4 deindustrializacija kočevja po letu 1990
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO JAN ŽELEZNJAK Deindustrializacija Kočevja po letu 1990 Zaključna seminarska naloga Mentor: doc. dr. Simon Kušar Univerzitetni študijski program prve stopnje: GEOGRAFIJA Ljubljana, 2015 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem svojemu mentorju doc. dr. Simonu Kušarju za vse strokovne nasvete, ki so mi olajšali delo te zaključne seminarske naloge. Zahvalo moram izreči tudi županu občine Kočevje dr. Vladimirju Prebiliču za vso pomoč, ki mi jo je ponudil pri zbiranju podatkov. Prav tako se zahvaljujem osebju Pokrajinskega muzeja Kočevja in osebju Knjižnice Kočevje. Zahvala tudi vsem, ki so izpolnili moja anketna vprašalnika. Zahvaljujem se tudi svojim najbližjim. Najprej iskrena hvala moji mami, ki me je na tej dolgi študijski poti vedno podpirala in mi stala ob strani. Iskrena hvala tudi mojemu očetu, ki me je prepričal naj nadaljujem študij. Na koncu pa iskrena hvala še moji punci in mojemu sinu, ki mi vlivata pozitivno energijo. Brez njiju bi bilo pisanje zaključne seminarske naloge zagotovo veliko težje. Izvleček Deindustrializacija Kočevja po letu 1990 Slovenija se je v času osamosvojitve in po njej znašla v tranzicijskem obdobju. Z njo se je v tranziciji znašlo tudi kočevsko gospodarstvo. Gospodarstvo v Kočevju je bilo tipičen primer planskega gospodarstva. Prevladovala so podjetja z veliko zaposlenimi. Zasebni sektor je bil slabo razvit. Kočevsko gospodarstvo se je nepripravljeno znašlo na prehodu iz planskega gospodarstva v tržno gospodarstvo. Hkrati so bila kočevska podjetja močno vezana na jugoslovanski trg in deloma tudi na trge Vzhodne Evrope. V naši zaključni seminarski nalogi smo raziskovali dejavnike, ki so vplivali na gospodarski razvoj Kočevja po letu 1990. Zanimalo nas je, kateri so bili ključni dejavniki, ki so vplivali na deindustrializacijo Kočevja. Dotaknili smo se tudi posledic deindustrializacije, predvsem njenega vpliva na socialno sliko Kočevja. Ugotovili smo, da je imela izguba jugoslovanskega trga ključni pomen za razvoj večine kočevskih podjetij. Hkrati smo ugotovili, da je bila deindustrializacija v Kočevju močna, kar je vplivalo tudi na socialno sliko mesta. V prvih letih po letu 1990 se je zelo povečala stopnja brezposelnosti. To je velik del prebivalcev občine Kočevje privedlo v odvisnost od socialne pomoči. Hkrati smo ugotovili, da je zadnji hud udarec kočevskemu gospodarstvu zadala gospodarska kriza leta 2008. Ključne besede: ekonomska geografija, gospodarska struktura, brezposelnost, Kočevje, deindustrializacija Abstract Deindustrialisation in Kočevje after 1990 In the time of independence and after, Slovenia found itself in a transition period. Consequently, economy of Kočevje also found itself in transition. Economy in Kočevje was a typical example of planned economy. The place was dominated by companies with many employees. The private sector was poorly developed. Economy of Kočevje has found itself unprepared to transition from a planned economy to a market economy. At the same time, companies of Kočevje region were heavily tied to the Yugoslav market and partly also to the markets of Eastern Europe. In our final seminar paper, we investigated the factors that affected the economic development of Kočevje after 1990. We were interested which were the key factors that have influenced the deindustrialization of Kočevje. We also touched on the effects of deindustrialization, particularly its impact on the social image of Kočevje. We found that the loss of the Yugoslav market was the key importance for the development of most companies in Kočevje. At the same time we found out that the deindustrialization in Kočevje was strong, what also affected the social image of the city. In the first years after 1990, the unemployment rate has increased significantly. A large part of the population of the municipality Kočevje was consequently dependent on the social assistance. At the same time, we found out that the last severe blow to the economy of Kočevje was caused by economic crisis of 2008. Keywords: economic geography, economic structure, unemployment, Kočevje, deindustrialisation Kazalo 1 Uvod .................................................................................................................................... 1 2 Geografski oris Občine Kočevje ......................................................................................... 2 3 Razvoj kočevske industrije med letoma 1945 in 1990 ....................................................... 3 4 DEINDUSTRIALIZACIJA KOČEVJA PO LETU 1990 ................................................... 8 4.1 Deindustrializacija Kočevja v obdobju 1990 – 2000................................................... 8 4.2 Deindustrializacija Kočevja v obdobju 2000 – 2014................................................. 10 4.2.1 Primerjava gibanja števila brezposelnih in registrirane brezposelnosti v Kočevju in v celotni Sloveniji v obdobju 2005 – 2010 ................................................................... 10 5 4.3 Primer stečajov podjetij Trikon in Gramiz ................................................................ 12 4.4 Gospodarstvo Kočevja v letu 2009 ............................................................................ 13 4.5 Gospodarska slika Kočevja v letu 2014 .................................................................... 13 4.6 Seznam obstoječih, propadlih in novonastalih podjetij v obdobju 1990 - 2014........ 15 PILOTNA RAZISKAVA ................................................................................................. 16 5.1 METODA IN TEHNIKA ZBIRANJA PODATKOV ............................................... 16 5.2 OPIS MERSKEGA INSTRUMENTA ...................................................................... 16 5.3 OPIS VZORCA ......................................................................................................... 16 5.4 OPIS POTEKA RAZISKAVE IN OBDELAVE PODATKOV ............................... 17 5.5 REZULTATI ............................................................................................................. 17 Sklep ......................................................................................................................................... 24 Summary .................................................................................................................................. 27 Viri in literatura ........................................................................................................................ 29 1 Uvod ,,Bolnik upa, dokler diha,, (Latinski pregovori, 2014) S tem latinskim pregovorom bi lahko opisali Kočevsko in mesto Kočevje. Kočevje je že dve desetletji gospodarski bolnik. Bolezen bi lahko primerjali z rakavim obolenjem, ki se nenehno širi v vse pore in kotičke bolnika. Nekdaj razvito industrijsko mesto tone pod bremenom brezposelnosti in splošne apatije. Tudi upanje počasi umira, s tem pa tudi prepotreben kisik za nov začetek in gospodarski razvoj mesta Kočevje. V svoji zaključni seminarski nalogi sem se osredotočil na raziskovanje vzrokov za sedanjo gospodarsko sliko Kočevja. Raziskati nameravam vzroke in njihove učinke na gospodarski razvoj mesta od leta 1990. Predvsem se sprašujem, kateri so bili temeljni dejavniki, ki so privedli do množičnega propada kočevskih podjetij. Zanima me, katere gospodarske panoge so utrpele največjo škodo. Hkrati bom raziskal, kako velik vpliv je imela izguba jugoslovanskega trga na razvoj kočevskih podjetij. Gospodarsko sliko Kočevja po letu 1990 bom na kratko skušal preslikati na socialno področje ter povleči vzporednice med njima. Pri svojem raziskovanju sem si pomagal s terenskim delom, pisnimi viri in spletnimi viri. Pri pisnih virih sem imel veliko težav z iskanjem ustreznega gradiva. Pisnih virov o razvoju gospodarstva na Kočevskem po osamosvojitvi Slovenije skorajda ni. V lokalni knjižnici Kočevje sem prečesal vso gradivo, našel pa le knjigo Katalog obrti in podjetništva Kočevske iz leta 1997. Opazil sem, da tej pereči in pomembni temi, ki že dobri dve desetletji obremenjuje Kočevje in njeno občino, ni namenjeno veliko pozornosti. Več podatkov sem našel o razvoju industrije na Kočevskem v obdobju 1945 – 1990. Predvsem so knjige izhajale ob obletnicah ustanovitve podjetij. Pri spletnih virih sem imel nekaj več sreče. Našel sem jih na spletni strani občine Kočevje, Gospodarski zbornici Slovenije in na spletnih straneh posameznih kočevskih podjetij. Tudi na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije sem dobil veliko uporabnih podatkov, ki pa so žal novejši. Ker za svojo zaključno seminarsko nalogo poleg novejših podatkov potrebujem tudi podatke iz obdobja 1990 – 1999, sem tu naletel na težavo. Za oris preteklega desetletnega gospodarskega stanja v občini Kočevje so mi podatki Statističnega urada Republike Slovenije zelo koristili, vendar to ni bilo dovolj. Moral sem opraviti temeljito terensko delo. Obiskal sem Pokrajinski muzej Kočevje, Center za socialno delo Kočevje, Zavod za zaposlovanje Kočevje, Občino Kočevje in Knjižnico Kočevje. Najbolj temeljito in hkrati naporno delo je bilo zagotovo v Pokrajinskem muzeju Kočevje in v Knjižnici Kočevje. Tu sem prelistal novice Dolenjskega lista v obdobju 1990 – 1991. Iskal sem novice, ki so se navezovale na temo gospodarstva v Kočevju. V lokalni knjižnici sem prelistal še izdaje Novih novic in Kočevskih novic. Te so mi zelo koristile, saj se je veliko člankov Novih novic in Kočevskih novic navezovalo na gospodarstvo Kočevja. V Center za socialno delo sem šel poiskat morebitne podatke o brezposelnosti v Kočevju, vendar nisem imel sreče. Napotili so me na Zavod za zaposlovanje Kočevje, kjer pa nisem dobil ustreznih podatkov. Hipotezi: - gospodarska slika Kočevja se je v času tranzicije (obdobje 1990 – 1996) drastično poslabšala - na poslabšanje gospodarske slike Kočevja je vplivala velika odvisnost podjetij od jugoslovanskega trga in izguba le - tega 1 2 Geografski oris Občine Kočevje Kočevska je pokrajina na jugovzhodu Slovenije. Leži med Loško in Ribniško dolino na severu, Belo krajino na vzhodu ter Kolpo in Čabranko na jugu (Bruner, 1998). Pokrajina je dokaj enotna in se deli v