4 deindustrializacija kočevja po letu 1990

UNIVERZA V LJUBLJANI
FILOZOFSKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GEOGRAFIJO
JAN ŽELEZNJAK
Deindustrializacija Kočevja po letu 1990
Zaključna seminarska naloga
Mentor: doc. dr. Simon Kušar
Univerzitetni študijski program
prve stopnje: GEOGRAFIJA
Ljubljana, 2015
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju doc. dr. Simonu Kušarju za vse strokovne nasvete,
ki so mi olajšali delo te zaključne seminarske naloge.
Zahvalo moram izreči tudi županu občine Kočevje dr. Vladimirju Prebiliču za vso pomoč, ki
mi jo je ponudil pri zbiranju podatkov. Prav tako se zahvaljujem osebju Pokrajinskega muzeja
Kočevja in osebju Knjižnice Kočevje. Zahvala tudi vsem, ki so izpolnili moja anketna
vprašalnika.
Zahvaljujem se tudi svojim najbližjim. Najprej iskrena hvala moji mami, ki me je na tej dolgi
študijski poti vedno podpirala in mi stala ob strani. Iskrena hvala tudi mojemu očetu, ki me je
prepričal naj nadaljujem študij. Na koncu pa iskrena hvala še moji punci in mojemu sinu, ki
mi vlivata pozitivno energijo. Brez njiju bi bilo pisanje zaključne seminarske naloge zagotovo
veliko težje.
Izvleček
Deindustrializacija Kočevja po letu 1990
Slovenija se je v času osamosvojitve in po njej znašla v tranzicijskem obdobju. Z njo se je v
tranziciji znašlo tudi kočevsko gospodarstvo. Gospodarstvo v Kočevju je bilo tipičen primer
planskega gospodarstva. Prevladovala so podjetja z veliko zaposlenimi. Zasebni sektor je bil
slabo razvit. Kočevsko gospodarstvo se je nepripravljeno znašlo na prehodu iz planskega
gospodarstva v tržno gospodarstvo. Hkrati so bila kočevska podjetja močno vezana na
jugoslovanski trg in deloma tudi na trge Vzhodne Evrope. V naši zaključni seminarski nalogi
smo raziskovali dejavnike, ki so vplivali na gospodarski razvoj Kočevja po letu 1990.
Zanimalo nas je, kateri so bili ključni dejavniki, ki so vplivali na deindustrializacijo Kočevja.
Dotaknili smo se tudi posledic deindustrializacije, predvsem njenega vpliva na socialno sliko
Kočevja. Ugotovili smo, da je imela izguba jugoslovanskega trga ključni pomen za razvoj
večine kočevskih podjetij. Hkrati smo ugotovili, da je bila deindustrializacija v Kočevju
močna, kar je vplivalo tudi na socialno sliko mesta. V prvih letih po letu 1990 se je zelo
povečala stopnja brezposelnosti. To je velik del prebivalcev občine Kočevje privedlo v
odvisnost od socialne pomoči. Hkrati smo ugotovili, da je zadnji hud udarec kočevskemu
gospodarstvu zadala gospodarska kriza leta 2008.
Ključne besede: ekonomska geografija, gospodarska struktura, brezposelnost, Kočevje,
deindustrializacija
Abstract
Deindustrialisation in Kočevje after 1990
In the time of independence and after, Slovenia found itself in a transition period. Consequently,
economy of Kočevje also found itself in transition. Economy in Kočevje was a typical example of
planned economy. The place was dominated by companies with many employees. The private sector
was poorly developed. Economy of Kočevje has found itself unprepared to transition from a planned
economy to a market economy. At the same time, companies of Kočevje region were heavily tied to
the Yugoslav market and partly also to the markets of Eastern Europe. In our final seminar paper, we
investigated the factors that affected the economic development of Kočevje after 1990. We were
interested which were the key factors that have influenced the deindustrialization of Kočevje. We also
touched on the effects of deindustrialization, particularly its impact on the social image of Kočevje.
We found that the loss of the Yugoslav market was the key importance for the development of most
companies in Kočevje. At the same time we found out that the deindustrialization in Kočevje was
strong, what also affected the social image of the city. In the first years after 1990, the unemployment
rate has increased significantly. A large part of the population of the municipality Kočevje was
consequently dependent on the social assistance. At the same time, we found out that the last severe
blow to the economy of Kočevje was caused by economic crisis of 2008.
Keywords: economic geography, economic structure, unemployment, Kočevje, deindustrialisation
Kazalo
1
Uvod .................................................................................................................................... 1
2
Geografski oris Občine Kočevje ......................................................................................... 2
3
Razvoj kočevske industrije med letoma 1945 in 1990 ....................................................... 3
4
DEINDUSTRIALIZACIJA KOČEVJA PO LETU 1990 ................................................... 8
4.1
Deindustrializacija Kočevja v obdobju 1990 – 2000................................................... 8
4.2
Deindustrializacija Kočevja v obdobju 2000 – 2014................................................. 10
4.2.1
Primerjava gibanja števila brezposelnih in registrirane brezposelnosti v Kočevju
in v celotni Sloveniji v obdobju 2005 – 2010 ................................................................... 10
5
4.3
Primer stečajov podjetij Trikon in Gramiz ................................................................ 12
4.4
Gospodarstvo Kočevja v letu 2009 ............................................................................ 13
4.5
Gospodarska slika Kočevja v letu 2014 .................................................................... 13
4.6
Seznam obstoječih, propadlih in novonastalih podjetij v obdobju 1990 - 2014........ 15
PILOTNA RAZISKAVA ................................................................................................. 16
5.1
METODA IN TEHNIKA ZBIRANJA PODATKOV ............................................... 16
5.2
OPIS MERSKEGA INSTRUMENTA ...................................................................... 16
5.3
OPIS VZORCA ......................................................................................................... 16
5.4
OPIS POTEKA RAZISKAVE IN OBDELAVE PODATKOV ............................... 17
5.5
REZULTATI ............................................................................................................. 17
Sklep ......................................................................................................................................... 24
Summary .................................................................................................................................. 27
Viri in literatura ........................................................................................................................ 29
1 Uvod
,,Bolnik upa, dokler diha,, (Latinski pregovori, 2014)
S tem latinskim pregovorom bi lahko opisali Kočevsko in mesto Kočevje. Kočevje je že dve
desetletji gospodarski bolnik. Bolezen bi lahko primerjali z rakavim obolenjem, ki se nenehno
širi v vse pore in kotičke bolnika. Nekdaj razvito industrijsko mesto tone pod bremenom
brezposelnosti in splošne apatije. Tudi upanje počasi umira, s tem pa tudi prepotreben kisik za
nov začetek in gospodarski razvoj mesta Kočevje.
V svoji zaključni seminarski nalogi sem se osredotočil na raziskovanje vzrokov za sedanjo
gospodarsko sliko Kočevja. Raziskati nameravam vzroke in njihove učinke na gospodarski
razvoj mesta od leta 1990. Predvsem se sprašujem, kateri so bili temeljni dejavniki, ki so
privedli do množičnega propada kočevskih podjetij. Zanima me, katere gospodarske panoge
so utrpele največjo škodo. Hkrati bom raziskal, kako velik vpliv je imela izguba
jugoslovanskega trga na razvoj kočevskih podjetij. Gospodarsko sliko Kočevja po letu 1990
bom na kratko skušal preslikati na socialno področje ter povleči vzporednice med njima.
Pri svojem raziskovanju sem si pomagal s terenskim delom, pisnimi viri in spletnimi viri. Pri
pisnih virih sem imel veliko težav z iskanjem ustreznega gradiva. Pisnih virov o razvoju
gospodarstva na Kočevskem po osamosvojitvi Slovenije skorajda ni. V lokalni knjižnici
Kočevje sem prečesal vso gradivo, našel pa le knjigo Katalog obrti in podjetništva Kočevske
iz leta 1997. Opazil sem, da tej pereči in pomembni temi, ki že dobri dve desetletji
obremenjuje Kočevje in njeno občino, ni namenjeno veliko pozornosti. Več podatkov sem
našel o razvoju industrije na Kočevskem v obdobju 1945 – 1990. Predvsem so knjige izhajale
ob obletnicah ustanovitve podjetij. Pri spletnih virih sem imel nekaj več sreče. Našel sem jih
na spletni strani občine Kočevje, Gospodarski zbornici Slovenije in na spletnih straneh
posameznih kočevskih podjetij. Tudi na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije
sem dobil veliko uporabnih podatkov, ki pa so žal novejši. Ker za svojo zaključno seminarsko
nalogo poleg novejših podatkov potrebujem tudi podatke iz obdobja 1990 – 1999, sem tu
naletel na težavo. Za oris preteklega desetletnega gospodarskega stanja v občini Kočevje so
mi podatki Statističnega urada Republike Slovenije zelo koristili, vendar to ni bilo dovolj.
Moral sem opraviti temeljito terensko delo. Obiskal sem Pokrajinski muzej Kočevje, Center
za socialno delo Kočevje, Zavod za zaposlovanje Kočevje, Občino Kočevje in Knjižnico
Kočevje. Najbolj temeljito in hkrati naporno delo je bilo zagotovo v Pokrajinskem muzeju
Kočevje in v Knjižnici Kočevje. Tu sem prelistal novice Dolenjskega lista v obdobju 1990 –
1991. Iskal sem novice, ki so se navezovale na temo gospodarstva v Kočevju. V lokalni
knjižnici sem prelistal še izdaje Novih novic in Kočevskih novic. Te so mi zelo koristile, saj
se je veliko člankov Novih novic in Kočevskih novic navezovalo na gospodarstvo Kočevja. V
Center za socialno delo sem šel poiskat morebitne podatke o brezposelnosti v Kočevju,
vendar nisem imel sreče. Napotili so me na Zavod za zaposlovanje Kočevje, kjer pa nisem
dobil ustreznih podatkov.
Hipotezi:
- gospodarska slika Kočevja se je v času tranzicije (obdobje 1990 – 1996) drastično
poslabšala
- na poslabšanje gospodarske slike Kočevja je vplivala velika odvisnost podjetij od
jugoslovanskega trga in izguba le - tega
1
2 Geografski oris Občine Kočevje
Kočevska je pokrajina na jugovzhodu Slovenije. Leži med Loško in Ribniško dolino na
severu, Belo krajino na vzhodu ter Kolpo in Čabranko na jugu (Bruner, 1998).
Pokrajina je dokaj enotna in se deli v dve oziroma v tri enote. Nižje ležeče Kočevsko polje je
nadaljevanje Ribniškega polja, ki ga obdajajo visoki dinarski grebeni. Na vzhodu je to Rog s
Kočevsko Malo Goro, na zahodu pa Stojna. Malce zahodneje se nahajata Goteniška in
Borovška gora, ki prav tako spadata h vzdignjenim kraškim pogorjem. Med Stojno in
Goteniško goro se nahaja Kočevskoreško podolje, južneje pa leži Moravski ravnik. Rog in
zahodni del Kočevske pripadata preddinarskemu svetu, vzhodni del pa dinarskemu svetu.
Kočevska spada med visoke dinarske kraške planote, za katero so značilni številni kraški
pojavi, ki so se izoblikovali na karbonatnih kamninah. Prevladujejo apnenci in dolomiti, nekaj
je tudi mlajših sedimentov (jezerski iz spodnjega pliocena in kasnejši rečni). Na delu
Kočevskega polja, med Klinjo in Šalko vasjo, usedline vsebujejo tudi lignit. Za pokrajino je
značilna tudi precejšnja poraščenost z gozdom ter bogata flora in favna. Med ekosistemi
prevladujejo gozdovi. Prevladujejo gozdne združbe jelovo – bukovih gozdov in bukovih
gozdov, ki v nižinah prehajajo v gozdove hrasta in belega gabra. Kočevska ni najbolj vodnata
pokrajina, saj sama geološka podlaga ne dovoljuje oblikovanja večjih površinskih vodotokov.
