dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k

DODATEK
ZA PRESOJO SPREJEMLJIVOSTI
OKOLJSKEGA POROČILA
K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM
OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
MESTNE OBČINE LJUBLJANA –
IZVEDBENI DEL (P-38/2013)
LJUBLJANA, DOMŽALE, MAREC 2015
DODATEK ZA PRESOJO SPREJEMLJIVOSTI OKOLJSKEGA POROČILA
K SPREMEMBAM IN DOPOLNITVAM OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
MESTNE OBČINE LJUBLJANA – IZVEDBENI DEL (P-38/2013)
Naročnik SD OPN MOL ID
Mestna občina Ljubljana
Mestni trg 1
1000 Ljubljana
Pripravljavec SD OPN MOL ID
Mestna občina Ljubljana
Oddelek za urejanje prostora
Poljanska 28
1000 Ljubljana
Pooblaščeni predstavnik naročnika: Nika Rovšek
Izvajalec / pripravljavec OP
Locus d. o. o.
Ljubljanska cesta 76
1230 Domžale
Direktor in pooblaščeni predstavnik izvajalca, vodilni partner: Leon Kobetič
Zavita, svetovanje, d. o. o.
Tominškova 40
1000 Ljubljana
Direktor in pooblaščeni predstavnik izvajalca člana konzorcija: Matjaž Harmel
Vodja projekta:
Matjaž Harmel, univ. dipl. inž. gozd.
Sodelavci:
Renata Rozman, univ. dipl. biol.
Petra Hladnik, univ. dipl. biol.
Tatjana Gregorc, univ. dipl. biol.
Marjana Hönigsfeld Adamič, univ. dipl. biol.
Aleksandra Krajnc, univ. dipl. geog.
Metka Jug, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Klemen Strmšnik, univ. dipl. geog.
Eva Harmel, dipl. inž. kraj. arh.
Projekt:
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam
občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (P-38/2013)
Datum izvedbe:
Marec 2015
Številka pogodbe:
430-1023/2013-2
Številka projekta:
44/2013
Ključne besede:
občinski prostorski načrt, spremembe in dopolnitve, okoljsko poročilo, analiza stanja, okoljski
cilji, presoja vplivov, kazalci stanja okolja…
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
KAZALO
Kazalo ........................................................................................................................................................................................................................1
Seznam kratic ............................................................................................................................................................................................................4
1
Ime in kratek opis plana..................................................................................................................................................................................5
1.1 Ime plana ........................................................................................................................................................................................................5
1.2 Cilji in opis SD OPN........................................................................................................................................................................................5
2
Podatki o planu ...............................................................................................................................................................................................6
2.1 Celoten prostor ali območje, ki ga zajemajo SD OPN ...................................................................................................................................6
2.2 Določitev namenske rabe prostora, njen obseg in usmeritve, razmestitve dejavnosti v prostoru ali prostorske usmeritve in prostorski
obseg vseh načrtovanih posegov..............................................................................................................................................................................7
2.3 Velikost in drugi osnovni podatki o vseh načrtovanih posegih.......................................................................................................................8
2.3.1
Širitev stavbnih zemljišč ......................................................................................................................................................................9
2.3.1.1
Večji razvojni posegi ......................................................................................................................................................................9
2.3.1.2
Manjši posegi v odprtem prostoru..................................................................................................................................................9
2.3.1.3
Zaokrožitve stavbnih zemljišč ..................................................................................................................................................... 10
2.3.1.4
Ažuriranje stanja ......................................................................................................................................................................... 10
2.3.1.5
Regulacijske linije........................................................................................................................................................................ 10
2.3.2
Spremembe znotraj stavbnih ........................................................................................................................................................... 11
2.3.2.1
Spremembe območij zelenih površin v območja drugih stavbnih zemljišč ................................................................................ 11
2.3.2.2
spremembe, zaradi katerih bi lahko prišlo do konfliktov med sosednjimi namenskimi rabami.................................................. 11
2.4 Predvideno obdobje izvajanja plana ........................................................................................................................................................... 11
2.5 Potrebe po naravnih virih............................................................................................................................................................................. 11
2.6 Predvidene emisije, odpadki in ravnanja z njimi ......................................................................................................................................... 12
2.6.1
Predvidene emisije ........................................................................................................................................................................... 12
2.6.2
Ravnanje z odpadki .......................................................................................................................................................................... 12
2.6.3
Ravnanje z odpadnimi vodami ......................................................................................................................................................... 12
2.7 Odnos do drugih ustreznih planov............................................................................................................................................................... 12
2.7.1
Občinski podrobni prostorski načrti v pripravi .................................................................................................................................. 12
2.7.2
Prostorski akti sosednjih občin ......................................................................................................................................................... 12
2.7.3
Državni prostorski akti ...................................................................................................................................................................... 13
3
Podatki o varovanem območju .................................................................................................................................................................... 15
3.1 Varstveni cilji varovanega območja in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja................................................................ 15
3.1.1
Splošni cilji varstva narave, varovanih območij in območij s posebnim varstvenim statusom ........................................................ 15
3.1.2
Cilji varstva Natura 2000 območja.................................................................................................................................................... 16
3.2 Prikaz varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih območij, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva
naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan drugačni režim............................................................................................................................. 22
3.2.1
Varovana območja ........................................................................................................................................................................... 22
3.2.1.1
Zavarovana območja in območja, predlagana za zavarovanje.................................................................................................. 22
3.2.1.2
Območja Natura 2000................................................................................................................................................................. 23
3.2.2
Druga območja s posebnim varstvenim režimom............................................................................................................................ 25
3.2.2.1
Naravne vrednote ....................................................................................................................................................................... 25
3.2.2.2
Ekološko pomembna območja ................................................................................................................................................... 26
3.2.2.3
Območja pričakovanih naravnih vrednot .................................................................................................................................... 27
3.2.2.4
Kulturna dediščina, vodovarstvena območja in varovalni gozdovi ............................................................................................. 28
3.3 Povzetek veljavnih pravnih režimov na varovanih območjih ali njihovih delih ............................................................................................ 30
3.3.1
Pravni režimi in varstvene usmeritve ............................................................................................................................................... 30
3.3.1.1
Zavarovana območja in območja predlagana za zavarovanje................................................................................................... 30
3.3.1.2
Posebna varstvena območja Natura 2000 ................................................................................................................................. 35
3.3.1.3
Naravne vrednote ....................................................................................................................................................................... 35
3.3.1.4
Območja pričakovanih naravnih vrednot .................................................................................................................................... 35
3.3.1.5
Ekološko pomembna območja (EPO) ........................................................................................................................................ 35
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
1
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
3.4 Podatki o pridobitvi naravovarstvenih smernic oziroma strokovnih podlagah in stopnjo upoštevanja v planu, zlasti glede omilitvenih
ukrepov ................................................................................................................................................................................................................... 36
3.4.1
Naravovarstvene smernice .............................................................................................................................................................. 36
3.4.2
Strokovne podlage ........................................................................................................................................................................... 36
3.5 Prikaz območij dejanske rabe prostora ....................................................................................................................................................... 41
3.6 Vrste in habitatni tipi, za katere je natura območje določeno, vključno s podatki, navedenimi v standardnem obrazcu za podatke o natura
območju .................................................................................................................................................................................................................. 41
3.7 Morebitni načrti za upravljanje območja in usmeritve, ki izhajajo iz njih ..................................................................................................... 45
3.8 Opis izhodiščnega stanja območja.............................................................................................................................................................. 45
3.9 Ključne značilnosti habitatov ali vrst na območju ........................................................................................................................................ 45
3.10
Podatki o sezonskih vplivih in vplivih naravnih motenj (suš, poplav) na ključne habitate ali vrste na območju .................................... 45
4
Podatki o ugotovljenih vplivih (trajnih in začasnih) in njihovi presoji ........................................................................................................... 47
4.1 Opredelitev ugotovljenih škodljivih vplivov plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter povezanost,
vključno s kumulativnimi vplivi ................................................................................................................................................................................ 47
4.1.1
Metoda presoje vplivov na naravo ................................................................................................................................................... 47
4.1.2
Opredelitev ugotovljenih škodljivih vplivov plana ............................................................................................................................. 49
4.1.3
Ocena vplivov SD OPN na varovana območja ................................................................................................................................ 49
4.1.3.1
POO, POV in KP Ljubljansko barje ter NS Ljubljanica ............................................................................................................... 49
4.1.3.2
(p)POO Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben ......................................................................................................................... 50
4.1.3.3
SON Obrečni prostor Ljubljanice, Grubarjevega prekopa in Špice ............................................................................................ 50
4.1.3.4
