Triglavsko - Zavod za gozdove Slovenije
Tumov drevored 17 5220 Tolmin Telefon 05 3801 240, fax 05 3801 260 [email protected] LETNI LOVSKO UPRAVLJAVSKI NAČRT ZA XI. TRIGLAVSKO LOVSKO UPRAVLJAVSKO OBMOČJE ZA LETO 2015 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO VSEBINE 1 UVOD ...................................................................................................................................................... 1 2 OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠČ ........................................................................................................ 2 3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI........................................................................................................... 4 4 3.1 OPRAVLJENI UKREPI V ŽIVLJENJSKEM OKOLJU DIVJADI V LETU 2014 ............................ 4 3.2 NAČRTOVANI UKREPI V ŽIVLJENJSKEM OKOLJU V LETU 2015.......................................... 5 3.3 ŠKODE OD DIVJADI ................................................................................................................... 8 3.4 VPLIV RASTLINOJEDE DIVJADI NA GOZDNE EKOSISTEME............................................... 11 3.5 ŽLEDOLOM V GOZDOVIH V ZIMI 2013/14.............................................................................. 22 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD ................................................................................................................ 24 4.1 Srna (Capreolus capreolus) ....................................................................................................... 25 4.2 Navadni jelen (Cervus elaphus)................................................................................................. 29 4.3 Damjak (Dama dama) ................................................................................................................ 33 4.4 Muflon (Ovis ammon musimon) ................................................................................................. 34 4.5 Gams (Rupicapra rupicapra)...................................................................................................... 37 4.6 Alpski kozorog (Capra ibex)....................................................................................................... 41 4.7 Divji prašič (Sus scrofa) ............................................................................................................. 44 4.8 Lisica (Vulpes vulpes) ................................................................................................................ 48 4.9 Jazbec (Meles meles) ................................................................................................................ 50 4.10 Kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica (Martes martes) ...................................................... 51 4.11 Alpski svizec (Marmota marmota).............................................................................................. 52 4.12 Navadni polh (Glis glis) .............................................................................................................. 53 4.13 Pižmovka (Ondatra zibethia)...................................................................................................... 54 4.14 Poljski zajec (Lepus europaeus) ................................................................................................ 55 4.15 Fazan (Phasianus colchicus) ..................................................................................................... 56 4.16 Raca mlakarica (Anas platyrhynchos) ....................................................................................... 56 4.17 Sraka (Pica pica), šoja (Garrulus glandarius) in siva vrana (Corvus cornix) ............................. 57 4.18 Šakal (Canis aureus) ................................................................................................................. 59 4.19 Načrt dodajanja divjadi............................................................................................................... 59 5 EVIDENCE ............................................................................................................................................ 60 6 PRILOGE............................................................................................................................................... 62 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin II Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1.1: Pregled dogodkov 2015.......................................................................................................... 1 Preglednica 2.1: Pregled lovišč ......................................................................................................................... 2 Preglednica 3.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi 2014 .............................................................. 4 Preglednica 3.2.1: Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015................................................. 5 Preglednica 3.2.2: Največje dovoljeno število krmišč LUO po loviščih ............................................................. 6 Preglednica 3.3.1.1: Škoda, ki jo je povzročila divjad v letu 2014..................................................................... 8 Preglednica 3.3.1.2: Število škodnih primerov v zadnjem petletnem obdobju .................................................. 9 Preglednica 3.3.2.1: Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2014.............................................. 10 Preglednica 3.3.3.1: Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2015............................................. 10 Preglednica 3.4.1: Pregled ekoloških enot in popisanih ploskev (podatki za območje OE Tolmin)................ 11 Preglednica 3.4.2: Popisne enote v Triglavskem LUO.................................................................................... 12 Preglednica 3.4.3: Število popisanih osebkov in njihov delež po viš. raz. za popisno enoto Zgornja Soča ... 13 Preglednica 3.4.4: Površina in delež posamezne razvojne faze za popisno enoto Zgornja Soča.................. 13 Preglednica 3.4.5: Primerjava objedenosti Zgornja Soča R1 – R4 ................................................................. 15 Preglednica 3.4.6: Primerjava objedenosti Zgornja Soča R4.......................................................................... 15 Preglednica 3.4.7: Število popisanih osebkov in njihov delež po višinskih razredih za p. e. Tolmin .............. 16 Preglednica 3.4.8: Površina in delež posamezne razvojne faze za popisno enoto Tolmin ............................ 16 Preglednica 3.4.9: Primerjava objedenosti Tolmin R1 – R4............................................................................ 18 Preglednica 3.4.10: Primerjava objedenosti Tolmin R4 .................................................................................. 18 Preglednica 3.4.11: Število popisanih osebkov in njihov delež po viš. raz. za popisno enoto Jelovica in Pokljuka .................................................................................................................................................... 19 Preglednica 3.4.12: Število popisanih osebkov in njihov delež po viš. raz. za popisno enoto Cerkljansko škofjeloško hribovje .................................................................................................................................. 20 Preglednica 3.4.13: Število popisanih osebkov in njihov delež po viš. raz. za popisno enoto Zahodne Karavanke ................................................................................................................................................ 21 Preglednica 3.5.1: Površina po žledu poškodovanih gozdov .......................................................................... 22 Preglednica 4.1: Odvzem v prvem varstvenem območju LPN Triglav ............................................................ 24 Preglednica 4.1.5.1: Načrt odvzema srnjadi.................................................................................................... 26 Preglednica 4.1.5.2: Dopustna odstopanja od načrtovanega odvzema pri srnjadi: ........................................ 26 Preglednica 4.1.5.3: Analiza odvzema srnjadi................................................................................................. 27 Preglednica 4.2.5.1: Načrt odvzema jelenjadi ................................................................................................. 30 Preglednica 4.4.5.1: Načrt odvzema muflonov................................................................................................ 35 Preglednica 4.4.5.2: Analiza odvzema muflonov ............................................................................................ 36 Preglednica 4.5.3.1: Gamsje garje .................................................................................................................. 38 Preglednica 4.5.5.1: Načrt odvzema gamsov.................................................................................................. 38 Preglednica 4.5.5.2: Analiza odvzema gamsov .............................................................................................. 39 Preglednica 4.6.5.1: Načrt odvzema kozorogov.............................................................................................. 42 Preglednica 4.6.5.2: Analiza odvzema kozorogov .......................................................................................... 43 Preglednica 4.7.5.1: Načrt odvzema divjih prašičev........................................................................................ 45 Preglednica 4.7.5.2: Analiza odvzema divjih prašičev .................................................................................... 46 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin III Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.8.5.1: Analiza odvzema lisic ..................................................................................................... 49 Preglednica 4.9.5.1: Analiza odvzema jazbecev............................................................................................. 50 Preglednica 4.10.5.1: Analiza odvzema kun ................................................................................................... 51 Preglednica 4.11.5.1: Analiza odvzema alpskega svizca................................................................................ 52 Preglednica 4.12.5.1: Analiza odvzema polhov .............................................................................................. 53 Preglednica 4.13.5.1: Analiza odvzema pižmovk ............................................................................................ 54 Preglednica 4.14.5.1: Analiza odvzema poljskih zajcev.................................................................................. 55 Preglednica 4.16.5.1: Analiza odvzema race mlakarice.................................................................................. 56 Preglednica 4.17.5.1: Analiza odvzema srak, šoj, sivih vran .......................................................................... 58 KAZALO SLIK Slika 2.1: Položaj LUO v Sloveniji ..................................................................................................................... 3 Slika 2.2: Lovišča v LUO.................................................................................................................................... 3 Slika 3.3.1.1: Dinamika ovrednotenih škod od divjadi v LUO............................................................................ 9 Slika 3.3.1.2: Škode, ki so jih povzročili divji prašiči.......................................................................................... 9 Slika 3.4.1: Prikaz popisnih enot v Triglavskem in Zahodno visoko kraškem LUO......................................... 12 Slika 3.4.2: Preraščanje iz R1 v R4 v popisni enoti Zgornja Soča .................................................................. 13 Slika 3.4.3: Primerjava deleža mladja po višinskih razredih v popisni enoti Zgornja Soča ............................. 14 Slika 3.4.4: Primerjava deleža mladja po drevesnih vrstah v popisni enoti Zgornja Soča .............................. 14 Slika 3.4.5: Preraščanje iz R1 v R4 v popisni enoti Tolmin ............................................................................. 16 Slika 3.4.6: Primerjava deleža mladja po višinskih razredih v popisni enoti Tolmin........................................ 17 Slika 3.4.7: Primerjava deleža mladja po drevesnih vrstah v popisni enoti Zgornja Tolmin ........................... 17 Slika 3.5.1: Od žledu poškodovani gozdovi na GGO Tolmin .......................................................................... 23 Slika 4.1: Prvo varstveno območje v LPN Triglav (v modri barvi) ................................................................... 24 Slika 4.2.3.1: Prvo varstveno območje v LPN Triglav in opažanja jelenjadi.................................................... 30 Slika 4.5.3.1: Trend gamsjih garij .................................................................................................................... 38 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin IV Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 SEZNAM PRILOG 1. Seznam krmišč za parkljasto divjad v letu 2015 2. Zapisnik usklajevalnega sestanka z IO OZUL 3. Zapisnik sestanka Strokovnega sveta Območne enote Tolmin 4. Vabilo na javno predstavitev s seznamom vabljenih 5. Zapisnik javne predstavitve Letnega načrta za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 s seznamom udeležencev 6. Odgovor(i) (ne)upoštevanje pripomb na osnutek Letnega načrta za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 7. Zapisnik seje Sveta Območne enote Tolmin Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin V Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 1 UVOD Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje (LUO) za leto 2015 je sestavljen v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu in njegovimi spremembami (Zakon o divjadi in lovstvu, Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl.US, 17/08 in 46/14 – ZON-C). Zakon določa izdelavo letnih lovsko upravljavskih načrtov za lovsko upravljavska območja (Ur.l. RS, št. 110/04), ki so nadomestila nekdanja lovsko gojitvena območja. Znotraj LUO so opredeljena lovišča in lovišča s posebnim namenom. Za lovišča so bile v sredini leta 2009 podeljene koncesije za trajnostno upravljanje s populacijami divjadi. Razdelilnik s tem načrtom opredeljenega odvzema in del v življenjskem okolju se naredi za ta lovišča in lovišča s posebnim namenom. Stara in nova lovišča se v LUO bistveno ne razlikujejo, še največje razlike so v sedaj natančno določenih mejah in površinah. Skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu je bilo ustanovljeno Območno združenje upravljavcev lovišč za XI. Triglavsko LUO in izvoljen devet članski izvršni odbor, ki v postopku izdelave tega načrta zastopa upravljavce lovišč in LPN v LUO. Letni načrt za XI. Triglavsko LUO za leto 2015 temelji na ciljih in usmeritvah lovsko upravljavskega dela Območnega načrta za XI. Triglavsko LUO 2011-2020. Poleg zgoraj navedenih predpisov je napisan tudi v skladu z: Zakonom o gozdovih (Ur.l. RS, št. 30/93 in spremembe). Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št. 91/10). Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (U.l. RS, št. 101/04, št. 81/14). Odlokom o lovsko upravljavskih območjih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, št. 110/04). Uredbo o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v RS (Ur.l. RS, št. 117/04, št. 38/14). Odlokom o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, št. 128/04, št. 38/14). Navodili za usmerjanje razvoja populacij divjadi v Sloveniji (usklajeno ZGS, znanstveno-raziskovalne institucije, LZS, OZUL-i in IRSKO, 2011). Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Ur.l. RS št. 52/2010 z dne 30.6.2010). Najpomembnejši dogodki, ki so vplivali na sam nastanek načrta so prikazani v spodnji preglednici: Preglednica 1.1: Pregled dogodkov 2015 LUO / ekološka Datum Kraj enota LUO 5. 1.-31. 1. 2015 območje LUO LUO 4. 3. 2015 Tolmin LUO 17. 3. 2015 Tolmin LUO 26. 3. 2015 Tolmin LUO 7. 4. 2015 Tolmin LUO 10. 4. 2015 Ljubljana Organ komisija OZUL, ZGS Strok. svet OE ZGS ZGS Svet OE ZGS MKGP Vsebina Pregled odstrela in izgub divjadi Uskladitveni sestanek Določitev osnutka načrta Javna predstavitev načrta Določitev predloga načrta Oddaja načrta na MKGP Za pogosteje uporabljene izraze so v pričujočem načrtu uporabljene naslednje okrajšave: LUO XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje, LN letni načrt za LUO, LD lovska družina, LPN lovišče s posebnim namenom, EE ekološka enota, GGO gozdnogospodarsko območje, ZGS Zavod za gozdove Slovenije, OE Območna enota Tolmin Zavoda za gozdove Slovenije, ARSO Agencija republike Slovenije za okolje. TNP Triglavski narodni park MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, UVHVVR – Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, IRSKGLR – Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 1 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 2 OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠČ Triglavsko LUO je bilo ustanovljeno z Odlokom o lovsko upravljavskih območjih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS št. 110 z dne 11. 10. 2004). Skladno z Odlokom o spremembah odloka o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Uradni list RS, št. 38/2014 z dne 30. 5. 2014) sta bili sporazumno spremenjeni meji med LPN Triglav in loviščem Soča. Nove površine so zajete v preglednici 2.1 in sliki 2.2. Zaporedna številka LUO je XI. Meji na II. Gorenjsko LUO na severnem in vzhodnem delu in XII. Zahodno visoko kraško LUO na južnem delu. Na zahodu Triglavsko LUO omejuje državna meja z Italijo. Triglavsko LUO je sestavljeno iz 14 lovišč, ki so v upravljanju lovskih družin in dveh lovišč s posebnim namenom (LPN). LUO predstavlja zaokroženo območje populacij, skupin in naselitev gamsa, jelenjadi in muflona. Lovišča spadajo v tri upravne enote, prikazuje jih preglednica 2.1. Površine lovišč so povzete iz katastra lovišč, skladno s Pravilnikom o vsebini in načinu vodenja katastra LUO, lovišč in lovišč s posebnim namenom (Ur.l. RS št. 8 z dne 28. 1. 2005). Nove šifre in imena lovišč so povzete iz Odloka o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS, št. 128 z dne 30. 11. 2004). Preglednica 2.1: Pregled lovišč Nekdanja Sedanja Ime lovišča šifra šifra lovišča lovišča 363 1103 Bovec 360 1105 Čezsoča 362 1106 Drežnica 357 1107 Kobarid 355 1112 Ljubinj 361 1102 Log pod Mangartom 74 1115 Otavnik 364 1114 Planota 359 1113 Podbrdo 72 1116 Porezen 368 1111 LPN Prodi - Razor 366 1108 Smast 358 1104 Soča 356 1109 Tolmin 275 1101 LPN Triglav 354 1110 Volče skupaj * glej določilo v poglavju 4 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin Površina (ha) Upravna enota Tolmin Tolmin Tolmin Tolmin Tolmin Tolmin Idrija Tolmin Tolmin Idrija Tolmin Tolmin Tolmin Tolmin Radovljica Tolmin Skupna Lovna Nelovna 11.616 3.607 4.312 11.798 5.183 5.270 3.283 4.799 8.230 7.362 2.537 2.509 4.487 5.202 5.7406 3.860 141.461 11.465 3.581 4.271 11.572 5.068 5.209 3.202 4.644 8.105 7.085 2.531 2.462 3.838 5.060 26.064 3.744 108.345 151 26 41 226 115 61 81 155 125 277 6 47 649 142 31.342 116 33.116 2 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Priloga 2: Priloga 3: LEGENDA Triglav LUO Priloga 4: Priloga 1: Slika 2.1: Položaj LUO v Sloveniji Slika 2.2: Lovišča v LUO Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 3 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3 3.1 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI OPRAVLJENI UKREPI V ŽIVLJENJSKEM OKOLJU DIVJADI V LETU 2014 Preglednica 3.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi 2014 Vrsta ukrepa Enota mere 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi ure 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna) ha Spravilo sena z odvozom ha Priprava pasišč za divjad ha Gnojenje travnikov ha Vzdrževanje grmišč ha Vzdrževanje remiz za malo divjad ha Vzdrževanje gozdnega roba ha Izdelava in vzdrževanje kaluž število Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira število Sadnja in vzdrževanje plod. drevja in grmovja število Postavitev in vzdrževanje gnezdnic število 3. BIOTEHNIČNI UKREPI Zimsko krmljenje parkljaste divjadi kg Zimsko krmljenje male divjadi* kg Preprečevalno krmljenje kg Privabljalno krmljenje kg Krmne njive ha Pridelovalne njive ha Količina soli kg 4. LOVSKI OBJEKTI Solnice (vse založene v konkretnem letu) število Lovske preže (obnova in novogradnja) število Krmišča (obnova in novogradnja) število Lovske steze (obnova in novogradnja) km Načrtovan obseg Realiziran obseg Stopnja uresničitve načrta (%) 6.500 7.258 111,7 110 30 10 3 60 0,5 25 30 104,75 28,70 9,35 2,00 57,65 0,50 23,70 29 95,2 95,7 93,5 66,7 96,1 100,0 94,8 96,7 40 24 60,0 60.000 53.310 88,9 30.000 4 23.540 3,6 78,5 90,0 10.000 8.650 86,5 1.600 63 15 850 1.422 60 14 841,3 88,9 95,2 93,3 99,0 Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi se nanašajo v glavnem na: spremljavo bolezni divjadi, vsa dela v zvezi s povoženo divjadjo, ugotavljanje številčnosti divjadi (monitoring) in lovsko čuvajsko službo. Načrt je bil presežen. Sama višina izvajanja ukrepa je ustrezna in bo v bodoče zaradi doslednejšega evidentiranja dela lovsko čuvajske službe verjetno še večja. Biomeliorativna dela V območju se na različne načine vzdržuje okoli 250 ha površin za namen povečanja prehranske ponudbo divjadi. Prevladujeta ročna in strojna košnja z 61 % ter vzdrževanje grmišč s 23 %. Ostali ukrepi vzdrževanja se izvajajo v manjši meri. Vzdrževanje gozdnega roba z 12 % površine je ukrep, ki je smiselno podoben vzdrževanju grmišč. Eden najpomembnejših ukrepov, to je košnja, je realiziran po načrtu in je v predvidenih mejah, ki jih določa Območni načrt LUO (100 – 150 ha). Vzdrževanje grmišč je skupaj z gozdnim robom doseženo po načrtu in je v predvidenih mejah, ki jih določa Območni načrt LUO (50 – 70 ha). Biomeliorativna dela, vsaj najpomembnejša, so izvedena v okviru načrtov in ciljnega stanja vzdrževanega okolja, zato smatramo, da so ta dela opravljena ustrezno. Biotehnični ukrepi Oblika krmljenja je bila zimska in privabljalna, krmljenje se je v skupnem realiziralo 85 %. Zimsko krmljenje je bilo realizirano v višini 89 % in je bilo v prvi vrsti namenjeno jelenjadi in muflonu. Voluminozni del krme je predstavljalo predvsem seno, močno krmo koruza (pretežno namenjena muflonu) ter sočno krmo pesa in silaža (pretežno namenjeno jelenjadi). Privabljalno krmljenje je bilo realizirano 79 %. Privabljalno krmljenje je namenjeno jelenjadi, muflonu in divjemu prašiču. Med krmo prevladuje koruza. Načrt ni bil dosežen zaradi Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 4 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 številčnega upada populacije divjih prašičev v letu 2014. Načrt obdelave krmnih njiv je bil dosežen, ostala predvidena dela so bila opravljena v okviru načrtovanega. Biotehnične ukrepe smatramo za ustrezne, ter zaradi realizacije načrtov odvzema tudi učinkovite. Lovski objekti Lovski objekti: dela na lovskih objektih so se odvijala v okviru načrtov. Stanje lovskih objektov v LUO je ustrezno, vendar jih je potrebno obnavljati in tudi nadomeščati z novimi. Lovski objekti omogočajo predvsem lažji lov in realizacijo načrtov odstrela. 