1. No category

Skupina poslank in poslancev
(Jože Tanko, prvopodpisani)
Ljubljana, 15.1.2015
Dr. Milan Brglez
predsednik Državnega zbora
Spoštovani!
Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I,
42/97, 66/00, 24/03 69/04, 68/06, 47/13 in 47/13), 19. člena Zakona o poslancih
(Uradni list RS, št. 112/05 - uradno prečiščeno besedilo, 20/06 - ZNOJF-1,
109/08, 39/11 in 48/12) in 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike
Slovenije (Uradni list RS, št 92/07 - uradno prečiščeno besedilo, 105/10 in
80/13) vlagamo spodaj podpisane poslanke in poslanci
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O
MEDIJIH,
ki Vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 114. in 115. člena Poslovnika
Državnega zbora Republike Slovenije.
Pri obravnavi predloga zakona v Državnem zboru in pri delu njegovih delovnih
teles bo sodeloval poslanec mag. Marko Pogačnik.
Prilogi:
-
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o medijih
podpisi poslank in poslancev:
2
Jože Tanko
Anja Bah Žibert
Franc Breznik
Nada Brinovšek
Andrej Čuš
Jelka Godec
Dr. Vinko Gorenak
Mag. Branko Grims
Eva Irgl
Janez Janša
Danijel Krivec
Zvonko Lah
Suzana Lep Šimenko
Tomaž Lisec
Mag. Anže Logar
Žan Mahnič
Bojan Podkrajšek
Mag. Marko Pogačnik
Marijan Pojbič
Mag. Andrej Šircelj
Ljubo Žnidar
3
PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O
MEDIJIH
I. UVOD
1. Ocena stanja in razlogi za sprejem zakona
1.1 Ocena stanja
Mediji so eden izmed temeljev vsake demokratično urejene družbe, ki
zagotavljajo širjenje informacij kot enega pomembnih pogojev za njen razvoj.
Delovanje medijev zagotavlja tudi širjenje slovenske besede in pripomore h
gojenju domoljubja in pozitivnega odnosa do lastne države in jezika. V primeru
odsotnosti domače ustvarjalnosti, mediji postanejo promotor tujih kulturnih
kontekstov, generator slabitve narodne identitete, samopodobe in končno
suverenosti države in naroda.
Področje medijev je v Republiki Sloveniji urejeno z Zakonom o medijih (Uradni
list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo, 36/08 - ZPOmK-1, 77/10 ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12) in naslednjimi podrejeni
predpisi:
1. Pravilnik o načinu vodenja in postopku za vpis ter o posredovanju
podatkov iz razvida medijev (Ur. l. RS, št. 58/01 in 94/02)
2. Odlok o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo (Ur. l. RS, št. 62/01, 115/06 in
100/07)
3. Uredba o načinu in kriterijih za oblikovanje seznama najpomembnejših
dogodkov (Ur. l. RS, št. 105/01)
4. Uredba o merilih oziroma pogojih za določitev slovenskih avdiovizualnih
del (Ur. l. RS, št. 105/01)
5. Uredba o postopku in podrobnejših merilih za pridobitev statusa
samostojnega novinarja in za vodenje razvida kot javne knjige (Ur. l. RS,
št. 105/01)
6. Pravilnik o merilih za opredelitev vsebin lastne produkcije (Ur. l. RS, št.
77/02)
7. Pravilnik o programih posebnega pomena (Ur. l. RS, št. 85/02)
8. Sklep o določitvi seznama najpomembnejših dogodkov (Ur. l. RS, št.
18/03)
9. Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje
projektov iz proračunske postavke za avdiovizualne medije (Ur. l. RS, št.
52/03, 35/04, 34/06 in 1/11)
4
10. Javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane Sveta za
radiodifuzijo (Ur. l. RS, št. 74/06 in 75/06 – popr.)