dve oziroma v tri enote. Nižje ležeče Kočevsko polje je nadaljevanje Ribniškega polja, ki ga obdajajo visoki dinarski grebeni. Na vzhodu je to Rog s Kočevsko Malo Goro, na zahodu pa Stojna. Malce zahodneje se nahajata Goteniška in Borovška gora, ki prav tako spadata h vzdignjenim kraškim pogorjem. Med Stojno in Goteniško goro se nahaja Kočevskoreško podolje, južneje pa leži Moravski ravnik. Rog in zahodni del Kočevske pripadata preddinarskemu svetu, vzhodni del pa dinarskemu svetu. Kočevska spada med visoke dinarske kraške planote, za katero so značilni številni kraški pojavi, ki so se izoblikovali na karbonatnih kamninah. Prevladujejo apnenci in dolomiti, nekaj je tudi mlajših sedimentov (jezerski iz spodnjega pliocena in kasnejši rečni). Na delu Kočevskega polja, med Klinjo in Šalko vasjo, usedline vsebujejo tudi lignit. Za pokrajino je značilna tudi precejšnja poraščenost z gozdom ter bogata flora in favna. Med ekosistemi prevladujejo gozdovi. Prevladujejo gozdne združbe jelovo – bukovih gozdov in bukovih gozdov, ki v nižinah prehajajo v gozdove hrasta in belega gabra. Kočevska ni najbolj vodnata pokrajina, saj sama geološka podlaga ne dovoljuje oblikovanja večjih površinskih vodotokov. Največji vodotok je reka Rinža, vsi ostali so veliko manjši. Pomemben je tudi podzemeljski pretok. Pokrajina je redko poseljena (Ciglič in sod., 2004). Največji kraj na Kočevskem je Kočevje, mesto ob Rinži, ki je tudi središče občine. Nahaja se v najširšem mestu Kočevskega polja, ob ponikalnici Rinži. Mesto Kočevje je upravno, gospodarsko in kulturno središče Kočevske. Občina sodi med najbolj naravno ohranjene predele Slovenije, saj gozd pokriva 90 odstotkov njenega celotnega ozemlja. Občina obsega površino 555,4 km² (Smrekar, 2009; Občina Kočevje, 2014). Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je občina Kočevje v prvem polletju 2014 imela 16 184 prebivalcev. Gostota naseljenosti je znašala 29,1 prebivalca na km². Naravni prirast za leto 2013 je znašal 1. Selitveni prirast s tujino je leta 2013 znašal -25, medtem ko je bil selitveni prirast med občinami -167. Skupni selitveni prirast za leto 2013 je tako znašal – 192. Če seštejemo naravni in selitveni prirast ta znaša –191. Skupni prirast na 1000 prebivalcev je v letu 2013 znašal -11,9. Povprečna neto plača za maj 2014 je bila 873,89 EUR, kar je globoko pod slovenskim povprečjem (1000,69 EUR). Stopnja registrirane brezposelnosti za maj 2014 je bila 23,1 %. Število podjetij po zadnjem podatku za leto 2012 znaša 812 (Statistični urad Republike Slovenije. Podatki po občinah. Trg dela, 2014; Statistični urad Republike Slovenije. Podatki po občinah. Prebivalstvo, 2014). 2 3 Razvoj kočevske industrije med letoma 1945 in 1990 Po koncu druge svetovne vojne je bila kočevska industrija v razsulu. Poškodovana so bila številna industrijska poslopja, vendar so se obnovitvena dela začela le v rudarski, tekstilni in lesni industriji. Industrija na Kočevskem je bila ob koncu vojne skromna, v glavnem osredotočena v mestu Kočevje. Obsegala je dve tekstilni tovarni, premogovnik in nekaj žag v lesni industriji. Kljub temu je Kočevje doživelo izjemen razmah industrije po drugi svetovni vojni. V prvih povojnih letih so bila osrednja podjetja na Kočevskem Premogovnik Kočevje, Državno kmetijsko posestvo, Gozdno gospodarstvo Kočevje, Lesna industrija Kočevje, Tekstilana, okrajno gradbeno podjetje Kočevje (pozneje SGP Zidar Kočevje), DAPS Kočevje (pozneje Avto Kočevje). Gonilna sila kočevske industrije je bil Premogovnik Kočevje. Skoraj vsaki sedmi aktivni prebivalec Kočevske je v petdesetih letih delal v kočevskem rudniku. Pomemben člen v kočevski industriji je tvorila tudi Tekstilana Kočevje. Ta je bila drugo najmočnejše industrijsko podjetje v Kočevju. Ostali industrijski obrati so bili ustanovljeni šele konec petdesetih oziroma v začetku šestdesetih let. To so bili Tekstilni obrat Trikon (ustanovljen leta 1969), kemična tovarna Melamin (ustanovljena leta 1954, redno obratovanje od leta 1965), Tovarna ivernih plošč (ustanovljena leta 1970), Oprema Kočevje, Kovinar Kočevje, Itas Kočevje, Kočevski tisk (Ferenc, 2005). Pomembno leto za kočevsko industrijo je bilo 1978. Februarja tega leta so zaprli Premogovnik Kočevje, nekdanjo gonilno silo industrije v Kočevju. Do leta 1965 je bil premogovnik najmočnejše industrijsko podjetje na Kočevskem. Zaradi premajhnih zalog so rudnik začeli opuščati že v začetku sedemdesetih let, rudarje pa so poskušali prekvalificirati v kovinsko stroko. Kočevsko podjetje ITAS je ponujalo obetajoč razvoj proizvodnega programa, kar je omogočilo dokaj hitro in razmeroma ugodno prekvalifikacijo rudarjev. Maja 1971 je bil v podjetju ITAS uspešno opravljen referendum o združitvi z rudnikom Kočevje. Marca 1972 je bil Rudnik rjavega premoga Kočevje pripojen k podjetju ITAS (Ferenc, 2005). Začetki podjetja ITAS Kočevje segajo v leti 1959 in 1960. Podjetje je nastalo z združitvijo obrata Stojna in podjetja Dom. Na začetku je podjetje proizvajalo manjše avtomobilske prikolice in nekatere druge proizvode s področja transporta. Kmalu po ustanovitvi se je podjetje ITAS usmerilo na proizvodnjo specialnih vozil za prevoz goriv in prašnatega materiala (predvsem cementa) ter na proizvodnjo gradbene mehanizacije za pripravo in prevoz svežega betona. V začetku sedemdesetih let je ITAS zaposloval okoli 500 delavcev in bil eno najmočnejših podjetij v Kočevju. Kovinsko panogo v Kočevju je zastopalo tudi podjetje INKOP, industrija kovinske opreme, ki se je razvilo iz storitvene obrtne delavnice. Leta 1946 je tedanji krajevni ljudski odbor Kočevje ustanovil mestno kovinsko delavnico, ki je imelo dva obrata (ključavničarska in kleparska delavnica). V podjetju so bili 3 zaposleni. Leta 1950 je podjetje začelo izdelovati še pohištveno okovje, organiziralo je tudi galvaniko. V letu 1957 se je podjetje preusmerilo v izdelovanje kovinskih galanterijskih predmetov, svetlobnih teles in nizkonapetostnih stikal za termične aparate, na izdelavo sanitarne opreme in kovinskega pohištva, pohištvenega in stavbnega okovja, opreme za motorna vozila in galvanizacijo. Vse bolj se je podjetje razvijalo v obrtno podjetje. V letih 1959 – 1961 je bilo zaposlenih že med 170 in 200 zaposlenimi. Septembra 1961 je delavski svet sprejel sklep o preimenovanju podjetja in njegovem prehodu iz obrtnega v industrijsko podjetje. Od leta 1962 se je podjetje imenovalo INKOP, industrija kovinske opreme Kočevje. V letu 1970 je bila zgrajena nova hala, število zaposlenih je ostalo enako kakor leta 1961 (Kotar in sod., 1971). 3 Poleg kovinske industrije je v Kočevje v obdobju med letoma 1945 in 1990 uspevala tudi gradbena panoga. Zidar Kočevje in Gramiz Kočevje sta bili uspešni gradbeni podjetji. Zidar Kočevje je svojo delovno pot začel že leta 1947, ko je okrajni ljudski odbor v Kočevju s posebno odločbo ustanovil Okrajno gradbeno podjetje Ograd. Začetki so bili skromni. Primanjkovalo je gradbenega materiala in izkušenih gradbenih strokovnjakov, delovne priprave so bile skromne. Vendar je šel razvoj podjetja v pravo, pozitivno smer. Že leta 1952 se je podjetje Ograd preimenovalo v Splošno gradbeno podjetje ZIDAR. Naslednjo leto so delavci ZIDAR-ja izvolili tudi svoj prvi delavski svet in prevzeli podjetje v upravljanje. Podjetje je bilo organizacijsko razdeljeno na štiri stalne delovne enote z lastnimi samoupravnimi organi. Po organiziranju TOZD po teritorialnem principu je bilo podjetje razdeljeno na štiri TOZD. To so bili TOZD Gradbeni sektor Kočevje, Gradbeni sektor Ljubljana, Gradbeni sektor Reka in iz Stranskih obratov TOZD Strojni obrati. Prva naloga mladega gradbenega podjetja je bila predvsem obnoviti porušeno Kočevje in njegovo okolico. Z razvojem podjetja pa je območje Kočevja in njegove bližnje okolice postalo premajhno za razvijajoče se gradbeno podjetje. Svoje tržišče so kmalu razširili. Začeli so graditi v Ribnici, Velikih Blokah, Pivki, Loškem potoku, Ljubljani in v sosednji republiki Hrvaški. Že v letu 1956 so izvajali delo na Reki, kjer so osnovali tudi stalno delovno enoto. V letu 1958 pa so osnovali tudi stalno delovno enoto v Ljubljani. Podjetje ZIDAR je zgradilo preko 550 objektov ter opravilo še veliko število adaptacij in rekonstrukcij (Devjak, 1977). Slika 1: Nekdanja poslovna stavba Zidarja, Avtor: Dušan Železnjak, 2014 V Kočevju je bila uspešna tudi kemična industrija oziroma bolje rečeno edina kemična tovarna v mestu Melamin. Tovarna Melamin je bila ustanovoljena leta 1954 z odlokom tedanjega okraja Kočevje. Osnova za izgradnjo in odločitev za lokacijo je bila stara tekstilna tovarna, ki je bila med vojno porušena. Toda v njej je ostal parni kotel, ki ga je bilo mogoče uporabiti za potrebe kemijske proizvodnje. Med letoma 1954 in 1964 so bila poslopja namenjena izgradnji in poskusni tehnologiji. Kljub začetnim težavam je tovarna že v letu 4 1957 poslala na trg proizvode polindustrijskih naprav. Leta 1960 so bili tovarni odobreni krediti za izgradnjo tovarne dekorativnih laminatov in melaminov. Leta 1962 je bila končana izgradnja obrata Melapan plošč. Z letom 1964 je podjetje Melamin prešlo v poskusno proizvodnjo ter takoj po predpisanem roku tudi v redno proizvodnjo. Zaradi premajhnih kapacitet je bil leta 1968 zgrajen obrat sintetičnih smol, s katerim se je proizvodna kapaciteta smol povečala za nekaj stokrat. S povečano proizvodnjo je nastala tudi potreba po spremljajočih objektih: skladišču in energetskih obratih. V obdobju med letoma 1970 in 1974 je podjetje investiralo v obrat za proizvodnjo impregniranih filmov za oplemenitenje iverk, postavili pa so tudi taktno stiskalnico za oplemenitenje ivernih plošč pri LIK Kočevje. Z letom 1974 pa je nastopila tudi prva večja kriza. Z nastopom surovinsko – energetske krize 1974 so se surovine večkratno podražile, kar je spremenilo strukturo potrošnje. Upadla je predvsem proizvodnja Melapan plošč, ki so bile tedanji glavni izdelek tovarne Melamin. Poiskati je bilo treba alternativo, ki jo je tovarna našla v povečanju proizvodnje sintetičnih amino smol ter v postavitvi novega obrata za proizvodnjo impregniranih dekorjev za oplemenitenje lesnih materialov (iverke, vezane plošče, panelne plošče). Že v letu 1975 je bil izdelan program nadaljnega razvoja tovarne. Ta je predvideval povečanje proizvodnje sintetičnih smol, obenem pa naj bi izvedli tudi modernizacijo in rekonstrukcijo tovarne. Izgradnja novih obratov je bila zaključena leta 1980, že naslednjo leto je bil izveden prehod v redno proizvodnjo na novih kapacitetah. Leta 1985 so izvedli tudi rekonstrukcijo izstrošenega obrata Smole II (zgrajen v letu 1968) in tako povečali kapaciteto proizvodnje iz 12.000 ton na 16.000 ton, v triizmenskem delu pa na 18.000 ton sintetičnih smol letno. Postavili so tudi posebno pokrito skladišče za surovine in izdelke v sodih. Do leta 1990 so investirali še v sodobno laboratorijsko opremo in v nabavo inštrumentov za testiranje ekoloških pogojev odpadnih vod. V obdobju od 1947 do 1980 je število zaposlenih v tovarni Melamin skokovito naraščalo. Podjetje je prvih letih obstoja zaposlovalo med 15 in 20 delavcev, do leta 1960 je ta številka narasla na 48 delavcev, v letu 1980 pa so zaposlovali že 404 delavcev. Po letu 1985 se je število delavcev začelo postopno zniževati (Melamin. Zgodovina podjetja, 2014). Slika 2: Melamin Kočevje, Avtor: Dušan Železnjak, 2014 Tekstilno industrijo sta zastopali podjetji Trikon in Tekstilana. Že med obema vojnama so v Kočevju delovale tri tekstilne tovarne, kontinuiteto po drugi svetovni vojni sta nadaljevali omenjeni podjetji (Občina Kočevje. Razvoj industrije, 2014). 