1. No category

PRAVILNIK O DIPLOMSKEM/MAGISTRSKEM DELU
KAZALO
I SPLOČNE DOLOČBE
II DODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI, V KATERE JE BIL MOGOČ VPIS V PRVI LETNIK DO
LETA 2008
a)
b)
c)
d)
e)
f)
Obseg
Vsebina diplomskega dela
Prijava teme diplomskega dela
Oddaja diplomskega dela
Zagovor diplomskega dela
Komisija za zagovor diplomskega dela
III UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI PRVE STOPNJE
a)
b)
c)
d)
e)
Vsebina in obseg
Prijava teme diplomskega dela
Oddaja diplomskega dela
Zagovor diplomskega dela
Komisija za zagovor diplomskega dela
IV MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI DRUGE STOPNJE
a) Vsebina in obseg
b) Prijava teme magistrskega dela
c) Oddaja magistrskega dela
d) Zagovor magistrskega dela
e) Komisija za zagovor magistrskega dela
f) Pisanje v tujem jeziku
VI PODELITEV DIPLOMSKIH LISTIN
VII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
1
Pravilnik je bil sprejet na 2. seji senata ALUO dne 13. 11. 2013 ter dopolnjen na 3. seji senata ALUO
dne 11. 12. 2013 in 15. seji senata ALUO.
Čistopis
PRAVILNIK O DIPLOMSKEM/MAGISTRSKEM DELU
I SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Študent konča študij z izdelavo in zagovorom diplomskega/magistrskega dela.
2. člen
Diplomsko/magistrsko delo mora biti rezultat samostojnega dela kandidata pod mentorstvom.
Diplomsko/magistrsko delo je lahko tudi rezultat dela več kandidatov, vendar mora biti iz njega
razviden prispevek posameznega kandidata, ki mora sam zase ustrezati količinskim in kakovostnim
zahtevam diplomskega/magistrskega dela.
Z diplomskim/magistrskim delom mora študent pokazati sposobnost za samostojno sistematično in
kritično obravnavo privzete teme.
3. člen
Kandidat lahko pristopi k zagovoru diplomskega/magistrskega dela, ko je opravil vse študijske
obveznosti, predpisane s študijskim programom.
4. člen
Diplomsko/magistrsko delo oceni komisija za zagovor diplomskega/magistrskega dela. Sestava
komisij je opredeljena v nadaljevanju pravilnika.
5. člen
Zagovor diplomskega/magistrskega dela je javen. Dan zagovora je objavljen na oglasni deski in spletni
strani UL ALUO (v nadaljevanju: ALUO). Knjižnica ALUO hrani po en izvod vsakega uspešno
ocenjenega diplomskega/magistrskega dela.
6. člen
Format pisnega dela diplomskega dela je od A 4 do A 3. Oblika diplomskega/magistrskega dela je
navedena v Navodilih za pisanje seminarskega, diplomskega in magistrskega dela, ki so sestavni del
tega pravilnika.
2
7. člen
Zagovor diplome sme trajati največ 40 minut (največ 20 minut za kandidatovo predstavitev dela ter
največ 20 minut za vprašanja komisije in kandidatove odgovore).
Kandidat ima pravico enkrat ponavljati diplomski izpit/zagovor magistrskega dela. Tretjič sme
kandidat opravljati diplomski izpit/zagovor magistrskega dela na posebno prošnjo, ki jo obravnava in
o njej odloči senat ALUO.
Z uspešnim zagovorom diplomskega/magistrskega dela kandidat pridobi pravico uporabe
strokovnega naslova skladno s študijskim programom ter z Zakonom o strokovnih in znanstvenih
naslovih.
8. člen
Kandidatu po uspešno opravljenem zagovoru diplomskega/magistrskega dela in izpolnitvi vseh
obveznosti do ALUO dekanat izda diplomsko listino.
Diplomska listina priznava kandidatu izobrazbo z ustreznim strokovnim naslovom skladno z Zakonom
o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Podelitev diplom je javna in se izvrši najmanj enkrat letno. Udeležijo se je vsi člani komisije za zagovor
ter vsi mentorji in somentorji. Diplome svečano podeljuje dekan ALUO.
II DODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI, V KATERE JE BIL MOGOČ VPIS V PRVI LETNIK DO
LETA 2008
a) Obseg
9. člen
Diplomska naloga obsega:
- diploma A najmanj 3 avtorske pole ali 86.400 znakov s presledki,
- diploma B: najmanj 2 avtorski poli ali 57.600 znakov s presledki ,
- diploma C: najmanj 4 avtorske pole ali 115.200 znakov s presledki.
Predpisan obseg ne vključuje vizualnega ali slikovnega gradiva.
b) Vsebina diplomskega dela
10. člen
ŠTUDIJSKI PROGRAM OBLIKOVANJE
Diploma A
3
1) Teoretski del je usmerjena pisna raziskava in teoretska utemeljitev načrtovanega izdelka ali
zastavljenega oblikovalskega problema. Ta del se konča s teoretsko postavljenimi izhodišči in pristopi
za rešitev problema.
Teoretski del diplomskega dela je mogoče izpeljati z mentorjem, po potrebi tudi s somentorjem,
(habilitiranim učiteljem) teoretskih humanistično-družboslovnih, naravoslovno-tehnoloških in
tehniških predmetov, ki se predavajo na ALUO (po vnaprejšnjem dogovoru tudi z drugih članic UL), in
drugih ved, ko gre za osredinjeno obravnavo in raziskavo oblikovalskih problemov s strokovnim in z
znanstvenim aparatom teh strok. Pri tem velja, da mora biti vsaj eden izmed njiju predavatelj
teoretičnega predmeta na ALUO.
2) Načrtovalsko-razvojni del:
a) Analitičnoraziskovalna priprava načrtovanja
b) Projekt
c) Ovrednotenje oblikovalske rešitve
Obseg in predstavitev projekta (model, prototip, računalniška simulacija in drugo) se določita glede
na specifiko dela.
Mentor, po potrebi tudi somentor, je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO ali z druge članice UL, po
dogovoru tudi z drugih slovenskih univerz oziroma iz tujine. Pri tem velja, da mora biti vsaj eden
izmed njiju predavatelj predmeta na ALUO.