11. Uredba o izvedbi rednega letnega javnega razpisa za sofinanciranje
ustvarjanja programskih vsebin medijev (Ur. l. RS, št. 78/06 in 4/11)
12. Splošni akt o dovoljenju za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti
(Ur. l. RS, št. 95/06 in 25/07)
13. Javni poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za člane Sveta za
radiodifuzijo (Ur. l. RS, št. 98/06)
14. Statut javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija (Ur. l. RS, št. 106/06)
15. Pravilnik o prenehanju veljavnosti Pravilnika o dovoljenjih za izvajanje
radijske ali televizijske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 111/06)
16. Splošni akt o načinu ugotavljanja pokritosti prebivalstva na območju
Republike Slovenije z analognimi prizemnimi radijskimi ali televizijskimi
programi, ki se razširjajo po radijskih frekvencah za analogno
radiodifuzijo (Ur. l. RS, št. 138/06)
17. Pravilnik o določitvi vizualnega in akustičnega opozorila za programske
vsebine, ki niso primerne za otroke in mladoletnike (Ur. l. RS, št. 39/07)
18. Metodologija strokovnega nadzorstva radijskih in televizijskih programov
(Ur. l. RS, št. 59/08)
Področje javne radiotelevizije poleg Zakona o medijih podrobneje ureja Zakon o
Radioteleviziji Slovenija (Ur. l. RS, št. 96/05 – ZRTVS-1).
Delež slovenske glasbe v radijskih in televizijskih programih opredeljuje Zakon
o medijih. Zakon v 86. členu določa, da mora biti najmanj 20 odstotkov vse
dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in televizijskega programa
slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in
poustvarjalcev. Ko gre za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija, pa
znaša delež vse dnevno predvajane slovenske glasbe najmanj 40 odstotkov. Ko
gre za radijske in televizijske programe posebnega pomena pa delež vse
dnevno predvajanje glasbe znaša najmanj 25 odstotkov. Te določbe ne veljajo
za radijske in televizijske programe, ki so namenjeni madžarski in italijanski
narodni skupnosti.
Zakon o avdiovizualnih medijskih storitvah iz leta 2011 pa je v pravni red
Republike Slovenije prenesel Direktivo 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih
zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih
storitev ter je v 16. členu določil, da mora delež evropskih avdiovizualnih del v
vsakem televizijskem programu obsegati najmanj 50 odstotkov letnega
oddajnega časa.
5
1.2 Razlogi za sprejem zakona
Deleži slovenske glasbe na komercialnih radijskih postajah pogosto komaj
dosegajo sedanjo zakonsko obvezno mejo dvajsetih odstotkov oddajnega časa,
ki so namenjeni slovenski glasbi. V veliki meri gre za zlorabo trenutno
uzakonjenih glasbenih kvot, saj se slovenska glasba v več kot 90% predvaja v
nočnem času.
Namesto programske raznolikosti in široke predstavitve vseh glasbenih zvrsti
domače glasbe v okviru teh odstotkov poslušamo ponavljanje istih glasbenih
uspešnic, namenjenih najširšemu krogu poslušalcev. Po zatrjevanju Sindikata
glasbenikov Slovenije se je tudi zaradi tega slovenska glasbena ustvarjalnost in
diskografija znašla v resni krizi, tako vsebinski kot materialni. Mednarodne
primerjave kažejo, da je Slovenija s predpisanimi odstotki v primerjavi z drugimi
evropskimi državami relativno slabo poskrbela za lastno glasbeno ustvarjalnost.
Nekatere evropske države z najmočnejšimi evropskimi diskografskimi
industrijami zakonskih kvot ne potrebujejo, na drugi strani pa tudi nekatere
države z večjimi glasbenimi trgi kot je slovenski, predpisujejo precej večje
zakonsko zahtevane minimalne deleže nacionalne glasbe (Francija in
Portugalska npr. 40 odstotkov).
Predlagane spremembe bi omejile tovrstne zlorabe in omogočile razvoj
kakovostne slovenske glasbe različnih zvrsti.
Tudi na področju avdiovizualnih del lahko vidimo, da je zahteve o evidentiranju
in preverjanju izpolnjevanja predpisanih kvot avdiovizualnih del v sedanji
zakonski ureditvi v praksi nemogoče izvesti. Zaradi pomanjkanja natančnih
podatkov je onemogočen učinkovit nadzor. Posledično obstaja nevarnost, da
izdajatelji ne spoštujejo predpisanih kvot, kar vodi v siromašenje avdiovizualne
produkcije. S predlaganimi natančnejšimi opredelitvami želimo omejiti zlorabe
tudi na tem področju.