(p)POO Sava Medvode – Kresnice ............................................................................................................................................ 50
4.1.3.5
POO Šmarna gora ...................................................................................................................................................................... 51
4.1.3.6
KP Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib .................................................................................................................................................. 51
4.1.3.7
NS Grajski grič ............................................................................................................................................................................ 51
4.1.3.8
KP Polhograjski Dolomiti............................................................................................................................................................. 51
4.1.3.9
KP Zajčja dobrava....................................................................................................................................................................... 51
4.1.3.10
SON Pot spominov in tovarištva ................................................................................................................................................. 51
4.1.3.11
pPOO, POO Rašica.................................................................................................................................................................... 51
4.2 Alternativne rešitve ...................................................................................................................................................................................... 51
4.2.1
Cona Nadgorica................................................................................................................................................................................ 52
4.2.2
Cesta do kamnoloma Sadinja vas.................................................................................................................................................... 54
4.3 Razlaga o možnostih omilitve škodljivih vplivov z navedbo ustreznih omilitvenih ukrepov in razlogi za konkreten izbor omilitvenega
ukrepa ..................................................................................................................................................................................................................... 56
4.3.1
Zakonska izhodišča .......................................................................................................................................................................... 56
4.3.2
Splošni omilitveni ukrepi ................................................................................................................................................................... 57
4.3.1
Konkretni omilitveni ukrepi in usmeritve ........................................................................................................................................... 58
4.4 Določitev časovnega okvirja izvedbe omilitvenih ukrepov, navedba nosilcev njihove izvedbe in način spremljanja uspešnosti izvedenih
omilitvenih ukrepov ................................................................................................................................................................................................. 58
4.5 Navedba morebitnih načrtovanih ali obravnavanih pobud za ohranjanje narave, ki lahko vplivajo na bodoče stanje območja................ 69
5
Navedbe o virih podatkov oziroma načinu njihove pridobitve in uporabljenih metodah napovedovanja vpliva in presoj .......................... 70
5.1 Materiali in metode ...................................................................................................................................................................................... 70
5.2 Zakonske osnove ........................................................................................................................................................................................ 70
5.3 Viri ................................................................................................................................................................................................................ 71
6
Navedbe o izdelovalcih in morebitnih podizvajalcih dodatka za presojo sprejemljivosti ............................................................................ 76
6.1 Izdelovalec poročila ..................................................................................................................................................................................... 76
6.2 Sodelujoči pri izdelavi poročila .................................................................................................................................................................... 76
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
2
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Vrste osnovne in podrobne namenske rabe opredeljene v OPN .....................................................................................................7
Preglednica 2: Površine načrtovanih širitev stavbnih zemljišč v SD OPN MOL ID ..................................................................................................8
Preglednica 3: Splošni cilji varstva narave povzeti po mednarodnih in nacionalnih programih in strategijah ....................................................... 15
Preglednica 4: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti Natura 2000 območja pPOO, POO Ljubljansko barje............... 16
Preglednica 5: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti Natura 2000 območja POV Ljubljansko barje ........................... 18
Preglednica 6: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 pPOO, POO Sava - Medvode – Kresnice
................................................................................................................................................................................................................................ 19
Preglednica 7: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 pPOO Ljubljanica - Gradaščica - Mali
Graben .................................................................................................................................................................................................................... 19
Preglednica 8: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 POO Šmarna gora ................................. 20
Preglednica 9: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 pPOO, POO Rašica............................... 21
Preglednica 10: Zavarovana območja na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL ...................................................................................... 22
Preglednica 11: Kvalifikacijske vrste in habitatni tipi v Natura 2000 območjih na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL ......................... 23
Preglednica 12: Naravne vrednote na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL ........................................................................................... 25
Preglednica 13: Ekološko pomembna območja na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL ....................................................................... 26
Preglednica 14: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF za območje pPOO, POO Sava - Medvode – Kresnice. ................................................. 41
Preglednica 15: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF za območje pPOO, POO Sava - Medvode – Kresnice. ................................... 42
Preglednica 16: Podatki za posamezne kvalifikacijske vrste iz standardnega obrazca pPOO, POO Ljubljansko barje. ..................................... 42
Preglednica 17: Podatki za posamezne kvalifikacijske vrste iz standardnega obrazca POV Ljubljansko barje. .................................................. 43
Preglednica 18: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz standardnega obrazca za pPOO, POO Ljubljansko barje........................................ 43
Preglednica 19: Podatki za posamezne kvalifikacijske vrste iz standardnega obrazca pPOO Ljubljanica – Gradaščica – Mali Graben. ........... 44
Preglednica 20: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF za območje pPOO, POO Rašica.................................................................................... 44
Preglednica 21: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF za območje pPOO, POO Rašica...................................................................... 44
Preglednica 22: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF za območje POO Šmarna gora. ..................................................................................... 44
Preglednica 23: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF za območje POO Šmarna gora. ....................................................................... 44
Preglednica 24: Lestvica velikostnih razredov vplivov izvedbe plana na varovana območja................................................................................ 47
Preglednica 25: Uvrstitev posegov po Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja .................... 48
Preglednica 26: Površine posega posamezne alternative v naravovarstveno pomembne habitatne tipe ............................................................ 52
Preglednica 27: Velikost fizičnega posega alternativ v območja ohranjanja narave ............................................................................................. 54
Preglednica 28: Omilitveni ukrepi in presoja pozitivnih učinkov posameznega omilitvenega ukrepa, pregled časovne izvedbe ukrepov in nadzor
nad izvajanjem. ....................................................................................................................................................................................................... 59
KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz območja, ki ga zajema plan – Mestna občina Ljubljana....................................................................................................................6
Slika 2: Prikaz predvidene NRP in spremembe NRP v okviru SD OPN MOL ID .....................................................................................................8
Slika 3: Prikaz območja pričakovanih naravnih vrednot v MOL ............................................................................................................................. 27
Slika 4: Prikaz območja enot kulturne dediščine v MOL ........................................................................................................................................ 28
Slika 5: Prikaz vodovarstvenih območij v MOL ...................................................................................................................................................... 28
Slika 6: Prikaz varovalni gozdov in gozdnih rezervatov v MOL ............................................................................................................................. 29
Slika 7: Variantni predlogi ureditve nadomestnih habitatov za širitev ljubljanskega odlagališča (levo: varianta 1, v sredini: varianta 2, desno:
varianta 3). Temno zeleno – gozdno-grmovni sestoji; Svetlo zeleno – travišča; Modro – nadomestne depresije za poplavno vodo; Rdeče –
cesta; Rjavo – njive................................................................................................................................................................................................. 41
Slika 8: Prikaz območij poplav v MOL .................................................................................................................................................................... 46
Slika 9: Varovana območja narave na območju alternativ umestitve cone Nadgorica.......................................................................................... 52
Slika 10: Naravovarstveno pomembni habitatni tipi na območju alternativ umestitve cone Nadgorica ................................................................ 53
Slika 11: Varovana območja narave na območju alternativ umestitve ceste do kamnoloma Sadinja vas............................................................ 55
Slika 12: Naravovarstveno pomembni habitatni tipi na območju alternativ umestitve ceste do kamnoloma Sadinja vas .................................... 55
PRILOGE:
Priloga 1: Veljavna namenska raba prostora Mestne občine Ljubljana
Priloga 2: Predvidena namenska raba prostora Mestne občine Ljubljana
Priloga 3: Dejanska raba na območju Mestne občine Ljubljana
Priloga 4: Natura 2000 območja
Priloga 5: Zavarovana območja
Priloga 6: Naravne vrednote in ekološko pomembna območja
Priloga 7: Podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za naravne vrednote
Priloga 8: Opis izhodiščnega stanja varovanih območij in ključne značilnosti kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov
Priloga 9: Matrike
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
3
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
SEZNAM KRATIC
ARSO
BF
CPVO
DKN
DPN
DRSC
ENP
EPO
EŠD
EUP
FFS
GERK
GIS
GURS
HT
KD
KPLB
KRPN
MK
MKGP
MOL
MOP
N2k
NRP
NV
OP
OPN
OPN MOL ID/IPN MOL
OPPN
OU
PIP
PNRP
PPIP
PSP
POO
pPOO
PVO
Rkd
RL
SD
SPA/POV
SURS
VVO
ZO
ZON
ZPNačrt
ZVKD-1
ZVO-1
ZZV
Locus d.o.o
Agencija Republike Slovenije za okolje
Biotehniška fakulteta
celovita presoja vplivov na okolje
digitalni katastrski načrt
državni prostorski načrt
Direkcija Republike Slovenije za ceste
evidenca nepremičnega premoženja
ekološko pomembno območje
evidenčna številka dediščine
enota urejanja prostora
fitofarmacevtska sredstva
grafična enota rabe kmetijskega gospodarstva
Gozdarski inštitut Slovenije
Geodetska uprava Republike Slovenije
habitatni tip
kulturna dediščina
Krajinski park Ljubljansko barje
karta razredov poplavne nevarnosti
Ministrstvo za kulturo
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Mestna občina Ljubljana
Ministrstvo za okolje in prostor
območje Natura 2000
namenska raba prostora
naravna vrednota
okoljsko poročilo
občinski prostorski načrt
Občinski prostorski načrt Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del
občinski podrobni prostorski načrt
omilitveni ukrep
prostorski izvedbeni pogoji
podrobna namenska raba prostora
podrobni prostorski izvedbeni pogoji
prikaz stanja prostora
posebna ohranitvena območja pomembna za Skupnost na podlagi Direktive o habitatih
potencialna posebna ohranitvena območja pomembna za Skupnost na podlagi Direktive o habitatih
presoja vplivov na okolje
register nepremične kulturne dediščine
regulacijska linija
spremembe in dopolnitve
posebna območja varstva na podlagi Direktive o pticah
Statistični urad Republike Slovenije
vodovarstveno območje
zavarovano območje
Zakon o ohranjanju narave
Zakon o prostorskem načrtovanju
Zakon o varstvu kulturne dediščine
Zakon o varstvu okolja
Zavod za zdravstveno varstvo
Zavita d.o.o.