Diploma B
Samo načrtovalska diploma, ki ima tri dele:
1) Analitičnoraziskovalna priprava načrtovanja
2) Projekt
3) Ovrednotenje oblikovalske rešitve
Gre za ustvarjalno uporabo znanih pristopov (»standardi« stroke) in njihovo generativno rast iz
oblikovalske prakse in teorije ter ovrednotenje inovativnosti rešitve, kar mora biti v delu posebej
razvidno. Obseg in predstavitev projekta (model, prototip, računalniška simulacija in drugo) se
določita glede na specifiko dela.
Mentor, po potrebi tudi somentor, je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO ali z druge članice UL, po
dogovoru tudi z drugih slovenskih univerz oziroma iz tujine. Pri tem velja, da mora biti vsaj eden
izmed njiju predavatelj predmeta na ALUO.
Diploma C
Samo teoretsko oblikovalsko delo: relevantna oblikovalska tema, kompleksna historično-razvojna
raziskava z znanstvenim izsledkom ali teoretska oblikovalska ali multidisciplinarna raziskava z
nastavitvijo oblikovalskega problema.
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO. Somentorstvo je mogoče izpeljati s habilitiranimi
učitelji teoretskih humanistično-družboslovnih, naravoslovno-tehnoloških in tehniških predmetov, ki
se predavajo na ALUO (po vnaprejšnjem dogovoru tudi z drugih članic UL ali drugih slovenskih univerz
oziroma iz tujine) in drugih ved, ko gre za osredinjeno obravnavo in raziskavo oblikovalskih
problemov s strokovnim in z znanstvenim aparatom teh strok.
ŠTUDIJSKI PROGRAM SLIKARSTVO IN ŠTUDIJSKI PROGRAM KIPARSTVO
Diploma A
1) Umetniški del
Mentor je izbrani učitelj z ustrezno habilitacijo z umetniškega področja z ALUO.
S pisno utemeljitvijo je mogoče vključiti tudi somentorja z ustrezno habilitacijo z ALUO ali drugih
članic UL ali drugih univerz.
2) Teoretski del je pisna raziskava in teoretska utemeljitev iz umetnostne ali kulturne problematike.
Izpeljan mora biti z mentorji (s habilitiranimi učitelji) teoretskih humanistično-družboslovnih
predmetov, ki se izvajajo na ALUO (po vnaprejšnjem dogovoru tudi na drugih članicah UL), in drugih
ved, ko gre za osredinjeno obravnavo in raziskavo umetniških problemov s strokovnim in z
4
znanstvenim aparatom teh strok. S pisno utemeljitvijo je mogoče vključiti tudi somentorja z ustrezno
habilitacijo z ALUO ali drugih članic UL ali drugih univerz. Pri tem velja, da mora biti vsaj eden izmed
njiju predavatelj predmeta na ALUO.
3) Ustna predstavitev in zagovor umetniškega in konceptualnega dela.
Diploma B
Samo umetniško raziskovalno delo, ki ga sestavljajo:
1) Realizacija umetniških del oziroma enovitega umetniškega projekta.
2) Konceptualna utemeljitev, ki konceptualizira in zagovarja ustvarjeno umetniško delo ter ga tudi
tehnološko in teoretsko pojasnjuje. Obseg in predstavitev umetniškega dela se določata glede na
specifiko dela.
Mentor je habilitiran učitelj z umetniških področij, ki se poučujejo na programu. Mentor je lahko tudi
habilitiran učitelj z druge članice UL ali z drugih univerz.
Somentor je habilitiran učitelj z umetniških področij, ki se poučujejo na programu. Somentor je lahko
tudi habilitiran učitelj z druge članice UL ali z drugih univerz. Pri tem velja, da mora biti vsaj eden
izmed njiju predavatelj predmeta na ALUO.
3) Ustna predstavitev ter zagovor umetniškega in konceptualnega dela.
ŠTUDIJSKI PROGRAM RESTAVRATORSTVO
Diploma A
1) Teoretski del obravnava izbrano teoretsko delo z umetnostno, restavratorsko metodološko ali z
restavratorsko tehnično oz. tehnološko problematiko s področja likovne dediščine na konkretno
zastavljeno temo.
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo z ALUO ali druge članice UL, po dogovoru tudi z drugih univerz
v državi oziroma iz tujine.
2) Praktični del diplome sestavljajo restavratorski poseg na izbranem predmetu ter ustna
predstavitev in zagovor restavratorskega posega na izbranem predmetu.
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo z ALUO, lahko s somentorjem, ki je učitelj z ustrezno
habilitacijo ali ugleden strokovnjak s strokovnega področja restavriranja.
Restavratorski poseg je lahko opravljen na ravni načrtovanja izvedbe s simulacijami ali brez njih.
Diploma B
Diplomsko delo je konservatorsko-restavratorski poseg na izbranem predmetu s pisnim delom, ki
obravnava stanje in raziskave predmeta obdelave, sintezo ugotovitev s programom posega, potekom
izvedbe posega ter z ovrednotenjem opravljenega posega s predstavitvijo in z zagovorom
konservatorsko-restavratorskega posega na izbranem predmetu.
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo ALUO, lahko s somentorjem, ki je učitelj z ustrezno
habilitacijo ali ugleden strokovnjak s strokovnega področja restavriranja (z nazivom višji strokovni
sodelavec).
Restavratorski poseg je lahko opravljen na ravni načrtovanja izvedbe s simulacijami ali brez njih.
Diploma C
Diplomsko delo je pisno teoretsko zasnovano delo z umetnostno, restavratorsko metodološko ali
restavratorsko tehnično oz. tehnološko problematiko s področja likovne dediščine na konkretno
zastavljeno temo.
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo z ALUO ali druge članice UL, po dogovoru tudi z drugih univerz
v državi oziroma iz tujine.
5
c) Prijava teme diplomskega dela
11. člen
a) Kandidat se lahko sam odloči za svoje mentorje pri diplomskem delu. Pred obravnavo prošnje za
odobritev teme na senatu ALUO prošnjo za odobritev teme pregleda in potrdi oddelčna komisija
za zagovor diplom s podpisom mentorja/-ev in predstojnika oddelka.
b) Prijava mora vsebovati naslov diplomskega dela. Iz naslova izhajajoča tema mora biti okvirno
obrazložena.
c) Predlog za temo izbere kandidat v soglasju z mentorjem in akademijskim učiteljem ustreznega
predmeta. S priporočilom mentorja in po sklepu Oddelka je mogoče dobro opravljene seminarje
oziroma umetniška dela, narejena v 4. letniku študija, uporabiti kot del diplomskega dela.
