraj identično rešitev čiščenja odpadnih voda iz Občine Ruše, kot variantna
rešitev 2. Razlika med tema dvema variantnima rešitvama je le v tem, da se naselje Bistrica ob Dravi
Stran 43 od 96
(levi in desni breg potoka) navežeta na rekonstruirano kanalizacijsko omrežje Laznica in odpadne
vode se prečiščujejo na CČN Maribor. Kar pa zadeva naselij Bezena in Ruše, pa je rešitev popolnoma
identična variantni rešitvi 2. V tem primeru ocenjujemo potrebno kapaciteto ČN Ruše na 6.300 PE
5.3.4. Varianta 4: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bezena in Bistrica ob Dravi na na CČN
Maribor, naselje Ruše na ČN Ruše
Po variantni rešitvi 4, je predvideno čiščenje odpadnih voda iz naselja Bistrica ob Dravi in Bezena na
CČN Maribor, iz naselja Ruše pa se odpadne vode prečiščujejo na lastni čistilni napravi s kapaciteto
5600 PE.
V sklopu variante 4 se zgradi cca. 2.300 m glavnih zbiralnikov – kolektorjev, cca. 1.700 m tlačnih
cevovodov, in cca. 3.200 m sekundarnega kanalizacijskega omrežja v naselju Bistrica ob Dravi in Ruše.
V sklopu izgradnje kanalske mreže se zgradijo tudi spremljevalni objekti: 3 črpališča, 3 zadrževalni
bazeni, merski objekt na občinski meji ter rekonstrukcija kanalizacijskega omrežja v naselju Laznica.
5.3.5. Varianta 5: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bistrica ob Dravi in Bezena na CČN
Maribor, naselje Ruše na ČN Selnica
Variantna rešitev 5 je precej podobna varianti rešitvi 4. Razlika med tema dvema variantama je v tem,
da se za naselje Ruše ne zgradi lastna ČN, temveč se odpadne vode prečiščujejo na ČN Selnica.
Spremljevalni objekti v tej varianti ostanejo enaki kot v varianti 4, le da je dodan še merski objekt na
meji z Občino Selnica ob Dravi in Občino Ruše.
5.3.6. Varianta 6: čiščenje odpadnih voda iz celotne Občine Ruše na lastni ČN Ruše 8.200 PE
Z izbiro variantne rešitve 6, bo občina dobila lastno ČN Ruše s kapaciteto 8.200 PE. Lokacija ČN Ruše
je predvidena na lokaciji TDR Ruše oz. deponiji odpadkov HALDA.
V sklopu variante 6 se zgradi kanalizacijsko omrežje: cca. 1.100 m glavnih zbiralnikov na območju
TDR, cca. 3.100 m tlačnih cevovodov in cca. 3.200 m sekundarnega kanalizacijskega omrežja v
naseljih Bistrica ob Dravi in Ruše. Tudi v tej varianti se zgradijo spremljevalni objekti na
kanalizacijskem omrežju: 4 črpališča, 3 zadrževalni bazeni.
5.3.7. Opombe k hidravličnem izračunu
1. Hišni priključki niso predmet tega projekta. Ob izgradnji kanalizacije je potrebno izvesti
prevezave obstoječih hišnih priključkov na novo kanalizacijo in opustiti eventuelne iztoke
komunalnih odpadnih vod v greznice ali bližnje vodotoke.
2. Izveden hidravlični račun je izveden na predpostavljeni rasti priključenih prebivalcev in podani
predvideni meji zazidave.
Stran 44 od 96
3. Kanalizacija v mešanem sistemu se pred priključevanjem na predvidena črpališča mora
predhodno razbremenjevati! Tak primer je obstoječa mešana kanalizacija v Bistrici od Dravi, ki se
trenutno brez čiščenja (in brez razbremenjavanja) odvaja na levi strani potoka Bistrica v
odvodnik. Prav tako je potrebno razbremenjevanje mešanih vod v naselju Ruše (velja za prvo
črpalko na lokaciji predvidene ČN Ruše na območju TDR).
4. Na meji med občinami je potrebno izgraditi še merski objekt, ki bo beležil količine odpadnih
voda, ki se bodo odvajale na kanalizacijski sistem mesta Maribor oz. Selnica
5. Sifone uporabljamo pri podzemnih prečkanjih potokov in drugih ovir v naravi. Namesto
tlačnega voda s črpališčem vodo rešujemo gravitacijsko. Občina že ima pripravljen PZI za
prečkanje v smeri od Č1 do obstoječe ČN Bistrica ob Dravi (Silvo Rep s.p.). Projekt je predvidel cev
DN 400 mm- torej gre za mešano kanalizacijo, saj v projektu pred tem ni bilo predvidenega
zadrževalnega bazena s prelivom visokih voda v bližnji potok.
Po projektu IEI je predviden tudi ZBDV z RVV, tako da v bistvu prečrpavamo komunalne odpadne
vode, le v času padavin se te količine nekoliko povečajo. Iz spodnje slike je razviden prečni profil
prečkanja, globine so velike, sifon bi bil na ca. 7 m globine (odvisno tudi od pogojem ARSO,
podatki o višinah so povzeti po projektu kolesarske steze - BPI d.o.o.), zato bi težko zagotavljali
minimalne hitrosti vode v sifonu, kar je povezano zamašitvami; slika spodaj.
Po varianti 1 bi se skozi sifon odvajalo 55 l/s, v varianti 5 pa 10,3 l/s in po varianti 6 samo 9,14 l/s.
Zaradi majhnih pretočnih količin zlasti v variantah 5 in 6, sifon odsvetujemo.
V IDP smo upoštevali, da je potrebno črpališče, v nadaljnjih fazah projektiranja pa se možnost
sifona lahko še razišče (konkretni izračuni).
Stran 45 od 96
Slika 5: Prečkanje potoka v Bistrico ob Dravi, pri ČN Bistrica (podatki so povzeti iz kolesarske steze
6. Kanalizacija iz smeri Ruš naj bi se priključila na kanalizacijski sistem mesta Maribor v naselju
Laznica. Projekt PGD za kanal 1.0 v Laznici je bil izdelan v letu 2013 (Hidravlični elaborat,
Kanalizacija Laznica, št. projekta 6K-11292.041.3.6, avgust 2013), priključitev tega kanala bi se
nadaljevala na obstoječi kanal v Limbušu, ki odvaja odpadne vode v smeri proti Dravi. V letu 2013
je bil poleg kanala 1.0 v Laznici izdelan tudi projekt PGD za novi ZBDV v Limbušu. Cilj tega objekta
je bil, da se vode v njem razbremenjujejo, na ČN Maribor pa se preko prav tako novega črpališča
odvede samo kritični naliv.
Na tem mestu je potrebno opozoriti, da je bila že po projektu IEI-ja iz leta 2008 (primarna kanalizacija
Limbuša), predvidena rekonstrukcija obstoječega dotočnega kanala v ZBDV Limbuš, ki pride iz
Lazniške smeri. Predvidena je bila zamenjava obstoječe cevi DN 600 mm (na zadnjem odseku celo
samo DN 500 mm), na premer 700 mm, saj je hidravlični izračun pokazal preobremenjenost
obstoječega kanala.
V letu 2013, ko smo na IEI pripravljali projekte PGD, PZI za ZBDV Limbuš smo ponovno preverili
hidravliko tudi za ta kanal (Hidravlični elaborat, Kanalizacija Limbuš, št. projekta 6K-11292.041.4.6,
julij 2013). Hidravlična kontrola kanala v programu SWMM je pokazala, da je rekonstrukcija cevovoda
potrebna.
Stran 46 od 96
6. OBDELAVA IZBRANE REŠITVE
Po predaji vseh šestih variantnih rešitev odvodnje in prečiščevanja odpadnih voda v Občini Ruše, je
investitor eliminiral varianto 2, 3 in 4. V ožji izbor so bile izbrane variante 1, 5 in 6. na podlagi še
detajlnejše preučitve variante 1, 5 in 6, bo investitor s pomočjo strokovno usposobljenega osebja
določil, katera varianta je možna za realizacijo.
Na končno potrditev izbrane variante vpliva več dejavnikov, ki jih je potrebno obdelati v nadaljnjih
fazah projektne in prostorske dokumentacije.
6.1. VARIANTA S CČN RUŠE
Obravnavana varianta predvideva izgradnjo CČN Ruše kapacitete 8.400 PE, na kateri bi čistili
komunalne odpadne vode iz naselij Ruše, Bistrica ob Dravi, Log, Bezena, prav tako pa bi se na njej
obdelovale komunalne odpadne vode iz gospodarskih ter negospodarskih dejavnosti s tega območja.
Naselje Smolnik, zahodni del naselja Ruše ter zaselek Glažuta bi navezali na obstoječo ČN Geberit, ki
bi po rekonstrukciji dosegala kapaciteto 1.000 PE. Naselje Fala se bi reševalo s samostojnim
kanalizacijskim omrežjem, ki bi bilo zaključeno z lastno čistilno napravo velikosti cca. 100 PE.
Predvidena lokacija CČN Ruše se nahaja na parcelni številki 1, k.o. Ruše in je pretežno poraščeno z
gozdom – le ta sega do obrežja reke Drave. Teren je večinoma raven, razen na južnem delu, kjer se
strmo dviguje proti cesti, ki vodi do odlagališča – halde. Čez območje poteka v smeri JZ – SV
daljnovod, ki definira koridor brez vegetacije v širini cca. 15 metrov na vsako stran od osi daljnovoda.
6.1.1. Usklajenost z občinskimi prostorskimi akti
Skladnost z občinskimi prostorskimi akti smo ugotavljali na podlagi pregledanih veljavnih planskih
aktov Občine Ruše (Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Ruše (MUV št. 26/10, v
nadaljevanju: OPN), Odloka o strategiji prostorskega razvoja Občine Ruše (MUV, št. 11/09, v
nadaljevanju SPRO) in podrobnejšega prostorskega akta, ki ureja obravnavano območje, Odloka o
občinskem podrobnem prostorskem načrtu za gradnjo skladiščno upravnega prostora in čistilne
naprave ob industrijski coni naselja Ruše (MUV št. 9/08, v nadaljevanju: OPPN).
6.1.1.1. OPN
Področje odvajanja odpadnih voda z razvojno strategijo je opredeljeno že v prostorskem planu, skozi
spremembe in dopolnitve pa se je besedilo plana skupaj s kartografsko dokumentacijo dopolnjevalo
vse do današnjih veljavnih vsebin. V dolgoročnem razvoju dejavnosti za področje komunalnega
gospodarstva, konkretno odvajanja ter čiščenje odpadnih voda, je v dokumentu predvidena gradnja
glavnega kolektorja s čistilno napravo v Bistrici ob Dravi ter gradnja čistilne naprave v industrijski coni
naselja Ruše med Dravo in odlagališčem - halda (variantno v obeh naseljih ena ČN) ter primarni
zbiralnik do čistilne naprave. Za potrebe odlaganja odpadkov iz čistilne naprave je predvidena
ureditev zemljišča severovzhodno od nekdanje TDR.
