1. No category

m'1m r
0^^
_
_??S<w___f/5^-ar'«ss^_s_5 ;
_r
t*-
tm
____■_.
____■
_.
6
_
-/^
-,<*
-.^^^^r-v^-^r^:*
fc^-.-,*^ vil/*-'' S^**^__«C_F
*"--
,4(r^~
•
■—
-^— -
"
.
"
w
- -
'
-
-
~
"v
"-
.VK".
': a
'„"'''-.-^
Naročnik: FILOZOFSKA FAKULTETA
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
."
•221-a-arr^-r *.v-c,',
J J5-jv
>
_-*>
V
v
~-
*-'t*_
wmm
. .- ;*&j&_t«&^;
>._-_. -^b^s:^
**m£
B -_*
******&*
8
S
%_f_SP'7*f
?
"
-"
*■
'
-
-.
271-273
s
,
-
'-
-^
'
.
*
'
-\/
*.
',
'
i
.
«H2*
•
°*~*
_,,... .;*
'"29
-.^
.
.
31
Zemljevid z označenimi arheološkimi najdišči, vključenimi v radiokarbonsko analizo
Ugotavljanje starosti najdb
V. M.
Narodni muzej Slovenije in Znanstvena založba ljubljanske Filozofske fakultete sta izdala knjigo Absolutno datiranje bronaste in
železne dobe na Slovenskem. V njej je objavljen znanstveni projekt radiokarbonskega datiranja arheoloških najdb.
Serija
Catalogi et mortographiae, ki izhaja od leta
1955, predstavlja sintetične
predstavitve arheološkega gradiva različnih obdobij s pomembnih slovenskih arheoloških najdišč. Z zaporedno številko 40 je
izšla zajetna (775 strani) knjiga Absolutno datiranje bronaste
in železne dobe na Slovenskem,
ki sta jo uredila Biba Teržan in
Matija Crešnar s sodelavci.
Katalog najdiŠČ Biba
Teržan in
Matija Crešnar sta napisala uvod
katalog najdišč z radiokarbonsko datiranimi konteksti. Sledi
v
obsežen katalog najdišč, ki so ga
napisali številni slovenski arheologi: Pince pri Lendavi (Branko
Kerman), Trimlini pri Lendavi
(Irena Savel, Samo Sankovič),
Dolga vas pri Lendavi (Irena Savel, Branko Kerman), Nedelica
pri Turnišču (Irena Savel, Samo
Sankovič), Turnišče (Ana Plestenjak), Murska Sobota (Samo
Sankovič), Krog pri Murski
Soboti, Kotare-Krogi, Kotare-Baza, Pod Kotom-sever (Branko Kerman), Za Raščico in Pod
Kotom-jug (Mojca Jereb, Samo
Sankovič, Irena Savel), Lenart
v Slovenskih goricah (Alenka
Tomaž), Ptuj / (Marija Lubšina
Tušek), Miklavž na Dravskem
polju (Matija Crešnar, Miha
Murko), Pobrežje pri Mariboru
(Matija Crešnar, Clive Bon-
sall, Jayne-Leigh Thomas), Ruše
(Matija Crešnar, Clive Bonsall,
Jayne-Leigh Thomas), Rogoza
pri Mariboru (Matija Crešnar),
Slivnica pri Mariboru, Orehova vas (Lucija Grahek), Hotinja vas (Teja Gerbec), Slovenske
Konjice (Maja Bricelj), Brinjeva
gora nad Zrečami, Brezje pod
Brinjevo goro (Matija Crešnar,
Vesna Koprivnik), Gračič pod
Brinjevo goro (Matija Crešnar,
KMALOC.
IN MONOGRAFIJE /CJSSUOGI S? MONOCKAMflAE 40
služilo za nova izhodišča pri
Trzin raziskovanju, razumevanju in
(Teja razlagi kulturnih fenomenov
Judi- in entitet, njihovega nastajanja, trajanja in spreminjanja v
ta Lux, Katarina Čufar, Gregor
Leg(Elena
Medvode
obdobju skoraj treh tisočletij, od
Gruden),
hissa), Šmarna gora pri Ljubljani
sredine 3. do konca 1. tisočletja
pred Kr.