2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona
S predlogom sprememb in dopolnitev zakona se bo na posreden način
spodbudila ustvarjalnost slovenskih glasbenikov kot tudi avdiovizualnih
ustvarjalcev. Zaradi večjega deleža oddajnega časa, ki bo na voljo za glasbo
slovenskega izvora, bo dana možnost predstavitve večjemu številu slovenskih
glasbenikov in večjemu številu glasbenih zvrsti slovenskega izvora, kar bo
posledično pripeljalo do večje raznolikosti tovrstnih programskih vsebin in do
večje kvalitete domačih ustvarjalcev ter posledično tudi novih delovnih mest.
Na ta način se bo tudi spodbudilo razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti kot
perspektivne gospodarske panoge v Sloveniji, posredno pa tudi v Evropski uniji.
S predlogom spremembe zakona se tudi omejuje dozdajšnjo zlorabo trenutno
uzakonjenih glasbenih kvot, saj se uzakonja kvoto v dveh intervalih namesto
dnevne. Taka kvalitativna in časovno primerna kvota je tudi ena ključnih
varovalk za nemoteno glasbeno ustvarjanje v Republiki Sloveniji.
2.1. Cilji predloga zakona
6
Predlagana sprememba ima naslednji temeljni cilj:
· Varstvo slovenskega jezika in slovenske glasbene in avdiovizualne
ustvarjalnosti ter krepitev narodne identitete.
2.2. Načela predloga zakona
Predlog zakona temelji na načelu spodbujanja razvoja kakovostne slovenske
glasbe različnih vrsti, kot tudi avdiovizualnih del.
2.3. Poglavitne rešitve predloga zakona
Predlog zakona s spremembo 86. člena omogoča večji delež oddajnega časa,
ki bo na voljo za glasbo slovenskega izvora, s tem se bo tudi omogočilo
predstavitev večjemu številu slovenskih glasbenikov in večjemu številu
glasbenih zvrsti slovenskega izvora, kar bo posledično pripeljalo do večje
raznolikosti tovrstnih programskih vsebin in tudi do večje kvalitete domačih
ustvarjalcev.
Predlog zakona s spremembo 86. člena onemogoča zlorabe predvidenih kvot,
saj uvaja kvoto v dveh intervalih namesto dnevne.
Z natančnejšimi opredelitvami na področju avdiovizualnih del se omogoča
učinkovitejši nadzor in posledično spoštovanje predpisanih kvot.
3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga
javnofinančna sredstva
3. 1. Ocena finančnih posledic za državni proračun
Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun.
Bomo pa s spremembo zakona dosegli pozitivne finančne učinke na proračun,
saj bo več denarja ostalo v Sloveniji, tako zaradi razvoja slovenske glasbene in
avdiovizualne scene, kot tudi večjega deleža podeljenih sredstev iz naslova
poslušanosti slovenske glasbe in avdiovizualnih del.
3. 2. Ocena finančnih posledic za druga javnofinančna sredstva
Sprejem predlaganega zakona ne bo imel posledic za druga javnofinančna
sredstva.
4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane
ureditve pravu Evropske unije
FRANCIJA
V Franciji morajo na podlagi Zakona št. 86-1067 iz leta 1986 o svobodi
izražanja radijske postaje oddajati določen delež francoske glasbe. Delež
glasbenih del v francoščini (oz. regionalnih dialektih, ki se govorijo v Franciji)
mora obsegati najmanj 40 odstotkov radijskega programa (v delu programa, ki
7
je namenjen zabavni glasbi ter emitiranem v »udarnih« terminih), najmanj
polovica tega programa v francoskem jeziku pa mora vključevati nove talente ali
nove produkcije. Visoki svet za avdiovizualne medije (Conseil supérieur de
l'audiovisuel) pa lahko določi tudi drugačna razmerja, v primeru:
- radijskih postaj, specializiranih za razvoj glasbene dediščine: 60 odstotkov
francoske (frankofonske) produkcije, od tega lahko do 10 odstotkov novih
produkcij ter v povprečju vsaj en nov naslov na uro;
- radijskih postaj, specializiranih za spodbujanje mladih talentov: 35 odstotkov
francoske produkcije, od tega najmanj 25 odstotkov novih talentov.