3.2 NAČRTOVANI UKREPI V ŽIVLJENJSKEM OKOLJU V LETU 2015 Preglednica 3.2.1: Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015 Enota Načrtovan Vrsta ukrepa mere obseg 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi ure 12.000 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna košnja) ha 107 Spravilo sena z odvozom ha 23 Priprava pasišč za divjad ha 8 Gnojenje travnikov ha 3 Vzdrževanje grmišč ha 62 Vzdrževanje remiz za malo divjad ha 0,5 Vzdrževanje gozdnega roba ha 18 Izdelava in vzdrževanje kaluž število 29 Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira število Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja število 40 Postavitev in vzdrževanje gnezdnic število 3. BIOTEHNIČNI UKREPI Zimsko krmljenje parkljaste divjadi kg 57.000 Zimsko krmljenje male divjadi* kg Preprečevalno krmljenje kg Privabljalno krmljenje kg 29.000 Krmne njive ha 3 Pridelovalne njive ha Količina soli kg 9.000 4. LOVSKI OBJEKTI Solnice (založene) število 1.568 Lovske preže (obnova in novogradnja) število 69 Krmišča (obnova in novogradnja) število 17 Lovske steze (obnova in novogradnja) km 842 Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi so načrtovani v večjem obsegu kakor v preteklem letu zaradi evidentiranja lovsko čuvajske službe. Ostala dela se nanašajo na spremljavo bolezni divjadi, vsa dela v zvezi s povoženo divjadjo in na ugotavljanje številčnosti divjadi (monitoring npr. gamsa). V letu 2015 naj lovišča v okviru monitoringa posvetijo posebno pozornost vplivu žleda (2014) na populacije divjadi. Dopustna odstopanja za varstvo in monitoring divjadi: Načrt naj se realizira vsaj 80 %. Biomeliorativna dela Izboljšanje prehranske ponudbe za divjad s košnjo travnikov in vzdrževanjem grmišč mora ostati tudi v bodoče v Triglavskem LUO prednostna naloga: V LUO naj se letno pokosi od 100 do 150 ha površine, ter vzdržuje od 50 do 70 ha grmišč. Upravljavci lovišč naj v državnih in občinskih gozdovih skušajo jase sredi gozda vzeti od Sklada kmetijskih in gozdnih zemljišč RS in občin v najem. Pri tem bo nudil Zavod za gozdove Slovenije pomoč in strokovno obrazložitev. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 5 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Upravljavci lovišč ne smejo dopustiti, da se danes košeni travniki zarastejo. Zaraščajoče površine pa naj vzdržujejo kar najdalj časa, kolikor je mogoče. Revirni gozdarji ZGS naj sodelujejo pri izločanju košenih površin v gozdu, namenjenih za prehrano divjadi tako, da te površine vnesejo v detajlne gozdnogojitvene načrte kot posebno negovalno enoto katero je prepovedano pogozditi. Z vidika varstva narave je najustreznejši čas za vzdrževanje grmišč izven reprodukcijskega obdobja večine živali, to je poleti ali spomladi. Pozna košnja je pomembna tudi iz vidika ohranjanja pestrosti rastlinskih vrst. Košnja se izvaja enkrat do dvakrat letno, po cvetenju za travnike, kjer se ne pridela krma. Travniki, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti, se ne gnojijo. Zaradi gnezditvene sezone ptic naj se grmišč ne vzdržuje med 1. marcem in 31. julijem. Pri izdelavi letnih načrtov lovišč in lovišč s posebnim namenom je potrebno pri teh treh delih upoštevati normative za košnjo oziroma čiščenje. Lovišča, ki vzdržujejo površine v lasti RS, naj s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov RS, čim prej sklenejo ustrezno najemno pogodbo. Načrt vzdrževanja remiz, mokrišč in plodonosnega drevja ostaja v okviru načrta in hkrati realizacije v letu 2014. Dopustna odstopanja za biomeliorativna dela: Načrt biomeliorativnih del lahko odstopa in navzdol za 20 %. Biotehnični ukrepi Največje dopustno število krmišč, ne glede na vrsto krmljenja in vrsto divjadi, se uskladi z Območnim načrtom LUO. Število krmišč je po loviščih omejeno praviloma na eno krmišče na vsakih začetih 500 ha površine lovišča. Skupno največje dovoljeno število teh krmišč v LUO je 240. V loviščih z večjo koncentracijo muflona so lahko krmišča enkrat gostejša. Ta krmišča so praviloma opremljena z avtomatskimi krmilniki, zaprtimi prežami, itd. V to kategorijo krmišč ne sodijo krmišča, ki so založena s senom od vzdrževanja travnatih površin - senene kopice. Krmišča s senom naj lovišča vodijo kot zimska krmišča. V to kategorijo dopustnih krmišč tudi ne sodijo krmišča za malo divjad. Dopustna odstopanja za biotehnična dela: Načrt biotehničnih del ne sme presegati in ga ni treba dosegati. Posebej za LPN Triglav velja sledeče določilo: Zimsko krmljenje jelenjadi naj se prvenstveno izvaja na območjih povečanih koncentracij jelenjadi v jesensko zimskem obdobju. V izogib škodam na gozdnem drevju je potrebno na teh mestih ob dolgotrajni in debeli snežni odeji poskrbeti za stalno založenost krmišč. Nujno je, da se skladišča s senom ob krmiščih založijo v času, ko ni snežne odeje, saj je dostop do teh krmišč v zimskem času praktično onemogočen. Dovoljeno je krmljenje z voluminozno in sočno krmo (razmerje 2/3 : 1/3) (dogovor 13.3.2009). Preglednica 3.2.2: Največje dovoljeno število krmišč LUO po loviščih LD/LPN število krmišč Bovec 21 Čezsoča 8 Drežnica 10 Kobarid 23 Ljubinj 14 Log pod Mangartom 12 Otavnik 8 Planota 10 Podbrdo 18 Porezen 16 LPN Prodi - Razor 6 Smast 6 Soča 8 Tolmin 12 LPN Triglav 60 Volče 8 SKUPAJ 240 Zimsko se v LUO krmi naslednje vrste divjadi: navadni jelen, muflon, mala divjad (poljski zajec, raca mlakarica). Preprečevalno krmljenje se izvaja le za divjega prašiča z namenom zadrževanja živali v predelih, kjer so manjše možnosti nastanka škod na kmetijskih površinah. Preprečevalno krmljenje se v letu 2015 ne izvaja. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 6 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Privabljalno krmljenje se izvaja z namenom privabljanja divjadi zaradi opazovanja in odstrela. Privabljalno se v LUO krmi naslednje vrste divjadi: navadni jelen, muflon, divji prašič, lisica, kuna belica, kuna zlatica. Srnjad in gamsa se ne krmi, izjemoma v zelo hudih zimah z visoko snežno odejo. V tem primeru pride v poštev krmljenje s senom oziroma na krmiščih, ki so založena s senom kot produktom košnje bližnjih košenic. V nadaljevanju navajamo smernice za krmljenje treh najpomembnejših vrst, za prašiča, muflona in jelena. Divjega prašiča krmimo v LUO praviloma samo privabljalno, to krmljenje je prvenstveno namenjeno opazovanju ter lažjemu izvrševanju odstrela. Za doseganje učinka privabljanja so na krmišču potrebne in priporočene le minimalne količine krme, ki opravljajo funkcijo privabljanja divjih prašičev. Privabljalno krmljenje divjega prašiča se lahko izvaja vse leto. Divjadi naj bo dnevno dostopno na privabljalnem krmišču največ do 2 kg ustrezne vrste krme (žit ali koruze). Termin založenosti (v letu) je v pristojnosti upravljavca lovišča. Pri tem je potrebno zagotoviti, da so mesta privabljalnega krmljenja divjega prašiča zadosti oddaljena od krmišč, kjer se izvaja preprečevalno krmljenje. Med seboj morajo biti oddaljena vsaj 300 m. Za krmo je priporočljivo uporabljati vse vrste žit in koruze. Priporočeno je le krmljenje na način, da je krma na krmiščih dostopna predvsem divjemu prašiču (npr: krmni valj, polaganje krme v tla, prekrivanje krme, …) in ne ostali divjadi (srnjadi). V habitatih divjega petelina in ruševca krmljenje divjega prašiča ni dovoljeno. Krmljenje divjega prašiča ni dovoljeno nad 1.500 metri nadmorske višine. Na celotnem platoju Pokljuke, zaradi varstva divjega petelina, se prašiča ne krmi. Muflon: zimsko krmljenje je dovoljeno v času zimskih razmer. Krmimo ga s kombinacijo močnih, sočnih in voluminoznih krmil. Priporočljivo je, da je močna krma v maksimalnem deležu do 10 %, muflonu na razpolago predvsem v poznih poletnih in jesenskih mesecih (oktober – december). Količina sočne in grobo vlaknate krme ni omejena, količine položene krme naj bodo odvisne od naravne ponudbe hrane. Krmljenje samo z močnimi škrobnimi krmili na posameznih krmiščih ni dovoljeno, pač pa mora biti na voljo na istem krmišču strukturno vsa potrebna krma (močna, voluminozna, sočna). Struktura krme je praviloma v enakem razmerju, kot za zimsko krmljenje navadnega jelena. Odstrel na teh krmiščih ni dovoljen. Privabljalno krmljenje muflona je namenjeno privabljanju te vrste divjadi z namenom odstrela. Za doseganje učinka privabljanja so na krmišču potrebne in priporočene le minimalne količine krme, ki opravljajo funkcijo privabljanja muflonov. Privabljalno krmljenje se lahko izvaja v času lovne dobe. V kolikor se za privabljalno krmljenje polaga le sočna krma, se takšno krmišče ne upošteva kot krmišče, katerega je potrebno voditi v katastru krmišč, mora pa biti lokacija opredeljena v letnem načrtu lovišča oz. lovišča s posebnim namenom. Na privabljalnem krmišču je lahko divjadi dostopno največ do 5 kg močnih vrst krme (briketov, žit ali koruze) na dan. Jelenjad: zimsko krmljenje se izvaja v območjih povečanih gostitev jelenjadi v zimskem obdobju – zimovališčih/mirnih conah. Zimsko krmljenje se lahko izvaja tudi na področjih, kjer želimo jelenjad privabiti in zadržati z namenom razbremenitve vpliva jelenjadi na življenjsko okolje v nekem drugem okolju. Pri postavitvi lokacij krmišče se upošteva tudi prisotnost in vpliv velikih plenilcev, predvsem volka. Odstrel na teh krmiščih ni dovoljen. V robnih populacijskih območjih je dovoljeno zgolj privabljalno krmljenje jelenjadi za namen lažje izpolnitve načrta odvzema. Povečevanje številčnosti jelenjadi v LUO ne sme biti vzrok za intenzivno uvajanje krmljenja na področja, kjer jelenjadi in krmljenja do sedaj ni bilo. Sestava krme za zimsko krmljenje jelenjadi: močna škrobna krma (koruza, žita, kostanj, želod) v deležu do 10 %, sočna krma (okopavine, tropine, sadje) v deležu do 30 %, voluminozna krma (seno, vejniki, silaža, pesni rezanci) v deležu najmanj 60 %. pri krmljenju z močno škrobno krmo in voluminozno krmo mora biti na krmišču divjadi stalno na razpolago tudi sočna krma Priporočljivo je, da je močna krma jelenjadi na razpolago le v jesenskih mesecih (oktober, november, december), sočna in voluminozna krma pa še v zimskih in spomladanskih mesecih. Količina skupaj položene sočne in grobo vlaknate krme v ustreznem razmerju ni omejena, količine položene krme naj bodo odvisne od naravne ponudbe hrane. Krmljenje samo z močnimi škrobnimi krmili na posameznih krmiščih ni dovoljeno, pač pa mora biti jelenjadi na voljo na istem krmišču v priporočenem obdobju (oktober – december) strukturno vsa potrebna krma (močna, voluminozna, sočna), oziroma vsaj voluminozna in sočna v ustreznem razmerju. Pri zimskem krmljenju je glede na število jelenjadi, ki prihaja na določeno krmišče potrebno z razporeditvijo krme omogočiti, da vse živali istočasno pridejo do položene krme. Privabljalno krmljenje se izvaja s ciljem olajšanega opazovanja in odstrela jelenjadi. Tu je odstrel dovoljen. Privabljalno krmljenje jelenjadi se lahko izvaja le v času lovne dobe na jelenjad. Pri privabljalnem krmljenju je dovoljeno dnevno položiti skupno največ 50 kg krme, od tega količina močne krme, ki je dnevno dostopna jelenjadi, ne sme presegati 5 kg. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 7 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Polaganje soli: V gozdnih predelih s poudarjeno obnovo postavljanje solnic ni dovoljeno, razen z dovoljenjem lastnika in ZGS. Solnic se ne postavlja v bližino območij naravnih vrednot, na območja naravovarstveno najpomembnejših tipov, v ožja zavarovana območja in v dele širših zavarovanih območij s strožjim varstvenim režimom in v območja mokrišč. Izjemoma je tudi na teh območjih možna začasna postavitev. Lovski objekti Lovski objekti so načrtovani v okviru poprečja in predvsem realizacije in načrta iz leta 2014. Načrtovani lovski objekti so namenjeni predvsem za lažje izvajanje načrtovanega odstrela divjadi. Pri prostorskem umeščanju lovskih prež in krmišč se upošteva predpise s področja varstva narave in naravovarstvene smernice. Novih lovskih objektov se ne postavlja na območja naravnih vrednot, na mirnih območjih ter v bližini rastišč gozdnih kur. 3.3 ŠKODE OD DIVJADI 3.3.1 Škode v letu 2014 Preglednica 3.3.1.1: Škoda, ki jo je povzročila divjad v letu 2014 Vrsta divjadi srnjad skupaj Kultura vrtnine Ovrednotena škoda €/ 100 ha 56,91 € 56,91 € 0,04 vrtnine 100,00 € travniki 2.030,00 € jelenjad gozd 250,00 € sadno drevje 91,25 € 2.471,25 € skupaj 1,75 muflon travniki 150,00 € 150,00 € skupaj 0,11 divji prašič krompir 124,06 € travniki 1.720,85 € 1.844,91 € skupaj 1,30 SKUPAJ PARKLJARJI 4.523,07 € 3,20 VSE SKUPAJ 4.523,07 € 3,20 1 V letu 2014 je največ škod povzročil jelen in sicer 55 % vseh ovrednotenih škod , kar je le 37 % od lanskih škod po jelenjadi. Po višini škod sledi divji prašič s 41 % vseh ovrednotenih škod, kar je le 25 % od lanskih škod po prašičih. Škoda od srnjadi in muflona je minimalna in znaša 1 % oziroma 3 % ovrednotene škode. Izrazitejšega trenda na škod v letih 2010 – 2013 ni, ovrednotene škode so letno nihale okoli 13.000 €. Podoben trend ovrednotenih škod je veljal tudi za divjega prašiča. V letu 2014 so škode občutno upadle tako v skupnem, kakor tudi pri divjem prašiču. Upadlo je tudi število škodnih primerov. 1 V odškodnino je zajeta denarna vrednost izplačane odškodnine v €, posredovani material, ovrednoten v € in finančno ovrednoteno vloženo fizično delo upravljavcev lovišč (1 ura = 5 €). Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 8 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 16000 ovrednotena škoda (€) 14000 12000 10000 ostale vrste divji prašič 8000 navadni jelen 6000 srna 4000 2000 0 2010 2011 2012 2013 2014 leto 10.000 € 9.000 € 8.000 € 7.000 € 6.000 € 5.000 € 4.000 € 3.000 € 2.000 € 1.000 € 0€ 250 200 150 100 odvzem (N) ovrednotena škoda (€) Slika 3.3.1.1: Dinamika ovrednotenih škod od divjadi v LUO 50 0 2010 2011 2012 ovrednotena škoda 2013 2014 odvzem Slika 3.3.1.2: Škode, ki so jih povzročili divji prašiči Škoda na nelovni površini je nastala tri krat. Povzročitelji: navadni jelen (2x) in kuna belica (1x). Ovrednotena škoda znaša 353,84 € in je manjša od predhodne, ko je znašala 2.389,54 €. Drugostopenjska komisija za ocenjevanje škod se je sestala en krat v Triglavskem LUO. Preglednica 3.3.1.2: Število škodnih primerov v zadnjem petletnem obdobju lovišče 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj BOVEC 2 2 2 3 2 11 ČEZSOČA 5 1 0 0 1 7 DREŽNICA 12 7 5 0 2 26 KOBARID 34 29 17 29 12 121 LJUBINJ 1 3 3 3 2 12 LOG POD MANGRTOM 0 1 0 1 0 2 OTAVNIK 8 10 4 9 0 31 PLANOTA 4 9 14 27 4 58 PODBRDO 4 4 6 1 0 15 POREZEN 14 24 12 33 0 83 TOLMIN 7 0 7 9 0 23 VOLČE 3 3 6 2 4 18 LPN TRIGLAV 7 7 5 33 12 64 LPN RAZOR - PRODI 1 0 1 0 1 3 skupaj 102 100 82 150 40 474 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 9 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3.3.2 Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi v letu 2014 Preglednica 3.3.2.1: Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2014 Vrsta ukrepa Število objektov Opravljene ure tehnična sredstva 20 58 kemična sredstva skupaj 20 58 Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi so posledica stanja in dinamike škod v LUO. Ukrepi se nanašajo predvsem na postavitev posameznih električnih pastirjev in na razdeljevanje kemičnih sredstev. Načrtovana zaščita je bila dosežena 90 %. 3.3.3 Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod v letu 2015 Preglednica 3.3.3.1: Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2015 Vrsta ukrepa Število objektov Načrtovane ure tehnična sredstva 10 50 kemična sredstva 5 6 skupaj 15 56 Ukrepi za preprečevanje škod se nanašajo predvsem na postavitev posameznih električnih pastirjev in uporabo odvračal. Načrtovane ure so podobne kakor v letu 2014. Poudarek na zaščiti morajo dati tista lovišča, ki imajo največjo škodo od divjega prašiča (Kobarid), in ki imajo največ povozov, predvsem na cesti Kobarid – Tolmin (lovišči Volče in Kobarid). Pri škodah moramo ločiti povzročitelje škod, oziroma kdo za škodo odgovarja glede na to, kje je le-ta nastala. ŠKODA NA PREMOŽENJU A. Za škodo, ki jo povzroči divjad, na lovnih površinah v lovišču in lovišču s posebnim namenom odgovarja upravljavec lovišča. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine: 1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način. 1. Pooblaščenec lovišča ali lovišča s posebnim namenom v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v poseben obrazec. 2. Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca, na kraju ogleda ali v osmih dneh, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let. 3. Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, sestavljajo predsednik ali njegov namestnik, ter dva člana ali njuna namestnika. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko. Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica brez pravice glasovanja. 4. Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine. 5. Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. B. Za škodo, ki jo povzroči divjad, na nelovnih površinah v lovišču in lovišču s posebnim namenom odgovarja upravljavec, v kolikor je škoda nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine: 1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo krajevno pristojni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. 2. Pooblaščena oseba območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v Zapisnik o nastanku škode, ki jo povzročila divjad. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 10 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3. Če se oškodovanec in pooblaščena oseba ne sporazumeta o višini odškodnine, na kraju ogleda ali v osmih dneh ter ne skleneta Sporazuma o določitvi višine odškodnine od divjadi na nelovnih površinah, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo. 4. Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. Sodišče tožbo zavrže, če oškodovanec ni vložil pisne prijave v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena. C. Za škodo, ki jo povzročajo zavarovane vrste prostoživečih živali odgovarja R Slovenija, ki je vrste zavarovala. Škodo ocenjuje pooblaščeni delavec ZGS, ki sestavi predpisan zapisnik, Sklene sporazum z oškodovancem in ga posreduje na ARSO. ŠKODA NA ZDRAVJU LJUDI je tista, ki jo divjad povzroči neposredno zdravju človeka in je vsa nepremoženjska škoda, ki je nastala oškodovancu zaradi delovanja divjadi. ŠKODA POVZROČENA Z IZVAJANJEM LOVA je vsaka škoda, ki so jo pri izvrševanju lova povzročili lovci, gonjači ali drugi udeleženci lova in lovski psi. Za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za ostalo škodo nastalo pri izvrševanju lova in upravljanja z loviščem ali loviščem s posebnim namenom, ima oškodovanec pravico neposredno uveljavljati škodo od povzročitelja. ŠKODA NA DIVJADI je premoženjska in ekološka škoda, povzročena z neposrednim protipravnim uničenjem, poškodovanjem ali prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzročena posredno s protipravnimi posegi v prostor, ki spreminja, krči ali uničuje habitate, naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne dejavnike. Odgovoren je tisti, ki je ravnal namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost). Za škodo na divjadi ob trku s premikajočim se vozilom, odgovarja voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi, upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca, ali upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo. 3.4 VPLIV RASTLINOJEDE DIVJADI NA GOZDNE EKOSISTEME V letih 2009 in 2010 je ZGS opravil prvi popis objedenosti gozdnega mladja po prenovljeni metodi na območju celotne Slovenije. Izvedba popisa na terenu prostorsko ni vezano na območje LUO, ampak se opravlja po “ekoloških enotah” pri oblikovanju katerih smo upoštevali populacijska območja rastlinojede parkljaste divjadi in zaokrožena gozdnata območja, ki so si podobna po drevesni sestavi, geološki podlagi, klimi, ipd. V Območni enoti (OE) Tolmin smo izločili pet popisnih enot. Dve enoti presegata območje OE Tolmin (Trnovski gozd in Cerkljansko-Škofjeloško hribovje), tri enote v celoti leže znotraj. Preglednica 3.4.1: Pregled ekoloških enot in popisanih ploskev (podatki za območje OE Tolmin) Popisna enota Površina gozda (ha) Točke 2010 Točke 2014 Gornja Soča 19.810 51 51 Tolmin 45.255 56 51 Cerkljansko-Škofjeloško hribovje 10.542 10 10 Trnovski gozd 32.678 33 28 Brda-Vipavska dolina 35.452 52 51 skupaj 143.737 202 191 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 11 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Priloga 6: Priloga 7: Priloga 8: Priloga 9: LEGENDA popisna enota Triglavsko LUO Priloga 10: Priloga 11: Priloga 12: Priloga 13: Priloga 14: LEGENDA popisna enota Zahodno visoko kraško LUO Priloga 5: Priloga 15: Slika 3.4.1: Prikaz popisnih enot v Triglavskem in Zahodno visoko kraškem LUO Preglednica 3.4.2: Popisne enote v Triglavskem LUO popisna enota šifra P (ha) SKU P (ha) LUO Tolmin 31 66.020 49.181 Cerkljansko škofjeloško hribovje 30 86.856 10.066 Zgornja Soča 34 37.210 37.210 Jelovica in Pokljuka 33 72.168 27.987 Zahodne Karavanke 35 36.764 16.931 % 74,5 11,6 100,0 38,8 46,1 Iz slike in preglednice je razvidno, da v LUO v celoti leži le popisna enota Zgornja Soča. V LUO leži z nekaj pod polovico površine popisna enota Jelovica in Pokljuka in sicer predel Pokljuke. V LUO leži z nekaj pod polovico površine tudi popisna enota Zahodne Karavanke in sicer predel Mežaklje. Južni del LUO pokriva popisna enota Tolmin in sicer večji del te popisne enote. Le manjši del LUO na območju cerkljanskega pripada popisni enoti Cerkljansko škofjeloško hribovje. Popis smo izvedli po novi metodi v letu 2009 na celotnem območju ZGS OE Tolmin, z izjemo ene popisne enote, katero smo popisali v letu 2010. Skupno so bile popisane 202 ploskve. V letu 2014 smo v vseh navedenih popisnih enotah izvedli drugi popis objedenosti. Skupno smo popisali 191 ploskev, na katerih smo ugotavljali vpliv rastlinojede parkljaste divjadi na poškodovanost gozdnega mladja. Kljub temu, da je stopnja objedenosti odvisna od številnih dejavnikov, nam ta podatek nudi dodano vrednost pri razumevanju dogajanj v populacijah divjadi, predvsem glede gibanja njene številčnosti in gostot. V nadaljevanju prikazujemo podrobnejše podatke popisa gozdnega mladja po popisnih enotah. Zgornja Soča: Popisna enota se prostorsko večinoma pokriva z rastiščno-gojitvenim razredom (v nadaljevanju: RGR) alpska bukovja. Popisna enota se v celoti nahaja na območju LUO, kjer se prepletajo populacije gamsa, jelenjadi in v manjši meri srnjadi. Drevesne vrste graditeljice sestojev so smreka, bukev, plemeniti pa tudi trdi listavci. Prisotnost teh vrst v mladju, ter njihovo preraščanje v višje višinske razrede mladja so zadovoljivi in omogočajo nadaljnji razvoj sestojev z deleži vrst, kakor so predvideni v RGR. Smreka je v perspektivnem mladju zastopana z 31 % (27 % prejšnji popis), v končni podobi sestojev naj bi je bilo 36 % od lesne mase. Bukev je v perspektivnem mladju zastopana s 35 % (54 % prejšnji popis), v končni podobi Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 12 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 sestojev naj bi je bilo 57 % od lesne mase. Plemeniti listavci so v perspektivnem mladju zastopani s 5 % (7 % prejšnji popis), v končni podobi sestojev naj bi jih bilo 1 % od lesne mase. Drugi trdi listavci so v perspektivnem mladju zastopani z 19 % (11 % prejšnji popis), v končni podobi sestojev naj bi jih bilo 3 % od lesne mase. Preglednica 3.4.3: Število popisanih osebkov in njihov delež po viš. raz. za popisno enoto Zgornja Soča št. Skup. DV Smreka Jelka Macesen Bukev Plemeniti listavci Drugi trdi listavci Mehki listavci Iglavci Listavci Skupaj Delež višin. Raz. % vz. 39 6 3 44 < 15cm DV št./ha % 26 7.813 1 220 34 10.233 R1 15-30cm DV obj. št./ha % % 25 3.875 15,5 2 261 69,6 23 35 5.439 25 R2 30-60cm DV obj. št./ha % % 35 4.430 12,5 33 34 4.113 100 41,6 R3 60-100cm DV obj. št./ha % % 34 2.266 19 1 57 80 3 227 45 43 2.912 51,4 R4 100-150cm DV obj. št./ha % % 41 1.076 15,8 6 159 38 1.020 14,3 40 R1-R4 DV št./ha % 31 11.648 1 317 1 442 35 13.483 obj. % 15,1 71,4 35,9 36,9 17 9 2.641 7 1.076 48,4 4 555 75,5 2 159 64,3 2 45 100 5 1.836 59,3 31 20 6.052 22 3.342 43,7 21 2.663 67,2 12 804 81,7 10 261 69,6 19 7.070 57,9 47,5 17,3 45,6 36,2 30 11 3.411 39 26 8.033 49 74 22.337 50 100 30.370 10 1.530 27 4.158 73 11.387 100 15.545 41,5 7 838 18,8 35 4.464 34,9 65 8.169 30,6 100 12.633 55,4 4 283 13,2 38 2.549 53,7 62 4.158 39,4 100 6.708 64 3 91 22,7 47 1.235 58,6 53 1.416 44,9 100 2.651 25 8 2.742 15,6 33 12.407 46,4 67 25.131 32,1 100 37.537 41 34 18 7 100 Preglednica 3.4.4: Površina in delež posamezne razvojne faze za popisno enoto Zgornja Soča razvojna faza P (ha) % mladovje 240,43 1,10 drogovnjak 2.256,01 10,30 debeljak 4.336,30 19,81 sestoj v obnavljanju 1.000,44 4,57 dvoslojni sestoj 87,14 0,40 posamično do šop. razn. sestoj 417,95 1,91 skupinsko do gnezd. razn. sestoj 5.942,29 27,14 panjevec 369,58 1,69 grmičav gozd 5.639,83 25,76 pionirski gozd z grmišči 1.603,04 7,32 skupaj 21.892,99 100,00 45 40 35 delež (%) 30 25 15-30 cm 100-150 cm 20 15 10 5 0 Smreka Jelka Bukev Plemeniti listavci drevesna vrsta Slika 3.4.2: Preraščanje iz R1 v R4 v popisni enoti Zgornja Soča Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 13 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preraščanje iz prvega v zadnji višinski razred je zadovoljivo, saj se povečujeta deleža smreke in bukve. Delež plemenitih listavcev po pričakovanju upada. Preraščanje jelke ni zadovoljivo. 