letni načrt viii. pomursko lovsko upravljavsko območje leto 2015
Naslov Arh. Novaka 17, 9000 Murska Sobota Tel.: 02 53 49 500, Fax: 02 530 49 10 E naslov: [email protected] LETNI NAČRT za VIII. POMURSKO LOVSKO UPRAVLJAVSKO OBMOČJE za LETO 2015 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO VSEBINE 1 UVOD ...................................................................................................................................................... 1 2 OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠČ ........................................................................................................ 2 3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI........................................................................................................... 4 4 3.1 Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014........................................................... 4 3.2 Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju v letu 2015..................................................................... 6 3.3 Škode od divjadi........................................................................................................................... 9 3.4 Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje gozda....................................................... 15 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD ................................................................................................................ 19 4.1 Srna (Capreolus capreolus) ....................................................................................................... 19 4.2 Navadni jelen (Cervus elaphus) ................................................................................................. 23 4.3 Damjak (Dama dama)................................................................................................................ 28 4.4 Muflon (Ovis ammon musimon) in gams (Rupicapra rupicapra) ............................................... 30 4.5 Divji prašič (Sus scrofa) ............................................................................................................. 31 4.6 Lisica (Vulpes vulpes) ................................................................................................................ 34 4.7 Jazbec (Meles meles) ................................................................................................................ 36 4.8 Kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica (Martes martes)....................................................... 37 4.9 Navadni polh (Glis glis) .............................................................................................................. 38 4.10 Pižmovka (Ondatra zibethica) .................................................................................................... 39 4.11 Poljski zajec (Lepus europaeus) ................................................................................................ 40 4.12 Fazan (Phasianus colchicus) ..................................................................................................... 42 4.13 Poljska jerebica (Perdix perdix) ................................................................................................. 44 4.14 Raca mlakarica (Anas platyrhynchos)........................................................................................ 46 4.15 Sraka (Pica pica), šoja (Garrulus glandarius) in siva vrana (Corvus cornix) ............................. 48 4.16 Rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides)................................................................................ 49 4.17 Nutrija (Myocastor coypus) ......................................................................................................... 49 4.18 Šakal (Canis aureus) .................................................................................................................. 50 4.19 Načrt dodajanja divjadi............................................................................................................... 52 5 EVIDENCE ............................................................................................................................................ 53 6 PRILOGA : SEZNAM LOKACIJ KRMIŠČ ZA PARKLJASTO DIVJAD V LETU 2015 ........................... 55 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO PREGLEDNIC Preglednica 1: Kronologija nastanka letnega načrta za VIII. Pomursko LUO za 2015...................................... 1 Preglednica 2: Pregled lovišč v LUO ................................................................................................................. 2 Preglednica 3.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 ..................................................... 4 Preglednica 3.2: Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015 .................................................... 6 Preglednica 3.3: Izplačane odškodnine za škode od divjadi na lovnih površinah v letu 2014 ........................... 9 Preglednica 3.4: Število škodnih primerov od divjadi na lovnih površinah....................................................... 11 Preglednica 3.5: Ovrednotene odškodnine za škode od parkljaste divjadi v loviščih LD (brez LPN) .............. 11 Preglednica 3.6: Ovrednotene odškodnine za škode od parkljaste divjadi v LPN Kompas Peskovci ............. 11 Preglednica 3.7: Ocenjene škode od divjadi na nelovnih površinah v LUO .................................................... 12 Preglednica 3.8: Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2014 .................................................... 12 Preglednica 3.9: Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2015 ................................................... 12 Preglednica 3.10: Število popisanih osebkov in deleži objeden. po višinskih razredih PE Goričko v 2014..... 15 Preglednica 3.11: Število popisanih osebkov in deleži objeden. po višin. razredih v PE Slov. gorice v 2014 . 17 Preglednica 3.12: Površine in deleži razvojnih faz gozdov v popisnih enotah (PE) v LUO.............................. 18 Preglednica 4.1.1: Načrt odvzema srnjadi 2015 .............................................................................................. 19 Preglednica 4.1.2: Analiza odvzema srnjadi .................................................................................................... 21 Preglednica 4.2.1: Odvzem jelenjadi v robnem območju ............................................................................... 24 Preglednica 4.2.2: Načrt odvzema jelenjadi 2015 ........................................................................................... 24 Preglednica 4.2.3: Analiza odvzema jelenjadi ................................................................................................. 26 Preglednica 4.3.1: Odvzem damjakov po loviščih ........................................................................................... 28 Preglednica 4.3.2: Načrt odvzema damjakov 2015 ......................................................................................... 28 Preglednica 4.3.3: Analiza odvzema damjakov ............................................................................................... 29 Preglednica 4.4.1: Analiza odvzema muflonov ................................................................................................ 30 Preglednica 4.5.1: Načrt odvzema divjih prašičev 2015 .................................................................................. 32 Preglednica 4.5.2: Analiza odvzema divjih prašičev ........................................................................................ 33 Preglednica 4.6: Analiza odvzema lisice.......................................................................................................... 35 Preglednica 4.7: Analiza odvzema jazbeca ..................................................................................................... 36 Preglednica 4.8: Analiza odvzema kune belice in kune zlatice........................................................................ 37 Preglednica 4.9: Analiza odvzema navadnega polha ...................................................................................... 38 Preglednica 4.10: Analiza odvzema pižmovke ................................................................................................ 39 Preglednica 4.11: Analiza odvzema poljskega zajca ....................................................................................... 41 Preglednica 4.12: Analiza odvzema fazana..................................................................................................... 43 Preglednica 4.13: Analiza odvzema poljske jerebice....................................................................................... 44 Preglednica 4.14: Analiza odvzema race mlakarice ........................................................................................ 46 Preglednica 4.15: Analiza odvzema srake, šoje in sive vrane ......................................................................... 48 Preglednica 4.16: Analiza odvzema rakunastega psa ..................................................................................... 49 Preglednica 4.17: Analiza odvzema nutrije...................................................................................................... 50 Preglednica 4.18: Načrt dodajanja divjadi 2015 .............................................................................................. 52 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 KAZALO SLIK in GRAFIKONOV Slika 2.1: Položaj Pomurskega LUO v Sloveniji ................................................................................................ 3 Slika 2.2: Lovišča v Pomurskem LUO ............................................................................................................... 3 Slika 3.1: Dinamika izplačanih odškodnin za škodo od divjadi na lovnih površinah v LUO............................. 10 Slika 3.2: Dinamika ovrednotenih škod in odvzem divjih prašičev v LUO ....................................................... 10 Slika 3.3: Prikaz popisnih enot v LUO.............................................................................................................. 15 Slika 3.4: Gostote poškodovanih in nepoškodovanih osebkov bukve in hrastov v PE Goričko………………..16 Slika 3.5: Gostote poškodovanih in nepoškodovanih osebkov bukve in hrastov v PE Slov. gorice …………..17 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 1 UVOD Letni lovsko upravljavski načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje (LUO) za leto 2015 je sestavljen v skladu z Zakon o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 – odl.US, 17/08 in 46/14 – ZON-C). Zakon določa izdelavo letnih lovsko upravljavskih načrtov za lovsko upravljavska območja (Ur.l. RS, št. 110/04), ki so nadomestila nekdanja lovsko gojitvena območja. Znotraj LUO so opredeljena lovišča in lovišča s posebnim namenom (Ur.l. RS, št. 128/04). Koncesije za lovišča so podeljene, zato se razdelilnik s tem načrtom opredeljenega odvzema naredi za ta lovišča in lovišča s posebnim namenom. Stara in nova lovišča se v LUO bistveno ne razlikujejo, še največje razlike so v sedaj natančno določenih mejah in površinah. Skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu je bilo ustanovljeno Območno združenje upravljavcev lovišč za Pomursko LUO in izvoljen devet članski izvršni odbor. Letni načrt za Pomursko LUO za leto 2015 temelji na ciljih in usmeritvah območnega načrta lovsko upravljavskega dela za Pomursko LUO za obdobje 2011-2020. Poleg zgoraj navedenih predpisov je pripravljen tudi v skladu z: • Zakonom o gozdovih (Ur.l. RS, št.30/93) ter Zakonoma o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih (Ur. l. RS, št. 76/02 in 110/07). • Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št.91/10). • Uredbo o določitvi divjadi in lovnih dob (U.l. RS št. 101/04 in 81/14). • Odlokom o lovsko upravljavskih območjih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l., RS št. 110/04). • Uredbo o ustanovitvi lovišč s posebnim namenom v RS (Ur.l. RS št. 117/04, št. 38/14). • Odlokom o loviščih v Republiki Sloveniji in njihovih mejah (Ur.l. RS št. 128/04, št. 38/14). • Navodili za usmerjanje razvoja populacij divjadi v Sloveniji (usklajeno ZGS, znanstveno-raziskovalne institucije, LZS, OZUL-i in IRSKO, 2011). Najpomembnejši dogodki, ki so vplivali na sam nastanek načrta so prikazani v spodnji preglednici: Preglednica 1: Kronologija nastanka letnega načrta za VIII. Pomursko LUO za 2015 LUO Datum Kraj Organ Pomursko 22. – 25. 01. 2015 Pomursko 10. 03. 2015 Pomursko 20. 03. 2015 Pomursko 30. 03. 2015 Pomursko 03. 04. 2015 Pomursko 10. 04. 2015 Pomursko LUO Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Murska Sobota Ljubljana Komisija za pregled odstrela OZUL in ZGS OE Strokovni svet ZGS OE ZGS OE in vabljeni Svet ZGS OE MKGP Vsebina Pregled odstrela in izgub divjadi Uskladitveni sestanek Določitev osnutka načrta Javna predstavitev načrta Sprejem predloga načrta Oddaja načrta na MKGP Za pogosteje uporabljene izraze so v pričujočem načrtu uporabljene naslednje okrajšave: • ARSO – Agencija republike Slovenije za okolje, • GGO – gozdnogospodarsko območje, • IRSKGLR – Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo. • LUO – VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje, • LD – lovska družina, • LPN – lovišče s posebnim namenom • LUN – letni načrt za LUO • MKGP – Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, • UVHVVR – Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, • ZDLov-1 - Zakon o divjadi in lovstvu • ZGS – Zavod za gozdove Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 1 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 2 OPIS LUO S SEZNAMOM LOVIŠČ Pomursko lovsko upravljavsko območje leži na skrajnem delu severovzhodne Slovenije in se skoraj v celoti pokriva z mejami murskosoboškega gozdnogospodarskega območja. Meja na zahodu je državna meja z Avstrijo, na severu z Avstrijo in Madžarsko (Železna županija-Vas), na vzhodu z Madžarsko (Železna županija-Vas in županija Zala) ter na jugu s Hrvaško. Na jugozahodu meji na sosednje Slovensko goriško, na jugu pa na Ptujsko-Ormoško LUO. Meje lovsko upravljavskega območja nikjer niso naravne oz. ekološke, ampak predvsem upravne oz. državne. Celotno območje ima značilnosti ravninsko-gričevnatega panonskega sveta, v razponu nadmorskih višin od 150 do 418 m n.v.. Pomemben krajinski element območja je reka Mura s tipičnim obmurskim gozdom, ki teče v t.i. murski ravnini. Preglednica 2: Pregled lovišč v LUO Šifra lovišča Prejšnja Sedanja 054 0801 0802 0803 0804 0805 0831 0826 0832 0830 0807 0806 0808 0818 0820 0825 0810 0819 0821 0824 0814 0812 0809 0817 0811 0829 0813 0816 0823 0815 0828 0822 0827 055 056 057 058 134 135 136 137 169 170 171 185 186 187 188 189 190 191 192 193 195 196 197 198 199 200 201 202 501+503 502+504 505 Ime lovišča Apače Gornja Radgona Negova Radenci Videm ob Ščavnici Lendava Dobrovnik Petišovci Velika Polana Mala Nedelja Križevci pri Ljutomeru Ljutomer Dolina Prosenjakovci Bogojina Grad – Kuzma Ivanovci Tišina Moravci Pečarovci Cankova Rogašovci Brezovci LPN Kompas Peskovci LPN Fazan Beltinci Radovci Rankovci Mlajtinci Križevci v Prekmurju Bakovci – Lipovci Murska Sobota Kobilje SKUPAJ Upravna Enota SKUPNA Gornja Radgona 5.224 Gornja Radgona 4.468 Gornja Radgona 2.541 Gornja Radgona 4.633 Gornja Radgona 4.187 Lendava 2.789 Lendava 3.844 Lendava 5.743 Lendava 2.332 Ljutomer 3.937 Ljutomer 5.250 Ljutomer 6.588 Murska Sobota 3.683 Murska Sobota 5.464 Murska Sobota 2.438 Murska Sobota 3.547 Murska Sobota 2.519 Murska Sobota 2.804 Murska Sobota 2.316 Murska Sobota 2.628 Murska Sobota 5.037 Murska Sobota 3.547 Murska Sobota 2.126 Murska Sobota 12.538 MS, Lendava, Ljutom. 15.168 Murska Sobota 2.857 Murska Sobota 2.187 Murska Sobota 2.265 Murska Sobota 2.229 Murska Sobota 2.694 Murska Sobota 3.346 Lendava 2.055 132.984 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota POVRŠINA (ha) Lovna 4.885 3.929 2.348 4.130 3.918 2.586 3.585 5.211 2.205 3.675 4.791 5.899 3.429 5.298 2.324 3.326 2.424 2.599 2.203 2.506 4.750 3.294 2.032 12.070 14.005 2.696 2.052 2.055 2.136 2.432 2.518 2.005 123.316 Nelovna 339 539 193 503 269 203 259 532 127 262 459 689 254 166 114 221 95 205 113 122 287 253 94 468 1.163 161 135 210 93 262 828 50 9.668 Gozd 1.391 1.268 1.000 1.273 1.321 326 1.074 1.321 977 1.131 1.181 1.298 759 2.507 920 1.848 1.121 405 690 1.182 1.149 885 521 5.692 3.434 1.055 235 342 1.222 467 310 1.013 39.318 2 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Slika 2.1: Položaj Pomurskega LUO v Sloveniji Slika 2.2: Lovišča v Pomurskem LUO Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 3 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3 ŽIVLJENJSKO OKOLJE DIVJADI V LUO so po pomenu in obsegu med pomembnejšimi biomeliorativni in biotehniški ukrepi. Med biomeliorativnimi so pomembni vzdrževanje pasišč s košnjo in vzdrževanje remiz, med biotehniškimi pa ukrepi krmljenja in vzdrževanje krmnih njiv. Cilj glede stopnje realizacije ukrepov v lanskem letu je bil dosegati vsaj 80%. Povprečna realizacija teh dveh skupin ukrepov je 87%, kar pomeni sorazmerno visoko realizacijo oz. doseganje načrtovanega. 