4
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
1 IME IN KRATEK OPIS PLANA
1.1
IME PLANA
Ime prostorskega akta
Spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni
del
Načrtovalec prostorskega akta
Mestna občina Ljubljana, Oddelek za urejanje prostora, Poljanska 28, 1000 Ljubljana
Pripravljavec prostorskega akta
Ljubljanski urbanistični zavod d. d., Verovškova ulica 64, 1000 Ljubljana
1.2
CILJI IN OPIS SD OPN
Mestna občina Ljubljana je julija 2010 sprejela in v oktobru istega leta uveljavila strateški in izvedbeni del OPN MOL, skupaj z
okoljskim poročilom. Prve spremembe in dopolnitve izvedbenega dela OPN MOL, ki so bile sprejete in uveljavljene januarja 2013,
so obsegale odpravo nekaterih nejasnosti in neusklajenosti ter obravnavo pobud, za katere ni bilo treba izvesti postopka celovite
presoje vplivov na okolje.
Po sprejetju sprememb in dopolnitev se je Mestna občina Ljubljana zaradi velikega zanimanja in skladno s šestim odstavkom 47.
člena Zakona o prostorskem načrtovanju, ki občinam nalaga, da morajo najmanj enkrat na dve leti preverjati, ali posamezne
razvojne potrebe prebivalcev in pravnih oseb izpolnjujejo pogoje za vključitev v OPN MOL ID, odločila za zbiranje pobud
zainteresiranih pravnih in fizičnih oseb za spremembe in dopolnitve OPN MOL ID. Mestna občina Ljubljana je vse pobude
proučila in se do njih opredelila, v spremembe in dopolnitve OPN MOL ID pa so vključene le tiste, ki so skladne s strateškimi
izhodišči razvoja MOL ter akti občine, sprejetimi v vmesnem obdobju, prvimi mnenji nosilcev urejanja prostora in drugimi vnaprej
določenimi strokovnimi merili.
Z večletno uporabo akta so se izoblikovali tudi novi predlogi za dopolnitev vsebin OPN MOL ID in se tičejo posameznih nejasnosti
in neusklajenosti nekaterih določb v besedilnem in grafičnem delu. Na podlagi teh ugotovitev so izboljšani oziroma dopolnjeni
splošni prostorski izvedbeni pogoji in določila za posamezna območja in tematska področja.
V vmesnem obdobju so bili sprejeti tudi nekateri strateški akti občine ter državni prostorski akti, katerih vsebine morajo biti v
določenem smiselnem obsegu in vsebini vključeni tudi v OPN MOL ID.
Spremembe in dopolnitve OPN MOL ID tako obsegajo:
 spremembe in dopolnitve vsebin OPN MOL ID zaradi občinskih razvojnih potreb,
 spremembe in dopolnitve OPN MOL ID, ki izhajajo iz izraženih in utemeljenih razvojnih potreb prebivalcev in pravnih
oseb, podanih v obliki pobud in so bile v strokovni presoji ocenjene kot sprejemljive,
 tematske spremembe in dopolnitve OPN MOL ID, ki se nanašajo na izboljšanje posameznih vsebin in izhajajo iz
strokovnih podlag ter iz sistemskih in internih strokovnih pobud,
 odpravo ugotovljenih nejasnosti v besedilnem in grafičnem delu OPN MOL ID ter odpravo neskladij v posameznih
delih besedilnega in grafičnega dela OPN MOL ID in med njimi,
 racionalizacijo opredelitve in prikaza nekaterih vsebin OPN MOL ID,
 spremembe in dopolnitve OPN MOL ID zaradi izraženih razvojnih potreb nosilcev urejanja prostora ter prilagoditve
OPN MOL ID zaradi spremenjenih predpisov in režimov.
V posameznih delih se spreminjajo in dopolnjujejo vsebine odloka o OPN MOL ID, njegovih prilog in grafičnega dela.
Spremembe in dopolnitve OPN MOL ID so pripravljene v okviru strateških usmeritev Občinskega prostorskega načrta Mestne
občine Ljubljana – strateški del, ki se ne spreminja, z upoštevanjem varstvenih in varovalnih omejitev v prostoru, ustreznosti z
vidika urbanističnih meril in možnosti opremljanja zemljišč za gradnjo.
Spremembe in dopolnitve OPN MOL ID so pripravljene skladno z veljavno zakonodajo na podlagi internih ugotovitev in na podlagi
predlogov in pobud, zbranih na Mestni občini Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOL) ter sprejetih novih aktov MOL.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
5
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
2 PODATKI O PLANU
2.1
CELOTEN PROSTOR ALI OBMOČJE, KI GA ZAJEMAJO SD OPN
Spremembe in dopolnitve določil posameznih členov odloka SD OPN MOL ID se nanašajo na celotno območje MOL, posamezne
spremembe in dopolnitve namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev v besedilni ali grafični obliki pa na posamezne enote
urejanja prostora oziroma posamezne kartografske prikaze.
Slika 1: Prikaz območja, ki ga zajema plan – Mestna občina Ljubljana
Vir: OPN MOL ID; PK 250.000, GURS, DMR, GURS
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
6
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
2.2
DOLOČITEV
NAMENSKE RABE PROSTORA, NJEN OBSEG IN USMERITVE, RAZMESTITVE
DEJAVNOSTI V PROSTORU ALI PROSTORSKE USMERITVE IN PROSTORSKI OBSEG VSEH
NAČRTOVANIH POSEGOV
Območja namenske rabe prostora so določena v grafičnem delu SD OPN MOL ID. V skladu s prilogo 1 - Vrste območij osnovne
in podrobnejše namenske rabe prostora Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih
za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Ur. l. RS, št. 99/07) so določena naslednja
območja namenskih rab:
Preglednica 1: Vrste osnovne in podrobne namenske rabe opredeljene v OPN
OSNOVNA NAMENSKA RABA
PODROBNA NAMENSKA RABA
Območja stavbnih zemljišč
S - Območja stanovanj
SS – stanovanjske površine
SB – površine za stanovanja za posebne namene
SK – površine podeželskega naselja
C - Območja centralnih dejavnosti
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti
CD – druga območja centralnih dejavnosti
I - Območja proizvodnih dejavnosti
IP - površine za industrijo
IG – gospodarske cone
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo
B - Posebna območja
BT – površine za turizem
BD - površine drugih območij
BC - športni centri
Z - Območja zelenih površin
ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport
ZP – parki
ZD – druge urejene zelene površine
ZK – pokopališča
P - Območja prometnih površin
PC – površine cest
PŽ – površine železnic
PO – ostale prometne površine
T - območja komunikacijske infrastrukture
E - območja energetske infrastrukture
O – območja okoljske infrastrukture
F – območja za potrebe obrambe v naselju
A – površine razpršene poselitve
Območja kmetijskih zemljišč
K1 – najboljša kmetijska zemljišča
K2 – druga kmetijska zemljišča
Območja gozdnih zemljišč
G – gozdna zemljišča
Območja vodnih zemljišč
VC – celinske vode
VI - območja vodne infrastrukture
Območja drugih zemljišč
LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora
N - območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij
SKUPAJ
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
Površina (ha) Delež (%)
12.344,61
39,23
3.266,58
10,38
2.759,88
8,77
38,28
0,12
468,43
1,49
1.057,98
3,36
457,53
1,45
600,45
1,91
620,10
1,97
34,96
0,11
573,40
1,82
11,74
0,04
284,01
0,90
18,09
0,06
142,78
0,45
123,14
0,39
917,92
2,92
237,48
0,75
434,17
1,38
172,03
0,55
74,25
0,24
1.486,65
4,72
1.175,16
3,73
231,97
0,74
79,53
0,25
4,88
0,02
49,48
0,16
191,69
0,61
49,11
0,16
49,55
0,16
7.911,17
25,14
6.523,42
20,73
1.387,76
4,41
10.773,40
34,24
10.773,40
34,24
384,73
1,22
381,49
1,21
3,24
0,01
49,61
0,16
19,01
0,06
19,64
0,06
10,97
0,03
31.463,53
100,00
7
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Slika 2: Prikaz predvidene NRP in spremembe NRP v okviru SD OPN MOL ID
Vir: OPN MOL ID; PK 250.000, GURS, DMR, GURS
2.3
VELIKOST IN DRUGI OSNOVNI PODATKI O VSEH NAČRTOVANIH POSEGIH
Načrtovani posegi se v SD OPN MOL ID odražajo kot širitve stavbnih zemljišč in spremembe podrobne namenske rabe
znotraj obstoječih stavbnih zemljišč.