Največji vodotok je reka Rinža, vsi ostali so veliko manjši. Pomemben je tudi podzemeljski
pretok. Pokrajina je redko poseljena (Ciglič in sod., 2004).
Največji kraj na Kočevskem je Kočevje, mesto ob Rinži, ki je tudi središče občine. Nahaja se
v najširšem mestu Kočevskega polja, ob ponikalnici Rinži. Mesto Kočevje je upravno,
gospodarsko in kulturno središče Kočevske. Občina sodi med najbolj naravno ohranjene
predele Slovenije, saj gozd pokriva 90 odstotkov njenega celotnega ozemlja. Občina obsega
površino 555,4 km² (Smrekar, 2009; Občina Kočevje, 2014).
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je občina Kočevje v prvem polletju 2014
imela 16 184 prebivalcev. Gostota naseljenosti je znašala 29,1 prebivalca na km². Naravni
prirast za leto 2013 je znašal 1. Selitveni prirast s tujino je leta 2013 znašal -25, medtem ko je
bil selitveni prirast med občinami -167. Skupni selitveni prirast za leto 2013 je tako znašal –
192. Če seštejemo naravni in selitveni prirast ta znaša –191. Skupni prirast na 1000
prebivalcev je v letu 2013 znašal -11,9. Povprečna neto plača za maj 2014 je bila 873,89
EUR, kar je globoko pod slovenskim povprečjem (1000,69 EUR). Stopnja registrirane
brezposelnosti za maj 2014 je bila 23,1 %. Število podjetij po zadnjem podatku za leto 2012
znaša 812 (Statistični urad Republike Slovenije. Podatki po občinah. Trg dela, 2014;
Statistični urad Republike Slovenije. Podatki po občinah. Prebivalstvo, 2014).
2
3 Razvoj kočevske industrije med letoma 1945
in 1990
Po koncu druge svetovne vojne je bila kočevska industrija v razsulu. Poškodovana so bila
številna industrijska poslopja, vendar so se obnovitvena dela začela le v rudarski, tekstilni in
lesni industriji. Industrija na Kočevskem je bila ob koncu vojne skromna, v glavnem
osredotočena v mestu Kočevje. Obsegala je dve tekstilni tovarni, premogovnik in nekaj žag v
lesni industriji. Kljub temu je Kočevje doživelo izjemen razmah industrije po drugi svetovni
vojni. V prvih povojnih letih so bila osrednja podjetja na Kočevskem Premogovnik Kočevje,
Državno kmetijsko posestvo, Gozdno gospodarstvo Kočevje, Lesna industrija Kočevje,
Tekstilana, okrajno gradbeno podjetje Kočevje (pozneje SGP Zidar Kočevje), DAPS Kočevje
(pozneje Avto Kočevje). Gonilna sila kočevske industrije je bil Premogovnik Kočevje. Skoraj
vsaki sedmi aktivni prebivalec Kočevske je v petdesetih letih delal v kočevskem rudniku.
Pomemben člen v kočevski industriji je tvorila tudi Tekstilana Kočevje. Ta je bila drugo
najmočnejše industrijsko podjetje v Kočevju. Ostali industrijski obrati so bili ustanovljeni šele
konec petdesetih oziroma v začetku šestdesetih let. To so bili Tekstilni obrat Trikon
(ustanovljen leta 1969), kemična tovarna Melamin (ustanovljena leta 1954, redno obratovanje
od leta 1965), Tovarna ivernih plošč (ustanovljena leta 1970), Oprema Kočevje, Kovinar
Kočevje, Itas Kočevje, Kočevski tisk (Ferenc, 2005).
Pomembno leto za kočevsko industrijo je bilo 1978. Februarja tega leta so zaprli
Premogovnik Kočevje, nekdanjo gonilno silo industrije v Kočevju. Do leta 1965 je bil
premogovnik najmočnejše industrijsko podjetje na Kočevskem. Zaradi premajhnih zalog so
rudnik začeli opuščati že v začetku sedemdesetih let, rudarje pa so poskušali prekvalificirati v
kovinsko stroko. Kočevsko podjetje ITAS je ponujalo obetajoč razvoj proizvodnega
programa, kar je omogočilo dokaj hitro in razmeroma ugodno prekvalifikacijo rudarjev. Maja
1971 je bil v podjetju ITAS uspešno opravljen referendum o združitvi z rudnikom Kočevje.
Marca 1972 je bil Rudnik rjavega premoga Kočevje pripojen k podjetju ITAS (Ferenc, 2005).
Začetki podjetja ITAS Kočevje segajo v leti 1959 in 1960. Podjetje je nastalo z združitvijo
obrata Stojna in podjetja Dom. Na začetku je podjetje proizvajalo manjše avtomobilske
prikolice in nekatere druge proizvode s področja transporta. Kmalu po ustanovitvi se je
podjetje ITAS usmerilo na proizvodnjo specialnih vozil za prevoz goriv in prašnatega
materiala (predvsem cementa) ter na proizvodnjo gradbene mehanizacije za pripravo in
prevoz svežega betona. V začetku sedemdesetih let je ITAS zaposloval okoli 500 delavcev in
bil eno najmočnejših podjetij v Kočevju. Kovinsko panogo v Kočevju je zastopalo tudi
podjetje INKOP, industrija kovinske opreme, ki se je razvilo iz storitvene obrtne delavnice.
Leta 1946 je tedanji krajevni ljudski odbor Kočevje ustanovil mestno kovinsko delavnico, ki
je imelo dva obrata (ključavničarska in kleparska delavnica). V podjetju so bili 3 zaposleni.
Leta 1950 je podjetje začelo izdelovati še pohištveno okovje, organiziralo je tudi galvaniko. V
letu 1957 se je podjetje preusmerilo v izdelovanje kovinskih galanterijskih predmetov,
svetlobnih teles in nizkonapetostnih stikal za termične aparate, na izdelavo sanitarne opreme
in kovinskega pohištva, pohištvenega in stavbnega okovja, opreme za motorna vozila in
galvanizacijo. Vse bolj se je podjetje razvijalo v obrtno podjetje. V letih 1959 – 1961 je bilo
zaposlenih že med 170 in 200 zaposlenimi. Septembra 1961 je delavski svet sprejel sklep o
preimenovanju podjetja in njegovem prehodu iz obrtnega v industrijsko podjetje. Od leta 1962
se je podjetje imenovalo INKOP, industrija kovinske opreme Kočevje. V letu 1970 je bila
zgrajena nova hala, število zaposlenih je ostalo enako kakor leta 1961 (Kotar in sod., 1971).
3
Poleg kovinske industrije je v Kočevje v obdobju med letoma 1945 in 1990 uspevala tudi
gradbena panoga. Zidar Kočevje in Gramiz Kočevje sta bili uspešni gradbeni podjetji. Zidar
Kočevje je svojo delovno pot začel že leta 1947, ko je okrajni ljudski odbor v Kočevju s
posebno odločbo ustanovil Okrajno gradbeno podjetje Ograd. Začetki so bili skromni.
Primanjkovalo je gradbenega materiala in izkušenih gradbenih strokovnjakov, delovne
priprave so bile skromne. Vendar je šel razvoj podjetja v pravo, pozitivno smer. Že leta 1952
se je podjetje Ograd preimenovalo v Splošno gradbeno podjetje ZIDAR. Naslednjo leto so
delavci ZIDAR-ja izvolili tudi svoj prvi delavski svet in prevzeli podjetje v upravljanje.
Podjetje je bilo organizacijsko razdeljeno na štiri stalne delovne enote z lastnimi
samoupravnimi organi. Po organiziranju TOZD po teritorialnem principu je bilo podjetje
razdeljeno na štiri TOZD. To so bili TOZD Gradbeni sektor Kočevje, Gradbeni sektor
Ljubljana, Gradbeni sektor Reka in iz Stranskih obratov TOZD Strojni obrati. Prva naloga
mladega gradbenega podjetja je bila predvsem obnoviti porušeno Kočevje in njegovo okolico.
Z razvojem podjetja pa je območje Kočevja in njegove bližnje okolice postalo premajhno za
razvijajoče se gradbeno podjetje. Svoje tržišče so kmalu razširili. Začeli so graditi v Ribnici,
Velikih Blokah, Pivki, Loškem potoku, Ljubljani in v sosednji republiki Hrvaški. Že v letu
1956 so izvajali delo na Reki, kjer so osnovali tudi stalno delovno enoto. V letu 1958 pa so
osnovali tudi stalno delovno enoto v Ljubljani. Podjetje ZIDAR je zgradilo preko 550
objektov ter opravilo še veliko število adaptacij in rekonstrukcij (Devjak, 1977).
Slika 1: Nekdanja poslovna stavba Zidarja, Avtor: Dušan Železnjak, 2014
V Kočevju je bila uspešna tudi kemična industrija oziroma bolje rečeno edina kemična
tovarna v mestu Melamin. Tovarna Melamin je bila ustanovoljena leta 1954 z odlokom
tedanjega okraja Kočevje. Osnova za izgradnjo in odločitev za lokacijo je bila stara tekstilna
tovarna, ki je bila med vojno porušena. Toda v njej je ostal parni kotel, ki ga je bilo mogoče
uporabiti za potrebe kemijske proizvodnje. Med letoma 1954 in 1964 so bila poslopja
namenjena izgradnji in poskusni tehnologiji. Kljub začetnim težavam je tovarna že v letu
4
1957 poslala na trg proizvode polindustrijskih naprav. Leta 1960 so bili tovarni odobreni
krediti za izgradnjo tovarne dekorativnih laminatov in melaminov. Leta 1962 je bila končana
izgradnja obrata Melapan plošč. Z letom 1964 je podjetje Melamin prešlo v poskusno
proizvodnjo ter takoj po predpisanem roku tudi v redno proizvodnjo. Zaradi premajhnih
kapacitet je bil leta 1968 zgrajen obrat sintetičnih smol, s katerim se je proizvodna kapaciteta
smol povečala za nekaj stokrat. S povečano proizvodnjo je nastala tudi potreba po
spremljajočih objektih: skladišču in energetskih obratih. V obdobju med letoma 1970 in 1974
je podjetje investiralo v obrat za proizvodnjo impregniranih filmov za oplemenitenje iverk,
postavili pa so tudi taktno stiskalnico za oplemenitenje ivernih plošč pri LIK Kočevje. Z
letom 1974 pa je nastopila tudi prva večja kriza. Z nastopom surovinsko – energetske krize
1974 so se surovine večkratno podražile, kar je spremenilo strukturo potrošnje. Upadla je
predvsem proizvodnja Melapan plošč, ki so bile tedanji glavni izdelek tovarne Melamin.
Poiskati je bilo treba alternativo, ki jo je tovarna našla v povečanju proizvodnje sintetičnih
amino smol ter v postavitvi novega obrata za proizvodnjo impregniranih dekorjev za
oplemenitenje lesnih materialov (iverke, vezane plošče, panelne plošče). Že v letu 1975 je bil
izdelan program nadaljnega razvoja tovarne. Ta je predvideval povečanje proizvodnje
sintetičnih smol, obenem pa naj bi izvedli tudi modernizacijo in rekonstrukcijo tovarne.
Izgradnja novih obratov je bila zaključena leta 1980, že naslednjo leto je bil izveden prehod v
redno proizvodnjo na novih kapacitetah. Leta 1985 so izvedli tudi rekonstrukcijo izstrošenega
obrata Smole II (zgrajen v letu 1968) in tako povečali kapaciteto proizvodnje iz 12.000 ton na
16.000 ton, v triizmenskem delu pa na 18.000 ton sintetičnih smol letno. Postavili so tudi
posebno pokrito skladišče za surovine in izdelke v sodih. Do leta 1990 so investirali še v
sodobno laboratorijsko opremo in v nabavo inštrumentov za testiranje ekoloških pogojev
odpadnih vod. V obdobju od 1947 do 1980 je število zaposlenih v tovarni Melamin skokovito
naraščalo. Podjetje je prvih letih obstoja zaposlovalo med 15 in 20 delavcev, do leta 1960 je ta
številka narasla na 48 delavcev, v letu 1980 pa so zaposlovali že 404 delavcev. Po letu 1985
se je število delavcev začelo postopno zniževati (Melamin. Zgodovina podjetja, 2014).
