Brošura študij na PEF UM 2015/2016
ŠTUDIJ NA PEDAGOŠKI FAKULTETI UNIVERZE V MARIBORU V ŠTUDIJSKEM LETU 2015/16 Maribor, november 2014 Univerza v Mariboru PEDAGOŠKA FAKULTETA Koroška cesta 160 2000 Maribor Slovenija Telefon: +386 (0)2 229 3600 Telefaks: +386 (0)2 229 3760 E-pošta: [email protected] http://www.pef.um .si Izdala: Odgovorni urednik: Glavna urednica: Uredila: Oblikovanje naslovnice: Na naslovnici: Fotografije: Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru red. prof. dr. Samo Fošnarič red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek Judita Ladič, Ivo Vek red. prof. Oto Rimele Oto Rimele/ OVUM-RO, 2011; mavčna konstrukcija, barva; 62 x 51 x 13cm Ivo Vek Število izvodov: Priprava in tisk: 1000 Tiskarna Koštomaj d.o.o. ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI KAZALO O fakulteti in študiju PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZE V MARIBORU..................................................................... 5 DODIPLOMSKI ŠTUDIJ NA PEDAGOŠKI FAKULTETI UNIVERZE V MARIBORU .......................... 6 PODIPLOMSKI ŠTUDIJ NA PEDAGOŠKI FAKULTETI UNIVERZE V MARIBORU ........................... 7 ZNANSTVENO RAZISKOVALNA DEJAVNOST, MEDNARODNO SODELOVANJE IN RAZVOJ ..... 8 ŠTUDENTI PEDAGOŠKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU ................................................... 9 ŠTUDENTSKI SVET, PRODEKAN ŠTUDENT .................................................................................... 9 MIKLOŠIČEVA KNJIŽNICA – FPNM............................................................................................... 10 DODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ........................................................................................ 12 PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI ......................................................................................... 12 VZPOREDNI ŠTUDIJ IN VPIS DIPLOMANTOV.............................................................................. 13 IZREDNI ŠTUDIJ .............................................................................................................................. 13 Oddelki ODDELEK ZA GLASBO Univerzitetni študijski program prve stopnje Glasbena pedagogika ..………………………….. 14 ODDELEK ZA LIKOVNO UMETNOST Univerzitetni študijski program prve stopnje Likovna pedagogika ….…………………………… 23 ODDELEK ZA RAZREDNI POUK Univerzitetni študijski program prve stopnje Razredni pouk ………….…………………………… 32 ODDELEK ZA TEMELJNE PEDAGOŠKE PREDMETE ………………..……………………………………….. 42 ODDELEK ZA PREDŠOLSKO VZGOJO Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja ……….…………… 43 ODDELEK ZA ŠPORTNO TRENIRANJE Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Športno treniranje ….……………… 51 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI PEDAGOŠKA FAKULTETA UNIVERZE V MARIBORU V svoji petdesetletni zgodovini je Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru šla skozi več različnih obdobij. Tako se je iz prvotne Pedagoške akademije razvila do tolikšne velikosti, da je postalo neizbežno, da se smiselno preoblikuje in postane bolj operativna in s tem študentom prijaznejša institucija. Sedanja programska podoba Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru zajema bolonjske univerzitetne dodiplomske programe in bolonjske visokošolske strokovne dodiplomske programe, ki študentom omogočajo primerno stopnjo izobrazbe in tudi zaposljivost. To programsko shemo dopolnjujemo z novimi bolonjskimi podiplomskimi in doktorskimi programi. Vsi ti programi bodo tudi v prihodnosti predstavljali temeljno dejavnost naše fakultete, katere poslanstvo bo vedno identično njenemu imenu – izobraževanje pedagoškega kadra. Prihodnost pred nas postavlja nove izzive in eden od njih je težnja po sprotnem razvoju novih študijskih usmeritev, ki bodo smiselno zapolnjevali praznino na širokem pedagoškem področju. Vsega tega pa si ne znamo predstavljati brez dobrega in kontinuiranega sodelovanja s prakso v partnerskih vzgojno-izobraževalnih zavodih. Ta je že sedaj, v prihodnosti pa bomo to še bolj izpostavili, za naše diplomante dodatna popotnica uporabnih znanj, za prehod v realni svet poučevanja. Zavedamo se, da bo ob procesu vseh sprememb, ki jih prinašajo bolonjski študijski programi, postalo skoraj nujno nadaljevanje študija na podiplomski ravni. Ravno zaradi tega pa bo postalo naše delo veliko bolj kompleksna dejavnost, ki bo tako od učiteljev kot tudi od študentov zahtevala neprestano potrjevanje kakovosti pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega dela znotraj skupnega evropskega visokošolskega prostora. Naj zaključim z mislijo, da je iskanje življenjskih ciljev sicer pomembno, a najti pravo pot do njih je še pomembneje. Kajti le takrat tisto, kar smo si postavili kot cilj, ostane del nas. Če je vaš cilj delo z otroki, vam bomo na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru z veseljem pomagali na poti, ki jo iščete, da bi dosegli tisto, kar si želite. Red. prof. dr. Samo Fošnarič dekan 5 ______________________________________________________________________________________________________________ DODIPLOMSKI ŠTUDIJ NA PEDAGOŠKI FAKULTETI UNIVERZE V MARIBORU Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru razpisujemo tri univerzitetne študijske programe prve stopnje: Razredni pouk, Glasbena pedagogika in Likovna pedagogika ter dva visokošolska strokovna študijska programa prve stopnje: Predšolska vzgoja in Športno treniranje. Študij na univerzitetnih študijskih programih prve stopnje traja štiri leta, na visokošolskih strokovnih programih prve stopnje pa tri leta. Po uspešno zaključenem študiju na prvi stopnji lahko študenti svoje znanje nadgradijo na študijskih programih druge in tretje stopnje. Poslanstvo naše fakultete je, da izobražujemo učitelje, vzgojitelje in športne trenerje, ki se bodo v svojem profesionalnem delu ukvarjali z otroki in mladostniki. Delati z mladimi v njihovem najobčutljivejšem razvojnem obdobju zahteva veliko znanja in izkušenj ter predvsem predanost svojemu poklicu. Poučevanje ni le prenos vsebin od učitelja na učenca, temveč pomeni smiselno vodenje in spodbujanje mladih v njihovem celovitem osebnostnem razvoju. Za učitelje ni dovolj le dobro poznavanje vsebin, ki jih posredujejo mladim, temveč je potrebno vedeti, kako te vsebine smiselno povezati z izkušnjami oz. različnimi situacijami iz vsakdanjega življenja. Dobrega in odgovornega učitelja, vzgojitelja in trenerja poleg obvladanja metod, oblik in strategij poučevanja odlikujejo tudi refleksivnost, kreativnost, premišljenost, iznajdljivost in požrtvovalnost. V času hitrih sprememb in nenehnega družbenega dogajanja, ki vplivajo na učitelje, vzgojitelje in trenerje, se ti pojavljajo v novih vlogah, ki pomenijo preusmeritev od poučevanja k učenju, v smiselni uporabi sodobne izobraževalno-komunikacijske tehnologije, v usposobljenosti za delo z različnimi učenci, v nujnosti sodelovanja z drugimi učitelji, starši ter v usposobljenosti za refleksijo, raziskovanje in evalvacijo lastnega dela. V današnjem času imajo učitelji, vzgojitelji in trenerji vse večjo avtonomijo pri svojem delu, hkrati pa to pomeni tudi večjo odgovornost. Naši študijski programi, ki so oblikovani v skladu z bolonjskimi načeli, učiteljem, vzgojiteljem in trenerjem omogočajo doseganje najvišjih akademskih standardov ter pridobivanje vseh potrebnih kompetenc za kakovostno opravljanje poklica: delati z drugimi, delati z znanjem, tehnologijo in informacijami ter delati z družbo in v družbi. Naši diplomanti si bodo pridobili široko paleto potrebnega znanja, spretnosti in veščin, kar jim bo zagotavljalo dobre zaposlitvene možnosti ter hkrati predstavljalo solidno osnovo za profesionalni in osebnostni razvoj. Na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru spodbujamo študente in profesorje v mobilnost in k sodelovanju v različnih mednarodnih programih. Vse več naših študentov del svojih študijskih obveznosti opravi na različnih tujih univerzah, prav tako pa se mnogi tuji študenti vključujejo v naš študijski proces. Tako študentom omogočimo izmenjavo izkušenj, dvigujemo kakovost izobraževanja učiteljev, vzgojiteljev in trenerjev ter spodbujamo večkulturnost in evropsko identiteto. Red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek prodekanica za dodiplomski študij 6 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ NA PEDAGOŠKI FAKULTETI UNIVERZE V MARIBORU Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru je prepoznavno središče izobraževalne, raziskovalne in strokovne dejavnosti na področju edukacijskih ved v Sloveniji. Ponujamo različne podiplomske študijske programe. To so magistrski študijski programi Razredni pouk, Likovna pedagogika, Glasbena pedagogika, Zgodnje učenje in poučevanje, Inkluzija v vzgoji in izobraževanju in Športno treniranje ter doktorska študijska programa Edukacijske vede in Vodenje v vzgoji in izobraževanju. Podiplomski študijski programi predstavljajo smiselno nadgradnjo dodiplomskih programov, kar študentom omogoča izobraževanje po celotni vertikali vse do doktorske stopnje in doseganje najvišjih akademskih standardov. Osnovni cilj podiplomskega, predvsem pa doktorskega študija je izobraževanje strokovnjakov in znanstvenikov, ki bodo sposobni opravljati razvojne, raziskovalne ter vodstvene naloge v različnih institucijah na primarni, sekundarni in terciarni ravni izobraževanja, v državni upravi in znanstvenih inštitutih. Pri tem smo usmerjeni predvsem k odprtosti, inovativnosti in kakovosti. Študijski programi zagotavljajo pridobivanje kompetenc za opravljanje poklica: delati z drugimi, delati z znanjem, tehnologijo in informacijami ter delati z družbo in v družbi. Študente izobražujemo za samostojno, konkurenčno znanstvenoraziskovalno delo, kritično mišljenje ter za načrtovanje in razvijanje novih idej in iz njih izhajajočih rešitev v praksi. Študij omogoča ustvarjanje novih znanstvenih spoznanj in aplikacijo teoretičnih znanj v konkretne situacije. Danes se od učiteljev, vzgojiteljev in trenerjev zahteva kakovostna izobrazba. Izhajajoč iz tega dejstva, bodo študenti v času podiplomskega študija usvojili raziskovalne, teoretske in metodološke koncepte ter se usposobili za samostojno razvijanje novega znanja in inovativno reševanje zahtevnih problemov na področju edukacije, športa ter drugih segmentov na znanju temelječe družbe. Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru s svojim delovanjem na področju podiplomskega študija spodbuja in omogoča širši družbeni razvoj ter udejanjanje znanstvenoraziskovalne, strokovne in pedagoške dejavnosti pri nas. Sodelovanje naših študentov in profesorjev v programih, ki jim zagotavljajo mednarodno mobilnost, nas vse bolj umešča v evropski akademski prostor. Študenti na tak način pridobivajo prepotrebne izkušnje, hkrati pa se krepijo njihova evropska identiteta, večkulturnost in strokovnost. Red. prof. dr. Jurij Planinšec prodekan za podiplomski študij 7 ______________________________________________________________________________________________________________ ZNANSTVENO RAZISKOVALNA DEJAVNOST, MEDNARODNO SODELOVANJE IN RAZVOJ Fakulteta strmi k stalnemu razvoju, vse večji uveljavitvi svoje dejavnosti v širšem regijskem prostoru ter odpiranju v svet. Razvoj je pomemben na vseh področjih delovanja, še posebej izobraževalnega ter znanstveno raziskovalnega in umetniškega dela. Razvijamo programe izobraževanja učiteljev, vzgojiteljev in športnih trenerjev na različnih ravneh izobraževanja, imamo dodiplomske in podiplomske študijske programe ter programe vseživljenjskega strokovnega izpopolnjevanja. Stalna skrb za kakovost izvajanja študijskega procesa je ključna tako za uspešen študij študentov kakor tudi za kvalitetno delo učiteljev in drugih sodelavcev. Raziskovalno in umetniško delo je gonilo razvoja področij, ki jih na fakulteti razvijamo. Napredek fakultete vidimo v skupnem in usklajenem delu študentov, učiteljev in asistentov ter podpori skupnih služb. Pri zagotavljanju uspešnih pogojev dela je potrebno še posebej skrbno voditi kadrovsko in finančno politiko fakultete. Poleg deleža javnega financiranja je potrebno zagotavljati dodatna sredstva projektnega financiranja, se odpirati in sodelovati s subjekti v širšem družbenem okolju doma in po svetu. Sodelovanje s tujino in vključevanje v svetovne trende razvoja pedagoškega, raziskovalnega in umetniškega dela je nujna in pomembna tako za študente kakor tudi za učitelje in vse ostale sodelavce. Red. prof. dr. Marko Marhl prodekan za znanstveno raziskovalno dejavnost, mednarodno sodelovanje in razvoj 8 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI ŠTUDENTI PEDAGOŠKE FAKULTETE UNIVERZE V MARIBORU Per aspera ad astra. Vsak