č) Tema diplomskega dela mora biti izbrana tako, da jo lahko študent izdela v 6 mesecih.
d) Predlagane teme odobri senat ALUO. Če senat ALUO predlagano temo odkloni, svojo odklonitev
obrazloži. Kandidat v dogovoru z mentorjem izbere in predloži novo temo, ki jo odobri senat
ALUO.
e) Senat ALUO lahko na prošnjo študenta in po pridobitvi mnenja ustreznega oddelka dovoli
spremembo teme diplomskega dela, če so za to podani utemeljeni razlogi.
Če študent v dveh letih po prevzemu teme ne predloži izdelanega diplomskega dela, se šteje, da
teme ni prevzel.
č) Oddaja diplomskega dela
12. člen
a) Pred oddajo končne različice diplomskega dela v pregled mentorju mora imeti kandidat opravljene
vse obveznosti in ocene vpisane v elektronski indeks. Kandidat v referatu za dodiplomski študij pridobi
potrdilo o opravljenih obveznostih.
b) Prijavo za zagovor diplomskega dela, ki jo podpišeta mentor in predstojnik oddelka, kandidat odda
v referat za študentske zadeve najpozneje do zadnjega dne v mesecu za zagovore v naslednjem
mesecu. Če kandidat ob podpisu prijave mentorju ne predloži potrdila o opravljenih izpitih, mentor
prijave k zagovoru diplome ne podpiše. Tej prijavi mora kandidat obvezno priložiti indeks in diplomsko
delo v treh izvodih (število izvodov se ustrezno poveča glede na število mentorjev oziroma
somentorjev). Vsakemu izvodu mora biti priložena zgoščenka s celotnim besedilom in slikovnim
gradivom v formatu .PDF (samo za branje). Na študijskem programu Oblikovanje se priloži tudi
praktično delo.
Študent študijskih programov Slikarstvo in Kiparstvo mora ob prijavi diplomskega dela v študentskem
referatu na zgoščenki oddati posnetke vseh predstavljenih del z naslednjimi podatki:
 naslov dela,
 leto nastanka dela,
 tehnika,
 dimenzije.
c) Prijavo k zagovoru in diplomsko delo pregleda in potrdi oddelčna komisija za zagovor diplomskega
dela, predstojnik oddelka s podpisom potrdi, da je diplomsko delo primerno za zagovor.
č) Po pregledu in potrditvi oddelka komisija za zagovor diplome na dodiplomski stopnji pregleda
diplomsko delo in določi datum zagovora.
6
d) Zagovor diplomskega dela
13. člen
Pogoj za opravljanje zagovora diplomskega dela je, da ima kandidat opravljene vse izpite in
zahtevane obveznosti, predpisane s študijskim programom.
Komisija za zagovor diplom določi datum zagovora. Kandidat je o datumu zagovora obveščen najmanj
sedem dni pred zagovorom.
Redni roki za opravljanje zagovora diplomskega dela so vsak mesec v študijskem letu od septembra
do vključno junija.
Zagovor diplomskega dela navadno traja 40 minut (največ 20 minut za kandidatovo predstavitev
diplome in največ 20 minut za vprašanja komisije in odgovore kandidata).
e) Komisija za zagovor diplomskega dela
14. člen
Komisija za zagovor diplomskega dela deluje v štirih stalnih petčlanskih sestavah: za področje
slikarstva in kiparstva, področje restavratorstva, področje vizualnih komunikacij in za področje
industrijskega oblikovanja. Predsednik komisij v vseh treh sestavah je dekan. Člani komisije se morajo
predhodno seznaniti z diplomskim delom.
Zagovor diplomskega dela poteka pred komisijo na javnem zagovoru in obsega mentorjevo poročilo o
delu, kandidatovo predstavitev dela ter vprašanja članov komisije in odgovore kandidata.
Predsednik komisije določi vrstni red izpraševanja, vodi posvetovanje o oceni in skrbi, da se piše
zapisnik na posebnem obrazcu.
Kandidat predstavi svoje diplomsko delo, svoj koncept teme, proces dela, njegove različne faze in
tehnični postopek ter poda formalno analizo. Nato kandidat odgovarja na vprašanja komisije.
Po koncu zagovora komisija objavi oceno dela in zagovora ter skupno oceno, ki se z besedo in s
številko vpiše v zapisnik. Ocene so od 5 do 10.
III UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI PRVE STOPNJE
a) Vsebina in obseg
15. člen
ODDELEK ZA INDUSTRIJSKO IN UNIKATNO OBLIKOVANJE
Diploma
Načrtovalska diploma ima tri dele:
7
1) Analitičnoraziskovalni del
2) Projekt
3) Priprava in ovrednotenje oblikovalske rešitve
Predstavitev ustvarjalne uporabe znanih pristopov (»standardi« stroke) in njihove generativne rasti iz
oblikovalske prakse in teorije ter ovrednotenje inovativnosti rešitve, kar mora biti v delu posebej
razvidno. Obseg in predstavitev projekta (model, prototip, računalniška simulacija in drugo) se
določita glede na specifiko dela.
Pisni del diplomskega dela mora vsebovati najmanj 16 strani besedila (1 AP oz. 28.800 znakov s
presledki), ki ne vključuje vizualnega gradiva.
Mentor diplomskega dela je izbrani profesor glavnega predmeta. Poleg mentorja lahko študent
izbere tudi somentorja iz izbirnega predmeta ali somentorja iz predmeta razvoj in teorija oblikovanja.
ODDELEK ZA OBLIKOVANJE VIZUALNIH KOMUNIKACIJ
Diploma
Načrtovalska diploma ima tri dele:
1) Analitičnoraziskovalna priprava načrtovanja
2) Projekt
3) Ovrednotenje oblikovalske rešitve
Gre za ustvarjalno uporabo znanih pristopov (»standardi« stroke) in njihovo generativno rast iz
oblikovalske prakse in teorije ter ovrednotenje inovativnosti rešitve, kar mora biti v delu posebej
razvidno. Obseg in predstavitev projekta se določita glede na specifiko dela.
Pisni del diplomskega dela mora vsebovati najmanj 16 strani besedila (1 AP oz. 28.800 znakov s
presledki), ki ne vključuje vizualnega gradiva.
