3_ Korat-Fabijan_VZD pri delu z ototoksičnimi
Simpozij VARNO IN ZDRAVO DELO VARNOST IN ZDRAVJE PRI DELU Z OTOTOKSIČNIMI SNOVMI Nova Gorica 13. in 14.11.2014 mag. Lidija Korat Inšpektorat RS za delo Janez Fabijan Zbornica VZD 1 Avicenno (980 -1037) - Perzijski filozof in učenjak (Abu Ali al-Husayna ibn Add-Allaha ibnsina Balkhija) Kanon medicine Učinki kemične substance na človeško uho Uporaba pare živega srebra za odstranjevanje uši - poškodbe sluha 2 Kombinirana izpostavljenost hrupu in ototoksičnim substancam Izdajatelj Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu- EU OHSA 2009 Zbornica VZD je v juniju 2014 pripravila neuradni prevod 3 OTOTOKSIČNOST Kaj je to? Ototoksičnost je preprosto, „zastrupitev“ ušesa (oto = uho, toksičnost= zastrupitev), 4 Ototoksičnost je, posledica izpostavljenosti zdravilom ali kemikalijam, ki poškodujejo notranje uho (reverzibilno ali ireverzibilno). Ker notranje uho, vključuje oboje, tako slišnost kot ravnotežje, ototoksičnost lahko povzroči motnje enega ali drugega ali obeh 5 6 OTOTOKSIČNE SNOVI I. SNOVI PRI KATERIH JE DOKAZANO, DA SO OTOTOKSIČNE II. SNOVI PRI KATERIH SE „SUMI“ DA SO OTOTOKSIČNE III. SNOVI Z „NEZADOSTNIMI“ DOKAZI OTOTOKSIČNOSTI 7 I. SKUPINA ZDRAVILA Negativne učinke na sluh imajo nekatera zdravila: Antibiotiki in aminiglikozidi (streptomicin, dihidrostreptomicin, gentamicin, amikacin, tertraciklin, eritromicin, vankomicin - ). trajna okvara odvisna od višine odmerkov Nekatera zdravila za zdravljenje raka (cisplatin, karboplatin, bleomicin- trajna okvara odvisna od višine odmerkov) Diuretiki (furozemid, etakrinska kislina - začasna okvara sluha ) Analgetiki in antipiretiki - zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature - (salicilna kislina- začasna okvara sluha) 8 TOPILA Predvsem pri živalih so dokazali, da na sluh vplivajo: • toluen, etilbenzen, n-propilbenzen, • stiren in metilstiren • trikloroetilen • p-ksilen • n-heksan • CS2 9 TOLUEN - UPORABA - Njegova gostota je 0,8661 g / ml, torej manj kot 1, tako, da plava na vodi. - hitrost izparevanja je 4,5 glede na dietileter. Zato, za toluen traja 4,5-krat dlje, kot za dietil eter, da izhlapi. - Ni razvrščen kot rakotvoren za ljudi – skupina 3 • proizvodnja benzojske kisline, benzaldehida, eksplozivov, barvil… • topilo za barve, lake, gumo, smole, • ekstrakcijska snov, • aditiv • snov za dodelavne materiale za papir, umetno usnje, proizvodnjo detergentov, 10 • toluen pogosto najdemo skupaj z ostalimi topili TRIKLORETILEN IARC (International Agency for Research on Cancer)- SKUPINO 2Averjetno rakotvoren za ljudi • je topilo za različne organske materiale • je sredstvo za čiščenje in razmaščevanje in sredstvo za ekstrakcijo. 11 KSILEN • • • • • ni razvršen kot rakotvoren za ljudi – skupina 3 proizvodnja smol, barv, lakov, sinteza organskih kemikalij; topilo (npr. za barve, premaze, lepila in gume); uporablja pri proizvodnji epoksi smol, farmacevtskih izdelkov in v usnjarski industriji. 