Miha Tomsic

Dolgoročna strategija
spodbujanja naložb prenove
stavb in položaj stavbne
dediščine
mag.
Miha Tomšič, univ.dipl.inž.grad.
Center za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo
TRAJNOSTNA (ENERGETSKA) PRENOVA ZAŠČITENIH STAVB
Grad Fužine, Ljubljana, 16.6.2015
Direktiva o energetski
učinkovitosti (2012/27/EU)
4. člen
• „Države članice pripravijo
dolgoročno strategijo za
spodbujanje naložb v
prenovo nacionalnega
fonda tako javnih kot
zasebnih stanovanjskih in
poslovnih stavb.“
• Strategija se posodablja
vsaka tri leta.
Strategija naj vsebuje:
• pregled nacionalnega stavbnega fonda;
• opredelitev stroškovno učinkovitih
pristopov prenove, primernih vrsti stavb
in podnebnemu pasu;
• politike in ukrepe za spodbujanje
stroškovno učinkovite temeljite prenove
stavb;
• v prihodnost usmerjeno perspektivo za
usmerjanje naložbenih odločitev
posameznikov, gradbene industrije in
finančnih institucij;
• z dokazi podprto oceno pričakovanega
prihranka energije in širših koristi.
Energetski zakon (EZ-1; 2014): 348. in 349. člen
 Strategija vključuje:








določitev oseb ožjega in širšega javnega sektorja za potrebe
prenove,
površine stavb v lasti in v uporabi oseb javnega sektorja,
določitev deleža prenove skupne tlorisne površine stavb v lasti in
rabi oseb ožjega javnega sektorja,
pregled nacionalnega stavbnega fonda na podlagi statističnega
vzorčenja,
opredelitev stroškovno učinkovitih pristopov prenov za
različne vrste stavb, glede na kategorijo stavb, njihovo lokacijo in
podnebni pas,
politike in ukrepe za spodbujanje stroškovno učinkovite temeljite
prenove stavb,
ukrepe za usmerjanje naložbenih odločitev posameznikov,
gradbene industrije in finančnih institucij,
oceno pričakovanih prihrankov energije in širših koristi.
Širši okvir
Strateški cilj na področju stavb:
do leta 2050 doseči brezogljično rabo energije.
Krovni cilj za
2030:
Izboljšati
energetsko
učinkovitost za
27 %.
 Prenova
stavb k temu
prispeva
polovico.
(grafika: M. Vendramin, MzI RS)
Operativni cilji strategije do leta 2020 oz. 2030
- prenova 3% stavb v lasti ali uporabi ožje vlade;
letno 15.000 – 25.000 m2
- prenova 1,8 mio m2 stavb v širšem javnem sektorju
v obdobju 2014−2023 (OP EKP)
- izboljšanje razmerja med vloženimi javnimi sredstvi
in spodbujenimi investicijami v javnem sektorju na 1:3
- izvedba petih demonstracijskih projektov energetske
prenove različnih tipov stavb (OP EKP)
(grafika: M. Vendramin, MzI RS)
Slovenski stavbni fond v številkah
Klasifikacija
CC-SI 111
CC-SI 112
CC-SI 113
CC-SI 121
CC-SI 122
CC-SI 123
CC-SI 126
Kategorija
Enostanovanjske stavbe
Večstanovanjske stavbe
Bivalna enota v stavbi za posebne namene
Gostinske stavbe
Poslovne in upravne stavbe
Trgovska dejavnost in druge storitvene dej.
Raba splošnega družbenega pomena
NEPOSREDNI PRORAČUNSKI UPORABNIKI
Površina
[1.000 m2]
46.146
17.291
942
2.879
7.045
6.281
7.484
559
OSTALI
STORITVENI
SEKTOR
17%
JAVNE
STAVBE
11%
STANOVANJSKE
STAVBE
72%
Nestanovanjske stavbe
CC-SI
121
12111
12112
12120
122
12201
12202
12203
123
12301
12302
12303
12304
126
12610
12620
12630
12640
12650
Opis dejanske rabe dela stavbe, prilagojeno CC-SI
klasifikaciji
Površina [1.000 m2]
Gostinske stavbe
Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev
1.567
Gostilne, restavracija in točilnice
1.312
Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev
Poslovne in upravne stavbe
Stavbe javne uprave
1.042
Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
6.003
Druge poslovne stavbe
Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti
Trgovske stavbe
2.633
Sejemske dvorane, razstavišča
Bencinski servisi
Stavbe za storitvene dejavnosti
3.647
Stavbe splošnega družbenega pomena
Stavbe za kulturo in razvedrilo
1.170
Muzeji in knjižnice
358
Vrtci
319
Stavbe za izobraževanje in
Osnovne šole
1.998
znanstvenoraziskovalno delo
Srednje šole
757
Ostalo šolstvo
706
Bolnice
591
Stavbe za zdravstveno oskrbo
Ostalo zdravstvo
713
Stavbe za šport
871
Prenova stavb
EZ-1:
Pri izvajanju ukrepov za večjo prenovo stavb se upošteva
stavba kot celota, vključno z ovojem stavbe opremo,
obratovanjem in vzdrževanjem.