Preglednica 2: Površine načrtovanih širitev stavbnih zemljišč v SD OPN MOL ID
Sprememba površine (ha)
Namenska raba prostora
brez RL iz veljavnega OPN
S - Območja stanovanj
14,1
C - Območja centralnih dejavnosti
6,0
I - Območja proizvodnih dejavnosti
40,1
B - Posebna območja
0,2
Z - Območja zelenih površin
22,1
P - Območja prometnih površin
3,7
T - območja komunikacijske infrastrukture
0,1
E - območja energetske infrastrukture
0,1
O – območja okoljske infrastrukture
7,1
A – površine razpršene poselitve
3,1
Skupaj
96,5
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
8
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
2.3.1
ŠIRITEV STAVBNIH ZEMLJIŠČ
S SD OPN MOL ID se glede na veljavni OPN MOL ID predvideva 96,48 ha sprememb iz kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna
zemljišča. Pri tem so že odštete spremembe na območjih, kjer so z veljavnim OPN določene regulacijske linije, ki imajo v skladu z
določili odloka o OPN MOL ID status stavbnega zemljišča in zato dejansko ne pomenijo spremembe kmetijskih oziroma gozdnih
zemljišč v stavbna zemljišča. Takih sprememb je 1,39 ha.
Med spremembe kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna pa je treba, kljub temu da v namenski rabi niso vidne, prišteti tudi
površino novih regulacijskih linij določenih na kmetijskih in gozdnih zemljiščih (10,56 ha).
Dejanskih sprememb kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna je torej 107,04 ha.
Iz stavbnih zemljišč v primarno rabo je vrnjenih 21,64 ha stavbnih zemljišč, iz kmetijskih in gozdnih zemljišč pa je umaknjenih še
3,18 ha regulacijskih linij.
Obseg stavbnih zemljišč se bo s SD OPN MOL ID povečal za 81,42 ha oziroma za 1,01%.
Širitve stavbnih zemljišč na gozdna in kmetijska zemljišča so nastale zaradi načrtovanih novih posegov v prostor, uskladitve z
dejanskim stanjem, uskladitve OPN MOL ID s sprejetimi državnimi prostorskimi načrti ter zaradi transformacije namenske rabe
prostora na nov DKN.
Sprememb kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča manjša od 50 m2 ter sprememb nastalih zaradi transformacije
namenske rabe prostora na nov DKN v okviru okoljskega poročila ne obravnavamo.
2.3.1.1
VEČJI RAZVOJNI POSEGI
Med večjimi razvojnimi posegi obravnavamo vse posege, katerih sprememba kmetijskih in gozdnih zemljišč presega
površino 0,5 ha. Skupaj predstavljajo 70,81 ha sprememb kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna. Mednje sodijo naslednji
načrtovani posegi:
 območja proizvodnih dejavnosti: gospodarska cona v Nadgorici (ČR-711, 37,71 ha), širitev gospodarske cone v Polju
(PO-462, 0,59 ha),
 območja centralnih dejavnosti: širitev univerzitetnega centra v Rožni dolini (gradnja Fakultete za strojništvo in
Fakultete za farmacijo) (RD-533, 2,73 ha),
 območja stanovanj: širitev naselja Bizovik (GO-316, 2,08 ha; GO-393, 1,87 ha; SO-2743, 0,71 ha; SO-2744, 0,96 ha),
dom starejših občanov na Rakovniku (RN-581, 0,69 ha),
 območja zelenih površin: širitev pokopališča Žale in njegovih parkovnih površin pokopališča (BE-387, 4,68 ha; BE583, 1 ha), širitev živalskega vrta (RŽ-241, 4,57 ha), vstopna točka za Rožnik in Šišenski hrib pri Koseškem bajerju
(RŽ-174, 2,84 ha), širitev območij zelenih površin v Rožni dolini zaradi uskladitve z DPN za poplavno varnost južnega
dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova – Polhov Gradec (RD-394, 1,1 ha; RD-397, 0,75 ha), vinograd na Grajskem
hribu (GR-55, 0,52 ha),
 območja prometne infrastrukture: cesta do kamnoloma Sadinja vas (SO-2899, 0,59 ha), Agrokombinatska cesta (PO840, 0,67 ha; PO-941, 0,9 ha),
 območja okoljske infrastrukture: širitev območja za ponikovalna polja v Posavju (PS-438, 1,75 ha; PS-469, 1,16 ha),
širitev vodarne Kleče (DR-363, 1,14 ha), vodarna Koseze (RŽ-249, 1,82 ha).
2.3.1.2
MANJŠI POSEGI V ODPRTEM PROSTORU
Med manjšimi posegi v odprtem prostoru obravnavamo posege manjše od 0,5 ha, ki se pojavljajo v odprtem prostoru
oziroma predstavljajo samostojne enote stavbnih zemljišč ločene od območij strnjene poselitve. Skupno predstavljajo 1,83
ha sprememb kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča. Med njimi se pojavljajo:
 površine razpršene poselitve: dve območji namenjeni preselitvi kmetij (ČR-702, 0,29 ha; PS-473, 0,39 ha),
 območja proizvodnih dejavnosti: površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (PS-475, 0,33 ha; SO-2779, 0,37, SO2879, 0,14 ha),
 območja energetske infrastrukture: uskladitev OPN z DPN za plinovod R51A Jarše-Sneberje, načrtovana je nova
merilna plinska postaja (JA-203, 0,08 ha),
 območja okoljske infrastrukture: hidropostaja Glince (DR-706, 0,01 ha), prečrpalnica Prevalnik-Kozamernik (DR-705,
003 ha), zajetje Toško Čelo (DR-727, 0,03 ha), vodohran Besnica (SO-2919, 0,01 ha), zajetje Trebeljevo (SO-2916,
0,01 ha), vodohran Stanežiče (ŠE-797, 0,06 ha) ter
 območja prometne infrastrukture: parkirišče ob Brdnikovi cesti (vstopna točka za PST) (RŽ-244, 0,08 ha).
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
9
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
2.3.1.3
ZAOKROŽITVE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Med zaokrožitvami stavbnih zemljišč obravnavamo spremembe kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna, ki se pojavljajo na
robovih naselij oziroma med obstoječimi stavbnimi zemljišči in pomenijo smiselne zapolnitve in zaokrožitve območij stavbnih
zemljišč. Skupaj predstavljajo 10,96 ha sprememb kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zemljišča. Tovrstni posegi so
najštevilčnejši (117). Največji med njimi so:
 površine razpršene poselitve: gradna apartmajev v sklopu ponudbe turistične kmetije Dolenčev mlin (SO-2881, 0,47
ha),
 območja zelenih površin: otroško igrišče na Rudniku (RN-580, 0,47 ha), širitev območij zelenih površin ob Malem
grabnu na Viču zaradi uskladitve z DPN za poplavno varnost južnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova –
Polhov Gradec (VI-491, 041 ha; VI-729, 0,31 ha), ureditev zelene površine z otroškim igriščem v Šiški pod Rožnikom
(RŽ-242, 0,37 ha), širitev območja nekdanje ribogojnice pod Šmarno goro z namenom ureditve ribjega učnega parka
(RIBAPARK) (ŠG-468, 0,36 ha), zaokrožitev stavbnih zemljišč namenjenih konjeništvu in dejavnostim, povezanim s
konjeništvom v sklopu ureditev športnega parka "Obsavski park v Stožicah" (PS-272, 0,35 ha),
 območja proizvodnih dejavnosti: gradnja gospodarskih objektov potrebnih za kmetijo, ki znotraj območja stavbnih
zemljišč naselja nima dovolj razpoložljivega prostora (PS-474, 0,44 ha),
 območja centralnih dejavnosti: gradnja etnološkega muzeja na prostem v Jančah (SO-2892, 0,44 ha),
 območje stanovanj: zaokrožitev stavbnih zemljišč med obstoječo pozidavo in cesto v Dravljah (DR-337, 0,35 ha),
zaokrožitvi stavbnih namenjenih gradnji stanovanjskih objektov znotraj večjega novega poselitvenega območja »Vrtno
mesto Stožice« (PS-444, 0,34 ha)
2.3.1.4
AŽURIRANJE STANJA
Med ažuriranji stanja obravnavamo spremembe kmetijskih in gozdnih zemljišč v stavbna zaradi določitve ustrezne namenske
rabe obstoječim objektom in njihovim funkcionalnim zemljiščem. Skupaj predstavljajo 11,34 ha novih stavbnih zemljišč.