Mentor diplomskega dela je izbrani profesor glavnega predmeta. Poleg mentorja lahko študent
izbere tudi somentorja iz izbirnega predmeta ali somentorja iz predmeta razvoj in teorija oblikovanja.
ODDELEK ZA SLIKARSTVO
Diploma
Diplomsko delo obsega:
1) Umetniška dela (najmanj tri samostojna dela oziroma sklenjen ciklus del, sestavljen iz več enot) ali
delo (enovit umetniški projekt).
2) Diplomsko delo, ki ga kandidat/-ka odda v pisni obliki kot vezan natisnjen izvod. Diplomsko delo
zajema analitičnoraziskovalni del v obliki besedila na najmanj 16 straneh (1 AP oz. 28.800 znakov s
presledki), povzetka v slovenskem in angleškem jeziku, bibliografijo in dodano slikovno
predstavitveno gradivo diplomskih umetniških del oziroma umetniškega projekta. Besedilo lahko
razlaga umetniške procese, umešča predstavljena dela ali projekt v širši umetniški oziroma družbeni
kontekst ali obravnava probleme, izvedene iz umetniških procesov in praks.
3) Kratko ustno predstavitev in zagovor diplomskega dela.
Mentor diplomskega dela je izbrani profesor glavnega ateljejskega predmeta. Kandidat/-ka ima
možnost, da v dogovoru z mentorjem/-ico in ob njegovi odobritvi izbere somentorja/-ico med nosilci
enega izmed predmetov, ki ga je opravil na študiju prve stopnje.
ODDELEK ZA KIPARSTVO
Diploma
Diplomsko delo na prvi stopnji obsega:
1) Umetniška dela (najmanj tri samostojna dela oziroma sklenjen ciklus del, sestavljen iz več enot)
ali večji umetniški projekt.
2) Diplomsko delo, ki ga kandidat/-ka odda v pisni obliki kot vezan natisnjen izvod. Diplomsko delo
zajema analitičnoraziskovalni del v obliki besedila (najmanj 24.000 znakov s presledki), povzetka v
slovenskem in angleškem jeziku, bibliografijo ter slikovno predstavitveno gradivo diplomskih
umetniških del oziroma umetniškega projekta. Besedilo razlaga umetniške procese, umešča
8
predstavljena dela ali projekt v širši umetniški oziroma družbeni kontekst ali obravnava
probleme, izvedene iz umetniških procesov in praks.
3) Kratko ustno predstavitev in zagovor diplomskega dela.
Mentor diplomskega dela je izbrani profesor glavnega ateljejskega predmeta ali kiparske tehnologije.
Kandidat/-ka ima možnost, da v dogovoru z mentorjem/-ico in ob njegovi odobritvi izbere
somentorja/-ico med nosilci enega izmed predmetov, ki ga je opravil na študiju prve stopnje.
ODDELEK ZA RESTAVRATORSTVO
Diploma
Diplomsko delo je konservatorsko-restavratorski projekt s pisnim delom, ki obravnava stanje in
raziskave predmeta obdelave, sintezo ugotovitev s programom dela, potekom izvedbe ter z
ovrednotenjem opravljenega dela s predstavitvijo in z zagovorom konservatorsko-restavratorskega
projekta.
Pisni del diplomskega dela mora vsebovati najmanj 16 strani besedila (1 AP oz. 28.800 znakov s
presledki) in največ 24 strani besedila (1,5 AP ali 43.200 znakov s presledki) brez dodanega slikovnega
gradiva.
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo ALUO, kandidat/-ka pa si lahko izbere tudi somentorja/-ico, ki
je učitelj z ustrezno habilitacijo ali ugleden strokovnjak s strokovnega področja restavriranja z
nazivom višji strokovni sodelavec.
Konservatorsko-restavratorski poseg je lahko opravljen na ravni načrtovanja izvedbe s simulacijami
ali brez njih.
b) Prijava teme diplomskega dela
16. člen
a) V petem semestru študent odda prošnjo za odobritev teme diplomskega dela:
 študenti, vpisani v študijska programa Konserviranje in restavriranje likovnih del ter
Industrijsko in unikatno oblikovanje, oddajo prošnjo za odobritev teme najpozneje do 15. 12.
tekočega leta.
 študenti, vpisani v študijske programe Slikarstvo, Kiparstvo in Oblikovanje vizualnih
komunikacij, oddajo prošnjo za odobritev teme najpozneje do konca petega semestra.
b) Predlog za temo izbere kandidat v soglasju z mentorjem. Prijava mora vsebovati naslov
diplomskega dela. Iz naslova izhajajoča tema mora biti okvirno obrazložena. Prošnjo podpiše mentor
diplomskega dela.
c) Tema diplomskega dela mora biti izbrana tako, da jo lahko študent izdela v šestem semestru.
č) Predlagane teme potrdi Komisija za zagovor diplomskega dela na oddelku (v nadaljevanju:
oddelčna komisija). Če oddelčna komisija predlagano temo odkloni, svojo odklonitev obrazloži.
Kandidat v dogovoru z mentorjem izbere in predloži novo temo, ki jo predloži oddelčni komisiji.
d) Do začetka šestega semestra oddelčne komisije v referat za dodiplomski študij posredujejo seznam
kandidatov s potrjenimi temami diplomskih del.
e) V šestem semestru študent začne delo na diplomskem delu ter na koncu organiziranega
pedagoškega dela v tem semestru odda diplomsko delo in portfolio mentorju. Oddaja portfolia velja
za študijske programe Slikarstvo, Industrijsko in unikatno oblikovanje, Oblikovanje vizualnih
komunikacij.
f) Oddelčna komisija lahko na prošnjo študenta in po pridobitvi mnenja mentorja dovoli spremembo
teme diplomskega dela, če so za to podani utemeljeni razlogi.
g) Če študent v dveh letih po prevzemu teme ne predloži izdelanega diplomskega dela, se šteje, da
teme ni prevzel.
9
c) Oddaja diplomskega dela
17. člen
Kandidat odda v pregled mentorju in oddelčni diplomski komisiji:
 potrdilo o opravljenih izpitih (študent potrdilo pridobi v referatu za študente),
 izpolnjen obrazec Prijava k zagovoru diplomskega dela,
 en (1) mehko vezan izvod pisnega dela diplomskega dela,
 en izvod praktičnega diplomskega dela (na Oddelku za oblikovanje vizualnih
komunikacij),
 izvod pisnega in praktičnega dela diplomskega dela na zgoščenki v urejevalniku besedil,
ki omogoča shranitev besedil v formatu .PDF (samo za branje); v elektronski obliki mora
biti besedilo celotnega diplomskega dela shranjeno v eni datoteki.