Z Odlokom št. 90-66 iz leta 1990 za izvajanje Zakona št. 86-1067 pa so
določena splošna načela, ki se nanašajo na kinematografsko in avdiovizualno
produkcijo, ki jih morajo uredniki televizijskih programov upoštevati. Urednik
televizijskega programa mora v skupnem času letne distribucije avdiovizualnih
del zagotoviti vsaj:
- 60 % časa za oddajanje evropskih del in
- 40% časa za oddajanje francoskih del (13. člen) (ECPRD 1817).
NIZOZEMSKA
Na Nizozemskem ni posebnih zakonskih določil glede deleža domače glasbe v
radiotelevizijskih programih, je pa določen obseg domače produkcije v
televizijskih programih (ECPRD 1817).
Glede javnih servisov Zakon o medijih (Mediawet) v 2.122 členu določa, da
mora vsaki televizijski kanal nacionalnega ali regionalnih javnih servisov pri
načrtovanju programa vključevati najmanj 50 odstotkov izvirno nizozemske
(Dutch) in frizijske produkcije (frizijska manjšina). Izvzeti so reklamni programi,
predvajanja vsebin verskih organizacij, političnih strank ali vlade. V posebnih
primernih lahko pristojna agencija (Het Commissariaat) odobri še dodatne
izjeme (v celoti ali delno).
Glede komercialnih televizijskih programov pa Zakon o medijih v 3.24 členu
opredeljuje, da morajo ti vsebovati najmanj 40 odstotkov izvirno nizozemske in
frizijske produkcije. Tudi tukaj lahko pristojna agencija odobri izjeme (Mediawet,
2008).
AVSTRIJA
Avstrijska zakonodaja ne določa deleža (kvot) domače glasbe in produkcije v
radijskih in televizijskih programih v državni (javni servisi) ali zasebni lasti.
V Avstriji je določen edino delež evropskih avdiovizualnih del v televizijskih
programih. Tako so v Zakonu o ORF in Zakonu o avdiovizualnih medijskih
storitvah uveljavljena določila Direktive 2010/13/EU (ECPRD 1817).
HRVAŠKA
Zakon o elektronskih medijih v 39. členu določa, da mora biti obseg hrvaške
glasbe najmanj 20 odstotkov dnevnega glasbenega programa predvidenega s
programsko shemo radijskega programa. Ta določba pa se ne nanaša na
specializirane radijske programske postaje (ECPRD 1817 in Zakon o
elektronskih medijih).
V primeru javnega servisa pa Zakon o Hrvaški radioteleviziji (HRT) v 12. členu
določa, da mora biti obseg hrvaške glasbe najmanj 40 odstotkov celotne
8
predvajane glasbene vsebine. Hrvaška glasba je glasba hrvaških glasbenih
avtorjev in/ali glasbenih izvajalcev.
Poleg tega zakon v 10. členu določa, da je HRT dolžna zagotoviti, da evropska
dela predstavljajo večinski del njenega letnega oddajanja. Pri tem je HRT
dolžna predvajati najmanj 40 odstotkov evropskih del, prvotno v hrvaščini, na
vsakem splošnem televizijskem programskem kanalu HRT (ECPRD 1817 in
Zakon o Hrvatskoj radioteleviziji).
Pripravljavec predloga zakona se je opiral na posamezne rešitve v drugih
državah članicah EU. Pri pripravi rešitve so bile upoštevane izkušnje in rešitve
Francije in Hrvaške.
7. Druge posledice, ki jih bo imel sprejem zakona
Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.
9
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o medijih (Uradni list RS, št. 110/06 - uradno prečiščeno besedilo,
36/08 - ZPOmK-1, 77/10 - ZSFCJA, 90/10 - odl. US, 87/11 - ZAvMS in 47/12)
se drugi odstavek 68. člena spremeni tako, da se glasi:
»(2) Avdiovizualna dela iz prejšnjega odstavka so le tista, ki so na kakršenkoli
način izražena kot individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti,
znanosti in umetnosti in je bil za njih napisan sinopsis in/ali scenarij.«
2. člen
86. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Najmanj 40 odstotkov vse predvajane glasbe v intervalih med 6. in 22. uro
ter 22. in 6. uro vsakega radijskega in televizijskega programa mora biti
slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in
poustvarjalcev.
(2) Delež vse predvajane glasbe iz prejšnjega odstavka znaša najmanj 51
odstotkov, ko gre za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija. Delež
vse predvajane glasbe znaša najmanj 40 odstotkov, ko gre za radijske in
televizijske programe posebnega pomena.