Stran 47 od 96
6.1.1.2. SPRO
V SPRO je strategija ravnanja z odpadnimi vodami obdelana znotraj več poglavij oz. sklopov (2.4.4.2.,
3.2.4.2., 5.1.5.7K.) in sicer:
v ciljih prostorskega razvoja občine je med prednostnimi opredeljeno zagotavljanje
prostorskih pogojev za izboljševanje in dopolnjevanje okoljskih omrežij v občini – med drugim
širitev omrežja zajemanja odpadnih vod z vzpostavitvijo sistema čiščenja odpadnih vod
(čistilna naprava mesta Ruše ter manjše čistilne neprave v ostalih naseljih (Bistrica, Areh));
v zasnovi razporeditve omrežij komunalne in druge gospodarske javne infrastrukture je razen
ostalih omrežij zajeto tudi kanalizacijsko omrežje s čiščenjem odpadne vode.
v zasnovi ravnanja z odplakami je opredeljena osnovna dejavnost ravnanja z odplakami na
območju občine (zbiranje in čiščenje odpadnih voda v območjih strnjenih urbanih površin in v
območjih proizvodne dejavnosti).
Opredeljene so usmeritve za učinkovito zmanjšanje onesnaževanja:
širjenje omrežja kanalizacije v že pozidane predele naselij, opremljanje potencialnih zemljišč
za širitev pozidave in povezovanje ločenih kanalizacijskih sistemov v enoten sistem zbiranja in
čiščenja odpadnih vod.
V območju strnjene poselitve na Pohorju so znotraj istega poglavja predvideni lokalni sistemi
odvajanja in čiščenja odpadnih voda, v območju razpršene poselitve oz. razpršene gradnje pa zbiranje
in odvoz greznične blatenice na CČN Ruše ter individualni sistemi čiščenja odpadne vode.
v zasnovi komunalne infrastrukture je znotraj sklopa Odvajanje in čiščenje odpadne vode
predvideno, da bo občina v vseh območjih strnjene pozidave zagotavljala odvajanje in
čiščenje odpadne in padavinske vode, ki se zaključuje z ustrezno čistilno napravo. V območjih
razpršene poselitve in ostalih območjih se uredi individualno čiščenje odpadne vode. Občina
kot prioritetni cilj na področju infrastrukturnih sistemov naselja Ruše postavlja gradnjo
centralne čistilne naprave za območje naselja Ruše, z možnostjo navezave ostalih naselij
(Bezena, Smolnik, Bistrica ob Dravi) in povezovanje ločenih kanalizacijskih sistemov v enoten
sistem odvajanja in čiščenja odpadnih vod. Kanalizacijska omrežja, ki jih ne bo mogoče
povezati s čistilno napravo v naselju Ruše, se bodo zaključevala z gradnjo manjših čistilnih
naprav. V sistemih industrijskih obratov bo občina usmerjala ravnanje z odpadno vodo v
ločevanje onesnažene vode od čistih voda in tehnološko manj onesnaženih voda ter
odvajanje v čistilno napravo. Industrijske odplake, ki niso primerne za čiščenje na centralni
čistilni napravi, je potrebno pred izpustom v sistem komunalne čistilne naprave predhodno
očistiti (predvideni ukrepi v območju proizvodne cone). Čiste in tehnološke vode, ki so manj
onesnažene, se po ločenih sistemih lahko odvajajo v reko Dravo ali ostale odvodnike z
ustrezno vodnatostjo.
Občina bo praviloma usmerjala odvajanje voda v gradnjo ločenih sistemov za odpadne komunalne in
padavinske vode. Padavinske vode bodo po teh sistemih speljane v najbližji zmogljiv odvodnik.
znotraj Usmeritev za razvoj kanalizacijskegaznotraj Usmeritev za razvoj kanalizacijskega
omrežja v Urbanistični zasnovi naselja Ruše (UZ Ruše) postavlja Občina Ruše prav tako kot
prioritetni cilj na področju infrastrukturnih sistemov naselja Ruše gradnjo centralne čistilne
naprave za območje naselja Ruše z možnostjo navezav Analiza variant ostalih naselij (Bezena,
Stran 48 od 96
Bistrica ob Dravi) in širitev oziroma povezovanje ločenih kanalizacijskih sistemov v enoten
sistem odvajanja in čiščenja odpadnih vod ali gradnjo ločenih manjših sistemov čiščenja, če je
ta sistem ekonomsko sprejemljivejši in časovno hitrejši. Sistem zbiranja in čiščenja odpadnih
voda v naselju Ruše je določen v Študiji izvedljivosti zbiranja, odvajanja in čiščenja odpadnih
voda v Občini Ruše (AQS d.o.o. iz Maribora). Obstoječe kanalizacijsko omrežje se bo širilo v
dele stanovanjskih območij brez kanalizacije v zahodnem in južnem delu naselja ter v
območja širitve naselja oziroma nove pozidave. Pri tem bo na obstoječem omrežju potrebno
predhodno zagotoviti pogoje, ki jih zahteva koncept ravnanja z odpadno vodo v Občini Ruše
(propustnost cevi,vodotesnost sistema). V sistemih proizvodnih območij bo potrebno ločevati
onesnažene vode od čistih voda in tehnološko manj onesnaženih voda ter jih priključiti na
čistilno napravo. Industrijske odplake, ki niso primerne za čiščenje na centralni čistilni
napravi, bo potrebno pred izpustom v sistem CČN predhodno očistiti. Čiste in tehnološke
vode, ki so manj onesnažene, se po ločenih sistemih lahko odvajajo v reko Dravo ali potok
Lobnica.
Dejavnosti zbiranja in čiščenja odpadne vode se v območju občine usmerjajo v območja komunalne in
okoljske infrastrukture (O). Takšna namenska raba v SPRO opredeljena tudi v območju parcele št. 1 v
k.o. Ruše, predvidenem za gradnjo CČN. Med programi in projekti za izvajanje strategije in
urbanistične zasnove naselja Ruše je med drugim navedena tudi Študija izvedljivosti odvajanja in
čiščenjaodpadnih voda na območju Občine Ruše
6.1.1.3. OPPN
Z OPPN je na parceli št. 1 v k.o. Ruše (v nadaljevanju: obravnavano območje) med drugim predvidena
gradnja centralne čistilne naprave (v nadaljevanju: ČN), katere predvidena lokacija se nahaja v SV
delu območja obdelave. Predvideno ČN je možno navezati na obstoječe omrežje komunalne in
energetske infrastrukture. Predmetni načrt podaja samo konceptualne rešitve. Natančne rešitve se
opredelijo v projektni dokumentaciji, ki mora upoštevati pogoje posameznih upravljavcev in
usmeritve tega načrta.
6.1.2. NAČRT ČISTILNE NAPRAVE RUŠE
6.1.2.1. Uvod
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in Uredba o emisiji
snovi
in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo določata naslednje mejne
vrednosti za nove komunalne naprave in naprave v rekonstrukciji za občutljiva področja:
Stran 49 od 96
Parameter
neraztopljene snovi
amonijev dušik
KPK
BPK5
celotni dušik
učinek čiščenja celotnega dušika
celotni fosfor
učinek čiščenja celotnega fosforja
izražen
kot
N
O2
O2
N
P
Enota
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
%
mg/l
%
<= 2000
>= 10.000
< 10.000
< 100.000
60
10
125
25
15/25
70
2
80
35
10
110
20
15/25
70
2
80
>=100.000
35
5
100
20
20
80
1
80
Naprava spada v prvi velikostni razred. Predvideno je enoletno poskusno obratovanje.
6.1.2.2. Opis tehnologije
Predvidena je gradnja sekvenčne biološke naprave z aerobno stabilizacijo blata z nitrifikacijo in
denitrifikacijo ter biološlim in dodatnim kemičnim čiščenjem fosforja. Naprava obsega naslednje
tehnološke podsklope oziroma objekte:
01 fine elektromotorne grablje
02 vhodno črpališče
03 peskolov in lovilec maščob
04 sekvenčni bazen
05. merilna kineta iztoka
06 zgoščevalec in zalogovnik blata
07 strojno zgoščanje blata
08 kompresorska postaja in elektroagregat
09 upravni prostori
10 kotlovnica
11 hidrantna mreža
12 obarjanje fosforja
13 trafo postaja
14 objekt za sprejem gošč iz greznic
Odpadna voda doteka gravitacijsko preko finih elektromotornih grabelj vertikalne izvedbe (01) v
vhodno črpališče (02). Fine elektromotorne grablje so opremljene s polžnim kompaktorjem za
Stran 50 od 96
izdvajanje vode iz odpadkov in izmet odpadkov v zabojnik na kolesih. Zabojnik se prazni v komunalno
vozilo za odvoz gospodinjskih odpadkov.
V vhodnem črpališču (02) so vgrajene tri potopne centrifugalne črpalke, ki izmenično ali skupaj črpajo
odpadno vodo po v zemljo položenem tlačnem cevovodu v prezračeni peskolov in lovilec maščob
(03).
Pesek se useda na dnu peskolova, od tu se s posebno centrifugalno potopno črpalko po tlačnem
cevovodu peska občasno črpa v izdvajalec peska, kjer se iz vode izloča pesek in transportira v zabojnik
za pesek. Za izločanje plavajočih snovi je v peskolovu vgrajen prezračevalni sistem, ki je izveden kot
stransko linijsko prezračevanje skozi perforirane cevi. Stisnjen zrak dovaja puhalo peskolova.
Plavajoče snovi se odvajajo preko lamelne potopne stene v lovilec maščob. Od tu se z
elektromotornim verižnim posnemalom občasno odvajajo prek prelivnega korita za odjem v jašek
maščob. V jašku je vgrajen cevovod za odvzem maščob s hitro spojko za priklop na komunalno vozilo
za odvoz maščob.
V peskolov se po potrebi dozira sredstvo za obarjanje fosforja. V ta namen je v upravni stavbi vgrajen
sistem za obarjanje fosforja (12), ki obsega rezervoarje za sprejem sredstva za obarjanje fosforja,
dozirne črpalke in tlačni cevovod.
Na iztočnem delu peskolova je vgrajen dovodni cevovod v sekvenčne bazene. Voda se prek
prelivnega žleba preliva v cevovod in izmenično dovaja prek dveh elektromotornih tablastih zapornic
v oba sekvenčna biološka bazena (04).
