3_ Korat-Fabijan_VZD pri delu z ototoksičnimi

Simpozij
VARNO IN ZDRAVO DELO
VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU
Z OTOTOKSIČNIMI SNOVMI
Nova Gorica 13. in 14.11.2014
mag. Lidija Korat
Inšpektorat RS za delo
Janez Fabijan
Zbornica VZD
1
Avicenno
(980 -1037) - Perzijski filozof in učenjak
(Abu Ali al-Husayna ibn Add-Allaha ibnsina Balkhija)
Kanon medicine
Učinki kemične substance na človeško uho
Uporaba pare živega srebra za odstranjevanje uši - poškodbe sluha
2
Kombinirana
izpostavljenost
hrupu in
ototoksičnim
substancam
Izdajatelj Evropska agencija za varnost in
zdravje pri delu- EU OHSA 2009
Zbornica VZD
je v juniju 2014
pripravila neuradni
prevod
3
OTOTOKSIČNOST
Kaj je to?
Ototoksičnost je preprosto, „zastrupitev“
ušesa (oto = uho, toksičnost= zastrupitev),
4
Ototoksičnost
je, posledica izpostavljenosti zdravilom ali kemikalijam, ki
poškodujejo notranje uho (reverzibilno ali ireverzibilno). Ker
notranje uho, vključuje oboje, tako slišnost kot ravnotežje,
ototoksičnost lahko povzroči motnje enega ali drugega ali obeh
5
6
OTOTOKSIČNE SNOVI
I. SNOVI PRI KATERIH JE DOKAZANO, DA SO
OTOTOKSIČNE
II. SNOVI PRI KATERIH SE „SUMI“ DA SO OTOTOKSIČNE
III. SNOVI Z „NEZADOSTNIMI“ DOKAZI OTOTOKSIČNOSTI
7
I. SKUPINA
ZDRAVILA
Negativne učinke na sluh imajo nekatera zdravila:
Antibiotiki in aminiglikozidi (streptomicin,
dihidrostreptomicin, gentamicin, amikacin, tertraciklin, eritromicin,
vankomicin -
).
trajna okvara odvisna od višine odmerkov
Nekatera zdravila za zdravljenje raka (cisplatin,
karboplatin, bleomicin- trajna okvara odvisna od višine odmerkov)
Diuretiki (furozemid, etakrinska kislina -
začasna okvara sluha
)
Analgetiki in antipiretiki - zdravilo za zniževanje
povišane telesne temperature - (salicilna kislina-
začasna okvara sluha)
8
TOPILA
Predvsem pri živalih so dokazali, da na sluh
vplivajo:
• toluen, etilbenzen, n-propilbenzen,
• stiren in metilstiren
• trikloroetilen
• p-ksilen
• n-heksan
• CS2
9
TOLUEN - UPORABA
- Njegova gostota je 0,8661 g / ml, torej manj kot 1,
tako, da plava na vodi.
- hitrost izparevanja je 4,5 glede na dietileter. Zato, za
toluen traja 4,5-krat dlje, kot za dietil eter, da izhlapi.
- Ni razvrščen kot rakotvoren za ljudi – skupina 3
• proizvodnja benzojske kisline, benzaldehida, eksplozivov,
barvil…
• topilo za barve, lake, gumo, smole,
• ekstrakcijska snov,
• aditiv
• snov za dodelavne materiale za papir, umetno usnje,
proizvodnjo detergentov,
10
• toluen pogosto najdemo skupaj z ostalimi topili
TRIKLORETILEN
IARC (International Agency for
Research on Cancer)- SKUPINO 2Averjetno rakotvoren za ljudi
• je topilo za različne organske materiale
• je sredstvo za čiščenje in razmaščevanje
in sredstvo za ekstrakcijo.
11
KSILEN
•
•
•
•
•
ni razvršen kot rakotvoren za ljudi – skupina 3
proizvodnja smol, barv, lakov,
sinteza organskih kemikalij;
topilo (npr. za barve, premaze, lepila in gume);
uporablja pri proizvodnji epoksi smol,
farmacevtskih izdelkov in v usnjarski industriji.