študent, ki se odloči za študij na naši fakulteti postane del življenja na njej, ki ga soustvarjamo študentje skupaj s profesorji. Z veseljem sprejemamo nova znanja, izkušnje ter spoznanja, ki nam jih ponujajo programi na naši fakulteti. Profesorji z nami delijo svoje izkušnje iz področja šolstva ter nas spodbujajo in nam pomagajo pri ovirah, ki se nam pojavljajo skozi študij. Naši študentje skozi vsa leta študija pridobijo vse potrebne kompetence in znanja, ki jih bodo potrebovali pri opravljanju svojega poklica. Tekom študijskega procesa se naši študentje srečajo tudi z pedagoško prakso v vrtcih in šolah. Na praksi se študentje seznanijo z celotnim pedagoškim procesom ter pridobijo potrebna praktična znanja. Sama lega fakultete pa študentom omogoča tudi vključevanje v najrazličnejše obštudijske dejavnosti, kjer se lahko izkažejo tako na kulturnem kot športnem področju. Kot pa pravi pregovor na začetku ima vsaka pot do uspeha tako vzpone kot padce. Vendar pa lahko z voljo in trudom te padce premagamo in se prebijemo skozi trnje do zvezd. ŠTUDENTSKI SVET, PRODEKAN ŠTUDENT Študentski svet Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru je organ fakultete, ki ga sestavljajo študentski predstavniki posameznih letnikov, ki zastopajo interese študentov na fakulteti. Vsako leto potekajo volitve v študentski svet Pedagoške fakultete in takrat ima vsak študent možnost kandidirati za predsednika oziroma člana študentskega sveta. Člani sveta spoznavajo delo in organiziranost univerze in fakultete, hkrati pa imajo moč vplivati na odločitve drugih organov in s tem zagotoviti boljše bivanje študentov na fakulteti. Prodekan za študentska vprašanja deluje kot vez med študenti in vodstvom fakultete. Ta funkcija ima odgovorno in hkrati prijetno nalogo. Delo prodekana za študentska vprašanja zajema vodenje sej študentskega sveta, skrb za izvrševanje sprejetih sklepov, skrb za pravilno in nemoteno delovanje študentskega sveta, izvedbo najrazličnejši projektov namenjenih študentom, odgovarjanje na študentska vprašanja, sprejemanje pobud študentov in njihovo zastopanje na študentskem svetu. Tina Ekart prodekanica za študentska vprašanja 9 ______________________________________________________________________________________________________________ MIKLOŠIČEVA KNJIŽNICA – FPNM Miklošičeva knjižnica – FPNM (akronim PEFMB, sigla 50317) je enota Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in opravlja storitve za tri fakultete Univerze v Mariboru: Filozofsko fakulteto (FF UM), Pedagoško fakulteto (PEF UM) in Fakulteto za naravoslovje in matematiko (FNM UM). Je največja visokošolska knjižnica v okviru Univerze v Mariboru. Knjižnica treh fakultet se nahaja v pritličju stavbe na 737 m2. Pod knjižnico je 165 m2 skladišča. Skupna uporabna površina knjižnice je 902 m2. Informacije o odpiralnem času in vse spremembe so objavljene na vhodnih vratih knjižnice ter na spletni strani http://www.ff.uni-mb.si/o-fakulteti/miklosiceva-knjiznica/. Gradivo je varovano, izposoja avtomatizirana. Uporabniki si gradivo izposojajo s knjižnično izkaznico, študentsko izkaznico ali z indeksom oz. osebnim dokumentom. Rok izposoje je razviden iz lokalnega kataloga http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=getid&lani=si. (Iskanje, Iskanje gradiva (COBISS/OPAC) Miklošičeve knjižnice – FPNM (PEFMB – akronim, 50317 – sigla (številčna oznaka knjižnice)). Posebnost je Mediateka, kjer hranimo neknjižno gradivo (videokasete, slikovno gradivo, grafoskopske prosojnice, CD-ROM-e, DVD-je …). Za potrebe nastopov in študijske prakse izposojamo gradivo osebno po dogovoru. Uporabniki ob vpisu (člani) sporočijo svoj elektronski naslov, preko katerega jih obveščamo o prispelem rezerviranem gradivu. 10 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI Z geslom (ki ga uporabniku vpišemo v knjižnici) si lahko uporabniki preko interneta podaljšujejo in rezervirajo gradivo (ob težavah pokličite izposojo), spremljajo potek izposoje na vseh visokošolskih knjižnicah Univerze v Mariboru (Moja knjižnica, https://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=MYLIB&id=1642291450307267), uporabljajo medknjižnično izposojo in elektronski dostop s spletne strani Univerzitetne knjižnice Maribor ([email protected]). Od leta 2009 so na Digitalni knjižnici Univerze v Mariboru (DKUM, http://dkum2.unimb.si/podrocje.aspx) dostopna polna besedila diplomskih in drugih del v elektronski obliki. Po Zakonu o varovanju osebnih podatkov so člani knjižnice dolžni sproti javljati spremembe svojih osebnih podatkov. Z ikono Moja knjižnica lahko sami spreminjajo elektronski naslov, GSM-številko in geslo. Uporabnikom je na voljo mCOBISS Virtualna knjižnica Slovenije na mobilnih napravah. Na voljo je Brezžični internet v knjižnicah LIBROAM. Želimo vam uspešen študij. Univerza v Mariboru Filozofska fakulteta Koroška cesta 160 2000 Maribor Miklošičeva knjižnica – FPN Telefon: (02) 229 37 34, 37 91 Faks: (02) 229 37 08 [email protected] Kolektiv Miklošičeve knjižnice – FPNM 11 ______________________________________________________________________________________________________________ DODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI Univerzitetni študijski programi prve stopnje Glasbena pedagogika Likovna pedagogika Razredni pouk Visokošolska strokovna študijska programa prve stopnje Predšolska vzgoja Športno treniranje PODIPLOMSKI ŠTUDIJSKI PROGRAMI Magistrski študijski programi druge stopnje Razredni pouk Glasbena pedagogika Likovna pedagogika Zgodnje učenje in poučevanje Športno treniranje Inkluzija v vzgoji in izobraževanju Doktorska študijska programa tretje stopnje Edukacijske vede Vodenje v izobraževanju 12 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI VZPOREDNI ŠTUDIJ IN VPIS DIPLOMANTOV Za vzporedni študij in diplomante univerzitetnega in visokošolskega strokovnega študijskega programa je namenjenih 5 % vpisnih mest glede na razpisano število mest pri posameznem študijskem programu za vpis v prvi letnik. Za vpis veljajo objavljeni vpisni pogoji. Če bo na posamezen program prijavljenih več kandidatov, kot je razpisanih vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno študija. Kandidati za vzporedni vpis oziroma vpis na mesta za diplomante oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Prijavo, ki je bila izpolnjena v eVŠ, je potrebno natisniti, podpisati in priporočeno, v prijavnem roku, poslati na Pedagoško fakulteto UM. Za študijske programe, kjer se preverjajo posebne nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti, morajo kandidati prijavo oddati do 31. maja 2015, za ostale programe traja rok prijave od 1. do 17. septembra 2015. Za vzporedni študij se k prijavi priloži soglasje matične fakultete. Ostale dokumente, navedene v splošnem delu razpisa, kandidati pošljejo na fakulteto v času od 1. do 17. septembra 2015. Študenti Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru in študenti drugih visokošolskih zavodov lahko po prvem letniku vzporedno vpišejo na univerzitetni ali visokošolski strokovni študijski program, če je njihova povprečna ocena v osnovnem študiju enaka ali višja od 8 (osem). IZREDNI ŠTUDIJ Za vpis na razpisane smeri veljajo enaki vpisni pogoji kot za redni študij. Organiziran izredni študij bo potekal na razpisanih programih, kjer bo vpisanih več kot 15 študentov, v obsegu 1/3 študijskega programa za redni študij. Na programu z manj kot 15 prijavljenimi kandidati ni vpisa. Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja se bo izvajal le na sedežu fakultete. 13 ______________________________________________________________________________________________________________ 1 O ODDELKU Za oddelek so značilne umetniška dejavnost v obliki koncertov, nastopov študentov in profesorjev ter izvedbe njihovih del. Oddelek sodeluje z Inštitutom za elektroakustiko Univerze za umetnost na Dunaju. Je močno prepoznaven navzven zaradi vključenosti študentov v kulturna dogajanja regije in mednarodnih referenc predavateljev. Študenti so dodatno motivirani skozi vsebine praktične narave (npr. instrumentalni pouk, izbirni predmeti). 2 2.1 UNIVERZITETNI PEDAGOGIKA ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE GLASBENA Temeljni cilji Cilji programa so, da diplomant pridobi osnovno znanje v treh temeljnih vidikih, ki imajo jasno začrtano aplikativno usmeritev: teoretična strokovna usposobljenost z elementi analitičnega mišljenja, razvijanje glasbenih veščin, komornega in solističnega muziciranja ter ustvarjanja, metodično-didaktični vidik stroke, podprt s strokovnimi in raziskovalno podkrepljenimi argumenti. Te usmeritve so navedene v skladu z aktualnimi potrebami trga, glasbenega in splošnega šolstva in kulture ter vizije razvoja potreb v prihodnosti. Diplomanti programa bodo kadri, ki bodo sposobni opravljati svoje delo v šolah, ki nimajo verificiranih programov, v kulturnoumetniških institucijah, kot kulturni animatorji, korepetitorji, zborovodje in glasbeni uredniki na radiu in televiziji. Iz tega razloga je za profil glasbenega pedagoga potrebna navedena aplikativna usmeritev. Glede na aktualno situacijo v slovenskem šolstvu in kulturi imajo diplomanti veliko možnosti zaposlitve. Študijski program je usklajen z Bolonjsko deklaracijo, kar pomeni, da je mednarodno primerljiv, hkrati pa študentu omogoča prehajanje med programi in prosto izbiro predmetov. Program je sodoben in aktualen ter pomeni temeljito posodobitev dosedanjega univerzitetnega študijskega programa v skladu z evropskimi smernicami in potrebami slovenskega šolstva. Pomemben cilj programa je spodbujanje za nadaljnji študij na drugi stopnji izobraževanja, ki bo prvostopenjskim diplomantom posredoval poglobljena predmetno-strokovna ter pedagoško-didaktična znanja. Rezultat tako zasnovanega programa bo diplomant s širokim teoretičnim in praktičnim znanjem, njegovo pridobljeno znanje pa bo primerljivo z znanji, pridobljenimi na podobnih institucijah v Sloveniji in Evropi. 14 ___________________________________________________________ 2.2 Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI Predmetnospecifične kompetence V okviru univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Glasbena pedagogika bodo študenti pridobili naslednje predmetnospecifične kompetence: temeljno poznavanje in razumevanje glasbenih zakonitosti; temeljno poznavanje vsebine in metodike področja; poznavanje in razumevanje pedagoško-didaktičnih principov v okviru glasbene stroke; poznavanje, razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter vsebinskih in didaktičnih zakonitosti pouka na področju glasbene vzgoje in glasbene umetnosti ob mentorjevem vodenju; razumevanje in uporaba temeljnih specialnodidaktičnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev; pedagoško vodenje posameznika, oddelka in/ali skupine ob pomoči mentorja; organiziranje aktivnega samostojnega učenja; usposobljenost za pomoč pri preverjanju in ocenjevanju znanja in dosežkov učencev ter sooblikovanje povratnih informacij; komuniciranje s strokovnjaki z različnih vzgojno-izobraževalnih področij; poznavanje povezanosti glasbene umetnosti z družbenimi dogajanji; uporaba pristopov glasbenih zakonitosti za kvantitativno obravnavo problemov v šolstvu, okolju in družbi; usposobljenost za delo na terenu in organizacijo glasbenega življenja; usposobljenost v smislu koncertnega solističnega in komornega nastopanja; prikaz in interpretacija dognanj iz glasbenopedagoške prakse ter njihova povezava s teorijo, ocena in vrednotenje le-teh; razvijanje spretnosti na področju glasbenih veščin in praktičnega muziciranja; sposobnost vključevanja v projektno in skupinsko delo; načrtovanje projektnega, skupinskega dela, organizacija tečajev, delavnic; poznavanje in razumevanje vpliva najnovejše tehnologije na področje glasbe. OPOMBA: Navedene kompetence diplomantu ne omogočajo samostojnega dela v razredu. Ustrezne kompetence diplomant pridobi šele po končani drugi bolonjski stopnji študija. 