Oddano dokumentacijo po odobritvi mentorja in somentorja oddelčna diplomska komisija v sedmih
dneh pregleda in potrdi ustreznost diplomskega dela.
Po potrditvi odda kandidat v referat za dodiplomski študij obrazec Prijava za zagovor diplomskega
dela, ki so ga že podpisali mentor, somentor in predstojnik oddelka. Prijavo za zagovor diplomskega
dela odda kandidat v referat za dodiplomski študij najpozneje do zadnjega dne v mesecu za zagovore
v naslednjem mesecu. Obrazcu mora kandidat priložiti:
 indeks,
 potrdilo o opravljenih obveznostih,
 potrdilo iz knjižnice o vrnjenem knjižničnem gradivu,
 podatke o morebitnih študijskih izmenjavah,
 magistrsko delo v treh izvodih (število izvodov se ustrezno poveča glede na število
mentorjev in/ali somentorjev); vsakemu izvodu mora biti priložena zgoščenka s celotnim
besedilom in slikovnim gradivom v formatu .PDF (samo za branje).
Študent študijskih programov Slikarstvo in Kiparstvo mora ob prijavi diplomskega dela v referat za
dodiplomski študij oddati posnetke vseh predstavljenih del na zgoščenki z naslednjimi podatki:
 naslov dela,
 leto nastanka,
 tehnika,
 dimenzije.
Če gre za delo oz. projekt, ki se izvaja med trajanjem zagovora diplomskega dela, se ga dokumentira z
ustreznimi sredstvi, dokument pa priloži k preostalim sestavinam diplomskega dela.
č) Zagovor diplomskega dela
18. člen
Pogoj za opravljanje zagovora diplomskega dela je, da ima kandidat opravljene vse izpite in
zahtevane obveznosti, predpisane s študijskim programom, razen izpita za predmeta priprava
diplomskega dela oz. diplomsko delo.
Komisija za zagovor diplom določi datum zagovora. Kandidat je o datumu zagovora obveščen sedem
dni pred zagovorom.
10
Redni roki za opravljanje zagovora diplomskega dela so vsak mesec v študijskem letu od septembra
do vključno junija, razen v mesecu septembru, ko se razpiše še en dodatni redni rok.
Zagovor diplomskega dela poteka pred komisijo na javnem zagovoru in obsega kandidatovo
predstavitev dela ter vprašanja članov komisije in odgovore kandidata.
Predsednik komisije določi vrstni red izpraševanja, vodi posvetovanje o oceni in skrbi, da se piše
zapisnik na posebnem obrazcu za diplomske izpite.
Pri ustnem delu diplomskega izpita kandidat razloži svoje delo, svoj koncept teme, proces dela,
njegove različne faze in tehnični postopek ter poda formalno analizo. Nato kandidat odgovarja na
vprašanja komisije.
Po koncu zagovora komisija objavi oceno dela in zagovora ter skupno oceno, ki se z besedo in s
številko vpiše v zapisnik. Ocene so od 5 do 10.
d) Komisija za zagovor diplomskega dela
19. člen
Komisija za zagovor diplomskega dela na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje je
sestavljena je iz najmanj treh članov. Predsedniki oddelčnih komisij so predstojniki oddelkov.
Deluje v stalnih oddelčnih sestavah: za področje slikarstva, področje kiparstva ter za področje
industrijskega in unikatnega oblikovanja.
Za področje študija oblikovanja vizualnih komunikacij ter področje konserviranja in restavriranja
likovnih del se komisija določa sproti, ob oddaji diplomskega dela. Sestavo predlaga mentor in jo
potrdi predstojnik oddelka.
IV MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI DRUGE STOPNJE
a) Vsebina in obseg
20. člen
ODDELEK ZA INDUSTRIJSKO IN UNIKATNO OBLIKOVANJE
Magistrsko delo obsega:
 magistrsko delo A: najmanj 48 strani (3 AP ali 86.400 znakov s presledki),
 magistrsko delo B: najmanj 32 strani (2 AP ali 57.600 znakov s presledki in največ 3,5 AP ali
100.800 znakov s presledki),
 magistrsko delo C: najmanj 64 strani (4 AP ali 115.200 znakov s presledki).
Predpisan obseg ne vključuje vizualnega ali slikovnega gradiva.
Magistrsko delo A
Kombinacija teoretskega in praktičnega dela:
1) Teoretski del je usmerjena pisna raziskava in teoretska utemeljitev načrtovanega izdelka ali
zastavljenega oblikovalskega problema. Ta del se konča s teoretsko postavljenimi izhodišči in pristopi
za rešitev problema.
11
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO. Somentorstvo je mogoče izpeljati s habilitiranimi
učitelji teoretskih humanistično-družboslovnih, naravoslovno-tehnoloških in tehniških predmetov, ki
se predavajo na ALUO (po vnaprejšnjem dogovoru tudi z drugih članic UL oziroma iz tujine), in drugih
ved, ko gre za osredinjeno obravnavo in raziskavo oblikovalskih problemov s strokovnim in z
znanstvenim aparatom teh strok.
2) Načrtovalsko-razvojni del:
a) Analitičnoraziskovalna priprava načrtovanja
b) Projekt
c) Ovrednotenje oblikovalske rešitve
Obseg in predstavitev projekta (model, prototip, računalniška simulacija in drugo) se določita glede
na specifiko dela.
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO. Somentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO
ali z druge članice UL, po dogovoru tudi z drugih slovenskih univerz oziroma iz tujine.
Magistrsko delo B
Samo načrtovalski magisterij, ki ima tri dele:
a) Analitičnoraziskovalna priprava načrtovanja
b) Projekt
c) Ovrednotenje oblikovalske rešitve
Gre za ustvarjalno uporabo znanih pristopov (»standardi« stroke) in njihovo generativno rast iz
oblikovalske prakse in teorije ter ovrednotenje inovativnosti rešitve, kar mora biti v delu posebej
razvidno. Obseg in predstavitev projekta (model, prototip, računalniška simulacija in drugo) se
določita glede na specifiko dela.
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO. Somentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO
ali z druge članice UL, po dogovoru tudi z drugih slovenskih univerz oziroma iz tujine.