12
UČINKI STIRENA NA ZDRAVJE ČLOVEKA
•
•
•
•
•
konc. brez opaznih negativnih vplivov (NOAEL) – ni
določena,
najnižja konc. z opaznim škodljivim učinkom (LOAEL) - 15
ppm,
učinek na centralni živčni sistem se začne pojavljati od 50 200 ppm,
izrazito poslabšanje reakcijskega časa in telesnega
ravnotežja pri konc. > 200 ppm,
nekatere študije poročajo o naraščanju pogostosti
spontanih splavov, pri delavkah, ki delajo v industriji plastike
Glavna metabolična pot stirena
13
Nekateri končni proizvodi iz poliestrskih in
vinilestrskih smol po postopku ročnega
nanašanja in brizganja
Plovila
Posamezne sklope za avt. ind. Kabine za naoljenje
Čistilne enote
Kadi
14
KEMIČNE SNOVI, KI POVZROČAJO
ZADUŠITEV
Vpliv CO, vodikovega cianida in njegovih soli je
predvsem posledica pomanjkanja kisika znotraj
polža.
15
NITRILI
• akrilonitril
• 3,3-iminodipropionitril
• 3-buten nitril
• cis 2-pentennitril
• ciskrotonnitril
UPORABA:
• za sintezo karboksilne kisline,
• acetonitril kot topilo
• benzonitril kot začetna komponenta za melaminske
smole in
• akrilonitril kot monomer poliakrilonitrilov
16
KOVINE IN KOVINSKE SPOJINE
• svinec in snovi, ki vsebujejo svinec,
• živo srebro (up. v industriji akumulatorjev, pigmentov,
•
•
eksplozivov laboratorijskih analizah, farmacevtskih
aplikacijah) ,
kositrove organske spojine (up. Tri n-alkilkositer je
baktericid in fingicid),
spojine, ki vsebujejo germanij (GeO2) (up. za
tranzistorje, diode, solarne celice, steklo..).
17
II. „SUM“ NA OTOTOKSIČNOST SNOVI
KOVINE IN NEKOVINE
• kadmij (kadmijev klorid)
• arzen
BROMATI
TOBAČNI DIM
HALOGENIRANI OGLJIKOVODIKI
• poliklorirani bifenili
• tetrabromovbisfenol A
• heksabromovciklododekan
• heksaklorobenzen
18
III. SNOVI Z „NEZADOSTNIMI“
DOKAZI OTOTOKSIČNOSTI
INSEKTICIDI
• piretroidi
• organofosforne snovi
ALKILNE SPOJINE
• n-heptan
• butil nitril
• 4-tert-butiltoluen
MANGAN
19
OTOTOKSIČNE SNOVI
SLUH
RAVNOTEŽJE
20
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti hrupu pri delu (Ur. list RS št. 17/2006)
v točki č., 8. člena
določa, da pri izdelavi ocene tveganja zaradi
izpostavljenosti delavcev hrupu mora delodajalec
nameniti posebno pozornost v kolikor je to mogoče,
vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz
medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih
snovi pri delu.
21
UČINKI
Skupni učinek je bodisi:
Aditiven : pomeni, da je učinek enak vsoti
učinkov, ki se pojavijo zaradi izpostavljenosti
posameznemu agensu
Sinergističen: učinek obeh agensov se potencira
in je končni učinek še večji kot ga pričakujemo pri
aditivnem učinku (stiren+hrup)
22
Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev
(Ur.l. RS, št. 87/2002, 29/2003 popr., 124/2006)
Prilogi I : Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in
usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega
zdravstvenega pregleda delavcev in roki
določa pod zap. št. 1.2.1. ADG
Audiometrična določitev slušnega praga za čiste tone po zračni in
kostni poti,
določa pod zap. št. 1.4. RAVNOTEŽJE
pod 1.4.1. Test orto in dinamostatike - Romberg, Unterberger
(FUKUDI ali test hoje)
in pod 1.4.2. Bitermalni frekvenčni vestibulogram.
23
2. odst. 6. člena Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu
Določa, da mora delodajalec pri oceni tveganja upoštevati:
• nevarne lastnosti kemičnih snovi,
• podatke o varnosti in zdravju, ki jih posreduje dobavitelj (npr. varnostne
liste po predpisih o kemikalijah),
• raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti,
• količino kemičnih snovi,
• druge okoliščine pri delu s kemičnimi snovmi,
• mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in/ali biološke mejne
vrednosti
• učinek preventivnih ukrepov, ki so/bodo sprejeti
• rezultate že uvedenega zdravstvenega nadzora, če so na razpolago
24
NEVARNE LASTNOSTI KEMIČNIH SNOVI
1. ustrezno izberite delovno okolje – naj bo zaključena delovna
enota npr. lakirnica, laboratorij…,
2. izdelajte seznam vseh nevarnih kemičnih snovi, ki so
prisotne v delovnem okolju,
3. na seznamu mora biti napisano poleg naziva proizvoda tudi
kemijska % sestava,
4. navede se okvirna dnevna poraba posamezne nevarne snovi,
25
Zap.št
.
