1. No category

SAMOEVALVACIJSKO POROČILO
FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO UNIVERZE V MARIBORU
ZA ŠTUDIJSKO LETO 2012-2013
Januar 2014
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru
za študijsko leto 2012-2013
Uredili:
izr. prof. dr. Matej Mencinger
Martina Pečovnik
Avtorji besedila:
Rok Dolinšek
Daniela Dvornik Perhavec
doc. dr. Andrej Ivanič
pred. Rok Kamnik
izr. prof. dr. Uroš Klanšek
asist. Mitja Klemenčič
Simona Kosi
izr. prof. dr. Boštjan Kovačič
prof. dr. Stojan Kravanja
doc. dr. Borut Macuh
Mojca Markovič
izr. prof. dr. Matej Mencinger
Martina Pečovnik
Milica Pintarič
prof. dr. Miroslav Premrov
Tatjana Rojs
Simona Kosi
izr. prof. dr. Stanislav Škrabl
izr. prof. dr. Matjaž Šraml
doc. dr. Sergej Težak
doc. dr. Andrej Tibaut
Damijana Zlatolas
mag. Zdenko Zorič
doc. dr. Vesna Žegarac Leskovar
Aleš Žibert
Leto izida: 2014
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Samoevalvacijsko poročilo je obravnavano in sprejeto na 2. izredni seji Komisije za ocenjevanje
kakovosti Fakultete za gradbeništvo dne 6.1.2014.
Samoevalvacijsko poročilo je bilo obravnavano in sprejeto na 14. izredni seji Senata Fakultete za
gradbeništvo dne 8.1.2014.
Stran 3 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Stran 4 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
KAZALO VSEBINE
1.
ORGANIZIRANOST IN RAZVOJ ________________________________________________________________ 9
1.1.
1.2.
1.3.
1.4.
1.5.
1.6.
2.
PREGLED DELA KOMISIJE ZA OCENJEVANJE KAKOVOSTI FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO __________________________ 19
ANALIZA IZVAJANJA KOREKTIVNIH UKREPOV AKCIJSKEGA NAČRTA ________________________________________ 21
POROČILO O IZVAJANJU IN ANALIZIRANJU ANKET ___________________________________________________ 25
IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST _______________________________________________________________ 27
3.1.
ORGANIZACIJA IN IZVEDBA ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV ________________________________________________
Vrsta in obseg izvedbe študijskih programov ___________________________________________
3.1.1.
Način izvedbe študijskih programov __________________________________________________
3.1.2.
Mobilnost študentov ______________________________________________________________
3.1.3.
Izpitna statistika __________________________________________________________________
3.1.4.
Povzetek ocen stanja in usmeritev za »Ankete o dejanski obremenitvi študentov« _____________
3.1.5.
Analiza študentske ankete za študijsko leto 2012/2013 ___________________________________
3.1.6.
Analiza ankete o zaposljivosti diplomantov ____________________________________________
3.1.7.
Ocena stanja in usmeritev __________________________________________________________
3.1.8.
TUTORSTVO NA FG ______________________________________________________________________
3.2.
VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE ______________________________________________________________
3.3.
4.
PREGLED DEJAVNOSTI V LETU 2012 ___________________________________________________________ 51
OCENA STANJA IN USMERITEV _______________________________________________________________ 60
KADROVSKI POGOJI _______________________________________________________________________ 62
5.1.
VISOKOŠOLSKI UČITELJI, SODELAVCI IN RAZISKOVALCI ________________________________________________
UPRAVNO-ADMINISTRATIVNI IN STROKOVNO-TEHNIČNI DELAVCI ________________________________________
5.2.
ANALIZA ANKETE O ZADOVOLJSTVU NA DELOVNEM MESTU ____________________________________________
5.3.
Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci ___________________________________________
5.3.1.
Upravno-administrativni in strokovno-tehnični delavci ___________________________________
5.3.2.
OCENA STANJA IN USMERITEV _______________________________________________________________
5.4.
Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci ___________________________________________
5.4.1.
Upravno-administrativni in strokovno-tehnični delavci ___________________________________
5.4.2.
6.
27
27
29
29
30
43
44
45
47
49
50
RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST_____________________________________________________ 51
4.1.
4.2.
5.
10
10
10
12
13
14
ZAGOTAVLJANJE IN RAZVOJ KAKOVOSTI NA FAKULTETI ZA GRADBENIŠTVO _________________________ 18
2.1.
2.2.
2.3.
3.
AKREDITIRANI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ZAVODA _____________________________________________________
VIZIJA________________________________________________________________________________
POSLANSTVO ___________________________________________________________________________
STRATEŠKE USMERITVE FG _________________________________________________________________
URESNIČEVANJE STRATEŠKIH CILJEV ____________________________________________________________
ORGANIZIRANOST _______________________________________________________________________
62
63
63
64
67
70
70
70
PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI _________________________________________________________ 71
6.1.
PROSTORI _____________________________________________________________________________
OPREMA______________________________________________________________________________
6.2.
SOFTWERSKA OPREMA V RAČUNALNIŠKIH UČILNICAH ________________________________________________
6.3.
KNJIŽNICA _____________________________________________________________________________
6.4.
Vloženi viri in pogoji za delovanje knjižnice ____________________________________________
6.4.1.
6.4.1.1.
6.4.1.2.
6.4.1.3.
6.4.1.4.
6.4.2.
6.4.2.1.
6.4.2.2.
6.4.2.3.
Prostori in oprema knjižnice _______________________________________________________________
Knjižnični delavci ________________________________________________________________________
Knjižnično gradivo (informacijski viri) ________________________________________________________
Proračun knjižnice in vlaganja______________________________________________________________
71
72
72
73
74
74
74
75
75
Knjižnične storitve in uporaba knjižnice _______________________________________________ 76
Osnovne knjižnične storitve in uporaba knjižnice ______________________________________________ 76
Izobraževalna dejavnost __________________________________________________________________ 78
Bibliografska dejavnost ___________________________________________________________________ 78
Stran 5 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
6.4.2.4.
Predstavitvena in promocijska dejavnost_____________________________________________________ 79
6.4.3.
Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov ____________________________________________ 79
Sposobnost knjižnice za spremembe in razvoj __________________________________________ 80
6.4.4.
OCENA STANJA IN USMERITVE _______________________________________________________________ 82
6.5.
7.
FINANCIRANJE DEJAVNOSTI _________________________________________________________________ 86
7.1.
7.2.
8.
PREGLED FINANČNEGA POSLOVANJA ___________________________________________________________ 86
OCENA STANJA IN USMERITVE _______________________________________________________________ 86
SODELOVANJE IN VKLJUČEVANJE DRUŽBENEGA OKOLJA _________________________________________ 88
8.1.
MEDNARODNA DEJAVNOST _________________________________________________________________
Raziskovalna dejavnost ____________________________________________________________
8.1.1.
Pedagoška dejavnost ______________________________________________________________
8.1.2.
TRŽNA DEJAVNOST _______________________________________________________________________
8.2.
9.
88
88
89
92
POROČILA NEKATERIH KOMISIJ FAKULTETE ____________________________________________________ 96
9.1.
KOMISIJA ZA PROMOCIJO FG UM _____________________________________________________________
Aktivnosti komisije v letu 2012 ______________________________________________________
9.1.1.
Ocena stanja in usmeritve __________________________________________________________
9.1.2.
KOMISIJA ZA ZALOŽNIŠKO IN INFORMACIJSKO DEJAVNOST FG __________________________________________
9.2.
Aktivnosti komisije v letu 2012 ______________________________________________________
9.2.1.
9.2.1.1.
9.2.1.2.
9.2.2.
10.
Publikacije _____________________________________________________________________________ 98
Projekti _______________________________________________________________________________ 99
Ocena stanja in usmeritve __________________________________________________________ 99
ŠTUDENTSKA DEJAVNOST NA FG__________________________________________________________ 101
10.1.
10.2.
10.3.
10.4.
10.5.
10.6.
10.7.
11.
96
96
96
98
98
O ODNOSIH MED ŠTUDENTI IN PROFESORJI ______________________________________________________
SODELOVANJE FAKULTETE S ŠTUDENTI PRI DELU NA PROJEKTIH _________________________________________
ŠTUDENTJE V CELJU _____________________________________________________________________
SPLETNA STRAN FG _____________________________________________________________________
PODAJANJE ZNANJA NA FAKULTETI ___________________________________________________________
EKSKURZIJE ___________________________________________________________________________
VIZIJA FAKULTETE _______________________________________________________________________
101
101
101
102
102
102
102
ŠTUDIJSKI PROGRAMI – STARI PROGRAMI __________________________________________________ 103
11.1. VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM __________________________________________________ 103
Visokošolski strokovni študijski program Gradbeništvo (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009) ___ 103
11.1.1.
11.1.1.1.
11.1.1.2.
11.1.2.
11.1.2.1.
11.1.2.2.
Zaključek in trajanje študijskega programa __________________________________________________ 103
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________ 103
Visokošolski strokovni študijski program Promet (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009) ________ 104
Zaključek in trajanje študijskega programa __________________________________________________ 104
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________ 104
11.2. UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI __________________________________________________________ 104
Univerzitetni študijski program Gradbeništvo (vpis v prvi letnik zadnjič 2006/2007) ___________ 105
11.2.1.
11.2.1.1.
11.2.1.2.
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________ 105
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________ 105
11.2.2.
Univerzitetni študijski program Promet (vpis v prvi letnik zadnjič 2006/2007) ________________ 106
11.2.3.
Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo (vpis v prvi letnik zadnjič 2006/2007) __ 107
11.2.2.1.
11.2.2.2.
11.2.3.1.
11.2.3.2.
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________ 106
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________ 106
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________ 107
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________ 107
11.3. SPECIALISTIČNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI __________________________________________________________ 107
11.4. MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ___________________________________________________________ 108
Predstavitev študijskih programov (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009) ____________________ 108
11.4.1.
11.4.1.1.
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________ 108
11.5. DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ____________________________________________________________ 109
Študijski program Gradbeništvo (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009) ______________________ 109
11.5.1.
Stran 6 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
11.5.1.1.
11.5.1.2.
11.5.2.
Študijski program Promet (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009) ___________________________ 110
11.5.3.
Študijski program Jedrska energetika (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009) _________________ 111
11.5.4.
Študijski program Gradbena informatika (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009)_______________ 112
11.5.2.1.
11.5.2.2.
11.5.3.1.
11.5.3.2.
11.5.4.1.
11.5.4.2.
12.
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________ 109
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________ 109
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________ 110
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________ 110
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________ 111
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________ 112
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________ 112
Ocena stanja in usmeritev _______________________________________________________________ 113
BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI _________________________________________________________ 114
12.1. VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI PRVE STOPNJE ________________________________________ 114
Visokošolski strokovni študijski program Gradbeništvo prve stopnje _______________________ 114
12.1.1.
12.1.1.1.
12.1.1.2.
12.1.1.3.
12.1.1.4.
12.1.1.5.
12.1.2.
12.1.2.1.
12.1.2.2.
12.1.2.3.
12.1.2.4.
12.1.2.5.
Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2009/2010) ____________________________________
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________
114
115
116
116
117
Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2009/2010) ____________________________________
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________
118
119
120
121
121
Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2007/2008) ____________________________________
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________
122
123
124
124
125
Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2007/2008) ____________________________________
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________
126
127
128
128
129
Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2007/2008) ____________________________________
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________
130
130
131
131
132
Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2007/2008) ____________________________________
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________
133
134
135
135
136
Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2010/2011) ____________________________________
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________
139
139
140
140
140
Visokošolski strokovni študijski program Prometno inženirstvo prve stopnje _________________ 118
12.2. UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAMI PRVE STOPNJE ________________________________________________ 122
Univerzitetni študijski program Gradbeništvo prve stopnje _______________________________ 122
12.2.1.
12.2.1.1.
12.2.1.2.
12.2.1.3.
12.2.1.4.
12.2.1.5.
12.2.2.
Univerzitetni študijski program Prometno inženirstvo prve stopnje ________________________ 126
12.2.3.
Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo prve stopnje ______________________ 130
12.2.4.
Univerzitetni študijski program Arhitektura prve stopnje ________________________________ 133
12.2.2.1.
12.2.2.2.
12.2.2.3.
12.2.2.4.
12.2.2.5.
12.2.3.1.
12.2.3.2.
12.2.3.3.
12.2.3.4.
12.2.3.5.
12.2.4.1.
12.2.4.2.
12.2.4.3.
12.2.4.4.
12.2.4.5.
12.3. ŠTUDIJSKI PROGRAMI DRUGE STOPNJE (BOLONJSKI) ________________________________________________ 139
Magistrski študijski program Gradbeništvo druge stopnje ________________________________ 139
12.3.1.
12.3.1.1.
12.3.1.2.
12.3.1.3.
12.3.1.4.
12.3.1.5.
12.3.2.
12.3.2.1.
12.3.2.2.
Magistrski študijski program Prometno inženirstvo druge stopnje _________________________ 141
Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2010/2011) ____________________________________ 141
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________ 141
Stran 7 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.3.2.3.
12.3.2.4.
12.3.2.5.
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________ 142
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________ 143
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________ 143
12.3.3.
Magistrski študijski program Gospodarsko inženirstvo druge stopnje ______________________ 144
12.3.4.
Magistrski študijski program Arhitektura druge stopnje _________________________________ 146
12.3.3.1.
12.3.3.2.
12.3.3.3.
12.3.3.4.
12.3.3.5.
12.3.4.1.
12.3.4.2.
12.3.4.3.
12.3.4.1.
12.3.4.2.
Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2010/2011) ____________________________________
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________
144
144
145
145
146
Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2010/2011) ____________________________________
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________
146
147
147
148
148
Vpis študentov_________________________________________________________________________
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________
150
150
151
151
151
Vpis študentov_________________________________________________________________________
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________
152
153
153
154
154
Vpis študentov_________________________________________________________________________
Izvajanje študijskega programa ___________________________________________________________
Zaključek in trajanje študija ______________________________________________________________
Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12) _________
Ocena stanja in usmeritve _______________________________________________________________
154
155
155
156
156
12.4. ŠTUDIJSKI PROGRAMI TRETJE STOPNJE (BOLONJSKI) ________________________________________________ 150
Doktorski študijski program tretje stopnje Gradbeništvo _________________________________ 150
12.4.1.
12.4.1.1.
12.4.1.2.
12.4.1.3.
12.4.1.4.
12.4.1.5.
12.4.2.
Doktorski študijski program tretje stopnje Prometno inženirstvo __________________________ 152
12.4.3.
Doktorski študijski program tretje stopnje Jedrska energetika in tehnologije _________________ 154
12.4.2.1.
12.4.2.2.
12.4.2.3.
12.4.2.4.
12.4.2.5.
12.4.3.1.
12.4.3.2.
12.4.3.3.
12.4.3.4.
12.4.3.5.
13.
13.1.
13.2.
13.3.
13.4
ZBIRNE PREGLEDNICE ZA CELOTNI ZAVOD __________________________________________________ 157
VSI ŠTUDIJSKI PROGRAMI PRVE STOPNJE _______________________________________________________
VSI ŠTUDIJSKI PROGRAMI DRUGE STOPNJE ______________________________________________________
VSI ŠTUDIJSKI PROGRAMI TRETJE. STOPNJE ______________________________________________________
KAZALNIKI SPREMLJANJA OKOLJSKEGA VPLIVA PO EMAS NA FG________________________________________
157
158
159
160
Stran 8 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
1.
ORGANIZIRANOST IN RAZVOJ
Dejavnosti Fakultete za gradbeništvo, Univerze v Mariboru so osredotočene na visokošolsko
izobraževanje in raziskovanje na področju gradbeništva, prometnega inženirstva in arhitekture.
Na izobraževalnem področju fakulteta izvaja univerzitetne študijske programe Gradbeništvo,
Prometno inženirstvo in Arhitektura, magistrske študijske programe Gradbeništvo, Prometno
inženirstvo in Arhitektura, doktorske študijske programe Gradbeništvo, Prometno inženirstvo ter
Jedrska energetika in tehnologije, pri izvajanju interdisciplinarnega programa Gospodarsko
inženirstvo smer gradbeništvo pa sodeluje z Ekonomsko poslovno fakulteto.
Za pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe fakulteta izvaja programa Gradbeništvo in
Prometno inženirstvo.
V okviru raziskovalnih programov izvajamo mednarodne, nacionalne in regionalne znanstvene in
razvojno raziskovalne projekte, izdelujemo pa tudi elaborate, izvedeniška in strokovna mnenja za
podjetja in ostale naročnike.
Fakulteta pri svoji težnji za stalno izboljševanje sledi načelom doslednosti, iskrenosti, odprtosti in
mednarodne primerljivosti.
Leto ustanovitve:
Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru deluje od 1.1.1995.
Naslov:
Univerza v Mariboru
Fakulteta za gradbeništvo
Smetanova ulica 17, 2000 Maribor
Dislocirana enota Celje
Univerza v Mariboru
Fakulteta za gradbeništvo
Mariborska cesta 2, 3000 Celje
Kontaktna oseba:
red. prof. dr. Miroslav Premrov, dekan
Zgodovina Fakultete za gradbeništvo oziroma študija gradbeništva v Mariboru:
1959 – Višja tehniška šola (Oddelek za gradbeništvo 1960)
1973 – Visoka tehniška šola (Oddelek za gradbeništvo)
1985 – Tehniška fakulteta (Oddelek za gradbeništvo)
1995 – Fakulteta za gradbeništvo
Stran 9 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
1.1. Akreditirani študijski programi zavoda
Fakulteta za gradbeništvo ponuja dodiplomske študijske programe na univerzitetni in
visokošolski strokovni ravni.
Bolonjski univerzitetni programi 1. stopnje:
 Gradbeništvo
 Prometno inženirstvo
 Gospodarsko inženirstvo, smer gradbeništvo
 Arhitektura
Bolonjska visokošolska strokovna programa 1. stopnje (se izvajata v Mariboru in v Celju):
 Gradbeništvo
 Prometno inženirstvo
Fakulteta prav tako ponuja podiplomske študijske programe 2. in 3. bolonjske stopnje in sicer:
Bolonjski magistrski programi 2. stopnje:
 Gradbeništvo
 Prometno inženirstvo
 Gospodarsko inženirstvo, smer gradbeništvo
 Arhitektura
Doktorski študijski programi 3. stopnje, bolonjski:
 Gradbeništvo
 Prometno inženirstvo
 Jedrska energetika in tehnologije
1.2. Vizija
Fakulteta bo na področju gradbeništva in z njim tesneje povezanimi inženirskimi področji, zlasti s
področjem prometa in arhitekture, razpoznavna v slovenskem in mednarodnem prostoru, na
določenih ožjih področjih pa bo primerljiva tudi z najboljšimi fakultetami v svetovnem merilu.
Svoje izobraževalne in raziskovalne programe bo razvijala in izvajala z najvišjim standardom
inženirskih in človeških vrednot, s tesnim sodelovanjem s stroko in sorodnimi institucijami, z
odgovornim in mentorskim odnosom do študentov ter s prijateljskimi odnosi med sodelavci. Ti
bodo v največji možni meri aktivirali in razvijali motivacijo, potenciale, znanje, razumevanje,
ustvarjalnost in sposobnosti tako študentov kot učiteljev in raziskovalcev.
1.3. Poslanstvo
Na 32. redni seji senata Fakultete za gradbeništvo, dne 31. marca 2010, so senatorji razpravljali o
poslanstvu Fakultete za gradbeništvo. Pri tem so senatorji oblikovali naslednji sklep:
Stran 10 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
»Na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru ustvarjamo, razvijamo in širimo inženirska
znanja na področjih gradbeništva, arhitekture in prometnega inženirstva ter jih v najboljši možni
meri prenašamo na svoje študente, kakor tudi v stroko, s čimer bogatimo življenje in ustvarjalno
delo diplomantov in gospodarstva. Na Fakulteti za gradbeništvo težimo k izvajanju takšne
znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki na ravni mednarodne primerljivosti bogati svetovno
zakladnico znanja in se odraža v inovativnem snovanju in učenju kot temeljnem prispevku k
razvoju družbe na področjih našega delovanja.«
V skladu z zgoraj omenjenim poslanstvom si fakulteta prizadeva za:
 izobraževanje široko razgledanega diplomanta, ki bo pri reševanju inženirskih problemov
sposoben inovativnega povezovanja različnih področij;
 študentu omogočiti prehajanje med sorodnimi dodiplomskimi programi;
 zadostiti vsebini pričakovanih znanj za področja gradbeništva, prometnega inženirstva,
gradbenega inženirstva in arhitekture, kot to zahteva slovenska gradbena stroka;
 študentom nuditi sodobne študijske programe, ki povezujejo vsa specifična znanja in
specialnosti s področij gradbeništva, prometa, prometnega inženirstva, gradbenega
inženirstva in arhitekture, kar omogoča diplomantu po končanem programu nadaljevanje
študija na podiplomskih študijskih programih iz stroke ali sorodnih podiplomskih
programih;
 usklajenost študijskih programov z Bolonjsko deklaracijo, kar posredno omogoča
mednarodno primerljivost in prehodnost;
 izobraziti lik strokovnjaka s področij gradbeništva, prometnega inženirstva,
gospodarskega inženirstva in arhitekture v skladu z evropskimi smernicami ter z
mednarodno primerljivostjo programa diplomantu omogočiti po končanem študiju
nadaljevanje podiplomskega študija na inštitucijah širom Evrope ali sveta;
 možnost zaposlovanja diplomantov v evropski uniji.
Razen naštetega je obenem poslanstvo FG omogočiti študentom, da si v okviru splošnih
kompetenc pridobijo:
 usposobljenost, da bodo na podlagi osvojenega temeljnega znanja osnovnih
naravoslovnih ved, osnovnih ved gradbene, prometne, ekonomske in arhitekturne stroke
ter osnovnih strokovnih znanj navedenih strok sposobni projektiranja in izvajanja
gradbenih del v smislu ustrezne kakovosti in cene ter;
 izvajati neodvisno tehniško presojo na podlagi znanstvene analize in sinteze;
 na osnovi pridobljenih osnovnih znanj strokovnih predmetov usposobljenost kreativnega
dela v timu projektantov in izvajalcev navedenih strok;
 usposobljenost povezovanja osnov inženirske ekonomike in problematike varstva okolja s
problematiko projektiranja;
 kreativnost in inovativnost kot rezultat interdisciplinarnosti študija;
 sposobnost uporabe znanja v praksi;
 sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic;
 obvladovanje osnov raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in
samokritične presoje;
 razvoj komunikacijskih sposobnosti in spretnosti, vključno komunikacij v mednarodnem
okolju;
 etično refleksijo in zavezanost profesionalni etiki;
 kooperativnost, delo v skupini, tako v interdisciplinarnem kot mednarodnem okolju.
Stran 11 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
1.4. Strateške usmeritve FG
Izhodišča in okvir strategije delovanja Fakultete za gradbeništvo so opredeljeni s poslanstvom in
vizijo FG in razvojnimi cilji Univerze v Mariboru. Vpetost v mednarodno okolje na izobraževalnem
in znanstveno-raziskovalnem področju zahteva od naše fakultete kontinuiran razvoj,
tekmovalnost, odličnost in primerljivost v evropskem in svetovnem merilu.
FG izvaja študijske programe gradbeništva, arhitekture, gospodarskega in prometnega
inženirstva na I. in II. stopnji bolonjske oblike študija, študijske programe Gradbeništvo,
Prometno inženirstvo in Jedrska energetika pa tudi na III. stopnji študija, zato je vrhunska
znanstveno-raziskovalna dejavnost ključna za uresničitev naših ciljev. Prav tako želimo naše
izobraževalne aktivnosti na III. stopnji študija povezati z mednarodnimi inštitucijami. Akreditacija
skupnega doktorskega študija s Tehniško univerzo v Grazu, Univerzo v Zagrebu in Tehniško
univerzo v Budimpešti bi lahko bila ena izmed usmeritev, ki bi vsekakor pomenila določeno
kvalitativno nadgradnjo, hkrati pa tudi sledila podanim smernicam s strani države k doseganju
večje prepoznavnosti, kvalitete in povezovanja fakultete v mednarodnem prostoru.
Znanstveno odličnost bomo zagotavljali s skrbjo za kakovostno raziskovalno delo, ki se bo zrcalilo
v nadaljevanju naraščanja števila mednarodno odmevnih znanstvenih del, v povečanju deleža
mladih raziskovalcev in doktorandov ter njihovi vključenosti v nove raziskovalne projekte in
raziskovalne programe.
Prepletenost znanstveno-raziskovalnega in izobraževalnega dela bomo dosegali s spodbujanjem
tesnega povezovanja in odgovornosti med visokošolskimi učitelji, sodelavci in znanstvenimi
delavci. Posebno podporo bomo namenili interdisciplinarnim raziskovalnim področjem, ki so
fakulteti naravno dana s prepletom dejavnosti gradbeništva, arhitekture in prometa. Področje
trajnostnih gradenj bi glede na aktualnost tematike v svetovnem merilu lahko bilo eno izmed
prioritetnih, kjer bi celostno integrirali tematike gradbeništva, arhitekture in prometnega
inženirstva, dodatno pa s področja tehniških ved integrirali še področja aktivnih in rekuperativnih
sistemov (Fakulteta za strojništvo) in fotovoltajike (Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in
informatiko).
Zagotavljali bomo pogoje za vzdrževanje obstoječih in vzpodbujali ustanavljanje novih
laboratorijev, za stabilno delovanje znanstvene revije, ki jo izdaja fakulteta in je uvrščena na
seznam revij s faktorjem vpliva ter skrbeli za ustvarjanje znanj, ki bodo vodila do ustanavljanja
»spin-off« podjetij.
Ustvarjeno znanje bomo uporabljali v sodelovanju s podjetji ter strokovnimi telesi pri uvajanju
inovacij v načrtovanju, gradnji in vzdrževanju objektov ter infrastrukture izhajajoč iz načel
trajnostnosti zavedajoč se vpliva teh dejavnosti na okolje in energijske zahteve v prihodnosti. Na
podlagi sodelovanja s podjetji ter strokovnimi telesi bomo ob primarnemu cilju, ki ga
predstavljajo inovacije na že omenjenih področjih, omogočali našim študentom neposreden stik
s prakso in posledično višali možnosti zaposlitve po zaključku študija.
Mednarodno primerljivost in kakovost študijskih programov, ki jih izvaja fakulteta, bomo
zagotavljali s permanentnim vključevanjem lastnega novega znanja v študijske vsebine. S
spremljanjem in dinamičnim odzivanjem na potrebe strokovnega okolja ter s skladnim
vgrajevanjem sprememb v študijske programe bomo vzdrževali aktualnost ponujenih
izobraževalnih vsebin, pri tem pa v študijski proces integrirali vse več projektnega dela v povezavi
z aktualnimi problemi iz gospodarstva/okolja v obliki študijskih delavnic, poletnih šol in tudi
posebnih obštudijskih aktivnosti za posebej zainteresirane študente. Nadaljevali bomo z
Stran 12 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
uvajanjem principa vseživljenjskega izobraževanja. Posebno skrb bomo namenili spremljanju in
stalni podpori študentom skozi že uveljavljen tutorski sistem in ga še naprej nadgrajevali,
zagotavljali bomo soupravljanje študentov in enakopravnost študentk in študentov.
FG je trenutno v izjemni prostorski stiski, zato bomo posebno pozornost in napore posvetili
pridobivanju novih, dodatnih nujno potrebnih prostorskih kapacitet, ki bodo zagotovile pogoje za
nemoteno in kvalitetno izvajanje izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti. Podrobneje bo ta
problematika predstavljena v nadaljevanju.
Strategijo FG in njeno implementacijo mora vseskozi spremljati skrb za stalni nadzor in
zagotavljanje kakovosti, stabilno financiranje in zagotavljanje optimalnih pogojev za delo v vseh
razmerah ter dolgoročna politika zaposlovanja visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih
delavcev.
1.5. Uresničevanje strateških ciljev
V okviru te točke je posebej potrebno poudariti, da je potrebno zgoraj zapisane razvojne
usmeritve tudi uresničevati, seveda v kontekstu trenutno razpoložljivih zakonskih možnosti
(uporaba tujega jezika v izobraževalnem procesu je na primer ena izmed bistvenih omejitev, ki bi
jo bilo potrebno zakonsko urediti) in finančnih danosti v okviru financiranja s strani proračunskih
in dodatno pridobljenih neproračunskih sredstev. Pri tem naj bodo dodatno pridobljena
neproračunska sredstva predvsem priložnost za določeno nadgradnjo v študijskem procesu, kot
na primer izdajanje dodatnih publikacij o rezultatih študijskih delavnic na konkretnih primerih iz
gospodarstva, organizacije razstav o takšnih delavnicah ali poletnih šolah, organizacija alumni
srečanj, kar bo omogočalo dodatno in predvsem stalno vpetost visokošolskega izobraževanja v
gospodarstvo. Pri tem pa bo potrebno težiti k ustvarjanju celostnih rešitev za gospodarske izzive,
kar pomeni akreditirati študijske programe, ki bodo izrazito interdisciplinarno naravnani.
Magistrski študijski program »Trajnostne gradnje« (akreditacijska vloga je že pripravljena) bi
lahko bil eden izmed takšnih, ki bi povezoval tako gradbeno, arhitekturno, prometno, okoljsko in
ostalo stroko s področja tehniških ved. Glede na velik interes industrije pa bi kazalo razmisliti tudi
o akreditaciji podobnih vsebin v obliki enoletnega vseživljenjskega modula, ki bi bil naravnan
izrazito specialistično v smislu izobraževanja kadra iz podjetij, ki se v Sloveniji že množično
ukvarjajo s tovrstno problematiko, vendar pa takšen celostno izobražen kader še ne obstaja. V
tujini, predvsem v Avstriji in Nemčiji, je že kar nekaj tovrstnih študijskih modulov in tudi II.
stopenjskih študijskih programov.
Kot je bilo izpostavljeno v točki 1.4., je potrebno intenzivno težiti k internacionalizaciji visokega
šolstva. Fakulteta na tem intenzivno sodeluje, tako je v pripravi akreditacija III. stopenjskega
študijskega programa »Geo-Engineering and Water Management«, ki se že izvaja na TU Graz, v
obliki poletnih šol pa tudi na Univerzi v Zagrebu. Naši profesorji so zaenkrat kot vabljeni gostujoči
profesorji sicer vključeni v izvedbo, vendar pa je cilj vseh partnerjev skupna akreditacija Joint PhD
programa. Akreditacijska vloga programa, ki bi se na UM FG izvajal v obliki mednarodnega
programa, je v zaključni fazi priprave.
Dodatna integracija, ki jo je potrebno izpostaviti, je integracija z gospodarstvom. Fakulteta je
sicer že sedaj zelo aktivna v povezavi z gospodarstvom tako preko tržnih in razvojnih projektov (v
tem je pravzaprav ravno ena izmed tradicij naše fakultete), v zadnjem času pa tovrstne probleme
aktivno vključimo v pedagoški proces preko študijskih delavnic, poletnih šol ali posebej
Stran 13 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
organiziranih obštudijskih delavnic. Priprava razvojnega kataloga za eno izmed slovenskih
gradbenih podjetij je na primer dobro vodilo za naprej, v kakšnem smislu naj bo fakulteta tudi
preko pedagoškega procesa in dodatnih obštudijskih dejavnosti najbolj zainteresiranih in aktivnih
študentov povezana s slovensko gradbeno industrijo. In to je lahko nato predvsem idealna
možnost za zaposlovanje teh študentov, ki osnovne problematike podjetja že poznajo.
1.6. Organiziranost
Fakulteto za gradbeništvo sestavlja:
 3 oddelki
 16 kateder
 5 inštitutov
V letu 2010/2011, natančneje 10.11.2010 je bila na FG ustanovljena Katedra za geodezijo. Po
razdružitvi Katedre za arhitekturo in prostor na Katedro za arhitekturo in Katedro za načrtovanje
prostora dne 16.12.2009 je tako nastala šestnajsta katedra Fakultete za gradbeništvo.
Senat FG je na svoji 38. redni seji dne 10.11.2010 v skladu s 37. členom Statuta UM v smislu večje
prepoznavnosti in lažjega usmerjanja in usklajevanja izobraževalne in s tem povezane
znanstveno - raziskovalne dejavnosti fakultete ter zaradi razvijanja in povezovanja znanstvenih
disciplin in strok s posameznih področij ustanovil znotraj fakultete tri oddelke: Oddelek za
gradbeništvo, Oddelek za prometno inženirstvo in Oddelek za arhitekturo.
Reorganizacijo FG podrobno definira Interni pravilnik o organiziranosti oddelkov FG, ki ga je
Senat FG potrdil na 4. redni seji dne 23.9.2011. Vodje oddelkov v skladu s 37. členom Statuta UM
za štiri leta imenuje dekan UM FG na predlog posameznega oddelka.
Oddelek za gradbeništvo vodi prof. dr. Tomaž Tollazzi in ga sestavljajo:
 Katedra za geotehniko,
 Katedra za hidrotehniko,
 Katedra za gradbeno mehaniko,
 Katedra za gradbene konstrukcije,
 Katedra za metalne konstrukcije,
 Katedra za materiale,
 Katedra za prometne gradnje,
 Katedra za operativno gradbeništvo,
 Katedra za geodezijo.
Raziskovalna in strokovna dejavnost se v Oddelku za gradbeništvo organizira preko Inštituta za
gradbene konstrukcije in operativno gradbeništvo, Inštituta za gradbeno infrastrukturo in
Inštituta za geotehniko.
Oddelek za prometno inženirstvo vodi doc. dr. Marjan Lep in ga sestavljajo
 Katedra za prometno tehniko in varnost v prometu in
 Katedra za tehnologijo in organizacijo prometa.
Raziskovalna in strokovna dejavnost se v Oddelku za prometno inženirstvo organizira preko
Inštituta za prometne vede.
Stran 14 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Oddelek za arhitekturo vodi doc. Uroš Lobnik in ga sestavljajo
 Katedra za arhitekturo in
 Katedra za načrtovanje prostora.
Raziskovalna in strokovna dejavnost se v Oddelku za arhitekturo organizira preko Inštituta za
arhitekturo in prostor.
Katedra za gradbeno in prometno informatiko, Katedra za splošne predmete in Katedra za
aplikativno fiziko »služijo« skupnim interesom, zato so ostale izven oddelkov.
Podrobneje je organizacija prikazana na organigramu in preglednici spodaj.
Stran 15 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 1.6-1: Organigram Fakultete za gradbeništvo
Stran 16 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 1.6-1: Organiziranost Fakultete za gradbeništvo
Inštitut
Oddelek
Predstojnik oddelka
Inštitut za gradbene konstrukcije
in operativno gradbeništvo
←
Inštitut za gradbeno
infrastrukturo
Oddelek za
prof. dr. Tomaž Tollazzi
← gradbeništvo
od 1.3.2012 za 4 leta
Inštitut za geotehniko
←
Inštitut za arhitekturo in prostor
←
←
Oddelek za
arhitekturo
doc. Uroš Lobnik
od 1.3.2012 za 4 leta
←
Oddelek za
prometno
inženirstvo
doc. dr. Marjan Lep
od 1.3.2012 za 4 leta
Inštitut za prometne vede
1
2
←
Katedra
→
→
→
→
→
→
→
→
→
→
→
Katedra za geotehniko
Katedra za hidrotehniko
Katedra za gradbeno mehaniko
Katedra za gradbene konstrukcije
Katedra za metalne konstrukcije
Katedra za materiale
Katedra za prometne gradnje
Katedra za operativno gradbeništvo
Katedra za geodezijo
Katedra za arhitekturo
Katedra za načrtovanje prostora
Katedra za prometno tehniko in
→
varnost v prometu
Katedra za tehnologijo in
→
organizacijo prometa
Katedra za gradbeno in prometno
informatiko
Katedra za splošne predmete
Katedra za aplikativno fiziko
Predstojnik katedre
izr. prof. dr. Stanislav Škrabl
red. prof. dr. Renata Jecl
izr. prof. dr. Matjaž Skrinar
red. prof. dr. Miroslav Premrov
red. prof. dr. Stojan Kravanja
doc. dr. Samo Lubej 1
red. prof. dr. Tomaž Tollazzi
izr. prof. dr. Andrej Štrukelj 2
izr. prof. dr. Boštjan Kovačič
izr. prof. dr. Metka Sitar
doc. Uroš Lobnik
Število
članov
6
4
4
4
2
5
5
6
2
9
5
doc. dr. Marjan Lep
6 +1
izr. prof. dr. Drago Sever
7+2
doc. dr. Andrej Tibaut
4
izr. prof. dr. Matej Mencinger
red. prof. dr. Dean Korošak
6
4
10.9.2013
18.2.2013
Stran 17 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
2.
ZAGOTAVLJANJE IN RAZVOJ KAKOVOSTI NA FAKULTETI ZA GRADBENIŠTVO
Komisija za ocenjevanje kakovosti (KOK) skrbi za kakovost na področju pedagoške in raziskovalne
dejavnosti na Fakulteti za gradbeništvo. Stanje na področju kakovosti v KOK spremljamo na
podlagi sodelovanja s Komisijo za ocenjevanje kakovosti univerze ter Centra za kakovost. Nadzor
kakovosti na FG izvajamo s pomočjo metodologije, ki je predpisana s Kazalniki kakovosti na
Univerzi v Mariboru in s svojimi lastnimi analizami. Od leta 2013 naprej KOK v celoti skrbi za
pripravo in analizo anket o zaposljivosti diplomantov (pri izvedbi ankete pomagata sodelavki iz
referata za študijske zadeve) ter anketo o zadovoljstvu pri delu, poleg tega pa analizira vse
univerzitetne ankete: torej anketo »Vprašalnik o dejanski študijski obremenitvi študenta« (letos
smo dobili v analizo anketo z naslovom »Anketni_ECTS_2012«) in »pedagoško anketo po
predmetih oz. izvajalcih«. Komisija o svojem delu poroča Senatu Fakultete za gradbeništvo in
Komisiji za ocenjevanje kakovosti univerze. Delo Komisije je javno. Člani KOK se redno
udeležujemo raznih posvetov, sestankov in (mednarodnih) konferenc, ki so vezane na temo
kakovosti v visokem šolstvu.
Na Fakulteti za gradbeništvo se izvajajo naslednje aktivnosti za izboljšanje kakovosti študijskega
procesa:
 izobraževanje pedagoških in nepedagoških delavcev (seminarji in delavnice),
 izvajanje in dograjevanje tutorskega sistema za pomoč študentom pri vključevanju v
študijski proces ter za pomoč pri posameznih študijskih predmetih,
 skrb za posodabljanje opremljenosti predavalnic, laboratorijev in za posodabljanje strojne
in programske opreme učiteljev, sodelavcev in ostalega osebja,
 kontrola izvajanja študijskega procesa,
 skrb za pridobivanje povratnih informacij o kvaliteti študijskega procesa od študentov
(izvajanje ankete o zaposljivosti diplomantov in analiza študentskih ECTS ter pedagoških
anket) – posamezne povratne informacije pridobivamo tudi od delovnih organizacij, v
katerih se zaposlijo diplomanti - rezultate teh analiz uporabljamo pri planiranju izboljšav
študijskega procesa, tako smo v obravnavanem študijskem letu (24.1.2012) imeli prvo
podaljšanje akreditacije univerzitetnega programa Gradbeništvo, ki je bil prvič akreditiran
leta 2006,
 posodabljanje študijskih programov in njihovo prilagajanje razvoju stroke in razvoju
sodobnih pedagoških metod (kot je zgornja točka) – na FG sta v teku dve reakreditaciji
»Prometno inženirstvo UN« in »Arhitektura UN«,
 razvijanje raziskovalne dejavnosti in prizadevanje za pridobivanje raziskovalnih projektov,
 skrb za mednarodno znanstveno sodelovanje na enakopravni ravni s sodelujočimi in
prizadevanje za pridobivanje koordinacije EU projektov,
 posvečamo skrb kadrovski politiki,
 posvečamo skrb mentorstvu mladim raziskovalcem,
 dograjujemo merila kakovosti in izboljšujemo sistem za spremljanje kakovosti,
 izkoriščamo možnosti, ki jih nudi informacijska tehnologija za izboljšanje informiranosti
znotraj inštitucije in navzven.
Stran 18 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
2.1. Pregled dela Komisije za ocenjevanje kakovosti Fakultete za gradbeništvo
KOK FG se je v študijskem letu 2012/2013 sestala na desetih sejah. Plan dela komisije smo
uresničevali z naslednjimi dejanji:
Člani KOK FG smo se kronološko v obravnavanem obdobju udeležili naslednjih dogodkov:
 7.11.2012: dr. M. Mencinger in R. Dolinšek se udeležita predstavitve modela
usposabljanja študentov za spremljanje kakovosti iz Škotske, ki ga je predstavila
direktorica SPARQS (http://www.sparqs.ac.uk/), gospa Eve Lewis, iz Edinburga.
 31.1.2013: dr. M. Mencinger se udeleži zunanje evalvacije za program Gradbeništvo UN.
 19.3.2013: dr. M. Mencinger in R. Dolinšek sta se udeležila srečanja z eksperti zunanje
institucionalne evalvacije EUA, ki je potekalo na rektoratu UM.
 31.5.2013: dr. M. Mencinger, se je udeležil zaključnega srečanja z evalvatorji NAKVISA na
rektoratu UM.
Predsednik oz. podpredsednik KOK FG sta se redno udeleževala sestankov KOKU in senata FG ter
tvorno sodelovala z obema organoma. KOK sodeluje tudi z ostalimi komisijami senata FG.
V okviru plana KOK FG člani redno spremljajo dejavnosti, ki potekajo v zvezi z akreditacijskimi
spremembami programov na FG. Kot tudi vse druge komisije na članicah UM opravljamo redno
letno anketiranje zaposlenih na FG (kar je obravnavano v poglavju »Kadrovski pogoji«). V tem
obdobju imamo prvič podatke za dve zaporedni leti, kar omogoča zaznavanje trenda. Anketiranje
pedagoških delavcev in raziskovalcev smo opravili na seji akademskega zbora dne 4.9.2013,
anketiranje strokovnih in tehničnih delavcev pa 21.10.2013. Pri obeh anketiranjih smo uporabili
univerzitetni anketni vprašalnik. Rezultati anket so objavljeni v tem SP. Prvo uporabno anketo o
zaposljivosti diplomantov smo dobili junija 2013. Kmalu za tem je KOK rezultate obravnavala in
jih tudi posredovala na skupni elektronski naslov zaposlenih FG (podrobneje bo anketa
obravnavana v nadaljevanju tega poglavja). Z Anketo o dejanski obremenitvi študentov za leto
2012, ki smo jo obravnavali pred kratkim, smo sodelavce obvestili 19.11.2013. Te ankete
prihajajo do KOK na članicah žal z zamudo. V zvezi s to anketo smo na sestanku KOK obravnavali
pomen vrstic W, X, Y in Z ter deviacij in (ne)smisel stolpca AA. Opozorili smo pedagoške delavce,
da stolpec AA nima smiselne razlage in, da ga naj ignorirajo. V analizo po posameznih programih
(v poglavju 12) smo vključili analizo »Ankete o dejanski obremenitvi študenta«, kjer opozarjamo
predvsem na predmete, kjer študenti zaznavajo odstopanja (bodisi na vajah, predavanjih,
seminarjih ali pa pri individualnem delu) za vsaj 5 ur. Še posebej opozarjamo na rezultate pri
predmetih, kjer je npr. zaznati +5 ur pri predavanjih in +10 pri vajah. Opozarjamo samo na
predmete, kjer je vzorec reprezentativen in ne gre za izbirni predmet, kjer je izrazito malo
študentov (kjer lahko tudi 1 študent predstavlja 100%). Takih primerov zaradi objektivne
nevarnosti subjektivnega odločanja ne jemljemo preveč resno (ker so lahko tam rezultati izjemno
pozitivni). Je pa treba opozoriti, da »reprezentativnost« zaradi metodologije pri obdelavi ankete
ni najbolj smiselno definirana, saj dopušča seštevanje študentov vseh treh letnikov (taki primeri
so pri programu »Arhitektura«, ko je odgovarjalo 50 študentov – v letniku jih je 60, pa je kot
»celota« tretiranih vseh 165 študentov na prvi stopnji; glej poglavje 12). S pomočjo rezultatov te
ankete smo člani KOK apelirali na nosilce in izvajalce predmetov, da izboljšajo stanje pri svojem
predmetu, da se čim bolj približajo »dejanskemu stanju«, kot je v veljavni akreditaciji, saj za
večletna odstopanja, kot je znano, lahko ŠS FG predlaga ustrezne ukrepe. Rezultati so bili
obravnavani na KŠZ in delno tudi s strani vodij programov.
Stran 19 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Na KOK smo spremljali tudi uresničevanje dvoletnega akcijskega načrta (AN), ki smo ga izdelali na
osnovi akreditacijskih meril
 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004124&stevilka=5199,
 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004124&stevilka=5199 in
 http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2004101&stevilka=4355 in
na osnovi dosedanjih AN, preteklih izkušenj in na osnovi predlogov članov KOK. AN, ki je
predstavljen v nadaljevanju tega SP, je bil obravnavan na trinajsti seji KOK in sprejet na štirinajsti
seji KOK ter potrjen na dvajseti redni seji senata, dne 27.3.2013.
V obravnavanem obdobju je KOK obravnavala tudi problematiko ločenega zbiranja odpadkov na
TF. Glede na to, da je sestavni del tega SP tudi »Poročilo o delovanju tutorskega sistema na FG«
smo na sestanke KOK FG redno vabili tudi predstavnike tutorjev FG.
KOK FG je v študijskem letu 2012/13 pripomogla k pravočasnemu izvajanju rednih letnih
razgovorov vodstva FG (dekana in prodekanov) z zaposlenimi na FG. KOK FG je v obravnavanem
obdobju senatu FG predlagala, da dekan FG z vsemi pedagoškimi delavci, ki imajo pri kakem
predmetu (reprezentativno) negativno pedagoško oceno, opravi individualne razgovore in o
rezultatih razgovorov obvesti KOK FG. Senat je predlog KOK potrdil. Dejansko pa je dekan FG
opravil razgovore z zaposlenimi na FG, ki so na pedagoški anketi dobili povprečno oceno pod
0,35 (t.j. zadnjih 10%). Dekan je pred tričlansko komisijo (eden od članov je bil tudi prodekan
študent) prisotne seznanil s pisnimi pripombami študentov za skupaj pet pedagoških delavcev, ki
so redno zaposleni na FG, in imajo povprečne ocene pod 0,35. Obravnavali so oceno
pedagoškega dela v študentski anketi za študijsko leto 2012/13. Z nekaterimi je bil že v teku
študijskega leta na pobudo študentov fakultete opravljen pogovor na temo izboljšanja
pedagoškega dela. Prodekan za študentske zadeve je pri nekaterih že opazil izboljšanje nivoja
podajanja snovi. Trend izboljšanja se pri vseh obravnavanih pedagoških delavcih pričakuje tudi v
bodoče. V ta namen se bo z nekaterimi po zaključku zimskega semestra 2013/14 opravil ponovni
pogovor z namenom ocenitve njihovega pedagoškega dela. Obstajajo asistenti, ki so v študijskem
letu 2012/13 začeli s svojim pedagoškim delom brez izkušenj, pomanjkanjem rutine in
posledično s tremo pred nastopi. Z ozirom na zgoraj navedeno je dekan FG zadolžil prodekana za
podiplomski študij, da za vse asistente in docente, ki nimajo opravljenega tečaja didaktike in
metodike poučevanja, takšen tečaj oziroma izobraževanje organizira s pomočjo PeF UM.
Je pa potrebno poudariti, da je dekan FG že v obdobju analize pedagoške ankete za leto 2011/12
opravil individualne razgovore z vsemi redno zaposlenimi, ki so imeli negativno povprečno
oceno. V študijskem letu 2011/12 se je izkazalo, da so se negativno ocenjeni predavatelji in
visokošolski učitelji večinoma v obravnavanem obdobju potem tudi upokojili.
KOK je že v prejšnjem obdobju zaznala zmanjšan vpis na program »Gradbeništvo« in »Prometno
inženirstvo« UNI.
Z ustanovitvijo programa »Arhitektura« se je zaradi večje prepoznavnosti arhitekture in
prometnega inženirstva na FG pojavila naravna potreba in želja po preimenovanju fakultete. Že
od 10.11.2010 teče postopek za spremembo imena fakultete. Na KOK smo postopek
preimenovanja spremljali, vendar kaj več od tega, da je UM prošnjo poslala na NAKVIS še vedno
ni znano.
Poudarek dejavnosti KOK FG bo navkljub krizi tudi nadalje osredotočen na vpetost fakultete v
okolje, pridobivanje najkvalitetnejšega kadra in izboljšanje materialnih pogojev v sodelovanju z
UM in okolico.
Stran 20 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Med temami, ki smo jih člani KOK FG obravnavali na sejah v obdobju od oktobra 2012 do
septembra 2013, bi lahko izpostavili naslednje. Dne 29.10.2012 smo obravnavali Poslovnik
kakovosti UM. KOK FG se je seznanila z Javnim razpisom za vzpostavitev sistema zagotavljanja
kakovosti na visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji v letih 2012-2015. KOK je priporočila
mednarodno akreditacijo univerzitetnega študijskega programa »Arhitektura«. Uresničevanje AN
smo obravnavali na 10., 13., 14. in 15. seji KOK. AN je bil potrjen na dvajseti redni seji senata,
dne 27.3.2013. Gre za dvoletni AN; tako, da nekatere akcije še trajajo do leta 2014. Na 14. seji
KOK FG se je KOK seznanila s Samoevalvacijskim poročilom UM. Na isti seji se je KOK FG seznanila
s poročilom iz srečanja z eksperti zunanje institucionalne evalvacije EUA, ki je potekalo 19.3.2013
na rektoratu UM. Na 15. redni seji se je KOK FG seznanila s poročilom o presoji vloge za
reakreditacijo študijskega programa Gradbeništvo UN. Na 16. redni seji je KOK FG obravnavala
analizo poteka študijskega procesa v 1. semestru študijskega leta 2012/13, ki jo je pripravil ŠS FG.
Na isti seji je KOK FG določila nabor pomembnih dokumentov, s katerimi želi biti permanentno
seznanjena (vsaj) z/s:
 Vlogami za akreditacijo novih študijskih programov, ki se pošiljajo na NAKVIS,
 Vlogami za reakreditacijo študijskih programov, ki se pošiljajo na NAKVIS,
 Poročili evalvacijskih komisij,
 Rezultati študentskih anket, ki jih opravlja RCUM.
Po potrebi bomo spisek pomembnih dokumentov dopolnjevali. Univerzitetne ankete je KOK FG
obravnavala takoj, ko jih je prejela. Žal lahko vplivamo samo na izvedbo ankete o zadovoljstvu
zaposlenih na delovnem mestu.
2.2. Analiza izvajanja korektivnih ukrepov akcijskega načrta
Zavedamo se pomena »Akcijskega načrta« (AN) in še posebej njegovega stalnega spremljanja ter
izvajanja in implementacije za povečevanje kakovosti izobraževalnega in raziskovalnega dela.
Zato smo na KOK FG pripravili dvoletni AN (Preglednica 2.2-1), ki ga v svojem rednem delu
spremljamo. Ugotovitve dosedanjega uresničevanja AN so podane v nadaljevanju. Ta analiza in
ugotovitve glede učinkov izvedenih točk AN in korektivnih ukrepov iz SP 2012/2013 bodo osnova
za načrt novih korektivnih ukrepov.
Preglednica 2.2-1: Akcijski načrt KOK FG za študijski leti 2012/13 in 2013/14
Akcija
1.
2.
3.
4.