3.1 Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 Preglednica 3.1: Opravljeni ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2014 Vrsta ukrepa 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna košnja) Spravilo sena z odvozom Priprava pasišč za divjad Gnojenje travnikov Vzdrževanje grmišč Vzdrževanje remiz za malo divjad Vzdrževanje gozdnega roba Izdelava in vzdrževanje kaluž Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja Postavitev in vzdrževanje gnezdnic 3. BIOTEHNIŠKI UKREPI Zimsko krmljenje - parkljasta divjad Zimsko krmljenje - mala divjad Preprečevalno krmljenje Privabljalno krmljenje Krmne njive Pridelovalne njive Solnice (količina soli) 4. LOVSKOTEHNIŠKI OBJEKTI Solnice (založene) Lovske preže (obnova in novogradnja) Krmišča (obnova in novogradnja) Lovske steze (obnova in novogradnja) Enota mere Načrtovan obseg Realiziran obseg Stopnja uresničitve načrta (%) ure 13.982 13.850 99,1 ha ha ha ha ha ha ha število število število število 75,4 2,8 6,6 0,7 9,8 23,8 5,5 29 43 578 12 72,7 2,8 6,6 0,7 7,7 22,2 5,5 28 30 753 10 96,4 100,0 100,0 100,0 78,6 93,3 100,0 96,6 69,8 130,3 83,3 kg kg kg kg ha ha kg 24.950 124.713 9.100 85.300 114,5 26,7 4.810 19.980 113.483 9.100 90.000 89,5 28,0 5.054 80,1 91,0 100,0 105,5 78,2 104,9 105,1 število število število km 1.950 644 330 3,0 1.869 665 338 3,0 95,8 103,3 102,4 100,0 Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi: stopnja uresničitve je med največjimi (blizu 100%), vendar je podatek o izvršenih ukrepih za varstvo in monitoring v LUO le delno uporaben, saj upravljavci pod to rubriko vpisujejo realizacijo, ki je lahko zajeta tudi pod drugimi vrstami ukrepov in gre lahko za podvajanje (n.pr.: ure iz lovskočuvajske službe, biotehniških ukrepov,…). Biomeliorativni ukrepi: so tisti, ki na sonaraven način prispevajo k izboljšanju pogojev za divjad. Povprečna stopnja uresničitve vseh ukrepov skupaj je 95%. Ravno pri vrstah ukrepov tej skupini so upravljavci lovišč pri tem zelo omejeni z lastništvom oz. možnostjo pridobivanja novih namenskih površin za živalski svet. Z Uredbo o podelitvi koncesij (Ur.l. RS 100/2008) upravljavci lovišč niso motivirani za tovrstna vlaganja, saj se jim to pri zniževanju koncesnine po tej Uredbi ne priznava kot vložek oz. olajšava. Biotehniški ukrepi: po obsegu najpomembnejši biotehniški ukrep v območju je krmljenje, kjer je pomemben del celotnega obsega tega ukrepa (zimsko krmljenje) namenjen mali divjadi. Za doseganje ciljev upravljanja z divjadjo v območju je izvajanje ukrepov krmljenja potreben in zato dovoljen ukrep. Klasično polaganje krme se Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 4 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 kombinira s ponudbo na površinah vzdrževanih krmnih njiv. Povprečna stopnja uresničitve vseh ukrepov krmljenja skupaj je 94%. Neobvezno, sicer pa pogojno dovoljeno zimsko krmljenje parkljaste divjadi je omejeno na krmljenje jelenjadi, pri katerem pa je pogoj zagotavljanje ustrezne strukture krme (prostorninskasočna-močna, v razmerju 60%-30%-10%). Realizacija ni dosegla načrtovanega iz razloga, ker vremenske razmere v letu 2014 niso narekovale potrebnosti izvedbe tega ukrepa. Pri ostalem krmljenju zelo pomembno mesto zavzema privabljalno krmljenje za divjega prašiča in jelenjad, kjer je bila realizacija 105%. V loviščih robnega prostora jelenjadi in divjega prašiča se lahko izvaja samo krmljenje male divjadi. Krmljenje vseh vrst parkljaste divjadi v tem področju ni dovoljeno in ni bilo načrtovano. Ukrepi vzdrževanja krmnih in pridelovalnih njiv so bili uresničeni 92 %. Ustrezno je, da je obseg obdelanih krmnih njiv večji od pridelovalnih. Ocenjujemo, da bi morale biti vse površine s katerimi lovišča razpolagajo, prvenstveno namenjene neposredno divjadi, to je za obogatitev prehranske ponudbe in za potrebno kritje v zimskem času, oz. nevegetacijskem obdobju. Lovskotehniški objekti: večji del tukaj prikazanih krmišč je namenjen mali divjadi. Pri parkljasti divjadi gre praviloma za krmljenje na površini tal (nasuta krma) in se krmišče, razen potrebne odstranitve vegetacije, posebej ne ureja. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 5 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3.2 Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju v letu 2015 Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi Predlagamo, da se v to rubriko vpisuje dejansko opravljeno delo na področju spremljanja prisotnosti in stanja divjadi v lovišču (ocenjevanje številčnosti male divjadi, zdravstveno stanje divjadi, lovskočuvajska služba,..). Dopustna odstopanja realizacije načrta: obseg načrtovanih del naj bo opravljen vsaj 80 %. Biomeliorativna dela Za te vrste ukrepov je zaželjena izvedba v čimvečjem obsegu. Dopustna odstopanja realizacije načrta: obseg načrtovanih del naj bo opravljen vsaj 80 %. Biotehniški ukrepi Za parkljasto divjad ne načrtujemo povečevanja obsega krmljenja. Količine krme za preprečevalno krmljenje so lahko v enakem obsegu kot v lanskem letu. Količine prisotne krme na privabljalnih krmiščih so omejene (glej v nadaljevanju poglavje 3.2.2 Določila za krmljenje parkljaste divjadi). Krmljenje male divjadi, v kolikor je ciljno usmerjeno, količinsko ni omejeno. Obseg obdelanih krmnih njiv naj bo večji od pridelovalnih. Pridelovalne njive je priporočljivo pospravljati na način, da del pridelka ostane na njivi (po možnosti ročno spravilo), preostala vegetacija naj služi za kritje in hrano v zimskem času. Dopustna odstopanja realizacije načrta: obseg načrtovanih del naj bo opravljen vsaj 80 %, obsega krmljenja parkljaste divjadi ni potrebno realizirati. Preseganje načrtovanih količin pri krmljenju parkljaste divjadi ni dovoljeno. Lovskotehniški objekti Ne načrtujemo povečevanja števila objektov. Količina položene soli v solnico do 2 kg. Za vsak objekt oz. lokacijo je priporočljivo imeti soglasje lastnika zemljišča, za lokacije krmišč za parkljasto divjad v gozdu je potrebno soglasje ZGS. Dopustna odstopanja realizacije načrta: obsega načrtovanih del ni potrebno realizirati. Preseganje načrtovanih količin soli ni dovoljeno. Preglednica 3.2: Načrtovani ukrepi v življenjskem okolju divjadi v letu 2015 Vrsta ukrepa 1. UKREPI ZA VARSTVO IN MONITORING DIVJADI Ukrepi za varstvo in monitoring divjadi 2. BIOMELIORATIVNI UKREPI Vzdrževanje pasišč s košnjo (ročna in strojna košnja) Spravilo sena z odvozom Priprava pasišč za divjad Gnojenje travnikov Vzdrževanje grmišč Vzdrževanje remiz za malo divjad Vzdrževanje gozdnega roba Izdelava in vzdrževanje kaluž Izdelava in vzdrževanje večjega vodnega vira Sadnja in vzdrževanje plodonosnega drevja in grmovja Postavitev in vzdrževanje gnezdnic 3. BIOTEHNIŠKI UKREPI Zimsko krmljenje - jelenjad Zimsko krmljenje - mala divjad Preprečevalno krmljenje Privabljalno krmljenje Krmne njive Pridelovalne njive Solnice (količina soli) 4. LOVSKOTEHNIŠKI OBJEKTI Solnice (založene) Lovske preže (obnova in novogradnja) Krmišča (obnova in novogradnja) Lovske steze (obnova in novogradnja) Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota Enota mere Načrtovan obseg ure 14.000 ha ha ha ha ha ha ha število število število število 73 3 6,5 0,7 8 22 5,5 30 30 550 10 kg kg kg kg ha ha kg 20.000 115.000 10.000 90.000 89,5 28 5.000 število število število km 1.900 650 330 3,0 6 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Lovske organizacije naj v loviščih po svojih možnostih in naravnih danostih vzdržujejo čim večji obseg površin namenjenih neposredno divjadi. Biomeliorativni ukrepi naj imajo prednost pred biotehniškimi (n.pr. krmne njive in remize pred pridelovalnimi njivami in klasičnim krmljenjem i.pd.). 3.2.1 Usmeritve za izvedbo ukrepov izboljšanja življenjskih pogojev divjadi TRAVNATE POVRŠINE: Za parkljasto divjad (jelenjad, srnjad) je zaželjeno obseg pasišč povečevati. Travnatih površin še posebej primanjkuje v ravninskem pasu. V področju Goričkega se s košnjo poleg ponudbe hrane, ohranja meja gozda in zavira proces zaraščanja. Za malo divjad - (gnezdenje fazana) pridejo v poštev travnate površine, ki se le enkrat letno (pozno) kosijo. GRMIŠČA - za PARKLJASTO DIVJAD: So namenjena rastlinojedi parkljasti divjadi za objedanje popkov in poganjkov. S pomlajevalnimi sečnjami se pospešujejo mehki listavci (vrbe, trepetlika,..), leska, čremsa, hrasti in gaber. Prehransko vrednost grmišč se poveča s sadnjo jerebike in drugih avtohtonih plodonosnih vrst (češnja, kostanj). REMIZE - za MALO DIVJAD: Posebej potrebne so takšne površine med ostalim poljedelskim svetom in so porasle z drevesnimi in grmovnimi vrstami ter s travami in zelišči. Osnovni namen je kritje, vzreja mladičev in ponudba naravne hrane za malo divjad. Remizne površine se vključi med lokacije za zimsko krmljenje male divjadi. PLODONOSNE VRSTE DREVJA in GRMOVJA: Za parkljasto divjad je primerna sadnja plodonosnih drevesnih in grmovnih vrst: hrasti (vse vrste), gaber, jerebika, kostanji, topoli, vrbe, češnja, jablana, hruška, leska, dren, trdoleska, glog, bezeg, črni trn, malina. NJIVE (KRMNE in PRIDELOVALNE): Zasejane morajo biti z rastlinami, ki jim vrsta divjadi, kateri je krmna njiva namenjena, daje prednost pred tistimi na običajnih kmetijskih površinah. Koruza na krmnih njivah je enostavna za pridelavo, vendar strokovno utemeljena kvečjemu za divjega prašiča in delno za fazana. Zaželjene so predvsem tiste vrste rastlin, ki divjadi nudijo hrano dalj časa, zlasti v prehransko revnejših mesecih (ohrovt, pesa, repa, …). o Površinsko razmerje krmne njive : pridelovalne njive = 85% : 15%. o Razmerje kultur na krmnih in pridelovalnih njivah (za lovišča z jelenjadjo in divjim prašičem): delež okopavin in ostalega večji od deleža koruze in žit. o Kulture na krmnih njivah za malo divjad: koruza in žita (v primeru koruze naj del kulture preko zime ostane nepospravljene za hrano in kritje mali divjadi). o Lovišča površin, ki jih imajo v lasti in so namenjene divjadi, preko zime ne smejo puščati neobdelanih. Za veliko divjad pridejo v poštev vrste krmnih rastlin in njihove mešanice, ki divjadi v zimskem obdobju nudijo zeleno oz. sočno hrano. 3.2.2 Določila za izvajanje krmljenja in ureditve solnic A) KRMLJENJE PARKLJASTE DIVJADI Krmljenje je biotehnični ukrep, kjer se krma namenjena divjadi na lokacijo krmišča pripelje od drugod. O vseh krmiščih morajo lovišča voditi kataster, ki vsebuje katastrsko občino (k.o.), parcelno številko, vrste in načrtovane letne količine krme, vrsto krmišča oziroma namen. Za krmišča v gozdu je potrebno soglasje Zavoda za gozdove in lastnika zemljišča. V letu 2015 načrtujemo tekoče ažuriranje katastra krmišč po loviščih. Namen krmljenja: • Pri izvedbi krmljenja je potrebno zasledovati cilj, da ta ukrep ni vzrok povečevanju škod od divjadi. V primeru, da je krmljenje vzrok povečanju škod od divjadi v bližnji okolici krmišča krmljenje na tej lokaciji ni dovoljeno. • Preprečevalno krmljenje - z namenom zadrževanja divjadi stran od ogroženih kmetijskih kultur, sredi večjega strnjenega gozda in v čimvečji oddaljenosti od gozdnega roba. • Privabljalno krmljenje se izvaja z minimalnimi količinami krme z namenom doseganja cilja večje realizacije načrta odstrela (predvsem d.prašičev). Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 7 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 • Načrtno krmljenje parkljaste divjadi samo z namenom povečanja številčnosti ni dovoljeno. Lokacije krmišč: • Krmišča v gozdu ne smejo biti na površinah v obnovi in mladih gozdnih sestojih (mladje, sestoji do 15 cm premera). • Lokacija krmljenja parkljaste divjadi mora biti vnesena v program Lisjak in biti obvezno določena z nazivom K.O., parc. št. in Gauss-Krüger koordinatami (X,Y) v obliki šestmestnih številk - velikostni razred GK koordinat v aplikaciji Atlas okolja je GKY>GKX. • Krmljenje je dovoljeno samo na lokacijah določenih s tem načrtom (glej prilogo 1). Krmljenje parkljaste divjadi na drugih lokacijah ni dovoljeno. Lokacije krmišč v letnih načrtih lovišč morajo biti usklajene z načrtom LUO. Evidenco krmljenja se vodi v Letnih načrtih lovišč oz. programu Lisjak. Krmljenje srnjadi • Načrtno krmljenje srnjadi ni potrebno in ni dovoljeno nikjer v območju. • S srnjadi ustrezno krmo (ne samo z močno krmo) je dovoljeno krmljenje le v nadpovprečno ostrih zimskih razmerah. Krmljenje jelenjadi: Dovoljeno je zimsko (dopolnilno) in privabljalno krmljenje. Krmljenje ni dovoljeno v loviščih robnega območja in loviščih, kjer ohranitev jelenjadi ni načrtovana (lovišča, ki nimajo številčno načrtovanega odvzema). Zimsko (dopolnilno): • Največje število krmišč v posameznem lovišču 1 / 1.000 ha lovne površine, ob pogojih, da je delež gozda v lovišču več kot 50%, povprečni odvzem jelenjadi zadnjih treh let pa večji od 10 živali. • V loviščih z povprečnim odvzemom zadnjih treh let manjšim od 10 živali, zimsko krmljenje ni dovoljeno. • Struktura krme prostorninska : sočna : močna = 60% : 30 % : 10%. V kolikor lovišče ne more zagotavljati te strukture krme (zimsko) dopolnilno krmljenje jelenjadi ni dovoljeno. • Odstrel parkljaste divjadi na teh krmiščih v sezoni krmljenja med 1. novembrom in 28./29. februarjem ni dovoljen (ZDLov-1). Privabljalno: • Največje število krmišč v posameznem lovišču 1 / 500 ha lovne površine. • Prisotnost močne krme na posameznem krmišču do 5 kg/dan. Odvračalno krmljenje za jelenjad ne obstaja in ni načrtovano. Krmljenje divjega prašiča: Dovoljeno je odvračalno in privabljalno krmljenje, dopolnilno zimsko krmljenje za povečevanje številčnosti ni dovoljeno. Preprečevalno krmljenje: • Največje število krmišč v posameznem lovišču 1 / 1.000 ha gozdne površine. • Lokacije morajo biti v notranjosti strnjenih gozdov in čim bolj oddaljene od kmetijskih površin. Privabljalno krmljenje: • Največje število krmišč v posameznem lovišču 1 / 200 ha gozdne površine. • Prisotnost močne krme na posameznem krmišču do 2 kg/dan. B) KRMLJENJE MALE DIVJADI • Dovoljeno je krmljenje vseh vrst male divjadi, še posebej pa fazana, poljske jerebice in poljskega zajca. • Sestava krme iz različnih vrst žit in koruze, krmne pese, sladkorne pese, detelje, lucerne (suhe),.... • Krmljenje male divjadi je po potrebi dovoljeno v skozi celo leto (premostitev t.i. »žetvenega šoka«) in ni vezano samo na zimsko obdobje. • Vzdrževanje krmnih njiv ima prednost pred pridelovalnimi njivami. Površine na katerih se pridelujejo žita in koruza naj lovske družine pred zimo ne pospravijo v celoti. Tako postane čim večji delež teh njiv krmnih njiv, ki imajo istočasno funkcijo remize (kritje!) za fazana. • Krmljenje naj lovišča izvajajo na večjem številu lokacij manjših krmišč. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 8 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 • • V fazanjih krmiščih je treba srnjadi čim bolj onemogočiti dostop do koruze (učinkoviti so krmilniki za pernato divjad). Krmišča za malo divjad postavljati na primerna mesta s kritjem, kjer je mala divjad prisotna. V sušnem času je v predelih s slabo preskrbljenostjo s površinskimi vodotoki priporočena ureditev umetnih vodnih virov (t.i. napajališč za malo divjad). Kataster krmišč za malo divjad V lovišču se vodi skupno število krmišč za malo divjad v celem lovišču ali njegovem delu (katastrska občina). C) KRMLJENJE ZVERI Dovoljeno je privabljalno krmljenje z namenom lova. Izvaja se lahko s krmo rastlinskega ali živalskega izvora. Krmljenje mora biti izvajano na način, ki je skladen z veterinarskimi predpisi o ravnanju s stranskimi živalskimi proizvodi. D) SOLNICE Polaganje soli divjadi ni potrebno. Za parkljasto divjad je dovoljeno samo v spomladanskem času. Solnice so lahko založene samo v vegetacijskem obdobju od 15.03. do 31.10. Solnice ne smejo biti na površinah gozdnih sestojev, ki so v načrtni obnovi. Dovoljeno letno zalaganje solnic do 2 kg soli / solnico. 3.3 Škode od divjadi Povzročene škode v letu 2014 Preglednica 3.3: Izplačane odškodnine za škode od divjadi na lovnih površinah v letu 2014 Ovrednotena škoda * Delež Vrsta divjadi Kultura EUR / 100 ha % Leto 2014 lov. p. 5.259 kulture 4,26 srna sadno drevje 403 0,33 ostalo 295 0,24 skupaj srna 2,9 5.957 4,83 kulture 137.645 111,62 sadno drevje 340 0,28 navadni jelen gozd 230 0,19 ostalo 725 0,59 skupaj n. jelen 67,8 138.940 112,67 kulture 55.031 44,63 divji prašič travniki 708 0,57 skupaj divji prašič 27,2 55.739 45,20 damjak kulture 1,4 2.926 2,37 SKUPAJ PARKLJARJI 99,3 203.561 165,08 jazbec 83 0,07 siva vrana 1.254 1,02 SKUPAJ OSTALE VRSTE 0,7 1.336 1,08 VSE SKUPAJ 100 204.897 166,16 * Ovrednotena škoda = izplačane odškodnine (EUR) + izdani material (EUR) + opravljene ure sanacije (1ura = 5 EUR) Skupni obseg izplačanih odškodnin za nastalo škodo od divjadi, se je v letu 2014 v primerjavi z predhodnim letom povečal za 8 %. Prevladujejo odškodnine za škodo od parkljaste divjadi, posebej škode od jelenjadi in divjih prašičev. V primerjavi s predhodnim letom je evidentirano povečanje škod od jelenjadi za 31 %, pri prašiču pa zmanjšanje škod za 22 %. Pri vsaki vrsti je največ odškodnin izplačanih za nastalo škodo na kmetijskih kulturah, 65 % vseh odškodnin od divjadi je na kulturah koruze, katere izhodiščna cena je bila bistveno večja kot cena tega pridelka v tekočem letu (osnova za leto 2014 je bila cena pridelka 2013), kar ima bistven vpliv na prikazano škodo v EUR. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 9 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 OVREDNOTENE ŠKODE OD DIVJADI 250.000 Ostale vrste Srnjad 200.000 Divji prašič Jelenjad EUR 150.000 100.000 50.000 0 2010 2011 2012 2013 2014 LETO Slika 3.1: Dinamika izplačanih odškodnin za škodo od divjadi na lovnih površinah v LUO OVREDNOTENA ŠKODA IN ODVZEM - DIVJI PRAŠIČ 1200 Ovrednotena škoda 100.000 1000 Odvzem 80.000 800 60.000 600 40.000 400 20.000 200 0 ODVZEM ŠTEVILO OVREDNOTENA ŠKODA (EUR) 120.000 0 2010 2011 2012 2013 2014 LETO Slika 3.2: Dinamika ovrednotenih škod in odvzem divjih prašičev v LUO Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 10 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 3.4: Število škodnih primerov od divjadi na lovnih površinah Lovišče 2010 2011 2012 2013 APAČE 1 BAKOVCI - LIPOVCI BOGOJINA 1 BREZOVCI 5 6 4 CANKOVA 1 2 3 2 DOBROVNIK 3 4 2 DOLINA 1 4 2 3 GORNJA RADGONA GRAD KUZMA 12 8 23 10 IVANOVCI 13 13 17 9 KOBILJE 3 2 2 3 KRIŽEVCI pri Ljutomeru 1 3 3 3 KRIŽEVCI v Prekmurju 10 13 9 11 LENDAVA 2 LJUTOMER 1 1 7 3 MALA NEDELJA 1 1 1 MLAJTINCI 1 MORAVCI 2 1 1 2 MURSKA SOBOTA 1 NEGOVA PEČAROVCI 9 7 13 12 PETIŠOVCI 3 20 7 PROSENJAKOVCI 72 66 83 53 RADENCI RADOVCI 4 10 14 RANKOVCI ROGAŠOVCI 1 TIŠINA 2 VELIKA POLANA 8 5 6 8 VIDEM OB ŠČAVNICI 1 LPN FAZAN Beltinci 20 28 22 23 LPN KOMPAS Peskovci 334 285 348 366 SKUPAJ 498 455 589 525 Op.: 1 zapisnik je 1 škodni primer 2014 2 1 2 1 11 5 7 13 1 1 4 10 59 6 1 7 2 17 342 492 SKUPAJ 1 2 1 16 8 9 12 1 64 57 17 10 56 2 12 3 2 7 1 0 45 40 333 0 34 1 1 2 34 3 110 1.675 2.559 V celotnem LUO je bilo obravnavano 9 primerov škod s komisijo na drugi stopnji, od tega 7 v LPN Kompas. Preglednica 3.5: Ovrednotene odškodnine za škode od parkljaste divjadi v loviščih LD (brez LPN) Leto Srna Jelen Divji prašič Skupaj EUR 2010 1.488 409 1.664 1.893 2.279 13.657 8.677 14.111 21.343 18.428 12.284 14.908 31.368 6.691 6.066 27.429 23.995 47.143 29.927 26.774 2011 2012 2013 2014 Preglednica 3.6: Ovrednotene odškodnine za škode od parkljaste divjadi v LPN Kompas Peskovci Leto Srna Jelen Divji prašič Damjak Skupaj EUR 2010 2.910 1.201 33.450 42.435 29.229 57.250 1.973 1.515 67.562 102.401 2011 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 11 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 2.152 45.834 80.815 1.660 130.461 2013 2.702 80.138 64.463 4.098 151.402 2014 2.242 118.010 48.832 2.926 172.010 Skupni obseg odškodnin v lovišču LPN Kompas je v letu 2014 presegel 170.000 EUR. Obseg odškodnin in stanje na terenu narekujeta nadaljnje povečanje načrta odvzema parkljaste divjadi v tem lovišču, predvsem jelenjadi in nadaljevanje intenzivnega lova divjih prašičev. 2012 Škode od divjadi na nelovnih površinah (EUR) Preglednica 3.7: Ocenjene škode od divjadi na nelovnih površinah v LUO Vrsta divjadi 2010 2011 2012 2013 Srnjad 0 173,42 328,03 1.668,02 Jelenjad 216,22 1.880,00 108,80 13.043,19 Damjek 0 70,00 0 0 Lisica 709,50 0 0 0 Kuna belica 0 0 0 0 Siva vrana 0 204,69 12.017,03 ** 0 Jazbec 0 0 5,50 0 Poljski zajec 0 0 0 6.666,80 SKUPAJ 925,72 2.328,11 12.459,36 21.378,01 2014 659,61 0 0 46,00 84,20 0 0 0 789,81 **….škoda na lubenicah Panvita d.d. Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi v letu 2014 Iz evidence opravljenih ukrepov v programu Lisjak in letnih načrtov lovišč ni razvidno za katere primere oz. kulture so bili navedeni ukrepi izvršeni. Ocenjujemo, da lovske organizacije izvajajo ukrepe za preprečevanje škod po lastni presoji in da so ti ukrepi namenjeni prvenstveno zaščiti kmetijskih kultur in preventivi pred povozi divjadi na cestah. Po poročilih lovskih organizacij so bili ukrepi za preprečevanje škod izvedeni v obsegu, kot je prikazan v spodnji preglednici. Preglednica 3.8: Opravljeni ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2014 Vrsta ukrepa Število objektov Opravljene ure Tehnična in kemična 25 883 sredstva Število objektov ni realno, oz. je manjše kot je število v praksi iz razloga, ker upravljavci v evidenci Lisjak v rubriko lokacija dostikrat vpišejo samo »celo lovišče«, v praksi pa to pomeni izvedbo ukrepa na večih lokacijah po celem lovišču. Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod v letu 2015 Predvideva se okvirni obseg sredstev in ur za zaščito pred divjadjo, dejanska potreba po izvajanju ukrepov za preprečevanje škode od in na divjadi se pokaže tekom leta in je odvisna od vremenskih in prehranskih razmer v posameznem letu in lovišču. Zaščitna sredstva so minimalna pomoč pri zaščiti površin pred divjadjo, zaželeno je, da se sodelovanje med lastniki oz. oškodovanci in upravljavci lovišč poveča. Upravljavci naj sredstva za zaščito zagotavljajo glede na potrebe oškodovancev. Načrtovan obseg ukrepov in potrebnih ur za njihovo izvedbo naj bo najmanj v višini lanske realizacije in se ga lahko presega. Preglednica 3.9: Načrtovani ukrepi za preprečevanje škod od divjadi 2015 Vrsta ukrepa Število objektov Načrtovane ure Tehnična in kemična 50 1.000 sredstva Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 12 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Upravljavci lovišč, predvsem pa LPN Kompas, ki imajo več škode od parkljaste divjadi, naj preventivno vlagajo v zaščito v svojem lovišču. Učinkovita zaščita pred parkljasto divjadjo je uporaba električnega pastirja. Usmeritve za preprečevanje škod od in na divjadi 1. Škode od divjadi: • Objava podatkov o pooblaščencih upravljavcev lovišč za prijavo škode; • Povečan poudarek na problem škod od divjadi morajo dati upravljavci tistih lovišč, ki imajo velik obseg škod (osrednje območje divjega prašiča in jelenjadi) predvsem LPN Kompas in LD Prosenjakovci; • Preprečevalno krmljenje in urejanje krmnih njiv (preveriti učinkovitost ukrepa!); • Intenziviranje izvrševanja načrta odvzema (po višini, strukturi in pravočasnosti) v območjih večjega pritiska divjadi na kulture, oz. večje verjetnosti škod od divjadi; • Potrebno sodelovanje lovcev in kmetijcev pri osnovanju, nadzoru in varovanju ogroženih kmetijskih kultur (posebna pozornost je potrebna v primerih osnovanja intenzivnih kultur); • Zavarovanje kultur, domačih živali in objektov z izvedbo zaščitnih in odvračalnih ukrepov (tehnična in kemična sredstva). • Izobraževanje lastnikov o pravilni uporabi zaščitnih sredstev (učinkovitost ukrepov). • Uporaba ustreznih zaščitnih sredstev za zaščito dela ogroženih kmetijskih površin pred jelenjadjo na območju LPN Kompas (predvideno 10 kompletov električnega pastirja). • 2. Škode na divjadi: • Obveščanje upravljavcev cest o krajih stalnih prehodov divjadi čez cesto za namestitev prometnega znaka »Divjad na cesti«; • Postavitev silhuet »srnjak« na krajih povečanih povozov; • Nameščanje svetlobnih, kemičnih in elektronskih odvračal; • Povečan odstrel srnjadi v področjih povečanih izgub na cest; • Sodelovanje lovcev in kmetijcev za zmanjšane izgub mladičev srnjadi med spomladansko košnjo; • Obveščanje javnosti o nedovoljenem gibanju psov in mačk v lovišču brez nadzorstva lastnikov; • Opozarjanje na nedovoljeno uničevanje živih mej in grmišč v času gnezdenja ptic in poleganja mladičev (med 1. marcem in 1. avgustom). Pri škodah moramo ločiti povzročitelje škod, oziroma kdo za škodo odgovarja glede nato, kje je le-ta nastala. ŠKODA NA PREMOŽENJU A. Za škodo, ki jo povzroči divjad, na lovnih površinah v lovišču in lovišču s posebnim namenom odgovarja upravljavec lovišča. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine: 1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31. 12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način. Pooblaščenec lovišča ali lovišča s posebnim namenom v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v poseben obrazec. 2. Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljavca, na kraju ogleda ali v osmih dneh, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljavsko območje imenuje minister za dobo petih let. 3. Komisijo za določanje višine škode na kmetijskih in gozdnih kulturah, sestavljajo predsednik ali njegov namestnik, ter dva člana ali njuna namestnika. En član komisije in njegov namestnik sta usposobljena za kmetijsko stroko, drugi član komisije in njegov namestnik pa za gozdarsko in lovsko stroko. Komisija zaseda v tričlanski sestavi in odloča z večino glasov. V delu komisije sodeluje tudi lovski inšpektor oziroma inšpektorica brez pravice glasovanja. 4. Na podlagi ocene komisije, ki mora opraviti ogled najpozneje v petnajstih dneh od prijave, poizkusita oškodovanec in upravljavec skleniti sporazum o plačilu odškodnine. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 13 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 5. Oškodovanec ali upravljavec, ki se ne strinja z odločitvijo komisije, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo morata vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. B. Za škodo, ki jo povzroči divjad, na nelovnih površinah v lovišču in lovišču s posebnim namenom odgovarja upravljavec, v kolikor je škoda nastala po njegovi krivdi (krivdna odgovornost), sicer pa Republika Slovenija. Postopek prijave in sklenitve sporazuma o višini odškodnine: 1. Oškodovanec mora v roku treh dni od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti nastalo škodo krajevno pristojni območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. 2. Pooblaščena oseba območne enote Zavoda za gozdove Slovenije v osmih dneh po prijavi škode opravi ogled kraja dogodka in ob tem svoje ugotovitve zapiše v Zapisnik o nastanku škode, ki jo je povzročila divjad. 3. Če se oškodovanec in pooblaščena oseba ne sporazumeta o višini odškodnine, na kraju ogleda ali v osmih dneh ter ne skleneta Sporazuma o določitvi višine odškodnine od divjadi na nelovnih površinah, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode ministrstvu, pristojnemu za divjad in lovstvo. 4. Oškodovanec, ki se ne strinja z odločitvijo ministrstva, pristojnega za divjad in lovstvo, lahko s tožbo zahteva, da o odškodnini odloči pristojno sodišče. Tožbo mora vložiti najkasneje v treh letih od dneva, ko je škoda nastala. C. Za škodo, ki jo povzročajo zavarovane vrste prostoživečih živali odgovarja R Slovenija, ki je vrste zavarovala. Škodo ocenjuje delavec ZGS, ki sestavi predpisan zapisnik, sklene Sporazum z oškodovancem in ju posreduje na ARSO. ŠKODA NA ZDRAVJU LJUDI je tista, ki jo divjad povzroči neposredno zdravju človeka in je vsa nepremoženjska škoda, ki je nastala oškodovancu zaradi delovanja divjadi. ŠKODA POVZROČENA Z IZVAJANJEM LOVA je vsaka škoda, ki so jo pri izvrševanju lova povzročili lovci, gonjači ali drugi udeleženci lova in lovski psi. Za škodo, povzročeno z izvrševanjem lova s strelnim orožjem, odgovarja upravljavec, ne glede na krivdo (objektivna odgovornost). Za ostalo škodo nastalo pri izvrševanju lova in upravljanja z loviščem ali loviščem s posebnim namenom, ima oškodovanec pravico neposredno uveljavljati škodo od povzročitelja. ŠKODA NA DIVJADI je premoženjska in ekološka škoda, povzročena z neposrednim protipravnim uničenjem, poškodovanjem ali prilastitvijo divjadi, njenih legel in gnezd ali povzročena posredno s protipravnimi posegi v prostor, ki spreminja, krči ali uničuje habitate, naravne prehode (biokoridorje) in druge za obstoj divjadi pomembne dejavnike. Odgovoren je tisti, ki je ravnal namenoma ali iz malomarnosti (krivdna odgovornost). Za škodo na divjadi ob trku s premikajočim se vozilom, odgovarja voznik vozila, kolikor se ugotovi, da ni vozil v skladu s predpisi, upravljavec lovišča, kolikor se ugotovi, da je škoda nastala zaradi dejanj upravljavca, ali upravljavec za škodo na divjadi in voznik za škodo na vozilu, kolikor sta oba storila vse potrebno, da do škode ne bi prišlo. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 14 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 3.4 Vpliv rastlinojede parkljaste divjadi na pomlajevanje gozda V letih 2009/2010 in s ponovitvijo v letu 2014 je ZGS opravil popis objedenosti gozdnega mladja po prenovljeni metodi na območju celotne Slovenije. Izvedba popisa na terenu prostorsko ni vezano na območje LUO, ampak se opravlja po popisnih enotah (v nadaljevanju PE) pri oblikovanju katerih smo upoštevali populacijska območja rastlinojede parkljaste divjadi in zaokrožena gozdnata območja, ki so si podobna po drevesni sestavi, geološki podlagi, klimi, ipd. Slika 3.3: Prikaz popisnih enot v LUO Iz slike je razvidno, da na območju Pomurskega LUO ležita 2 popisni enoti in sicer PE Goričko in PE Slovenske gorice. PE Goričko zajema istoimensko gričevnato območje severnega in vzhodnega Prekmurja, PE Slovenske gorice obsega tudi del sosednjega Slovensko goriškega in Ptujsko-Ormoškega LUO (na OE Maribor). V letu 2014 smo v obeh navedenih popisnih enotah izvedli drugi popis objedenosti. V vsaki od popisnih enot je bilo popisanih 51 ploskev, na katerih smo ugotavljali pomladitveni potencial in vpliv rastlinojede parkljaste divjadi na poškodovanost gozdnega mladja. Kljub temu, da je stopnja objedenosti odvisna od številnih dejavnikov, nam ta podatek nudi dodano vrednost pri razumevanju dogajanj v populacijah divjadi, predvsem glede gibanja njene številčnosti in gostot. Problemi pri popisu: • Večina popisnih ploskev leži v državnem gozdu, zaradi pomanjkanja sestojev v pomlajevanju je predvsem v zasebnem gozdu težko najti ustrezne popisne razmere (načrtno naravno pomlajevanje) na katerih je moč popisati mladje; • Kljub izločanju po določenih kriterijih so PE še zmeraj zelo velik prostorski okvir, v kateri so združeni zelo različni pogoji. PE Goričko Preglednica 3.10: Število popisanih osebkov in deleži objedenosti po višinskih razredih PE Goričko v 2014 Skup. DV < 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 št. vz. DV % št./ha DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % Smreka 17 Jelka 1 Bori 21 1 591 4 1.256 2,9 4 1.367 1,4 7 1.256 1,5 9 923 2,0 5 18 2 1.084 1 517 35,7 1 425 4.802 1,9 18 26,1 2 314 11,8 1 42,0 36 11 74 1 1.330 25,0 3.564 32,6 42 40.704 30,8 1.090 13,6 20 19.669 29,2 Macesen 1 Bukev 47 46 24.835 36 12.743 20,1 45 15.735 32,9 48 8.662 Hrasti 43 21 11.333 29 10.268 19,8 18 6.372 40,9 11 1.939 49,5 Plem. list. 15 3 1.380 2 831 48,9 2 646 68,6 74 100,0 Dr. tr. list. 49 26 14.093 24 8.643 23,3 27 9.640 45,8 28 5.023 50,7 Meh. list. 23 1 394 3 1.090 39,0 3 1.145 46,8 5 886 35,4 6 591 Iglavci 29 3 1.675 5 1.773 12,5 5 1.810 7,1 9 1.570 3,5 10 997 Listavci 51 97 52.035 95 33.575 22,2 95 33.538 39,3 91 16.584 45,4 90 Skupaj 51 100 53.710 100 35.348 21,7 100 35.348 37,6 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 100 18.154 41,8 37 2 1.551 27 27.038 36,7 31,3 3 3.712 39,3 1,9 6 6.150 6,9 8.976 27,2 94 92.674 33,0 3.731 25,2 100 9.973 24,6 59,5 100 98.824 31,4 15 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Poškod. BUKEV 16000 Nepošk. 14000 5176 Število / ha 12000 2561 10000 8000 3638 6000 10181 10558 4000 5023 2000 1161 2402 0 15-30 31-60 61-100 101-150 Višinski razred nad 150 Poškod. HRA ST I 12000 1497 Nepošk. 10000 Število / ha 2033 8000 6000 2606 4000 8235 2000 3766 0 15-30 31-60 960 979 148 942 61-100 101-150 Višinski razred 628 nad 150 Slika 3.4: Gostote poškodovanih in nepoškodovanih osebkov bukve in hrastov v PE Goričko v letu 2014 Ugotovitve popisa 2014: • Drevesna sestava mladja višine 15-150 cm kaže, da je listavcev bistveno več kot iglavcev; • Pri listavcih ima največji delež bukev, ki ji sledijo hrasti in drugi trdi listavci, količinsko najmanj je mladja plemenitih listavcev; • Ocenjena gostota mladja vseh DV (št./ha) je sorazmerno visoka (bistveno nad slovenskim povprečjem); • Ocenjena gostota mladja (št./ha) v razredu 100-150 cm je celo največja v Sloveniji; • Skupna objedenost je le nekoliko nad slovenskim povprečjem (28,3%); • V primerjavi z popisom 2009 se je skupna objedenost mladja povečala (razlike v deležu poškodovanih osebkov med dvema popisoma so statistično značilne); • V razredu 100-150 cm pa popis 2014 kaže na zmanjšanje objedenosti (statistično neznačilne razlike); • Skupna objedenost bukve, kot tudi tiste v razredu 100-150 cm, je > 30% kar pomeni poškodovanost nad slovenskim povprečjem (24,5%), je pa gostota osebkov v tej PE večja; • Pričakovano so najmočneje objedeni plemeniti listavci, katerih gostota v mladju pa je najnižja; • V višinskem razredu nad 150 cm prevladujejo listavci (po vrstnem redu je največ dr. trdi listavcev, bukve in hrastov). Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 16 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 PE Slovenske gorice Preglednica 3.11: Število popisanih osebkov in deleži objedenosti po višin. razredih v PE Slov. gorice v 2014 Skup. DV < 15cm R1 15-30cm R2 30-60cm R3 60-100cm R4 100-150cm R1-R4 št. vz. DV % št./ha DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % Št./ha obj. % DV % št./ha obj. % DV % št./ha obj. % Smreka 17 Jelka 4 Bori 5 299 1 1 898 733 2,8 3 997 2,0 1 163 12,5 1 20 163 12,5 1 204 10,0 1 102 20,0 1 20 122 33,3 163 Macesen 1 100,0 2 1.913 4,3 1 488 12,5 305 13,3 20 20 20 Bukev 47 48 32.239 46 25.092 22,9 71 26.435 42,3 85 Hrasti 29 17 11.678 16 8.629 29,0 4 1.648 51,9 1 142 100,0 1 20 Plem. list. 35 19 12.975 11 6.207 27,5 6 2.279 42,0 4 529 50,0 3 102 Dr. tr. List. 35 13 8.883 25 13.350 45,6 14 5.291 56,2 6 753 78,4 4 142 122 33,3 41 50,0 1 20 285 14,3 1 41 11.518 36,4 99 Meh. list. 6 102 20,0 Iglavci 21 2 1.198 2 1.079 3,8 4 1.323 6,2 2 Listavci 51 98 65.775 98 53.379 30,1 96 35.776 44,7 98 Skupaj 51 100 66.973 100 54.458 29,6 100 37.099 43,3 100 11.803 35,9 92 3.602 11,9 59 65.182 31,5 11 10.440 33,5 20,0 10 9.117 32,4 57,1 18 19.536 49,8 285 28,6 2.727 6,7 50,0 2 3.887 13,6 98 100 3.928 14,0 104.561 35,2 100 107.287 34,4 Poškod. B UK EV 30000 10.053 31,6 Nepošk. 25000 Število / ha 5746 11182 20000 15000 10000 19346 3177 15253 5000 6876 429 3173 0 15-30 31-60 61-100 101-150 Višinski razred nad 150 Poškod. HRA S T I 10000 2281 Nepošk. Število / ha 8000 2502 6000 4000 6127 2000 855 793 0 15-30 31-60 142 0 0 20 61-100 101-150 Višinski razred 0 nad 150 Slika 3.5: Gostote poškodovanih in nepoškodovanih osebkov bukve in hrastov v PE Slov. gorice v letu 2014 Ugotovitve popisa 2014: • Drevesna sestava mladja višine 15-150 cm kaže, da je listavcev še več kot v PE Goričko; • Pri listavcih ima prevladujoči delež bukev, ki ji sledijo drugi trdi listavci in hrasti, količinsko najmanj je mladja iglavcev; • Ocenjena gostota mladja vseh DV skupaj (št./ha) je največja v Sloveniji; • V primerjavi z popisom 2009 se je skupna objedenost mladja povečala (razlike v deležu poškodovanih osebkov med dvema popisoma so statistično značilne); Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 17 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 • • • • V razredu 100-150 cm pa popis 2014 kaže na zmanjšanje objedenosti (statistično neznačilne razlike); Najmočneje so objedeni drugi trdi listavci, tudi tisti v razredu 100-150 cm; Skupna objedenost bukve je >30%, vendar je gostota osebkov te DV zelo visoka (celo največja v Sloveniji), pri čemer je objedenost bukve v razredu 100-150 cm nizka oz. podpovprečna. V višinskem razredu nad 150 cm prevladujejo listavci (največ je bukve, hrasti niso bili zabeleženi). Pri tolmačenju rezultatov popisa objedenosti se je potrebno zavedati, da so posamezne drevesne vrste v prehrani parkljaste divjadi različno priljubljene. Tako je delež objedenosti plemenitih in trdih listavcev lahko zelo visok že pri nizkih gostotah divjadi. Raziskave kažejo, da se odvisnost med številčnostjo divjadi in objedenostjo mladja najbolj odraža pri objedenosti bukve. Bukev je med divjadjo srednje priljubljena, prostorsko je zastopana praktično na vseh rastiščih in je ne navsezadnje graditeljica večine sestojev, zato je primerna za ugotavljanje vpliva rastlinojede divjadi na gozdno mladje. Na stopnjo objedenosti zelo močno vplivajo tudi vremenski pogoji. Ocenjujemo, da je povečanje deleža objedenosti v letu 2014 lahko tudi posledica dolgotrajne snežne odeje v letu 2013 (snežna odeja je bila prisotna še v mesecu aprilu). Poleg deležev objedenosti posameznih drevesnih vrst je zelo pomembna tudi drevesna sestava v višinskem razredu R4 100-150 cm, to je v razredu, ki predstavlja osnovo za vrstno pestrost bodočih sestojev. Izostanek oz. zelo nizek delež nekaterih drevesnih vrst (plemeniti listavci) v tem razredu je lahko posledica močnejšega objedanja. To še posebej velja za primere, ko imamo v nižjih višinskih razredih znaten delež določene drevesne vrste, v najvišjem razredu pa ta drevesna vrsta ni ali pa je slabo zastopana. Presoja vpliva gozd – divjad: Ocenjujemo, da ugotovljena stopnja objedenosti gozdnega mladja v splošnem ne ogroža obstoja gozdov, vpliva pa na uspešnost pomlajevanja in preraščanja najbolj objedenih vrst, ki je lokalno, predvsem v pogojih nizke gozdnatosti in ob prisotnosti jelenjadi, lahko tudi zelo izrazito. Pri načrtnem pomlajevanju gozdov objedenost bukve ni problematična nikjer v območju. Glede na to, da stopnja objedenosti mladja ni odvisna samo od številčnosti rastlinojede divjadi, ampak tudi od razpoložljive hrane v okolju (delež gozdov, pomlajenih površin, razporeditev gozdov, rabe kmetijskih zemljišč) ter vremenskih razmer v posameznem letu, je direktno sklepanje na gostoto divjadi samo na osnovi stopnje objedenosti mladja nezanesljivo. S popisi v prihodnje se bo skušalo ugotoviti ali preraščanje posameznih drevesnih vrst v višje višinske razrede zagotavlja ustrezno obnovo gozda. Problem objedenosti je povezan z intenziteto gospodarjenja v gozdovih in s tem povezanim razmerjem razvojnih faz. Na splošno so ugodnejši prehranski pogoji za divjad na površinah razvojnih faz mladovje, sestoji v obnovi in grmišča-panjevci. Intenziteta gospodarjenja z gozdovi v PE Slovenske gorice je višja, kar kaže spodnja preglednica (bistveno večja površina sestojev v obnovi). V tej PE je od parkljaste divjadi prisotna in splošno razširjena samo srnjad. V PE Goričko je intenziteta gospodarjenja nižja, poleg srnjadi je prisotna še tudi jelenjad, zato je problem objedenosti tu bolj izrazit. Preglednica 3.12: Površine in deleži razvojnih faz gozdov v popisnih enotah (PE) v LUO Razvojna PE Goričko PE Slovenske gorice Faza ha % ha % Mladovje 861,64 1.336,12 Sestoj v obnovi 414,05 6,2 1.817,62 9,7 Grmišča-panjevci 25,08 281,51 Drogovnjak 11.239,71 11.820,89 Debeljak 7.220,73 93,8 19.371,87 90,3 Raznomerni-dvoslojni 1.183,60 754,64 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 18 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4 4.1 ŽIVALSKE VRSTE - DIVJAD Srna (Capreolus capreolus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Srnjad je kot temeljna vrsta v Pomurskem območju prisotna v vseh loviščih. V loviščih na desnem bregu reke Mure (Prlekija) je gostota srnjadi večja, kot v prekmurskem delu območja, kar potrjuje tudi realizacija odvzema. Najnižja gostota srnjadi je v ravninskih predelih, z izrazito velikopovršinsko kmetijsko obdelavo in z malo drevesno grmovne vegetacije, oz. omejkov. Reko Muro srnjad prehaja, večjo oviro gibanju srnjadi v novejšem času predstavlja ograjena pomurska AC, kjer je prehajanje srnjadi, razen prek zelenih mostov, skoraj povsem izključeno. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Skupni odvzem po letu 2010 izkazuje rahel trend povečevanja in se je v zadnjih dve letih ustalil na cca. 3.800 živali. Področje evidence izgub v prometu se je v zadnjih letih uredilo (opazno je zmanjšanje evidentiranih izgub na cesti), vendar ocenjujemo, da del izgub srnjadi na cesti ostaja še zmeraj neevidentiran oz. je evidentiran pod drugimi vzroki (neznano in poškodba). Trend povečevanja izkazuje tudi čisti odstrel, ki se ob zmanjšanju izgub povečuje. Odvzem ženskega spola je rahlo večji od moškega, vendar pa je to preseganje zaradi skozi leto pričakovano večjih izgub pri ženskem spolu. Sicer se skupni obseg izgub zmanjšuje, v zadnjem letu je najmanjši do sedaj (21 %). Med izgubami je razmerje med spoloma M:Ž = 1 : 1,4. Ocenjujemo, da je to posledica: • naravnega spolnega razmerja v populaciji (srn je v populaciji več kot srnjakov, kar izhaja iz biologije vrste); • različnosti oz. zamika začetka lovne dobe (ženski spol je do začetka lovne dobe dalj časa izpostavljen možnostim izgub kot moški spol, ki ima zgodnejši začetek lova). Realizacija načrta v zadnjem letu je bila dobra in je znašala 98 %. Po uvedbi vezave odstrela srne-srnjaki v začetnem letu 2012 je odstrel srn 2+ v LUO v letu 2014 dosegel 83 % realiziranega odstrela srnjakov 2+. Zaradi zagotavljanja realizacije vezave je bil skupni odvzem srn za 6% večji od načrtovanega. Ocena stanja populacije Danes je populacija v območju številčno stabilna. Ocenjujemo, da je delež ženskega spola sicer večji od moškega, vendar je to pri tej vrsti divjadi tudi naravno spolno razmerje. Telesne mase uplenjene srnjadi (biološke telesne mase) v zadnjih petih letih nihajo, v letu 2014 so se rahlo povečale. Povprečne mase rogovja se ne povečujejo, nasprotno v zadnjih treh letih opazen trend zmanjševanja. Prilagojeni cilj • Optimalno upravljanje populacije kot trajno obnovljivega naravnega vira. • Vzpostavljanje in ohranitev življenjskemu okolju primerne številčnosti. • Zmanjšanje vpliva in obvladovanje škod v vinogradih ter objedenosti gozdnega mladja. • Zmanjšanje obsega izgub (predvsem v prometu). Ukrepi in usmeritve Načrt odvzema srnjadi za vsa lovišča v Pomurskem LUO je enak lanskemu načrtu in znaša skupaj najmanj 3.870 živali. Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem 3.804 živali. Pri razdelitvi načrta na lovišča se upošteva dosežena realizacija odvzema zadnjih 3 let, s poudarkom na zadnjem letu in predlogi upravljavcev lovišč. Preglednica 4.1.1: Načrt odvzema srnjadi 2015 Kategorija / spol Moški Ženski Mladiči 580 (15%) 774 (20%) Enoletni (lanščaki oz.mladice) 580 (15%) 388 (10%) Starejši 2+ (srnjaki oz. srne) 774 (20%) 774 (20%) SKUPAJ 3.870 (100%) Dovoljeno odstopanje realizacije v posameznem lovišču je ±15% od načrtovanega skupnega odvzema. Večje preseganje načrta odvzema srnjadi v loviščih je dovoljeno v primeru nastajanja in potrjenih škod od te divjadi ali drugih nepredvidljivih spremembah v populaciji nastalih skozi leto. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 19 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Dovoljeno odstopanje v posameznih kategorijah: • • • • • • • Zaradi zagotavljanja ustreznega spolnega razmerja med nad dvoletno srnjadjo je določena neposredna vezava realiziranega (čistega) odstrela srn 2+ in srnjakov 2+, ki mora v letu 2015 v posameznem lovišču/LPN pri srnah 2+ dosegati najmanj 80% realiziranega odstrela srnjakov 2+. Pri kategorijah nad dvoletnih srnjakov in srn je do ±15 % od načrtovanega števila odvzema te kategorije. Morebitne prekoračitve načrta odvzema srn 2+ prek meja dovoljenih odstopanj +15 %, ki bi nastale zaradi zagotavljanja vezave odstrela so možne, dovoljene in ne štejejo za kršitev določil letnega načrta. Pri kategorijah mladičev in enoletnih osebkov obeh spolov do ±30 %, kar pomeni možnost kompenzacije številčnega odvzema obeh navedenih kategorij v okviru istega spola. Večje preseganje načrta starejših srnjakov mora biti pokrito z realiziranim odstrelom netrofejne divjadi, to je ženskega spola in mladičev. Morebitna odstopanja realiziranega odvzema posameznih kategorij prek meje dovoljenih odstopanj, ki nastanejo kot posledica evidentiranih izgub lanščakov in srnjakov 2+ nastalih po koncu lovne dobe, ne štejejo kot kršitev določil načrta. Večje odstopanje navzdol je dovoljeno v primeru izjemnega in utemeljeno potrjenega zmanjšanja številčnosti srnjadi v loviščih/LPN (vremenski vplivi, poplave,…). O tem mora upravljavec lovišča/LPN obvestiti lovskega inšpektorja, ZGS in OZUL, ki nastalo situacijo obravnavajo in določijo ustrezne ukrepe. Časovna dinamika izvajanja lova: • Čim hitreje izvršiti odstrel srn in mladičev, predvidoma najmanj 70% do konca oktobra. • Do 25.7. je priporočeno odstreliti do največ 2/3 načrta odvzema srnjakov 2+. Smernice pri upravljanju s srnjadjo: 1. V loviščih oz. njihovih delih, kjer so izgube srnjadi nadpovprečne ali nastopajo problemi z škodami od srnjadi je potrebno z odstrelom posegati intenzivneje. V loviščih z nadpovprečnimi izgubami se naj odstrel ženskega dela srnjadi čimprej začne in zaključi (manjša verjetnost povozov in večji lovsko izkoriščen del načrta). Nameščati in izkoriščati različne možne tehnične rešitve za učinkovito zmanjšanje izgub na cestah. 2. V predelih z intenzivno sadjarsko/vinogradniško proizvodnjo se v času povečane ogroženosti nasadov odstrel in vsi zaščitni ter odvračalni ukrepi usmerijo v te predele. Lastnike oz. upravljavce ograjenih površin je potrebno opozarjati na ustrezno vzdrževanje in zapiranje vhodov na ograjene površine. Lastniki morajo ograjene površine urediti in vzdrževati tako, da učinkovito preprečujejo prehod parkljasti divjadi ali zajcu in po končanih delih ne smejo ostajati odprte. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 20 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.1.2: Analiza odvzema srnjadi Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol %/skupaj Mladiči M 506 518 530 483 543 2.580 28,4 13,9 Lanščaki 498 514 548 526 519 2.605 28,7 14,0 Srnjaki 2+ 768 762 786 799 783 3.898 42,9 20,9 1.772 1.794 1.864 1.808 1.845 9.083 100,0 48,8 686 724 735 729 757 3.631 38,1 19,5 369 344 363 376 364 1.816 19,0 9,8 21,9 Skupaj MOŠKI SPOL Mladiči Ž Mladice Srne 2+ Skupaj ŽENSKI SPOL SKUPAJ odstrel in izgube 789 761 804 899 833 4.086 42,9 1.844 1.829 1.902 2.004 1.954 9.533 100,0 3.616 3.623 3.766 3.812 3.799 18.616 51,2 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Načrt - skupaj 3.630 3.611 3.680 3.863 3.860 18.644 Odstrel in izgube / načrt 100 100 102 99 98 100 Delež MOŠKEGA SPOLA 49 50 49 47 49 49 Delež ŽENSKEGA SPOLA Delež srnjakov 2+ 51 50 51 53 51 51 21 21 21 21 21 21 Delež mladih (mladiči, enoletni) obeh spolov 57 58 58 55 57 57 Delež odstrela srne/srnjaki 62 66 74 88 83 75 Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % Nenaravne izgube 831 763 761 774 723 3.852 88,7 Naravne izgube 109 105 108 89 80 491 11,3 Skupaj izgube 940 868 869 863 803 4.343 100,0 Izgube in odstrel % izgub 26 24 23 23 21 23 Odstrel 2.676 2.755 2.897 2.949 2.996 14.273 Odstrel srnjakov 645 630 640 642 637 3.194 Odstrel srn 397 414 473 568 528 2.380 Vzroki izgub vzrok / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 1 neznan 79 65 84 53 63 344 7,9 2 bolezen 30 40 24 36 17 147 3,4 3 krivolov 4 2 3 7 1 17 0,4 780 732 728 684 664 3.588 82,6 4 cesta 5 železnica 8 2 2 7 8 27 0,6 7 psi 39 24 25 46 34 168 3,9 8 kosilnica 0 3 3 1 1 8 0,2 10 poškodba 0 0 0 29 15 44 1,0 Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Mladiči M 10,3 10,6 10,4 10,3 10,5 Indeks 100 103 101 100 102 Lanščaki 12,7 13,0 13,3 12,7 13,0 Telesne mase (biološka telesna masa) Indeks 100 102 105 100 102 Mladiči Ž 10,3 10,5 10,2 10,1 10,4 Indeks 100 102 99 98 101 Mladice 14,0 14,2 14,1 14,0 14,2 Indeks 100 101 101 100 101 Mladiči M+Ž 10,3 10,6 10,3 10,2 10,5 Indeks 100 102 100 99 101 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 21 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Masa trofej srnjakov 2+ (gr) Povprečna masa trofej / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Srnjaki 2+ 277 280 295 278 277 Indeks 100 101 106 100 100 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 22 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.2 Navadni jelen (Cervus elaphus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Osrednji življenjski prostor jelenjadi v Pomurskem LUO je tista skupina lovišč, ki imajo povprečni odvzem v zadnjih treh letih >4 živali in za katere se številčno načrtuje odstrel jelenjadi. Vsa druga lovišča, kjer jelenjad ni stalna divjad in je le izjemoma prisotna, so t.i. robni življenjski prostor oz. lovišča, kjer ni cilj ohranitev jelenjadi (cca. 30 % lovišč v upravljanju LD v Prekmurju in vsa lovišča v upravljanju LD v Prlekiji). Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Struktura odvzema jelenjadi v petletnem obdobju kaže (glej preglednico 4.2.3): • Povprečni 5-letni odvzem znaša 506 živali, povprečna realizacija načrtov je bila 100%. • Struktura odvzema kaže intenzivno poseganje v mlade kategorije (teleta, enoletni), ki v odvzemu predstavljajo 66 %. Delež ženskega spola v skupnem odvzemu je 51 %. • Delež telet v odvzemu, ki znaša 36 % in visok delež junic in lanščakov v odvzemu, ki znaša 30 % je posledica izvajanja podaljšane lovne dobe na mlado jelenjad z odločbami MKGP – razen v letu 2010, ko te možnosti ni bilo. Delež enoletnih osebkov je višji zaradi odstrela le teh v podaljšani lovni dobi v obdobju med 1. 1. - 30. 6. • Delež košut in junic v odvzemu je pri obeh kategorijah skoraj enak, to je cca. 15 % (skupaj čez 30 %). • Delež jelenov 2+ znaša 18 %. Varovanje in izbira jelenov 2+ za odvzem po razvitosti rogovja v Pomurskem LUO do sedaj ni bil cilj pri upravljanju z jelenjadjo. Odvzem 2014 je bil večji kot v predhodnih letih predvsem v loviščih osrednjega območja. Skupaj z robnimi lovišči je bil načrt odvzema LUO v zadnjem letu dosežen 99,5 %. V zadnjem letu so lovišča osrednjega območja, ki imajo številčno določen načrt, realizirala načrt 94 %, odvzem v robnem območju pa je bil za 6 kosov večji kot v predhodnem letu (delež odvzema v robnem območju je bil 5,1 %). Skupno število lovišč, ki so realizirala odvzem jelenjadi je bilo 23 in se v primerjavi s predhodnim letom ni povečalo, kot se tudi ni povečalo število lovišč z odvzemom v robnem prostoru. V podaljšani lovni dobi v času 1. 1. – 30. 6. 2014 je bilo odvzeto 163 živali (skupaj telet in enoletnikov obeh spolov), oz. 26 % celotnega odvzema v tem letu. Pri jelenih 2+ je bila realizacija 92%. V letu 2014 je bil načrtno povečan delež kategorije košut, realizacija odvzema je bila celo rahlo nad načrtovano višino, delež v skupnem odvzemu je znašal 21%. Odstrel košut v LUO je dosegal 140 % realiziranega odstrela jelenov 2+. LPN Kompas Peskovci je imelo načrt 2014 v primerjavi z 2013 povečan za 10%, ki je bil številčno realiziran, pri čemer je delež junic in košut skupaj znašal 38 % (16 % + 22 %). Ocena vzrokov za odstopanja od načrta: • Realizacija je v okviru dovoljenih odstopanj, kljub temu pa je treba poudariti, da je izvajanje odstrela jelenjadi oteženo, saj je v veliki meri nočna divjad, kar je zagotovo posledica velikega pritiska ljudi na prostor, v okviru tega tudi pritiska z zelo intenzivnim lovom zaradi zmanjševanja škod. • Doseganje ali celo preseganje načrta odvzema košut in junic ocenjujemo kot ustrezno za doseganje cilja zmanjševanja številčnosti in obstoječe situacije glede škod od te vrste. Ocena stanja populacije Populacija v LUO je del širše populacije, ki se razteza prek meje na Madžarsko in je sezonsko odvisna tudi od stanja in migracij iz severovzhodne strani. Sodeč po gibanju višine 5-letnega odvzema ocenjujemo, da je populacija zadnja leta številčno narasla in da odvzem v višini cca. 500 živali / leto ni vplival na zmanjšanje številčnosti. Od leta 2012 se vsako leto povečuje načrt odvzema posebej v LPN Kompas. Povprečno v zadnjih petih letih je LPN Kompas realiziralo 55% celotnega odvzema v LUO. Večja realizacija načrta odvzema v letu 2014 bi lahko imela za posledico številčno zmanjšanje populacije, poleg številčnega odvzema tudi zaradi realiziranega odvzema junic in še posebej košut (združen razred skupaj 35%). To domnevo bomo lahko potrdili oz. ovrgli glede na to, kakšne bodo prihodnje realizacije odvzema v osrednjem in robnem območju. Upravljanje z jelenjadjo v robnem območju Robno območje jelenjadi je prostor lovišč, kjer jelenjad večji del leta ni stalno prisotna in lovišča v posameznem letu niso imela številčno določenega načrta odvzema. Ustrezno so tako v robni prostor uvrščena lovišča z najnižjo intenziteto odvzema, oz. katerih povprečni odvzem zadnjih treh let je manjši od 4 živali. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 23 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Skozi leto se na obrobju populacije najpogosteje nahajajo mlajši jeleni (2-4 letni). Struktura odvzema jelenjadi v robnem področju je v korist moškega spola, kategorija jelenov 2-4 je tu najmočneje zastopana. Odvzem jelenjadi v robnem prostoru je zajet v odvzemu LUO in znaša do 5 % odvzema v celotnem LUO. Preglednica 4.2.1: Odvzem jelenjadi v robnem območju Kategorija Teleta Junice Košute Lanščaki Jeleni 2-4 Jeleni 5-9 Skupaj Odvzem LUO % v robni del Število lovišč 2010 1 1 6 7 1 16 375 4,3 10 2011 2 1 2 6 14 25 427 5,9 13 2012 6 1 11 1 19 531 3,6 9 2013 2 3 2 10 8 1 26 574 4,5 10 2014 5 2 4 10 9 2 32 627 5,1 10 Skupaj 10 12 9 33 49 5 118 2.534 4,7 Povprečje / leto 2 2,4 1,8 6,6 9,8 1 23,6 Delež % 8 10 8 28 42 4 100 Prilagojeni cilj • Zmanjšati številčnost populacije. • Manjši obseg škod v okolju in zmožnost upravljavcev lovišč/LPN glede poravnavanja škod. • Optimalno upravljanje populacije kot trajno obnovljivega naravnega vira. • V robnem območju preprečevanje širjenja in stalne naselitve ženski jelenjadi. Ukrepi in usmeritve Skupni načrt odvzema za lovišča, ki številčno načrtujejo odvzem se od lanskega poveča za 15% in znaša skupaj najmanj 720 živali (od tega za LPN Kompas Peskovci 410 živali oz. 57% načrta odvzema za LUO). Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem 619 živali. Pri razdelitvi načrta na lovišča se upošteva dosežena realizacija odvzema zadnjih treh let s poudarkom na zadnjem letu in predlogi upravljavcev lovišč. Odvzem načrtujejo vsa lovišča, katerih povprečni odvzem zadnjih treh let je večji od 4 živali / lovišče (načrt min. 5 živali na lovišče). Lovišča z manjšim povprečnim odvzemom v zadnjih treh letih le-tega številčno ne načrtujejo (so robni prostor jelenjadi) - za ta lovišča veljajo smernice za upravljanje z jelenjadjo v robnem območju (glej v nadaljevanju). V letošnjem letu je za vsa lovišča v LUO v času priprave tega načrta že veljavi odločba MKGP o podaljšani lovni dobi določenih kategorij jelenjadi (št. odločbe 341-6/2015/6). Ne glede na to dovoljenje je pri izvajanju lova na to vrsto v čimvečji možni meri upoštevati splošno sprejeta lovsko-etična načela. Preglednica 4.2.2: Načrt odvzema jelenjadi 2015 Kategorija / spol Moški Ženski Teleta obeh spolov 130 (18%) 130 (18%) Enoletni (lanščaki oz.junice) * 86 (12%) 94 (13%) 2-4 let 62 (9%) 180 (25%) Starejši (jeleni oz. košute) 5-9 let 35 (5%) 10 + 3 (<1%) SKUPAJ 720 (44% - 56%) * … delež enoletnih je večji zaradi podaljšane lovne dobe na teleta in enoletno jelenjad (odločba MKGP št. 341-6/2015/6) Usmeritve pri odvzemu jelenov: • pri odstrelu jelenov 2-4 se naj varuje osebke s kronsko razvitim rogovjem. • za odstrel lanščakov se naj izbira fizično slabše osebke s podpovprečno razvitim rogovjem. Dovoljeno odstopanje realizacije je ±15 % od načrtovanega odvzema. Realizacija načrta odvzema se spremlja na nivoju LUO. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 24 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 • Načrta odvzema v razredu jelenov 2+ ni treba realizirati ter ga tudi ni dovoljeno presegati, razen sorazmerno s preseganjem skupno načrtovanega odvzema. Načrtovani odvzem jelenov starostnega razreda 5–9 let se ne sme presegati, lahko pa se ga nadomesti z odvzemom mladih 2-4 letnih ali starih jelenov 10+. Načrtovani odvzem jelenov 10+ se lahko nadomesti z odvzemom jelenov 2-4. • Pri košutah je dovoljeno odstopanje do ± 15 %, pri teletih in enoletnih osebkih pa do ± 30 % od načrtovanega števila odvzema. • Večje preseganje navzgor pri vseh kategorijah jelenjadi v posameznem lovišču je dovoljeno v primerih nastanka nadpovprečno velikih škod v okolju (>50% vrednosti divjačine od realiziranega odstrela divjadi v lovišču/LPN). Večje odstopanje navzdol je dovoljeno v primeru izjemnega zmanjšanja številčnosti ali nizkih škod od jelenjadi. • Zaradi zagotavljanja ustreznega spolnega razmerja med nad dvoletno jelenjadjo je določena neposredna vezava med višino realiziranega (čistega) odstrela košut in jelenov 2+, ki mora pri košutah v letu 2015 v posameznem lovišču/LPN z načrtom odvzema nad 10 kosov dosegati najmanj 130 % realiziranega odstrela dve in večletnih jelenov (jelenov 2+). Časovna dinamika izvajanja lova: • Priporočeno je čim hitreje izvršiti odstrel telet, junic in košut, predvidoma najmanj 70% do konca novembra. Upravljanje z jelenjadjo v loviščih v robnem prostoru (lovišča brez številčnega načrta odvzema): • Cilj upravljanja z jelenjadjo ni ohranitev oz. stalno zadrževanje jelenjadi v robnem prostoru. • Načrtno krmljenje z namenom stalnega zadrževanja jelenjadi v tem prostoru ni dovoljeno. • Številčni načrt odvzema jelenjadi v letnih načrtih teh lovišč ni potreben. • Odvzem kategorij ženske jelenjadi, telet in lanščakov za robna lovišča ni omejen. Z odstrelom je potrebno onemogočati stalno naselitev in zadrževanje ženske jelenjadi. • Omejitev odstrela jelenov 2+: V robnem prostoru je v posameznem lovišču dovoljen odstrel največ 1 jelena 2+. Vsak nadaljnji odstrel jelena 2+ v lovišču mora biti predhodno pokrit z odvzemom najmanj 2 ženske jelenjadi oz. telet (t.i. mulasta jelenjad). • V primeru nastanka nadpovprečno velikih škod v okolju (>50% vrednosti divjačine od realiziranega odstrela divjadi v lovišču/LPN) je v loviščih robnega območja dovoljen odstrel vseh osebkov brez omejitev. V predelih z intenzivno sadjarsko/vinogradniško proizvodnjo se v času povečane ogroženosti nasadov odstrel in vsi zaščitni ter odvračalni ukrepi usmerijo v te predele. Lastnike oz. upravljavce ograjenih površin je potrebno opozarjati na ustrezno vzdrževanje in zapiranje vhodov na ograjene površine. Lastniki morajo ograjene površine urediti in vzdrževati tako, da učinkovito preprečujejo prehod parkljasti divjadi ali zajcu in po končanih delih ne smejo ostajati odprte. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 25 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.2.3: Analiza odvzema jelenjadi Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol % skupaj Teleta M 67 73 84 81 110 415 33,7 16,4 Lanščaki 48 62 69 98 86 363 29,5 14,3 Jeleni 2-4 48 63 62 59 61 293 23,8 11,6 Jeleni 5-9 25 29 36 38 29 157 12,7 6,2 Jeleni 10 + 2 0 1 0 1 4 0,3 0,2 Skupaj MOŠKI SPOL Teleta Ž 190 227 252 276 287 1.232 100,0 48,6 76 74 127 106 119 502 38,6 19,8 Junice 49 62 77 109 88 385 29,6 15,2 Košute 2+ 60 64 75 83 133 415 31,9 16,4 Skupaj ŽENSKI SPOL SKUPAJ odstrel in izgube 185 200 279 298 340 1.302 100,0 51,4 375 427 531 574 627 2.534 Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Načrt - skupaj 417 404 523 552 630 2.526 Odstrel in izgube / načrt 90 106 102 104 100 100 Delež MOŠKEGA SPOLA 50,7 53,2 47,5 48,1 45,8 49 Delež ŽENSKEGA SPOLA Delež jelenov 2+ 49,3 46,8 52,5 51,9 54,2 51 20,0 21,5 18,6 16,9 14,5 18 Delež mladih (mladiči, enoletni) obeh spolov 64,0 63,5 67,2 68,6 64,3 66 Delež junic in košut 29,1 29,5 28,6 33,4 35,2 32 Delež košut 16,0 15,0 14,1 14,5 21,2 16 Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % Nenaravne izgube 12 12 19 20 24 87 55,1 Naravne izgube 17 16 12 11 15 71 44,9 Skupaj izgube 29 28 31 31 39 158 100,0 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Izgube % izgub 7,7 6,6 5,8 5,4 6,2 6 Odstrel 346 399 500 543 588 2.376 Vzroki izgub Vzrok / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 1 neznan 17 15 12 11 15 70 44,3 2 bolezen 0 1 0 0 0 1 0,6 3 krivolov 0 2 0 3 0 5 3,2 4 cesta 4 9 14 6 9 42 26,6 5 železnica 8 1 5 8 10 32 20,3 7 psi 0 0 0 0 0 0 0,0 10 poškodba 0 0 0 3 5 8 5,1 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 26 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Teleta M 50,1 52,0 51,7 49,7 48,3 Indeks 100 104 103 99 96 Lanščaki 83,0 80,3 74,0 70,0 76,6 Indeks 100 97 89 84 92 Teleta Ž 48,1 49,6 50,3 46,3 46,5 Indeks 100 103 105 96 97 Junice 70,3 62,6 62,0 58,0 62,2 Indeks 100 89 88 83 88 Teleta M+Ž 49,1 50,8 51,0 48,0 47,4 Indeks 100 103 104 98 97 Masa trofej jelenov (kg) 2010 2011 2012 2013 2014 Jeleni 2+ 1,4 2,2 1,8 2,0 2,4 Indeks 100 157 129 143 171 Jeleni 3+ 2,6 2,6 3,2 3,0 3,6 Indeks 100 100 123 115 138 Povprečna masa trofej / leto Jeleni 4+ 3,6 4,0 4,3 4,2 4,7 Indeks 100 111 119 117 131 Jeleni 5+ 4,6 6,0 5,9 5,0 5,1 Indeks 100 130 128 109 111 Jeleni 6+ 6,0 6,2 5,9 5,8 7,2 Indeks 100 103 98 97 120 Jeleni 7+ 6,1 6,2 5,9 6,1 6,9 Indeks 100 102 97 100 113 Jeleni 8+ - 6,6 6,0 6,4 6,6 Indeks - 100 91 97 100 Jeleni 9+ 8,2 - - 7,5 9,0 Indeks 100 - - 91 110 Jeleni 10+ 5,3 - 7,0 - 7,0 Indeks 100 - 132 - 132 Jeleni 11+ 9,0 - - - - Indeks 100 - - - - Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 27 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.3 Damjak (Dama dama) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prisotnost damjakov v naravi je omejena na dele LPN Kompas Peskovci in lovišča Križevci v Prekmurju. V ostalih loviščih se damjaki pojavljajo kot primeri damjakov pobeglih iz obor. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Upravljanje z damjakom v Pomurskem LUO nikoli ni zavzelo večjega obsega zato, ker je bila dosedanja razširjenost in realizacija načrtnega odvzema damjakov praviloma omejena samo na dve lovišči v območju. V strukturi odvzema so jeleni starejši od 2 let zastopani z deležem 15 %, jeleni starejši od 9 let pa so v odvzemu zelo redki. Načrt odvzema v lanskem letu je bil realiziran, oz. presežen zaradi izrednega odvzema damjakov, ki so izvirali iz obor. Ocena stanja populacije Razširjenost damjakov kot prostoživečih živali v LUO je severovzhodni del Goričkega, oz. ožji vzhodni del osrednjega življenjskega prostora jelenjadi (obmejno področje LPN Kompas in lovišče Križevci v Prekmurju). Številčnost populacije v teh loviščih v zadnjih letih se ohranja, populacija se tu prostorsko ne širi. Ocenjujemo, da je v populaciji delež ženskega spola večji od moškega, kar je pri predstavnikih jelenov naravni pojav. V letu 2014 so bili v 7 loviščih zabeleženi odstreli damjakov, ki verjetno izvirajo iz obor za gojitev/rejo divjadi. Preglednica 4.3.1: Odvzem damjakov po loviščih Lovišče 2010 2011 2012 Dobrovnik 1 2 1 Bogojina Ivanovci 1 Križevci 13 12 6 Moravci Pečarovci 1 Prosenjakovci 1 1 Radenci 1 Radovci 20 9 4 Tišina Fazan Beltinci 1 Kompas Peskovci 22 26 34 SKUPAJ 59 50 47 štev. lovišč 7 5 6 2013 3 10 1 1 3 10 1 29 58 8 2014 1 1 13 5 2 10 1 3 30 66 9 SKUPAJ 7 1 2 54 1 7 7 1 53 1 5 141 280 Prilagojeni cilj Širjenje vrste v druge predele območja in ohranitev pobeglih damjakov iz obor v loviščih LUO ni zaželena. Damjak se prostorsko ne širi, glede povzročanja škod v okolju ni tako problematična vrsta kot sta divji prašič in jelenjad, dolgoročni načrt 2011-2020 ne predvideva popolne izločitve. Ukrepi in usmeritve Načrt odvzema v višini 50 živali. Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem 50 živali. Načrtovani odvzem je dovoljeno neomejeno presegati, dovoljeno odstopanje navzdol do –15 %. Načrt odvzema razdeliti na lovišča/LPN, kjer je damjak prisoten in so odstrel že dosedaj realizirala. Preglednica 4.3.2: Načrt odvzema damjakov 2015 Kategorija / spol Moški Ženski Teleta obeh spolov 9 (18%) 9 (18%) Enoletni (lanščaki oz.junice) 6 (12%) 6 (12%) 2 – 4 let 5 (10%) Starejši (jeleni oz. košute) 5 – 8 let 2 (4%) 12 (24%) 9+ 1 (2%) SKUPAJ 50 (46% - 54%) Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 28 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Gojitev damjakov v oborah in pobegi v prosto naravo Ohranitev pobeglih damjakov iz obor v loviščih ni zaželena. Lastnik oz. imetnik obore mora pobeglo divjad ujeti v osmih dneh od dneva, ko je bil pobeg ugotovljen. O nadaljnjem ravnanju s pobeglo divjadjo odloča Zavod za gozdove v dogovoru z upravljavci lovišč ter lovsko inšpekcijo (ZDLov-1, čl. 50). V času, ko ni lovne dobe je, po preteku zakonsko določenega roka in predhodno izdani odločbi lovske inšpekcije, dovoljeno in potrebno vse take osebke čimprej odstreliti. Preglednica 4.3.3: Analiza odvzema damjakov Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol %/skupaj Teleta M 6 10 11 10 8 45 38,5 16,1 Lanščaki 5 8 4 6 8 31 26,5 11,1 Jeleni 2 - 4 5 5 5 8 5 28 23,9 10,0 Jeleni 5 - 8 3 2 2 1 2 10 8,5 3,6 Jeleni 9 + 0 1 0 1 1 3 2,6 1,1 Skupaj MOŠKI SPOL Teleta Ž 19 26 22 26 24 117 100,0 41,8 13 9 16 10 16 64 39,3 22,9 Junice 5 4 2 4 7 22 13,5 7,9 Košute 2+ 22 11 7 18 19 77 47,2 27,5 Skupaj ŽENSKI SPOL SKUPAJ odstrel in izgube 40 24 25 32 42 163 100,0 59 50 47 58 66 280 Skupaj 58,2 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Načrt - skupaj 34 50 50 45 45 224 Odstrel in izgube / načrt 174 100 94 129 147 125 Delež MOŠKEGA SPOLA Delež jelenov 2+ 32,2 52,0 46,8 44,8 36,4 41,8 13,6 16,0 14,9 17,2 12,1 14,6 Delež mladih (mladiči, enoletni) obeh spolov 49,2 62,0 70,2 51,7 59,1 57,9 Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % Nenaravne izgube 3 6 4 2 0 15 83,3 Naravne izgube 0 1 1 1 0 3 16,7 Skupaj izgube 3 7 5 3 0 18 100,0 % izgub 5,1 14,0 10,6 5,2 0,0 6,4 Odstrel 56 43 42 55 66 262 Izgube Vzroki izgub Vzrok / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 1 neznan 0 1 1 1 0 3 16,7 3 krivolov 1 0 0 0 0 1 5,6 4 cesta 1 4 4 2 0 11 61,1 5 železnica 1 2 0 0 0 3 16,7 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 29 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Telesne mase (biološka telesna masa) Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Teleta M 19,0 19,4 20,0 21,1 21,6 Indeks 100 102 105 111 114 Lanščaki 35,2 36,6 38,8 37,8 39,8 Indeks 100 104 110 107 113 Teleta Ž 16,8 20,7 18,3 19,4 21,3 Indeks 100 123 109 115 127 Junice 28,7 24,3 30,0 31,3 29,0 Indeks 100 85 105 109 101 Teleta M+Ž 17,9 20,1 19,2 20,3 21,5 Indeks 100,0 112,0 107,0 113,1 119,8 2010 1,3 100 1,5 100 - 2011 1,8 1,6 100 2,2 147 2,3 2,9 - 2012 1,2 92 1,0 63 2,0 133 - 2013 0,3 1,1 85 1,7 106 2,2 2014 1,3 100 1,5 100 - 1,5 52 - Masa trofej jelenov (kg) Povprečna masa trofej / leto Jeleni 2+ Indeks Jeleni 3+ Indeks Jeleni 4+ Indeks Jeleni 5+ Indeks Jeleni 6+ Indeks Jeleni 7+ Indeks Jeleni 8+ Indeks Jeleni 9+ Indeks Jeleni 10+ Indeks 4.4 - Muflon (Ovis ammon musimon) in gams (Rupicapra rupicapra) Ocena stanja populacije Vrsti v območju nista prisotni. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Do sedaj odvzem muflona v območju razen v letu 2011 in 2013 ni bil evidentiran. V preteklosti je bil opažen gams (verjetno iz obore) v 1 lovišču. V letu 2014 ni bil zabeležen noben primer odvzema/prisotnosti muflona oz. gamsa. Prilagojeni cilj Ohranitev obeh vrst v območju ni načrtovana. Ukrepi in usmeritve Skladno z lovnimi dobami odvzem vseh živali, ki se pojavijo v loviščih. Številčni načrt odvzema ni potreben. Preglednica 4.4.1: Analiza odvzema muflonov Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol %/skupaj Ovni 2+ do 6+ 0 1 0 2 0 3 100,0 100,0 Skupaj MOŠKI SPOL 0 1 0 2 0 3 100,0 100,0 Skupaj ŽENSKI SPOL SKUPAJ odstrel in izgube 0 0 0 0 0 0 0,0 0 1 0 2 0 3 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 0,0 100,0 30 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.5 Divji prašič (Sus scrofa) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Stalna prisotnost divjega prašiča je omejena približno na polovico lovišč v LUO. Še zmeraj le občasna prisotnost prašičev je v ravninskih loviščih okrog Murske Sobote, v Prlekiji in loviščih ob avstrijski meji, ki predstavljajo robni prostor razširjenosti divjih prašičev. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Dosedanje upravljanje z divjim prašičem v LUO (predvsem Prekmurje) je praktično zmeraj pomenilo intenziven odstrel s ciljem preprečevanja škod v kmetijskem prostoru. Dovoljeno je bilo neomejeno preseganje načrta odvzema, povprečna realizacija odvzema do leta 2012 je znašala cca. 600 živali, v tem letu je bil odvzem maksimalen, s čimer je za leto 2012 potrjena dejanska eksplozija številčnosti populacije, enako kot v celotnem delu Slovenije. Po tem letu beležimo zmanjševanje odvzema, v letu 2014 je odvzem najnižji. Povprečna struktura odvzema zadnjih 5 let kaže, da je: • delež ozimcev (obeh spolov) 41 % in delež lanščakov (obeh spolov) 43 % (kar pomeni skupaj cca. 84 %); • delež starejših osebkov 16 % (delež merjascev 6% in delež svinj 10%); • v skupnem odvzemu je delež moškega spola večji kot delež ženskega spola (52 %:48 %); • največje spolno nesorazmerje v odstrelu je v kategoriji enoletnih osebkov zaradi lanščakinj, ki so, dokler vodijo mladiče praktično varovana kategorija; Zaradi tega dejstva in svetlobnih pogojev, pri katerih divji prašiči praviloma izstopajo na lovna krmišča je načrtnost poseganja z odstrelom pri divjem prašiču najbolj otežena. V letu 2014 je bila realizacija načrta 65 % (oz. samo 44 % rekordne realizacije 2012) in v spolnem razmerju M:Ž = 53 % : 47 %. Odvzem je torej zajel več moškega spola kot ženskega, delež lanščakinj in svinj skupaj je bil cca. 27%. Sicer bi to lahko pomenilo, da je naraščanje populacije kratkoročno pod kontrolo, vendar sta prirastek in gibanje številčnosti divji prašičev skozi leto zelo nepredvidljiva, zato je tako pri načrtovanju kot pri realizaciji še zmeraj potrebna velika previdnost. Ocena stanja populacije Divji prašič se prostorsko ne širi. Zaradi nihajočega prirastka in posledično odvzema ugotavljamo, da je številčnost populacije prašiča nepredvidljiva (dokaz leto 2012). Zagotovo je realizirani odvzem pomemben pokazatelj stanja te vrste divjadi v loviščih. Zelo močni dejavniki pri prirastku in številčnosti populacije so gozdni obrod in vremenske razmere v času poleganja. Splošna in močna prisotnost kmetijskih kultur (koruze in žit) v območju je dodatni pospeševalec številčnosti populacije. Telesne mase ozimcev ženskega spola 2014 kažejo trend zmanjševanja. Največji delež v odvzemu ima kategorija moških lanščakov, kar je zagotovo odraz stanja, to je prisotnosti osebkov te kategorije v populaciji. Ocenjujemo, da ravno ta kategorija v obmejnem prostoru v vegetacijskem času najmočneje migrira na slovensko stran. Prisotnost prašičev v nekaterih obmejnih loviščih je v odvisnosti od razmer na kmetijskih površinah na madžarski strani. Zadnjih nekaj let opažamo, da na madžarski strani zaradi sušenja zrnja na njivi ostanejo nepospravljene precejšnje površine koruznih njiv še celo v mesecu januarju. Šele, ko so tudi te površine v pretežni meri pospravljene in se pri nas zaseje koruza (mesec maj in junij) se prašiči pogosteje pojavljajo tudi pri nas. Skozi leto je škodna problematika po divjem prašiču najbolj izražena v LPN Kompas Peskovci (glej poglavje o škodah). Prilagojeni cilj Aktivno obvladovanje in zmanjševanje populacije z odvzemom, čim manjši obseg škod na kmetijskih kulturah in travnikih, obenem pa doseganje čim bolj ugodne strukture populacije. Za aktivno številčno obvladovanje populacije bi moral biti delež ženskega spola v odvzemu večji oz. najmanj enak deležu moškega spola (primer leto 2013). Vendar je podobno nesorazmerje značilno tudi za druga LUO v Sloveniji. Glede na težavnost lova in s tem povezano zmožnost določitve spola pred strelom je to v praksi težko dosegati, ker razlike med spoloma niso tako očitne kot pri drugih vrstah divjadi. Ukrepi in usmeritve Potreben je intenziven lov divjih prašičev vseh kategorij, predvsem v poletju pa čimbolj zgodnji začetek odvzem ozimcev obeh spolov brez omejitev telesnih mas oz. njihove obarvanosti, kasneje pa tudi odvzem lanščakinj in svinj. Za doseganje ustrezne strukture odvzema, predvsem povečanja deleža ozimcev, lovske organizacije tega odvzema ne smejo omejevati pač pa posebej stimulirati. Skladno z navodili MKGP za leto 2015 se v tem letu: Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 31 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 • • • Načrtuje le skupno število odvzema divjih prašičev za LUO. Po strukturi se načrtuje le odvzem skupnega razreda lanščakinj in svinj. Odvzem ostalih kategorij se podrobneje (po spolu in starosti) ne načrtuje. Skupni načrt odvzema za lovišča, ki številčno načrtujejo odvzem, znaša skupaj najmanj 610 živali (od tega za LPN Kompas Peskovci najmanj 200 živali). Glede na situacijo škod od divjadi v LUO in realizacijo odvzema v preteklih letih je mora delež lanščakinj in svinj skupaj znašati 27%. Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali skupni odvzem 582 živali. V letošnjem letu je za vsa lovišča v LUO v času priprave tega načrta že veljavi odločba MKGP neomejenem odstrelu divjih prašičev vseh kategorij ne glede na lovno dobo, kot tudi dovoljenje za uporabo umetnih svetlobnih virov pri lovu na to vrsto (št. odločbe 341-5/2015/4 in 341-5/2015/7). Ne glede na to dovoljenje je pri izvajanju lova na to vrsto v čimvečji možni meri upoštevati splošno sprejeta lovsko-etična načela. Pri razdelitvi načrta na lovišča se upošteva dosežena realizacija v preteklem letu in predlogi upravljavcev lovišč. Lovišča s povprečnim triletnim odvzemom manjšim od 4 živali / lovišče odvzema ne načrtujejo in izvajajo odvzem enako kot ostala lovišča v LUO, to je brez omejitev. Upravljanje z divjim prašičem v loviščih v robnem prostoru (lovišča brez načrta odvzema) • V loviščih z visokim deležem kmetijskih površin in kjer prašiči niso stalna divjad čimprej odstreliti vse osebke. • Načrtno krmljenje z namenom stalnega zadrževanja divjih prašičev v tem prostoru ni dovoljeno. Preglednica 4.5.1: Načrt odvzema divjih prašičev 2015 Kategorija Število (oz. delež v %) Ozimci obeh spolov, 445 (73%) lanščaki in merjasci Lanščakinje in svinje 165 (27%) SKUPAJ 610 (100%) Dopustno odstopanje realizacije od načrta, zaradi populacijskih nihanj ali drugih objektivnih razlogov, zaradi katerih osnovni načrt ne bi bil dosežen, je – 30 % in velja za vse kategorije divjih prašičev, tudi za združeno kategorijo lanščakinj in svinj, kjer pa se mora hkrati ob nedoseganju osnovnega načrta ohranjati minimalni delež 27 % lanščakinj in svinj v odvzemu. Načrtovano višino odvzema je dovoljeno neomejeno presegati v vseh kategorijah. Ob doseganju skupnega min. deleža vsaj 27 % lanščakinj in svinj v osnovnem načrtu odvzema za lovišče, le tega ob preseganju načrta ni treba več dosegati, je pa morebitni nadaljnji odvzem teh kategorij potreben in zaželen. V kolikor je na nivoju LUO doseženo minimalno načrtovano število laščakinj in svinj, zagotavljanje min. 27% deleža lanščakinj in svinj na nivoju posameznega lovišča ni potrebno, razen tam kjer je to zaradi neusklajenosti števičnosti divjega prašiča z okoljem (občutne škode) nujno potrebno. Nedoseganje načrta odvzema oz. večja odstopanja so izjemoma dopustna za lovišča, ki nimajo škod od divjih prašičev. Skupinski lovi na divje prašiče se praviloma izvajajo od 15. 9. do 31. 1. Lovišča z internimi akti skozi leto ne smejo omejevati odvzema posameznih kategorij divjih prašičev. Usmeritve za spremljanje zdravstvenega stanja: Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti oziroma poslati določene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom UVHVVR (Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin). Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 32 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.5.2: Analiza odvzema divjih prašičev Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj %/spol %/skupaj Ozimci M 132 118 232 133 121 736 40,2 21,0 Lanščaki 168 197 268 150 94 877 47,9 25,0 Merjasci 2+ 46 30 56 40 44 216 11,8 6,2 Skupaj MOŠKI SPOL 346 345 556 323 259 1.829 100,0 52,1 Ozimci Ž 119 105 225 156 97 702 41,8 20,0 Lanščakinje 113 107 219 122 67 628 37,4 17,9 Svinje 2+ 46 49 113 81 62 351 20,9 10,0 Skupaj ŽENSKI SPOL 278 261 557 359 226 1.681 100,0 47,9 SKUPAJ odstrel in izgube 624 606 1.113 682 485 3.510 Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj Načrt - skupaj 570 570 576 803 750 3.269 Odstrel in izgube / načrt 109,5 106,3 193,2 84,9 64,7 107 Delež MOŠKEGA SPOLA 55,4 56,9 50,0 47,4 53,4 52 Delež ŽENSKEGA SPOLA 44,6 43,1 50,0 52,6 46,6 48 100,0 Odstrel in izgube v primerjavi z načrtom Delež ozimcev obeh spolov 40,2 36,8 41,1 42,4 44,9 41,0 Delež lanščakov obeh spolov 45,0 50,2 43,8 39,9 33,2 42,9 Delež večletnih 2+ obeh spolov 14,7 13,0 15,2 17,7 21,9 16,2 Delež lanščakinj in svinj 25,5 25,7 29,8 29,8 26,6 27,9 Izgube Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % Nenaravne izgube 0 2 8 5 4 19 37,3 Naravne izgube 5 7 11 4 5 32 62,7 Skupaj izgube 5 9 19 9 9 51 100,0 % izgub 0,8 1,5 1,7 1,3 1,9 1 Odstrel 624 604 1105 677 481 3.491 Vzroki izgub 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj % 1 neznan 5 7 11 4 5 32 62,7 3 krivolov 0 0 0 1 0 1 2,0 4 cesta 0 2 7 1 1 11 21,6 5 železnica 0 0 0 0 3 3 5,9 7 psi 0 0 1 0 0 1 2,0 10 poškodba 0 0 0 3 0 3 5,9 Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Ozimci M 32,2 28,5 30,8 32,2 31,3 Indeks 100 89 96 100 97 Lanščaki 60,2 65,0 62,8 54,2 58,6 vzrok / leto Telesne mase (biološka telesna masa) Indeks 100 108 104 90 97 Ozimci Ž 31,6 25,0 29,5 29,5 26,5 Indeks 100 79 93 93 84 Lanščakinje 53,4 55,1 54,2 50,3 51,4 Indeks 100 103 101 94 96 Ozimci M+Ž 31,9 26,8 30,2 30,9 28,9 Indeks 100 84 95 97 91 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 33 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.6 Lisica (Vulpes vulpes) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Lisica je prisotna v celem območju, podatki o odvzemu kažejo na večjo številčnost v ravninskem predelu območja. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odvzem lisic je odraz gibanja populacije, ki se je v zadnjih letih začela spet povečevati. Ocenjujemo, da je bil pri zmanjševanju populacije v preteklih letih zelo pomemben dejavnik prisotnost in razvoj bolezni (lisičje garje), kar sicer iz strukture odvzema oz. izgub ni nedvoumno razvidno. Zadnja leta med izgubami prevladujejo izgube v prometu. Odvzem zadnjih pet let niha, največji je bil v letu 2014. Lanski načrt odvzema je bil okvirno postavljen v višini predhodne realizacije s tem, da je bilo dovoljeno in zaželeno preseganje načrta, tako je realizacija dosegla 106 %. Ocenjujemo, da bi lovci v primeru primerne stimulacije upravljavcev lovišč odvzem lisic zagotovo lahko še intenzivneje izvajali. Pri lisici v zadnjem letu v loviščih ne ugotavljamo prisotnosti pojavov bolezni dlake in kože (lisičje garje), ki spremlja in regulira številčnost lisic. Ocena stanja populacije Ocenjujemo, da padcu številčnosti po prilagoditvi in razvoju imunosti na bolezen v prihodnosti lahko sledi še povečanje številčnosti populacije. Prilagojeni cilj Nizka številčnost populacije. Ukrepi in usmeritve Zaradi prenašanja stekline, drugih zoonoz ter vpliva lisice na malo divjad in druge prostoživeče živali je številčnost lisičje populacije potrebno uravnavati z odstrelom z ciljem zmanjševanja populacije. Načrt odvzema skupaj za LUO najmanj 1.400 živali. Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem 1.256 živali. Dovoljeno odstopanje: po loviščih do –30 %, preseganje načrta odvzema je dovoljeno do +100%. Dovoljeno je privabljalno krmljenje z namenom lova. Izvaja se lahko s krmo rastlinskega ali živalskega izvora. Krmljenje mora biti izvajano na način, ki je skladen z veterinarskimi predpisi o ravnanju s stranskimi živalskimi proizvodi. Krmišča morajo biti oddaljena od naseljenih stanovanjskih objektov v minimalnih razdaljah, kot in če jih določajo predpisi s področja veterine. Usmeritve za spremljanje zdravstvenega stanja: Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti oziroma poslati določene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom UVHVVR (Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin). Upravljavci lovišč lahko ob utemeljenem sumu na bolezen steklino takšne osebke lisice odstrelijo tudi izven lovne dobe. O takšnem izrednem posegu morajo upravljavci takoj obvestiti lovskega inšpektorja in uradnega veterinarja (ZDLov-1A, čl. 8 oz. sprememba ZDLov-1, čl. 42). Vodenje evidence odvzema (odstrela in izgub): Pri evidenci odstrela in izgub lisic ugotavljati spol uplenjenih osebkov, v celotnem odvzemu evidentirati tudi prisotnost bolezenskih znakov. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 34 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.6: Analiza odvzema lisice Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Samci 560 473 627 552 631 Samice 485 425 611 459 649 2.629 1.045 898 1.238 1.011 1.280 5.472 Načrt - skupaj 1.002 1.100 1.100 1.200 1.200 5.602 Odstrel in izgube / načrt 104,3 81,6 112,5 84,3 106,7 97,7 Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Nenaravne izgube 34 32 32 30 23 Naravne izgube 15 14 10 16 0 55 26,7 Skupaj izgube 49 46 42 46 23 206 100,0 Skupaj odstrel in izgube Skupaj 2.843 Izgube % izgub 4,7 5,1 3,4 4,5 1,8 Odstrel 996 852 1196 965 1257 2010 2011 2012 2013 2014 5 3 4 7 0 Skupaj % 151 73,3 3,8 5.266 Vzroki izgub Vzrok / leto 1 neznan Skupaj % 19 9 2 bolezen 5 4 0 2 0 11 5 4 cesta 31 32 32 25 23 143 69 5 železnica 2 0 0 2 0 4 2 7 psi 1 0 0 2 0 3 1 9 garje 5 7 6 7 0 25 12 10 poškodba 0 0 0 1 0 1 0,5 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 35 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.7 Jazbec (Meles meles) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Ta vrsta divjadi je v območju splošno prisotna, vendar v primerjavi z lisico bistveno manj številčna. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Povprečno je bil odvzem manjši od načrtovanega. Izgube na cesti so najpomembnejši vzrok odvzema. Povprečni čisti odstrel, ki znaša 16 živali na leto bi bil glede na pogostost jazbeca v območju lahko večji. Ocena stanja populacije Je splošno prisotna vrsta divjadi katere številčnost v območju nikoli ni bila velika. Zanimanje za lov jazbecev ni bilo nikoli posebej izraženo. Zaradi načina življenja je v naravi redko opažen, odstrel pa je bolj naključen. Prilagojeni cilj Ohraniti številčnost usklajeno z okoljem. Ukrepi in usmeritve Skupna višina načrta odvzema v LUO 40 živali. Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem 66 živali. V območjih kjer se intenzivno upravlja z malo divjadjo in se ocenjuje vpliv jazbeca na uspešnost razmnoževanja male divjadi se lahko z odstrelom posega močneje. Dovoljeno odstopanje: načrta odvzema po loviščih ni potrebno dosegati razen v primerih povzročanja škod od te vrste. Dovoljeno je preseganje načrta odvzema do +100%, posebej pa v primerih: • povzročanja škod na kmetijskih kulturah; • odvzema jazbeca v neposredni bližini remiz za malo divjad. Vodenje evidence odvzema: Pri evidenci odstrela in izgub jazbecev ugotavljati spol in vzrok izločenih osebkov (izgube). Preglednica 4.7: Analiza odvzema jazbeca Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto 2010 2011 2012 2013 2014 Samci 16 16 28 29 16 Samice 10 8 11 10 17 56 Skupaj odstrel in izgube 26 24 39 39 33 161 Načrt - skupaj Skupaj 105 32 32 32 32 40 168 81,3 75,0 121,9 121,9 82,5 95,8 Kategorija / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Nenaravne izgube 8 11 19 26 12 Naravne izgube 1 1 3 0 0 5 6,2 Skupaj izgube 9 12 22 26 12 81 100,0 % izgub 34,6 50,0 56,4 66,7 36,4 Odstrel 17 12 17 13 21 Odstrel in izgube / načrt Izgube Skupaj % 76 93,8 50,3 80 Vzroki izgub Vzrok / leto 2010 2011 2012 2013 2014 1 neznan 1 0 3 0 0 2 bolezen 0 1 0 0 0 1 1,2 4 cesta 8 11 19 26 12 76 93,8 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota Skupaj % 4 4,9 36 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.8 Kuna belica (Martes foina) in kuna zlatica (Martes martes) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Vsaka od obeh vrst je s svojim načinom življenja vezana na tipične predele območja. Za kuno belico je značilna prisotnost v bližini človeka, to je v naseljih in bližini hiš, kuna zlatica pa se pojavlja v predelih z večjo gozdnatostjo, tako v Slovenskih goricah in na Goričkem, kot tudi v ravnini in poplavnem gozdu ob reki Muri. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Dosedanje upravljanje z tema dvema vrstama je pomenilo praktično neomejeno poseganje z odstrelom, vendar z odstrelom ni bil ogrožen obstoj teh dveh vrst. Danes interes za lov kun ni več posebej izražen, povprečni letni odvzem obeh vrst skupaj v območju je manjši od 130 živali. V zadnjih treh letih se zmanjšuje, v letu 2014 celo manj kot 100 kun, kar pomeni, da načrt odvzema ni bil dosežen. Izgube pri teh dveh vrstah so redko evidentirane, verjetno, da je to pogojeno s fizično velikostjo vrste (manjše vrste se redkeje najdejo). Ocena stanja populacije Obe vrsti kun sta v območju prisotni. Kuna belica je številčnejša vrsta, to potrjuje tudi evidenca odvzema (belice je več kot zlatice). Prilagojeni cilj Vzdrževati nizko številčnost obeh vrst kun. Ukrepi in usmeritve Načrt odvzema je načrtovan skupaj 150 živali oz. 50 kune zlatice in 100 kune belice. Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem obeh vrst skupaj 193 živali. Dovoljeno odstopanje: navzdol do -50%, dovoljeno je preseganje načrta odvzema +100%. Vodenje evidence odvzema: Evidenco odstrela in izgub kun voditi ločeno po obeh vrstah kun (zlatica oz. belica). Preglednica 4.8: Analiza odvzema kune belice in kune zlatice Odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 Kuna belica - odstrel in izgube 123 99 79 70 52 423 Načrt - skupaj 190 130 130 130 101 681 Odstrel in izgube / načrt Kuna zlatica - odstrel in izgube 64,7 76,2 60,8 53,8 51,5 62,1 63 37 37 31 44 212 77 70 70 70 51 338 Odstrel in izgube / načrt 81,8 52,9 52,9 44,3 86,3 62,7 Obe vrsti skupaj 186 136 116 101 96 635 Načrt - skupaj Skupaj Izgube 2010 2011 2012 2013 2013 Skupaj % Nenaravne izgube - obe vrsti 7 13 9 3 4 36 94,7 Naravne izgube - obe vrsti 0 0 2 0 0 2 5,3 100,0 Kategorija / leto Skupaj izgube - obe vrsti % izgub Odstrel - obe vrsti 7 13 11 3 4 38 8,6 24,6 20,8 6,8 4,6 60,6 179 123 105 98 92 597 Skupaj Vzroki izgub Vzrok / leto 2010 2011 2012 2013 2013 1 neznan 0 0 2 0 0 2 5,3 4 cesta 7 13 9 3 4 36 94,7 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota % 37 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.9 Navadni polh (Glis glis) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Prisotnost polha v območju je vezana na gozdne sestoje z večjim deležem drevesnih vrst kot so hrasti, bukev in beli gaber. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Lov na polhe v Pomurskem območju nima tradicije in se ga je lovilo zgolj priložnostno. Obstajajo samo posamezna poročila o lovu na polhe, ki dokazujejo le to, da polh v območju živi. Zadnji podatek o ulovu polhov v območju je bil iz leta 2006 in je izviral le iz ene LD v območju. Ocena stanja populacije Populacija polha v območju ni tako številčna kot v nekaterih drugih območjih po Sloveniji (pr. Notranjsko ali Kočevsko LUO), vsekakor pa so za to vrsto, zaradi deleža listavcev v gozdovih, tudi v tem območju ugodni naravni pogoji. Pričakovana so nihanja številčnosti populacije, ki so v odvisnosti od gozdnega obroda bukve, gabra in hrasta. Prilagojeni cilj Ohranitev številčnosti vrste. S polšjim lovom v okviru zakonsko dovoljene lovne dobe se na populacijo polha ne vpliva pomembno. Ukrepi in usmeritve • Lov polha je dovoljen s pastmi tudi nelovcem na podlagi predhodno pridobljene dovolilnice krajevno pristojnega upravljavca lovišča/LPN. Odvzema vnaprej ni mogoče napovedati in načrtovati, saj je ta tesno odvisen od letnega gozdnega obroda, zato tudi ni mogoče določiti dovoljenih odstopanj. • Obvezno je spoštovanje zakonskih določil o izdajanju lovnih dovolilnic in vračanju le-teh upravljavcem lovišč ter dosledno vodenje evidenc. • Dovoljen je lov polhov s preizkušenimi pastmi, ki žival takoj usmrtijo. Preglednica 4.9: Analiza odvzema navadnega polha Odlov / leto 2010 2011 2012 2013 2014 Skupaj odlov 0 0 0 0 0 Načrt - skupaj 0 0 0 0 0 #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! Odstrel in izgube / načrt Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota skupaj 0 0 #DEL/0! 38 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.10 Pižmovka (Ondatra zibethica) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Pižmovka je prostorsko vezana na ravninski del območja in hkratno prisotnost površinskih voda, to je rek (Mura, Ščavnica, Ledava, Krka) in njihovih pritokov ter večjih stoječih voda (jezera, i.pd.). Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Lov pižmovk v preteklosti ni bil omejen. Načrt odvzema v zadnjih letih ni bil realen, ker se zadnja leta lov pižmovk zaradi nizke številčnosti skoraj več ne izvaja. Povprečni odvzem je bil manjši od 5 živali na leto, izgube niso evidentirane. Zaradi nizke realizacije, odstrela številčno skoraj več ni smiselno načrtovati. Ocena stanja populacije Populacija ni številčna kot pred desetletji, pižmovka je postala iz neznanih vzrokov redka. Prilagojeni cilj Majhna številčnost, ki predvsem v kmetijstvu, vodnem gospodarstvu in ribogojstvu povzroča čim manj škode. Ni avtohtona vrsta, zato je ne pospešujemo, prepustimo jo naravnemu razvoju. Ukrepi in usmeritve • Odvzema loviščem ni treba posebej načrtovati, lov je dovoljen v vseh loviščih/LPN v LUO.. • Dovoljen odstrel vseh osebkov, ki se pojavijo v loviščih. • Vodenje evidence o odvzemu. • Opazovanje na terenu. Preglednica 4.10: Analiza odvzema pižmovke Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 8 32 25 2011 4 32 13 2012 3 32 9 2013 3 32 9 2014 2 17 12 skupaj 20 145 14 Izgube Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 0 0 0 0 8 2011 0 0 0 0 4 2012 0 0 0 0 3 2013 0 0 0 0 3 2014 0 0 0 0 2 skupaj 0 0 0 0 20 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota % 39 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.11 Poljski zajec (Lepus europaeus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Poljski zajec je najbolj pogost v loviščih na obeh straneh reke Mure v ravninskih predelih (Ravensko, Dolinsko in Mursko polje), ki ležijo zunaj poplavnih nasipov oz. izven poplavnega gozda reke Mure. S kmetijskimi kulturami strukturno pester in odprt poljedeljski svet nudi ugodnejše življenjske pogoje za zajca kot gričevnati predeli Goričkega oz. Slovenskih goric. Slabši pogoji za zajca so v predelih lovišč z več strnjenega gozda in stalno prisotnostjo divjega prašiča, kjer sta zastopanost in s tem tudi odstrel poljskega zajca precej manjša. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Odstrel zajcev se je povečeval do leta 2012, kar se ujema z opažanji in oceno o trendu povečevanja številčnosti (odstrel kot indikator povečanja številčnosti). V zadnjih dveh letih beležimo padec odvzema in 76% realizacijo, sicer tudi prilagojeno zmanjšanega načrta odvzema v letu 2014. Kot poglavitni vzrok zato ocenjujemo vpliv vremenskih razmer 2014, ki je bilo s padavinami izredno obilno. Pri poljskem zajcu je obseg izgub vseh vrst zelo velik, verjetno nekajkrat večji od izvršenega odstrela. Zaradi fizične velikosti vrste je izgube pri poljskem zajcu nemogoče v celoti evidentirati, njihove ostanke v okolju zelo hitro »pospravijo« v loviščih prisotne plenilske vrste, zato ocenjujemo, da je v evidenci prikazan samo njihov manjši del, pri tem so tudi evidentirane izgube v prometu zelo nizke. Znani so primeri iz domačih in tujih lovišč, da je popolna zaščita populaciji zajca v zdravstvenem pogledu prej škodovala kot koristila. Če se v lovišču spremlja številčnost in se obseg lova prilagaja vsakoletnemu prirastku, v lovišču dejansko ni nobene nevarnosti, da bi lov zajca kakorkoli ogrožal. V ostrih zimah (primer so zime 2005/06 kot tudi 2012/13) je lahko zajec velik problem v intenzivnih nasadih (pojav zimskega lupljenja v sadovnjakih). Iz tega razloga je tudi bodoči lov zajcev povsem umesten, še posebej, če je izvršen v nasadih oz. njihovi neposredni bližini. Ocena stanja populacije Pomemben dejavnik številčnosti zajca je ugodno vreme (malo vlage v času poleganja) in zmanjšanje populacije lisice. Lovišča, ki že v zimskem obdobju posebej intenzivno izvajajo odstrel lisic, imajo številčnejšo populacijo poljskega zajca. Podobno je tudi loviščih s stalno prisotnostjo divjega prašiča (vsejeda vrsta!), kjer se odraža njegov negativni vpliv tudi na poljskega zajca. Številčnost poljskega zajca skozi leta je nihajoča, v posameznih letih je številčnost večja s čimer je omogočen večji odstrel in kar se potrjuje do leta 2012. Žal se vsako povečanje številčnosti v primeru ostrejših zimskih razmer odraža tudi z večjim obsegom smrtnosti in izgub. Prilagojeni cilj Ohraniti in po možnostih dvigniti številčnost populacije do nivoja kot ga dopuščajo razmere v loviščih. Ukrepi in usmeritve Spremljanje in ocenjevanje številčnosti (monitoring): • V ravninskih loviščih spomladi in poleti (oz. pred začetkom lovne dobe) z metodo preštevanja. • Ugotavljanje prirastka v času prvih lovov na osnovi razmerja med uplenjenimi mladimi in starimi osebki. Smernice za krmljenje poljskega zajca: • Krmljenje poljskega zajca je dovoljen ukrep, ki se priporoča v času po spravilu kmetijskih kultur (prehranska stiska). • Vrste krme: krmna pesa (posamično polaganje), detelja in lucerna (suha). • Razpršeno izvajanje na večih lokacijah v lovišču, pozornost da krmljenje ni vzrok prenašanju bolezni med zajci. Smernice za izvajanje lova: • Dovoljeno je izvajati odvzem poljskega zajca v višini kot ga dopuščata številčnost in vsakoletni prirastek. Pogoj za to je spremljanje in ocenjevanje številčnosti pred začetkom lova, priporočeno pa tudi vodenje evidence odstrela po spolu, starosti, zdravstvenem stanju in čim popolnejših izgub. • Na isti površini lovišča se lov vrši praviloma samo enkrat letno. V smislu kolobarjenja se lov na isti površini lahko izvaja tudi večkrat, vendar največ do 1/3 lovne površine lovišča kjer se izvaja lov na poljskega zajca, na preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja. Površine namenjene izvajanju lova in t.i. »mirnih con« brez lova se letno menjajo. Upravljavec lovišča takšne površine opredeli v letnem načrtu lovišča. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 40 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 • • Lov zajcev v bližini intenzivnih nasadov ima prednost pred lovom v ostalem delu lovišča. Na teh površinah se lov lahko ponavlja. Dodajanje poljskega zajca v lovišča ni dovoljeno. Načrt odvzema: Skupaj v LUO načrtujemo odvzem največ do 480 živali. Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem 557 živali. Kot osnova za razdelitev načrta odstrela po loviščih se upošteva lanska realizacija in predlogi upravljavcev lovišč za to leto. Izgube se naj dosledno beležijo. Dovoljeno odstopanje: • Načrta odvzema ni potrebno dosegati, razen v primerih povzročanja škod od te vrste. • Dovoljeno preseganje načrta odvzema do +30 %. Večje odstopanje je dovoljeno v loviščih, kjer je z dodatnim odvzemom mogoče preprečiti nastanek škod v intenzivnih nasadih. V primeru povzročanja škod je možen izredni poseg v populacijo divjadi v skladu z ZDLov-1, čl. 42. Izjemoma je večje odstopanje dovoljeno tudi v pogojih izredno dobrega prirastka, katerega z monitoringom ugotovi upravljavec lovišča pred začetkom lova. Utemeljenost povečanega obsega lova obravnavata ZGS in OZUL, odobri pa ga lovski inšpektor. V predelih z intenzivno sadjarsko/vinogradniško proizvodnjo se v času povečane ogroženosti nasadov odstrel in vsi zaščitni ter odvračalni ukrepi usmerijo v te predele. Lastnike oz. upravljavce ograjenih površin je potrebno opozarjati na ustrezno vzdrževanje in zapiranje vhodov na ograjene površine. Lastniki morajo ograjene površine urediti in vzdrževati tako, da učinkovito preprečujejo prehod parkljasti divjadi ali zajcu in po končanih delih ne smejo ostajati odprte. Preglednica 4.11: Analiza odvzema poljskega zajca Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 559 675 82,8 2011 605 600 100,8 2012 626 700 89,4 2013 461 630 73,2 2014 382 500 76,4 Skupaj 2.633 3.105 84,8 Izgube Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 22 0 22 3,9 537 2011 20 1 21 3,5 584 2012 21 0 21 3,4 605 2013 7 0 7 1,5 454 2014 25 1 26 6,8 356 Skupaj 95 2 97 3,7 2.536 % 97,9 2,1 100,0 2010 2011 1 20 2012 0 21 2013 0 7 2014 1 25 Skupaj % 2,1 97,9 Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 4 cesta 22 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 2 95 41 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.12 Fazan (Phasianus colchicus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Lovsko upravljavsko območje, v okviru katerega je posebej prikazano stanje za lovišča LD in LPN. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Ocenjujemo, da je populacija fazana stabilna, v loviščih, kjer se izvajajo intenzivni upravljavski ukrepi namenjeni mali divjadi, se številčnost rahlo povečuje. Višina odstrela v obeh LPN je v obsegu, ki daleč presega možen prirastek iz naravne reprodukcije. Lov fazana v obeh LPN je v večji meri rezultat dodajanja gojene divjadi za lov. Posamezna lovišča v upravljanju LD v Prlekiji in tudi v Prekmurju so pred leti pristopila k t.i. revitalizaciji populacij male divjadi s poudarkom na izboljševanju življenjskih pogojev, ciljnega zimskega krmljenja in regulacije plenilskih vrst divjadi. Delni pozitivni učinki tega v nekaj loviščih so bili opazni, vendar je nadaljnji trend razvoja odvisen od stalnega interesa lovcev za upravljanje z malo divjadjo. Največji problem je iskanje primernih površin za namensko urejanje remiz in krmnih njiv za malo divjad. Načrt odvzema v letu 2014 je bil realiziran 81 %, v loviščih v upravljanju LD 84 %. Vzrok za realizacijo je v obsegu dodajanja fazana v LD, ki se zmanjšuje, ocenjujemo pa tudi, da je bil naravni prirastek fazana v lanskem letu manjši kot v predhodnih letih. Zaradi fizične velikosti vrste je izgube pri tej vrsti divjadi težko ugotavljati in niso evidentirane. Ocena stanja populacije Okoljske razmere za fazana se ne poslabšujejo, v delih območja so celo boljše kot v prejšnjih desetletjih. Zaradi zmanjšanja populacije lisice je bilo v preteklih letih opaziti zmanjšani vpliv te vrste na fazana. Iz poročil lovskih organizacij in ocen na podlagi opazovanj na terenu v predhodnih letih sklepamo, da se je številčnost fazana na splošno rahlo povečala, čeprav evidenca odstrela zadnjega leta tega ne potrjuje. Odstrel v obsegu, ki je manjši od prirastka ne vpliva na zniževanje številčnosti. V loviščih, ki zaradi razmer nimajo možnosti izvajanja ukrepov upravljanja z malo divjadjo se večji del današnjega odstrela realizira iz namensko dodanih fazanov za lov. Prilagojeni cilj Ohraniti in dvigniti številčnost naravnega fazana v okviru pogojev v loviščih. Ukrepi in usmeritve Spremljanje in ocenjevanje številčnosti (monitoring): • Spremljava prisotnosti fazana v lovišču: spomladi in poleti (oz. pred začetkom lovne dobe) z metodo preštevanja. • Priporočljivo je vodenje evidence uplenjenih fazanov iz katere je razviden delež naravnih in delež starejših petelinov. Urejanje površin za fazana: • Vzdrževanje obstoječih in povečevanje obsega za fazana primernih remiz ter krmnih njiv za malo divjad (nakup ali najem površin oz. primernih zemljišč). • Pridelovalne njive na katerih se pridelujejo žitarice in koruza naj upravljavci ne pospravijo v celoti. Tako ostane delež teh površin v funkciji krmnih njiv in zimskih remiz (kritje). Smernice za krmljenje fazana: • Načrtno krmljenje fazana v lovišču je dovoljen ukrep. • Priporočena je ureditev in postavitev namenskih krmilnic za fazana (v klasičnem odprtem nizkem krmišču pretežni del dostopne krme, predvsem koruze v storžih, pospravijo druge divje živali, ki jim to krmljenje ni namenjeno). • Izbira primernih lokacij in večje število manjših krmišč. Število krmišč se določi glede na številčnost fazanov v določenem predelu lovišča. • Pravočasni začetek krmljenja. Intenzivnost krmljenja se prilagaja vremenskim razmeram in številu fazanov, ki obiskujejo krmišče. • Zalaganje krmišč z mešano luščeno oz. grobo mleto zrnato krmo. Dopolnitev krmljenja s peskom. • Od fazanov neobiskana krmišča se prestavi na drugo lokacijo. • Ureditev trajnih oz. vzdrževanih vodnih virov v bližini krmišč v poletnem obdobju. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 42 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Priporočila za izvajanje lova in dodajanje fazana v lovišča: • Na isti površini lovišča se lov naravnega fazana praviloma vrši samo enkrat letno ali pa se v smislu kolobarjenja lov lahko izvaja na isti površini tudi večkrat, vendar največ do 1/3 lovne površine lovišča, kjer se izvaja lov na naravnega fazana, na preostanku površine pa se lov konkretno leto ne izvaja. Površine namenjene izvajanju lova in t.i. »mirnih con« brez lova se letno menjajo. Upravljavec lovišča takšne površine opredeli v letnem načrtu lovišča. V primeru dodajanja fazana se lov na istih površinah lahko ponavlja. • Dodajanje fazana v lovišče se načrtuje in izvaja le na površinah z ustreznimi življenjskimi-remiznimi pogoji. Dodajanje razvojni stopnji primerno razvite in operjene divjadi. Priporočeno je dodajanje fazanov v razmerju M : Ž = 1 : 4. Način in obseg dodajanja fazanov v lovišče neposredno pred izvajanjem lova je odločitev upravljavca lovišča. Dodajanje divjadi za lov naj se ne izvaja v področjih neposredno ob mejah lovišč. Načrt odvzema: Načrt odvzema znaša največ 11.800 živali: • za lovišča LD skupaj 1.300 živali; • za lovišči LPN skupaj 10.500 živali. Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem 13.246 živali (LD 1.746 in LPN 11.500). Kot osnova za razdelitev načrta odvzema po loviščih se upošteva lanska realizacija in predlogi upravljavcev lovišč za to leto. Dovoljeno odstopanje: načrta odvzema ni potrebno dosegati, preseganje načrta dovoljeno do +30 %. Preglednica 4.12: Analiza odvzema fazana Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 2011 2012 2013 2014 17.135 19.920 17.501 13.934 11.363 22.340 18.000 18.220 18.000 14.000 76,7 110,7 96,1 77,4 81,2 Skupaj 79.853 90.560 88,2 Odstrel in izgube / leto Lovišča LD LPN KOMPAS Peskovci LPN FAZAN Beltinci LPN skupaj 2010 2011 2012 2013 2014 1.829 2.025 1.880 1.325 1.259 5.856 6.089 4.302 3.803 1.944 9.450 11.806 11.319 8.806 8.160 15.306 17.895 15.621 12.609 10.104 skupaj 8.318 21.994 49.541 71.535 Dodajanje / leto Lovišča LD LPN KOMPAS Peskovci LPN FAZAN Beltinci SKUPAJ LUO 2010 2011 2012 2013 2014 2.561 2.790 2.482 2.217 1.554 8.238 8.702 5.928 5.766 3.082 15.035 21.445 19.495 14.440 11.475 25.834 32.937 27.905 22.423 16.111 SKUPAJ 11.604 31.716 81.890 125.210 Izgube Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 2011 2012 2013 2014 0 0 0 1 3 0 0 0 2 0 0 0 0 3 3 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 17.135 19.920 17.501 13.931 11.360 Skupaj Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 4 cesta 6 zveri in ujede 2010 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 2011 2012 2013 Skupaj 2014 1 1 1 4 2 6 0,0 79.847 0 3 0 1 4 1 Odstrel / Dodajanje 0,72 0,69 0,60 0,64 % 66,7 33,3 100,0 % 16,7 66,7 16,7 43 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.13 Poljska jerebica (Perdix perdix) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Lovsko upravljavsko območje, v okviru katerega je posebej prikazano stanje za lovišča v upravljanju LD in LPN. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Načrtno upravljanje poljske jerebice izvajajo pretežno v loviščih v Prekmurju, v zadnjih letih predvsem v LPN Fazan Beltinci. V loviščih LD zadnjih pet let ne beležimo odstrela. Skladno z veljavno zakonodajo se lahko izvaja lov gojene jerebice, ki je bila predhodno dodana v lovišče. Po oceni se v loviščih z večjim obsegom dodajanja divjadi odstreli cca. 60% števila dodanih jerebic. Zaradi fizične velikosti vrste je izgube pri tej vrsti divjadi težko ugotavljati in niso evidentirane. Ocena stanja populacije Od vseh vrst male divjadi je populacija naravne poljske jerebice številčno najnižja. Ravninski svet kot osrednji življenjski prostor poljske jerebice je spremenjen do take mere, da je dvig številčnosti vrste na nekdanji nivo po naravni poti pri tej vrsti najtežji. Zelo dobrih pogojev za sonaravno upravljanje z jerebico v območju je zelo malo. Osnovni vzrok so spremembe v strukturi, načinu kmetijske obdelave, vrstah in obsegu kmetijskih kultur, s posledicami zmanjšanja primernega kritja, naravnih prehranskih virov ter povečanja številčnosti plenilskih vrst. Naravna jerebica je tako rekoč izginila iz območij, kjer se te divjadi v lovišča ne dodaja. Ocenjujemo, da se v milih zimah številčnost jerebice ohranja oz. počasi dviguje. Zdravstveno stanje, sicer maloštevilne populacije, je ugodno. Prilagojeni cilj Ohraniti in dvigniti številčnost z razvijanjem, širjenjem jeder tam, kjer so pogoji za preživetje in sonaravno upravljanje s poljsko jerebico. Ukrepi in usmeritve Načrt odvzema skupaj v vseh loviščih LUO znaša 1.410 živali. Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem 1.410 živali (LD 10 in LPN 1.400). Skladno z zakonodajo je dovoljen lov le gojenih jerebic. Dodajanje poljske jerebice se lahko izvaja v vrsti primerno okolje oz. v predele lovišč, kjer so sorazmerno ugodni pogoji za ohranitev jerebic. Priporočeno razmerje dodajanja M : Ž = 1 : 1, v enakem razmerju je dovoljeno tudi dodajanje jerebic za lov. Kot osnova za razdelitev načrta odvzema po loviščih se upošteva lanska realizacija in predloge upravljavcev lovišč za to leto. Lovišča, ki ne načrtujejo dodajanja divjadi ne morejo načrtovati odvzema. Dovoljeno odstopanje: načrta ni potrebno dosegati, preseganje načrta dovoljeno do +30 %. Preglednica 4.13: Analiza odvzema poljske jerebice Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 1.418 1.500 95 2011 1.445 1.500 96 2012 1.405 1.830 77 2013 1.461 1.400 104 2014 1.433 1.420 101 skupaj 7.162 7.650 94 Odstrel in izgube / leto Lovišča LD LPN KOMPAS Peskovci LPN FAZAN Beltinci LPN skupaj 2010 0 158 1.260 1.418 2011 0 240 1.205 1.445 2012 0 140 1.265 1.405 2013 0 94 1.367 1.461 2014 0 74 1.359 1.433 skupaj Dodajanje / leto Lovišča LD LPN KOMPAS Peskovci LPN FAZAN Beltinci SKUPAJ LUO 2010 10 225 2.055 2.280 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 2011 90 270 1.965 2.235 2012 0 230 1.991 2.221 2013 0 160 3.378 3.538 2014 0 110 2.640 2.750 0 706 6.456 7.162 SKUPAJ 100 995 12.029 13.124 Odstrel / Dodajanje 0,00 0,71 0,54 44 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Izgube Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 0 0 0 0 1.418 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 2011 0 0 0 0 1.445 2012 0 0 0 0 1.405 2013 0 0 0 0 1.461 2014 0 0 0 0 1.433 skupaj 0 0 0 0 7.162 % #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! 45 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.14 Raca mlakarica (Anas platyrhynchos) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Lovsko upravljavsko območje, v okviru katerega je posebej prikazano stanje za lovišča v upravljanju LD in LPN. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Glede na pogoje in prisotnost te vrste v območju je odstrel race mlakarice sorazmerno nizek. Posebej nizek je odstrel v LD. To je v veliki meri odraz načina lova na to vrsto, ki se lovi priložnostno predvsem na posamičnem lovu in le izjemoma na skupinskih lovih. Verjetno je to poglavitni razlog, da odvzem zadnja leta izkazuje trend upadanja. Zaradi fizične velikosti vrste je izgube pri tej vrsti divjadi težko ugotavljati in niso evidentirane. Ocena stanja populacije Populacija te vrste race v območju je sorazmerno številčna in je odraz ugodnih življenjskih pogojev (reka Mura, manjše reke, potoki, številne gramoznice in jezera). Posebej številna je populacija v zimskem času, ko se na vseh večjih nezaledenelih vodnih površinah skupaj z drugimi selitvenimi vrstami zbere večje število rac. V zimah ob sorazmerno visokih temperaturah je prezimujoča populacija razpršena tudi po vseh stoječih in ne samo na tekočih vodah, kot je to praviloma ob ostrejših zimskih pogojih. Zdravstveno stanje populacije je ugodno, potencialni problem lahko predstavlja nevarnost ptičje gripe. Prilagojeni cilj Ohraniti številčnost. Ukrepi in usmeritve Načrt odvzema: Načrt odvzema v LUO skupaj največ 500 rac, razdeljeno na lovišča LD 250 in LPN 250 živali. Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem 1.089 živali (LD 489 in LPN 600). Kot osnova za razdelitev načrta odvzema po loviščih se upošteva lanska realizacija in predlogi upravljavcev lovišč. Dovoljeno odstopanje: načrta ni potrebno dosegati, preseganje načrta dovoljeno do +30 %. Izjemoma je večje odstopanje dovoljeno v primeru načrtnega dodajanja divjadi za lov. Upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom so dolžni izvajati ukrepe preventivnega zdravstvenega varstva divjadi in v ta namen odvzeti vzorce oziroma poslati določene vzorce uplenjene, poginule ali povožene divjadi v preiskavo, v skladu s programom UVHVVR (Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin). Usmeritve za izvajanje lova na raco mlakarico Lov na raco mlakarico na posebnih varstvenih območjih mora biti skladen z naravovarstvenimi usmeritvami, ki veljajo za to območje. Naravovarstvene usmeritve na naravnih vrednotah Ledavsko jezero in Dolenski potokakumulacija omejujejo izvajanje lova na raco mlakarico v času od 1. septembra do 1. decembra. Lov na race se zaradi varstva zavarovanih vodnih vrst ptic pred vznemirjanjem izvaja le dva dni v tednu, predlagamo, da sta to sreda in sobota in velja enotno za celotno LUO. Dodajanje rac na naravne vodotoke praviloma ni dovoljeno. Dodajanje rac je izjemoma dovoljeno le v njim primerno okolje, na lokacijah in področjih urejenih za revitalizacijo populacije. Preglednica 4.14: Analiza odvzema race mlakarice Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2011 1.173 1.500 78,2 2012 1.043 1.200 86,9 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 2012 912 1.300 70,2 2013 903 1.000 90,3 2014 428 1.000 42,8 Skupaj 4.459 6.000 74,3 46 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Odstrel in izgube / leto Lovišča LD LPN KOMPAS Peskovci LPN FAZAN Beltinci LPN skupaj 2010 397 0 776 776 2011 401 0 642 642 2012 315 0 597 597 2013 210 0 693 693 2014 212 0 216 216 skupaj 1.535 0 2.924 2.924 Dodajanje / leto Lovišča LD LPN KOMPAS Peskovci LPN FAZAN Beltinci SKUPAJ LUO 2010 0 0 1.525 1.525 2011 0 0 1.231 1.231 2012 0 0 1.645 1.645 2013 0 0 1.562 1.562 2014 0 0 1.180 1.180 SKUPAJ 0 0 7.143 7.143 Odstrel / Dodajanje 0 0 0,41 Izgube Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 0 0 0 0,0 1.173 2011 0 0 0 0,0 1.043 2012 0 0 0 0,0 912 2013 0 0 0 0,0 903 2014 0 0 0 0,0 428 Skupaj % #DEL/0! #DEL/0! #DEL/0! Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 0 0 0 0,0 4.459 47 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.15 Sraka (Pica pica), šoja (Garrulus glandarius) in siva vrana (Corvus cornix) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Lovsko upravljavsko območje. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Zaradi različnega stanja populacij posamezne vrste in njenega vpliva v prostoru so bile dosedanje usmeritve za te vrste: nizka intenziteta odstrela srake in šoje pospeševanje odstrela sive vrane. Odvzem sive vrane v zadnjem letu je bil številčno največji, vendar še zdaleč ne dosega tistega obsega, ki bi imel vpliv na zmanjševanje številčnosti njene populacije. Zaradi fizične velikosti živali je izgube pri teh vrstah divjadi težko ugotavljati in niso evidentirane. Ocena stanja populacij Vse tri vrste so v območju prisotne, njihova zastopanost v loviščih je različna: • Sraka je manj številčna vrsta, močneje zastopana v naseljih in njihovi bližini. • Šoja je dobro zastopana v gozdnati krajini (prisotnost hrasta v gozdnih sestojih). • Siva vrana je sorazmerno zelo številčna vrsta (jate sivih vran v ravninskem pasu), pogosta je tudi v urbanem okolju. Vrste siva vrana ne smemo zamenjevati z sicer zavarovano vrsto poljska vrana, ki je povsem črne barve in navadne kavke, ki je manjša od sive vrane. Vse vrste vran uspešno naseljujejo tudi urbano okolje (n.pr. mesto Murska Sobota) Prilagojeni cilj Sraka in šoja: cilj je ohraniti številčnost. Siva vrana: cilj je zmanjšana številčnost. Ukrepi in usmeritve Sraka: 32 živali (1 žival / lovišče). Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem 82 živali. Šoja: 200 živali. Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem 236 živali. Siva vrana: 1.400 živali. Upravljavci lovišč (OZUL) so predlagali odvzem 1.299 živali. Pri razdelitvi načrta odvzema se upošteva lansko realizacijo in predloge upravljavcev lovišč. Dovoljeno odstopanje: - pri sraki in šoji načrta načrta odvzema ni potrebno dosegati razen v primeru povzročanja škod od te divjadi, preseganje načrta dovoljeno do +100 %; - pri sivi vrani je odstopanje po višini navzdol do -30%, odstopanje navzgor je v višini do +100 % načrtovanega številčnega odvzema. V primeru povzročanja škod je možen izredni poseg v populacije divjadi v skladu z ZDLov-1, čl. 42. Zaradi vloge razširjevalcev plodov gozdnega drevja zmanjševanje številčnosti šoje in srake z odstrelom ni nujno potrebno. Odstrel pa se lahko vrši lokalno v primerih občutnega povzročanja škode v okolju (n.pr. na poljščinah, sadnem drevju, domačih živalih ali ob vplivu na malo divjad). Lov sive vrane je treba izvajati v čim večjem obsegu, tako da ima ta vrsta čim manjši vpliv na škode na lovnih in nelovnih površinah, kot tudi na malo divjad. Intenzivnejši odvzem sive vrane je potrebno usmerjati v predele, kjer ta vrsta povzroča večje škode. Načrt odvzema predvsem sive vrane naj bo večji od lanske realizacije. Pri upravljanju s sivo vrano se tudi smiselno upoštevajo določila »Akcijskega načrta za reševanje problemov, povezanih s sivo vrano v Sloveniji« predvsem izvajanje odvračalnega odstrela na lovnih površinah. Preglednica 4.15: Analiza odvzema srake, šoje in sive vrane Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Sraka - odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Šoja - odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt Siva vrana - odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 42 75 56,0 196 245 80,0 704 1.000 70,4 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 2011 26 32 81,3 213 200 106,5 803 1.000 80,3 2012 23 32 71,9 222 280 79,3 917 1.000 91,7 2013 18 32 56,3 155 200 77,5 1.107 1.200 92,3 2014 20 32 62,5 175 200 87,5 1.204 1.200 100,3 Skupaj 129 203 63,5 961 1.125 85,4 4.735 5.400 87,7 48 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.16 Rakunasti pes (Nyctereutes procyonoides) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Lovsko upravljavsko območje. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Ima status potencialno invazivne vrsta, posebnega upravljanja s to vrsto do sedaj ni bilo. Dosedanja usmeritev je bila, da se z odstrelom lahko posega brez omejitev. Edini primer odstrela je bil zabeležen v letu 2004 (lovišče Petišovci). Po tem času ni podatkov o prisotnosti vrste v območju. Ocena stanja populacije Vrsta se je v evropski prostor razširila iz daljnega vzhoda. Glede na to, da je v sosednjih evropskih državah ta divjad prisotna obstaja realna možnost, da se od tam razširi tudi v naš prostor. Podatkov o prisotnosti vrste ni zato ocenjujemo, da v Pomurskem LUO (še) ni prisotna. Prilagojeni cilj Ohranitev te vrste v loviščih ni zaželena. Ukrepi in usmeritve • Odvzema loviščem ni treba posebej načrtovati. • Dovoljen odstrel vseh osebkov, ki se pojavijo v loviščih. • Vodenje evidence o odvzemu. • Opazovanje na terenu. Preglednica 4.16: Analiza odvzema rakunastega psa Odstrel in izgube 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 0 0 0 0 0 0 Načrt - skupaj 0 0 0 0 0 0 Odstrel in izgube / načrt 0 0 0 0 0 0 Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube 4.17 Nutrija (Myocastor coypus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Lovsko upravljavsko območje. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Neavtohtona in potencialno invazivna vrsta v območju, posebnega upravljanja s to vrsto do sedaj ni bilo. Dosedanja usmeritev je bila, da se z odstrelom lahko posega brez omejitev. Po zadnjih podatkih se pojavlja nutrija ob reki Muri in njenih pritokih, odvzem je bil zabeležen v letu 2011, kot tudi v letu 2013 in 2014. Ocena stanja populacije Izvor živali, ki se lahko nahajajo v loviščih so pobegli osebki iz umetne vzreje in njihovi potomci. Trenutno ocenjujemo, da v Pomurskem LUO vrsta še ni splošno prisotna. Verjetni izvor potrjene prisotnosti nutrije ob Muri in nj. pritokih je sosednja Hrvaška (varaždinska županija). Prilagojeni cilj Neavtohtona invazivna vrsta, zato ohranitev te vrste v loviščih ni zaželena. Ukrepi in usmeritve • Odvzema loviščem ni treba posebej načrtovati. • Dovoljen odstrel vseh osebkov, ki se pojavijo v loviščih. • Vodenje evidence o odvzemu. • Opazovanje na terenu. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 49 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Preglednica 4.17: Analiza odvzema nutrije Odstrel in izgube Starostna in spolna kategorija/leto Skupaj odstrel in izgube Načrt - skupaj Odstrel in izgube / načrt 2010 0 0 0 2011 8 0 0 2012 0 0 0 2013 2 0 0 2014 4 0 0 skupaj 14 0 Izgube Kategorija / leto Nenaravne izgube Naravne izgube Skupaj izgube % izgub Odstrel 2010 0 0 0 0 0 2011 0 0 0 0 8 2012 0 0 0 0 0 2013 1 0 1 50 1 2014 0 0 0 0 4 skupaj 1 0 1 7 13 % 100,0 0,0 100,0 2010 2011 2012 2013 2014 skupaj 0 0 0 1 % Vzroki izgub vzrok / leto 1 neznan 2 bolezen 3 krivolov 4 cesta 1 0 0,0 0,0 0,0 100,0 4.18 Šakal (Canis aureus) Prostorski okvir obravnave – ekološke enote Lovsko upravljavsko območje. Analiza preteklega upravljanja za zadnjih pet let s poudarkom na zadnjem letu Šakal je bil leta 2004 uvrščen na seznam zavarovanih vrst. Novembra 2014 pa je bil z Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob (Ur. l. RS, št. 81/14) uvrščen med divjad. Odvzem šakala z odstrelom do sedaj ni bil načrtovan. V preteklih letih so bile posamezne živali opažene v nekaterih loviščih/LPN v območju (ustni viri). Ocena stanja populacije Vrsta se v Sloveniji pojavlja od leta 1953, po letu 2000 pa so se pojavile prve teritorialne družine. Populacija šakala v Sloveniji narašča, kar kažejo podatki nekaterih popisov in podatki o naključnih opazovanjih. Številčnosti populacije trenutno ne moremo oceniti, saj je na voljo premalo zanesljivih in sistematično zbranih podatkov. Iz dostopne literature je razvidno, da se stalno prisotne družine šakalov pojavljajo na območju Ljubljanskega barja, Zgornjega Posočja, Cerkniškega jezera in na Krasu. Posamezni podatki prihajajo tudi iz Prekmurja, Krške kotline in Istre. Prilagojeni cilj Prvi cilj pri upravljanju z vrsto je spremljanje stanja vrste, predvsem njene številčnosti, z ustreznim monitoringom. Cilj monitoringa je ugotoviti število stalno prisotnih – teritorialnih družin na območju posameznih LUO. Na podlagi te ocene bo mogoče sprejeti ukrepe za nadaljnje upravljanje z vrsto. Ukrepi in usmeritve V letu 2015 odvzem z odstrelom ni načrtovan, saj tega ne dovoljuje tretji odstavek 81. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14; v nadaljevanju ZON). Ker je šakal po ZON-u še vedno zavarovan, za morebitno škodo še vedno 1 odgovarja država. Predlagamo, da se vzpostavi monitoring vrste, ki bo zagotovil podatke o stanju populacije, na podlagi katerih bo mogoče upravljanje z vrsto na območjih njene stalne prisotnosti. Monitoring zajema zbiranje podatkov s pomočjo ustreznih sistematičnih popisov, zbiranja naključnih podatkov o pojavljanju in z analizo genetskih vzorcev, pridobljenih ob škodnih primerih. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 50 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 1 V 93. členu Zakona o ohranjanju narave je določeno, da je oškodovanec upravičen do povrnitve odškodnine v višini dejanske škode, ki jo povzročijo živali zavarovanih vrst iz 81. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena. V prvem odstavku 81. člena ZON je določeno, da zaradi dejanske ali možne ogroženosti, ki je ugotovljena na podlagi predpisa iz prejšnjega člena, sprejme vlada akt o zavarovanju rastlinskih ali živalskih vrst, določi ukrepe varstva njihovih habitatov, predpiše pravila ravnanja in poseben varstveni režim. Predpis, ki ga predvideva ZON je Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 32/08 – odl. US, 96/08, 36/09, 102/11 in 15/14), kjer je šakal določen kot zavarovana prosto živeča živalska vrsta. V tretjem odstavku 81. člena je določeno, da se živali vrst, ki so zavarovane na podlagi tega zakona, ne lovijo ne glede na uvrstitev vrst med lovne ali ribolovne v skladu z zakonom. Iz navedenega sledi, da se šakala ne bo smelo loviti, dokler ne bo izvzet iz prej omenjene uredbe. S tem, ko se ga ne sme loviti, ni več izpolnjen temeljni pogoj, ki je potreben, da je lahko prosto živeča živalska vrsta divjad v skladu z 38. členom ZDLov, in sicer je lahko divjad le vrsta prosto živečih sesalcev in ptic, ki se lovijo. Zaradi navedenega za škode od šakala še vedno odgovarjala država oziroma organ, ki je šakala zavaroval. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 51 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 4.19 Načrt dodajanja divjadi Upravljavci lovišč/LPN v letu 2015 načrtujejo z namenom ohranitve vrst in lova (fazan, poljska jerebica in raca mlakarica) v lovišča dodajati spodaj naštete vrste iz umetne vzreje. Način dodajanja divjadi iz umetne vzreje je stvar spoštovanja določil lovske etike, ter spoštovanja določil veljavne zakonodaje (ZON - Ur.l. RS, št. 56/1999 (31/2000 - popr.), 110/2002, 119/2002, 41/2004) in je v domeni upravljavcev lovišč. Dovoljeno je dodajanje razvojni starosti primerno razvite pernate divjadi, čimbolj sposobne preživetja v naravi (Zakon o zaščiti živali Ur.l. 98/99). Dodajanje fazana se priporoča v razmerju M:Ž = 1:4, dodajanje poljske jerebice in race mlakarice v razmerju M : Ž = 1:1. Preglednica 4.18: Načrt dodajanja divjadi 2015 LOVIŠČE fazan DOBROVNIK 20 DOLINA 10 GORNJA RADGONA 30 IVANOVCI 20 KOBILJE 40 KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU jerebica raca ml. 1.000 LENDAVA 50 MALA NEDELJA 50 NEGOVA 50 PETIŠOVCI 200 RADENCI 300 RANKOVCI 20 VIDEM OB ŠČAVNICI 100 20 LPN FAZAN 16.000 3.500 LPN KOMPAS 3.000 200 SKUPAJ 20.890 3.720 1.400 1.400 Dodajanje drugih vrst divjadi v lovišča ni dovoljeno. Upravljavci lovišč so za dodano divjad dolžni zagotavljati čimbolj ustrezno okolje. Realizirana dela, ki jih v ta namen opravijo morajo biti razvidna v letnih načrtih lovišč/LPN. Če za izboljšanje življenjskih razmer ne storijo ničesar, dodajanja divjadi ne priporočamo. Izboljšanje življenjskih razmer za divjad pred dodajanjem se šteje za ukrep varstva divjadi. Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 52 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 5 EVIDENCE Izdelava načrta je potekala v skladu s Pravilnikom o vsebini načrtov upravljanja z divjadjo (Ur.l. RS, št. 111/2005) in usmeritev iz Dolgoročnega načrta za VIII. Pomursko LUO za obdobje 2011 – 2020. Podatki o odvzemu so bili zbrani v skladu s Pravilnikom o evidentiranju odstrela in izgub divjadi ter o imenovanju komisije za oceno odstrela in izgub v lovsko upravljavskem območju (Ur.l. RS, št. 120/2005). Obseg opravljenih del za leto 2014 in predlogi načrta za leto 2015 ter drugi podatki so bili pridobljeni iz letnih načrtov lovišč v LUO iz programa Lisjak. Podatki o odvzemu v letu 2014 so bili v elektronski obliki posredovani prek spletne aplikacije Lisjak in oddani pravočasno. Za prizadevnost in dobro voljo pri oddaji letošnjih podatkov gre vsem upravljavcem lovišč in LPN ter vodstvu OZUL izraziti priznanje in zahvalo. Izhodišča za izdelavo LUN v letu 2016: Pridobivanje podatkov bo predvidoma podobno kot v preteklem letu. Njihovo zbiranje bo v skladu z zgoraj omenjenimi predpisi ter morebitnimi spremembami in dopolnili. Pregled odstrela in izgub divjadi v loviščih od 1.1. do 31.12. 2015 se opravi do 31.1.2016. Komisija za pregled odstrela in izgub divjadi mora biti ena za celotno LUO. Član komisije je tudi predstavnik ZGS, ki ob končanem pregledu v posameznem lovišču na zahtevo dobi kopijo izvod seznama odvzema in izgub divjadi in kategorizacijskega zapisnika. Komisiji se ob pregledu predloži za vsak odstreljen ali izgubljen osebek: - za srnjad, jelenjad in damjaka: trofeja in levi del spodnje čeljusti za enoletne in starejše samce ter levi del spodnje čeljusti za mladiče obeh spolov in samice; - za divjega prašiča: za oba spola cele spodnje čeljusti; - za druge vrste parkljaste divjadi (morebitni odvzem): pri muflonu trofeja in levi del spodnje čeljusti pri samcih, pri samicah in mladičih obeh spolov pa levi del spodnje čeljusti; pri gamsu: trofeja pri obeh spolih. Usklajevalni sestanek med ZGS in Območnim združenjem upravljavcev lovišč v LUO, na katerem se usklajuje predlog načrta odvzema divjadi ter dela v loviščih na nivoju LUO in/ali po loviščih/LPN, se skliče najpozneje do 10. marca prihodnjega leta. Evidenčna knjiga: Samo reden vpis v evidenčno knjigo brez materialnega dokaza se ne upošteva. Kot materialni dokaz se lahko predloži zapisnik komisije za ocenjevanje odstrela in izgub posameznega upravljavca lovišča, zapisnik pristojnih javnih služb in državnih organov – Veterinarsko higienska služba, Policija, fotografija z datumom odvzema, trofejni list (lovski gost), ipd., ki jih komisija lahko upošteva kot materialni dokaz odvzema. Čeljusti je komisija po končanem pregledu dolžna trajno uničiti. Kot trajno uničenje čeljusti šteje tudi njihova izročitev raziskovalnim institucijam, in sicer z namenom raziskav divjadi. Morebitno nepredložitev trofej in čeljusti v oceno je komisija dolžna prijaviti lovskemu inšpektorju. Evidenčne knjige je potrebno voditi tako, da je vanje tekoče vpisan vsak izločen kos, poleg odstrela tudi vse izgube (naravne in nenaravne). Izgube posameznih vrst je potrebno ločiti po vzrokih, pri parkljasti divjadi po starostnih kategorijah, pri ostalih vrstah le s skupnim številom. Za odstreljeni del populacije posameznih vrst parkljaste divjadi je potrebno vpisati biološko (iztrebljeno) in transportno telesno maso, pri dve in večletnih srnjakih, jelenih in damjakih še maso suhega rogovja vseh odvzetih v lovišču v preteklem lovskem letu. Obvezno vodenje geokoordinat odvzema za parkljasto divjad. Letni načrti lovišč: Do 10. 2. 2016 morajo lovišča posredovati ZGS letne načrte gospodarjenja z divjadjo za leto 2015 (realizacija), in preliminarne načrte za leto 2015. Načrte je skladno z dogovorom med ZGS in LZS možno posredovati tudi po elektronski poti, s pomočjo aplikacije LISJAK. Upravljavce lovišč in LPN opozarjamo na dosledno izpolnjevanje letnih načrtov lovišč/LPN, saj so osnova za LN. Nujno je potrebno navesti konkretne lokacije posegov v okolje v obliki katastrskih občin in parcelnih številk. Upoštevajo naj se tudi pripombe, ki so pripisane k posameznim načrtom lovišč. Več pozornosti naj upravljavci lovišč posvetijo tudi zasledovanju trenda številčnosti in prostorske prisotnosti posameznih vrst divjadi, saj lahko na podlagi teh podatkov, k izboljšanju življenjskih pogojev divjadi pripomorejo tudi posamezni ukrepi. Za uspešno realizacijo LN je po potrebi v tekočem letu (predvidoma sredina novembra) opraviti usklajevalni sestanek s pregledom realizacije načrta odvzema do 1. 11. 2015. Po potrebi se lahko izven načrtovanega skliče tudi več usklajevalnih sestankov. S Pravilnikom o načrtih za gospodarjenje z gozdovi in upravljanje z divjadjo (Ur.l. RS, št. 91/10) je v 89. členu v okviru kvot letnega načrta LUO dovoljena tudi možnost sprememb načrtovane razdelitve odvzema divjadi po loviščih (prerazporeditev). Spremembe načrtovane Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 53 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 54 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 6 Zap. PRILOGA : SEZNAM LOKACIJ KRMIŠČ ZA PARKLJASTO DIVJAD V LETU 2015 lovišče K.O. krajevno ime divjad namen1 1 BOGOJINA FILOVCI 99 CIGANŠČEK navadni jelen privabljalno 2 BOGOJINA FILOVCI 99 Dnike navadni jelen privabljalno 3 BOGOJINA BOGOJINA 100 GOLOSEK-BOGOJINA navadni jelen privabljalno 4 BOGOJINA FILOVCI 99 Pod žlaki divji prašič privabljalno 5 BOGOJINA VUČJA GOMILA 94 SMOLARSKA KUČA navadni jelen privabljalno 6 BOGOJINA Bukovnica 98 Vlasunjek divji prašič privabljalno 7 BREZOVCI LEMERJE 73 AVGUŠTINOV TRAVNIK divji prašič privabljalno 8 BREZOVCI BODONCI 53 GRUBE divji prašič privabljalno 9 BREZOVCI BODONCI 53 GRUBE - njiva navadni jelen privabljalno 10 BREZOVCI LEMERJE 73 SPODNJI LOG navadni jelen privabljalno 11 CANKOVA Korovci 68 PK - Gora divji prašič privabljalno 12 CANKOVA Ropoča 49 PK - Jezero divji prašič privabljalno 13 CANKOVA Zenkovci 62 PK - Zenkovski les divji prašič privabljalno 14 DOBROVNIK Strehovci 147 Bunker divji prašič odvračalno 15 DOBROVNIK Radmožanci 153 Črni log divji prašič privabljalno 16 DOBROVNIK Radmožanci 153 Črni log II divji prašič privabljalno 17 DOBROVNIK Radmožanci 153 Dobrovniška šuma divji prašič privabljalno 18 DOBROVNIK Žitkovci 145 Magyaroš navadni jelen privabljalno 19 DOBROVNIK Žitkovci 145 Okortiloš divji prašič privabljalno 20 DOBROVNIK Dobrovnik 146 Urbarija divji prašič privabljalno 21 GRAD KUZMA TRDKOVA 23 DUGI TRAVNIK divji prašič privabljalno 22 GRAD KUZMA DOLIČ 25 FICKOVA GRABA divji prašič privabljalno 23 GRAD KUZMA MATJAŠEVCI 24 KUZMA GROBA divji prašič privabljalno 24 GRAD KUZMA VIDONCI 39 POD KAPELO divji prašič odvračalno 25 GRAD KUZMA GRAD ČINGERČI divji prašič privabljalno 26 GRAD KUZMA TRDKOVA 23 PRI ðURCI navadni jelen zimsko 27 GRAD KUZMA TRDKOVA 23 STRAŠAEN DOL navadni jelen privabljalno 28 IVANOVCI KOŠAROVCI 57 KOŠAROVCI NA KRMNI divji prašič privabljalno 29 KOBILJE KOBILJE 144 DOLNJA ŠUMA MEJA divji prašič privabljalno 30 KOBILJE KOBILJE 144 GORNJA ŠUMA divji prašič odvračalno 31 KOBILJE KOBILJE 144 MALI VREJ divji prašič privabljalno 32 KOBILJE KOBILJE 144 RIGORED divji prašič privabljalno 33 KRIŽEVCI V PREKM. Križevci 20 Duge njive divji prašič privabljalno 34 KRIŽEVCI V PREKM. Stanjevci 13 Krmna stara navadni jelen privabljalno 35 KRIŽEVCI V PREKM. Križevci 20 Petrovski dol divji prašič privabljalno 36 KRIŽEVCI V PREKM. Kuštanovci 56 Tipinambur divji prašič odvračalno 37 KRIŽEVCI V PREKM. Križevci 20 Žlaki fudašova divji prašič privabljalno 38 LENDAVA Banuta 158 Črni log navadni jelen privabljalno 39 LENDAVA Dolga vas 157 Črni log divji prašič privabljalno 40 LENDAVA Gaberje 164 Libenica-krmišče navadni jelen privabljalno 41 LENDAVA Mostje pri Lendavi 156 Mostje -šuma navadni jelen privabljalno 42 MORAVCI SUHI VRH 2 BAGUT divji prašič privabljalno Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota namen2 odvračalno odvračalno 55 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 43 MORAVCI TEŠANOVCI 93 KOVAČEVO divji prašič privabljalno 44 MORAVCI FOKOVCI 90 MIJALOVCI-ŠTALA divji prašič odvračalno 45 MORAVCI MORAVCI 92 PAŠNIK divji prašič privabljalno 46 PEČAROVCI MAČKOVCI 41 HAJDUKOV BREG divji prašič privabljalno 47 PEČAROVCI DANKOVCI 55 KOPINJE divji prašič privabljalno 48 PEČAROVCI PEČAROVCI 54 KORICE navadni jelen privabljalno 49 PEČAROVCI PEČAROVCI 54 MAGDALENIN TRAVNIK divji prašič privabljalno 50 PEČAROVCI PROSEČKA VAS 42 SENAČA divji prašič privabljalno 51 PEČAROVCI PROSEČKA VAS 42 VREJ-GOZD divji prašič privabljalno 52 PEČAROVCI MAČKOVCI 41 ZDRAVA VODA navadni jelen privabljalno 53 PETIŠOVCI PINCE 170 21 divji prašič privabljalno 54 PETIŠOVCI PINCE 170 31 divji prašič privabljalno 55 PETIŠOVCI PINCE 170 38 navadni jelen zimsko 56 PETIŠOVCI PINCE 170 4 navadni jelen privabljalno 57 PETIŠOVCI Čentiba 167 Čentiba gozd divji prašič privabljalno 58 PETIŠOVCI Dolina pri Lendavi 168 Dolinski pašnik navadni jelen privabljalno 59 PETIŠOVCI PINCE 170 Murska šuma navadni jelen privabljalno 60 PETIŠOVCI PINCE 170 Pince - gorice divji prašič privabljalno 61 PETIŠOVCI Dolga vas 157 Redički gozd navadni jelen privabljalno 62 PETIŠOVCI PINCE 170 Urbarialni gozd divji prašič odvračalno 63 PROSENJAKOVCI Kančevci 82 bedjen divji prašič privabljalno 64 PROSENJAKOVCI vučja gomila 94 bolha divji prašič privabljalno 65 PROSENJAKOVCI Prosenjakovci 88 kocetova njiva divji prašič privabljalno 66 PROSENJAKOVCI Ivanjševci 86 lešče divji prašič privabljalno 67 PROSENJAKOVCI Motvarjevci 97 marija divji prašič privabljalno 68 PROSENJAKOVCI Motvarjevci 97 divji prašič privabljalno 69 PROSENJAKOVCI Motvarjevci 97 mlaka notranji trebež(krmna njiva) divji prašič privabljalno 70 PROSENJAKOVCI Pordašinci 96 pordašinci divji prašič privabljalno 71 PROSENJAKOVCI Lončarovci 83 pri mlinu divji prašič privabljalno 72 PROSENJAKOVCI Prosenjakovci 88 rožni hrib(studenec) divji prašič privabljalno 73 PROSENJAKOVCI Selo 89 tiloš divji prašič privabljalno 74 PROSENJAKOVCI Središče 87 velike poti(vurke) št.18 divji prašič privabljalno 75 VELIKA POLANA Banuta 158 Banuta divji prašič privabljalno 76 VELIKA POLANA Banuta 158 Banuta navadni jelen zimsko 77 VELIKA POLANA Gaberje 164 Gaberje navadni jelen privabljalno 78 VELIKA POLANA Kapca 162 Kapca navadni jelen privabljalno 79 VELIKA POLANA Kapca 162 Kapca divji prašič privabljalno 80 VELIKA POLANA Kot pri Muri 163 Kot divji prašič odvračalno 81 VELIKA POLANA Mala Polana 159 Mala Polana navadni jelen privabljalno 82 VELIKA POLANA Mala Polana 159 Mala Polana divji prašič privabljalno 83 VELIKA POLANA Radmožanci 153 Radmožanci navadni jelen privabljalno 84 VELIKA POLANA Radmožanci 153 Radmožanci divji prašič privabljalno 85 VELIKA POLANA Radmožanci 153 Radmožanci divji prašič privabljalno 86 Fazan M.Polana Džote navadni jelen zimsko Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 56 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 87 Fazan M.Polana Džote II. divji prašič privabljalno 88 Fazan M.Polana II. Preseka divji prašič privabljalno 89 Fazan Dobrovnik Ginjevec Her divji prašič privabljalno 90 Fazan M.Polana Baronovo divji prašič privabljalno 91 Fazan M.Polana na Ledavi divji prašič privabljalno 92 Fazan M.Polana hansov stant divji prašič privabljalno 93 Fazan Dobrovnik Ginjevec švic. divji prašič privabljalno 94 Fazan M.Polana Popovnjak divji prašič privabljalno 95 Fazan Žižki Grudje-hrast divji prašič privabljalno 96 Fazan Žižki Grud. Daljno navadni jelen privabljalno 97 Fazan Gančani Hraščica 9 divji prašič privabljalno 98 Fazan Gančani Hrašč. Logar navadni jelen privabljalno 99 Fazan G.Bistrica za logarnico divji prašič privabljalno 100 Fazan G.Bistrica daljnovod navadni jelen privabljalno 101 Fazan Mota Mota- čebel. navadni jelen privabljalno 102 Fazan Razkrižje plinovod divji prašič privabljalno 103 Fazan Mota poljski divji prašič privabljalno 104 Fazan Mota Siget navadni jelen privabljalno 105 Fazan Krapje Konradov s divji prašič privabljalno 106 Fazan D.Bistrica Jugovica navadni jelen privabljalno 107 Fazan D.Bistrica Meksiko navadni jelen privabljalno 108 Fazan Črenšovci ORL. Rampa navadni jelen privabljalno 109 Fazan Črenšovci ORL.ram.II divji prašič privabljalno 110 Fazan Črenšovci ORL.preseka divji prašič privabljalno 111 Kompas Budinci (4) Dugi travnik (Mark.) navadni jelen Privabljalno 112 Kompas Čepinci (6) Štanar breg (Mark.) divji prašič Privabljalno 113 Kompas Čepinci (6) Najercovo (Mark.) divji prašič Privabljalno 114 Kompas Čepinci (6) Stroški jarek (Mark.) divji prašič Privabljalno 115 Kompas Markovci (5) Pušča (Mark.) navadni jelen Privabljalno 116 Kompas Neradnovci (8) Dunašovo (Mark.) divji prašič Privabljalno 117 Kompas Šalovci (17) Šotitovo (Mark.) divji prašič Privabljalno 118 Kompas Budinci (4) Petašovo (Hod.) navadni jelen Privabljalno 119 Kompas Dolenci (3) Akacija trnja (Hod.) divji prašič Privabljalno 120 Kompas Hodoš (1) Lov. kuča (Hod.) divji prašič Privabljalno 121 Kompas Hodoš (1) Romanovo (Hod.) divji prašič Privabljalno 122 Kompas Hodoš (1) Mogyrosvolgy (Hod.) divji prašič Privabljalno 123 Kompas Hodoš (1) Lapiš (Hod.) divji prašič Privabljalno 124 Kompas Hodoš (1) Belijevo (Hod.) navadni jelen Privabljalno 125 Kompas Hodoš (1) Pičojovo (Hod.) divji prašič Privabljalno 126 Kompas Hodoš (1) Lončarovo Sredina (Hod.) divji prašič Privabljalno 127 Kompas Hodoš (1) Meja A204 (Hod.) divji prašič Privabljalno 128 Kompas Hodoš (1) Hruška (Hod.) navadni jelen Privabljalno 129 Kompas Domanjševci (19) Šancovo (Dom.) divji prašič Privabljalno 130 Kompas Krplivnik (18) Breza-avto (Dom.) divji prašič Privabljalno 131 Kompas Krplivnik (18) Pusta Krpl. (Dom.) navadni jelen Privabljalno Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 57 Letni načrt za VIII. Pomursko lovsko upravljavsko območje za leto 2015 132 Kompas Krplivnik (18) Gyongykino (Dom.) divji prašič Privabljalno 133 Kompas Krplivnik (18) Lutarovo (Dom.) divji prašič Privabljalno 134 Kompas Šalovci (17) Šalovski breg (Dom.) divji prašič Privabljalno 135 Kompas Domanjševci (19) Emil gorice (Dom.) divji prašič Privabljalno 136 Kompas Peskovci (16) Race (Dom.) divji prašič Privabljalno 137 Kompas Boreča (10) Mazeve (Bor.) divji prašič Privabljalno 138 Kompas Neradnovci (8) Bombnik (Bor.) navadni jelen Privabljalno 139 Kompas Otovci (40) Otovsko (Bor.) divji prašič Privabljalno 140 Kompas Otovci (40) Poštovo (Bor.) divji prašič Privabljalno 141 Kompas Stanjevci (13) Tunel (Bor.) divji prašič Privabljalno 142 Kompas Ženavlje (11) Žigino (Bor.) divji prašič Privabljalno Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Murska Sobota 58
© Copyright 2024