Slika 2: Melamin Kočevje, Avtor: Dušan Železnjak, 2014
Tekstilno industrijo sta zastopali podjetji Trikon in Tekstilana. Že med obema vojnama so v
Kočevju delovale tri tekstilne tovarne, kontinuiteto po drugi svetovni vojni sta nadaljevali
omenjeni podjetji (Občina Kočevje. Razvoj industrije, 2014).
5
Tekstilana je bila po vojni zelo poškodovana. Poškodovani so bili stroji in kotlovnica, delno je
bila porušena zgradba predilnice. Do jeseni 1945 so usposobili nekaj strojev, tako da je
tovarna že obratovala. Podjetje je bilo registrirano za izdelovanje mikane volnene preje in
tkanin iz nje. Leta 1955 je Tekstilana zaposlovala 237 ljudi, leta 1960 pa 287 ljudi. Rasla je
proizvodnja preje in tkanine. Proizvodnja preje v letu 1955 je bila 138,7 ton, v letu 1965 je
znašala 396 ton, v letu 1971 pa 592 ton. Porast proizvodnje je bil velik predvsem v letih 1960,
1965 in 1969. Tu je bil porast predvsem posledica večje produktivnosti dela. Povečanje
proizvodnje po letu 1970 pa je že rezultat proizvodnje na novih modernih strojih. S podobno
hitrostjo pa je rasla tudi prozvodnja tkanine. Če je še v letu 1955 proizvodnja tkanine znašala
295.600 m2, je v letu 1965 bila 650.000 m2, v letu 1971 pa se je povzpela na 1,300.000 m2.
Opazen je porast od leta 1968 dalje, zlasti v letu 1971. Porast je že rezultat delne zamenjave
strojev v podjetju. Druga tekstilna tovarna v Kočevju je bila tovarna pletenin in konfekcije
TRIKON. Ustanovljena je bila 5. maja 1959 z odločbo občinskega ljudskega odbora Kočevje
kot zavod za posredovanje zaposlitve invalidov in drugih oseb. V letu 1960 so v okviru
zavoda delovali obrati: vulkanizacija v Kočevju, šiviljska delavnica v Kočevju, pletiljstvo v
Kočevju, mizarstvo v Fari in sodarska delavnica v Banja Loki. V vseh obratih je bilo
zaposleno 73 ljudi. Leta 1961 je zavod od bivše KZ Struge prevzel še žago, destilacijo
eteričnih olj in vrbopletarstvo v Strugah. Kmalu je zavod zaradi nerentabilnega poslovanja
zabredel v finančne težave. Osredočili so se na pletiljstvo in šiviljstvo in tako je bilo leta 1965
ustanovljeno podjetje Pletiljstvo. Leta 1967 se je podjetje preimenovalo v TRIKON, tovarno
pletenin in konfekcije Kočevje. Izdelovali so moške, ženske in otroške suknjiče ter moške,
ženske in otroške vrhnje pletenine (Kotar in sod.,1971; Rakovič, 1981; Ferenc, 2005).
Slika 3: Nekdanja poslovna stavba Tekstilane, Avtor: Dušan Železnjak, 2014
Leta 1949 je bilo ustanovoljeno samostojno prevozniško podjetje GAP Kočevje. Namen
podjetja je bilo izboljšati in povečati izkoriščanje gozdov. Že 20. januarja se je podjetje
preimenovalo v Splošno avtoprevozništvo Avto – Kočevje, decembra 1966 pa v Avto Kočevje. Podjetje je v letih 1954 – 1955 z lastnimi kadri in sredstvi organiziralo proizvodnjo
prikolic Stojna. Obrat Stojna je bil osnova za ustanovitev podjetja ITAS. Leta 1969, ob 20letnici podjetja Avto – Kočevje, je podjetje razširilo svojo dejavnost na potniški promet,
turizem in gostinstvo. Avto – Kočevje je bilo eno prvih jugoslovanskih podjetij, ki se je
začelo ukvarjati z mednarodnimi prevozi blaga. Leta 1970 je podjetje kot investitor in lastnik
6
odprlo motel Jasnica, ki je ležal ob asfaltirani cesti Kočevje – Ribnica - Ljubljana (Kotar in
sod.,1971).
Leta 1952 je bilo ustanovljeno podjetje ZKGP, Združeno kmetijsko – gospodarsko podjetje.
Nastalo je z odločbo vlade LRS iz vseh dotedanjih organizacij, ki so se ukvarjale s
kmetijstvom in iz Gozdnega gospodarstva Kočevje. Podjetje je šlo skozi več faz reorganizacij,
leta 1969 je iz Kmetijsko – gozdarskega posestva nastalo podjetje ZKGP. Obsegalo je tri
osnovne samostojne organizacije združenega dela: Gozdno gospodarstvo Kočevje, Kmetijsko
gospodarstvo Kočevje in Stanovanjsko gospodarstvo Kočevje. V okviru stanovanjskega
gospodarstva Kočevje je delovala tudi manjša gradbena skupina, ki je skrbela predvsem za
vzdrževanje objektov družbenega standarda in gradila nove objekte. Iz te gradbene skupine je
nastalo gradbeno podjetje Gramiz. Ob nastanku je podjetje ZKGP zaposlovalo okoli 2000
zaposlenih. Število zaposlenih se je ob rasti produktivnosti, tehničnih in tehnoloških izboljšav,
opremljenosti in mehaniziranosti vztrajno zmanjševalo. Leta 1971 je podjetje zaposlovalo le
še okoli 1200 delavcev (Kotar in sod., 1971).
Kočevje ima veliko tradicijo lesne in lesno-predelovalne industrije. Še pred drugo svetovno
vojno je na Kočevskem delovalo ogromno žag. Po drugi svetovni so vse tri žage
(Jakominijeva, Zurlova in Joštova), ki so delovale na Kočevskem, prišle pod nadzor
Kočevskega gozdnega gospodarstva. Jeseni 1948 je bilo ustanovljeno Lesnoindustrijsko
podjetje Kočevje (LIP), kateremu je bila dodeljena eksplotacija gozdov na pripadajočem
območju. Število zaposlenih v lesni industriji v Kočevju se je med letoma 1953 in 1965
drastično povečalo. Še v letu 1953 je ta panoga zaposlovala 121 ljudi (111 delavcev in 10
uslužbencev). Število zaposlenih se je v letu 1960 povečalo na 394 (360 delavcev in 34
uslužbencev). V letu 1965 je število zaposlenih znašalo 381 (354 delavcev in 27
uslužbencev). Z dnem 1.1. 1966 je bila ustanovljena Lesna industrija Kočevja ali s kratico
LIK Kočevje. Novoustanovljeno podjetje je v obdobju 1966 – 1978 nadaljevalo uspešen
razvoj lesne in lesno - predelovalne industrije v Kočevju. Število zaposlenih se je v tem času
podvojilo (velika večina zaposlenih je delala v predelovalnih obratih in tovarnah), hkrati pa je
bilo zgrajenih več novih obratov. Med drugim je bila zgrajena tovarna ivernih plošč, tovarna
pohištva, nova žaga in lakirnica (Žagar, 1978).
Slika 4: Kompleks nekdanjega podjetja LIK, Avtor: Dušan Železnjak, 2014
7
4 DEINDUSTRIALIZACIJA KOČEVJA PO
LETU 1990
4.1 Deindustrializacija Kočevja v obdobju 1990 – 2000
Deindustrializacijo v Kočevju med letoma 1990 in 2000 bom skušal ponazoriti s pomočjo
člankov v Dolenjskem listu in Novih Novicah ter podatki Gospodarske zbornice Slovenije.
Po načrtu revitalizacije Kočevske naj bi se do leta 2000 povečal delež drobnega gospodarstva
v družbenem proizvodu občine iz 5,4% (leta 1988) na 15% (leta 2000). V predpripravah leta
1989 je bilo doseženih že nekaj rezultatov, saj je bilo v občini ustanovljeno 41 novih
obratovalnic (prenehalo jih je delovati 26, od tega 15 avtoprevoznikov). Število obratovalnic
je poraslo že na 300. V obdobju od konca leta 1988 do novembra 1989 je število zaposlenih v
obrti naraslo od 221 na 328 (Primc, 1990).
Popolnoma drugače pa se je odvijalo v večjih industrijskih podjetjih. Razvoju kočevske
industrije so botrovale razmere na jugoslovanskih tržiščih, cene surovin in včasih tudi naravne
nesreče. Tako je med prvomajskimi prazniki 30. aprila 1990 prišlo do požara, ki je uničil večji
del žage LIK. Škoda je bila velika, saj je požar uničil večji del obrata (Primc,1990).
V težavah se je znašlo tudi kočevsko podjetje INKOP. Finančne težave so se začele 15.marca
1990, ko so kupci iz celotne Jugoslavije prenehali plačevati svoje obveznosti. Podjetje je
takorekoč doživelo finančni zlom. Denarja za plače ni bilo, računi podjetja pri banki so bili
blokirani. Od 215 ljudi, ki je v tistem letu zaposloval INKOP, je s 14. majem odšlo 92
delavcev na t.i. čakanje na domu. Do zloma je po oceni sekretarja podjetja Antona Križa
prišlo tudi zaradi padca kupne moči in preobremenitve gospodarstva z raznoraznimi dajatvami
(Primc, 1990).
V istem času je prišlo do finančnih težav tudi v podjetju ITAS. Tudi tu so bili eden glavnih
problemov slabi plačniki, prav tako pa so se močno poslabšali pogoji za njihovo kreditiranje.
Poleg tega je imelo podjetje težave z nakupom materiala za proizvodnjo. Kljub večjemu
povpraševanju po proizvodih podjetja ITAS so se v podjetju odločili, da bo moralo 184
zaposlenih na t.i. čakanje na domu. Že po prvomajskih praznikih se je 30 delavcev, ki so bili
na čakanju, vrnilo na delovna mesta. Zaradi razmer, v katere je zabredlo podjetje, so se
strokovne službe odločile, da bodo ITAS razdelili na 6 samostojnih enot. To so bile EnergoItas, Servis in trgovine, CAS, PIN, KOTAL in Termo-Itas, kjer naj bi imel večinski delež
ribniški RIKO. Kriza ITAS-a se je še poglabljala, tako da je dne 28. junija 1990 Dolenjski list
poročal, da tega dne ITAS-u grozi izklop elektrike, saj so imeli pri Elektru za električno
energijo neporavnane račune. Račune so morali poravnati do 12. ure istega dne, sicer bi
podjetju odklopili elektriko (Primc, 1990).
V naslednji številki Dolenjskega lista sem zasledil, da ITAS-u niso odklopili elektriko, saj so
bili računi pravočasno poravnani. Podana je bila tudi ocena gospodarskega stanja v Kočevju v
prvem četrtletju 1990. V prvih štirih mesecih leta 1990 je kar 13 kočevskih podjetij poslovalo
z izgubo. Največ izgube so pridelali: Elektro Kočevje z 8,464.000 dinarji (23,7% vseh izgub v
občini Kočevje), Avto Kočevje s 6,451.000 dinarji (18% vseh izgub) in ITAS s 4,893.000
dinarji (13,7 % vseh izgub). Fakturirana realizacija je upadla najbolj pri Zidarju, najbolj pa je
bila v porastu pri Tekstilani. V vseh štirih mesecih je bil v primerjavi z istim obdobjem leta
1989 zabeležen najnižji indeks rasti pri Opremi in Zidarju, najvišji indeks rasti pa sta beležila
Tekstilana in Kočevski tisk. Kočevsko gospodarstvo je v prvem četrtletju 1990 še vedno
občutno več izvažalo kot uvažalo (stopnja pokritja je bila 1,94). V tem obdobju so kočevska
8
podjetja izvozila za 142,478.000 dinarjev. Največja izvoznika sta bila Avto Kočevje in LIK,
ki sta skupaj ustvarila kar 67 % občinskega izvoza. Najbolj pa je v letu 1990 porastel izvoz pri
Tekstilani in Inkopu. V istem obdobju pa je kočevsko gospodarstvo uvozilo za 73,258.000
dinarjev. Največja uvoznika sta bila Melamin in Avto Kočevje (60 % občinskega uvoza).