Na vtočnem delu sekvenčnih bazenov so vgrajeni selektorji. Zaradi vgrajenih selektorjev, v ciklusu
obratovanja sekvenčnega bazena ni potrebna anoksična mešalna faza, ampak je ta faza vključena v
fazi polnjenja in prezračevanja. Iz selektorjev se odpadna voda preliva v glavni del sekvenčnih
bazenov, ki obratujejo v treh fazah: faza polnjenja in prezračevanja, faza usedanja blata in faza
praznjenja. V tem delu poteka simultana nitrifikacija in denitrifikacija. Obratovanje sekvenčnih
bazenov uravnava procesni računalnik, ki med ostalim glede na izmerjeni dotok na napravo izbira
tudi obratovalni režim (deževni ali sušni ciklus obratovanja). Vodna gladina v sekvenčnih bazenih
ciklično niha, tako kot se izmenično polnita oziroma praznita posamezna bazena. Bazena se polnita
izmenično. V fazi praznenja se očiščena voda preliva prek prelivnikov v merilno kineto iztoka (05) od
tu pa v iztočni kanal in v reko Muro.
V fazi polnjenja in prezračevanja posameznega bazena obratuje črpalka za recirkulacijo blata. V ta
namen je na dnu vsakega bazena nameščena po ena potopna centrifugalna črpalka za recirkulacijo
suspenzije vode in blata po tlačnem cevovodu nazaj v selektor sekvenčnega bazena.
Po dokončanju faze polnjenja in prezračevanja se prezračevanje vsebine bazena in povračanje blata
ustavi, prične se faza usedanja blata. Ker ni več mešanja vsebine bazena se suspenzija blata in vode
hitro umiri in blato se useda na dno bazena. Ob koncu faze se izčrpa presežno blato. V ta namen je na
dnu vsakega bazena nameščena po ena potopna centrifugalna črpalka za črpanje presežnega blata po
cevovodu v zgoščevalec in zalogovnik blata (06).
Po dokončanju faze usedanja se prične faza praznjenja. Elektromotorni pogon prelivnika spusti
prelivnik do nivoja vode v bazenu in očiščena voda se preliva prek prelivnika v iztočno kineto. Globine
potopitve prelivnika uravnava računalniški sistem vodenja naprave tako, da se bazen prazni
predvideni čas ne glede na višino vode v bazenu po končani fazi polnjenja in prezračevanja. Po
Stran 51 od 96
končanem praznjenju se torej nivo vode zniža na najnižji nivo vode, prelivnik se dvigne v zgornjo lego
in ciklus čiščenja se ponovi.
Pretok vode iz čistilne naprave se meri na prelivih prelivnikov (meri se višina preliva vode na prelivu iz
prelivnika) in v kontrolnem jašku iztoka, kjer je vgrajen cevni induktivni merilnik pretoka. Beležijo se
trenutne in kumulativne vrednosti pretoka.
Obratovanje sekvenčnih bazenov upravlja programibilni logični kontrolor, funkcije časovnih ciklov za
vsak bazen, so prikazane na monitorju nadzornega računalnika.
Vsa oprema sekvenčnih bazenov in puhala se napajajo iz elektroomare, ki se napaja iz mreže (celotna
moč) ali iz agregata (omejena moč). Status napajanja se javlja v pripadajoči mikrokontroler, ki
ustrezno zmanjša moč porabnikov v agregatskem načinu delovanja.
V sekvenčnih bioloških bazenih nameščene črpalke za črpanje presežnega blata črpajo presežno blato
v zgoščevalec in zalogovnik blata (06). Zgoščevalec in zalogovnik blata je izveden v sklopu sekvenčnih
bazenov. V bazenu zgoščevalca je nameščeno elektromotorno hitrotekoče horizontalno potopno
mešalo za mešanje vsebine zgoščevalca in samosesalno prezračevalo.
Iz zgoščevalca in zalogovnika blata se blato po cevovodu črpa z vijačno ekscentrično črpalko z
mehanskim variatorjem v centrifugo za zgoščanje blata. Pretok črpalke se nastavlja ročno. Raztopina
polielektrolita in vode se pripravlja v napravi za pripravo in doziranje polielektrolita. Iz centrifuge
izteka centrat v interno kanalizacijo CČN in nazaj v vhodno črpališče. Zgoščeno blato izpada iz
centrifuge v spiralni transporter blata, ki transportira blato v zabojnik.
V kompresorski postaji so nameščena tri puhala za prezračevanje sekvenčnih bazenov. Prezračevanje
je z vpihavanjem stisnjenega zraka skozi na dnu položene cevna samozaporna membranska
prezračevala.
Dve puhali izmenično dovajata zrak prek elektromotornih loput v oba sekvenčna bazena, tretje
puhalo pa je kot rezerva. Vsa puhala so opremljena s frekvenčno regulacijo. Obratovanje puhal krmili
procesni računalnik. Kot referenčna vrednost za krmiljenje puhal je merilnik koncentracije kisika v
sekvenčnih bazenih.
Predvidena je vgradnja stabilnega elektroagregata z motorjem na plinsko olje in avtomatiko za
samodejni zagon agregata ob prekinitvi dovoda električne energije iz javnega omrežja.
Upravni prostori so skupaj z nekaterimi tehnološkimi podsklopi izvedeni kot integralni objekt.
Predvidena je gradnja eno etažne zgradbe z ravno armiranobetonsko streho. Upravna stavba obsega
naslednje podsklope oziroma prostore: strojno zgoščanje blata, kompresorska postaja in
elektroagregat, upravni prostor, laboratorij, prostor z elektroomarami, delavnica in skladišče,
sanitarije in črna garderoba, bela garderoba, hodnik in kotlovnica.
Naprava se gradi v eni fazi.
Stran 52 od 96
6.1.2.3.
Gradbene konstrukcije in zunanja ureditev čistilne naprave
Vsi deli konstrukcij v stiku z vodo so izvedeni po principu bele kadi iz vodotesnega betona. V ta
namen se uporabi vodonepropustni zmrzlinsko odporni beton C25/30. Uporabi se armatura iz
rebrastega jekla RA400/500 Mpa in mreže MAG500/560 Mpa.
Opaži so kovinski ali klasični leseni po ONORM B 2211, izbira je prepuščena izvajalcu gradbenih del.
Površine betonskih konstrukcij, kjer je prisotna voda morajo biti gladke.
Zaščitni sloj armature plošč: v zemlji 4,5 cm, konstrukcije nad zemljo 3 cm. Zaščitni sloj armature
nosilcev: v zemlji 5 cm, konstrukcije nad zemljo 4,5 cm.
Robovi vseh betonskih konstrukcij so izvedeni s posnetjem 3 x 3 cm. Zobovi namestitev pohodnih
rešetk so dimenzij 5 x 4 cm brez vgrajenih kovinskih kotnikov, razen, če ni pri posameznih objektih
navedeno drugače.
Izkopi gradbene jame, izvedba tampona in zasipi so upoštevani v načrtu zunanje ureditve. Debelina
peščenega tampona pod objekti je 0,50 m. Tamponi pod objekti so komprimirani po zahtevah
statičnega preračuna objektov in zahtevah geomehanika.
6.1.2.4. Zunanja ureditev
Ceste in vsi platoji so izvedeni iz tamponskega materiala (drobljenec 0-32mm) debeline 40cm,
bitugramoza 6cm in asfaltbetona 5cm in zaključen z betonskimi robniki dimenzij 15 x 25 x 100cm,
položenimi na beton C16/20. Tampon je utrjen na Me = 80MN/m2.
Dostopne peš poti so izvedene s polaganjem pranih betonskih plošč dimenzij 50 x 50 cm. Plošče se
polagajo na armiranobetonsko podlago. Vse neutrjene površine se splanira, humuzira v višini 20cm
in zaseje s travo. Ob severnem in zahodnem delu platoja se zasadi iglavce in grmovnice. Podrobnosti
zasaditve se določijo v fazi gradnje.
6.1.2.5. Fine elektromotorne grablje (01), vhodno črpališče (02)
Objekt je izveden kot skupna armiranobetonska konstrukcija po principu bele kadi, temeljen na
temeljni plošči. Objekt je v celoti vkopan v zemljo. Podložni beton je C12/15, debeline cca 0,05 m.
Betoni nosilnih konstrukcij so vodotesni, C25/30 in vgrajeni brez gnezd ali segregacij. Polnilni in
naklonski betoni se izdelajo iz betona C16/20 s površinsko zagladitvijo s cementno malto..
6.1.2.6. Peskolov in lovilec maščob (03), sekvenčni bazen (04), zgoščevalec in zalogovnik
blata (06)
Predvidena je izvedba integriranega objekta z dvema sekvenčnima bazenoma, peskolovom in
lovilcem maščob in zgoščevalcem in zalogovnikom blata. Objekt je izveden kot skupna
armiranobetonska konstrukcija po principu bele kadi, temeljena na temeljni plošči. Objekt je v
pretežni meri vkopan v zemljo. Temeljna plošča leži na dvojni plasti PVC ali polietilenske folije
Stran 53 od 96
debeline 0,2 mm. Temeljna plošča je ravna in zaribana. Peščeni tampon je komprimiran na Me =
50MN/m2. Debelino tampona določi geomehanik.
Podložni betoni temeljev in temeljnih plošč so C12/15. Betoni nosilnih konstrukcij so vodotesni,
C25/30 in vgrajeni brez gnezd ali segregacije. Polnilni in naklonski betoni se izdelajo iz betona C16/20
s površinsko zagladitvijo s cementno malto.
V obeh bazenih sekvenčnega bazena je predvidena vgradnja talnih izmetačev, zaradi varovanja
objekta proti izplavanju oziroma porušitvi zaradi pritiska podtalnice (prazen bazen ob istočasni max.
gladini podtalnice).
6.1.2.7. Merilna kineta iztoka (05)
Objekt je izveden kot armiranobetonska konstrukcija. Pod temelji in temeljnimi gredami je vgrajena
plast drobljenca 0-32mm, položenega na Politlak folijo 300 ali 400. Peščeni tampon je komprimiran
na Me = 50MN/m2. Debelino tampona določi geomehanik.
6.1.2.8. Strojno zgoščanje blata (07), kompresorska postaja in elektroagregat (08)
upravni prostori (09), kotlovnica (10), obarjanje fosforja (12)
Upravna stavba naprave je izvedena kot integralni objekt, ki združuje različne tehnološke funkcije in
upravne prostore. Objekt je izveden kot klasična pritlična zidana konstrukcija s sistemom vertikalnih
in horizontalnih armiranobetonskih protipotresnih vezi. Objekt je temeljen na pasovnih temeljih.