(Ida Murgelj, Barbara Nadbath),
Doslej je namreč kronološki
Kamna Gorica pri Ljubljani (Peto
okvir
za
obdobje na
ter Turk, Vesna Svetličič), Ljuna shemi
temeljil
(Brina
Slovenskem
Dvorišče
SAZU
bljana,
relativne kronologije, sloneči na
Škvor Jernejčič), NUK II (Andrej
Gaspari), Tribuna (Petra Voja- konvencionalnem kronološkem
kovič), Ljubljansko barje, Matesistemu, kot jo je v sintetičnem
pregledu podal Stane Gabrona (Neva Trampuž Orel, Miran
vec v četrtem in petem zvezku
Erič), Ig (Matej Draksler), Jezero
jugoslavenskih
Praistorije
pri Podpeči (Alja Žorž), Bevke
zemalja (1983, 1987)» ki je bila
(iMatija Crešnar), Podsmreka pri
dopolnjena v jubilejnem 50.
Višnji Gori (Ida Murgelj), Stičzvezku Arheološkega vestnika
na (Biba Teržan), Ostrožnik pri
iMokronogu (Janez Dular), Novo (1999). V osnovi se je opiral
na srednjeevropski kronološki
mesto, Mestne njive (Borut Križ,
sistem, kot ga je za bronasto
in
njiva
Jereb),
Kapiteljska
Mojca
Kandija (Borut Križ, Mojca Je- in železno dobo na začetku
20.
stoletja vzpostavil Paul
reb, Biba Teržan), Drnovo (Daša
Reinecke in za njim nato njegovi
Pavlovič), Orešje na Bizeljskem
nasledniki, ki so kronologijo
(Otmar Kovač), Gabrovka pri
dob
neprestano
Pavlin),
Metlika
obeh
(Primož
Litiji
podrobneje
dopolnjevali in
(Lucija Grahek), Križna gora pri
razčlenjevali.
Ložu in Trnovo pri Ilirski Bistrici (Alma Bavdek, Mehtilda
Podatki s 55 arheoloških najdišč
Urleb), Zidanica pri Podnanosu, Zemono pri Vipavi, Log pri
V zadnjih dveh do treh deseVipavi in Tomaj (Patricija Bratletjih je prišlo v Evropi zaradi
metodološko izpopolnjenih, pa
tina), Mala Triglavca pri Divači
tudi novih raziskovalnih po(Dimitrij Mlekuž, Mitja Pergar),
stopkov, zlasti kar se tiče radioŠtanjel (Manca Vinazza, Tomaž
karbonskih in dendrokronoloFabec), Ostri vrh pri Štanjelu
(Biba Teržan, Peter Turk), Most
ških analiz arheoloških ostalin,
na Soči (Miha Mlinar), Kobarid
do pomembnih sprememb pri
(Ana Kruh).
absolutnem datiranju posameznih časovnih stopenj tako v
Tri tisočletja pred Kr. v skie okviru bronaste kot tudi zgopnih besedilih je najprej Anton dnje železne dobe. Prav to dejstvo je avtorja Bibo Teržan in
Velušček prikazal absolutna kroneolitika
Matijo Črešnarja spodbudilo,
nologijo slovenskega
da sta se odločila zasnovati proin eneolitika. Matija Crešnar in
jekt, s katerim sta poskušala
Biba Teržan sta najprej podala
uvod v radiokarbonsko datira- ujeti korak z razvojem arheološke znanosti drugod, predvsem
nje bronaste in železne dobe na
Slovenskem, potem pa sta priglede absolutnega datiranja, saj
so bile tovrstne analize na slokazala absolutno datiranje brovenskem arheološkem gradivu
naste dobe na Slovenskem ter
poskus absolutnega datiranja iz bronaste in železne dobe prava redkost.
starejše železne dobe na Slovenskem. Dodan je obsežen Arheo- Namen projekta je bil pridobiti
čim večje število radiokarbondatiranje, seznam literature.
zbornikom
Z
zvenečega skih analiz vzorcev različnih
datira- organskih snovi (lesno oglje,
naslova
Absolutno
nje bronaste in železne dobe les, kosti, peške, zrna ipd.), ki
na
Slovenskem avtorji želijo izvirajo iz zanesljivih arheoloških kontekstov, kot so grobovi
predložiti v razpravo obsežno,
datirano in naselbinske zaključene celoradiokarbonsko
arheološko gradivo, ki bo lahko te (npr. stavbne ostaline, kot so
Koprivnik, Clive
sall, Jayne-Leigh Thomas),
(Janja Železnikar), Kranj
Gerbec, Matija Crešnar,
Naročnik: FILOZOFSKA FAKULTETA
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
Vesna
Bon-
-"
-
j
1
I-
-
,.