Najbolj je uvoz porastel pri Tekstilani in Melaminu (Dolenjski list, 1990).
Gospodarska kriza je dobila zagon, kar se je odražalo v čedalje večjem nezadovoljstvu
delavcev. S stavko so nezadovoljstvo izrazili delavci ITAS-a. Dolenjski list je dne 23. avgusta
poročal, da so delavci podali štiri zahteve. Zahtevali so izplačilo zasluženega osebnega
dohodka, povišico osebnega dohodka za 100 %, razgovor s predstavniki občinske skupščine
in bankami ter kolektivno odpoved poslovnih organov ITAS-a. Nobeni od zahtev ni bilo
ugodeno, zato se se delavci odločili za stavko (Primc, 1990).
Aprila 1991 je šel v stečaj Zidar Kočevje. Predstečajna agonija Zidarja je trajala dobri dve
leti, razlogi zanjo pa so bili klasični za gradbeništvo: upadanje investiranja v gradnjo, visoke
obresti za obratna sredstva (ki jih ni bilo mogoče prenesti zaradi velike konkurence) in tudi
slaba organizacija znotraj podjetja. Do 27. junija, ko je bil napovedan, a zaradi agresije JLA
na Slovenijo odpovedan prvi narok, se je prijavilo 130 upnikov. Hkrati je bil ugotovljen dolg
v višini preko 100 milijonov dinarjev. Narok se je prestavil na 9. september. Medtem se je
prijavilo še 30 upnikov, med katerimi so imele največ terjatev banke. Ob stečaju je bilo na
Zavod za zaposlovanje poslanih 187 delavcev, 82 jih je še nadaljevalo delo na gradbiščih v
Ribnici ter v vzdrževanju in betonarni. V avgustu 1991 je Zidar v stečaju zaposloval še 37
delavcev. Vzdrževalci so še vedno izpolnjevali svoje obveznosti do občinskega
stanovanjskega sklada, za zunanje stranke pa je obratovala tudi betonarna. Po stečaju Zidarja
je nastalo novo podjetje AG Inženiring, ko se je sektor za marketing in projektiranje
organiziral v zasebno podjetje v lasti zaposlenih. V podjetju AG Inženiring je bilo zaposlenih
7 delavcev z visokošolsko in višješolsko izobrazbo gradbeništva in arhikekture. V
sodelovanju s podobnim številom zunanjih strokovnjakov so se ukvarjali s projektiranjem in
gradnjo od pridobitve zemljišča, urejanja gradbene dokumentacije do projektiranja in
zgraditve objekta na ključ (Hafnar, 1991).
V letu 1992 se je nadaljeval tudi gospodarski propad ITAS-a. Po prvomajskih praznikih so se
dalavci odločili, da bodo ustavili delo. Uradno niso stavkali, saj niso sestavili stavkovnega
odbora, niti niso oblikovali posebnih strokovnih zahtev. Na ta način so delavci želeli od
vodstva dobiti zagotovilo, da bodo plače redne in tudi višje. Povprečna mesečna plača delavca
v ITAS-u je bila v tistem obdobju le okoli 15.000 tolarjev. S to neuradno stavko so si uspeli
zagotoviti dodatnih 4.000 tolarjev, v obliki bonov za prehrano. Večina delavcev ni zaupala
banki kot glavnemu dolžniku, želeli so, da se stečajni postopek ITAS-a čimprej konča in da
podjetje dobi novega lastnika. Prav tako so se pritoževali nad pomankanjem informacij, saj jih
je zanimalo do kje je speljan stečajni postopek in kdo bo novi lastnik podjetja. Vodstvo je kot
svetlo točko izpostavljalo, da ITAS-a izvaža predvsem na nemško tržišče in ima tam
dolgoletne in zanesljive partnerje. Hkrati je vodstvo ITAS-a opozarjalo, da težko zagotavljajo
likvidnostna sredstva za plače in nabavo repromateriala. Kot velik problem so kot podjetje v
stečaju izpostavili nezmožnost najema kreditov, s katerimi bi lahko premostili zamik plačil.
Hkrati je ostalo vprašanje, ali bo prišlo do prodaje ITAS-a in kdo bo morebiten kupec. Vendar
ni nikoli prišlo do prodaje ITAS-a tujemu lastniku (Hafnar, 1992).
Kljub vsemu, pa se je tudi v času največje deindustrializacije kazala možnost zaposlitve. Tako
so julija 1992 na službi za razvoj Kočevja začeli sistematično spremljati potrebe podjetij po
zaposlovanju. Velik interes je bil po zaposlitvi mizarjev v lokalni lesnopredelovalni industriji
in šivilj v tekstilni industriji. So pa predstavniki tekstilne in lesnopredelovalne panoge
izpostavili pomanjkanje ustrezne kvalificirane delovne sile. Ocenjevali so, da bo potrebno
prekvalificirati 100 žensk za izobrazbo šivilje. Prav tako so predstavniki lesnopredovalne
stroke pogrešali dobre mizarske mojstre, kot so jih izšolale nekdanje vajenske šole. Tu se kaže
9
problem v izobrazbi posamezne stroke pri prebivalstvu občine Kočevja. V avgustu se je zopet
špekuliralo o prodaji ITAS-a. Po izjavah vodilnih so se resno približali prodaji novega dela
tovarne tujemu vlagatelju. Do prodaje naj bi prišlo septembra. Prav tako naj bi prišlo do
prodaje Itas – Cas ter enote Kotal v Pirčah. Itas – Cas naj bi deloma ostal v domači lasti,
medtem ko naj bi se za nakup enote Kotal zanimala neka multinacionalka (Hafnar, 1992).
V septembru je kočevska SDK predstavila podatke o poslovanju kočevskih podjetij v prvem
polletju 1992. V Kočevju je 47 podjetij s 1832 zaposlenimi pridelalo 185,5 milijona tolarjev
izgube, od tega so zasebna podjetja ustvarila le 4,5 % celotne izgube. Povprečna plača v
Kočevju je v prvem polletju 1992 znašala 20.790 tolarjev. V obdobju prvega polletnega
obdobja se je močno povečalo število zasebnih podjetij. Po podatkih kočevske SDK je bilo
med 166 kočevskimi podjetji kar 131 zasebnih. Družbenih podjetij je bilo 31, mešanih pa 4
(Hafnar, 1992).
Preglednica 1: Gibanje števila brezposelnih oseb v Kočevju v obdobju 1990-1997
leto
število
brezposelnih
1990
438
1991
1172
1992
1795
1993
1803
1994
1612
1995
1565
1996
1679
1997
1621
Vir: Krivec, 1998.
Število brezposelnih je bilo v letu 1990 še dokaj nizko, vendar se je številka zelo povečala v
letu 1991. V tistem letu je šlo v stečaj gradbeno podjetje Zidar. Delo je izgubilo 284 delavcev.
Prav tako je v letu 1991 šla v delni stečaj Tekstilana, tako da je delo izgubilo tudi 105
delavcev Tekstilane. V letu 1994 je prišlo do stečaja Opreme Kočevja, delo je izgubilo 225
delavcev. V letu 1996 sta se odvila še dva stečaja. V dokončni stečaj je šla Tekstilana s 126
delavci, v stečaju pa se je znašel tudi Inkop, ki je takrat zaposloval 104 delavcev. Število
brezposelnih se je povečevalo v obdobju 1990 – 1993. V tem času se je število povečalo iz
438 brezposelnih leta 1990 na 1803 brezposelnih leta 1993 oziroma za 1365. V tem obdobju
se je povečalo za več kot štirikrat. V obdobju 1993 – 1995 se je število brezposelnih
zmanjšalo za 238. V letu 1996 se je število zopet povečalo, v letu 1997 pa zmanjšalo. Leta
1997 je bilo število brezposelnih v Kočevju 1621 oziroma za 1183 višje kakor leta 1990
(Krivec, 1998).
4.2 Deindustrializacija Kočevja v obdobju 2000 – 2014
4.2.1 Primerjava gibanja števila brezposelnih in registrirane brezposelnosti v Kočevju in v
celotni Sloveniji v obdobju 2005 – 2010
Preglednica 2: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v Kočevju v obdobju 2005 –
2010
Preglednica 2: Gibanje števila brezposelnih oseb v Kočevju v obdobju 2005-2010
Leto ( mesec
december )
Število
brezposelnih
2005
2006
2007
2008
2009
2010
1267
1043
946
980
1388
1387
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014.
10
Število registriranih brezposelnih se je zmanjševalo od leta 2005 do leta 2007. V tem obdobju
se je zmanjšalo iz 1267 na 946, torej za 321. V letu 2008 je skupaj z začetkom finančne
gospodarske krize začelo naraščati tudi število brezposelnih v Kočevju. Velik porast
brezposelnih je občina Kočevje zabeležila v obdobju 2008 – 2009. V tem obdobju se je
število povečalo iz 980 na 1388 oziroma za 358. V obdobju 2009 – 2010 se je rast števila
brezposelnih umirila in se celo zmanjšalo za 1. Leta 2010 je bilo v Kočevju 1387 registriranih
brezposelnih oseb.
Preglednica 3: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji v obdobju 2005-2010
Leto ( mesec
december )
Število
brezposelnih
2005
2006
2007
2008
2009
2010
92575
78303
68411
66239
96672
110021
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014.
Število brezposelnih se je zmanjševalo v obdobju 2005 – 2008. V tem času se je zmanjšalo iz
92.575 na 66.239, torej za 26.336. Z nastopom finančno gospodarske krize je število
brezposelnih začelo naraščati. V obdobju 2008 – 2010 se je povzpelo iz 66.239 na 110.021,
torej za 43.782. V obdobju dveh let se je število brezposelnih skoraj podvojilo. Leta 2010 je
bilo v Sloveniji 110.021 brezposelnih.
Preglednica 4: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v Kočevju v obdobju 2005-2010
Leto ( mesec
december )
Stopnja
registrirane
brezposelnosti
2005
2006
2007
2008
2009
2010
16,8 %
13,8 %
12,1 %
12,5 %
18,5 %
18,7 %
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014.
Stopnja registrirane brezposelnosti se je zmanjševala v obdobju 2005 – 2007. V tem času se je
zmanjšala iz 16,8 na 12,1 odstotnih točk, torej skupaj za 4,7 odstotnih točk. Z nastopom
finančne gospodarske krize leta 2008 pa se je stopnja registrirane brezposelnosti začela
povečevati. V obdobju 2008 – 2010 se je povečala iz 12,5 odstotnih točk na 18,7 odstotnih
točk oziroma za 6,2 odstotnih točk. Še posebno velik porast je bil v obdobju 2008 – 2009, ko
se je stopnja registrirane brezposelnosti povečala za 6 odstotnih točk.
Preglednica 5: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v Sloveniji v obdobju 2005-2010
Leto ( mesec
december )
Stopnja
registrirane
brezposelnosti
2005
2006
2007
2008
2009
2010
10,2 %
8,6 %
7,3%
7,0 %
10,3 %
11,8 %
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014.
Stopnja registrirane brezposelnosti se je zmanjševala v obdobju 2005 – 2008. V tem obdobju
se je zmanjšala iz 10,2 % na 7 %. Leta 2008 se je z začetkom finančne gospodarske krize
stopnja registrirane brezposelnosti začela povečevati. V obdobju 2008 – 2010 se je povečala
iz 7 % na 11,8 % oziroma za 4,8 %. V letu 2010 je stopnja registrirane brezposelnosti v
Sloveniji znašala 11, 8 %.