Puhala, oprema strojnega zgoščanja in elektroagregat so temeljeni na temeljnih ploščah. Obodne in
nosilne stene so pozidane z opečnimi bloki debeline 20cm. Predelne stene debeline 10 cm so
izvedene iz mavčnih plošč z jekleno pocinkano podkonstrukcijo.
Betoni nosilnih konstrukcij so vodotesni, C25/30 in vgrajeni brez gnezd ali segregacije, delovni stiki in
pomične dilatacije pa se izvedejo z uporabo PVC dilatacijskih trakov SIKA V-24 in ekspanzijskih
betonov. Polnilni in naklonski betoni se izdelajo iz betona C16/20 s površinsko zagladitvijo s
cementno malto.
6.1.2.9. Trafo postaja (13)
Predvidena je postavitev tipske montažne trafo postaje. Potrebna zemeljska dela so upoštevana v
načrtu zunanje ureditve, dobava in vgradnja predfabricirane tipske trafo postaje pa je upoštevana v
načrtu načrtu el. inštalacij in el. opreme.
6.1.2.10. Objekt za sprejem gošč iz greznic (14)
Objekt je izveden kot kombinirana armiranobetonska in klasična zidana konstrukcija. Spodnji del
(vhodno črpališče in zbirni bazen za gošče) je v celoti izveden kot armiranobetonska konstrukcija po
Stran 54 od 96
principu bele kadi, zgornji del pa kot klasična zidana konstrukcija s sistemom vertikalnih in
horizontalnih armiranobetonskih protipotresnih vezi. Obodne stene in notranje nosilne stene so
pozidane z opečnimi bloki debeline 19 cm. Objekt je temeljen na temeljni plošči.
Podložni beton je C12/15, debeline cca 5 cm. Betoni nosilnih konstrukcij so vodotesni, C25/30 in
vgrajeni brez gnezd ali segregacij. Polnilni in naklonski betoni se izdelajo iz betona C16/20 s
površinsko zagladitvijo s cementno malto.
6.1.2.11. Električne inštalacije in elektro opreme
Tabela 17: Instalirana moč in poraba el. energije
oznaka
oprema
kW 1)
kW 2)
M.01.01.01 fine elektromotorne grablje
2,75
1,45
6
9
1
M.02.01.01 črpalka vhodnega črpališča
9,00
8,10
24
194
1
M.02.01.02 črpalka vhodnega črpališča
9,00
8,10
4
32
1
0
0
0
0
2
M.03.01.01 črpalka peskolova
2,20
2,00
4
8
2
M.03.02.01 pralnik peska
1,65
1,32
4
5
2
EZ.0.03.03.
01
elektromotorna zapornica
0,36
0,36
1
1
1
EZ.0.03.03.
02
elektromotorna zapornica
0,36
0,36
1
1
1
M.03.09.01 elektro motorno posnemalo
maščob
0,55
0,44
1
1
2
M.04.03.01 prelivnik sekvenčnega bazena
0,55
0,44
1
1
1
M.04.03.02 prelivnik sekvenčnega bazena
0,55
0,44
1
1
1
M.04.04.01 črpalka povratnega blata
2,50
1,95
8
16
2
M.04.04.02 črpalka povratnega blata
2,50
1,95
8
16
2
M.04.05.01 črpalka presežnega blata
1,70
1,20
2
2
2
M.04.05.02 črpalka presežnega blata
1,70
1,20
2
2
2
M.06.01.01 mešalo zgoščevalca in zalogovnika
blata
4,50
3,60
4
14
2
M.06.02.01 samosesalno prezračevalo
7,50
5,00
8
40
2
22,00
18,00
4
72
2
M.02.01.03 črpalka vhodnega črpališča 3)
M.07.01.01 centrifuga
h/d kWh/d prior.
Stran 55 od 96
oznaka
oprema
kW 1)
kW 2)
M.07.02.01 priprava in doziranje polielektrolita
2,00
1,60
4
5
2
M.07.03.01 črpalka za doziranje blata
3,00
2,40
4
10
2
M.07.04.01 črpalka za doziranje polielektrolita
0,25
0,20
4
1
2
M.07.05.01 spiralni transporter blata
3,00
2,40
4
10
2
M.07.06.01 ventilator strojnega zgoščanja
0,16
0,16
6
1
2
M.07.06.02 ventilator strojnega zgoščanja
0,16
0,16
0
0
2
M.07.07.01 ventilator el. prostora strojnega
zgoščanja
0,10
0,10
6
1
2
M.07.08.01 klimatska naprava
0,90
0,72
6
4
2
M.08.01.01 puhalo
18,50
14,50
24
348
1
M.08.01.02 puhalo
18,50
14,50
12
174
1
0
0
0
0
2
M.08.01.04 ventilator puhala
0,20
0,20
24
5
1
M.08.01.05 ventilator puhala
0,20
0,20
12
2
1
M.08.01.06 ventilator puhala
0
0
0
0
2
M.08.01.07 ventilator motorja puhala
0,20
0,20
12
2
1
M.08.02.01 ventilator kompresorske postaje
0,20
0,20
16
3
1
M.08.02.02 ventilator kompresorske postaje
0,20
0,20
0
0
1
EL.0.08.03.0 EM loputa prezračevanja
1
0,16
0,16
0
0
1
EL.0.08.03.0 EM loputa prezračevanja
2
0,16
0,16
0
0
1
EL.0.08.03.0 EM loputa selektorja
3.
0,16
0,16
0
0
1
EL.0.08.03.0 EM loputa selektorja
4.
0,16
0,16
0
0
1
MV.0.08.03. elektromagnetni ventil
05.
0,10
0,10
0
0
1
MV.0.08.03. elektromagnetni ventil
06.
0,10
0,10
0
0
1
M.08.06.01 puhalo peskolova
1,10
0,10
24
1
2
M.08.01.03 puhalo 3)
h/d kWh/d prior.
Stran 56 od 96
oznaka
oprema
kW 1)
kW 2)
M.08.06.02 ventilator puhala peskolova
1,10
0,10
24
1
2
M.09.01.01 ventilator prezrač prostora
elektroomar
0,10
0,10
6
1
2
M.09.02.01 ventilator prezračevanja
laboratorija
0,10
0,10
6
1
2
M.09.03.01 ventilator prezračevanja sanitarij
0,10
0,10
6
1
2
M.09.04.01 ventilator prezračevanja delavnice
0,10
0,10
6
1
2
M.09.05.01 ventilator bele garderobe
0,10
0,10
6
1
2
M.10.01.01 toplotna črpalka
9,00
4,00
6
24
2
M.12.01.01 dozirna črpalka za obarjanje
fosforja
0,02
0
0
0
2
M.12.01.02 dozirna črpalka za obarjanje
fosforja
0
0
0
0
2
M.14.01.01 naprava za sprejem gošč iz greznic
1,80
1,10
4
4
2
M.14.02.01 potopna črpalka za gošče
1,75
1,60
4
7
2
M14.03.01
ventilator prezračevanja
0,12
0,12
4
0
2
EZ.0.14.01.
01
elektromotorna zapornica
0,36
0,36
1
1
1
20,00
0
0
0
2
153,53
102,37
ostalo, vtičnice, razsvetljava in
rezerva
inštalirana/efektivna el. moč (kW)
h/d kWh/d prior.
povprečna obratovalna moč (kW)
potrebna min. moč mobil.
elektrogr. (kW)
dnevna poraba el. energije pri Qt
(kWh)
55,00
1024
opombe !
1) instalirana el. moč
2) efektivna električna moč
3) rezerva
Stran 57 od 96
oznaka
oprema
kW 1)
kW 2)
h/d kWh/d prior.
6.1.2.12. Krmilje
Naprava bo krmiljena z krmilnikom nadzirana s sistemom za vizualizacijo (SCADA).
Funkcije avtomatizacije bodo:
-
nadzor
krmiljenje
vodenje sekvenc zaporedja operacij
regulacija
koordinirano vodenje
6.1.2.13. Sprejemnik
Sprejemnik je reka Drava
6.1.2.14. Učinek čiščenja
Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav (U.List RS št.45/07)
in Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (U. List RS
št. 45 in 47/05) določata naslednje mejne vrednosti za nove komunalne naprave in naprave v
rekonstrukciji za občutljiva področja:
parameter
neraztopljene snovi
amonijev dušik
KPK
BPK5
celotni dušik
učinek čiščenja celotnega dušika
celotni fosfor
učinek čiščenja celotnega fosforja
izražen
kot
N
O2
O2
N
P
enota
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
mg/l
%
mg/l
%
<= 2000
>= 10.000
< 10.000
< 100.000
60
10
125
25
15/25
70
2
80
35
10
110
20
15/25
70
2
80
>=100.000
35
5
100
20
20
80
1
80
Naprava spada v prvi velikostni razred.
Stran 58 od 96
6.1.2.15. Poskusno obratovanje
Predvideno je enoletno poskusno obratovanje.
6.1.2.16. Izbira najprimernejše variante čiščenja
Izbrana je tehnologija čiščenja s suspenzijo biološkega blata v sekvenčnih (SBR) bazenih.
6.1.2.17. Tehnološki postopek čiščenja
Predvidena je gradnja sekvenčne biološke naprave z aerobno stabilizacijo blata z nitrifikacijo in
denitrifikacijo ter biološlim in dodatnim kemičnim čiščenjem fosforja. Zasnova obratovalnih
parametrov in objektov
Tabela 18: Zasnova obratovalnih parametrov in objektov
vhodni podatki
število priključenih enot
PE
8.400
biokemijska obremenitev BPK5
kgBPK5/d
504
dnevni dotok vode pri sušnem vremenu
m3/d
1.988
urni sušni dotok Qt
36 l/s (129 m3/h)
urni deževni dotok Qm
59 l/s (211 m3/h)
TKN (ocena)
kg/d
106
fosfor
kg/d
18
najnižja temperatura vode
oC
12
nadmorska višina platoja naprave
m.n.m.