Odgovorni
Rok
Pripravi se strateški načrt z opredeljeno vlogo FG v gospodarskem, Vodstvo FG
socialnem in kulturnem razvoju ožjega in širšega okolja, posebej z
ugotavljanjem učinkov, ki jih ima delovanje fakultete na okolje ter
racionalno rabo javnih virov ter z jasno definiranimi
izobraževalnimi, znanstvenimi, raziskovalnimi, umetniškimi oziroma
strokovnimi cilji ter načini, kako se jih namerava uresničiti
Evidenca izvedbe izobraževalnega procesa v študijskem letu
Komisija za študijske zadeve
Komisija za podiplomski
2013/2014
študij
Analiza dejanske obremenitve študentov pri posameznih predmetih ŠS FG, Komisija za kakovost
Na osnovi analize se po potrebi spodbudi proces za akreditacijske
spremembe
ŠS FG, Komisija za kakovost
jun. 2013
sep. 2013
jan. 2014
mar. 2014
Stran 21 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Akcija
Odgovorni
Rok
5.
Predstavniki Študentskega sveta povečajo skrb za komuniciranje s
študenti, da se ti seznanijo s pomenom in posledicami anket
Študentski svet
6.
7.
Priprava poročila o delovanju tutorskega sistema
Stalno vključevanje rezultatov znanstvenega, raziskovalnega,
umetniškega oziroma strokovnega dela v izobraževanje
Opredelitev deleža učnih vsebin, ki so neposredno utemeljene na
doseženem in aktualnem znanstvenem, raziskovalnem oziroma
umetniškem delu nosilcev predmetov
Spodbujanje medpredmetnega in medpodročnega sodelovanja v
obliki strokovnih seminarjev
Vzpodbujanje raziskovalne dejavnosti študentov doktorskih
študijskih programov FG in vključevanje le-teh v raziskovalne
projekte
Vzpodbujanje raziskovalne dejavnosti študentov magistrskih
študijskih programov FG in vključevanje le-teh v raziskovalne
projekte
Neposredno vključevanje študentov vseh stopenj v znanstveno,
raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo. Vodi se evidenca
o vključenosti študentov v tekoče in uspešno zaključene projekte
Motivacija manj aktivnih članov kolektiva k bolj kvalitetnemu delu
in uvedba mehanizma sprotnega preverjanja rezultatov ter
nagrajevanja uspešnih
Usklajevanje vpisa študentov s potrebami relevantnih okolij
Tutorski sistem
Vodje študijskih programov
vseskozi –
poročilo
maj 2012
maj 2013
jan. 2014
Vseskozi
Vodje študijskih programov
jun. 2013
Tutorski sistem
vseskozi
Mentorji
vseskozi
Mentorji
vseskozi
Vodje študijskih programov
vseskozi
sprotno
poročanje
jan. 2014
8.
9.
10.
11.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
18.
19.
20.
21.
22.
23.
24.
25.
26.
Medsebojno povezovanje zaposlenih, ki so uspešni na
raziskovalnem področju in tistih, ki uspešno sodelujejo z
gospodarstvom
Prizadevanja za pridobitev temeljnih in aplikativnih raziskovalnih
nalog, ki so obvezen sestavni del študijskih programov tretje
stopnje
Primerjalna analiza znanstvenoraziskovalne aktivnosti visokošolskih
učiteljev na FG UM s sorodnimi fakultetami
Vzpostavitev sistema namenskega varčevanja sredstev za rešitev
prostorske problematike
Pripraviti celovito strategijo za pridobivanje prostorskih kapacitet
Nujna je tudi vsaj postopna posodobitev (zamenjava zastarele)
laboratorijske opreme v obstoječih laboratorijih
Težiti k postopni posodobitvi opreme (zamenjava zastarele) v
predavalnicah
Posodobitev licenc programske opreme in obnova programske
opreme starejše od 3. let
Nadaljevanje aktivnosti na področju študijskih projektov, kot npr.
AJKTM
Vodstvo FG naj še naprej podpira delovanje Društva študentov FG
Sodelovanje kariernega centra UM s ŠS FG v smislu uvedba
sistematične podpore pri svetovanju za razvoj kariere
Fakulteta naj izvaja anketiranje diplomantov vseh študijskih
programov
Vodstvo FG
Komisija za študijske zadeve
Komisija za podiplomski
študij
Vodje oddelkov
maj 2014
vseskozi
Komisija za
znanstvenoraziskovalne
zadeve
Komisija za
znanstvenoraziskovalne
zadeve
Vodstvo FG
ob objavi
JR
Vodstvo FG
sep 2014
Predstojniki kateder
sep. 2013
Vodstvo FG
vseskozi
Vodstvo FG
vseskozi
ŠS FG, tutorski sistem, DŠ FG
vseskozi
Vodstvo FG
ŠS FG, tutorstvo
vseskozi
vseskozi
Komisija za študijske zadeve,
Komisija za podiplomski
študij
jun. 2013
mar. 2013
takoj
Stran 22 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Akcija
27.
28.
29.
30.
31.
32.
33.
34.
35.
36.
37.
Odgovorni
Rok
Permanentno pridobivanje povratnih informacij o zaposljivosti
diplomantov
Nadaljevanje trenda povečanja mobilnosti pedagoškega osebja
Društvo diplomantov FG,
DŠFG, tutorski sistem, referat
Erasmus koordinatorji
Komisija za mednarodno
dejavnost
Spletna stran FG v angleškem jeziku za tuje študente
Komisija za mednarodno
dejavnost, Komisija za
izdelavo spletnih strani
Učitelje novega študijskega programa Arhitektura vzpodbuditi, da
Vodja študijskega programa
čim prej pripravijo lastna študijska gradiva za svoje predmete in
Arhitektura 1. stopnje
poskrbijo za naročilo osnovne literature s tega področja za knjižnico Vodja študijskega programa
Arhitektura 2. Stopnje
Oddaja vlog za podaljšanje akreditacije univerzitetnih študijskih
Komisija za študijske zadeve
programov 1. stopnje Prometno inženirstvo, Gospodarsko
inženirstvo in Arhitektura
Analiza in prenova študijskih programov 2. stopnje
Komisija za podiplomski
študij, vodje študijskih
programov, ŠSFG
Uravnoteženje obremenitev in zadolžitev zaposlenih. Izdelava
Vodstvo FG
posnetka trenutnega stanja
vseskozi
Analiza možnosti vključitve praktičnega usposabljanja na UN
študijskih programih
Analiza možnosti uravnoteženja UN študijskega programa
Gradbeništvo v smislu študijskih vsebin
Detektiranje fiktivnega vpisa na FG, na podlagi spremljanja števila
študentov, ki so brez pristopa k izpitu
Prodekan za izobraževalno
dejavnost
Vodja študijskega programa
okt. 2013
referat
nov. 2013
Vzpostavitev sistema ločevanja odpadkov na TF
vodstvo
Apr. 2013
vseskozi
jun. 2013
okt. 2013
maj. 2013
jun. 2013
maj 2013
okt. 2013
Točk iz AN za katere je navedeno, da se izvajajo vseskozi v nadaljevanju ne bomo posebej
komentirali, saj so bile obravnavane že v prejšnjih SP. Večino postavk iz zgornje tabele (AN)
komentiramo v nadaljevanju:
 Strateški načrt z opredeljeno vlogo FG v gospodarskem, socialnem in kulturnem razvoju
ožjega in širšega okolja, posebej z ugotavljanjem učinkov, ki jih ima delovanje fakultete na
okolje ter racionalno rabo javnih virov ter z jasno definiranimi izobraževalnimi, znanstvenimi,
raziskovalnimi, umetniškimi oziroma strokovnimi cilji in načini, kako se jih namerava
uresničiti je komentiran v uvodnem poglavju tega SP.
 Trajno evidentiranje izvedbe izobraževalnega procesa je bilo v letu 2012/13 v celoti izvedeno
tudi v sodelovanju s ŠSFG.
 Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta se redno izvaja na KOK FG v sodelovanju s
ŠSFG. Poudarimo, da smo do zdaj analizirali le dve ECTS anketi in čakamo na rezultate tretje.
Glavne spremembe na osnovi ECTS anket je smiselno delati komaj po dve- do tri-letnem
spremljanju trenda. Na osnovi tretje analize se bo po potrebi spodbudil proces za
akreditacijske spremembe, kar poteka (in bo izvedeno) v skladu s KŠZ FG. Ta akcija je
predvidena za leto 2014. V naslednjem letu pričakujemo tudi dejansko izvedbo tretje ankete
o dejanski obremenitvi študenta (ECTS anketa). Poleg tega je ŠS FG v prvem semestru
2012/13 opravil interno pedagoško analizo prvega semestra; rezultati so bili predstavljeni na
senatu. Izkazalo se je, da rezultati interne analize in rezultati pedagoške ankete in ankete o
ECTS obremenitvi študentov v veliki meri sovpadajo, tako, da so nedavni pogovori dekana FG
Stran 23 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013












z nekaterimi pedagoškimi delavci tudi posledica zgoraj omenjene analize. Poudarimo, da je
FG edina fakulteta UM, ki ima po posameznih letnikih določene študentske predstavnike, ki
še dodatno skrbijo za komunikacijo med tutorji in ostalimi profesorji ter študenti.
Predstavniki letnika so po potrebi prisotni na individualnih razgovorih z najslabše ocenjenimi
predavatelji in asistenti.
Poročilo o delovanju tutorskega sistema je sestavni del tega poročila. Prav tako spodbujanje
medpredmetnega in medpodročnega sodelovanja v obliki strokovnih seminarjev in
občasnega sodelovanja predavateljev iz prakse poteka preko tutorskega sistema ali pa preko
ŠSFG.
Predstavniki ŠS FG stalno skrbijo za komuniciranje s študenti. Za seznanitev s pomenom in
posledicami pedagoških anket je bilo poskrbljeno tudi s pomočjo letakov (zloženk), ki jih je
pripravila UM in so jih člani ŠS in drugi delili brucom.
Glede uspeha o neposrednem vključevanju študentov vseh stopenj v znanstveno,
raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo se mentorji trudijo po najboljših močeh. Ni
pa znano, da bi se trenutno posebej vodila evidenca o vključenosti študentov v tekoče in
uspešno zaključene projekte. Pogovori in dogovori o tem so že v teku.
Usklajevanje vpisa študentov s potrebami relevantnih okolij je senat FG obravnaval in potrdil
zmanjšano število mest na večini programov, ki jih ponuja FG, kot je razvidno iz preglednic v
ustreznih razdelkih v poglavju 12.
V zvezi s prizadevanji za pridobitev temeljnih in aplikativnih raziskovalnih nalog, ki so
obvezen sestavni del študijskih programov tretje stopnje, lahko povemo, da je na Javnem
razpisu za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2012 bil za sofinanciranje izbran
temeljni raziskovalni projekt z naslovom Generiranje sintetične populacije kot osnova za
"activity-based"/"agent-based" mikrosimulacijske prometne modele, katerega financiranje v
obsegu 3204 raziskovalnih ur letno se je pričelo 1.8.2013.
Narejena je primerjalna analiza znanstvenoraziskovalne aktivnosti visokošolskih učiteljev in
sodelavcev FG UM in FGG UL, ki je vključena v poglavje 4.
V obravnavanem obdobju je FG posodobila nekaj laboratorijske oz. računalniške opreme (kot
je razvidno tudi iz poglavja »Prostorski in materialni pogoji«). Posebej poudarimo, da je v letu
2013 v Laboratoriju za geotehniko nabavili novo CBR napravo, nov direktni strižni aparat in
nov edometer.
Delež učnih vsebin, ki so neposredno utemeljene na doseženem in aktualnem znanstvenem,
raziskovalnem oziroma umetniškem delu nosilcev predmetov, je bil podan v anketi za članice
UM.
Postopna posodobitev opreme v predavalnicah in na hodnikih se je v obravnavanem obdobju
izvedla. V letu 2013 je FG kupila 5 novih video projektorjev, v planu (in s sklepom PO
potrjena) pa je tudi nabava tako imenovane SMART (testne) table. Fakulteta bo vzdrževala in
nadomeščala obstoječo laboratorijsko in računalniško opremo.
Medpredmetno in medpodročno sodelovanje se izvaja v obliki strokovnih in znanstvenih
seminarjev. Posamezna seminarska predavanja se izvajajo tudi v okviru kateder in projektov.
V prihodnje bo potrebno poskrbeti za sistematično evidentiranje teh dogodkov.
Na FG se izvaja vsakoletna statistika uspešnosti vseh zaposlenih, ki vključuje tako
raziskovalno, strokovno kot pedagoško uspešnost vsakega pedagoškega in raziskovalnega
delavca. Zadnje ocenjevanje uspešnosti je potekalo pred kratkim.
Celovita strategija za pridobivanje prostorskih kapacitet je pripravljena na nivoju UM.
Vzpostavitev sistema namenskega varčevanja sredstev za rešitev prostorske problematike se
rešuje; PO FG je z namenom ureditve prostorske situacije na Krekovi 2 namenil 250.000 EUR,
Stran 24 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013










samo prenovo pa stroškovno pokriva rektorat UM. Kljub temu pa zaradi krize prenova ne gre
po prvotnih načrtih. V oktobru 2013 je bila predvidena vselitev v prenovljeno stavbo na
Krekovi. Žal je do danes stanje nespremenjeno. Arhitekti bi se naj z letnim semestrom v letu
2014 začasno preselili v s strani MF izpraznjene prostore na rektoratu - istočasno pa bi se naj
začela prenova Krekove 2.
Projekt AJKTM (v organizaciji DŠFG, ŠS in Tutorskega sistema FG) je v obravnavanem obdobju
potekal od 23. do 25. aprila 2013. Poleg tega vodstvo FG še naprej podpira delovanje DŠFG.
Fakulteta redno izvaja anketiranje diplomantov vseh študijskih programov, kar je prevzela
KOK FG v sodelovanju z Referatom za študentske zadeve. V obravnavanem obdobju je bilo
anketiranje izvedeno junija 2013. Seveda je glavni cilj anketiranja diplomantov permanentno
pridobivanje povratnih informacij o zaposljivosti diplomantov FG. Rezultati prve ankete so
vključeni v to SP v nadaljevanju tega poglavja.
Trend mobilnosti pedagoškega osebja je razviden iz tabel v poglavju 8. Trenutno smo v
rahlem upadanju mobilnosti. Zaznavamo pa znatni dvig deleža tujih študentov, ki so redno
vpisani na FG, kot je opisano v poglavju 8.
Spletna stran FG je od 20. marca 2013 popolnoma prenovljena in funkcionira tudi v
angleškem jeziku in je bila tudi preizkušena v času nastajanja tega poročila. Anketa o
zadovoljstvu pri delu je še posebej pri administrativno-strokovnih delavcih pokazala znatni
dvig zadovoljstva z novo spletno stranjo (glej poglavje 5).
V procesu za podaljšanje akreditacije sta dva univerzitetna študijska programa 1. stopnje
»Prometno inženirstvo« in »Arhitektura«.
Analiza programov 2. stopnje je bila opravljena marca 2013. Predlagan je bil enovit prvi letnik
za vse smeri na programu gradbeništvo, vendar predlog KPŠ ni bil sprejet niti na oddelku za
gradbeništvo. Edina sprememba je bilo znižanje ur, skladno s sklepom Senata UM.
Uravnoteženje obremenitev in zadolžitev zaposlenih. Izdelava posnetka trenutnega stanja
poteka zadnje leto v smislu uravnoteženega vključevanja (pedagoškega) kadra v (stalne)
komisije in na druge funkcije.
Uvedba IRD je bila v letu 2013 vzpostavljena za vse tiste pedagoške delavce, ki imajo
pedagoško obvezo višjo od 4/3 (glede na presežek).
Detektiranje fiktivnega vpisa na FG, na podlagi spremljanja števila študentov, ki so brez
pristopa k izpitu, pade terminsko v obdobje naslednjega SP.
Vzpostavitev sistema ločevanja odpadkov na TF ni uresničena. Stiskalnica odpadkov zaradi
slabega finančnega stanja FS ni bila nabavljena.
2.3. Poročilo o izvajanju in analiziranju anket
Anketo o zaposljivosti diplomantov smo v letu 2012/13 izvajali prvič v juniju 2013. Uporabili smo
univerzitetni anketni vprašalnik. Preglednica s komentarjem je v poglavju 3. Žal imamo zaenkrat
dokaj majhen vzorec (od 50 vabljenih diplomantov se je ankete udeležilo 32 diplomantov).
Rezultati glede zaposlovanja diplomantov FG so vzpodbudni.
Anketo dejanski obremenitvi študentov za leto 2012 smo vključili v poglavje 12 – k posameznim
programom. V analizah po posameznih programih smo opozarjali predvsem na predmete, kjer
študenti zaznavajo odstopanja (bodisi na vajah, predavanjih, seminarjih ali pa pri individualnem
delu) za vsaj 5 ur. Še posebej smo opozarjali na rezultate pri predmetih, kjer je npr. zaznati
spremembe istega predznaka, ki so večje od 5 ur pri predavanjih in pri vajah. Opozarjali smo
Stran 25 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
samo na predmete, kjer je vzorec reprezentativen in ne gre za izbirni predmet, kjer je izrazito
malo študentov (in lahko tudi en študent predstavlja 100%). Takih primerov zaradi objektivne
nevarnosti subjektivnega odločanja nismo posebej analizirali (ker so lahko tam rezultati izjemno
pozitivni). Pri tej anketi je v navodilih (komentar k anketi – v datoteki »2.1 razlaga ECTS ankete«
po mnenju KOK FG spet pomanjkljiva razlaga spremembe ur individualnega dela študenta; morda
lahko študenti to še vedno dvolično razumejo, saj je razložen le pomen sprememb pri kontaktnih
urah). Pojavil se je »problem reprezentativnosti«, saj opažamo, da so pri nekaterih predmetih
rezultati nereprezentativni, ker se pri nekaterih predmetih (glej razdelek 12.2.4) za »celoto«
štejejo vsi trije letniki skupaj (čeprav je predmet del enega letnika). Morda je v ECTS anketi za
leto 2013 to bolje razloženo, vendar rezultate te ankete žal še nismo prejeli. Rezultate ECTS
ankete za leto 2013 bomo analizirali takoj, ko bo možno.
Anketo o zadovoljstvu zaposlenih za leto 2013 smo vključili v poglavje 5. Posebej so bili
anketirani in analizirani pedagoški delavci ter upravno-administrativni in strokovno-tehnični
delavci. Anketa je bila izvedena septembra in oktobra 2013.
Študentsko anketo za leto 2012/13 smo na KOK analizirali takoj, ko smo pridobili rezultate
(novembra 2013). Analizo so opravili tudi na ŠS FG. Analiza študentske ankete je vključena v
poglavje 3. Poudarimo, da je dekan FG opravil individualne razgovore (pred tričlansko komisijo, v
kateri je bil prisoten tudi prodekan študent) z vsemi redno zaposlenimi na FG, ki so na pedagoški
anketi 2012/13 imeli oceno pod 0,35.
Stran 26 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
3.
IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST
Fakulteta izvaja univerzitetne študijske programe (prve in druge stopnje) Gradbeništvo,
Prometno inženirstvo in Arhitektura, doktorske študijske programe Gradbeništvo, Prometno
inženirstvo ter Jedrska energetika in tehnologije, pri izvajanju interdisciplinarnega programa
Gospodarsko inženirstvo smer gradbeništvo pa sodeluje z Ekonomsko poslovno fakulteto. Za
pridobitev visokošolske strokovne izobrazbe fakulteta izvaja študijska programa Gradbeništvo in
Prometno inženirstvo. Visokošolska strokovna študijska programa Gradbeništvo in Prometno
inženirstvo fakulteta se izvajata tudi na dislocirani enoti v Celju. FG ima v vseh študijskih
programih, ki jih izvaja, organiziran tutorski sistem.
3.1. Organizacija in izvedba študijskih programov
3.1.1. Vrsta in obseg izvedbe študijskih programov
Preglednica 3.1-1: Število študentov po stopnjah in študijskih programih
Razpisani
študijski
programi
Št.
VS
2
UN
3
Specialistični
-
Magistrski
Doktorski
Skupaj
1. stopnja
(VS)
1. stopnja
(UN)
4
4
2
4
2. stopnja
4
3. stopnja
3
Skupaj
bolonjski
Študijski
programi
G
P
G
GING-G
P
G
P
JE
GI
G
P
JE
GI
G
PI
G
GING-G
PI
A
G
GING-G
PI
A
G
P
JET
2010/2011
Število študentov
R
I
S
198
61
36
24
13
-
8
2
-
206
63
36
24
13
-
-
-
-
6
1
1
18
9
4
1
1
17
8
14
9
2
6
1
1
350
186
114
181
105
60
238
34
7
28
22
14
9
2
65
1000
332
177
110
180
105
59
238
17
7
20
22
935
Študijski
programi
G
P
G
GING-G
P
G
P
JE
GI
G
P
JE
GI
G
PI
G
GING-G
PI
A
G
GING-G
PI
A
G
P
JET
2011/2012
Število študentov
R
I
S
106
28
-
5
1
-
111
29
-
-
-
-
2
2
1
11
1
2
15
9
14
7
1
2
2
1
145
209
133
138
89
46
245
67
15
36
62
14
7
1
49
1062
134
208
131
138
89
46
245
52
15
27
62
1013
Študijski
programi
G
P
G
GING-G
P
G
P
JE
GI
G
P
JE
GI
G
PI
G
GING-G
PI
A
G
GING-G
PI
A
G
P
JET
2012/2013
Število študentov
R
I
S
-
2
1
-
2
1
-
-
-
-
-
-
-
163
117
125
60
29
224
79
23
34
108
3
4
1
5
3
10
4
-
3
167
118
125
60
29
224
84
23
37
108
10
4
-
27
989
962
-
Stran 27 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Dodiplomski programi:
G – Gradbeništvo
P – Promet
GING-G – Gospodarsko inženirstvo smer Gradbeništvo
PI – Prometno inženirstvo
A – Arhitektura
Ostale oznake:
VS – visoko strokovni študijski program
UN – univerzitetni študijski program
R – redni študij
I – izredni študij
S – skupaj
Podiplomski programi:
G – Gradbeništvo
P – Promet
JE – Jedrska energetika
GI – Gradbena informatika
PI – Prometno inženirstvo
JET – Jedrska energetika in tehnologije
Preglednica 3.1-2: Predstojniki študijskih programov
Študijski program
Univerzitetni študijski program gradbeništvo
Univerzitetni študijski program promet
Interdisciplinarni univerzitetni študijski program gospodarsko inženirstvo – smer
Gradbeništvo
Visokošolski strokovni program gradbeništvo
Visokošolski strokovni program promet
Bolonjski študijski programi 1. stopnja
Univerzitetni študijski program arhitektura
Univerzitetni študijski program gradbeništvo
Univerzitetni študijski program prometno inženirstvo
Univerzitetni študijski program gospodarsko inženirstvo – smer Gradbeništvo
Visokošolski strokovni program gradbeništvo
Visokošolski strokovni program prometno inženirstvo
Bolonjski študijski programi 2. stopnja
Magistrski študijski program arhitektura
Magistrski študijski program gradbeništvo
• smer gradbene konstrukcije
• smer gradbeni management
- modul gradbeni management
- modul gradbena informatika
• smer gradbena infrastruktura
- modul prometne gradnje
- modul geotehnika
- modul hidrotehnika
Magistrski študijski program prometno inženirstvo
Magistrski študijski program gospodarsko inženirstvo – smer Gradbeništvo
Bolonjski študijski programi 3. stopnja
Doktorski študijski program gradbeništvo
Doktorski študijski program prometno inženirstvo
Doktorski študijski program jedrska energetika in tehnologije
Predstojnik
izr. prof. dr. Igor Špacapan
doc. dr. Marjan Lep
izr. prof. dr. Andrej Štrukelj
doc. dr. Marko Renčelj
pred. mag. Vlasta Rodošek
izr. prof. dr. Metka Sitar
izr. prof. dr. Igor Špacapan
doc. dr. Marjan Lep
izr. prof. dr. Andrej Štrukelj
doc. dr. Marko Renčelj
pred. mag. Vlasta Rodošek
doc. Uroš Lobnik
izr. prof. dr. Matjaž Skrinar
izr. prof. dr. Matjaž Šraml
doc. dr. Nataša Šuman
prof. dr. Stojan Kravanja
izr. prof. dr. Drago Sever
zasl. prof. dr. Bruno Cvikl
Opomba: V letu 2012 smo prvič izvajali samo bolonjske študijske programe prve in druge stopnje (brez starih
programov).
Stran 28 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
3.1.2. Način izvedbe študijskih programov
Fakulteta izvaja teoretični in praktični del študijskega procesa, to je:
 predavanja,
 seminarje,
 avditorne vaje,
 laboratorijske (računalniške) vaje,
na svojem sedežu na Smetanovi ulici 17, Maribor. Dva izmed visokošolskih programov, to sta
Gradbeništvo in Prometno inženirstvo (redni študij), se izvajata tudi na dislocirani enoti Celje, na
Mariborski cesti 2. Po potrebi fakulteta najema tudi dodatne predavalnice na drugih lokacijah.
Tako se izvajajo predavanja in vaje tudi na Rektoratu na Slomškovem trgu 15, prostorih
Academie na Glavnem trgu 17b, na sedežu MDSS na Gospejni ulici 11, na Birostroju na Mladinski
ulici 3, na starem rektoratu na Krekovi 2, na UKM na Gospejni ulici 10; v Celju pa v predavalnicah
Visoke zdravstvene šole in sicer na Mariborski cesti 7. Ostali del študija se izvaja izven Fakultete
in sicer:
 terenske vaje in
 ekskurzije
na primernem terenu ali gradbišču,
 praksa
pa v delovnih organizacijah.
Razlika med izvedbo rednega in izrednega študijskega procesa je v tem, da je teoretični del
študijskega procesa pri izrednem študiju praviloma izveden bolj skoncentrirano, pri čemer se
upošteva, da študenti že imajo določeno znanje pridobljeno s prakso.
3.1.3. Mobilnost študentov
Mobilnost študentov (vključno z oceno stanja in usmeritvami) je podrobneje opisana v poglavju
8. Na tem mestu podajamo le preglednico za celoten zavod za zadnja tri leta in preglednico za
celoten zavod, kjer so v odstotkih podani študentje s tujim državljanstvom na FG UM (za zadnja 3
leta).
Preglednica 3.1-3: Študentje s tujim državljanstvom na fakulteti (v %)
Delež tujih študentov v %
Struktura tujcev
Članice EU
Bivše YU republike
ZDA in Kanada
Ostala Amerika
Avstrija
Afrika
Azija
2010/2011
Dodipl.
Podipl.
2,28
1,60
0,08
2,20
0,80
0,80
2011/2012
Dodipl.
Podipl.
3,13
3,8
0,1
3,03
3,8
2012/2013
Dodipl.
Podipl.
4,18
6,55
4,18
0,40
6,15
Stran 29 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 3.1-4: Mednarodna mobilnost dodiplomskih študentov
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Število študentov zavoda v tujini
Na študiju
Na strokovni praksi
34
0
24
1
15
1
Število tujih študentov na zavodu
Na študiju
8
17
22
3.1.4. Izpitna statistika
Statistika uspešnosti na izpitih po predmetih v prenovljenih/novih študijskih programih je
podana ločeno za vse posamezne dodiplomske univerzitetne in visoko strokovne študijske
programe. Podana je v odstotkih za zadnja tri študijska leta. V primeru, da ni podatka se v tem
študijskem letu predmet ni izvajal ali pa se je učni enoti spremenilo ime.
Pri analizi rezultatov ugotavljamo, da je uspešnost opravljanja izpitov najverjetneje izračunana
samo za študente, ki so opravili izpit pri posamezni učni enoti v tistem študijskem letu, ko so
snov te učne enote tudi poslušali. Opozoriti je potrebno še, da statistika uspešnosti opravljanja
izpitov pri izbirnih predmetih ne daje pravih rezultatov, saj so odstotki uspešnosti preračunani na
celotno število vpisanih študentov v letniku in ne na število študentov, ki so si izbrali izbirno učno
enoto.
Na vseh programih je mogoče najti predmete, ki drastično izstopajo po nizki prehodnosti. V
študijskem letu 2012/13 se je program VS Gradbeništvo izkazal za najbolj kritičnega glede izpitne
prehodnosti. Zato je KOK predlagal prodekanu za izobraževalno dejavnost, da pojav temeljito
prouči. V tem poročilu prilagamo nekatere izsledke temeljite analize, ki je bila opravljena pred
kratkim. Na programu VS Gradbeništvo so predmeti, ki bistveno odstopajo od povprečja »Fizika«
in »Gradbena mehanika 1 in 2« iz prvega letnika. Ter predmeti drugega letnika, ki so očitno
vezani na (pred)znanje iz prej omenjenih predmetov (prvega letnika): »Betonske konstrukcije«,
»Lesene konstrukcije«, »Gradbena mehanika 3«, »Mehanika tekočin in hidravlika« ter
»Temeljenje 1«. Poleg razloga »vezanosti« teh predmetov omenimo kar na konkretnem primeru
predmeta »Temeljenje 1«, ki ima 37,5% prehodnost (od 32 redno vpisanih študentov to pomeni,
da je 12 študentov opravilo izpit). Glede na to, da je predmet dejansko obiskovalo 19 študentov
bi lahko smatrali, da gre za 63% prehodnost.
Primerjava izpitne prehodnosti med programi v letu 2012/13 kaže, da je na VS programih v
grobem: prehodnost iz prvega v drugi letnik okoli 30%, iz drugega v tretji letnik pa okoli 60%. Na
UN programih je povprečna prehodnost iz prvega v drugi letnik v grobem okoli 55%, iz drugega v
tretji letnik pa okoli 60% (izjema je PI, kjer je prehodnost 100%). Če primerjamo povprečni
odstotek izpitne prehodnosti za leti 2011/12 in 2012/13, v grobem opazimo: VS Gradbeništvo je
edina izjema, kjer se je zvišala tako prehodnost iz prvega v drugi letnik (iz 25% na 35% v
Mariboru; v Celju je prehodnost ostala na 34%). Na univerzitetnih programih se povprečna
izpitna prehodnost iz prvega v drugi letnik povsod znižala (za okoli 10 odstotnih točk). Primerjava
med (univerzitetnimi) programi še vedno kaže, da je povprečna prehodnost iz prvega v drugi
letnik na programu »Arhitektura« (64%) najvišja, najnižja pa je povprečna prehodnost na
programu »Gospodarsko inženirstvo«. Vzpodbudno je, da se je stanje na (lani v negativnem
smislu izpostavljenem programu »VS Gradbeništvo«) znatno izboljšalo. Natančni podatki so v
preglednici 3.1-14.
Stran 30 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 3.1-5: Izpitna statistika na univerzitetnem študijskem programu Arhitektura
Predmet
ARHITEKTURNI ELEMENTI I
ARHITEKTURNO PROJEKTIRANJE I
ARHITEKTURNO PROJEKTIRANJE II
DIGITALNO MODELIRANJE
GRADIVA
MATEMATIKA / IZBRANA POGLAVJA
OSNOVE STATIKE KONSTRUKCIJ
OSNOVE TEMELJENJA
OSNOVE URBANISTIČNEGA NAČRTOVANJA
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
RISANJE, VIZUALNO IZRAŽANJE
STATIKA I
UVOD V ARHITEKTURO
ZGODOVINA ARHITEKTURE IN UMETNOSTI I
ZGODOVINA ARHITEKTURE IN UMETNOSTI II
ARHITEKTURNA VIZUALIZACIJA
ARHITEKTURNI ELEMENTI II
BETONSKE KONSTRUKCIJE
INSTALACIJE V ZGRADBAH
JEKLENE KONSTRUKCIJE
KOMPOZICIJA
LESENE KONSTRUKCIJE
OSNOVE NAČRTOVANJA ODPRTEGA PROSTORA
OSNOVE OKOLJEVARSTVENEGA NAČRTOVANJA
OSNOVE PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ
STATIKA II
STUDIO I
STUDIO II
UVOD V GRADBENO FIZIKO
DIPLOMSKO DELO
DIPLOMSKI IZPIT
EKONOMIKA GRAJENJA
GEODEZIJA-GIS /IZBRANA POGLAVJA
GEOTEHNIKA V ARHITEKTURI
LESENE ENERGETSKO UČINKOVITE STAVBE
MEDNARODNI PROJEKT 1
METODOLOGIJA OCENJEVANJA VPLIVOV NA OKOLJE
OBLIKOVANJE INTERIERJA
OSNOVE VARSTVA KULTURNE DEDIŠČINE
PLANIRANJE IN VODENJE GRAD, PROJEKTOV
PROSTOR MESTA
PROSTORSKA SOCIOLOGIJA
STUDIO III
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
2010/11
[%]
76,2
89,3
81,0
67,9
26,2
59,5
57,1
56,0
48,8
83,3
54,8
83,3
78,6
66,7
83,5
92,4
64,6
48,1
29,1
86,1
49,4
79,8
88,6
55,7
96,2
91,1
74,7
50,9
67,9
5,7
26,4
66,0
17,0
39,6
79,3
77,4
67,9
88,7
94,3
2011/12
[%]
87,34
93,67
82,28
73,42
87,34
73,42
56,96
59,49
43,04
93,67
56,96
75,95
88,61
73,42
87,84
90,54
39,19
56,76
16,22
78,38
58,11
67,57
90,54
50,00
97,30
87,84
85,14
46,97
62,12
1,52
4,55
37,88
34,85
19,70
83,33
83,33
81,82
68,18
93,94
93,94
2012/13
[%]
70,59
84,31
70,59
50,98
56,86
64,71
50,98
49,02
45,10
52,94
86,27
72,55
76,47
58,82
70,59
77,63
76,32
19,74
36,84
1,32
73,68
57,89
59,21
84,21
30,26
65,79
68,42
51,32
25,40
46,03
12,70
20,63
53,97
57,14
74,60
68,25
80,95
80,95
68,25
82,54
80,95
2011/12
[%]
77,78
17,78
62,22
75,56
77,78
68,89
55,56
2012/13
[%]
59,09
9,09
54,55
75,00
77,27
63,64
36,36
Preglednica 3.1-6: Izpitna statistika na univerzitetnem študijskem programu Gradbeništvo
Predmet
DIGITALNO MODELIRANJE
FIZIKA
GEODEZIJA
GEOLOGIJA
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE Z OPISNO GEOMETRIJO
INŽENIRSKI MATERIALI
MATEMATIKA A
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
2010/11
[%]
75,0
16,2
54,4
82,4
76,5
19,1
50,0
Stran 31 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
MATEMATIKA B
RAČUNALNIŠKO PROGRAMIRANJE IN PODATKOVNE BAZE
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
STATIKA
STAVBARSTVO
UVOD V GRADBENIŠTVO IN ZGODOVINA TEHNOLOŠKIH IZNAJDB
ANALITIČNA MEHANIKA
MATEMATIKA C
MEHANIKA DEFORMABILNIH TELES
MEHANIKA LINIJSKIH ELEMENTOV
MEHANIKA TAL
MEHANIKA TEKOČIN
MEHANIKA TRDNIH TELES
ORGANIZACIJA GRAJENJA
OSNOVE PROJEKTIRANJA
PROJEKTIRANJE PROMETNIC
STATIKA KONSTRUKCIJ
STROKOVNI ANGLEŠKI JEZIK
URBANISTIČNO IN REGIONALNO PLANIRANJE IN VARSTVO OKOLJA
BETONSKE KONSTRUKCIJE
DIPLOMSKI IZPIT
EKONOMIKA GRAJENJA
GRADBENA FIZIKA
HIDROTEHNIKA
JEKLENE KONSTRUKCIJE
LESENE IN ENERGIJSKO UČINKOVITE STAVBE
LESENE KONSTRUKCIJE
MESTNA PROMETNA INFRASTRUKTURA
NARAVNI KAMEN
PLAZIŠČA IN SANACIJE
TEHNOLOGIJA GRAJENJA
TEMELJENJE
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
3
3
2
3
3
3
20,6
33,8
57,4
19,1
77,9
83,8
74,1
3,7
16,7
24,1
5,6
68,5
79,6
92,6
42,6
87,0
81,5
77,8
35,6
71,1
80,0
68,9
91,1
60,0
88,9
62,2
48,89
51,11
68,89
26,67
75,56
75,56
85,71
19,05
38,10
76,19
88,10
92,86
78,57
90,48
95,24
50,00
18,18
81,82
90,91
77,27
86,36
13,64
50,00
18,18
22,73
4,55
72,73
40,91
40,91
45,45
50,00
11,36
68,18
79,55
6,06
60,61
9,09
9,09
15,15
39,39
87,88
93,94
90,91
84,85
96,97
93,94
61,29
9,68
77,42
87,10
58,06
64,52
3,23
32,26
22,58
61,29
12,90
74,19
29,03
Preglednica 3.1-7: Izpitna statistika na univerzitetnem študijskem programu Prometno inženirstvo
Predmet
DIGITALNO MODELIRANJE
GEODEZIJA
GEOLOGIJA
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE Z OPISNO GEOMETRIJO
INŽENIRSKI MATERIALI
IZBRANA POGLAVJA IZ GEOGRAFIJE
MATEMATIKA A
MATEMATIKA B
OSNOVE KINEMATIKE IN DINAMIKE
OSNOVE OKOLJEVARSTVENEGA NAČRTOVANJA
OSNOVE PRAVNE UREDITVE
OSNOVE PROMETNEGA SISTEMA
RAČUNALNIŠKO PROGRAMIRANJE IN PODATKOVNE BAZE
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
TEHNIŠKA MEHANIKA
FIZIKA
GEOTEHNIKA V PROMETNEM INŽENIRSTVU
MATEMATIKA C
OSNOVE URBANISTIČNEGA IN REGIONALNEGA PLANIRANJA
PLANIRANJE PROMETA
PROMETNA INFRASTRUKTURA
STATISTIKA
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2010/11
[%]
76,9
46,2
69,2
69,2
7,7
69,2
46,2
23,1
23,1
69,2
84,6
76,9
15,4
46,2
0,0
5,9
76,5
82,4
76,5
70,6
88,2
76,5
2011/12
[%]
88,89
44,44
88,89
88,89
55,56
88,89
33,33
44,44
88,89
88,89
88,89
44,44
44,44
22,22
44,44
88,89
100,00
88,89
100,00
100,00
100,00
2012/13
[%]
62,50
25,00
87,50
100,00
12,50
75,00
12,50
12,50
100,00
100,00
100,00
12,50
50,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
Stran 32 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
TEHNOLOGIJA PROMETA
TEORIJA PROMETNEGA TOKA
TRANSPORTNA EKONOMIJA
TRANSPORTNA SREDSTVA
ANALIZA CESTNIH PROMETNIH NESREČ IN UKREPI ZA ZAGOTAVLJANJE
VARNOSTI V CESTNEM PROMETU
DIPLOMSKI IZPIT
GOSPODARJENJE S PROMETNICAMI
GRADBENE KONSTRUKCIJE V PROMETU
GRADNJA PROMETNIC IN VOZIŠČNE KONSTR.
HIDROTEHNIKA V PROMETNEM INŽENIRSTVU
ORGANIZACIJA PROMETA
PROJEKTIRANJE PROMETNIC I
PROMET V MESTIH
PROMETNA INFORMATIKA IN TELEMATIKA I
PROMETNA VARNOST
STROKOVNI ANGLEŠKI JEZIK
VZDRŽEVANJE IN VREDNOTENJE MOTOR. VOZIL
ŽIČNIŠKE NAPRAVE
2
2
2
2
82,4
29,4
58,8
76,5
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
10,5
0,0
73,7
21,1
63,2
10,5
84,2
89,5
89,5
42,1
84,2
84,2
89,5
73,7
77,78
11,11
100,00
77,78
88,89
11,11
88,89
77,78
66,67
77,78
88,89
77,78
55,56
100,00
50,00
30,00
100,00
100,00
100,00
50,00
90,00
100,00
80,00
90,00
100,00
100,00
70,00
100,00
Preglednica 3.1-8: Izpitna statistika na univerzitetnem študijskem programu Gospodarsko inženirstvo
Predmet
DIGITALNO MODELIRANJE
EKONOMIKA PODJETJA
FIZIKA
GEODEZIJA
GRADIVA
MATEMATIKA A
MATEMATIKA B
OSNOVE EKONOMIJE
POSLOVNA ANGLEŠČINA
POSLOVNA NEMŠČINA
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
STATIKA
STAVBARSTVO
MEHANIKA TAL IN TEMELJENJE
MEHANIKA TEKOČIN
MEHANIKA TRDNIH TELES
ORGANIZACIJA GRADBENE PROIZVODNJE
OSNOVE ORGANIZACIJE IN SPLOŠNEGA MANAGEMENTA
OSNOVE RAČUNOVODSTVA
PROJEKTIRANJE PROMETNIC
STATIKA KONSTRUKCIJ
TEHNOLOGIJA GRADBENE PROIZVODNJE
VARSTVO OKOLJA
BETONSKE KONSTRUKCIJE
CELOVITE INFORMACIJSKE REŠITVE
DIPLOMSKI IZPIT
EKONOMIKA GRADBENE PROIZVODNJE
INOVACIJSKI MANAGEMENT
JEKLENE KONSTRUKCIJE
LESENE KONSTRUKCIJE
ODLOČITVENI MODELI
OSNOVE FINANC
OSNOVE MARKETINGA
PODJETNIŠTVO
PROJEKTNI MANAGEMENT
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
2010/11
[%]
60,0
43,3
3,3
43,3
46,7
30,0
16,7
76,7
66,7
10,0
40,0
10,0
60,0
58,8
32,4
11,8
94,1
100,0
73,5
100,0
41,2
82,4
88,2
36,7
13,3
13,3
80,0
30,0
76,7
26,7
16,7
3,3
90,0
30,0
76,7
2011/12
[%]
62,50
45,83
8,33
58,33
83,33
45,83
29,17
87,50
95,83
4,17
66,67
12,50
70,83
42,86
35,71
7,14
85,71
100,00
71,43
92,86
57,14
64,29
92,86
30,77
26,92
65,38
57,69
73,08
38,46
50,00
7,69
96,15
84,62
2012/13
[%]
66,67
55,56
11,11
61,11
77,78
33,33
27,78
77,78
77,78
5,56
72,22
22,22
66,67
42,86
28,57
78,57
100,00
57,14
92,86
35,71
71,43
100,00
55,56
66,67
33,33
77,78
22,22
22,22
44,44
88,89
88,89
Stran 33 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
RAČUNOVODSTVO ZA MANAGERJE
STROKOVNA PRAKSA
3
3
30,0
3,85
38,46
22,22
Preglednica 3.1-9: Izpitna statistika na visoko strokovnem študijskem programu Gradbeništvo - Maribor
Predmet
FIZIKA
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE IN CAD
GRADBENA FIZIKA
GRADBENA MEHANIKA 1
GRADBENA MEHANIKA 2
INŽENIRSKA GEOLOGIJA
MATEMATIKA 1
MATEMATIKA 2
MATERIALI V GRADBENEM INŽENIRSTVU
MEHANIKA TAL
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
STAVBARSTVO 1
STROKOVNI ANGLEŠKI JEZIK
UVOD V MATERIALE V GRADBENEM INŽENIRSTVU
BETONSKE KONSTRUKCIJE
DELO NA PROJEKTIH - I DEL
DELO NA PROJEKTIH - II DEL
GEODEZIJA
GRADBENA EKONOMIKA
GRADBENA MEHANIKA 3
LESENE KONSTRUKCIJE
MEHANIKA TEKOČIN IN HIDRAVLIKA
ORGANIZACIJA GRADBENIH DEL
OSNOVE PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 1
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 2
TEHNOLOGIJA GRADBENE PROIZVODNJE IN MEHANIZACIJA
TEMELJENJE 1
CESTNA KRIŽIŠČA
DELO NA PROJEKTIH - III. DEL
DELO NA PROJEKTIH - IV. DEL
DIMENZIONIRANJE VOZIŠČNIH KONSTRUKCIJ
IZOLACIJSKI MATERIALI V GRADBENIŠTVU
JEKLENE KONSTRUKCIJE
MALOPROMETNE CESTE
MESTNE PROMETNE POVRŠINE
OSNOVE VREDNOTENJA NEPREMIČNIN
OSNOVE VZDRŽEVANJA IN SANACIJ
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
STAVBARSTVO 2
URBANISTIČNO PLANIRANJE IN VARSTVO OKOLJA
VARSTVO PRI GRADBENEM DELU
VODENJE GRADBENIH PROJEKTOV
VODNE ZGRADBE IN UREJANJE VODA
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
2010/11
[%]
3,2
43,0
35,5
17,2
4,3
49,5
47,3
24,7
30,1
28,0
38,7
60,2
50,5
48,4
0,0
57,5
87,5
55,0
70,0
0,0
0,0
2,5
80,0
0,0
37,5
77,5
57,5
30,0
-
2011/12
[%]
5,88
31,76
21,18
5,88
2,35
51,76
34,12
22,35
15,29
8,24
21,18
47,06
45,88
43,53
1,89
66,04
79,25
62,26
60,38
3,77
16,98
56,60
11,32
50,94
83,02
67,92
28,30
18,18
90,91
81,82
18,18
63,64
45,45
9,09
9,09
54,55
72,73
9,09
100,00
54,55
100,00
81,82
100,00
*Študijski program se izvaja od študijskega leta 2009/2010
Stran 34 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
MODUL GRADBENE KONSTRUKCIJE
Predmet
FIZIKA
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE IN CAD
GRADBENA FIZIKA
GRADBENA MEHANIKA 1
INŽENIRSKA GEOLOGIJA
MATEMATIKA 1
MATEMATIKA 2
MATERIALI V GRADBENEM INŽENIRSTVU
MEHANIKA TAL
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
STAVBARSTVO 1
STROKOVNI ANGLEšKI JEZIK
STROKOVNI NEMŠKI JEZIK
UVOD V MATERIALE V GRADBENEM INŽENIRSTVU
BETONSKE KONSTRUKCIJE
DELO NA PROJEKTIH - II. DEL
DELO NA PROJEKTIH - I. DEL
GEODEZIJA
GRADBENA EKONOMIKA
LESENE KONSTRUKCIJE
MEHANIKA TEKOČIN IN HIDRAVLIKA
ORGANIZACIJA GRADBENIH DEL
OSNOVE PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 1
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 2
TEHNOLOGIJA GRADBENE PROIZVODNJE IN MEHANIZACIJA
TEMELJENJE 1
DELO NA PROJEKTIH - III. DEL
DELO NA PROJEKTIH - IV. DEL
IZOLACIJSKI MATERIALI V GRADBENIŠTVU
JEKLENE KONSTRUKCIJE
MASIVNE ZGRADBE
STAVBARSTVO 2
TEMELJENJE 2
URBANISTIČNO PLANIRANJE IN VARSTVO OKOLJA
VARSTVO PRI GRADBENEM DELU
VODNE ZGRADBE IN UREJANJE VODA
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
2012/13
[%]
10,91
56,36
32,73
7,27
54,55
38,18
34,55
32,73
34,55
29,09
40,00
52,73
7,27
52,73
40,62
90,62
81,25
71,87
46,87
3,12
25,00
71,87
87,50
71,87
93,75
87,50
37,50
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
MODUL OPERATIVNO GRADBENIŠTVO
Predmet
FIZIKA
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE IN CAD
GRADBENA FIZIKA
GRADBENA MEHANIKA 1
INŽENIRSKA GEOLOGIJA
MATEMATIKA 1
MATEMATIKA 2
MATERIALI V GRADBENEM INŽENIRSTVU
MEHANIKA TAL
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
STAVBARSTVO 1
STROKOVNI ANGLEšKI JEZIK
STROKOVNI NEMŠKI JEZIK
UVOD V MATERIALE V GRADBENEM INŽENIRSTVU
BETONSKE KONSTRUKCIJE
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2012/13
[%]
10,91
56,36
32,73
7,27
54,55
38,18
34,55
32,73
34,55
29,09
40,00
52,73
7,27
52,73
40,62
Stran 35 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
DELO NA PROJEKTIH - II. DEL
DELO NA PROJEKTIH - I. DEL
GEODEZIJA
GRADBENA EKONOMIKA
LESENE KONSTRUKCIJE
MEHANIKA TEKOČIN IN HIDRAVLIKA
ORGANIZACIJA GRADBENIH DEL
OSNOVE PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 1
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 2
TEHNOLOGIJA GRADBENE PROIZVODNJE IN MEHANIZACIJA
TEMELJENJE 1
DELO NA PROJEKTIH - III. DEL
DELO NA PROJEKTIH - IV. DEL
EKOLOGIJA 2
IZOLACIJSKI MATERIALI V GRADBENIŠTVU
JEKLENE KONSTRUKCIJE
MALOPROMETNE CESTE
MESTNE PROMETNE POVRŠINE
OSNOVE VREDNOTENJA NEPREMIČNIN
OSNOVE VZDRŽEVANJA IN SANACIJ
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
STAVBARSTVO 2
URBANISTIČNO PLANIRANJE IN VARSTVO OKOLJA
VARSTVO PRI GRADBENEM DELU
VODENJE GRADBENIH PROJEKTOV
VODNE ZGRADBE IN UREJANJE VODA
ZAKONODAJA V CESTNEM PROMETU
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
90,62
81,25
71,87
46,87
3,12
25,00
71,87
87,5
71,87
93,75
87,5
37,5
100,00
100,00
14,29
57,14
42,86
28,57
14,29
100,00
100,00
42,86
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
14,29
MODUL HIDROTEHNIKA
Predmet
FIZIKA
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE IN CAD
GRADBENA FIZIKA
GRADBENA MEHANIKA 1
INŽENIRSKA GEOLOGIJA
MATEMATIKA 1
MATEMATIKA 2
MATERIALI V GRADBENEM INŽENIRSTVU
MEHANIKA TAL
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
STAVBARSTVO 1
STROKOVNI ANGLEšKI JEZIK
STROKOVNI NEMŠKI JEZIK
UVOD V MATERIALE V GRADBENEM INŽENIRSTVU
BETONSKE KONSTRUKCIJE
DELO NA PROJEKTIH - II. DEL
DELO NA PROJEKTIH - I. DEL
GEODEZIJA
GRADBENA EKONOMIKA
LESENE KONSTRUKCIJE
MEHANIKA TEKOČIN IN HIDRAVLIKA
ORGANIZACIJA GRADBENIH DEL
OSNOVE PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 1
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 2
TEHNOLOGIJA GRADBENE PROIZVODNJE IN MEHANIZACIJA
TEMELJENJE 1
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2012/13
[%]
10,91
56,36
32,73
7,27
54,55
38,18
34,55
32,73
34,55
29,09
40,00
52,73
7,27
52,73
40,62
90,62
81,25
71,87
46,87
3,12
25,00
71,87
87,50
71,87
93,75
87,50
37,50
Stran 36 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
DELO NA PROJEKTIH - III. DEL
DELO NA PROJEKTIH - IV. DEL
EKOLOGIJA 2
JEKLENE KONSTRUKCIJE
KANALIZACIJA IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA
MALOPROMETNE CESTE
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
STAVBARSTVO 2
ŠPORT
URBANISTIČNO PLANIRANJE IN VARSTVO OKOLJA
VARSTVO PRI GRADBENEM DELU
VODNE ZGRADBE IN UREJANJE VODA
VODOVOD IN ČIŠČENJE PITNIH VODA
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
Preglednica 3.1-10: Izpitna statistika na visoko strokovnem študijskem programu Gradbeništvo - Celje
Predmet
FIZIKA
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE IN CAD
GRADBENA FIZIKA
GRADBENA MEHANIKA 1
GRADBENA MEHANIKA 2
INŽENIRSKA GEOLOGIJA
MATEMATIKA 1
MATEMATIKA 2
MATERIALI V GRADBENEM INŽENIRSTVU
MEHANIKA TAL
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
STAVBARSTVO 1
STROKOVNI ANGLEŠKI JEZIK
UVOD V MATERIALE V GRADBENEM INŽENIRSTVU
BETONSKE KONSTRUKCIJE
DELO NA PROJEKTIH - I DEL
DELO NA PROJEKTIH - II DEL
GEODEZIJA
GRADBENA EKONOMIKA
GRADBENA MEHANIKA 3
LESENE KONSTRUKCIJE
MEHANIKA TEKOČIN IN HIDRAVLIKA
ORGANIZACIJA GRADBENIH DEL
OSNOVE PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 1
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 2
TEHNOLOGIJA GRADBENE PROIZVODNJE IN MEHANIZACIJA
TEMELJENJE 1
DELO NA PROJEKTIH - III. DEL
DELO NA PROJEKTIH - IV. DEL
HIŠNE INSTALACIJE
IZOLACIJSKI MATERIALI V GRADBENIŠTVU
JEKLENE KONSTRUKCIJE
KANALIZACIJA IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA
OSNOVE VREDNOTENJA NEPREMIČNIN
OSNOVE VZDRŽEVANJA IN SANACIJ
STAVBARSTVO 2
URBANISTIČNO PLANIRANJE IN VARSTVO OKOLJA
VARSTVO PRI GRADBENEM DELU
VODENJE GRADBENIH PROJEKTOV
VODNE ZGRADBE IN UREJANJE VODA
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
2010/11
[%]
4,4
52,2
47,8
30,4
8,7
69,6
69,6
39,1
34,8
43,5
34,8
69,6
60,9
65,2
0,0
61,9
95,2
76,2
52,4
0,0
4,8
95,2
52,4
66,7
42,9
90,5
76,2
42,9
-
2011/12
[%]
10,00
36,67
23,33
6,67
46,67
63,33
40,00
33,33
13,33
23,33
33,33
60,00
50,00
34,78
60,87
78,26
73,91
73,91
65,22
56,52
82,61
60,87
69,57
73,91
39,13
83,33
100,00
100,00
33,33
66,67
33,33
66,67
66,67
100,00
83,33
100,00
66,67
100,00
Stran 37 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
VODOVOD IN ČIŠČENJE PITNIH VODA
3
-
33,33
*Študijski program se izvaja od študijskega leta 2009/2010
MODUL GRADBENE KONSTRUKCIJE
Predmet
FIZIKA
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE IN CAD
GRADBENA FIZIKA
GRADBENA MEHANIKA 1
INŽENIRSKA GEOLOGIJA
MATEMATIKA 1
MATEMATIKA 2
MATERIALI V GRADBENEM INŽENIRSTVU
MEHANIKA TAL
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
STAVBARSTVO 1
STROKOVNI ANGLEšKI JEZIK
STROKOVNI NEMŠKI JEZIK
UVOD V MATERIALE V GRADBENEM INŽENIRSTVU
BETONSKE KONSTRUKCIJE
DELO NA PROJEKTIH - II. DEL
DELO NA PROJEKTIH - I. DEL
GEODEZIJA
GRADBENA EKONOMIKA
MEHANIKA TEKOČIN IN HIDRAVLIKA
ORGANIZACIJA GRADBENIH DEL
OSNOVE PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 1
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 2
TEHNOLOGIJA GRADBENE PROIZVODNJE IN MEHANIZACIJA
TEMELJENJE 1
DELO NA PROJEKTIH - III. DEL
JEKLENE KONSTRUKCIJE
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
STAVBARSTVO 2
TEMELJENJE 2
URBANISTIČNO PLANIRANJE IN VARSTVO OKOLJA
VARSTVO PRI GRADBENEM DELU
VODNE ZGRADBE IN UREJANJE VODA
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
3
MODUL HIDROTEHNIKA
Predmet
FIZIKA
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE IN CAD
GRADBENA FIZIKA
GRADBENA MEHANIKA 1
INŽENIRSKA GEOLOGIJA
MATEMATIKA 1
MATEMATIKA 2
MATERIALI V GRADBENEM INŽENIRSTVU
MEHANIKA TAL
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
STAVBARSTVO 1
STROKOVNI ANGLEšKI JEZIK
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2012/13
[%]
8,00
40,00
20,00
12,00
56,00
64,00
28,00
44,00
20,00
52,00
40,00
48,00
4,00
40,00
14,29
64,29
42,86
64,29
42,86
85,71
42,86
64,29
50,00
71,43
78,57
14,29
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
2012/13
[%]
8,00
40,00
20,00
12,00
56,00
64,00
28,00
44,00
20,00
52,00
40,00
48,00
Stran 38 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
STROKOVNI NEMŠKI JEZIK
UVOD V MATERIALE V GRADBENEM INŽENIRSTVU
BETONSKE KONSTRUKCIJE
DELO NA PROJEKTIH - II. DEL
DELO NA PROJEKTIH - I. DEL
GEODEZIJA
GRADBENA EKONOMIKA
MEHANIKA TEKOČIN IN HIDRAVLIKA
ORGANIZACIJA GRADBENIH DEL
OSNOVE PROJEKTIRANJA KONSTRUKCIJ
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 1
PROJEKTIRANJE IN GRADNJA PROMETNIC 2
TEHNOLOGIJA GRADBENE PROIZVODNJE IN MEHANIZACIJA
TEMELJENJE 1
DELO NA PROJEKTIH - III. DEL
DELO NA PROJEKTIH - IV. DEL
EKOLOGIJA 2
HIŠNE INSTALACIJE
IZOLACIJSKI MATERIALI V GRADBENIŠTVU
JEKLENE KONSTRUKCIJE
KANALIZACIJA IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA
MESTNE PROMETNE POVRŠINE
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
STAVBARSTVO 2
ŠPORT
URBANISTIČNO PLANIRANJE 2
URBANISTIČNO PLANIRANJE IN VARSTVO OKOLJA
VARSTVO PRI GRADBENEM DELU
VODNE ZGRADBE IN UREJANJE VODA
VODOVOD IN ČIŠČENJE PITNIH VODA
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
4,00
40,00
14,29
64,29
42,86
64,29
42,86
85,71
42,86
64,29
50,00
71,43
78,57
14,29
70,00
70,00
20,00
20,00
70,00
40,00
70,00
30,00
10,00
70,00
30,00
20,00
70,00
80,00
80,00
70,00
Preglednica 3.1-11: Izpitna statistika na visoko strokovnem študijskem programu Prometno inženirstvo - Maribor
Predmet
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE IN INŽENIRSKO OBLIKOVANJE S CAD
IZBRANA POGLAVJA IZ GEOGRAFIJE
MATEMATIKA I
MATEMATIKA II
MATERIALI V PROMETNEM INŽENIRSTVU
OSNOVE ELEKTROMAGNETIZMA
OSNOVE PROMETNEGA SISTEMA
OSNOVE TEHNIŠKE MEHANIKE
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
TRANSPORTNA EKONOMIJA I
TRANSPORTNO PRAVO
URBANISTIČNO IN REGIONALNO PLANIRANJE
VARSTVO OKOLJA V PROMETU
AVTOMATIZACIJA IN TEHNIČNA INTEROPERABILNOST
GOSPODARJENJE S CESTNO INFRASTRUKTURO
INFRASTRUKTURA V CESTNEM PROMETU
INFRASTRUKTURA V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
INTELIGENTNI SISTEMI V ŽEL. PROMETU
OKOLJEVARSTVENO NAČRTOVANJE V PROMETU
OSNOVE INVESTICIJSKIH ODLOČITEV V PROMETU
PROMETNA INFORMATIKA
PROMETNA TEHNIKA
PROMETNA TELEMATIKA IN INFORMACIJSKI SISTEMI V CESTNEM PROMETU
PROMETNO PLANIRANJE
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2010/11
[%]
41,9
51,6
40,3
19,4
33,9
8,1
45,2
11,3
24,2
40,3
51,6
37,1
54,8
75,0
38,5
92,3
100,0
100,0
94,1
100,0
94,1
47,1
76,9
88,2
2011/12
[%]
26,23
45,90
31,15
8,20
27,87
36,07
4,92
8,20
29,51
52,46
27,87
34,43
21,21
45,45
54,55
21,21
21,21
87,88
90,91
93,94
54,55
69,70
87,88
Stran 39 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
SIGNALIZACIJA IN VARNOST V ŽEL. PROMETU
STATISTIKA
STROKOVNI ANGLEŠKI JEZIK
STROKOVNI NEMŠKI JEZIK
TEHNIČNI VIDIKI VARNOSTI V CESTNEM PROMETU
TEHNOLOGIJA IN ORGANIZ. CESTNEGA PROM.