50 45 40 delež (%) 35 30 2010 25 2014 20 15 10 5 0 1 2 3 4 višinski razred Slika 3.4.3: Primerjava deleža mladja po višinskih razredih v popisni enoti Zgornja Soča Med popisoma se je povečal delež mladja v prvem višinskem razredu in nekoliko zmanjšal v ostalih treh. 80 70 delež (%) 60 50 2010 40 2014 30 20 10 0 Smreka Macesen Bukev Plemeniti Drugi trdi listavci listavci Mehki listavci Iglavci Listavci drevesna vrsta Slika 3.4.4: Primerjava deleža mladja po drevesnih vrstah v popisni enoti Zgornja Soča Med dvema popisoma se je v mladju znatno povečal delež smreke in macesna, nasprotno je upadel delež bukve in plemenitih listavcev. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 14 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 3.4.5: Primerjava objedenosti Zgornja Soča R1 – R4 DV Objedenost 2010 Objedenost 2013 Značilnost razlik Smreka 7,5 15,1 Značilne Jelka Macesen Bukev 62,4 0,0 23,5 71,4 Neznačilne 35,9 Neznačilne 36,9 Značilne Plemeniti Drugi trdi Mehki Iglavci 65,7 48,4 33,3 12,6 59,3 57,9 47,5 17,3 Listavci 33,8 45,6 Značilne Skupaj 27,5 36,2 Značilne Neznačilne Neznačilne Neznačilne Značilne Hi-kvadrat test (2, df, p) 24,040 ,00000 1 34,505 ,00000 1 7,2671 ,00702 31,420 ,00000 32,947 ,00000 1 1 1 Preglednica 3.4.6: Primerjava objedenosti Zgornja Soča R4 DV Smreka Bukev Iglavci Listavci Skupaj Objedenost 2010 Objedenost 2013 Značilnost razlik 11,5 39,2 11,3 44,5 35,3 Pozitivne ugotovitve Smreka je v mladju zastopana z zadovoljivim deležem glede na nadaljnji razvoj sestojev. Smreka dobro prerašča v višje višinske razrede. Bukev je zastopana z nekoliko nižjim deležem, kot bi bil potreben za optimalen razvoj sestojev. Plemeniti listavci so prisotni v zadovoljivi količini. V mladju se povečuje delež prvega višinskega razreda, na račun rahlega upada v ostalih treh višinskih razredih. V mladju se povečuje delež iglavcev, tako smreke kot macesna. V najvišjem višinskem razredu se objedanje ne povečuje, tako pri iglavcih kakor pri listavcih. 15,8 40,0 15,6 46,4 32,1 Hi-kvadrat test (2, df, p) Neznačilne Neznačilne Neznačilne Neznačilne Neznačilne Negativne ugotovitve Delež listavcev v mladju nekoliko upada. Značilno se je povečal delež objedenosti pri nepreferenčnih vrstah kot sta bukev in smreka. Značilno se je povečala skupna objedenost. Objedenost se je nekoliko povečala, vendar bolj v nižjih višinskih razredih, kar lahko pripišemo povečanim gostotam srnjadi in gamsa ter manj jelenjadi. Stanje mladja je ugodno, nekoliko gre v smer povečevanja deleža smreke. Vpliv rastlinojedov na gozdne ekosisteme je nekoliko povišan. Tolmin: Popisna enota se prostorsko večinoma pokriva z RGR podgorska bukovja na karbonatih. Popisna enota se nahaja na večjem delu LUO, kjer se prepletajo populacije srne, jelena, muflona in gamsa. Glavni graditelji sestojev v RGR so smreka, bukev in plemeniti listavci. Bukev je v perspektivnem mladju zastopana z 42 % (42 % prejšnji popis), v končni podobi sestojev naj bi je bilo 45 % od lesne mase. Plemeniti listavci so v perspektivnem mladju zastopani s 44 % (43 % prejšnji popis), v končni podobi sestojev naj bi jih bilo 13 % od lesne mase. Popis mladja kaže, da smreka, kot pomembna graditeljica sestojev ne prerašča tako, da bi zagotovila svoj delež v odraslih sestojih. Smreka je v perspektivnem mladju zastopana s 3 % (3 % prejšnji popis), v končni podobi sestojev naj bi je bilo 23 % od lesne mase. Vedeti pa moramo, da je današnji delež smreke v sestojih posledica sajenja smreke, oziroma smreke v nasadih in ne gre za smreko, ki se je pomladila po naravni poti. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 15 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 3.4.7: Število popisanih osebkov in njihov delež po višinskih razredih za p. e. Tolmin št. Skup. DV Smreka Jelka Bukev Hrasti Plemeniti listavci Drugi trdi listavci Mehki listavci Iglavci Listavci Skupaj Delež višin. Raz. % 19 6 45 1 < 15cm DV št./ha % 2 1.297 1 865 35 24.324 108 40 58 40.108 vz. 26 2 1.189 16 1 757 21 3 2.162 51 97 66.486 51 100 68.649 R1 15-30cm DV obj. št./ha % % 2 739 25,5 2 565 33,3 36 13.076 41,8 53 19.165 6 2.349 R2 30-60cm DV obj. št./ha % % 5 942 36,9 3 536 18,9 51 9.959 52,5 R3 60-100cm DV obj. št./ha % % 6 449 45,2 5 435 16,7 54 4.378 57 R4 100-150cm DV obj. št./ha % % 5 159 18,2 6 203 14,3 53 1.725 26,9 47,8 32 6.190 65,6 23 1.827 80,2 21 696 45,8 48,1 7 1.348 69,9 10 79,6 12 377 50 783 R1-R4 DV št./ha % 3 2.291 2 1.740 42 29.139 obj. % 33,5 22,5 46,9 44 27.878 53,8 6 4.856 59,4 56,6 28,8 51,1 49,8 1 464 4 1.305 96 35.054 100 36.358 40,6 2 435 28,9 8 1.479 45,5 92 17.933 44,9 100 19.411 63,3 3 217 30,4 11 884 58,6 89 7.205 56,5 100 8.089 80 3 87 31,1 11 362 66 89 2.885 62,2 100 3.247 50 2 1.203 16 6 4.030 35,2 94 63.076 33 100 67.106 54 29 12 5 100 Preglednica 3.4.8: Površina in delež posamezne razvojne faze za popisno enoto Tolmin razvojna faza P (ha) % mladovje 1.220,35 2,59 drogovnjak 10.954,35 23,26 debeljak 12.173,42 25,85 sestoj v obnavljanju 1.876,14 3,98 dvoslojni sestoj 25,07 0,05 posamično do šop. razn. sestoj 284,90 0,61 skupinsko do gnezd. razn. sestoj 4.750,04 10,09 panjevec 7.895,68 16,77 grmičav gozd 3.260,01 6,92 pionirski gozd z grmišči 4.645,51 9,87 skupaj 47.085,48 100,00 60 50 delež (%) 40 15-30 cm 30 100-150 cm 20 10 0 Smreka Jelka Bukev Plemeniti listavci drevesna vrsta Slika 3.4.5: Preraščanje iz R1 v R4 v popisni enoti Tolmin Preraščanje smreke, jelke in bukve iz prvega v zadnji višinski razred je zadovoljivo. Po pričakovanjih je delež plemenitih listavcev upadel. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 16 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 60 50 delež (%) 40 2010 30 2014 20 10 0 1 2 3 4 višinski razred Slika 3.4.6: Primerjava deleža mladja po višinskih razredih v popisni enoti Tolmin Struktura mladja po višinskih razredih se med dvema popisoma praktično ni spremenila. 100 90 80 delež (%) 70 60 2010 50 2014 40 30 20 10 0 Smreka Jelka Bukev Plemeniti Drugi trdi listavci listavci Mehki listavci Iglavci Listavci drevesna vrsta Slika 3.4.7: Primerjava deleža mladja po drevesnih vrstah v popisni enoti Zgornja Tolmin Med popisoma se je povečal delež jelke in bukve ter trdih listavcev, upadel pa je delež plemenitih listavcev. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 17 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 3.4.9: Primerjava objedenosti Tolmin R1 – R4 DV Objedenost 2010 Objedenost 2013 Značilnost razlik Smreka 16,8 33,5 Značilne Jelka 38,3 22,5 Neznačilne Bukev 21,0 46,9 Značilne Hrasti Plemeniti 0,0 61,7 0,0 Neznačilne 53,8 Značilne Drugi trdi 43,8 59,4 Značilne Mehki Iglavci Listavci 44,3 25,9 41,4 56,6 Neznačilne 28,8 Neznačilne 51,1 Značilne Skupaj 40,6 49,8 Značilne Hi-kvadrat test (2, df, p) 6,8969 1 ,00863 3,6578 1 ,05581 157,23 1 0,0000 6,8858 ,00869 5,9286 ,01490 1 31,976 ,00000 31,452 ,00000 1 1 1 Preglednica 3.4.10: Primerjava objedenosti Tolmin R4 DV Bukev Plemeniti Listavci Skupaj Objedenost 2010 Objedenost 2013 Značilnost razlik 7,1 66,7 29,6 28,8 Pozitivne ugotovitve V mladovju se pojavlja tudi jelka, ki ni graditeljica odraslih sestojev. Jelka tudi uspešno prerašča v višje višinske razrede. Bukev in plemeniti listavci so v mladju zadovoljivo zastopani kot graditelji bodočih sestojev. Bukev in plemeniti listavci uspešno preraščajo v višje višinske razrede. Smreka uspešno prerašča v višje višinske razrede. Struktura mladja po višinskih razredih kaže na uspešno preraščanje mladja. V najvišjem višinskem razredu se stopnja objedanja v skupnem in pri plemenitih listavcih ni spremenila. Značilno zmanjšanje objedenosti plemenitih listavcev. 26,9 Značilne Hi-kvadrat test (2, df, p) 9,9328 1 ,00162 45,8 Neznačilne 35,2 Neznačilne 33,0 Neznačilne Negativne ugotovitve Smreka kot bodoča graditeljica sestojev je nezadovoljivo prisotna v mladju (problem nasadi). V mladju se povečuje delež bukve in zmanjšuje delež plemenitih listavcev. Značilno povečanje objedenosti bukve kot nepreferenčne vrste v skupnem in v najvišjem višinskem razredu. Značilno povečanje objedenosti smreke kot nepreferenčne vrste. Značilno povečanje objedenosti trdih listavcev. Značilno skupno veliko povečanje objedenosti. Stanje in objedenost gozdnega mladja kaže na povišan pritisk rastlinojedov na gozdne sestoje. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 18 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Popisna enota Jelovica in Pokljuka obsega območje razširjenosti jelovške (sub)populacije jelenjadi. Preglednica 3.4.11: Število popisanih osebkov in njihov delež po viš. raz. za popisno enoto Jelovica in Pokljuka Skup. DV št. < 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 vz. DV % št./ha DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % Smreka 49 43 19.908 42 12.568 7,3 48 11.243 11,6 46 4.315 15,7 39 8 3.519 3 767 33,9 2 Jelka 24 Macesen 5 Bukev 40 Hrasti 1 Plemeniti listavci 25 Drugi trdi listavci 11 Mehki listavci 23 20 27 34 1.404 19,4 416 25 1 78 33,3 1 52 75 65 80 1 78 33,3 4 130 50 8.045 32,8 48 4.445 55,8 53 1.898 58,9 78 66,7 9.149 31 9.215 23,3 101 1 156 50 12.668 16 4.718 74,4 6 1.339 81,6 101 1 338 61,5 1 286 59,1 1.885 1 104 62,5 39 33,3 1 26 50 13 45 29.530 10,7 2 1.313 32,7 273 52,4 34 23.603 35,5 234 55,6 11 6.187 75,6 1 676 57,7 4.055 84,6 2 1.106 6 1.846 81,7 8 87,6 3 286 90,9 1 39 33,3 6 51 50 23.427 45 13.335 8,9 50 11.723 12,4 48 4.471 16,3 45 1.586 23,8 48 31.115 12 Listavci 46 50 23.125 55 16.272 45,8 50 11.632 48,2 52 4.874 57,9 55 1.976 57,9 52 34.754 49 Skupaj 100 46.551 100 29.607 29,1 100 23.356 30,2 100 9.345 38 100 3.561 42,7 100 65.870 31,5 Iglavci 52 OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4) Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 31 %, v primerjavi z letom 2010 se je statistično 2 značilno povečala ( =135,77, df=1, p=0,000) in sicer z 19 % na 31 %, 2 Skupna objedenost iglavcev znaša 12 %, v primerjavi z letom 2010 se je značilno povečala ( =40,,81, df=1, p=0,000) in sicer s 6 % na 12 %, 2 Skupna objedenost listavcev znaša 49 %, v primerjavi z letom 2010 se je značilno povečala ( =74,44, df=1, p=0,000) in sicer z 31 % na 49 %, Skupna objedenost pri smreki znaša 11 %, v primerjavi z letom 2010 se je značilno povečala (2 =37,54, df=1, p=0,000) s 6 % na 11 %, Skupna objedenost pri bukvi se znaša 35 %, v primerjavi z letom 2010 se je značilno povečala (2 =31,79, df=1, p=0,000) s 24 % na 35 %, Močnejše povečanje objedenosti je prisotno pri vseh drevesnih vrstah, kot tudi vseh višinskih razredih, Skupna objedenost se dokaj konstantno povečuje od najnižjega do najvišjega višinskega razreda in ne upade v razredu R4, Vrstna pestrost v višinskem razredu R4 je zelo skromna, saj so z večjim deležem prisotne zgolj 3 drevesne vrste (smreka, bukev in macesen), Značilen je močnejši upad deleža plemenitih listavcev predvsem gorskega javorja, delno tudi jelke po višinskih razredih, Z višinsko rastjo se močneje poveča delež bukve, predvsem na račun ostalih listavcev, Tekoča objedenost predstavlja 71 % celotne objedenosti. OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4) Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 43 %, v letu 2010 je znašala 33 %, razlike niso statistično značilne Skupna objedenost iglavcev znaša 24 %, v letu 2010 je znašala 15 %, razlike niso značilne Skupna objedenost listavcev znaša 58 %, v letu 2010 je znašala 43 %, razlike niso značilne Skupna objedenost bukve znaša 59 %, v letu 2010 je znašala 43 %, razlike niso značilne Skupna objedenost smreke znaša 19 %, v letu 2010 je znašala 12 %, razlike niso značilne Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 19 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Presoja vpliva gozd-divjad: Objedenost mladja je v popisni enoti visoka, lokalno, predvsem na območju večjih koncentracij jelenjadi pa zelo visoka. Za enoto je značilna skromna vrstna pestrost drevesnih vrst, katera se z višinsko rastjo še zmanjšuje. Delež smreke je v primerjavi z ostalimi enotami visok, kar prav gotovo vpliva na nekaj večjo objedenost ostalih za divjad bolj priljubljenih drevesnih vrst, kar zvišuje stopnjo objedenosti. Po naši oceni na visok delež objedenosti najbolj vpliva jelenjad, kar se odraža v visoki stopnji objedenosti v najvišjem višinskem razredu R4. Na znatno povečanje objedenosti so do določene mere prav gotovo vplivale neugodne vremenske razmere v zimi 2013 (dolgotrajna snežna odeja), navkljub vsemu pa ocenjujemo, da se je vpliv jelenjadi na gozdno mladje, predvsem v delu popisne enote, ki leži v Triglavskem LUO povečal. Popisna enota Cerkljansko škofjeloško hribovje obsega širše območje ekološke enote Poljanska dolina z Dolomiti. Preglednica 3.4.12: Število popisanih osebkov in njihov delež po viš. raz. za popisno enoto Cerkljansko škofjeloško hribovje Skup. DV št. < 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 vz. DV % št./ha DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % Smreka 31 7 4.344 19 7.478 4,7 20 4.817 6 14 1.300 12,9 10 398 19,2 17 13.992 6,3 Jelka 13 25 16.397 10 3.991 19,2 9 2.049 26,1 5 443 41,4 4 138 44,4 10 6.621 23,3 Bori 2 2 719 2 566 3 245 1 46 2 1.575 Bukev 39 22 14.660 21 8.487 9,9 33 7.783 22,2 51 4.710 58 2.202 Hrasti 15 15 9.882 13 5.046 33,9 1 291 63,2 Plemeniti listavci 27 29 19.112 24 9.664 37,3 18 4.297 72,2 8 734 66,7 6 214 57,1 Drugi trdi listavci 28 2 1.194 9 3.701 44,6 13 3.119 59,3 12 1.116 86,3 6 229 60 217 1 535 31,4 2 581 39,5 7 658 37,2 15 566 32 20.741 31 12.187 9,2 32 7.432 11,1 22 1.988 17,7 15 581 Listavci 47 68 45.065 69 27.433 29,1 68 16.071 44,1 78 7.233 38,9 85 3.211 23,8 70 53.948 34,6 Skupaj 100 65.805 100 39.620 100 23.503 33,7 100 9.221 34,3 100 3.792 23,8 100 76.136 27,7 Mehki listavci 13 Iglavci 34 51 23 23,7 19,4 15 29 23.182 17,7 8 5.352 35,4 21 14.909 49,1 10 8.166 56,4 13,5 3 2.340 30,7 23,7 30 22.188 11 OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4) Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 28 %, v primerjavi z letom 2010 se je statistično značilno zmanjšala (2 =4,65, df=1, p=0,031) s 30 % na 28 %, 2 Skupna objedenost listavcev znaša 35 %, v primerjavi z letom 2010 se je značilno zmanjšala ( =5,19, df=1, p=0,022) in sicer z 38 % na 35 %, Skupna objedenost pri jelki znaša 23 %, v primerjavi z letom 2010 se je značilno povečala (2 =3,85, df=1, p=0,049) s 17 % na 23 %, Skupna objedenost se je zmanjšala v nižjih višinskih razredih R1 do R3, medtem ko se je v razredu R4 rahlo povečala, Skupna objedenost pri bukvi ostaja podobna (spremenila se je z 20 % na 18 %), značilnih razlik nismo ugotovili, Pri ostalih drevesnih vrstah statističnih razlik nismo ugotovili, Za enoto je značilna velika drevesna pestrost, katera z višinsko rastjo manj upade kot v drugih enotah, Delež objedenosti v razredu R4 v primerjavi z razredom R2 in R3 močneje upade, Upad deleža jelke in gorskega javorja ni tako izrazit, kljub temu da je stopnja objedenosti omenjenih vrst visoka, Tekoča objedenost predstavlja 73 % skupne objedenosti. OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4) Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 24 %, v letu 2010 je znašala 21 %, razlike niso statistično značilne Skupna objedenost listavcev znaša 24 %, v letu 2010 je znašala 25 %, razlike niso značilne Skupna objedenost bukve znaša 19 %, v letu 2010 je znašala 12 %, razlike niso značilne Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 20 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Presoja vpliva gozd-divjad: Objedenost mladja je v popisni enoti sprejemljiva z rahlim trendom zmanjševanja. Za enoto je značilna večja vrstna pestrost. Posledično so z večjim deležem prisotne drevesne vrste, ki so pri divjadi prehransko bolj priljubljene. Sama objedenost se porazdeli na večje številno vrst, zato beležimo nekaj nižje stopnje objedenosti pri bolj priljubljenih vrstah. Glede na prostorsko prisotnost posameznih vrst divjadi, k objedenosti mladja večinoma prispeva srnjad. O tem govori tudi dejstvo, da se objedenost v višinskem razredu R4 bistveno zmanjša (mladje preraste višino gobca). Na dokaj visoko objedenost vpliva tudi majhen delež mladovij, kljub temu pa ocenjujemo, da je vpliv srnjadi na gozdno mladje velik. Popisna enota Zahodne Karavanke ustreza osrednjemu arealu razširjenosti jelenjadi na tem območju. Preglednica 3.4.13: Število popisanih osebkov in njihov delež po viš. raz. za popisno enoto Zahodne Karavanke Skup. DV št. < 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 vz. DV % št./ha DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % Smreka 41 26 10.961 Jelka 7 3 1.307 36 10.147 2,8 95 14,3 100 Bori 2 14 Macesen 5 14 Bukev 43 Hrasti 4 17 7.241 40 27 11.265 26,5 68 80 6.028 7,2 14 100 33 3.369 22,7 41 66,7 38 1.609 33,1 14 100 32 21.153 164 9,5 41,7 14 100 27 50 14 100 1 150 27,3 2 177 7,7 4 164 16,7 1 54 11.879 39 55 5.605 45,5 49 2.087 38,6 45 30.837 35,6 80 14 7.433 75,8 83,3 4 2.196 70,8 68 60 4 2.673 74,5 42 17.699 16 4.460 68,5 9 2.046 84,7 7 723 88,7 5 205 100 Drugi trdi listavci 15 9 3.620 4 1.241 63,7 3 709 78,8 2 164 83,3 2 82 1.323 82,5 2 164 83,3 2 21 2 905 4 1.118 64,6 6 Iglavci 80 16,2 68 Plemeniti listavci 25 Mehki listavci 68 505 42 29 12.269 36 10.270 3,1 28 6.206 8,1 35 3.614 22,6 42 1.800 32,6 Listavci 47 71 29.465 64 18.153 41,9 72 15.957 50,3 65 6.656 52 58 2.441 45,8 67 43.207 46,8 Skupaj 100 41.734 100 28.423 27,9 100 4.242 40,2 100 65.096 34,5 52 100 22.163 38,5 100 10.270 41,7 33 21.890 10,2 OBJEDENOST V VSEH SLOJIH (R1-R4) Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 34 %, Skupna objedenost se v primerjavi z letom 2010 bistveno ni spremenila. Statistično značilnih razlik (test 2 ) nismo odkrili (v letu 2010 je znašala 36 %, v letu 2014 pa 34 %), Za enoto je značilen zelo visok delež objedenosti smreke, predvsem v višinskem razredu R4, skupno (razredi R1-R4) se je objedenost v primerjavi z letom 2010 celo zmanjšala s 13 % na 9 % (statistično značilno (2 =6,54, df=1, p=0,011), Objedenost je v vseh višinskih razredih zelo visoka in se med njimi bistveno ne spreminja, Skupna objedenost pri bukvi se med popisnima obdobjema ni spremenila, Vrstna pestrost z višinsko rastjo upada, vendar ne tako izrazito, Delež gorskega javorja je kljub močni objedenosti v višinskem razredu R4 znaten, Delež jelke je zelo nizek v vseh višinskih razredih, Tekoča objedenost predstavlja 73 % skupne objedenosti. OBJEDENOST V ZGORNJEM SLOJU (R4) Skupna objedenost (iglavci in listavci skupaj) znaša 40 %, v letu 2010 je znašala 39 %, razlike niso statistično značilne, Skupna objedenost iglavcev znaša 33 %, v letu 2010 je znašala 36 %, razlike niso značilne, Skupna objedenost listavcev znaša 46 %, v letu 2010 je znašala 43 %, razlike niso značilne, Skupna objedenost bukve znaša 39 %, v letu 2010 je znašala 24 %, razlike niso značilne, Skupna objedenost smreke znaša 33 %, v letu 2010 je znašala 35 %, razlike niso značilne. Presoja vpliva gozd-divjad: Objedenost mladja je v enoti še vedno visoka. Za popisno enoto je značilen zelo majhen delež mladovij, kar se odraža v povečanem vplivu divjadi na prisotno mladje. Manko površin mladovij v povezavi s številčnostjo jelenjadi se najbolj odraža pri zelo visoki objedenosti smreke. Objedenost smreke je bistveno večja v zahodnem delu popisne enote, kar sovpada z večjo gostoto jelenjadi. V vzhodnem delu popisne enote je vpliv Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 21 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 jelenjadi bistveno manjši, k objedenosti največ doprinese srnjad, kar se odraža tudi na objedenosti na ploskvah tega območja. K nekaj večji stopnji objedenosti vpliva tudi prisotnost gamsa. Pri obravnavi rezultatov popisa objedenosti vsekakor ne smemo prezreti tudi dejstva, da mladovja divjadi predstavljajo pomemben vir prehranske baze. Posledično je zato zelo pomemben delež mladovij in sestojev v obnovi. Za veliko večino LUO velja, da je delež mladovij bistveno nižji, kot bi si ga želeli, ob predpostavki uravnoteženega stanja razvojnih faz. Za zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi želimo, da se razvoj gozdov čim bolj usmerja v izenačitev dejanskega stanja z modelnim stanjem razvojnih faz. S povečanjem deleža mladovij lahko bistveno razbremenimo ostale površine in poskrbimo za večjo usklajenost med živalsko in rastlinsko komponento. V osnovanju novih pomladitvenih jeder, ki so v tesni povezavi z intenzivnostjo sečenj oz. gospodarjenjem z gozdovi, vidimo glavni ukrep, s katerim lahko bistveno izboljšamo življenjsko okolje divjadi. Glede na preteklo intenziteto gospodarjenja z gozdovi, predvsem pa na intenziteto sečenj v zadnjih nekaj letih ter na občutno povečanje možnih etatov, kateri so opredeljeni v gozdnogospodarskih načrtih območij pričakujemo, da se bo delež mladovij občutneje povečal. Manjše povečanje deleža mladovij se je v zadnjih nekaj letih ponekod že nakazalo, vendar predvsem kot posledica ujm ter sanacije lubadarskih jeder, manj pa kot rezultat aktivnega usmerjenega razvoja gozdov. 