Magistrsko delo C
Samo teoretsko oblikovalsko delo:
Relevantna oblikovalska tema, kompleksno razvojna (historično)-teoretska raziskava z znanstvenim
izsledkom ali teoretsko-metodološka raziskava ali multidisciplinarna raziskava z nastavitvijo
oblikovalskega problema (poleg že uveljavljenih področij tudi s področij, kot so: storitveno,
participatorno, družbenokritično idr. oblikovanje).
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO. Somentorstvo je mogoče izpeljati s habilitiranimi
učitelji teoretskih humanistično-družboslovnih, naravoslovno-tehnoloških in tehniških predmetov, ki
se predavajo na ALUO (po vnaprejšnjem dogovoru tudi z drugih članic UL ali drugih slovenskih univerz
oziroma iz tujine), in drugih ved, ko gre za osredinjeno obravnavo in raziskavo oblikovalskih
problemov s strokovnim in z znanstvenim aparatom teh strok.
ODDELEK ZA OBLIKOVANJE VIZUALNIH KOMUNIKACIJ
Magistrsko delo:
 magistrsko delo A: najmanj 48 strani (3 AP ali 86.400 znakov s presledki),
 magistrsko delo B: najmanj 32 strani (2 AP ali 57.600 znakov s presledki in največ 3,5 AP ali
100.800 znakov s presledki),
 magistrsko delo C: najmanj 64 strani (4 AP ali 115.200 znakov s presledki).
Predpisan obseg ne vključuje vizualnega ali slikovnega gradiva.
Vsi kandidati ob oddaji magistrskega dela predložijo tudi portfolio, ki vsebuje pregled kandidatovega
dela med magistrskim študijem.
12
Magistrsko delo A
1) Teoretski del je usmerjena pisna raziskava in teoretska utemeljitev načrtovanega izdelka ali
zastavljenega oblikovalskega problema. Ta del se konča s teoretsko postavljenimi izhodišči in pristopi
za rešitev problema.
Teoretski del diplomskega dela je mogoče izpeljati z mentorjem, po potrebi tudi s somentorjem,
(habilitiranim učiteljem) teoretskih humanistično-družboslovnih , naravoslovno-tehnoloških in
tehniških predmetov, ki se predavajo na ALUO (po vnaprejšnjem dogovoru tudi z drugih članic UL), in
drugih ved, ko gre za osredinjeno obravnavo in raziskavo oblikovalskih problemov s strokovnim in z
znanstvenim aparatom teh strok. Pri tem velja, da mora biti vsaj eden izmed njiju predavatelj
teoretičnega predmeta na ALUO.
2) Načrtovalsko-razvojni del:
a) Analitičnoraziskovalna priprava načrtovanja
b) Projekt
c) Ovrednotenje oblikovalske rešitve
Obseg in predstavitev projekta (model, prototip, računalniška simulacija in drugo) se določita glede
na specifiko dela.
Mentor, po potrebi tudi somentor, je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO, po dogovoru tudi z
drugih članic UL. Pri tem velja, da mora biti vsaj eden izmed njiju predavatelj predmeta na ALUO.
Magistrsko delo B
Samo načrtovalsko diplomsko delo, ki ima tri dele:
1) Analitičnoraziskovalna priprava načrtovanja
2) Projekt
3) Ovrednotenje oblikovalske rešitve
Gre za ustvarjalno uporabo znanih pristopov (»standardi« stroke) in njihovo generativno rast iz
oblikovalske prakse in teorije ter ovrednotenje inovativnosti rešitve, kar mora biti v delu posebej
razvidno. Obseg in predstavitev projekta (model, prototip, računalniška simulacija in drugo) se
določita glede na specifiko dela.
Mentor, po potrebi tudi somentor, je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO, po dogovoru tudi z
drugih članic UL. Pri tem velja, da mora biti vsaj eden izmed njiju predavatelj predmeta na ALUO.
Magistrsko delo C
Samo teoretsko oblikovalsko delo: relevantna oblikovalska tema, kompleksna historično-razvojna
raziskava z znanstvenim izsledkom ali teoretsko-oblikovalska ali multidisciplinarna raziskava z
nastavitvijo oblikovalskega problema.
Mentor je habilitiran učitelji teoretskih humanistično-družboslovnih , naravoslovno-tehnoloških in
tehniških predmetov, ki se predavajo na ALUO (po vnaprejšnjem dogovoru tudi z drugih članic UL), in
drugih ved, ko gre za osredinjeno obravnavo in raziskavo oblikovalskih problemov s strokovnim in z
znanstvenim aparatom teh strok. Mogoča je vključitev somentorja – habilitiranega učitelja – tudi z
drugih oddelkov, članic UL ali z drugih fakultet. Pri tem velja, da mora biti vsaj eden izmed njiju
predavatelj teoretičnega predmeta na ALUO.
ODDELEK ZA SLIKARSTVO
Magistrsko delo na magistrskem študijskem programu 2. stopnje Slikarstvo ima predpisano
magistrsko delo tipa A. Obsega najmanj 48 strani (3 AP ali 86.400 znakov s presledki). Predpisan
obseg ne vključuje vizualnega ali slikovnega gradiva.
13
Magistrsko delo A
1) Umetniški del je realizacija umetniških del oziroma enovitega umetniškega projekta.
Mentor je izbrani učitelj z ustrezno habilitacijo z umetniškega področja z ALUO.
S pisno utemeljitvijo je mogoče vključiti tudi somentorja z ustrezno habilitacijo z ALUO ali drugih
članic UL ali z drugih univerz.
2) Teoretski del je pisna raziskava in teoretska utemeljitev iz umetnostne ali kulturne problematike
oziroma raziskovalno teoretsko delo v povezavi z magistrskim umetniškim delom. Izpeljan mora biti z
mentorji (s habilitiranimi učitelji) teoretskih humanistično-družboslovnih predmetov, ki se izvajajo na
ALUO (po vnaprejšnjem dogovoru tudi na drugih članicah UL), in drugih ved, ko gre za osredinjeno
obravnavo in raziskavo umetniških problemov s strokovnim in z znanstvenim aparatom teh strok.
S pisno utemeljitvijo je mogoče vključiti tudi somentorja z ustrezno habilitacijo z ALUO ali drugih
članic UL ali drugih univerz.
3) Ustna predstavitev in zagovor umetniškega in konceptualnega dela.