15 ______________________________________________________________________________________________________________ 3 VPISNI POGOJI V univerzitetni študijski program prve stopnje Glasbena pedagogika se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus glasbenih sposobnosti. Preizkus bodo opravljali na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, in sicer 30. junija ali 1. julija 2015 ob 9. uri. Preizkus glasbenih sposobnosti, opravljen v prejšnjih letih (od l. 1997 dalje) za vpis v program Glasbena pedagogika na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, se kandidatom prizna. Če bodo po končanem izbirnem postopku v prvem prijavnem roku še prosta mesta, bo preizkus glasbenih sposobnosti za drugi prijavni rok 10. septembra 2015 ob 9. uri. Če bodo po končanem izbirnem postopku v drugem prijavnem roku še prosta mesta, bo preizkus glasbenih sposobnosti za tretji prijavni rok 7. oktobra 2015 ob 9. uri. Informacije o preizkusu glasbenih sposobnosti 1. Preizkus iz solfeggia z diktatom: a) pisni del: zapis intervalov in akordov, kratek diatonični ritmično-melodični diktat; b) ustni del: prepoznavanje in petje intervalov do decime, prepoznavanje in petje durov in molov, kvintakordov z obrati, zvečanih in zmanjšanih akordov ter dominantnega septakorda z obrati, petje (ene) etude (po lastni izbiri) s solmizacijskimi zlogi po predhodni teoretični analizi, prima vista petje enostavnejše melodične teme. 2. Izvedba programa na klavirju: c) ena etuda (Cramer, Czerny op. 849, 299, 740, Loeschorn, Bertini …), d) ena skladba J. S. Bacha (Mali preludiji, Dvoglasne invencije, Triglasne invencije, Francoske suite, WTK …), e) ena sonata ali sonatina (Haydn, Mozart, Beethoven, Clementi, Kuhlau …), f) ena skladba 19. ali 20. stoletja po lastni izbiri. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa in bo ob končani srednji šoli preizkus glasbenih sposobnosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na: 16 uspeh pri preizkusu glasbenih sposobnosti splošni uspeh pri maturi oziroma zaključnem izpitu splošni uspeh v 3. in 4. Letniku 50 % točk 40 % točk 10 % točk ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI Vpisna mesta Glasbena pedagogika univerzitetni študijski program prve stopnje Redni Izredni 20 20 Trajanje študija Študij traja 4 leta (8 semestrov) in obsega 240 kreditnih točk po ECTS. 4 4.1 NADALJEVANJE ŠTUDIJA PO MERILIH ZA PREHODE VPIS Kandidati za vpis po merilih za prehode oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Prijavo, ki je bila izpolnjena v eVŠ, je potrebno natisniti, podpisati in priporočeno poslati na Pedagoško fakulteto UM, Koroška cesta 160, 2000 Maribor. do 31. maja 2015. Prijavi priložijo potrjen predmetnik z učnimi načrti dosedanjega študija. Potrdilo o opravljenih obveznostih iz dosedanjega študija in o izpolnjevanju pogojev za napredovanje v višji letnik se pošlje na fakulteto od 1. do 17. septembra 2015. Vloge za prehod študenta oz. diplomanta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve PEF UM na predlog Oddelka za glasbo. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Glasbena pedagogika. Pri prehodu se lahko priznavajo: primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu in neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Glasbena pedagogika. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem študijskem programu. Če bo prijavljenih več kandidatov, kot bo prostih mest, bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dosedanjega študija. Prehodi iz (bolonjskih) univerzitetnih študijskih programov prve stopnje in iz univerzitetnih študijskih programov Študenti sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi predloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v študijski univerzitetni program prve stopnje Glasbena pedagogika preidejo v ustrezen letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Glasbena pedagogika. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po novem programu. 17 ______________________________________________________________________________________________________________ Kot sorodni univerzitetni študijski programi prve stopnje se obravnavajo: študijski univerzitetni program prve stopnje Glasbena pedagogika, ki se izvaja na AG UL, študij Muzikologija, prva stopnja, ki se izvaja na FF UL, ter ustrezni tuji univerzitetni študijski programi. Prehodi iz višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994 Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali izobraževanje po študijskem programu s področja Glasbena vzgoja na Pedagoški akademiji UM in na Pedagoški akademiji UL in so pridobili primerljive kompetence ter se lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, se omogoči vpis v tretji letnik tega študijskega programa. Določijo sem jim diferencialni izpiti. Vpisna mesta 18 Redni Izredni Glasbena pedagogika UN (2. letnik) 1 - Glasbena pedagogika UN (3. letnik) 1 - Glasbena pedagogika UN (4. letnik) 1 - Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI ___________________________________________________________ 5 PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PO LETNIKIH Predstavljen je predmetnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Glasbena pedagogika po letnikih in semestrih. Za vsak predmet je navedeno ime predmeta, skupno število kontaktnih ur – KU (predavanja, seminarji, vaje), individualno delo študenta (IDŠ), število ur prakse študenta (PŠ), vsota kontaktnih ur in individualnega dela študenta ter število točk po ECTS. 1. LETNIK (60 ECTS) Št. 1/1 1/2 1/3 1/4 1/5 1/6 Št. 1/7 1/8 1/9 1/10 1/11 1/12 1. SEMESTER (30 ECTS) Osnove solfeggia Osnove dirigiranja Elementi glasbenega stavka Instrumentalna in komorna igra I Klavir I Uvod v metodologijo pedagoškega raziskovanja 2. SEMESTER (30 ECTS) Psihologija Solfeggio Dirigiranje večglasja Glasbeni stavek Instrumentalna in komorna igra II Klavir II PŠ KU 60 75 75 30 75 IDŠ 120 105 105 150 15 45 45 90/3 345 555 900/30 KU 75 60 75 60 30 75 375 IDŠ 75 90 105 90 150 15 525 PŠ URE/ECTS 180/6 180/6 180/6 180/6 90/3 URE/ECTS 150/5 150/5 180/6 150/5 180/6 90/3 900/30 19 ______________________________________________________________________________________________________________ 2. LETNIK (60 ECTS) Št. 2/1 2/2 2/3 2/4 2/5 2/6 2/7 3. SEMESTER (30 ECTS) Osnove didaktike Obča pedagogika za umetniško področje Vokalna polifonija 16. stoletja Dirigiranje mladinskega zbora Harmonija Instrumentalni praktikum I Klavir III KU 60 60 60 75 60 30 75 375 IDŠ 90 90 60 75 60 90 15 525 PŠ URE/ECTSECTS 150/5 150/5 120/4 150/5 120/4 120/4 90/3 900/30 Št. 4. SEMESTER (30 ECTS) KU IDŠ PŠ URE/ECTS 2/8 Didaktika – opazovalna praksa Obča pedagogika – opazovalna praksa Psihologija – opazovalna praksa 85 90/3 2/9 2/10 2/11 2/12 2/13 2/14 Instrumentalni kontrapunkt Dirigiranje skladb J. Gallusa Harmonska analiza Instrumentalni praktikum II Izbirni predmet Klavir IV 85 150/5 150/5 180/6 120/4 120/4 90/3 900/30 5 30 75 60 30 60 75 335 120 75 120 90 60 15 480 3. LETNIK (60 ECTS) Št. 3/1 3/2 3/3 3/4 3/5 3/6 3/7 5. SEMESTER (30 ECTS) Uvod v didaktiko glasbe Specialna pedagogika Oblikoslovje Dirigiranje del renesančnih skladateljev Glasbila in osnove instrumentacije Instrumentalni praktikum III Klavir V KU 60 45 30 75 60 30 75 375 IDŠ 60 45 120 105 90 90 15 525 PŠ URE/ECTS 120/4 90/3 150/5 180/6 150/5 120/4 90/3 900/30 Št. 3/8 3/9 3/10 3/11 3/12 3/13 3/14 6. SEMESTER (30 ECTS) Didaktika glasbe s prakso na OŠ Kompozicijska tehnika 20. stoletja Dirigiranje sodobnih del Partiturna igra Zgodovina glasbe I Instrumentalni praktikum IV Klavir VI KU 105 30 60 30 45 30 75 375 IDŠ 75 60 90 60 75 90 15 465 PŠ 60 URE/ECTS 240/8 90/3 150/5 90/3 120/4 120/4 90/3 900/30 20 60 Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI ___________________________________________________________ 4. LETNIK (60 ECTS) Št. 4/1 4/2 4/3 4/4 4/5 4/6 Št. 4/7 4/8 4/9 4/10 4/11 7. SEMESTER (30 ECTS) Didaktika glasbe s prakso na SŠ Izbirni predmet* Akustika Izbirni predmet* Generalni bas in improvizacija Zgodovina glasbe II 8. SEMESTER (30 ECTS) Didaktika glasbe s prakso na GŠ Zgodovina novejše glasbe Izbirni predmet** Izbirni predmet** Izbirni predmet** KU 60 60 60 60 45 75 360 IDŠ 60 60 120 60 75 105 480 PŠ 60 KU 75 60 45 45 45 270 IDŠ 75 180 105 105 105 570 PŠ 60 60 60 URE/ECTS 180/6 120/4 180/6 120/4 120/4 180/6 900/30 URE/ECTS 210/7 240/8 150/5 150/5 150/5 900/30 IZBIRNI PREDMETI – SKLOP I (NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI)* Št. I/1 I/2 I/3 I/4 I/5 I/6 I/7 I/8 I/9 I/10 Predmet Mikrotonalna glasba Vodenje ansamblov Instrumentacija Praktikum za staro glasbo Aktualna glasba za klarinet Gibanje ob glasbi Dvanajsttonska tehnika Zgodovina umetnosti Prirejanje za ansamble Igra na Orffova glasbila KU 375 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 IDŠ 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 URE/ECTS 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 IDŠ 105 105 105 105 105 URE/ECTS 150/5 150/5 150/5 150/5 150/5 IZBIRNI PREDMETI – SKLOP II (FAKULTETNI IZBIRNI PREDMETI)** Št. I/1 I/2 I/3 I/4 I/5 Predmet Zbor Retorika in komunikacija Otrok v skupini vrstnikov Delo s starši Razrednik in razredni management KU 45 45 45 45 45 21 ______________________________________________________________________________________________________________ 6 POGOJI ZA NAPREDOVANJE Pogoji za napredovanje v 2. letnik Študent napreduje v 2. letnik, če zbere najmanj 46 ECTS iz 1. letnika. Pogoji za napredovanje v 3. letnik Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite 1. letnika in zbere najmanj 46 ECTS iz 2. letnika. Pogoji za napredovanje v 4. letnik Študent napreduje v 4. letnik, če opravi vse izpite 1. in 2. letnika ter zbere najmanj 46 ECTS iz 3. letnika. 7 NAVEDBA STROKOVNEGA NASLOVA Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih kandidat pridobi strokovni naslov : PROFESOR/PROFESORICA GLASBE (UN) Skrajšana oblika: prof. glasbe (UN) 8 ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV Univerzitetni študijski program prve stopnje Glasbena pedagogika je oblikovan ob upoštevanju temeljnih načel evropskega visokošolskega prostora, kot je bil izoblikovan v bolonjskem procesu, zato po končani prvi stopnji omogoča tako zaposlitev kot nadaljevanje študija. Ker je to študijski program prve stopnje, še ne omogoča samostojnega opravljanja strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju. Diplomanti tega študijskega programa bodo lahko s študijem nadaljevali v ustreznem študijskem programu na drugi stopnji ter si pridobili kvalifikacijo za samostojno opravljanje strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju ali pa se bodo z diplomo prve stopnje zaposlili kot kulturni animatorji, vodje glasbenih delavnic in tečajev, glasbeni pedagogi v raznih zavodih, domovih s posebnimi programi, bolnišničnih šolah, v različnih oblikah samozaposlovanja ipd. Zaposlili se bodo lahko tudi v okviru glasbenih šol in umetniških institucij kot korepetitorji, zborovodje, zborovski pevci, inšpicienti, šepetalci, organizatorji ter kot sodelavci in organizatorji v okviru domačih medijskih hiš. Diploma in poglobitev znanja izbranega področja, to študentu omogočajo izbirni predmeti, bosta omogočili zaposlovanje in samostojno delovanje v drugih družbenih dejavnostih ter v svobodnih poklicih. 22 ___________________________________________________________ 1 Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI O ODDELKU Na Oddelku za likovno umetnost se izobražujejo likovno nadarjeni študenti, ki želijo razvijati lastno likovno senzibilnost, spoznati bogastvo likovne tvornosti v preteklosti ter se usposobiti za odgovorne in ustvarjalne pedagoge. Na poti k temu zahtevnemu poklicu jih kot mentorji spremljajo in vodijo izkušeni profesorji, ki so se uveljavili z lastnim umetniškoustvarjalnim in znanstvenim delom. Oddelek za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru je prepoznaven v širšem okolju zaradi pogostih in odmevnih javnih nastopov študentov in profesorjev v razstaviščih v Mariboru, po Sloveniji in v zadnjem času vse več tudi v tujini. 2 UNIVERZITETNI PEDAGOGIKA 2.1 ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE LIKOVNA Temeljni cilji Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti široko razgledanega diplomanta, ki bo: imel vsa potrebna splošna in posebna znanja, sposobnosti in zmožnosti, da bo lahko kot učitelj kos zahtevam sodobnega osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja; ustvarjalen pri reševanju problemov, ki jih potrebuje v različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah, ki jih prinaša vzgojno-izobraževalni proces; sposoben svoje pedagoške ter didaktične odločitve in postopke utemeljevati z racionalnimi, strokovno in raziskovalno podkrepljenimi argumenti; zaposljiv. Študijski program je usklajen z Bolonjsko deklaracijo, je mednarodno primerljiv, študentu pa omogoča prehajanje med programi in prosto izbiro predmetov. Študijski program je sodoben in aktualen ter pomeni temeljito posodobitev dosedanjega univerzitetnega študijskega programa Likovna pedagogika v skladu z evropskimi smernicami in potrebami slovenskega šolstva. Program izobražuje sodobne učitelje likovne vzgoje in likovne umetnosti, ki bodo po opravljeni prvi in drugi stopnji sposobni samostojno kakovostno opravljati vzgojno-izobraževalno delo na osnovni in srednji šoli. Pomemben cilj programa je tudi spodbujanje za nadaljnji študij na drugi stopnji programa Likovna pedagogika, ki bo prvostopenjskim diplomantom posredoval poglobljena predmetno-strokovna ter pedagoško-didaktična znanja. Rezultat tako zasnovanega programa bo diplomant s širokim teoretičnim in praktičnim znanjem, kar mu bo po opravljeni prvi in drugi stopnji programa Likovna pedagogika omogočalo samostojno in inovativno opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni in srednji šoli. Znanje diplomanta bo primerljivo z znanji, pridobljenimi na podobnih institucijah v Sloveniji in Evropi. 