3.5 ŽLEDOLOM V GOZDOVIH V ZIMI 2013/14 Žledolom v zimi 2013/14 bo imel posledice predvsem pri izvajanju lova in manj na same populacije divjadi. Dolgoročno bodo posledice žledoloma pozitivno vplivale predvsem na populacije rastlinojedov, saj bo v presvetljenih gozdovih na voljo več podrasti, ki je pomembna prehranska osnova za rastlinojede. Prav zaradi tega načrti odvzema rastlinojedov za leto 2014 in 2015 niso znižani, ker bi to lahko imelo negativne posledice v prihodnjih letih. Lov in izvajanje nekaterih del v okolju bo otežen predvsem zaradi prehodnosti terena, verjetno bo potrebno tudi v letu 2015 veliko del v okolju preusmeriti v čiščenje lovskih stez. Preglednica in slika prikazujeta površino poškodovanih gozdov v posameznem lovišču in delež poškodovane lovne površine lovišča. V kolikor bi imeli upravljavci lovišč zaradi žleda še vedno probleme z izvajanjem lova in realizacijo del v okolju naj o tem obvestijo lovsko inšpekcijo in Zavod za gozdove, OE Tolmin. Preglednica 3.5.1: Površina po žledu poškodovanih gozdov Nekdanja Sedanja Površina (ha) Ime lovišča šifra šifra lovišča lovišča Skupna Lovna 363 1103 Bovec 11.616 11.465 360 1105 Čezsoča 3.607 3.581 362 1106 Drežnica 4.312 4.271 357 1107 Kobarid 11.798 11.572 355 1112 Ljubinj 5.183 5.068 361 1102 Log pod Mangartom 5.270 5.209 74 1115 Otavnik 3.283 3.202 364 1114 Planota 4.799 4.644 359 1113 Podbrdo 8.230 8.105 72 1116 Porezen 7.362 7.085 368 1111 LPN Prodi - Razor 2.537 2.531 366 1108 Smast 2.509 2.462 358 1104 Soča 3.604 3.545 356 1109 Tolmin 5.202 5.060 275 1101 LPN Triglav 58.289 26.801 354 1110 Volče 3.860 3.744 skupaj 141.461 108.345 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin žled 323 442 2758 1032 967 1817 179 2605 433 674 1169 12.399 Delež od lovne P 2,8 0,0 10,3 23,8 20,4 0,0 30,2 39,1 2,2 36,8 0,0 17,6 0,0 13,3 0,0 31,2 11,4 22 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Slika 3.5.1: Od žledu poškodovani gozdovi na GGO Tolmin Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 23 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD V LPN Triglav je izločenih 31.488 ha površine prvega varstvenega območja, v lovišču Soča pa 590 ha (Zakon o TNP-1, Ur.l. RS št. 52/2010 z dne 30.6.2010). V prvem varstvenem območju je prepovedano loviti divjad - 4. točka 1. odstavka 15. člena. Ne glede na določbo 4. točke je zaradi preprečevanja pojava in širjenja nalezljivih bolezni ali ob porušenem naravnem ravnovesju zaradi prekomernega povečanja populacije ene vrste divjadi nad nosilno kapaciteto ekosistema, tako, da so izkazani neugodni vplivi na druge živalske ali rastlinske vrste, v prvem varstvenem območju dopustno odvzemati divjad iz narave na posebej za to določenih območjih – 4. odstavek 15. člena. Obseg območij ter vsebina in čas trajanja upravljavskega ukrepa za divjad se določijo v letnih lovsko upravljavskih načrtih Triglavskega LUO, ki jih pripravi ZGS na predlog upravljavca TNP po predpisih, ki urejajo divjad in lovstvo – 5. odstavek 15. člena. Zaradi načrtovanja ukrepov v prvem varstvenem območju je LPN Triglav dolžen voditi evidenco odvzema divjadi v prvem varstvenem območju (15. revir z imenom »nelovno«). LPN Triglav vodi to evidenco že peto leto zapored s sledečimi ugotovitvami: v vseh primerih gre za pogine in ne za odstrel. Število evidentiranih poginov je v prvem varstvenem območju majhno. Upravljavec LPN Triglav ni podal predloga za poseganje v prvem varovalnem območju za leto 2015. V »lovnem« delu LPN Triglav se z divjadjo upravlja po istih principih in smernicah kakor veljajo za ostala lovišča v Triglavskem LUO. Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. Preglednica 4.1: Odvzem v prvem varstvenem območju LPN Triglav leto srna jelen gams kozorog skupaj 2009 1 11 4 16 2010 9 3 12 2011 1 4 3 8 2012 1 10 11 2013 3 10 2 15 2014 15 1 16 indeks 100,0 75,0 50,0 68,8 93,8 100,0 ver. indeks 75,0 66,7 137,5 136,4 106,7 Slika 4.1: Prvo varstveno območje v LPN Triglav (v rdeči barvi) Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 24 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.1 4.1.1 Srna (Capreolus capreolus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor ter (2) LPN Triglav. 4.1.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: Višina odvzema in stopnja uresničevanja načrta: Višina odvzema srnjadi je zadnjih pet let v šibkem linearnem 2 upadanju (R =0,6414) od 1.239 (2010) do 1.069 (2014) živali. Načrt se uresničuje dobro, to velja tako za petletno obdobje (99 %), kakor za preteklo leto (99 %). Spolna in starostna struktura: Spolna struktura odvzema je nekoliko nad polovico moškega spola, kar je skladno z usmeritvami in znaša za petletje in preteklo leto 54 % moških. Podobno velja tudi za starostno strukturo, delež dve in večletnih srnjakov je 24 - 25 %, delež starejših srn je 17 - 22 % (oba deleža veljata tako za petletno obdobje, kakor za preteklo leto). V letu 2012 smo prešli na novo starostno strukturo odvzema, ki se nanaša predvsem na delež starejših srn, ki po novem, skladno z Območnim načrtom LUO znaša 20 %, do leta 2012 pa je znašala 15 %. Višina, vzroki in trendi izgub: Poprečne petletne izgube znašajo 25 % od celotnega odvzema in so leta 2013 močno porasle na 36 %, predvsem v LPN Triglav – vzrok je zima. Najpogostejši vzroki izgub so povozi (53 %), bolezni (4 %), pokosi, psi, zveri (3–4 %), ostali vzroki so neznani (26 %), oziroma so manjši. Delež starejših srnjakov v povozu (2014) znaša 19 %, delež starejših srn znaša 40 %. Presoja uspešnosti gospodarjenja: S srnjadjo se upravlja skladno s smernicami in postavljenimi načrti. To velja tako za petletno obdobje, kakor tudi za preteklo leto. Upravljanje s srnjadjo je že več let prilagojeno upadanju številčnosti populacije. Zaradi trenda upada številčnosti srnjadi in kroničnega nedoseganja načrtov odvzema smo v Triglavskem LUO (tedaj še LGO) v letu 2002 zmanjšali načrt odvzema, spremenili cilj v povečevanje številčnosti in prešli na strukturni model odvzema za povečevanje številčnosti (55% M : 45% Ž in 25% 2+M : 15 % 2+Ž). Model se je izkazal za uspešnega, trend upadanja se je umiril, načrte se zadovoljivo realizira v okviru dopustnih odstopanj navzdol. Model smo uporabljali deset let. Tudi z novimi načrti skušamo ohranjati ta model, ki sicer z novimi Navodili ne more več biti takšen, kakor je bil dosedanji. Nova Navodila sicer jasno določajo, da cilje + ali - primarno dosegamo s prilagojeno višino odvzema, sekundarno pa navodila dopuščajo tudi možnost različnega odvzema 2+ srnjadi. Gibanje telesnih mas in mas rogovja: Je neizrazito. 4.1.3 Ocena stanja populacije: Trend številčnosti in prostorska porazdelitev: Številčnost srnjadi je stabilna, oziroma je v rahlem upadanju. Upad številčnosti pripisujemo predvsem medvrstnim odnosom, oziroma zaradi naraščajoče populacije jelenjadi, pa tudi samo življenjsko okolje zaradi procesov zaraščanja ni več optimalno za srnjad. Prostorsko je srnjad dokaj enakomerno porazdeljena, vsaj v nadmorski višini pod 1.000 metrov. V visokogorju je gostota srnjadi manjša. Medvrstni vplivi: Kažejo se prvi negativni znaki medvrstnih vplivov srnjadi in jelenjadi. S porastom številčnosti jelenjadi lahko v bodočnosti pričakujemo še nadaljnje zmanjševanje številčnosti srnjadi. Spolna in starostna struktura: Spolna in starostna struktura populacije srnjadi sta naravni in stabilni. V spolni strukturi nekoliko prevladuje ženski spol. Delež mladičev po spolu, katerih izbor pri odvzemu je slučajnosten, izkazuje spolno razmerje 47 % moških : 53 % žensk (leto 2010–2014). Starostna struktura je piramidalne oblike, prevladuje mladi starostni razred. Starostna struktura nosilcev populacije, starosti 2+ in starejših, je zaradi slučajnostnega odvzema sledeča: srnjaki 68 % mladih, 23 % zrelih in 22 % prestarelih; srne 46 % mladih, 32 % zrelih in 22 % prestarelih (leto 2014). Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje je zadovoljivo, saj večjih izbruhov bolezni ne beležimo. 4.1.4 Prilagojeni cilj: Cilj upravljanja ostaja nespremenjen – zadržanje upadanja in ohranjanje dosedanje številčnosti, strukture in prostorske porazdelitve populacije srnjadi. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 25 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.1.5 Ukrepi in usmeritve: Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Načrt višine odvzema za leto 2015 ostaja podoben načrtu iz leta 2014 in znaša 1.085 živali (925 v prvi ekološki enoti in 160 v drugi ekološki enoti – LPN Triglav). Preglednica 4.1.5.1: Načrt odvzema srnjadi Mladiči M 163 (15 %) Mladiči Ž 163 (15 %) Lanščaki 163 (15 %) Mladice 109 (10 %) Srnjaki 2+ 271 (25 %) maksimalno Srne 2+ 216 (20 %) maksimalno SKUPAJ 1085 (100 %) Kategorizacija dve in večletnih srnjakov in srn se opravi praviloma po obrabi zobovja. Oznako starosti se vpiše v evidenčno knjigo pod rubriko starost. Prav tako se oznako starosti vnese v računalniško datoteko kot spremenljivko starost. Dve in večletni srnjaki in srne se kategorizirajo na tri starostne razrede: mladi osebki z oznako starosti 3, srednje stari osebki z oznako starosti 5, prestareli osebki z oznako starosti 8. Ob izvršenem odstrelu in najdenih izgubah se ugotovi ter evidentira tudi spol mladičev. Pri izvajanju načrtovanega odvzema z odstrelom v razredu mladičev obeh spolov naj bo poudarek na tem, da je potrebno izvršiti količinsko zadosten odvzem v tej starostni kategoriji, pri tem pa je njihov spol drugotnega pomena. Mladiče se načrtuje skupaj ne glede na spol kot enotno kategorijo. Odstopanja realizacije od načrtovanega odvzema po višini in znotraj spolne in starostne strukture (še posebej v starostnem razredu 2+), se smiselno upošteva pri načrtovani višini in strukturi odvzema za naslednje leto. Morebitna odstopanja pri starostni strukturi 2+ pri obeh spolih se ne glede na meje dopustnih odstopanj upoštevajo pri letnih načrtih v naslednjem obdobju. Časovna in prostorska dinamika, vezava odstrela ter ostali kriteriji odvzema: Priporočeno je čim hitreje izvršiti odstrel srn in mladičev, predvidoma najmanj 70 % do 31. oktobra. Do 25.7. je priporočeno odstreliti največ 2/3 za odvzem predvidenih srnjakov 2+. Izraz »odstopanje« v nadaljevanju pomeni razliko med realiziranim in načrtovanim odvzemom srnjadi. Izraženo je lahko v absolutni količini (osebek) ali v % od načrtovanega odvzema. Preglednica 4.1.5.2: Dopustna odstopanja od načrtovanega odvzema pri srnjadi: Starostni razred Dovoljena odstopanja (v % od načrtovanega št. v danem razredu) M Ž Mladiči +/- 30%* +/- 30%* +- 15% +- 15% Lanščaki / Mladice +/- 30%* +/- 30%* Srnjaki 2+ / Srne 2+ +/- 15% +/- 15% Skupaj +/- 15% * Pri kategorijah mladičev in enoletnih osebkov obeh spolov do +-30 % pomeni možnost kompenzacije številčnega odvzema obeh navedenih kategorij v okviru istega spola, kar konkretno pomeni, da je možno npr. od načrtovanega absolutnega števila mladičev M spola odvzeti le-teh do 30 % manj/več, to pa je potem potrebno kompenzirati s zmanjšanim/povečanim odvzemom od načrtovanega absolutnega števila v razredu lanščakov in obratno. V posameznem lovišču je po opravljeni kompenzaciji, kot je predhodno opisano, dovoljeno odstopanje realizacije v obeh kategorijah (mladiči, enoletni) skupaj in pri posameznem spolu v višini do +/-15 % načrtovanega števila odvzema. Zaradi različnega deleža 2+ srn in 2+ srnjakov v načrtu odvzema, ne moremo izvajati določila o pokrivanju 2+ srnjakov z 2+ srnami v višini 70–80 % izvršenega odstrela 2+ srnjakov. Zaradi tega in zaradi velikega deleža 2+ srn v povozih smo določilo prilagodili. Od načrta odvzema 2+ srn je potrebno 50 % odvzema realizirati z odstrelom. Določilo velja tako za celotno LUO, kakor tudi za posamezno lovišče. Preseganje načrtovanega odvzema dve- in več letnih srn v višini + 15 %, ki bi nastalo zaradi vezave odstrela ter evidentiranja izgub srn, ne šteje kot nedovoljeno preseganje načrtovanega odvzema. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 26 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 V LUO je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do +/-15 % načrtovanega skupnega odvzema srnjadi. V posameznem lovišču je dovoljeno odstopanje realizacije v višini do +/-15 % načrtovanega skupnega odvzema srnjadi. V primeru, da je v posameznem starostnem razredu načrtovan odvzem nižji od 10 živali, dopustna toleranca +/-15 % pomeni dve (2) živali, pri načrtovanem odvzemu 10 ali več živali pa zaokrožitev na najbližjo celo vrednost. Preseganje realiziranega odvzema od načrtovanega prek meja dopustnih odstopanj, ki bi nastala kot posledica evidentiranih izgub srnjadi posamezne spolne in starostne kategorije po izpolnitvi načrtovanega odvzema, ne štejejo kot kršitev določil načrta. Preglednica 4.1.5.3: Analiza odvzema srnjadi Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto mladiči M lanščaki srnjaki 2+ skupaj SRNJAKI mladiči Ž mladice srne 2+ skupaj SRNE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj %/spol %/skupaj 193 169 188 148 144 842 27,7 15,1 167 168 143 179 168 825 27,1 14,8 311 290 260 254 261 1376 45,2 24,6 671 627 591 581 573 3043 100,0 54,4 229 194 196 164 164 947 37,2 16,9 135 102 102 112 107 558 21,9 10,0 204 182 193 239 225 1043 40,9 18,7 568 478 491 515 496 2548 100,0 45,6 1239 1105 1082 1096 1069 5591 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj načrt - skupaj 1270 1237 1030 1060 1078 5675 odstrel in izgube / načrt 97,6 89,3 105,0 103,4 99,2 98,5 delež SRNJAKOV 54,2 56,7 54,6 53,0 53,6 54,4 delež srnjakov 2+ 25,1 26,2 24,0 23,2 24,4 24,6 delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na spol 58,4 57,3 58,1 55,0 54,5 56,7 Izgube kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 181 147 168 197 151 844 135 109 62 193 76 575 316 256 230 390 227 1419 25,5 23,2 21,3 35,6 21,2 25,4 923 849 852 706 842 4172 % 59,5 40,5 100,0 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 10 poškodba 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 67 73 42 146 43 371 16 11 4 17 12 60 1 1 2 151 123 138 174 129 715 5 7 8 6 6 32 24 12 4 10 10 60 13 5 8 4 2 32 11 11 14 13 14 63 0 28 13 12 20 11 84 % 26,1 4,2 0,1 50,4 2,3 4,2 2,3 4,4 0,0 5,9 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 27 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto mladiči M indeks lanščaki indeks mladiči Ž indeks mladice indeks mladiči M+Ž indeks 2010 9,7 100,0 12,2 100,0 9,1 100,0 13,3 100,0 9,3 100,0 Masa trofej srnjakov 2+ (gr) Povprečna masa trofej / leto srnjaki 2+ indeks 2010 2011 2012 2013 2014 220 219 245 223 206 100,0 99,5 111,4 101,4 93,6 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 2011 2012 2013 2014 9,2 8,9 7,9 9,0 94,8 91,8 81,4 92,8 12,6 13,4 11,9 12,5 103,3 109,8 97,5 102,5 9,4 8,8 7,6 8,5 103,3 96,7 83,5 93,4 13,7 13,5 13,2 13,2 103,0 101,5 99,2 99,2 9,3 8,9 7,8 6,9 100,0 95,2 83,5 74,4 28 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.2 4.2.1 Navadni jelen (Cervus elaphus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.2.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: 2 Višina odvzema in stopnja uresničevanja načrta: Višina odvzema v petletju linearno narašča (R = 0,6659), kljub rahlemu upadu v letu 2011. Načrt se uresničuje dobro, 97 % za petletje in 93 % za preteklo leto. Spolna in starostna struktura: Spolna struktura odvzema je skladna z usmeritvami in znaša za petletje 49 % jelenov in 51 % košut, za preteklo leto 50 % jelenov in 50 % košut. Skladna z usmeritvami je tudi starostna struktura jelenov 2+ in starejši, ki znaša za petletje 18 % in 18 % za preteklo leto. Delež starejših košut znaša za petletje 19 % in 21 % za preteklo leto. Dosegli smo želen delež 2+ košut, ki nakazuje številčno stabilno populacijo. Višina, vzroki in trendi izgub: Poprečne petletne izgube znašajo 14 % od celotnega odvzema in tekom petih let nihajo. V preteklem letu so izgube kljub žledu upadle na 11 % odvzema, največ v LPN Triglav. Najpogostejši vzroki izgub so povozi (21 %), pomemben vzrok so tudi zveri s 9 % deležem, ostali vzroki so neznani 47 %, oziroma so zastopani z manjšim deležem. Presoja uspešnosti gospodarjenja: Z jelenjadjo se upravlja uspešno, skladno s smernicami. To velja tako za petletno obdobje, kakor tudi za preteklo leto. Odstopanj od načrtov praktično ni, z izjemo nedoseganja načrta v letu 2011, vendar je bila v tem letu dosežena struktura odvzema pravilna. Gibanje telesnih mas in mas rogovja: Je neizrazito. 4.2.3 Ocena stanja populacije: Trend številčnosti in prostorska porazdelitev: Številčnost jelenjadi je v celotnem LUO v številčnem porastu. Porast številčnosti pripisujemo predvsem ugodnim življenjskim pogojem, pa tudi sosednjim številčno močnim populacijam. Jelenjad je najgostejša v treh skupinah, vendar sta južni skupini v loviščih v upravljanju lovskih družin praktično že povezani tako, da izstopa po gostoti le populacija jelenjadi na Mežaklji v LPN Triglav. Jelenjad že osvaja tudi visokogorske prede v LUO, kjer je sicer najpogostejša vrsta še vedno gams. Največja gostota jelenjadi sovpada z največjo gostoto srnjadi, kar je tudi vzrok morebitnemu upadu številčnosti srnjadi. Jelenjad na Mežaklji dejansko pripada populaciji jelenjadi na gorenjskem, vendar se jelenjad v celotnem Triglavskem LUO povezuje z jelenjadjo v obeh sosednjih LUO. Tako se jelenjad na JV delu LUO povezuje z jelovško jelenjadjo, jelenjad na Kolovratu se prostorsko nadaljuje in širi proti Goriškim Brdom. Zadnje raziskave tudi kažejo, da se je populacija zahodno visoko kraške jelenjadi že povezala s triglavsko populacijo. Prostorska porazdelitev populacije v LUO je takšna, da jo lahko obravnavamo kot osrednje območje, brez robnih območij. Pri upravljanju z jelenjadjo v LPN Triglav v zadnjih letih beležimo povečevanje populacije navadnega jelena v celotnem območju narodnega parka. Na podlagi podatkov, ki jih zbira javnega zavoda TNP je bila izdelana in 2 objavljena analiza stanja upravljanja z jelenjadjo v TNP Analiza jasno prikazuje trend naraščanja in prostorskega širjenja navadnega jelena. Zaradi sprememb v okolju in prehranske baze se navadni jelen naseljuje tudi v habitate drugih živalskih vrst predvsem gamsa in kozoroga ter prihaja v konflikt z lastniki kmetijskih in gozdnih zemljišč v prvem varstvenem območju. Po podatkih lovsko čuvajske službe in lastnikov – uporabnikov kmetijskih in gozdnih zemljišč v prvem območju, so najbolj problematična območja, kjer se pase živina (glej sliko 4.2.3.1). Jelenjad v večji meri že naseljuje visokogorje v LPN Triglav. Medvrstni vplivi: Kažejo se prvi negativni znaki med vrstnega vpliva srnjadi, gamsa in jelenjadi. S porastom biomase jelenjadi lahko v bodočnosti pričakujemo zmanjševanje številčnosti – biomase srnjadi in gamsa. Spolna in starostna struktura: Spolna in starostna struktura populacije jelenjadi sta naravni in stabilni. V spolni strukturi nekoliko prevladuje ženski spol. Delež telet, katerih odvzem po spolu je slučajnosten, izkazuje spolno razmerje 48 % moških : 52 % žensk (leto 2010–2014). Starostna struktura je piramidalne oblike, prevladuje mladi starostni razred. Starostna struktura nosilcev populacije, starosti 2+ in starejših košut, je zaradi slučajnostnega odvzema sledeča: 64 % (2-4), 18 % (5-9) in 18 % (10+ -) (leto 2014). Več podatkov o razvoju 3 populacije jelenjadi v LUO je navedeno v treh razpravah. 2 M. Marenče, Jelenjad v Triglavskem narodnem parku, 2012. I. Koren: Razvoj populacije navadnega jelena (Cervus elaphus L.) na severozahodu Slovenije. Zbornik prispevkov o upravljanju z jelenjadjo, Velenje, 2011. 3 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 29 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje je zadovoljivo, saj bolezni ne beležimo. Slika 4.2.3.1: Prvo varstveno območje v LPN Triglav in opažanja jelenjadi 4.2.4 Prilagojeni cilj: Cilj upravljanja ostaja nespremenjen – zadržati oziroma ustaviti naraščanje številčnosti populacije. Lokalno je potrebno preiti tudi na zmanjševanje številčnosti predvsem zaradi škod, ki jih lokalno povzroča jelenjad. Primer LPN Triglav na gorenjski strani in škode v gozdovih in škode, ki jih naredi migracija jelenjadi iz LPN Triglav v sosednja lovišča Gorenjskega LUO. Primer Šentviška planota s škodami v gozdu in popašenostjo travinja v kmetijski rabi. 4.2.5 Ukrepi in usmeritve: Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Načrt odvzema se poveča za 20 % gleda na realizacijo 2014 in znaša za celoten LUO 513 živali (386 v prvi in 127 v drugi ekološki enoti). Intenziteta povečanja je enaka v obeh ekoloških enotah in je usklajena s sosednjim Gorenjskim LUO. V načrtu 2015 se poveča delež 2+ košut na 25 %. Načrt odvzema je glede na spol v razmerju 46 M : 54 Ž. Preglednica 4.2.5.1: Načrt odvzema jelenjadi Teleta M 93 (18 %) Teleta Ž Lanščaki 41 (8 %) Junice Jeleni 2-4 50 (10 %) Košute 2+ Jeleni 5-9 36 (7 %) Jeleni 10+ 15 (3 %) SKUPAJ 513 (100 %) 100 (19 %) 50 (10 %) 128 (25 %) I. Koren: Razvoj populacij divjadi in njihovega življenjskega okolja v severozahodni Sloveniji, GV, št. 9, 2010. I. Koren: Jelen (Cervus elaphus L.) v severozahodni Sloveniji, GV, št. 10, 2011. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 30 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Ob izvršenem odstrelu se ugotovi in evidentira tudi spol telet. Ob kategorizaciji se na podlagi obrabljenosti zobovja oceni tudi starost nad dve letnih jelenov in košut. Pri izvajanju načrtovanega odvzema z odstrelom v razredu telet obeh spolov naj bo poudarek na tem, da je potrebno izvršiti količinsko zadosten odvzem v tej starostni kategoriji, pri tem pa je njihov spol drugotnega pomena. Odstrel košut mora znašati vsaj 90 % višine odstrela dve in več letnih jelenov. Zaradi žledu in posledično bojazni, da načrta odvzema zaradi prehodnosti gozdov ne bomo realizirali, je za leto 2015 dopustno odstopanje od načrta navzdol 20 %. Posamezna lovišča lahko odstopajo od tega določila navzgor, glej smernice za odstrel jelenjadi v Triglavskem LUO v nadaljevanju. Načrta odvzema v razredu dve in večletnih jelenov ni treba realizirati ter ga tudi ni dovoljeno presegati, razen sorazmerno s preseganjem skupno načrtovanega odvzema. Pri košutah je dovoljeno odstopanje do +- 15 %, pri teletih in enoletnih osebkih pa do +- 30 % od načrtovanega števila odvzema. V primeru, da je v posameznem starostnem razredu načrtovan odvzem do 10 živali, dopustna toleranca +-15 % ali +- 30 % pomeni eno žival, pri načrtovanem odvzemu 11 ali več živali pa zaokrožitev na najbližjo celo vrednost. Za lovišča osrednjega življenjskega območja, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 kosov jelenjadi, se kot dopustno odstopanje od načrta šteje realizacija +-2 kosa, pri čemer načrta odvzema dve in večletnih jelenov ni dovoljeno presegati. Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Priporočeno je čim hitreje izvršiti odstrel telet, junic in košut, predvidoma najmanj 70 % do 30. novembra. Priporočamo tudi izvajanje odločbe MKGP o podaljšanju lovne dobe v letu 2015. Dodatne smernice za odstrel jelenjadi v letu 2015 za Triglavsko LUO (usklajene na IO OZUL 13. 3. 2013): 1. 2. 3. 4. 5. 