Največje spremembe med njimi predstavljajo:
 površine razpršene poselitve: določitev stavbnih zemljišč obstoječi tipični poselitvi v dolini Besnice (SO-2872, 0,31 ha;
SO-2873, 0,27 ha; SO-2875, 0,23 ha; SO-2878, 0,20 ha; SO-2871, 0,17 ha; SO-2902, 0,17 ha; SO-2877, 0,16 ha;
SO-2910, 0,14 ha),
 območja stanovanj: določitev ustrezne namenske rabe delu obstoječe poselitve v naselju Kozarje (VI-321, 1,82 ha),
določitev ustrezne namenske rabe obstoječim objektom in njihovim funkcionalnim zemljiščem ob Hauptmanci (BČ534, 0,56 ha), določitev ustrezne namenske rabe funkcionalnim zemljiščem obstoječim večstanovanjskim objektom v
Šentvidu (ŠE-527, 028 ha),
 območje centralnih dejavnosti: določitev ustrezne namenske rabe obstoječim objektom in obstoječim prostorskim
ureditvam ob avtocestnem priključku Brezovica (»paviljon«) (VI-54, 2,24 ha),
 območja zelenih površin: določitev ustrezne namenske rabe obstoječim objektom in obstoječim prostorskim ureditvam
ob Savi v Jaršah (JA-842, 2,11 ha) (športni park) in pod Šmarno goro (ŠG-501, 0,76 ha) (kinološki center).
 območja okoljske infrastrukture: določitev ustrezne namenske rabe obstoječemu zajetju v Črnučah (pod Cesto na
Brod) (ČR-713, 0,68 ha).
2.3.1.5
REGULACIJSKE LINIJE
Vse nove regulacijske linije na kmetijskih in gozdnih zemljiščih v SD OPN MOL ID dejansko predstavljajo 10,56 ha novih stavbnih
zemljišč. Večino od teh regulacijskih linij je določenih obstoječim cestam in potem, ki so v SD OPN MOL ID prenesene na podlagi
podatkov iz projekta za ureditev evidence nepremičnega premoženja Mestne občine Ljubljana v OPN (ENP), del pa tudi zaradi
transformacije obstoječih regulacijskih linij na nov DKN. Te spremembe v okoljskem poročilu niso obravnavane. Obravnavane so
le nove regulacijske linije, ki pomenijo načrtovanje nove ceste ali poti (3,22 ha). Obravnavane so tudi nove regulacijske linije na
vodnih zemljiščih, kjer so predvideni novi mostovi oziroma brvi (0,13 ha).
Največje posege predstavljajo:
 peš in kolesarska pot ob Savi in Ljubljanici, kjer nove regulacijske linije za odseke novih poti predstavljajo 2,63 ha
(JA-313, PO-681, PO-682, PO-697),
 povezovalna pot od parkovnih ureditev krajinskega parka Ljubljansko barje do Plečnikove cerkve Sv. Mihaela v Črni
vasi (TR-311, BČ-545, skupaj 0,25 ha), ki vključuje tudi premostitev Ljubljanice (BČ-225, 0,01 ha)
 načrtovana dostopna cesta do podružnične osnovne šole Oskarja Kovačiča in načrtovanega vrtca na Rudniku (RN535, RN-353, skupaj 0,05 ha) (z RL na kmetijskih zemljiščih sta načrtovana le dva odseka, ostali odseki potekajo po
stavbnih zemljiščih, deloma tudi širitvah stavbnih zemljišč),
 dostopna cesta v naselju Šentpavel (SO-1673, 0,06 ha),
 dostopna pot do načrtovane vodarne Koseze (RŽ-184, 0,19 ha).
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
10
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Ob že omenjeni premostitvi Ljubljanice so načrtovane še naslednje premostitve namenjene peš in kolesarskemu prometu:
 premostitev Save v Črnučah, namenjena peš in kolesarskemu prometu (ČR-504, 0,08 ha),
 premostitev Grubarjevega kanala v Kodeljevem, (MO-10, 0,01 ha) ter
 premostitev Ljubljanice na Rudniku (RN-427, 0,02 ha).
2.3.2
SPREMEMBE ZNOTRAJ STAVBNIH
Spremembe podrobne namenske rabe znotraj območij stavbnih zemljišč so pomembne zlasti v primeru sprememb območij
zelenih površin v druge namenske rabe stavbnih zemljišč ter sprememb, zaradi katerih bi lahko prišlo do konfliktov med
sosednjimi namenskimi rabami (npr. območja stanovanj in območja proizvodnih dejavnosti).
2.3.2.1
SPREMEMBE OBMOČIJ ZELENIH POVRŠIN V OBMOČJA DRUGIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ
Spremembe območij zelenih površin v območja drugih stavbnih zemljišč med veljavnim OPN MOL ID in SD OPN MOL ID
znašajo 14 ha oziroma 1,5 % vseh zelenih površin iz veljavnega OPN MOL ID. Skoraj enak obseg pa predstavljajo spremembe
območij drugih stavbnih zemljišč v območja zelenih površin (13,8 ha, 1,4 % vseh zelenih površin v SD OPN MOL ID). Vzrok za
večino sprememb je uskladitev s stanjem (skupaj obsegajo 6,8 ha, 0,7 % vseh zelenih površin v OPN MOL ID) ter uskladitve z
DPN (1,6 ha, 0,2 % vseh zelenih površin v OPN MOL ID). Teh sprememb v okviru okoljskega poročila ne obravnavamo.
Ostale spremembe (5,9 ha, 0,6 % vseh zelenih površin v SD OPN MOL ID) pa predstavljajo spremembe, ki so večinoma
namenjene oblikovanju funkcionalnih enot urejanja prostora. Večinoma jih spremljajo spremembe območij drugih stavbnih
zemljišč v zelene površine. Med pomembnejše spremembe sodita sprememba zelenih površin v območje za mirujoči promet (PR)
v Stanežičah ter preoblikovanje športnega centra v Tomačevem (BE-393).
2.3.2.2
SPREMEMBE, ZARADI KATERIH BI LAHKO PRIŠLO DO KONFLIKTOV MED SOSEDNJIMI
NAMENSKIMI RABAMI
Sprememb med območji drugih stavbnih zemljišč je veliko, večinoma spremembe na že pozidanih območjih in predstavljajo
uskladitve s stanjem. Med spremembami, zaradi katerih bi lahko prišlo do konfliktov med sosednjimi namenskimi rabami,
najpomembnejšo predstavlja območje Pošte Slovenije na Viču, kjer se je namenska raba spremenila iz območij centralnih
dejavnosti v območja proizvodnih dejavnosti. Ob tej spremembi za okoljsko presojo pomembne tudi spremembe območij
stanovanj v območja okoljske infrastrukture v enotah RD-532, GO-401, RN-648, MO-250 ter TR-534.
2.4
PREDVIDENO OBDOBJE IZVAJANJA PLANA
SD OPN MOL ID naj bi se izvajal do leta 2020. Plan je zelo ambiciozno naravnan, predvidevamo, da bodo predvidene površine
večinoma zadostovale do leta 2025.
2.5
POTREBE PO NARAVNIH VIRIH
Dejavnosti vezane na naravne vire v MOL, ki so predmet SD OPN MOL ID so: raba prostora, raba voda v gospodarske, oskrbne
in druge namene ter raba energentov.