11
Preglednica 6: Gibanje števila delovno aktivnega prebivalstva, zaposlenih in samozaposlenih oseb v Kočevju v
obdobju 2005-2010
Leto ( mesec
december )
Del. aktivno
prebivalstvo
Zaposleni
2005
2006
2007
2008
2009
2010
5113
5179
5271
5186
4487
4358
4774
4833
4907
4824
4091
3973
Samozaposleni
339
346
364
362
396
385
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014.
Število delovno aktivnega prebivalstva se je povečevalo v obdobju 2005 – 2007 in
zmanjševalo v obdobju 2007 – 2010. Še posebno velik je bil upad delovno aktivnega
prebivalstva v obdobju 2008 – 2009. Leta 2010 je bilo število delovno aktivnega prebivalstva
v občini Kočevje 4358, kar je za 753 manj kot leta 2005. Število zaposlenih se je enako kakor
število delovno aktivnega prebivalstva povečevalo v obdobju 2005 – 2007 in zmanjševalo v
obdobju 2007 – 2010. Število samozaposlenih se je zmanjševalo v obdobju 2005 – 2007. Nato
je leta 2008 sledil rahel padec, v letu 2009 pa se je število zopet povečalo. Leta 2010 se je
število samozaposlenih znova zmanjšalo in je znašalo 385.
Preglednica 7: Gibanje števila delovno aktivnega prebivalstva, zaposlenih in samozaposlenih oseb v Sloveniji v
obdobju 2005-2010
Leto ( mesec
december )
Del. aktivno
prebivalstvo
Zaposleni
Samozaposleni
2005
2006
2007
2008
2009
2010
813 558
833 016
864 361
880 252
844 655
818 975
731 528
82030
749 227
83789
776 689
87672
790 231
90021
752 444
92211
730 552
88 453
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014.
Število delovno aktivnega prebivalstva se je povečevalo v obdobju 2005 – 2008. Z začetkom
finančno – gospodarske krize pa se je število začelo zmanjševati. V obdobju 2008 – 2010 se je
število delovno aktivnega prebivalstva zmanjšalo za 61.277 in je v letu 2010 znašalo 818.975.
Število zaposlenih se je enako kakor število delovno aktivnega prebivalstva povečevalo v
obdobju 2005 – 2008 in zniževalo v obdobju 2008 – 2010. Število samozaposlenih pa se je
zviševalo v obdobju 2005 – 2009 in znižalo v letu 2010.
4.3 Primer stečajov podjetij Trikon in Gramiz
Novembra 2005 je vodstvo kočevskega podjetja Trikon na okrožno sodišče v Ljubljani podalo
predlog za uvedbo stečaja podjetja. Sledil je propad še enega kočevskega podjetja. Podjetje je
bilo dolgo časa prisotno na nemškem tržišču. Po besedah takratnega direktorja podjetja Janeza
Pezdirca pa je Trikon zabredel v težave predvsem zaradi izpada prodaje na domačem trgu.
Podjetje je imelo kar 240 milijonov tolarjev neporavnanih obveznosti polog dolga
dobaviteljem in bankam ter neporavnanih obveznosti do zaposlenih. Tako se je 150 delavcev
podjetja odločilo za stavko, vendar je direktor Pezdirc zavrnil njihove stavkovne zahteve z
besedami, da se podjetja ne da več rešiti (Glavonjić, 2005).
Podjetje Gramiz je propadlo leta 2012, v času zadnje gospodarske krize. Predlog stečaja
družbe je bil podan 13. januarja 2012. Delo je izgubilo 50 delavcev. Pred začetkom
12
gospodarske krize leta 2008 pa je bilo v podjetju zaposlenih okoli 80 delavcev (R Kanal. S
stečajem kočevskega Gramiza izgubili 50 delovnih mest, 2012).
4.4 Gospodarstvo Kočevja v letu 2009
Leta 2009 je v občini Kočevje poslovalo 396 samostojnih podjetnikov in 244 družb, kar
skupaj znaša 640 gospodarskih subjektov. Večino gospodarskih subjektov so sestavljale male
družbe. Srednjih in velikih podjetij je bilo skupaj le 10 (1,6 %). Prevladovale so predelovalne
dejavnosti, gradbeništvo in trgovina, ki so skupaj zaposlovale 73 % vseh zaposlenih v občini
Kočevje. Število gospodarskih družb se v obdobju 2003 – 2010 ni bistveno spreminjalo,
medtem ko je število samostojnih podjetnikov beležilo rast. Na drugi strani pa se je
zmanjševalo povprečno število zaposlenih tako v družbah (od povprečnih 12,9 zaposlenih na
družbo v letu 2003 na povprečje 11,2 zaposlenih v družbi v letu 2009), kakor tudi pri
samostojnih podjetnikov (od 1,28 osebe v letu 2003 na 1,08 povprečno zaposlenih pri
samostojnih podjetnikih v letu 2009). Samo uspešnost gospodarstva v občini lahko ocenimo
kot manj uspešno. Plača na zaposlenega, dodana vrednost na zaposlenega, rast dobička, rast
prihodkov so bili v letu 2009 nižji od povprečja v Sloveniji, še nižji pa so bili od povprečja v
regiji JV Slovenija. Sama uspešnost gospodarstva je bila v veliki meri pogojena s samo
strukturo, saj so prevladovale predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in trgovina (Občina
Kočevje. Gospodarstvo, 2014).
4.5 Gospodarska slika Kočevja v letu 2014
Preglednica 8: Podjetja po dejavnostih
strojna indutrija
ITAS - CAS
Rotis
lesna industrija
NOLIK
Gozdarstvo Grča
Snežnik
kemična industrija
Melamin
gradbena industrija
Obnova
Vir: Občina Kočevje, 2014.
Preglednica 9: Primerjava povprečne mesečne neto plače za maj 2014 med občino Kočevje in Republiko
Slovenijo glede na SKD dejavnost
Območje / dejavnost
Kočevje
Slovenija
predelovalne dejavnosti
823,89 Eur
956,50 Eur
gradbeništvo
757,07 Eur
807,79 Eur
kmet. in lov, rib., gozd.
1011,14 Eur
865,41 Eur
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014.
Povprečna mesečna neto plača za maj 2014 je bila v občini Kočevje manjša pri dveh SKD
dejavnostih, večja pa pri eni dejavnosti, glede na slovensko povprečje. Pri predelovalnih
dejavnostih in gradbeništvu je bila povrečna mesečna neto plača v občini Kočevje manjša od
slovenskega povprečja. Pri kmetijstvu in lovu, ribištvu, gozdarstvu pa je bila povprečna
mesečno neto plača v občini Kočevje krepko večja od povprečne slovenske mesečne neto
plače za maj 2014.
13
Preglednica 10: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v občini Kočevje v obdobju od
januarja 2014 do maja 2014
Preglednica 10: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v občini Kočevje v obdobju od januarja 2014 do
maja 2014
Mesec
Število brezposelnih
januar
1787
februar
1776
marec
1765
april
1750
maj
1703
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014.
V občini Kočevje se v letu 2014 število brezposelnih zmanjšuje. V obdobju od januarja do
aprila se je brezposelnost zniževala dokaj počasi. Večji upad brezposelnosti je bil v maju.
Maja je bilo število registriranih brezposelnih oseb 1703 in se je v primerjavi z januarjem
znižalo za 84.
Preglednica 11: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v občini Kočevje v obdobju od januarja do maja
2014
Mesec
Stopnja registrirane
brezposelnosti
januar
24,2 %
februar
24,1 %
marec
23,9 %
april
23,7 %
maj
23,1 %
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014.
V občini Kočevje se v letu 2014 stopnja registrirane brezposelnosti zmanjšuje. V obdobju od
januarja do aprila se je stopnja brezposelnosti zniževala dokaj počasi. Največji upad stopnje
brezposelnosti je bil v mesecu maju. Maja je bila stopnja registrirane brezposelnosti 23,1 % in
se je v primerjavi z januarjem znižala za 1,1 %.
Preglednica 12: Gibanje povprečne neto mesečne plače v občini Kočevje v obdobju od januarja do maja 2014
Mesec
Povp. neto mes.
plača (v EUR)
januar
883,20
februar
845,01
marec
866,02
april
884,47
maj
873,89
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014.
V občini Kočevje se je povprečna neto mesečna plača zniževala v obdobju od januarja do
marca. V aprilu se je povečala, v maju pa zopet znižala. Glede na januar je bila v mesecu
maju povprečna neto mesečna plača za 9,31 EUR nižja. Znašala je 873, 89 EUR.
14
4.6 Seznam obstoječih, propadlih in novonastalih podjetij v obdobju 1990 2014
Preglednica 13: Propadla, obstoječa in novonastala podjetja v Kočevje v obdobju 1990 – 2014
Propadla podjetja
Zidar Kočevje, Gramiz
Trikon, Tekstilana
ZKGP
Oprema
LIK Kočevje
Inkop
ITAS
Obstoječa podjetja
Melamin
Snežnik
Novonastala podjetja
Obnova
NOLIK Kočevje
ITAS-CAS
Gozdarstvo GRČA d.d.
Rotis
V obdobju 1990 – 2014 sta popolnoma propadli gradbena in tekstilna industrija. Strojna
industrija se je v manjšem obsegu obdržala. Strojna industrija v Kočevju je zastopana s
podjetji Rotis in ITAS – CAS. ITAS – CAS je nastal iz nekdanjega podjetja ITAS.
Ustanovljen je bil leta 1990. Podjetje redno zaposluje okoli 100 ljudi in je v zasebnem
lastništvu. Podjetje Rotis je bilo ustanovljeno leta 1991. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo
ležajev, zobnikov, sornikov, puš in drugih strojnih elementov. Obe podjetji sta za sedaj
preživeli zadnjo finančno – gospodarsko krizo. Tudi lesna in lesno – predelovalna industrija
se je podobno kot strojna industrija obdržala v manjšem obsegu. Medtem ko je podjetje
Oprema propadlo že leta 1994, se je podjetje LIK Kočevje prestrukturiralo v novo podjetje
NOLIK Kočevje. Le kemična industrija se je popolnoma obdržala. Kemično industrijo v
Kočevju zastopa podjetje Melamin (Rotis. Podjetje, 2014; Itas Cas. Podjetje, 2014).
15
5 PILOTNA RAZISKAVA
RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
V okviru zakjučne seminarske naloge smo želeli ugotoviti tudi mnenje občanov o gospodarski
sliki v Kočevju in skušali odgovoriti na naslednja vprašanja:
Ali vpliva na razvoj gospodarstva politika in prometne povezave?
Kakšne so bile možnosti zaposlovanja pred letom 1990 in po njem?
Katera vrsta industrije je bila do leta 1990 najbolj razvita in katera ima sedaj največ možnosti
za razvoj?
5.1
METODA IN TEHNIKA ZBIRANJA PODATKOV
Po pregledu literature in razpoložljivih virov smo izvedli pilotno študijo med občani Kočevja,
s katero smo ugotavljali njihova mnenja o vplivu politike in prometnih povezav na razvoj
gospodarstva ter možnosti zaposlovanja in razvoja industrije na Kočevskem. Izvedli smo
anketo med občani, starimi od 45 do 55 let ter med 22 in 27 let.
5.2
OPIS MERSKEGA INSTRUMENTA
Za pridobivanje podatkov o raziskovanem problemu smo izdelali anketni vprašalnik zaprtega
tipa. Vprašalnik smo izdelali po postavljenih vprašanjih, na katera želimo v nalogi odgovoriti.
Glede na obdobje, ki ga proučujemo, smo izdelali dva anketna vprašalnika in ga posredovali
obema skupinama anketirancev.
Anketni vprašalnik 1 je sestavljen iz 10 vprašanj: 3 formalna vprašanja, kjer nas je zanimala
starost, izobrazba in zaposlenost/nezaposlenost, na 6 vprašanj je bilo možno odgovoriti z
izbiro že podanih odgovorov, 1. vprašanje pa je bilo odprtega tipa (Priloga1).
Anketni vprašalnik 2 je prav tako sestavljen iz 10 vprašanj: 3 formalna vprašanja so enaka v
obeh vprašalnikih, na 5 vprašanj je bilo možno odgovoriti z izbiro že podanih odgovorov , 2
vprašanja pa sta bila odprtega tipa (Priloga 2).
