Informacije o obsegu napada podlubnikov in potrebnih ukrepih
Novinarska konferenca, 7. julij 2015 Pričakovana, a po obsegu dramatična prenamnožitev podlubnikov po žledolomu Sanitarni posek drevja v letih od 1995 do 2014 po vzrokih poseka (v m3) Žuželke Naravne ujme Bolezni Drugo % sanitarnega poseka 4.500.000 70% 66% 4.000.000 60% 50% 46% 3.000.000 Posek v m3 44% 40% 2.500.000 35% 2.000.000 28% 1.500.000 32% 31% 37% 36% 31% 33% 29% 28% 27% 21% 30% 21% 22% 20% 19% 17% 1.000.000 18% 10% 500.000 0 0% 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 Leto Delež sanitarnega poseka 3.500.000 Rezultati sanacije žledoloma do 8. maja 2015 Izvedba sanitarnega poseka "IGLAVCI" po GGO 1.200 1.000 1.000 m3 800 600 400 200 0 TO BL KR LJ PO KO NM Posek iglavci BR CE NA Neposekano iglavci SG MB MS SE Prognoza za leto 2015 Metoda: Analiza podatkov o poseku Analiza podatkov o označitvi drevja za posek Analiza podatkov o ulovu v kontrolne feromonske pasti Največje poškodbe zaradi prenamnožitve podlubnikov bodo v naslednjih gozdnogospodarskih območjih: Postojna Ljubljana Tolmin Kranj Kočevje Novo mesto Posek zaradi podlubnikov v letih 1996-2014 800.000 Povprečje poseka zaradi podlubnikov v obdobju 1995 - 2014 (300.000 m3) 700.000 600.000 500.000 400.000 300.000 200.000 100.000 2014 2013 2012 2011 2010 2009 2008 2007 1.polletje 2015 leto 2006 2005 2004 2003 2002 2001 2000 1999 1998 1997 1996 0 1995 m3 Evidentirane smrekove lubadarke v prvih polletjih v letih 2005, 2014 in 2015 Evidenitirane lubadarke za posek (m3) 300.000 250.000 200.000 150.000 100.000 50.000 0 1 Slovenija 1. polletje 2005 1. polletje 2014 1. polletje 2015 Evidentirane smrekove lubadarke v prvem polletju 2014 in 2015 Ukrepanje za zmanjšanje sekundarne škode po žledu zaradi namnožitve podlubnikov Ukrepi s strani ZGS, gozdarske inšpekcije, MKGP Pogosta kontrola stanja gozdov ter zagotavljanje izvedbe potrebne sanitarne sečnje s podlubniki napadenih dreves in preprečevalno-zatiralnih del Za izvedbo potrebnih del je v prvi vrsti odgovoren lastnik gozda. Znaki napada smrekovega lubadarja na deblu Znaki napada na koreničniku drevesa Smolenje je dodaten znak napada smrekovega lubadarja na deblu Značilno rumenenje krošenj napadenih dreves Rumenenje krošenj in odpadanje iglic Žarišča napada podlubnikov – Ravbarkomanda pri Postojni 2.7.2015 Odstotek lubadark, ki jih odkrije ZGS (2012-2015) Zasebni gozd Državni gozd Tolmin 90 99 Bled 90 97 Kranj 90 98 Ljubljana 82 97 Postojna 85 98 Kočevje 85 95 Novo mesto 89 88 Brežice 85 90 Celje 87 98 Nazarje 77 96 Slovenj Gradec 85 96 Maribor 70 90 Murska Sobota 90 95 Sežana 68 100 POVPREČJE: 84 96 OE Zavod za gozdove Slovenije, 3.7.2015 Padec cene hlodovine glede na čas poseka z lubadarjem napadene smreke Cena smrekove hlodovine €/m3 Zdrava hlodovina 88 € Hlodovina v zgodnji fazi napada podlubnikov (ni modrenja) Pomodrena hlodovina (iglice dreves masovno odpadajo) Hlodovina sušic (iglice in lubje je z drevja