1. No category

NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA in
MAGISTRSKEGA DELA ter SEMINARSKE NALOGE
Vsebina
1. Splošna navodila
1. 2. Splošna vsebinska navodila
1. 2. Splošna oblikovna navodila
2. Obseg in izvedba
2. 1. Diplomsko delo
2. 1. 1. Diplomsko delo (študijski programi do leta 2008)
2. 1. 2. Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa prve
stopnje
2. 2. Magistrsko delo
2. 2. 1. Magistrsko delo (študijski programi do leta 2008)
2. 2. 2. Magistrsko delo magistrskega študijskega programa druge
stopnje
2. 3. Seminarska naloga
3. Urejanje besedila, citiranje in pisanje opomb
3. 1. Urejanje besedila3. 2. Citiranje in pravila za pisanje opomb
3. 3. Seznam literature
3. 4. Ilustracije ob besedilu
4. Priloge
4. 1. Primer podnapisa k fotografskemu posnetku umetnine
4. 2. Izjava o avtorstvu
4. 3. Ključne besede in UDK
4. 4. Dopolnitve navodil za izdelavo diplomskega in magistrskega ter
seminarskega dela na Oddelku za restavratorstvo
4. 5. Razlaga pojmov in okrajšav
V besedilu uporabljeni samostalniki moškega spola, ki se pomensko in smiselno vežejo
na splošna, skupna poimenovanja (npr. kandidat, študent), veljajo tako za osebe
ženskega kot moškega spola.
3
1. Splošna navodila
1. 1. Splošna oblikovna navodila
- Med vrsticami je razmik 1,5 vrstice.
- Robovi dokumenta so postavljeni na 1,5 do 2 cm.
- Besedilo naj bo natisnjeno obojestransko.
- Vse strani so oštevilčene zgoraj na zunanjem robu. Štejemo jih od notranje
naslovnice naprej, številke strani pa so vidne od tretje strani dalje.
- Novi odstavki so pomaknjeni od roba besedila 1,5 do 2 cm. V primeru, da jih ne
zamaknemo, je potrebno med odstavki enega spustiti.
- V primeru, da je diploma avtorsko oblikovalsko delo, je mogoče odstopanje od
splošnih oblikovnih navodil.
1. 2. Splošna vsebinska navodila
Pisno delo (diplomsko in magistrsko delo, lahko pa tudi seminarska naloga) naj bo
smiselno razdeljeno v poglavja ali drugačne sklope. Pisno diplomsko in magistrsko delo
sestavljajo naslednji elementi po spodaj navedenem zaporedju:
a. točen naslov, kot ga je potrdil Senat ALUO
b. UDK in ključne besede (vsaj 5) (Glejte primere za posamezne oddelke v prilogi
4.3!)
Ključne besede opredelijo temo diplomskega dela. Ko jih kandidat izbere, mu bibliotekar
ALUO določi UDK, ki je potem natisnjen pod gesli. List s ključnimi besedami in UDK-jem naj
bo vezan v nalogi takoj za notranjo naslovnico.
c. izvlečka v angleškem in slovenskem jeziku (od 10 do 20 vrstic ali 600 do 1.200
znakov s presledki)
d. kazalo
Kazalo naj bo strukturirano postavljeno, tako da bo jasno razvidno, kaj so poglavja (npr. 1.)
in kaj podpoglavja (npr. 1.1.) ter tako naprej.
e. besedilo, sestavljeno iz uvoda, v katerem je razložen namen naloge, jedra
razprave in zaključka (za Oddelek za restavratorstvo glejte prilogo 4.4!)
f. seznam literature (tiskane in elektronske) in drugih virov, urejen po abecednem
vrstnem redu priimkov piscev (Glejte poglavje 3.3 !)
g. seznam slikovnega gradiva z navedbami virov (posnetkov umetniških del,
načrtov, skic, shem in tabel) (Glejte poglavje 3.4!)
h. seznam uporabljenih kratic, okrajšav in simbolov z njihovo razlago, če je
potrebno
i. priloge, če obstajajo
j. zahvala, če je potrebno
k. izjava o avtorstvu
l. CD ali DVD s celotnim slikovnim gradivom diplomskega dela (posnetki projekta
ali umetniških del) in kopijo diplome, tako kot je postavljena v natisnjeni verziji
(besedilo in slike) v PDF formatu (samo za branje / read only)
Ta naj bo v ščitnem ovitku, nalepljenem na notranji platnici trdo vezanega izvoda. Na CD ali
DVD naj bodo natisnjeni podatki iz naslovnice dela.
Vsako pisno delo mora biti izdelano v jezikovno neoporečni obliki. Pri
diplomskem in magistrskem delu je obvezen strokovni jezikovni
pregled besedila (lektoriranje) pred oddajo.
4
2. Obseg in izvedba
2. 1. Diplomsko delo
2. 1. 1. Diplomsko delo (študijski programi do leta 2008)
a. Obseg
Obseg diplomskega dela določa veljavni Izpitni pravilnik ALUO, kjer so opisani 3 različni
tipi diplomskega dela: A, B (vsi oddelki) in C (samo oddelka Oblikovanje in
Restavratorstvo). V njem je za vsak različen tip diplome določen poseben obseg.
Diplomo tipa A naj sestavljajo najmanj 3 avtorske pole (86.400 znakov s presledki),
diplomo tipa B najmanj 2 avtorski poli (57.600 znakov s presledki) in diplomo tipa C
najmanj 4 avtorske pole (115.200 znakov s presledki).
b. Število izvodov in oblika
Študent mora ob prijavi k zagovoru diplomskega dela oddati 3 izvode diplomskega dela
v trdi vezavi. Format vezave, določen z Izpitnim pravilnikom ALUO, je A4 ali A3.