TEHNOLOGIJA IN ORGANIZACIJA JAVNEGA MESTNEGA PROMETA
TEHNOLOGIJA IN ORGANIZACIJA ŽEL. PROMETA
TRANSPORTNA SREDSTVA IN EKSPLOATACIJA
TRANSPORTNA SREDSTVA V NOTRANJEM TRANSPORTU
UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z ŽELEZNIŠKIMI TRANSPORTNIMI SREDSTVI
UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z ŽEL. INFR.
ANALIZA PROMETNIH NESREČ
ANALIZA PROMETNIH NESREČ V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
ELEMENTI METODOLOGIJE ZA OCENO VREDNOSTI VOZILA IN ŠKODE NA
VOZILU
INTERMODALNI PROMETNI SISTEMI
MANAGEMENT KAKOVOSTI V PROMETU
NEMŠKI JEZIK- IZBIRNI
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
PROMET V MESTIH
ŠPEDICIJA IN TRANSPORTNO ZAVAROVANJE
ŠPORT
TRANSPORTNA EKONOMIJA II
TRANSPORTNA LOGISTIKA
VODENJE INVESTICIJ IN PROJEKTNO DELO
ŽIČNIŠKE NAPRAVE
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
75,0
100,0
52,9
29,4
38,5
100,0
100,0
100,0
64,7
100,0
100,0
100,0
-
21,21
87,88
48,48
21,21
69,70
69,70
72,73
21,21
78,79
72,73
21,21
21,21
30,00
40,00
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
-
30,00
100,00
100,00
20,00
30,00
50,00
100,00
20,00
70,00
100,00
50,00
70,00
*Študijski program se izvaja od študijskega leta 2009/2010
MODUL CESTNI PROMET
Predmet
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE IN INŽENIRSKO OBLIKOVANJE S CAD
IZBRANA POGLAVJA IZ GEOGRAFIJE
MATEMATIKA I
MATERIALI V PROMETNEM INŽENIRSTVU
OSNOVE PROMETNEGA SISTEMA
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
TRANSPORTNA EKONOMIJA I
TRANSPORTNO PRAVO
URBANISTIČNO IN REGIONALNO PLANIRANJE
VARSTVO OKOLJA V PROMETU
GOSPODARJENJE S CESTNO INFRASTRUKTURO
INFRASTRUKTURA V CESTNEM PROMETU
OKOLJEVARSTVENO NAČRTOVANJE V PROMETU
OSNOVE INVESTICIJSKIH ODLOČITEV V PROMETU
PROMETNA INFORMATIKA
PROMETNA TEHNIKA
PROMETNA TELEMATIKA IN INFORMACIJSKI SISTEMI V CESTNEM PROMETU
PROMETNO PLANIRANJE
STATISTIKA
STROKOVNI ANGLEŠKI JEZIK
STROKOVNI NEMŠKI JEZIK
TEHNIČNI VIDIKI VARNOSTI V CESTNEM PROMETU
TEHNOLOGIJA IN ORGANIZACIJA CESTNEGA PROMETA
TEHNOLOGIJA IN ORGANIZACIJA JAVNEGA MESTNEGA PROMETA
TRANSPORTNA SREDSTVA IN EKSPLOATACIJA
TRANSPORTNA SREDSTVA V NOTRANJEM TRANSPORTU
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2012/13
[%]
19,51
24,39
17,07
21,95
19,51
7,32
19,51
26,83
14,63
21,95
56,52
78,26
100,00
95,65
73,91
82,61
82,61
82,61
82,61
52,17
34,78
100,00
100,00
100,00
69,57
95,65
Stran 40 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
ANALIZA PROMETNIH NESREČ
DIPLOMSKO DELO
ELEMENTI METODOLOGIJE ZA OCENO VREDNOSTI VOZILA IN ŠKODE NA
VOZILU
INTERMODALNI PROMETNI SISTEMI
MANAGEMENT KAKOVOSTI V PROMETU
NEMŠKI JEZIK- IZBIRNI
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
PROMET V MESTIH
ŠPEDICIJA IN TRANSPORTNO ZAVAROVANJE
ŠPORT
TRANSPORTNA EKONOMIJA II
TRANSPORTNA LOGISTIKA
ŽIČNIŠKE NAPRAVE
3
3
83,33
25,00
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
91,67
100,00
100,00
16,67
75,00
58,33
100,00
8,33
75,00
75,00
25,00
MODUL ŽELEZNIŠKI PROMET
Predmet
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE IN INŽENIRSKO OBLIKOVANJE S CAD
IZBRANA POGLAVJA IZ GEOGRAFIJE
MATEMATIKA I
MATERIALI V PROMETNEM INŽENIRSTVU
OSNOVE PROMETNEGA SISTEMA
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
TRANSPORTNA EKONOMIJA I
TRANSPORTNO PRAVO
URBANISTIČNO IN REGIONALNO PLANIRANJE
VARSTVO OKOLJA V PROMETU
AVTOMATIZACIJA IN TEHNIČNA INTEROPERABILNOST
INFRASTRUKTURA V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
INTELIGENTNI SISTEMI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
OKOLJEVARSTVENO NAČRTOVANJE V PROMETU
OSNOVE INVESTICIJSKIH ODLOČITEV V PROMETU
PROMETNA INFORMATIKA
PROMETNA TEHNIKA
PROMETNO PLANIRANJE
SIGNALIZACIJA IN VARNOST V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
STATISTIKA
STROKOVNI ANGLEŠKI JEZIK
STROKOVNI NEMŠKI JEZIK
TEHNOLOGIJA IN ORGANIZACIJA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA
TRANSPORTNA SREDSTVA IN EKSPLOATACIJA
UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z ŽELEZNIŠKIMI TRANSPORTNIMI
SREDSTVI
UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO
ANALIZA PROMETNIH NESREČ
DIPLOMSKO DELO
ELEMENTI METODOLOGIJE ZA OCENO VREDNOSTI VOZILA IN ŠKODE NA
VOZILU
INTERMODALNI PROMETNI SISTEMI
MANAGEMENT KAKOVOSTI V PROMETU
NEMŠKI JEZIK- IZBIRNI
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
PROMET V MESTIH
ŠPEDICIJA IN TRANSPORTNO ZAVAROVANJE
ŠPORT
TRANSPORTNA EKONOMIJA II
TRANSPORTNA LOGISTIKA
ŽIČNIŠKE NAPRAVE
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2012/13
[%]
19,51
24,39
17,07
21,95
19,51
7,32
19,51
26,83
14,63
21,95
77,78
77,78
55,56
88,89
77,78
55,56
11,11
66,67
77,78
66,67
55,56
11,11
77,78
66,67
2
2
3
3
66,67
77,78
83,33
25,00
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
3
91,67
100,00
100,00
16,67
75,00
58,33
100,00
8,33
75,00
75,00
25,00
Letnik
Stran 41 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 3.1-12: Izpitna statistika na visoko strokovnem študijskem programu Prometno inženirstvo - Celje
Predmet
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE IN INŽ4ENIRSKO OBLIKOVANJE S CAD
IZBRANA POGLAVJA IZ GEOGRAFIJE
MATEMATIKA I
MATEMATIKA II
MATERIALI V PROMETNEM INŽENIRSTVU
OSNOVE ELEKTROMAGNETIZMA
OSNOVE PROMETNEGA SISTEMA
OSNOVE TEHNIŠKE MEHANIKE
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
TRANSPORTNA EKONOMIJA I
TRANSPORTNO PRAVO
URBANISTIČNO IN REGIONALNO PLANIRANJE
VARSTVO OKOLJA V PROMETU
AVTOMATIZACIJA IN TEHNIČNA INTEROPERABILNOST
GOSPODARJENJE S CESTNO INFRASTRUKTURO
INFRASTRUKTURA V CESTNEM PROMETU
OKOLJEVARSTVENO NAČRTOVANJE V PROMETU
OSNOVE INVESTICIJSKIH ODLOČITEV V PROMETU
PROMETNA INFORMATIKA
PROMETNA TEHNIKA
PROMETNA TELEMATIKA IN INFORMACIJSKI SISTEMI V CESTNEM PROMETU
PROMETNO PLANIRANJE
SIGNALIZACIJA IN VARNOST V ŽEL. PROMETU
STATISTIKA
STROKOVNI ANGLEŠKI JEZIK
TEHNIČNI VIDIKI VARNOSTI V CESTNEM PROMETU
TEHNOLOGIJA IN ORGANIZACIJA CESTNEGA PROMETA
TEHNOLOGIJA IN ORGANIZACIJA JAVNEGA MESTNEGA PROMETA
TEHNOLOGIJA IN ORGANIZACIJA ŽEL. PROMETA
TRANSPORTNA SREDSTVA IN EKSPLOATACIJA
TRANSPORTNA SREDSTVA V NOTRANJEM TRANSPORTU
UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO
ANALIZA PROMETNIH NESREČ
INTERMODALNI PROMETNI SISTEMI
MANAGEMENT KAKOVOSTI V PROMETU
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
PROMET V MESTIH
ŠPEDICIJA IN TRANSPORTNO ZAVAROVANJE
TRANSPORTNA EKONOMIJA II
TRANSPORTNA LOGISTIKA
ŽIČNIŠKE NAPRAVE
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
3
3
3
3
3
3
3
3
2010/11
[%]
37,5
50,0
29,2
12,5
33,3
0,0
37,5
0,0
25,0
41,7
66,7
25,0
41,7
100,0
42,9
83,3
100,0
100,0
85,7
28,6
71,4
71,4
100,0
100,0
85,7
83,3
71,4
100,0
100,0
71,4
100,0
100,0
-
2011/12
[%]
46,67
46,67
53,33
6,67
46,67
46,67
6,67
6,67
46,67
53,33
13,33
46,67
11,11
44,44
33,33
100,00
100,00
66,67
33,33
33,33
77,78
11,11
88,89
55,56
44,44
55,56
77,78
11,11
44,44
66,67
11,11
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
*Študijski program se izvaja od študijskega leta 2009/2010
MODUL ŽELEZNIŠKI PROMET
Predmet
GEOMETRIJSKO MODELIRANJE IN INŽENIRSKO OBLIKOVANJE S CAD
IZBRANA POGLAVJA IZ GEOGRAFIJE
MATEMATIKA I
MATEMATIKA II
MATERIALI V PROMETNEM INŽENIRSTVU
OSNOVE PROMETNEGA SISTEMA
RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKA
TRANSPORTNA EKONOMIJA I
Letnik
1
1
1
1
1
1
1
1
2012/13
[%]
18,18
54,55
27,27
9,09
18,18
27,27
27,27
18,18
Stran 42 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
TRANSPORTNO PRAVO
URBANISTIČNO IN REGIONALNO PLANIRANJE
VARSTVO OKOLJA V PROMETU
AVTOMATIZACIJA IN TEHNIČNA INTEROPERABILNOST
INFRASTRUKTURA V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
INTELIGENTNI SISTEMI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
OKOLJEVARSTVENO NAČRTOVANJE V PROMETU
OSNOVE INVESTICIJSKIH ODLOČITEV V PROMETU
PROMETNA TEHNIKA
PROMETNO PLANIRANJE
SIGNALIZACIJA IN VARNOST V ŽELEZNIŠKEM PROMETU
STATISTIKA
STROKOVNI ANGLEŠKI JEZIK
TEHNOLOGIJA IN ORGANIZACIJA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA
TRANSPORTNA SREDSTVA IN EKSPLOATACIJA
UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z ŽELEZNIŠKIMI TRANSPORTNIMI SREDSTVI
UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z ŽELEZNIŠKO INFRASTRUKTURO
ANALIZA PROMETNIH NESREČ
ELEMENTI METODOLOGIJE ZA OCENO VREDNOSTI VOZILA IN ŠKODE NA
VOZILU
INTERMODALNI PROMETNI SISTEMI
MANAGEMENT KAKOVOSTI V PROMETU
PRAKTIČNO USPOSABLJANJE
PROMET V MESTIH
ŠPEDICIJA IN TRANSPORTNO ZAVAROVANJE
TRANSPORTNA EKONOMIJA II
TRANSPORTNA LOGISTIKA
ŽIČNIŠKE NAPRAVE
1
1
1
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
2
3
54,55
9,09
18,18
100,00
100,00
100,00
100,00
100,00
25,00
100,00
100,00
100,00
100,00
75,00
100,00
100,00
75,00
80,00
3
3
3
3
3
3
3
3
3
40,00
80,00
80,00
60,00
80,00
80,00
80,00
80,00
40,00
*Študijski program se izvaja od študijskega leta 2009/2010
3.1.5. Povzetek ocen stanja in usmeritev za »Ankete o dejanski obremenitvi študentov«
V SP 2010/11 smo prvič vključili analize ankete o dejanski obremenitvi študentov (tako
imenovane ECTS ankete). V tem poročilu smo v analizah po posameznih programih spet
opozarjali predvsem na predmete, kjer se kažejo odstopanja (bodisi v urah vaj, predavanj,
seminarja ali individualnega dela) za vsaj 5 ur. Še posebej smo opozarjali na rezultate pri
predmetih, kjer je npr. zaznati spremembe istega predznaka, ki so večje od 5 ur pri predavanjih
in 5 ur pri vajah. Opozarjali smo samo na predmete, kjer je vzorec reprezentativen in ne gre za
izbirni predmet, kjer je izrazito malo študentov (in lahko tudi en študent predstavlja 100%),
čeprav se je predvsem na programu »Arhitektura« izkazalo, da je zaradi specifičnosti
metodologije nereprezentativnih več vzorcev, kot bi bilo potrebno. Takih primerov zaradi
objektivne nevarnosti subjektivnega odločanja nismo posebej analizirali (ker so lahko tam
rezultati izjemno pozitivni). Pri tej anketi je v navodilih (komentar k anketi – v datoteki »2.1
razlaga ECTS ankete«) po mnenju KOK FG razlaga potencialne spremembe ur individualnega dela
študenta ponovno pomanjkljiva; morda lahko študenti to še vedno dvolično razumejo, saj je
razložen le pomen sprememb pri kontaktnih urah). Morda je v ECTS anketi za leto 2013 to bolje
razloženo, vendar rezultati te ankete žal še niso prispeli do KOK FG. Rezultate ECTS ankete za leto
2013 bomo analizirali takoj, ko jih bomo pridobili.
V grobem lahko rečemo, da je predmetov, kjer je mogoče zaznati večje odstopanje od z opisom
predvidenega razporeda kontaktnih in individualnih ur največ na prvi stopnji na VS programih
(VS G: 7 predmetov, VS PI: 6 predmetov). Potem sledijo UNI programi prve stopnje (GING: 4,
Stran 43 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Arhitektura: 7, Gradbeništvo: 2 in PI: 7). Na drugi stopnji so taki predmeti bolj redki (MAG G: 3.
MAG PI: 3, MAG GING: 2+1 nereprezentativen, MAG A: pri nobenem reprezentativnem ni večjih
odstopanj. Doktorski študiji so dokaj dobro uravnoteženi (ni odstopanj). Največji delež
reprezentativnih vzorcev je bil pridobljen na VS programih cca. 60%, na UNI med 30% in 45% . Na
drugostopenjskih programih je ta delež okrog 45% in na doktorskih programih okrog 60% (toda
tu je zelo majhno število predmetov).
3.1.6. Analiza študentske ankete za študijsko leto 2012/2013
Pri analizi rezultatov študentskih anket, ki smo jih dobili v obravnavo, smo ugotovili, da je med
reprezentativnimi vzorci na FG (v kombinaciji z drugimi fakultetami) bilo ocenjenih 156
profesorjev in asistentov ter 794 predmetov. Nereprezentativne vzorce smo izločili pred analizo
podatkov, ki sledi v nadaljevanju.
Povprečna ocena tistih, ki poučujejo samo na FG je 0,97 (s standardnim odklonom 0,45).
Povprečna ocena tistih, ki poučujejo na FG in še na kaki drugi fakulteti znotraj UM je 0,98.
Maksimalna ocena je 1,79, minimalna pa -0,66. Zadnjih 10% za FG pomeni vsi, ki imajo
povprečno oceno pod 0,35. Po priporočilu KOKU je treba s temi izvajalci letno izvajati
individualne razgovore, kar se na FG dejansko izvaja (dekan s tričlansko komisijo izvede
razgovore z vsemi redno zaposlenimi izvajalci študijskega procesa, ki so dobili bodisi negativno
oceno pri posameznem predmetu, ali pa so na anketi 2012/13 dobili povprečno oceno pod 0,35).
Pred tričlansko komisijo (eden od članov je bil tudi prodekan študent) je dekan FG posamezne
najslabše ocenjene pedagoške delavce seznanil s pisnimi pripombami študentov. Razgovori so
potekali za skupaj pet pedagoških delavcev, ki so redno zaposleni na FG, in imajo povprečno
oceno pod 0,35. Z nekaterimi je bil že v teku študijskega leta na pobudo študentov fakultete
opravljen pogovor na temo izboljšanja pedagoškega dela. Prodekan za študentske zadeve pri
nekaterih obravnavanih že opaža (preko poročanja tako imenovanih predstavnikov letnikov)
izboljšanje nivoja podajanja snovi. Trend izboljšanja se od vseh obravnavanih pričakuje tudi v
bodoče. V ta namen se bo z nekaterimi po zaključku zimskega semestra 2013/14 opravil ponoven
pogovor z namenom ocenitve njihovega pedagoškega dela. Obstajajo asistenti, ki so v študijskem
letu 2012/13 začeli s svojim pedagoškim delom brez izkušenj, pomanjkanjem rutine in
posledično s tremo pred nastopi. Z ozirom na zgoraj navedeno je dekan FG zadolžil prodekana za
podiplomski študij, da za vse asistente in docente, ki nimajo opravljenega tečaja didaktike in
metodike poučevanja, takšen tečaj oziroma izobraževanje organizira s pomočjo PeF UM.
Število izvajalcev, ki so prejeli negativno oceno je 28 (pri 49 predmetih). Poudarimo, da je
dejansko teh predmetov manj, saj so v anketi isti predmeti, ki jih poslušajo študenti različnih
programov oziroma modulov hkrati, večkrat zavedeni in izgleda, da gre za več različnih
predmetov. V letu 2011/12 je od vseh izvajalcev na FG negativno oceno pri vsaj enem predmetu
prejelo 17 pedagoških delavcev (pri skupaj 30 predmetih).
Na celotni UM je negativno povprečno ocenjenih 17 izvajalcev, od tega jih je s FG 6, kar znaša
35%. (V letu 2011/12 je na celotni UM skupno negativno povprečno oceno prejelo 17 pedagoških
delavcev, od tega jih je bilo s FG sedem).
Stran 44 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Povprečna reprezentativna ocena na UM je 1,21 (s standardno deviacijo 0,41), povprečna
reprezentativna ocena na FG je 0,97 (s standardno deviacijo 0,45). Test povprečij pokaže, da je
verjetnost, da bi se tak odklon povprečij pri takih disperzijah zgodil zgolj slučajno, manjša kot 1%.
Komentarji študentov za negativno ocenjene kandidate se nanašajo predvsem na:
 težave z načinom podajanja snovi, kot so: slaba razlaga, premalo praktičnih primerov,
neskladnost snovi z nalogami na izpitih,
 način ocenjevanja na področju nejasnosti kriterijev pri ocenjevanju,
 ignoriranje elektronske pošte,
 žaljenje študentov,
 nepripravljenost do komuniciranja in v strokovnem smislu,
 ponavljanje snovi iz prve stopnje na drugi stopnji,
 predavanje po zastareli literaturi, zastarele metode,...
Opažamo, da je vsakega pedagoškega delavca, potrebno posebej preučiti, preden se poda
končna ocena o njegovem pedagoškem delu. V ta namen so najbolj uporabna Individualna
strnjena poročila o pedagoškem delu, ki jih je KOK FG prejela od dekana FG.
KOK FG predlaga, da se tudi v bodoče redno izvajajo individualni razgovori z izvajalci študijskega
procesa, ki se v pedagoški anketi razvrstijo na zadnjih 10% mest in tudi s tistimi, ki imajo pri
kakem od predmetov negativno oceno.
3.1.7. Analiza ankete o zaposljivosti diplomantov
Na anketna vprašanja so diplomanti odgovarjali takoj po svečani podelitvi diplom junija 2013.
Odgovori so razvidni iz spodnje preglednice:
Preglednica 3.1-13: Rezultati ankete o zaposljivosti diplomantov – junij 2013
Študijski
program
Zaposlitev
VS G
DA
VS G
Nadaljevanje
študija
/
Čas iskanja
zaposlitve
do 3
mesece
za določen čas
DA
/
0 mesecev
za določen čas
VS G
DA
0 mesecev
za določen čas
VS G
NE
/
/
/
/
VS G
VS G
NE
DA
/
da, na programu
Gradbeništvo
da, na programu
MAG Strojništvo
/
samostojno
s pomočjo kariernega
projektantsko podjetje centra
s pomočjo vez in
gradbeno podjetje
poznanstev
/
za nedoločen čas
/
gradbeno podjetje
VS G
DA
/
za določen čas
gradbeno podjetje
/
samostojno
s pomočjo vez in
poznanstev
VS G
DA
za določen čas
gradbeno podjetje
samostojno
VS G
VS P
VS P
NE
DA
DA
/
0 mesecev
0 mesecev
/
za nedoločen čas
za nedoločen čas
/
transportno podjetje
drugo
/
samozaposlitev
v domačem podjetju
VS P
UN G
NE
DA
/
ne, že 18 mesecev
iščem zaposlitev
/
/
ne in ne iščem
zaposlitve
/
/
0 mesecev
6 mesecev
in več
3 do 6
mesecev
/
0 mesecev
/
za določen čas
/
Lesarsko podjetje
/
samostojno
Oblika zaposlitve
Vrsta zaposlitve
Pridobitev zaposlitve
gradbeno podjetje
Stran 45 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Študijski
program
Zaposlitev
UN G
DA
UN G
NE
UN GING
NE
UN GING
NE
/
da, na programu
Gradbeništvo
ne, že 6 mesecev
iščem zaposlitev
ne, že 6 mesecev
iščem zaposlitev
UN GING
UN GING
UN P
DA
DA
DA
/
/
/
UN P
DA
/
UN P
DA
I B VS G
NE
I B VS G
NE
/
ne, že 3 mesece
iščem zaposlitev
ne, že 6 mesecev
iščem zaposlitev
I B VS PI
I B UN A
I B UN A
I B UN
GING
I B UN
GING
II B MAG
A
II B MAG
G
II B MAG
G
DA
NE
NE
/
/
da, v tujini
DA
/
DA
/
DA
/
DA
/
da, na programu
Gradbeništvo
NE
VS G
VS P
UN G
UN GING
UN P
I B VS G
I B VS PI
I B UN A
I B UN G
I B UN GING
I B UN PI
II B MAG A
II B MAG G
II B MAG GING
II B MAG PI
Nadaljevanje
študija
Čas iskanja
zaposlitve
Oblika zaposlitve
Vrsta zaposlitve
Pridobitev zaposlitve
0 mesecev
za določen čas
na podlagi praktičnega
projektantsko podjetje usposabljanja
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
/
0 mesecev
0 mesecev
0 mesecev
6 mesecev
in več
do 3
mesece
za določen čas
za določen čas
za določen čas
industrijsko podjetje
Inženiring podjetje
policija
/
na podlagi praktičnega
usposabljanja
samostojno
samostojno
za določen čas
drugo
samostojno
za nedoločen čas
logistika
samostojno
/
/
/
/
/
/
/
0 mesecev
/
/
do 3
mesece
3 do 6
mesecev
3 do 6
mesecev
za nedoločen čas
/
/
za določen čas
/
na podlagi praktičnega
javni sektor
usposabljanja
/
/
/
/
s pomočjo vez in
drugo
poznanstev
s pomočjo vez in
gradbeno podjetje
poznanstev
Hypobanka/nepremičn s pomočjo vez in
ine
poznanstev
0 mesecev
za nedoločen čas
javni sektor
samostojno
/
/
/
/
za določen čas
za določen čas
Stari visokošolski strokovni študijski program Gradbeništvo
Stari visokošolski strokovni študijski program Promet
Stari univerzitetni študijski program Gradbeništvo
Stari univerzitetni študijski program GING
Stari univerzitetni študijski program Promet
Bolonjski visokošolski strokovni študijski program Gradbeništvo
Bolonjski visokošolski strokovni študijski program Prometno inženirstvo
Bolonjski univerzitetni študijski program Arhitektura
Bolonjski univerzitetni študijski program Gradbeništvo
Bolonjski univerzitetni študijski program GING
Bolonjski univerzitetni študijski program Prometno inženirstvo
Bolonjski magistrski študijski program Arhitektura
Bolonjski magistrski študijski program Gradbeništvo
Bolonjski magistrski študijski program GING
Bolonjski magistrski študijski program Prometni inženirstvo
Kot je razvidno iz preglednice 3.1-13, je na anketi sodelovalo 9 diplomantov VS G, 3 diplomanti
VS P, 3 UN G, 4 UN GING, 3 UN P, 2 I B VS G, 1 I B VS PI, 2 I B UN A, 2 I B UN GING, 1 II B MAG A in
2 študenta II B MAG G.
Stran 46 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Pri »starih« (t.j. nebolonjskih) programih vidimo:
da se je na VS G
 67% diplomantov zaposlilo
 22% diplomantov nadaljuje študij
 le en študent je iskalec zaposlitve
da se je na VS P
 67% (dva od treh) diplomantov zaposlilo
 33% (eden od treh) pa ni zaposlen in ne išče zaposlitve
da se je na UN G
 67% (dva od treh) diplomantov zaposlilo
 33% (eden od treh) pa nadaljuje študij
da se je na UN GING
 50% diplomantov zaposlilo
 50% pa jih išče zaposlitev
da se je na UN P
 100% diplomantov zaposlilo
Na I. bolonjski stopnji (vsi programi) je
 43% zaposlenih (v povprečju so iskali zaposlitev približno 3 mesece)
 29% jih išče zaposlitev
 28% pa jih nadaljuje študij
Na II. Bolonjski stopnji (vsi programi) je
 67% (dva od treh) zaposlenih (v povprečju so iskali zaposlitev 3-6 mesecev)
 33% (eden od treh) pa nadaljuje študij
Zaposleni diplomanti so v povprečju čakali na prvo zaposlitev 2,5 meseca (pri čemer smo za
rubriko do 3 mesece in med 3 in 6 meseci vzeli pri izračunu povprečja zgornjo mejo, pri rubriki na
6 mesecev pa 12 mesecev. Zaposlenih je 62%. Od tega 70% za določen čas in 30% za nedoločen
čas. Diplomanti so večinoma zaposleni v gradbenih podjetjih. Ostala navedena podjetja so:
projektantsko podjetje, inženiring, transportno podjetje, logistično podjetje, javni sektor in
drugo. Skoraj polovica zaposlenih diplomantov se je zaposlila samostojno, malo več kot četrtina
zaposlenih diplomantov pa se je zaposlila »s pomočjo vez in poznanstev«. Nadalje se je 15%
zaposlenih diplomantov zaposlilo »na podlagi praktičnega usposabljanja« in 5% s pomočjo
Kariernega centra. Med najpomembnejšimi je zagotovo podatek o udeležbi: od 50 vabljenih se je
ankete (oziroma svečane podelitve diplom) udeležilo 32 diplomantov.
3.1.8. Ocena stanja in usmeritev
Iz statistik vpisa v prenovljene univerzitetne študijske programe ter iz primerjave podatkov med
posameznimi študijskimi leti sta vzpodbudni predvsem naslednji dejstvi:
 na univerzitetnih programih je ustaljen vpis dijakov iz gimnazij (na PI je zaznan dvig
deleža vpisanih dijakov z opravljeno maturo iz 67% na 75%) ,
 na visokošolskih strokovnih programih v Mariboru se je rahlo povečal vpis dijakov z
maturo.
Stran 47 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Še vedno je mogoče zaznati veliko razliko v uspešnosti med VS in UN programi (na VS je
prehodnost iz prvega v drugi letnik okoli 30%, na UN pa okoli 55%). Vzpodbudno pa je dejstvo, da
se je kritično stanje na programu »VS Gradbeništvo« znatno izboljšalo (kot je komentirano že v
razdelku 3.1.4). Bistvene razlike v povprečni oceni opravljenih izpitov med različnimi programi na
FG ni več zaznati, saj je na programu »Arhitektura«, ki je prejšnja leta izstopal le-ta padla dvakrat
po 0,2 točke in zdaj znaša 7,7. (Pri drugih ŠP se te ocene gibljejo med 7 in 7,6).
Na FG pridobimo evidenco o opravljenem pedagoškem delu iz dveh vzporednih (neodvisnih)
virov. V letu 2013 pa je ŠSFG izvedel obširno analizo prvega semestra, ki je bila obravnavana tudi
na senatu FG.
Statistični podatki za vpis na FG za dodiplomski študij kažejo na delni upad vpisa, kar lahko
pripisujemo trenutni gospodarski situaciji v Sloveniji in svetu ter seveda manjšanju števila
živorojenih otrok generacije, ki se vpisuje na visokošolske zavode. Polom gradbenih velikanov v
Sloveniji in posledična negativna reklama v medijih sta verjetno prispevali k rezultatu manjšega
vpisa na univerzitetni program Gradbeništvo na FG UM. Verjamemo, da se bo situacija na
področju gradbeništva popravila in posledično tudi vpis na univerzitetni program Gradbeništvo,
pa tudi na Prometno inženirstvo.
O analizi kakovosti izvajanja (starih) podiplomskih študijskih programov na UM FG je bilo govora
v Samoevalvacijskem poročilu UM FG za študijsko leto 2009/2010. V nadaljevanju bomo zato na
kratko analizirali še stanje na podiplomskih študijskih programih FG.
Slika na podiplomskem študiju kaže izboljšavo vpisa glede na prejšnja leta. Delno je to zaradi
vpisa rednih študentov na drugo stopnjo ter delno zaradi pomanjkanja delovnih mest na trgu. Vsi
zaposleni na FG se trudimo in sledimo situaciji.
Kar se tiče razmerja moški/ženske sta ekstremna primera programa UN-Gospodarsko inženirstvo
(75:25) in UN-Arhitektura (62:38). Na FG je bilo v študijskem letu 2012/2013 vpisanih 989
vključno z absolventi ter 837 študentov brez absolventov. Zaposlenih je 76 pedagoških delavcev
(od tega 50 visokošolskih učiteljev – VU in 26 visokošolskih sodelavcev - VS). Tako je število
študentov z absolventi na enega zaposlenega VU enako 13,01 ter brez absolventov 11,01. Število
študentov z absolventi na enega zaposlenega visokošolskega sodelavca je enako 38,03 ter brez
absolventov 32,19, pri čemer v izračun niso vključeni zunanji pogodbeni sodelavci (73
sodelavcev, ki opravljajo delo v obsegu ca. 15 FTE), ki sodelujejo pri izvajanju pedagoškega
procesa.
V spodnji preglednici je zbrana prehodnost na prvostopenjskih programih v odstotkih (%).
Preglednica 3.1-14: Prehodnost na prvostopenjskih programih v odstotkih
štud. leto
iz 1. v 2. letnik
iz 2. v 3. letnik
11/12
12/13
11/12
12/13
VS-GMb
25
35
45
62
VS-G-Ce
34
34
64
52
VS-PIMb
28
19
55
72
VS-PI-Ce
UN-G
UN-A
UN-GING
UN-PI
35
25
51
91
60
51
74
57
75
64
70
54
52
50
65
67
65
58
74
100
Problem, na katerega še enkrat opozarjamo, je tudi to, da imamo v Sloveniji preveliko število
študentov na zaposlenega (tako profesorja, kot asistenta), kar je posledica dosedanjega
financiranja visokega šolstva. »Dobri« študentje, ki so zaključili šolanje pri nas, so iskali zaposlitve
Stran 48 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
zunaj fakultete saj jih pogoji, ki so v veljavi ter seveda finančna plat šolstva niso pritegnili za
zaposlitev na FG. Upamo, da se bo v prihodnje tudi to izboljšalo.
V zvezi z reševanjem prostorske situacije omenimo, da je PO FG z namenom ureditve prostorov
predavalnic in kabinetov) na Krekovi 2 namenil 250.000 EUR, samo prenovo pa stroškovno
pokriva rektorat UM. Kljub temu pa zaradi krize prenova ne gre po prvotnih načrtih. Študijski
program arhitektura bi se naj z letnim semestrom v letu 2014 začasno preselil v s strani MF
izpraznjene prostore na rektoratu - istočasno pa bi se naj začela prenova Krekove 2.
Nazadnje omenimo, da smo pristopili k prenovi druge bolonjske stopnje program Gradbeništvo.
Načrtujemo, da bi do marca 2013 novi program tudi akreditirali. Gre za korenite spremembe, ki
se bodo kazale tako v dvigu kakovosti študija kot tudi v finančnem stanju FG.
3.2. Tutorstvo na FG
Pričujoče poročilo vsebuje pregled dela tutorjev profesorjev in študentov na Fakulteti za
gradbeništvo Univerze v Mariboru v študijskem letu 2012/13. Originalne zapise o izvedenih
dogodkih (okroglih mizah, posvetih, predavanjih itd.) lahko najdete na spletnem naslovu
http://www.fg.um.si/studenti/tutorstvo/Strani/default.aspx, povzeti pa so tudi v nadaljevanju
tega razdelka.
Tutorstvo na FG opravljajo profesorji (in asistenti) ter študenti. Tutorji študenti imajo svojega
predsednika, ki sodeluje z vodjem tutorjev (profesorjev). Tutorski zbor profesorjev potrjuje
prodekan za izobraževalno dejavnost. V študijskem letu 2012/2013 je bilo 16 tutorjev
profesorjev po programih (od tega štirje za drugo stopnjo), štirje strokovni tutorji ter en tutor za
izredni študij na drugi stopnji ter en tako imenovan »e-tutor«. Od študijskega leta 2009/2010 pa
do 30.9.2013 so na FG delovali strokovni tutorji za predmetna področja matematika, fizika in
mehanika. To so študijska področja tehnike, ki se vedno znova izkažejo kot »trd oreh«. Strokovni
tutorji so imeli na razpolago po 30 pedagoških ur za vsako predmetno področje (matematika,
fizika, mehanika), ki so jih po potrebi razdelili med različne programe.
Poleg svetovalnih funkcij imajo tutorji na FG tudi širše, obštudijsko poslanstvo; organizirati
okrogle mize, posvete, predavanja za tutorje ter študente in podobno. V obdobju, ki ga
obravnava to poročilo, so bile v okviru tutorstva organizirane okrogle mize – posveti ter
predavanja. Poleg tega so tutorji v študijskem letu 2012/2013 bili aktivni tudi pri sprejemu
brucev ob začetku študijskega leta (v Mariboru in v Celju), sodelovali so tudi pri informativnih
dnevih ter pri izvedbi že tradicionalnega projekta »Ali je kaj trden most?«.
Organizacija predavanj: v okviru tutorskega sistema je bila 15. januarja 2013 v predavalnici Borut
Pečenko izvedena Tutorska delavnica s predavanjem na temo Linearni ornamenti, ki je potekala
pod mentorstvom dveh tutorjev profesorjev, izvedenih je bilo več predavanj in delavnic o
uporabi programskih paketov AutoCAD, Photo shop, ipd., ki so bila organizirana s sodelovanjem z
Društvom študentov FG, le-te pa je izvajal prodekan študent.
Tutorji študenti svoje tutorsko delo začnejo že prvi dan študijskega leta, ko se predstavijo
brucem, jim razložijo delovanje tutorstva na FG ter z njimi poskušajo vzpostaviti kontakt, ki bi se
ohranil skozi celotno študijsko leto, pa tudi pozneje. Že nekaj let zapored tutorji študenti v
sodelovanju s ŠSFG organizirajo motivacijski vikend, kjer osvežijo in/ali osvojijo znanja in veščine
iz retorike in debatiranja.
Stran 49 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Tutorji študenti predvsem za bruce mesečno skličejo koordinacijske sestanke, na katerih jih
pozovejo, da predstavijo svoje izkušnje s pedagoškim procesom: pri katerih predmetih se dobro
znajdejo, kaj jim povzroča težave, kje potrebujejo pomoč, kakšno vrsto pomoči potrebujejo in
podobno. Po večini so tutorji študenti študentom vseh letnikov priskrbeli dodatna gradiva za
nekatere predmete, nekateri tutorji so izvajali tudi tutorske ure za določene predmete, spet
drugi so apelirali za izredne roke, tretji so svetovali pri seminarskih nalogah – vsi pa so bili vedno
dostopni študentom preko elektronske pošte in telefona.
Tutorji so skupaj s ŠSFG in DŠFG sodelovali tudi pri Brucovanju FG, Pikniku FG, ekskurzijah,
»gradbenijadi«, projektu »Ali je kaj trden most?«, na različne načine pa pomagajo tudi pri
promociji fakultete.
V študijskem letu 2012/13 so bile v okviru tutorstva na FG izvedene naslednje okrogle mize:
okrogla miza na temo »Erasmus«, kjer so se študenti lahko seznanili z izmenjavo »Erasmus« iz
prve roke, saj so študenti predstavili svoje izkušnje z izmenjavo. Druga okrogla miza je bila
namenjena problematiki diplomskih izpitov in prehodov iz 1. na 2. stopnjo študija. Februarja so
tutorji sodelovali na informativnih dnevih.
V študijskem letu 2012/13 so tutorji študenti poleg številnih projektov uvedli tudi nov pristop
tutorjev in plan dela po programih za vsak semester posebej, s katerim so povečali preglednost
sistema in ga izboljšali. Tutorji profesorji na drugi stopnji pomagajo pri dilemah in težavah z
izbirnimi predmeti in svetujejo pri odločitvah v zvezi z diplomskim delom.
V študijskem letu 2012/13 so tutorji FG pomagali vzpostaviti sistem predstavnikov letnikov; v
vsakem letniku vsakega študijskega programa je po en študentski predstavnik, ki povezuje
študente in profesorje (tudi tutorje).
3.3. Vseživljenjsko izobraževanje
Na FG še ni organiziranih študijskih programov za vseživljenjsko izobraževanje.
Stran 50 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
4.
RAZISKOVALNA IN RAZVOJNA DEJAVNOST
4.1. Pregled dejavnosti v letu 2012
Večina raziskovalne dejavnosti na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru (FG) se odvija v
raziskovalnem programu P2-0129 - Razvoj, modeliranje in optimiranje objektov in procesov v
gradbeništvu in prometu, ki je ovrednoten z 1,5 FTE. Poleg tega raziskovalci FG sodelujejo še v
treh raziskovalnih programih kot pridruženi člani in so v letu 2012 »prinesli« na FG 1,0 FTE
sredstev, kot je razvidno iz preglednice 4.1-1. Na FG so v letu 2012 tekli trije raziskovalni projekti,
financirani s strani ARRS in sicer dva aplikativna raziskovalna projekta in en CRP- projekt. Na
Javnem razpisu za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2012 - razpis v letu 2011« je bil
za sofinanciranje izbran temeljni raziskovalni projekt z naslovom Generiranje sintetične
populacije kot osnova za "activity-based"/"agent-based" mikrosimulacijske prometne modele,
katerega financiranje v obsegu 3204 raziskovalnih ur letno se je pričelo 1.8.2013. Poleg tega
nekateri raziskovalci znanstveno - raziskovalno delujejo tudi izven okvira FG in izven okvira UM,
kar zagotovo prispeva k prepoznavnosti fakultete in univerze, po drugi strani pa plemeniti FG in
UM.
Preglednica 4.1-1: ARRS raziskovalni programi FG v letu 2012
Šifra
Naslov
Nosilna
raziskovalna
organizacija
FTE
Trajanje
FG UM
1,5
1.1.2013 - 31.12.2016
FS UM
0,2
1.1.1999 - 31.12.2014
FS UM
NTF UL
0,2
0,6
1.1.1999 - 31.12.2013
1.1.2013 - 31.12.2015
Lastni raziskovalni program FG
Razvoj, modeliranje in optimiranje objektov in
P2―0129
procesov v gradbeništvu in prometu
Pridružen raziskovalni program
Raziskave v energetskem, procesnem in
P2―0196
okoljskem inženirstvu
P2―0063 Inteligentno računalniško konstruiranje
P2―0268 Geotehnologija
Preglednica 4.1-2: ARRS raziskovalni projekti FG v letu 2012
Šifra
J2-5496
L1-4311
Naslov
Generiranje sintetične populacije kot osnova za
"activity-based"/"agent-based" mikrosimulacijske
prometne modele
Sedimenti v vodnih okoljih: geokemična in mineraloška
karakterizacija, remediacija ter njihova uporabnost kot
sekundarna surovina (aplikativni raziskovalni projekt)
L5-4319
Varnost pasivnih hiš pri potresu
V4-1065
Presoja učinkovitosti umetnega vpliva na vreme z letali
Vrsta
projekta
Temeljni
raziskovalni
projekt
Aplikativni
raziskovalni
projekt
Aplikativni
raziskovalni
projekt
CRP
vloga FG
Trajanje
Prijavitelj
1.8.2013 –
31.7.2016
Sodelujoča RO
1.7.2011 30.6.2014
Sodelujoča RO
1.7.2011 30.6.2013
Prijavitelj
1.10.2010 30.9.2012
Slika 4.1-1 prikazuje spreminjanje števila raziskovalnih projektov (RP) glede na vrsto: CRP,
podoktorski RP, temeljni RP, aplikativni RP.
Stran 51 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 4.1-1: Gibanje števila ARRS raziskovalnih projektov po letih
7
6
5
Ciljni raziskovalni projekti
4
3
4
3
Podoktorski raziskovalni
projekti
5
1
1
1
2
1
0
2
2009
1
2010
2
2
2011
2012
Temeljni raziskovalni projekti
Aplikativni raziskovalni
projekti
Na fakulteti je v letu 2012 potekal program usposabljanja šestih mladih raziskovalcev iz
gospodarstva.
Aprila 2012 se je z uspešnim zagovorom doktorske disertacije zaključil program usposabljanja še
zadnje mlade raziskovalke financiran s sredstvi ARRS.
Na fakulteti je vzpostavljen sistem obveščanja raziskovalcev o tekočih javnih razpisih ministrstev,
Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Javne agencije SPIRIT Slovenija ter o drugih javnih
razpisih in pozivih.
V letu 2013 je na Javnem razpisu za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2014
fakulteta kot prijaviteljica kandidirala z osmimi prijavami in sicer z dvema aplikativnima, dvema
temeljnima in štirimi podoktorskimi raziskovalnimi projekti.
Na Javni poziv ARRS za predlaganje kandidatov za mentorje novim mladim raziskovalcem za leto
2013 je fakulteta oddala tri prijave.
Na sliki 4.1-2 je prikazan delež pridobljenih sredstev glede na vrsto projekta.