5 Tekstilana je bila po vojni zelo poškodovana. Poškodovani so bili stroji in kotlovnica, delno je bila porušena zgradba predilnice. Do jeseni 1945 so usposobili nekaj strojev, tako da je tovarna že obratovala. Podjetje je bilo registrirano za izdelovanje mikane volnene preje in tkanin iz nje. Leta 1955 je Tekstilana zaposlovala 237 ljudi, leta 1960 pa 287 ljudi. Rasla je proizvodnja preje in tkanine. Proizvodnja preje v letu 1955 je bila 138,7 ton, v letu 1965 je znašala 396 ton, v letu 1971 pa 592 ton. Porast proizvodnje je bil velik predvsem v letih 1960, 1965 in 1969. Tu je bil porast predvsem posledica večje produktivnosti dela. Povečanje proizvodnje po letu 1970 pa je že rezultat proizvodnje na novih modernih strojih. S podobno hitrostjo pa je rasla tudi prozvodnja tkanine. Če je še v letu 1955 proizvodnja tkanine znašala 295.600 m2, je v letu 1965 bila 650.000 m2, v letu 1971 pa se je povzpela na 1,300.000 m2. Opazen je porast od leta 1968 dalje, zlasti v letu 1971. Porast je že rezultat delne zamenjave strojev v podjetju. Druga tekstilna tovarna v Kočevju je bila tovarna pletenin in konfekcije TRIKON. Ustanovljena je bila 5. maja 1959 z odločbo občinskega ljudskega odbora Kočevje kot zavod za posredovanje zaposlitve invalidov in drugih oseb. V letu 1960 so v okviru zavoda delovali obrati: vulkanizacija v Kočevju, šiviljska delavnica v Kočevju, pletiljstvo v Kočevju, mizarstvo v Fari in sodarska delavnica v Banja Loki. V vseh obratih je bilo zaposleno 73 ljudi. Leta 1961 je zavod od bivše KZ Struge prevzel še žago, destilacijo eteričnih olj in vrbopletarstvo v Strugah. Kmalu je zavod zaradi nerentabilnega poslovanja zabredel v finančne težave. Osredočili so se na pletiljstvo in šiviljstvo in tako je bilo leta 1965 ustanovljeno podjetje Pletiljstvo. Leta 1967 se je podjetje preimenovalo v TRIKON, tovarno pletenin in konfekcije Kočevje. Izdelovali so moške, ženske in otroške suknjiče ter moške, ženske in otroške vrhnje pletenine (Kotar in sod.,1971; Rakovič, 1981; Ferenc, 2005). Slika 3: Nekdanja poslovna stavba Tekstilane, Avtor: Dušan Železnjak, 2014 Leta 1949 je bilo ustanovoljeno samostojno prevozniško podjetje GAP Kočevje. Namen podjetja je bilo izboljšati in povečati izkoriščanje gozdov. Že 20. januarja se je podjetje preimenovalo v Splošno avtoprevozništvo Avto – Kočevje, decembra 1966 pa v Avto Kočevje. Podjetje je v letih 1954 – 1955 z lastnimi kadri in sredstvi organiziralo proizvodnjo prikolic Stojna. Obrat Stojna je bil osnova za ustanovitev podjetja ITAS. Leta 1969, ob 20letnici podjetja Avto – Kočevje, je podjetje razširilo svojo dejavnost na potniški promet, turizem in gostinstvo. Avto – Kočevje je bilo eno prvih jugoslovanskih podjetij, ki se je začelo ukvarjati z mednarodnimi prevozi blaga. Leta 1970 je podjetje kot investitor in lastnik 6 odprlo motel Jasnica, ki je ležal ob asfaltirani cesti Kočevje – Ribnica - Ljubljana (Kotar in sod.,1971). Leta 1952 je bilo ustanovljeno podjetje ZKGP, Združeno kmetijsko – gospodarsko podjetje. Nastalo je z odločbo vlade LRS iz vseh dotedanjih organizacij, ki so se ukvarjale s kmetijstvom in iz Gozdnega gospodarstva Kočevje. Podjetje je šlo skozi več faz reorganizacij, leta 1969 je iz Kmetijsko – gozdarskega posestva nastalo podjetje ZKGP. Obsegalo je tri osnovne samostojne organizacije združenega dela: Gozdno gospodarstvo Kočevje, Kmetijsko gospodarstvo Kočevje in Stanovanjsko gospodarstvo Kočevje. V okviru stanovanjskega gospodarstva Kočevje je delovala tudi manjša gradbena skupina, ki je skrbela predvsem za vzdrževanje objektov družbenega standarda in gradila nove objekte. Iz te gradbene skupine je nastalo gradbeno podjetje Gramiz. Ob nastanku je podjetje ZKGP zaposlovalo okoli 2000 zaposlenih. Število zaposlenih se je ob rasti produktivnosti, tehničnih in tehnoloških izboljšav, opremljenosti in mehaniziranosti vztrajno zmanjševalo. Leta 1971 je podjetje zaposlovalo le še okoli 1200 delavcev (Kotar in sod., 1971). Kočevje ima veliko tradicijo lesne in lesno-predelovalne industrije. Še pred drugo svetovno vojno je na Kočevskem delovalo ogromno žag. Po drugi svetovni so vse tri žage (Jakominijeva, Zurlova in Joštova), ki so delovale na Kočevskem, prišle pod nadzor Kočevskega gozdnega gospodarstva. Jeseni 1948 je bilo ustanovljeno Lesnoindustrijsko podjetje Kočevje (LIP), kateremu je bila dodeljena eksplotacija gozdov na pripadajočem območju. Število zaposlenih v lesni industriji v Kočevju se je med letoma 1953 in 1965 drastično povečalo. Še v letu 1953 je ta panoga zaposlovala 121 ljudi (111 delavcev in 10 uslužbencev). Število zaposlenih se je v letu 1960 povečalo na 394 (360 delavcev in 34 uslužbencev). V letu 1965 je število zaposlenih znašalo 381 (354 delavcev in 27 uslužbencev). Z dnem 1.1. 1966 je bila ustanovljena Lesna industrija Kočevja ali s kratico LIK Kočevje. Novoustanovljeno podjetje je v obdobju 1966 – 1978 nadaljevalo uspešen razvoj lesne in lesno - predelovalne industrije v Kočevju. Število zaposlenih se je v tem času podvojilo (velika večina zaposlenih je delala v predelovalnih obratih in tovarnah), hkrati pa je bilo zgrajenih več novih obratov. Med drugim je bila zgrajena tovarna ivernih plošč, tovarna pohištva, nova žaga in lakirnica (Žagar, 1978). Slika 4: Kompleks nekdanjega podjetja LIK, Avtor: Dušan Železnjak, 2014 7 4 DEINDUSTRIALIZACIJA KOČEVJA PO LETU 1990 4.1 Deindustrializacija Kočevja v obdobju 1990 – 2000 Deindustrializacijo v Kočevju med letoma 1990 in 2000 bom skušal ponazoriti s pomočjo člankov v Dolenjskem listu in Novih Novicah ter podatki Gospodarske zbornice Slovenije. Po načrtu revitalizacije Kočevske naj bi se do leta 2000 povečal delež drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu občine iz 5,4% (leta 1988) na 15% (leta 2000). V predpripravah leta 1989 je bilo doseženih že nekaj rezultatov, saj je bilo v občini ustanovljeno 41 novih obratovalnic (prenehalo jih je delovati 26, od tega 15 avtoprevoznikov). Število obratovalnic je poraslo že na 300. V obdobju od konca leta 1988 do novembra 1989 je število zaposlenih v obrti naraslo od 221 na 328 (Primc, 1990). Popolnoma drugače pa se je odvijalo v večjih industrijskih podjetjih. Razvoju kočevske industrije so botrovale razmere na jugoslovanskih tržiščih, cene surovin in včasih tudi naravne nesreče. Tako je med prvomajskimi prazniki 30. aprila 1990 prišlo do požara, ki je uničil večji del žage LIK. Škoda je bila velika, saj je požar uničil večji del obrata (Primc,1990). V težavah se je znašlo tudi kočevsko podjetje INKOP. Finančne težave so se začele 15.marca 1990, ko so kupci iz celotne Jugoslavije prenehali plačevati svoje obveznosti. Podjetje je takorekoč doživelo finančni zlom. Denarja za plače ni bilo, računi podjetja pri banki so bili blokirani. Od 215 ljudi, ki je v tistem letu zaposloval INKOP, je s 14. majem odšlo 92 delavcev na t.i. čakanje na domu. Do zloma je po oceni sekretarja podjetja Antona Križa prišlo tudi zaradi padca kupne moči in preobremenitve gospodarstva z raznoraznimi dajatvami (Primc, 1990). V istem času je prišlo do finančnih težav tudi v podjetju ITAS. Tudi tu so bili eden glavnih problemov slabi plačniki, prav tako pa so se močno poslabšali pogoji za njihovo kreditiranje. Poleg tega je imelo podjetje težave z nakupom materiala za proizvodnjo. Kljub večjemu povpraševanju po proizvodih podjetja ITAS so se v podjetju odločili, da bo moralo 184 zaposlenih na t.i. čakanje na domu. Že po prvomajskih praznikih se je 30 delavcev, ki so bili na čakanju, vrnilo na delovna mesta. Zaradi razmer, v katere je zabredlo podjetje, so se strokovne službe odločile, da bodo ITAS razdelili na 6 samostojnih enot. To so bile EnergoItas, Servis in trgovine, CAS, PIN, KOTAL in Termo-Itas, kjer naj bi imel večinski delež ribniški RIKO. Kriza ITAS-a se je še poglabljala, tako da je dne 28. junija 1990 Dolenjski list poročal, da tega dne ITAS-u grozi izklop elektrike, saj so imeli pri Elektru za električno energijo neporavnane račune. Račune so morali poravnati do 12. ure istega dne, sicer bi podjetju odklopili elektriko (Primc, 1990). V naslednji številki Dolenjskega lista sem zasledil, da ITAS-u niso odklopili elektriko, saj so bili računi pravočasno poravnani. Podana je bila tudi ocena gospodarskega stanja v Kočevju v prvem četrtletju 1990. V prvih štirih mesecih leta 1990 je kar 13 kočevskih podjetij poslovalo z izgubo. Največ izgube so pridelali: Elektro Kočevje z 8,464.000 dinarji (23,7% vseh izgub v občini Kočevje), Avto Kočevje s 6,451.000 dinarji (18% vseh izgub) in ITAS s 4,893.000 dinarji (13,7 % vseh izgub). Fakturirana realizacija je upadla najbolj pri Zidarju, najbolj pa je bila v porastu pri Tekstilani. V vseh štirih mesecih je bil v primerjavi z istim obdobjem leta 1989 zabeležen najnižji indeks rasti pri Opremi in Zidarju, najvišji indeks rasti pa sta beležila Tekstilana in Kočevski tisk. Kočevsko gospodarstvo je v prvem četrtletju 1990 še vedno občutno več izvažalo kot uvažalo (stopnja pokritja je bila 1,94). V tem