1
Trgovsko
ime
Kemijsko ime
EGALIN
emajl
etil acetat
n-butilacetat
nitroceluloza z
največ 12%
dušika
Nevarne lastnosti
Nevarne lastnosti
Konc.
(ut %)
R-11 lahko vnetljivo
R-41 nevarnost hudih poškodb oči
R-66 ponavljajoča izpostavljenost lahko
povzroči nastanek suhe ali razpokane kože
R-67 hlapi lahko povzročijo zaspanost in
omotico
H 225 Lahko vnetljiva tekočina in hlapi
H 315 Povzroča draženje kože
H 318 Povzroča hude poškodbe oči
EUH066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko
povzroči nastanek suhe ali razpokane kože
R-11 lahko vnetljivo
R-36 draži oči
R-66 ponavljajoča izpostavljenost lahko
povzroči nastanek suhe ali razpokane kože
R-67 hlapi lahko povzročijo zaspanost in
omotico
H 225 Lahko vnetljiva tekočina in hlapi
H 319 Povzroča hudo draženje kože
H 336 Lahko povzroči zaspanost in omotico
EUH066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko
povzroči nastanek suhe ali razpokane kože
10-25
H 226 Vnetljiva tekočina in hlapi
H 336 Lahko povzroči zaspanost in omotico
EUH066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko
povzroči nastanek suhe ali razpokane kože
10-25
H 201- eksplozivno, nevarnost eksplozije v masi
10-25
R-11 Lahko vnetljivo
R-66 ponavljajoča izpostavljenost lahko
povzroči nastanek suhe ali razpokane kože
R-67 hlapi lahko povzročijo zaspanost in
omotico
E - R3
dnevna
poraba
(kg)
MV/TD
K
BAT
Fizikalne
lastnosti
100
17x0.4906=
8.5
17x0.4906=
8.5
17x0.4906=
ekspl.
8.5
……..
ksilen
2
ksilen
ksilen
R 10 - vnetljivo
R 20/21 – zdravju škodljivo pri vdihovanju in v
stiku s kožo
R-38 draži kožo
H 226 Vnetljiva tekočina in hlapi
H 312 + H 332 zdravju škodljivo v stiku s kožo
ali pri vdihovanju
2.5-10
R 10 - vnetljivo
R 20/21 – zdravju škodljivo pri vdihovanju in v
stiku s kožo
R-38 draži kožo
H 226 Vnetljiva tekočina in hlapi
H 312 + H 332 zdravju škodljivo v stiku s kožo
ali pri vdihovanju
100
6.25x0.4906*
3.1
100
…………..
……………
15
……………
* Pod fizikalne in kemijske lastnosti je navedeno, da je delež organskega topila
kg/kg proizvoda po EU 1999/13, delež 0.4906
26
Skupna poraba nevarnih snovi v 8 urah
etil acetat.....kg ( F- R 11, R 36, R 66, R 67)
n-butilacetat………………kg (R 10, R 66, R 67)
nitroceluloza z največ 12% dušika……..kg (E – R3)
……..
……..
……..
……..
……..
ksilen…. kg (R10, R 20/21, R38)
27
RAVEN, VRSTA IN TRAJANJE IZPOSTAVLJENOSTI
raven – brizganje, ročno nanašanje – laminacija,
vrsta – skozi kožo, z vdihavanjem, z zaužitjem
trajanje – kolikokrat dnevno, mesečno….