'
Eat1y
lve
*"*»«*« "l
-
želejmSka postaja
Portovatdl
8
Poflovald
Age
I/
3F
H
njivo
flB
*
•
(i
'*
«k
-
1
Smolova
'
" "'*"
f
'
'
* gomilo
Molon-l»<b
•
6
"S
-
•
s
Zemljevid z označenimi
.A*
>
arheološkimi
;
tond|
Zagrebška cesta
ia
o
s«-
najdišči na območju Novega mesta
jame za sohe oz. stojke, shrambene in odpadne jame ipd.), ki
jih je mogoče s primerjalno arheološko metodo dobro relativno kronološko in kulturno
opredeliti. Tako jima je od začetka projekta leta 2008 do leta
2013 uspelo zbrati podatke s 55
slovenskih arheoloških najdišč,
kar znaša skupaj 264 radiokarbonsko datiranih vzorcev.
Vzpostavitev kronološke
hosto
N
BelelOT.vrt"''
*>
j
Iron
Mlajša železna doba
Late Iron Age
Jt 3p iCapitelftfea
i
doba
doba
p ; Starejša železna
•>
I
Pozna bronasta
Late Bronze Age
mreže
Arheologi si obetajo, da so na
ta način ustvarili solidno podatkovno bazo za vzpostavitev
relevantne kronološke mreže,
ki temelji na radiokarbonsko
podprtih absolutnih datacijah,
predvsem za bronasto dobo, pa
tudi za železno dobo. Hkrati pa
je z njo ustvarjeno novo izhodišče za preučevanje različnih
tako diahronih kot sinhronih
kulturnih pojavov ter njihov
zgodovinski pomen v zadnjih
treh tisočletjih pred Kr. v slovenskem, evropskem in širšem
evroazijskem svetu.
V prvi fazi dela so začeli z
izborom relevantnih vzorcev
za radiokarbonske analize iz
muzejskih zbirk Narodnega
muzeja Slovenije, Mestnega
muzeja Ljubljana, Dolenjskega
muzeja Novo mesto, NotranjPostojna,
skega
muzeja
Goriškega muzeja, Tolminskega
muzeja in Pokrajinskega muzeja
Maribor. Ker v Sloveniji ni
raziskovalnih ustanov za izvaja-
radiokarbonskih
okviru projekta
z
sodelovali
predvsem
laboratorijem v Kielu, nekaj
vzorcev pa je bilo analiziranih
tudi v Oxfordu.
nje ustreznih
analiz, so v
Arheologija na AC Slovenije
Ker predstavlja vsaka radiokarbonska analiza precejšen
finančni zalogaj, je bilo število
možnih analiz v okviru obeh
projektov omejeno. Zato so se
obrnili s posebno prošnjo za sodelovanje na takrat predsedujočega ekspertne komisije SAAS
(Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije) in zdaj glavnega in odgovornega urednika
zbirke AAS (Arheologija na avtocestah Slovenije) prof. dr. Bojana Djuriča, ki se je strinjal, da
izkopavalci arheoloških najdišč,
raziskanih med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji pri graditvi slovenskega avtocestnega
križa, v okviru svojih priprav
za zaključne objave rezultatov
arheoloških izkopavanj, prispevajo v zbornik članke o tistih
arheoloških kontekstih, ki so
bili radiokarbonsko datirani. Iz
skupine SAAS so sodelovali: Patricija Bratina, Teja Gerbec, dr.
Lucija Grahek, Ivlojca Jereb, dr.
Branko Kerman, mag. Ida Murgelj, dr. Daša Pavlovič, dr. Ana
Plestenjak, Samo Sankovič, Irena Savel, dr. Alenka Tomaž, dr.
Peter Turk.
Poleg
avtocestnih
zaščitnih �
A-
M
x
VK
, \-
'
-
-
;
b
-
//
1
r
11
1
yS\
»
-.
«,
.
1
-S
(
' '
,
1 h
1
N^7
,
,1
1
\
-
•
•
WT
Naročnik: FILOZOFSKA FAKULTETA
Objave so namenjene interni uporabi v skladu z odločbami ZASP in se brez soglasja imetnika pravic ne smejo prosto razmnoževati in distribuirati!
Kliping d.o.o.
1
$
-
-
/-
J-.
•
»1 j
/'
5 I I. \X___eFiIj5*
J
jiftlRI b"
•„.
-r
'
/
/
-
'
'>
Q
,
jrTflr*
®~
_
\
*-■>
-X
>
/
C\
O
{1
-
'
\a...-' /
'
J
\\
'l'
a
XT
A
®
/""--"'"""
.