Skupaj z natisnjenimi izvodi mora kandidat oddati CD ali DVD, na katerem naj bosta
dve mapi. V eni naj bodo v visokih resolucijah vsi posnetki projekta ali umetniških del, s
katerimi je kandidat diplomiral. Vsak posnetek naj bo ustrezno imenovan (priimek-imenaslov projekta ali umetniškega dela-leto [pri umetniških delih sledi še tehnika-mere /
vse brez presledkov]. Drugi dokument pa naj bo elektronska verzija diplome, tako kot
je postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu (samo za branje /
read only). CD ali DVD naj bo nalepljen na zadnji notranji platnici trdo vezanega
izvoda. Na CD ali DVD naj bodo natisnjeni podatki iz naslovnice dela.
c. Naslovnica
Diploma A, B in C
Zunanja naslovnica
UNIVERZA V LJUBLJANI Akademija za
likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
(Naslov diplomskega dela*, naveden glede na tip naloge)
Diploma A
(a. naslov teoretičnega in
b. praktičnega ali načrtovalskega dela)
Diploma B ali diploma C: (en naslov)
(Ime in priimek avtorja)
Ljubljana, leto
*
Naslov diplomskega dela mora biti naveden v obliki, kot ga je potrdil Senat ALUO.
5
Notranja naslovnica
UNIVERZA V LJUBLJANI Akademija za
likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
A, B ali C
(navedete ustrezno črko)
A
TEORETIČNO DIPLOMSKO DELO: (navedete naslov*)
PRAKTIČNO (NAČRTOVALSKO**) DIPLOMSKO DELO:
(navedete naslov*)
B ali C: navedete naslov*
Mentor: (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naziv)
[V primeru somentorja na enak način navedete še tega.]
Ime in priimek avtorja:
Študent rednega – izrednega študija
Vpisna številka:
Oddelek in študijska smer:
Ljubljana, mesec in leto
d. Cilji
Diplomsko delo mora prikazati avtorjevo sposobnost samostojnega mišljenja in
nadgrajevanja povzetega in sežetega znanstvenega in strokovnega pisanja na
določeno temo.
2. 1. 2. Diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa prve
stopnje
Diplomsko delo pri študiju na vseh smereh, razen pri teoretičnih, predstavlja spremno
gradivo k ustvarjenim umetninam ali izvedbenim projektom. Pisni del mora razložiti
pristope pri reševanju umetniškega ali izvedbenega problema, ki jih sestavljajo:
tehnološki, umetnostnozgodovinski, likovnoteoretični, estetski vidik, širša filozofska
podstat ali družbena umeščenost problema. Zaključiti ga mora predstavitev rezultatov
raziskave.
*
Naslov teoretičnega diplomskega dela mora biti naveden v obliki, kot ga je potrdil Senat ALUO.
Na Oddelku za oblikovanje uporabite izraz načrtovalsko delo.
**
6
a. Obseg
Obseg diplomskega dela določa veljavni Izpitni pravilnik ALUO, kjer so opisani tipi in
obseg diplomskih del na posameznih oddelkih.
b. Število izvodov in oblika
Študent mora ob prijavi k zagovoru diplomskega dela oddati 3 izvode diplomskega dela
v tiskani obliki v trdi vezavi (v primeru, da je imel tudi somentorja, mora oddati 1 izvod
več, torej skupaj 4 izvode). Skupaj z natisnjenimi izvodi mora kandidat oddati CD ali
DVD, na katerem naj bosta dve mapi. V eni naj bodo v visokih resolucijah vsi posnetki
projekta ali umetniških del, s katerimi je kandidat diplomiral. Vsak posnetek naj bo
ustrezno imenovan (priimek-ime-naslov projekta ali umetniškega dela-leto [pri
umetniških delih sledi še tehnika-mere / vse brez presledkov]. Drugi dokument pa naj
bo elektronska verzija diplome, tako kot je postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in
slike) v PDF formatu (samo za branje / read only). CD ali DVD naj bo nalepljen na
zadnji notranji platnici trdo vezanega izvoda. Na CD ali DVD naj bodo natisnjeni
podatki iz naslovnice dela.
c. Naslovnica
Zunanja naslovnica
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Prvostopenjski univerzitetni študijski program
(Naslov diplomskega dela*)
(Ime in priimek avtorja)
Ljubljana, leto
*
Naslov diplomskega dela mora biti naveden v obliki, kot ga je potrdila Oddelčna komisija.
7
Notranja naslovnica
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Prvostopenjski univerzitetni študijski program
(Naslov diplomskega dela*)
Mentor: (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naziv)
[V primeru somentorja na enak način navedete še tega.]
Ime in priimek (avtorja):
Študent rednega – izrednega študija
Vpisna številka:
Oddelek in študijska smer:
Ljubljana, mesec in leto
d. Cilji
Diplomsko delo mora prikazati kandidatovo sposobnost povzemanja, sežemanja in
nadgrajevanja znanstvenega in strokovnega pisanja na določeno temo.
*
Naslov diplomskega dela mora biti naveden v obliki, kot ga je potrdila Oddelčna komisija..
8
2. 2. Magistrsko delo
2. 2. 1. Magistrsko delo (študijski programi do leta 2008)
Magistrsko delo pri študiju na umetniških smereh predstavlja spremno gradivo k
ustvarjenim umetninam ali izvedbenim projektom. Pisni del mora predstaviti dispozicijo
(pojasniti mora temo magistrskega dela), poglobljeno razložiti pristope pri reševanju
umetniškega problema ali izvedbenega projekta, ki jih sestavljajo: tehnološki,
umetnostnozgodovinski, likovnoteoretični, estetski vidik in širša filozofska podstat ali
družbena umeščenost problema. Zaključiti ga mora predstavitev rezultatov raziskave.
a. Obseg
Obseg magistrskega dela določa Pravilnik o magistrskem študiju na ALUO. Na ALUO
potekata magistrska študija na praktičnih in teoretičnih smereh. Obseg pisnega
magistrskega dela se razlikuje glede na smer študija. Na praktičnih smereh se pisno
delo navezuje na praktično magistrsko delo, zato je njegov obseg manjši (28.800–
57.600 znakov s presledki). Na teoretičnih smereh mora magistrsko delo obsegati
najmanj 172.800 znakov s presledki.
b. Število izvodov in oblika
Študent mora ob prijavi k zagovoru magistrskega dela oddati 5 izvodov magistrskega
dela v trdi vezavi. V primeru, da je kandidata ob mentorju imel tudi somentorja, je
potrebnih 6 oddanih izvodov. Določen format vezave je A4 ali A3.