5.3
OPIS VZORCA
Vzorec je namenski, saj smo v raziskavo vključili s starostjo omejene osebe za katere
menimo, da so glede na časovno proučevano obdobje dobro informirani in bomo pridobili za
raziskavo potrebne podatke.
V raziskavo je bilo vključenih 20 anketiranih. 10 anketiranih je starih med 45 in 55 let, 10 pa
je starih med 22 in 27 let. V vsako skupino je vključenih 5 moških in 5 žensk. V skupino
starih od 45 do 55 let so vkjučeni anketirani, ki so se zaposlovali v času pred letom 1990 in
poznajo takratne razmere in zdajšnje razmere gospodarstva v Kočevju, v skupino starih od 22
do 27 let pa so vključeni anketirani, ki se zaposlujejo danes in poznajo zdajšnje razmere
zaposlovanja in razmere gospodarstva v Kočevju.
16
5.4
OPIS POTEKA RAZISKAVE IN OBDELAVE PODATKOV
Anketiranje je potekalo v času od 23. 07. 2014 do 18. 08. 2014. Za izvedbo ankete smo
zaprosili občane občine Kočevje preko stacionarnega telefona. Šestnajstim občanom smo
anketo posredovali preko e-mail pošte, saj so bili mnenja, da je to najlažji način sodelovanja,
štiri ankete pa smo opravili na njihovem domu. Vsem smo zagotovili anonimnost pri
sodelovanju v raziskavi.
Dobljene podatke smo prepisali v računalniški program Excel, ki nam je omogočil lažjo in
preglednejšo analizo podatkov.
Dobljene podatke smo prikazali z grafi in rezultate razložili v tekstu.
5.5
REZULTATI
Rezultati anketnega vprašalnika 1: odgovori starostne skupine med 45 in 55 let
12
10
8
6
4
2
0
Kočevje
Ribnica
Ljubljana
Ostalo
Slika 1: Kraj prve zaposlitve
Iz slike 1 je razvidno, da so se vsi anketirani prvič zaposlili v Kočevju.
8
7
6
5
4
3
2
1
0
Zelo dobre
Dobre
Slabe
Zelo slabe
17
Slika 2: Možnosti za zaposlitev v Kočevju v 70-tih in 80-tih letih 20.stoletja
7 anketiranih je mnenja, da so bile v 70-tih in 80-tih letih prejšnjega stoletja možnosti za
zaposlitev v Kočevju zelo dobre in 3 vprašani menijo, da so bile dobre.
6
5
4
3
2
1
0
Lesna
Strojna
Gradbena
Tekstilna
Slika3: Najuspešnejša gospodarska panoga v Kočevju v 70-tih in 80-tih letih 20.stoletja
Polovica vprašanih meni, da je v 70-tih in 80-tih letih bila najuspešnejša gospodarska panoga
v Kočevju strojna industrija, 3 so mnenja, da je to bilo gradbeništvo, ostala 2 vprašana pa
menita, da sta bili najbolj razviti tekstilna in lesna industrija.
3,5
3
2,5
2
1,5
1
0,5
0
Velik
Zmeren
Majhen
Ničen
Slika 4: Vpliv prometnih povezav na gospodarski razvoj Kočevja v 70-tih in 80-tih 20.stoletja
Iz slike 4 je razvidno, da le 2 vprašana menita, da so prometne povezave vplivale na razvoj
gospodarsva v Kočevju v 70-tih in 80- tih letih, medtem, ko ostalih 8 vprašanih meni, da je bil
vpliv zmeren ali majhen, oziroma, da prometne povezave niso vplivale na razvoj
gospodarstva, kar menijo 3 vprašani.
18
6
5
4
3
2
1
0
Velik
Zmeren
Majhen
Ničen
Slika 5: Vpliv politike (lokalne in državne) na razvoj industrije v Kočevju v 70-tih in 80-tih
letih 20. stoletja
Kar polovica vprašanih meni, da je politika imela vpliv na gospodarski razvoj, polovica pa jih
je mnenja, da je bil ta vpliv zmeren.
.
10
9
8
7
6
5
4
3
2
1
0
Da
Ne
Slika 6: Poznavanje kočevskih podjetij s preko 300 zaposlenimi
9 vprašanih pozna vsaj 3 podjetja, ki so v 70-tih in 80-tih letih zaposlovala več kot 300 ljudi
in le 1 izmed vprašanih ne pozna 3 takšna podjetja.
19
7
6
5
4
3
2
1
0
Boljša
Slabša
Slika 7: Napoved gospodarske slike Kočevja v letu 1995
Iz slike 7 je razvidno, da je 6 vprašanih leta 1990 napovedovalo do leta 1995 boljšo
gospodarsko sliko v Kočevju, 4 pa so bili mnenja, da bo slabša.
Rezultati anketnega vprašalnika 2: skupina vprašanih, starih med 22 in 27 let
12
10
8
6
4
2
0
Da
Ne
Slika 8: Zaposlitvene možnosti v Kočevju
Vsi vprašani so mnenja, da v Kočevju ni zaposlitvenih možnosti.
12
10
8
6
4
2
0
Lesna
Strojna
Živilska
Kemična
20
Slika 9: Največji gospodarski potencial razvoja v Kočevju
Vsi vprašani so mnenja, da ima v Kočevju lesna industrija največji potencial razvoja.
6
5
4
3
2
1
0
Velik
Zmeren
Majhen
Ničen
Slika 10: Vpliv prometnih povezav na gospodarski razvoj Kočevja
Polovica vprašanih meni, da imajo prometne povezave velik vpliv na gospodarski razvoj v
Kočevju, 3 so mnenja, da je ta vpliv zmeren in 2 menita, da je majhen.
7
6
5
4
3
2
1
0
Velik
Zmeren
Majhen
Ničen
Slika 11: Vpliv politike na gospodarski razvoj Kočevja
6 vprašanih je mnenja, da ima politika velik vpliv na gospodarski razvoj v Kočevju, 3 so
mnenja, da je ta vpliv zmeren in le 1 izmed vprašanih meni, da politika nima vpliva na razvoj
gospodarstva.
21
6
5
4
3
2
1
0
Da
Ne
Slika 12: Poznavanje vsaj 3 propadlih kočevskih podjetij v zadnjih 24 letih
Polovica anketiranih pozna 3 kočevska podjetja, ki so propadla v zadnjih 24 letih, polovica
anketiranih zanje ne ve.
8
7
6
5
4
3
2
1
0
Boljša
Slabša
Slika 13: Napoved gospodarske slike Kočevja čez 5 let
7 anketiranih napoveduje čez 5 let boljšo gospodarsko sliko, medtem, ko 3 vprašani menijo,
da bo čez 5 let v Kočevju slabše, kot je danes.
Rezultati pilotne študije anketnega vprašalnika 1:
Rezultati pilotne študije so pokazali, da so se vsi anketirani, ki so se zaposlovali v času do leta
1990, zaposlili v Kočevju saj menijo, da je bila možnost zaposlitve v 70-tih in 80-tih letih zelo
velika. Največ vprašanih meni, da so bile največje možnosti zaposlitve v kovinski industriji,
nekaj manj kot četrtina jih meni, da je bila to gradbena panoga medtem, ko dva menita, da je
bila to lesna in tekstilna industrija. Mnenja so tudi, da na razvoj industrije v Kočevju ni
vplivala toliko prometna povezava kakor politika, saj jih kar polovica meni, da je bil vpliv
politike velik, polovica pa jih meni, da je bil zmeren. Podjetja, ki so zaposlovala v 70-tih in
80-tih letih več kot 300 ljudi, pozna 9 vprašanih. Vsi so odgovorili, da je bilo to podjetje
ITAS s kovinsko industrijo, sledi LIK z lesno predelovalno industrijo, kar je odgovorilo 8
vprašanih ter tekstilno industrijsko podjetje TEKSTILANA s 6 odgovori. Po 2 vprašana
menita, da so to podjetja TRIKON – tekstilna industrija, ZIDAR – gradbeništvo, OPREMA –
22
lesna industrija ter AVTO- KOČEVJE – transportno prevozno podjetje, omenjajo pa tudi
podjetje INKOP – kovinska industrija ter ZKGP – kmetijsko - živilska in gozdarska
industrija. Nekaj več kot polovica vprašanih je mnenja, da so v letu 1990 pričakovali boljšo
gospodarsko sliko občine Kočevje za nadaljnih 5 let.
Rezultati pilotne študije anketnega vprašalnika 2:
Vsi vprašani so mnenja, da je sedaj v Kočevju premalo možnosti za zaposlitev. Mnenja so, da
je največji potencial razvoja v Kočevju razvoj lesne industrije. Polovica jih meni, da ima
prometna povezava velik vpliv na razvoj gospodarstva, več kot polovica pa jih meni, da na
razvoj vpliva politika. Polovica vprašanih tudi pozna vsaj 3 podjetja, ki so v zadnjih 24 letih v
Kočevju propadla. Dobra polovica anketiranih starih od 22 do 27 let meni, da bo gospodarska
slika v Kočevju čez 5 let boljša kot danes, saj je 7 vprašanih odgovorilo, da imajo v Kočevju
velik potencial razvoja podjetja MELAMIN – kemična industrija, 5 jih je mnenja, da je to
GRČA – gozdno gospodarstvo, 3 pa menijo, da je to NOLIK- lesno predelovalna industrija.
Mnenja so tudi, da ima velik potencial razvoja strojna industrija in podjetje ITAS-CAS ter
ROTIS, kot tudi lesno predelovalna industrija SNEŽNIK.
Če primerjamo trditve med anketiranimi skupinami, starih med 45 in 55 let ter skupino starih
med 22 in 27 let ugotovimo, da je bila zaposlitev v 70-tih in 80-tih letih v Kočevju zelo
velika, saj navajajo okoli 10 podjetij, ki so zaposlovala več kot 300 ljudi, medtem, ko je
možnost zaposlitve danes po mnenju anketiranih zelo majhna. Obe skupini anketiranih sta
mnenja, da na razvoj gospodarstva v Kočevju bolj vpliva politika kot prometne povezave.
Tako, kot je dobra polovica anketiranih menila, da bo od leta 1990 nadaljnih 5 let gospodarski
razvoj Kočevja večji, meni tudi dobra polovica anketiranih, da bo gospodarska slika Kočevja
čez 5 let boljša.
To vprašanje odpira možnost nadaljnim raziskavam, ki jih je v našem prostoru premalo
oziroma jih niti ni, saj je vzorec v naši raziskavi premajhen, da bi ugotovitve lahko posplošili.
S pilotno študijo smo preverili anketni vprašalnik, za katerega mislimo, da je dober, saj nam
je omogočil odgovoriti na zastavljena vprašanja in omogoča raziskavo na večjem vzorcu, s
čimer bi pridobili koristne informacije za nadaljni razvoj gospodarstva v Kočevju.
23
Sklep
Kakor sem omenil že v uvodu, o deindustrializaciji v Kočevju po letu 1990 ni bilo prelitega
skorajda nič črnila. Čeprav je tema problematična, pereča in še kako aktualna, se o njej
redkokdaj govori in še redkeje se o njej piše.
Pa prav danes, ko se cela Slovenija in Evropa spopadata s hudo gospodarsko krizo. Ta kriza
traja že šesto leto in je v očeh marsikaterega Slovenca in Evropejca predolga, skoraj
neskončna. Ljudje izgubljajo vero v sistem, državo. Vrstijo se različne demonstracije po
Evropi, tudi v Sloveniji smo bili leta 2012 priča množičnim demonstracijam. Brezposelnost je
zelo visoka, prav tako socialna stiska ljudi in nekateri ljudje ne vidijo druge rešitve kakor
ulice in proteste. Ni jim za zamerit. Pravzaprav bi morali občudovati njihovo voljo do
življenja in njihovo upanje v boljši jutri, pa čeprav je tega upanja le za trohico. Dokler je v
ljudeh še trohica upanja v boljši jutri, obstaja možnost svetlejše prihodnosti. Problem nastane,
ko tudi ta kanček upanja izgine. Nastane apatija. Dolgotrajne neprijetne izkušnje te privedejo
do nje. V apatijo drvi Slovenija in v apatijo drvi velik del Evrope. Nekateri so v njo že
zabredli, nekateri so na poti v njo, nekateri pa ji še vedno kljubujejo. Toda za zdaj kritična
masa apatičnih ljudi še ni tako velika, da bi s seboj povlekla neapatični del družbe. Tako še
vedno obstaja možnost boljše prihodnosti.