(3) Vsaj polovico deleža predvajane glasbe iz prvega in drugega odstavka mora
predstavljati glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev, ki je
mlajša od pet let.
(4) Določbe tega člena ne veljajo za radijske in televizijske programe, ki so
namenjeni madžarski in italijanski narodni skupnosti.«
3. člen
V 87. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) V delež iz prejšnjega odstavka se všteva premierno predvajanje in prva
ponovitev oddaje. Za oddaje starejše od petih let se vsakih pet let eno
predvajanje šteje v kvoto slovenskih avdiovizualnih del.«
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
4. člen
Drugi odstavek 92. člena se spremeni tako, da se glasi:
10
»(2) Slovenska avdiovizualna dela morajo na 1. in 2. televizijskem programu
Radiotelevizije Slovenija skupaj obsegati najmanj 25 odstotkov letnega
oddajnega časa, pri čemer morajo eno četrtino oz. 6,25 odstotkov tega deleža
ustvariti neodvisni producenti oz. najmanj 600 ur premiernih slovenskih
avdiovizualnih del in najmanj 150 ur premiernih slovenskih avdiovizualnih del
neodvisnih producentov.«
Doda se šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Na Ministrstvu za kulturo se vodi register neodvisnih producentov, ki se
osvežuje dvakrat letno s pomočjo združenj, ki zastopajo neodvisne
producente.«
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
5. člen
Spremenjeni tretji odstavek 86. člena zakona se začne uporabljati najkasneje
dve leti po uveljavitvi tega zakona.
6. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike
Slovenije.
11
III. OBRAZLOŽITEV
K 1. členu
Predlagana dopolnitev natančneje opredeljuje pojem »avdiovizualna dela«, saj
interpretacija v dosedanji praksi ni bila dovolj jasna, zato je prihajalo do velikih
razhajanj pri razumevanju in posledično nedoslednosti pri izdelavi poročil
zavezancev, predvidenih z zakonom. Namen dopolnitve je poudarek na
produkciji kvalitetnih avdiovizualnih delih, ki vštevajo v kvoto in so bila
ustvarjena na podlagi predhodno napisanega sinopsisa oz. scenarija.
K 2. členu
Veljavni 86. člen Zakona o medijih je v prvem odstavku predvideval, da mora
biti najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in
televizijskega slovenska glasba oziroma glasbena produkcija slovenskih
ustvarjalcev in poustvarjalcev. Ta odstotek v predlagani spremembi člena
zvišujemo na 40 odstotkov na uro, za vsak posamezni program Radiotelevizije
Slovenija pa na 51 odstotkov. S predlagano spremembo uvajamo tudi dva
intervala predvajanja namesto enega dnevnega intervala.
V drugem in tretjem odstavku veljavnega 86. člena Zakona o medijih so
predvidene posebnosti oz. izjeme glede deleža vse dnevno predvajane
slovenske glasbe. Te izjeme ostajajo tudi v predlagani spremembi člena.
Dodajamo pogoj, da vsaj polovico deleža predvajane glasbe iz prvega in
drugega odstavka predstavlja glasbena produkcija slovenskih ustvarjalcev in
poustvarjalcev, ki je mlajša od pet let.
K 3. členu
Predlagana je natančnejša opredelitev, kaj všteva v zahtevani delež slovenskih
avdiovizualnih del v letnem oddajnem času posameznega izdajatelja. Namen
predlaganega besedila je onemogočiti trenutno stanje, ko izdajatelji v kvoto
vštevajo vsako predvajanje avdiovizualnega dela, ne glede na število njegovih
ponovitev, s čimer siromašijo programsko ponudbo in posledično tudi produkcijo
avdiovizualnih del.
K 4. členu
Predlagana je natančnejša opredelitev, kaj všteva v zahtevani delež slovenskih
avdiovizualnih del v letnem oddajnem času posameznega izdajatelja. Namen
predlaganega besedila je onemogočiti trenutno stanje, ko izdajatelji v kvoto
vštevajo vsako predvajanje avdiovizualnega dela, ne glede na število njegovih
ponovitev, s čimer siromašijo programsko ponudbo in posledično tudi produkcijo
avdiovizualnih del.