SD OPN MOL ID so usmerjene v rabo prostora za poselitev v območja sedanjih naselij, predvidene so manjše zaokrožitve
naselij. Poleg tega je predvidena večja širitev območij za gospodarstvo na območju gospodarske cone v Nadgorici. Večina novih
razvojnih območij se načrtuje na kmetijskih zemljiščih, nekaj pa je tudi posegov v gozdni prostor, zelo omejeni pa so posegi v
naravo na varovana območja.
Glede na dosedanjo veljavno namensko rabo se s predvidenimi spremembami namenske rabe iz nestavbnih v stavbna zemljišča
posega na 96,5 ha zemljišč v primarni rabi (kmetijska zemljišča, gozdna zemljišča). Od teh površin je 22,1 ha zemljišč predvidenih
za urejanje zelenih površin, 6 ha za razvoj centralnih dejavnosti, 14,1 ha za stanovanjska območja, 40,1 ha pa bo namenjenih
novim proizvodnim površinam. Predvidenih je tudi 3,7 ha sprememb namenske rabe za prometne površine.
Za oskrbo z dovolj velikimi količinami pitne vode sta najpomembnejša vira podzemna voda Ljubljanskega polja in Ljubljanskega
barja. V SD OPN MOL ID se širijo območja za varovanje podzemne vode in zaščito vodnih virov. Novi posegi na poplavna
območja so zelo omejeni in skladni z zakonodajo.
S SD OPN MOL ID se načrtujejo nove stanovanjske površine, s čimer se bo povečalo število gospodinjstev. Iz tega lahko
sklepamo, da se ne bodo bistveno povečala poraba pitne vode, še posebej ker trendi kažejo na zmanjševanje porabe pitne vode
na prebivalca. Po drugi strani pa bodo v novih soseskah, zaradi sodobne vodovodne infrastrukture izgube iz omrežij minimalne.
Za potrebe gospodarskih dejavnosti se bo poraba vode povečala, na račun razvoja predvsem storitvenih dejavnosti. Poraba
tehnološke vode pa se bo zaradi izboljševanja tehnologij še naprej zmanjševala. S posodabljanjem vodovodnih sistemov se bodo
zmanjšale izgube v vodovodnem sistemu.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
11
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Energetska preskrba občine temelji na daljinski oskrbi s toplotno energijo (proizvodnja in distribucija toplotne energije), oskrbi z
zemeljskim plinom (prenos in distribucija zemeljskega plina), oskrbi z električno energijo (proizvodnja, prenos in distribucija
električne energije in zagotavljanju ustreznih zalog nafte in njenih derivatov. Z izvedbo planov bo povečano povpraševanje po
energetskih virih in izgradnji ustrezne energetske infrastrukture. Z usmerjanjem v učinkovitejšo rabo energije in rabo obnovljivih
virov energije se bo zmanjšala specifična poraba energije oziroma energetskih virov, kar je tudi eden od ciljev odloka o načrtu za
kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana.
2.6
PREDVIDENE EMISIJE, ODPADKI IN RAVNANJA Z NJIMI
2.6.1
PREDVIDENE EMISIJE
Izhodišča za ocenjevanje predvidenih emisij in odpadkov ostajajo enaka kot pri izdelavi Okoljskega poročila za IPN MOL. Trend
števila prebivalcev v MOL se je obrnil in v zadnjih letih se število prebivalcev povečuje. Pri ocenjevanju predvidenih emisij in
odpadkov je še vedno treba vzeti v obzir tudi močno dnevno migracijo zaposlenih in migracijo šolajočega se prebivalstva.
SD OPN MOL ID ne bodo povzročile bistvenih sprememb v emisijah hrupa, emisijah v zrak in emisijah odpadnih voda.
Ključen dosežek na tem področju je bil narejen s:
 sprejetjem IPN MOL, ki je omogočil učinkovito ureditev odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
 Odlokom o načrtu za kakovost zraka na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 24/14), ki bo prispeval k
zmanjšanju emisij v zrak,
 ukrepi za zmanjšanje prometa, ki so dali rezultate na področju zmanjšanja emisij hrupa in emisij prašnih delcev, NOx
ter CO2.
2.6.2
RAVNANJE Z ODPADKI
Predvideni posegi s SD OPN MOL ID ne bodo bistveno vplivali na nastalo količino odpadkov v MOL. Tu so bolj pomembni ukrepi
za zmanjšanje nastanka odpadkov. MOL je preko podjetja Snaga d. o. o. zadnja leta dosegel povečanje količin ločeno zbranih in
izločenih odpadkov od sprejetih na odlagališče na 50 %.
2.6.3
RAVNANJE Z ODPADNIMI VODAMI
Za vse posege, ki so predvideni v SD OPN MOL ID je predvidena pri33ključitev na javno kanalizacijsko omrežje, ki vodi na
čistilne naprave, izjema so nove stavbne površine izven mesta v zaselkih, kjer je obvezno individualno čiščenje odpadnih voda.
2.7
2.7.1
ODNOS DO DRUGIH USTREZNIH PLANOV
OBČINSKI PODROBNI PROSTORSKI NAČRTI V PRIPRAVI
Obseg in vsebina občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), ki so trenutno v različnih fazah priprave, je skladna z določili
OPN MOL ID. V grafičnem delu SD OPN MOL ID so ta območja OPPN vključena v prikaz na karti 2 »Načini urejanja«.
Pripravljajo se na podlagi veljavnega OPN, ki je že bil okoljsko presojan.
2.7.2
PROSTORSKI AKTI SOSEDNJIH OBČIN
MOL obkrožajo občine Medvode, Dobrova – Polhov Gradec, Brezovica, Ig, Škofljica, Grosuplje, Ivančna Gorica, Šmartno pri Litiji,
Litija, Dol pri Ljubljani, Domžale, Trzin, Mengeš in Vodice. Vse izmed njih še nimajo sprejetih občinskih prostorskih načrtov,
vendar so vse v fazi njihove priprave. SD OPN MOL ID lahko na sosednje občine vplivajo s posegi, ki so načrtovani na meji MOL
oziroma lahko skupaj z načrtovanimi posegi v sosednjih občinah povzročajo kumulativne vplive na posamezne sestavine okolja.
Edini poseg, ki bi lahko vplival na okolje v sosednji občini je gospodarska cona Nadgorica, ki je načrtovana neposredno na meji z
občino Trzin. Meji neposredno na kmetijska zemljišča, v bližini (300 m) pa je obstoječa gospodarska cona.
Kumulativne vplive na posamezne okoljske sestavine lahko SD MOL OPN ID povzroča s plani sosednjih občin, kot tudi s
plani nekaterih občine, ki sicer ne mejijo neposredno na MOL. SD OPN MOL ID bi lahko s plani sosednjih povzročal
kumulativne vplive na območja Natura 2000 in sicer:
 Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben – občina Dobrova – Polhov Gradec, MOL,
 Ljubljansko barje - občine Brezovica, Ig, Škofljica, Vrhnika, Log – Dragomer, Borovnica, Grosuplje, MOL,
 Mavelščica - povirni del – občina Medvode, MOL,
 Rašica – občine Mengeš, Trzin, Vodice, MOL,
 Sava Medvode – Kresnice – občine Dol pri Ljubljani, Litija, Medvode, MOL,
 Šmarna gora – občine Vodice, Medvode, MOL,
 Veliki potok – Grosuplje, Ivančna Gorica, MOL.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
12
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
2.7.3
DRŽAVNI PROSTORSKI AKTI
Na območju MOL veljajo naslednji sprejeti državni prostorski akti:
 Uredba o lokacijskem načrtu za rekonstrukcijo glavne ceste G10 (M10) na odseku Depala vas-Črnuče, pododsek v
Mestni občini Ljubljana, Uradni list RS, št. 89/98 in 110/02 - ZUreP-1
 Uredba o lokacijskem načrtu za vzhodno avtocesto od Malenc do Šentjakoba in del severne obvozne ceste od
Tomačevega do Zadobrove v Ljubljani (območje urejanja BT3/1, BT7/1, MT1/2, MT3/1, MT4/2, MT4/3, MT5/1, MT6/1,
VT4/1)
 Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod 2 × 400 kV Beričevo–Krško, Uradni list RS, št. 5/06 in 33/07 –
ZPNačrt, Uradni list RS, št. 27/94, 42/95 in 110/02 - ZUreP-1
 Uredba o državnem lokacijskem načrtu za daljnovod DV 2×110kV Toplarna–Polje–Beričevo, Uradni list RS, št. 79/04
in 33/07 -ZPNačrt
 Uredba o državnem lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Koseze–Kozarje, Uradni list RS, št. 71/09
 Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod M5/R51 na odseku od Vodic do Termoelektrarne
Toplarne Ljubljana, Uradni list RS, št. 112/09
 Uredba o državnem prostorskem načrtu za daljnovod 2 x 110 kV RTP Polje-RTP Vič, Uradni list RS, št. 50/10
 Uredba o državnem prostorskem načrtu za navezovalno cesto Jeprca–Stanežiče–Brod, Uradni list RS, št. 10/11
 Uredba o lokacijskem načrtu za avtocesto na odseku Šentvid-Koseze, Uradni list RS, št. 72/02, 110/02 - ZUreP-1 ,
70/07, 71/09 - DLN, 10/11 - DPN in 88/11
 Uredba o državnem prostorskem načrtu za zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v
občini Dobrova - Polhov Gradec, Uradni list RS, št. 72/13
 Uredba o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51A Jarše–Sneberje, Uradni list RS, št. 92/14
SD OPN MOL ID je usklajen z vsemi državnimi prostorskimi akti. Uskladitve z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za
zagotavljanje poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, Uradni list RS, št.