obdobju so kočevska 8 podjetja izvozila za 142,478.000 dinarjev. Največja izvoznika sta bila Avto Kočevje in LIK, ki sta skupaj ustvarila kar 67 % občinskega izvoza. Najbolj pa je v letu 1990 porastel izvoz pri Tekstilani in Inkopu. V istem obdobju pa je kočevsko gospodarstvo uvozilo za 73,258.000 dinarjev. Največja uvoznika sta bila Melamin in Avto Kočevje (60 % občinskega uvoza). Najbolj je uvoz porastel pri Tekstilani in Melaminu (Dolenjski list, 1990). Gospodarska kriza je dobila zagon, kar se je odražalo v čedalje večjem nezadovoljstvu delavcev. S stavko so nezadovoljstvo izrazili delavci ITAS-a. Dolenjski list je dne 23. avgusta poročal, da so delavci podali štiri zahteve. Zahtevali so izplačilo zasluženega osebnega dohodka, povišico osebnega dohodka za 100 %, razgovor s predstavniki občinske skupščine in bankami ter kolektivno odpoved poslovnih organov ITAS-a. Nobeni od zahtev ni bilo ugodeno, zato se se delavci odločili za stavko (Primc, 1990). Aprila 1991 je šel v stečaj Zidar Kočevje. Predstečajna agonija Zidarja je trajala dobri dve leti, razlogi zanjo pa so bili klasični za gradbeništvo: upadanje investiranja v gradnjo, visoke obresti za obratna sredstva (ki jih ni bilo mogoče prenesti zaradi velike konkurence) in tudi slaba organizacija znotraj podjetja. Do 27. junija, ko je bil napovedan, a zaradi agresije JLA na Slovenijo odpovedan prvi narok, se je prijavilo 130 upnikov. Hkrati je bil ugotovljen dolg v višini preko 100 milijonov dinarjev. Narok se je prestavil na 9. september. Medtem se je prijavilo še 30 upnikov, med katerimi so imele največ terjatev banke. Ob stečaju je bilo na Zavod za zaposlovanje poslanih 187 delavcev, 82 jih je še nadaljevalo delo na gradbiščih v Ribnici ter v vzdrževanju in betonarni. V avgustu 1991 je Zidar v stečaju zaposloval še 37 delavcev. Vzdrževalci so še vedno izpolnjevali svoje obveznosti do občinskega stanovanjskega sklada, za zunanje stranke pa je obratovala tudi betonarna. Po stečaju Zidarja je nastalo novo podjetje AG Inženiring, ko se je sektor za marketing in projektiranje organiziral v zasebno podjetje v lasti zaposlenih. V podjetju AG Inženiring je bilo zaposlenih 7 delavcev z visokošolsko in višješolsko izobrazbo gradbeništva in arhikekture. V sodelovanju s podobnim številom zunanjih strokovnjakov so se ukvarjali s projektiranjem in gradnjo od pridobitve zemljišča, urejanja gradbene dokumentacije do projektiranja in zgraditve objekta na ključ (Hafnar, 1991). V letu 1992 se je nadaljeval tudi gospodarski propad ITAS-a. Po prvomajskih praznikih so se dalavci odločili, da bodo ustavili delo. Uradno niso stavkali, saj niso sestavili stavkovnega odbora, niti niso oblikovali posebnih strokovnih zahtev. Na ta način so delavci želeli od vodstva dobiti zagotovilo, da bodo plače redne in tudi višje. Povprečna mesečna plača delavca v ITAS-u je bila v tistem obdobju le okoli 15.000 tolarjev. S to neuradno stavko so si uspeli zagotoviti dodatnih 4.000 tolarjev, v obliki bonov za prehrano. Večina delavcev ni zaupala banki kot glavnemu dolžniku, želeli so, da se stečajni postopek ITAS-a čimprej konča in da podjetje dobi novega lastnika. Prav tako so se pritoževali nad pomankanjem informacij, saj jih je zanimalo do kje je speljan stečajni postopek in kdo bo novi lastnik podjetja. Vodstvo je kot svetlo točko izpostavljalo, da ITAS-a izvaža predvsem na nemško tržišče in ima tam dolgoletne in zanesljive partnerje. Hkrati je vodstvo ITAS-a opozarjalo, da težko zagotavljajo likvidnostna sredstva za plače in nabavo repromateriala. Kot velik problem so kot podjetje v stečaju izpostavili nezmožnost najema kreditov, s katerimi bi lahko premostili zamik plačil. Hkrati je ostalo vprašanje, ali bo prišlo do prodaje ITAS-a in kdo bo morebiten kupec. Vendar ni nikoli prišlo do prodaje ITAS-a tujemu lastniku (Hafnar, 1992). Kljub vsemu, pa se je tudi v času največje deindustrializacije kazala možnost zaposlitve. Tako so julija 1992 na službi za razvoj Kočevja začeli sistematično spremljati potrebe podjetij po zaposlovanju. Velik interes je bil po zaposlitvi mizarjev v lokalni lesnopredelovalni industriji in šivilj v tekstilni industriji. So pa predstavniki tekstilne in lesnopredelovalne panoge izpostavili pomanjkanje ustrezne kvalificirane delovne sile. Ocenjevali so, da bo potrebno prekvalificirati 100 žensk za izobrazbo šivilje. Prav tako so predstavniki lesnopredovalne stroke pogrešali dobre mizarske mojstre, kot so jih izšolale nekdanje vajenske šole. Tu se kaže 9 problem v izobrazbi posamezne stroke pri prebivalstvu občine Kočevja. V avgustu se je zopet špekuliralo o prodaji ITAS-a. Po izjavah vodilnih so se resno približali prodaji novega dela tovarne tujemu vlagatelju. Do prodaje naj bi prišlo septembra. Prav tako naj bi prišlo do prodaje Itas – Cas ter enote Kotal v Pirčah. Itas – Cas naj bi deloma ostal v domači lasti, medtem ko naj bi se za nakup enote Kotal zanimala neka multinacionalka (Hafnar, 1992). V septembru je kočevska SDK predstavila podatke o poslovanju kočevskih podjetij v prvem polletju 1992. V Kočevju je 47 podjetij s 1832 zaposlenimi pridelalo 185,5 milijona tolarjev izgube, od tega so zasebna podjetja ustvarila le 4,5 % celotne izgube. Povprečna plača v Kočevju je v prvem polletju 1992 znašala 20.790 tolarjev. V obdobju prvega polletnega obdobja se je močno povečalo število zasebnih podjetij. Po podatkih kočevske SDK je bilo med 166 kočevskimi podjetji kar 131 zasebnih. Družbenih podjetij je bilo 31, mešanih pa 4 (Hafnar, 1992). Preglednica 1: Gibanje števila brezposelnih oseb v Kočevju v obdobju 1990-1997 leto število brezposelnih 1990 438 1991 1172 1992 1795 1993 1803 1994 1612 1995 1565 1996 1679 1997 1621 Vir: Krivec, 1998. Število brezposelnih je bilo v letu 1990 še dokaj nizko, vendar se je številka zelo povečala v letu 1991. V tistem letu je šlo v stečaj gradbeno podjetje Zidar. Delo je izgubilo 284 delavcev. Prav tako je v letu 1991 šla v delni stečaj Tekstilana, tako da je delo izgubilo tudi 105 delavcev Tekstilane. V letu 1994 je prišlo do stečaja Opreme Kočevja, delo je izgubilo 225 delavcev. V letu 1996 sta se odvila še dva stečaja. V dokončni stečaj je šla Tekstilana s 126 delavci, v stečaju pa se je znašel tudi Inkop, ki je takrat zaposloval 104 delavcev. Število brezposelnih se je povečevalo v obdobju 1990 – 1993. V tem času se je število povečalo iz 438 brezposelnih leta 1990 na 1803 brezposelnih leta 1993 oziroma za 1365. V tem obdobju se je povečalo za več kot štirikrat. V obdobju 1993 – 1995 se je število brezposelnih zmanjšalo za 238. V letu 1996 se je število zopet povečalo, v letu 1997 pa zmanjšalo. Leta 1997 je bilo število brezposelnih v Kočevju 1621 oziroma za 1183 višje kakor leta 1990 (Krivec, 1998). 4.2 Deindustrializacija Kočevja v obdobju 2000 – 2014 4.2.1 Primerjava gibanja števila brezposelnih in registrirane brezposelnosti v Kočevju in v celotni Sloveniji v obdobju 2005 – 2010 Preglednica 2: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v Kočevju v obdobju 2005 – 2010 Preglednica 2: Gibanje števila brezposelnih oseb v Kočevju v obdobju 2005-2010 Leto ( mesec december ) Število brezposelnih 2005 2006 2007 2008 2009 2010 1267 1043 946 980 1388 1387 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014. 10 Število registriranih brezposelnih se je zmanjševalo od leta 2005 do leta 2007. V tem obdobju se je zmanjšalo iz 1267 na 946, torej za 321. V letu 2008 je skupaj z začetkom finančne gospodarske krize začelo naraščati tudi število brezposelnih v Kočevju. Velik porast brezposelnih je občina Kočevje zabeležila v obdobju 2008 – 2009. V tem obdobju se je število povečalo iz 980 na 1388 oziroma za 358. V obdobju 2009 – 2010 se je rast števila brezposelnih umirila in se celo zmanjšalo za 1. Leta 2010 je bilo v Kočevju 1387 registriranih brezposelnih oseb. Preglednica 3: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji v obdobju 2005-2010 Leto ( mesec december ) Število brezposelnih 2005 2006 2007 2008 2009 2010 92575 78303 68411 66239 96672 110021 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014. Število brezposelnih se je zmanjševalo v obdobju 2005 – 2008. V tem času se je zmanjšalo iz 92.575 na 66.239, torej za 26.336. Z nastopom finančno gospodarske krize je število brezposelnih začelo naraščati. V obdobju 2008 – 2010 se je povzpelo iz 66.239 na 110.021, torej za 43.782. V obdobju dveh let se je število brezposelnih skoraj podvojilo. Leta 2010 je bilo v Sloveniji 110.021 brezposelnih. Preglednica 4: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v Kočevju v obdobju 2005-2010 Leto ( mesec december ) Stopnja registrirane brezposelnosti 2005 2006 2007 2008 2009 2010 16,8 % 13,8 % 12,1 % 12,5 % 18,5 % 18,7 % Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014. Stopnja registrirane brezposelnosti se je zmanjševala v obdobju 2005 – 2007. V tem času se je zmanjšala iz 16,8 na 12,1 odstotnih točk, torej skupaj za 4,7 odstotnih točk. Z nastopom finančne gospodarske krize leta 2008 pa se je stopnja registrirane brezposelnosti začela povečevati. V obdobju 2008 – 2010 se je povečala iz 12,5 odstotnih točk na 18,7 odstotnih točk oziroma za 6,2 odstotnih točk. Še posebno velik porast je bil v obdobju 2008 – 2009, ko se je stopnja registrirane brezposelnosti povečala za 6 odstotnih točk. Preglednica 5: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v Sloveniji v obdobju 2005-2010 Leto ( mesec december ) Stopnja registrirane brezposelnosti 2005 2006 2007 2008 2009 2010 10,2 % 8,6 % 7,3% 7,0 % 10,3 % 11,8 % Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014. Stopnja registrirane brezposelnosti se je zmanjševala v obdobju 2005 – 2008. V tem obdobju se je zmanjšala iz 10,2 % na 7 %. Leta 2008 se je z začetkom finančne gospodarske krize stopnja registrirane brezposelnosti začela povečevati. V obdobju 2008 – 2010 se je povečala iz 7 % na 11,8 % oziroma za 4,8 %. V letu 2010 je stopnja registrirane brezposelnosti v Sloveniji znašala 11, 8 %. 