28
Ocena tveganja - 1. korak
29
Ocena tveganja - primer
30
PRAKTIČNE NEZAVEZUJOČE SMERNICE O VAROVANJU ZDRAVJA
IN ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI DELAVCEV PRED TVEGANJI
ZARADI IZPOSTAVLJENOSTI KEMIČNIM
DEJAVNIKOM PRI DELU
http://bookshop.europa.eu/en/practical-guidelines-of-a-non-binding-natureon-the-protection-of-the-health-and-safety-of-workers-from-the-risksrelated-to-chemical-agents-at-workpbKE6805058/?CatalogCategoryID=Ke4KABstjN4AAAEj8pAY4e5L
31
DOLOČEVANJE RAVNI TVEGANJA
LR = OHR x LE x LC
LR: raven tveganja
OHR: objektivna stopnja nevarnosti
LE: raven izpostavljenosti
LC: raven posledic
32
OBJEKTIVNA STOPNJA NEVARNOSTI - OHR
1. UPORABLJA SE VPRAŠALNIK (44 VPRAŠANJ), KI GA DOPOLNJUJE TABELA
MERIL ZA OCENJEVANJE
Vprašalnik:
33
R 11- lahko vnetljivo
R 41 – nevarnost hudih poškodb oči
R 3 - eksplozivno - nitroceluloza največ 12%dušika – 10-25%
34
MERILA ZA OBJEKTIVNE STOPNJE NEVARNOSTI - OHR
Glede na odgovore na vsa vprašanja:
a) Splošna stopnja bo „zelo pomanjkljiva“, če je katerokoli
vprašanje uvrščeno pod stopnjo „zelo pomanjkljiva“ ali če je več
kot 50 % vprašanj, ki se uporabljajo, dodeljena stopnja
„pomanjkljiva“.
b) Splošna stopnja bo „pomanjkljiva“, če je katero koli vprašanje,
ki mu ni dodeljena stopnja „zelo pomanjkljiva“, uvrščeno pod
stopnjo „pomanjkljiva“ ali če je več kot 50 % vprašanj, ki se
uporabljajo, dodeljena stopnja „se lahko izboljša“.
c) Splošna stopnja bo „se lahko izboljša“, če je katerokoli
vprašanje, ki mu ni dodeljena stopnja „zelo pomanjkljiva“ ali
„pomanjkljiva“, uvrščeno pod stopnjo „se lahko izboljša“.
d) V drugih primerih je splošna stopnja sprejemljiva.
35
DOLOČITEV OBJEKTIVNE STOPNJE
NEVARNOSTI - OHR
36
RAVEN IZPOSTAVLJENOSTI - LE
37
RAVEN POSLEDIC - LC
38
POMEN RAZLIČNIH RAVNI TVEGANJA - LR
39
KJE JE DOLOČENO IZVAJANJE
BIOLOŠKEGA MONITORINGA
Pravilniku o varovanju
delavcev pred tveganji
zaradi izpostavljenosti
kemičnim snovem pri delu
(Ur. list RS, št. 100/01, št.
39/05,)
zavezujoče biološke mejne vrednosti iz priloge II prej navedenega
Pravilnika, so se začele uporabljati
31. decembra 2005
40
BIOLOŠKI MONITORING JE POTREBNO
IZVAJATI
a.) ko so delavci izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam,
b.) kadar pooblaščeni zdravnik na podlagi zdravstvene ocene
tveganja ugotovi:
• da je izpostavljenost delavca nevarnim kemičnim snovem
takšna, da se ugotovljena bolezen ali znaki bolezni lahko
pripišejo izpostavljenosti,
• da obstaja verjetnost, da se bolezen ali znaki bolezni lahko
pojavijo pod posebnimi pogoji dela,
• da diagnostični postopek ne predstavlja tveganja za zdravje
delavca in
• da so delavci pri delu izpostavljeni tistim nevarnim kemičnim
snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz
priloge II. Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi
izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS št.
100/01 in št. 39/05)
41
KAJ MORA BITI NAVEDENO
V IZJAVI O VARNOSTI
Z OCENO TVEGANJA
42
1. NAVEDBA NEVARNIH KEMIČNIH SNOVI
Pri katerih SE BO IZVAJAL biološki monitoring,
OPOZORILO !
ČEPRAV NISO PRESEŽENE MV dol. kemikalije so
LAHKO PRESEŽENE BAT VREDNOSTI !!!!
43
2. POSTOPEK IZVEDBE BM
1. Strategija meritev in načrt meritev;
2. Izbira biološkega materiala, testni parametri
(karakteristični pokazatelji) in analitske metode;
3. Čas vzorčenja glede na ritem izmen;
4. Shranjevanje in transportiranje biološkega
materiala;
5. Zagotavljanje kvalitetnih analiz;
6. Koordinacija med pooblaščenim zdravnikom in
laboratorijem;
44
3. REZULTATI BM
Pri podajanju rezultatov biološkega monitoringa je
potrebno upoštevati :
1. učinek kratke izpostavljenosti,
2. pavze,
3. čas izpostavljenosti,
4. specifične delovne pogoje,
5. intenziteta fizične aktivnosti in neobičajni pogoji
atmosferskega pritiska,
6. individualno izpostavljenost
……………..