Tudi v mojih očeh se gospodarska kriza Evrope in z njo tudi Slovenije vleče predolgo. Ljudje
smo rojeni za to, da delamo, ustvarjamo in živimo. Toda kaj naj rečem kot prebivalec občine
Kočevja, ki ga gospodarska kriza obremenjuje že dobri dve desetletji. Socialna stiska ljudi se
je iz lokalnega okolja preselila tudi na male televizijske zaslone. Če je še pred desetimi leti
brezposelni občan Kočevja lahko ušel kruti realnosti s tem, ko si je privoščil večerno
razvedrilo in dober film na televiziji, mu je danes tudi ta možnost skorajda odvzeta. V zadnjih
nekaj letih je pač glavna tema gospodarska kriza. Tudi na televiziji. Praktično ne mine teden,
da ne bi poslušali žalostnih zgodb delavcev bodisi iz Primorske bodisi iz Prekmurja. Vsakega
človeka z vsaj kančkom občutka za sočloveka to prizadane. Sedaj pa si lahko le zamislimo,
kako je nekemu brezposelnemu prebivalcu Kočevja, ki tak film gleda pri sebi vsaj desetletje,
če ne še dlje. In takih ljudi v Kočevju ni malo. To me je tudi spodbudilo, da sem z vso vnemo
preučil dejavnike, ki so vplivali na zdajšnjo gospodarsko sliko Kočevja. Raziskal sem
dejavnike, ki so vplivali na obe gospodarski krizi. Na prvo gospodarsko krizo v začetku 90.
let so vplivali dejavniki, kot so slabši pogoji podjetij za kreditiranje, nezmožnost najema
kreditov, povečanje cen določenih surovin in neplačniki. Druga gospodarska kriza, ki se je
začela leta 2008, je prizadela gradbeništvo (gradbeno podjetje Gramiz). Obe gospodarski krizi
sta pustili velike posledice kočevskemu gospodarstvu. Še posebno huda je bila gospodarska
kriza na začetku 90. let.
V zadnjih 24. letih je v Kočevju propadlo veliko podjetij, trenutna gospodarska slika in okolje
nista obetajoča, občina beleži veliko število brezposelnih. To je v meni prebudilo glas, da sem
se tej temi bolj temeljito posvetil. Navsezadnje je Kočevje del mene in jaz sem del njega. Kot
občanu Kočevja mi nikakor ni vseeno, kar se dogaja z gospodarskim razvojem mesta. V
mestu se je naselila apatija, premnogokrat je v Kočevju slišati stavek: ,, Nikoli več ne bo tako,
kot je bilo,, . Kočevci se z nostalgijo spominjajo prejšnjih časov. Ko so bile službe dostopne,
ko je bila zaposljivost mladih ugodna, ko mesto ni klecalo pod bremenom brezposelnosti in
navsezadnje, ko je bila prihodnost v očeh ljudi veliko bolj svetla kakor je danes. Kakor sem
omenil, sem po svojih najboljših močeh raziskal vzroke za sedanjo gospodarsko sliko Kočevja
in posledice le teh. Delo ni bilo lahko, saj sem eden pionirjev na tem področju. Ustrezne
knjige za preučitev deindustrializacije Kočevja po letu 1990 nisem našel. Veliko sem
uporabljal internetne vire, naredil sem kar nekaj ur terenskega dela. Poleg tega sem s pomočjo
anket izmeril utrip med prebivalci Kočevja. Ugotovitve in zaključki me niso posebej
24
presenetili, kar pa ne morem zagotavljati slehernemu bralcu moje zaključne seminarske
naloge.
Ko pomislimo na gospodarsko krizo imamo posledično pred očmi brezposlenost ljudi. Ta je
bila v občini Kočevje v zadnjem desetletju vedno nad slovenskim povprečjem. Leta 2005,
torej eno leto po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, je bilo število brezposelnih v Kočevju
1267, kar je pomenilo 16,8 % stopnjo registrirane brezposelnosti. V Sloveniji je bilo leta 2005
število brezposelnih 92.575, stopnja registrirane brezposelnosti je znašala 10,2 %. Leta 2008
je takrat gospodarsko dobro razvito Slovenijo začela razjedati gospodarska kriza. Svoj pravi
obraz je kriza pokazala že naslednje leto. Decembra 2008 je bila registrirana stopnja
brezposelnosti v Sloveniji še vedno dokaj nizka, saj je znašala le 7 %. V Kočevju je znašala
12,5 %, sicer zelo nad slovenskim povprečjem, vendar dokaj nizka v primerjavi z gibanjem
stopnje brezposelnosti v Kočevju v obdobju 2005 – 2010. V Kočevju je bila stopnja
registrirane brezposelnosti približno kar 78,5 odstotkov večja kakor v Sloveniji. Izmed vseh
210 slovenskih občin je bilo Kočevje na 189. mestu glede na registrirano brezposelnost. Po
zadnjem podatku Statističnega urada Republike Slovenije za mesec maja 2014 beleži
Slovenija 13,0 %, medtem ko ima Kočevje 23,1 % brezposelnost. To nam kaže, da je
brezposelnost v Kočevju približno 77,6 odstotkov večja kakor v Sloveniji. Glede na leto 2008
je občina Kočevje sicer malce zmanjšala svoj zaostanek za celotno Slovenijo. Vendar se je v
tem času stopnja registrirane brezposelnosti v Kočevju zvišala za 10,6 odstotne točke. Izmed
vseh 211 slovenskih občin ima Kočevje največjo stopnjo registrirane brezposelnosti
(Statistični urad Republike Slovenije. Trg dela, 2014).
Ta podatek je skrb vzbujajoč, saj se Kočevje že dobrih 23 let spopada z veliko
brezposelnostjo. In nič ne kaže, da bo tega spopada kdaj konec. Ravno nasprotno. Občina
Kočevje je po zadnjem podatku SURS-a prav na zadnjem mestu po število brezposelnih. V
času zadnje gospodarske krize, ki se vleče od leta 2008, je občina z 189. mesta zdrsnila na
zadnje 211. mesto. Gospodarska kriza Kočevja je dosegla vrhunec. Vendar sem v svoji anketi
vseeno zasledil, da vseeno obstaja vera velikega deleža mladih občanov Kočevja v boljšo
gospodarsko sliko mesta. Na vprašanje ,, Kakšna mislite, da bo gospodarska slika Kočevja čez
pet let?,, je kar 7 od 10 anketirancev, starih med 22 in 27 let, odgovorilo, da verjamejo v
boljšo gospodarsko prihodnost Kočevja. Vendar so bili prav vsi anketirani, stari med 22 in 27
let, mnenja, da v Kočevju ni dovolj možnosti za zaposlitev. Kljub temu, da imajo mladi zelo
negativno mnenje o trenutni gospodarski sliki Kočevja, je večina njih optimistična in verjame
v boljšo prihodnost. Zanimivo je odgovore mlajših anketerinancev primerjati z odgovori
starejših anketirancev. Na vprašanje ,, Postavite se v leto 1990. Kako bi napovedali
gospodarsko sliko Kočevja čez pet let? ,, je 6 od 10 anketirancev, starih med 45 in 56 let,
odgovorilo, da so leta 1990 verjeli v boljšo gospodarsko prihodnost Kočevja. Mlajši
anketiranci nekoliko bolj optimistično zrejo v prihodnost, kakor so leta 1990 starejši
anketiranci. Mogoče je razlog v razliki gospodarskih okoliščin. Leta 1990 se je gospodarska
kriza šele dobro začela, medtem ko je v letu 2014 gospodarska kriza že dvajsetletna stvarnost
Kočevja. Hkrati je občina Kočevje imela v maju 2014 največjo stopnjo registrirane
brezposelnosti izmed vseh slovenskih občin. Doseženo je gospodarsko dno Kočevja, vendar
vera v boljšo prihodnost ostaja. Vsi izmed anketirancev, starih med 22 in 27 let, so mnenja, da
ima največ možnosti za razvoj lesna industrija. Lesno industrijo v občini Kočevje
predstavljajo podjetja Snežnik, Grča in NOLIK Kočevje. Največ mlajših anketirancev
verjame v razvoj podjetja Melamin, največje podjetje v Kočevju, ki je preživelo prehod iz
planskega v tržno gospodarstvo. Melamin je kemično podjetje in zaposluje okoli 200 ljudi.
Nekaj anketirancev verjame tudi v razvoj podjetij Rotis in ITAS – CAS, ki spadata v
kovinsko industrijo. Zagotovo ima Kočevje tudi turistični potencial. Rudniško jezero in
kočevski gozdovi ponujajo veliko izletniških in rekreativnih možnosti.
25
Glede hipotez, ki sem jih postavil, lahko eno potrdim, drugo pa delno potrdim. Prvo hipotezo,
ki pravi, da se je gospodarska slika Kočevja v času tranzicije (obdobje 1990 – 1996) drastično
poslabšala, lahko potrdimo. Ugotovili smo, da se je v tem času število brezposelnih v Kočevju
drastično povečalo na račun propadlih in propadajočih podjetij. Propadla so podjetja Zidar
Kočevje, Inkop, Oprema Kočevje, ITAS. V delnem stečaju se je znašla Tekstilana. Število
brezposelnih se je povečalo iz 438 v letu 1990 na število 1679 v letu 1996. Drugo hipotezo, ki
pravi, da je na poslabšanje gospodarske slike Kočevja vplivala velika odvisnost podjetij od
jugoslavanskega in izguba le tega, lahko delno potrdimo. Na propad so vplivali tudi drugi
dejavniki. Že v letu 1990 so se podjetja znašla v finančnih težavah zaradi neplačnikov.
Podjetja so se soočala tudi s poslabšanjem pogojev za kreditiranje in povečanjem cen
določenih surovin. Posamezna podjetja so tudi zaradi nezmožnosti najema kreditov zašla v še
večje finančne težave.
Moja zaključna seminarska naloga je namenjena vsem tistim, ki bi se radi seznanili z
gospodarsko sliko Kočevja in vsem tistim, ki v njej prepoznate svoje življenjske zgodbe.
Gospodarska usoda Kočevja zadnjih 24 let je naravnost obupna. Toda v mojih očeh upanje v
boljši jutri ostaja. Mogoče bo seminarska naloga komu, ki je zmožen rešiti kočevsko
gospodarstvo, odprla oči. Morda se tako na lokalni kot na državni ravni začnejo zavedati, da
so potrebni takojšnji ukrepi in ne obljube. Mladi izobraženi kadri odhajajo iz mesta in si
iščejo boljše pogoje za delo. V nedogled tako ne bo šlo. Moj ključni namen je bil opozoriti, da
je gospodarsko stanje mesta in same občine nevzdržno. Dosegli smo dno, globlje ne moremo
pasti. Mislim, da si končno zaslužimo možnost, da se poberemo.