11 Preglednica 6: Gibanje števila delovno aktivnega prebivalstva, zaposlenih in samozaposlenih oseb v Kočevju v obdobju 2005-2010 Leto ( mesec december ) Del. aktivno prebivalstvo Zaposleni 2005 2006 2007 2008 2009 2010 5113 5179 5271 5186 4487 4358 4774 4833 4907 4824 4091 3973 Samozaposleni 339 346 364 362 396 385 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014. Število delovno aktivnega prebivalstva se je povečevalo v obdobju 2005 – 2007 in zmanjševalo v obdobju 2007 – 2010. Še posebno velik je bil upad delovno aktivnega prebivalstva v obdobju 2008 – 2009. Leta 2010 je bilo število delovno aktivnega prebivalstva v občini Kočevje 4358, kar je za 753 manj kot leta 2005. Število zaposlenih se je enako kakor število delovno aktivnega prebivalstva povečevalo v obdobju 2005 – 2007 in zmanjševalo v obdobju 2007 – 2010. Število samozaposlenih se je zmanjševalo v obdobju 2005 – 2007. Nato je leta 2008 sledil rahel padec, v letu 2009 pa se je število zopet povečalo. Leta 2010 se je število samozaposlenih znova zmanjšalo in je znašalo 385. Preglednica 7: Gibanje števila delovno aktivnega prebivalstva, zaposlenih in samozaposlenih oseb v Sloveniji v obdobju 2005-2010 Leto ( mesec december ) Del. aktivno prebivalstvo Zaposleni Samozaposleni 2005 2006 2007 2008 2009 2010 813 558 833 016 864 361 880 252 844 655 818 975 731 528 82030 749 227 83789 776 689 87672 790 231 90021 752 444 92211 730 552 88 453 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014. Število delovno aktivnega prebivalstva se je povečevalo v obdobju 2005 – 2008. Z začetkom finančno – gospodarske krize pa se je število začelo zmanjševati. V obdobju 2008 – 2010 se je število delovno aktivnega prebivalstva zmanjšalo za 61.277 in je v letu 2010 znašalo 818.975. Število zaposlenih se je enako kakor število delovno aktivnega prebivalstva povečevalo v obdobju 2005 – 2008 in zniževalo v obdobju 2008 – 2010. Število samozaposlenih pa se je zviševalo v obdobju 2005 – 2009 in znižalo v letu 2010. 4.3 Primer stečajov podjetij Trikon in Gramiz Novembra 2005 je vodstvo kočevskega podjetja Trikon na okrožno sodišče v Ljubljani podalo predlog za uvedbo stečaja podjetja. Sledil je propad še enega kočevskega podjetja. Podjetje je bilo dolgo časa prisotno na nemškem tržišču. Po besedah takratnega direktorja podjetja Janeza Pezdirca pa je Trikon zabredel v težave predvsem zaradi izpada prodaje na domačem trgu. Podjetje je imelo kar 240 milijonov tolarjev neporavnanih obveznosti polog dolga dobaviteljem in bankam ter neporavnanih obveznosti do zaposlenih. Tako se je 150 delavcev podjetja odločilo za stavko, vendar je direktor Pezdirc zavrnil njihove stavkovne zahteve z besedami, da se podjetja ne da več rešiti (Glavonjić, 2005). Podjetje Gramiz je propadlo leta 2012, v času zadnje gospodarske krize. Predlog stečaja družbe je bil podan 13. januarja 2012. Delo je izgubilo 50 delavcev. Pred začetkom 12 gospodarske krize leta 2008 pa je bilo v podjetju zaposlenih okoli 80 delavcev (R Kanal. S stečajem kočevskega Gramiza izgubili 50 delovnih mest, 2012). 4.4 Gospodarstvo Kočevja v letu 2009 Leta 2009 je v občini Kočevje poslovalo 396 samostojnih podjetnikov in 244 družb, kar skupaj znaša 640 gospodarskih subjektov. Večino gospodarskih subjektov so sestavljale male družbe. Srednjih in velikih podjetij je bilo skupaj le 10 (1,6 %). Prevladovale so predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in trgovina, ki so skupaj zaposlovale 73 % vseh zaposlenih v občini Kočevje. Število gospodarskih družb se v obdobju 2003 – 2010 ni bistveno spreminjalo, medtem ko je število samostojnih podjetnikov beležilo rast. Na drugi strani pa se je zmanjševalo povprečno število zaposlenih tako v družbah (od povprečnih 12,9 zaposlenih na družbo v letu 2003 na povprečje 11,2 zaposlenih v družbi v letu 2009), kakor tudi pri samostojnih podjetnikov (od 1,28 osebe v letu 2003 na 1,08 povprečno zaposlenih pri samostojnih podjetnikih v letu 2009). Samo uspešnost gospodarstva v občini lahko ocenimo kot manj uspešno. Plača na zaposlenega, dodana vrednost na zaposlenega, rast dobička, rast prihodkov so bili v letu 2009 nižji od povprečja v Sloveniji, še nižji pa so bili od povprečja v regiji JV Slovenija. Sama uspešnost gospodarstva je bila v veliki meri pogojena s samo strukturo, saj so prevladovale predelovalne dejavnosti, gradbeništvo in trgovina (Občina Kočevje. Gospodarstvo, 2014). 4.5 Gospodarska slika Kočevja v letu 2014 Preglednica 8: Podjetja po dejavnostih strojna indutrija ITAS - CAS Rotis lesna industrija NOLIK Gozdarstvo Grča Snežnik kemična industrija Melamin gradbena industrija Obnova Vir: Občina Kočevje, 2014. Preglednica 9: Primerjava povprečne mesečne neto plače za maj 2014 med občino Kočevje in Republiko Slovenijo glede na SKD dejavnost Območje / dejavnost Kočevje Slovenija predelovalne dejavnosti 823,89 Eur 956,50 Eur gradbeništvo 757,07 Eur 807,79 Eur kmet. in lov, rib., gozd. 1011,14 Eur 865,41 Eur Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014. Povprečna mesečna neto plača za maj 2014 je bila v občini Kočevje manjša pri dveh SKD dejavnostih, večja pa pri eni dejavnosti, glede na slovensko povprečje. Pri predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu je bila povrečna mesečna neto plača v občini Kočevje manjša od slovenskega povprečja. Pri kmetijstvu in lovu, ribištvu, gozdarstvu pa je bila povprečna mesečno neto plača v občini Kočevje krepko večja od povprečne slovenske mesečne neto plače za maj 2014. 13 Preglednica 10: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v občini Kočevje v obdobju od januarja 2014 do maja 2014 Preglednica 10: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v občini Kočevje v obdobju od januarja 2014 do maja 2014 Mesec Število brezposelnih januar 1787 februar 1776 marec 1765 april 1750 maj 1703 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014. V občini Kočevje se v letu 2014 število brezposelnih zmanjšuje. V obdobju od januarja do aprila se je brezposelnost zniževala dokaj počasi. Večji upad brezposelnosti je bil v maju. Maja je bilo število registriranih brezposelnih oseb 1703 in se je v primerjavi z januarjem znižalo za 84. Preglednica 11: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v občini Kočevje v obdobju od januarja do maja 2014 Mesec Stopnja registrirane brezposelnosti januar 24,2 % februar 24,1 % marec 23,9 % april 23,7 % maj 23,1 % Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014. V občini Kočevje se v letu 2014 stopnja registrirane brezposelnosti zmanjšuje. V obdobju od januarja do aprila se je stopnja brezposelnosti zniževala dokaj počasi. Največji upad stopnje brezposelnosti je bil v mesecu maju. Maja je bila stopnja registrirane brezposelnosti 23,1 % in se je v primerjavi z januarjem znižala za 1,1 %. Preglednica 12: Gibanje povprečne neto mesečne plače v občini Kočevje v obdobju od januarja do maja 2014 Mesec Povp. neto mes. plača (v EUR) januar 883,20 februar 845,01 marec 866,02 april 884,47 maj 873,89 Vir: Statistični urad Republike Slovenije, 2014. V občini Kočevje se je povprečna neto mesečna plača zniževala v obdobju od januarja do marca. V aprilu se je povečala, v maju pa zopet znižala. Glede na januar je bila v mesecu maju povprečna neto mesečna plača za 9,31 EUR nižja. Znašala je 873, 89 EUR. 14 4.6 Seznam obstoječih, propadlih in novonastalih podjetij v obdobju 1990 2014 Preglednica 13: Propadla, obstoječa in novonastala podjetja v Kočevje v obdobju 1990 – 2014 Propadla podjetja Zidar Kočevje, Gramiz Trikon, Tekstilana ZKGP Oprema LIK Kočevje Inkop ITAS Obstoječa podjetja Melamin Snežnik Novonastala podjetja Obnova NOLIK Kočevje ITAS-CAS Gozdarstvo GRČA d.d. Rotis V obdobju 1990 – 2014 sta popolnoma propadli gradbena in tekstilna industrija. Strojna industrija se je v manjšem obsegu obdržala. Strojna industrija v Kočevju je zastopana s podjetji Rotis in ITAS – CAS. ITAS – CAS je nastal iz nekdanjega podjetja ITAS. Ustanovljen je bil leta 1990. Podjetje redno zaposluje okoli 100 ljudi in je v zasebnem lastništvu. Podjetje Rotis je bilo ustanovljeno leta 1991. Podjetje se ukvarja s proizvodnjo ležajev, zobnikov, sornikov, puš in drugih strojnih elementov. Obe podjetji sta za sedaj preživeli zadnjo finančno – gospodarsko krizo. Tudi lesna in lesno – predelovalna industrija se je podobno kot strojna industrija obdržala v manjšem obsegu. Medtem ko je podjetje Oprema propadlo že leta 1994, se je podjetje LIK Kočevje prestrukturiralo v novo podjetje NOLIK Kočevje. Le kemična industrija se je popolnoma obdržala. Kemično industrijo v Kočevju zastopa podjetje Melamin (Rotis. Podjetje, 2014; Itas Cas. Podjetje, 2014). 15 5 PILOTNA RAZISKAVA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA V okviru zakjučne seminarske naloge smo želeli ugotoviti tudi mnenje občanov o gospodarski sliki v Kočevju in skušali odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali vpliva na razvoj gospodarstva politika in prometne povezave? Kakšne so bile možnosti zaposlovanja pred letom 1990 in po njem? Katera vrsta industrije je bila do leta 1990 najbolj razvita in katera ima sedaj največ možnosti za razvoj? 5.1 METODA IN TEHNIKA ZBIRANJA PODATKOV Po pregledu literature in razpoložljivih virov smo izvedli pilotno študijo med občani Kočevja, s katero smo ugotavljali njihova mnenja o vplivu politike in prometnih povezav na razvoj gospodarstva ter možnosti zaposlovanja in razvoja industrije na Kočevskem. Izvedli smo anketo med občani, starimi od 45 do 55 let ter med 22 in 27 let. 5.2 OPIS MERSKEGA INSTRUMENTA Za pridobivanje podatkov o raziskovanem problemu smo izdelali anketni vprašalnik zaprtega tipa. Vprašalnik smo izdelali po postavljenih vprašanjih, na katera želimo v nalogi odgovoriti. Glede na obdobje, ki ga proučujemo, smo izdelali dva anketna vprašalnika in ga posredovali obema skupinama anketirancev. Anketni vprašalnik 1 je sestavljen iz 10 vprašanj: 3 formalna vprašanja, kjer nas je zanimala starost, izobrazba in zaposlenost/nezaposlenost, na 6 vprašanj je bilo možno odgovoriti z izbiro že podanih odgovorov, 1. vprašanje pa je bilo odprtega tipa (Priloga1). Anketni vprašalnik 2 je prav tako sestavljen iz 10 vprašanj: 3 formalna vprašanja so enaka v obeh vprašalnikih, na 5 vprašanj je bilo možno odgovoriti z izbiro že podanih odgovorov , 2 vprašanja pa sta bila odprtega tipa (Priloga 2). 5.3 OPIS VZORCA Vzorec je namenski, saj smo v raziskavo vključili s starostjo omejene osebe za katere menimo, da so glede na časovno proučevano obdobje dobro informirani in bomo pridobili za raziskavo potrebne podatke. V raziskavo je bilo vključenih 20 anketiranih. 