ODDELEK ZA KIPARSTVO
Magistrsko delo obsega:
 magistrsko delo A: najmanj 48 strani (3 AP ali 86.400 znakov s presledki),
 magistrsko delo B: najmanj 32 strani (2 AP ali 57.600 znakov s presledki),
Predpisan obseg ne vključuje vizualnega ali slikovnega gradiva.
Magistrsko delo A
1) Umetniški del je realizacija umetniških del oziroma enovitega umetniškega projekta.
Mentor je habilitiran učitelj z umetniških področij, ki se poučujejo na programu.
Somentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO ali drugi članici UL, po dogovoru tudi z drugih
univerz. Pri tem velja, da mora biti vsaj eden izmed njiju predavatelj predmeta na ALUO.
2) Teoretski del je pisna raziskava in teoretska utemeljitev iz umetnostne ali kulturne problematike.
Izpeljan mora biti z mentorji, po potrebi tudi s somentorji, habilitiranimi učitelji teoretskih
humanistično-družboslovnih predmetov, ki se izvajajo na ALUO (po vnaprejšnjem dogovoru tudi na
drugih članicah UL), in drugih ved, ko gre za osredinjeno obravnavo in raziskavo umetniških
problemov s strokovnim in z znanstvenim aparatom teh strok. Pri tem velja, da mora biti vsaj eden
izmed njiju predavatelj teoretičnega predmeta na ALUO.
3) Ustna predstavitev in zagovor umetniškega in konceptualnega dela.
Magistrsko delo B
Samo umetniško raziskovalno delo, ki ga sestavljajo:
1) Realizacija umetniških del oziroma enovitega umetniškega projekta.
2) Konceptualna utemeljitev, ki konceptualizira in zagovarja ustvarjeno umetniško delo ter ga tudi
tehnološko in teoretsko pojasnjuje. Obseg in predstavitev umetniškega dela se določata glede na
specifiko dela.
Mentor je habilitiran učitelj z umetniških področij, ki se poučujejo na programu. Mentor je lahko tudi
habilitiran učitelj z druge članice UL ali z drugih univerz.
Somentor je habilitiran učitelj z umetniških področij, ki se poučujejo na programu. Somentor je lahko
tudi habilitiran učitelj z druge članice UL ali z drugih univerz.
Pri tem velja, da mora biti vsaj eden izmed njiju predavatelj predmeta na ALUO.
3) Ustna predstavitev in zagovor umetniškega in konceptualnega dela.
14
ODDELEK ZA RESTAVRATORSTVO
Magistrsko delo obsega:
 magistrsko delo A: najmanj 48 strani (3 AP ali 86.400 znakov s presledki),
 magistrsko delo B: najmanj 32 strani (2 AP ali 57.600 znakov s presledki in največ 3,5 AP ali
100.800 znakov s presledki),
 magistrsko delo C: najmanj 64 strani (4 AP ali 115.200 znakov s presledki).
Predpisan obseg ne vključuje vizualnega ali slikovnega gradiva.
Magistrsko delo A
1) Teoretski del obravnava izbrano teoretsko delo z umetnostno, s konservatorko-restavratorsko
metodološko ali konservatorsko-restavratorsko tehnično oz. tehnološko problematiko s področja
likovne dediščine na konkretno zastavljeno temo.
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO ali z druge članice UL, po dogovoru tudi z drugih
univerz v državi oziroma iz tujine.
2) Praktični del magistrskega dela sestavljata konservatorsko-restavratorski poseg na izbranem
predmetu ter ustna predstavitev in zagovor restavratorskega posega na izbranem predmetu.
Konservatorsko-restavratorski poseg je lahko opravljen na ravni načrtovanja izvedbe s simulacijami
ali brez njih.
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO. Somentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na UL
ALUO ali z druge članice UL, po dogovoru tudi z drugih univerz v državi oziroma iz tujine.
Magistrsko delo B
Magistrsko delo je konservatorsko-restavratorski projekt na izbranem predmetu s pisnim delom, ki
obravnava stanje in raziskave predmeta obdelave, sintezo ugotovitev s programom posega, potekom
izvedbe posega ter z ovrednotenjem opravljenega posega s predstavitvijo in z zagovorom
konservatorsko-restavratorskega projekta. Konservatorsko-restavratorski poseg je lahko opravljen na
ravni načrtovanja izvedbe s simulacijami ali brez njih.
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO. Somentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO
ali z druge članice UL, po dogovoru tudi z drugih univerz v državi oziroma iz tujine.
Magistrsko delo C
Je pisno teoretsko zasnovano delo z umetnostno, restavratorsko metodološko ali restavratorsko
tehnično oz. tehnološko problematiko s področja likovne dediščine na konkretno zastavljeno temo.
Mentor je učitelj z ustrezno habilitacijo na ALUO ali z druge članice UL, po dogovoru tudi z drugih
univerz v državi oziroma iz tujine.
b) Prijava teme magistrskega dela
21. člen
a) Kandidat se lahko sam odloči za svoje mentorje pri magistrskem delu. Pred obravnavo prošnje za
odobritev teme na senatu ALUO prošnjo za odobritev teme pregleda in potrdi oddelčna komisija
za zagovor diplom s podpisom mentorja/-ev in predstojnika oddelka.
b) Prijava mora vsebovati naslov diplomskega dela. Iz naslova izhajajoča tema mora biti okvirno
obrazložena.
c) Predlog za temo izbere kandidat v soglasju z mentorjem.
č) Študent odda prošnjo za odobritev teme magistrskega dela najpozneje do konca 3. semestra.
15
d) Tema diplomskega dela mora biti izbrana tako, da jo lahko študent izdela v zadnjem (4.) semestru
študijskega programa.
e) Predlagane teme odobri senat ALUO. Če senat ALUO predlagano temo odkloni, svojo odklonitev
obrazloži. Kandidat v dogovoru z mentorjem izbere in predloži novo temo, ki jo odobri senat
ALUO.
f) Senat ALUO lahko na prošnjo študenta in po pridobitvi mnenja ustreznega oddelka dovoli
spremembo teme diplomskega dela, če so za to podani utemeljeni razlogi.