\
-o-
-
Vrhpolje'^'
Najstarejši konjeniški grob, osrednji grob gomile I s Kapiteljske
njive iz Novega mesta, je datiran
v sredino oz. drugo polovico 8.
stol. pred Kr„ zato sodi v približno isto časovno obdobje kot
stopnja Ha Ci po Hennigovi. V
ta časovni razpon se glede na
radiokarbonske datacije uvrščajo tudi grobovi z Notranjske, s
Križne gore in s Trnovega, ki so
jih obravnavali skupaj s polmesečastimi fibulami.
/
i
\
}■
V'
v
-
--^\\
izkopavanja, ki so potekala
najprej pod okriljem regionalnih
Zavodov za varstvo (naravne in)
kulturne dediščine, v zadnjih letih
pa pod Centrom za preventivno
arheologijo Zavoda za varstvo
kulturne dediščine Slovenije.
Kronološke stopnje železne dobe
Radiokarbonskega datiranja zaključenih kontekstov po posameznih
A.-
'
'"'■•
••
)
Naslednji
izstopajoči konjeniški grob,
grob 72 iz gomile 48 iz Stične,
ter grobove s čolničastimi fibulami, za katere so radiokarbonske datacije pokazale čas predvsem prve polovice 7. stol. pred
Kr., lahko vzporedijo s stopnjo
Ha C2 prav tako glede na predložene datacije Hennigove.
Glede na to, da razpolagajo
z naslednjimi datacijami šele
za horizont certoških fibul (V.
vrste), ki kažejo začetek tega
horizonta v drugi polovici 6.
stol. pred Kr., ostane za stopnjo
Stična 2 in stopnjo kačastih fibul
oz. za stopnjo Sv. Lucija Ic2 in Sv.
Lucija Ha na razpolago čas enega
stoletja, približno od sredine 7.
do sredine 6. stol. pred Kr. Na
-
"v
ta način bi to časovno obdobje
okvirno sovpadalo s stopnjo Ha
Di v zahodnohalštatskem krogu,
začetek horizonta certoških fibul
•
\
,----- y
so v zadnjih letih
tudi mnoga druga
zaščitna izkopavanja, s katerih
jim je uspelo pridobiti dragocene
prispevke o najdbah in njihovih
radiokarbonskih datacijah. To so
arheološke raziskave na lokaciji,
poimenovani Tribuna na Prulah
v Ljubljani, ki so potekale pod
vodstvom Matjaža Novšaka
(Arhej d. o. o.) in zaščitna
potekala
q^
-.
Zemljevid označenega arheološkega najdišča pri Viru pri Stični
� izkopavanj
1
.
\^
*@®" x / "
$hf_V\ e °"
#*
,
*
i '
--
# **
m -.
Mudera-.
a^v.
,s
'v
*
>
\
y
Dolenjski halštat
\
/.w»
-
začetkom forma-
tivne faze halštatske kulture, ki
gaje H. Hennig poimenovala Ha
Co.
/
,\
n
0
cx
'
,/ftisuvK.
1
)
\
I
++
+
+ + *
+
i
*
\
..
\\
f^a\
■
\
//
s sodelavci, in
+
-
/'-"«'�"
' '
•
!
.'
-\^
{ \^,
r-'
.
/ ,
7
,yV
V A
'V
—
j*uv\
1
\
.T
K
\
/
—~
L
\
'\
__
v^
1
.
>
\
(
j
-
•
kronoloških stopnjah železne
dobe in primerjava z datacijami
zunaj slovenskega prostora dajo
naslednje rezultate. Začetek starejše železne dobe lahko označijo z »železnim horizontom«, ki je
okvirno datiran v čas od sredine 9. do sredine 8. stol. pred Kr.
Njegov začetek sovpada s koncem švicarskih kolišč Ha B3, kot
ga je predlagal Valentin Rychner
pa bi lahko vzporejali s stopnjo Ha
D2 glede na zahodnohalštatske
datacije.
Kdaj se začne in kako dolgo
traja horizont negovskih čelad
oz. stopnja Sv. Lucija
lic, ne
morejo natančneje opredeliti.
Bogat dvojni grob s pokopom
konjenika in njegove družice iz
gomile IV s Kandije v Novem
mestu datira pokop enega izmed
eminentnih predstavnikov tega
horizonta v zgodnje 4. stol. pred
Kr. Če pripišejo žgan bojevniški
grob 458 s Kapiteljske njive
iz Novega mesta začetnemu
latenskemu
na
obdobju
Dolenjskem, potem je doživela
dolenjska halštatska kulturna
skupina svoj zlom in konec sredi
4. stol. pred Kr. (S