10 anketiranih je starih med 45 in 55 let, 10 pa je starih med 22 in 27 let. V vsako skupino je vključenih 5 moških in 5 žensk. V skupino starih od 45 do 55 let so vkjučeni anketirani, ki so se zaposlovali v času pred letom 1990 in poznajo takratne razmere in zdajšnje razmere gospodarstva v Kočevju, v skupino starih od 22 do 27 let pa so vključeni anketirani, ki se zaposlujejo danes in poznajo zdajšnje razmere zaposlovanja in razmere gospodarstva v Kočevju. 16 5.4 OPIS POTEKA RAZISKAVE IN OBDELAVE PODATKOV Anketiranje je potekalo v času od 23. 07. 2014 do 18. 08. 2014. Za izvedbo ankete smo zaprosili občane občine Kočevje preko stacionarnega telefona. Šestnajstim občanom smo anketo posredovali preko e-mail pošte, saj so bili mnenja, da je to najlažji način sodelovanja, štiri ankete pa smo opravili na njihovem domu. Vsem smo zagotovili anonimnost pri sodelovanju v raziskavi. Dobljene podatke smo prepisali v računalniški program Excel, ki nam je omogočil lažjo in preglednejšo analizo podatkov. Dobljene podatke smo prikazali z grafi in rezultate razložili v tekstu. 5.5 REZULTATI Rezultati anketnega vprašalnika 1: odgovori starostne skupine med 45 in 55 let 12 10 8 6 4 2 0 Kočevje Ribnica Ljubljana Ostalo Slika 1: Kraj prve zaposlitve Iz slike 1 je razvidno, da so se vsi anketirani prvič zaposlili v Kočevju. 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Zelo dobre Dobre Slabe Zelo slabe 17 Slika 2: Možnosti za zaposlitev v Kočevju v 70-tih in 80-tih letih 20.stoletja 7 anketiranih je mnenja, da so bile v 70-tih in 80-tih letih prejšnjega stoletja možnosti za zaposlitev v Kočevju zelo dobre in 3 vprašani menijo, da so bile dobre. 6 5 4 3 2 1 0 Lesna Strojna Gradbena Tekstilna Slika3: Najuspešnejša gospodarska panoga v Kočevju v 70-tih in 80-tih letih 20.stoletja Polovica vprašanih meni, da je v 70-tih in 80-tih letih bila najuspešnejša gospodarska panoga v Kočevju strojna industrija, 3 so mnenja, da je to bilo gradbeništvo, ostala 2 vprašana pa menita, da sta bili najbolj razviti tekstilna in lesna industrija. 3,5 3 2,5 2 1,5 1 0,5 0 Velik Zmeren Majhen Ničen Slika 4: Vpliv prometnih povezav na gospodarski razvoj Kočevja v 70-tih in 80-tih 20.stoletja Iz slike 4 je razvidno, da le 2 vprašana menita, da so prometne povezave vplivale na razvoj gospodarsva v Kočevju v 70-tih in 80- tih letih, medtem, ko ostalih 8 vprašanih meni, da je bil vpliv zmeren ali majhen, oziroma, da prometne povezave niso vplivale na razvoj gospodarstva, kar menijo 3 vprašani. 18 6 5 4 3 2 1 0 Velik Zmeren Majhen Ničen Slika 5: Vpliv politike (lokalne in državne) na razvoj industrije v Kočevju v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja Kar polovica vprašanih meni, da je politika imela vpliv na gospodarski razvoj, polovica pa jih je mnenja, da je bil ta vpliv zmeren. . 10 9 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Da Ne Slika 6: Poznavanje kočevskih podjetij s preko 300 zaposlenimi 9 vprašanih pozna vsaj 3 podjetja, ki so v 70-tih in 80-tih letih zaposlovala več kot 300 ljudi in le 1 izmed vprašanih ne pozna 3 takšna podjetja. 19 7 6 5 4 3 2 1 0 Boljša Slabša Slika 7: Napoved gospodarske slike Kočevja v letu 1995 Iz slike 7 je razvidno, da je 6 vprašanih leta 1990 napovedovalo do leta 1995 boljšo gospodarsko sliko v Kočevju, 4 pa so bili mnenja, da bo slabša. Rezultati anketnega vprašalnika 2: skupina vprašanih, starih med 22 in 27 let 12 10 8 6 4 2 0 Da Ne Slika 8: Zaposlitvene možnosti v Kočevju Vsi vprašani so mnenja, da v Kočevju ni zaposlitvenih možnosti. 12 10 8 6 4 2 0 Lesna Strojna Živilska Kemična 20 Slika 9: Največji gospodarski potencial razvoja v Kočevju Vsi vprašani so mnenja, da ima v Kočevju lesna industrija največji potencial razvoja. 6 5 4 3 2 1 0 Velik Zmeren Majhen Ničen Slika 10: Vpliv prometnih povezav na gospodarski razvoj Kočevja Polovica vprašanih meni, da imajo prometne povezave velik vpliv na gospodarski razvoj v Kočevju, 3 so mnenja, da je ta vpliv zmeren in 2 menita, da je majhen. 7 6 5 4 3 2 1 0 Velik Zmeren Majhen Ničen Slika 11: Vpliv politike na gospodarski razvoj Kočevja 6 vprašanih je mnenja, da ima politika velik vpliv na gospodarski razvoj v Kočevju, 3 so mnenja, da je ta vpliv zmeren in le 1 izmed vprašanih meni, da politika nima vpliva na razvoj gospodarstva. 21 6 5 4 3 2 1 0 Da Ne Slika 12: Poznavanje vsaj 3 propadlih kočevskih podjetij v zadnjih 24 letih Polovica anketiranih pozna 3 kočevska podjetja, ki so propadla v zadnjih 24 letih, polovica anketiranih zanje ne ve. 8 7 6 5 4 3 2 1 0 Boljša Slabša Slika 13: Napoved gospodarske slike Kočevja čez 5 let 7 anketiranih napoveduje čez 5 let boljšo gospodarsko sliko, medtem, ko 3 vprašani menijo, da bo čez 5 let v Kočevju slabše, kot je danes. Rezultati pilotne študije anketnega vprašalnika 1: Rezultati pilotne študije so pokazali, da so se vsi anketirani, ki so se zaposlovali v času do leta 1990, zaposlili v Kočevju saj menijo, da je bila možnost zaposlitve v 70-tih in 80-tih letih zelo velika. Največ vprašanih meni, da so bile največje možnosti zaposlitve v kovinski industriji, nekaj manj kot četrtina jih meni, da je bila to gradbena panoga medtem, ko dva menita, da je bila to lesna in tekstilna industrija. Mnenja so tudi, da na razvoj industrije v Kočevju ni vplivala toliko prometna povezava kakor politika, saj jih kar polovica meni, da je bil vpliv politike velik, polovica pa jih meni, da je bil zmeren. Podjetja, ki so zaposlovala v 70-tih in 80-tih letih več kot 300 ljudi, pozna 9 vprašanih. Vsi so odgovorili, da je bilo to podjetje ITAS s kovinsko industrijo, sledi LIK z lesno predelovalno industrijo, kar je odgovorilo 8 vprašanih ter tekstilno industrijsko podjetje TEKSTILANA s 6 odgovori. Po 2 vprašana menita, da so to podjetja TRIKON – tekstilna industrija, ZIDAR – gradbeništvo, OPREMA – 22 lesna industrija ter AVTO- KOČEVJE – transportno prevozno podjetje, omenjajo pa tudi podjetje INKOP – kovinska industrija ter ZKGP – kmetijsko - živilska in gozdarska industrija. Nekaj več kot polovica vprašanih je mnenja, da so v letu 1990 pričakovali boljšo gospodarsko sliko občine Kočevje za nadaljnih 5 let. Rezultati pilotne študije anketnega vprašalnika 2: Vsi vprašani so mnenja, da je sedaj v Kočevju premalo možnosti za zaposlitev. Mnenja so, da je največji potencial razvoja v Kočevju razvoj lesne industrije. Polovica jih meni, da ima prometna povezava velik vpliv na razvoj gospodarstva, več kot polovica pa jih meni, da na razvoj vpliva politika. Polovica vprašanih tudi pozna vsaj 3 podjetja, ki so v zadnjih 24 letih v Kočevju propadla. Dobra polovica anketiranih starih od 22 do 27 let meni, da bo gospodarska slika v Kočevju čez 5 let boljša kot danes, saj je 7 vprašanih odgovorilo, da imajo v Kočevju velik potencial razvoja podjetja MELAMIN – kemična industrija, 5 jih je mnenja, da je to GRČA – gozdno gospodarstvo, 3 pa menijo, da je to NOLIK- lesno predelovalna industrija. Mnenja so tudi, da ima velik potencial razvoja strojna industrija in podjetje ITAS-CAS ter ROTIS, kot tudi lesno predelovalna industrija SNEŽNIK. Če primerjamo trditve med anketiranimi skupinami, starih med 45 in 55 let ter skupino starih med 22 in 27 let ugotovimo, da je bila zaposlitev v 70-tih in 80-tih letih v Kočevju zelo velika, saj navajajo okoli 10 podjetij, ki so zaposlovala več kot 300 ljudi, medtem, ko je možnost zaposlitve danes po mnenju anketiranih zelo majhna. Obe skupini anketiranih sta mnenja, da na razvoj gospodarstva v Kočevju bolj vpliva politika kot prometne povezave. Tako, kot je dobra polovica anketiranih menila, da bo od leta 1990 nadaljnih 5 let gospodarski razvoj Kočevja večji, meni tudi dobra polovica anketiranih, da bo gospodarska slika Kočevja čez 5 let boljša. To vprašanje odpira možnost nadaljnim raziskavam, ki jih je v našem prostoru premalo oziroma jih niti ni, saj je vzorec v naši raziskavi premajhen, da bi ugotovitve lahko posplošili. S pilotno študijo smo preverili anketni vprašalnik, za katerega mislimo, da je dober, saj nam je omogočil odgovoriti na zastavljena vprašanja in omogoča raziskavo na večjem vzorcu, s čimer bi pridobili koristne informacije za nadaljni razvoj gospodarstva v Kočevju. 23 Sklep Kakor sem omenil že v uvodu, o deindustrializaciji v Kočevju po letu 1990 ni bilo prelitega skorajda nič črnila. Čeprav je tema problematična, pereča in še kako aktualna, se o njej redkokdaj govori in še redkeje se o njej piše. Pa prav danes, ko se cela Slovenija in Evropa spopadata s hudo gospodarsko krizo. Ta kriza traja že šesto leto in je v očeh marsikaterega Slovenca in Evropejca predolga, skoraj neskončna. Ljudje izgubljajo vero v sistem, državo. Vrstijo se različne demonstracije po Evropi, tudi v Sloveniji smo bili leta 2012 priča množičnim demonstracijam. Brezposelnost je zelo visoka, prav tako socialna stiska ljudi in nekateri ljudje ne vidijo druge rešitve kakor ulice in proteste. Ni jim za zamerit. Pravzaprav bi morali občudovati njihovo voljo do življenja in njihovo upanje v boljši jutri, pa čeprav je tega upanja le za trohico. Dokler je v ljudeh še trohica upanja v boljši jutri, obstaja možnost svetlejše prihodnosti. Problem nastane, ko tudi ta kanček upanja izgine. Nastane apatija. Dolgotrajne neprijetne izkušnje te privedejo do nje. V apatijo drvi Slovenija in v apatijo drvi velik del Evrope. Nekateri so v njo že zabredli, nekateri so na poti v njo, nekateri pa ji še vedno kljubujejo. Toda za zdaj kritična masa apatičnih ljudi še ni tako velika, da bi s seboj povlekla neapatični del družbe. Tako še vedno obstaja možnost boljše prihodnosti. Tudi v mojih očeh se gospodarska kriza Evrope in z njo tudi Slovenije vleče predolgo. Ljudje smo rojeni za to, da delamo, ustvarjamo in živimo. Toda kaj naj rečem kot prebivalec občine Kočevja, ki ga gospodarska kriza obremenjuje že dobri dve desetletji. Socialna stiska ljudi se je iz lokalnega okolja preselila tudi na male televizijske zaslone. Če je še pred desetimi leti brezposelni občan Kočevja lahko ušel kruti realnosti s tem, ko si je privoščil večerno razvedrilo in dober film na televiziji, mu je danes tudi ta možnost skorajda odvzeta. V zadnjih nekaj letih je pač glavna tema gospodarska kriza. Tudi na televiziji. Praktično ne mine teden, da ne bi poslušali žalostnih zgodb delavcev bodisi iz Primorske bodisi iz Prekmurja. Vsakega