12 UČINKI STIRENA NA ZDRAVJE ČLOVEKA • • • • • konc. brez opaznih negativnih vplivov (NOAEL) – ni določena, najnižja konc. z opaznim škodljivim učinkom (LOAEL) - 15 ppm, učinek na centralni živčni sistem se začne pojavljati od 50 200 ppm, izrazito poslabšanje reakcijskega časa in telesnega ravnotežja pri konc. > 200 ppm, nekatere študije poročajo o naraščanju pogostosti spontanih splavov, pri delavkah, ki delajo v industriji plastike Glavna metabolična pot stirena 13 Nekateri končni proizvodi iz poliestrskih in vinilestrskih smol po postopku ročnega nanašanja in brizganja Plovila Posamezne sklope za avt. ind. Kabine za naoljenje Čistilne enote Kadi 14 KEMIČNE SNOVI, KI POVZROČAJO ZADUŠITEV Vpliv CO, vodikovega cianida in njegovih soli je predvsem posledica pomanjkanja kisika znotraj polža. 15 NITRILI • akrilonitril • 3,3-iminodipropionitril • 3-buten nitril • cis 2-pentennitril • ciskrotonnitril UPORABA: • za sintezo karboksilne kisline, • acetonitril kot topilo • benzonitril kot začetna komponenta za melaminske smole in • akrilonitril kot monomer poliakrilonitrilov 16 KOVINE IN KOVINSKE SPOJINE • svinec in snovi, ki vsebujejo svinec, • živo srebro (up. v industriji akumulatorjev, pigmentov, • • eksplozivov laboratorijskih analizah, farmacevtskih aplikacijah) , kositrove organske spojine (up. Tri n-alkilkositer je baktericid in fingicid), spojine, ki vsebujejo germanij (GeO2) (up. za tranzistorje, diode, solarne celice, steklo..). 17 II. „SUM“ NA OTOTOKSIČNOST SNOVI KOVINE IN NEKOVINE • kadmij (kadmijev klorid) • arzen BROMATI TOBAČNI DIM HALOGENIRANI OGLJIKOVODIKI • poliklorirani bifenili • tetrabromovbisfenol A • heksabromovciklododekan • heksaklorobenzen 18 III. SNOVI Z „NEZADOSTNIMI“ DOKAZI OTOTOKSIČNOSTI INSEKTICIDI • piretroidi • organofosforne snovi ALKILNE SPOJINE • n-heptan • butil nitril • 4-tert-butiltoluen MANGAN 19 OTOTOKSIČNE SNOVI SLUH RAVNOTEŽJE 20 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (Ur. list RS št. 17/2006) v točki č., 8. člena določa, da pri izdelavi ocene tveganja zaradi izpostavljenosti delavcev hrupu mora delodajalec nameniti posebno pozornost v kolikor je to mogoče, vplivom na varnost in zdravje delavcev, ki izhajajo iz medsebojnega učinkovanja hrupa in ototoksičnih snovi pri delu. 21 UČINKI Skupni učinek je bodisi: Aditiven : pomeni, da je učinek enak vsoti učinkov, ki se pojavijo zaradi izpostavljenosti posameznemu agensu Sinergističen: učinek obeh agensov se potencira in je končni učinek še večji kot ga pričakujemo pri aditivnem učinku (stiren+hrup) 22 Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur.l. RS, št. 87/2002, 29/2003 popr., 124/2006) Prilogi I : Tabela 1.0. Osnovni obseg in vsebina predhodnega in usmerjenega obdobnega in drugega usmerjenega preventivnega zdravstvenega pregleda delavcev in roki določa pod zap. št. 1.2.1. ADG Audiometrična določitev slušnega praga za čiste tone po zračni in kostni poti, določa pod zap. št. 1.4. RAVNOTEŽJE pod 1.4.1. Test orto in dinamostatike - Romberg, Unterberger (FUKUDI ali test hoje) in pod 1.4.2. Bitermalni frekvenčni vestibulogram. 