23 ______________________________________________________________________________________________________________ 2.2 Predmetnospecifične kompetence V okviru univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Likovna pedagogika bodo študenti pridobili naslednje predmetnospecifične kompetence: temeljno poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb, celostno pojmovanje otroka; temeljno poznavanje vsebine in metodike področja; sposobnost za reševanje konkretnih manjših delovnih problemov z uporabo osnovnih znanstvenih metod in postopkov; poznavanje, razumevanje in uporaba kurikularnih teorij ter vsebinskih in didaktičnih zakonitosti pouka v osnovni in srednji šoli na področju likovne vzgoje in likovne umetnosti ob mentorjevem vodenju; razumevanje in uporaba temeljnih specialnodidaktičnih znanj za doseganje kurikularnih ciljev v osnovni in srednji šoli; koherentno obvladanje temeljnega znanja in ob pomoči sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije; zmožnosti uporabe različnih strategij poučevanja in učenja glede na potrebe učencev ob mentorjevi pomoči; razvoj temeljnih veščin in spretnosti v uporabi znanja na določenem strokovnem področju; interdisciplinarno povezovanje vsebin ob mentorjevem vodenju; pedagoško vodenje posameznika, oddelka in/ali skupine ob pomoči mentorja; organiziranje aktivnega in samostojnega učenja; usposobljenost za pomoč pri preverjanju in ocenjevanju znanja in dosežkov učencev ter sooblikovanje povratnih informacij; poznavanje odnosov med vzgojno-izobraževalno institucijo in socialnim okoljem ter sooblikovanje celovite ocene potreb posameznika oz. skupine, njihovih močnih in šibkih področij ob upoštevanju okoljskih dejavnikov (fizičnih, socialnih, kulturnih); poznavanje postopkov in principov svetovalnega dela in načrtovanje ter izvajanje (ob pomoči) intervencijskih programov; soustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih problemov; uporaba temeljne informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na določenem strokovnem področju; sodelovanje s starši; zmožnost vzpostavljanja partnerskega odnosa z drugimi uporabniki oz. skupinami (starši, lokalna skupnost, svetovalne službe, gospodarstvo ipd.); sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol, mednarodno sodelovanje …); komuniciranje s strokovnjaki z različnih vzgojno-izobraževalnih področij; zavzemanje za take spremembe sistema, ki zagotavljajo osnovne pravice in potrebe uporabnika oz. skupine. 24 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI OPOMBA: Navedene kompetence diplomantu ne omogočajo samostojnega dela v razredu. Ustrezne kompetence diplomant pridobi šele po končani drugi bolonjski stopnji študija. 3 VPISNI POGOJI V univerzitetni študijski program prve stopnje Likovna pedagogika se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program, kdor je opravil poklicno maturo v katerem koli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov: umetnostna zgodovina ali likovna teorija. Izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus likovnih sposobnosti. Preizkus bodo opravljali na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, in sicer 30. junija 2015 ob 9. uri. Kandidatom, ki so za vpis na univerzitetni študijski program Likovna pedagogika preizkus uspešno opravili od leta 2007 dalje, se preizkus prizna. Če bodo po končanem izbirnem postopku v prvem prijavnem roku še prosta mesta, bo preizkus likovnih sposobnosti za drugi prijavni rok 10. septembra 2015 ob 9. uri. Če bodo po končanem izbirnem postopku v drugem prijavnem roku še prosta mesta, bo preizkus likovnih sposobnosti za tretji prijavni rok 7. oktobra 2015 ob 9. uri. Preizkus likovnih sposobnosti lahko kandidati v tekočem prijavnem postopku opravljajo večkrat, in sicer enkrat v junijskem ali julijskem roku in v septembrskem oziroma v oktobrskem roku, ki bosta le, če bodo objavljena prosta vpisna mesta za drugo oz. tretjo prijavo. Informacije o preizkusu Preizkus obsega risanje ali slikanje po naravi in zamisli; traja od 4 do 5 ur. Kandidati na preizkus prinesejo risarski oziroma slikarski material, odvisno od tega, v kateri tehniki se lažje izražajo, ustrezen papir in podlago za risanje ali slikanje (npr. risalno desko, lesonit ali trši karton). Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa in bo ob končani srednji šoli preizkus likovnih sposobnosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati izbrani glede na: uspeh pri preizkusu likovnih sposobnosti splošni uspeh pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu splošni uspeh v 3. in 4. Letniku 50 % točk 40 % točk 10 % točk 25 ______________________________________________________________________________________________________________ Vpisna mesta Redni Izredni 20 20 Likovna pedagogika – Univerzitetni študijski program prve stopnje Trajanje študija Študij traja 4 leta (8 semestrov) in obsega 240 kreditnih točk po ECTS. 4 4.1 NADALJEVANJE ŠTUDIJA PO MERILIH ZA PREHODE VPIS Kandidati za vpis po merilih za prehode oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Prijavo, ki je bila izpolnjena v eVŠ, je potrebno natisniti, podpisati in priporočeno poslati na Pedagoško fakulteto UM, Koroška cesta 160, 2000 Maribor. do 31. maja 2015. Prijavi priložijo potrjen predmetnik z učnimi načrti dosedanjega študija. Potrdilo o opravljenih obveznostih iz dosedanjega študija in o izpolnjevanju pogojev za napredovanje v višji letnik se pošlje na fakulteto od 1. do 17. septembra 2015. Vloge za prehod študenta oz. diplomanta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve PEF UM na predlog Oddelka za likovno umetnost. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Likovna pedagogika. Pri prehodu se lahko priznavajo: primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Likovna pedagogika. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi diplomirati v novem študijskem programu. Če bo prijavljenih več kandidatov, kot bo prostih mest, bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dosedanjega študija. Prehodi iz (bolonjskih) univerzitetnih študijskih programov prve stopnje in iz univerzitetnih študijskih programov Študenti sorodnih univerzitetnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov likovnega področja, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi predloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v študijski univerzitetni program prve stopnje Likovna pedagogika preidejo v ustrezen letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Likovna pedagogika. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po novem programu. 26 Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI ___________________________________________________________ Kot sorodni univerzitetni študijski programi prve stopnje se obravnavajo programi s področij likovne umetnosti, likovne pedagogike, arhitekture ter ustrezni tuji univerzitetni študijski programi. Prehodi iz višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994 Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali izobraževanje po študijskem programu s področja Likovna vzgoja na Pedagoški akademiji UM in na Pedagoški akademiji UL in so pridobili primerljive kompetence ter se lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, se omogoči vpis v 3. letnik tega študijskega programa. Določijo se jim diferencialni izpit iz predmeta Forma in kontekst I in predmet Obča pedagogika. Vpisna mesta Likovna pedagogika UN (2. letnik) Likovna pedagogika UN (3. letnik) Likovna pedagogika UN (4. letnik) Redni 1 Izredni - 1 - 1 - 27 ______________________________________________________________________________________________________________ 5 PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PO LETNIKIH Predstavljen je predmetnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Likovna pedagogika po letnikih in semestrih. Za vsak predmet je navedeno ime predmeta, skupno število kontaktnih ur – KU (predavanja, seminarji, vaje), individualno delo študenta (IDŠ), vsota kontaktnih ur in individualnega dela študenta ter število točk po ECTS. 1. LETNIK (60 ECTS) Št. 1/1 1/2 1/3 1/4 1. SEMESTER (30 ECTS) Risba I Slikarstvo I Kiparstvo I Uvod v metodologijo pedagoškega raziskovanja KU 105 90 105 45 345 IDŠ 165 210 135 45 555 URE/ECTS 270/9 300/10 240/8 90/3 900/30 Št. 1/5 1/6 1/7 1/8 2. SEMESTER (30 ECTS) Psihologija Zgodovina likovne umetnosti I Slikarstvo II Grafika I KU 75 60 90 120 345 IDŠ 75 90 210 180 555 URE/ECTS 150/5 150/5 300/10 300/10 900/30 2. LETNIK (60 ECTS) Št. 2/1 3. SEMESTER (30 ECTS) Osnove didaktike KU 60 IDŠ 90 URE/ECTS 150/5 2/2 Obča pedagogika za umetniško predmetno področje 60 90 150/5 2/3 2/4 2/5 Kiparstvo II Forma in kontekst I Zgodovina likovne umetnosti II 105 60 60 345 165 60 150 555 270/9 120/4 210/7 900/30 Št. 4. SEMESTER (30 ECTS) KU IDŠ URE/ECTS 2/6 Osnove didaktike – opazovalna praksa ali Obča pedagogika – opazovalna praksa ali Psihologija – opazovalna praksa 5 85 90/3 2/7 2/8 2/9 Risba II Grafika II Kiparstvo III 90 135 135 365 210 135 105 535 300/10 270/9 240/8 900/30 28 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI 3. LETNIK (60 ECTS) Št. 3/1 3/2 3/3 3/4 3/5 5. SEMESTER (30 ECTS) Likovna didaktika na osnovni šoli Specialna pedagogika Risba III Izbirni predmet* Izbirni predmet* KU 165 45 75 45 45 375 IDŠ 135 45 135 105 105 525 URE/ECTSS 300/10 90/3 210/7 150/5 150/5 900/30 Št. 3/6 3/7 3/8 3/9 6. SEMESTER (30 ECTS) Strnjena pedagoška praksa na osnovni šoli Izbirni predmet * Risba IV Slikarstvo III KU 45 75 135 255 IDŠ 180 105 225 135 645 URE/ECTS 180/6 150/5 300/10 270/9 900/30 4. LETNIK (60 ECTS) Št. 4/1 4/2 4/3 4/4 7. SEMESTER (30 ECTS) Likovni specialnopedagoški projekt Forma in kontekst II Grafika III Kiparstvo IV KU 60 60 105 135 360 IDŠ 120 90 165 165 540 URE/ECTS 180/6 150/5 270/9 300/10 900/30 Št. 4/5 4/6 4/7 4/8 4/9 8. SEMESTER (30 ECTS) Zgodovina likovne umetnosti III Slikarstvo IV Izbirni predmet* Izbirni predmet** Izbirni predmet** KU 60 135 45 45 45 330 IDŠ 90 165 105 105 105 570 URE/ECTS 150/5 300/10 150/5 150/5 150/5 900/30 66 29 ______________________________________________________________________________________________________________ IZBIRNI PREDMETI* – SKLOP I (ODDELČNI IZBIRNI PREDMETI) KU 45 45 IDŠ URE / ECTS 105 150/5 105 150/5 I/3 Predmet Keramika Kreativne umetniške delavnice z gostujočimi umetniki Slovenska Ljudska umetnost in kultura 45 105 150/5 I/4 Kultura, družba in posameznik 45 105 150/5 Št. I/1 I/2 I/5 Zgodovina fotografije 45 105 I/6 Umetnostna zgodovina kot domoznanska 45 105 I/7 Osnove 45 105 disciplinaArhitekture I/8 Teorija medijskih komunikacij 45 105 I/9 Intermedijske umetnosti I 45 105 I/10 Intermedijske umetnosti II 45 105 I/11 Intermedijske umetnosti III 45 105 I/12 Scenografija in lutke 45 105 * iz tega sklopa predmetov študent lahko izbere štiri predmete (20 ECTS) 150/5 150/5 150/5 150/5 150/5 150/5 150/5 150/5 IZBIRNI PREDMETI** – SKLOP II (FAKULTETNI IZBIRNI PREDMETI) Št. Predmet KU IDŠ URE/ECTS I/1 Retorika in komunikacija 45 105 150/5 I/2 Otrok v skupini vrstnikov 45 I/3 Delo s starši 45 I/4 Razrednik in razredni menagement 45 I/5 Zbor 45 ** iz tega sklopa predmetov študent lahko izbere dva predmeta 6 105 150/5 105 150/5 105 150/5 105 150/5 (10 ECTS) POGOJI ZA NAPREDOVANJE Pogoji za napredovanje v 2. letnik Študent napreduje v 2. letnik, če opravi študijske obveznosti v obsegu najmanj 46 ECTS. Pogoji za napredovanje v 3. letnik Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite iz 1. letnika, opazovalno prakso in če opravi študijske obveznosti v obsegu najmanj 32 ECTS iz 2. letnika. Pogoji za napredovanje v 4. letnik Študent napreduje v 4. letnik, če opravi vse izpite iz 1. in 2. letnika, pedagoško prakso in če opravi študijske obveznosti v obsegu najmanj 46 ECTS iz 3. letnika. 