207,50
končna stopnja čiščenja
stabilizacija blata, N/DN, čiščenje
fosforja
razmerje TKN/BPK5
0,20
fine elektromotorne grablje (01)
vrsta grabelj
vertikalne rotacijske s kompaktorjem
pretok grabelj
l/s
65
razmak med lamelami
mm
6
Stran 59 od 96
vhodni podatki
vhodno črpališče (02)
največja geodetska višina črpanja
m
10,17
tlačne izgube
m
0,99
skupna višina črpanja
m
11,16
število centrifugalnih potopnih črpalk
kos
3
pretok črpalke
l/s
3 x 36
min. koristna prostornina črpališča
m3
3,70
potrebna min. razlika višine vode v
črpališču
m
0,41
premer tlačnega cevovoda črpalk
mm
DN200
premer zbirnega tlačnega cevovoda
mm
DN250
prostornina peskolova
m3
26,30
površina peskolova in lovilca maščob
m2
10,34
zadrževalni čas pri Qt
min
12,2
zadrževalni čas pri Qm
min
7,5
površinska obrem. peskolova pri Qm
m/h
20,4
tlačni cevovod peska
mm
DN100
letna količina odpadkov iz grabelj in
peskol.
m3/leto
6.500 x 0,016 = cca 104
peskolov in lovilec maščob (03)
sekvenčni bazen (04)
skupna starost blata
cca 25 dni (0,045 kgBPK5/kgSSd)
max. proizvodnja biološkega blata (C + P) kgSS/d7
470
suha snov blata pri polnem bazenu
kgSS/m3
5
prostornina sekvenčnih bazenov (min.
nivo)
m3
2.346
potrebna akumulacija
m3
4 x 211 = 844
skupna potrebna prostornina bazenov
m3
3.190
skupna dejanska prostornina
m3
3.205
prostornina selektorja
m3
405
Stran 60 od 96
vhodni podatki
zadrževalni čas v selektorju pri Qt/Qm
h
število sekvenčnih bazenov
1,56/0,95
2
tlorisne dimenzije bazena
m
2 x (3,7x6,00+10x1,4+10 x 25)
skupna površina sekvenčnih bazenov
m2
572,4 m2
skupna dejanska prostornina
m3
3.205 m3
največja globina vode v bazenu
m
5,60 m
najmanjša globina vode v bazenu
m
4,11 m
višina nihanja vode v bazenu
m
1,49 m
suha snov blata
kgSS/m3
cca 9
skupna max.volumska proizvodnja blata
m3/d7
cca 52,2
število črpalk povratnega blata
kos
2
zmogljivost črpalke povratnega blata
l/s
20
višina črpanja
m
2,5
število črpalk presežnega blata
kos
2
zmogljivost črpalke presežnega blata
l/s
6
višina črpanja
m
4
potreba po kisiku pri S.P.
kgO2/d
1.267
alfa faktor
0,65
srednja globina vpihavanja
m
4,65
specifični vnos kisika v vodo
kgO2/Nmm
1
0,019
potrebna dnevna količina zraka
Nm3/d
1.267/(0,019x4,65x0,65) = 22.062
potrebna povprečna urna količina
m3/h
22.062(2 x 12) = 919
mm
DN300 (1,10/1,67 m/s)
površina zgoščevalca
m2
50,70
koristna prostornina zgoščevalca
m3
309
koristna višina
m
6,00
merilna kineta iztoka (05)
premer cevnega merilnika pretoka
zgoščevalec in zalogovnik blata (06)
Stran 61 od 96
vhodni podatki
obremenitev površine zgoščevalca
kgSS/m2d7
10,4
specifični dotok na enoto površine
m/h
0,42
suha snov blata po zgoščanju v
zgoščevalcu
kgSS/m3
min 25
skupna volum. količina blata po
zgoščanju
m3/d7
18,8
zadrževalni čas v zgoščevalcu
dni
cca 8,7
dolžina preliva blatenice
m
0,50
suha snov blata po zgoščanju v
zgoščevalcu
kgSS/m3
max. 25
predv.vseb.suhe snovi bl. po str.
zgoščanju
kgSS/m3
230
letna količina blata (23 % SS)
m3/leto
do cca 746
spec. poraba polielektrolita
kg/tSS
9
poraba polielektrolita v enem letu
kg/leto
0,47 x 9 x 365 = 1.544
kos
2+1
strojno zgoščanje blata (07)
kompresorska postaja in elektroagregat
(08)
število puhal
vrsta puhala
trokrilno Rootsovo puhalo
zmogljivost puhala
Nm3/h
600
nadtlak puhala
bar
0,65
priključna moč puhal
kW
3 x 14,50/18,50
premer zbirnega cevovoda za zrak
mm
DN200
el. moč elektroagregata
kVA
135
m3
8,8
m3/h
100
obarjanje fosforja (12)
prostornina cisterne sredstva za
obarjanje
objekt za sprejem gošč iz greznic (14)
zmogljivost sejalne naprave za sprejem
gošč
Stran 62 od 96
vhodni podatki
perforacija sita
mm
prostornina zbirnega bazena
m3
število črpalk za gošče
kosov
1+1
pretok črpalke
l/s
7 l/s (pri 4 mVS)
premer krogle prostega prehoda črpalke mm
6
DN100
6.1.2.18. Faznost gradnje
Naprava se gradi v eni fazi.
6.2. VARIANTA S CČN MARIBOR
6.2.1. Splošno
To poglavje uporablja elaborat Ocena obremenitve centralne čistilne naprave Maribor 2013. IEI; 6K13244.1, oktober 2013.
Mestna občina Maribor (v nadaljevanju MOM) je s podpisom koncesijske pogodbe s podjetjem
Aquasystems d.o.o. podelila koncesijo za izgradnjo in obratovanje Centralne čistilne naprave
Maribor. Koncesijska pogodba je bila podpisana 29.7.1998 po sistemu BOT (Built-OperatingTransfer). CČN Maribor je predvidena za čiščenje komunalnih odpadnih voda mesta Maribor in
okoliških občin (Miklavž na Dravskem polju, Hoče-Slivnica, Duplek ). Kapaciteta čiščenja čistilne
naprave je 190.000 PE. Meja prispevnega območja čistilne naprave se pokriva z mejo kanalizacijskega
sistema širšega območja Maribor. Z izgradnjo centralnega kolektorja so se že ali pa šele bodo na
čistilno napravo priključili mesto Maribor in primestna naselja: Laznica, Limbuš, Pekre, Razvanje,
Radvanje, Bohova, Zgornje in Spodnje Hoče, Rogoza, Miklavž, Dogoše, Zrkovci, Malečnik, Celestrina,
Trčova, Hrastje, Pivola, Skoke, Dobrovci, Dravski dvor, Rošpoh, Srednje, Jelovec, Bresternica in
Kamnica. CČN Maribor sprejema svežo odpadno vodo preko glavnega zbiralnika iz mesta Maribor.
Za vrednotenje obratovanja CČN Maribor je potrebno upoštevati ključne mejnike iz zgodovine
projekta, ki se nanašajo na fazno izgradnjo čistilne naprave: 12. junij 2000: začetek gradnje CČN
Maribor,10. junij 2002: dokončanje I. faze in začetek obratovanja CČN in 10. februar 2004:
dokončanje II. faze in začetek obratovanja II. faze (biološko čiščenje, odstranjevanje dušika in
fosforja).
CČN Maribor se nahaja vzhodno od Miklavža na desnem bregu reke Drave, ca 1,5 km južno od Dogoš.
Območje centralne čistilne naprave vključuje kos zemljišča blizu reke Drave s površino ca 5 ha. Od
regionalne ceste, ki povezuje Dogoše (Maribor) in Duplek (Ptuj) je območje čistilne naprave
oddaljeno približno 500 m. Na vzhodni strani je CČN Maribor omejena z reko Dravo in na zahodu s
koridorjem daljnovodov (400 kV) med Mariborom in Ptujem.
Stran 63 od 96
Mestna občina Maribor (MOM) ter sosednje občine Miklavž na Dravskem polju, Hoče – Slivnica ter
Duplek morajo glede na svojo velikost in lego na vodovarstvenem območju izgraditi celotno
kanalizacijsko omrežje vključno s čistilnimi napravami z namenom zaščite teh vodnih virov.
Že leta 1997 je Mestna občina Maribor sprejela program izgradnje kanalizacijskega sistema, ki je bil
del celostnega reševanja odvajanja in čiščenja voda na območju Mestne občine Maribor in tesno
povezan s prihajajočo gradnjo Centralne čistilne naprave Maribor (CČN Maribor). Ta program se je
skozi leta dopolnjeval in bil v letu 2003 posredovan Ministrstvu za okolje in prostor (MOP), kot
sestavni del Nacionalnega programa odvajanja in čiščenja komunalnih voda.
MO Maribor rešuje ta problem s sodelovanjem sosednjih občin Miklavž na Dravskem polju, Hoče –
Slivnica in Duplek, saj se bo po veljavnih strategijah njihova odpadna voda čistila na Centralni čistilni
napravi Maribor.
Tabela 19 Povprečne dnevne obremenitve in nominalne koncentracije vrednosti dotoka na ČN,
projektirano za 2005 in 2015
Parameter
Ekstrapolirane vrednosti na 2005
Ekstrapolirane vrednosti na 2015
Povpr. dnevna Povpr. nominalna
obremenitev
koncentracija
(kg/d)
(mg/l)
Povpr. dnevna
obremenitev
(kg/d)
Povpr.
nominalna
koncentracija
(mg/l)
BPK5
14.005
325
15.735
325
KPK
22.562
522
25.314
522
TKN
1.839
43,1
2.088
43,1
Celotne neraztopljene snovi
10.244
239
11.602
239
203
4,7
229
4,7
(TSS)
TP
min. T vode
12 (2)
?
Qd (m3/d) / povp. dnevni
pretok
48.472 (2)
36.750 (1)
Qt (m3/h) / povp. urni sušni
pretok
2.020 (2)
1.531 (1)
650 (2)
?
2.500 (2)
2.500 (1)
Qtmin (m3/h) / min. urni
pretok
Qtmax (m3/h) / konični urni
sušni pretok
Stran 64 od 96
Qm (m3/h) / konični urni
dežni pretok
Opomba:
5.000 (2)
5.000 (1)
(2) - vrednosti iz Koncesijske pogodbe (izdelal Aquasistems d.o.o.),
(1) - PGD projekt Centralna čistilna naprava, št. proj. 6HL790 (izdelal Institut za
ekološki inženiring iz Maribora)
Na CČN se čistijo tudi gošče iz greznic, količina teh je do 150 m3/dan, ob konicah do 250 m3/dan, kar
je kapaciteta zbiralnega bazena za gošče iz greznic.
Predvidena maksimalna količina odpadnih voda, ki jih čistilna naprava očisti je 7000 m3/h mehansko
čiščenje in 5.000 m3/h biološko čiščenje.
6.2.2. Obremenitev čistilne naprave 2009 – 2013
Natančni podatki , izvrednoteni na podlagi poročil Aquasystems, so podani v mapi II.
Na tem mestu podajamo le povzetke, ki so pomembni za napoved obremenitve.
Podatki o biokemični obremenitvi so prikazan v spodnji tabeli.