23 2. odst. 6. člena Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu Določa, da mora delodajalec pri oceni tveganja upoštevati: • nevarne lastnosti kemičnih snovi, • podatke o varnosti in zdravju, ki jih posreduje dobavitelj (npr. varnostne liste po predpisih o kemikalijah), • raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti, • količino kemičnih snovi, • druge okoliščine pri delu s kemičnimi snovmi, • mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost in/ali biološke mejne vrednosti • učinek preventivnih ukrepov, ki so/bodo sprejeti • rezultate že uvedenega zdravstvenega nadzora, če so na razpolago 24 NEVARNE LASTNOSTI KEMIČNIH SNOVI 1. ustrezno izberite delovno okolje – naj bo zaključena delovna enota npr. lakirnica, laboratorij…, 2. izdelajte seznam vseh nevarnih kemičnih snovi, ki so prisotne v delovnem okolju, 3. na seznamu mora biti napisano poleg naziva proizvoda tudi kemijska % sestava, 4. navede se okvirna dnevna poraba posamezne nevarne snovi, 25 Zap.št . 1 Trgovsko ime Kemijsko ime EGALIN emajl etil acetat n-butilacetat nitroceluloza z največ 12% dušika Nevarne lastnosti Nevarne lastnosti Konc. (ut %) R-11 lahko vnetljivo R-41 nevarnost hudih poškodb oči R-66 ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože R-67 hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico H 225 Lahko vnetljiva tekočina in hlapi H 315 Povzroča draženje kože H 318 Povzroča hude poškodbe oči EUH066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože R-11 lahko vnetljivo R-36 draži oči R-66 ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože R-67 hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico H 225 Lahko vnetljiva tekočina in hlapi H 319 Povzroča hudo draženje kože H 336 Lahko povzroči zaspanost in omotico EUH066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože 10-25 H 226 Vnetljiva tekočina in hlapi H 336 Lahko povzroči zaspanost in omotico EUH066 Ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože 10-25 H 201- eksplozivno, nevarnost eksplozije v masi 10-25 R-11 Lahko vnetljivo R-66 ponavljajoča izpostavljenost lahko povzroči nastanek suhe ali razpokane kože R-67 hlapi lahko povzročijo zaspanost in omotico E - R3 dnevna poraba (kg) MV/TD K BAT Fizikalne lastnosti 100 17x0.4906= 8.5 17x0.4906= 8.5 17x0.4906= ekspl. 8.5 …….. ksilen 2 ksilen ksilen R 10 - vnetljivo R 20/21 – zdravju škodljivo pri vdihovanju in v stiku s kožo R-38 draži kožo H 226 Vnetljiva tekočina in hlapi H 312 + H 332 zdravju škodljivo v stiku s kožo ali pri vdihovanju 2.5-10 R 10 - vnetljivo R 20/21 – zdravju škodljivo pri vdihovanju in v stiku s kožo R-38 draži kožo H 226 Vnetljiva tekočina in hlapi H 312 + H 332 zdravju škodljivo v stiku s kožo ali pri vdihovanju 100 6.25x0.4906* 3.1 100 ………….. …………… 15 …………… * Pod fizikalne in kemijske lastnosti je navedeno, da je delež organskega topila kg/kg proizvoda po EU 1999/13, delež 0.4906 26 Skupna poraba nevarnih snovi v 8 urah etil acetat.....kg ( F- R 11, R 36, R 66, R 67) n-butilacetat………………kg (R 10, R 66, R 67) nitroceluloza z največ 12% dušika……..kg (E – R3) …….. …….. …….. …….. …….. ksilen…. kg (R10, R 20/21, R38) 27 RAVEN, VRSTA IN TRAJANJE IZPOSTAVLJENOSTI raven – brizganje, ročno nanašanje – laminacija, vrsta – skozi kožo, z vdihavanjem, z zaužitjem trajanje – kolikokrat dnevno, mesečno…. 