30 ___________________________________________________________ 7 Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI NAVEDBA STROKOVNEGA NASLOVA Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih kandidat pridobi strokovni naslov: PROFESOR/PROFESORICA LIKOVNE PEDAGOGIKE (UN) Skrajšana oblika: prof. lik. ped. (UN) 8 ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV Univerzitetni študijski program prve stopnje Likovna pedagogika je oblikovan ob upoštevanju temeljnih načel evropskega visokošolskega prostora, kot so bila izoblikovana v bolonjskem procesu, zato po prvi stopnji omogoča tako zaposlitev kot nadaljevanje študija. Program prve stopnje bo omogočal široke zaposlitvene možnosti v izobraževanju lastne in sorodnih strok. Tako bodo diplomanti lahko vodili likovne delavnice in tečaje, izvajali likovnopedagoško delo v okviru galerij, muzejev, raznih zavodov, domskih oskrb (otrok in odraslih) s posebnimi programi, bolnišničnih šol ter različne oblike samozaposlovanja. Z razširjeno ponudbo pridobivanja kvalifikacij se bodo diplomanti lahko uresničevali in odlikovali tudi v mnogih drugih poklicih, pri katerih so potrebni sposobnost vizualnega dojemanja in zmožnost likovnega kreiranja, poznavanje likovnih spretnosti in tehnik ter z njimi dosežena ustvarjalno-kreativna potencial in avtorska intenca. Ker je to program prve stopnje, še ne omogoča samostojnega opravljanja strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju. Šele diplomanti, ki bodo s študijem nadaljevali v univerzitetnem študijskem programu Likovna pedagogika na drugi stopnji, si bodo pridobili kvalifikacijo za samostojno opravljanje strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju. 31 ______________________________________________________________________________________________________________ 1 O ODDELKU Člani oddelka sodelujejo na izobraževalnem in raziskovalnem področju s sorodnimi institucijami za izobraževanje učiteljev na Hrvaškem, Madžarskem in Finskem, v Avstriji, Grčiji, Nemčiji in Franciji. V okviru programa Socrates – Erasmus se uresničuje izmenjava študentov in profesorjev. Oddelek gradi svojo prepoznavnost na dobrih odnosih s študenti ter predstavljanju rezultatov raziskovalnega dela, v katerega so aktivno vključeni tudi študenti, na domačih in tujih znanstvenih konferencah, pa tudi z objavami v revijah in s knjižnimi izdajami. UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE RAZREDNI POUK 2 2.1 Temeljni cilji študijskega programa Temeljni cilj študijskega programa je izobraziti široko razgledanega diplomanta, ki bo: imel vsa potrebna splošna in posebna znanja, sposobnosti in zmožnosti, da bo lahko kot učitelj kos zahtevam sodobnega osnovnošolskega izobraževanja na razredni stopnji; ustvarjalen pri reševanju problemov, ki jih potrebuje v različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah, ki jih prinaša vzgojno-izobraževalni proces; sposoben svoje pedagoške ter didaktične odločitve in postopke utemeljevati z racionalnimi, strokovno in raziskovalno podkrepljenimi argumenti; zaposljiv. Študijski program je usklajen z Bolonjsko deklaracijo, kar pomeni, da je mednarodno primerljiv, hkrati pa študentu omogoča prehajanje med programi in prosto izbiro predmetov. Program je sodoben in aktualen ter pomeni temeljito posodobitev dosedanjega univerzitetnega programa izobraževanja učiteljev razrednega pouka v skladu z evropskimi smernicami in potrebami slovenskega šolstva. Program bo izobraževal sodobne učitelje razrednega pouka, ki bodo sposobni kakovostno opravljati vzgojno-izobraževalno delo na primarni stopnji izobraževanja. Pomemben cilj programa je tudi spodbujanje za nadaljnji študij na drugi stopnji izobraževanja na razredni stopnji, ki bo prvostopenjskim diplomantom posredoval poglobljena predmetno-strokovna ter pedagoško-didaktična znanja. Rezultat tako zasnovanega programa bo diplomant s širokim teoretičnim in praktičnim znanjem, kar mu bo omogočalo samostojno in inovativno opravljanje vzgojnoizobraževalnega dela v prvem in drugem triletju osnovne šole. Znanje, ki ga bo diplomant pridobil, bo primerljivo z znanji, pridobljenimi na podobnih institucijah v Sloveniji in Evropi. 32 ___________________________________________________________ 2.2 Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI Predmetnospecifične kompetence V okviru univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Razredni pouk bodo študenti pridobili naslednje predmetnospecifične kompetence: poznavanje in razumevanje utemeljitve (utemeljitev) in zgodovine (razvoj) vzgojnoizobraževalnih sistemov; sposobnost za reševanje konkretnih pedagoških problemov z uporabo znanstvenih metod in postopkov; koherentno obvladanje temeljnega znanja, sposobnost povezovanja znanja z različnih področij in aplikacije; sposobnost umeščanja novih informacij in interpretacij v kontekst vzgoje in izobraževanja; razumevanje splošne strukture vzgoje in izobraževanja ter povezanosti med njenimi poddisciplinami (kurikularne teorije, specialnopedagoška znanja ...); razumevanje in uporaba metod kritične analize in razvoja teorij ter njihova uporaba v reševanju konkretnih pedagoških problemov; razvoj veščin in spretnosti v uporabi znanja na področju vzgoje in izobraževanja; uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije in sistemov na področju vzgoje in izobraževanja; poznavanje in razumevanje razvojnih značilnosti, razlik in potreb učencev prvih dveh vzgojno-izobraževalnih obdobij osnovne šole ter prepoznavanje učnih zmožnosti in težav, celostno pojmovanje otroka; organizacijske ter vodstvene sposobnosti in spretnosti v vzgoji in izobraževanju; poznavanje socialnih sistemov, posebej procesov v vzgoji in izobraževanju; poznavanje institucionalnih okvirov dela (zahtev, zakonodaje, dokumentacijskih potreb, pravnih vidikov vzgojno-izobraževalnega dela); estetska občutljivost in usposobljenost za aktivno in ustvarjalno delo na umetniških področjih; poznavanje in razumevanje didaktičnih značilnosti pouka v prvih dveh vzgojnoizobraževalnih obdobjih osnovne šole na področju slovenščine, matematike, naravoslovja, tehnike, družboslovja, športne vzgoje, likovne vzgoje, glasbene vzgoje in zmožnost medpredmetnega povezovanja; pomoč pri pedagoškem vodenju posameznika, oddelka in/ali skupine; prilagajanje učno-vzgojnih pristopov glede na individualno, socialno, jezikovno in kulturno različnost učencev; sodelovanje v razširjenih programih osnovne šole (npr. podaljšano bivanje, krožki, mreže šol …); ustvarjanje spodbudnega učnega vzdušja, medsebojnih odnosov ter učinkovito razreševanje disciplinskih problemov. 33 ______________________________________________________________________________________________________________ OPOMBA Po zaključenem štiriletnem študiju na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Razredni pouk je mogoče nadaljevanje študija na drugostopenjskem študijskem programu, ki ga ponujajo Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru ali druge univerze v skladu s svojimi študijskimi programi. Zaključen štiriletni študij na univerzitetnem študijskem programu prve stopnje Razredni pouk diplomantu ne daje kompetenc za samostojno delo v razredu. Ustrezne kompetence diplomant pridobi šele po končani drugi bolonjski stopnji študija. 3 VPISNI POGOJI V univerzitetni študijski program prve stopnje Razredni pouk se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi oziroma zaključnem izpitu splošni uspeh v 3. in 4. letniku 60 % točk 40 % točk Vpisna mesta Razredni pouk – univerzitetni študijski program prve stopnje Trajanje študija Študij traja 4 leta (8 semestrov) in obsega 240 kreditnih točk po ECTS. 34 Redni 90 Izredni 30 ___________________________________________________________ 4 Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI NADALJEVANJE ŠTUDIJA PO MERILIH ZA PREHODE 4.1 VPIS Kandidati za vpis po merilih za prehode oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Prijavo, ki je bila izpolnjena v eVŠ, je potrebno natisniti, podpisati in priporočeno poslati na Pedagoško fakulteto UM, Koroška cesta 160, 2000 Maribor od 1. do 17. septembra 2015. Prijavi priložijo potrjen predmetnik z učnimi načrti dosedanjega študija ter potrdilo o opravljenih obveznostih in o izpolnjevanju pogojev za napredovanje v višji letnik Vloge za prehod študenta oz. diplomanta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve Pedagoške fakultete, Univerze v Mariboru na predlog Oddelka za razredni pouk. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Razredni pouk. Pri prehodu se lahko priznavajo: primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Razredni pouk. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem študijskem programu. Če bo prijavljenih več kandidatov, kot bo prostih mest, bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dosedanjega študija. Prehodi iz (bolonjskih) univerzitetnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov Študenti univerzitetnih študijskih programov prve stopnje, univerzitetnih študijskih programov s področja razredni pouk ter ustreznih tujih univerzitetnih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi predloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v univerzitetni program prve stopnje Razredni pouk preidejo v ustrezen letnik univerzitetnega programa prve stopnje Razredni pouk. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Prehodi iz višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994 Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali izobraževanje po študijskem programu s področja razrednega pouka in so pridobili primerljive kompetence ter se lahko kot obvezne predmete v tem programu 35 ______________________________________________________________________________________________________________ prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, se omogoči vpis v 2. letnik tega študijskega programa. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Vpisna mesta Razredni pouk UN (2. letnik) Razredni pouk UN (3. letnik) Razredni pouk UN (4. letnik) 36 Redni Izredni 4 - 4 - 4 - ___________________________________________________________ 5 Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI PREDMETNIK ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PO LETNIKIH Predmetnik univerzitetnega študijskega programa prve stopnje Razredni pouk je predstavljen po letnikih in semestrih. Za vsak predmet je navedeno ime predmeta, skupno število kontaktnih ur – KU (predavanja, seminarji, vaje), individualno delo študenta (IDŠ), vsota kontaktnih ur in individualnega dela študenta ter število točk po ECTS. 1. LETNIK (60 ECTS) Št. 1/1 1/2 1/3 1/4 1/5 1/6 1/7 Št. 1/8 1/9 1/10 1/11 1/12 1/13 1/14 1. SEMESTER (30 ECTS) Pedagogika Razvojna psihologija s poudarkom na srednjem otroštvu Etični in socialni vidiki izobraževanja Informacijsko-komunikacijska tehnologija Branje Uvod v metodologijo pedagoškega raziskovanja Praktično usposabljanje I 2. SEMESTER (30 ECTS) Psihologija v izobraževanju Tuj jezik za učitelje razrednega pouka Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti - fizika Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti - biologija Izbrana poglavja iz naravoslovnih znanosti - kemija Specialna pedagogika Praktično usposabljanje II KU 90 60 45 60 60 60 375 IDŠ 120 120 45 60 30 60 90 525 URE/ECTS 210/7 180/6 90/3 120/4 90/3 120/4 90/3 900/30 KU 45 IDŠ 45 URE/ECTS 90/3 60 60 120/4 60 60 60 75 90 90 90 75 90 540 150/5 150/5 150/5 150/5 90/3 900/30 IDŠ 75 75 75 120 75 60 90 570 URE/ECTS 150/5 120/4 120/4 210/7 120/4 90/3 90/3 900/30 360 2. LETNIK (60 ECTS) Št. 2/1 2/2 2/3 2/4 2/5 2/6 2/7 1. SEMESTER (30 ECTS) Didaktika Izbrana poglavja iz družboslovnih znanosti – geografija Izbrana poglavja iz družboslovnih znanosti – zgodovina Slovenski jezik I Splošna književnost Vokalno-instrumentalni pouk I Praktično usposabljanje III KU 75 45 45 90 45 30 330 37 ______________________________________________________________________________________________________________ Št. 2/8 2/9 2/10 2/11 2/12 2/13 2/14 2. SEMESTER (30 ECTS) Matematika za učitelje razrednega pouka Slovenski jezik II Didaktični praktikum iz naravoslovja in tehnike Družboslovni pedagoški praktikum Vokalno-instrumentalni pouk II Temeljne likovnopedagoške vsebine Izbrana poglavja iz športa KU 90 90 45 45 30 60 60 420 IDŠ 150 120 45 45 60 30 30 480 URE/ECTS 240/8 210/7 90/3 90/3 90/3 90/3 90/3 900/30 3. LETNIK (60 ECTS) Št. 3/1 3/2 3/3 3/4 3/5 3/6 3/7 1. SEMESTER (30 ECTS) Mladinska književnost Glasbeni pedagoški praktikum Didaktika slovenskega jezika in književnosti I Didaktika naravoslovja in tehnike I Didaktika spoznavanja okolja in družbe I Izbirni predmet* Izbirni predmet* KU 60 45 75 75 75 45 45 420 IDŠ 60 45 75 75 75 75 75 480 URE/ECTS 120/4 90/3 150/5 150/5 150/5 120/4 120/4 900/30 Št. 3/8 3/9 3/10 3/11 3/12 3/13 2. SEMESTER (30 ECTS) Didaktika matematike I Didaktika glasbene vzgoje I Didaktika likovne vzgoje I Didaktika športne vzgoje I Izbirni predmet* Praktično usposabljanje IV KU 75 75 75 75 45 IDŠ 75 75 75 75 75 180 555 URE/ECTS 150/5 150/5 150/5 150/5 120/4 180/6 900/30 345 38 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI 4. LETNIK (60 ECTS) Št. 4/1 4/2 4/3 4/4 4/5 4/6 1. SEMESTER (30 ECTS) Didaktika slovenskega jezika in književnosti II Didaktika matematike II Didaktika naravoslovja in tehnike II Didaktika glasbene vzgoje II Didaktika športne vzgoje II Didaktika likovne vzgoje II Praktično usposabljanje V KU 60 60 60 60 60 60 IDŠ 60 60 60 60 60 60 180 540 URE/ECTS 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 180/6 900/30 270 IDŠ 105 60 75 105 105 180 630 URE/ECTS 180/6 120/4 120/4 150/5 150/5 180/6 900/30 KU 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 IDŠ 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 URE/ECTS 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 360 Št. 4/7 4/8 4/9 4/10 4/11 2. SEMESTER (30 ECTS) Sistemska dinamika in razvijanje procesnega znanja Didaktika spoznavanja okolja in družbe II Izbirni predmet* Izbirni predmet** Izbirni predmet** Praktično usposabljanje VI KU 75 60 45 45 45 IZBIRNI PREDMETI – SKLOP I* (NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI) Št. I/1 I/2 I/3 I/4 I/5 I/6 I/7 I/8 I/9 I/10 I/11 I/12 Predmet Prometna vzgoja Astronomija Smučanje in šola v naravi Književnost v novih medijih Učenje in poučevanje tujega jezika na razredni stopnji Dejavnosti izven učilnice pri pouku spoznavanja okolja in družbe Diferenciacija pri pouku matematike Likovna kultura Glasbena kultura Knjižna vzgoja Razrednik in razredni management Individualizirani program za otroke s posebnimi potrebami * Iz tega sklopa predmetov študent izbere štiri predmete. 