odpadlo, hlodovina je razpokana) Razlika do zdrave hlodovine v €/m3 Razlika do zdrave Oznaka hlodovine hlodovine v % oz. hitrosti sanacije Št. saniranih napadov od vseh ZDRAVO 88 € 0€ 0% HITRO 20% 60 € -28 € -32% POČASNO 60% 35 € -53 € -60% PREPOZNO 20% Cene smrekove hlodovine in lubadar - stanje julij 2015 Kakšen je prispevek ZGS s tem, da evidentira napad podlubnikov in lastnika sili k ustrezno hitremu ukrepanju? Predpostavke: • 87% napadov odkrije Zavod za gozdove Slovenije (povprečje v obdobju 2012-2015) • Hitrost sanacije: 20% saniranih v okviru enake vrednosti hlodovine, 60% saniranih v okviru padca vrednosti hlodovine za 1 razred, 20% saniranih prepozno; povprečno: padec za 1 vrednostni razred oz. približno 28 €/m3 • Nepravočasno sanirana lubadarka (25% odkritih) povzroči v naslednji generaciji lubadarjev za 5-krat več novih lubadark (čeprav običajno iz ene nesanirane lubadarke nastane 10-20 novih) • Samo 13% lubadark bi bilo brez ZGS pravočasno odkritih in saniranih pred širitvijo. Letno preprečena škoda zaradi ukrepanja Zavoda za gozdove Slovenije pri pojavu podlubnikov (samo na vrednosti sortimentov) Škoda na hlodovini brez obstoja ZGS *1 (hipotetično) Scenarij 2015 \ škoda Optimističen Realističen Pesimističen Običajno leto: Upoštevan samo prvi m3 lubadark napad v letu Upoštevana tudi širitev lubadarja v istem letu Škoda na gozdnega posestnika Škoda na hlodovini z obstojem ZGS *2 Upoštevan samo prvi napad v letu Upoštevana tudi Škoda na širitev lubadarja gozdnega v istem letu posestnika Preprečena škoda na gozdnega posestnika 800.000 36.888.000 € 221.328.000 € 479 € 22.400.000 € 50.400.000 € 109 € 370 € 1.500.000 69.165.000 € 414.990.000 € 898 € 42.000.000 € 94.500.000 € 205 € 694 € 4.000.000 184.440.000 € 1.106.640.000 € 2.395 € 112.000.000 € 252.000.000 € 545 € 1.850 € 292.000 13.464.120 € 80.784.720 € 175 € 8.176.000 € 18.396.000 € 40 € 135 € Opombe: *1: Odkri je i n pra voča s no s e s a ni ra s a mo 13% l uba da rk, pa dec vrednos ti preos tal ega l es a je za 2 ra zreda (60%), i z nes a ni ra ni h jeder s e l uba da r š i ri s hi tros tjo š e ene genera ci je/l eto *2: Odkri je i n pra voča s no s e s a ni ra 75% l uba da rk, pa dec vrednos ti l es a je v povprečju za 1 ra zred (32%), i z nes a ni ra ni h jeder s e l uba da r š i ri s hi tros tjo š e ene genera ci je/l eto Nekaj primerjav - podatki na gozdnega posestnika ali drugo navedeno enoto: Davek na KD: 17 € Prisp.za vzdrževanje gozdnih cest: 4€ Strošek ZGS (če bi ga plačali le lastniki gozdov): 41 € Strošek ZGS na prebivalca RS: 10 € Strošek ZGS na m3 možnega poseka: 3€ Poziv lastnikom gozdov: Redno (tedensko) pregledovati svoje gozdove Ob odkritju napada podlubnikov takoj obvestiti revirnega gozdarja in nemudoma začeti s posekom napadenih dreves ter preventivnimi varstvenimi deli Odpeljati neobeljeno hlodovino pred izletom podlubnikov iz gozda. Začetek napada pod skorjo (Vrhnika, 7.7.2015) Vrhnika, 7.7.2015
© Copyright 2024