Tabela 20 Podatki o biokemični obremenitvi CČN Maribor
LETO
LETO 2009
LETO 2010
LETO 2011
LETO 2012
LETO
2013(JANAVG.)
KPK (kg/l) SKUPAJ/LETO SKUPAJ/LETO SKUPAJ/LETO SKUPAJ/LETO SKUPAJ/LETO
število
357
363
363
365
242
vsota
6.115.388
5.650.502
5.661.376
5.599.143
3.719.092
povp.
17.128
15.718
15.650
15.417
15.381
min
4.864
4.356
4.429
3.176
3.316
max
80.173
54.140
74.757
46.049
41.550
LETO
LETO 2009
LETO 2010
LETO 2011
LETO 2012
LETO 2013
BPK5 (kg/l) SKUPAJ/LETO SKUPAJ/LETO SKUPAJ/LETO SKUPAJ/LETO SKUPAJ/LETO
število
251
263
260
257
174
vsota
2.286.672
2.217.954
2.190.602
2.231.436
1.343.251
povp.
9.509
8.815
8.786
9.085
8.259
min
2.135
2.908
3.075
2.420
705
max
47.305
24.325
27.920
24.295
20.013
Stran 65 od 96
6.2.3. Ocena spremembe obremenitve cčn maribor 2004 – 2020
Izhodišča:
1. Število prebivalcev e v celotnem območju ne spremeni (upadanje v MO Maribor se kompenzira z
porastom v občinah Miklavž na Dravskem polju, Hoče – Slivnica, Duplek)
2. Obremenitev od fizičnih oseb predstavlja 70 % obremenitve in od pravnih 30 % obremenitve glede
hidravlične obremenitve
3. Za fizične osebe, že priključene na ČN upoštevamo do leta 2020 porabo v letih 2012 in za pravne
osebe do leta 2016 porabo iz leta 2012, za obdobje 2017-2020 pa 2 % porast rabe vode.
4. Kohezijski projekt bo prinesel dodatne količine vode v letih 2015- 2017, upoštevalo smo linearno
rast.
5. Dodatna izgradnja kanalizacij bo prinesel dodatne količine vode v letih 2015- 2017, upoštevalo
smo linearno rast.
6. Občina Ruše se bo priključila na CČN Maribor v letih 2016 -2017
7. Glede padavinskih vod lahko podamo samo minimalno in maksimalno vrednost, glede na meritve
iz prejšnjih let.
Na osnovi teh podatkov podajamo naslednjo napoved obremenitve CČN Maribor
Tabela 21 Napoved obremenitve CČN Maribor 2014-2020
2014
2015
2016
2017
2018
2019
2020
151.412
151.412
151.412
152.320
153.229
154.137
155.046
kohezijski projekt
0
4.734
3.156
14.203
14.203
14.203
14.203
ostali projekti občin
0
0
1.631
3.262
4.893
4.893
4.893
občina Ruše (Varianta)
0
0
4.200
8.400
8.400
8.400
8.400
151.412
156.146
160.399
178.185
180.725
181.633
182.542
BIOKEMIČNA
OBREMENITEV (PE)
sedaj priključeno na
CČN
skupaj
Stran 66 od 96
Iz teh podatkov je razvidno, da ima čistilna naprava Maribor še proste kapacitete za odpadne vode iz
Ruš.
Mestna občina Maribor je podala svoje mnenje v dopisu z dne 6.3.2014 (priloga 1)
6.3. VARIANTA S ČN SELNICA
V okviru skupine projektov »Odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave – Zgornja Drava«,
bodo izvedene investicije v odvajanje in čiščenje odpadne vode v občinah Dravograd, Muta, Radlje ob
Dravi, Selnica ob Dravi in Vuzenica. Cilj projekta je izgradnja ustrezne infrastrukture za odvajanje in
čiščenje komunalnih odpadnih vod na območjih, ki so v državnem programu opredeljena kot
območja, ki morajo biti opremljena s kanalizacijo, skladno z evropskimi direktivami na področju
odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter s predpristopno pogodbo in ciljem zmanjšanja vplivov na
okolje.
V občini Selnica ob Dravi je na obstoječi sistem kanalizacije priključenih približno 1.200 prebivalcev.
Ostali objekti imajo zgrajene individualne pretočne greznice. Odtoki iz greznic so speljani v bližnje
odvodne jarke ter v podtalje. Odpadne vode iz greznic ne ustrezajo zakonskim kriterijem, ki določajo
parametre za izpust odpadne vode v okolje. Velik del obravnavanih naselij leži na območju vodnega
vira Selniška Dobrava, ki predstavlja potencialni vodni vir za naselja ob Dravi, vključno z Mariborom.
Na območju občine Selnica ob Dravi so prisotni tudi industrijski onesnaževalci. Obstoječa kanalizacija
je grajena v mešanem sistemu. Najstarejša kanalizacija je bila zgrajena že leta 1963, posamezni
odseki pa so se gradili od leta 1998 dalje. Kanalizacijski sistem Selnica sestavljajo tri glavne
kanalizacijske veje z oznakami O2, OB in O1. Sistem O2 odvaja odpadne vode iz aglomeracije Janževa
Gora, predvsem iz zahodnega dela aglomeracije s povezavo na čistilno napravo. Sistem O1 odvaja
odpadne vode iz območja z obstoječo kanalizacijo v aglomeraciji Zgornja Selnica do čistilne naprave.
Sistem OB odvaja odpadne vode od obstoječe kanalizacije v aglomeraciji Janževa Gora do čistilne
naprave. Sistem OB zajema tudi dograditve sekundarnih kanalov. Sistem OB se preko obstoječega
sistema in črpališča 4 priključuje na kanal O2-1-tl in od tam preko kanalov O2-1, O2-b in kanala O na
čistilno napravo.
Predvidena je čistilna naprava za čiščenje odpadnih voda naselij občine Selnica ob Dravi bo velikosti
5.000 PE. Posamezni industrijski obrati imajo urejeno svoje čiščenje tehnoloških voda. Fekalne vode
zaposlenih pa se vodijo na skupno čistilno napravo in so upoštevani v obremenitvi, izraženi s PE.
Čistilna naprava bo dosegala učinek čiščenja zahtevanega z veljavno zakonodajo. Učinek čiščenja
čistilnih naprav velikosti čistilne naprave Selnica ob Dravi mora dosegati mejne vrednosti za velikostni
razred od 2.000 do 10.000 PE in ne sodi v občutljiva območja. Čistilna naprava se sestoji iz sledečih
objektov in prostorov:
vhodno črpališče,
upravna stavba,
SBR bazen,
zalogovnik odvečnega blata,
merilno mesto.
Stran 67 od 96
Za delovanje čistilne naprave bodo zgrajeni oz. urejeni tudi potrebni komunalni priključki: dotočna
kanalizacija, interna kanalizacija, iztočna kanalizacija, elektro priključek, vodovodni priključek,
dostopna cesta, TK priključek.
Polno obratovanje sistema je planirano od meseca oktobra 2015 naprej. (podatek
http://zgornjadrava.si/)
Ker po informacijah, kijih ima občina Ruše, ima čistina naprava Selnica, še nekaj prostih kapacitet,
smo skušali pridobiti potrebne podatke .Ocena odgovornih strokovnjakov iz občine Selnica, da so
proste kapacitete ranga 1500 PE. Kljub večkratnim prošnjam na občino Selnica in podjetje
Hidroinženiring za tehnološki projekt ČN Selnica in podatke o stroških čiščenja, smo prejeli končni
dopis s sledečimi podatki ( dopis Občine Selnica z dne 14.2.2014)e
Občina Selnica bi za potrebe izgradnje povečanja ČN za 5.000 PE, morala zagotoviti dodatno zemljišče
ob obstoječi lokaciji in sicer v izmeri najmanj 1500 m2 ;
od obstoječe ČN Selnica ob Dravi se lahko za manjšimi predelavami, koristijo sledeči objekti, naprave
in prostori: dovozna cesta, upravna zgradba znadzornim prostorom, sistemom nadzora in obveščanja,
naprava za zgoščanje odvečnega blata in iztočni kanal z merilnikom pretoka;
Za namene povečanja kapacitet, ki jih potrebuje Občina Ruše (5000 PE) pa bi bilo potrebno zgraditi
sledeče objekte in naprave:
zgradba s sledečo opremo:
- mehanska stopnja s finimi grabljami,
- pralnik peska,
- izločevalnik maščob,
- prostor s puhali za potrebe SBR in
- prostor elektro omar.
- SBR s kompletno strojno opremo;
- zgoščevalec odvečnega blata, s črpalko in tlačnim cevovodom za črpanje
- predzgoščenega blata na obstoječi sistem strojnega zgoščanja;
- zunanja ureditev.
Pri navedenemu ni upoštevano črpališče komunalne odpadne vode v Rušah in kompletni tlačni
cevovod do lokacije ČN Selnica.
Glede na naveden obseg potrebnih objektov in naprav, stroške za izgradnjo le-teh ocenjujemo na
2.500.000 EUR.
Po projektni nalogi je bila obveza izvajalca,:
Glede na to, da je navedena čistilna naprava (kapacitete 5000 PE) za lastne potrebe že v gradnji, bi
bilo glede na dodatne potrebe potrebno ugotoviti nujna dodatna dela za dograditev skupne čistilne
naprave s povečano kapaciteto za potrebe občine Ruše. Ti podatki so delno pridobljeni
Stran 68 od 96
Pridobiti bi bilo potrebno operativne stroške (po posameznih elementih) odvajanja odpadnih
voda v občini Ruše v letu 2012 ter obseg (dolžino) kanalizacijskega omrežja, na katerega se ti
stroški nanašajo. Tehnične elemente in stroške kanalizacije smo izdelali.
Pridobiti bi bilo potrebno podatke o predvidenih količinah odpadne vode, ki bi se odvajala po
kanalizacijskem sistemu Ruše in čistila na ČN Selnica ob Dravi (ločeno količino, ki se nanaša
na občino Ruše in ločeno količino, ki se nanaša na občino Selnica ob Dravi). Teh podatkov
nismo pridobili. Tako nismo mogli izračunati novo ceno odvajanja in čiščenja na CČN Selnica
ob Dravi za vse priključene prebivalce na čistilno napravo.
Zato smatramo, da v ožji izbor predlagane variante ne moremo uvrstiti varianto s čiščenjem odpadnih
voda dela naselja Ruše na Čistilni napravi Selnica, ki je v gradnji.
Stran 69 od 96
7. ANALIZA INVESTICIJSKIH, OBRATOVALNIH IN VZDRŽEVALNIH STROŠKOV
PROJEKTA
V tem poglavju so finančno ocenjene variantne rešitve.