Slika 4.1-2: Struktura sredstev ARRS glede na vrsto projektov v letu 2012
8%
3%
Raziskovalni programi
Podoktorski projekti
Temeljni projekti
Aplikativni projekti
Ciljni raziskovalni projekti
89%
Tekoči nacionalni raziskovalni projekti Fakultete za gradbeništvo so bili v letu 2012 razen iz
sredstev ARRS financirani še s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Stran 52 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 4.1-3: Gibanje višine sredstev ARRS za raziskovalne programe/projekte po letih
300.000,00 €
250.000,00 €
200.000,00 €
150.000,00 €
100.000,00 €
50.000,00 €
0,00 €
Sredstva
2010
2011
2012
286.776,18 €
245.684,09 €
152.109,44 €
Višina sredstev ARRS za financiranje raziskovalnih programov in projektov se iz leta v leto niža,
čeprav FG vzdržuje konstanto število raziskovalnih programov in si prizadeva k pridobitvi novih
raziskovalnih projektov.
V letu 2012 je bila, skladno z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o normativnih in
standardih za določanje sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti financirane iz proračuna
Republike Slovenije, raziskovalnim programom in projektom, ki so potekali v letu 2012, znižana
višina sofinanciranja za leto 2012 za en cenovni razred. Ukrep znižanja cenovnih razredov ostane
do izteka obdobja, določenega za izvajanje posameznega programa oziroma projekta.
Število znanstvenih člankov (v revijah s faktorjem vpliva) klasificiranih v A1 - A4 niha med 20 in
30 članki letno (slika 4.1-4). Delež člankov A1 niha med 5 in 10 letno (slika 4.1-5).
Slika 4.1-4: Število člankov A1 – A4 FG po letih
28
30
25
20
20
15
26
22
19
14
10
5
0
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Stran 53 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 4.1-5: Število člankov 1.01 A1 FG po letih
10
10
9
9
8
7
7
6
5
5
4
4
3
3
2
1
0
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Normirano število citatov FG in število točk Z1+Z2 po letih od leta 2007 do 2012 je razvidno iz slik
4.1-6 in 4.1-7. V petletnem obdobju vidimo trend naraščanja normiranih citatov in nihanja števila
točk Z1+Z2 med približno 2000 in 3300 točkami.
Slika 4.1-6: Normirano število citatov FG po letih
1400
1245
1200
1000
800
600
400
344
436
530
624
714
200
0
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Stran 54 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 4.1-7: Število točk Z1+Z2 FG po letih
3259,83
3231,82
3500
2794,53
3000
2500
2251,09
2249,25
2000,39
2000
1500
1000
500
0
2007
2008
2009
2010
2011
2012
V nadaljevanju (slika 4.1-8, slika 4.1-9, slika 4.1-10 in slika 4.1-11) podajamo prikaz notranje
razporeditve kazalnikov raziskovalne uspešnosti po posameznih področjih FG: gradbeništvo (G),
prometno inženirstvo (PI), splošni predmeti - S - (matematika, fizika, tuji jeziki) in arhitektura - A (v odstotkih).
a
Slika 4.1-8: Delež člankov A1 – A4 FG po področjih in letih
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
a
FG-A
FG-S
FG-P
FG-G
2007
2008
2009
2010
2011
2012
FG-S – Fakulteta za gradbeništvo – področje splošnih predmetov
FG-A – Fakulteta za gradbeništvo – področje arhitekture
FG-P – Fakulteta za gradbeništvo – področje prometa
FG-G – Fakulteta za gradbeništvo – področje gradbeništva
Stran 55 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 4.1-9: Delež člankov 1,01 A1 FG po področjih in letih
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
FG-A
FG-S
FG-P
FG-G
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Slika 4.1-10: Delež citatov FG po področjih in letih
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
FG-A
FG-S
FG-P
FG-G
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Slika 4.1-11: Delež točk Z1+Z2 FG po področjih in letih
100%
90%
80%
70%
60%
50%
40%
30%
20%
10%
0%
FG-A
FG-S
FG-P
FG-G
2007
2008
2009
2010
2011
2012
Stran 56 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 4.1-12: Primerjava števila člankov A1-A4 za FG in FGG po letih na raziskovalca
0,7
0,6
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0,0
2007
2008
2009
2010
2011
2012
FG
0,18
0,26
0,25
0,37
0,29
0,36
FGG
0,27
0,35
0,32
0,39
0,38
0,58
FG-G
0,23
0,40
0,23
0,44
0,33
0,50
FG-P
0,15
0,15
0,31
0,38
0,31
0,23
FG-A
0,00
0,00
0,14
0,00
0,14
0,18
FG-S
0,25
0,25
0,33
0,58
0,33
0,53
Slika 4.1-13: Primerjava števila člankov 1.01 A1 za FG in FGG po letih na raziskovalca
0,35
0,30
0,25
0,20
0,15
0,10
0,05
0,00
2007
2008
2009
2010
2011
2012
FG
0,05
0,04
0,07
0,13
0,09
0,13
FGG
0,08
0,11
0,13
0,14
0,18
0,27
FG-G
0,09
0,05
0,07
0,14
0,12
0,16
FG-P
0,00
0,00
0,08
0,08
0,00
0,08
FG-A
0,00
0,00
0,00
0,00
0,14
0,09
FG-S
0,08
0,08
0,08
0,33
0,17
0,32
Na slikah 4.1.12 – 15 je grafično prikazana primerjava rezultatov znanstvene aktivnosti po
raziskovalcu med Fakulteto za gradbeništvo Univerze v Mariboru (FG UM) in Fakulteto za
gradbeništvo in Geodezijo Univerze v Ljubljani (FGG UL), prikazana so tudi posamezna področja
FG UM: Gradbeništvo (FG-G), Promet (FG-P), področje splošnih predmetov (FG-S) in Arhitektura
(FG-A).
Stran 57 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 4.1-14: Primerjava števila normiranih citatov za FG in FGG po letih na raziskovalca (normirano število čistih
citatov v zadnjih 10 letih)
60
50
40
30
20
10
0
2007
2008
2009
2010
2011
2012
FG
4,53
5,74
6,97
8,21
9,39
17,36
FGG
12,67
14,67
17,14
19,37
23,21
56,24
FG-G
1,21
1,81
2,93
3,60
4,63
10,71
FG-P
2,00
3,54
5,00
6,54
7,85
22,77
FG-A
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
2,09
FG-S
22,25
26,25
28,75
32,58
35,17
56,84
Slika 4.1-15: Primerjava števila točk Z1+Z2 za FG in FGG po letih na raziskovalca
60
50
40
30
20
10
0
2007
2008
2009
2010
2011
2012
FG
26,32
42,52
29,60
42,89
29,62
38,98
FGG
29,99
43,75
37,41
42,76
40,12
50,36
FG-G
33,81
49,17
29,38
46,85
33,35
52,13
FG-P
17,08
37,54
43,65
29,82
14,19
30,75
FG-A
0,00
17,86
12,03
21,07
32,51
20,21
FG-S
19,53
38,71
24,42
54,65
29,38
19,06
Stran 58 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 4.1-3: Podatki o naročilu tujih znanstvenih revij FG v letu 2012
Naslov
Accident Analysis and Prevention
ACI materials journal
AD : architectural design
Architektur aktuell
Archive of applied mechanics
Automation in construction : an international
journal for the building industry
Baumeister : Zeitschrift für Architektur
Bauphysik
Beton-Kalender ... : Taschenbuch für Beton-,
Stahlbeton- und Spannbetonbau sowie die
verwandten Fächer
Canadian geotechnical journal
Computer-aided civil and infrastructure
engineering
Der Stahlbau
Die Bautechnik : Zeitschrift für den gesamten
Ingenieurbau
El Croquis : De Arquitectura y de Diseño
International journal for numerical and analytical
methods in geomechanics
International journal of geomechanics / ASCE
Internationales Verkehrswesen : Fachzeitschrift
für Wissenschaft und Praxis
Journal of computing in civil engineering
Journal of construction engineering and
management / ASCE
Journal of Constructional Steel Research
Journal of geodesy
Journal of materials in civil engineering / ASCE
Journal of structural engineering / ASCE
Journal of transportation engineering / ASCE
Materials and structures
Mathematical and computer modelling of
dynamical systems
Österreichische Wasser- und Abfallwirtschaft
Proceedings of the Institution of Civil Engineers.
Bridge engineering
Promet : časopis za pitanja teorije znanosti i
prakse prometa : = scientific technical journal for
traffic theory and practice
Steel and composite structures
Structural control & health monitoring : the
journal of the International Association for
Structural Control and Monitoring
Survey review / Directorate of Overseas Surveys
Založnik
Pergamon Press
American Concrete Institute
John Wiley & Sons
Springer
Springer
Država izida
Velika Britanija
Združene države Amerike
Velika Britanija
Avstrija
Nemčija
Elsevier
Callwey
Wilhelm Ernst & Sohn
Nizozemska
Nemčija
Nemčija
Ernst & Sohn
National Research Council of Canada
Nemčija
Kanada
Blackwell
Ernst & Sohn Verlag
Združene države Amerike
Nemčija
Ernst & Sohn
Márquez & Levene, Arquitectos
Asociados
Nemčija
Wiley
American Society of Civil Engineers
Velika Britanija
Združene države Amerike
Deutscher Verkehrs-Verlag
American Society of Civil Engineers
American Society of Civil Engineers,
c1983Granada
Springer
American Society of Civil Engineers,
Materials Engineering Division
American Society of Civil Engineers
American Society of Civil Engineers
RILEM Publications
Nemčija
Združene države Amerike
Španija
Združene države Amerike
Velika Britanija
Nemčija
Združene države Amerike
Združene države Amerike
Združene države Amerike
Francija
Taylor & Francis
Springer-Verlag
Nizozemska
Avstrija
Thomas Telford
Fakultet prometnih znanosti ;
Fakulteta za pomorstvo in promet ;
Universita degli studi di Trieste,
Istituto per lo studio dei transporti
nell'integrazione economica europea
Techno-Press
Velika Britanija
Wiley
Directorate of Overseas Surveys of
the Ministry of Overseas
Development
Hrvaška
Južna Koreja
Velika Britanija
Velika Britanija
Stran 59 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Transportation : an international journal devoted
to the improvement of transportation planning
and practice
Transportation research. Part A, Policy and
practice : an international journal
Transportation research. Part B, Methodological
Transportation Research. Part C, Emerging
Technologies
Transportation research. Part D, Transport and
environment
Transportation research. Part E, Logistics and
transportation review : an international journal
Transportation research. Part F, Traffic psychology
and behaviour
Transportation science : the publication of the
Transportation Science Section of INFORMS
Waste management & research : the official
journal of ISWA
Wind and structures
Kluwer Academic Publishers
Nizozemska
Pergamon ; Elsevier
Pergamon Press.
Združene države Amerike
Velika Britanija
Pergamon
Velika Britanija
Pergamon
Velika Britanija
Pergamon
Velika Britanija
Elsevier
Transporation Science Section of
ORSA.
Velika Britanija
Združene države Amerike
International Solid Waste Association
Techno-Press
Danska
Južna Koreja
4.2. Ocena stanja in usmeritev
FG ima en svoj raziskovalni program (RP), večje število raziskovalcev pa sodeluje še v treh
pridruženih programih. Ne glede na dejstvo, da je pridobivanje ARRS RP iz leta v leto težavnejše,
je strategija FG, da pridobi še en lastni raziskovalni program (npr. na področju prometa).
V letu 2012 je precej padlo število ciljnih raziskovalnih projektov (CRP), saj beležimo samo en
svoj CRP, med tem ko smo še leto pred tem imeli 4 CRP-je. Število ARRS aplikativnih projektov
stagnira in se ohranja skozi zadnja leta na številki 2. Potrebnih bo več prijav, kar se je v letu 2013
tudi zgodilo (skupaj 8). Neuspešni smo pri pridobivanju mladih raziskovalcev iz ARRS.
Dolgoročno financiranje raziskovalne dejavnosti je na FG sicer solidno urejeno, saj kar 89% vseh
pridobljenih sredstev iz ARRS predstavljajo raziskovalni programi; vendar pa se je znesek
pridobljenih finančnih sredstev iz leta 2010 do leta 2012 skoraj prepolovil.
Najpomembnejši rezultati znanstveno-raziskovalne aktivnosti predstavljajo objavljeni znanstveni
članki v revijah s faktorjem vpliva. Število znanstvenih člankov (A1-A4) je v zadnjem triletnem
obdobju 2010-2012 naraslo za 43% glede na predhodna 3 leta, t.j. 2007-2009. Še večjo rast
zasledimo pri objavah najkvalitetnejših člankov 1.01 A1: v obdobju 2010-2012 beležimo 2,16-krat
več objav kot v letih 2007-2009. Še boljša je slika pri citatih, katerih število strmo narašča: v letu
2012 izkazanih 1245 normiranih čistih citatov predstavlja 74% povečanje glede na predhodno
leto 2011 s 714 normiranimi citati. Med tem ko večino člankov objavljajo raziskovalci iz področja
Gradbeništva (60%), večino citatov ustvarijo raziskovalci iz področja Splošnih predmetov (50%).
Deleži objav in citatov, ki jih ustvarijo raziskovalci na področjih Arhitekture in Prometnega
inženirstva iz leta v leto naraščajo, kar je posledica povečane raziskovalne uspešnosti na obeh
področjih v zadnjih letih.
Primerjava med fakultetama FG UM iz Maribora in FGG UL iz Ljubljane pokaže, da so leta 2012
ljubljanski kolegi objavili za 61% več člankov A1-A4 na raziskovalca kot raziskovalci na FG UM. Na
FG UM smo objavili »samo« 0,36 članka A1-A4 na sodelavca, kar pove, da je omenjene članke
leta 2012 objavila komaj dobra tretjina kolegov FG UM. Še bolj neugodno je razmerje pri
Stran 60 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
vrhunskih člankih 1.01 A1, kjer beležijo ljubljanski kolegi več kot 2-krat več objav na raziskovalca
v primerjavi z mariborskimi sodelavci. FGG UL beleži leta 2012 kar 3,24-krat več normiranih čistih
citatov na raziskovalca kot raziskovalci iz FG UM. Boljša je slika pri doseženem številu točk Z1+Z2,
kjer FGG UL izkazuje 29% več točk na raziskovalca v primerjavi s kolegi iz FG UM.
FGG UL beleži več objav in citatov od FG UM predvsem zato, ker imamo poleg programa
Gradbeništvo na FG še programa Prometno inženirstvo in Arhitektura, ki po rezultatih raziskav za
Gradbeništvom precej zaostajata. Slednja programa sta mlajša programa, na Arhitekturi pa je
znanstveno aktivna samo polovica sodelavcev (druga polovica je aktivna na umetniškem
področju).
Če primerjamo samo gradbince, torej FGG UL in FG-G UM, je slika precej boljša. V objavah
člankov A1-A4 FGG UL prednjači za 16%, pri objavah 1.01 A1 je FGG za 69% boljši, pri doseženih
normiranih čistih citatih je FGG dobrih 5-krat uspešnejši, zato pa je FG-G UM pri doseženem
številu točk Z1+Z2 za 3,5% boljši od ljubljanskih kolegov. Poudarimo, da bi bila slika v prid FG-G
UM precej ugodnejša, če bi k gradbincem FG-G prišteli še rezultate raziskovalcev iz splošnih
predmetov FG-S, kar je v statistiki na FGG UL upoštevano.
Glede na dejstvo, da imajo pri prijavah ARRS programov in projektov vedno večjo vlogo vrhunske
objave 1.01 A1 in A', je strategija FG UM, da poviša število teh objav in s tem zmanjša zaostanek
za FGG UL. Na ta način bi lahko prijavili še en znanstveni program. Povečati moramo tudi število
normiranih čistih citatov, kar pa se bo glede na dejstvo, da beležimo dobre objave večinoma v
zadnjih letih, verjetno tudi zgodilo. Na programih Prometno inženirstvo in Arhitektura se mora
povečati znanstvena aktivnost, tako da bodo z leti dosegli povprečje kolegov programa
Gradbeništvo FG-G. Dobre raziskovalce je potrebno pedagoško razbremeniti, če imajo več kot 6
ur predavanj oz. 10 ur vaj. Raziskovalno delo zahteva zbranost in nedeljiv čas 6 do 10 ur. Problem
je predvsem pri nekaterih asistentih, ki imajo vaje vse dneve v tednu (tako dopoldne kot tudi
popoldne). Urnike je treba urediti tako, da ima vsak sodelavec najmanj dva dneva namenjena
samo za raziskovanje. Sredstva IRD je smotrno nameniti za nakup opreme, kar pa je poslovodni
odbor FG v letu 2013 uredil za sodelavce z več kot 4/3 pedagoške dejavnosti. Mladi sodelavci FG
zelo redko koristijo pravico sobotnega leta, zato je potrebno spodbuditi organiziranje gostovanja
naših raziskovalcev v tujini, predvsem na elitnih univerzah in inštitutih.
Stran 61 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
5.
KADROVSKI POGOJI
5.1. Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci
Preglednica 5.1-1: Število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev
Naziv
2011/2012
Pogodb.
Redno
Redni profesorji
Izredni profesorji
Docenti
Višji predavatelji
Predavatelji
Asistent z doktoratom
Asistent z magisterijem
Asistent z UNI izobrazbo
Učitelji veščin
Lektorji
BREZ NAZIVA- strokovnjaki iz prakse
Skupaj
10
11
21
6
4
6
1
22
0
1
0
82
11
9
9
9
4
3
0
9
0
0
22
76
Skupaj
Redno
21
20
30
15
8
9
1
31
0
1
22
158
8
10
22
6
4
4
1
20
0
1
0
76
2012/2013
Pogodb.
10
8
9
11
4
1
0
6
0
0
24
73
Skupaj
18
18
31
17
8
5
1
26
0
1
24
149
Preglednica 5.1-2: Gibanja redno in pogodbeno zaposlenih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Redno
Pogodbeno
Skupaj
83
82
76
63
76
73
146
158
149
Preglednica 5.1-3: Število izvolitev v nazive
Študijsko leto
Redni
profesor
Izredni
profesor
Docent
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Skupaj
1
0
1
2
3
5
5
9
5
19
Znanstveni
sodelavec
-
Višji
predavatelj
Predavatelj
Učitelj
veščin
Asistent
2
4
1
7
-
9
8
7
24
3
6
2
11
Preglednica 5.1-4: Mobilnost visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Število učiteljev na
institucijah v tujini
6
5
7
Stran 62 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
5.2. Upravno-administrativni in strokovno-tehnični delavci
Preglednica 5.2-1: Izobrazbena struktura upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih sodelavcev
Stopnja dejanske izobrazbe Število sodelavcev
SR
3
VŠ
8
VSS
2
UNI
9
MAG
3
Skupaj
25
Preglednica 5.2-2: Gibanja redno zaposlenih upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih sodelavcev
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Število sodelavcev
26
26
25
5.3. Analiza ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu
KOK FG je opravila anketiranje zaposlenih v dveh etapah. Ločeno za pedagoške delavce (v okviru
seje »Akademskega zbora« septembra 2013) in v oktobru 2013 še za ostale delavce. KOK se je
seznanila z rezultati ankete zadovoljstva na delovnem mestu. Uporabili smo standardni anketni
vprašalnik UM, ki je razdeljen na 7. rubrik:
I. Podatki o anketirancu
II. Odnos med zaposlenimi
III. Materialni delovni pogoji
IV. Delo in naloge
V. Kariera
VI. Informiranost
VII. Pobude
Rubrike II do VI (ki so bile podrobneje analizirane) vsebujejo pozitivno naravnane trditve z
možnimi odgovori:
1. Sploh ne drži
2. Ne drži
3. Drži
4. Absolutno drži.
KOK FG ugotavlja, da je anketo za leto 2012/2013 izpolnilo 45 pedagoških in 11 nepedagoških
delavcev. Poudarimo, da se je v primerjavi z lansko anketo (t.j. za leto 2011/12) spremenilo zelo
malo; splošno zadovoljstvo je na dokaj dobri ravni.
Stran 63 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
5.3.1. Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci
Slika 5.3-1: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Odnosi med zaposlenimi
Odnos med zaposlenimi
0
1
2
3
4
Odnosi z neposrednimi sodelavci/kami so dobri: 2012: 3,40
2013: 3,43
Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen: 2012: 3,38
2013: 3,34
Posamezne org. enote na FG dobro sodelujejo med sabo: 2012: 2,30
2013: 2,36
Odnosi med vsemi zaposlenimi na FG so dobri: 2012: 2,75
2013: 2,66
Z delom neposredno nadrejenega sem zadovoljen/na: 2012: 3,25
2013: 3,20
Z delom vodstva FG sem zadovoljen/na: 2012: 3,05
2013: 2,91
V delovnem okolju ne zaznavam mobinga: 2012: 3,10
2013: 3,02
1 - Sploh ne drži
2 - Ne drži
3 - Drži
4 - Popolnoma drži
Slika 5.3-2: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Materialni delovni pogoji
Materialni delovni pogoji
0
1
2
3
4
Opremljenost delovnega mesta je dobra: 2012: 2,18
2013: 2,31
Varnost na delovnem mestu je zagotovljena: 2012: 3,15
2013: 3,02
S prihodom/odhodom na fakulteto nimam težav: 2012: 3,13
2013: 3,20
Delovni čas mi ustreza: 2012: 3,25
2013: 3,38
Delovno mesto mi omogoča ustrezno socialno varnost: 2012: 3,13
2013: 3,02
Plača mi ustreza: 2012: 2,53
2013: 2,42
1 - Sploh ne drži
2 - Ne drži
3 - Drži
4 - Popolnoma drži
Stran 64 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 5.3-3: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Delo in naloge
Delo in naloge
0
1
2
3
4
Dela in naloge so jasno opredeljene: 2012: 2,98
2013: 3,02
Napotki nadrejenih so jasni: 2012: 3,00
2013: 3,02
Delo je kreativno: 2012: 3,15
2013: 3,36
Pri delu sem samostojen/samostojna: 2012: 3,48
2013: 3,45
Moji predlogi in pobude so upoštevani: 2012: 2,75
2013: 2,98
Za dobro oprevljeno delo sem pohvaljen/na, nagrajen/na: 2012: 2,23
2013: 2,43
Uspešnost mojega dela se vrednoti po znanih standardih: 2012: 2,43
2013: 2,38
Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje uspešnosti: 2012: 2,28
2013: 2,67
S svojim delom prispevam k uspešnosti FG: 2012: 3,23
2013: 3,33
Z delom na FG sem zadovoljen/na: 2012: 2,95
2013: 3,07
1 - Sploh ne drži
2 - Ne drži
3 - Drži
4 - Popolnoma drži
Slika 5.3-4: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Kariera
Kariera
0
1
2
3
4
Za svoje delo se želim dodatno izobraževati: 2012: 3,33
2013: 3,38
Fakulteta me podpira pri dodatnem izobraževanju: 2012: 2,48
2013: 2,64
S svojim delovnim mestom sem zadovoljen/na: 2012: 2,93
2013: 3,02
Kriteriji za napredovanje so jasni: 2012: 2,70
2013: 2,62
Koristno bi bilo uvesti razgovore zaposlenih z vodstvom: 2012: 2,95
2013: 3,07
1 - Sploh ne drži
2 - Ne drži
3 - Drži
4 - Popolnoma drži
Stran 65 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 5.3-5: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Informiranost
Informiranost
0
1
2
3
4
O dogajanju na FG sem dobro obveščen/na: 2012: 2,60
2013: 2,67
Seznanjen/na sem z akti UM in FG: 2012: 2,83
2013: 2,76
Spletne strani FG mi omogočajo dostop do potrebnih inf.: 2012: 2,68
2013: 2,89
Vodstvo FG mi posreduje potrebne podatke: 2012: 2,93
2013: 2,89
Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne informacije: 2012: 2,90
2013: 2,89
1 - Sploh ne drži
2 - Ne drži
3 - Drži
4 - Popolnoma drži
Pedagoški delavci in raziskovalci so še vedno najbolj zadovoljni z odnosi med neposrednimi
sodelavci in najmanj zadovoljni s tem, kako posamezne organizacijske enote na FG sodelujejo
med sabo (gre pa za neznatni dvig povprečja iz 2,30 na 2,34, ki pa ga zaradi disperzije ni smiselno
omenjati – kot tudi večino sprememb povprečij). Z delom vodstva FG so zaposleni še vedno
dokaj zadovoljni (vendar je povprečje padlo iz 3,10 na 2,91). Problem mobinga zaznava 11 od 45
anketiranih (lani 7 od 40) pedagoških delavcev.
Kar se tiče vprašanja »Materialni in delovni pogoji« se je spet najbolje odrezal delovni čas. Rahlo
se je izboljšala opremljenost delovnega prostora (iz 2,18 na 2,31), vendar je to še vedno relativno
slabo ocenjena rubrika (saj je 27 od 45 ali 60% ocenilo opremljenost delovnega prostora
negativno). Podobno je s plačo (ki je padla iz 2,53 na 2,42 negativno oceno 1 ali 2 pa je dalo 27
od 45 anketiranih).
V rubriki »Delo in naloge« je povsod, razen pri vprašanju samostojnosti pri delu in pri vprašanju
vrednotenja uspešnosti dela po znanih standardih, zaznati povečanje povprečja. Je pa pozitivno
dejstvo, da je v primerjavi s prejšnjo anketo znatno povišanje povprečja ravno pri vprašanju,
kako nadrejena oseba utemelji oceno uspešnosti (gre za dvig povprečja iz 2,28 na 2,67).
Opomba: povprečne vrednosti tu nimajo posebej »globokega pomena« (bolje je pogledati
modus in mediano). Kot (izmišljeni) primer navedimo, da je povprečje pri desetih negativnih
odgovorih 2 in petih pozitivnih 4 približno enako 2,67. Toda mediana (srednja vrednost) ter
modus (največkrat zastopan podatek) sta oba 2, kar pomeni, da ima večina negativno mnenje o
trditvi.
Pa vendar omenimo, da je povprečje pri glavnem vprašanju, kako si splošno zadovoljen z delom
na FG, zraslo iz 2,95 na 3,07. Modus (24 odgovorov od 45) pa je 3 (torej drži, kar štejemo kot
pozitivno mnenje).
Pri vprašanju kariere se je povsod, razen pri vprašanju kriterijev napredovanja, ocena rahlo
zvišala in je bila že lani dobra (ko je bilo povprečje okrog 3). Se pa poraja dvom smiselnosti
vprašanja »potrebno bi bilo uvesti razgovore vodstva z zaposlenimi«, saj so le-ti obvezni…
Stran 66 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Vprašanje o informiranosti se ni bistveno spremenilo v primerjavi z lani (vsa povprečja so ostala
pod 3), čeprav se razni akti (v javnih obravnavah) pošiljajo na skupni elektronski naslov. Iz tega
lahko morda sklepamo, da večina pedagoških delavcev to »(načrtno) spregleda«.
5.3.2. Upravno-administrativni in strokovno-tehnični delavci
Slika 5.3-6: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Odnosi med zaposlenimi
Odnos med zaposlenimi
0
1
2
3
4
3
4
Odnosi z neposrednimi sodelavci/kami so dobri: 2012: 3,27
2013: 3,10
Odnos z neposredno nadrejeno osebo je ustrezen: 2012: 3,20
2013: 3,20
Posamezne org. enote na FG dobro sodelujejo med sabo: 2012: 2,00
2013: 2,30
Odnosi med vsemi zaposlenimi na FG so dobri: 2012: 2,07
2013: 2,20
Z delom neposredno nadrejenega sem zadovoljen/na: 2012: 3,07
2013: 2,90
Z delom vodstva FG sem zadovoljen/na: 2012: 2,60
2013: 2,40
V delovnem okolju ne zaznavam mobinga: 2012: 2,53
2013: 2,80
1 - Sploh ne drži
2 - Ne drži
3 - Drži
4 - Popolnoma drži
Slika 5.3-7: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Materialni delovni pogoji
Materialni delovni pogoji
0
1
2
Opremljenost delovnega mesta je dobra: 2012: 2,60
2013: 2,82
Varnost na delovnem mestu je zagotovljena: 2012: 2,73
2013: 2,91
S prihodom/odhodom na fakulteto nimam težav: 2012: 3,47
2013: 3,55
Delovni čas mi ustreza: 2012: 3,33
2013: 3,18
Delovno mesto mi omogoča ustrezno socialno varnost: 2012: 2,80
2013: 2,73
Plača mi ustreza: 2012: 1,93
2013: 1,91
1 - Sploh ne drži
2 - Ne drži
3 - Drži
4 - Popolnoma drži
Stran 67 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 5.3-8: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Delo in naloge
Delo in naloge
0
1
2
3
4
3
4
Dela in naloge so jasno opredeljene: 2012: 2,40
2013: 2,67
Napotki nadrejenih so jasni: 2012: 2,73
2013: 2,78
Delo je kreativno: 2012: 2,40
2013: 3,00
Pri delu sem samostojen/samostojna: 2012: 3,33
2013: 3,56
Moji predlogi in pobude so upoštevani: 2012: 2,67
2013: 3,00
Za dobro oprevljeno delo sem pohvaljen/na, nagrajen/na: 2012: 2,13
2013: 2,22
Uspešnost mojega dela se vrednoti po znanih standardih: 2012: 2,27
2013: 2,22
Nadrejena oseba mi jasno utemelji oceno moje uspešnosti: 2012: 2,20
2013: 2,22
S svojim delom prispevam k uspešnosti FG: 2012: 2,93
2013: 3,33
Z delom na FG sem zadovoljen/na: 2012: 2,93
2013: 3,11
1 - Sploh ne drži
2 - Ne drži
3 - Drži
4 - Popolnoma drži
Slika 5.3-9: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Kariera
Kariera
0
1
2
Za svoje delo se želim dodatno izobraževati: 2012: 3,13
2013: 3,10
Fakulteta me podpira pri dodatnem izobraževanju: 2012: 2,40
2013: 2,90
S svojim delovnim mestom sem zadovoljen/na: 2012: 2,93
2013: 3,00
Kriteriji za napredovanje so jasni: 2012: 2,13
2013: 2,40
Koristno bi bilo uvesti razgovore zaposlenih z vodstvom: 2012: 3,00
2013: 3,20
1 - Sploh ne drži
2 - Ne drži
3 - Drži
4 - Popolnoma drži
Stran 68 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 5.3-10: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Informiranost
Informiranost
0
1
2
3
4
O dogajanju na FG sem dobro obveščen/na: 2012: 2,60
2013: 2,50
Seznanjen/na sem z akti UM in FG: 2012: 3,07
2013: 3,20
Spletne strani FG mi omogočajo dostop do potrebnih inf.: 2012: 2,33
2013: 3,30
Vodstvo FG mi posreduje potrebne podatke: 2012: 2,33
2013: 2,60
Neposredno nadrejeni mi posreduje potrebne informacije: 2012: 2,73
2013: 2,90
1 - Sploh ne drži
2 - Ne drži
3 - Drži
4 - Popolnoma drži
Pri upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih delavcih (v nadaljevanju administrativnostrokovnih delavcih) je slika malo drugačna. Ko gre za vprašanje odnosov med zaposlenimi, je
vprašanje odnosov med vsemi zaposlenimi še vedno najslabše ocenjeno nasploh (7 od 10-ih
odgovorov je negativnih 2 ali 1 in samo trije od 10-ih so pozitivni – ocena je 3; ocene 4 ni).
Povprečje se je iz lanskega 2,07 »dvignilo« na 2,20. Tudi vprašanje o zaznavanju mobinga je
ostalo pod 3 (s povprečno oceno 2,80 – trije od 10-ih anketiranih zaznavajo mobing).
Pri materialnih in delovnih pogojih je mogoče pri administrativno-strokovnih delavcih bolj opaziti
problem nižanja plač (samo trem od 10-ih plača ustreza – so dali oceno 3 - in štirim od 10-ih
izrazito ne ustreza – so dali oceno 1). S tem je povezano znižanje povprečja pri vprašanju znižanja
socialne varnosti iz 2,80 na 2,73. Znižalo se je tudi povprečje pri vprašanju ustreznosti delovnega
časa (iz 3,33 na 3,18). Pri ostalih vprašanjih se je stanje povsod rahlo izboljšalo v primerjavi z
lanskim rezultatom.
V rubriki »Delo in naloge« so administrativno-strokovni delavci v splošnem manj zadovoljni kot
pedagoški. Toda kar se tiče vprašanja splošnega zadovoljstva pri delu je povprečje 3,11 (pri
pedagoških pa 3,07). V primerjavi z lanskim rezultatom je opazen dvig pri kreativnosti dela (iz
2,40 na 3,00).
Pri rubriki »Kariera« je pri vseh vprašanjih mogoče zaznati dvig povprečja. Še posebej je
zanimivo, da je največji dvig povprečja pri vprašanju ali te FG podpira pri dodatnem
izobraževanju (gre za dvig iz 2,40 na 2,90). Pri vprašanju koristnosti razgovorov z vodstvom je
samo en odklonilen odgovor od 10-ih.
Pri rubriki »Informiranost« je povsod zaznati povečanje povprečnih vrednosti. Najbolj pa se je
izboljšalo zadovoljstvo s spletnimi stranmi (iz 2,33 na 3,30) in vprašanje seznanjenosti z akti FG in
UM (iz 3,07 na 3,20).
Stran 69 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
5.4. Ocena stanja in usmeritev
5.4.1. Visokošolski učitelji, sodelavci in raziskovalci
Število redno zaposlenih visokošolskih učiteljev in sodelavcev se je zmanjšalo za 6, število
pogodbeno zaposlenih pedagoških delavcev pa se je zmanjšalo za 3 delavce. Skupno število
redno in pogodbeno zaposlenih se je torej zmanjšalo za 9. V zadnjih treh letih vidimo, da število
redno zaposlenih konstantno upada, število pogodbeno zaposlenih pa je v letu 2011/12 doseglo
lokalni maksimum. Razmerje pogodbeni sodelavci/vsi pedagoški delavci (zaradi zmanjšanja obeh)
še vedno konstantno narašča: delež v zadnjih treh letih napreduje od 43% v letu 2010/11 preko
48% do 49% v letu 2012/13. Relativno velik delež honorarno zaposlenih nastopi zaradi tega, ker
gre večinoma za strokovnjake, ki predavajo malo število (specializiranih) predmetov. Manj
honorarnih sodelavcev pa je angažiranih za asistentska dela. Delež asistentov v celotni strukturi
pedagoškega kadra se je zmanjšal iz 35% na 33%. Zaradi premalega števila asistentov je
kadrovska struktura neustrezna, kar lahko povzroča neenakomeren prispevek posameznikov k
pedagoškim in znanstveno raziskovalnim rezultatom. V grobem lahko rečemo, da je analiza
zadovoljstva pri delu za pedagoški kader (za redno zaposlene) pokazala pri večini vprašanj
neznatno zvišanje povprečnih vrednosti.
5.4.2. Upravno-administrativni in strokovno-tehnični delavci
Že v prejšnjih letih smo zaznavali trend zmanjševanja števila zaposlenih v upravnih službah, ki se
bo očitno nadaljeval tudi v prihodnje, saj se morebitni odhodi/upokojitve ne bodo nadomestili,
temveč se bodo naloge prerazporejale na že zaposlene, kar bo predstavljalo dodatno
povečevanje že tako velike preobremenjenosti delavcev strokovnih služb. Nasprotno se še vedno
povečuje število strokovnih delavcev zaposlenih na mednarodnih projektih, ki jih zaradi
neizpolnjevanja formalnih pogojev ne moremo razporediti na delovna mesta skupine H
(raziskovalci), kar bi ustrezalo delu, ki ga opravljajo. Poudarimo, da zaposlitve strokovnih
delavcev na projektih navidezno dvigujejo delež strokovnih delavcev v kadrovski strukturi
fakultete.
Veliko število zunanjih pogodbenih sodelavcev, ki sodelujejo pri izvajanju pedagoškega procesa,
bremeni praktično vse službe FG (referat, kadrovska služba, finančno računovodska služba,…),
hkrati pa se, ko je govora o razmerju med pedagoškimi in strokovnimi delavci, kvote zunanjih
pedagoških sodelavcev ne upošteva.
Drugi vidik dodatne preobremenjenosti nekaterih delavcev strokovnih služb bo nastal zaradi
sprememb starostne strukture delavcev, ker bo naraščal trend večanja skupine zaščitenih
delavcev (starost nad 50 let, invalidi, starševstvo… ).
UM ne zagotavlja zadovoljivega informacijskega sistema, ki bi bil osnova za planiranje in bolj
kvalitetno delovanje upravnih služb na posameznih članicah. Velikokrat se delo podvaja, delavke
so preobremenjene, članica pa v odvisnosti od UM težko poda kvalitetno organizacijsko
strukturo za nekaj let naprej.
Stran 70 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
6.
PROSTORSKI IN MATERIALNI POGOJI
6.1. Prostori
Preglednica 6.1-1: Predavalnice Smetanova ulica 17, Maribor
Predavalnica Boruta Pečenka (FKKT - 3 ure, zimski sem.)
Predavalnica A-203
Predavalnica A-204/A
Predavalnica A-204/B
Predavalnica A-205
Računalniška učilnica J1-209
Projektna učilnica J1-210
Predavalnica B-301
Predavalnica A-101
Petrografska zbirka J1-111 (samo v nekaterih terminih)
Skupaj
Št. sedežev
300
60
40
60
105
18
12
58
80
20
753
2
Površina v m
402,56
69,39
70,00
36,45
106,45
65,52
52,20
69,15
84,91
956,63
Preglednica 6.1-2: Predavalnice Rektorat - Slomškov trg 15, Maribor
Dvorana Borisa Podrecce
Dvorana Frana Miklošiča (v uporabi 3 dni v tednu do 16 ure)
Št. sedežev
70
100
Najeto
Najeto
Št. sedežev
50
20
Najeto
Najeto
Št. sedežev
100
Najeto
Preglednica 6.1-3: Predavalnica – Birostroj, Mladinska 3, Maribor
Predavalnica 1
Predavalnica 2
Preglednica 6.1-4: Predavalnice UKM – Gospejna ulica 10, Maribor
Glazerjeva dvorana (v uporabi 3 dni v tednu do 12 ure, po potrebi)
Preglednica 6.1-5: Predavalnice Medobčinskega društva slepih in slabovidnih – Gospejna ulica 11, Maribor
Predavalnica 1 MDSS
Predavalnica 2 MDSS
Št. sedežev
32
30
Najeto
Najeto
Št. sedežev
55
Najeto
Preglednica 6.1-6: Predavalnice Academia – Glavni trg 17b, Maribor
Predavalnica F (do 16 ure)
Stran 71 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 6.1-7: Predavalnice izpostava Celje
Mariborska 2,7
Skupaj
Število sedežev
48
28
16
50
54
196
Predavalnica 1
Predavalnica 2
Predavalnica 3/račun. učilnica
Predavalnica A (do 15 ure) najeto po potrebi
Predavalnica B (do 15 ure) najeto po potrebi
Preglednica 6.1-8: Laboratoriji, seminarske sobe
Seminarska soba
Laboratoriji
2
Število
1
2
Površina m
52,20
828,65
6.2. Oprema
Preglednica 6.2-1: Pregled razpoložljive multimedijske opreme visokošolskega zavoda
Vrsta opreme
Računalniška oprema po uporabnikih
Za študente
Za nepedagoško osebje
Za učitelje
Opremljenost predavalnic
Namizni PC
Prenosni računalniki
DVD predvajalniki
Fiksni projektorji
Prenosni projektorji
Televizije
Število
3
Vsi
Vsi
35
12
2
16
18
0
6.3. Softwerska oprema v računalniških učilnicah
Preglednica 6.3-1: Pregled licenc in podatki o starosti programov
Naziv programske opreme
PAKET MSA (windows, office, MS project, Visio)
NOD32
SOLIDWORKS
APPIA PTV Vision (Visum, Vissim)
SIDRA INTERSECTIONS 3.0/5.0 upg
AUTOCAD 2011
PLATEIA 2013
PROGRAMSKI PAKET QUICK PALLET MAKER FOR WINDOWS
PLAXIS 2D
MATHEMATICA 7 demo
PROGRAM GRADBENE KALKULACIJE PAKET STANDARD GKA-S 001P-999Z
VICO office
Število licenc
46
34
25
10
5
50
50
1
10
34
12
15
Potek licence
31.12.2014
24.3.2014
29.11.2014
ni
1.2.2014
10.3.2014
10.3.2014
ni
ni
ni
ni
ni
Stran 72 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
ALFACAD
Calgr
Ocean 2010
ARCVIEW 3.2A
NEMETSCHEK ALLPLAN
GEOS
SCI NOTEBOOK
34
34
34
1
20
34
10
ni
ni
ni
ni
ni
ni
ni
Dve računalniški učilnici sta opremljeni s po 21 in 13 računalniki ter v Celju 12 prenosnih
računalnikov. V ostalih predavalnicah predavatelji uporabljajo lastne prenosne računalnike.
6.4. Knjižnica
Knjižnica tehniških fakultet je skupna knjižnica štirih tehniških fakultet. Knjižnica je polnopravna
članica sistema COBISS. Knjižnično gradivo je računalniško obdelano in zbrano v lokalni bazi
KTFMB. Za iskanje v on-line bibliografskem sistemu COBISS je uporabnikom na voljo 10 osebnih
računalnikov z dostopom do interneta. V knjižnici je 33 čitalniških mest, urejeni so priključki za
prenosne računalnike in brezžična internetna povezava (EDUROAM).
V letu 2012 je knjižnični fond obsegal 90.529 enot gradiva, predvsem s področja tehnike in
naravoslovja. Knjižnični fond sestavljajo učbeniki in skripta, strokovne in znanstvene knjige,
priročniki, slovarji, enciklopedije, leksikoni ter znanstvene in strokovne revije. Učbeniki so
večinoma v slovenskem jeziku, knjige in ostala literatura pa v tudi v angleškem, nemškem in
srbohrvaškem jeziku. Večina knjižničnega gradiva je v prostem pristopu in je urejena po UDK
sistemu postavitve.
Čitalniško gradivo je namenjeno uporabi v čitalnici in obsega po en izvod novejših učbenikov in
ostale aktualne strokovne literature. Sem sodijo tudi strokovni, večjezični slovarji, leksikoni,
priročniki in enciklopedije z različnih tehniških in jezikovnih področij.
Posebna zbirka čitalniškega gradiva so diplomska dela univerzitetnih in visokošolskih strokovnih
študijskih programov tehniških fakultet, doktorske disertacije, magistrska in specialistična dela
ter raziskovalne naloge. Diplome, magisteriji in doktorati so od leta 2009 dalje vključeni tudi v
Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru – DKUM, kar pomeni, da so prosto dostopni v elektronski
obliki v polnem besedilu. V študijskem letu 2012/2013 je bilo v DKUM dostopnih že 856
zaključnih del FG.
V časopisni čitalnici so na voljo znanstvene in strokovne revije. Večina revij je že dostopna v
elektronski obliki, v polnem besedilu. Dostop do elektronskih virov UM je urejen s spletne strani
Knjižnice tehniških fakultet http://www.ktfmb.uni-mb.si/, kjer so tudi vsi podatki o knjižnici in s
spletne strani Univerzitetne knjižnice Maribor http://www.ukm.si/podrocje.aspx - oddaljeni
dostop do e-virov.
V nadaljevanju je priloženo še podrobno poročilo o kazalcih uspešnosti Univerzitetne knjižnice
Maribor in visokošolskih knjižnic Univerze v Mariboru za študijsko leto 2011/2012, ki ga je
pripravila Komisija za kakovost UKM in zaposleni v Knjižnici tehniških fakultet.
Stran 73 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
6.4.1. Vloženi viri in pogoji za delovanje knjižnice
6.4.1.1.
Prostori in oprema knjižnice
Preglednica 6.4-1: Uporabniki (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta)
Število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda (vpisani)
Število EPZ visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev visokošolskega zavoda
Število potencialnih uporabnikov visokošolske knjižnice
Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član)
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član)
5.220,00
721,00
5.941,00
3.617,00
499,00
Preglednica 6.4-2: Prostori in oprema (kazalci)
Neto uporabna površina knjižnice (m2)
Neto površina zaprtih knjižničnih skladišč (m2)
Število vseh čitalniških/študijskih mest za uporabnike
Število računalniških delovnih mest za uporabnike
187,00
90,00
33,00
10,00
Preglednica 6.4-3: Prostori in oprema (kazalniki)
Število potencialnih uporabnikov na računalniško delovno mesto
Število aktivnih uporabnikov na računalniško delovno mesto
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na računalniško delovno mesto
Število potencialnih uporabnikov na čitalniški sedež
Število aktivnih uporabnikov na čitalniški sedež
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda na čitalniški sedež
Povprečna zasedenost čitalniških sedežev v tipičnem tednu
Neto uporabna površina knjižnice (m2) na potencialnega uporabnika knjižnice
Neto uporabna površina knjižnice na aktivnega uporabnika knjižnice
Neto uporabna površina knjižnice na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda/univerze
Delež (odstotek) knjižničnega gradiva v prostem pristopu
6.4.1.2.
594,10
361,70
49,90
180,03
109,61
15,12
ne vodimo
evidence
0,03
0,05
0,37
0,44
Knjižnični delavci
Preglednica 6.4-4: Knjižnični delavci (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta)
Število vseh EPZ knjižničnih delavcev
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - bibliografov
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice, ki sodelujejo pri zagotavljanju in razvijanju
elektronskih storitev knjižnice
6,00
6,00
4,00
3,00
3,00
Preglednica 6.4-5: Knjižnični delavci (kazalniki)
Delež (odstotek) strokovnih delavcev knjižnice glede na število vseh EPZ knjižničnih delavcev
Število aktivnih uporabnikov knjižnice glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice
100,00
602,83
Stran 74 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Število aktivnih uporabnikov knjižnice z visokošolskega zavoda glede na EPZ strokovnega delavca
knjižnice
Delež (odstotek) EPZ zaposlenih v knjižnici, ki sodelujejo pri zagotavljanju in razvijanju elektronskih
storitev knjižnice, glede na število vseh EPZ zaposlenih v knjižnici
Delež (odstotek) EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev glede na število vseh
EPZ zaposlenih v knjižnici
6.4.1.3.
83,17
50,00
66,67
Knjižnično gradivo (informacijski viri)
Preglednica 6.4-6: Knjižnično gradivo (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto
2012)
Velikost knjižnične zbirke (število enot)
Število tekoče naročenih naslovov (tiskanih in elektronskih) periodičnih publikacij
Letni prirast knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih zapisa (število enot)
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom
Število digitaliziranih naslovov iz lastne knjižnične zbirke
Letni prirast e-zaključnih del v Digitalno knjižnico UM
Število podatkovnih zbirk
90.529,00
202,00
1.614,00
633,00
0,00
981,00
1,00
Preglednica 6.4-7: Knjižnično gradivo (kazalniki)
Število enot knjižnične zbirke glede na potencialnega uporabnika visokošolske knjižnice
Število enot knjižnične zbirke glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda
Število enot knjižnične zbirke glede na skupno število aktivnih uporabnikov
Prirast knjižničnega gradiva glede na potencialnega uporabnika visokošolske knjižnice
Prirast knjižničnega gradiva glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda
Prirast knjižničnega gradiva glede na skupno število aktivnih uporabnikov
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom, glede na aktivnega uporabnika z
visokošolskega zavoda
Število enot knjižničnega gradiva, pridobljenega z nakupom, glede na skupno število aktivnih
uporabnikov
Število enot periodičnih publikacij, pridobljenih z nakupom, glede na aktivnega uporabnika z
visokošolskega zavoda
Število enot periodičnih publikacij, pridobljenih z nakupom, glede na skupno število aktivnih
uporabnikov
Delež (odstotek) knjižničnega gradiva v prostem pristopu
6.4.1.4.
15,24
181,42
25,03
0,27
3,23
0,45
1,27
0,18
0,40
0,06
0,44
Proračun knjižnice in vlaganja
Preglednica 6.4-8: Proračun knjižnice (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto
2012)
Skupaj prihodki knjižnice
Skupaj prihodki visokošolskega zavoda
Skupaj lastni prihodki knjižnice
Skupaj prihodek knjižnice iz sponzorstev in donacij
Skupaj prihodek iz projektne dejavnosti
Stroški dela knjižnice
317.212,00
32.189.830,00
18.541,00
0,00
0,00
171.700,00
Stran 75 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Skupaj izdatki knjižnice
Skupaj izdatki knjižnice za nakup knjižničnega gradiva (na fizičnih nosilcih in podatkovne
zbirke)
Skupaj izdatki knjižnice za nakup podatkovnih zbirk
Skupaj izdatki za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije (oprema)
Skupaj izdatki knjižnice za digitalizacijo gradiva iz lastne knjižnične zbirke
317.212,00
133.558,00
2.201,95
0,00
0,00
Preglednica 6.4-9: Proračun knjižnice (kazalniki)
Delež (odstotek) prihodkov knjižnice v celotnih prihodkih visokošolskega zavoda
Delež prihodkov knjižnice glede na aktivnega uporabnika visokošolske knjižnice v EUR
Delež (odstotek) lastnih prihodkov knjižnice glede na celotne prihodke knjižnice
Delež (odstotek) prihodkov knjižnice iz sponzorstev in donacij glede na celotne prihodke
knjižnice
Delež (odstotek) prihodkov knjižnice iz projektne dejavnosti glede na celotne prihodke
knjižnice
Delež (odstotek) stroškov dela glede na celotne prihodke knjižnice
Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup knjižničnega gradiva glede celotne prihodke knjižnice
Delež (odstotek) izdatkov za nakup podatkovnih zbirk glede na celotne izdatke za nakup
knjižničnega gradiva
Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za nakup informacijske in komunikacijske tehnologije
(oprema) glede na celotne prihodke knjižnice
Delež (odstotek) izdatkov knjižnice za digitalizacijo gradiva glede na celotne prihodke knjižnice
0,99
87,70
5,84
0,00
0,00
54,13
42,10
1,65
0,00
0,00
6.4.2. Knjižnične storitve in uporaba knjižnice
6.4.2.1.