72/13 ter Uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod R51A Jarše–Sneberje, Uradni list RS, št. 92/14 so prav
predmet SD OPN MOL ID.
Na območju MOL so v pripravi naslednji državni prostorski akti:
 Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče, Sklep Vlade RS,
št. 35000-31/2010/9,
 Sklep o načinu umeščanja hidroelektrarn na srednji Savi v prostor, Sklep Vlade RS, št. 35500-1/2014/15,
 Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo daljnovodne povezave med RTP Beričevo
in RTP Podlog z 220 kV na 2 x 400 kV, Sklep Vlade RS, št. 35000-36/2010/4,
 Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice, Sklep Vlade RS,
št. 35101-3/2008/4,
 Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R52 med Klečami pri Ljubljani in
Toplarno Šiška, Sklep Vlade RS, št. 35101-5/2008/4,
 Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R51B TE-TOL - Fužine/Vevče, Sklep Vlade RS,
št. 35000-26/2012/4,
 Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prehod 220 kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača, Sklep Vlade
RS, št. 35000-5/2013/4,
 Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za Ljubljansko železniško vozlišče, Sklep Vlade RS, št. 3500011/2013/5,
 Program priprave državnega lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica, Uradni list RS, št. 74/05 ter
 Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za novo železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z
navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Sklep Vlade RS, št. 35000-22/2012/4.
SD OPN MOL ID bi lahko z DPN v pripravi povzročal kumulativne vplive na območja Natura 2000 in sicer:
 Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben: Sklep o načinu umeščanja hidroelektrarn na srednji Savi v prostor, Sklep o
pripravi državnega prostorskega načrta za Ljubljansko železniško vozlišče, Sklep o pripravi državnega prostorskega
načrta za prehod 220 kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za
prenosni plinovod R51B TE-TOL - Fužine/Vevče, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za
prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče.
 Ljubljansko barje: Program priprave državnega lokacijskega načrta za izgradnjo obvoznice Škofljica, Sklep o pripravi
državnega prostorskega načrta za Ljubljansko železniško vozlišče, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za
prehod 220 kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za
prenosni plinovod R51C Kozarje–Vevče.
 Mavelščica - povirni del: Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prehod 220 kV omrežja na 400 kV
Beričevo–Divača.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
13
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)



Rašica: Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za novo železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna
meja z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za prehod 220
kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za prenosni
plinovod M3/1 Kalce–Vodice, Sklep o začetku priprave državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo daljnovodne
povezave med RTP Beričevo in RTP Podlog z 220 kV na 2 x 400 kV.
Sava Medvode – Kresnice: Sklep o načinu umeščanja hidroelektrarn na srednji Savi v prostor, Sklep o pripravi
državnega prostorskega načrta za Ljubljansko železniško vozlišče, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za
novo železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–državna meja z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Sklep
o pripravi državnega prostorskega načrta za prehod 220 kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača, Sklep o začetku
priprave državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod M3/1 Kalce–Vodice, Sklep o začetku priprave
državnega prostorskega načrta za rekonstrukcijo daljnovodne povezave med RTP Beričevo in RTP Podlog z 220 kV
na 2 x 400 kV
Šmarna gora: Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za novo železniško progo Ljubljana–Kranj–Jesenice–
državna meja z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, Sklep o pripravi državnega prostorskega načrta za
prehod 220 kV omrežja na 400 kV Beričevo–Divača.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
14
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
3 PODATKI O VAROVANEM OBMOČJU
3.1
VARSTVENI CILJI VAROVANEGA OBMOČJA IN DEJAVNIKI, KI PRISPEVAJO K OHRANITVENI
VREDNOSTI OBMOČJA
3.1.1
SPLOŠNI CILJI VARSTVA NARAVE, VAROVANIH OBMOČIJ IN OBMOČIJ S POSEBNIM
VARSTVENIM STATUSOM
Preglednica 3: Splošni cilji varstva narave povzeti po mednarodnih in nacionalnih programih in strategijah
Strategija/Program
Cilji
Ohranjanje visoke stopnje biotske raznovrstnosti:
 ohranitev oz. doseganje ugodnega stanja ogroženih vrst in habitatnih tipov,
Resolucija o nacionalnem programu  ohranitev oz. doseganje ugodnega stanja (obsega in kvalitete) habitatov vrst in raznovrstnosti,
varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO)  učinkovito in usklajeno ohranjanje narave v zavarovanih območjih z upravljavskimi načrti in
(Ur. l. RS, št. 02/06)
drugimi ukrepi,
 celovita obravnava voda kot sistema, v katerem podzemne in površinske vode ter pripadajoči
habitatni tipi sestavljajo enovito celoto in prilagajanje rabe prostora naravnim zakonitostim voda.
Ohranjanje biotske raznovrstnosti:
 ohranjanje ekosistemov skozi ohranjanje ugodnega stanja habitatnih tipov,
 ohranjanje tradicionalne ekstenzivne rabe prostora, ki ohranja visoko biotsko raznovrstnost,
krajinsko pestrost in kulturno identiteto krajine,
Strategija ohranjanja biotske
raznovrstnosti v Sloveniji (MOP,
 ohranitev ugodnega stanja vseh domorodnih živalskih in rastlinskih vrst (in njihovih habitatov) ter
2002)
genomov (in genov), s posebnim poudarkom na kvalifikacijskih vrstah,
 preprečitev drobljenja populacij in povezovanje nekoč povezanih populacij za ohranjanje pretoka
genov,
 trajnostna raba sestavin biotske raznovrstnosti.
Ohranjanje narave:
Strategija prostorskega razvoja
 spodbujanje ohranjanja biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in naravnih procesov kot
Slovenije (Odlok o strategiji
bistvenih sestavin kakovostnega naravnega okolja,
prostorskega razvoja Slovenije
 zagotavljanje ustrezne vključitve biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot v gospodarjenje z
(OdSPRS), Uradni list RS, št.
naravnimi viri in prostorom,
76/2004)
 vzpostavitev omrežja posebnih varstvenih območij in zavarovanih območij.
Strategija EU za trajnostni razvoj (A
European Union Strategy for
 Zaustaviti upad biotske raznovrstnosti do leta 2010 in prispevati k bistvenemu zmanjšanju upada
Sustainable Development (Council of
biotske raznovrstnosti na svetovni ravni.
the EU, 2006))
Vseevropska strategija biotske in
krajinske raznovrstnosti
(Pan – European Biological and
Landscape Diversity Strategy
(PEBLDS)), 1995
Locus d.o.o
 Ohranitev, razširitev in obnova ključnih ekosistemov, habitatov, vrst in krajinskih prvin.
 Vzpostavitev in razširitev panevropske ekološke mreže.
 Zmanjšanje ali odstranitev groženj evropski biotski in krajinski raznovrstnosti skozi trajnostni
razvoj.
 Vključevanje najširše javnosti v ohranjanje biotske in krajinske raznovrstnosti na vseh nivojih.
Zavita d.o.o.
15
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
3.1.2
CILJI VARSTVA NATURA 2000 OBMOČJA
Cilj Direktive o habitatih je prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prosto
živečih živalskih in rastlinskih vrst na evropskem ozemlju držav članic. Ukrepi, sprejeti na podlagi te direktive, so namenjeni
vzdrževanju ali obnovitvi ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst
v interesu Skupnosti.
V skladu s prvim odstavkom šestega člena Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS 49/04,
110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13) se na osnovi ekoloških potreb posameznih vrst in habitatnih tipov, zaradi katerih je
Natura območje opredeljeno, določijo varstveni cilji na Natura območjih z namenom ohranjati, vzdrževati ali izboljšati obstoječe
lastnosti nežive in žive narave, ki prispevajo k ugodnemu stanju rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov. Če je na Natura
območju več habitatov vrst ali habitatnih tipov, zaradi katerih je Natura območje opredeljeno, se upoštevajo med seboj usklajeni
varstveni cilji.