39 ______________________________________________________________________________________________________________ IZBIRNI PREDMETI – SKLOP II* (ZUNANJI IZBIRNI PREDMETI) Št. II/1 II/2 II/3 II/4 II/5 Predmet Retorika in komunikacija Otrok v skupini vrstnikov Dramatizacija in igra vlog pri pouku na razredni stopnji s poudarkom na učenju tujega jezika Delo s starši Zbor KU 45 45 IDŠ 105 105 URE/ECTS 150/5 150/5 45 105 150/5 45 45 105 105 150/5 150/5 * Iz tega sklopa predmetov oz. iz ponudbe zunanjih izbirnih predmetov drugih fakultet študent izbere dva predmeta ali predmete z vsoto najmanj 10 ECTS. 6 POGOJI ZA NAPREDOVANJE Pogoji za napredovanje v 2. letnik Študent napreduje v 2. letnik, če opravi pedagoško prakso pri učnih enotah Praktično usposabljanje I (3 ECTS) in Praktično usposabljanje II (3 ECTS) ter obveznosti v obsegu 42 ECTS, od tega obvezno: Pedagogika. Pogoji za napredovanje v 3. letnik Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite iz 1. letnika, opravi pedagoško prakso pri učni enoti Praktično usposabljanje III (3 ECTS) ter obveznosti v obsegu 49 ECTS, od tega obvezno: Didaktika, Izbrana poglavja iz športa, Vokalno-instrumentalni pouk I, Vokalnoinstrumentalni pouk II, Didaktični praktikum iz naravoslovja in tehnike ter Temeljne likovnopedagoške vsebine. Pogoji za napredovanje v 4. letnik Študent napreduje v 4. letnik, če opravi vse izpite iz 2. letnika, pedagoško prakso pri učni enoti Praktično usposabljanje IV (6 ECTS) ter naslednje izpite v obsegu 42 ECTS, od tega obvezno: Glasbeni pedagoški praktikum, Didaktika naravoslovja in tehnike I, Didaktika glasbene vzgoje I, Didaktika likovne vzgoje I in Didaktika športne vzgoje I. 40 ___________________________________________________________ 7 Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI NAVEDBA STROKOVNEGA NASLOVA Po uspešno opravljenih študijskih obveznostih kandidat pridobi strokovni naslov: PROFESOR/PROFESORICA RAZREDNEGA POUKA (UN) Skrajšana oblika: prof. razrednega pouka (UN) 8 ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV Univerzitetni študijski program prve stopnje Razredni pouk je oblikovan ob upoštevanju temeljnih načel evropskega visokošolskega prostora, kot so bila izoblikovana v bolonjskem procesu, zato po prvi stopnji omogoča tako zaposlitev kot nadaljevanje študija. Je program prve stopnje, zato še ne omogoča samostojnega opravljanja strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju. Diplomanti tega študijskega programa bodo lahko s študijem nadaljevali v ustreznem študijskem programu na drugi stopnji ter si pridobili kvalifikacijo za samostojno opravljanje strokovnega dela v vzgoji in izobraževanju ali pa se bodo z diplomo prve stopnje zaposlili kot drugi učitelj v prvem razredu (oz. v skladu z določili ZOFVI). Diploma in poglobitev znanja izbranega področja, to študentu omogočajo izbirni predmeti, bosta omogočili zaposlovanje in samostojno delovanje v drugih družbenih dejavnostih ter v svobodnih poklicih. 41 ______________________________________________________________________________________________________________ Pomembna dejavnost Oddelka za temeljne pedagoške predmete je skrb za pridobivanje temeljnih pedagoških in psiholoških znanj pri bodočih učiteljih, vzgojiteljih in trenerjih. Člani oddelka sodelujejo s pedagoškim delom na vseh oddelkih Pedagoške fakultete in s svojo pedagoško-psihološko naravnanostjo prispevajo k profesionalnemu razvoju bodočih pedagoških delavcev. Zaradi svoje bogate znanstvenoraziskovalne dejavnosti so iskani mentorji študentom pri pripravi diplomskih del. Člani oddelka gradijo svojo prepoznavnost s številnimi objavami znanstvenoraziskovalnega dela, z dobrimi odnosi s študenti, z Erasmus izmenjavami in s sodelovanjem na različnih znanstvenih konferencah doma in v tujini. 42 ___________________________________________________________ 1 Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI O ODDELKU Oddelek izobražuje bodoče vzgojitelje, skrbi za razvoj prakse in tesno sodeluje z vrtci v mariborskem in širšem okolju. V okviru študijskega procesa se pripravljajo lutkovne, dramske in glasbene predstave za predšolske otroke. Člani oddelka aktivno sodelujejo na strokovnih in znanstvenih srečanjih doma in v tujini, v navezavi s predšolskimi institucijami pa skrbijo tudi za permanentno posodabljanje predšolske pedagoške prakse. Študij in delo vzgojitelja predšolskih otrok sta razgibana in nudita obilo možnosti za ustvarjalnost pri delu. Hitro razvijajoča se stroka na področju predšolskih pedagoških znanosti zahteva nenehno doizobraževanje in osebno rast. 2 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI PREDŠOLSKA VZGOJA ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE 2.1 Temeljni cilji programa Temeljni cilj programa je usposobiti študente za kakovostno delo s predšolskimi otroki in učenci v prvem razredu devetletne osnovne šole, za sodelovanje z njihovimi starši in sodelavci ter drugimi strokovnjaki v vrtcu, šoli in drugod. V procesu izobraževanja se študenti seznanjajo z različnimi pogledi in pojmovanji otroštva in vzgoje, pridobivajo temeljna teoretična in praktična znanja s tega področja ter preverjajo svoja znanja in spretnosti s posameznih področij dejavnosti v vsakdanjem življenju in delu vrtca in prvega razreda devetletne osnovne šole. Diplomanti obvladajo spretnosti komuniciranja z otroki in odraslimi, znajo načrtovati, izvajati in kritično evalvirati vzgojno delo. Izbirni predmeti študentom omogočajo, da se še bolj poglobljeno usposobijo za posamezna področja dejavnosti, za katera imajo osebni interes in sposobnosti. Pomemben cilj programa je pridobitev temeljnih in transfernih znanj, ki diplomantom omogočajo, da v procesu vseživljenjskega učenja sami iščejo vire in načine za pridobitev znanj in spretnosti, ki jih potrebujejo pri vsakdanjem delu. 2.2 Predmetnospecifične kompetence V visokošolskem strokovnem študijskem programu Predšolska vzgoja študenti pridobijo naslednje predmetnospecifične kompetence: poznavanje, kritično vrednotenje in uporaba teorij o otroštvu, razvoju in učenju pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji vzgojnega dela; poznavanje in avtonomno izvajanje kurikula za predšolsko področje in kurikula prvega razreda osnovne šole; 43 ______________________________________________________________________________________________________________ 3 poznavanje vseh področij dejavnosti v vrtcu in predmetov v 1. razredu osnovne šole ter njihovo (interdisciplinarno) povezovanje v procesu učenja; učinkovita in fleksibilna organizacija prostora in časa, izbira didaktičnih in igralnih pripomočkov, fleksibilno časovno razporejanje dejavnosti in prehodov med njimi; opazovanje in spremljanje razvoja otrok ter prepoznavanje in upoštevanje individualnih potreb in drugih razlik med otroki (v osebnostnih lastnostih, sposobnostih, zmožnostih, kognitivnih stilih, družinskem oz. socialno-kulturnem okolju …) pri vzgojnem delu; zagotavljanje čustvene varnosti ter prepoznavanje in spodbujanje radovednosti otrok, upoštevanje notranje motivacije; spodbujanje samostojnosti otrok in njihovih interesov v skladu z njihovo razvojno stopnjo ter spodbujanje raziskovalnega in aktivnega učenja; učinkovita komunikacija s starši, sodelavci in drugimi strokovnjaki, poznavanje timskega dela in sodelovanje v strokovnem timu vrtca in šole. VPISNI POGOJI V visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja se lahko vpiše: a) kdor je opravil splošno maturo, b) kdor je opravil zaključni izpit oziroma poklicno maturo v srednješolskih programih predšolska vzgoja ali zdravstvena vzgoja, c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: splošni uspeh pri zaključnem izpitu, poklicni maturi oziroma splošni maturi 60 % točk splošni uspeh v 3. in 4. letniku 40 % točk Vpisna mesta Predšolska vzgoja – visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Redni Izredni 60 90 Trajanje študija Študij traja 3 leta (6 semestrov) in obsega 180 kreditnih točk po ECTS. 44 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI 4 NADALJEVANJE ŠTUDIJA PO MERILIH ZA PREHODE 4.1 VPIS Kandidati za vpis po merilih za prehode oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Prijavo, ki je bila izpolnjena v eVŠ, je potrebno natisniti, podpisati in priporočeno poslati na Pedagoško fakulteto UM, Koroška cesta 160, 2000 Maribor od 1. do 17. septembra 2015. Prijavi priložijo potrjen predmetnik z učnimi načrti dosedanjega študija ter potrdilo o opravljenih obveznostih in o izpolnjevanju pogojev za napredovanje v višji letnik Vloge za prehod študenta oz. diplomanta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve PEF UM na predlog Oddelka za predšolsko vzgojo. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik visokošolskega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja. Pri prehodu se lahko priznavajo: primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik visokošolskega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih mora opraviti, če želi diplomirati v novem študijskem programu. Če bo prijavljenih več kandidatov, kot bo prostih mest, bodo kandidati izbrani glede na povprečno oceno dosedanjega študija. Prehodi iz (bolonjskih) visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje in iz visokošolskih strokovnih študijskih programov Študenti visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje in visokošolskih strokovnih študijskih programov s področja predšolske vzgoje ter ustreznih tujih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v visokošolski strokovni študijski program Predšolska vzgoja, lahko na podlagi predloženih dokazil preidejo v ustrezen letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po novem programu. Prehodi iz (bolonjskih) univerzitetnih študijskih programov prve stopnje in iz univerzitetnih študijskih programov Študentom univerzitetnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov s področja družboslovnih in humanističnih ved (pedagogika, psihologija) ter ustreznih tujih univerzitetnih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo 45 ______________________________________________________________________________________________________________ pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi predloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Predšolska vzgoja, preidejo v ustrezen letnik visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati po novem programu. Prehodi iz višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994 Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali izobraževanje po študijskem programu s področja predšolske vzgoje (višješolski program Vzgojitelj predšolskih otrok), in so pridobili primerljive kompetence ter se lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, se omogoči vpis v 2. letnik tega študijskega programa. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Vpisna mesta Redni Izredni 3 3 3 3 Predšolska vzgoja VS (2. letnik) Predšolska vzgoja VS (3. letnik) 5 PREDMETNIK VISOKOŠOLSKEGA PROGRAMA PO LETNIKIH STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA Predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Predšolska vzgoja je predstavljen po letnikih in semestrih. Za vsak predmet je navedeno ime predmeta, skupno število kontaktnih ur – KU (predavanja, seminarji, vaje), individualno delo študenta (IDŠ), vsota kontaktnih ur in individualnega dela študenta ter število točk po ECTS. 46 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI 1. LETNIK (60 ECTS) Št. 1/1 1/2 1/3 1/4 1/5 1/6 1/7 Št. 1/8 1/9 1/10 1/11 1/12 1/13 1/14 1. SEMESTER (30 ECTS) Vokalno-instr. praktikum I Osnove metod. ped. raziskovanja Teorija vzgoje Motorika otroka Predšolska pedagogika Razvojna psihologija Praktično usposabljanje 1 Skupaj 2. SEMESTER (30 ECTS) Didaktika Slovenski jezik Vokalno-instr. praktikum II Začetno naravoslovje Mladinska književnost Pedagoška psihologija Praktično usposabljanje 2 Skupaj KU 45 55 40 75 90 75 380 KU 40 50 45 75 55 40 390 IDŠ 45 65 50 75 120 105 60 520 URE/ECTS 90/3 120/4 90/3 150/5 210/7 180/6 60/2 900/30 IDŠ 50 100 105 135 95 50 60 510 URE/ECTS 90/3 150/5 150/5 210/7 150/5 90/3 60/2 900/30 IDŠ 120 120 120 120 60 540 URE/ECTS 210/7 210/7 210/7 210/7 60/2 900/30 2. LETNIK (60 ECTS) Št. 2/1 2/2 2/3 2/4 2/5 Št. 2/6 2/7 2/8 2/9 2/10 2/11 2/12 3. SEMESTER (30 ECTS) Didaktika glasbene vzgoje Didaktika spoznavanja naravnega okolja Didaktika plesne vzgoje Didaktika gibalno-športne vzgoje Praktično usposabljanje 3 Skupaj 4. SEMESTER (30 ECTS) Specialna pedagogika Didaktika uvajanja v družbeno okolje Didaktika jezikovne vzgoje Motorični praktikum Elementarni likovnopedagoški praktikum Praktično usposabljanje 4 Praktično usposabljanje 5 Skupaj KU 90 90 90 90 360 KU 60 90 90 45 40 10 335 IDŠ 90 120 120 45 50 30 110 565 URE/ECTS 150/5 210/7 210/7 90/3 90/3 30/1 120/4 900/30 47 ______________________________________________________________________________________________________________ 3. LETNIK (60 ECTS) Št. 3/1 3/2 3/3 3/4 3/5 3/6 3/7 Št. 3/8 3/9 3/10 3/11 3/10 3/11 3/12 48 5. SEMESTER (30 ECTS) Didaktika tehnične vzgoje Lutkovno-gled. vzgoja Didaktika likovnih dejavnosti Izbirni predmet I* Izbirni predmet II** Izbirni predmet III*** Praktično usposabljanje 6 Skupaj 6. SEMESTER (30 ECTS) Sociologija družine in predšolskega otroka Didaktika matematike Izbirni predmet II** Izbirni predmet III*** Praktično usposabljanje 7 Praktično usposabljanje 8 Diplomsko delo Skupaj KU 40 90 90 45 60 45 370 KU 45 75 60 45 10 10 210 IDŠ 80 120 120 75 60 45 60 530 URE/ECTS 120/4 210/7 210/7 120/4 120/4 90/3 60/2 900/30 IDŠ 45 75 60 45 30 200 200 690 URE/ECTS 90/3 150/5 120/4 90/3 30/1 210/7 210/7 900/30 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI IZBIRNI PREDMETI – SKLOP I (NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI – PREDMETI STROKE) Št. I/1 I/2 I/3 I/4 I/5 I/6 I/7 I/8 I/9 I/10 Predmeti Uporabni psihološki prijemi v predšolskem izobraževanju Metodologija kvalitativnega in kvantitativnega pedagoškega raziskovanja Otroška igra in navezanost Otroci s posebnimi potrebami in gibalna terapija Vzgojni koncepti v teoriji in praksi Senzomotorika Slovenska govorna besedila Knjižna vzgoja Dejavniki uspešnega poučevanja Moralna vzgoja in etika KU IDŠ URE/ECTS 45 75 120/4 45 75 120/4 45 45 45 45 45 45 45 45 75 75 75 75 75 75 75 75 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 120/4 Iz ponudbe predmetnega sklopa I (notranje izbirni predmeti - predmeti stroke) študent izbere 1 predmet v vrednosti 4 ECTS. Izbirni predmeti se bodo izvajali, če bo prijavljenih najmanj 15 študentov. IZBIRNI PREDMETI – SKLOP II (NOTRANJI IZBIRNI PREDMETI – PREDMETNE DIDAKTIKE) Št. Predmeti KU IDŠ URE/ECTS I/1 Jezikovne dejavnosti v vrtcu 60 60 120/4 I/2 Šport v doživljajski vzgoji 60 60 120/4 I/3 Plesna dramatizacija v vrtcu 60 60 120/4 I/4 Likovno izražanje in prostor 60 60 120/4 I/5 Glasbene dejavnosti v vrtcu 60 60 120/4 I/6 Igra in raziskovanje v naravnem okolju 60 60 120/4 Vloga odraslega pri otrokovem uvajanju v družbeno I/7 60 60 120/4 okolje Iz ponudbe predmetnega sklopa II (notranje izbirni predmeti – predmetne didaktike) izbere 2 predmeta v vrednosti 8 ECTS. Izbirni predmeti se bodo izvajali, če bo prijavljenih najmanj 10 študentov. IZBIRNI PREDMETI – SKLOP III (ZUNANJI IZBIRNI PREDMETI) Št. I/1 I/2 I/3 I/4 I/5 I/6 I/7 I/8 I/9 I/10 Predmeti Poučevanje angleščine na predšolski stopnji Učenje matematike skozi igro Pedagoška komunikacija in partnerstvo med vrtcem, šolo in družino Timsko delo v vrtcu in v šoli Priprava in izvedba lutkovnega projekta – predstave Govorne in jezikovne motnje pri otrocih Interpretacija mladinskih književnih besedil Instrumentalna igra – Orffova glasbila Motorično nadarjeni otroci Likovne dejavnosti v muzeju in galeriji KU 45 45 45 IDŠ 45 45 45 URE/ECTS 90/3 90/3 90/3 45 45 45 45 90/3 90/3 45 45 45 45 45 45 45 45 45 45 90/3 90/3 90/3 90/3 90/3 Iz ponudbe izbirnega predmetnega sklopa III (zunanji izbirni predmeti) izbere študent dva predmeta v vrednosti 6 ECTS. Izbirni predmeti se bodo izvajali, če bo prijavljenih najmanj 15 študentov. 49 ______________________________________________________________________________________________________________ 6 POGOJI ZA NAPREDOVANJE Pogoji za napredovanje v 2. letnik Študent napreduje v 2. letnik, če z opravljenimi študijskimi obveznostmi zbere najmanj 48 ECTS. Obvezno mora opraviti vse obveznosti pri vajah in izpite pri predmetih: Začetno naravoslovje, Vokalno-instrumentalni praktikum I in II. Pogoji za napredovanje v 3. letnik Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite iz 1. letnika in zbere vsaj še 48 ECTS z opravljenimi izpiti iz 2. letnika. Obvezno mora opraviti Praktično usposabljanje 5 (4 ECTS) in vse obveznosti pri vajah in izpit pri predmetu Elementarni likovnopedagoški praktikum. 7 NAVEDBA STROKOVNEGA NASLOVA Po uspešnem zagovoru diplomskega dela kandidat pridobi strokovni naslov: DIPLOMIRANA VZGOJITELJICA/DIPLOMIRANI VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK (VS) Skrajšana oblika: DIPL. VZG. (VS) 8 ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV Diplomant predšolske vzgoje bo ustrezal zahtevam dela: vzgojitelja v oddelkih predšolske vzgoje, vzgojitelja v prvem razredu devetletne osnovne šole, vzgojitelja v podaljšanem bivanju otrok v osnovni šoli, ravnatelja vrtca, pedagoškega svetovalca, strokovnega sodelavca. 50 ___________________________________________________________ 1 Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI O ODDELKU Osnovna dejavnost Oddelka za športno treniranje je dodiplomski študij, ki usposobi študenta za delo s športniki vseh kakovostnih kategorij, starosti in spola – tudi z vrhunskimi. V programu sodelujejo priznani športni strokovnjaki z različnih športnih področij. 2 VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE ŠPORTNO TRENIRANJE 2.1 Temeljni cilji študijskega programa Temeljni cilj študijskega programa je usposobiti diplomante za: načrtovanje, izvajanje in spremljanje procesa treniranja perspektivnih in vrhunskih športnikov različnih starosti in kategorij, obeh spolov; vodenje športnikov na tekmovanjih v izbrani športni panogi; delo v vseh fazah selektivnega procesa nadarjenih otrok in perspektivnih športnikov v določeni športni panogi; razvoj sodobnih metod in strategij v procesu treniranja; uvajanje novih znanstvenih spoznanj v trenersko prakso ter sodelovanje pri ugotavljanju in vrednotenju novosti v športnem treniranju; svetovanje in sodelovanje pri izobraževanju amaterskih in profesionalnih kadrov v športu; sodelovanje v dodatnih športnih programih osnovnih in srednjih šol; iskanje športno nadarjenih otrok in mladostnikov; ustvarjalno reševanje problemov v različnih kompleksnih in nepredvidljivih situacijah v procesu treninga. 2.2 Predmetnospecifične kompetence V okviru visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Športno treniranje bodo študenti pridobili naslednje predmetnospecifične kompetence: poznavanje in razumevanje področja športa v različnih pojavnih oblikah; koherentno obvladovanje temeljnih znanj o športnem treningu, ki zagotavljajo uspešno strokovno delo, ter upoštevanje spoznanj mejnih znanstvenih področij v procesu treninga; usposobljenost za uspešno in racionalno načrtovanje, pripravo, organiziranje, vodenje, evalviranje, analizo in korekcijo celotnega procesa treninga; razumevanje in uporabljanje didaktičnih načel pri treningu v vseh starostnih kategorijah; 51 ______________________________________________________________________________________________________________ 3 usposobljenost za spremljanje razvojnih trendov športnega treniranja, pridobivanje novih informacij, interpretacij in postopkov ter umeščanje le-teh v proces sodobnega treninga; spoštovanje načela pozitivne transformacije vseh razsežnosti psihosomatičnega statusa športnikov/športnic; sposobnost za reševanje problemov pri treningu s pomočjo racionalnih, strokovno in raziskovalno utemeljenih postopkov; razumevanje splošne strukture procesa treninga v vrhunskem tekmovalnem športu ter povezanosti z njenimi poddisciplinami; razumevanje in uporaba metod kritične analize v procesu športnega treniranja ter njihova uporaba v reševanju konkretnih delovnih problemov; razvoj praktičnih veščin in spretnosti v uporabi znanja neposredno v procesu treninga ter pri organizacijskem in vodstvenem delu v športnih organizacijah; učinkovita uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v procesu športnega treninga; uspešno iskanje in spodbujanje športno nadarjenih otrok in mladostnikov; komuniciranje s strokovnjaki sorodnih področij, ki jih šport v svojem bistvu zajema (medicina, psihologija, sociologija, pravo); usposobljenost za svetovanje in sodelovanje v programih izobraževanja amaterskih in profesionalnih kadrov v športu; usposobljenost za sodelovanje v dodatnih športnih programih osnovnih in srednjih šol; zmožnost sodelovanja in komuniciranja s športniki, starši, klubom in širšim okoljem. VPISNI POGOJI V visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Športno treniranje se lahko vpiše, kdor je opravil zaključni izpit v katerem koli srednješolskem programu, poklicno maturo ali splošno maturo. Vsi kandidati morajo opraviti preizkus motoričnih sposobnosti. Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati izbrani glede na: splošni uspeh pri splošni maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu 40 % točk splošni uspeh v 3. in 4. letniku 30 % točk uspeh pri preizkusu motoričnih sposobnosti 30 % točk 52 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI Dokumenti Vsi kandidati morajo najkasneje do 1. junija 2015 (v prvem prijavnem roku) oziroma do 30. avgusta 2015 (v drugem prijavnem roku, če bodo objavljena prosta vpisna mesta) poslati na Pedagoško fakulteto, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, vsaj eno od naštetih dokazil: a) dokazilo o vsaj petletnem igralnem stažu v izbrani športni panogi ali b) dokazilo o športnih tekmovalnih dosežkih v izbrani športni panogi ali c) dokazilo o tem, da je redno delal kot športni trener vsaj dve leti in je dosegel kakovostne rezultate v izbrani športni panogi ali d) dokazilo o pridobljeni strokovni usposobljenosti za športnega trenerja v izbrani športni panogi. Preizkus motoričnih sposobnosti Prijavljeni kandidati bodo v roku, določenem v splošnem delu Razpisa za vpis, pisno obveščeni o vseh podrobnostih v zvezi s preizkusom motoričnih sposobnosti, ki bo 30 junija 2015. Kandidati lahko izbirajo termin preizkusa. Če bodo po končanem izbirnem postopku v prvem prijavnem roku še prosta mesta, bo preizkus motoričnih sposobnosti za drugi rok 10. septembra 2015. Če bodo po končanem izbirnem postopku v drugem prijavnem roku še prosta mesta, se lahko v tretjem prijavnem roku prijavijo kandidati, ki so preizkus motoričnih sposobnosti opravili v prvem ali drugem roku. V tretjem prijavnem roku se preizkus motoričnih sposobnosti ne bo izvajal. Opravljen preizkus motoričnih sposobnosti velja samo za tekoče leto. Informacije o preizkusu motoričnih sposobnosti Uspeh pri preizkusu motoričnih sposobnosti se obdela s statistično analizo in pretvori v ustrezno število točk. Kandidati, ki bodo dosegli minimalno skupno število 360 točk, se bodo uvrstili v nadaljnji izbirni postopek. Preizkus motoričnih sposobnosti je sestavljen iz petih testov osnovne motorike in preizkusa za oceno specialne motorike: 1. test za oceno eksplozivne moči nog, 2. test za oceno koordinacije gibanja, 3. test za oceno moči rok in ramenskega obroča (poseben test za moške in poseben za ženske), 4. test za oceno vzdržljivosti moči trebušnih mišic, 5. test za oceno gibljivosti, 6. preizkus za oceno specialne motorike za izbrano športno panogo, ki je sestavljen iz ocene tehničnih prvin posamezne športne panoge. Pri tem testu mora kandidat obvezno doseči pozitivno oceno, saj se v nasprotnem primeru ne more uvrstiti v izbor kandidatov za vpis v ta program. 