28 Ocena tveganja - 1. korak 29 Ocena tveganja - primer 30 PRAKTIČNE NEZAVEZUJOČE SMERNICE O VAROVANJU ZDRAVJA IN ZAGOTAVLJANJU VARNOSTI DELAVCEV PRED TVEGANJI ZARADI IZPOSTAVLJENOSTI KEMIČNIM DEJAVNIKOM PRI DELU http://bookshop.europa.eu/en/practical-guidelines-of-a-non-binding-natureon-the-protection-of-the-health-and-safety-of-workers-from-the-risksrelated-to-chemical-agents-at-workpbKE6805058/?CatalogCategoryID=Ke4KABstjN4AAAEj8pAY4e5L 31 DOLOČEVANJE RAVNI TVEGANJA LR = OHR x LE x LC LR: raven tveganja OHR: objektivna stopnja nevarnosti LE: raven izpostavljenosti LC: raven posledic 32 OBJEKTIVNA STOPNJA NEVARNOSTI - OHR 1. UPORABLJA SE VPRAŠALNIK (44 VPRAŠANJ), KI GA DOPOLNJUJE TABELA MERIL ZA OCENJEVANJE Vprašalnik: 33 R 11- lahko vnetljivo R 41 – nevarnost hudih poškodb oči R 3 - eksplozivno - nitroceluloza največ 12%dušika – 10-25% 34 MERILA ZA OBJEKTIVNE STOPNJE NEVARNOSTI - OHR Glede na odgovore na vsa vprašanja: a) Splošna stopnja bo „zelo pomanjkljiva“, če je katerokoli vprašanje uvrščeno pod stopnjo „zelo pomanjkljiva“ ali če je več kot 50 % vprašanj, ki se uporabljajo, dodeljena stopnja „pomanjkljiva“. b) Splošna stopnja bo „pomanjkljiva“, če je katero koli vprašanje, ki mu ni dodeljena stopnja „zelo pomanjkljiva“, uvrščeno pod stopnjo „pomanjkljiva“ ali če je več kot 50 % vprašanj, ki se uporabljajo, dodeljena stopnja „se lahko izboljša“. c) Splošna stopnja bo „se lahko izboljša“, če je katerokoli vprašanje, ki mu ni dodeljena stopnja „zelo pomanjkljiva“ ali „pomanjkljiva“, uvrščeno pod stopnjo „se lahko izboljša“. d) V drugih primerih je splošna stopnja sprejemljiva. 35 DOLOČITEV OBJEKTIVNE STOPNJE NEVARNOSTI - OHR 36 RAVEN IZPOSTAVLJENOSTI - LE 37 RAVEN POSLEDIC - LC 38 POMEN RAZLIČNIH RAVNI TVEGANJA - LR 39 KJE JE DOLOČENO IZVAJANJE BIOLOŠKEGA MONITORINGA Pravilniku o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01, št. 39/05,) zavezujoče biološke mejne vrednosti iz priloge II prej navedenega Pravilnika, so se začele uporabljati 31. decembra 2005 40 BIOLOŠKI MONITORING JE POTREBNO IZVAJATI a.) ko so delavci izpostavljeni svincu ali njegovim spojinam, b.) kadar pooblaščeni zdravnik na podlagi zdravstvene ocene tveganja ugotovi: • da je izpostavljenost delavca nevarnim kemičnim snovem takšna, da se ugotovljena bolezen ali znaki bolezni lahko pripišejo izpostavljenosti, • da obstaja verjetnost, da se bolezen ali znaki bolezni lahko pojavijo pod posebnimi pogoji dela, • da diagnostični postopek ne predstavlja tveganja za zdravje delavca in • da so delavci pri delu izpostavljeni tistim nevarnim kemičnim snovem, za katere je uvedena zavezujoča mejna vrednost iz priloge II. Pravilnika o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS št. 100/01 in št. 39/05) 41 KAJ MORA BITI NAVEDENO V IZJAVI O VARNOSTI Z OCENO TVEGANJA 42 1. NAVEDBA NEVARNIH KEMIČNIH SNOVI Pri katerih SE BO IZVAJAL biološki monitoring, OPOZORILO ! ČEPRAV NISO PRESEŽENE MV dol. kemikalije so LAHKO PRESEŽENE BAT VREDNOSTI !!!! 43 2. POSTOPEK IZVEDBE BM 1. Strategija meritev in načrt meritev; 2. Izbira biološkega materiala, testni parametri (karakteristični pokazatelji) in analitske metode; 3. Čas vzorčenja glede na ritem izmen; 4. Shranjevanje in transportiranje biološkega materiala; 5. Zagotavljanje kvalitetnih analiz; 6. Koordinacija med pooblaščenim zdravnikom in laboratorijem; 44 3. REZULTATI BM Pri podajanju rezultatov biološkega monitoringa je potrebno upoštevati : 1. učinek kratke izpostavljenosti, 2. pavze, 3. čas izpostavljenosti, 4. specifične delovne pogoje, 5. intenziteta fizične aktivnosti in neobičajni pogoji atmosferskega pritiska, 6. individualno izpostavljenost …………….. 