Prednost pri prenovi morajo imeti stavbe z najnižjo
energetsko učinkovitostjo, če je to stroškovno in tehnično
izvedljivo.
Prenova stavb v javnem sektorju;
kohezijska sredstva 2007-2013 (LS1, LS2)
Z izrazom »prenova« opišemo širši nabor izboljšav na
obstoječi stavbi.
Naša gradbena zakonodaja izraza prenova ne pozna, kot
tudi ne izraza celovita prenova. Prenova pomeni tako
vzdrževanje kot rekonstrukcijo stavbe.
V strategiji je izraz »prenova« uporabljen v smislu
nadgradnje energetske učinkovitosti stavbe, če ni zapisano
drugače.
Stopnjo prenove lahko opredelimo glede na pričakovane
prihranke primarne energije kot prenovo s posamičnimi
ukrepi, delno prenovo, celovito prenovo in skoraj ničenergijsko prenovo stavbe.
Z izrazom »celovita prenova« označujemo usklajeno
izvedbo ukrepov učinkovite rabe energije na ovoju stavbe
(npr. dodatna toplotna zaščita, menjava stavbnega
pohištva) in na stavbnih tehničnih sistemih (npr. ogrevanje,
prezračevanje, klimatizacija, priprava tople vode).
Poglavitna prednost celovitega pristopa je možnost
medsebojne optimizacije posameznih ukrepov v eni sami,
obsežnejši operaciji.
Tako se znotraj danega finančnega okvira optimizirajo tudi
prihranki energije, kar pri delni prenovi ali neusklajeni
izvedbi posameznih sklopov ni mogoče.
CELOVITA PRENOVA – CELOVIT PRISTOP – CELOVITO FINANCIRANJE
Dolga vračilna doba
investicije  financiranje s
subvencijo
Krajša vračilna doba investicije
 financiranje z energetskim
pogodbeništvom
Po EZ-1 energetska izkaznica (EI) za stavbno
dediščino ni obvezna (ni pa „prepovedana“).
MzI vodi register izdanih EI, ki je javen in del skupne
prostorske podatkovne strukture.
Kaj pravi strategija o stavbni dediščini?
Pri določanju potenciala za prenovo stavb je treba
upoštevati omejitve, kot so:
- varovanje stavbne dediščine,
- organizacijske ovire (solastništvo stavb, funkcionalnost –
nemotenost delovanja),
- finančne ovire (treba je vzpostaviti finančne mehanizme za
intenzivnejšo prenovo, stabilne vire financiranja) in
- tehnične ovire (prodor inovativnih rešitev za skoraj ničenergijsko prenovo, še posebej pri stavbni dediščini)
 Oblikovanje novega seznama stavb v lasti in rabi
oseb ožjega javnega sektorja
VII. Podatki o stavbah, ki so varovani v skladu s predpisi o
varstvu kulturne dediščine:
Za stavbe, uvrščene na seznam stavb v lasti in rabi oseb
ožjega javnega sektorja, je potrebno pridobiti enovite
podatke o stavbah, ki so varovane v skladu s predpisi o
varstvu kulturne dediščine ter identificirati tiste stavbe,
ki bodo navkljub zaščiti lahko šle v energetsko
prenovo.
 Določitev pogojev za prenovo
(lastništvo, upravljanje, razširjen energetski
pregled, energetska izkaznica, izpeljan predhodni
postopek po Zakonu o javno-zasebnem partnerstvu
(računski model))
…
Skladnost s pogoji varovanja stavbne dediščine:
v primeru stavbne dediščine se pridobijo kulturno
varstveni pogoji
…
Po odločitvi za pristop k energijski prenovi stavbe je
treba upoštevati naslednja izhodišča:
 Projekt energijske sanacije:
Pred izvedbo prenove je treba izdelati projekt
energijske sanacije stavbe.