Obvezna priloga magistrskega dela na praktičnih smereh je CD ali DVD, na katerem naj
bosta dve mapi. V eni naj bodo v visokih resolucijah vsi posnetki projekta ali umetniških
del, s katerimi je kandidat diplomiral. Vsak posnetek naj bo ustrezno imenovan (priimekime-naslov projekta ali umetniškega dela-leto [pri umetniških delih sledi še tehnika-mere
/ vse brez presledkov]. Drugi dokument pa naj bo elektronska verzija diplome, tako kot
je postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu (samo za branje /
read only). CD ali DVD naj bo nalepljen na notranji platnici trdo vezanega izvoda. Na
CD ali DVD naj bodo natisnjeni podatki iz naslovnice dela.
c. Naslovnica
Zunanja naslovnica
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
MAGISTRSKO DELO
(Naslov magistrskega dela*)
(Ime in priimek avtorja)
Ljubljana, leto
*
Naslov magistrskega dela, kot ga je potrdila Komisija za študijske zadeve.
9
Notranja naslovnica
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
MAGISTRSKO DELO
(Naslov magistrskega dela*)
Mentor: (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naziv)
[V primeru somentorja na enak način navedete še tega.]
Ime in priimek avtorja, strokovni naziv (primer: akad. slikar/ka/)
Študent rednega – izrednega študija
Vpisna številka:
Študijski program:
Ljubljana, mesec in leto
Hrbet
Če debelina vezave dopušča je na hrbtu trdo vezanega izvoda treba natisniti naslednje
podatke: ime in PRIIMEK (samo priimek obvezno z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI),
naslov teoretičnega diplomskega dela (ker je verjetno predolg, samo prve besede in
znak za okrajšano, to so …). Natisnjeno naj se začne 3 cm od spodnjega roba, besede
naj tečejo od spodaj navzgor. Besedam naj sledi še rimska tri (III), ki bo označila stopnjo
študija.
d. Cilji
Magistrsko delo mora prikazati avtorjevo sposobnost samostojnega mišljenja in
nadgrajevanja povzetega in sežetega znanstvenega in strokovnega pisanja na
določeno temo.
2. 2. 2. Magistrsko delo magistrskega študijskega programa druge
stopnje
a. Obseg
Obseg magistrskega dela določa Izpitni pravilnik ALUO, kjer so opisani 3 različni tipi
magistrskega dela: A, B in C.
Magistrsko delo A naj obsega najmanj 48 strani (3 avtorske pole oz. 86.400 znakov s
presledki),
magistrsko delo B najmanj 32 strani (2 avtorski poli oz. 57.600 znakov s presledki in
največ 3,5 avtorske pole oz. 100.800 znakov s presledki)
in magistrsko delo C najmanj 64 strani (4 avtorske pole oz. 115.200 znakov s
presledki).
*
Naslov magistrskega dela, kot ga je potrdila Komisija za študijske zadeve ALUO.
10
b. Število izvodov in oblika
Študent mora ob prijavi k zagovoru magistrskega dela oddati 3 izvode magistrskega
dela v trdi vezavi (število izvodov se ustrezno poveča glede na število
mentorjev/somentorjev). Format vezave, določen z Izpitnim pravilnikom ALUO, je A4
ali A3.
Obvezna priloga magistrskega dela je CD ali DVD, na katerem naj bosta dve mapi. V
eni naj bodo v visokih resolucijah vsi posnetki projekta ali umetniških del, s katerimi je
kandidat diplomiral. Vsak posnetek naj bo ustrezno imenovan (priimek-ime-naslov
projekta ali umetniškega dela-leto [pri umetniških delih sledi še tehnika-mere / vse brez
presledkov]. Drugi dokument pa naj bo elektronska verzija diplome, tako kot je
postavljena v natisnjeni verziji (besedilo in slike) v PDF formatu (samo za branje / read
only). CD ali DVD naj bo nalepljen na notranji platnici trdo vezanega izvoda. Na CD ali
DVD naj bodo natisnjeni podatki iz naslovnice dela.
Vse obvezne priloge so navedene v Pravilniku o diplomskem/magistrskem delu (22.
člen).
c. Naslovnica
Zunanja naslovnica
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
MAGISTRSKO DELO
A, B ali C
(navedete ustrezno črko)
Naslov teoretičnega magistrskega dela (navedete naslov*)
Naslov praktičnega magistrskega dela (navedete naslov*)
(Ime in priimek avtorja)
Ljubljana, leto
*
Naslov magistrskega dela, kot ga je potrdil senat ALUO.
11
Notranja naslovnica
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
MAGISTRSKO DELO
A, B ali C
(navedite ustrezno črko)
Magistrski študijski program druge stopnje
(pri mag. delu A zapišete:)
*
TEORETIČNO MAGISTRSKO DELO: (navedete naslov )
**
PRAKTIČNO (NAČRTOVALSKO) MAGISTRSKO DELO:
*
(navedete naslov )
(pri mag. delu B ali C:) navedete naslov*
Mentor: (pedagoški naziv, ime in priimek, strokovni naziv) [V
primeru somentorja na enak način navedete še tega.]
Ime in priimek avtorja
Študent rednega – izrednega študija
Vpisna številka:
Študijski program in smer:
Ljubljana, mesec in leto
Hrbet
Na hrbtu trdo vezanega izvoda je potrebno natisniti naslednje podatke: ime in PRIIMEK
(samo priimek obvezno z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI), naslov teoretičnega
magistrskega dela (ker je verjetno predolg, samo prve besede in znak za okrajšano, to
so …). Natisnjeno naj se začne tri centimetre pod zgornjim robom, besede naj tečejo od
vrha navzdol. Besedam naj sledi še rimska dve (II), ki bo označila drugo stopnjo študija.
d. Cilji
Magistrsko delo mora prikazati avtorjevo sposobnost samostojnega mišljenja in
nadgrajevanja povzetega in sežetega znanstvenega in strokovnega pisanja na
določeno temo.