53 ______________________________________________________________________________________________________________ Vpisna mesta Športno treniranje – visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Redni Izredni – 45 Trajanje študija Študij traja 3 leta (6 semestrov) in obsega 180 kreditnih točk po ECTS. 4 NADALJEVANJE ŠTUDIJA PO MERILIH ZA PREHODE 4.1 VPIS Kandidati za vpis po merilih za prehode oddajo prijavo za vpis preko elektronske vloge na spletnem portalu eVŠ http://portal.evs.gov.si/prijava/. Prijavo, ki je bila izpolnjena v eVŠ, je potrebno natisniti, podpisati in priporočeno poslati na Pedagoško fakulteto UM, Koroška cesta 160, 2000 Maribor. do 31. maja 2015. Prijavi priložijo potrjen predmetnik z učnimi načrti dosedanjega študija. Potrdilo o opravljenih obveznostih iz dosedanjega študija in o izpolnjevanju pogojev za napredovanje v višji letnik se pošlje na fakulteto od 1. do 17. septembra 2015. Vloge za prehod študenta oz. diplomanta, ki mora izpolnjevati pogoje za vpis v predlagani študijski program, obravnava Komisija za študijske zadeve PEF UM na predlog Oddelka za športno treniranje. Glede na obseg priznanih obveznosti iz prvega študijskega programa v Republiki Sloveniji ali tujini se lahko študent vpiše v isti ali višji letnik visokošolskega študijskega programa prve stopnje Športno treniranje. Pri prehodu se lahko priznavajo: primerljive študijske obveznosti, ki jih je študent opravil v prvem študijskem programu; neformalno pridobljena primerljiva znanja, katera študent izkazuje z ustreznimi dokumenti. V višji letnik se lahko študent vključi, če mu je v postopku priznavanja zaradi prehoda priznanih vsaj toliko in tiste kreditne točke, ki so pogoj za vpis v višji letnik visokošolskega študijskega programa prve stopnje Športno treniranje. Določijo se manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem študijskem programu. Če bo prijavljenih več kandidatov, kot bo prostih mest, bodo izbrani glede na povprečno oceno dosedanjega študija. Prehodi iz (bolonjskih) visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje in (bolonjskih) univerzitetnih študijskih programov prve stopnje Študenti visokošolskih strokovnih študijskih programov prve stopnje in univerzitetnih študijskih programov prve stopnje (športna vzgoja, športno treniranje, kineziologija) ter ustreznih tujih univerzitetnih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi predloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v visokošolski strokovni 54 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI program prve stopnje Športno treniranje preidejo v ustrezen letnik visokošolskega strokovnega programa prve stopnje Športno treniranje. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo končati študij po novem programu. Prehodi iz visokošolskih strokovnih študijskih programov in iz univerzitetnih študijskih programov Študenti visokošolskih strokovnih študijskih programov in univerzitetnih študijskih programov s področja športna vzgoja, športno treniranje, kineziologija ter ustreznih tujih univerzitetnih študijskih programov, ki ob zaključku študija zagotavljajo pridobitev primerljivih kompetenc ter se jim lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa, lahko na podlagi predloženih dokazil in ob izpolnjevanju pogojev za vpis v visokošolski strokovni program prve stopnje Športno treniranje, preidejo v ustrezen letnik visokošolskega strokovnega programa prve stopnje Športno treniranje. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo končati študij po novem programu. Prehodi iz višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994 Diplomantom višješolskih študijskih programov, sprejetih pred letom 1994, ki so končali izobraževanje po študijskem programu s področja športna vzgoja, športno treniranje, kineziologija, in so pridobili primerljive kompetence ter se lahko kot obvezne predmete v tem programu prizna vsaj polovica študijskih obveznosti (ECTS točk) iz prvega študijskega programa in ki izpolnjujejo pogoje za vpis v ta študijski program in imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, se omogoči vpis v 2. letnik tega študijskega programa. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. Vpisna mesta Športno treniranje VS (2. letnik) Športno treniranje VS (3. letnik) Redni Izredni - 2 - 2 55 ______________________________________________________________________________________________________________ 5 PREDMETNIK VISOKOŠOLSKEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA PRVE STOPNJE PO LETNIKIH V nadaljevanju je predstavljen predmetnik visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje Športno treniranje. Za vsak predmet je navedeno ime predmeta, skupno število kontaktnih ur – KU (predavanja, seminarji, vaje), individualno delo študenta (IDŠ), vsota kontaktnih ur in individualnega dela študenta ter število točk po ECTS. 1. LETNIK Št. 1/1 1/2 1/3 1/4 1/5 1. SEMESTER (30 ECTS) Didaktično-pedagoške osnove športa Komunikacija v športu Psihologija športa Sociologija športa Metodologija raziskovanja v športu KU 60 60 75 60 60 315 IDŠ 120 120 105 120 120 585 URE/ECTS 180/6 180/6 180/6 180/6 180/6 900/30 Št. 1/6 1/7 1/8 1/9 1/10 2. SEMESTER (30 ECTS) Razvojna psihologija Osnove fiziologije človeka Funkcionalna anatomija Prehrana športnikov Prosto izbirni predmet 1 KU 75 75 75 60 60 345 IDŠ 105 105 105 120 120 555 URE/ECTS 180/6 180/6 180/6 180/6 180/6 900/30 2. LETNIK Št. 2/1 2/2 2/3 2/4 2/5 3. SEMESTER (30 ECTS) Fiziologija športa Športna masaža Antropološka kineziologija Medicina športa in športne poškodbe Osnove gibanja KU 75 60 60 90 75 360 IDŠ 105 120 120 90 105 540 URE/ECTS ECTS 180/6 180/6 180/6 180/6 180/6 900/30 Št. 2/6 2/7 2/8 2/9 4. SEMESTER (30 ECTS) Biomehanika Teorija športnega treniranja I Izbrani šport I* Prosto izbirni predmet 2 KU 60 90 165 60 375 IDŠ 120 90 195 120 525 URE/ECTS 180/6 180/6 360/12 180/6 900/30 56 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI 3. LETNIK Št. 3/1 3/2 3/3 3/4 5. SEMESTER (30 ECTS) Teorija športnega treniranja II Izbrani šport II* Prosto izbirni predmet 3 Praktično usposabljanje I KU 90 165 60 2 N ** 317 Št. 3/5 3/6 3/7 3/8 3/9 6. SEMESTER (30 ECTS) Filozofija športa Informacijsko-komunikacijska tehnologija in šport Prosto izbirni predmet 4 Diplomski seminar Praktično usposabljanje II KU 60 60 60 30 210 IDŠ 90 195 120 178 583 URE/ECTS ECTS 180/6 360/12 180/6 180/6 900/30 IDŠ 120 120 120 150 180 690 URE/ECTS 180/6 180/6 180/6 180/6 180/6 900/30 * Študent izbere predmet Izbrani šport I in II iz iste športne panoge. ** Druge oblike študija - 2 N nastopa (2 uri – individualnega dela univerzitetnega učitelja s študentom). 57 ______________________________________________________________________________________________________________ Nabor izbranih športov I in II Izbrani športi so namenjeni študentom glede na športno panogo, za katero so se opredelili ob vpisu na študijski program, oziroma glede na njihov trenerski profil. V drugem letniku je mogoča izbira enega od izbranih športov: odbojka, košarka, nogomet, rokomet, športna gimnastika, alpsko smučanje, plavanje, atletika, fitnes, planinstvo in alpinizem, judo, karate, tenis, veslanje, jadranje, kolesarstvo ter nordijsko smučanje in nordijska hoja. Izbrani šport se nadaljuje v tretjem letniku. Št. Predmet OI/1 Odbojka I OI/2 Košarka I OI/3 Nogomet I OI/4 Rokomet I OI/5 Športna gimnastika I OI/6 Alpsko smučanje I OI/7 Plavanje I OI/8 Atletika I OI/9 Fitnes I OI/10 Planinstvo in alpinizem I OI/11 Judo I OI/12 Karate I OI/13 Tenis I OI/14 Veslanje I OI/15 Jadranje I OI/16 Kolesarstvo I Oi/17 Nordijsko smučanje in nordijska hoja I OI/18 Odbojka II OI/19 Košarka II OI/20 Nogomet II OI/21 Rokomet II OI/22 Športna gimnastika II OI/23 Alpsko smučanje II OI/24 Plavanje II OI/25 Atletika II OI/26 Fitnes II OI/27 Planinstvo in alpinizem II OI/28 Judo II OI/29 Karate II OI/30 Tenis II OI/31 Veslanje II OI/32 Jadranje II OI/33 Kolesarstvo II O7Oo OI/34 Nordijsko smučanje in nordijska hoja II O 58 KU 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 165 IDŠ 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 195 URE/ECTS 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 360/12 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI Nabor prosto izbirnih predmetov Študent izbere štiri predmete iz tega nabora, lahko pa tudi iz ustreznih drugih študijskih programov. Prosto izbirni predmeti Št. PI/1 PI/2 PI/3 PI/4 PI/5 PI/6 PI/7 PI/8 PI/9 PI/10 PI/11 Predmet Akrobatika Pravo v športu Angleščina za športne trenerje Nemščina za športne trenerje Športne aktivnosti v naravi Športni management Zgodovina športa Gibalna aktivnost in zdravje Joga v športu Klasična masaža v športu Psihična priprava v športu KU 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 60 IDŠ 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 120 URE/ECTS 180/6 180/6 180/6 180/6 180/6 180/6 180/6 180/6 180/6 180/6 180/6 Prosto izbirni predmeti se bodo izvajali samo, če bo na posamezen predmet prijavljenih vsaj deset študentov. Najvišje število prijavljenih študentov na posamezen predmet je trideset. 6 POGOJ ZA NAPREDOVANJE Pogoji za napredovanje v 2. letnik Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti študijske obveznosti v obsegu najmanj 42 ECTS iz nabora predmetov 1. letnika. Pogoji za napredovanje v 3. letnik Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse študijske obveznosti iz 1. letnika (60 ECTS) ter študijske obveznosti v obsegu najmanj 42 ECTS iz 2. letnika. 59 ______________________________________________________________________________________________________________ 7 NAVEDBA STROKOVNEGA NASLOVA Ko študent študijskega programa prve stopnje Športno treniranje opravi vse s študijskim programom predpisane študijske obveznosti, pridobi strokovni naslov: DIPLOMIRANI ŠPORTNI TRENER/TRENERKA (VS) Skrajšana oblika: dipl. šp. tren. (VS) 8 ZAPOSLJIVOST DIPLOMANTOV Po podatkih raziskave, ki jo je leta 2000 opravil EOSE (European Observatorre of Sport Employment – www.eose.org), je mogoče ugotoviti, da pri zaposlitveni problematiki delavcev v športu v Evropi prevladujejo inštruktorji športa (300.000 delovnih mest) in učitelji športne vzgoje (300.000 delovnih mest), oboji pa so s tekmovalnim športom povezani indirektno. Avtorji raziskave (N. Le Roux, J. Camy, P. Chantelat, K. Froberg, A. Madela, 2000) so izpostavili, da sektor športa pri 15 članicah EU zajema okoli 1.000.000 delovnih mest. Pri tem je potrebno izpostaviti dejstvo, da je kritje delovnih mest z osrednjimi strokovnimi športnimi poklici zaposlenih okoli 471.000 oseb, z indirektnim strokovnim delom (zdravniki športne medicine, profesionalni menedžerji, učitelji športne vzgoje, športni novinarji, fizioterapevti v športu, promotorji športnih dogodkov, prodajalci športnih artiklov, različno administrativno osebje v športni sferi ter vzdrževalci športnih objektov in opreme) pa okoli 480.000 oseb, skupaj nekaj preko 1 milijona ljudi, kar kaže trenutno na dokaj uravnoteženo stanje. Toda od leta 2000 je minilo 7 let in število pridruženih držav se je povečalo na 27, kar pomeni kvantitativno in predvsem kvalitativno povsem spremenjen vzorec zaposlenih ljudi v najrazličnejših športnih dejavnostih. Nove pridružene dežele prinašajo s seboj povsem drugačno gospodarsko, kulturno in socialno strukturo prebivalstva. Drugačen je tudi odnos do zdravstva, do ohranjanja osebnega zdravja in s tem povezanimi športnimi dejavnostmi. Prepričani smo, da raziskave iz leta 2000 danes ni mogoče uporabiti kot resen in adekvaten kazalnik o dejanski potrebi po delovnih mestih v poklicih, ki so neposredno pa tudi posredno povezana s športom. Mislimo, da se potrebe za omenjenimi poklici povečujejo tudi v razširjeni EU. V prihodnosti se še bolj odpira komercialni sektor storitvenih dejavnosti. 60 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI Glede negativnih trendov zaposlovanja je pri naših diplomantih vsaka bojazen odveč, še posebej v primeru, da bodo določila, ki jih opredeljuje nov Zakon o športu, dosledneje upoštevana. Kandidati, ki bodo končali program Športno treniranje, se bodo lahko zaposlili: v športnih organizacijah za delo v selektivnih programih, v športnih organizacijah za delo s kakovostnimi, vrhunskimi športniki, v športnih šolah nacionalnega ali regijskega pomena, v strokovnih športnih asociacijah v okviru občine ali regije, pri drugih pravnih osebah, ki jih zakon dovoljuje, kot samostojni strokovni delavci v športnih dejavnostih, kot animatorji športnih dejavnosti v turizmu, v drugih dejavnostih v športu. 61 ______________________________________________________________________________________________________________ 62 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI BELEŽKA 63 ______________________________________________________________________________________________________________ 64 ___________________________________________________________ Študij na PEDAGOŠKI FAKULTETI 65
© Copyright 2024