45 3. REZULTATI BM 1. Ocena laboratorija o analiznih rezultatih; 2. Ocenitev s strani pooblaščenega zdravnika; 3. Zaključki glede ocene biološkega monitoringa; 46 Zaključki glede ocene biološkega monitoringa Pooblaščeni zdravnik mora z rezultati BM seznaniti delavce pri katerih se je izvajal BM; Če so meritve BM pokazale preseženo vrednost biološkim mejnih vrednosti mora delodajalec zagotoviti ukrepe za znižanje teh vrednosti. Določiti periodiko ponovnega izvajanja BM (6 mesecev, 1 leto, 2 leti…). 47 NEKATERE UGOTOVLJENE NEPRAVILNOSTI IZVAJANJE BIOLOŠKEGA MONITORINGA NA NEUSTREZEN METABILIT • Pooblaščeni zdravnik se dogovori z laboratorijev za analizo metabolita, • Laboratorij izvede analizo, • Pooblaščeni zdravnik da oceno, da je vse v redu, da je ponovni BM čez 5 let, vendar se kasneje izkaže, da je bil izveden BM na NEUSTREZEN METABOLIT karakteristični pokazatelj STIRENA MANDLJEVA KISLINA karakteristični pokazatelj KATEHOLAMINA (ki predstavlja končni produkt razpadanje ADRENALINA) VANILIN MANDLJEVA KISLINA radikal Ponovna izvedba BM na pravi metabolit 30% ZAPOSLENIH, KJER JE BIL IZVEDEN BM JE IMELO PRESEŽENE BAT 48 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01 in št. 39/05), Priloga II Ime snovi Karakteristični pokazatelj stiren Biološki vzorec kri mešani izdihani zrak Stiren Biološke mejne vrednosti (BAT) 16 ur po končanem delu 0,19 mol/l (20,0 μg/l) 16 ur po končanem delu 1,66 mol/l (40 ppb) v času izpostavljenosti 0,75 mol/l (18 ppm) Čas vzorčenja mandljeva kislina urin ob koncu delovne izmene fenilglioksalna kislina urin ob koncu delovne izmene ? 0,74 mol/mol kreatinina* (1,0 g/g kreatinina*) 0,18 mol/mol kreatinina* (240,0 mg/g kreatinina*) NE POZNA POKLICNA IZPOSTAVLJENOST 49 Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu (Ur. list RS, št. 100/01 in št. 39/05), Priloga II Ime snovi Karakteristični pokazatelj Biološki vzorec Čas vzorčenja Biološke mejne vrednosti (BAT) svinec kri ni pomemben 1,93mol/l (400g/l) - moški 1,45mol/l (300g/l) - ženske urin enkratni vzorec ali urin, zbran v 24 urah 43,68mol/mol kreatinina* (80g/g kreatinina*) dehidratazad aminolevulinske kisline kri ni pomemben 15 U/l E protoporfirin v eritocitih kri po 2-3 mesečni izpostavljenosti (vzorec zaščititi pred svetlobo) 2,67mol/l E (1,50 mg/l E) Svinec (elementarni in anorganske spojine) Podajanje rezulatov laboratorijev: 1. laboratorij do 530 nmol/l 2. laboratorij do 9 nmol/gHb 50 Primer 1: Izpostavljenost toluenu in hrupu Izmerjena vrednost na DM „B“ 138 mg/m3 (MV 192 mg/m3, Hrup LEX8h 78 dBA Izpostavljenost topilom 13 let 51 Primer 2: Izpostavljenost toluenu in hrupu Izmerjena vrednost na DM „ A “ 90 mg/ m3 (MV 192 Mg/m3, hrup LEX8h 75 dBA Izpostavljenost topilom 8 let 52 Globa od 2.000 do 60.000 EUR za pravno osebo Globa od 800 do 32.000 EUR za samostojnega podjetnika posameznika Globa od 400 do 2.000 EUR za odgovorno osebo pravne osebe 53 HVALA ZA VAŠO POZORNOST 54
© Copyright 2024