*
Naslov magistrskega dela, kot ga je potrdil senat ALUO.
Na Oddelku za oblikovanje uporabite izraz načrtovalsko delo.
**
12
2. 3. Seminarska naloga
a. Obseg
Obseg seminarskega dela določi mentor glede na tip seminarskega dela. Obstajata
krajši in daljši tip seminarskega dela. Krajše obsega 1,5–3 strani avtorske pole brez
prilog (2.700–5.400 znakov s presledki), daljše pa približno 5 strani (8.000 znakov s
presledki). Besedilo mora biti obvezno opremljeno z opombami, dodan mu mora biti
seznam uporabljene literature.
b. Naslovnica
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
NASLOV SEMINARSKE NALOGE
Seminarska naloga
Ime in priimek avtorja
Mentor Predmet
Letnik študija
Oddelek in študijska smer, akademija
Študijsko leto
Kraj, mesec in leto pisanja seminarske naloge
c. Cilji
S seminarskim delom študent pokaže svojo sposobnost v povzemanju in sežemanju
znanstvenih in strokovnih dosežkov drugih avtorjev.
13
3. Urejanje besedila, citiranje in pisanje opomb
3. 1. Urejanje besedila
3. 1. 1. Uporaba ležeče pisave
Z ležečo (kurzivno ali Italic) pisavo so označeni naslednji izrazi:
a. STROKOVNI IZRAZI V IZVIRNEM JEZIKU
Ko v besedilu uporabljate neslovenske in v tuji obliki pisane strokovne izraze, jih je
potrebno označiti z ležečo (kurzivno) pisavo (npr. dripping, trompe l’oeil, materia prima,
genius loci ...). Ležeče morajo biti zapisani tudi naslovi umetnin, dobesedni naslovi
razstav ter vsi dobesedni naslovi knjig in revij, ko jih omenjamo v besedilu.
b. NASLOVI UMETNIN
Naslove slik prevajajte v slovenski jezik. Zgolj tujejezične inačice ohranjajte samo v
primerih, ko se je slikar hote odločil za določen jezik. Takrat lahko naslov umetnine
navedete samo v izvirni obliki. V drugih primerih pa lahko poleg prevedenega naslova
dodate v oklepaju še naslov v izvirni obliki. Če je le mogoče prevode povzemite po
primerjalni slovenski literaturi. Za starejšo umetnost lahko uporabite Evropski
umetnostnozgodovinski leksikon (Ljubljana 1971), ki ga je sestavil Luc Menaše. Na
novejšo umetnost poglejte v knjigo Zgodba moderne umetnosti Norberta Lyntona
(Ljubljana 1994). Za preverjanje ostale slovenske strokovne terminologije s področja
likovnih umetnosti uporabljamo leksikon Cankarjeve založbe Likovna umetnost, ki je
izšel leta 1979.
c. NASLOVI KNJIG, REVIJ IN ČASOPISOV
Naslove knjig, revij in časopisov (NE naslovov člankov), pišemo v besedilu z ležečo
(kurzivno) pisavo.
d. NASLOVI RAZSTAV
Naslove razstav pišemo v besedilu z ležečo (kurzivno) pisavo. Pišemo jih v slovenskem
prevodu, v oklepaju pa lahko dodamo naslov v izvirniku.
14
3. 2. Citiranje in pravila za pisanje opomb
V opombah označujemo, od kod smo povzeli v našem besedilu navedeno misel.
Opombe naj bodo postavljene na dnu strani, rečemo jim »opombe pod črto« (ukaz v
wordu »Vstavi sprotne opombe« omogoča enostavno delo in avtomatično preštevilčenje
opomb). Citiramo lahko iz samostojnih knjižnih enot (monografij), zbornikov besedil, iz
besedil v razstavnih katalogih, članke iz revij, časnikarske zapise in vsebine z interneta.
a. OBVEZNO NAVAJANJE, OD KJE JE BESEDILO DOBESEDNO POVZETO
Ko v besedilu navajamo podatke ali misli, ki smo jih kje prebrali, moramo obvezno
navesti vir, po katerem smo jih povzeli. To naredimo s sistemom opomb. Nedvoumno
mora namreč biti označeno avtorstvo posameznih stavkov, torej, ali so misli naše ali
tuje. Navajamo lahko dobesedno, lahko pa tudi povzamemo stališče, ki ga zagovarja
več piscev, ter potem v opombi zapišemo, kje vse se pojavlja.
b. OZNAČEVANJE CITATOV Z DVOJNIMI NAREKOVAJI
Vse dobesedne citate je potrebno označiti z običajnimi (ali dvojnimi) narekovaji (» «). Ko
se v citiranem besedilu pojavi citat iz nekega drugega besedila, ga je potrebno označiti
z apostrofnim (ali enojnim) narekovajem (' '). Ko je citat zaključen, ga je potrebno
označiti z malo številko, natisnjeno nad besedilno vrsto, na strani spodaj pa navesti, od
kje povzemamo citirano.
c. OZNAČEVANJE NEDOBESEDNIH CITATOV S ŠTEVILKO ZA OPOMBO
V primerih, ko ne citiramo dobesedno, pač pa tujo misel le vsebinsko povzemamo,
narekovaji niso potrebni, vendar moramo povzeto besedilo vseeno označiti s številko za
opombo in v opombi navesti, od kod smo besedilo priredili.
d. PRIMERI CITIRANJA IZ RAZLIČNIH OBLIK TISKANIH IN ELEKTRONSKIH
MEDIJEV
Knjiga (monografska publikacija) (prva navedba):
avtor (ime PRIIMEK), naslov: podnaslov v kurzivi (morebitni podnaslov, ki je tudi v
kurzivi, ločimo od naslova z dvopičjem, pišemo ga z malo začetnico), kraj (v
izvirnem zapisu; z vejico ločiti vsak naslednji kraj, pred zadnjim in) in leto
izdaje nadpisano, v superscriptu, je označena številka izdaje, če gre za
drugo ali kasnejšo, str. in številka citiranih strani. V primeru, če gre za
prevedeno delo, dodamo v oklepaju naslov izvirnika in kraj ter leto, kjer je
delo prvič izšlo.