7.1. KANALIZACIJSKO OMREŽJE
7.1.1. Varianta 1: čiščenje odpadnih voda iz Občine Ruše na CČN Maribor
VARIANTA 1 (KANALI):
VSE NA CČN MARIBOR
1
2
3
4
5
KOLEKTOR TDR 1
KOLEKTOR TDR 2
TL. VOD OD Č3 DO ZBDV 1
TL. VOD OD Č6 DO ČN BEZENA
KOLEKTOR OD ČN BEZENA DO ČN BISTRICA
6 TL. VOD OD ČN BISTRICA DO LAZNICE
SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
7
BISTRICA
SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
8
RUŠE
SKUPAJ brez DVV
DDV 22%
SKUPAJ z DDV
DN/dn [mm]
1000
1000
198,2
220,4
300
L [m]
360
750
772
1260
1205
INVESTICIJA [€]
288.000,00 EUR
600.000,00 EUR
231.600,00 EUR
441.000,00 EUR
265.100,00 EUR
246,8
922
368.800,00 EUR
300
1263
277.860,00 EUR
400 - 1000
2000
900.000,00 EUR
3.372.360,00 EUR
741.919,20 EUR
4.114.279,20 EUR
Stran 70 od 96
7.1.2. Varianta 2: čiščenje odpadnih voda iz dela naselja Bistrica ob Dravi na CČN Maribor,
del naselja Bistrica ob Dravi, Bezena in Ruše na ČN Ruše
VARIANTA 2 (KANALI):
del naselja Bistrica ob Dravi na CČN MB
1
2
3
4
KOLEKTOR TDR 1
KOLEKTOR TDR 2
TL. VOD OD Č3 DO ZBDV 1
TL. VOD OD ČN BEZENA DO KOLEKTOR TDR 1
DN/dn [mm]
1000
1000
198,2
220,4
L [m]
360
750
772
1000
INVESTICIJA [€]
288.000,00 EUR
600.000,00 EUR
231.600,00 EUR
350.000,00 EUR
96,8
250
246,8
1316
546
922
289.520,00 EUR
98.280,00 EUR
368.800,00 EUR
300
1263
277.860,00 EUR
400 - 1000
2000
900.000,00 EUR
5 TL. VOD OD ČN BISTRICA DO ČN BEZENA
6 KOLEKTOR BISTRICA
7 TL. VOD OD ČN BISTRICA DO LAZNICE
SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
8 BISTRICA
SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
9
RUŠE
SKUPAJ brez DVV
DDV 22%
SKUPAJ z DDV
3.404.060,00 SIT
748.893,20 EUR
4.152.953,20 EUR
7.1.3. Varianta 3: čiščenje odpadnih voda iz celotnega naselja Bistrica ob Dravi na CČN
Maribor, naselje Bezena in Ruše na ČN Ruše
VARIANTA 3 (KANALI):
celotno naselje Bistrica ob Dravi na CČN MB
1
2
3
4
KOLEKTOR TDR 1
KOLEKTOR TDR 2
TL. VOD OD Č3 DO ZBDV 1
TL. VOD OD ČN BEZENA DO KOLEKTOR TDR 1
5 KOLEKTOR BISTRICA
SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
6
BISTRICA
7 TL. VOD OD ČN BISTRICA DO LAZNICE
8 SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE RUŠE
SKUPAJ brez DVV
DDV 22%
SKUPAJ z DDV
DN/dn [mm]
1000
1000
198,2
220,4
L [m]
360
750
772
1000
INVESTICIJA [€]
288.000,00 EUR
600.000,00 EUR
231.600,00 EUR
350.000,00 EUR
250
546
98.280,00 EUR
300
1263
277.860,00 EUR
246,8
922
368.800,00 EUR
400 - 1000
2000
900.000,00 EUR
3.114.540,00 EUR
685.198,80 EUR
3.799.738,80 EUR
Stran 71 od 96
7.1.4. Varianta 4: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bezena in Bistrica ob Dravi na na CČN
Maribor, naselje Ruše na ČN Ruše
1
2
3
4
5
6
7
VARIANTA 4 (KANALI):
Bistrica ob Dravi in Bezena na CČN MB
KOLEKTOR TDR 1
KOLEKTOR TDR 2
TL. VOD OD Č3 DO ZBDV 1
KOLEKTOR OD ČN BEZENA DO ČN BISTRICA
SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
BISTRICA
TL. VOD OD ČN BISTRICA DO LAZNICE
SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
RUŠE
SKUPAJ brez DVV
DDV 22%
SKUPAJ z DDV
1000
1000
198,2
300
360
750
772
1205
288.000,00 EUR
600.000,00 EUR
231.600,00 EUR
265.100,00 EUR
300
1263
277.860,00 EUR
246,8
922
368.800,00 EUR
400 - 1000
2000
900.000,00 EUR
2.931.360,00 EUR
644.899,20 EUR
3.576.259,20 EUR
7.1.5. Varianta 5: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bistrica ob Dravi in Bezena na CČN
Maribor, naselje Ruše na ČN Selnica
1
2
3
4
VARIANTA 5 (KANALI):
Bistrica ob Dravi in Bezena na CČN MB, ostalo pa na ČN Selnica
KOLEKTOR TDR 1
1000
KOLEKTOR TDR 2
1000
TL. VOD OD ZBDV 1 DO ZBDV 2
198,2
TL. VOD OD ZBDV 2 RUŠE DO ČN SELNICA
246,8
5 KOLEKTOR BISTRICA
SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
6
BISTRICA
7 TL. VOD OD ČN BISTRICA DO LAZNICE
SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
8
RUŠE
SKUPAJ brez DVV
DDV 22%
SKUPAJ z DDV
360
750
722
1746
288.000,00 EUR
600.000,00 EUR
216.600,00 EUR
698.400,00 EUR
300
1205
265.100,00 EUR
300
1263
277.860,00 EUR
246,8
922
368.800,00 EUR
400 - 1000
2000
900.000,00 EUR
3.614.760,00 EUR
795.247,20 EUR
4.410.007,20 EUR
Stran 72 od 96
7.1.6. Varianta 6: čiščenje odpadnih voda iz celotne Občine Ruše na lastni ČN Ruše 8.200 PE
1
2
3
4
VARIANTA 6 (KANALI):
vse na ČN Ruše
KOLEKTOR TDR 1
KOLEKTOR TDR 2
TL. VOD OD Č3 DO ZBDV 1
TL. VOD OD ČN BEZENA DO KOLEKTOR TDR 1
5 TL. VOD BISTRICA - BEZENA
6 KOLEKTOR BISTRICA
SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE
7
BISTRICA
8 SEKUNDARNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE RUŠE
1000
1000
198,2
220,4
360
750
772
1000
288.000,00 EUR
600.000,00 EUR
231.600,00 EUR
350.000,00 EUR
96,8
300
1316
289.520,00 EUR
90.000,00 EUR
300
1263
400 - 1000
2000
SKUPAJ brez DVV
DDV 22%
SKUPAJ z DDV
277.860,00 EUR
900.000,00 EUR
3.026.980,00 EUR
665.935,60 EUR
3.692.915,60 EUR
7.2. OBJEKTI NA KANALIZACIJSKEM OMREŽJU
V tem poglavju so navedeni investicijski stroški za objekte – črpališča, zadrževalne bazene.
Za izbrane variante 1, 5 in 6 so priloženi tudi letni obratovalni stroški.
Stran 73 od 96
7.2.1. Varianta 1: čiščenje odpadnih voda iz Občine Ruše na CČN Maribor
Stran 74 od 96
Stran 75 od 96
7.2.2. Varianta 2: čiščenje odpadnih voda iz dela naselja Bistrica ob Dravi na CČN Maribor,
del naselja Bistrica ob Dravi, Bezena in Ruše na ČN Ruše
Stran 76 od 96
7.2.3. Varianta 3: čiščenje odpadnih voda iz celotnega naselja Bistrica ob Dravi na CČN
Maribor, naselje Bezena in Ruše na ČN Ruše
Stran 77 od 96
7.2.4. Varianta 4: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bezena in Bistrica ob Dravi na na CČN
Maribor, naselje Ruše na ČN Ruše
Stran 78 od 96
7.2.5. Varianta 5: čiščenje odpadnih voda iz naselja Bistrica ob Dravi in Bezena na CČN
Maribor, naselje Ruše na ČN Selnica
Stran 79 od 96
Stran 80 od 96
7.2.6. Varianta 6: čiščenje odpadnih voda iz celotne Občine Ruše na lastni ČN Ruše 8.400 PE
Stran 81 od 96
Stran 82 od 96
7.3. INVESTICIJSKI STROŠKI ČN RUŠE
Stroške gradnje ocenjujemo na
Tabela 22: Investicijski stroški
Gradbena dela
Elektroinstalacije in elektro oprema
Strojne instalacije in strojna oprema
Dostopna cesta
Infrastruktura - komunalni vodi
Poskusno obratovanje, izobraževanje
DDV
Skupaj
1.000.000,00
300.000,00
1.200.000,00
100.000,00
100.000,00
130.000,00
2.830.000,00
622.600,00
3.452.600,00
7.4. STROŠKI OBRATOVANJA CČN RUŠE
Tabela 23: Stroški obratovanja
vrsta stroška
enota število enot
cena po
enoti
EURO
01.01 električna energija
kWh 1.024 x 365
0,105
39.245
01.02 poraba polielektrolita za zgoščanje
blata
01.03 poraba FeCl3
kg
1.544
3,600
5.558
l
16.400
0,165
2.706
01.04 laboratorijski material
02.01 bruto stroški zaposlenih
03.01 končna dispozicija blata in ostalih
odpadkov
1.200
točka 2.190x12x3,
2
0,600
50.458
85
63.410
m3
746
04.01 redno in invest. vzdržev. gradbenih
objektov
%
1,00
7.774
04.02 redno in invest. vzdržev. teh. opreme
in inštal.