človeka z vsaj kančkom občutka za sočloveka to prizadane. Sedaj pa si lahko le zamislimo, kako je nekemu brezposelnemu prebivalcu Kočevja, ki tak film gleda pri sebi vsaj desetletje, če ne še dlje. In takih ljudi v Kočevju ni malo. To me je tudi spodbudilo, da sem z vso vnemo preučil dejavnike, ki so vplivali na zdajšnjo gospodarsko sliko Kočevja. Raziskal sem dejavnike, ki so vplivali na obe gospodarski krizi. Na prvo gospodarsko krizo v začetku 90. let so vplivali dejavniki, kot so slabši pogoji podjetij za kreditiranje, nezmožnost najema kreditov, povečanje cen določenih surovin in neplačniki. Druga gospodarska kriza, ki se je začela leta 2008, je prizadela gradbeništvo (gradbeno podjetje Gramiz). Obe gospodarski krizi sta pustili velike posledice kočevskemu gospodarstvu. Še posebno huda je bila gospodarska kriza na začetku 90. let. V zadnjih 24. letih je v Kočevju propadlo veliko podjetij, trenutna gospodarska slika in okolje nista obetajoča, občina beleži veliko število brezposelnih. To je v meni prebudilo glas, da sem se tej temi bolj temeljito posvetil. Navsezadnje je Kočevje del mene in jaz sem del njega. Kot občanu Kočevja mi nikakor ni vseeno, kar se dogaja z gospodarskim razvojem mesta. V mestu se je naselila apatija, premnogokrat je v Kočevju slišati stavek: ,, Nikoli več ne bo tako, kot je bilo,, . Kočevci se z nostalgijo spominjajo prejšnjih časov. Ko so bile službe dostopne, ko je bila zaposljivost mladih ugodna, ko mesto ni klecalo pod bremenom brezposelnosti in navsezadnje, ko je bila prihodnost v očeh ljudi veliko bolj svetla kakor je danes. Kakor sem omenil, sem po svojih najboljših močeh raziskal vzroke za sedanjo gospodarsko sliko Kočevja in posledice le teh. Delo ni bilo lahko, saj sem eden pionirjev na tem področju. Ustrezne knjige za preučitev deindustrializacije Kočevja po letu 1990 nisem našel. Veliko sem uporabljal internetne vire, naredil sem kar nekaj ur terenskega dela. Poleg tega sem s pomočjo anket izmeril utrip med prebivalci Kočevja. Ugotovitve in zaključki me niso posebej 24 presenetili, kar pa ne morem zagotavljati slehernemu bralcu moje zaključne seminarske naloge. Ko pomislimo na gospodarsko krizo imamo posledično pred očmi brezposlenost ljudi. Ta je bila v občini Kočevje v zadnjem desetletju vedno nad slovenskim povprečjem. Leta 2005, torej eno leto po vstopu Slovenije v Evropsko Unijo, je bilo število brezposelnih v Kočevju 1267, kar je pomenilo 16,8 % stopnjo registrirane brezposelnosti. V Sloveniji je bilo leta 2005 število brezposelnih 92.575, stopnja registrirane brezposelnosti je znašala 10,2 %. Leta 2008 je takrat gospodarsko dobro razvito Slovenijo začela razjedati gospodarska kriza. Svoj pravi obraz je kriza pokazala že naslednje leto. Decembra 2008 je bila registrirana stopnja brezposelnosti v Sloveniji še vedno dokaj nizka, saj je znašala le 7 %. V Kočevju je znašala 12,5 %, sicer zelo nad slovenskim povprečjem, vendar dokaj nizka v primerjavi z gibanjem stopnje brezposelnosti v Kočevju v obdobju 2005 – 2010. V Kočevju je bila stopnja registrirane brezposelnosti približno kar 78,5 odstotkov večja kakor v Sloveniji. Izmed vseh 210 slovenskih občin je bilo Kočevje na 189. mestu glede na registrirano brezposelnost. Po zadnjem podatku Statističnega urada Republike Slovenije za mesec maja 2014 beleži Slovenija 13,0 %, medtem ko ima Kočevje 23,1 % brezposelnost. To nam kaže, da je brezposelnost v Kočevju približno 77,6 odstotkov večja kakor v Sloveniji. Glede na leto 2008 je občina Kočevje sicer malce zmanjšala svoj zaostanek za celotno Slovenijo. Vendar se je v tem času stopnja registrirane brezposelnosti v Kočevju zvišala za 10,6 odstotne točke. Izmed vseh 211 slovenskih občin ima Kočevje največjo stopnjo registrirane brezposelnosti (Statistični urad Republike Slovenije. Trg dela, 2014). Ta podatek je skrb vzbujajoč, saj se Kočevje že dobrih 23 let spopada z veliko brezposelnostjo. In nič ne kaže, da bo tega spopada kdaj konec. Ravno nasprotno. Občina Kočevje je po zadnjem podatku SURS-a prav na zadnjem mestu po število brezposelnih. V času zadnje gospodarske krize, ki se vleče od leta 2008, je občina z 189. mesta zdrsnila na zadnje 211. mesto. Gospodarska kriza Kočevja je dosegla vrhunec. Vendar sem v svoji anketi vseeno zasledil, da vseeno obstaja vera velikega deleža mladih občanov Kočevja v boljšo gospodarsko sliko mesta. Na vprašanje ,, Kakšna mislite, da bo gospodarska slika Kočevja čez pet let?,, je kar 7 od 10 anketirancev, starih med 22 in 27 let, odgovorilo, da verjamejo v boljšo gospodarsko prihodnost Kočevja. Vendar so bili prav vsi anketirani, stari med 22 in 27 let, mnenja, da v Kočevju ni dovolj možnosti za zaposlitev. Kljub temu, da imajo mladi zelo negativno mnenje o trenutni gospodarski sliki Kočevja, je večina njih optimistična in verjame v boljšo prihodnost. Zanimivo je odgovore mlajših anketerinancev primerjati z odgovori starejših anketirancev. Na vprašanje ,, Postavite se v leto 1990. Kako bi napovedali gospodarsko sliko Kočevja čez pet let? ,, je 6 od 10 anketirancev, starih med 45 in 56 let, odgovorilo, da so leta 1990 verjeli v boljšo gospodarsko prihodnost Kočevja. Mlajši anketiranci nekoliko bolj optimistično zrejo v prihodnost, kakor so leta 1990 starejši anketiranci. Mogoče je razlog v razliki gospodarskih okoliščin. Leta 1990 se je gospodarska kriza šele dobro začela, medtem ko je v letu 2014 gospodarska kriza že dvajsetletna stvarnost Kočevja. Hkrati je občina Kočevje imela v maju 2014 največjo stopnjo registrirane brezposelnosti izmed vseh slovenskih občin. Doseženo je gospodarsko dno Kočevja, vendar vera v boljšo prihodnost ostaja. Vsi izmed anketirancev, starih med 22 in 27 let, so mnenja, da ima največ možnosti za razvoj lesna industrija. Lesno industrijo v občini Kočevje predstavljajo podjetja Snežnik, Grča in NOLIK Kočevje. Največ mlajših anketirancev verjame v razvoj podjetja Melamin, največje podjetje v Kočevju, ki je preživelo prehod iz planskega v tržno gospodarstvo. Melamin je kemično podjetje in zaposluje okoli 200 ljudi. Nekaj anketirancev verjame tudi v razvoj podjetij Rotis in ITAS – CAS, ki spadata v kovinsko industrijo. Zagotovo ima Kočevje tudi turistični potencial. Rudniško jezero in kočevski gozdovi ponujajo veliko izletniških in rekreativnih možnosti. 25 Glede hipotez, ki sem jih postavil, lahko eno potrdim, drugo pa delno potrdim. Prvo hipotezo, ki pravi, da se je gospodarska slika Kočevja v času tranzicije (obdobje 1990 – 1996) drastično poslabšala, lahko potrdimo. Ugotovili smo, da se je v tem času število brezposelnih v Kočevju drastično povečalo na račun propadlih in propadajočih podjetij. Propadla so podjetja Zidar Kočevje, Inkop, Oprema Kočevje, ITAS. V delnem stečaju se je znašla Tekstilana. Število brezposelnih se je povečalo iz 438 v letu 1990 na število 1679 v letu 1996. Drugo hipotezo, ki pravi, da je na poslabšanje gospodarske slike Kočevja vplivala velika odvisnost podjetij od jugoslavanskega in izguba le tega, lahko delno potrdimo. Na propad so vplivali tudi drugi dejavniki. Že v letu 1990 so se podjetja znašla v finančnih težavah zaradi neplačnikov. Podjetja so se soočala tudi s poslabšanjem pogojev za kreditiranje in povečanjem cen določenih surovin. Posamezna podjetja so tudi zaradi nezmožnosti najema kreditov zašla v še večje finančne težave. Moja zaključna seminarska naloga je namenjena vsem tistim, ki bi se radi seznanili z gospodarsko sliko Kočevja in vsem tistim, ki v njej prepoznate svoje življenjske zgodbe. Gospodarska usoda Kočevja zadnjih 24 let je naravnost obupna. Toda v mojih očeh upanje v boljši jutri ostaja. Mogoče bo seminarska naloga komu, ki je zmožen rešiti kočevsko gospodarstvo, odprla oči. Morda se tako na lokalni kot na državni ravni začnejo zavedati, da so potrebni takojšnji ukrepi in ne obljube. Mladi izobraženi kadri odhajajo iz mesta in si iščejo boljše pogoje za delo. V nedogled tako ne bo šlo. Moj ključni namen je bil opozoriti, da je gospodarsko stanje mesta in same občine nevzdržno. Dosegli smo dno, globlje ne moremo pasti. Mislim, da si končno zaslužimo možnost, da se poberemo. 26 Summary When we think of the economic crisis, we first think of unemployment. In the last period, the unemployment in the municipality of Kočevje has always been above Slovenian average. In 2005, one year after Slovenia joined the European Union, the number of unemployed people in Kočevje was 1267, representing a 16.8% rate of unemployment. In the same year, the number of unemployed people in Slovenia was 92,575, the registered unemployment rate was 10.2%. In 2008, well developed Slovenian economy was shocked by economic crisis. True face of the crisis was shown in the following year. In December 2008, the registered unemployment rate in Slovenia was still low - it was only 7%. In Kočevje this rate was 12.5%, a very above the Slovenian average, but relatively low in comparison with the movement of unemployment in Kočevje in the period 2005 - 2010. The registered unemployment rate in Kočevje was around 78.5 per cent higher than in Slovenia. Among all of the 210 Slovenian municipalities, Kočevje was on place 189 according to the registered unemployment. According to the last data of the Statistical Office of the Republic of Slovenia for the month of May 2014, Slovenia recorded 13.0% of registered unemployment, while the Kočevje city was facing 23.1% unemployment rate. This shows that unemployment in Kočevje is approximately 77.6 per cent higher than in Slovenia. In comparison with 2008, municipality Kočevje has slightly reduced its backlog for Slovenia. However, in the meantime, the registered unemployment rate in Kočevje increased by 10.6 percentage points. Of all the 211 Slovenian municipalities, Kočevje have the highest level of registered unemployment. The economic crisis of Kočevje reached its peak. However, in my survey I found out, that there is still faith for a large proportion of young citizens of Kočevje and a better economic picture of the city. In my survey about economy of the city, I spotted optimism among respondents aged between 22 and 27 years. 