Če študent v dveh letih po prevzemu teme ne predloži izdelanega magistrskega dela, se šteje, da
teme ni prevzel.
c) Oddaja magistrskega dela
22. člen
a) Pred oddajo končne različice magistrskega dela mora imeti kandidat opravljene vse obveznosti
in ocene vpisane v elektronski indeks. Kandidat v referatu za podiplomski študij pridobi potrdilo
o opravljenih obveznostih.
b) Kandidat odda mentorju v pregled en mehko vezan izvod magistrskega dela. Ko mentor
kandidatu pisno potrdi, da je magistrsko delo primerno za zagovor, ga preda v pregled članom
Oddelčne komisije. Člani komisije v sedmih dneh pregledajo magistrsko delo. Ko vsi člani pisno
potrdijo, da je magistrsko delo primerno za zagovor, predstojnik oddelka podpiše dokument
»Izjava mentorjev o ustreznosti magistrskega dela za zagovor«.
c) Kandidat se prijavi k zagovoru magistrskega dela na obrazcu Prijava k zagovoru magistrskega
dela – magistrski študijski progami 2. stopnje. Prijavo za zagovor magistrskega dela kandidat
odda v referat za podiplomski študij najpozneje do zadnjega dne v mesecu za zagovore v
naslednjem mesecu. Tej prijavi mora kandidat obvezno priložiti:
 Indeks,
 potrdilo o opravljenih obveznostih,
 potrdilo iz knjižnice o vrnjenem knjižničnem gradivu,
 podatke o morebitnih študijskih izmenjavah,
 magistrsko delo v treh izvodih (število izvodov se ustrezno poveča glede na število
mentorjev in/ali somentorjev); vsakemu izvodu mora biti priložena zgoščenka s celotnim
besedilom in slikovnim gradivom v formatu .PDF (samo za branje).
Študent študijskih programov Oblikovanje vizualnih komunikacij ter Industrijsko in unikatno
oblikovanje priloži tudi praktično delo.
Študent študijskih programov Slikarstvo in Kiparstvo mora ob prijavi zagovora magistrskega dela
v študentskem referatu na zgoščenki oddati posnetke vseh predstavljenih del z naslednjimi
podatki:
 naslov dela,
 leto nastanka dela,
 tehnika,
 dimenzije.
č) Po pregledu in potrditvi oddelka Komisija za zagovor magistrskega dela pregleda
magistrsko delo in določi datum zagovora.
16
č) Zagovor magistrskega dela
23. člen
Pogoj za opravljanje zagovora magistrskega dela je, da ima kandidat opravljene vse izpite in
zahtevane obveznosti, predpisane s študijskim programom.
Komisija za zagovor magistrskega dela določi datum zagovora. Kandidat je o datumu zagovora
obveščen najmanj sedem dni pred zagovorom.
Redni roki za opravljanje zagovora magistrskega dela so vsak mesec v študijskem letu od septembra
do vključno junija. Med počitnicami ni zagovorov magistrskih del.
Zagovor magistrskega dela poteka pred komisijo na javnem zagovoru; obsega mentorjevo poročilo o
delu (poročilo je tudi sestavni del zapisnika), kandidatovo predstavitev dela ter vprašanja članov
komisije in odgovore kandidata.
Predsednik komisije določi vrstni red izpraševanja, vodi posvetovanje o oceni in skrbi, da se piše
zapisnik na posebnem obrazcu.
Kandidat predstavi svoje magistrsko delo, svoj koncept teme, proces dela, njegove različne faze in
tehnični postopek ter poda formalno analizo. Nato kandidat odgovarja na vprašanja komisije.
Vprašanja članov komisije se vpišejo v zapisnik.
Po koncu zagovora komisija objavi oceno pisnega dela in ustnega zagovora ter skupno oceno, ki se z
besedo in s številko vpiše v zapisnik. Ocene so od 5 do 10.
d) Komisija za zagovor magistrskega dela
24. člen
Komisija za zagovor magistrskega dela deluje v petih stalnih oddelčnih sestavah: za področje
slikarstva, kiparstva, področje konservatorstva -restavratorstva, področje vizualnih komunikacij, za
področje industrijskega in unikatnega oblikovanja ter v okviru katedre za teoretične vede.
Predsednik komisij v vseh sestavah je dekan. Člani komisije se morajo predhodno seznaniti z
magistrskim delom.
Kandidat javno zagovarja pozitivno ocenjeno magistrsko delo pred komisijo, ki je sestavljena iz
predsednika (dekan), mentorja (oz. somentorja) in najmanj dveh članov. Po potrebi je v komisijo
imenovan tudi član komisije katedre za teoretične vede.
Predsednik Komisije za zagovor magistrskega dela (dekan) po potrebi imenuje svoje namestnike iz
vrst prodekanov.
e) Pisanje v tujem jeziku
25. člen
17
Magistrsko delo je navadno prijavljeno in napisano v slovenskem jeziku.
Na poseben predlog kandidata, ki ga v soglasju z mentorjem predloži ob prijavi naslova dela, lahko
pristojna komisija odobri pisanje dela v angleškem jeziku, če je kandidat tujec ali če je tujec
kandidatov mentor ali somentor. V tem primeru mora kandidat pripraviti daljši povzetek dela v
slovenskem jeziku v obsegu od 10 do 15 strani. Tudi vsa potrebna dokumentacija, predložena za
sprejemanje teme magistrskega dela, mora biti predložena v slovenskem jeziku.
VI PODELITEV DIPLOMSKIH LISTIN
26. člen
Kandidatu po uspešno opravljenem zagovoru diplomskega/magistrskega dela in izpolnitvi vseh
obveznosti do ALUO dekanat izda diplomsko listino.
Diplomska listina priznava kandidatu izobrazbo z ustreznim strokovnim naslovom skladno z Zakonom
o strokovnih in znanstvenih naslovih.
Podelitev diplom je javna in se izvrši najmanj enkrat letno. Udeležijo se je vsi člani komisije za zagovor
ter vsi mentorji in somentorji. Diplome svečano podeljuje dekan Akademije za likovno umetnost in
oblikovanje UL.
VII PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27. člen
Ta Pravilnik o diplomskem/magistrskem delu stopi v veljavo, ko ga sprejme senat Akademije za
likovno umetnost in oblikovanje UL.
Spremembe in dopolnitve Pravilnika o diplomskem/magistrskem delu stopijo v veljavo naslednji dan
po sprejetju na senatu Akademije za likovno umetnost in oblikovanje UL.
Ljubljana, 20. 4. 2015
DEKAN
Izr. prof. Boštjan Botas Kenda
18