Norbert LYNTON, Zgodba moderne umetnosti, Ljubljana 1994, str. 46 (naslov
izvirnika: The story of modern art, London 1980).
France STELE, Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih: kulturnozgodovinski
poskus, Ljubljana 19662, str. 23.
Nace ŠUMI, Arhitektura secesijske dobe v Ljubljani, Ljubljana 1954, tab. X, fig. 12.
Članek v reviji (prva navedba):
avtor (ime PRIIMEK), naslov članka (naslov ločimo od podnaslova z dvopičjem, za
dvopičjem pišemo z malo začetnico), v: črka v in dvopičje, naslov revije v
kurzivi, letnik (rimske številke)/številka, leto izdaje (pri časniku datum: dan,
mesec, leto), str. in številka citiranih strani.
15
Giorgio AGAMBEN, Kaj je sodobno?, Likovne besede (Teoretska priloga), 87-88,
poletje 2009, str. 2-5.
Aaron BETSKY, Remastered narrative. Aaron Betsky on Herzog & Meuron's de
Young Museum, Artforum, XLIV/2, okt. 2005, str. 65, 68.
Članek v zborniku, katalogu, knjigi drugega avtorja… (prva navedba):
avtor (ime PRIIMEK), naslov članka, v: črka v in dvopičje, naslov zbornika
(kataloga…) (morebitni podnaslov, ki je tudi v kurzivi, ločimo od naslova z
dvopičjem, pišemo ga z malo začetnico) v kurzivi, (brez vejice), sledi
urednik v oklepaju (ur. kratica za urednikime priimek, priimek z velikimi
tiskanimi črkami), kraj in leto izdaje, kat. kratica za katalog(ime muzeja,
galerije, razstavišča), str. in številka citiranih strani.
Tomaž BREJC, Mitologija krajine, v: Ivan Grohar. Bodočnost mora biti lepša (ur.
Andrej SMREKAR), Narodna galerija Ljubljana, 1997, str. 30.
Leksikografski članek (prva navedba):
avtor (ime PRIIMEK), naslov gesla, v: črka v in dvopičje, naslov leksikona
(enciklopedije ipd.) v kurzivi, številka zvezka (rimske številke), kraj in leto
izdaje, str. in številka citiranih strani.
J. Mi. Jure MIKUŽ, Abstraktna umetnost, v: Enciklopedija Slovenije, I, Ljubljana
1987, str. 5.
Navajanje iz elektronskih medijev:
avtor (ime PRIIMEK), naslov članka, na: besedica na in dvopičje, ime elektronske
enciklopedije v kurzivi (če obstaja), <naslov spletne strani>, dan našega
obiska elektronske strani.
Michael LANCASTER, Sculpture garden, na: Grove art online, Oxford art online,
http://www.oxfordartonline.com/subscriber/article/grove/art/T077224, 30.
mar. 2012.
Ponovna navedba citiranega dela:
priimek avtorja z velikimi tiskanimi črkami in letnica izida dela, op. in št.
opombe, kjer je delo prvič navedeno, str. in citirane strani.
LYNTON 1994, op. 5, str. 110–113.
Če citiramo delo iz prejšnje opombe, potem lahko uporabimo samo besedici:
»Prav tam.«, ne da bi ponavljali avtorja in okrajšan naslov.
Prav tam, str. 89.
Opozorilo: Pri pisanju naslovov knjig in člankov v angleškem jeziku uporabljamo male
začetnice besed, razen ko gre za izraz, ki se ga piše z veliko.
16
3. 3. Seznam literature
Pri vsakem pisnem delu obvezno uporabimo približno 50 % literature iz
tiskanih medijev!
Besedilnemu delu sledi enoten seznam literature iz tiskanih in elektronskih medijev
(Literatura) naslovov knjižnih del ali spletnih strani. Seznam mora biti urejen po
abecednem vrstnem redu po priimkih avtorjev besedil. V njem zajamemo vso literaturo,
ki smo jo pri delu pregledali, ne le tisto, ki smo jo pri pisanju neposredno uporabili. Po
abecednem vrstnem redu naslovov posameznih knjižnih del je urejen v primeru, ko je
pri pisanju knjižnega dela sodelovalo več avtorjev, torej ko gre za zbornik besedil.
Seznam je lahko, če je potrebno, izjemoma urejen kronološko, navadno rastoče
stopnjevano.
Priimek (napišemo ga z velikimi tiskanimi črkami) pišemo pred imenom, vmes
postavimo vejico. Tako je seznam preglednejši. Ostale podatke navedemo enako kot pri
opombah. Po naslovih knjižnih del in ne po avtorjih besedil je seznam literature urejen v
primeru, ko so pri pisanju sodelovali več kot trije (3) avtorji (zbornik besedil).
Primer:
BATCHELOR, David, Cromophobia, London 2000.
FRAMPTON, Keneth, Modern architecture: a critical history, London 19923.
LYNTON, Norbert, Zgodba moderne umetnosti, Ljubljana 1994 (naslov izvirnika: The
story of modern art, London 1980).
Slovenski impresionisti in njihov čas 1890–1920 (več avtorjev), Narodna galerija,
Ljubljana 2008.
Pri navedbi VEČ AVTORJEV je medsebojno ločilo vejica (pišemo do tri [3] avtorje, sicer
delo navajamo le z naslovom). Če gre za uredniško zasnovan zbornik besedil več kot
treh (3) avtorjev, za naslovom v oklepaju navedemo urednika namesto avtorjev.