Osnovne knjižnične storitve in uporaba knjižnice
Preglednica 6.4-10: Vloženi viri (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012)
Število potencialnih uporabnikov visokošolske knjižnice
Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član)
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član)
Število rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda (vpisani)
Število aktivnih uporabnikov - rednih in izrednih študentov visokošolskega zavoda
Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (virtualni obisk)
Obisk knjižnice (fizični obisk) - metoda tipičnega tedna
Skupaj fizični in virtualni obisk knjižnice
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice - katalogizatorjev
Število EPZ strokovnih delavcev knjižnice - bibliografov
Velikost knjižnične zbirke (število enot)
5.941,00
3.617,00
499,00
5.220,00
2.583,00
2.290,00
24.051,00
26.341,00
6,00
4,00
3,00
90.529,00
Preglednica 6.4-11: Odprtost knjižnice (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2012 - 30.9.2013)
Tedenska odprtost služb za uporabnike (ur)
Tedenska odprtost čitalniških prostorov (ur)
43,00
43,00
Stran 76 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 6.4-12: Storitve (kazalci na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012)
Število izposojenih enot gradiva na dom
Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice
Število medknjižnično izposojenih/posredovanih enot gradiva (v druge knjižnice in iz drugih
knjižnic)
Število zahtevkov za medknjižnično izposojo
Skupaj število izposojenih enot gradiva
Število priklopov v knjižnični katalog COBISS/OPAC (statistika IZUM)
Število iskanj v knjižničnem katalogu COBISS/OPAC (statistika IZUM)
Uporaba storitve oddaljenega dostopa (št. prijav; izpolnjuje UKM)
Število vpogledov v elektronske vire (povzetek, celotno besedilo) v licencirane vire in zbirke v
upravljanju knjižnice
Število prejetih informacijskih zahtevkov
Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov
28.144,00
2.512,00
375,00
415,00
30.656,00
25.441,00
27.407,00
40.959,00
278.486,00
ne vodimo evidence
ne vodimo evidence
Preglednica 6.4-13: Knjižnične storitve in uporaba knjižnice (kazalniki)
Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število
potencialnih uporabnikov knjižnice (tržna prodornost)
Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov - študentov visokošolskega zavoda glede na vse
študente vpisane na visokošolski zavod
Delež (odstotek) aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda glede na skupno število
aktivnih uporabnikov knjižnice
Število izposojenih enot gradiva glede na aktivnega uporabnika knjižnice
Število izposojenih enot gradiva glede na aktivnega uporabnika knjižnice z visokošolskega
zavoda
Število izposojenih enot gradiva na dom glede na aktivnega uporabnika knjižnice
Število izposojenih enot gradiva na dom glede na aktivnega uporabnika knjižnice z
visokošolskega zavoda
Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice glede na aktivnega uporabnika knjižnice
Število izposojenih enot gradiva v prostore knjižnice glede na aktivnega uporabnika knjižnice z
visokošolskega zavoda
Delež (odstotek) izposojenih enot gradiva glede na število vseh enot v knjižnični zbirki,
namenjeni izposoji (obrat zbirke)
Povprečni čakalni čas (v minutah) za gradivo, naročeno iz skladišča (ažurnost dostave; od
naročila do prejema za deset naključno izbranih publikacij)
Delež (odstotek) gradiva, ki se nahaja na ustreznem mestu v prostem pristopu (urejenost
prostega pristopa; za vzorec dvajset naključno izbranih publikacij)
Delež (odstotek) realiziranih zahtevkov za medknjižnično izposojo glede na vse zahtevke
(uspešnost medknjižnične izposoje)
Povprečni čakalni čas (v delovnih dnevih) za medknjižnično naročeno gradivo (pri desetih
naključno izbranih publikacijah)
Število vpogledov (povzetek, celotno besedilo) v elektronske vire) glede na aktivnega
uporabnika knjižnice
Število vpogledov (povzetek, celotno besedilo) v elektronske vire) glede na aktivnega
uporabnika knjižnice z visokošolskega zavoda
Delež (odstotek) uspešno rešenih informacijskih zahtevkov glede na vse prejete informacijske
zahtevke (uspešnost informacijske dejavnosti)
8,40
49,48
13,80
8,48
61,43
7,78
56,40
0,69
5,03
33,86
2,00
98,00
90,36
3,50
7.699,36
55.808,82
Stran 77 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
6.4.2.2.
Izobraževalna dejavnost
Preglednica 6.4-14: Izobraževalna dejavnost (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2012 - 30.9.2013)
Število ur individualnega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda
Število udeležencev individualnega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda
Število ur skupinskega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda
število udeležencev skupinskega usposabljanja študentov z visokošolskega zavoda
Število ur individualnega usposabljanja drugih uporabnikov
Število udeležencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov
Število ur skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov
število udeležencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov
38,00
190,00
0,00
0,00
2,00
10,00
0,00
0,00
Preglednica 6.4-15: Izobraževalna dejavnost (kazalniki)
Število udeležencev individualnega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro
individualnega usposabljanja
Število udeležencev individualnega usposabljanja drugih uporabnikov na uro individualnega
usposabljanja
Število udeležencev skupinskega usposabljanja z visokošolskega zavoda na uro skupinskega
usposabljanja
Število udeležencev skupinskega usposabljanja drugih uporabnikov na uro skupinskega
usposabljanja
6.4.2.3.
5,00
5,00
Bibliografska dejavnost
Preglednica 6.4-16: Bibliografska dejavnost (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko
leto 2012)
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov
Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za avtorstva
Število verificiranih značnic v zapisih v normativni bazo podatkov za avtorstva
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov
3.511,00
431,00
4.090,00
1.068,00
95,00
2.803,00
329,00
240,00
12,00
Preglednica 6.4-17: Bibliografska dejavnost (kazalniki)
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bazo podatkov glede na EPZ strokovnega delavca katalogizatorja
Število redigiranih zapisov v vzajemni bibliografski bazi podatkov glede na strokovnega delavca katalogizatorja
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov knjižnice
glede na EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v normativno bazo podatkov za avtorstva glede na
EPZ strokovnega delavca - katalogizatorja
Število verificiranih značnic v zapisih v normativni bazo podatkov za avtorstva glede na EPZ
strokovnega delavca - katalogizatorja
877,75
107,75
1.022,50
267,00
23,75
Stran 78 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu glede na EPZ strokovnega
delavca - bibliografa
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zaposlenih na visokošolskem zavodu glede na EPZ
strokovnega delavca - bibliografa
Število kreiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov glede na EPZ strokovnega delavca bibliografa
Število redigiranih zapisov za bibliografijo zunanjih naročnikov glede na EPZ strokovnega delavca bibliografa
6.4.2.4.
934,33
109,67
80,00
4,00
Predstavitvena in promocijska dejavnost
Preglednica 6.4-18: Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2011-30.9.2012)
Vodeni ogledi knjižnice za skupine (število skupin)
Število udeležencev vodenih ogledov knjižnice za skupine
Število udeležencev individualnih ogledov in predstavitev knjižnice
Skupaj število udeležencev ogledov in predstavitev knjižnice
Število vseh v knjižnici izvedenih razstav (lastne, gostujoče, soorganizirane)
Skupaj število obiskovalcev razstav
Število vseh v knjižnici drugih prireditev (lastne, gostujoče, soorganizirane)
Skupaj število obiskovalcev drugih prireditev
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Preglednica 6.4-19: Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalniki)
Povprečno število udeležencev vodenih ogledov knjižnice za skupine
Povprečno število obiskovalcev izvedenih razstav
Povprečno število obiskovalcev drugih prireditev
6.4.3. Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov
Preglednica 6.4-20: Kazalci
Število aktivnih uporabnikov visokošolske knjižnice (fizični član)
Število aktivnih uporabnikov z visokošolskega zavoda (fizični član)
Skupaj izdatki knjižnice
Stroški dela knjižnice
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice
Skupaj število izposojenih enot gradiva
Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov
Letni prirast knjižničnega gradiva na fizičnih nosilcih zapisa (število enot)
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov
knjižnice
3.617,00
499,00
317.212,00
171.700,00
6,00
30.656,00
ne vodimo evidence
1.614,00
3.511,00
4.090,00
Preglednica 6.4-21: Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov (kazalniki)
Izdatki knjižnice glede na aktivnega uporabnika visokošolske knjižnice (fizični član)
Izdatki knjižnice glede na aktivnega uporabnika z visokošolskega zavoda (fizični član)
87,70
635,70
Stran 79 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Izdatki knjižnice glede na izposojeno enoto gradiva
Strošek dela glede na izposojeno enoto gradiva
Strošek dela glede na pozitivno rešen informacijski zahtevek
Strošek dela glede na letni prirast knjižničnega gradiva
Število izposojenih enot glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice
Število prispevanih (kreiranih) zapisov v vzajemno bibliografsko bazo podatkov glede na EPZ
strokovnega delavca knjižnice
Število prispevanih (kreiranih in prevzetih) zapisov v lokalno bibliografsko bazo podatkov
knjižnice glede na EPZ strokovnega delavca knjižnice
10,35
5,60
106,38
5.109,33
585,17
681,67
6.4.4. Sposobnost knjižnice za spremembe in razvoj
Preglednica 6.4-22: Razvoj človeških potencialov (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za
koledarsko leto 2012)
Število dejansko opravljenih delovnih ur knjižničnih delavcev
Število predvidenih delovnih ur knjižničnih delavcev
Število vseh EPZ knjižničnih delavcev
Število EPZ zaposlenih strokovnih delavcev knjižnice
Število knjižničnih delavcev, udeležencev formalnega izobraževanja
Število knjižničnih delavcev, ki so uspešno zaključili programe formalnega izobraževanja
Število knjižničnih delavcev, ki so opravili bibliotekarski izpit
Število knjižničnih delavcev, ki so pridobili strokovni bibliotekarski naziv
Število knjižničnih delavcev, ki so pridobili znanstveni ali raziskovalni naziv
Število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v Sloveniji
Število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v tujini
Število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v Sloveniji
Število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v tujini
Skupaj število ur neformalnega izobraževanja knjižničnih delavcev v Sloveniji in tujini
Število objav knjižničnih delavcev (znanstveni, strokovni prispevki etc.)
Skupaj število knjižničnih delavcev, udeležencev neformalnega izobraževanja v Sloveniji in tujini
10.473,00
12.528,00
6,00
6,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
47,00
0,00
4,00
0,00
47,00
0,00
4,00
Preglednica 6.4-23: Razvoj človeških potencialov (kazalniki)
Odstotek dejansko opravljenih delovnih ur v tekočem letu
Število ur neformalnega izobraževanja glede na EPZ knjižničnega delavca
Število objav glede na EPZ zaposlenega strokovnega knjižničnega delavca
83,60
7,83
0,00
Definicije:
-
-
Aktivni uporabniki so vsi uporabniki, ki so v obravnavanem obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja.
Aktivni uporabniki z visokošolskega zavoda so študenti in zaposleni na visokošolskem zavodu, ki so v obravnavanem
obdobju opravili vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS/Izposoja.
Čitalniški sedež je delovni prostor, namenjen za delo uporabnikov knjižnice, ne glede na to, če uporabljajo gradivo knjižnice
ali svoje lastno gradivo. Sem sodijo tudi delovna mesta opremljena z računalniki, terminali, mikrofilmskimi čitalniki, itd. Za
čitalniške sedeže ne štejejo sedeži v predavalnicah, konferenčnih dvoranah, hodnikih in restavracijah. V posebni rubriki
navedite tudi število tistih čitalniških sedežev, kjer se lahko uporabniki s svojim računalnikom povežejo z omrežjem knjižnice.
Kot povezavo štejemo tudi brezžično omrežje, ki ga zagotavlja knjižnica oziroma matična ustanova. Ne štejemo pa možnosti
vzpostavitve povezave v internet preko osebnega računa pri operaterjih mobilnih omrežij (npr. GPRS, EDGE, UMTS itn.).
Dejansko opravljene delovne ure vsebujejo opravljene ure (ure, opravljene v polnem delovnem času, v delovnemu času,
krajšem ali daljšem od polnega) in ure, ko so zaposlene osebe bile na delovnem mestu, a niso delale zaradi okvar ali čiščenja
strojev, nesreč, začasnega pomanjkanja dela, odmorov, krajših od 30 minut, ter pisanja delovnih poročil in so za ta čas prejele
plačo. Ne vsebujejo plačanih in neplačanih delovnih ur, ko zaposlene osebe niso delale ali jih ni bilo na delovnem mestu
Stran 80 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
-
-
-
-
-
-
-
-
-
(malica, dolga 30 in več minut, kosilo, dopust, bolniška odsotnost (manj in več kot 30 dni), državni prazniki, dela prosti dnevi,
študijski dopust, izobraževanje, plačane odsotnosti do 7 dni, čakanje na delo itd.) ter prevoza na delo in z dela.
Ekvivalent polne zaposlitve (EPZ) je prikaz števila polno zaposlenih delavcev v primeru, ko so v knjižnici zaposleni delavci s
skrajšanim delovnim časom. 1 EPZ/leto predstavlja 2088 delovnih ur. Primer: V knjižnici delajo trije delavci. Dva od njih
delata četrtino delovnega časa, eden pa polovični delovni čas. Ekvivalent polne zaposlitve je torej en delavec (0,25 + 0,25 +
0,50 = 1).
Formalno izobraževanje je namerna, institucionalizirana, sistematična, vnaprej načrtovana in organizirana izobraževalna
aktivnost, ki običajno predstavlja »lestvični sistem« rednega izobraževanja otrok in mladostnikov, ki se na splošno začne pri
5–7 letih in nadaljuje do 20.– 25. leta starosti. To aktivnost najpogosteje tvorijo izobraževalni programi z jasno opredeljenim
ciljem, in katerih rezultat je javnoveljavna kvalifikacija. Za izobraževalne aktivnosti formalnega izobraževanja je značilno, da
imajo praviloma določeno trajanje, hierarhično strukturo s kronološkim zaporedjem letnikov in »stopenj«, jasno opredeljene
vstopne pogoje in formalni vpisni postopek. Tradicionalno jih izvajajo vrtci, šole, fakultete in drugi vzgojno-izobraževalni
zavodi.
Informacijski zahtevek je vprašanje, ki ga uporabnik oblikuje v procesu izražanja informacijske potrebe. Sem sodijo
administrativna, napotitvena, bibliografska, faktografska in tematska vprašanja.
Inventarna enota je enota knjižničnega gradiva, ki jo knjižnica inventarizira in s tem vključi v svojo zbirko.
Izposoja je posojanje knjižničnega gradiva iz lastne zbirke uporabnikom na dom ali v knjižnico. Enota štetja je fizična enota
gradiva. Kot novo izposojo štejemo tudi vsako podaljšanje izposoje. Izposoja vključuje tudi kopije dokumentov (posredovane
tudi po telefaksu) in izpise elektronskih dokumentov, ki jih osebje knjižnice natisne za uporabnika ter izposojo dokumentov
na daljavo v fizični obliki (na primer izposoja uporabniku na dom, po pošti). Izposoja v knjižnico pomeni, da je uporabnik
osebno zadolžen za gradivo. V praksi lahko govorimo o izposoji gradiva v knjižnico, kadar knjižnica evidentira izposojene
enote pri kontu uporabnika v sistemu COBISS/Izposoja (ali v drugem sistemu) ali ko uporabnik podpiše zadolžnico. Izposojo v
knjižnici štejemo po enaki metodi kot obisk (tipičen teden). medknjižnično izposojo beležimo posebej.
Knjižnični delavci so vse osebe, ki delajo v knjižnici v rednem delovnem razmerju za določen oziroma za nedoločen čas, s
polnim ali skrajšanim delovnim časom. Sem ne spadajo delavci, ki so zaposleni po pogodbi o delu, preko različnih servisov,
prostovoljci in delavci na porodniškem dopustu ter dopustu za nego in varstvo otroka.
Knjižnično gradivo so monografske in serijske publikacije (knjige, brošure, časniki, časopisi, almanahi, koledarji, zborniki,
disertacije, patenti, standardi, itd.), ki so razmnožene na papirju in obsegajo več kot 4 strani.
Knjižnična zbirka (sin. knjižnični sklad, knjižnična zaloga, knjižnični fond) je število enot knjižničnega gradiva oziroma
dokumentov določene vrste (na primer knjige in serijske publikacije, mikrooblike, elektronske serijske publikacije), ki jih
knjižnica hrani in tistih, ki so dostopni na daljavo in za katere si je knjižnica zagotovila pravico dostopa vsaj za določeno
časovno obdobje.
Neformalno izobraževanje je vsaka namerna, časovno opredeljena, izobraževalna aktivnost, ki ne ustreza povsem opredelitvi
formalnega izobraževanja. Neformalno izobraževanje je institucionalizirano, vendar lahko poteka v izobraževalnih inštitucijah
ali zunaj njih, vključuje pa udeležence vseh starosti. Izobraževalne aktivnosti (programi, tečaji in druge oblike) neformalnega
izobraževanja ne sledijo obvezno »lestvičnemu sistemu« in imajo različno trajanje. Vključujejo aktivnosti, kot so:
opismenjevanje odraslih, izvenšolsko temeljno izobraževanje otrok, spretnosti za življenje in delo. Temeljna merila za
razlikovanje formalnega in neformalnega izobraževanja je merilo, ali končanje izobraževalne aktivnosti vodi k
izobraževalnemu izidu, ki ga je mogoče umestiti v »Nacionalno o ogrodje kvalifikacij«.
Neto uporabna površina knjižnice je seštevek vseh površin knjižnice (v kvadratnih metrih), ki so namenjene ali uporabljene
za opravljanje knjižničnih dejavnosti. Vključuje prostore čitalnic, skladišč in drugih prostorov za shranjevanje knjižničnega
gradiva, prostore za delo z uporabniki (vključno s prostori za kataloge, pulte za izposojo, opremo za kopiranje in podobno) in
delovne prostore osebja. Neto uporabna površina knjižnice ne vključuje preddverja, veže in prostorov za transport gradiva,
prostorov varnostne službe in hišnika, toaletnih prostorov, dvigal, stopnišč, prehodov med stavbami in podobnih površin, ki
niso namenjene knjižnični dejavnosti. Velikost neto površine knjižnice v kvadratnih metrih izmerimo tako, da merimo razdaljo
med fiksnimi notranjimi stenami. Talna površina, ki jo zaseda vgrajeno pohištvo, kot so izposojevalni pulti, omare in police, je
vključena v neto seštevek kvadratnih metrov. Stebrov in drugih elementov gradbene strukture ne odštevamo.
Obisk knjižnice merimo s štetjem uporabnikov, ki so vstopili v prostore knjižnice. Vsakega uporabnika štejemo kot
obiskovalca vsakič, ko obišče knjižnico (lahko tudi večkrat v istem dnevu). Za potrebe tega vprašalnika štejemo pri vprašanju
"Obisk v namen izposoje na dom" število oseb, ki so obiskale knjižnico zaradi izposoje gradiva na dom – prevzema, vračila ali
podaljšanja gradiva. Sem štejemo tudi obiske v knjižnici zaradi rezervacije ali naročila gradiva, ki bi si ga uporabniki želeli
izposoditi na dom in poravnave obveznosti do knjižnice iz naslova izposoje gradiva (zamudnine, opomini, nadomestila za
poškodovano ali izgubljeno gradivo). Pri vprašanju "Obisk v namen udeležbe na prireditvah" pa štejemo število oseb, ki so se
udeležile prireditev v organizaciji knjižnice. Obisk se meri z rogelnikom ali senzorjem na vhodnih vratih, pri čemer se
upošteva, da senzor sešteva tako prihode kot odhode. Če je potrebno, odštejemo prihode oziroma odhode zaposlenih v
knjižnici na delo in med delovnim časom, kadar na primer knjižnica nima ločenega službenega vhoda. Dobljeno število je zato
potrebno deliti z dva. Knjižnice, ki nimajo naprave za štetje, uporabijo ročno štetje z metodo tipičnega tedna. Knjižnica določi
tipični teden v letu na podlagi izpisov STA901 in STA902 iz programske opreme COBISS/Izpisi. V določenem tednu knjižnica
organizira ročno beleženje obiska knjižnice. Letno število obiska knjižnica izračuna z metodo ekstrapolacije tedenskega
obiska, kar pomeni, da zabeležen tedenski obisk pomnoži z 52. Če je potrebno, se pri beleženju odštejejo prihodi oziroma
odhodi zaposlenih v knjižnici na delo in med delovnim časom.
Oddaljeni dostop je storitev, ki uporabniku omogoča uporabo elektronskih virov, ne glede na to kje se uporabnik nahaja in ne
glede na čas.
Stran 81 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
-
-
-
-
-
-
Podatkovna zbirka je zbirka zapisov ali vsebinskih enot (podatkov, besedil, slik, zvočnih posnetkov itn.), shranjenih v
elektronski obliki, skupaj s programsko opremo za poizvedovanje in uporabniško delo z zapisi oziroma vsebinskimi enotami.
Podatkovne zbirke se delijo na tri vrste: podatkovne zbirke s celimi besedili, podatkovne zbirke z izvlečki in kazali ter na druge
podatkovne zbirke. Podatki ali zapisi so navadno zbrani z določenim namenom in so povezani z določeno temo. Podatkovna
zbirka je lahko izdana na fizičnem nosilcu ali pa je dostopna preko klicnih linij oziroma medmrežja (glej Prilogo). Vsako
naročniško podatkovno zbirko štejemo ločeno, četudi so dostopne preko skupnega uporabniškega vmesnika ponudnika, npr.
podatkovne zbirke na vmesniku EBSCOhost, Proquest CSA Illumina itn. Skupni uporabniški vmesnik, ki omogoča dostop do
paketa serijskih publikacij ali digitalnih dokumentov in ga ponudi njegov založnik ali ponudnik, ravno tako štejemo kot
podatkovno zbirko (npr. ScienceDirect).
Potencialni uporabniki so tisti uporabniki knjižnice, ki jim je knjižnica v skladu s svojo funkcijo primarno namenjena.
Potencialni uporabniki visokošolske knjižnice/univerze je število rednih in izrednih študentov visokošolskega
zavoda/univerze in število EPZ visokošolskih učiteljev, sodelavcev in znanstvenih delavcev na dan 31.12. obravnavanega
študijskega leta.
Prihodki/izdatki knjižnice - upoštevajo se sredstav vseh prihodkov za izvajanje javne službe in nakup knjižničnega gradiva
(viri: proračun RS/izobraževalna dejavnost, proračun RS/raziskovalna dejavnost or. ARRS, proračun RS/drugi proračunski viri,
evropski proračun/razpisi izven proračuna RS, druga sredstav za izvajanje javne službe, prihodki od prodaje blaga na trgu).
Prirast knjižničnega gradiva je število inventarnih enot knjižničnega gradiva, ki jih je v določenem časovnem obdobju
inventarizirala knjižnica.
Računalniško delovno mesto je ustrezno opremljeno mesto (PC, terminal, tiskalnik...) kjerkoli v knjižnici, ki je namenjeno
izključno uporabnikom knjižnice in s katerega lahko uporabnik opravlja eno ali več naslednjih dejavnosti: uporablja
računalniški katalog knjižnice in različne elektronske publikacije, ki so v lasti knjižnice oziroma do katerih knjižnica omogoča
dostop, se vključuje v medmrežje ali pa uporablja računalnik za druge potrebe (na primer pisanje).
Strokovni delavci knjižnice so vsi tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved
(diplomirani bibliotekarji) ter tisti delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij in opravljen bibliotekarski izpit
(diplomirani priučeni bibliotekarji). Diplomirani bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo (višješolsko
ali visokošolsko diplomo, magisterij ali doktorat) s področja bibliotekarstva ali informacijskih ved. Diplomirani priučeni
bibliotekarji so vsi strokovni delavci, ki imajo formalno izobrazbo z drugih področij (višješolsko ali visokošolsko diplomo,
magisterij ali doktorat) ter opravljen bibliotekarski izpit. Priučeni knjižničarji so vsi tisti strokovni delavci, ki imajo
srednješolsko izobrazbo ter opravljen bibliotekarski izpit.
Izraz strokovni delavec - katalogizator je uporabljen za zaposlenega v knjižnici, ki izvaja inventarizacijo oziroma opisno in/ali
vsebinsko obdelavo knjižničnega gradiva.
Izraz visokošolski zavod je uporabljen za visokošolske zavode članice univerze ali univerzo v celoti ter za samostojne
sidokošolske zavode.
Virtualni obisk je zahtevek, ki ga uporabnik posreduje spletnemu mestu knjižnice. Pri tem ni pomembno, koliko spletnih
strani ali elementov pri enem obisku pregleda. Upoštevamo samo uporabnike, ki so locirani izven prostorov knjižnice. Po 30
minutah uporabnikove neaktivnosti njegovo ponovno aktivnost beležimo kot nov obisk (če je časovna omejitev drugačna,
napišite to v opombah). Za virtualni obisk ne štejemo dostopov navedenih pod uporabo elektronskih virov. Zahtevki spletnih
iskalnikov, ki zajemajo spletne strani, se prav tako ne štejejo. Kot virtualne obiske štejemo obiske z IP – naslovov (Internet
Protocol – številka, ki natančno določa računalnik v omrežju interneta), ki so locirani izven prostorov knjižnice. Obiskovalce
spletnega mesta knjižnice štejemo kot obiskovalce z IP naslova. Obiskovalec z IP naslova je identificiran IP naslov, ki ga
uporablja fizična oseba in je dostopal do spletnih strani knjižnice. Obisk z IP naslova pomeni zaporedje zahtevkov po
datotekah od spletnega mesta knjižnice istega obiskovalca z IP naslova. Čas pred naslednjim zahtevkom v zaporedju istega
obiska mora biti krajši od 30 minut, če je daljši, se šteje nov obisk.
6.5. Ocena stanja in usmeritve
Strategija pridobivanja novih prostorskih kapacitet je v glavnem odvisna od količine financiranja
pedagoškega procesa s strani ministrstva. V trenutnem finančnem stanju je bila fakulteta, z
izjemo sredstev iz rektorskega sklada, prisiljena kreditirati izvedbo novega študijskega programa
Arhitektura. V ta namen je UM tudi uvrstila FG v investicijski načrt UM za leto 2012 za pridobitev
novih prostorov, predvsem za prvo- in drugo-stopenjski študijski program Arhitektura. V okviru
tega investicijskega načrta bomo predvidoma v letu 2013/14 in 2014/15 pridobili dodatne
prostore na Krekovi ulici 2 v neto izmeri 2366.45 m2. Etažno je predvidena naslednja kvadratura
in namembnost prostorov:
Stran 82 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 6.5-1: Pregled prostorov, površin in osnovnih obdelav
KLET
OZNAKA
K01
K02
K03
K04
K05
K06
K07
K08
K09
K10
K11
K12
K13
K14
K15
K16
K17
PROSTOR
Stopnišče
Dvigalo
kletna avla
čistilni servis
Elektro prostor
skladišče drobn. inv.
Kopirnica
hišnik / vzdrževalec IT
skladišče in delavnica
skladišče (pripr. za arhiv)
Klub
Sanitarije
skladišče k razstavišču
požarno stopnišče
Razstavišče
Razstavišče
HAM
PRITLIČJE
OZNAKA
PROSTOR
P01
vhodno stopnišče
P02
Avla
P03
predprostor – inštitut
P04
inštitut A
P05
inštitut B
P06
inštitut C
P07
sanitarije za zaposlene
P08
Stopnišče
P09
avla (dvoriščni vhod)
P10
Garderoba
P11
Sanitarije
P12
indiv. štud. delo
P13
požarno stopnišče
P14
risalnica A
P15
indiv. štud. delo
P16
risalnica / predavalnica
1. NADSTROPJE
OZNAKA
PROSTOR
1 01
Stopnišče
1 02
Stopnišče
1 03
Predprostor
1 04
računalniška predavalnica
1 05
velika predavalnica
1 06
Risalnica
1 07
predprostor risalnice
1 08
čajna kuhinja
1 09
wc moški
1 10
wc ženske
1 11
Hodniki
1 12
sejna soba
2
POVRŠINA / m
3,48
4,35
22,27
5,47
2,77
2,69
14,11
13,48
22,32
51,22
48,12
19,27
3,90
8,54
84,42
51,83
36,46
394,70
keramika
kamen
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
SP. STROP
pož.zašč.konst.
pož.zašč.konst.
pož.zašč.konst.
-
2
TLAK
ker./kam.-bst.*
keram. - bst.*
parket - obst.*
parket - obst.*
parket - obst.*
parket - obst.*
epoxi
ker./kam.-bst.*
epoxi
epoxi
epoxi
epoxi
epoxi
parket - obst.*
epoxi
parket - obst.*
SP. STROP
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
2
TLAK
ker./kamen-obst.*
ker./kamen-obst.*
epoksi
parket - obst.*
tekst.talna obl.
parket - obst.*
parket - obst.*
parket - obst.*
epoksi
epoksi
epoksi
parket - obst.*
SP. STROP
gips
gips
gips/obst.štukat.
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
POVRŠINA / m
20,67
53,86
15,52
30,84
24,65
30,70
9,45
10,53
23,89
53,86
9,69
20,95
12,79
58,62
26,36
83,23
POVRŠINA / m
8,17
21,44
10,67
65,17
114,80
55,86
9,70
7,26
4,78
4,78
26,41
21,41
TLAK
Stran 83 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
1 13
1 14
1 15
Galerija
požarno stopnišče
velika risalnica
25,30
11,87
92,82
480,42
2. NADSTROPJE
OZNAKA
PROSTOR
2 01
Stopnišče
2 02
Stopnišče
2 03
Predprostor
2 04
risalnica / predavalnica
2 05
2 06
2 07
2 08
2 09
2 10
2 11
2 12
2 13
2 14
2 15
2 16
2 17
2 18
2 19
2
POVRŠINA / m
9,02
20,23
11,73
65,17
velika predavalnica
Risalnica
sejna soba
Hodniki
žensla toaleta
moška toaleta
indiv. štud. delo
Galerija
požarno stopnišče
Kabinet
Kabinet
Kabinet
Kabinet
Kabinet
Kabinet
113,30
56,84
18,37
45,73
4,78
4,78
21,25
25,57
11,87
11,68
11,93
12,26
12,26
12,15
12,15
481,06
MANSARDA
OZNAKA PROSTOR
M01
Stopnišče
M02
Stopnišče
M03
inštitut za arh. in prostor
M04
inštitut za arh. in prostor
M05
Hodnik
M06
servisne stopnice
M07
inštitut za arh. in prostor
M08
risalnica / predavalnica
M09
požarne stopnice
M10
kabinet A
M11
kabinet B
M12
kabinet C
M13
kabinet D
M14
kabinet E
2
POVRŠINA / m
17,19
8,97
30,65
78,83
9,66
1,42
54,33
183,25
10,88
26,30
12,19
14,55
12,19
21,80
482,21
epoksi
epoksi
parket - obst.*
gips
gips
TLAK
ker./kamen-obst.*
ker./kamen-obst.*
epoksi
parket - obst.*
obst.parket/podest
opaž.pl.+epoksi lak
parket - obst.*
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
tekst.talna obl.
tekst.talna obl.
tekst.talna obl.
tekst.talna obl.
tekst.talna obl.
tekst.talna obl.
SP. STROP
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
TLAK
ker./kamen-obst.*
epoksi / mont.pod.
epoksi
epoksi
epoksi
alu pl. na jekl. konstr.
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
epoksi
SP. STROP
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
gips
Preglednica 6.5-2: Pregled kvadratur po etažah
Klet
Pritličje
1. nadstropje
2. nadstropje
Mansarda
Kotlovnica
Skupno
2
394,70 m
2
485,62 m
2
480,42 m
2
481,06 m
2
1841,8 m
2
42,45 m
2
3726,05 m
Stran 84 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Dolgoročno se predvideva skupaj z ostalimi tehniškimi fakultetami širitev na lokacije srednjih
strokovnih šol na Smetanovi ulici nasproti lokacije tehniških fakultet.
Stran 85 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
7.
FINANCIRANJE DEJAVNOSTI
7.1. Pregled finančnega poslovanja
Pedagoška, raziskovalna in strokovna dejavnost Fakultete za gradbeništvo UM se financira s
sredstvi MVZT, ARRS, drugih ministrstev, proračuna EU, sredstvi pridobljenimi na trgu ter iz
drugih virov. Pregled finančnega poslovanja zavoda je prikazan v preglednici 7.1-1, preglednica
7.1-2 prikazuje deleže prihodkov pridobljenih na trgu, iz proračuna RS in EU ter prihodke javne
službe iz drugih virov, donacij in subvencij, v preglednici 7.1-3 so prikazani prihodki fakultete po
posameznih dejavnostih. Indeks označuje razmerje med odhodki oz. prihodki zavoda v letu 2012
in letu 2011.
Preglednica 7.1-1: Pregled poslovanja zavoda (v evrih)
Prihodki
Odhodki
2011
5.737.158
5.717.298
2012
5.199.159
5.278.396
Indeks
90,62
92,32
Preglednica 7.1-2: Pregled poslovanja zavoda (v %)
Prihodki, pridobljeni na trgu (celotni)
Prihodki iz proračunskih sredstev (RS, EU)
Drugi viri javne službe, donacije in subvencije
2011
3,49
91,51
5,00
2012
6,46
88,12
5,42
Preglednica 7.1-3: Prihodki po dejavnostih v evrih
Dodiplomski študij
Podiplomski študij
Raziskovalna dejavnost
Sredstva za EU projekte
Druge dejavnosti
2011
4.179.830
397.603
338.002
548.507
273.216
2012
4.141.166
306.774
192.789
389.954
168.476
Indeks
99,07
77,16
57,03
71,09
61,66
7.2. Ocena stanja in usmeritve
Fakulteta je v letu 2012 zmanjšala skupne prihodke glede na predhodno leto za 9,38%, ustvarjeni
so bili skupni prihodki v znesku 5.199.159 EUR. Skupno realizacijo prihodkov v letu 2012 smo
dosegli s prihodki pridobljenimi na trgu v deležu 6,46%, prihodki pridobljenimi iz proračunskih
sredstev RS in EU v deležu 88,12% ter prihodki javne službe iz drugih virov 5,42%.
Pri pregledu prihodkov po posameznih dejavnostih ugotavljamo, da so se v letu 2012 glede na
leto 2011, zmanjšali prihodki za izvedbo dodiplomskega študija za delež 0,93% oz. v višini 38.664
EUR. Zaradi krčenja proračunskih sredstev beležimo tudi zmanjšanje prihodkov podiplomskega
študija za znesek 90.829 EUR. Kot posledica zmanjšanja obsega gradbene dejavnosti v RS so se v
letu 2012 tudi pri nas zmanjšali prihodki tržne dejavnosti za 104.740 EUR, zato tudi v prihodnjih
letih ne moremo pričakovati občutnejšega povečanja prihodkov z naslova pridobljenih projektov
Stran 86 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
na trgu. Prihodki pridobljeni iz naslova izvajanja EU projektov so se v letu 2012 zmanjšali za
158.553 EUR. Zaradi težav s financiranjem odhodkov za EU projekte smo v letu 2012 zmanjšali
število novih projektov in zato je bil večji del projektov v letu 2012 že v zaključni fazi.
Podobno kot pri prihodkih ugotavljamo tudi zmanjšanje odhodkov za 7,68% in so v letu 2012
znašali 5.278.396 EUR. Poslovno leto 2012 smo zaključili negativno s presežkom odhodkov nad
prihodki za znesek 79.237 EUR.
Obseg financiranja iz proračunskih sredstev, po Uredbi o financiranju visokošolskih zavodov, se je
zaradi sprejetega Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) zmanjšal za 6.53%. Fakulteta se je
na finančne posledice novega zakona pravočasno odzvala s pripravo finančnega akcijskega načrta
in v letu 2012 izvedla vrsto sistemskih in drugih varčevalnih ukrepov.
Izvedli smo večji del dogovorjenih varčevalnih ukrepov (upokojitve treh od štirih sodelavcev, ki
so izpolnjevali vse z zakonom predpisane pogoje, upokojitev četrtega sodelavca je bila
predvidena s 16.2.2013, znižanje stroškov zunanjih sodelavcev pri izvajanju pedagoške dejavnost
za ca 25%, znižanje stroškov z združevanjem izvajanja podobnih predmetov, neizplačevanje
pedagoških nadobremenitev, vodstvenih in položajnih dodatkov zaposlenim itd.).
Kot smo pričakovali v letu 2012 so se učinki vseh izvedenih varčevalnih ukrepov realizirali šele v
letu 2013. Ocenjujemo, da so največji prihranki nastali zaradi upokojitev naših sodelavcev, ker so
njihove pedagoške obveznosti v glavnem prevzeli preostali zaposleni na FG ter pri znižanju
stroškov naših zunanjih sodelavcev. Zato je poslovanje FG v drugi polovici leta 2013 pozitivno,
poravnali pa smo tudi nekatere zaostale obveznosti do zaposlenih iz leta 2012.
Zavedamo se, da pedagoške obremenitve nekaterih zaposlenih na FG zaradi upokojitev starejših
sodelavcev bistveno presegajo veljavne normative, kar lahko po naši oceni dolgoročno negativno
vpliva na kakovost izvajanja pedagoške in znanstveno-raziskovalne dejavnosti na fakulteti. Zato
bo potrebno v prihodnjem obdobju na FG zaposliti več novih sodelavcev ter nameniti več
sredstev za posodobitev že zastarele in odpisane raziskovalne opreme in reševanju prostorske
problematike na FG.
Stran 87 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
8.
SODELOVANJE IN VKLJUČEVANJE DRUŽBENEGA OKOLJA
8.1. Mednarodna dejavnost
8.1.1. Raziskovalna dejavnost
Fakulteta za gradbeništvo je v obdobju od 1.10.2012 do 30.9.2013 raziskovalno sodelovala na
naslednjih mednarodnih projektih:
1. »ATTAC«, program SEE - South East Europe,
2. »QUEST«, program Intelligent Energy - Europe programme,
3. »Transport Learning«, program Intelligent Energy - Europe programme,
4. »DRA-MUR-CI«, Operativni program Slovenija – Avstrija 2007-2013, vodilni partner,
5. »MOVE«, Operativni program Slovenija – Avstrija 2007-2012,
6. »PMinter«, Operativni program Slovenija – Avstrija 2007-2013,
7. »FUTUREMED«, program Mediteran,
8. »TransNEW«, 7. okvirni program,
9. »BESTFACT«, 7. okvirni program,
10. »LBTGC«, ERA NET in 7. okvirni program,
11. »HYPSTAIR«, 7. okvirni program,
12. »IKTRu«, program Tempus,
V tem letu so se zaključili naslednji projekti: DRA-MUR-CI, MOVE, CO2NeuTrAlp in CASTLE,
katedra za tehnologijo in organizacijo prometa pa je pridobila novi projekt v okviru 7. okvirnega
programa, HYPSTAIR.
Slika 8.1-1 prikazuje število projektov po programih od 2008/2009 do 2012/2013.
Slika 8.1-1: Pregled mednarodnih projektov Fakultete za gradbeništvo po programih v obdobju 5-ih let
Stran 88 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Najbolj aktivna katedra v mednarodnih projektih je bila Katedra za tehnologijo in organizacijo
prometa s 6 projekti, ostale katedre sledijo:
 Katedra za prometno tehniko in varnost v prometu: 2 projekta
 Katedra za arhitekturo: 1 projekt
 Katedra za gradbene konstrukcije: 1 projekt
 Katedra za načrtovanje prostora: 1 projekt
 Katedra za gradbeno in prometno informatiko: 1 projekt
 Katedra za hidrotehniko: 1 projekt
Mednarodni sporazumi Fakultete za gradbeništvo:
 Institute of Thermomechanics, Academy of Sciences of the Czech Republic
 University of Osijek, Faculty of Civil Engineering
 University of Prishtina »Hasan Prishtina« - Faculty of Civil Engineering and Architecture
8.1.2. Pedagoška dejavnost
Program Vseživljenjsko učenje podprogram Erasmus
V študijskem letu 2012/2013 je imela Fakulteta za gradbeništvo sklenjenih 50 bilateralnih
sporazumov s partnerskimi institucijami na področjih Gradbeništva, Prometnega inženirstva in
Arhitekture. Slika 8.1-2 prikazuje število bilateralnih sporazumov po državah.
Slika 8.1-2: Erasmus bilateralni sporazumi Fakultete za gradbeništvo v letu 2012/2013
Stran 89 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
V sklopu programa Erasmus so bile izvedene izmenjave na naslednjih področjih:
 izmenjava študentov z namenom študija v tujini (Student mobility for studies – OSM/ISM)
 izmenjava študentov z namenom opravljanja prakse v tujini (Student mobility for
placements – OSP/ISP)
 izmenjava učnega osebja z namenom poučevanja v tujini (»Mobility for teaching
assignments − STA«)
 izmenjava zaposlenih z namenom usposabljanja na partnerskih univerzah ali podjetjih v
tujini (» Staff Mobility – Staff Training - STT«)
V preglednici 8.1.-1 so prikazane izvedene Erasmus mobilnosti po posameznih področjih za
obdobje od študijskega leta 2008/09 do 2012/13.
Preglednica 8.1-1: Pregled izvedenih Erasmus mobilnosti za obdobje 2008/09 – 2012/13
»Outgoing« študenti (SM)
»Incoming« študenti (SM)
»Outgoing« praksa (SP)
»Incoming« praksa (SP)
»Outgoing« profesorji (TS)
»Incoming« profesorji (TS)
»Outgoing« zaposleni (ST)
»Incoming« zaposleni (ST)
2008/2009
21
12
3
2
0
0
2009/2010
20
10
1
4
3
0
0
2010/2011
33
13
1
6
5
0
0
2011/2012
36
29
1
5
2
0
0
2012/2013
28
21
1
7
6
1
2
Slika 8.1-3 predstavlja mobilnost Erasmus študentov, tako »outgoing« kot »incoming« v zadnjih
petih letih.
Slika 8.1-3: Mobilnost Erasmus študentov »Outgoing« in »Incoming« v obdobju od 2008/2009 do 2012/2013
V namen nekoliko natančnejše analize je v preglednici 8.1-2 prikazano število izvedenih izmenjav
študentov z namenom študija v tujini po posameznih študijskih področjih za obdobje zadnjih treh
študijskih let (2009/10 – 2012/13).
Stran 90 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 8.1-2: Pregled izmenjav Erasmus študentov (SM) po študijskih področjih za obdobje 2009/10 2012/13
Gradbeništvo
Arhitektura
Prometno
inženirstvo
2009/2010
Out
In
20
9
0
1
0
0
2010/2011
Out
In
28
9
4
2
1
2
2011/2012
Out
In
17
10
17
13
2
6
2012/2013
Out
In
15
2
12
17
1
2
Erasmus Mundus II (2009 - 2013)
V študijskem letu 2012/2013 je bilo v okviru Erasmus Mundus programa izvedenih 4 »outgoing«
mobilnosti in sicer 2 študenta visokošolskega študijskega programa Gradbeništvo in 2 študenta iz
programa Arhitektura. Ravno tako so na našo fakulteto prispeli štirje študenti, od tega trije za
obdobje 10-ih mesecev in ena študentka za obdobje dveh let na študijski program 2. stopnje
Arhitektura.
Preglednica 8.1-3: Pregled izmenjav Erasmus Mundus študentov po študijskih področjih za obdobje 2011/12 2012/13
Gradbeništvo
Arhitektura
2011/2012
Out
In
0
0
0
1
2012/2013
Out
In
2
2
2
3
Program CEEPUS
Mobilnost študentov in profesorjev
Fakulteta za gradbeništvo je bila v obdobju 2012/2013 vključena v naslednji CEEPUS mreži:
 CIII-RS-0603-01-1112 - Traffic, Transportation and Logistics Development for Achieving
Sustainable Competitive Advantage (TransLog4ComAd), vodja izr.prof.dr. Matjaž Šraml
 CIII-AT-0050-1213 - Education without Frontiers, vodja prof.dr. Miroslav Premrov
V okviru mreže CIII-RS-0603-01-1112 Traffic, Transportation and Logistics Development for
Achieving Sustainable Competitive Advantage (TransLog4ComAd) sta bili izvedeni dve
»incoming« in ena »outgoing« študentska mobilnost. Ravno tako sta bili recipročno izvedeni dve
profesorski mobilnosti.
V okviru mreže CIII-AT-0050-1213 - Education without Frontiers so bile izvedene 4 »outgoing«
študentske mobilnosti in ena profesorska mobilnost.
Stran 91 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
8.2. Tržna dejavnost
V študijskem letu 2012/13 je Fakulteta za gradbeništvo iz naslova tržne dejavnosti pridobila
sredstva v skupni vrednosti 295.296,98 EUR. Na podlagi uspešnega kandidiranja na javnih
razpisih ministrstev ali občin, na podlagi ponudb ali na podlagi direktne oddaje del zaradi
izkazanih referenc posameznikov je Fakulteta pridobila 44 projektov. Med naročniki je bilo tudi
eno tuje podjetje in delo se je opravilo za objekt, ki se nahaja v sosednji Avstriji. Sedem podjetij
je prispevalo sponzorska sredstva za izvedbo 3. Mednarodnega posveta Energetska učinkovitost
v gradbeništvu in arhitekturi, izdajo učbenika in souporabo programa Ansys. Skupaj beležimo 34
različnih naročnikov projektov ter 7 sponzorjev.
Slika 8.2-1: Razrez tržnih projektov po sklopih naročnikov:
Delež naročnikov
male
gospodarske
družbe in
samostojni
podjetniki
14%
inštituti
9%
tuje
gospodarske
družbe
3%
srednje velike
in večje
gospodarske
družbe
28%
javna naročila Ministrstva
18%
javna naročila Občine
28%
Dinamika tržne dejavnosti, izražena v EUR, je skladna s stanjem gospodarstva v državi. V
študijskem letu 2012/13 je po padcu v letu 2008/09 in po rahli rasti v letu 2010/11 zabeležen
ponovni padec. Dinamika tržne dejavnosti na FG je razvidna iz preglednice 8.2-1. Vrednosti so v
študijskem letu 2012/13 padale tako v skupni vrednosti projektov, kakor tudi v povprečni
vrednosti projektov (slika 8.2-2), medtem ko je število pridobljenih projektov zadnja leta
praktično nespremenjeno (slika 8.2-3).
Preglednica 8.2-1: Dinamika tržne dejavnosti v letih od 2006-2013
štud. leto
2006/07
2007/08
2008/09
2009/10
2010/11
2011/12
2012/13
št. projektov
31
34
18
36
44
43
44
vrednost
393.362,30 €
1.360.503,20 €
321.660,11 €
246.722,77 €
376.405,29 €
297.521,19 €
286.413,64 €
povprečna vrednost
projekta
12.689,11 €
40.014,80 €
17.870,01 €
6.853,41 €
8.554,67 €
6.919,09 €
6.509,40 €
Stran 92 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Slika 8.2-2: Dinamika tržne dejavnosti glede na povprečno vrednost projektov
Povprečna vrednost projektov v EUR
40.014,80 €
17.870,01 €
2006/07
8.554,67 €
6.853,41 €
12.698,11 €
2007/08
2008/09
2009/10
2010/11
6.919,09 € 6.509,40€
2011/12
2012/13
Slika 8.2-3: Dinamika tržne dejavnosti glede na število projektov
Število projektov
60
40
20
0
2006/07
2007/08
2008/09
2009/10
2010/11
2011/12
2012/13
Slika 8.2-4: Skupna vrednost projektov izražena v EUR
Skupna vrednost projektov v EUR
1.400.000,00 €
1.200.000,00 €
1.000.000,00 €
800.000,00 €
600.000,00 €
400.000,00 €
200.000,00 €
0,00 €
2006/07
2007/08
2008/09
2009/10
2010/11
2011/12
2012/13
Stran 93 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Od 100 zaposlenih na Fakulteti za gradbeništvo je le del delavcev vpetih v projekte pridobljene
na trgu. Od 44 projektov so 8 projektov vodile in koordinirale strokovnjakinje. V finančnem
smislu pomeni, da so projekti, ki so jih vodili moški dosegli 69% delež od celote, ženske pa 31%
deleža od skupnega prihodka tržnih projektov. Povprečna vrednost projektov se je razlikovala v
korist žensk, in sicer so njihovi projekti dosegali povprečno 11.242,21 EUR, medtem ko so
projekti, ki so jih vodili moški v povprečju bili vredni 5.457,66 EUR.
Slika 8.2-5: Skupna vrednost projektov glede na spol
nosilca
skupna vrednost projektov
Slika 8.2-6: Povprečna vrednost projektov glede na
spol nosilca
povprečna vrednost projektov
ženske
31%
moški;
5.457,66 €
ženske;
11.242,21 €
moški
69%
Slika 8.2-7: Delež projektov glede na nosilce, ločene po spolu in izobrazbi v odnosu na vse projekte
Nosilci in projekti po stopnji izobrazbe
3
6
35
1
3
13
1
5
števil nosilcev
doktorat
število nosilk
mag.
število projektov
univ. dipl. inž.grad.
Število nosilcev projektov je bilo 23 (17 moških, 6 žensk), število sodelujočih iz FG, ki niso nosilci
projektov pa 10 moških in 2 ženski strokovnjakinji. Skupaj vpetih v tržno dejavnost je bilo od 100
zaposlenih (na dan 30.9.2013) 27 moških (od skupno 62) in 8 žensk (od skupno 38). V projektih je
sodelovalo tudi 8 zunanjih strokovnjakov.
Stran 94 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 8.2-2: Število projektov in število nosilcev ločenih po spolu
doktorat
mag.
univ. dipl. inž. arh.
univ. dipl. inž. grad.
univ. dipl. inž. kraj. arh.
SKUPAJ
število
nosilcev
13
3
število
projektov
28
6
1
17
5
število
projektov
7
2
1
1
36
6
8
število nosilk
V preglednici 8.2-2 je prikazano število zaposlenih na FG na dan 30.9.2013, ki sodelujejo pri
izdelavi projektov, pridobljenih na trgu oz. projektih, ki jih naročijo gospodarske službe,
ministrstva ali drugi subjekti.
Preglednica 8.2-3: Število zaposlenih in sodelujočih v projektih tržne dejavnosti, ločenih po spolu
moški
ženske
SKUPAJ
Sodelujoči
Ne sodelujoči
27
8
35
35
30
65
Vsi zaposleni na
dan 30.09.2013
62
38
100
Zunanji sodelujoči
6
2
8
Slika 8.2-8: Delež sodelujočih v projektih, glede na skupno število zaposlenih
Sodelovanje v tržnih projektih
35
30
27
8
zaposleni
moški
zaposlene
ženske
sodelujoči
6
zunanji moški
2
zunanje ženske
nesodelujoči
Stran 95 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
9.
POROČILA NEKATERIH KOMISIJ FAKULTETE
9.1. Komisija za promocijo FG UM
9.1.1. Aktivnosti komisije v letu 2012
V študijskem letu 2012/2013 je Komisija za izvedla naslednje aktivnosti za povečanje »incoming«
študentov na vseh stopnjah:
 Predstavitev FG na različnih srednješolskih izobraževalnih zavodih (Gimnazije v Mariboru,
Celju, Novem Mestu, Murski Soboti, Velenju, Ormožu, Ljutomeru, Slovenj Gradcu, Rušah,
Brežicah Slovenski Bistrici in na Ptuju; ostale srednje šole (ekonomske, gradbene, prometne,
strojne,itd.) v navedenih krajih. Predstavitve so izvajali tudi drugi zaposleni na FG.
 Organizacija informativnega dneva 1. stopnje v Mariboru in Celju (priprava ppt. predstavitev,
nabava promocijskega materiala – lesena merila, kemična pisala in brošure UM FG).
 Organizacija postavitve »stojnic« in sodelovanje na različnih sejemskih prireditvah (Megra –
Gornja Radgona, Zaposlitveni sejem Maribor, Študijske tržnice: Celje, Ljubljana, Murska
Sobota, Ptuj, Novo mesto), promocija študentskega projekta AJKTM na sejemskih
prireditvah.
 Izdelava plakata in brošure – Najboljše diplome v letu 2012 ter razstave povzetkov najboljših
diplom po posameznih programih na informativnih dnevih.
 Ponatis letakov FG (upoštevanje vsebinskih sprememb)
 Sodelovanje in vsebinsko svetovanje na RTV SLO – oddaja Dobra ura in Ugriznimo znanost
(celotna oddaja namenjena Prometnemu inženirstvu)
 Fotografiranje in oblikovanje fotografij, bannerjev, oglasov.
 Predstavitev Fakultete za gradbeništvo v Leksikonu Mariborske družbe in kulture po letu
1945 – Založba obzorja 2012.
 Izdelava in oblikovanje letakov v angleškem jeziku.
 Priprava in oblikovanje promocijske knjige FG.
 Naročilo promocijskih daril – Promocijske vode, svinčniki, metri, podloge za miško.
 Organizacija prireditve Pozdrav brucem v MB in Celju (sodelovanje s tutorji, priprava in
oblikovanje ppt prezentacije, organizacija predstavitve posameznih študijskih programov).
 Administriranje Facebook strani FG.
 Objave novic in fotografij na spletni strani in facebook strani FG.
 Fotografiranje in reportaže z različnih dogodkov na FG.
 Izdelan plan črpanja sredstev za leto 2013.
 Izvedba in organizacija žalne seje.
9.1.2. Ocena stanja in usmeritve
Komisija za promocijo je v študijskem letu 2012/2013 izvedla številne promocijske aktivnosti za
povečanje vpisa v študijske programe FG UM, ki so podrobno opisani v prejšnjem razdelku; v
Stran 96 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
glavnem gre za promocijo FG na srednješolskih izobraževalnih zavodih, organizacijo
informativnega dneva in drugih prireditev na FG, predstavitev FG na internetu, na sejemskih
stojnicah in preko letakov ter izdelavo vizitk za zaposlene. V letu 2012/13 smo bistveno dvignili
število obiskov facebook strani FG (iz 400 na 3600).