45
3. REZULTATI BM
1. Ocena laboratorija o analiznih rezultatih;
2. Ocenitev s strani pooblaščenega zdravnika;
3. Zaključki glede ocene biološkega monitoringa;
46
Zaključki glede ocene biološkega
monitoringa
Pooblaščeni zdravnik mora z rezultati BM seznaniti
delavce pri katerih se je izvajal BM;
Če so meritve BM pokazale preseženo vrednost
biološkim mejnih vrednosti mora delodajalec zagotoviti
ukrepe za znižanje teh vrednosti.
Določiti periodiko ponovnega izvajanja BM (6 mesecev,
1 leto, 2 leti…).
47
NEKATERE UGOTOVLJENE NEPRAVILNOSTI
IZVAJANJE BIOLOŠKEGA MONITORINGA NA NEUSTREZEN METABILIT
• Pooblaščeni zdravnik se dogovori z laboratorijev za analizo
metabolita,
• Laboratorij izvede analizo,
• Pooblaščeni zdravnik da oceno, da je vse v redu, da je ponovni
BM čez 5 let, vendar se kasneje izkaže, da je bil izveden BM na
NEUSTREZEN METABOLIT
karakteristični pokazatelj
STIRENA
MANDLJEVA KISLINA
karakteristični pokazatelj
KATEHOLAMINA (ki predstavlja končni
produkt razpadanje ADRENALINA)
VANILIN MANDLJEVA KISLINA
radikal
Ponovna izvedba BM na pravi metabolit
30% ZAPOSLENIH, KJER JE BIL IZVEDEN BM JE IMELO PRESEŽENE BAT
48
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01 in št. 39/05), Priloga II
Ime snovi
Karakteristični
pokazatelj
stiren
Biološki vzorec
kri
mešani
izdihani
zrak
Stiren
Biološke mejne
vrednosti (BAT)
16 ur po končanem delu 0,19 mol/l
(20,0 μg/l)
16 ur po končanem delu 1,66 mol/l
(40 ppb)
v času izpostavljenosti
0,75 mol/l
(18 ppm)
Čas vzorčenja
mandljeva
kislina
urin
ob koncu delovne
izmene
fenilglioksalna
kislina
urin
ob koncu delovne
izmene
?
0,74 mol/mol
kreatinina*
(1,0 g/g
kreatinina*)
0,18 mol/mol
kreatinina*
(240,0 mg/g
kreatinina*)
NE POZNA POKLICNA
IZPOSTAVLJENOST
49
Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim
snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01 in št. 39/05), Priloga II
Ime snovi
Karakteristični
pokazatelj
Biološki vzorec
Čas vzorčenja
Biološke mejne
vrednosti (BAT)
svinec
kri
ni pomemben
1,93mol/l
(400g/l) - moški
1,45mol/l
(300g/l) - ženske
urin
enkratni vzorec
ali urin, zbran v
24 urah
43,68mol/mol
kreatinina*
(80g/g
kreatinina*)
dehidratazad aminolevulinske
kisline
kri
ni pomemben
15 U/l E
protoporfirin v
eritocitih
kri
po 2-3 mesečni
izpostavljenosti
(vzorec zaščititi
pred svetlobo)
2,67mol/l E
(1,50 mg/l E)
Svinec
(elementarni in
anorganske
spojine)
Podajanje rezulatov laboratorijev:
1. laboratorij do 530 nmol/l
2. laboratorij do 9 nmol/gHb
50
Primer 1: Izpostavljenost toluenu in hrupu
Izmerjena vrednost na DM „B“ 138 mg/m3 (MV 192 mg/m3, Hrup LEX8h 78 dBA
Izpostavljenost topilom 13 let
51
Primer 2: Izpostavljenost toluenu in hrupu
Izmerjena vrednost na DM „ A “ 90 mg/ m3 (MV 192 Mg/m3, hrup LEX8h 75 dBA
Izpostavljenost topilom 8 let
52
Globa od 2.000 do 60.000 EUR
za pravno osebo
Globa od 800 do 32.000 EUR za
samostojnega podjetnika posameznika
Globa od 400 do 2.000 EUR za
odgovorno osebo pravne osebe
53
HVALA ZA VAŠO POZORNOST
54