6. Za mlado jelenjad se smatrajo teleta in enoletna jelenjad ne glede na spol. Te kategorije se lahko v odstrelu glede na načrt tudi zamenjujejo. Lovišče, ki odstreli jelena, ga mora pokriti vsaj s štirimi kosi netrofejne jelenjadi. Za netrofejno jelenjad se štejejo: teleta (0+) ne glede na spol, enoletna jelenjad (1+) ne glede na spol ter dve in večletne (2+) košute. Določilo ne velja za lovišče Tolmin in Log pod Mangrtom, ki jelena pokriva z dvema kosoma netrofejne jelenjadi. V kolikor lovišče jelena ne pokrije, se to upošteva pri načrtu za naslednje leto. Lovišče lahko ne glede na načrt preseže načrt odstrela v razredu mlade jelenjadi 0+ in 1+, če smatra, da je v lovišču dosti jelenjadi. Obvezno je vnašanje odvzema v LISJAK, saj bo OZUL lahko na podlagi tega ustavil odstrel, ko bo doseženo dopustno odstopanje za celoten LUO. V decembru in novembru je potrebno vsakodnevno vnašanje podatkov odvzema. Lovišča z načrtom odstrela 20 in več kosov jelenjadi imajo v načrtu odstrela tudi jelena 10+. Tega jelena lahko odstrele tudi v razredu 2+ - 4+ ali 5+ - 9+. Določilo je vneseno zaradi lažjega doseganja načrta lovišča in notranje prerazporeditve starostnega odvzema jelenov. Odstrel jelena 5 – 9 se lahko nadomesti z odstrelom jelena 2 – 4 ali 10 +. Odstrel jelena 2 – 4 se lahko nadomesti tudi z odstrelom jelena 10 + v kolikor je lovec prepričan, da je jelen res iz razreda 10 +. V kolikor se dogodi, da je odstreljen napačen jelen, torej 5 – 9, mora lovišče o tem takoj obvestiti lovskega inšpektorja. Določilo ne velja za primer »pomotoma« uplenjenih jelenov mejnih starosti med kategorijama 2 – 4 in 5 – 9, oziroma v primeru odstrela jelena z rogovjem, ki bi ustrezalo starosti 2 – 4, starost ugotovljena po zobeh pa uvrsti jelena v razred 5 – 9. Merila za pravilnost odstrela: Vodilo pri upravljanju z jelenjadjo je ohranitev vitalnih, zdravih populacij, številčno usklajenih z danostmi okolja. Za dosego cilja je zato nujno doseganje dovolj visokega količinskega odstrela hkrati z upoštevanjem izbirnega, t.i. kvalitativnega odstrela. Iz populacije naj se praviloma odstranjujejo podpovprečno telesno in trofejno razviti osebki, kar v grobem pomeni, da se v populacijah temelji k varovanju telesno in tudi po rogovju močneje razvitih osebkov. Komisija za oceno odstrela in izgub kategorizira po dosedanjih kriterijih jelene 2+ in starejše na kategoriji A in B. Takšna kategorizacija nima drugega namena, kakor ugotavljanje kvalitete populacije in nadaljevanje dosedanjega dela na področju ugotavljanja kakovosti. Kategorizacija jelenjadi se opravi tradicionalno na enem mestu, kamor se dostavijo vse trofeje jelenov 1+ in starejših. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 31 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.2.5.2: Analiza odvzema jelenjadi Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto teleta M lanščaki jeleni 2-4 jeleni 5-9 jeleni 10 + skupaj JELENI teleta Ž junice košute 2+ skupaj KOŠUTE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 76 41 29 26 12 184 79 40 66 185 369 2011 2012 2013 2014 skupaj %/spol 57 75 73 85 366 38,6 37 40 59 50 227 23,9 39 34 42 37 181 19,1 19 21 23 23 112 11,8 9 10 14 18 63 6,6 161 180 211 213 949 100,0 70 89 79 81 398 40,5 39 56 42 46 223 22,7 58 68 82 88 362 36,8 167 213 203 215 983 100,0 328 393 414 428 1932 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom kategorija / leto 2010 načrt - skupaj 345 odstrel in izgube / načrt 107,0 delež JELENOV 49,9 delež trofejnih jelenov 2+ in več 18,2 delež mladih (mladiči, enoletni) ne glede na spol 64,0 2011 2012 2013 2014 skupaj 395 375 422 460 1997 83,0 104,8 98,1 93,0 96,7 49,1 45,8 51,0 49,8 49,1 20,4 16,5 19,1 18,2 18,4 61,9 66,2 61,1 61,2 62,8 Izgube kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 27 33 60 16,3 309 2011 2012 2013 2014 skupaj 14 7 19 19 86 25 24 72 33 187 39 31 91 52 273 11,9 7,9 22,0 12,1 14,1 289 362 323 376 1659 % 31,5 68,5 100,0 2010 21 3 2011 2012 2013 2014 skupaj 20 10 53 23 127 1 3 2 9 1 1 2 10 3 12 10 54 4 3 6 9 30 2 9 7 2 25 0 0 0 2 5 9 6 26 % 46,5 3,3 0,7 19,8 11,0 9,2 0,0 0,0 0,0 9,5 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 10 poškodba Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto teleta M indeks lanščaki indeks teleta Ž indeks junice indeks teleta M+Z indeks Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 19 8 5 4 2010 38,5 100,0 61,4 100,0 37,2 100,0 51,8 100,0 37,9 100,0 2011 41,4 107,5 63,0 102,6 39,3 105,6 56,3 108,7 40,3 106,3 %/skupaj 18,9 11,7 9,4 5,8 3,3 49,1 20,6 11,5 18,7 50,9 100,0 2012 2013 2014 40,2 38,6 40,7 104,4 100,3 105,7 66,1 61,1 62,9 107,7 99,5 102,4 36,7 34,4 36,0 98,7 92,5 96,8 56,6 57,0 53,7 109,3 110,0 103,7 38,3 36,6 34,8 101,0 96,5 91,9 32 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 masa trofej jelenov (gr) Povprečna masa trofej / leto jeleni 1+ indeks jeleni 2+ - 4+ indeks jeleni 2+ indeks jeleni 3+ indeks jeleni 4+ indeks jeleni 5+ indeks jeleni 6+ indeks jeleni 7+ indeks jeleni 8+ indeks jeleni 9+ indeks jeleni 10+ indeks jeleni 11+ indeks jeleni 12+ indeks jeleni 13+ indeks jeleni 14+ indeks jeleni 15+ indeks 4.3 2010 328 100,0 1970 100,0 838 100,0 1792 100,0 2866 100,0 3683 100,0 4057 100,0 4283 100,0 4880 100,0 4050 100,0 5132 100,0 5800 100,0 3350 100,0 4000 100,0 3900 100,0 2011 401 122,3 2085 105,8 1314 156,8 1789 99,8 2677 93,4 2986 81,1 3183 78,5 3280 76,6 4357 89,3 6250 154,3 4320 84,2 3827 66,0 2590 77,3 2012 361 110,1 1787 90,7 1012 120,8 1850 103,2 3247 113,3 3702 100,5 3450 85,0 4443 103,7 3670 75,2 4350 107,4 4358 84,9 4920 84,8 4717 140,8 2013 2014 382 307 116,5 93,6 2092 1732 106,2 87,9 1204 1143 143,7 136,4 2456 1581 137,1 88,2 2960 2665 103,3 93,0 3850 3054 104,5 82,9 3850 3840 94,9 94,7 4186 4332 97,7 101,1 4450 4475 91,2 91,7 4600 0,0 113,6 3995 3638 77,8 70,9 4335 4415 74,7 76,1 2500 4820 74,6 143,9 3930 0,0 0,0 0,0 98,3 3385 4080 7000 5060 86,8 104,6 179,5 129,7 3600 4050 Damjak (Dama dama) Posamezni osebki, ki se priložnostno pojavijo v območjih izven prostorskih okvirov načrtovanja niso predmet upravljanja z vrsto in jih je kot take v teh loviščih treba odstreliti skladno z lovno dobo ali drugimi določili predmetne zakonodaje. Pri odstrelu osebkov, za katere se predvideva da izvirajo iz obor, se upoštevajo določila 8. odstavka 50. čl. ZDlov-1. V LUO se damjaki občasno pojavljajo v bližini obor iz katerih utečejo. Takšen primer poznamo v lovišču Podbrdo, Porezen in Ljubinj. Damjake je potrebno iz proste narave odstraniti, ne glede na spol in starost živali. Upoštevati je potrebno le lovno dobo. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 33 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.4 4.4.1 Muflon (Ovis ammon musimon) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.4.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: Višina odvzema in stopnja uresničevanja načrta: Višina odvzema je zadnjih pet let v linearnem upadanju 2 (R =0,6055). Poprečna izločitev znaša 122 živali letno. Načrt odvzema se v petletju izpolnjuje 91 %, v zadnjem letu 81 %. Delež doseganja načrta je bil do leta 2012 dejansko nekoliko zamegljen, saj so bili v načrtu zajeti tudi mufloni, ki so jih imela lovišča načrtovana avtomatsko. Ta del načrtovanih muflonov po avtomatizmu pa praviloma nikoli ni bil realiziran. S prehodom na določila novega Območnega načrta LUO je ta problem odpadel. Spolna in starostna struktura: Spolna struktura odvzema moškega spola je pod 50 % in znaša za petletje 48 %. in za preteklo leto 46 %. Delež trofejnih muflonov (2+ in starejših) je dosežen 25 % za petletje in 25 % za preteklo leto. Delež starejših ovc v odvzemu je 23 % za petletje in 29 % za preteklo leto. Višina, vzroki in trendi izgub: Poprečne petletne izgube znašajo 14 % od celotnega odvzema in tekom petih let nihajo. Najpogostejši vzroki izgub so neznani (74 %), ostala vzroka sta bolezni in zveri s po 18 in 3 %, 5 % izgub pa odpade tudi na garjave muflone, vendar le v dveh letih 2010 in 2011. Izgube zaradi zveri – volkov so bile največje v lovišču LPN Triglav. Presoja uspešnosti gospodarjenja: Doseganje višine načrta odvzema ni najboljša, do odstopanj prihaja zaradi sestave načrta, kakor je opisano v predhodnem poglavju. Starostna in spolna struktura izločenih muflonov je v skladu s smernicami in od načrta ne odstopa. Ne glede na računsko nedoseganje višine načrta odvzema je upravljanje z muflonom uspešno. Višina odvzema je zaradi cilja načrtovana visoko. Cilju sledimo tudi s povečanim deležem poseganja med rodne muflonke. Gibanje telesnih mas in mas rogovja: Poprečne telesne mase muflonov starosti 2+ in več so od naselitve dalje v močnem upadanju. Ocenjujemo, da se negativen trend v bodoče ne bo več nadaljeval. Padec telesnih mas je posledica majhnega izoliranega populacijskega območja, saj je vsa populacija v sorodu in je padec telesnih mas genetsko pogojen. Prehodov med kolonijami muflonov in s tem izmenjave genov med populacijami ni. 4.4.3 Ocena stanja populacije: Trend številčnosti in prostorska porazdelitev: Številčnost populacije je stabilna možen je tudi že rahel upad zaradi intenzivnega odstrela in močnega poseganja med rodne ovce. Muflon je v LUO prisoten v treh večjih skupinah. Največja gostota prve skupine je na območju naselitve izpred tridesetih let na območju lovišča Ljubinj. Pred dvajsetimi leti se je muflon pričel širiti na območje LPN Prodi–Razor, kjer je danes poleg Ljubinja prisoten v največji gostoti. Druga skupina muflonov izhaja iz naselitve v Trenti in se danes nahaja v loviščih Soča in LPN Triglav. Skupina je številčno precej šibkejša od prve skupine, tudi visokogorsko življenjsko okolje v Trenti ni najbolj ustrezno. Tretja, samostojna skupina muflonov se nahaja na območju Mežaklje. Z mufloni iz drugih skupin v sosednjih LUO se triglavski mufloni ne povezujejo in so relativno izolirani. Številčnost muflonov so v LPN Triglav v zadnjih štirih letih močno zmanjšali volkovi, v populacijo posega tudi ris. Muflonov na območju Pokljuke in Radovne v LPN Triglav zaradi večletne stalne prisotnosti volkov praktično ni več; nekaj so jih volkovi pokončali, še več muflonov pa se je odselilo v območja sosednjih lovišč. Medvrstni vplivi: V loviščih z veliko številčnostjo muflona: Ljubinj, LPN Prodi – Razor se kažejo negativni znaki zaradi medvrstnih vplivov muflona do srnjadi in predvsem do gamsa. Mufloni namreč migrirajo v tipične habitate gamsa. Spolna in starostna struktura: Spolna in starostna struktura populacije muflonov sta naravni in stabilni. V spolni strukturi mogoče prevladuje ženski spol, delež moških mladičev v odvzemu mladičev je le 41 %, vendar odvzem mladičev muflona ni slučajnosten in je podvržen načrtu odvzema. Starostna struktura je piramidalne oblike, prevladujejo osebki iz mladega starostnega razreda. Delež starejših ovnov nad 6 let je 7 % od skupnega števila ovnov 2+ in starejših. Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje muflonov ocenjujemo kot ugodno, saj večjih bolezni ne poznamo. Negativen vpliv predstavlja izoliranost populacij muflona. V tridesetih letih obstoja so se na tem področju le malo prostorsko razširili. Populacija ima zato genetske motnje. Posledica neugodnih medvrstnih odnosov z Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 34 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 gamsov je tudi prenos gamsjih garij na muflona. Pojav je zabeležen, vendar nima takšnih razsežnosti kakor pri gamsu. 4.4.4 Prilagojeni cilj: Bistvo želenega stanja populacije muflona je ohranjanje današnje prostorske porazdelitve. To pomeni naj se populacija ne širi navzven izven današnjega populacijskega območja. Zaželena je manjša številčnost, predvsem populacije v južnem predelu LUO (naselitev Ljubinj). Nezaželeno je tudi širjenje muflona izven današnje razširjenosti v LPN Triglav. Izven obstoječega populacijskega območja naj muflon ne bo več prisoten. Ločene skupine muflonov naj se med seboj ne povezujejo. 4.4.5 Ukrepi in usmeritve: Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Z muflonom se upravlja le v današnjem osrednjem populacijskem območju, torej v loviščih Soča, Ljubinj, LPN Prodi–Razor, Podbrdo in LPN Triglav. Intenziteta in struktura odvzema v tem območju je določena tako, da se preprečuje širjenje populacije. Za omenjena lovišča je določen načrt odvzema tudi po višini in strukturi in znaša 92 osebkov (80 v prvi ekološki enoti, 12 v drugi ekološki enoti – LPN Triglav). Načrt odvzema je nižji od predhodnega zaradi trenda upada številčnosti. V ostalih loviščih se skladno s ciljem in Območnim načrtom LUO odstranjuje vse muflone ne glede na spol in starost. Ostala lovišča nimajo posebej načrtovanega odvzema po enega muflona, kakor je bila dosedanja praksa sestavljanja načrta odvzema. Struktura odvzema sledi modelu za ohranjanje številčnosti. Preglednica 4.4.5.1: Načrt odvzema muflonov Jagnjeta M 9 (10 %) Jagnjeta Ž 14 (15 %) Ovni 1+ 14 (15 %) Ovce 1+ 14 (15 %) Ovni 2+ 23 (25 %) maksimalno Ovce 2+ 18 (20 %) maksimalno SKUPAJ 92 (100 %) Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Dopustna odstopanja v realizaciji od načrta po loviščih in za LUO so po višini do + - 15 % od načrtovanega skupnega števila odvzema. Odvzem v III. razredu (2+) pri vsakem od obeh spolov se lahko prekorači le do 10 %, v ostalih razredih preseganje ni omejeno. Neizvršeni odvzem v III. starostnem razredu se lahko nadomesti z odvzemom v I. in II. starostnem razredu. Dopustno odstopanje v spolni strukturi je praviloma do 5 % od realizirane strukture v odstotkih (npr.: 45:55 %). Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 kosov muflona, se kot dopustno odstopanje od načrta praviloma šteje realizacija + - 1 kos. V teh loviščih se III. starostni razred lahko praviloma preseže za 1 kos, razlika v spolnem razmerju pa lahko pri realizaciji odstopa tudi za 1 kos. Morebitna odstopanja pri starostni strukturi v III. starostnem razredu pri obeh spolih se, ne glede na meje dopustnih odstopanj, upošteva pri letnih načrtih v naslednjem obdobju. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 35 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.4.5.2: Analiza odvzema muflonov Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto jagnjeta M enoletni ovni 2+ do 6+ ovni 7+ skupaj OVNI jagnjeta Ž enoletne ovce 2+ skupaj OVCE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj %/spol %/skupaj 26 16 14 21 15 92 31,3 15,1 12 13 13 9 4 51 17,3 8,4 32 30 22 39 18 141 48,0 23,1 3 3 4 10 3,4 1,6 70 59 52 72 41 294 100,0 48,2 32 31 29 22 17 131 41,5 21,5 16 5 12 7 5 45 14,2 7,4 27 29 26 32 26 140 44,3 23,0 75 65 67 61 48 316 100,0 51,8 145 124 119 133 89 610 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj načrt - skupaj 152 153 132 125 110 672 odstrel in izgube / načrt 95,4 81,0 90,2 106,4 80,9 90,8 delež OVNOV 48,3 47,6 43,7 54,1 46,1 48,2 delež ovnov 2+ 22,1 24,2 18,5 29,3 20,2 23,1 delež mladih (mladiči, enoletni) neglede na spol 59,3 52,4 57,1 44,4 46,1 52,3 Izgube in odvzem kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2014 skupaj 0 10 85 10 85 11,2 13,9 79 525 % 0,0 100,0 100,0 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 10 poškodba 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 9 11 7 30 6 63 3 1 8 3 15 0 0 0 1 1 2 0 0 2 2 4 1 % 74,1 17,6 0,0 0,0 0,0 2,4 0,0 0,0 4,7 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto jagnjeta M indeks enoletni indeks jagnjeta Ž indeks enoletne indeks jagnjeta M+Z indeks 2010 10,7 100,0 16,6 100,0 10,6 100,0 13,8 100,0 10,6 100,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 2010 2011 2012 2013 12 12 8,3 133 17 17 13,7 107 8 8 6,7 111 38 38 28,6 95 2011 2012 2013 2014 11,6 10,5 11,4 12,6 108,4 98,1 106,5 117,8 18,4 18,3 19,3 18,0 110,8 110,2 116,3 108,4 9,6 10,1 10,2 10,4 90,6 95,3 96,2 98,1 14,8 16,7 14,8 14,9 107,2 121,0 107,2 108,0 10,3 10,3 10,8 10,4 96,3 96,4 101,9 97,7 36 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.5 4.5.1 Gams (Rupicapra rupicapra) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.5.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: Višina odvzema in stopnja uresničevanja načrta: Višina odvzema je zadnjih pet let dokaj enakomerna, 2 oziroma celo rahlo, vendar neznačilno narašča (R =0,4743), vendar je porast posledica zmanjšanja lovne površine v TNP (LPN Triglav) v letu 2010. Gamsa se odvzema v višini 20–23 % od spomladanske ocene številčnosti populacije. Poprečen odvzem znaša 641 gamsov letno. Odvzem se uresničuje skladno z načrtom, za petletno obdobje 95 % in v letu 2014 tudi 95 %. Spolna in starostna struktura: Spolna struktura odvzema je nekoliko nad polovico pri kozlih, vendar znotraj dopustnega odstopanja, in znaša za petletje 52 % moškega spola, za preteklo leto 49 %. Delež odvzema II. starostnega razreda kozlov je v okviru smernic in znaša 17 % za petletje in 16 % za lansko leto. Delež odvzema II. starostnega razreda koz je pravilen in znaša 14 % tako za petletje in 16 % za preteklo leto. Višina, vzroki in trendi izgub: Poprečne petletne izgube znašajo 12 % od celotnega odvzema in so tekom petih let zelo konstantne. Najpogostejši vzroki izgub so poleg neznanih (53 %) še garje (22 %), ostale bolezni (12 %) ostali vzroki so neznani, oziroma so zastopani z manjšim deležem. V lovišču Soča so v letu 2013 uplenili nekaj gamsov z kužno bradavičavostjo, v letu 2014 tega pojava ne beležimo. Presoja uspešnosti gospodarjenja: Z gamsom se upravlja uspešno, skladno s smernicami. Gibanje telesnih mas in mas rogovja: Trendi telesnih mas so neizraziti. 4.5.3 Ocena stanja populacije: Trend številčnosti in prostorska porazdelitev: Trend številčnosti gamsa je glede na odvzem zelo umirjen, kar priča o stabilnosti populacije. Upad odvzema v letu 2010 je posledica povečanja prvega varstvenega območja v LPN Triglav. Ker upravljamo z gamsom glede višine odvzema na meji prirastka, in ker se jelenjad širi v tipične gamsove habitate, lahko pričakujemo v prihodnosti tudi nekoliko nižjo številčnost populacije gamsa. Prostorsko je gams dokaj enakomerno porazdeljen po celotnem območju LUO. Manjša gostota populacije se nahaja na južnem delu LUO v loviščih Kobarid, Volče, Planota in Porezen. Na tem območju se gamsi povezujejo s fragmentirano populacijo gamsov v sosednjem Zahodno visoko kraškem LUO po biokoridorjih. Največja gostota gamsov je v osrednjem delu LUO, proti zahodu se populacija povezuje z gamsi iz Gorenjskega LUO. Triglavsko LUO z nekaj lovišči iz Gorenjskega LUO (Stara fužina, Bohinjska Bistrica, Nomenj, Bled) predstavlja enotno in celovito populacijo gamsov v triglavskem pogorju Julijskih Alp. Prirastek 4 populacije gamsov znaša 25–28 % od spomladanske številčnosti . Medvrstni vplivi: Kažejo se negativni znaki z medvrstnimi vplivi z muflonom in jelenjadjo. S porastom številčnosti in biomase jelenjadi in muflona lahko v bodočnosti pričakujemo zmanjševanje številčnosti – biomase gamsa. Spolna in starostna struktura: Spolna in starostna struktura populacije gamsov sta naravni in stabilni. Delež moških mladičev, katerih odvzem je slučajnosten, dosega vrednost 45 % vseh mladičev, kar kaže na to, da v populaciji lahko prevladujejo koze. Starostna struktura je piramidalne oblike, največ je mladega razreda (do 50 %), delež starega razreda presega 10 % spomladanske ocene številčnosti populacije, delež srednjega razreda se vrti okoli 40 % številčnosti populacije. Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje gamsov je nezadovoljivo zaradi prisotnosti gamsjih garij. Trend številčnosti garij je nihajoč s periodo 5 do 6 let. V zadnjih letih je pojav garij v upadu. Pojav garij se je iz severnega dela LUO razširil na južni del in sicer na lovišča Tolmin, LPN Prodi - Razor in Podbrdo. Na severnem delu je največ pojavov garjavosti v lovišču Soča, dočim garij v Logu pod Mangrtom in Bovcu, vsaj v zadnjih letih, skoraj ni. Garje se pojavljajo praviloma v loviščih, ki mejijo z LPN Triglav oziroma se pojavljajo na meji s tem loviščem. V letu 2011, 2012 in 2013 so se garje pojavile na desnem bregu Soče v lovišču Bovec in sicer »nizvodno« od Bovca. V prihodnjih letih pričakujemo porast pojava garij (glej grafikon dinamike garij). Zaradi garij so posegi v populacijo gamsov intenzivni. 4 I. Koren: Nekateri vidiki kontrolne metode pri upravljanju s populacijami gamsa (Rupicapra rupicapra L.) na primeru severozahodne Slovenije. Zbornik prispevkov o upravljanju z gamsom, Velenje, 2012. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 37 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.5.3.1: Gamsje garje leto pogin odstrel LD leto pogin odstrel LPN Triglav leto pogin odstrel skupaj 1995 1996 9 1995 15 12 1996 7 19 26 1996 7 19 38 15 1995 15 0 24 1997 3 4 7 1997 23 10 33 1997 26 14 40 1998 1999 2 4 1998 12 14 26 1998 12 14 30 2 1999 10 13 23 1999 12 13 25 2000 1 14 15 2000 11 11 22 2000 12 25 37 2001 4 21 25 2001 22 10 32 2001 26 31 57 2002 11 16 27 2002 19 27 46 2002 30 43 73 2003 17 21 38 2003 24 34 58 2003 41 55 96 2004 9 36 45 2004 25 19 44 2004 34 55 89 2005 17 26 43 2005 20 21 41 2005 37 47 84 2006 28 14 42 2006 27 13 40 2006 55 27 82 2007 22 5 27 2007 4 11 15 2007 26 16 42 2008 13 2 15 2008 16 17 33 2008 29 19 48 2009 18 5 23 2009 10 10 20 2009 28 15 43 2010 22 0 22 2010 4 8 12 2010 26 8 34 2011 18 1 19 2011 1 5 6 2011 19 6 25 2012 19 1 20 2012 5 5 10 2012 24 6 30 2013 6 0 6 2013 1 4 5 2013 7 4 11 2014 9 0 9 2014 3 5 8 2014 12 5 17 120 število 100 80 60 40 20 0 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 leto Niz3 Polinomsko (Niz3) Slika 4.5.3.1: Trend gamsjih garij 4.5.4 Prilagojeni cilj: Cilj upravljanja ostaja nespremenjen – ohranjanje številčnosti, vitalnosti in ugodne populacijske strukture. Preprečiti želimo pojav in širjenje gamsjih garij. 4.5.5 Ukrepi in usmeritve: Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Zaradi stanja populacije, postavljenega cilja in trenutnega stanja gamsjih garij ostaja intenziteta posega v gamsjo populacijo nespremenjena in znaša 690 osebkov (565 v prvi ekološki enoti in 125 v drugi ekološki enoti – LPN Triglav). Prostorsko morajo lovišča intenzivirati odstrel na področjih, kjer se pojavljajo garje, še posebej to velja za področja, kjer so se garje pojavile na novo (lovišči Bovec in Kobarid na desnem bregu Soče – pogorje Kobariškega stola). Pri spolni in starostni strukturi načrta odvzema upoštevamo model za ohranjanje številčnosti. Preglednica 4.5.5.1: Načrt odvzema gamsov Kozliči 62 (9 %) Kozice 62 (9 %) Kozli 1+ 69 (10 %) Koze 1+ 69 (10 %) Kozli 2+ 62 (9 %) Koze 2+ 62 (9 %) Kozli 3+ - 7+ 117 (17 %) maksimalno Koze 3+ - 10+ 117 (17 % maksimalno) Kozli 8+ 35 (5 %) Koze 11+ 35 (5 %) SKUPAJ 690 (100 %) Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Pomembnejše od izbirnega odstrela je količinsko in strukturno doseganje načrtovanega odvzema. Ob izvršenem odstrelu in ugotovljenih izgubah se ugotovi in evidentira tudi spol mladičev. Namen skupnega načrtovanja odvzema mladičev izhaja iz težnje, da je potrebno opraviti količinsko zadosten odvzem v tej starostni kategoriji, pri tem pa je njihov spol drugotnega pomena. Dopustna odstopanja v realizaciji od načrta po loviščih in za LUO so po višini do + - 15 % od načrtovanega skupnega števila odvzema. Odvzem v II. razredu pri vsakem spolu posebej se lahko prekorači le do 10 %, v ostalih razredih preseganje ni omejeno, v skladu s splošnimi določili možnih odstopanj realizacije od načrta. V kolikor 10 % znotraj posamezne spolne kategorije II. starostnega razreda predstavlja manj kot 1 kos, se kot Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 38 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 dopustno odstopanje šteje +- 1 kos. Neizvršeni odvzem v II. starostnem razredu se lahko nadomesti z odvzemom v I. in III. starostnem razredu. Odvzem v III. starostnem razredu se lahko nadomesti z odvzemom v I. starostnem razredu. Dopustno odstopanje v spolni strukturi za vse starostne kategorije razen mladičev je praviloma do 3 % od realizirane strukture v odstotkih (npr.: 47:53 %). Morebitna odstopanja pri spolni strukturi prek meja dopustnih odstopanj se upoštevajo pri letnih načrtih v naslednjem obdobju. Morebitna odstopanja pri starostni strukturi v II. starostnem razredu pri obeh spolih se ne glede na meje dopustnih odstopanj upoštevajo pri letnih načrtih v naslednjem obdobju. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema od vključno 4 do vključno 10 gamsov, se kot dopustno odstopanje od načrta praviloma šteje realizacija + 1 kos do - 2 kosa. V teh loviščih se II. starostni razred pri obeh spolih skupaj lahko praviloma preseže za največ 1 kos, razlika v spolnem razmerju pa lahko pri realizaciji odstopa tudi za največ 1 kos. Lov na gamsa se začne izvajati takoj po začetku lovne dobe. Priporočljivo je, da se 50 % odvzema realizira do konca oktobra. Preglednica 4.5.5.2: Analiza odvzema gamsov Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto mladiči M 1+ 2+ I. starostni razred 3+ do 7+ 8+ in več skupaj KOZLI mladiči Ž 1+ 2+ I. starostni razred 3+ do 10+ 11+ in več skupaj KOZE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj %/spol %/skupaj 56 46 58 59 53 272 16,4 8,5 72 66 83 76 66 363 21,9 11,3 64 61 46 49 55 275 16,6 8,6 192 173 187 184 174 910 55,0 28,4 99 106 117 108 102 532 32,1 16,6 36 41 43 47 47 214 12,9 6,7 327 320 347 339 323 1656 100,0 51,7 80 62 65 57 72 336 21,7 10,5 71 71 76 81 79 378 24,4 11,8 29 38 38 31 35 171 11,0 5,3 180 171 179 169 186 885 57,2 27,6 81 82 90 88 104 445 28,7 13,9 36 54 45 42 41 218 14,1 6,8 297 307 314 299 331 1548 100,0 48,3 624 627 661 638 654 3204 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj načrt - skupaj 653 654 674 689 688 3358 odstrel in izgube / načrt 95,6 95,9 98,1 92,6 95,1 95,4 delež KOZLOV 52,4 51,0 52,5 53,1 49,4 51,7 delež kozlov 2+ in več 31,9 33,2 31,2 32,0 31,2 31,9 delež koz 2+ in več 23,4 27,8 26,2 25,2 27,5 26,0 delež mladih (0+, 1+) ne glede na spol 44,7 39,1 42,7 42,8 41,3 42,1 Izgube kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 3 1 2 1 7 85 63 72 105 62 387 88 64 72 107 63 394 14,1 10,2 10,9 16,8 9,6 12,3 536 563 589 531 591 2810 % 1,8 98,2 100,0 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 10 poškodba 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 41 33 34 70 31 209 4 4 8 18 12 46 0 2 1 1 1 5 1 1 5 2 1 8 1 1 0 26 20 25 7 10 88 9 4 5 9 9 36 % 53,0 11,7 0,0 1,3 0,3 2,0 0,3 0,0 22,3 9,1 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 39 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto mladiči M indeks kozli 1+ indeks mladiči Ž indeks koze 1+ indeks mladiči M+Z indeks 2010 9,5 100,0 14,8 100,0 9,3 100,0 13,6 100,0 9,4 100,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 2011 10,5 110,5 15,3 103,4 9,9 106,5 14,3 105,1 10,2 108,5 2012 9,5 100,0 15,2 102,7 10,0 107,5 14,4 105,9 9,8 104,1 2013 10,1 106,3 15,2 102,7 8,6 92,5 14,3 105,1 9,4 100,3 2014 9,3 97,9 14,8 100,0 9,4 101,1 14,6 107,4 8,1 86,6 40 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.6 4.6.1 Alpski kozorog (Capra ibex) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.6.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: Višina odvzema in stopnja uresničevanja načrta: Višina odvzema znaša za zadnjih pet let od 6 do 12 osebkov. Višina odvzema v LPN Triglav je omejena na evidentiranje izgub in na odstrel bolnih živali, saj se kozorogi v tem lovišču zadržujejo pretežno na prvem varstvenem območju, odvisno od letnega časa in vremenskih razmer. Zaradi stanja populacije in poseganja le med stare osebke je težko govoriti o uresničevanju samega načrta, za petletje je načrt dosežen le 46 %. Spolna in starostna struktura: Spolna struktura odvzema znaša za petletje 62 % moškega spola. V odvzemu prevladujejo starejši kozli in stare koze, razreda mladih se skoraj ne odvzema. Višina, vzroki in trendi izgub: Poprečne petletne izgube znašajo 45 % od celotnega odvzema in tekom petih let nihajo, v preteklem letu so izgube znašale 50 % odvzema. Najpogostejši vzroki izgub so neznani (56 %), bolezni (21 %), garje (16 %) in poškodbe (5 %). Presoja uspešnosti gospodarjenja: Populacija kozorogov je številčno zelo nazadovala, zato se iz populacije odvzemajo predvsem osebki, ki bi v kratkem poginili po naravni poti. Zaradi majhne številčnosti posameznih kolonij »normalnega« upravljanja z vrsto ne poznamo. Gibanje telesnih mas in mas rogovja: Trendi telesnih mas so neizraziti, oziroma je premalo podatkov za zaključke. 4.6.3 Ocena stanja populacije: Trend številčnosti in prostorska porazdelitev: Trend številčnosti populacije kozorogov je izredno negativen, zmanjšuje se tako odvzem kakor tudi številčnost populacije. Z izbruhom garij v severnem delu LUO, kar je za pričakovati glede na dinamiko garij v naslednjih petih letih, lahko pade številčnost kozorogov pod populacijski minimum. Kozorogi kot ostanki naselitev iz preteklosti žive v glavnem v dveh skupinah na območju lovišča Bovec in LPN Triglav. V LPN Triglav zadnja sistematična štetja izkazujejo prisotnost do 150 kozorogov, kar je okoli 40 % nekdanje številčnosti. Nova kolonija kozorogov je bila osnovana leta 2000 na italijanski strani Kanina. Z umetnim doseljevanjem se je ta kolonija razširila tudi na slovensko stran Kanina in se širi proti vzhodu v lovišče Log pod Mangrtom. Ti kozorogi so praviloma markirani in opremljeni s telemetričnimi oddajniki. Kolonija obsega 20 do 30 živali. Nekateri starejši kozorogi se močno oddaljijo od opisanih skupin in jih najdemo prehodno tudi na južnem delu LUO. Medvrstni vplivi: Negativni so medvrstni vplivi z gamsom, saj se gamsje garje prenašajo na kozoroge. V LPN Triglav ob povečanju številčnosti jelenjadi v prvem varstvenem območju je v prihodnosti pričakovati negativen medvrstni vpliv jelenjadi in kozoroga v najugodnejših habitatih ki jih sedaj naseljujejo kozorogi. Spolna in starostna struktura: Spolna in starostna struktura populacije kozorogov sta kljub majhni številčnosti še vedno naravni in stabilni. Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje zaradi bolezni ni zadovoljivo. Kozorogi žive v istem habitatu kot gamsi, bolezni so iste in se z gamsov prenašajo na kozoroge. Vsi zaključki glede bolezni pri gamsu veljajo tudi pri kozorogu. 4.6.4 Prilagojeni cilj: Ohraniti želimo številčnost populacije oziroma skupin nad populacijskim minimumom 50 živali. Na območju lovišč Log pod Mangrtom in Bovca želimo povečati številčnost kozorogov do okoli 100 živali. Dolgoročno, želimo doseči kar presega cilj tega načrta, in sicer povezavo teh kozorogov s kozorogi nove naselitve na Kaninu. Zaradi cilja upravljanja z gamsom širitev kozorogov proti jugu ni zaželena. V kolikor bi do te širitve, ki jo sicer ne pričakujemo, prišlo, bo potrebno temu prilagoditi upravljanje tako z gamsom kakor s kozorogom. V LPN Triglav je populacija kozorogov prepuščena naravnemu razvoju, kar pomeni, da z upravljanjem nanjo ne bomo mogli vplivati, niti ne moremo postaviti ciljnega stanja, želimo pa zdravo in vitalno populacijo. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 41 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.6.5 Ukrepi in usmeritve: Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Odvzem po strukturi načrtujemo zaradi stanja populacije le v loviščih Bovec in Log pod Mangrtom in sicer v višini devet osebkov. Načrtovani odvzem se praviloma omeji na stare in prestarele kozle in stare koze ter med bolne osebke. Načrt odvzema koz 2+ je mišljen kot odvzem dejansko starih koz, starosti okoli 10 let. Odvzem mladičev je potrebno izvršiti le med telesno najšibkejšimi osebki. Lovišča Smast, Drežnica, Tolmin, LPN Prodi – Razor, Soča in Čezsoča lahko odstrelijo skupaj dva stara kozoroga nad 10 let, v kolikor se ta pojavita v loviščih. Naslednje leto po odstrelitvi lovišče nima pravice do odstrela kozoroga. Določilo ne velja za garjave in drugače bolne kozoroge. Načrta odvzema se ne sme presegati in ga ni nujno dosegati. V lovišču LPN Triglav načrtujemo odvzem 5 kozorogov. Odvzem je omejen na evidentiranje izgub in na odstrel bolnih, starih (prestarelih) osebkov in sicer v območju dovoljenega lova (2. in 3. varstveno območje). Načrt ni nujno dosegati. Preglednica 4.6.5.1: Načrt odvzema kozorogov* Kozliči M 1 (11 %) Kozice Ž Kozli 1+ Koze 1+ Kozli 2+ - 9+ 3 (33 %) Koze 2+ Kozli10+ 1 (11 %) SKUPAJ 9 (100 %) * brez 2. starih kozorogov in 5 v LPN Triglav 2 (22 %) 2 (23 %) Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Zaradi osnovnega cilja ohranitve posameznih skupin kozorogov oziroma ohranitev njegove obstoječe številčnosti v LUO, z odstrelom praviloma posegamo samo med stare oziroma prestarele kozle in koze ter med bolne (sanitarni odstrel) in telesno ter trofejno podpovprečne osebke vseh starostnih razredov. II. starostni razred moramo kar v največji meri varovati. Višina odvzema naj praviloma ne bi bila višja od polovice letnega prirastka. Načrtovane višine odvzema ni potrebno dosegati, razen pri osebkih, za katere se vnaprej ugotovi, da so nosilci prenosljivih bolezni. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 42 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.6.5.2: Analiza odvzema kozorogov Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto kozli mladiči kozli 1+ kozli 2+ do 10+ kozli 11+ in več skupaj KOZLI koze mladiči koze 1+ koze 2+ in več skupaj KOZE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj %/spol % sk. 1 1 2 7,7 4,8 1 1 3,8 2,4 5 4 3 3 3 18 69,2 42,9 1 1 2 1 5 19,2 11,9 5 6 4 6 5 26 100,0 61,9 2 1 3 18,8 7,1 1 1 6,3 2,4 3 4 2 2 1 12 75,0 28,6 3 6 2 4 1 16 100,0 38,1 8 12 6 10 6 42 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj načrt - skupaj 21 17 17 19 18 92 odstrel in izgube / načrt 38,1 70,6 35,3 52,6 33,3 45,7 delež KOZLOV 62,5 50,0 66,7 60,0 83,3 61,9 delež kozlov 2+ 62,5 41,7 66,7 50,0 66,7 54,8 delež mladih (0+, 1+) neglede na spol 0,0 25,0 0,0 30,0 16,7 16,7 Izgube in odvzem kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 0 4 6 2 4 3 19 4 6 2 4 3 19 50,0 50,0 33,3 40,0 50,0 45,2 4 6 4 6 3 23 % 0,0 100,0 100,0 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 10 poškodba 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 3 5 1 2 11 1 1 2 4 0 0 0 0 0 0 1 1 1 3 1 1 % 57,9 21,1 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 15,8 5,3 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto kozli mladiči indeks kozli 1+ indeks koze mladiči indeks koze 1+ indeks mladiči M+Z indeks 2010 2011 2012 2013 2014 10,0 11,5 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 10,0 11,5 43 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.7 4.7.1 Divji prašič (Sus scrofa) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.7.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: Višina odvzema in stopnja uresničevanja načrta: Odvzemi prašičev letno nihajo, trenutni trend odvzema je 2 neznačilen, kaže pa na upadanje odvzema (R = 0,3735), v poprečju se letno izvzame 148 živali. Višina odvzema je predvsem odvisna od letnega pojavljanja prašičev izven gozdov, oziroma je odvisna od semenskih let predvsem bukve, v manjši meri kostanja. Načrt se uresničuje le 70 % za petletje, v zadnjem letu je načrt realiziran 68 %. V letih 2010 in 2012, ko so bili odvzemi visoki, so bili načrti realizirani v okviru dopustnih odstopanj, v ostalih treh letih, ko so bili odvzemi nizki, načrti niso bili realizirani. Visok načrt odvzema leta 2009 ni bil realiziran, zato smo načrt naslednje leto 2010 znižali. Tega leta je bil načrt realiziran, zato ni bilo potrebe za nižanje načrta v letu 2011. Ker načrt 2011 ni bil realiziran smo načrt za leto 2012 znižali. Tu se zgodba o realizaciji načrta ponovi. Leta 2012 je bil načrt dobro realiziran, zato načrt v letu 2013 ni bil znižan. Z opisanim modelom postavljanja letnega načrta odvzema divjega prašiča se skušamo prilagajati dejanskemu letnemu številčnemu stanju prašičev v naravi. Zaradi tega je bil načrt za leto 2014 znižan in je bil najnižji v petletju. Spolna in starostna struktura: Spolna struktura odvzema: moškega spola je nekoliko nad polovico in znaša za petletje 59 %, za preteklo leto 57 %. Delež mladih prašičev v odvzemu ne glede na spol je visok in znaša 83 % za petletje in 79 % za preteklo leto. Delež večletnih merjascev in svinj znaša za petletje 17 %, za preteklo let 22 %, kar je v skladu s strategijo upravljanja s prašičem v območju. Višina, vzroki in trendi izgub: Poprečne petletne izgube znašajo 2 % od celotnega odvzema in so tekom petih let zelo konstantne, v preteklem letu znašajo 2 %. Najpogostejši vzroki izgub so neznani (63 %), ostali vzroki so povozi (19 %). Presoja uspešnosti gospodarjenja: Z divjimi prašiči se upravlja, glede na ne previsoke škode relativno uspešno, skladno s smernicami, s tem da je vsakoletna višina odvzema odvisna od številčnosti prašičev v dotičnem letu. Struktura odvzema je v skladu s smernicami. Tudi škode od divjih prašičev ocenjujemo za zmerne, še posebej v primerjavi z nekaterimi sosednjimi območji in zaradi dejstva, da so škode v letu 2014 močno upadle. Gibanje telesnih mas: Odvzem divjih prašičev v LUO v zadnjih petih letih ne izkazuje nobenega trenda, temveč izrazito iz leta v leto niha. Nihanje odvzema je posledica nihanja dejanskega številčnega stanja v naravi. Posredno smo to dokazali z negativno odvisnostjo med višino odvzema in telesnimi masami mladičev ne glede na spol. Višji kot je odvzem manjše so telesne mase: R = – 0,6881. V letu 2014 je bilo divjih prašičev v naravi malo in posledično je bil nižji tudi odvzem. Odvzem je bil najnižji v zadnjem petletju. Nihanje odvzema je povezano tudi z nedoseganjem načrta. 4.7.3 Ocena stanja populacije: Trend številčnosti in prostorska porazdelitev: Divji prašič je v območju neenakomerno porazdeljen. V severnem delu LUO praktično ni prisoten. Odvzemi v lovišču LPN Triglav so slučajni, v lovišču Soča je bil prvi prašič po drugi svetovni vojni uplenjen šele leta 2010. Največja gostota prašičev je ob zahodni državni meji v loviščih Kobarid in Volče. Številen pa je tudi v vseh loviščih v južnem delu LUO. Številčnost divjih prašičev letno niha, kar otežuje doseganje načrta odvzema. Z upadom škod v letu 2014 smo se morda približali cilju, da smo številčnost prašičev v LUO znižali. Z gotovostjo bomo to lahko potrdili šele v naslednjih letih. Medvrstni vplivi: Medvrstni vplivi prašiča z drugimi vrstami niso negativni. Spolna in starostna struktura: Spolna in starostna struktura populacije divjih prašičev sta naravni in stabilni. Glede na veliko slučajnost odvzema pri mladičih in enoletnikih lahko sklepamo, da v populaciji prevladuje moški spol in sicer z okoli 60 %, ženskega spola je 40 %. Zdravstveno stanje: Zdravstveno stanje je zadovoljivo, saj bolezni ne zaznavamo. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 44 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.7.4 Prilagojeni cilj: Cilj upravljanja ostaja nespremenjen – zmanjševanje številčnosti. Populacijo divjega prašiča želimo držati v razumnih mejah številčnosti, zlasti v odnosu do škod v kmetijstvu. Na planoti Pokljuke je prisotnost divjega prašiča nezaželena. 4.7.5 Ukrepi in usmeritve: Višina odvzema, spolna in starostna struktura z dopustnimi odstopanji: Odvzem divjega prašiča v letu 2015 se načrtuje na osnovi sklepov sestanka strokovne komisije, ki je bila oblikovana na MKGP, s ciljem poenostavitve lovsko upravljavskih načrtov z vidika enostavnejšega načrtovanja odvzema divjega prašiča (dopis MKGP št. 341-22/2015/1 z dne 6.3.2015). Na osnovi dopisa MKGP se načrtuje le: načrtuje se skupna višina odvzema divjega prašiča za LUO in, tam kjer je smiselno, tudi po skupinah lovišč, ki so združena v posamezne ekološke enote znotraj LUO; po strukturi se načrtuje le odvzem lanščakinj in svinj 2+, ki naj skupaj dosega minimalno 20 % delež v strukturi odvzema; odvzem ostalih kategorij divjega prašiča se podrobneje (po spolu in starosti) ne načrtuje; dopustno odstopanje realizacije od načrta, zaradi populacijskih nihanj ali drugih objektivnih razlogov, zaradi katerih osnovni načrt ne bi bil dosežen, je – 30 % in velja za vse kategorije divjih prašičev, tudi za združeno kategorijo lanščakinj in svinj, kjer pa se mora hkrati ob nedoseganju osnovnega načrta ohranjati minimalni delež 20 % lanščakinj in svinj v odvzemu; načrtovano višino odvzema je dovoljeno neomejeno presegati v vseh kategorijah; ob doseganju skupnega minimalnega deleža vsaj 20 % lanščakinj in svinj v osnovnem načrtu odvzema za lovišče, le tega ob preseganju načrta ni treba več dosegati, je pa morebitni nadaljnji odvzem teh kategorij potreben in zaželen; v kolikor je na nivoju LUO (ali manjših ekoloških enotah) dosežena minimalna načrtovana kvota laščakinj in svinj, zagotavljanje minimalnega 20 % deleža lanščakinj in svinj v odvzemu na nivoju posameznega lovišča ni potrebno, razen tam kjer je to zaradi neusklajenosti številčnosti divjega prašiča z okoljem (občutne škode) nujno potrebno. Načrt odvzema znaša 141 živali (večina načrta odvzema, 140 živali, se nanaša na prvo ekološko enoto, 1 na drugo ekološko enoto – LPN Triglav). Skladno z modelom opisanim v poglavju »višina odvzema in stopnja uresničevanja načrta« bomo v letu 2015 znižali načrt odvzema na okoli 140 živali, kar je nekje med planom in realizacijo v letu 2014. načrt odvzema je znižan tudi zaradi močnega upada škod po divjem prašiču v letu 2014. Preglednica 4.7.5.1: Načrt odvzema divjih prašičev ozimci obeh spolov, lanščaki in merjasci 113 (80 %) lanščakinje in svinje 2+ 28 (20 %) minimalno SKUPAJ 141 (100 %) Časovna in prostorska dinamika ter ostali kriteriji odvzema: Priporočljiv je čim zgodnejši začetek odstrela ozimcev. Zaradi velike variabilnosti v času poleganja divjih prašičev (prek celega leta) se starostna kategorizacija vsake izločene živali (v kategorijah mladič/ozimec, lanščak in 2+ žival) opravi glede na določitev dejanske starosti (v mesecih) na podlagi pregleda razvojne stopnje in izraščenosti zobovja. Zaradi nezmožnosti prepoznavanja dejanske starosti živali, ki so na prehodu v višji starostni razred, pred samim odstrelom, se pri opredelitvi starostne kategorije v primeru dokončnega dvoma presoja v smislu izbora/določitve nižje starostne kategorije, in sicer: - osebki do ocenjenega 12. meseca starosti se ne glede na datum uplenitve kategorizirajo kot mladiči, pri čemer se pri mejnih primerih (ocenjena starost 12.-13. mesecev) logično upošteva tudi datum prehoda 31.3./1.4.; - osebki med ocenjenim 13. in 24. mesecem starosti se ne glede na datum uplenitve kategorizirajo kot enoletne živali (lanščaki, lanščakinje); - osebki med ocenjenim 24. in 27. mesecem ter uplenjeni do 31.3. tekočega leta se ne glede na dejansko starost ocenijo kot lanščaki/lanščakinje, s čimer se doseže primerljiva kategorizacija živali, ki so bile v istem letu poležene v zimskem oziroma spomladanskem času. - Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 45 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Skupinski lovi na divje prašiče se praviloma izvajajo od 15.9. do 31.1. Na območju rastišč divjega petelina se skupinskih lovov ne izvaja v času snežne odeje in po 1. januarju. Lovske organizacije z internimi navodili na noben način ne smejo omejevati izvajanje načrta odvzema divjih prašičev (npr. omejevanje lova na privabljalnih krmiščih; določanje sankcij za uplenitev katerekoli kategorije divjega prašiča, ki je z načrtovanim odvzemom še dovoljena). V območjih, kjer je načrtovano znatno zmanjšanje številčnosti divjih prašičev, tudi ni dovoljeno omejevanje skupinskih lovov v obdobju od 15.9. do 31.1. Upravljavci lovišč so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati določene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Program vzorčenja bo poslan na OZUL. Za izvajanje bodo podpisane pogodbe, na podlagi katerih bodo odvzeti vzorci tudi plačani. V teh programih bo določena vrsta divjadi - v skladu z letnim Pravilnikom, količina in distribucija vzorcev ter vrsta vzorca. Preglednica 4.7.5.2: Analiza odvzema divjih prašičev Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto mladiči M lanščaki merjasci 2+ skupaj PRAŠIČI mladiči Ž lanščakinje svinje 2+ skupaj SVINJE SKUPAJ odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj %/spol %/sku. 60 20 74 29 21 204 47,0 27,5 41 36 31 33 25 166 38,2 22,4 13 14 18 6 13 64 14,7 8,6 114 70 123 68 59 434 100,0 58,5 38 20 46 15 23 142 46,1 19,1 29 25 24 15 12 105 34,1 14,2 14 9 20 8 10 61 19,8 8,2 81 54 90 38 45 308 100,0 41,5 195 124 213 106 104 742 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj načrt - skupaj 243 246 208 205 152 1054 odstrel in izgube / načrt 80,2 50,4 102,4 51,7 68,4 70,4 delež PRAŠIČEV 58,5 56,5 57,7 64,2 56,7 58,5 delež mladičev ne glede na spol 50,3 32,3 56,3 41,5 42,3 46,6 delež lanščakov ne glede na spol 35,9 49,2 25,8 45,3 35,6 36,5 delež mladih ne glede na spol 86,2 81,5 82,2 86,8 77,9 83,2 delež večletnih - 2+ ne glede na spol 13,8 18,5 17,8 13,2 22,1 16,8 Izgube in odvzem kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 2 1 1 4 3 2 4 2 1 12 5 2 5 2 2 16 2,6 1,6 2,3 1,9 1,9 2,2 193 124 212 106 103 738 % 25,0 75,0 100,0 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 10 poškodba 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 3 2 3 2 10 0 0 2 1 3 1 1 0 0 0 0 1 1 % 62,5 0,0 0,0 18,8 6,3 0,0 0,0 0,0 0,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 46 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto mladiči M indeks lanščaki indeks mladiči Ž indeks lanščakinje indeks mladiči M+Z indeks 2010 23,7 100,0 54,1 100,0 20,4 100,0 52,2 100,0 22,5 100,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 2011 2012 2013 2014 25,2 20,5 24,5 29,9 106,3 86,5 103,4 126,2 51,1 55,6 47,0 56,8 94,5 102,8 86,9 105,0 25,3 18,3 20,3 23,1 124,0 89,7 99,5 113,2 46,5 43,8 43,4 47,3 89,1 83,9 83,1 90,6 25,2 19,6 23,0 25,7 112,4 87,4 102,5 114,3 47 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.8 4.8.1 Lisica (Vulpes vulpes) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.8.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: V letu 2014 je bilo izločenih 253 lisic, od tega 47 % moškega spola. Načrtovani odstrel je bil dosežen 86 %, v petletju 97 %. Izgube znašajo v letu 2014 17 % odvzema in so višje od petletnega poprečja (16 %). Povozi predstavljajo 63 % vseh izgub. Z načrtovanjem odvzema se prilagajamo stanju številčnosti lisic v naravi. 4.8.3 Ocena stanja populacije: Glede na dinamiko odvzema ocenjujemo, da je številčnosti populacije letno niha, trenutno je v upadanju. Zdravstveno stanje je zadovoljivo, saj večjih bolezni, posebej pa stekline ne beležimo. 4.8.4 Prilagojeni cilj: Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje številčnosti. 4.8.5 Ukrepi in usmeritve: Načrtujemo odvzem 275 lisic. 240 za lovišča prve ekološke enote in 35 lisic za drugo ekološko enoto – LPN Triglav. Dopustno odstopanje je pri lisici po višini navzdol do – 30 %, odstopanje navzgor je v višini do + 100 % načrtovanega številčnega odvzema. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 živali, se kot dopustno odstopanje navzdol od načrta šteje realizacija - 3 kosi. Lov lisice naj se intenzivira v loviščih z malo poljsko divjadjo in habitatih gozdnih ter poljskih kur. Številčnost vrste se uravnava le s skupno višino odvzema, dodatne omejitve po spolni in starostni strukturi niso potrebne. Pri lovu na lisico na sploh ter še posebej v času polaganja vab za peroralno vakcinacijo je potrebno upoštevati navodila in izdelan letni program Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Upravljavci lovišč so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati določene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Program vzorčenja bo poslan na OZUL. Za izvajanje bodo podpisane pogodbe, na podlagi katerih bodo odvzeti vzorci tudi plačani. V teh programih bo določena vrsta divjadi - v skladu z letnim Pravilnikom, količina in distribucija vzorcev ter vrsta vzorca. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 48 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.8.5.1: Analiza odvzema lisic Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj moški 170 146 197 120 120 753 ženski 167 127 155 112 133 694 skupaj odstrel in izgube 337 273 352 232 253 1447 načrt - skupaj 265 320 290 318 293 1486 odstrel in izgube / načrt 127,2 85,3 121,4 73,0 86,3 97,4 Izgube in odvzem kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj % 28 27 39 21 33 148 63,8 9 16 42 7 10 84 36,2 37 43 81 28 43 232 100,0 11,0 15,8 23,0 12,1 17,0 16,0 300 230 271 204 210 1215 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 10 poškodba 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 3 8 35 6 5 57 1 3 1 1 6 0 27 26 39 21 33 146 1 1 2 0 0 0 5 4 3 1 1 14 3 3 6 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin % 24,6 2,6 0,0 62,9 0,9 0,0 0,0 0,0 6,0 2,6 49 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.9 4.9.1 Jazbec (Meles meles) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.9.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: V letu 2014 je bilo izločenih 28 jazbecev, od tega 18 moškega spola. Načrtovani odstrel je bil dosežen 74 %, v petletju 67 %. Izgube v preteklem letu dosegajo 46 %, v petletju pa 45 % odvzema. Večina izgub se nanaša na povoze z 83 %. 4.9.3 Ocena stanja populacije: Številčnost populacije je stabilna, oziroma rahlo niha. 4.9.4 Prilagojeni cilj: Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje številčnosti. 4.9.5 Ukrepi in usmeritve: Načrtujemo odvzem 38 živali (34 v prvi in 4 v drugi ekološki enoti – LPN Triglav). Številčnost se uravnava le s skupno višino odvzema, dodatne omejitve po spolni in starostni strukturi niso potrebne. Dopustno odstopanje je po višini navzdol do – 50 %, odstopanje navzgor je v višini do + 100 % načrtovanega številčnega odvzema. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 živali, se kot dopustno odstopanje navzdol od načrta šteje realizacija - 5 živali. Lov jazbeca naj se intenzivira v loviščih z malo poljsko divjadjo in habitatih gozdnih ter poljskih kur. Preglednica 4.9.5.1: Analiza odvzema jazbecev Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj moški 15 16 26 20 18 95 ženski 9 5 14 6 10 44 skupaj odstrel in izgube 24 21 40 26 28 139 načrt - skupaj 46 48 32 44 38 208 odstrel in izgube / načrt 52,2 43,8 125,0 59,1 73,7 66,8 Izgube in odvzem kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj % 9 8 14 8 13 52 82,5 3 8 11 17,5 9 11 22 8 13 63 100,0 37,5 52,4 55,0 30,8 46,4 45,3 15 10 18 18 15 76 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 10 poškodba 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 3 6 9 1 1 0 9 8 14 8 13 52 0 0 0 0 0 1 1 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin % 14,3 1,6 0,0 82,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,6 50 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.10 Kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica (Martes martes) 4.10.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.10.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: V letu 2014 je bilo izločenih 26 kun belic in 4 zlatice. Dinamika odvzema je izrazito nihajoča. Načrtovani odstrel je bil dosežen 37 % (67 % tekom petih let). Izgube v preteklem letu so znašale 37 % odvzema, 28 % v petletju. Med izgubami prevladujejo povozi z 86 %. 4.10.3 Ocena stanja populacije: Številčnost populacije: belica je v rahlem številčnem porastu, zlatica v upadanju. Odvzem ne odraža dejanskega trenda številčnosti vrste. 4.10.4 Prilagojeni cilj: Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje številčnosti. 4.10.5 Ukrepi in usmeritve: Načrtujemo odvzem 44 kun belic (40 v prvi, 4 v drugi ekološki enoti LPN Triglav). Odvzem kune zlatice več ne načrtujemo po loviščih. Kuno zlatico lahko lovišča love v okviru plana za kuno belico, vendar naj odvzem ne presega 3 živali na lovišče. Dopustno odstopanje po višini navzgor je do + 100 % načrtovanega številčnega odvzema. Načrta ni potrebno dosegati. Lov na kune belice in zlatice naj se intenzivira v loviščih z malo poljsko divjadjo in habitatih gozdnih ter poljskih kur. Preglednica 4.10.5.1: Analiza odvzema kun Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj kuna belica 59 42 47 49 26 223 načrt - skupaj 66 72 60 68 67 333 odstrel in izgube / načrt 89,4 58,3 78,3 72,1 38,8 67,0 kuna zlatica 1 2 1 2 4 10 načrt - skupaj 15 15 15 45 odstrel in izgube / načrt 6,7 13,3 6,7 22,2 skupaj kune 60 44 48 51 30 233 Izgube in odvzem kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj % 11 11 16 9 11 58 87,9 1 1 5 1 8 12,1 12 12 21 10 11 66 100,0 20,0 27,3 43,8 19,6 36,7 28,3 48 32 27 41 19 167 Vzroki izgub kategorija / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 1 1 5 1 8 0 0 11 11 16 9 10 57 1 1 0 0 0 0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin % 12,1 0,0 0,0 86,4 1,5 0,0 0,0 0,0 0,0 51 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.11 Alpski svizec (Marmota marmota) 4.11.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.11.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: V letu 2014 je bilo izločenih 19 svizcev. Načrtovani odvzem je bil dosežen 66 %, v petletju 58 %. Izgub nismo zabeležili. 4.11.3 Ocena stanja populacije: Skupine svizcev se nahajajo v celotnem LUO. Populacija je v rahlem porastu, kar velja posebej za skupine na osrednjem delu LUO. 4.11.4 Prilagojeni cilj: Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje številčnosti. 4.11.5 Ukrepi in usmeritve: Načrtujemo odvzem 30 svizcev, 28 v prvi ekološki enoti, 2 v drugi. Številčnost se uravnava le s skupno višino odvzema, dodatne omejitve po spolni in starostni strukturi niso potrebne. Načrta ni potrebno dosegati, ne sme se ga presegati. Preglednica 4.11.5.1: Analiza odvzema alpskega svizca Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj skupaj odstrel in izgube 7 18 16 14 19 74 načrt - skupaj 13 27 29 29 29 127 odstrel in izgube / načrt 53,8 66,7 55,2 48,3 65,5 58,3 Izgube in odvzem kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj % 0 0,0 1 1 2 100,0 1 1 0 0 0 2 100,0 14,3 5,6 0,0 0,0 0,0 2,7 6 17 16 14 19 72 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 1 1 0 0 0 0 1 1 0 0 0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin % 50,0 0,0 0,0 0,0 0,0 50,0 0,0 0,0 0,0 52 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.12 Navadni polh (Glis glis) 4.12.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.12.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: V letu 2014 nismo zabeležili odvzema polhov. V petletju smo zabeležili odvzem 624 polhov. 4.12.3 Ocena stanja populacije: Vrsta je prisotna v vsem območju, najbolj ji ustrezajo listnati in mešani gozdovi. Gostota populacije je močno odvisna od trenutne ponudbe hrane v okolju, oziroma od gozdnega obroda. V preteklosti je polha lahko lovil vsakdo, z Zakonom o divjadi in lovstvu ter Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (2004) pa je postal predmet lovsko upravljavskega načrtovanja in gospodarjenja z lovišči. Lov na polha je dovoljen od 1. oktobra do 30. novembra. Zaradi narave življenja in izredne potencialne natalitete, ki se izkaže ob ustrezni ponudbi hrane, polh ni ogrožen. 4.12.4 Prilagojeni cilj: Ohranjanje številčnosti. 4.12.5 Ukrepi in usmeritve: Kjer je lov na polha dovoljen s pastmi in pridobljeno dovolilnico od krajevno pristojnega upravljavca lovišča oz. LPN tudi nelovcem, števila polhov za lov vnaprej ni mogoče napovedati in načrtovati, saj je to odvisno od letnega obroda gozdnega drevja in grmovja, zatorej tukaj ni toleranc za realizacijo načrtovanega števila. Lovske organizacije morajo na področju svojega lovišča nadzorovati predvsem spoštovanje lovne dobe in spoštovanje nepotrebnega vznemirjanja drugih gozdnih živali ter zagotoviti evidenco odvzema. Preglednica 4.12.5.1: Analiza odvzema polhov Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj skupaj odstrel in izgube 271 353 624 načrt - skupaj 661 436 1097 odstrel in izgube / načrt 41,0 81,0 56,9 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 53 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.13 Pižmovka (Ondatra zibethia) 4.13.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.13.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: V letu 2005 je bila prvič odstreljena pižmovka v lovišču Kobarid. Odstrel se je ponovil še v letu 2007, v naslednjih letih pa ne več. 4.13.3 Ocena stanja populacije: Pižmovko opažajo na vodotokih v loviščih Tolmin, Smast in Kobarid. 4.13.4 Prilagojeni cilj: Ker je pižmovka tujerodna invazivna vrsta je cilj njena odstranitev iz narave. 4.13.5 Ukrepi in usmeritve: Za lovišča Tolmin, Smast, Kobarid, načrtujemo odvzem 3 pižmovk, v vsakem lovišču po eno. Višine odvzema ni potrebno realizirati, preseganje navzgor je neomejeno, saj je pižmovka invazivna tujerodna vrsta s številnimi negativnimi vplivi na biodiverziteto. Preglednica 4.13.5.1: Analiza odvzema pižmovk Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj skupaj odstrel in izgube 0 načrt - skupaj 6 3 3 3 3 18 odstrel in izgube / načrt 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 54 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.14 Poljski zajec (Lepus europaeus) 4.14.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.14.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: V letu 2014 je bilo izločenih 86 poljskih zajcev. Načrtovani odstrel je bil dosežen 66 %, v petletju 71 %. Izgube so znašale 7 % od odvzema, v petletju znašajo izgube 11 % odvzema. Večina izgub je zaradi povozov 87 %. Dinamika odvzema letno rahlo niha in je brez izrazitega trenda. Nedoseganje načrta odvzema gre dosti krat tudi na račun pomanjkanja ustreznih lovskih psov. 4.14.3 Ocena stanja populacije: Populacija poljskega zajca je v LUO stabilna, kljub temu, da ni številna. 4.14.4 Prilagojeni cilj: Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje številčnosti. 4.14.5 Ukrepi in usmeritve: Načrtujemo odvzem 110 zajcev (106 v prvi in 4 v drugi ekološki enoti – LPN Triglav). Načrtovane višine odvzema ni potrebno dosegati, navzgor pa je realizacija omejena do največ 30 % preseganja načrta. Na isti površini lovišča se lov vrši praviloma samo enkrat letno ali pa se v smislu kolobarjenja lov lahko izvaja na isti površini tudi večkrat, vendar največ do 1/3 lovne površine lovišča, kjer se izvaja lova na poljskega zajca, na preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja. Površine namenjene izvajanju lova in t.i. »mirnih con« brez lova se letno menjajo. Upravljavec lovišča takšne površine opredeli v letnem načrtu lovišča. Lov zajcev v bližini intenzivnih nasadov ima prednost pred lovom v ostalem delu lovišča. Na teh površinah se lov lahko ponavlja. Dodajanje poljskega zajca v prosto naravo praviloma ni dovoljeno. Preglednica 4.14.5.1: Analiza odvzema poljskih zajcev. Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj skupaj odstrel in izgube 92 102 88 93 86 461 načrt - skupaj 138 125 130 130 130 653 odstrel in izgube / načrt 66,7 81,6 67,7 71,5 66,2 70,6 Izgube in odvzem kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj % 13 10 9 8 5 45 86,5 1 2 3 1 7 13,5 13 11 11 11 6 52 100,0 14,1 10,8 12,5 11,8 7,0 11,3 79 91 77 82 80 409 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 1 1 3 1 6 0 0 13 10 9 8 5 45 0 1 1 0 0 0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin % 11,5 0,0 0,0 86,5 0,0 1,9 0,0 0,0 0,0 55 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.15 Fazan (Phasianus colchicus) Fazan je tujerodna vrsta in v LUO ni tipična vrsta divjadi. Občasno se pojavljajo fazani ob reki Soči. Fazana prepuščamo naravnemu razvoju. Skladno z dolgoročnim ciljem se fazana v LUO ne lovi več, tudi posamezne »naravne« fazane ob reki Soči ne. Ta ukrep velja vključno od leta 2002 dalje. Ker je fazan tujerodna vrsta bi bilo mogoče za razmisliti o ponovnem izvajanju odstrela. 4.16 Raca mlakarica (Anas platyrhynchos) 4.16.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.16.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: V letu 2014 je bilo izločenih 22 rac. Načrtovani odvzem ni bil dosežen (42 %), kar velja tudi za celotno petletje (43 %). Možni odvzem je glede na stanje, ki je ob vodotokih ugodno, okoli 200 osebkov. Izgub ne beležimo. 4.16.3 Ocena stanja populacije: Številčnost populacije je stabilna, ne glede na nedosežen načrtovani odstrel. 4.16.4 Prilagojeni cilj: Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje številčnosti. 4.16.5 Ukrepi in usmeritve: Načrtujemo odvzem 41 rac mlakaric (40 v prvi ekološki enoti, 1 v drugi). Načrt je podoben predhodnemu. Načrtovane višine odvzema ni potrebno dosegati, navzgor pa je realizacija omejena do največ 30 % preseganja načrta. Upravljavci lovišč so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati določene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Program vzorčenja bo poslan na OZUL. Za izvajanje bodo podpisane pogodbe, na podlagi katerih bodo odvzeti vzorci tudi plačani. V teh programih bo določena vrsta divjadi - v skladu z letnim Pravilnikom, količina in distribucija vzorcev ter vrsta vzorca. Dodajanje rac na naravne vodotoke praviloma ni dovoljeno. Lov na raco mlakarico na posebnih varstvenih območjih mora biti skladen z naravovarstvenimi usmeritvami, ki veljajo za to območje. Lov na raco mlakarico se na določenih predelih območja, ali vsem območju zaradi varstva rac in ostalih vodnih ptic pred vznemirjanjem lahko omeji na 2 dneva v tednu, katera skupaj dorečejo upravljavci lovišč in LPN, združeni v OZUL. Preglednica 4.16.5.1: Analiza odvzema race mlakarice Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj skupaj odstrel in izgube 38 28 25 27 22 140 načrt - skupaj 80 82 55 58 53 328 odstrel in izgube / načrt 47,5 34,1 45,5 46,6 41,5 42,7 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 56 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.17 Sraka (Pica pica), šoja (Garrulus glandarius) in siva vrana (Corvus cornix) 4.17.1 Prostorski okvir obravnave – ekološke enote: Ukrepe v populacijah se prikazuje skupno za celoten LUO in skladno z Območnim načrtom LUO tudi ločeno po dveh ekoloških enotah (1) lovišča v upravljanju LD in LPN Prodi – Razor in (2) LPN Triglav. 4.17.2 Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu: V letu 2014 je bilo izločenih 286 šoj, 71 vran in 4 srake. Načrtovani odstrel je bil presežen pri šoji z 111 %, pri 2 vrani dosežen z 86 %, pri sraki le z 25 %. Odvzemi so v neznačilnem rahlem linearnem porastu (R =0,4453), predvsem zaradi škod, ki jih šoje in sive vrane povzročajo na lovnih in nelovnih površinah (intenzivni nasadi). Večjih izgub ne beležimo. 4.17.3 Ocena stanja populacije: Številčnost populacij je stabilna. 4.17.4 Prilagojeni cilj: Cilj ostaja nespremenjen – ohranjanje številčnosti. 4.17.5 Ukrepi in usmeritve: Načrtujemo odvzem 10 srak, 270 šoj in 80 sivih vran (od tega 1, 5, 5 v drugi ekološki enoti). Načrt odvzema srake se lahko preseže za 100 %, načrta ni potrebno dosegati. Načrt odvzema šoj je potrebno realizirati v loviščih Planota, Volče in Kobarid, ker v teh loviščih prihaja do večjih škod na sadovnjakih, navzgor se lahko načrt preseže za 100 %. Naštete vrste ptic iz družine vranov imajo pomembno vlogo razširjevalcev plodov in semen gozdnega drevja in grmovja, zato višine načrtovanega odvzema za srako in šojo ni potrebno dosegati, razen v primeru večjih škod na kmetijskih kulturah. Odvzem srake in šoje se v osnovi načrtuje skladno s trajnostno rabo naravnih virov v minimalnem številu, praviloma pa le za primere preprečevanja povzročanja škode na človekovem premoženju. Za sivo vrano je potrebno upoštevati sledeče smernice v primeru pojavljanja večjih škod. Lov sive vrane se načrtuje v obsegu, ki ima za posledico čim manjši vpliv te vrste na okolje. Načrt odvzema sivih vran je potrebno realizirati v lovišču Kobarid, ker v tem lovišču prihaja do večjih škod na sadovnjakih.Za sivo vrano je dopustno odstopanje po višini navzdol do – 30 %, odstopanje navzgor je v višini do + 100 % načrtovanega številčnega odvzema. Za lovišča, ki imajo načrt odvzema do vključno 10 sivih vran, se kot dopustno odstopanje od načrta šteje realizacija - 3 živali, navzgor pa je preseganje realizacije možno do 100 % načrtovanega števila. Odvzem se načrtuje le s skupno višino, dodatne omejitve po spolni in starostni strukturi niso potrebne. Pri upravljanju s sivo vrano se tudi smiselno upoštevajo določila »Akcijskega načrta za reševanje problemov, povezanih s sivo vrano v Sloveniji«. Eden izmed priporočljivih in dovoljenih ukrepov za zmanjšanje možnosti nastanka škod od sivih vran je t.i. odvračalni odstrel. Zmanjšanje škod se sicer doseže z aktivnim lovom enega ali nekaj osebkov, bistveno pa k temu doprinese tudi stalna fizična prisotnost upravljavcev lovišč na področjih z večjimi škodami. Ciljno zasnovan odvračalni odstrel bi ob minimalnih izgubah osebkov, zelo učinkovito odvračal sivo vrano s škodnih področij. Da bo odvračalni odstrel maksimalno učinkovit, ga je potrebno izvajati na ciljno usmerjen način, in sicer: - izvajalec odvračalnega odstrela naj se nahaja na škodni površini oziroma v njeni neposredni bližini, - izvajalec naj strelja z mesta, ki je dobro vidno (sive vrane bodo na ta način hitro razvile znanje, da se je določenih površin treba izogibati) Odvračalni odstrel naj se izvaja v času lovne dobe na lovni površini. Kljub določilom Akcijskega načrta za reševanje problemov, višine odvračalnega odstrela sivih vran z letnim načrtom LUO za posamezna lovišča posebej ne določamo, temveč je število odvzema za namene odvračalnega odstrela, vključeno v osnovni načrt odvzema. V primeru realizacije osnovno načrtovanega odvzema sivih vran za posamezno lovišče upravljavec lovišča lahko zaprosi za dovoljenje za izredni poseg. Izvajanje odvračalnega odstrela izven lovne dobe na lovni površini po določilih veljavne zakonodaje ni dovoljeno, lahko pa se dovoli izredni poseg (42. člen ZDLov-1). Izvajanje odvračalnega odstrela v času lovne dobe in izven lovne dobe na nelovni površini ni dovoljeno posegati, V primeru pojavljanja večjih težav s sivimi vranami se na podlagi obstoječe zakonodaje lahko izda odločba za izredni poseg v populacijo sive vrane, bodisi v lovni dobi, bodisi izven nje. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 57 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.17.5.1: Analiza odvzema srak, šoj, sivih vran Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj Sraka – odstrel in izgube 1 4 11 2 4 22 načrt - skupaj 27 22 18 17 16 100 odstrel in izgube / načrt 3,7 18,2 61,1 11,8 25,0 22,0 Šoja – odstrel in izgube 263 257 335 277 286 1418 načrt - skupaj 320 310 270 310 257 1467 odstrel in izgube / načrt 82,2 82,9 124,1 89,4 111,3 96,7 Siva vrana – odstrel in izgube 15 26 65 78 71 255 načrt - skupaj 75 72 70 86 83 386 odstrel in izgube / načrt 20,0 36,1 92,9 90,7 85,5 66,1 Skupaj odstrel in izgube 279 287 411 357 361 1695 Izgube in odvzem kategorija / leto nenaravne izgube naravne izgube skupaj izgube % izgub čisti odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 0 1 2 3 0 0 0 1 2 3 0,0 0,0 0,0 0,3 0,6 0,2 279 287 411 356 359 1692 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 5 železnica 6 zveri in ujede 7 psi 8 kosilnica 9 garje 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 1 2 3 0 0 0 0 0 0 0 0 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 58 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.18 Šakal (Canis aureus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prostorski okvir obravnave šakala je območje LUO. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Šakal je bil leta 2004 uvrščen na seznam zavarovanih vrst. Novembra 2014 pa je bil z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur. l. RS, št. 81/14) uvrščen med divjad. Odvzem šakala do leta 2015 ni bil načrtovan. V LUO sta bila leta 2012 povožena dva šakala, eden na bovškem, drugi na kobariškem (vas Idrsko). Ocena stanja populacije Vrsta se v Sloveniji pojavlja od leta 1953, po letu 2000 pa so se pojavile prve teritorialne družine. Populacija šakala v Sloveniji narašča, kar kažejo podatki nekaterih popisov in podatki o naključnih opazovanjih. Številčnosti populacije trenutno ne moremo oceniti, saj je na voljo premalo zanesljivih in sistematično zbranih podatkov. Iz dostopne literature je razvidno, da se stalno prisotne družine šakalov pojavljajo na območju Ljubljanskega barja, Zgornjega Posočja, Cerkniškega jezera in na Krasu. Posamezni podatki prihajajo tudi iz Prekmurja, Krške kotline in Istre. Opažanja šakalov v LUO so številna, tako na kobariškem, tolminskem kot bovškem. Potrjeno (genetske analize napadov, videnja, fotografije) se šakali nahajajo v okolici Bovca, kjer delajo škodo tudi na drobnici. Trenutno se na bovškem nahaja 9 videnih živali. Prilagojeni cilj Prvi cilj pri upravljanju z vrsto je spremljanje stanja vrste, predvsem njene številčnosti, z ustreznim monitoringom. Cilj monitoringa je ugotoviti število stalno prisotnih – teritorialnih družin na območju posameznih LUO. Na podlagi te ocene bo mogoče sprejeti ukrepe za nadaljnje upravljanje z vrsto. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 odvzem ni načrtovan, saj tega ne dovoljuje tretji odstavek 81. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14; v nadaljevanju ZON). Ker je šakal po ZON-u še vedno zavarovan, za morebitno škodo še vedno odgovarja 5 država. Predlagamo, da se vzpostavi monitoring vrste, ki bo zagotovil podatke o stanju populacije, na podlagi katerih bo mogoče upravljanje z vrsto na območjih njene stalne prisotnosti. Monitoring zajema zbiranje podatkov s pomočjo ustreznih sistematičnih popisov, zbiranja naključnih podatkov o pojavljanju in z analizo genetskih vzorcev, pridobljenih ob škodnih primerih. 4.19 Načrt dodajanja divjadi Lovske družine in lovišča s posebnim namenom v letu 2015 ne načrtujejo, z namenom ohranitve vrst (poljski zajec) in zagotavljanja lova (fazan in raca mlakarica), dodati omenjene vrste iz umetne vzreje. 5 V 93. členu Zakona o ohranjanju narave je določeno, da je oškodovanec upravičen do povrnitve odškodnine v višini dejanske škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst iz 81. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena. V prvem odstavku 81. člena ZON je določeno, da zaradi dejanske ali možne ogroženosti, ki je ugotovljena na podlagi predpisa iz prejšnjega člena, sprejme vlada akt o zavarovanju rastlinskih ali živalskih vrst, določi ukrepe varstva njihovih habitatov, predpiše pravila ravnanja in poseben varstveni režim. Predpis, ki ga predvideva ZON je Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11 in 15/14), kjer je šakal določen kot zavarovana prosto živeča živalska vrsta. V tretjem odstavku 81. člena je določeno, da se živali vrst, ki so zavarovane na podlagi tega zakona, ne lovijo ne glede na uvrstitev vrst med lovne ali ribolovne v skladu z zakonom. Iz navedenega sledi, da se šakala ne bo smelo loviti, dokler ne bo izvzet iz prej omenjene uredbe. S tem, ko se ga ne sme loviti, ni več izpolnjen temeljni pogoj, ki je potreben, da je lahko prosto živeča živalska vrsta divjad v skladu z 38. členom ZDLov, in sicer je lahko divjad le vrsta prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo. Zaradi navedenega za škode od šakala še vedno odgovarjala država oziroma organ, ki je šakala zavaroval. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 59 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 5 EVIDENCE Izdelava načrta je potekala v skladu s Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št. 91/2010) in usmeritev iz Lovsko upravljavskega načrta za XI. Triglavsko LUO (2011 – 2020), ki je bil potrjen z Odlokom o gozdnogospodarskih in lovsko upravljavskih načrtih območij (2011–2020), ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 87/2012 z dne 16. 11. 2012. Podatki o odvzemu so bili zbrani v skladu s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju (Ur.l. RS, št. 120/2005). Obseg opravljenih del za leto 2014 in načrt za leto 2015 ter drugi podatki so bili pridobljeni iz letnih načrtov lovišč za lovišča LUO. Podatki o odvzemu v letu 2014 so bili v elektronski obliki posredovani prek spletne aplikacije Lisjak. Podatki so bili oddani pravočasno. Za prizadevnost in dobro voljo pri oddaji letošnjih podatkov pa gre vsem upravljavcem lovišč in LPN ter vodstvu OZUL izraziti priznanje in zahvalo. Izhodišča za izdelavo LN v letu 2016: Pridobivanje podatkov za LN za leto 2015 bo predvidoma podobno kot v preteklem letu. Njihovo zbiranje bo predvidoma v skladu z zgoraj omenjenima pravilnikoma ter morebitnimi spremembami in dopolnili: Pregled odstrela in izgub divjadi v loviščih od 1. 1. 2015 do 31. 12. 2015 mora biti opravljen najkasneje do 31. 1. 2016. Komisija za pregled odstrela in izgub divjadi mora biti ena za celotno LUO. Član komisije je tudi predstavnik ZGS, ki ob končanem pregledu v posameznem lovišču na zahtevo dobi kopijo izvod seznama odvzema in izgub divjadi in kategorizacijskega zapisnika. Komisiji se ob pregledu predloži za vsak odstreljen ali izgubljen osebek: za srnjad, jelenjad in damjaka: trofeja in levi del spodnje čeljusti za enoletne in starejše samce ter levi del spodnje čeljusti za mladiče obeh spolov in samice, za divjega prašiča: za oba spola cele spodnje čeljusti, za gamsa in kozoroga: trofeja pri obeh spolih, za muflona: trofeja in levi del spodnje čeljusti pri samcih, pri samicah in mladičih levi del spodnje čeljusti. Evidenčna knjiga: Samo reden vpis v evidenčno knjigo brez materialnega dokaza se ne upošteva. Kot materialni dokaz se lahko predloži zapisnik komisije za ocenjevanje odstrela in izgub posameznega upravljavca lovišča, zapisnik pristojnih javnih služb in državnih organov – Veterinarsko higienska služba, Policija, fotografija z datumom odvzema, trofejni list (lovski gost), ipd., ki jih komisija lahko upošteva kot materialni dokaz odvzema. Čeljusti je komisija po končanem pregledu dolžna trajno uničiti. Kot trajno uničenje čeljusti šteje tudi njihova izročitev raziskovalnim institucijam, in sicer z namenom raziskav divjadi. Morebitno nepredložitev trofej in čeljusti v oceno je komisija dolžna prijaviti lovskemu inšpektorju. Evidenčne knjige je potrebno voditi tako, da je vanje vpisan vsak izločen kos, poleg odstrela tudi vse izgube (naravne in nenaravne). Izgube posameznih vrst je potrebno ločiti po vzrokih, pri »veliki« divjadi še po starostnih kategorijah, pri ostalih vrstah le s skupnim številom. Za odstreljeni del populacije posameznih vrst velike divjadi je potrebno za vsako starostno kategorijo izračunati povprečno biološko telesno maso (z glavo, trofejo, nogami, a iztrebljeno) na dve decimalki natančno (npr. srnjad, moški mladiči, povprečna telesna masa vseh uplenjenih v lovišču v zadnjem lovskem letu - 9,67 kg, ...), pri dve in večletnih srnjakih in jelenih je potrebno izračunati tudi povprečno maso suhega rogovja vseh odvzetih v lovišču za preteklo lovsko leto. Voditi je potrebno tudi evidenco transportnih telesnih mas in geokoordinate odvzema za veliko divjad. Letni načrti lovišč in lovišč s posebnim namenom: Do 10. 2. 2016 morajo lovišča posredovati ZGS letne načrte gospodarjenja z divjadjo za leto 2015 (realizacija), in preliminarne načrte za leto 2016. Vse načrte se lahko dostavi preko LISJAK-a. Upravljavce lovišč in LPN opozarjamo na dosledno izpolnjevanje letnih načrtov lovišč oz. LPN, saj so osnova za LN. Nujno je potrebno navesti konkretne lokacije posegov v okolje v obliki katastrskih občin in parcelnih številk. Upoštevajo naj tudi pripombe, ki jih bomo pripisali k posameznim načrtom lovišč. Več pozornosti naj Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 60 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Upravljavci lovišč posvetijo tudi zasledovanju trenda številčnosti in prostorske prisotnosti posameznih vrst divjadi, saj lahko na podlagi teh podatkov, k izboljšanju življenjskih pogojev divjadi pripomorejo tudi posamezni ukrepi oz. režim gospodarjenja z gozdovi. Za uspešno realizacijo LN je potrebno v tekočem letu (predvidoma sredina novembra) opraviti usklajevalni sestanek s pregledom realizacije načrta odvzema do 15. 11. 2015. Skladno z 4. odstavkom 89. člena Pravilnika o načrtih gospodarjenja z gozdovi in upravljanja z divjadjo (Ur.l. RS št. 91/2010) lahko do 15.11. 2015 IO OZUL in ZGS spremenita načrtovano porazdelitev odvzema po loviščih, vendar v okviru kvot in določil tega načrta. Usklajevalni sestanek med ZGS in Območnim združenjem upravljavcev lovišč v LUO, na katerem se uskladi odvzem lovnih vrst ter dela v loviščih na nivoju LUO in/ali po loviščih se skliče najpozneje do sredine marca prihodnjega leta. Po potrebi se lahko izven načrtovanega skliče tudi več usklajevalnih sestankov. Zaradi sprememb v zakonodaji so bili v letu 2012 sprejeti novi (10-letni) gozdnogospodarski in lovsko upravljavski načrti območij. V naslednjih letih bodo letni načrti za lovsko upravljavsko območje temeljili tudi na usmeritvah in ciljih teh dolgoročnih načrtov. S Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št. 91/10) je v 89. členu v okviru kvot letnega načrta LUO dovoljena tudi možnost sprememb načrtovane razdelitve odvzema divjadi po loviščih (prerazporeditev). Spremembe načrtovane razdelitve so mogoče le do 15. novembra in sicer za vrste z velikim arealom gibanja (navadni jelen, damjak, muflon, divji prašič). Tolmin, 8. april 2015 Sestavil vodja odseka: mag. Iztok Koren, univ. dipl. inž. gozd. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin Vodja ZGS Območna enota Tolmin: Edo Kozorog, univ. dipl. inž. gozd. 61 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 6 PRILOGE 1. 2. 3. 4. 5. Seznam krmišč za parkljasto divjad v letu 2015 Zapisnik usklajevalnega sestanka z IO OZUL Zapisnik sestanka Strokovnega sveta Območne enote Tolmin Vabilo na javno predstavitev s seznamom vabljenih Zapisnik javne predstavitve Letnega načrta za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 s seznamom udeležencev 6. Odgovor(i) (ne)upoštevanje pripomb na osnutek Letnega načrta za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 7. Zapisnik seje Sveta Območne enote Tolmin Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 62 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Priloga 1: Seznam krmišč lovišče Vrsta id Krajevno ime Bovec zimsko 36256 KLUŽA Bovec zimsko 47624 PREVALA Bovec zimsko 64968 ZA MUTRJEM Bovec zimsko 23451 WRBULJE Bovec zimsko Čezsoča zimsko 61528 PODKLOPCA PINTERJEV 34308 SLATENIK Čezsoča zimsko 25147 POČIVALNIK Čezsoča zimsko 25144 POD POTOKOM Čezsoča zimsko 41894 POD POTOKOM Čezsoča zimsko 25146 REBIŠČE Čezsoča zimsko 25148 UŠJE Čezsoča zimsko Čezsoča zimsko 25150 UPLENK ZAHONC61316 KUŠMIDROVO Drežnica zimsko Drežnica privabljalno 47422 KOZARŠČA KOSEŠKA 30996 GMAJNA Drežnica privabljalno 30997 MOČILA Drežnica privabljalno Drežnica privabljalno 47424 MOČILA KOSEŠKA 53649 GMAJNA ko K.O.BOVEC, 2207 K.O.BOVEC, 2207 K.O. BOVEC, 2207 K.O. BOVEC, 2207 K.O. BOVEC 2207 0.K.ČEZSOČA 2211 2211 k.o.ČEZSOČA 2211 ok.Čezsoča 2211 O.K.ČEZSOČA 2211 O.K. ČEZSOČA 2211 k.o.ČEZSOČA 2211 o.k.ČEZSOČA O.K.2211 ČEZSOČA DREŽNICA 2225 DREŽNICA 2225 DREŽNICA 2225 DREŽNICA 2225 DREŽNICA 2225 Parc. Št. Vrsta krm divjad krma kg ur 5015/11 Kopa navadni jelen Seno 200 4 4808/3 Kopa navadni jelen Seno 200 4 8542/1 Nadstrešnica navadni jelen Krmna pesa 2000 40 8948 Jasli navadni jelen Seno 200 4 8693 Avtomatska navadni jelen Koruza 200 20 3498 Jasli navadni jelen Seno 500 20 Jasli navadni jelen Seno 800 25 navadni jelen Silaža 1600 20 navadni jelen Seno 400 30 3976 Jasli navadni jelen Seno 500 15 Jasli navadni jelen Silaža 800 20 2325 Jasli navadni jelen Seno 500 20 4070/1 Jasli navadni jelen Seno 1000 20 1137/1 Kopa gams Seno 300 20 751/1 Avtomatska divji prašič Koruza 300 15 1197 Avtomatska divji prašič Koruza 300 15 1197 Korito navadni jelen Krmna pesa 750 10 Korito navadni jelen Krmna pesa 750 10 Kobarid zimsko 42920 bečje smast 2227 Kobarid zimsko 42921 blato sužid 2221 2691 Krmni valj mala divjad Koruza 150 8 648 Krmni valj mala divjad Koruza 150 8 Kobarid privabljalno 42923 spruga sedlo 2217 2274/39 Krmni valj divji prašič Koruza 100 8 Kobarid privabljalno 42924 HLEVIŠČE TRNOVO 2224 1286/1 Kobarid privabljalno 42925 MIJA NAD KOČO BORJANA 2218 Avtomatska divji prašič Koruza 200 8 3944 Avtomatska divji prašič Koruza 150 8 Kobarid privabljalno 42926 RUPA LIVEK 2230 1673 Krmni valj divji prašič Koruza 200 8 Kobarid privabljalno 40630 BREZNIK IDRSKO 2229 1094/70 Kobarid privabljalno 40631 SLEME IDRSKO 2229 1111/88 Korito navadni jelen Koruza 220 8 Avtomatska navadni jelen Krmna pesa 100 8 Kobarid privabljalno 40632 KAČVA IDRSKO 2229 navadni jelen Krmna pesa 100 8 Kobarid privabljalno 40634 VOLAR Kobarid privabljalno 40633 GOLAŽ KRED 2219 STARO SELO 2220 Korito navadni jelen Krmna pesa 100 8 Kobarid privabljalno 60101 Sužid Sužid 2221 2365 Avtomatska Jasli navadni jelen Krmna pesa 150 10 divji prašič Koruza 200 20 Kobarid privabljalno 60102 Kolovrat Idrsko 2229 1913 Krmni valj divji prašič Koruza 200 20 Kobarid privabljalno 60103 Breginj Breginj 2214 Ljubinj zimsko 28414 ŽIGRŠCE 2237 LJUBINJ Krmni valj Ljubinj zimsko 28415 FRANCOVA BULA Ljubinj zimsko 23436 POD PEČMI 2239 KNEŽA 2247 POLJUBINJ Ljubinj zimsko 23432 KOBALA 2237 ljubinj Ljubinj zimsko 28412 PODNEBCA Ljubinj zimsko Ljubinj zimsko 28417 PRI KOKLJU ŠKANDLERJEVA 28413 SNEŽET 2237 LJUBINJ 2238 PODMELEC Ljubinj zimsko Ljubinj zimsko Ljubinj privabljalno 28418 PODNEBCA 3686/1 2417 Kozolec 2397/2 2820/4 751/1 Korito 1758 Jasli 1512/1 3772/1 divji prašič Koruza 200 20 301 Kopa muflon Seno 450 35 730/12 Kopa muflon Seno 200 10 1027/202 Kopa muflon Seno 300 20 313 Kopa muflon Seno 250 16 636/63 Kopa muflon Seno 200 20 497/1 Kopa muflon Seno 650 40 2236 ŽABČE 382/7 Kopa muflon Seno 250 12 41292 njivice 2239 KNEŽA 805/1 Kopa muflon Seno 300 16 64595 šmanetov rut 2237 ljubinj 2247 POLJUBINJ 346 Kopa muflon Seno 250 12 divji prašič Koruza 300 25 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 3704/1 636/63 Silos 63 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Ljubinj privabljalno 23431 KOBALA Ljubinj privabljalno 28421 PRI KOKLJU Ljubinj privabljalno 23430 ŠMANETOV RUT Ljubinj privabljalno Ljubinj privabljalno Ljubinj 2237 ljubinj 2238 PODMELEC 313 Avtomatska 497/1 muflon Koruza 300 25 Avtomatska divji prašič Koruza 400 30 346 Avtomatska divji prašič Koruza 900 60 23435 POD PEČMI 2237 LJUBINJ 2247 POLJUBINJ 1027/202 Avtomatska muflon Koruza 300 25 53566 osla kneža 2239 805/1 Avtomatska muflon Koruza 200 35 privabljalno 56126 ravne čadrg 2235 210/1 Avtomatska divji prašič Koruza 200 30 Ljubinj privabljalno 60125 Na krogu Perbla Žabče 2236 791 Avtomatska muflon Koruza 300 35 Ljubinj privabljalno 60126 Mahorov log Kneža 2239 1149 Avtomatska divji prašič Koruza 300 25 Log pod M. zimsko 55482 FRATA LOG 2206 703/18 Jasli srnjad Seno 100 5 Log pod M. zimsko 42404 POLOŠC LOG 2206 701/2 Jasli srnjad Seno 100 5 Log pod M. zimsko LOG 2206 708/34 Jasli srnjad Seno 80 2 Log pod M. zimsko 55349 PUSTINA ŠMONOVA 55348 GLBICA LOG 2206 155/2 Jasli srnjad Seno 100 5 Log pod M. zimsko 64575 ZADRUT STRMEC 77/1 Jasli srnjad Seno 100 5 Log pod M. privabljalno 44346 KORITNICA STRMEC 2205 10.mar Jasli navadni jelen Sadje 150 5 Log pod M. privabljalno 44346 KORITNICA STRMEC 2205 10.mar Jasli navadni jelen Koruza 50 5 Log pod M. privabljalno 44346 KORITNICA STRMEC 2205 10.mar Jasli navadni jelen Tropine 150 5 Log pod M. privabljalno 42402 UHOJ STRMEC 2205 323/1 Jasli navadni jelen Koruza 100 5 Log pod M. privabljalno 42402 UHOJ STRMEC 2205 323/1 Jasli navadni jelen Sadje 200 5 Log pod M. privabljalno 42402 UHOJ STRMEC 2205 323/1 Jasli navadni jelen Tropine 300 5 Log pod M. privabljalno 52308 PRAJZU LAZ LOG 2206 691 Jasli navadni jelen Sadje 250 5 Log pod M. privabljalno 52308 PRAJZU LAZ LOG 2206 691 Jasli navadni jelen Tropine 250 5 Log pod M. privabljalno 55354 VANČČEVO LOG 2206 679/5 Jasli navadni jelen Sadje 200 5 Log pod M. privabljalno 55354 VANČČEVO LOG 2206 679/5 Jasli navadni jelen Tropine 150 5 Log pod M. privabljalno 44346 KORITNICA STRMEC 2205 10.mar Jasli navadni jelen Seno 200 10 Log pod M. privabljalno 52308 PRAJZU LAZ LOG 2206 691 Jasli navadni jelen Seno 300 10 Log pod M. privabljalno 42402 UHOJ STRMEC 2205 323/1 Jasli navadni jelen Seno 30 10 Log pod M. privabljalno 55354 VANČČEVO LOG 2206 679/5 Jasli navadni jelen Seno 150 5 Otavnik zimsko 40995 PRI GAŠPERJU BUKOVO 2337 207 Jasli navadni jelen Seno 400 16 Otavnik zimsko 5149 NJIVE-OTAVNIK Jesenica 2338 436 Jasli navadni jelen Seno 400 16 Otavnik zimsko Jasli navadni jelen Seno 400 16 Otavnik privabljalno Otavnik BUKOVO 2337 privabljalno 65136 NA RAVNIC BRSENIK5150 OTAVNIK ZAKOJŠKA 5148 PLANINA Planota zimsko 39575 Božičeva dolina Planota zimsko 39581 Garičevc Planota zimsko 39587 Lipnik Ponikve 2245 Šentviška gora 2259 Šentviška gora 2259 Planota zimsko 57433 Brezi Slap 2257 Planota privabljalno 47292 v Dolu Ponikve 2245 Planota privabljalno 52884 Božičeva dolina Planota privabljalno 39607 Na Plečih Ponikve 2245 Idrija pri Bači 2256 Podbrdo privabljalno 53029 Močile Rut 2240 Podbrdo privabljalno 49521 Kareninka Podbrdo privabljalno 32905 Hejbl Porezen zimsko 27213 Humi Gorje Porezen zimsko 27214 Humi Porezen zimsko 27217 Roglca Porezen zimsko 48543 Šaš LD Gorje 1026/135 Jesenica 2338 436 Avtomatska divji prašič Koruza 600 24 Bukovo 2337 297 Avtomatska divji prašič Koruza 400 16 1073 Kopa navadni jelen Seno 400 4 1277/1 Kopa navadni jelen Seno 400 4 1429/3 Kopa navadni jelen Seno 450 5 navadni jelen Seno 100 4 divji prašič Koruza 100 4 1073 Avtomatska divji prašič Koruza 250 5 399 Avtomatska divji prašič Koruza 250 6 632/18 Avtomatska divji prašič Koruza 500 40 Obloke 2243 448/5 Krmni valj divji prašič Koruza 100 16 Podbrdo 2242 786/1 Krmni valj divji prašič Koruza 100 16 697 Kopa navadni jelen Seno 500 15 Gorje 698 Kopa navadni jelen Seno 300 10 Ravne 409 Kopa navadni jelen Seno 400 10 Kopa navadni jelen Seno 500 15 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 354 Jasli 1105/1 204/3 Krmni valj 64 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Porezen privabljalno 27231 Hoč Gorje 682 Avtomatska divji prašič Koruza 100 10 Porezen privabljalno 53908 Lomovje Reka -Ravne 178/3 Korito divji prašič Koruza 100 5 Porezen privabljalno 53139 Lovretov laz Otalež 452/1 Korito divji prašič Koruza 100 5 Porezen privabljalno 60770 lajše cerkno 1140 Korito divji prašič Koruza 50 5 Smast zimsko 40377 SOKOLOV POLOG SMAST 2227 716 Kopa navadni jelen Krmna pesa 500 10 Smast zimsko Vrsno 2226 729 Jasli navadni jelen Seno 200 20 Smast privabljalno 63290 Ravne PETRICOV 40387 POLOG SMAST 2227 671 Krmni valj divji prašič Koruza 100 20 Smast privabljalno 40386 ŠPIK-ZDOR SMAST 2227 654 Avtomatska divji prašič Koruza 350 30 Smast privabljalno 56330 PLEJČE VRSNO 2226 766 Krmni valj divji prašič Koruza 300 30 Smast privabljalno 60128 Korenine Vrsno 2226 476/1 Krmni valj divji prašič Koruza 100 10 Soča zimsko 25083 BRINJE 1003/1 Nadstrešnica navadni jelen Seno 300 30 Soča zimsko 25077 ZA OTOKI 1145/1 Kozolec navadni jelen Koruza 300 25 Soča zimsko 25078 MALJENK SOČA LEVA SOČA LEVA 2210 KORITNICA 2208 1592/1 Kozolec muflon Seno 400 40 Soča zimsko 63622 Muc Komenik 1106/11 Kozolec navadni jelen Koruza 400 20 Soča privabljalno 54057 ČRVENCA 1161/1,1161/3 Nadstrešnica navadni jelen Koruza 300 20 Soča privabljalno 25087 za MARTINOM 281/5 Nadstrešnica navadni jelen Koruza 300 20 Soča privabljalno 63627 Pri Hlevih 750 Nadstrešnica navadni jelen Koruza 300 20 Soča privabljalno 64774 Mehurje Soča leva 2209 KORITNICA 2208 SOČA DESNA 2209 Soča desna 2209 Soča desna 2209 srnjad Koruza 300 20 Soča privabljalno 64775 Rut Trenta desna 75/9 Jasli navadni jelen Koruza 300 20 Soča privabljalno 64867 Novo utro Trenta desna 318/1 Kopa navadni jelen Seno 500 20 Tolmin privabljalno 25250 Vršč Dolje 2233 588/124 Avtomatska divji prašič Koruza 250 8 Tolmin privabljalno 25251 Paloje Vrsno 2226 457/1 Silos divji prašič Koruza 200 8 Tolmin privabljalno 25252 Felti Zatolmin 2234 496/1 Avtomatska divji prašič Koruza 200 8 Tolmin privabljalno 60094 Slapišče Volarje 2232 532/1 Silos divji prašič Koruza 200 8 Tolmin privabljalno 25254 Čadrg - Prapet Čadrg 2235 399/34 Silos divji prašič Koruza 200 6 Tolmin privabljalno 25253 Kuntar Zatolmin 2234 488/6 Silos divji prašič Koruza 200 6 Volče privabljalno 14494 Jurman Rute 2253 73/4 Avtomatska divji prašič Koruza 300 40 Volče privabljalno 14495 Pod Ježo Čiginj 2252 340 Avtomatska divji prašič Koruza 300 40 Volče privabljalno 21432 Pri lovski koči Volče 2249 1559 Avtomatska divji prašič Koruza 300 40 Volče privabljalno 21575 Pingalce Sela 2254 306 Avtomatska divji prašič Koruza 300 40 Volče privabljalno 14496 Čance Rute 2253 91 Krmni valj divji prašič Koruza 80 20 Volče privabljalno 41088 Kaštar Ruti 2253 Krmni valj divji prašič Koruza 80 20 Volče privabljalno 60090 Pod Foni Kamno 2231 751 Krmni valj divji prašič Koruza 80 20 Prodi-Razor privabljalno Lisec Kneža 2239 1000 avtomat divji prašič Koruza 500 400 Prodi-Razor privabljalno Črni Vrh Podmelec 2238 557/1 avtomat muflon Koruza 500 50 Triglav zimsko Pri Šumici Kranjska gora 757/2 senik jelenjad sen,tro,pes 800 40 Triglav zimsko Lengar Gozd 545/1 senik jelenjad sen,tro,pes 1200 50 Triglav zimsko Pucova njiva Dovje 1586 senik jelenjad sen,tro,pes 900 40 Triglav zimsko Na Klancu Višelnica 727/2 senik jelenjad,muflon sen,tro,pes 3000 100 Triglav zimsko Poljane Sp. Gorje 638 senik jelenjad seno, silaža 10000 100 Triglav zimsko Kreda Višelnica 1 642/4 senik jelenjad,muflon seno, silaža 8000 100 Triglav zimsko Loka Zg. Gorje 647/84 senik jelenjad seno, silaža 5000 80 Triglav zimsko Žumrčov rovt Višelnica 580/2 senik jelenjad seno, silaža 4000 60 Triglav zimsko Voje Studor 1571 senik jelenjad seno, vejniki 800 60 Triglav zimsko Ukanc Studor 1734 senik jelenjad seno vejniki Triglav zimsko Glava Soča leva 125/59 senik jelenjad,muflon kor/seno Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 1.jan Kopa 231/1 2000 100 150 50 65 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Triglav zimsko Pod Skalo Soča leva 391/8 senik jelenjad seno,koruza Triglav zimsko Gmajna Soča leva 584 senik jelenjad seno,koruza 1500 100 250 40 Triglav zimsko Pod Melino Soča leva 217/1 senik muflon seno,koruza 300 35 Triglav zimsko Pod Ruti Soča leva 553/2 senik muflon seno, koruza 300 35 Triglav privabljalno Velika dolina Podkoren 561 jelenjad pes.trop. 150 40 Triglav privabljalno Danje Rateče 618 jelenjad pes.trop. 150 40 Triglav privabljalno Rebežnica Podkoren 441/3 jelenjad pes.trop. 100 20 Triglav privabljalno Kvadnik Gozd 536/2 jelenjad pes.trop. 150 30 Triglav privabljalno Ravni Kranjska gora 908/1 jelenjad pes.trop. 100 20 Triglav privabljalno Uretov Vom Gozd 473 jelenjad pes.trop. 100 30 Triglav privabljalno Tofovo Kranjska gora 342/2 jelenjad pes.trop. 100 30 Triglav privabljalno Knezova njiva Dovje 1386 jelenjad kor.,pesa 400 40 Triglav privabljalno Mežnarčeve mlake Dovje 1953/3 jelenjad kor.,tropin 300 20 Triglav privabljalno Bor Dovje 1217/1 jelenjad kor.,pesa 400 40 Triglav privabljalno Maznikova njiva Dovje 1570 jelenjad pes.trop. 200 10 Triglav privabljalno Skedance Dovje 1441 jelenjad pes.trop. 100 10 Triglav privabljalno Žičnica Dovje 1532/68 jelenjad kor.trop. 50 5 Triglav privabljalno Pri Cili Višelnica 2 826/1 jelenjad pes.trop. 150 30 Triglav privabljalno Novakov rovt Dovje 1531/1 jelenjad pes.trop. 100 20 Triglav privabljalno Klančnikov rovt Dovje 1489 jelenjad pes.trop. 100 20 Triglav privabljalno Guhar Višelnica 2 774 jelenjad pes.trop. 100 20 Triglav privabljalno Gogalov rovt Višelnica 2 727/2 jel.,muf. koru.pesa 100 50 Triglav privabljalno Zasipska planina Zg. gorje 675 jelenjad pes.trop. 100 20 Triglav privabljalno Pocarjev rovt Višelnica 2 839 jelenjad pes.trop. 100 20 Triglav privabljalno Perniki Višelnica 1 490 jelenjad koruza,tropine 500 50 Triglav privabljalno Meja dolina Zg. Gorje 662 jelenjad koruza 200 20 Triglav privabljalno Repečnikov rovt Zg. Gorje 580 jelenjad koruza 100 10 Triglav privabljalno Pustov rovt Zg. Gorje 626/1 jelenjad koruza 100 10 Triglav privabljalno Čopovo Zg. Gorje 705 senik jelenjad pes.trop. 300 20 Triglav privabljalno Dornikovo Zg. Gorje 584 senik jelenjad pes.trop. 500 30 Triglav privabljalno Javornik Sr. Vas 659 jelenjad koruza,tropine 100 10 Triglav privabljalno Mesnovec Srednja vas 999 Triglav privabljalno Bajer Višelnica 1 892/2 Triglav privabljalno Čopovo Zg. Gorje Triglav privabljalno Dornikovo Zg. Gorje Triglav privabljalno Drčnek Studor 1633/2 Triglav privabljalno Pl.Blato Studor Triglav privabljalno Na melu Triglav privabljalno Voje Triglav privabljalno Triglav Triglav muflon koruza,tropine 50 10 senik jelenjad seno, silaža 300 30 705 senik jelenjad seno, silaža 300 20 584 senik jelenjad seno, koruza 500 30 korito jelenjad koruza,tropine 200 20 1710 korito jelenjad koruza,tropine 300 30 Studor 1439 korito jelenjad koruza,tropine 500 40 Studor 1567 korito jelenjad koruza,tropine 500 40 Hebed Studor 1691 korito jelenjad koruza,tropine 500 60 privabljalno Storeč Raven Savica 1234/2 korito jelenjad koruza,tropine 300 60 privabljalno Zagradec Savica 1195 korito jelenjad koruza,tropine 300 50 Triglav privabljalno Z. rot Studor 1646 korito jelenjad koruza,tropine 400 40 Triglav privabljalno Strženi Savica 1153/2 korito jelenjad koruza,tropine 300 50 Triglav privabljalno Blato-Ukanc Savica 1831 korito jelenjad koruza,tropine 400 40 Triglav privabljalno Pod Skalo Soča leva 391/8 jelenjad koruza,tropine 100 60 Triglav privabljalno Za Vršičem Soča leva 548/1 jelenjad koruza 100 50 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 66 Letni načrt za XI. Triglavsko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Triglav privabljalno Za Školčem Soča leva 643/18 jelenjad koruza 150 50 Triglav privabljalno pri Jovžu Trenta desna 482/14 jelenjad koruza 100 50 Triglav privabljalno Mali Vršič trenta leva 71/3 jelenjad koruza 100 50 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Tolmin 67
© Copyright 2024