Nadaljevali bomo z obstoječimi aktivnostmi ter ob organizacijski pomoči razbremenili strokovno
sodelavko in predsednika komisije za promocijo.
Kljub ustrezno izvedenim promocijskim aktivnostim, ugotavljamo, da se negativen trend pri
prvem vpisu v 1. letnik iz leta v leto nadaljuje. Do tega najverjetneje prihaja zaradi zmanjšanih
generacij dijakov (maturantov), večjega odhoda slovenskih dijakov v tujino in prevelikega števila
študijskih programov v državi. Drugi razlog za relativno majhen vpis na vse študijske programe
Fakultete za gradbeništvo je najverjetneje tudi slabo gospodarsko stanje na področju gradbene
stroke v Mariboru in Sloveniji ter negativno obarvane informacije vezane na gradbeništvo in
povezanih strok v medijih (npr. kriza). Potrebno še je omeniti, da se Fakulteta za gradbeništvo v
študijskem letu 2012/2013 ni oglaševala v medijih.
V strukturi obiskov dijakov na informativnih dnevih so prevladovali dijaki gimnazij in srednjih
gradbenih šol, kar pomeni, da promocijske predstavitve na gimnazijah dajejo rezultate in jih je
potrebno ohraniti. Po drugi strani, predlagamo, da se v okviru možnosti FG, intenzivirajo
promocijske predstavitve tudi na ostalih srednjih šolah. Prav tako predlagamo, da se tudi v
naslednjem študijskem letu ohranijo vse ostale omenjene aktivnosti, ki so v pristojnosti Komisije
za promocijo FG UM.
V letu 2012/2013 smo tudi prvič izvedli anketo in obdelali podatke v sklopu informativnih dni. Na
vprašanje, kje ste pridobili informacijo o FG je 35% (od 246 anketirancev) odgovorilo, da preko
prijateljev, znancev; 37% preko različnih spletnih medijev, 14% na razpisu in 10% od predstavnika
na srednji šoli. Ostali so pridobili informacijo v tiskanih medijih, po televiziji ali drugje.
Slika 9.1-1: Kje ste pridobili informacijo o FG?
RAZPIS ZA VPIS V
ŠTUDIJSKEM
LETU
14%
SPLETNA POŠTA
0%
S POMOČJO
SPLETNEGA
BRSKALNIKA
15%
NA FORUMU
1%
Slika 9.1-2: Ali ste se odločili za študij na FG?
TISKANI MEDIJI
3%
SPLETNA STRAN
FG
18%
PREKO
PRIJATELJEV,
ZNANCEV
35%
NA SREDNJI ŠOLIOBISK
PREDSTAVNIKA
FG
10%
FACEBOOK
3%
TELEVIZIJA+TELE
VIZIJA
1%
NE NISEM ŠE
ODLOČEN
37%
ODLOČEN SEM
BIL ŽE PREJ
40%
DA IZVEDEL
SEM DOVOLJ
IN ZDAJ SEM
ODLOČEN
23%
Na vprašanje v okviru informativnih dni, ali ste se odločili za študij na FG je 40% odgovorilo, da je
bilo že prej odločenih, 23 se je za študij na FG odločilo zaradi predstavitve, 27% pa je še bilo kljub
predstavitvi neodločenih.
Stran 97 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Ker je strateški cilj Fakultete za gradbeništvo pridobiti in izobraziti čim več kakovostnih dijakov,
bo usmerjenost komisije za promocijo v prihodnosti stremela k večji promociji dogodkov in
aktivnosti, ki povezujejo gospodarstvo in fakulteto. Poudarek bo tudi na možnostih boljše
predstavitve fakultete v spletnih medijih in promoviranju znanstvenih, raziskovalnih in drugih
dosežkov.
9.2. Komisija za založniško in informacijsko dejavnost FG
Za založniško dejavnost na FG skrbi Komisija za založniško in informacijsko dejavnost
(http://www.fg.uni-mb.si/zalozba). Naloge komisije so:
 razvoj in izvajanje založniške dejavnosti na FG,
 razvoj informacijske dejavnosti na FG (izvajanje je v domeni računalniške službe FG).
Komisija pri svojem delu upošteva Pravilnik o založniški dejavnosti na UM (PZDUM), ki je vgrajen
v proces založniške dejavnosti na FG (http://www.fg.uni-mb.si/povezava.aspx?pid=7747).
Predsednik komisije sodeluje v univerzitetni komisiji – KISUM, ki jo vodi ravnateljica UKM.
9.2.1. Aktivnosti komisije v letu 2012
9.2.1.1.
Publikacije
Preglednica 9.2-1: Publikacije, ki jih je obravnavala komisija v okviru založniške dejavnosti v letu 2013
1.
Publikacija
Računalništvo in informatika za inženirje
Tip, Število
e-pub
Izdaja
1. izdaja
2.
Informacijski modeli gradbenih objektov
e-pub
1. izdaja
3.
Digitalno modeliranje
e-pub
1. izdaja
e-pub
1. izdaja
priročnik
e-pub
1. izdaja
priročnik
e-pub
1. izdaja
priročnik
1. izdaja
1. izdaja
v izvajanju
v izvajanju
v izvajanju
v izvajanju
učbenik
učbenik
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
Priročnik za izdelavo risb načrtov gradbenih konstrukcij
oziroma 15 pravil, ki jih mora upoštevati vsak gradbeni inženir
Tehniška mehanika – mehanizmi
Uporaba CAS računala pri določevanju trenutnega pola
togega telesa
Mestne prometne površine
Uvod v fiziko rešenimi problemi
Osnove temeljenja v arhitekturi
Osnove planiranja prometa
Statika 1
Praktikum iz mikrosimulacij v prometu (z uporabo VISSIMa)
tisk
tisk
Cobiss
učbenik
drugo učno
gradivo
drugo učno
gradivo
Stran 98 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
9.2.1.2.
Projekti
V okviru razvoja založniške dejavnosti so se v letu 2013 izvajali sledeči projekti oz. aktivnosti:
1. ePub4FG
V letu 2013 smo nadaljevali projekt z identifikacijo potencialnih publikacij primernih za proces
priprave in izdaje publikacije na e-bralniku. V dogovoru z avtorjem smo se odločili za
publikacijo »Priročnik za izdelavo risb načrtov gradbenih konstrukcij oziroma 15 pravil, ki jih
mora upoštevati vsak gradbeni inženir«. V nadaljevanju projekta bomo poskušali definirati
projekt in predlagati FG financiranje projekta priprave in izdaje prve publikacije na za
e-bralnike.
2. Logotip FG
V okviru projekta smo realizirali natečaj za izdelavo logotipa založbe FG. KZID bo po objavi
logotipa začel promovirati uporabo naziva FGZ - Založba FG.
3. Ureditev sistema nagrajevanja avtorjev učbenikov in zbirk vaj.
V okviru prizadevanj za korektno nagrajevanje avtorjev publikacij na FG je KZID predlagal
Senatu FG, da se po istem ključu, kot pri prvi izdaji, avtor nagradi pri vseh naslednjih
ponatisih. Pričakuje se, da bodo avtorji takšno pravilo razumeli kot motivacijo za izdajanje
kvalitetnih in prodajno uspešnih publikacij za potrebe študentov FG in pa tudi izven (podjetja,
druge izobraževalne ustanove). Nagrajevanje avtorjev je glede na veljavni dogovor na FG
možno s koriščenjem presežnih sredstev ustvarjenih s prodajo publikacije za materialna
sredstva za potrebe avtorja. Senat je predlog KZID potrdil v septembru 2013.
4. Vzpostavitev prenovljenih spletih strani v okviru novega portala FG.
V okviru novega portala FG je bila vzpostavljena nova stran KZID (http://fg.um.si/zalozba).
Vsebina strani je bila prenovljena v želji po večji preglednosti in informiranosti avtorjev
publikacij, ter boljši predstavitvi novih publikacij. Publikacije FG se oglašujejo tudi na prvi
strani portala FG.
9.2.2. Ocena stanja in usmeritve
Ocenjujemo, da je založniška dejavnost na FG v danih univerzitetnih okvirih ustrezno urejena.
Komisija ima pomoč iz skupnih služb FG za zbiranje ponudb zunanjih izvajalcev za tisk (tajnik FG)
in vodenje zapisnikov (strokovni sodelavec). Učinkoviteje bi bilo, če bi to delo opravljala ena
oseba.
Od univerze pričakujemo enako kot že zadnja tri leta: ustanovitev univerzitetne založbe, ki bi
prevzela večji del procesa založniške dejavnosti (priprava, recenzije, lektoriranje, tisk, prodaja). S
(postopnim in pametnim) prenosom založniških nalog na univerzitetno založbo, bi morala biti ta
dejavnost na UM kvalitetnejša; članice bi ohranile vsebinski del založniške dejavnosti (do
avtorjeve predaje publikacije), vse ostale aktivnosti bi izvajala univerzitetna založba (lektoriranje,
tisk, prodaja, marketing).
Od računalniškega centra univerze (RCUM) prav tako kot v letu 2012 pričakujemo boljšo podporo
za spletni prikaz evidence publikacij FG. Predlogi, ki jih je komisija posredovala RCUMu
(atraktivnejši prikaz: slika naslovnice, kratek opis, itd.) žal še vedno niso realizirani.
Stran 99 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
V bodoče želimo več pozornosti nameniti:
 promociji publikacij, ki jih izdamo na FG (predstavitve publikacij, spletna stran založniške
dejavnosti)
 e-založništvu (bralniki, formati, licence e-publikacij) kot dodatni možnosti k
tradicionalnim založniškim pristopom.
Stran 100 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
10. ŠTUDENTSKA DEJAVNOST NA FG
10.1. O odnosih med študenti in profesorji
Študentje in profesorji na FG ocenjujemo odnos med študenti in predavatelji kot zelo
pomemben. Na fakulteti ugotavljamo, da so v večini pedagoški delavci odzivni, imeli smo nekaj
težav z »e-maili«, drugače pa so profesorji v času govorilnih ur in tudi izven njih večinoma
dosegljivi ter radi pomagajo. Pri nekaterih profesorjih pa imajo študenti občutek, da niso
pripravljeni vzpostaviti nikakršnega odnosa do študentov in pridejo v predavalnico le zaradi
obveznosti, študentovo razumevanje snovi pa jim nič ne pomeni. Študentje menijo, da bi
prioriteta vsakega pedagoškega delavca morala biti podajanje snovi/znanja mlajšim generacijam
na način, da bi se le-te čim več naučile. Po mnenju študentov FG bi bilo prav, da bi bili pedagoški
delavci deležni permanentnega pedagoškega izobraževanja; tudi v smislu spremljanja
izobraževalne tehnologije. Veseli nas, da zadnji ukrepi vodstva FG v zvezi z analizo pedagoške
ankete vodijo v to smer.
10.2. Sodelovanje fakultete s študenti pri delu na projektih
Tudi študentje sami ugotavljajo, da so premalo vključeni v aktualne projekte na fakulteti, oz.
sploh ne vedo, da obstajajo. Na fakulteti so določeni profesorji, ki sodelujejo s študenti pri raznih
projektih, vendar se po končanem projektu po ugotovitvah študentov pojavijo imena
profesorjev, ne pa ime vseh, ki so sodelovali. Pri tem ugotavljamo, da se iz leta v leto stanje
izboljšuje in se nekateri pedagoški delavci zavedajo, da je zelo pomembno, da se dela s študenti
na projektih in se jim s tem čim bolj nazorno približa realno delo po diplomi. Tudi po mnenju
študentov se mora fakulteta bolj odpreti za trg, podpreti projekte, ki so zanimivi za širšo javnost
ter se na vseh strokovnih področjih bolj povezati z gospodarstvom. S tem bi bila bolj
prepoznavna in promocija za študij bi bila sama po sebi boljša. Študentje bi imeli več motivacije,
nabirali bi nove izkušnje in se že med študijem spoznali s stroko. Ugotavljamo, da so predmeti
Delo na projektu zelo pomembni za študijski program gradbeništvo, saj študenti izkazujejo željo
po delu na realnih primerih in ne zgolj po preučevanju teorije. Vzorno deluje tudi študijski
program arhitektura na drugi stopnji.
10.3. Študentje v Celju
Pozitivno je to, da je fakulteta vzela v najem prostore na višji zdravstveni šoli. Celjski študenti
vidijo težave pri terenskih vajah, saj se morajo voziti v Maribor, čeprav bi se lahko po njihovem
mnenju dosti vaj izvedlo v Celju. Izvajalci terenskih vaj utemeljujejo izvedbo v Mariboru
predvsem zaradi nevarnega prevoza (drage) opreme. Prav tako morajo študentje obiskovati
nekatere seminarske vaje v Mariboru, je pa pozitivno, da se je z opremljenostjo ene predavalnice
z računalniki naredilo korak k izboljšanju stanja. Študentje vidijo težavo pri tem, da ne dobijo
povrnjenih potnih stroškov.
Stran 101 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
10.4. Spletna stran FG
Študentje ocenjujejo novo spletno stran kot uporabnikom neprijazno, predvsem iz vidika
preglednosti, saj za iskanje željenih informacij porabijo še več časa kot na prejšnji strani. Kot
pozitivno ocenjujejo, da se stran spreminja in je želja po izboljšanju.
10.5. Podajanje znanja na fakulteti
Pomembno je, da se predvsem pri strokovnih predmetih predavana snov predstavi s
podkrepljenim prikazom realnih primerov, kar študentom olajša razumevanje snovi.
Ugotavljamo, da so diapozitivi (kjer so) izboljšani in pri tem ocenjujemo, da je zelo pomembno,
da je na diapozitivih čim manj teksta in čim več slikovnega gradiva, na katerega se pedagoški
delavec naveže ob podajanju snovi. Po mnenju študentov bi bilo mogoče kvaliteto podajanja
znanja na FG dvigniti tudi s pomočjo pedagoške retorike, saj menijo, da je veliko profesorjev na
FG strokovnjakov na svojem področju, vendar jih veliko ne zna podati znanja študentu na zanimiv
in dovolj razumljiv način. Študentje tudi menijo, da bi jim koristilo, če bi jim na začetku šolskega
leta podali gradivo npr. v elektronski obliki s snovmi katere morajo ponoviti in, da bi dobili vsaj
en dan pred posameznimi predavanji gradivo predavanj, da bodo lahko sledili predavanjem. Na
podajanje znanja veliko vpliva odnos »profesor – študent«. Toda žal se velika večina študentov
srečuje s pedagoškimi delavci zgolj na kontaktnih oz. pogovornih urah.
10.6. Ekskurzije
Po mnenju študentov je na FG premalo strokovnih ekskurzij. Na arhitekturi je število strokovnih
ekskurzij zadovoljivo, na ostalih študijskih programih pa je potrebno narediti bistveno več. Za
zanimive strokovne ekskurzije bi bili študentje pripravljeni poravnati tudi del stroškov. Študentski
svet in društvo študentov Fakultete za gradbeništvo vsako leto poskrbita za vsaj eno strokovno
ekskurzijo za študente, je pa vsekakor na nosilcih predmetov, da se povežejo s podjetji, ki bi
študentom pripravili strokovne oglede.
10.7. Vizija fakultete
Potrebno je še naprej graditi na komunikaciji profesor-študent, ki je pri določenih posameznikih
še nekoliko slaba. Koristno bi bilo, če bi se našli prostori za študijske učilnice, kjer bi se lahko
študentje tudi po predavanjih zadrževali, učili in skupaj opravljali svoje študijske obveznosti.
Ravno v tem se tudi bistveno razlikujemo od uspešnih fakultet/univerz, saj študentje res nimajo
skupnega prostora za učenje in s tem, ko se po predavanjih »porazgubijo« po mestu, se izgubi
tudi povezovalnost/sodelovanje študentov in se predvsem poveča njihova pasivnost.
Stran 102 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
11. ŠTUDIJSKI PROGRAMI – STARI PROGRAMI
11.1. Visokošolski strokovni študijski program
Stari visokošolski študijski programi '96' se iztekajo saj je bila v študijskem letu 2011/2012 vpisna
še zadnja generacija absolventov, zato v nadaljevanju podajamo le statistiko diplomantov in
tajanja študija.
11.1.1. Visokošolski strokovni študijski program Gradbeništvo (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009)
11.1.1.1. Zaključek in trajanje študijskega programa
Preglednica 11.1-1: Trajanje rednega študija
Leto
Št. diplomantova
2010
2011
2012
35
22
40
Povprečje
7,9
7,1
7,4
Trajanje študija (v letih)b
Minimum
4,5
4,5
2,5
Maksimum
8 in več
8 in več
8 in več
Preglednica 11.1-2: Trajanje izrednega študija
a
b
Leto
Št. diplomantov a
2010
2011
2012
6
8
4
Povprečje
8,7
10,9
7,8
Trajanje študija (v letih) b
Minimum
3
8 in več
6,5
Maksimum
8 in več
8 in več
8 in več
Število diplomantov v koledarskem letu
Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365
11.1.1.2. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2008/2009 je bil izveden zadnji vpis v visokošolski strokovni študijski program
Gradbeništvo. V študijskem letu 2009/2010 ga je nadomestil bolonjski triletni visokošolski
strokovni študijski program. Visokošolski strokovni študijski program Gradbeništvo se izvaja v
Mariboru za redne in izredne študente ter v Celju za redne študente.
Število diplomantov na rednem študiju tega programa v letu 2012 je bilo 40, kar je 18 več kot
prejšnje leto. Povprečni čas trajanja študija se je, glede na prejšnje leto, iz 7,1 povečal na 7,4 let.
Število diplomantov izrednega študija tega programa v letu 2012 je bilo 4, kar so štirje diplomanti
manj kot v letu 2011. Povprečni čas trajanja študija je iz 10,9 v letu 2010 padel na 7,8 let.
Stran 103 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
11.1.2. Visokošolski strokovni študijski program Promet (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009)
11.1.2.1. Zaključek in trajanje študijskega programa
Preglednica 11.1-3: Trajanje rednega študija
Leto
Št. diplomantova
2010
2011
2012
47
28
12
Povprečje
6,7
7,2
7,7
Trajanje študija (v letih)b
Minimum
2
3,5
4,5
Maksimum
8 in več
8 in več
8 in več
Preglednica 11.1-4: Trajanje izrednega študija
a
b
Leto
Št. diplomantov a
2010
2011
2012
6
1
3
Povprečje
7,4
7,6
10,5
Trajanje študija (v letih) b
Minimum
6
7,5
7,5
Maksimum
8 in več
7,5
8 in več
Število diplomantov v koledarskem letu
Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365
11.1.2.2. Ocena stanja in usmeritve
Na Fakulteti za gradbeništvo je v študijskem letu 2008/2009 še zadnjič potekal vpis na visoko
strokovni študijski program »Promet«. V študijskem letu 2009/2010 ga je nadomestil novi
bolonjski triletni visokošolski strokovni študijski program Prometno inženirstvo. Študijski
program se je izvajal v Mariboru in v Celju kot redni študijski program ter kot izredni študijski
program v Mariboru. V študijskem letu 2012/13 se predavanja niso več izvajala, študentje so le z
diplomami zaključevali svoj študij.
Študij je trajal povprečno 7,2 leti. Statistika kaže, da se čas študija v zadnjih letih podaljšuje (od
5,6 let pred šestimi leti do 7,7 let – lani). Na izrednem študiju je povprečni čas študija daljši (tudi
do 10 let).
Ker se stari visokošolski strokovni študijski program »Promet« ukinja, je potrebno poskrbeti, da
čim večje število študentov, ki še niso diplomirali uspešno zaključi študij.
11.2. Univerzitetni študijski programi
Stari univerzitetni študijski programi '96' se iztekajo saj je bila v študijskem letu 2010/2011
vpisna še zadnja generacija absolventov, zato v nadaljevanju podajamo le statistiko diplomantov
in trajanja študija.
Stran 104 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
11.2.1. Univerzitetni študijski program Gradbeništvo (vpis v prvi letnik zadnjič 2006/2007)
11.2.1.1. Zaključek in trajanje študija
Preglednica 11.2-1: Trajanje rednega študija
Leto
Št. diplomantova
2010
2011
2012
35
28
27
Povprečje
7,2
7,1
8,3
Trajanje študija (v letih)b
Minimum
4
4
5,5
Maksimum
8 in več
8 in več
8 in več
Preglednica 11.2-2: Trajanje izrednega študija
a
b
Leto
Št. diplomantov a
2010
2011
2012
0
0
0
Povprečje
-
Trajanje študija (v letih) b
Minimum
-
Maksimum
-
Število diplomantov v koledarskem letu
Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365
11.2.1.2. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2006/2007 je bil izveden zadnji vpis študentov v prvi letnik starega
univerzitetnega študijskega programa Gradbeništvo. V študijskem letu 2007/2008 ga je
nadomestil bolonjski triletni univerzitetni študijski program Gradbeništvo prve stopnje.
V letu 2012 je na tem študijskem programu diplomiralo 27 študentov, povprečni čas trajanja
študija se je glede na prejšnje leto povečal iz 7,1 let na 8,3 let.
Glede na to, da se je zadnja generacija na ta program vpisala v študijskem letu 2006/2007, se v
letu 2012/2013 študij ni več izvajal. V prihodnje pričakujemo enako ali še večje zanimanje za
prenovljen študijski program Gradbeništva, ki se izvaja na prvi stopnji bolonjskega študija.
Stran 105 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
11.2.2. Univerzitetni študijski program Promet (vpis v prvi letnik zadnjič 2006/2007)
11.2.2.1. Zaključek in trajanje študija
Preglednica 11.2-3: Trajanje rednega študija
Leto
Št. diplomantova
2010
2011
2012
10
10
4
Povprečje
7,1
7,7
10,0
Trajanje študija (v letih)b
Minimum
2,5
3
8 in več
Maksimum
8 in več
8 in več
8 in več
Preglednica 11.2-4: Trajanje izrednega študija
a
b
Leto
Št. diplomantov a
2010
2011
2012
0
0
0
Povprečje
-
Trajanje študija (v letih) b
Minimum
-
Maksimum
-
Število diplomantov v koledarskem letu
Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365
11.2.2.2. Ocena stanja in usmeritve
Na Fakulteti za gradbeništvo se v študijskem letu 2011/2012 niso več izvajala predavanja (in vaje)
za univerzitetnem študijskem programu »Promet«, saj ga je v študijskem letu 2006/2007
nadomestil nov bolonjski univerzitetni študijski program »Prometno inženirstvo« prve stopnje. V
študijskem letu 2009/2010 je bilo v četrtem letniku še 14 študentov in 13 vpisanih v absolventski
staž, medtem, ko je bil v študijskem letu 2010/2011 vpis le še v absolventski staž (13 študentov).
Povprečno število diplomantov na leto je bilo 10, medtem ko so v letu 2012 diplomirali samo še
štirje diplomanti.
Tiste študente, ki še niso končali študija, je potrebno vzpodbujati in jim pomagati, da čim prej
diplomirajo ter jih pozvati, da to naredijo še preden se jim študijski program spremeni. Tem
študentom je potrebno pomagati v smislu dostopa do najnovejših gradiv pri izpitih, ki jih še niso
opravili.
Stran 106 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
11.2.3. Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo (vpis v prvi letnik zadnjič 2006/2007)
11.2.3.1. Zaključek in trajanje študija
Preglednica 11.2-5: Trajanje rednega študija
a
b
Leto
Št. diplomantov a
2010
2011
2012
11
14
11
Povprečje
9,2
8,1
8,2
Trajanje študija (v letih) b
Minimum
6
5
5,5
Maksimum
8 in več
8 in več
8 in več
Število diplomantov v koledarskem letu
Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365
11.2.3.2. Ocena stanja in usmeritve
Zadnji vpis študentov v prvi letnik iztekajočega se starega univerzitetnega študijskega programa
Gospodarsko inženirstvo – redni študij (UNI-GING-G) je bil opravljen v študijskem letu
2006/2007. Število diplomantov na tem programu od leta 2005 naprej niha med 7 in 14 letno. V
koledarskem letu 2012 smo zabeležili 11 novih diplomantov. Tako da tukaj ni bil zaznan poseben
trend naraščanja ali upadanja. Trend predolgega (povprečnega časa) trajanja študija na
programu UNI-GING-G se je nadaljeval tudi v letu 2012. Medtem ko je v letu 2005 povprečni čas
trajanja študija znašal 6,4 let, je v letu 2012 ta kazalec dosegel vrednost 8,2 let.
Z ozirom na dejstvo, da gre za iztekajoči se program predlagamo, da se spremlja zaključevanje
programa. Za izboljševanje obstoječega stanja je potrebno še naprej ohranjati vlogo tutorskega
sistema. Kot ukrep za znižanje predolgega povprečnega časa trajanja študija predlagamo, da se v
prilogo diplomskega dela vpiše čas trajanja študija diplomanta in način študija (redni ali izredni).
11.3. Specialistični študijski programi
Na Fakulteti za gradbeništvo se specialistični študijski programi ne izvajajo.
Stran 107 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
11.4. Magistrski študijski programi
11.4.1. Predstavitev študijskih programov (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009)
Preglednica 11.4-1: Število magistrantov in povprečna ocena študija
Leto
2010
2011
2012
Študijski program
Število magistrantov
Gradbeništvo
Promet
Jedrska energetika
Gradbena informatika
Gradbeništvo
Promet
Jedrska energetika
Gradbena informatika
Gradbeništvo
Promet
Jedrska energetika
Gradbena informatika
1
2
0
0
0
1
0
0
1
1
0
0
Povprečna ocena
študija
9,00
9,00
0,0
0,0
0,0
9,67
0,0
0,0
9,08
9,08
0,0
0,0
11.4.1.1. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2008/2009 je bil zadnjič razpisan vpis v prvi letnik magistrskih študijskih
programov Gradbeništva, Prometa, Jedrske energetike in Gradbene informatike. Zaradi
bolonjske prenove študijskih programov in uveljavitve naziva magister stroke je prišlo v očeh
javnosti (študentov, delodajalcev, gospodarstva, itd.) tudi do »inflacije« naziva magister znanosti,
kar se pozna pri zmanjšanju motivacije podiplomskih študentov, ki morajo za pridobitev tega
naziva vložiti veliko časa in truda. Uvedba enovitega doktorskega študija je še dodatno
pripomogla k takšnem rezultatu.
V letu 2012 je magistriral en študent na programu Gradbeništvo in en študent na Prometu.
Glede na to, da gre za iztekajoči se program, posebnih sprememb ne predvidevamo, predlagamo
le, da se spremlja zaključevanje programa (povprečna ocena študija, zagovori magistrskih del
ipd.).
Stran 108 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
11.5. Doktorski študijski programi
11.5.1. Študijski program Gradbeništvo (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009)
11.5.1.1. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 11.5-1: Primerjava gibanja števila študentov po letih
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Študijski program
EDOK
DOK
EDOK
DOK
EDOK
DOK
Število študentov
6
0
2
0
0
0
Preglednica 11.5-2: Struktura študentov po spolu (v %)
Študijsko leto
Študijski program
Moški
Ženske
EDOK
DOK
EDOK
DOK
EDOK
DOK
80,0
0,0
50,0
0,0
0,0
0,0
20,0
0,0
50,0
0,0
0,0
0,0
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Preglednica 11.5-3: Število doktorandov
Leto
2010
2011
2012
Študijski program
EDOK
DOK
EDOK
DOK
EDOK
DOK
Število
doktorandov
1
0
1
1
2
1
11.5.1.2. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2008/2009 je bil zadnji vpis v 1. letnik enovitega doktorskega študijskega
programa Gradbeništvo. V letu 2012/2013 na enovitem doktorskem študiju ni bilo vpisanih
študentov.
Dosedanja praksa pri izvajanju starih programov je pokazala, da je potrebno pri prenovljenih
doktorskih študijskih programih poskrbeti predvsem za ustrezne mentorje mladim
raziskovalcem. Ključnega pomena je tudi, da se zagotovi kvalitetna študijska literatura, tako
Stran 109 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
učbeniki kot tudi strokovni in znanstveni članki iz svetovnih baz. V ta namen je FG v letu 2012
nabavila oz. podaljšala kar nekaj naročnin na strokovne in znanstvene revije.
11.5.2. Študijski program Promet (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009)
11.5.2.1. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 11.5-4: Primerjava gibanja števila študentov po letih
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Študijski program
EDOK
DOK
EDOK
DOK
EDOK
DOK
Število študentov
1
0
2
0
0
0
Preglednica 11.5-5: Struktura študentov po spolu (v %)
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Študijski program
EDOK
DOK
EDOK
DOK
EDOK
DOK
Moški
100,0
0,0
100,0
0,0
0,0
0,0
Ženske
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
0,0
Preglednica 11.5-6: Število doktorandov
Leto
2010
2011
2012
Študijski program
EDOK
DOK
EDOK
DOK
EDOK
DOK
Število
doktorandov
0
0
0
0
0
0
11.5.2.2. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2011/2012 sta na doktorskem študiju študirala dva študenta (oba na enovitem
doktorskem študiju) kar je precej manj, kot v študijskem letu 2009/2010, ko je študiralo 5
študentov. V študijskem letu 2012/2013 na doktorskem študijskem programu ni bilo študentov.
Opažamo, da so študentje zaključili predavanja medtem ko zaključka študija z zagovorom
Stran 110 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
doktorske disertacije niso opravili. Dva študenta sta v postopku že zelo daleč. Pomembno je, da
na FG zagotovimo kvalitetno študijsko literaturo. V ta namen se je v letu 2012 podaljšalo kar
nekaj naročnin na strokovne in znanstvene revije s področja prometnega inženirstva (glej
poglavje »Raziskovalna in razvojna dejavnost«). Na študijskem programu »Promet« na fakulteti
za gradbeništvo je do sedaj doktoriral samo en doktorand, kar je absolutno premalo, saj je glede
na pomembno prometno-geografsko lego Slovenije v Evropi razvoj tega znanja nujen. To je
morda povezano tudi s tem, da tudi dodiplomski študijski programi iz prometa zamirajo (saj na
Fakulteti za gradbeništvo ni dokončal doktorskega študija niti en nov doktor prometnih znanosti,
ki bi ostal na FG).
11.5.3. Študijski program Jedrska energetika (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009)
11.5.3.1. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 11.5-7: Primerjava gibanja števila študentov po letih
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Študijski program
EDOK
DOK
EDOK
DOK
EDOK
DOK
Število študentov
1
0
1
0
0
0
Preglednica 11.5-8: Struktura študentov po spolu (v %)
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Študijski program
EDOK
DOK
EDOK
DOK
EDOK
DOK
Moški
100,0
100,0
0,0
0,0
Ženske
0,0
0,0
0,0
0,0
Preglednica 11.5-9: Število doktorandov
Leto
2010
2011
2012
Študijski program
EDOK
DOK
EDOK
DOK
EDOK
DOK
Število
doktorandov
0
0
0
0
0
1
Stran 111 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
11.5.3.2. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2008/2009 je bil izveden zadnji vpis študentov v prvi letnik starega doktorskega
študijskega programa »Jedrska energetika«. V letu 2009/2010 se je tako začel izvajati nov
doktorski študijski program tretje bolonjske stopnje »Jedrska energetika in tehnologije«. V
študijskem letu 2012/2013 na starem doktorskem študijskem programu Jedrske energetike ni
bilo vpisanih študentov. V letu 2012 je doktorski študij končal en študent.
V prihodnje pričakujemo povečano zanimanje za novo nastali študijski program Jedrska
energetika in tehnologije, saj obstoječe stanje iz tega področja v Sloveniji kaže potrebe po
tovrstnih strokovnjakih.
11.5.4. Študijski program Gradbena informatika (vpis v prvi letnik zadnjič 2008/2009)
11.5.4.1. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 11.5-10: Primerjava gibanja števila študentov po letih
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Študijski program
EDOK
DOK
EDOK
DOK
EDOK
DOK
Število študentov
-
Preglednica 11.5-11: Struktura študentov po spolu (v %)
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Študijski program
EDOK
DOK
EDOK
DOK
EDOK
DOK
Moški
-
Ženske
-
Preglednica 11.5-12: Število doktorandov
Leto
2010
2011
2012
Študijski program
EDOK
DOK
EDOK
DOK
EDOK
DOK
Število
doktorandov
0
0
0
1
0
0
Stran 112 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
11.5.4.2. Ocena stanja in usmeritev
Zadnji vpis študentov v prvi letnik doktorskega študijskega programa Gradbena informatika je bil
izveden v študijskem letu 2008/2009. V letu 2012 ni bilo doktorandov na tem študijskem
programu. Statistika na splošno izkazuje malo število doktorandov na študijskem programu
Gradbena informatika, kar je bilo tudi za pričakovati, glede na to, da gre za iztekajoči se študijski
program. Prav tako predvidevamo, da je malo število doktorandov v omenjenem študijskem
programu tudi posledica pričakovanj, da bo možno s študijem na prenovljenih študijskih
programih tretje stopnje hitreje doseči doktorat znanosti. Glede na to, da gre za iztekajoči se
program, posebnih usmeritev ne predvidevamo, predlagamo le, da se spremlja zaključevanje
programa.
Stran 113 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12. BOLONJSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI
12.1. Visokošolski strokovni študijski programi prve stopnje
12.1.1. Visokošolski strokovni študijski program Gradbeništvo prve stopnje
12.1.1.1. Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2009/2010)
Preglednica 12.1-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik
Maribor
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Celje
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Razpis
80
80
80
Redni študij
Vpisani V1
79
82
45
Min (2.rok)
54
50
-
Razpis
40
40
40
Redni študij
Vpisani V1
22
28
23
Min a (2.rok)
-
a
Razpis
20
20
20
Izredni študij
Vpisani V1
4
3
Mina
-
minimalno število točk, če je bil vpis omejen
Preglednica 12.1-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani
Maribor
Zaključena srednja šola
Gimnazija
Gradbeni tehnik
Druga srednja strokovna šola
Srednja strokovna šola (3+2)
Skupaj
Redni študij
2010/11 2011/12 2012/13
11,4
9,8
13,33
59,5
61,0
57,78
29,1
29,2
28,89
0,0
0,0
0,0
100
100
100
Izredni študij
2010/11 2011/12 2012/13
25,0
100,0
25,0
0,0
50,0
0,0
0,0
0,0
100
100
Celje
Zaključena srednja šola
Gimnazija
Gradbeni tehnik
Druga srednja strokovna šola
Srednja strokovna šola (3+2)
Skupaj
2010/11
18,1
27,3
54,6
0,0
100
Redni študij
2011/12 2012/13
25,0
4,35
53,6
69,56
21,4
26,09
0,0
0,0
100
100
Stran 114 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 12.1-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani
Maribor
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Celje
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Matura
11,4
9,8
17,78
Redni študij
PI/ZIa
88,6
90,2
82,22
Skupaj
100
100
100
Matura
18,2
28,6
4,3
Redni študij
PI/ZI a
81,8
71,4
95,7
Skupaj
100
100
100
Matura
25,0
0
100,0
Izredni študij
PI/ZIa
75,0
0
0,0
Skupaj
100
0
100
poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol
12.1.1.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.1-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Maribor
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način
študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Absolventi
skupaj
93
8
85
0
55
3
40
1
53
1
32
1
11
0
9
0
0
11
0
133
9
149
1
107
4
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Absolventi
skupaj
23
30
25
21
23
14
6
11
6
44
59
56
Celje
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način
študija
Redni
Redni
Redni
Preglednica 12.1-5: Struktura študentov po spolu (v %)
Maribor
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Moški
82,0
50,0
87,2
100,0
82,24
100,0
Ženske
18,0
50,0
12,8
0,0
17,76
0,0
Stran 115 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Celje
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način študija
Redni
Redni
Redni
Moški
68,2
76,3
82,14
Ženske
31,8
23,7
17,86
Preglednica 12.1-6: Povprečna ocena izpitov
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
Redni
Izredni
7,1
7,1
7,6
7,0
7,6
7,8
Preglednica 12.1-7: Analiza napredovanja rednih študentov
Maribor
Študijsko
leto
% prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
% prehodnosti
iz 2. v 3. letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
43,01
43,01
21,18
27,5
16,98
Študijsko
leto
% prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
% prehodnosti
iz 2. v 3. letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
48,84
56,52
33,33
28,57
39,13
% prehodnosti
iz 3. letnika v
absolventski staž
100
% prehodnosti za
celoten študijski
program
43,01
35,25
46,05
% prehodnosti
iz 3. letnika v
absolventski staž
100
% prehodnosti za
celoten študijski
program
48,84
42,55
57,49
Celje
12.1.1.3. Zaključek in trajanje študija
Na visokošolskem strokovnem študiju prve bolonjske stopnje Gradbeništvo, do konca leta 2012
še ni bilo diplomantov.
12.1.1.4. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
Iz rezultatov »Ankete o dejanski obremenitvi študenta« za leto 2011/2012 je razvidno, da se je
dejanska obremenitev študentov pri posameznih predmetih na visokošolskem študijskem
programu Gradbeništvo za študijsko leto 2011/2012 na podlagi ankete ugotavljala za 46
predmetov. Za 29 predmetov niso bili pridobljeni reprezentativni rezultati, kar pomeni, da
vprašalnika ni izpolnila večina študentov, ki so vpisani v posamezen letnik, tako je od vseh
Stran 116 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
pridobljenih rezultatov reprezentativnih zgolj 17. Ocena dejanske obremenitve študentov na tem
programu zato ni najboljša.
Groba ocena rezultatov kaže, da se študenti v večini primerov strinjajo s po učnem načrtu
predvidenim številom ur. Pri številu ur predavanj se številka vrti okrog povprečno -1, kar pomeni
da si študentje želijo eno uro predavanj manj pri skoraj večini predmetov. Ta ura statistično
gledano seveda ni tako zelo pomembna. Pri seminarjih je večina študentov zadovoljna s številom
ur. Študentje si v splošnem želijo večje število ur vaj, največ pri Fiziki (skoraj 10 ur), pri Gradbeni
mehaniki 1 (skoraj 8 ur), Gradbeni mehaniki 2 (6 ur) in Mehaniki tal (6 ur). Pri samostojnem delu
študentov izstopajo predmeti Matematika 1 (-15 ur), Fizika (8 ur) in Gradbena mehanika 2 (10
ur). Poudariti je potrebno, da so sicer zgornje številke povzete iz predmetov, kjer statistično
gledano vzorec ni reprezentativen.
Nazadnje poudarimo, da rezultatov ankete ne kaže posploševati, saj velik del rezultatov ni
reprezentativen, poleg tega pa je interpretacija lahko vprašljiva zaradi specifike anketnega
vprašalnika.
12.1.1.5. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2009/2010 smo prvič pričeli z izvajanjem bolonjskega visokošolskega
strokovnega študijskega programa prve stopnje Gradbeništvo. Visokošolski študijski program se
izvaja v Mariboru za redne in izredne študente, ter v Celju za redne študente.
V študijskem letu 2011/2012 se je v Mariboru v prvi letnik na 80 razpisanih mest vpisalo 82
študentov, v letu 2012/2013 pa samo 45 študentov. Na izrednem študiju se v letu 2011/2012 na
20 razpisanih mest ni vpisal noben študent, v letu 2012/2013 pa trije.
V Celju se je v letu 2011/2012 v prvi letnik študija na 40 razpisanih mest vpisalo 28 študentov, v
letu 2012/2013 pa 23.
Struktura študentov glede na vrsto zaključene srednje šole na rednem študiju v Mariboru kaže,
da se je večina (57,8%) študentov vpisala s končano srednjo gradbeno šolo, gimnazijcev je samo
13,33%, čeprav je odstotek gimnazijcev večji kot prejšnje šolsko leto za 3,53%. Podobna
struktura vpisa je stalnica že nekaj let. V Celju je odstotek gimnazijcev še nižji in znaša 4,35%,
ponovno je večina vpisanih s končano srednjo gradbeno šolo - 69%. Večina vpisanih dijakov tako
v Mariboru, kot tudi v Celju je srednjo šolo zaključila z zaključnim izpitom oziroma poklicno
maturo.
Analiza prehodnosti med letniki kaže, da je le-ta slaba, saj je v letu 2012/2013 v drugi letnik
napredovalo samo 58% študentov, v tretjega pa samo 28%. Število absolventov v letu 2012/13 je
bilo 11. V Celju so rezultati podobni. Iz prvega v drugi letnik je napredovalo 56% študentov, v
tretji letnik pa 78%. Absolventov je bilo v tem šolskem letu v Celju 6.
Struktura študentov po spolu na rednem študiju v Mariboru v letu 2011/2012 kaže, da je
razmerje med moškimi in ženskami 7/1, v letu 2012/2013 se spremeni na slabih 5/1. V Celju se je
v zadnjem letu razmerje iz 3/1 spremenila na slabih 5/1.
Povprečna ocena iz prejšnjega študijskega leta je v šolskem letu 2012/13 ostala na 7,6 na
rednem študiju. Zanimivo in dobro je, da se je na izrednem študiju dvignila in sicer iz 7,0 v letu
2011/12 na kar 7,8 v šol. letu 2012/13.
Stran 117 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Trend vpisov v prve letnike zadnji dve leti ni kazal pretiranega upadanja vpisa na rednih
programih niti v Mariboru, niti v Celju. V letu 2012/13 pa se je vpis drastično spremenil v
Mariboru, saj je število vpisanih študentov padlo iz 82 na 45. Vpis na izrednem študiju se je
popravil iz 0 vpisanih v prejšnjem letu, na 3 kar je podobno kot prejšnja leta. Za izboljševanje
stanja je potrebna dobra in prodorna promocija fakultete in samega študijskega programa.
Obstoječe stanje trenutno vpisanih študentov bi bilo potrebno izboljšati predvsem glede
prehodnosti v višje letnike. V ta namen je potrebno v prihodnje še naprej ohranjati vlogo
tutorskega sistema, predvsem pa predavatelje in asistente vzpodbujati k pripravi učnih gradiv v
obliki učbenikov in zbirk vaj.
12.1.2. Visokošolski strokovni študijski program Prometno inženirstvo prve stopnje
12.1.2.1. Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2009/2010)
Preglednica 12.1-8: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik
Maribor
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Celje
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Razpis
60
60
60
Redni študij
Vpisani V1
60
59
39
Min (2.rok)
60
57
-
Razpis
40
40
40
Redni študij
Vpisani V1
23
11
11
Min a (2.rok)
-
a
Izredni študij
Vpisani V1
0
1
Razpis
40
40
40
Mina
-
minimalno število točk, če je bil vpis omejen
Preglednica 12.1-9: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani
Maribor
Zaključena srednja šola
Gimnazija
Prometni tehnik
Druga srednja strokovna šola
Srednja strokovna šola (3+2)
Skupaj
Redni študij
2010/11 2011/12 2012/13
5,0
5,1
2,56
53,3
28,8
23,08
41,7
66,1
74,36
0,0
0,0
0,0
100
100
100
Izredni študij
2010/11 2011/12 2012/13
0,0
100,0
0,0
0,0
-
-
100
Celje
Zaključena srednja šola
Gimnazija
2010/11
8,7
Redni študij
2011/12 2012/13
0,0
27,27
Stran 118 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Prometni tehnik
Druga srednja strokovna šola
Srednja strokovna šola (3+2)
Skupaj
52,2
34,8
4,3
100
36,4
63,6
0,0
100
0,0
72,73
0
100
Preglednica 12.1-10: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani
Maribor
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Celje
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Matura
5,0
5,2
2,6
Redni študij
PI/ZI
95,0
94,8
97,4
Skupaj
100
100
100
Matura
8,7
9,1
27,3
Redni študij
PI/ZI a
91,3
90,9
72,7
Skupaj
100
100
100
Matura
0,0
Izredni študij
PI/ZIa
100,0
Skupaj
100
PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol
12.1.2.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.1-11: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Maribor
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način
študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Absolventi
Skupaj
62
3
62
40
1
17
1
33
2
32
-
10
12
-
10
-
79
4
105
2
94
1
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Absolventi
skupaj
24
14
11
7
9
4
3
5
3
31
26
23
Celje
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način
študija
Redni
Redni
Redni
Stran 119 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 12.1-12: Struktura študentov po spolu (v %)
Maribor
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Celje
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Moški
60,8
75,0
58,1
50,0
67,0
100,0
Ženske
39,2
25,0
41,9
50,0
33,0
0,0
Način študija
Redni
Redni
Redni
Moški
80,6
76,9
65,2
Ženske
19,4
23,1
34,8
Preglednica 12.1-13: Povprečna ocena izpitov
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
Redni
Izredni
7,4
7,8
7,2
8,0
7,2
9,0
Preglednica 12.1-14: Analiza napredovanja rednih študentov
Maribor
Študijsko
leto
% prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
% prehodnosti
iz 2. v 3. Letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
25,37
43,55
27,42
58,82
36,36
Študijsko
leto
% prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
% prehodnosti
iz 2. v 3. Letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
17,95
29,17
50,00
42,86
33,33
% prehodnosti
iz 3. letnika v
absolventski staž
100
% prehodnosti za
celoten študijski
program
25,37
51,18
54,59
% prehodnosti
iz 3. letnika v
absolventski staž
100
% prehodnosti za
celoten študijski
program
17,95
36,01
61,11
Celje
12.1.2.3. Zaključek in trajanje študija
Na visokošolskem strokovnem študiju prve bolonjske stopnje Prometno inženirstvo, do konca
leta 2012 še ni bilo diplomantov.
Stran 120 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.1.2.4. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
Iz rezultatov opravljenih anket za predmete se da razbrati, da anketirani študenti za predavanja
in seminarje v glavnem menijo, da ni večjih odstopanj v primerjavi med predvidenimi
obremenitvami po učnih načrtih in njihovimi dejanskimi obremenitvami pri študiju razen v
nekaterih posameznih primerih.
Odstopanj v smislu zmanjševanja ali povečevanja števila ur pri večini predmetov ne zaznavamo,
obstajajo pa nekateri primeri, ki dosegajo kritične vrednosti.
Izpostavimo, da si študentje želijo večje število ur predavanj pri predmetih »Infrastruktura v
železniškem prometu« (6,6 ur), »Inteligentni sistemi v železniškem prometu« (6,6 ur) in
Avtomatizacija in tehnična interoperabilnost (5 ur) ter večje število ur vaj (oziroma, da se predela
več snovi na vajah) »Matematika 1« (9,4 ur), »Matematika II« (5,83 ur), »Računalništvo in
informatika (4,5 ur) in »Geometrijsko modeliranje in inženirsko oblikovanje s CAD« (4,1 ure).
Morda pa je razkorak posledica premajhnega predhodnega znanja študentov, kar povzroča
težave pri sledenju predmeta in si študentje zaradi tega želijo večje število kontaktnih ur.
Pri samostojnem delu študentov so največja odstopanja pri naslednjih predmetih:
»Avtomatizacija in tehnična interoperabilnost« (14,3 ure), »Infrastruktura v železniškem
prometu« (13,3 ur), »Signalizacija in varnost v železniškem prometu« (15,7 ur), »Inteligentni
sistemi v železniškem prometu« (11 ur), »Osnove elektromagnetizma« (6,6 ur), Matematika II
(6,1 ure).
Verjetno je razlog, da pri strokovnih predmetih prihaja do tako velikega odstopanja zaradi
linearnega zmanjšanja števila kontaktnih ur (predavanj in vaj), saj je število študentov na
posamezni smeri manjše od 10.
Ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev študentov pri posameznih predmetih se naj
nadaljuje. Če se v daljšem časovnem obdobju ne izkaže izboljšanje v skladu z rezultati ankete,
predlagamo ustrezne akreditacijske spremembe.
12.1.2.5. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2009/2010 se je prvič začel izvajati visokošolski strokovni študijski program
»Prometno inženirstvo«. Na rednem študiju je bilo razpisanih 60 vpisnih mest v Mariboru in 40 v
Celju ter 40 vpisnih mest na izrednem študiju v Mariboru.
V Mariboru se je v zadnjih treh letih redno vpisalo okrog 60 študentov, v letu 2012/13 pa je vpis
padel na 39 študentov. V Celju je vpis v študijskem letu 2011/2012 padel na 11 študentov (glede
na 39 vpisanih študentov v študijskem letu 2009/2010) in je v letu 2012/2013 ostal
nespremenjen. Na izredni študij v Mariboru se je vpisal 1 študent.
Največ študentov se v prvi letnik vpiše s končano poklicno maturo. V zadnjih letih se je zmanjšal
vpis iz srednjih prometnih šol (iz 53% v študijskem letu 2010/2011 na 23% študijskem letu
2012/2013), kar pomeni, da se vedno več študentov vpisuje iz drugih srednjih strokovnih šol.
Napredovanje študentov iz prvega v drugi letnik je v študijskem letu 2012/2013 bilo le 27,42% in
se je glede na študijsko leto 2011/2012 (ko je bila prehodnost 43,55%) zmanjšalo. V Celju je iz
Stran 121 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
prvega v drugi letnik napredovalo 50% študentov (leta 2011/2012 je bila ta prehodnost 29,7%).
Napredovanje študentov iz drugega v tretji letnik je 36,36% (33,33% v Celju). Povprečna ocena
opravljenih izpitov na rednem študiju pada (iz 7,4 v študijskem letu 2010/2011 na 7,2 v
študijskem letu 2012/2013), medtem ko na izrednem študiju raste (od 7,8 na 9,0). Majhna
prehodnost iz prvega v drugi letnik se nakazuje z relativno slabim obiskom študentov na
predavanjih v prvem letniku, predvsem v drugem semestru. To kaže na veliko število fiktivnega
vpisa in tudi umik študentov z aktivnega študija ob prvih neuspešnih poskusih na kolokvijih
izpitnih rokih.
Za boljše uvajanje študentov je bilo v letu 2012/13 veliko narejenega v okviru tutorskega
sistema. Predlagamo, da se s tutorskimi aktivnostmi nadaljuje tudi v prihodnjem študijskem letu.
Kakovost študija dviga mednarodno sodelovanje, saj imajo študenti v okviru programa ERASMUS
možnost, da del študija opravijo na fakultetah v tujini.
Vsako leto študenti sodelujejo tudi na mednarodnih delavnicah »City and Traffic«, na katerih
sodeluje 8 evropskih fakultet, ki izvajajo študijske programe s področja prometa.
Potrebno je opozoriti na predmete, katerih izvajalci imajo najnižje ocene iz študentske ankete v
študijskem letu 2012/2013: »Osnove tehniške mehanike« – vaje (-0,63), »Prometno-varnostni
pregledi in analiza prometnih nesreč« (-0,6), »Osnove tehniške mehanike« – predavanja (0,1),
»Transportna ekonomija 1« – predavanja (0,31), »Izbrana poglavja iz geografije« – predavanja
(0,5).
Kar se tiče prehodnosti, imajo najnižjo prehodnost naslednji predmeti: »Osnove tehniške
mehanike« (0%), »Osnove elektromagnetizma« (0%), »Prometna tehnika« (0%), »Matematika II«
(10%), »Prometna informatika« (14%).
Pri zgoraj omenjenih predmetih bo potrebno ugotoviti, zakaj je prehodnost tako nizka, saj se
nekateri predmeti na tem seznamu pojavljajo vsako leto. Ali so predhodna znanja študentov zelo
nizka, ali je pripravljenost študentov za študij tako nizka, ali so vsebine pri predmetih pretežke in
niso prilagojene za »Prometno inženirstvo« ali pa se predavatelji ne potrudijo dovolj? Vsekakor
je nizka prehodnost iz prvega v drugi letnik tudi posledica tako imenovanega »fiktivnega vpisa«,
ko študenti sploh ne hodijo na predavanja.