Primer:
Painting, Documents of contemporary art (ur. Terry R. Myers), London in Cambridge,
MA 2011.
17
3. 4. Ilustracije ob besedilu
Ilustracije ob besedilu moramo označiti z napisi. Pod vsako ilustracijo mora biti
podnapis. Ti morajo biti oštevilčeni po zaporedju. Podnapis pod umetniško reprodukcijo
mora vsebovati naslednje podatke: ime in priimek ustvarjalca umetnine, naslov
umetnine, leto nastanka umetnine, umetniško tehniko, mere (višina x širina x globina),
nahajališče ali lastništvo umetnine. Podnapisi pri videu in oblikovalskih delih se nekoliko
razlikujejo.
Če objavimo sliko, ki smo jo našli v kakšni knjigi, moramo obvezno navesti vir. Tak
primer opredelimo kot slikovni citat, zato navajamo podatke o viru na enak način kot pri
pisnem gradivu. Podatke navedemo v oklepaju in uporabimo besedi »objavljeno v:«.
(objavljeno v: Norbert LYNTON, Zgodba moderne umetnosti, Ljubljana 1994, str. 46)
Če smo sliko dobili od lastnika posnetka (zasebnik ali ustanova), ga navedemo brez
oklepaja, na način: last … V oklepaju dodamo točno lokacijo, kje hranijo posnetek. [...
last Narodne galerije (Fotoarhiv Narodne galerije).]
Za preverjanje slovenske strokovne terminologije s področja umetnostne zgodovine
uporabljamo leksikon Cankarjeve založbe Likovna umetnost, ki je izšel leta 1979
(ponatis 1985). Za razjasnjevanje slogovnih opredelitev ali gibanj in njihovo zgodovino
pa www.oxfordartonline.com (dostop prek Mrežnika na NUKovih spletnih straneh.).
18
4. Priloge
4. 1. Primer podnapisa k fotografskemu posnetku umetnine
Področje slikarstva, kiparstva in grafike
Ime in priimek ustvarjalca, naslov dela, letnica, tehnika mere, lastnik.
Primer: Sl. 1 Marij Pregelj, Avtoportret s svečo, 1966, mešane tehnike na platnu, 117 x
90 cm, Galerija ALUO, Ljubljana.
Področje videa
Ime in priimek ustvarjalca, naslov dela (v slovenščini in ob njem lahko navedemo še
naslov v izvirniku, ki ga postavimo v oklepaj), leto nastanka, tehnika, minutaža.
Primer: Sl. 2 Bill Viola, Kader iz Minevanja (The Passing), 1991, črno-beli video,
monozvok, 54. min.
Področje oblikovanja
Ime in priimek oblikovalca (ali skupine, podjetja), ime izdelka (opis), leto načrta – leto
začetka proizvodnje ali dokončanja proizvoda, izdelovalec.
Primer: Sl. 3 Ludwig Mies van der Rohe in Lilly Reich, Stol Barcelona, 1929, pokromano
jeklo, črne usnjene blazine, polnjene s polivretansko peno, 75 x 75 x 75 cm, Knoll.
Za področje restavratorstva glejte prilogo 4.4.
19
4. 2. Izjava o avtorstvu
4. 2. 1. Primer izjave o avtorstvu pri diplomskem delu
Izjava
Podpisani-a _____________________________(ime in priimek), v skladu s 160.
Členom Statuta Univerze v Ljubljani z dne 3.5.2011 izjavljam, da sem avtor-ica
diplomskega dela z naslovom
(naslov
diplomskega dela). V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura navedeni
oziroma citirani v skladu s fakultetnimi navodili.
Ljubljana, ______________(datum)
Podpis avtorja-ice
4. 2. 2. Primer izjave o avtorstvu pri magistrskem delu
Izjava
Podpisani-a,
____(ime in priimek), akademski-a
(slikar-ka, kipar-ka, restavrator-ka) / ali diplomirani-a (oblikovalec-ka ali drugi diplomski
naziv), v skladu s 163. Členom Statuta Univerze v Ljubljani z dne 3.5.2011 izjavljam, da
sem avtor-ica magistrskega dela z
naslovom
(naslov
magistrskega dela). V magistrskem delu so uporabljeni viri in literatura navedeni
oziroma citirani v skladu s fakultetnimi navodili.
Ljubljana,
(datum)
Podpis avtorja-ice
20
4. 3. Ključne besede in UDK
Študent opredeli ključne besede (najmanj pet), na osnovi katerih bibliotekar določi UDK.
Ta je naveden na strani pod ključnimi besedami.
Oddelek za slikarstvo
Naslov diplomskega dela: Narava v mojem slikarstvu
slikarstvo
narava
vplivi
kitajsko slikarstvo
zen
sodobno slovensko slikarstvo
abstraktno slikarstvo
diplomske naloge
painting
nature
influences
Chinese painting
Zen
contemporary Slovene painting
abstract painting
BA thesis
UDK 75.038"200":7.032(315)
UDK 7(043.2)
Oddelek za kiparstvo
Naslov diplomskega dela: Čutno v kiparstvu
kiparstvo
taktilno
vživljanje
zaznavanje
raba barve v kiparstvu
čuti
sodobno slovensko kiparstvo
diplomske naloge
sculpture
tactile
emphaty
perception
use of colour in sculpture
senses
contemporary Slovene sculpture
BA thesis
UDK 73:611.84
UDK 7(043.2)
Oddelek za restavratorstvo
Ključne besede in UDK
Naslov diplomskega dela: Slikovne plasti gotskih slik na lesu
konservatorstvo-restavratorstvo
kulturna dediščina
gotsko slikarstvo
tabelno slikarstvo
leseni oltarji
zgodovina slikarskih tehnik
tehnologija
conservation-restoration
cultural heritage
Gothic painting
panel painting
wooden altars
history of painting techniques
technology
21
restavriranje poškodb
diplomske naloge
damage restoration
BA thesis
UDK 7.025:75
UDK 7(043.2)
Oddelek za oblikovanje vizualnih komunikacij
Ključne besede in UDK
Naslov diplomskega dela: Celostna grafična podoba Festivala Lent
grafično oblikovanje
vizualne komunikacije
identiteta
CGP (celostna grafična podoba)
kulturne inštitucije
festivali
Maribor
diplomske naloge
graphic design
visual communications
identity
corporate identity
cultural institutions
festivals
Maribor
BA thesis
UDK 766
UDK (043.2)
Oddelek za industrijsko in unikatno oblikovanje
Ključne besede in UDK
Naslov diplomskega dela: Urbana oprema - ulično pohištvo
industrijsko oblikovanje
oblikovanje uličnega pohištva
urbana podoba
koš za smeti
cvetlično korito
zaščita dreves
stebri
klop
diplomske naloge
UDK 766
UDK (043.2)
industrial design
urban furniture design
urban image
trash can
flower planter
protection of trees
columns
bench
BA thesis
22
4. 4. Dopolnitve navodil za izdelavo diplomskega in magistrskega
ter seminarskega dela na Oddelku za restavratorstvo
Diplomsko delo je izvirno avtorsko delo. V primeru skupinskih diplom, mora biti jasno
razviden doprinos posameznih avtorjev.