7 out of 10 respondents felt that the economic picture of Kočevje will be better in five years. The greatest potential for economic development has been attributed to the timber industry. The timber industry in the municipality of Kočevje is represented by the companies Snežnik, Grča and NOLIK. Most of younger respondents believe in the development of the company Melamin, the largest company in Kočevje that has survived the transition from a planned to a market economy. Melamin is a chemical company and employs about 200 people. Some respondents also believe in the development of companies Rotis and ITAS - CAS, which belong to the metal industry. Also, there is certainly the tourism potential in Kočevje. Mining lake and forests in Kočevje offer a great pleasure and recreational opportunities. My final seminar paper aiming at all those who would like to learn about the economic picture of Kočevje and all those who recognize their own life stories in it. The economic fate of Kočevje in the last 24 years is undoubtedly awful. But in my eyes the hope of a better tomorrow remains. Maybe the seminar paper will open eyes of someone, who is going to be able to save Kočevje economy. Maybe both at local and at national level become aware of the need for immediate action and not just promises. Young, educated staff is leaving town because they are looking for better working 27 conditions elsewhere. In the future, this will not work. My key objective was to draw attention to the economic situation of the city and highlight the fact, that the situation is untenable. We have reached a bottom, and the deeper we cannot fall. I think we finally deserve a chance to recover and start all over again. 28 Viri in literatura 1. Bruner, M., 1998. Popotnik, postoj na Kočevskem. Kočevje, Osnovna šola ob Rinži, 18 str. 2. Ciglič in sod., 2004. Kočevska 2004. Ljubljana, 87 str. 3. Devjak, O., 1977. Zidar Kočevje. Kočevje, SGP Zidar Kočevje, 19 str. 4. Dnevnik. 2005. Predlog stečaja za kočevski Trikon. URL: http://www.dnevnik.si/clanek/151969 (Citirano 18.8.2014) 5. Dolenjski list, 1990. ITAS ni odklopljen, 41, 27, str.5 6. Dolenjski list, 1990. Kočevje še peša, 41, 27, str.17 7. Ferenc, M., 2005. Kočevska pusta in prazna: Nemško jezikovno območje na Kočevskem po odselitvi Nemcev. 1.izdaja. Ljubljana, Modrijan, 829 str. 8. Glavonjić, M., 2005. Trikon v stečaj, delavke stavkajo. URL: http://www.dnevnik.si/clanek/152444 (Citirano 18.8.2014) 9. Hafnar, S., 1992. Itas vendarle prodan. Nove novice, 1, 34, str.10 10. Hafnar, S., 1992. Izgubarsko polletje. Nove novice, 1, 34, str.11 11. Hafnar, S., 1992. Negotovost povzročilo nezadovoljstvo. Nove novice, 1, 26, str.9 12. Hafnar, S., 1992. Pomanjkanje šivilj in mizarjev. Nove novice, 1, 30-31, str.8 13. Itas Cas. Podjetje. URL: http://www.itas-cas.si/slo_podjetje.php (Citirano 12.8.2014) 14. Kotar in sod., Petsto let mesta Kočevje. 1971. Kočevje, Skupnost občine, 196 str. 15. Krivec, V., 1998. Industrija zaskrbljujoče padla. URL: http://www.gzs.si/slo/skupne_naloge/trzne_storitve/knjigarna_gzs/glas_gospodarstva/arhiv/let nik_1998/4279 (Citirano 14.8.2014) 16. Latinski pregovori. URL: http://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori (Citirano 4.8.2014) 17. Melamin Kočevje. Zgodovina podjetja. URL: http://www.melamin.si/zgodovina-podjetjamelamin (Citirano 6.8.2014) 18. Občina Kočevje. URL: http://www.kocevje.si/obcina-kocevje (Citirano 6.8.2014) 19. Občina Kočevje. Razvoj industrije. URL: http://www.kocevje.si/index.cgi?m=51&id=266 (Citirano 10.8.2014) 20. Rakovič, V., 1981. Kočevski tekstilec. Tekstilana 1945-1971, 21, str. 9-16 21. R Kanal. 2012. S stečajem kočevskega Gramiza zgubili 50 delovnih mest. URL: http://www.rkanal.com/2012-01/s-stecajem-kocevskega-gramiza-zgubili-50-delovnih-mest/ (Citirano 11.9.2014) 22. Primc, J., 1990. Danes grozi izklop elektrike ITAS-u. Dolenjski list, 41, 26, str.5 23. Primc, J., 1990. Doma čakajo na ITAS-ovo rešitev. Dolenjski list, 41, 21, str.5 24. Primc, J., 1990. Inkop je na robu prepada. Dolenjski list, 41, 21, str.5 25. Primc, J., 1990. Poudarek obrti. Dolenjski list, 41, 3, str.5 26. Primc, J., 1990. Požar uničil večji del žage LIK. Dolenjski list, 41, 19, str.12 27. Primc, J., 1990. Stavka v ITAS-u. Dolenjski list, 41, 34, str.1 28. Rotis. Podjetje URL: http://www.rotis-lj.si/ (Citirano 12.8.2014) 29. Slovenske občine v številkah. 2009. Smrekar, T.(ur.). Ljubljana, Statistični urad Republike Slovenije, 223 str. 30. Statistični urad Republike Slovenije. Podatki po občinah. Prebivalstvo. URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Obcine/Obcine.asp (Citirano 7.8.2014) 31. Statistični urad Republike Slovenije. Podatki po občinah. Trg dela. URL: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Obcine/Obcine.asp (Citirano 12.8. 2014) 32. Žagar, J., 1978. Lesna industrija Kočevje 1945 – 1978: Kratek opis nastanka, dela in razvoja. Kočevje, 159 str. 29 Seznam slik in preglednic KAZALO SLIK Slika 1: Nekdanja poslovna stavba Zidarja, Avtor: Dušan Železnjak, 2014 ............................. 4 Slika 2: Melamin Kočevje, Avtor: Dušan Železnjak, 2014......................................................... 5 Slika 3: Nekdanja poslovna stavba Tekstilane, Avtor: Dušan Železnjak, 2014 ......................... 6 Slika 4: Kompleks nekdanjega podjetja LIK, Avtor: Dušan Železnjak, 2014 ............................ 7 SEZNAM PREGLEDNIC Preglednica 1: Gibanje števila brezposelnih oseb v Kočevju v obdobju 1990-1997............... 10 Preglednica 2: Gibanje števila brezposelnih oseb v Kočevju v obdobju 2005-2010............... 10 Preglednica 3: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v Sloveniji v obdobju 20052010 .......................................................................................................................................... 11 Preglednica 4: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v Kočevju v obdobju 2005-2010 ... .................................................................................................................................................. 11 Preglednica 5: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v Sloveniji v obdobju 2005-2010 .................................................................................................................................................. 11 Preglednica 6: Gibanje števila delovno aktivnega prebivalstva, zaposlenih in samozaposlenih oseb v Kočevju v obdobju 2005-2010 ...................................................................................... 12 Preglednica 7: Gibanje števila delovno aktivnega prebivalstva, zaposlenih in samozaposlenih oseb v Sloveniji v obdobju 2005-2010...................................................................................... 12 Preglednica 8: Podjetja po dejavnostih ................................................................................... 13 Preglednica 9: Primerjava povprečne mesečne neto plače za maj 2014 med občino Kočevje in Republiko Slovenijo glede na SKD dejavnost .......................................................................... 13 Preglednica 10: Gibanje števila registriranih brezposelnih oseb v občini Kočevje v obdobju od januarja 2014 do maja 2014 ............................................................................................... 14 Preglednica 11: Gibanje stopnje registrirane brezposelnosti v občini Kočevje v obdobju od januarja do maja 2014 ............................................................................................................. 14 Preglednica 12: Gibanje povprečne neto mesečne plače v občini Kočevje v obdobju od januarja do maja 2014 ............................................................................................................. 14 Preglednica 13: Propadla, obstoječa in novonastala podjetja v Kočevje v obdobju 1990 – 2014 .......................................................................................................................................... 15 30 Seznam prilog Priloga 1: Kako vidite gospodarsko sliko Kočevja v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja? 1. Starost. 2. Izobrazba. 3. Zaposlen / a, nezaposlen / a. 4. Kje ste dobili prvo zaposlitev? a. b. c. d. Kočevje Ribnica Ljubljana drugo 5. Kakšne so bile po vašem mnenju možnosti za zaposlitev v Kočevju v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja? a. b. c. d. zelo dobre dobre slabe zelo slabe 6. Katera gospodarska panoga v Kočevju je bila po vašem mnenju najuspešnejša v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja? a. b. c. d. e. lesna in lesno – predelovalna strojna gradbena tekstilna drugo 7. Kakšen vpliv so po vašem mnenju imele prometne povezave na razvoj industrije v Kočevju v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja? a. b. c. d. velik zmeren majhen niso imele vpliva 31 8. Kakšen vpliv je po vašem mnenju imela politika (lokalna in državna) na razvoj industrije v Kočevju v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja? a. b. c. d. velik zmeren majhen ni imela vpliva 9. Ali poznate vsaj tri kočevska podjetja, ki so v 70-tih in 80-tih letih 20. stoletja zaposlovala več kot 300 ljudi? Če poznate, jih prosim naštejte. a. da b. ne 10. Postavite se v leto 1990. Kako bi napovedali gospodarsko sliko Kočevja čez pet let (se pravi leta 1995) ? a. boljša b. slabša Priloga 2: Kako ocenjujete gospodarsko sliko Kočevja? 1. Starost. 2. Izobrazba. 3. Zaposlen / a , študent / ka, nezaposlen / a 4. Ali ponuja Kočevje dovolj možnosti za zaposlitev? a. da b. ne 5. Katera gospodarska panoga v Kočevju ima po tvojem mnenju največji potencial za gospodarski razvoj? a. b. c. d. lesna strojna živilska kemična 32 6. Kakšen vpliv imajo po vašem mnenju prometne povezave na gospodarski razvoj Kočevja? a. b. c. d. velik zmeren majhen nimajo vpliva 7. Kakšen vpliv ima po vašem mnenju politika (državna in lokalna) na gospodarski razvoj Kočevja? a. b. c. d. velik zmeren majhen nima vpliva 8. Ali poznate vsaj tri kočevska podjetja, ki so propadla v zadnjih 24 letih? Če poznate, jih prosim naštejte. a. da b. ne 9. Za katera kočevska podjetja menite, da so sposobna gospodarskega razvoja? 10. Kakšna menite, da bo gospodarska slika Kočevja čez pet let? a. boljša b. slabša 33 Izjava o avtorstvu Izjavljam, da je zaključna seminarska naloga v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi in veljavno zakonodajo. Kočevje, 21.6.2015 Jan Železnjak 34
© Copyright 2024