12.2. Univerzitetni študijski programi prve stopnje
12.2.1. Univerzitetni študijski program Gradbeništvo prve stopnje
12.2.1.1. Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2007/2008)
Preglednica 12.2-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Razpis
100
100
60
Redni študij
Vpisani V1
61
33
39
Min a (2.rok)
-
Razpis
20
-
Izredni študij
Vpisani V1
1
-
Mina
-
minimalno število točk, če je bil vpis omejen
Stran 122 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 12.2-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani
Zaključena srednja šola
Gimnazija
Gradbeni tehnik
Druga srednja strokovna šola
Srednja strokovna šola (3+2)
Skupaj
Redni študij
2010/11 2011/12 2012/13
91,8
90,9
82,05
4,9
3,0
7,69
3,3
6,1
10,26
0,0
0,0
0,0
100
100
100
Izredni študij
2010/11 2011/12 2012/13
-
Preglednica 12.2-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Matura
91,8
90,9
87,2
Redni študij
PI/ZI a
8,2
9,1
12,8
Skupaj
100
100
100
Matura
100,0
-
Izredni študij
PI/ZIa
0,0
-
Skupaj
100,0
-
PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol
12.2.1.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.2-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način
študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Absolventi
Skupaj
68
1
45
43
-
54
42
33
-
45
22
31
-
13
29
18
-
180
1
138
125
-
Preglednica 12.2-5: Struktura študentov po spolu (v %)
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Moški
77,2
0,0
75,4
75,2
-
Ženske
22,8
100,0
24,6
24,8
-
Stran 123 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 12.2-6: Povprečna ocena izpitov
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
Redni
Izredni
7,5
7,2
7,6
0,0
7,4
0,0
Preglednica 12.2-7: Analiza napredovanja rednih študentov
Študijsko
leto
% prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
% prehodnosti
iz 2. v 3. letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
55,29
41,18
53,33
83,33
40,74
61,9
% prehodnosti
iz 3. letnika v
absolventski staž
52,0
64,44*
81,82*
% prehodnosti za
celoten študijski
program
63,54
48,79
65,68
*% napredovanja manjši, ker veliko število diplomira v 3. letniku
12.2.1.3. Zaključek in trajanje študija
Preglednica 12.2-8: Trajanje rednega študija
a
b
Leto
Št. diplomantov a
2010
2011
2012
12
25
20
Povprečje
3,0
3,5
4,2
Trajanje študija (v letih) b
Minimum
3
3
3
Maksimum
3
4
5
Število diplomantov v koledarskem letu
Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365
Na izrednem študiju do konca leta 2012 še ni bilo diplomantov.
12.2.1.4. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
Iz rezultatov anket, ki smo jih člani KOK FG dobili in analizirali je razvidno, da se je dejanska
obremenitev študentov pri posameznih predmetih na univerzitetnem študijskem programu
Gradbeništvo za leto 2011/12 na podlagi ankete ugotavljala za 45 predmetov. Za 25 predmetov
niso bili pridobljeni reprezentativni rezultati, kar pomeni, da vprašalnika ni izpolnila večina
študentov, ki so vpisani v posamezen letnik, tako je od vseh pridobljenih rezultatov
reprezentativnih 20. Ocena dejanske obremenitve študentov na tem programu zato ni najbolj
verodostojna.
V grobem študenti za večino predmetov ocenjujejo, da se po učnem načrtu predvideno število ur
ujema z njihovo dejansko obremenitvijo. Na tem programu gre izpostaviti predmet »Mehanika
trdnih teles«, za katerega zbrani rezultati zaradi premajhnega števila anketiranih sicer niso
Stran 124 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
reprezentativni, pa vendar izstopa po visoki spremembi števila ur (predvsem predavanj), ki bi jih
študenti dodali: gre za 36 ur. Izpostavil bi še vaje pri predmetu »Mehanika tal«, kjer je vzorec
sicer nereprezentativen, a vendar omenimo, da bi študentje dodali 6,4 ure vaj.
Poudariti je potrebno, da rezultatov ankete ne kaže posploševati, saj velik del rezultatov ni
reprezentativen, poleg tega pa je interpretacija lahko vprašljiva zaradi specifike anketnega
vprašalnika.
12.2.1.5. Ocena stanja in usmeritve
Bolonjski univerzitetni študijski program Gradbeništvo prve stopnje se je prvič pričel izvajati v
študijskem letu 2007/2008. FG ga je do 2010/2011 izvajala za redne in izredne študente, v
zadnjem letu pa samo še za redne študente.
V študijskem letu 2012/2013 se je v prvi letnik rednega študija vpisalo 39 študentov na sto
razpisanih mest, kar je 6 več kot lani. Glede na vpis v študijskih letih 2009/2010, 2010/2011 in
2011/2012 se vpis v prvi letnik drastično manjša. Upad vpisa v prvi letnik lahko pripišemo
trenutnemu stanju v gospodarstvu, zlasti pa krizi, ki je v širši regiji na področju gradbeništva v
zadnjem letu zelo izrazita.
Pregled strukture v prvi letnik vpisanih študentov glede na dokončano srednjo šolo kaže, da je
82% študentov končalo gimnazijo, pri čemer so vsi srednješolsko izobraževanje zaključili z
maturo. Ostalih 18% je končalo drugo srednjo strokovno šolo in so jo zaključili s poklicno maturo
oziroma zaključnim izpitom. Med njimi je tudi nekaj gimnazijskih maturantov. V primerjavi s
študijskim letom 2011/2012 se je delež vpisanih študentov s končano gimnazijo rahlo zmanjšal.
Iz podatkov o redno vpisanih študentih po letnikih je razvidno, da se je glede na leto 2011/2012
število redno vpisanih študentov v prvi letnik v letu 2012/2013 zmanjšalo za 5%, v drugem
letniku za 21%, v tretjem letniku pa se je povečalo za 30%. Zmanjšalo se je število absolventov, in
sicer iz 29 na 18.
Glede na spol redno vpisanih študentov v letu 2012/2013 struktura ostaja enaka kot prejšnja
študijska leta, razmerje med moškimi in ženskami je približno 3/1.
Povprečna ocena opravljenih izpitov v študijskem letu 2012/2013 se je na rednem študiju glede
na prejšnje študijsko leto znižala iz 7,6 na 7,4.
V letu 2012/2013 se je v primerjavi s prejšnjim študijskim letom vidno spremenila prehodnost
med letniki. Iz prvega v drugi letnik je napredovalo 53,33% študentov, kar je za 30% več, kot v
letu 2011/2012, iz drugega v tretji letnik pa je napredovalo 61,9% študentov, kar je za 50% več
kot prejšnje leto. Iz tretjega letnika v absolventski staž je prestopilo skoraj 82%, prehod se je v
primerjavi s prejšnjim letom povečal za 26%. Celotna prehodnost v študijskem letu 2012/2013 je
znašala 65,68%, kar je za 34% več kot prejšnje študijsko leto.
V letu 2012 je na tem programu diplomiralo 20 diplomantov, pri čemer so za študij potrebovali v
povprečju 4,2 let.
Ugotovimo lahko, da vpis v prvi letnik stagnira. Padcu prehodnosti med letniki v letu 2011/2012,
je v letu 2012/2013 sledila povečana prehodnost. Glede na to, da se večinoma vpisujejo dijaki, ki
Stran 125 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
so končali gimnazijo in imajo opravljeno maturo, se pričakuje večja kakovost vpisanih študentov.
Število diplomantov se sicer povečuje a še vedno ostaja skromno glede na vpis v prvi letnik.
Kvaliteto študija bomo v prihodnje poskušali izboljšati predvsem z ohranjanjem vloge tutorskega
sistema in vzpodbujanjem nosilcev predmetov k izdajanju študijskih gradiv in zbirk vaj za
posamezne predmete. Prav tako je potrebno poskrbeti za dostopnost obvezne študijske
literature v Knjižnicah tehniških fakultet in Univerzitetni knjižnici Maribor, ki je glede na
opravljen pregled še vedno pomanjkljiva za nekatere strokovne predmete. Število diplomantov v
primerjavi s številom vpisanih študentov bi se lahko povečalo z ustreznim sistemom nagrajevanja
(pohvale, priznanja).
12.2.2. Univerzitetni študijski program Prometno inženirstvo prve stopnje
12.2.2.1. Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2007/2008)
Preglednica 12.2-9: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Razpis
40
40
40
Redni študij
Vpisani V1
13
6
4
Min
-
a
Razpis
20
-
Izredni študij
Vpisani V1
1
-
Mina
-
minimalno število točk, če je bil vpis omejen
Preglednica 12.2-10: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani
Zaključena srednja šola
Gimnazija
Prometni tehnik
Druga srednja strokovna šola
Srednja strokovna šola (3+2)
Skupaj
2010/11
84,6
15,4
0,0
0,0
100
Redni študij
2011/12 2012/13
33,3
75,0
33,3
0,0
33,4
25,0
0,0
0,0
100
100
2010/11
100,0
0,0
0,0
0,0
100
Izredni študij
2011/12 2012/13
-
Preglednica 12.2-11: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Matura
84,6
66,7
75
Redni študij
PI/ZI a
15,4
33,3
25
Skupaj
100
100
100
Matura
100,0
-
Izredni študij
PI/ZIa
0,0
-
Skupaj
100
-
PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol
Stran 126 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.2.2.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.2-12: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način
študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Absolventi
skupaj
13
1
9
8
-
17
9
3
-
19
9
10
-
10
19
8
-
59
1
46
29
-
Preglednica 12.2-13: Struktura študentov po spolu (v %)
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Moški
57,6
100,0
52,2
62,1
-
Ženske
42,4
0,0
47,8
37,9
-
Preglednica 12.2-14: Povprečna ocena izpitov
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
Redni
Izredni
7,7
8,0
7,7
0,0
7,3
-
Preglednica 12.2-15: Analiza napredovanja rednih študentov
Študijsko
leto
% prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
% prehodnosti
iz 2. v 3. letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
89,47
46,15
33,33
105,56
52,94
100,0
% prehodnosti
iz 3. letnika v
absolventski staž
100,0
100,0
88,89*
% prehodnosti za
celoten študijski
program
98,34
66,36
74,07
*% napredovanja manjši, ker veliko število diplomira v 3. letniku
Stran 127 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.2.2.3. Zaključek in trajanje študija
Preglednica 12.2-16: Trajanje rednega študija
a
b
Leto
Št. diplomantov a
2010
2011
2012
4
9
Povprečje
4
4,2
Trajanje študija (v letih) b
Minimum
4
3
Maksimum
4
5
Število diplomantov v koledarskem letu
Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365
Na izrednem študiju do konca leta 2012 še ni bilo diplomantov.
12.2.2.4. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
Iz rezultatov opravljenih anket za predmete se da ugotoviti, da anketirani študenti za predavanja
in seminarje v glavnem menijo, da ni večjih odstopanj v primerjavi med predvidenimi
obremenitvami po učnih načrtih in njihovimi dejanskimi obremenitvami pri študiju razen, v
nekaterih posameznih primerih, ki so navedeni v nadaljevanju.
Izpostavimo, da si študentje želijo večje število ur predavanj pri predmetih »Tehniška mehanika«
(8,33 ur), »Gradbene konstrukcije v prometu« (4,28 ur) ter večje število ur vaj pri predmetih
»Računalništvo in informatika« (10 ur) in »Tehniška mehanika« (3,9 ur).
Rezultati o dejanski obremenitvi študenta lahko pomenijo dvoje. V primeru, da študenti hočejo
pri posameznem predmetu več kontaktnih ur lahko:
 pomeni, da je snov preobsežna in se temu predmetu doda več ur,
 pomeni, da se pri predmetu zmanjša količina snovi, ki jo predavatelji predavajo.
Po drugi strani pa je ta razkorak lahko posledica premajhnega predhodnega znanja študentov,
kar povzroča težave pri sledenju predmeta in si zaradi tega želijo večje število kontaktnih ur.
Omenimo, da je problematika že bila obravnavana na KŠZ.
Pri samostojnem delu študentov so največja odstopanja pri naslednjih predmetih:
»Računalništvo in informatika« (25 ur), »Matematika A« (10 ur), »Prometna informatika in
telematika« (6,8 ure), »Matematika B« (5 ur).
Predlagamo, da se spremljanje dejanskih obremenitev študentov pri zgoraj omenjenih
predmetih še posebej skrbno nadaljuje ter se z rezultati seznani pedagoški kader, ki naj glede na
rezultate ankete prilagodi tudi izvedbo svojih predmetov. Če se v daljšem časovnem obdobju ne
izkaže izboljšanje v skladu z rezultati ankete, se naj predlagajo ustrezne akreditacijske
spremembe, vendar ne v škodo zmanjševanja števila ur na strokovno-prometnih predmetih.
Stran 128 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.2.2.5. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2009/2010 je bilo v prvi letnik vpisanih 19 študentov, v letu 2012/2013 pa le še
8. Študenti prihajajo iz gimnazije (75%), ter iz drugih srednjih strokovnih šol (25%). Povprečno je
okrog 60% študentov moškega spola in 40% ženskega spola. Na izredni študij se je v zadnjih treh
študijskih letih v prvi letnik vpisal le en študent.
Prehodnost iz prvega v drugi letnik je v zadnjem študijskem letu zelo padla: v študijskem letu
2010/2011 je bila 89,47%, v študijskem letu 2012/2013 pa le 33,3%. Prehodnost iz drugega v
tretji letnik je zelo visoka.
Povprečna ocena se v je v zadnjih treh študijskih letih znižala iz 7,7 na 7,3.
Opažamo, da se v prvi letnik vpiše malo študentov. Majhna skupina študentov pomeni tudi, da se
vsakemu študentu lahko predavatelji bolj posvetijo. Izboljšanje rezultatov uspeha in prehodnosti
študentov v višjih letnikih je posledica tudi požrtvovalnega dela pedagoškega kadra na programu
»Prometno inženirstvo«.
Izpitna karakteristika za študijsko leto 2012/2013 kaže, da so največja odstopanja v prvem
letniku.
Kar se tiče prehodnosti, imajo najnižjo prehodnost naslednji predmeti: »Osnove kinematike in
dinamike (0%)«, »Matematika A« (0%), »Inženirski materiali« (0%), »Tehniška mehanika« (0%),
»Geodezija« (0%).
Hkrati opozorimo na predmete, katerih izvajalci imajo najnižje ocene iz študentske ankete v
študijskem letu 2012/2013. »Računalniško programiranje in podatkovne baze« (-1),
»Matematika A« – predavanja (-0,5), »Računalništvo in informatika« – vaje (-0,31), »Osnove
kinematike in dinamike« – predavanja (-0,2), »Prometna varnost« – vaje (-0,17).
Pri zgoraj omenjenih predavanjih bo treba ugotoviti, zakaj je prehodnost tako nizka, saj se
nekateri predmeti na seznamu pojavljajo vsako leto. Ali so predhodna znanja študentov prenizka,
ali je pripravljenost študentov za študij zelo nizka, ali so vsebine pri predmetih pretežke in niso
prilagojene za »Prometno inženirstvo« ali pa se predavatelji ne potrudijo dovolj.
Kakovost študija se viša tudi z mednarodnim sodelovanjem, saj imajo študenti v okviru programa
ERASMUS možnost, da del študija opravijo na fakultetah v tujini.
Vsako leto študentje sodelujejo tudi na mednarodnih delavnicah »City and Traffic«, na katerih
sodeluje 8 evropskih fakultet, ki izvajajo študijske programe s področja prometa.
Za izboljšanje obstoječega stanja je potrebno še naprej ohranjati vlogo tutorskega sistema in
spodbuditi nastajanje novih gradiv za študente, predvsem učbenikov in zbirk vaj. Poleg tega je
potrebno podpreti komisijo za promocijo na področju »Prometnega inženirstva«, da s svojo
dejavnostjo privabi čim več kandidatov za študij prometa. Prav tako je potrebno ob objavah
rezultatov raziskav, elaboratov in študij, ki jih opravljajo zaposleni in študenti na prometnem
inženirstvu, dovolj »jasno in glasno« poudariti inštitucijo, kjer so le-te nastale. V samem imenu
fakultete še vedno ni mogoče zaznati, da se na njej izvaja študijski program »Prometno
inženirstvo«.
Stran 129 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.2.3. Univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo prve stopnje
12.2.3.1. Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2007/2008)
Preglednica 12.2-17: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Razpis
50
50
50
Min a
-
Vpisani V1
29
21
12
minimalno število točk, če je bil vpis omejen
Preglednica 12.2-18: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)–prvič vpisani
Zaključena srednja šola
Gimnazija
Gradbeni tehnik
Druga srednja strokovna šola
Srednja strokovna šola (3+2)
Skupaj
2010/2011
96,6
0,0
3,4
0,0
100
2011/2012
85,7
4,8
9,5
0,0
100
2012/2013
91,67
0,0
8,33
0,0
100
Preglednica 12.2-19: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Matura
96,6
90,5
91,7
PI/ZI
3,4
9,5
8,3
Skupaj
100
100
100
12.2.3.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.2-20: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
1. letnik
30
24
18
2. letnik
34
14
14
3. letnik
30
26
9
Absolventi
11
25
19
skupaj
105
89
60
Preglednica 12.2-21: Struktura študentov po spolu (v %)
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Moški
62,9
66,3
70,0
Ženske
37,1
33,7
30,0
Stran 130 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 12.2-22: Povprečna ocena izpitov
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
7,0
6,8
7,0
Preglednica 12.2-23: Analiza napredovanja rednih študentov
Študijsko
leto
% prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
% prehodnosti
iz 2. v 3. letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
69,69
33,3
45,83
76,92
76,47
57,14
% prehodnosti
iz 3. letnika v
absolventski staž
57,9
83,33*
73,08
% prehodnosti za
celoten študijski
program
68,17
64,38
58,68
*% napredovanja manjši, ker nekateri diplomirajo v 3. Letniku
12.2.3.3. Zaključek in trajanje študija
Preglednica 12.2-24: Trajanje rednega študija
a
b
Leto
Št. diplomantov a
2010
2011
2012
8
11
17
Povprečje
3
3,6
3,7
Trajanje študija (v letih) b
Minimum
3
3
3
Maksimum
3
4
5
Število diplomantov v koledarskem letu
Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365
12.2.3.4. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
V študijskem letu 2010/2011 se je pričelo ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev
študentov pri posameznih predmetih na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje
Gospodarsko inženirstvo smer gradbeništvo. V študijskem letu 2011/2012 je bila anketa
opravljena za 46 predmetov. Za 13 predmetov so bili pridobljeni reprezentativni rezultati, za 33
predmetov, pa so bili pridobljeni rezultati, ki niso reprezentativni.
Že na začetku je potrebno poudariti, da na podlagi podatkov, ki vsebujejo tako velik delež
rezultatov, ki niso reprezentativni, v splošnem ni možno podati povsem zanesljiv in verodostojen
komentar ampak le grobo oceno. Da bi pridobili verodostojno sliko o razkoraku med
predvidenimi obremenitvami študentov po učnih načrtih in njihovimi dejanskimi obremenitvami
pri študiju je potrebno za vsak posamezni predmet pridobiti reprezentativne rezultate za daljše
časovno obdobje.
Stran 131 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Kljub temu je možno iz rezultatov opravljenih anket za predmete zelo na grobo ugotoviti, da
anketirani študenti za predavanja in seminarje v glavnem menijo, da ni večjih odstopanj v
primerjavi med predvidenimi obremenitvami po učnih načrtih in njihovimi dejanskimi
obremenitvami pri študiju. Po drugi strani je možno na podlagi rezultatov ankete v grobem
ugotoviti, da so pri nekaterih predmetih anketirani študenti menili, da je potrebno spremeniti
obremenitve pri vajah in pri samostojnem delu.
Kljub temu, da vzorci niso reprezentativni, izpostavimo nekoliko bolj izstopajoče primere. Pri
predmetih »Fizika«, »Mehanika trdnih teles«, »Lesene konstrukcije« in »Betonske konstrukcije«,
statistična analiza v grobem kaže, da bi študenti želeli imeti več vaj. Prav tako bi študenti želeli
imeti nekoliko več »Strokovne prakse«. Rezultati statistične analize pri večjem številu predmetov
v grobem kažejo (kljub temu da vzorci niso reprezentativni), da si študenti želijo manjših
obremenitev pri samostojnem študiju.
Predlagamo, da se ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev študentov pri posameznih
predmetih nadaljuje, vendar je potrebno za izvedbo kvalitetnejših analiz pridobiti
reprezentativne rezultate za daljše časovno obdobje.
12.2.3.5. Ocena stanja in usmeritve
Bolonjski univerzitetni študijski program Gospodarsko inženirstvo (GING) prve stopnje smo prvič
pričeli izvajati v študijskem letu 2007/2008. V študijskem letu 2008/2009 smo zaznali 17,6%
padec števila prvič vpisanih študentov v prvi letnik tega programa v primerjavi z letom
2007/2008. Do 26,2% padca prvič vpisanih študentov v prvi letnik je prišlo tudi v študijskem letu
2009/2010. Prav tako smo zaznali 6,5% padec vpisa v študijskem letu 2010/2011. V študijskem
letu 2011/2012 je padec vpisa v primerjavi z letom 2010/2011 znašal 27,6%. Tudi v študijskem
letu 2012/2013 smo zaznali padec vpisa, ki znaša 42,9% glede na leto 2011/2012. Tako tudi v
letošnjem poročilu, ugotavljamo, da se negativen trend pri prvem vpisu v prvi letnik iz leta v leto
nadaljuje; najverjetneje zaradi manjših generacij dijakov (maturantov) in tudi zaradi recesije, ki je
prisotna v gradbeništvu. Podoben rezultat (brez nadaljnjega upadanja vpisa) pri prvem vpisu v
prvi letnik pričakujemo tudi v prihodnjem študijskem letu.
V strukturi prvič vpisanih študentov so prevladovali gimnazijski maturanti (91,7%), kar je
spodbuden podatek. V letu 2012/2013 je bil zaznan tudi delež prvič vpisanih študentov, ki
prihajajo iz drugih srednjih strokovnih šol (8,3%). Deleža prvič vpisanih študentov iz vrst
gradbenih tehnikov nismo zaznali. Delež maturantov je bil približno na ravni vpisa iz
predhodnega leta (91,7%).
Pri pregledu števila študentov po letnikih in po letih smo ugotovili, da se je število vpisanih
študentov v študijskem letu 2012/2013 v primerjavi z letom 2011/2012 po letnikih v glavnem
zmanjšalo: prvi letnik (-25,0%), drugi letnik (0,0%) in tretji letnik (-65,4%). Prav tako smo v
študijskem letu 2012/2013 v primerjavi z letom 2011/2012 zaznali manjše število vpisanih
absolventov (-24,0%).
Struktura študentov po spolu na univerzitetnem študijskem programu GING prve stopnje v
študijskem letu 2012/2013 kaže, da populacijo vpisanih študentov sestavlja 30% žensk in 70%
moških.
Stran 132 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
V študijskem letu 2012/2013 je bila prehodnost rednih študentov iz prvega v drugi letnik 45,8%
(prehodnost v predhodnem letu: 33,3%), iz drugega v tretji letnik 57,1% (prehodnost v
predhodnem letu: 76,5%) in iz tretjega letnika v absolventski staž 73,1% (prehodnost v
predhodnem letu: 83,3%.). Ugotavljamo, da se je prehodnost v letu 2012/2013 v primerjavi s
predhodnim letom v prvem letniku nekoliko povečala, medtem ko se je prehodnost v drugem
letniku nekoliko zmanjšala. Prehodnost iz tretjega letnika v absolventski staž se je nekoliko
zmanjšala, kar je spodbuden podatek, ker kaže, da se je delež študentov, ki pravočasno
diplomirajo že v 3. letniku, nekoliko povečal. Prehodnost študentov na celotnem univerzitetnem
študijskem programu GING prve stopnje se je v študijskem letu 2012/2013 zmanjšala za 5,7% v
primerjavi s predhodnim letom in je znašala 58,7%.
Povprečna ocena izpitov se je v primerjavi s tisto iz predhodnega leta malo povečala in znaša 7,0.
Glede na statistiko predhodnih let je možno zaznati trend nizke povprečne ocene izpitov na
rednem študiju. V letu 2012 smo imeli 17 diplomantov, tj. 54,5% več kot v predhodnem letu. V
letu 2013 je za pričakovati, da bo število diplomantov še nekoliko naraslo na račun študentov, ki
bodo tekoče izpolnili vse študijske obveznosti že v tretjem letniku in študentov, ki trenutno
koristijo absolventski staž. Povprečni čas trajanja študija v letu 2012 na programu GING prve
stopnje je ostal približno na ravni predhodnega leta in je znašal 3,7 let.
Za izboljšanje uspešnosti študija je potrebno še naprej ohranjati (in tudi krepiti) vlogo tutorskega
sistema, za doseganje visoke kvalitete samostojnega študija, pa je potrebno spodbuditi
nastajanje novih gradiv za študente, predvsem učbenikov in zbirk vaj. Kot ukrep za prekinitev
upadanja števila prvič vpisanih študentov v prvi letnik bolonjskega univerzitetnega študijskega
programa GING prve stopnje predlagamo, da se izvede intenzivnejša promocija tega programa
na srednjih šolah, predvsem na gimnazijah.
12.2.4. Univerzitetni študijski program Arhitektura prve stopnje
12.2.4.1. Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2007/2008)
Preglednica 12.2-25: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Razpis
80
80
60
Vpisani V1
82
78
45
Min a (2.rok)
47,94
-
minimalno število točk, če je bil vpis omejen
Preglednica 12.2-26: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)–prvič vpisani
Zaključena srednja šola
Gimnazija
Gradbeni tehnik
Druga srednja strokovna šola
Srednja strokovna šola (3+2)
Skupaj
2010/2011
86,8
4,9
8,3
0,0
100
2011/2012
83,3
5,1
11,6
0,0
100
2012/2013
80,0
2,22
17,78
0,0
100
Stran 133 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 12.2-27: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
PI/ZI a
17,1
10,6
11,1
Matura
82,9
89,4
88,9
Skupaj
100
100
100
PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol
12.2.4.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.2-28: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
1. letnik
84
79
50
2. letnik
79
74
76
3. letnik
53
66
63
Absolventi
22
26
35
skupaj
238
245
224
Preglednica 12.2-29: Struktura študentov po spolu (v %)
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Moški
46,2
48,6
52,2
Ženske
53,8
51,4
47,8
Preglednica 12.2-30: Povprečna ocena izpitov
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
8,1
7,9
7,7
Preglednica 12.2-31: Analiza napredovanja rednih študentov
Študijsko
leto
% prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
% prehodnosti
iz 2. v 3. letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
87,36
79,76
86,08
88,33
83,54
77,03
% prehodnosti
iz 3. letnika v
absolventski staž
50,0
49,0*
53,03*
% prehodnosti za
celoten študijski
program
75,23
70,77
72,05
*% napredovanja manjši, ker veliko število diplomira v 3. letniku
Stran 134 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.2.4.3. Zaključek in trajanje študija
Preglednica 12.2-32: Trajanje rednega študija
a
b
Leto
Št. diplomantov a
2010
2011
2012
22
47
49
Povprečje
3
3,4
3,4
Trajanje študija (v letih) b
Minimum
3
2
do 2
Maksimum
3
4
5
Število diplomantov v koledarskem letu
Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365
12.2.4.4. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
Anketa o dejanski obremenitvi študentov je bila opravljena za 50 predmetov dodiplomskega
programa Arhitektura 1. stopnje, med katerimi so bili rezultati reprezentativni le za 18
predmetov, medtem ko so za ostalih 32 predmetov rezultati izkazovali nereprezentativnost.
V nadaljnjo analizo smo zajeli le predmete, kjer je vzorec reprezentativen in ne gre za izbirni
predmet, kjer je izrazito malo študentov, saj pri slednjih obstaja objektivna nevarnost
subjektivnega odločanja.
Na podlagi podatkov ankete za leto 2011/12 bomo komentirali le podatke za predavanja,
seminar, vaje in samostojno delo, kjer je bilo možno razbrati večja odstopanja od trenutne
obremenitve (povprečno P, S, V, SD > +5.00 ali povprečno P, S, V, SD < -5.00).
Med reprezentativnimi vzorci so izkazana odstopanja od predvidenih obremenitev v učnih
načrtih pri naslednjih predmetih:
 PROSTOR MESTA
Podatki izpostavljenega vzorca kažejo odstopanje od učnega načrta pri samostojnem delu
študenta. Študenti menijo, da pri omenjenem predmetu opravijo vsaj 17 ur več
samostojnega dela, kot je predpisana obremenitev v učnem načrtu.
Določena odstopanja so vidna še pri naslednjih predmetih, vendar je potrebno poudariti, da
vzorci niso reprezentativni:
 RISANJE IN VIZUELNO IZRAŽANJE
Podatki izpostavljenega vzorca kažejo odstopanje od učnega načrta pri samostojnem delu
študenta. Študenti menijo, da pri omenjenem predmetu opravijo vsaj 34 ur premalo
samostojnega dela, kot je predpisana obremenitev v učnem načrtu, pri čemer je objektivnost
vzorca vprašljiva, saj tako meni le 10 od 73 anketiranih študentov.
• KOMPOZICIJA
Podatki izpostavljenega vzorca kažejo odstopanje od učnega načrta pri samostojnem delu
študenta. Študenti menijo, da pri omenjenem predmetu opravijo vsaj 26 ur preveč
samostojnega dela, kot je predpisana obremenitev v učnem načrtu, pri čemer je objektivnost
vprašljiva, saj tako meni le, saj tako meni le 8 od 51 anketiranih študentov.
• UVOD V GRADBENO FIZIKO
Stran 135 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013


•

Podatki izpostavljenega vzorca kažejo odstopanje od učnega načrta pri samostojnem delu
študenta. Študenti menijo, da pri omenjenem predmetu opravijo vsaj 5 ur več samostojnega
dela, kot je predpisana obremenitev v učnem načrtu, pri čemer je objektivnost vprašljiva, saj
tako menijo le 3 od 71 anketiranih študentov.
OSNOVE OKOLJEVARSTVENEGA NAČRTOVANJA
Podatki izpostavljenega vzorca kažejo odstopanje od učnega načrta pri seminarju. Študenti
predlagajo vsaj 5 ur manj seminarja, kot je predpisano v učnem načrtu, pri čemer je
objektivnost vprašljiva, saj tako menijo le 4 od 60 anketiranih študentov.
ARHITEKTURNA VIZUALIZACIJA
Podatki izpostavljenega vzorca kažejo odstopanje od učnega načrta pri vajah. Študenti
predlagajo vsaj 5 ur več vaj, kot je predpisano v učnem načrtu, pri čemer je objektivnost
vprašljiva, saj tako menita le 2 od 62 anketiranih študentov.
LESENE KONSTRUKCIJE
Podatki izpostavljenega vzorca kažejo odstopanje od učnega načrta pri predavanjih. Študenti
predlagajo vsaj 14 ur več predavanj, kot je predpisano v učnem načrtu, pri čemer je
objektivnost vprašljiva, saj tako meni le 6 od 53 anketiranih študentov.
LESENE ENERGETSKO UČINKOVITE STAVBE
Podatki izpostavljenega vzorca kažejo odstopanje od učnega načrta pri samostojnem delu
študenta. Študenti menijo, da pri omenjenem predmetu opravijo vsaj 11 ur več
samostojnega dela, kot je predpisana obremenitev v učnem načrtu, pri čemer tako meni 9 od
18 anketiranih študentov.
Razen za zgoraj omenjene primere na grobo ugotavljamo, da rezultati analize v glavnem kažejo,
da ni večjih odstopanj v primerjavi med predvidenimi obremenitvami po učnih načrtih in
njihovimi dejanskimi obremenitvami pri študiju. Za omenjene primere pa predlagamo, da jih
proučijo vodja programa in prodekan za izobraževalno dejavnost. Omenimo, da smo ravno na
tem programu pri ECTS anketi za leto 2012/13 zaznali anomalije v reprezentativnosti pri
nekaterih predmetih, kot je omenjeno v 3. poglavju.
12.2.4.5. Ocena stanja in usmeritve
Dislociranost
Problematika dislociranega študijskega procesa se ni bistveno izboljšala. Zanjo so značilne:
 prevelike razdalje med lokacijami tako predavalnic kot tudi prostorov za pedagoško
osebje;
 primanjkljaj identifikacijskih in delovnih prostorov za študente, kar se je izkazalo za zelo
problematično v primeru izvajanja študentskih delavnic in projektnega dela;
 pomanjkljiv kontakt med posameznimi izvajalci programa arhitekture (ažurna izmenjava
strokovnih mnenj in podobno);
 pomanjkanje prostora za shranjevanje projektov, še posebej maket.
Potrebno je omeniti, da že dalj časa potekajo intenzivni procesi za reševanje problematike
dislociranosti (plan prenove prostorov UM na Krekovi ulici 2).
Stran 136 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Število vpisanih študentov
Iz podatkov preglednice 12.2-25 je razvidno, da je bilo v študijskem letu 2012/13 v prvi letnik
rednega študija vpisanih 45 študentov, kar je za 33 študentov manj kot predhodno leto.
Zmanjšanje števila vpisanih študentov je izvedeno z namenom izboljšanja kakovosti izvedbe
študijskega procesa, predvsem projektnega dela, kjer je bilo v predhodnih letih število vpisanih
študentov ob danem obsegu kontaktnih ur preveliko. Dodatno je bil predlog povečanja
kontaktnih ur pri posameznih predmetih podan v predlogu »Predlog sprememb akreditacijskih
vlog bolonjskega univerzitetnega študijskega programa Arhitektura 1. stopnje« in potrjen za
izvedbo v študijskem letu 2012/2013.
Študijske delavnice in povezava z prakso ter promocija
V študijskem letu 2012/13 je bilo v okviru študijskega programa Arhitektura izvedenih veliko
študijskih delavnic v povezavi s programom Evropske prestolnice kulture in z gospodarstvom.
Delavnice so bile predstavljene strokovni in širši javnosti v obliki javnih predstavitev in razstav, ki
so večinoma potekale v Mariboru. Zelo aktivno je v tem študijskem letu delovala Hiša Arhitekture
Maribor, ki je poleg razstav projektov FG gostila tudi pomembne arhitekturne razstave zunanjih
ustvarjalcev. V septembru 2013 je v HAM-u potekala zaključna razstava programa Arhitektura, ki
je predstavljal opus dela pri vseh predmetih študijskega leta 2012/13, tako 1. kot tudi 2. stopnje
ŠP Arhitektura. Ena večjih razstav, ki je predstavljala opus dela na področju lesene gradnje in je
združevala dela študijskih programov Arhitektura in Gradbeništvo, pa je v mesecu februarju 2013
potekala v Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani. Omenjene dejavnosti so prispevale k večji
prepoznavnosti programa Arhitektura v slovenskem prostoru.
Literatura
V letu 2013 se je izvedel nakup 89 knjig za študente Fakultete za gradbeništvo UM, pri čemer
nimamo podatka o številu knjig, ki so vsebinsko bolj specifično vezane na arhitekturo. Zbirko
nekaterih knjig bi bilo potrebno še dopolniti z dodatnimi izvodi, prav tako pa bi bilo smiselno v
naslednjem študijskem letu nadaljevati z naročanjem strokovne literature v povečanem obsegu,
saj trenutna zbirka ne zadovoljuje potreb povečanega števila študentov po literaturi. Nabor revij
bi bilo v naslednjem študijskem letu prav tako potrebno dopolniti z dodatnimi naslovi
znanstvenih in strokovnih revij. V knjižnici je sicer na razpolago osnovna literatura, zapisana kot
priporočljivo učno gradivo v učnih načrtih posameznih predmetov s področja arhitekturnega in
urbanističnega načrtovanja. Pri tem pa je potrebno opozoriti na aktualne nove izdaje knjig, ki v
učnih načrtih, ki so bili napisani pred letom 2007, niso bile podane. Zelo pomembno je
konstantno posodabljanje literature.
Podobno kot v preteklem študijskem letu, so bile tudi v študijskem letu 2012/13 razpisane
izbrane teme za diplomska dela na prvi stopnji Arhitekture, ki bodo služila kot osnova za pripravo
lastnih študijskih gradiv.
Kakovost vsebin študijskega procesa
Z namenom analize kakovosti vsebinskega izvajanja študijskega programa Arhitektura je bila v
septembru 2013 pripravljena pregledna razstava najboljših del pri vseh predmetih ŠP Arhitektura
tako 1. kot tudi 2. stopnje.
Pripravljeni so tudi materiali za spletno stran študijskega programa Arhitektura z predstavitvijo
vsebine vseh predmetov, ki bo lahko predavateljem in študentom omogočila spremljanje
Stran 137 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
izvajanja učnega procesa s ciljem prepoznavanja vsebinskega povezovanja posameznih
predmetov oz. njihovega usklajevanja. Trenutno potekajo aktivnosti z namenom aktivacije
spletne strani.
V letu 2012/13 se je na 1. stopnji študijskega programa Arhitektura prvič uvedel diplomski izpit
(namesto predhodnega diplomskega dela). V prvem letu izvajanja smo naleteli na veliko težav,
predvsem v zvezi z nejasno podanimi pravili glede vsebine in obsega projektne naloge, kakor tudi
v zvezi z zagovori diplomskega izpita, ki so potekali pred komisijo nosilcev predmeta, na katerih
pa sam mentor ni bil prisoten. Izvedbo in vsebino diplomskega izpita bo potrebno v izogib
ponovnim težavam temeljito definirati v študijskem letu 2013/14, na oddelku Arhitektura so v ta
namen že stekli dogovori, v pripravi so predlogi.
Promocija
Na področju promocije je v preteklem študijskem letu vidno vlogo odigrala Hiša Arhitekture
Maribor, kakor tudi vse aktivnosti povezane z delavnicami, razstavami in objavami v tiskanih
medijih. Program Arhitektura postaja zaradi konstantne povezave študijskih projektov z
gospodarstvom izredno prepoznaven v Sloveniji.
Smiselno bi bilo še dodatno izboljšanje promocije, ki lahko pripomore k dvigu zavedanja o
pomenu ter vlogi izvajanja študijskega programa Arhitektura v širšem prostoru mesta in regije. V
tem oziru bi bilo smiselno:
 postaviti oziroma aktivirati spletno stran, za katero je vsebina že pripravljena;
 vzdrževati kvaliteto informacij o novem študijskem programu Arhitektura po srednjih
šolah, zlasti v času pred razpisi za vpis na fakultete;
 zaradi pomanjkanja možnosti uvajanja študentov v praktično projektno delo na področju
arhitekture, urbanističnega in prostorskega načrtovanja nadaljevati z izvajanjem delavnic,
ki predstavljajo vključevanje v konkretne projekte iz gospodarstva, prav tako organizirati s
študijskim in projektnim delom povezane ekskurzije. Za pridobitev finančne podpore za
izvedbo omenjenih aktivnosti je potrebno spremljati in se prijavljati na ustrezne razpise,
ki podpirajo tovrstne vsebine;
 organizirati razstave študentskih del, ki nastajajo v okviru rednega pedagoškega procesa
po zaključku semestra, za katere se uredi finančna podpora s strani UM FG in izdaja
ustreznih publikacij (se že izvaja pri posameznih predmetih);
 organizirati dodatne razstave študentskih del posameznih delavnic, za katere se finančna
sredstva zagotovijo iz razpisov oz. gospodarstva (se izvaja);
 nadaljevati s promocijo programa v okviru izvedbe objav v medijih.
Stran 138 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.3. Študijski programi druge stopnje (bolonjski)
12.3.1. Magistrski študijski program Gradbeništvo druge stopnje
12.3.1.1. Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2010/2011)
Preglednica 12.3-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik
Študijsko
leto
2010/2011
Razpis
60
Redni študij
Vpisani V1
17
Min
-
Razpis
40
Izredni študij
Vpisani V1
16
2011/2012
60
35
-
40
0
-
2012/2013
60
32
-
40
1
-
Mina
-
12.3.1.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.3-2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način
študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
1. letnik
2. letnik
Absol.
skupaj
17
16
35
1
34
1
1
17
13
29
1
1
16
3
17
17
52
15
79
5
Preglednica 12.3-3: Struktura študentov po spolu (v %)
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Moški
70,59
94,12
75,0
93,33
70,89
80,0
Ženske
24,41
5,88
25,0
6,67
29,11
20,0
Preglednica 12.3-4: Povprečna ocena izpitov
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
Redni
Izredni
8,2
8,5
8,8
8,3
8,9
7,9
Stran 139 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 12.3-5: Analiza napredovanja rednih študentov
Študijsko
leto
% prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
82,86
76,47
% prehodnosti za
celoten študijski
program
82,86
76,47
12.3.1.3. Zaključek in trajanje študija
Na magistrskem študiju druge bolonjske stopnje Gradbeništvo, do konca leta 2012 še ni bilo
diplomantov.
12.3.1.4. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
Dejanska obremenitev študentov pri posameznih predmetih na magistrskem študijskem
programu Gradbeništvo za študijsko leto 2011/2012 se je na podlagi ankete ugotavljala za 18
predmetov. Za 10 predmetov niso bili pridobljeni reprezentativni rezultati, kar pomeni, da
vprašalnika ni izpolnila večina študentov, ki so vpisani v posamezen letnik.
V grobem se iz rezultatov ankete, ki so jo člani KOK FG analizirali, lahko razbere, da so študenti v
večini primerov zadovoljni s predvidenim številom ur, saj ni razvidnih večjih odstopanj med
številom ur predvidenih po učnem načrtu in dejanskimi študijskimi obremenitvami, ki so jih
ocenili študenti. Večje odstopanje na tem študijskem programu je mogoče opaziti pri predmetu
»Okoljski management v gradbeništvu«, kjer se izkaže, da bi bilo predvsem potrebno povečati
število ur predavanj in vaj (za cca. 3 ure). Pri predmetu »Mostovi« študentje menijo da imajo 6 ur
preveč samostojnega dela. Pri predmetu »Matematika D« pa se kaže želja po povečanju
predvsem vaj (7 ur) in predavanj (4 ure). (Vsi ti predmeti imajo reprezentativne vzorce.)
Nazadnje omenimo, da rezultatov ankete ne kaže posploševati, saj velik del rezultatov ni
reprezentativen, poleg tega pa je interpretacija lahko vprašljiva zaradi specifike anketnega
vprašalnika.
12.3.1.5. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2010/2011 smo prvič pričeli z izvajanjem druge stopnje bolonjskega
univerzitetnega študijskega programa Gradbeništvo. Izvaja se redni in izredni študij.
V letu 2012/2013 se je v prvi letnik rednega študija vpisalo 34 študentov od 60 razpisanih mest,
na izredni študij pa 1 študent. V drugi letnik rednega študija se je v letu 2012/2013 vpisalo 29
študentov, na izrednem študiju pa 1 študent, 16 jih je vpisalo absolventski staž na rednem in 3 na
Stran 140 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
izrednem študiju. Skupna prehodnost študentov iz 1. v 2. letnik je bila 76%, kar je za 6% manj kot
prejšnje šolsko leto.
Struktura študentov po spolu na rednem študiju kaže, da je razmerje moški/ženske približno 2:1,
na izrednem študiju pa to razmerje znaša 4:1.
Povprečna ocena opravljenih izpitov v letu 2012/2013 na rednem študiju je 8,9 in se je glede na
preteklo leto (ko je znašala 8,8) povečala. Na izrednem študiju se je povprečna ocena v zadnjem
letu zmanjšala z 8,3 na 7,9.
Glede na prejšnje leto, je vpis v prvi letnik 2. bolonjske stopnje približno enak. Na 2. stopnjo
programa Gradbeništvo se večinoma vpisujejo študentje, ki so zaključili 1. stopnjo tega
programa.
Študente na rednem in izrednem študiju je v prihodnje potrebno motivirati k sprotnemu in
rednemu študiju, na kar lahko ključno vplivajo predavatelji, predvsem s pripravo ustreznih
študijskih gradiv za vsak predmet, kot tudi s kvalitetno študijsko literaturo, ki bo v dovoljšnjem
številu izvodov dostopna v Knjižnici tehniških fakultet ali Univerzitetni knjižnici Maribor. Pregled
dostopnosti literature je pokazal, da je večina virov, ki so navedeni v učnih načrtih na zalogi ali v
eni ali drugi knjižnici, vendar je zlasti pri bolj strokovnih predmetih problematično število
izvodov, ki ne zadostuje za celotno generacijo študentov.
12.3.2. Magistrski študijski program Prometno inženirstvo druge stopnje
12.3.2.1. Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2010/2011)
Preglednica 12.3-6: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Razpis
60
60
60
Redni študij
Vpisani V1
20
11
16
Min
-
a
Razpis
30
30
30
Izredni študij
Vpisani V1
8
1
1
Mina
-
minimalno število točk, če je bil vpis omejen
12.3.2.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.3-7: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način
študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
1. letnik
2. letnik
Absol.
skupaj
20
8
11
1
16
1
16
8
9
-
9
2
20
8
27
9
34
3
Stran 141 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 12.3-8: Struktura študentov po spolu (v %)
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Moški
85,0
87,5
62,96
88,89
61,77
100,0
Ženske
15,0
12,5
37,04
11,11
38,23
0,0
Preglednica 12.3-9: Povprečna ocena izpitov
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
Redni
Izredni
8,1
8,1
8,8
8,9
8,6
9,6
Preglednica 12.3-10: Analiza napredovanja rednih študentov
Študijsko
leto
% prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
81,82
81,25
% prehodnosti za
celoten študijski
program
81,82
81,25
12.3.2.3. Zaključek in trajanje študija
Preglednica 12.3-11: Trajanje rednega študija
a
b
Leto
Št. diplomantov a
2012
5
Povprečje
2,0
Trajanje študija (v letih) b
Minimum
do 2
Maksimum
2,5
Število diplomantov v koledarskem letu
Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365
Na izrednem študiju do konca leta 2012 še ni bilo diplomantov.
Stran 142 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.3.2.4. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
V študijskem letu 2010/2011 se je pričelo ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev
študentov pri posameznih predmetih na magistrskem študijskem programu »Prometno
inženirstvo«. V študijskem letu 2011/12 je bila ravno tako narejena anketa in so bili za vse
predmete pridobljeni reprezentativni rezultati.
Iz rezultatov opravljenih anket za predmete je možno zelo na grobo ugotoviti, da anketirani
študenti za predavanja in seminarje v glavnem menijo, da ni večjih odstopanj v primerjavi s po
učnih načrtih predvidenimi obremenitvami. Rezultati pri večini predmetov kažejo, da anketirani
študenti v glavnem menijo, da je njihova obremenitev s predavanji ustrezna oziroma bi želeli pri
nekaterih predmetih tudi nekoliko povečati obseg predavanj. Po drugi strani je možno na podlagi
rezultatov ankete v grobem ugotoviti, da so pri nekaterih predmetih anketirani študenti menili,
da je potrebno nekoliko spremeniti (predvsem povečati) obremenitve pri vajah in predavanjih
ter tudi pri samostojnem delu.
Največje odstopanje pri predavanjih je bilo pri predmetu »Prometni tokovi in prometna tehnika«
(+4,83 ure), kjer si želijo študenti večji obseg predavanj. Pri vajah si želijo študenti večji obseg pri
predmetih »Prometni tokovi in prometna tehnika« (5,7 ur), »Metode in tehnike prostorskih
raziskav« (4,4 ure).
Predlagamo, da se še naprej spremlja ugotavljanje dejanskih obremenitev študentov pri
posameznih predmetih.
12.3.2.5. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2010/2011 se je pričel izvajati podiplomski študijski program »Prometno
inženirstvo druge stopnje«. Razpisanih je bilo 60 prostih mest na rednem študiju in 30 na
izrednem. V prvi letnik se je vpisalo 20 redno vpisanih in 8 izredno vpisanih študentov. V
študijskem letu 2012/2013 se je vpis v prvi letnik zmanjšal (na 16 na rednem študiju ter 1 na
izrednem študiju). V povprečju je vpisanih 60% moških in 40% žensk v študijskem letu
2012/2013. Povprečna ocena se je dvignila (iz 8,1 v študijskem letu 2010/2011 na 8,6 v
študijskem letu 2012/2013). Prehodnost iz prvega v drugi letnik je znašala okrog 82%.
Kakovost študija se izboljšuje z mednarodnim sodelovanjem, saj imajo študentje možnost del
študija opraviti tudi na tujih fakultetah v okviru programa ERASMUS.
Vsako leto študentje sodelujejo tudi na mednarodnih delavnicah »City and Traffic«, na katerih
sodeluje 8 evropskih fakultet, ki premorejo študijski program s področja prometa.
Za izboljšanje obstoječega stanja je potrebno še naprej ohranjati vlogo tutorskega sistema in
spodbuditi nastajanje novih gradiv za študente, predvsem učbenikov in zbirk vaj. Poleg tega je
treba za rezultate raziskav, elaboratov in študij, ki jih opravljajo zaposleni in študenti na
prometnem inženirstvu, dovolj »jasno in glasno« poudariti inštitucijo, kjer so le-te nastale
(slednje se nanaša na ime fakultete).
Stran 143 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.3.3. Magistrski študijski program Gospodarsko inženirstvo druge stopnje
12.3.3.1. Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2010/2011)
Preglednica 12.3-12: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Redni študij
Vpisani V1
7
9
10
Razpis
50
50
50
Min a
-
minimalno število točk, če je bil vpis omejen
12.3.3.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.3-13: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način
študija
Redni
Redni
Redni
1. letnik
2. letnik
Absol.
skupaj
7
9
12
6
7
4
7
15
23
Preglednica 12.3-14: Struktura študentov po spolu (v %)
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način študija
Redni
Redni
Redni
Moški
28,57
53,33
47,83
Ženske
71,43
46,67
52,17
Preglednica 12.3-15: Povprečna ocena izpitov
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
Redni
8,4
8,6
8,6
Preglednica 12.3-16: Analiza napredovanja rednih študentov
Študijsko
leto
% prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
77,78
91,67
% prehodnosti za
celoten študijski
program
77,78
91,67
Stran 144 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.3.3.3. Zaključek in trajanje študija
Preglednica 12.3-17: Trajanje rednega študija
a
b
Leto
Št. diplomantov a
2012
3
Povprečje
2,1
Trajanje študija (v letih) b
Minimum
do 2
Maksimum
2,5
Število diplomantov v koledarskem letu
Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365
12.3.3.4. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
V študijskem letu 2010/2011 se je pričelo ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev
študentov pri posameznih predmetih na magistrskem študijskem programu druge stopnje
Gospodarsko inženirstvo smer gradbeništvo (GING-G). V študijskem letu 2011/2012 je bila
anketa opravljena za 20 predmetov. Za 12 predmetov so bili pridobljeni reprezentativni rezultati,
za 8 predmetov, pa so bili pridobljeni rezultati, ki niso reprezentativni.
Ugotavljamo, da zbrani podatki, podobno kot pri univerzitetnem študijskem programu prve
stopnje GING-G, vsebujejo velik delež rezultatov, ki niso reprezentativni. Tako v splošnem ni
možno podati povsem zanesljiv in verodostojen komentar rezultatov, ki bi veljal za celotni
program. Da bi pridobili verodostojno sliko o razkoraku med predvidenimi obremenitvami
študentov po učnih načrtih in njihovimi dejanskimi obremenitvami pri študiju je potrebno za vsak
posamezni predmet pridobiti reprezentativne rezultate za daljše časovno obdobje.
Kljub temu je možno iz rezultatov opravljenih anket za predmete zelo na grobo ugotoviti, da
anketirani študenti za seminarje v glavnem menijo, da ni večjih odstopanj v primerjavi med
predvidenimi obremenitvami po učnih načrtih in njihovimi dejanskimi obremenitvami pri študiju.