Diplomsko delo je konservatorsko-restavratorski projekt s pisnim delom, ki obravnava
stanje in raziskave predmeta obdelave, sintezo ugotovitev s programom dela, potekom
izvedbe ter ovrednotenjem opravljenega dela s predstavitvijo in zagovorom
konservatorsko-restavratorskega projekta. Diplome naj izpostavijo en konservatorskorestavratorski problem (lahko na eni ali večih umetninah).
Diplomsko delo mora prikazati avtorjevo sposobnost samostojnega mišljenja in
nadgrajevanja povzetega in sežetega znanstvenega in strokovnega pisanja na
določeno temo.
4. 4. 1. Splošna vsebinska navodila na Oddelku za restavratorstvo
Pisno delo naj bo smiselno razdeljeno v poglavja ali drugačne sklope. Sestavljajo ga
naslednji elementi:
Diplomsko delo mora zajemati:
a. točen naslov, kot ga je potrdil Senat ALUO
b. UDK in ključne besede (vsaj 5) (Glejte primere za posamezne oddelke v prilogi
4.3!)
Ključne besede opredelijo temo diplomskega dela. Ko jih kandidat izbere, mu bibliotekarka
ALUO določi UDK, ki je potem natisnjen pod gesli. List s ključnimi besedami in UDK-jem naj
bo vezan v nalogi takoj za notranjo naslovnico.
c. izvlečka v angleškem in slovenskem jeziku (od 10 do 20 vrstic ali 600 do 1.200
znakov s presledki)
d. kazalo
Kazalo naj bo strukturirano postavljeno, tako da bo jasno razvidno, kaj so poglavja (npr. 1.)
in kaj podpoglavja (npr. 1.1.) ter tako naprej.
e. besedilo sestavljajo:
- UVOD (Obsega eno do dve strani. V njem diplomant predstavi razloge,
namen in cilje raziskave.)
- TEORETIČNI DEL (Priporočen obseg je tri do pet strani. Zajema stanje
raziskav obravnavane teme na osnovi dostopnih domačih in tujih
informacijskih virov. Podaja ustrezna teoretična izhodišča raziskave.
Teoretični del je jedrnat in se nanaša le na eksperimentalni
in/ali izvedbeni del diplomskega dela.)
- EKSPERIMENTALNI / IZVEDBENI DEL (Zajema predstavitev
materialov, postopkov, sredstev, naprav, metod in rezultatov raziskave.
Rezultate raziskave diplomant predstavi v oblikah preglednic, slik,
fotografij, teksta ipd. Statistično obdelane rezultate poda v obliki
preglednic.)
- RAZPRAVA Z ZAKLJUČKI (Razprava obsega nove ugotovitve in
kritično oceno rezultatov ter zaključke. Zaključki morajo biti natančni,
kratki in jasni. Vključujejo tudi morebitne smernice nadaljnjih oz.
dopolnilnih raziskav/izvedbe. Skladno z vsebino sta lahko
23
Eksperimentalni del in Razprava z zaključki združena v eni točki, kar je
velikokrat praksa pri diplomskih delih z umetniško naravo. Slike in
preglednice morajo biti oštevilčene in opremljene s podnapisi (glejte
prilogo 4.4.4. Pravila za pisanje podnapisov).
Skladno z vsebino sta lahko Eksperimentalni del in Razprava z zaključki
združena v eni točki, kar je velikokrat praksa pri diplomskih delih z
umetniško naravo. Slike in preglednice morajo biti oštevilčene in
opremljene s podnapisi (glej Pravila za pisanje podnapisov).
f. seznam literature (tiskane in elektronske) in drugih virov, urejen po abecednem
vrstnem redu priimkov piscev (Glejte poglavje 3.3!)
g. seznam slikovnega gradiva z navedbami virov (posnetkov umetniških del,
načrtov, skic, shem in tabel) (Glejte poglavje 3.4!)
h. seznam uporabljenih kratic, okrajšav in simbolov z njihovo razlago, če je
potrebno
i. priloge, če obstajajo
j. zahvala, če je potrebno
k. izjava o avtorstvu
l. CD ali DVD s celotnim slikovnim gradivom diplomskega dela (posnetki projekta
ali umetniških del) in kopijo diplome, tako kot je postavljena v natisnjeni verziji
(besedilo in slike) v PDF formatu (samo za branje / read only)
Ta naj bo v ščitnem ovitku, nalepljenem na notranji platnici trdo vezanega
izvoda. Na CD ali DVD naj bodo natisnjeni podatki iz naslovnice dela.
Vsako pisno delo mora biti izdelano v jezikovno neoporečni obliki. Pri
diplomskem in magistrskem delu je obvezen strokovni jezikovni pregled
besedila (lektoriranje) pred oddajo.