 Izvedba drugih ukrepov za izboljšanje stanja
stavbe:
Ob energetski sanaciji se v skladu z načeli dobrega
gospodarja izvedejo tudi drugi smiselni ukrepi za
izboljšanje stanja stavb.
• Skladnost prenove z načeli trajnostne gradnje:
Na podlagi smernic za trajnostno gradnjo.
Demonstracijski primeri (OP EKP 2014−2020):
Namen demonstracijskih projektov je prikaz novih
tehnologij, ki naslavljajo cilje energetske učinkovitosti in
varstva zraka, poleg teh pa tudi druge cilje povezane z
energetsko prenovo stavb kot so učinkovito ravnanje z
naravnimi viri, zmanjševanje emisij TGP v življenjski
dobi stavb, varstvo kulturne dediščine ipd.
Hkrati so demonstracijski projekti namenjeni prikazu
uporabe energetskega pogodbeništva v javnih stavbah.
Demonstracijski projekti so tudi pomemben instrument
za nadgrajevanje sistema za upravljanje kakovosti
prenove stavb.
Stavbe kulturne dediščine
Delež stavb, ki so varovane po predpisih o varstvu kulturne
dediščine, je zelo velik, še posebej velik je ta delež v
segmentu državnih stavb.
Ta skupina stavb, kot nosilec slovenske identitete in zaradi
svojega gospodarskega pomena, potrebuje posebno
obravnavo.
Prenove stavb, ki so kulturna dediščina, zaradi svojih
posebnosti običajno zahtevajo višje naložbe in določena
odstopanja od zahtevanih parametrov prenove, ki veljajo
za druge stavbe in zato pogosto tudi ne morejo zadostiti
pogojem za pridobitev razpoložljivih javnih sredstev za URE
in izrabo OVE.
Strategija predvideva celovit sklop ukrepov za stavbno
dediščino:
 oblikovanje meril za arhitekturno-oblikovni vidik energetske
prenove, tako da bodo pri energetski prenovi objektov kulturne
dediščine izvedeni taki ukrepi, da varovane lastnosti kulturne dediščine
ob prenovi ne bodo prizadete ali celo uničene (AN URE 2020);
 oblikovanje merila pozitivne diskriminacije, ki se bodo uporabljala pri
razpisih za spodbujanje energetske prenove stavb (»faktor
dediščine«) in bodo omogočila prilagoditev višine spodbud in načina
spodbujanja varstvu kulturne dediščine (AN URE 2020); zahteve za
energetske lastnosti stavb, varovanih po predpisih o varstvu kulturne
dediščine, se prilagodijo varovanim vrednotam predvsem v smislu
korekcijskih faktorjev;
 izvedba demonstracijskih projektov celovite energetske prenove
različnih tipov stavb javnega sektorja (med drugimi stavb kulturne
dediščine) z uporabo najnovejših tehnologij (OP EKP -2020); razvoj in
uvajanje tehnologij;
 zagotovitev virov financiranja prenove stavb kulturne dediščine;
 usposabljanje izvajalcev.
 Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne
dediščine (razpis MzI; maj 2015)
Praktična problema:
Pri energetskih prenovah stavb se premalo pozornosti
posveča varstvu kulturne dediščine in na splošno
arhitekturno oblikovnemu vidiku teh posegov.
Na javnih razpisih za sofinanciranje operacij za energetsko
prenovo so objekti, ki imajo dodano kulturno vrednost, v
slabšem položaju kot manjvredna, anonimna arhitektura,
saj na podlagi kriterijev izbora največkrat zelo težko dobijo
dovolj točk, da bi bili upravičeni do sredstev.
Naloge:
• pregled dobrih praks energetske prenove kulturne
dediščine v Evropi;
• pregled stanja v Sloveniji (pregled zakonodaje, dobri in
slabi primeri prenov kulturne dediščine, primerjalna
analiza zakonodaje in smernic s področja varstva
kulturne dediščine in zakonodaje s področja energetske
učinkovitosti stavb);
• pregled materialov in tehnologij primernih za energetsko
prenovo stavb, vključno z gradbeno fizikalno analizo in
oceno vrednosti;
• analiza tipičnih varovanih stavbnih elementov.
• predlog smernic za energetsko prenovo kulturne
dediščine (nivo izvedbenih pogojev v razvojnih
načrtih, nivo stavb in detajla);
• oblikovanje kriterijev pozitivne diskriminacije v
razpisih za izvajanje energetske politike (“faktor
dediščine”);
• uporaba rezultatov in priprava priporočil za izvedbo
energetske prenove na konkretnem primeru.
[email protected]