26
Summary
When we think of the economic crisis, we first think of unemployment. In the last period, the
unemployment in the municipality of Kočevje has always been above Slovenian average. In 2005, one
year after Slovenia joined the European Union, the number of unemployed people in Kočevje was
1267, representing a 16.8% rate of unemployment. In the same year, the number of unemployed
people in Slovenia was 92,575, the registered unemployment rate was 10.2%. In 2008, well developed
Slovenian economy was shocked by economic crisis. True face of the crisis was shown in the
following year. In December 2008, the registered unemployment rate in Slovenia was still low - it was
only 7%. In Kočevje this rate was 12.5%, a very above the Slovenian average, but relatively low in
comparison with the movement of unemployment in Kočevje in the period 2005 - 2010. The registered
unemployment rate in Kočevje was around 78.5 per cent higher than in Slovenia. Among all of the
210 Slovenian municipalities, Kočevje was on place 189 according to the registered unemployment.
According to the last data of the Statistical Office of the Republic of Slovenia for the month of May
2014, Slovenia recorded 13.0% of registered unemployment, while the Kočevje city was facing 23.1%
unemployment rate. This shows that unemployment in Kočevje is approximately 77.6 per cent higher
than in Slovenia. In comparison with 2008, municipality Kočevje has slightly reduced its backlog for
Slovenia. However, in the meantime, the registered unemployment rate in Kočevje increased by 10.6
percentage points. Of all the 211 Slovenian municipalities, Kočevje have the highest level of
registered
unemployment.
The
economic
crisis
of
Kočevje
reached
its
peak.
However, in my survey I found out, that there is still faith for a large proportion of young citizens of
Kočevje and a better economic picture of the city. In my survey about economy of the city, I spotted
optimism among respondents aged between 22 and 27 years. 7 out of 10 respondents felt that the
economic picture of Kočevje will be better in five years. The greatest potential for economic
development has been attributed to the timber industry. The timber industry in the municipality of
Kočevje is represented by the companies Snežnik, Grča and NOLIK. Most of younger respondents
believe in the development of the company Melamin, the largest company in Kočevje that has
survived the transition from a planned to a market economy. Melamin is a chemical company and
employs about 200 people. Some respondents also believe in the development of companies Rotis and
ITAS - CAS, which belong to the metal industry. Also, there is certainly the tourism potential in
Kočevje. Mining lake and forests in Kočevje offer a great pleasure and recreational opportunities.
My final seminar paper aiming at all those who would like to learn about the economic picture of
Kočevje and all those who recognize their own life stories in it. The economic fate of Kočevje in the
last 24 years is undoubtedly awful. But in my eyes the hope of a better tomorrow remains. Maybe the
seminar paper will open eyes of someone, who is going to be able to save Kočevje economy. Maybe
both at local and at national level become aware of the need for immediate action and not just
promises. Young, educated staff is leaving town because they are looking for better working
27
conditions elsewhere. In the future, this will not work. My key objective was to draw attention to the
economic situation of the city and highlight the fact, that the situation is untenable. We have reached a
bottom, and the deeper we cannot fall. I think we finally deserve a chance to recover and start all over
again.
28
Viri in literatura
1. Bruner, M., 1998. Popotnik, postoj na Kočevskem. Kočevje, Osnovna šola ob Rinži, 18 str.
2. Ciglič in sod., 2004. Kočevska 2004. Ljubljana, 87 str.
3. Devjak, O., 1977. Zidar Kočevje. Kočevje, SGP Zidar Kočevje, 19 str.
4. Dnevnik. 2005. Predlog stečaja za kočevski Trikon. URL:
http://www.dnevnik.si/clanek/151969 (Citirano 18.8.2014)
5. Dolenjski list, 1990. ITAS ni odklopljen, 41, 27, str.5
6. Dolenjski list, 1990. Kočevje še peša, 41, 27, str.17
7. Ferenc, M., 2005. Kočevska pusta in prazna: Nemško jezikovno območje na Kočevskem po
odselitvi Nemcev. 1.izdaja. Ljubljana, Modrijan, 829 str.
8. Glavonjić, M., 2005. Trikon v stečaj, delavke stavkajo. URL:
http://www.dnevnik.si/clanek/152444 (Citirano 18.8.2014)
9. Hafnar, S., 1992. Itas vendarle prodan. Nove novice, 1, 34, str.10
10. Hafnar, S., 1992. Izgubarsko polletje. Nove novice, 1, 34, str.11
11. Hafnar, S., 1992. Negotovost povzročilo nezadovoljstvo. Nove novice, 1, 26, str.9
12. Hafnar, S., 1992. Pomanjkanje šivilj in mizarjev. Nove novice, 1, 30-31, str.8
13. Itas Cas. Podjetje. URL: http://www.itas-cas.si/slo_podjetje.php (Citirano 12.8.2014)
14. Kotar in sod., Petsto let mesta Kočevje. 1971. Kočevje, Skupnost občine, 196 str.
15. Krivec, V., 1998. Industrija zaskrbljujoče padla. URL:
http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/trzne_storitve/knjigarna_gzs/glas_gospodarstva/arhiv/let
nik_1998/4279 (Citirano 14.8.2014)
16. Latinski pregovori. URL: http://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori (Citirano
4.8.2014)
17. Melamin Kočevje. Zgodovina podjetja. URL: http://www.melamin.si/zgodovina-podjetjamelamin (Citirano 6.8.2014)
18. Občina Kočevje. URL: http://www.kocevje.si/obcina-kocevje (Citirano 6.8.2014)
19. Občina Kočevje. Razvoj industrije. URL: http://www.kocevje.si/index.cgi?m=51&id=266
(Citirano 10.8.2014)
20. Rakovič, V., 1981. Kočevski tekstilec. Tekstilana 1945-1971, 21, str. 9-16
21. R Kanal. 2012. S stečajem kočevskega Gramiza zgubili 50 delovnih mest. URL:
http://www.rkanal.com/2012-01/s-stecajem-kocevskega-gramiza-zgubili-50-delovnih-mest/
(Citirano 11.9.2014)
22. Primc, J., 1990. Danes grozi izklop elektrike ITAS-u. Dolenjski list, 41, 26, str.5
23. Primc, J., 1990. Doma čakajo na ITAS-ovo rešitev. Dolenjski list, 41, 21, str.5
24. Primc, J., 1990. Inkop je na robu prepada. Dolenjski list, 41, 21, str.5
25. Primc, J., 1990. Poudarek obrti. Dolenjski list, 41, 3, str.5
26. Primc, J., 1990. Požar uničil večji del žage LIK. Dolenjski list, 41, 19, str.12
27. Primc, J., 1990. Stavka v ITAS-u. Dolenjski list, 41, 34, str.1
28. Rotis. Podjetje URL: http://www.rotis-lj.si/ (Citirano 12.8.2014)
29. Slovenske občine v številkah. 2009. Smrekar, T.(ur.). Ljubljana, Statistični urad
Republike Slovenije, 223 str.
30. Statistični urad Republike Slovenije. Podatki po občinah. Prebivalstvo. URL:
http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Obcine/Obcine.asp (Citirano 7.8.2014)
31. Statistični urad Republike Slovenije. Podatki po občinah. Trg dela. URL:
http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Obcine/Obcine.asp (Citirano 12.8. 2014)
32. Žagar, J., 1978. Lesna industrija Kočevje 1945 – 1978: Kratek opis nastanka, dela in
razvoja. Kočevje, 159 str.
29
Seznam slik in preglednic
KAZALO SLIK
Slika 1: Nekdanja poslovna stavba Zidarja, Avtor: Dušan Železnjak, 2014 ............................. 4
Slika 2: Melamin Kočevje, Avtor: Dušan Železnjak, 2014......................................................... 5
Slika 3: Nekdanja poslovna stavba Tekstilane, Avtor: Dušan Železnjak, 2014 ......................... 6
Slika 4: Kompleks nekdanjega podjetja LIK, Avtor: Dušan Železnjak, 2014 ............................ 7
SEZNAM PREGLEDNIC
Preglednica 1: Gibanje števila brezposelnih oseb v Kočevju v obdobju 1990-1997............... 10
Preglednica 2: Gibanje števila brezposelnih oseb v Kočevju v obdobju 2005-2010............... 10
Preglednica 3: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji v obdobju 20052010 .......................................................................................................................................... 11
Preglednica 4: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v Kočevju v obdobju 2005-2010 ...
.................................................................................................................................................. 11
Preglednica 5: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v Sloveniji v obdobju 2005-2010
.................................................................................................................................................. 11
Preglednica 6: Gibanje števila delovno aktivnega prebivalstva, zaposlenih in samozaposlenih
oseb v Kočevju v obdobju 2005-2010 ...................................................................................... 12
Preglednica 7: Gibanje števila delovno aktivnega prebivalstva, zaposlenih in samozaposlenih
oseb v Sloveniji v obdobju 2005-2010...................................................................................... 12
Preglednica 8: Podjetja po dejavnostih ................................................................................... 13
Preglednica 9: Primerjava povprečne mesečne neto plače za maj 2014 med občino Kočevje in
Republiko Slovenijo glede na SKD dejavnost .......................................................................... 13
Preglednica 10: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v občini Kočevje v obdobju
od januarja 2014 do maja 2014 ............................................................................................... 14
Preglednica 11: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v občini Kočevje v obdobju od
januarja do maja 2014 ............................................................................................................. 14
Preglednica 12: Gibanje povprečne neto mesečne plače v občini Kočevje v obdobju od
januarja do maja 2014 ............................................................................................................. 14
Preglednica 13: Propadla, obstoječa in novonastala podjetja v Kočevje v obdobju 1990 –
2014 .......................................................................................................................................... 15
30
Seznam prilog
Priloga 1:
Kako vidite gospodarsko sliko Kočevja v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja?
1. Starost.
2. Izobrazba.
3. Zaposlen / a, nezaposlen / a.
4. Kje ste dobili prvo zaposlitev?
a.
b.
c.
d.
Kočevje
Ribnica
Ljubljana
drugo
5. Kakšne so bile po vašem mnenju možnosti za zaposlitev v Kočevju v 70-tih in 80-tih letih
20. stoletja?
a.
b.
c.
d.
zelo dobre
dobre
slabe
zelo slabe
6. Katera gospodarska panoga v Kočevju je bila po vašem mnenju najuspešnejša v 70-tih in
80-tih letih 20. stoletja?
a.
b.
c.
d.
e.
lesna in lesno – predelovalna
strojna
gradbena
tekstilna
drugo
7. Kakšen vpliv so po vašem mnenju imele prometne povezave na razvoj industrije v Kočevju
v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja?
a.
b.
c.
d.
velik
zmeren
majhen
niso imele vpliva
31
8. Kakšen vpliv je po vašem mnenju imela politika (lokalna in državna) na razvoj industrije v
Kočevju v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja?
a.
b.
c.
d.
velik
zmeren
majhen
ni imela vpliva
9. Ali poznate vsaj tri kočevska podjetja, ki so v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja zaposlovala
več kot 300 ljudi? Če poznate, jih prosim naštejte.
a. da
b. ne
10. Postavite se v leto 1990. Kako bi napovedali gospodarsko sliko Kočevja čez pet let (se
pravi leta 1995) ?
a. boljša
b. slabša
Priloga 2:
Kako ocenjujete gospodarsko sliko Kočevja?
1. Starost.
2. Izobrazba.
3. Zaposlen / a , študent / ka, nezaposlen / a
4. Ali ponuja Kočevje dovolj možnosti za zaposlitev?
a. da
b. ne
5. Katera gospodarska panoga v Kočevju ima po tvojem mnenju največji potencial za
gospodarski razvoj?
a.
b.
c.
d.
lesna
strojna
živilska
kemična
32
6. Kakšen vpliv imajo po vašem mnenju prometne povezave na gospodarski razvoj Kočevja?
a.
b.
c.
d.
velik
zmeren
majhen
nimajo vpliva
7. Kakšen vpliv ima po vašem mnenju politika (državna in lokalna) na gospodarski razvoj
Kočevja?
a.
b.
c.
d.
velik
zmeren
majhen
nima vpliva
8. Ali poznate vsaj tri kočevska podjetja, ki so propadla v zadnjih 24 letih? Če poznate, jih
prosim naštejte.
a. da
b. ne
9. Za katera kočevska podjetja menite, da so sposobna gospodarskega razvoja?
10. Kakšna menite, da bo gospodarska slika Kočevja čez pet let?
a. boljša
b. slabša
33
Izjava o avtorstvu
Izjavljam, da je zaključna seminarska naloga v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni
viri in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi in veljavno zakonodajo.
Kočevje, 21.6.2015
Jan Železnjak
34