12
Vodenje registra je nujen pogoj za izpolnitev zakonske zahteve o ugotavljanju
neodvisnosti posameznih producentov za ugotovite izpolnjevanja zakonsko
predpisanih kvot.
K 5. členu
Predlaga se prehodno obdobje dveh let za prehod na novo ureditev iz. 2. člena
tega zakona in sicer spremenjenega tretjega odstavka 86. člena Zakona o
medijih.
K 6. členu
Člen določa, da ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu
Republike Slovenije.
13
IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO
68. člen
(1) Slovenska avdiovizualna dela po tem zakonu so tista dela, ki so izvorno
producirana v slovenskem jeziku ali dela, ki so namenjena madžarski in
italijanski narodni skupnosti v njunem jeziku, ter dela slovenskega kulturnega
izvora z drugih področij umetnosti.
(2) Avdiovizualna dela iz prejšnjega odstavka so le tista, ki so na kakršenkoli
način izražena kot individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti,
znanosti in umetnosti.
(3) Republika Slovenija v skladu s 4. in 110. členom tega zakona podpira
vzpostavitev in postopni razvoj slovenske avdiovizualne industrije in vzpodbuja
ustvarjanje slovenskih avdiovizualnih del, kot so celovečerni TV filmi in drame,
kulturno – umetniške in razvedrilne serije, nanizanke, dokumentarna,
izobraževalna in druga avdiovizualna dela.
(4) Republika Slovenija
avdiovizualno produkcijo.
vzpodbuja
razvoj
tehnične
infrastrukture
za
(5) Vlada Republike Slovenije na predlog pristojnega ministra sprejme akt, s
katerim določi natančnejša merila oziroma pogoje za določitev del iz tega člena.
86. člen
(1) Najmanj 20 odstotkov vse dnevno predvajane glasbe vsakega radijskega in
televizijskega programa mora biti slovenska glasba oziroma glasbena
produkcija slovenskih ustvarjalcev in poustvarjalcev.
(2) Delež vse dnevno predvajane glasbe iz prejšnjega odstavka znaša najmanj
40 odstotkov, ko gre za vsak posamezni program Radiotelevizije Slovenija.
Delež vse dnevno predvajane glasbe znaša najmanj 25 odstotkov, ko gre za
radijske in televizijske programe posebnega pomena.
(3) Določbe tega člena ne veljajo za radijske in televizijske programe, ki so
namenjeni madžarski in italijanski narodni skupnosti.
14
87. člen
(1) Izdajatelj vsakega televizijskega programa si mora prizadevati za to, da
slovenska avdiovizualna dela obsegajo pomemben delež letnega oddajnega
časa.
(2) Slovenska avdiovizualna dela morajo v vsakem televizijskem programu
izdajatelja obsegati najmanj dva (2) odstotka letnega oddajnega časa. Izdajatelj
mora vsako leto povečevati delež teh del v primerjavi z njegovim obsegom v
letnem oddajnem času v prejšnjem letu, dokler ta delež ne obsega najmanj pet
(5) odstotkov letnega oddajnega časa, če ni s tem zakonom določeno drugače.
(3) V letni oddajni čas iz tega člena niso vključeni oglasi in TV-prodaja.
92. člen
(1) Evropska avdiovizualna dela morajo obsegati večinski delež v letnem
oddajnem času televizijskih programov Radiotelevizije Slovenija.
(2) Slovenska avdiovizualna dela morajo na 1. in 2. televizijskem programu
Radiotelevizije Slovenija skupaj obsegati najmanj 25 odstotkov letnega
oddajnega časa, pri čemer morajo eno četrtino tega deleža ustvariti neodvisni
producenti.
(3) Avdiovizualna dela neodvisnih producentov morajo obsegati najmanj deset
odstotkov letnega oddajnega časa televizijskih programov Radiotelevizije
Slovenija, k čemur se všteva tudi tisti delež slovenskih avdiovizualnih del iz
prejšnjega odstavka, ki ga ustvarijo neodvisni producenti.
(4) V letni oddajni čas iz tega člena se ne vštevajo oglasi, poročila, športni
dogodki, igre, teletekst in TV prodaja.
(5) Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za
posebni nacionalni televizijski program, določbi drugega in tretjega odstavka
tega člena ne veljajo za televizijske programe, ki so namenjeni italijanski in
madžarski narodni skupnosti.