%
2,00
22.542
04.03 redno in invest. vzdrževanje
%
3,00
9.063
Stran 83 od 96
vrsta stroška
enota število enot
cena po
enoti
EURO
elektroinstalacij
05.01 amortizacija gradbenih objektov
%
2,50
19.436
05.02 amortizacija tehnološke opreme in
instalacij
%
8,30/5,00
67.514
05.03 amortizacija elektroinstalacij
%
10,00
30.210
06.01 stroški zunanjega monitoringa
6.500
skupaj letni stroški obratovanja
stroški čišč. po enoti (z amort.) v
EURO/m3 1)
325.616
m3
361.000
0,840
osnove za obračun tek.vzdrževanja in
amortizacije
gradbeni objekti, zunanja ureditev
2,50
tehnološka oprema in instalacije
777.426
1.127.115
vrednost vitalne opreme
%
8,30
338.134
vrednost ostale opreme
%
5,00
788.981
elektroinstalacije
%
10,00
302.100
7.5. STROŠKI ČIŠČENJA IN ODVAJANJA NA CCČ MARIBOR
Stroške čiščenja na CČN Maribor sestavljajo
•
•
•
Stroški odvajanja odpadne vode iz Ruš po kanalizacijskem sistemu Maribor od Laznice do
CČN Dogoše
Stroški čiščenja (Aquasystems Maribor)
Stroški obdelave blata
Stran 84 od 96
Tabela 24: Stroški odvajanja in čiščenja za CČN Maribor - Varianta 1 cen
POSTAVKA
ODVAJANJE
ČIŠČENJE
ODSTRANJEVANJE BLATA - CČN DOGOŠE
IZVAJALEC
NIGRAD
AQUASTSYTEMS
SNAGA
PORABA VODE
360.000,00
STROŠKI ČIŠČENJA
STROŠKI ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
STROŠKI DISPOZICIJE BLATA
Skupaj
470.016,00 €
527.371,92 €
86.400,00 €
613.771,92 €
CENA (€/m3)
0,159322
1,3056
0,24
m3/leto
/leto
/leto
/leto
/leto
Varianta 1 upošteva sedanji cenik čiščenja.
Tabela 25: Stroški odvajanja in čiščenja za CČN Maribor - Varianta 2 cen
POSTAVKA
ODVAJANJE
ČIŠČENJE
ODSTRANJEVANJE BLATA - CČN DOGOŠE
CENA
(€/m3)
IZVAJALEC
NIGRAD
0,4478
AQUASTSYTEMS
1,3056
SNAGA
0,24
PORABA VODE
360.000,00
STROŠKI ČIŠČENJA
STROŠKI ODVAJANJA IN ČIŠČENJA
STROŠKI DISPOZICIJE BLATA
SKUPAJ
470.016,00 €
631.224,00 €
86.400,00 €
717.624,00 €
m3/leto
/leto
/leto
/leto
/leto
Varianta 2 upošteva predvideno povečanje stroškov odvajanja odpadnih voda, ki jo pričakujemo v
prihodnosti.
Stran 85 od 96
8. PRELIMINARNE PODATKE O MOŽNOSTI VKLJUČITVE PROJEKTA
CELOVITEGA RAVNANJA Z ODPADNIMI VODAMI V OBČINI RUŠE ZA
KOHEZIJSKO SOFINANCIRANJE V NOVI FINANČNI PERSPEKTIVI 2014 -2020.
Po projektni nalogi mora Izvajalec pridobiti na Ministrstvu RS za kmetijstvo in okolje preliminarne
podatke o možnosti vključitve projekta celovitega ravnanja z odpadnimi vodami v občini Ruše za
kohezijsko sofinanciranje v novi finančni perspektivi 2014 -2020.
Izvajalec je je stopil v stik z Ministrstvom RS za kmetijstvo in okolje . Ti so ocenili ,da so vse tri
variante (lastna ČN Ruše, priključitev na ČBN Selnica ali priključitev na ČN Maribor) za ministrstvo
enakovredne in naj prejme odločitev Občina ruše.
Klub več poskusom pa nismo uspeli pridobiti podatkov o projektih, ki bodo vključeni v finančno
perspektivo 2014 - 2020
Stran 86 od 96
9. UTEMELJITEV PREDLAGANE VARIANTE
V redhodnem tekstu smo navedli razloge,da ostajata kot najbolj utemeljeni osnovni varianti:
•
•
Čiščenje odpadnih voda Ruš na lastni ČN
Čiščenje odpadnih voda na CČN Maribor
Za varianti podajamo finančno primerjavo ter analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti
(SWOT analiza)
Tabela 26: Finančna primerjava variant z lastno ČN ruše in uporabi CČN Maribor
Struktura posameznih stroškov je podaja v poglavju 7. Cene so brez DDV.
ČN Ruše
(varianta 6)
ČN Maribor
(varianta 1)
Razlika
investicijski stroški
kanalizacija zbiralniki
€
3.026.980
3.372.360
kanalizacija objekti
€
686.000
963.400
čistilna naprava
€
2.830.000
skupaj
obratovalni stroški
€
€/leto
6.542.980
kanalizacija objekti
€/leto
4.128
5.901
čistilna naprava
€/leto
325.616
717.624
skupaj
razlika 5 let
razlika 10 let
€/leto
329.744
723.525
4.335.760 -
2.207.220
393.781
1.968.905
3.937.810
Komentar:
Investicijski stroški izgradnje kanalizacije so sestavljeni iz dokončanja kanalizacijskega sistema
(neodvisnega od variant) in izgradnje primarne kanalizacije, ki povezuje bodisi Bistrico, Log in Bezeno
na ČN Ruše oziroma Ruše, Bezeno, Log in Bistrico do Laznice in nato na CČN Maribor. Navezava na
CČN Maribor je nekaj dražja, večja razlika kot pri cevovodih je pri objektih, saj v primeru navezave na
Stran 87 od 96
CČN Maribor črpamo bistveno večjo količino odpadnih voda, zato se posledično potrebna večja
črpališča.
Seveda pa v primeri čiščenja na CČN Maribor odpadem strošek gradnje lastne ČN Ruše, torej je
varianta na CČN Maribor v fazi investicije cenejša za cca 2,2 mio€ brez DDV.
Drugačna slika pa je s stroški čiščenja. Stroški čiščenje na CČN Maribor so dražji
•
•
•
Višji stroški črpanja do čistilne naprave
Dodatni strošek kanalščine za transport odpadnih voda Ruš po kanalizacijskem omrežju
mesta Maribor
Strošek čiščenja na CČN Maribor (izvaja koncesionar podjetje Aquasystems Maribor)
Če primerjamo investicijske stroške in stroške obratovanje po sedaj znanih cenah, nižja investicija v
obdobju 5 – 10 let presežejo stroški čiščenja na CČN Maribor.
Tu je potrebno opozoriti, da bo koncesijska pogodba Mestna občina Maribor – Aquasystems iztekla v
letu 20124, takrat bo tudi odplačana investicija v gradnjo čistilne naprave. Zato lahko pričakujemo
spremembo cene čiščenja, ki bo potem vsebovala samo obratovalne stroške čistilne naprave. Vendar
trenutno ne razpolagamo z natančnejšimi podatki o tej spremembi cene. Vsekakor pa lahko takšna
sprememba cene bistveno vpliva na finančno primerjavo variant
Za obe varianti smo izdelali analizo prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnost i
9.1. ČIŠČENJE NA LASTNI ČISTILNI NAPRAVI RUŠE
PREDNOSTI
Nižji obratovalni stroški
PRILOŽNOSTI
ob izpadu ene od čistilnih naprav manjša
obremenitev odvodnika
SLABOSTI
Višji investicijski stroški
Nižja stopnja čiščenja
Problem postavitve v prostor zaradi javnega
mnenja
Novi onesnaževalci okolja zaradi novih čistilnih
naprav
NEVARNOSTI
nevarnost za onesnaženje površinskih voda
zaradi poznejše gradnje čistilne naprave
9.2. ČIŠČENJE NA CENTRALNI ČISTILNI NAPRAVI MARIBOR
PREDNOSTI
Manjši investicijski stroški
Višja stopnja čiščenja
Bolj zanesljivo obratovanje
SLABOSTI
Višji obratovalni stroški
Stran 88 od 96
Ni novih onesnaževalcev okolja zaradi novih
čistilnih naprav
PRILOŽNOSTI
Uporabi se že izgrajena čistilna naprava
NEVARNOSTI
Ob izpadu čistilne naprave večja obremenitev
površinskih voda
Zaradi dolgega transporta odpadnih voda možni
problemi s kakovostjo
Komentar:
V primeru gradnje lastne čistilne naprave mora Občina za sicer ne tako tehnično zahteven kot pa v
javnosti odmeven projekt:
a)
-
Pridobiti gradbeno dovoljenje vključno z
okoljevarstvenim dovoljenjem
vodnim soglasjem
naravovarstvenim soglasjem-
Ne glede na to, da glede na velikost čistilne naprave ni potreben postopek presoje vplivov na
okolje, je javnost zelo odklonilna do novih tovrstnih objektov. Sosedje čistilne naprave hočejo
postati stranke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, zahtevajo se odškodnine itd.
b) Usposobiti ekipo, za obratovanje čistilne naprave. Dobro delovanje čistilne naprave v zelo
zavisi od upravljanja in vzdrževanja. V primeru čiščenja na CČN Maribor tamkajšnja ekipa že
razpolaga z dolgoletnim izkušnjam.
c) Velik strošek čiščenja predstavlja končna dispozicija blata iz čistilne naprave. CČN Maribor bo
glede na svojo kapaciteto lažje podvzela korake za optimizacijo teh stroškov.
Bistven je tudi časovno okvir, iz priloženih terminskih planov je razvidno, da gradnjo lastne čistilne
naprave Ruše ni možno dokončati v zakonsko predpisanem času do leta 2017.
Glede na prikazano smatramo, da ima prednost varianta s čiščenjem odpadnih voda Ruš na
centralni čistilni napravi Maribor.
Stran 89 od 96
10.SEZNAM POTREBNIH AKTIVNOSTI
Sezam potrebnih aktivnosti podajamo za obe varianti v programu Project. Opozarjamo, da smo glede
časovnega poteka upoštevali najpočasnejšo varianto, da za vsako aktivnost posebej občina Ruše
izvaja sistem javnih naročil. Z združevanjem naročil so možni precejšnji časovni prihranki.
Seznama sta podana v prilogi.
Stran 90 od 96
11.PRILOGE
11.1. DOPIS MESTNA OBČINA MARIBOR (6.3.2014)
Stran 91 od 96
11.2. DOPIS OBČINA SELNICA (14.2.2014)
Stran 92 od 96
11.3. CENIK NIGRAD
Stran 93 od 96
11.4. TERMINSKI PLAN PO VARIANTI 6 – LASTNA ČN RUŠE
Stran 94 od 96
11.5. TERMINSKI PLAN PO VARIANTI 1 – PRILKJUČITEV NA ČN MARIBOR
Stran 95 od 96
11.6. GRAFIČNE PRILOGE
G1.
Situacija varianta 1 M 1: 5000
G.2
Situacija varianta 5 M 1: 5000
G.3
Situacija varianta 6 M 1: 5000
G.4
Situacija prispevnih površin, list 1/3 M1:2000
G.5
Situacija prispevnih površin, list 2/3 M1:2000
G.6
Situacija prispevnih površin, list 3/3 M1:2000
Stran 96 od 96