Rezultati pri večini predmetov kažejo, da anketirani študenti v glavnem menijo, da je njihova
obremenitev s predvidenimi urami ustrezna. Po drugi strani je možno na podlagi rezultatov
ankete v grobem ugotoviti, da so pri nekaterih predmetih anketirani študenti menili, da je
potrebno nekoliko spremeniti obremenitve pri vajah in pri samostojnem delu.
Kljub temu, da vzorci niso povsod reprezentativni, izpostavimo nekoliko bolj izstopajoče primere.
Pri predmetih »Gradbena fizika« (+8 ur vaj) in »Hidrotehnični objekti« (+10 ur vaj in -15 ur
individualnega dela) statistična analiza v grobem kaže, da bi študenti želeli imeti več vaj. Prav
tako bi študenti želeli imeti nekoliko več seminarja »Informatika v gradbenem managementu«
(+7 ur predavanj). Rezultati statistične analize pri večjem številu predmetov v grobem kažejo,
kljub temu da vzorci niso povsod reprezentativni, da si študenti želijo manjših obremenitev pri
samostojnem delu.
Predlagamo, da se ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev študentov pri posameznih
predmetih nadaljuje, vendar je potrebno za izvedbo kvalitetnejših analiz pridobiti
reprezentativne rezultate za daljše časovno obdobje.
Stran 145 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.3.3.5. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2010/2011 je bil prvič opravljen vpis v prvi letnik rednega študija na
podiplomskem študijskem programu »Gospodarsko inženirstvo (GING) druge stopnje«. V letu
2012/2013 je bilo razpisanih 50 mest, vpisalo pa se je 10 študentov, kar je za 11,1% več kot
predhodno leto in je spodbuden podatek za naprej. Glede na to, da je v letu 2012 diplomiralo 17
študentov na študijskem programu GING prve stopnje, tj. 6 diplomantov več kot v letu 2011, je
bil tak rezultat pričakovan. V naslednjem letu se pričakuje, da bo število podiplomskih študentov
vpisanih v prvi letnik na programu GING druge stopnje približno enako ali pa bo morda še
nekoliko naraslo na račun študentov, ki bodo izpolnili vse študijske obveznosti (tj. diplomirali na
prvi stopnji) že v tretjem letniku in študentov, ki trenutno koristijo absolventski staž, in bodo
tekom leta diplomirali.
V letu 2012/2013 je od 9 študentov iz prvega letnika napredovalo v drugi letnik 7 študentov, kar
pomeni 77,7% prehodnost in je zadovoljiv rezultat. V obeh letnikih skupaj je bilo vpisanih 19
študentov, kar pomeni 19% zasedenost vpisnih mest. Absolventski staž so vpisali štirje študenti.
Struktura študentov po spolu na podiplomskem študijskem programu GING druge stopnje v
študijskem letu 2012/2013 kaže, da populacijo vpisanih študentov sestavlja približno 1/2 žensk in
1/2 moških. Povprečna ocena na rednem študiju je v primerjavi z letom 2011/2012 ostala enaka
in znaša 8,6.
Za izboljšanje uspešnosti študija je potrebno še naprej ohranjati (in tudi krepiti) vlogo tutorskega
sistema, za doseganje visoke kvalitete samostojnega študija, pa je potrebno spodbuditi
nastajanje novih gradiv za študente, predvsem učbenikov in zbirk vaj. Kot ukrep za povečanje
števila študentov GING-a na drugi stopnji je potrebno izvesti predlagane ukrepe za prekinitev
upada števila prvič vpisanih študentov v prvi letnik univerzitetnega študijskega programa GING
prve stopnje. Predvsem je potrebno izvesti še bolj intenzivno promocijo študijskega programa
GING na srednjih šolah, s poudarkom na gimnazijah.
12.3.4. Magistrski študijski program Arhitektura druge stopnje
12.3.4.1. Vpis študentov (vpis v prvi letnik prvič razpisan 2010/2011)
Preglednica 12.3-18: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Razpis
50
50
50
Redni študij
Vpisani V1
22
45
48
Min a
-
minimalno število točk, če je bil vpis omejen
Stran 146 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.3.4.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.3-19: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način
študija
Redni
Redni
Redni
1. letnik
2. letnik
Absol.
skupaj
22
45
54
17
37
17
22
62
108
Preglednica 12.3-20: Struktura študentov po spolu (v %)
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način študija
Redni
Redni
Redni
Moški
13,64
25,81
35,19
Ženske
86,36
74,19
64,81
Preglednica 12.3-21: Povprečna ocena izpitov
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
Redni
8,4
8,7
8,3
Preglednica 12.3-22: Analiza napredovanja rednih študentov
Študijsko
leto
% prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
82,22
77,78
% prehodnosti za
celoten študijski
program
82,22
77,78
12.3.4.3. Zaključek in trajanje študija
Preglednica 12.3-23: Trajanje rednega študija
a
b
Leto
Št. diplomantov a
2012
2
Povprečje
2,2
Trajanje študija (v letih) b
Minimum
2,5
Maksimum
2,5
Število diplomantov v koledarskem letu
Trajanje študija smo izračunali tako, da smo število dni od vpisa do zaključka študija delili s 365
Stran 147 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.3.4.1. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
Anketa je bila opravljena za 19 predmetov, med katerimi so bili rezultati reprezentativni le za 12
predmetov, medtem ko so za ostalih 7 predmetov rezultati izkazovali nereprezentativnost.
V nadaljnjo analizo smo zajeli le predmete, kjer je vzorec reprezentativen in ne gre za izbirni
predmet, kjer je izrazito malo študentov, saj pri slednjih obstaja objektivna nevarnost
subjektivnega odločanja.
Na podlagi podatkov ankete za leto 2011/12 bomo komentirali le podatke za predavanja,
seminar, vaje in samostojno delo, kjer je bilo možno razbrati večja odstopanja od trenutne
obremenitve (povprečno P, S, V, SD > +5.00 ali povprečno P, S, V, SD < -5.00).
Med reprezentativnimi vzorci ni izkazanih odstopanj od predvidenih obremenitev v učnih
načrtih.
12.3.4.2. Ocena stanja in usmeritve
Število vpisanih študentov
V letu 2012/13 je število vpisnih študentov še zmeraj visoko. Število 48 študentov na študijskem
programu Arhitektura 2. Stopnje predstavlja vzrok za neustrezno razporeditev razpoložljivih ur
namenjenih korekturam in projektnemu delu. Potrebno bi bilo razmišljati o zmanjšanju vpisa
oziroma še bolje bi bilo uvesti popolnoma nov sistem obravnave kontaktnih ur. Le ta bi po vzoru
večine evropskih fakultet določal maksimalno število študentov na predavatelja, kar bi bistveno
prispevalo k izboljšavi študijskega procesa. Trenutno stanje vodi k preobremenjenosti
predavateljev in asistentov (3 do 4 kratni presežek izvajanja korektur), v kolikor želijo študentom
ponuditi takšno število kontaktnih ur, kot je predvideno v učnih načrtih.
Prostorska problematika
V študijskem letu 2010/11 je prišlo z najemom prostorov na Mladinski ulici 3 (Birostroj
Computers d.o.o.) do začasne rešitve prostorske problematike za prostore predavalnic, še vedno
pa je moteča dislociranost kabinetov pedagoškega osebja na Krekovi 2. V tekočem študijskem
letu se je izredno kreativno izkazal prostor manjšega razstavišča, v katerem deluje Hiša
arhitekture Maribor.
V prostorih bi bilo nujno potrebno zagotoviti ustrezne pogoje celodnevnega (deloma tudi
individualnega) dela za študente arhitekture druge stopnje. Največ težav v zvezi s slednjim
trenutno predstavlja zaklepanje prostorov, saj morajo to opravljati izvajalci pedagoškega
procesa. Predlagamo ureditev enakega sistema zaklepanja prostorov, kot v stavbi FG na
Smetanovi ulici 17.
Izboljšanje je vidno le pri izvajanju študijskega programa Arhitektura 2. stopnje, ki se v celoti
izvaja v predavalnicah na Mladinski ulici 3. Še zmeraj pa ni na razpolago prostorov za projektno
delo, ki bi študentom omogočali časovno neomejeno prisotnost v studiu, kjer bi se lahko
intenzivno posvečali projektnemu delu, skupinskemu delu, izdelavi maket. Potrebno je omeniti,
da že dalj časa potekajo intenzivni procesi za reševanje problematike dislociranosti (plan prenove
prostorov UM na Krekovi ulici 2).
Stran 148 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Kakovost vsebin študijskega procesa
Smiselno bi bilo nadaljevati s spremljanjem kakovosti vsebinskega izvajanja študijskega programa
z namenom, da se lahko ob zaključku druge stopnje čim bolj učinkovito izpeljejo vsebinske
izboljšave. Po informacijah vodje študijskega programa arhitektura druge stopnje so vsebine
predmetov med seboj usklajene.
V tem oziru je bil oblikovan predlog za študijsko leto 2012/13:
»vzpostavitev spletne strani študijskega programa Arhitektura na spletni strani FG UM z ažurnim
spremljanjem izvajanja učnih načrtov predmetov (prikaz vaj, predavanj itd.), tako da se
predavateljem in študentom omogoči spremljanje izvajanja učnega procesa s ciljem
prepoznavanja vsebinskega povezovanja posameznih predmetov oz. njihovega usklajevanja« .
Gradivo za spletne strani je pripravljeno, potrebno je le še urediti aktivacijo spletne strani.
V študijski proces je potrebno v večji meri integrirati priznana domača in tuja podjetja, projektne
naloge pa izbirati s konkretnimi cilji, ki bodo po možnosti lahko služile kot strokovno gradivo za
realizacije v praksi. Posebej je seveda zaželeno, da predstavljajo tovrstni projekti nek razvojni
proces izboljšav ali celo možnih predlogov tehnoloških inovacij.
V pripravi je tudi katalog najboljših projektov študijskega programa Arhitektura prve in druge
stopnje za leto 2012/32.
Oprema
V prostorih bi bilo potrebno zagotoviti kakovostnejšo opremo za izvajanje študijskega procesa.
Trenutno so na razpolago:
 dva projektorja,
 bele table v vsaki predavalnici.
V prihodnje bi bilo smiselno nabaviti še:
 tablične računalnike za lažje izvajanje prezentacij; trenutno izvajalci študijskega procesa
(vključno z zunanjimi izvajalci) prinašajo svoje osebne računalnike s seboj,
 smart board tehnologijo, ki omogoča direktno digitalno risanje za kakovostno izvedbo
predstavitev in predavanj.
Literatura
Obstoječa literatura v knjižnici UM FG ne zadošča potrebam programa, zato je potrebno po
dopolniti nabor literature tako v učnih načrtih, kakor posledično tudi v zbirki knjižnice UM FG.
Študijske delavnice in povezava z prakso ter promocija
V študijskem letu 2012/13 je bilo v okviru študijskega programa Arhitektura 2. Stopnje izvedenih
nekaj študijskih delavnic v povezavi s programom Evropske prestolnice kulture in z
gospodarstvom.
Stran 149 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.4. Študijski programi tretje stopnje (bolonjski)
12.4.1. Doktorski študijski program tretje stopnje Gradbeništvo
12.4.1.1. Vpis študentov
Preglednica 12.4-1: Razpis in vpis v 1. letnik študijskega programa tretje stopnje Gradbeništvo
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Razpis
15
15
15
Vpisani
9
5
3
Omejitev
-
Preglednica 12.4-2: Razpis in vpis v 2. letnik študijskega programa tretje stopnje Gradbeništvo
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Razpis
5
5
5
Vpisani
-
Omejitev
-
Preglednica 12.4-3: Vpisani študentje 1. letnika študijskega programa, glede na predizobrazbo (v %)
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
b
UNI a
88,89
100,0
66,67
Študijski program
2. stopnja b
11,11
0,0
33,33
Skupaj
100
100
100
diploma univerzitetnega študijskega programa
diploma 2. stopnje
12.4.1.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.4-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
1. letnik
9
5
4
2. letnik
5
7
2
3. letnik
2
4
skupaj
14
14
10
Preglednica 12.4-5: Struktura študentov po spolu (v %)
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Moški
Ženske
64,29
57,14
50,0
35,71
42,86
50,0
Stran 150 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 12.4-6: Povprečna ocena študija
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
9,5
9,4
9,6
12.4.1.3. Zaključek in trajanje študija
Prvi vpis v program je bil v študijskem letu 2009/2010 in do konca leta 2012 še ni bilo
doktorandov.
12.4.1.4. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
Dejanska obremenitev študentov pri posameznih predmetih na doktorskem študijskem
programu Gradbeništvo za študijsko leto 2011/2012 se je na podlagi ankete ugotavljala za 3
predmete. Za 1 predmet niso bili pridobljeni reprezentativni rezultati, kar pomeni, da vprašalnika
ni izpolnila večina študentov, ki so vpisani v posamezen letnik.
Groba ocena, ki se lahko poda na podlagi izvedenih anket kaže, da v večini primerov ni večjih
odstopanj med obremenitvami po učnem načrtu in dejanskimi študijskimi obremenitvami, saj se
skoraj pri vseh predmetih študenti strinjajo s številom ur predavanj vaj in samostojnega dela, ki
jih imajo na razpolago. Največja odstopanja so vidna pri predmetu »Izbrana poglavja iz betonskih
konstrukcij« (na predmetu je en študent, ki je izpolnjeval anketo) in »Potresno inženirstvo« (na
predmetu so trije študenti), kjer je iz rezultatov razvidno, da bi študenti dodali po nekaj 10 ur
predavanj in vaj, vendar je zaradi zelo majhnega števila anketiranih (kljub reprezentativnosti)
ocena lahko zelo subjektivna.
Rezultatov ankete ne gre posploševati, saj velik del ni reprezentativnih, poleg tega pa je
interpretacija vprašljiva zaradi slabega poznavanja metodologije ankete, kar je potrebno
podrobneje raziskati. Prav tako je potrebno na vprašalnik zapisati bolj eksaktno navodilo, ki bo
študentom bolj razumljivo in ne bo dvoumno predvsem, ko gre za individualne ure.
12.4.1.5. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2010/2011 smo pričeli z izvajanjem tretje stopnje bolonjskega univerzitetnega
študijskega programa Gradbeništvo.
V letu 2011/2012 se je od 15 razpisanih mest v prvi letnik redno vpisalo 5 študentov, v
študijskem letu 2012/2013 pa 3 študentje.
Stran 151 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
V drugi letnik se ne v letu 2011/2012, ne v letu 2012/2013 od petih razpisanih mest ni vpisal
noben študent.
Glede na predhodno izobrazbo, je v letu 2011/2012 imelo 100% vpisanih diplomo
univerzitetnega študijskega programa. V letu 2012/2013 je imelo 66,67% študentov
univerzitetno izobrazbo in 33,33% magistrsko izobrazbo.
V letu 2012/2013 so bili v prvem letniku skupno 4 študentje, v drugem letniku sta bila 2
študenta, in 4 v 3. letniku, tako, da je bilo v tem letu na celotnem študijskem programu vpisanih
10 študentov.
Struktura študentov po spolu kaže, da je bilo razmerje študentov moški : ženske v letu
2012/2013 »ena proti ena«.
Študenti na tem študijskem programu dosegajo visoko povprečno oceno in sicer je v študijskem
letu 2012/2013 bila 9,6 v preteklem letu 2011/2012 pa 9,4.
Z letom 2011/2012 se je vpis študentov na 3. stopnjo programa Gradbeništvo prvič občutno
zmanjšal, kar gre pripisati predvsem slabim družbeno-ekonomskim razmeram in gospodarskemu
stanju v državi. Glede na doseženo povprečno oceno lahko ugotovimo, da gre za zelo kvalitetne
študente, ki bodo dvigovali ugled poklica v družbi. Trend v letu 2012/2013 ostaja enak.
Kvaliteto študija lahko obdržimo z zagotavljanjem ustrezne strokovne literature, predvsem v
obliki kvalitetnih učbenikov, ki so poleg znanstvenih in strokovnih člankov dostopni v
mednarodnih bazah. Pregled razpoložljive literature v Knjižnici tehniških fakultet in Univerzitetni
knjižnici Maribor je pokazal, da je le-ta za doktorske študente slabše dostopna in jo je potrebno
poiskati v drugih knjižnicah po državi (npr. Centralna tehniška knjižnica Ljubljana).
12.4.2. Doktorski študijski program tretje stopnje Prometno inženirstvo
12.4.2.1. Vpis študentov
Preglednica 12.4-7: Razpis in vpis v 1. letnik študijskega programa tretje stopnje Prometno inženirstvo
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Razpis
15
15
15
Vpisani
2
2
-
Omejitev
-
Preglednica 12.4-8: Razpis in vpis v 2. letnik študijskega programa tretje stopnje Prometno inženirstvo
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Razpis
5
5
5
Vpisani
2
-
Omejitev
-
Stran 152 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 12.4-9: Vpisani študentje 1. letnika študijskega programa, glede na predizobrazbo (v %)
Študijsko leto
UNI
100,0
100,0
-
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
b
Študijski program
2. stopnja b
0,0
0,0
-
a
Skupaj
100
100
-
diploma univerzitetnega študijskega programa
diploma 2. stopnje
12.4.2.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.4-10: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
1. letnik
2. letnik
3. letnik
Absol.
skupaj
2
2
0
5
2
2
2
3
1
1
9
7
4
Preglednica 12.4-11: Struktura študentov po spolu (v %)
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Moški
Ženske
77,78
85,71
100,0
22,22
14,29
0,0
Preglednica 12.4-12: Povprečna ocena študija
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
9,5
10
8,5
12.4.2.3. Zaključek in trajanje študija
Prvi vpis v program je bil v študijskem letu 2009/2010 in do konca leta 2012 še ni bilo
doktorandov.
Stran 153 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.4.2.4. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
V študijskem letu 2010/2011 se je pričelo ugotavljanje in spremljanje dejanskih obremenitev
študentov pri posameznih predmetih na doktorskem študijskem programu Prometno
inženirstvo. V letu 2011/2012 ni bilo pridobljenih reprezentativnh rezultatov.
12.4.2.5. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2009/2010 je na Fakulteti za gradbeništvo prvič potekal vpis v novi bolonjski
študijski program tretje stopnje »Prometno inženirstvo«.
Študij poteka večinoma mentorsko. Pri skupnih predmetih z ostalimi študijskimi programi tretje
stopnje na Fakulteti za gradbeništvo se izvajajo predavanja. Povprečna ocena opravljenih izpitov
v študijskem letu 2009/2010 je bila 9,7 v študijskem letu 2012/2013 pa 8,5.
Glede na stanje na prvi in drugi stopnji, ocenjujemo vpis v prvi letnik doktorskega študija kot
»zadovoljiv« in glede na doseženo povprečno oceno tudi visoko kakovost študentov. Kvaliteto
študija lahko obdržimo z zagotavljanjem ustrezne strokovne literature, predvsem v obliki
kvalitetnih učbenikov, ki so poleg znanstvenih in strokovnih člankov dostopni v mednarodnih
bazah. Čas bi že bil, da na področju Prometnega inženirstva dočakamo kakšen uspešen zagovor
doktorata, saj je do sedaj na študijskem programu Promet na Fakulteti za gradbeništvo doktoriral
le en doktorand.
12.4.3. Doktorski študijski program tretje stopnje Jedrska energetika in tehnologije
12.4.3.1. Vpis študentov
Preglednica 12.4-13: Razpis in vpis v 1. letnik študijskega programa tretje stopnje Jedrska energetika in
tehnologije
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Razpis
10
10
10
Vpisani
1
-
Omejitev
-
Preglednica 12.4-14: Razpis in vpis v 2. letnik študijskega programa tretje stopnje Jedrska energetika in
tehnologije
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Razpis
8
8
8
Vpisani
-
Omejitev
-
Stran 154 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 12.4-15: Vpisani študentje 1. letnika študijskega programa, glede na predizobrazbo (v %)
Študijsko leto
UNI
100,0
-
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
b
Študijski program
2. stopnja b
-
a
Skupaj
100
-
diploma univerzitetnega študijskega programa
diploma 2. stopnje
12.4.3.2. Izvajanje študijskega programa
Preglednica 12.4-16: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
1. letnik
2. letnik
3. letnik
skupaj
1
-
1
-
1
-
2
1
-
Preglednica 12.4-17: Struktura študentov po spolu (v %)
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Moški
Ženske
100,0
100,0
0,0
0,0
0,0
0,0
Preglednica 12.4-18: Povprečna ocena študija
Študijsko
leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
10,0
10,0
0,0
12.4.3.3. Zaključek in trajanje študija
Prvi vpis v program je bil v študijskem letu 2009/2010 in do konca leta 2012 še ni bilo
doktorandov.
Stran 155 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
12.4.3.4. Analiza ankete o dejanski obremenitvi študenta (komentarji se nanašajo na anketo 2011/12)
Dejanska obremenitev študentov pri posameznih predmetih na doktorskem študijskem
programu Jedrska energetika in tehnologije za študijsko leto 2010/2011 se je na podlagi ankete
ugotavljala za 5 predmetov, pri čemer so bili za vseh 5 pridobljeni reprezentativni rezultati.
Rezultati kažejo, da med obremenitvami predvidenimi po učnem načrtu in dejanskimi
obremenitvami, ki so jih ocenili študenti ni razlik, saj se pri vseh predmetih strinjajo s
predvidenim številom ur.
Anketa se za leto 2011/12 ni izvajala, saj ni bilo vpisanih študentov.
12.4.3.5. Ocena stanja in usmeritve
V študijskem letu 2009/2010 je bil prvič razpisan študijski program tretje bolonjske stopnje smeri
Jedrska energetika in tehnologije.
Že drugo leto zapored se v ta program ni vpisal noben študent. V letu 2011/2012 je en študent
bil vpisal v drugi letnik v 2. letnik. Skupno število študentov na tem programu je v letu 2010/2011
znašalo 2, v letu 2011/2012 pa 1, v letu 2012/2013 pa ni bilo vpisanih študentov.
Glede na to, da področje jedrske energetike v Sloveniji trenutno zaposluje več kot 1000 ljudi, od
katerih je 200 jedrskih strokovnjakov, lahko v prihodnje pričakujemo povečano zanimanje za nov
doktorski študijski program iz tega področja. S prodorno promocijo bomo poskušali pridobiti čim
več študentov in jih usposobiti za vrhunske strokovnjake.
Stran 156 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
13. ZBIRNE PREGLEDNICE ZA CELOTNI ZAVOD
13.1. Vsi študijski programi prve stopnje
Preglednica 13.1-1: Razpis in vpis v 1. letnik
Študijsko leto
Razpis
490
490
430
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Redni študij
VpisaniV1
369
318
218
Razpis
100
60
60
Izredni študij
Vpisani V1
6
0
4
Preglednica 13.1-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani
Zaključena srednja
šola
Gimnazija
Druga srednja
strokovna šola
Srednja strokovna
šola (3 + 2)
Skupaj
2010/2011
50,37
Redni študij
2011/2012
41,8
2012/2013
42,7
2010/2011
62,5
Izredni študij
2011/2012 2012/2013
50,0
49,13
58,2
57,3
37,5
-
50,0
0,5
0,0
0,0
0,0
-
0,0
100
100
100
100
-
100
Preglednica 13.1-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
a
Matura
49,9
48,8
45,9
Redni študij
PI/ZI a
50,1
51,2
54,1
Skupaj
100
100
100
Matura
75,0
50,0
Izredni študij
PI/ZIa
25,0
50,0
Skupaj
100
100
PI/ZI = poklicna matura oz. zaključni izpit, ki ga delajo dijaki srednjih strokovnih šol
Preglednica 13.1-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Štud. leto
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Način
študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
1. letnik
2. letnik
3. letnik
4. letnik
Absolventi
skupaj
397
13
348
0
250
4
269
7
257
3
208
1
289
5
153
0
150
0
0
-
246
233
0
110
0
1201
25
991
3
718
5
Stran 157 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 13.1-5: Struktura študentov po spolu (v %)
Štud. leto
Način študija
Redni
Izredni
Redni
Izredni
Redni
Izredni
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Moški
64,6
68,7
66,64
66,67
67,27
100,0
Ženske
35,4
31,3
33,36
33,33
32,73
0,0
Preglednica 13.1-6: Pristopi k izpitu in povprečna ocena izpitov
Študijsko leto
Redni
7,46
7,3
7,37
2010/2011
2011/2012
2012/2013
Povprečna ocena
Izredni
7,62
7,5
8,4
Preglednica 13.1-7: Analiza napredovanja rednih študentov
Študijsko
leto
%
%
%
%
prehodnosti prehodnosti
prehodnosti
prehodnosti
iz 1. v 2. letnik iz 2. v 3. letnik iz 3. v 4. letnik iz 4. v 5. letnik
2010/2011
2011/2012
2012/2013
94,8
56,9
51,8
54,6
49,9
45,4
-
-
% prehodnosti
iz zadnjega
%
letnika v
skupaj
absolvent.
Staž
79,7
76,37
80,6
62,46
71,9
56,37
13.2. Vsi študijski programi druge stopnje
Preglednica 13.2-1: Razpis in vpis v 1. letnik
Študijsko leto
2012/2013
Redni študij
Razpis
VpisaniV1
220
106
Izredni študij
Razpis
Vpisani V1
70
2
Preglednica 13.2-2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Štud. leto
2012/2013
Način
študija
Redni
Izredni
1. letnik
2. letnik
Absolventi
skupaj
116
2
82
1
46
5
244
8
Stran 158 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 13.2-3: Struktura študentov po spolu (v %)
Štud. leto
2012/2013
Način študija
Redni
Izredni
Moški
53,92
90,0
Ženske
46,08
10,0
Preglednica 13.2-4: Pristopi k izpitu in povprečna ocena izpitov
Študijsko leto
Redni
8,6
2012/2013
Povprečna ocena
Izredni
8,75
Preglednica 13.2-5: Analiza napredovanja rednih študentov
Študijsko leto
2012/2013
%
prehodnosti
iz 1. v 2. letnik
81,79
% skupaj
81,79
13.3. Vsi študijski programi tretje. stopnje
Preglednica 13.3-1: Razpis in vpis v 1. letnik študijskega programa tretje stopnje Gradbeništvo
Štud. leto
2012/2013
Razpis
40
Vpisani
3
Preglednica 13.3-2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih
Študijsko leto
2012/2013
1. letnik
4
2. letnik
4
3. letnik
5
Absol.
1
skupaj
14
Preglednica 13.3-3: Struktura študentov po spolu (v %)
Študijsko
leto
2012/2013
Moški
Ženske
75,0
25,0
Preglednica 13.3-4: Povprečna ocena študija
Študijsko
leto
2012/2013
Povprečna ocena
9,05
Stran 159 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
13.4 Kazalniki spremljanja okoljskega vpliva po EMAS na FG
Preglednica 13.4-1: Kazalniki EMAS
vrednost
št. zaposlenih
v FTE
A
B
vrednost/št.
zaposlenih v
FTE
R = A/B
450.000
98
0
a. Skupna letna poraba vode (m3)*
a. Skupna letna količina odpadkov (v m3)*
b. Skupna letna količina nevarnih odpadkov
(v m3)
Področja
I) Energetska učinkovitost
a. Skupna poraba energije (kWh ali GJ)
b. Skupna poraba energije iz obnovljivih virov
(delež v % = 30,5)
B1
vrednost/št.
študentov v
FTE
R1 = A/B1
4592
1.207
373,00
0
0,00
0
0,00
2.115
98
21,60
1.207
1,75
55,5
98
0,57
1.207
0,05
2
98
0,02
1.207
0,00
št. študentov
v FTE
II) učinkovitost pri porabi materialov
Univerza v Mariboru je storitvena
organizacija in nima materialnega toka, ki bi
pomembno vplival na okolje.
III) Voda
IV) Odpadki
V) Biotska raznovrstnost
a. Uporaba zemljišč v strnjenih naseljih (m2)
VI) Izpusti (emisije)
a. Skupna letna emisija toplogrednih plinov
Univerza v Mariboru nima lastnih ogrevalnih
(CO2 zaradi ogrevanja, elektrike in službenih
sistemov.
potovanj, izraženo v tonah)
* prikaz v tonah nemogoč
Opombe: Obnovljivih virov na FG (še) nimamo, zato je skupna poraba te energije ničelna. FG sama ne ogreva prostorov; ogrevanje prostorov na FG
poteka preko Uni Energija, Družba za energetsko upravljanje d.o.o. tako, da FG dejansko ne proizvaja emisij toplogrednih plinov.
Stran 160 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Kazalo preglednic
Preglednica 1.6-1: Organiziranost Fakultete za gradbeništvo ___________________________________________________________________ 17
Preglednica 2.2-1: Akcijski načrt KOK FG za študijski leti 2012/13 in 2013/14 _______________________________________________________ 21
Preglednica 3.1-1: Število študentov po stopnjah in študijskih programih __________________________________________________________ 27
Preglednica 3.1-2: Predstojniki študijskih programov __________________________________________________________________________ 28
Preglednica 3.1-3: Študentje s tujim državljanstvom na fakulteti (v %) ____________________________________________________________ 29
Preglednica 3.1-4: Mednarodna mobilnost dodiplomskih študentov ______________________________________________________________ 30
Preglednica 3.1-5: Izpitna statistika na univerzitetnem študijskem programu Arhitektura _____________________________________________ 31
Preglednica 3.1-6: Izpitna statistika na univerzitetnem študijskem programu Gradbeništvo ___________________________________________ 31
Preglednica 3.1-7: Izpitna statistika na univerzitetnem študijskem programu Prometno inženirstvo _____________________________________ 32
Preglednica 3.1-8: Izpitna statistika na univerzitetnem študijskem programu Gospodarsko inženirstvo __________________________________ 33
Preglednica 3.1-9: Izpitna statistika na visoko strokovnem študijskem programu Gradbeništvo - Maribor ________________________________ 34
Preglednica 3.1-10: Izpitna statistika na visoko strokovnem študijskem programu Gradbeništvo - Celje__________________________________ 37
Preglednica 3.1-11: Izpitna statistika na visoko strokovnem študijskem programu Prometno inženirstvo - Maribor ________________________ 39
Preglednica 3.1-12: Izpitna statistika na visoko strokovnem študijskem programu Prometno inženirstvo - Celje ___________________________ 42
Preglednica 3.1-13: Rezultati ankete o zaposljivosti diplomantov – junij 2013 ______________________________________________________ 45
Preglednica 3.1-14: Prehodnost na prvostopenjskih programih v odstotkih ________________________________________________________ 48
Preglednica 4.1-1: ARRS raziskovalni programi FG v letu 2012___________________________________________________________________ 51
Preglednica 4.1-2: ARRS raziskovalni projekti FG v letu 2012 ____________________________________________________________________ 51
Preglednica 4.1-3: Podatki o naročilu tujih znanstvenih revij FG v letu 2012 ________________________________________________________ 59
Preglednica 5.1-1: Število visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev ______________________________________________________ 62
Preglednica 5.1-2: Gibanja redno in pogodbeno zaposlenih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev ______________________________________ 62
Preglednica 5.1-3: Število izvolitev v nazive__________________________________________________________________________________ 62
Preglednica 5.1-4: Mobilnost visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev ___________________________________________________ 62
Preglednica 5.2-1: Izobrazbena struktura upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih sodelavcev __________________________________ 63
Preglednica 5.2-2: Gibanja redno zaposlenih upravno-administrativnih in strokovno-tehničnih sodelavcev _______________________________ 63
Preglednica 6.1-1: Predavalnice Smetanova ulica 17, Maribor __________________________________________________________________ 71
Preglednica 6.1-2: Predavalnice Rektorat - Slomškov trg 15, Maribor _____________________________________________________________ 71
Preglednica 6.1-3: Predavalnica – Birostroj, Mladinska 3, Maribor _______________________________________________________________ 71
Preglednica 6.1-4: Predavalnice UKM – Gospejna ulica 10, Maribor ______________________________________________________________ 71
Preglednica 6.1-5: Predavalnice Medobčinskega društva slepih in slabovidnih – Gospejna ulica 11, Maribor ______________________________ 71
Preglednica 6.2-1: Pregled razpoložljive multimedijske opreme visokošolskega zavoda _______________________________________________ 72
Preglednica 6.3-1: Pregled licenc in podatki o starosti programov ________________________________________________________________ 72
Preglednica 6.4-1: Uporabniki (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta) _____________________________________________ 74
Preglednica 6.4-2: Prostori in oprema (kazalci) _______________________________________________________________________________ 74
Preglednica 6.4-3: Prostori in oprema (kazalniki) _____________________________________________________________________________ 74
Preglednica 6.4-4: Knjižnični delavci (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta) _________________________________________ 74
Preglednica 6.4-5: Knjižnični delavci (kazalniki) ______________________________________________________________________________ 74
Preglednica 6.4-6: Knjižnično gradivo (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012) ____________________ 75
Preglednica 6.4-7: Knjižnično gradivo (kazalniki) _____________________________________________________________________________ 75
Preglednica 6.4-8: Proračun knjižnice (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012) ___________________ 75
Preglednica 6.4-9: Proračun knjižnice (kazalniki) _____________________________________________________________________________ 76
Preglednica 6.4-10: Vloženi viri (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012) _________________________ 76
Preglednica 6.4-11: Odprtost knjižnice (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2012 - 30.9.2013) __________________________________________ 76
Preglednica 6.4-12: Storitve (kazalci na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012) ____________________________ 77
Preglednica 6.4-13: Knjižnične storitve in uporaba knjižnice (kazalniki) ____________________________________________________________ 77
Preglednica 6.4-14: Izobraževalna dejavnost (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2012 - 30.9.2013) _____________________________________ 78
Preglednica 6.4-15: Izobraževalna dejavnost (kazalniki) _______________________________________________________________________ 78
Preglednica 6.4-16: Bibliografska dejavnost (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012) _______________ 78
Preglednica 6.4-17: Bibliografska dejavnost (kazalniki) ________________________________________________________________________ 78
Preglednica 6.4-18: Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalci; obravnavano obdobje 1.9.2011-30.9.2012) ________________________ 79
Preglednica 6.4-19: Predstavitvena in promocijska dejavnost (kazalniki) __________________________________________________________ 79
Preglednica 6.4-20: Kazalci ______________________________________________________________________________________________ 79
Preglednica 6.4-21: Učinkovitost knjižnice in delovnih procesov (kazalniki)_________________________________________________________ 79
Preglednica 6.4-22: Razvoj človeških potencialov (kazalci - na dan 31.12. obravnavanega študijskega leta za koledarsko leto 2012)___________ 80
Preglednica 6.4-23: Razvoj človeških potencialov (kazalniki) ____________________________________________________________________ 80
Preglednica 6.5-1: Pregled prostorov, površin in osnovnih obdelav _______________________________________________________________ 83
Preglednica 6.5-2: Pregled kvadratur po etažah ______________________________________________________________________________ 84
Preglednica 7.1-1: Pregled poslovanja zavoda (v evrih) ________________________________________________________________________ 86
Preglednica 7.1-2: Pregled poslovanja zavoda (v %) ___________________________________________________________________________ 86
Preglednica 7.1-3: Prihodki po dejavnostih v evrih ____________________________________________________________________________ 86
Preglednica 8.1-1: Pregled izvedenih Erasmus mobilnosti za obdobje 2008/09 – 2012/13 _____________________________________________ 90
Preglednica 8.1-2: Pregled izmenjav Erasmus študentov (SM) po študijskih področjih za obdobje 2009/10 - 2012/13 _______________________ 91
Preglednica 8.1-3: Pregled izmenjav Erasmus Mundus študentov po študijskih področjih za obdobje 2011/12 - 2012/13 ____________________ 91
Preglednica 8.2-1: Dinamika tržne dejavnosti v letih od 2006-2013_______________________________________________________________ 92
Preglednica 8.2-2: Število projektov in število nosilcev ločenih po spolu ___________________________________________________________ 95
Preglednica 8.2-3: Število zaposlenih in sodelujočih v projektih tržne dejavnosti, ločenih po spolu ______________________________________ 95
Preglednica 9.2-1: Publikacije, ki jih je obravnavala komisija v okviru založniške dejavnosti v letu 2013 __________________________________ 98
Preglednica 11.1-1: Trajanje rednega študija _______________________________________________________________________________ 103
Stran 161 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 11.1-2: Trajanje izrednega študija ______________________________________________________________________________ 103
Preglednica 11.1-3: Trajanje rednega študija _______________________________________________________________________________ 104
Preglednica 11.1-4: Trajanje izrednega študija ______________________________________________________________________________ 104
Preglednica 11.2-1: Trajanje rednega študija _______________________________________________________________________________ 105
Preglednica 11.2-2: Trajanje izrednega študija ______________________________________________________________________________ 105
Preglednica 11.2-3: Trajanje rednega študija _______________________________________________________________________________ 106
Preglednica 11.2-4: Trajanje izrednega študija ______________________________________________________________________________ 106
Preglednica 11.2-5: Trajanje rednega študija _______________________________________________________________________________ 107
Preglednica 11.4-1: Število magistrantov in povprečna ocena študija ____________________________________________________________ 108
Preglednica 11.5-1: Primerjava gibanja števila študentov po letih _______________________________________________________________ 109
Preglednica 11.5-2: Struktura študentov po spolu (v %) _______________________________________________________________________ 109
Preglednica 11.5-3: Število doktorandov ___________________________________________________________________________________ 109
Preglednica 11.5-4: Primerjava gibanja števila študentov po letih _______________________________________________________________ 110
Preglednica 11.5-5: Struktura študentov po spolu (v %) _______________________________________________________________________ 110
Preglednica 11.5-6: Število doktorandov ___________________________________________________________________________________ 110
Preglednica 11.5-7: Primerjava gibanja števila študentov po letih _______________________________________________________________ 111
Preglednica 11.5-8: Struktura študentov po spolu (v %) _______________________________________________________________________ 111
Preglednica 11.5-9: Število doktorandov ___________________________________________________________________________________ 111
Preglednica 11.5-10: Primerjava gibanja števila študentov po letih ______________________________________________________________ 112
Preglednica 11.5-11: Struktura študentov po spolu (v %) ______________________________________________________________________ 112
Preglednica 11.5-12: Število doktorandov __________________________________________________________________________________ 112
Preglednica 12.1-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik _________________________________________________________________________ 114
Preglednica 12.1-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani ___________________________ 114
Preglednica 12.1-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani ____________________________ 115
Preglednica 12.1-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ______________________________________________________ 115
Preglednica 12.1-5: Struktura študentov po spolu (v %) _______________________________________________________________________ 115
Preglednica 12.1-6: Povprečna ocena izpitov _______________________________________________________________________________ 116
Preglednica 12.1-7: Analiza napredovanja rednih študentov ___________________________________________________________________ 116
Preglednica 12.1-8: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik _________________________________________________________________________ 118
Preglednica 12.1-9: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani ___________________________ 118
Preglednica 12.1-10: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani ___________________________ 119
Preglednica 12.1-11: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih _____________________________________________________ 119
Preglednica 12.1-12: Struktura študentov po spolu (v %) ______________________________________________________________________ 120
Preglednica 12.1-13: Povprečna ocena izpitov ______________________________________________________________________________ 120
Preglednica 12.1-14: Analiza napredovanja rednih študentov __________________________________________________________________ 120
Preglednica 12.2-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik _________________________________________________________________________ 122
Preglednica 12.2-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani ___________________________ 123
Preglednica 12.2-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani ____________________________ 123
Preglednica 12.2-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ______________________________________________________ 123
Preglednica 12.2-5: Struktura študentov po spolu (v %) _______________________________________________________________________ 123
Preglednica 12.2-6: Povprečna ocena izpitov _______________________________________________________________________________ 124
Preglednica 12.2-7: Analiza napredovanja rednih študentov ___________________________________________________________________ 124
Preglednica 12.2-8: Trajanje rednega študija _______________________________________________________________________________ 124
Preglednica 12.2-9: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik _________________________________________________________________________ 126
Preglednica 12.2-10: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani __________________________ 126
Preglednica 12.2-11: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani ___________________________ 126
Preglednica 12.2-12: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih _____________________________________________________ 127
Preglednica 12.2-13: Struktura študentov po spolu (v %) ______________________________________________________________________ 127
Preglednica 12.2-14: Povprečna ocena izpitov ______________________________________________________________________________ 127
Preglednica 12.2-15: Analiza napredovanja rednih študentov __________________________________________________________________ 127
Preglednica 12.2-16: Trajanje rednega študija ______________________________________________________________________________ 128
Preglednica 12.2-17: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik ________________________________________________________________________ 130
Preglednica 12.2-18: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)–prvič vpisani ___________________________ 130
Preglednica 12.2-19: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani ___________________________ 130
Preglednica 12.2-20: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih _____________________________________________________ 130
Preglednica 12.2-21: Struktura študentov po spolu (v %) ______________________________________________________________________ 130
Preglednica 12.2-22: Povprečna ocena izpitov ______________________________________________________________________________ 131
Preglednica 12.2-23: Analiza napredovanja rednih študentov __________________________________________________________________ 131
Preglednica 12.2-24: Trajanje rednega študija ______________________________________________________________________________ 131
Preglednica 12.2-25: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik ________________________________________________________________________ 133
Preglednica 12.2-26: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %)–prvič vpisani ___________________________ 133
Preglednica 12.2-27: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani ___________________________ 134
Preglednica 12.2-28: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih _____________________________________________________ 134
Preglednica 12.2-29: Struktura študentov po spolu (v %) ______________________________________________________________________ 134
Preglednica 12.2-30: Povprečna ocena izpitov ______________________________________________________________________________ 134
Preglednica 12.2-31: Analiza napredovanja rednih študentov __________________________________________________________________ 134
Preglednica 12.2-32: Trajanje rednega študija ______________________________________________________________________________ 135
Preglednica 12.3-1: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik _________________________________________________________________________ 139
Preglednica 12.3-2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ______________________________________________________ 139
Preglednica 12.3-3: Struktura študentov po spolu (v %) _______________________________________________________________________ 139
Preglednica 12.3-4: Povprečna ocena izpitov _______________________________________________________________________________ 139
Stran 162 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Preglednica 12.3-5: Analiza napredovanja rednih študentov ___________________________________________________________________ 140
Preglednica 12.3-6: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik _________________________________________________________________________ 141
Preglednica 12.3-7: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ______________________________________________________ 141
Preglednica 12.3-8: Struktura študentov po spolu (v %) _______________________________________________________________________ 142
Preglednica 12.3-9: Povprečna ocena izpitov _______________________________________________________________________________ 142
Preglednica 12.3-10: Analiza napredovanja rednih študentov __________________________________________________________________ 142
Preglednica 12.3-11: Trajanje rednega študija ______________________________________________________________________________ 142
Preglednica 12.3-12: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik ________________________________________________________________________ 144
Preglednica 12.3-13: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih _____________________________________________________ 144
Preglednica 12.3-14: Struktura študentov po spolu (v %) ______________________________________________________________________ 144
Preglednica 12.3-15: Povprečna ocena izpitov ______________________________________________________________________________ 144
Preglednica 12.3-16: Analiza napredovanja rednih študentov __________________________________________________________________ 144
Preglednica 12.3-17: Trajanje rednega študija ______________________________________________________________________________ 145
Preglednica 12.3-18: Razpis, prijave in vpis v 1. letnik ________________________________________________________________________ 146
Preglednica 12.3-19: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih _____________________________________________________ 147
Preglednica 12.3-20: Struktura študentov po spolu (v %) ______________________________________________________________________ 147
Preglednica 12.3-21: Povprečna ocena izpitov ______________________________________________________________________________ 147
Preglednica 12.3-22: Analiza napredovanja rednih študentov __________________________________________________________________ 147
Preglednica 12.3-23: Trajanje rednega študija ______________________________________________________________________________ 147
Preglednica 12.4-1: Razpis in vpis v 1. letnik študijskega programa tretje stopnje Gradbeništvo _______________________________________ 150
Preglednica 12.4-2: Razpis in vpis v 2. letnik študijskega programa tretje stopnje Gradbeništvo _______________________________________ 150
Preglednica 12.4-3: Vpisani študentje 1. letnika študijskega programa, glede na predizobrazbo (v %) __________________________________ 150
Preglednica 12.4-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ______________________________________________________ 150
Preglednica 12.4-5: Struktura študentov po spolu (v %) _______________________________________________________________________ 150
Preglednica 12.4-6: Povprečna ocena študija _______________________________________________________________________________ 151
Preglednica 12.4-7: Razpis in vpis v 1. letnik študijskega programa tretje stopnje Prometno inženirstvo ________________________________ 152
Preglednica 12.4-8: Razpis in vpis v 2. letnik študijskega programa tretje stopnje Prometno inženirstvo ________________________________ 152
Preglednica 12.4-9: Vpisani študentje 1. letnika študijskega programa, glede na predizobrazbo (v %) __________________________________ 153
Preglednica 12.4-10: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih _____________________________________________________ 153
Preglednica 12.4-11: Struktura študentov po spolu (v %) ______________________________________________________________________ 153
Preglednica 12.4-12: Povprečna ocena študija ______________________________________________________________________________ 153
Preglednica 12.4-13: Razpis in vpis v 1. letnik študijskega programa tretje stopnje Jedrska energetika in tehnologije ______________________ 154
Preglednica 12.4-14: Razpis in vpis v 2. letnik študijskega programa tretje stopnje Jedrska energetika in tehnologije ______________________ 154
Preglednica 12.4-15: Vpisani študentje 1. letnika študijskega programa, glede na predizobrazbo (v %) _________________________________ 155
Preglednica 12.4-16: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih _____________________________________________________ 155
Preglednica 12.4-17: Struktura študentov po spolu (v %) ______________________________________________________________________ 155
Preglednica 12.4-18: Povprečna ocena študija ______________________________________________________________________________ 155
Preglednica 13.1-1: Razpis in vpis v 1. letnik ________________________________________________________________________________ 157
Preglednica 13.1-2: Struktura študentov 1. letnika glede na vrsto zaključene srednje šole (v %) – prvič vpisani ___________________________ 157
Preglednica 13.1-3: Struktura študentov 1. letnika glede na način zaključka srednje šole (v %) – prvič vpisani ____________________________ 157
Preglednica 13.1-4: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ______________________________________________________ 157
Preglednica 13.1-5: Struktura študentov po spolu (v %) _______________________________________________________________________ 158
Preglednica 13.1-6: Pristopi k izpitu in povprečna ocena izpitov ________________________________________________________________ 158
Preglednica 13.1-7: Analiza napredovanja rednih študentov ___________________________________________________________________ 158
Preglednica 13.2-1: Razpis in vpis v 1. letnik ________________________________________________________________________________ 158
Preglednica 13.2-2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ______________________________________________________ 158
Preglednica 13.2-3: Struktura študentov po spolu (v %) _______________________________________________________________________ 159
Preglednica 13.2-4: Pristopi k izpitu in povprečna ocena izpitov ________________________________________________________________ 159
Preglednica 13.2-5: Analiza napredovanja rednih študentov ___________________________________________________________________ 159
Preglednica 13.3-1: Razpis in vpis v 1. letnik študijskega programa tretje stopnje Gradbeništvo _______________________________________ 159
Preglednica 13.3-2: Primerjava gibanja števila študentov po letnikih in letih ______________________________________________________ 159
Preglednica 13.3-3: Struktura študentov po spolu (v %) _______________________________________________________________________ 159
Preglednica 13.3-4: Povprečna ocena študija _______________________________________________________________________________ 159
Preglednica 13.4-1: Kazalniki EMAS_______________________________________________________________________________________ 160
Stran 163 od 164
Samoevalvacijsko poročilo Fakultete za gradbeništvo Univerze v Mariboru za študijsko leto 2012/2013
Kazalo slik
Slika 1.6-1: Organigram Fakultete za gradbeništvo ___________________________________________________________________________ 16
Slika 4.1-1: Gibanje števila ARRS raziskovalnih projektov po letih ________________________________________________________________ 52
Slika 4.1-2: Struktura sredstev ARRS glede na vrsto projektov v letu 2012 _________________________________________________________ 52
Slika 4.1-3: Gibanje višine sredstev ARRS za raziskovalne programe/projekte po letih ________________________________________________ 53
Slika 4.1-4: Število člankov A1 – A4 FG po letih _______________________________________________________________________________ 53
Slika 4.1-5: Število člankov 1.01 A1 FG po letih _______________________________________________________________________________ 54
Slika 4.1-6: Normirano število citatov FG po letih _____________________________________________________________________________ 54
Slika 4.1-7: Število točk Z1+Z2 FG po letih ___________________________________________________________________________________ 55
Slika 4.1-8: Delež člankov A1 – A4 FG po področjih in letih ______________________________________________________________________ 55
Slika 4.1-9: Delež člankov 1,01 A1 FG po področjih in letih ______________________________________________________________________ 56
Slika 4.1-10: Delež citatov FG po področjih in letih ____________________________________________________________________________ 56
Slika 4.1-11: Delež točk Z1+Z2 FG po področjih in letih _________________________________________________________________________ 56
Slika 4.1-12: Primerjava števila člankov A1-A4 za FG in FGG po letih na raziskovalca _________________________________________________ 57
Slika 4.1-13: Primerjava števila člankov 1.01 A1 za FG in FGG po letih na raziskovalca _______________________________________________ 57
Slika 4.1-14: Primerjava števila normiranih citatov za FG in FGG po letih na raziskovalca (normirano število čistih citatov v zadnjih 10 letih) ____ 58
Slika 4.1-15: Primerjava števila točk Z1+Z2 za FG in FGG po letih na raziskovalca ___________________________________________________ 58
Slika 5.3-1: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Odnosi med zaposlenimi____________________________________________ 64
Slika 5.3-2: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Materialni delovni pogoji ___________________________________________ 64
Slika 5.3-3: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Delo in naloge ____________________________________________________ 65
Slika 5.3-4: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Kariera _________________________________________________________ 65
Slika 5.3-5: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Informiranost ____________________________________________________ 66
Slika 5.3-6: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Odnosi med zaposlenimi____________________________________________ 67
Slika 5.3-7: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Materialni delovni pogoji ___________________________________________ 67
Slika 5.3-8: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Delo in naloge ____________________________________________________ 68
Slika 5.3-9: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Kariera _________________________________________________________ 68
Slika 5.3-10: Rezultati ankete o zadovoljstvu na delovnem mestu - Informiranost ___________________________________________________ 69
Slika 8.1-1: Pregled mednarodnih projektov Fakultete za gradbeništvo po programih v obdobju 5-ih let _________________________________ 88
Slika 8.1-2: Erasmus bilateralni sporazumi Fakultete za gradbeništvo v letu 2012/2013 ______________________________________________ 89
Slika 8.1-3: Mobilnost Erasmus študentov »Outgoing« in »Incoming« v obdobju od 2008/2009 do 2012/2013 ____________________________ 90
Slika 8.2-1: Razrez tržnih projektov po sklopih naročnikov: _____________________________________________________________________ 92
Slika 8.2-2: Dinamika tržne dejavnosti glede na povprečno vrednost projektov _____________________________________________________ 93
Slika 8.2-3: Dinamika tržne dejavnosti glede na število projektov ________________________________________________________________ 93
Slika 8.2-4: Skupna vrednost projektov izražena v EUR _________________________________________________________________________ 93
Slika 8.2-5: Skupna vrednost projektov glede na spol nosilca ____________________________________________________________________ 94
Slika 8.2-6: Povprečna vrednost projektov glede na spol nosilca _________________________________________________________________ 94
Slika 8.2-7: Delež projektov glede na nosilce, ločene po spolu in izobrazbi v odnosu na vse projekte _____________________________________ 94
Slika 8.2-8: Delež sodelujočih v projektih, glede na skupno število zaposlenih_______________________________________________________ 95
Slika 9.1-1: Kje ste pridobili informacijo o FG? Slika 9.1-2: Ali ste se odločili za študij na FG? ________________________________________ 97
Stran 164 od 164