4. 4. 2. Obseg in izvedba
Pisni del diplomskega dela mora vsebovati najmanj 16 strani besedila (28.800 znakov s
presledki) in največ 24 strani besedila (1 avtorsko polo in pol ali 43.200 znakov s
presledki) brez dodanega slikovnega gradiva.
4. 4. 3. Glava dokumenta
Glava dokumetna naj bo sredinsko poravnana, v sivi barvi, velikosti 10:
Ime in Priimek avtorja, Naslov diplomske naloge
Diplomsko delo, UL ALUO, Oddelek za restavratorstvo, Ljubljana, letnica
24
4. 4. 4. Pravila za pisanje podnapisov k fotografskemu posnetku umetnine
ali detajla umetnine

zaporedna številka slike: Ime in Priimek ustvarjalca, Naslov dela,
letnica, tehnika, mere, nahajališče ali lastnik, inv. št.: .... . Opis
videnega, če je potreben – npr.: celota/detajl, ...........(foto: Ime in Priimek,
Kraj, datum ali Vir, Kraj, datum).
Primeri:
Slika 1: Marij Pregelj, Pompejansko omizje, 1962, mešane tehnike na platnu,
130,7 × 162,5 cm. Moderna galerija, Ljubljana, inv. št.: 812///S ...........(foto: Ime in
Priimek, Kraj, datum ali Vir, Kraj, datum).
Slika 2: Neznani avtor, Portret patra Antona Lazarija, olje na platnu, 67,5 × 53
cm. Frančiškanski samostan, Ljubljana. Celota med konservatorskorestavratorskimi posegi, odstranjevanje umazanije z lica slike (foto: Bojan Salaj,
fotodokumentacija Narodne galerije, Ljubljana, 2002).
Slika 3: Neznani avtor, Portret patra Antona Lazarija, olje na platnu, 67,5 × 53
cm. Frančiškanski samostan, Ljubljana. Detajl, odstranjevanje umazanije z lica
slike (foto: Bojan Salaj, fotodokumentacija Narodne galerije, Ljubljana, 2002).
25
Slika 4: P. c. sv. Lenarta, Krvava peč (foto: Blaž Šeme, Ljubljana, 15.12. 2003).
Slika 5: Oltar sv. Lenarta, p. c. sv. Lenarta, Krvava peč. Oltar pred
konservatorsko- restavratorskimi posegi (foto: Blaž Šeme, Ljubljana, 15. 12. 2003).
Slika 6: Krog hrvaških slikarjev, Sv. Krištof, P. c. sv. Lenarta, J stena ladje
(zunanjščina), Krvava peč (foto: Blaž Šeme, 15. 12. 2003).
26
4. 4. 5. Dodatna pravila:


Podnapisi naj bodo v velikosti 10.
Če celo diplomsko delo govori le o eni umetnini, ki je navedena v naslovu
diplomske naloge in s tem navedena v glavi dokumenta, lahko v podnapisih
podatke o umetnini izpustimo.

Če fotografija prikazuje detajl poškodb, pri katerih želimo prikazati poškodbo in
ne umetnine in kjer lokacija poškodbe ni pomembna, podatkov o umetnini ni
potrebno navajati (dogovor z mentorjem).

V primerih, ki so drugačni od omenjenih, se podnapise pripravi v soglasju z
mentorjem.

Treba je upoštevati tudi ločila, presledke, kurzivo in odebeljenost črk – kot je
razvidno iz primerov.

Vsi ostali podatki: kot so avtorstvo, lastništvo fotografij, viri fotografij, datum
posnetka ali datum kopiranja posnetka iz omrežja, morajo biti dopisani v oklepaju
na koncu podnapisa in prav tako v Seznamu slikovnega gradiva.

Če je avtor/lastnik fotografij isti pri večjem številu fotografij, ga lahko ob zaključku
Seznam slikovnega gradiva navedemo posebej ob naštetem številu fotografij
povezanih z njim.
Primer:
Viri in avtorji fotografij (skic, risb, načrtov, grafov...):
Slike 2, 3, 24, 17, 39: Bojan Salaj, fotodokumentacija Narodne galerije,
Ljubljana, december 2009.
27
4. 5. Razlaga pojmov in okrajšav
Brez oštev. str. _ Uporabimo v primeru, ko strani v knjigi ali katalogu niso označene s
številkami, zato ne moremo navesti, na kateri strani se je besedilo, na katero se
sklicujemo nahajalo.
Literatura _ Pisec besedila mora v seznam literature uvrstiti vso uporabljeno literaturo.
To pomeni, da v njem našteje vsa knjižna, revijalna, časopisna besedila, besedila iz
razstavnih katalogov in elektronskih medijev, iz katerih je črpal snov za svojo raziskavo.
Nav. delo _ Iz članka ali knjige smo navajali že pred tem, zato ne ponavljamo celotne
opombe, pač pa le nekaj glavnih besed in številko opombe, kjer smo delo prvič navedli.
Prav tam _ Pomeni, da je v istem besedilu in na isti strani kot pri prejšnji opombi tudi
vsebina, na katero se nanaša naslednja opomba.
Sl. _ Slika (Slike).
Viri _ Viri predstavljajo za razliko od literature tisto zapisano gradivo, ki še ni bilo
publicirano, torej predstavljajo nepublicirano literaturo. Ko so dnevniki, pisma, razni
zapisniki, objavljeni, ne govorimo več o virih, pač pa o literaturi. Torej je gradivo, ki ga
najdemo in preučujemo predvsem v arhivih, označeno za vire, tisto pa, ki ga najdemo v
knjižnici, za literaturo. Vire navedemo posebej, lahko pa jih uvrstimo v seznam
literature. Način razvrščanja je enak kot pri literaturi.
Navodila pripravila dr. Nadja Zgonik.
Prilogo 4.4.4. pripravila Tamara Trček Pečak.
V Ljubljani, junija 2012.
Popravljeno maja 2015.