Varstvene cilje za posamezno vrsto in habitatni tip določa Program upravljanja območij Natura 2000 (MOP 2007) v prilogi 4.2.
omenjenega programa.
V spodnjih tabelah so naštete kvalifikacijske vrste in kvalifikacijski habitatni tipi, varstveni cilji za posamezno vrsto in habitatni tip
ter dejavniki, ki prispevajo k ohranitvi območja. Z debelim tiskom so označene vrste in habitatni tipi, ki imajo notranjo cono tudi na
območju obravnavanega plana oz. se nahajajo v vplivnem območju obravnavanega plana. Pri novo dodanih vrstah/HT so
varstveni cilji povzeti iz drugih Natura 2000 območij, na katerih so vrste že kvalifikacijske.
Preglednica 4: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti Natura 2000 območja pPOO, POO Ljubljansko
barje
Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni
Slovensko ime
Znanstveno ime
Cilj
vrednosti območja
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
drobni svitek
Anisus vorticulus
drobnega svitka.
Austropotamobius Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
navadni koščak
torrentium
navadnega koščaka.
pohra (mrenič)
Barbus meridionalis Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata pohre.
Ohranjanje ekoloških značilnosti kopenskega
habitata hribskega urha.
hribski urh
Bombina variegata
Ob upoštevanju ekoloških značilnosti
Ohranjanje ekoloških značilnosti vodnega
kvalifikacijskih vrst izpostavljamo naslednje
habitata hribskega urha.
dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti
nežica
Cobitis taenia
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata nežice.
območja:
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata  ekstenzivni travniki na ravnicah,
koščični škratec
Coenagrion ornatum
koščičnega škratca.
 strukturno in vrstno pestra obrežna
Coenonympha
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
vegetacija,
barjanski okarček
oedippus
barjanskega okarčka.
 kontinuiteta struge brez jezov in pragov
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
(omogočena prehodnost struge),
veliki studenčar
Cordulegaster heros
velikega studenčarja.
 naravna struktura struge in bregov,
kapelj
Cottus gobio
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata kaplja.
 neonesnažena voda v vodotokih,
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata  naraven vodni režim v vodotokih,
močvirska
močvirske sklednice.
 naraven talni režim na retencijskih
Emys orbicularis
sklednica
Preprečevanje
vznemirjanja
močvirske
površinah,
sklednice.
 omejena uporaba biocidov in gnojenja na
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
širšem območju,
piškur
Eudontomyzon sp.
ukrajinskega potočnega piškurja.
 neonesnažena podzemna voda,
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
travniški postavnež Euphydryas aurinia
 strukturno in vrstno pestra vegetacija
travniškega postavneža.
gozdnega roba,
Varstvo vrste pred nedovoljenim odvzemom iz

raznodobna gozdna struktura,
sulec
Hucho hucho
narave.

sonaravna raba gozdov, predvsem
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata sulca.
listnatih in mešanih gozdov vzdolž
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
blistavec
Leuciscus souffia
vodotokov,
blistavca.

ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih
Loeselova
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
Liparis loeselii
površin, grmičevja, pašnikov in travnikov.
grezovka
Loeselove grezovke.
vidra
Lutra lutra
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata vidre.
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
močvirski cekinček
Lycaena dispar
močvirskega cekinčka.
strašničin
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
Maculinea teleius
mravljiščar
strašničnega mravljiščarja.
činklja
Misgurnus fossilis Ohranjanje ekoloških značilnost habitata činklje.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
16
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Slovensko ime
Znanstveno ime
Cilj
Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni
vrednosti območja
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
navadnega netopirja in zagotavljanje miru na
navadni netopir
Myotis myotis
kotiščih netopirjev.
Ohranjanje
pomembnih
struktur
prehranjevalnega habitata netopirjev.
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
puščavnik
Osmoderma eremita
puščavnika.
človeška ribica,
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
Proteus anguinus
močeril
človeške ribice.
Rhinolophus
Ohranjanje
pomembnih
struktur
mali podkovnjak
hipposideros
prehranjevalnega habitata malega podkovnjaka.
Rhodeus sericeus Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
pezdirk
amarus
pezdirka.
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
platnica
Rutilus pigus
platnice.
Ohranjanje ekoloških značilnosti kopenskega
habitata velikega pupka.
veliki pupek
Triturus carnifex
Ohranjanje ekoloških značilnosti vodnega
habitata velikega pupka.
Ohranjanje ustreznih pogojev za razmnoževanje
navadnega škržka.
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
navadnega škržka s preprečevanjem popolnega
navadni škržek
Unio crassus
uničenja dna vodotoka.
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
navadnega
škržka
s
preprečevanjem
spreminjanja strukture habitata.
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata ozkega
ozki vrtenec
Vertigo angustior
vretenca.
Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu
z vodno vegetacijo zvez Ranunculion
Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 3260.
fluitantis in Callitricho-Batrachion
Travniki s prevladujočo stožko (Molinia
spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno- Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 6410.
muljastih tleh (Molinion caeruleae)
Nižinske in montanske do alpinske
hidrofilne robne združbe z visokim
Ohranjanje HT 6430 v sedanjem obsegu.
steblikovjem
Nižinski ekstenzivno gojeni travniki
(Alopecurus pratensis, Sanguisorba
Ohranjanje HT 6510 v sedanjem obsegu.
officinalis)
Bazična nizka barja
Ohranjanje HT 7230 v sedanjem obsegu.
Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica
Ohranjanje značilne drevesne sestave HT 91K0.
(Aremonio-Fagion))
Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi
Ohranjanje značilne drevesne sestave HT 91L0.
(Erythronio-Carpinion)
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
17
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Preglednica 5: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti Natura 2000 območja POV Ljubljansko barje
Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni
Slovensko ime
Znanstveno ime
Cilj
vrednosti območja
Acrocephalus
Ohranjanje habitata rakarja za vzdrževanje
rakar
arundinaceus
stabilne populacije (30-40 gnezdečih parov).
Ohranjanje habitata bičje trstnice za
Acrocephalus
bičja trstnica
vzdrževanje stabilne populacije (60-70
schoenobaenus
gnezdečih parov).
Ohranjanje habitata poljskega škrjanca za
poljski škrjanec
Alauda arvensis
vzdrževanje stabilne populacije.
Ohranjanje habitata rjave čaplje za
rjava čaplja
Ardea purpurea
zagotavljanje ekoloških zahtev vrste na selitvi.
Ohranjanje
ekoloških
značilnosti
velika uharica
Bubo bubo
prehranjevalnega habitata velike uharice.
Ohranjanje habitata velike bele čaplje za
velika bela čaplja
Casmerodius albus zagotavljanje ekoloških zahtev vrste na selitvi
in prezimovanju.
Ohranjanje sklenjenih odprtih površin za
rjavi lunj
Circus aeroginosus zagotavljanje ekoloških zahtev rjavega lunja na
selitvi.
Ohranjanje
ekoloških
značilnosti
pepelasti lunj
Circus cyaneus
prezimovalnega habitata pepelastega lunja.
Ohranjanje sklenjenih odprtih površin za Ob upoštevanju ekoloških značilnosti
močvirski lunj
Circus pygargus
zagotavljanje ekoloških zahtev močvirskega kvalifikacijskih vrst izpostavljamo naslednje
lunja na selitvi.
dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti
Ohranjanje habitata prepelice za vzdrževanje območja:
prepelica
Coturnix coturnix
stabilne populacije (400-800 gnezdečih parov).  raznodobna gozdna struktura,
Ohranjanje habitata kosca za zagotovitev  strukturno in vrstno pestra vegetacija
stabilne populacije kosca (160-250 gnezdečih
gozdnega roba
kosec
Crex crex
parov).
 neonesnažena voda v vodotokih,
Izvajanje prilagojene košnje za izboljšanje
 omejena uporaba biocidov in gnojenja na
preživetja mladičev kosca.
širšem območju,
Ohranjanje
prehranjevalnega
habitata
rdečenoga
 mozaična pokrajina gozdnih površin,
Falco vespertinus
rdečenoge postovke za vzdrževanje ustreznih
postovka
grmičevja, mejic, pašnikov in travnikov
razmer v selitvenem koridorju.
 ekstenzivna košnja obstoječih travniških
Ohranjanje sklenjenih odprtih površin za
površin,
žerjav
Grus grus
zagotavljanje ekoloških zahtev žerjava na

ohranjenost naravne rečne dinamike
selitvi.
vključujoč poplavni režim ter sedanji nivo
Ohranjanje habitata rjavega srakoperja za
podtalnice,
rjavi srakoper
Lanius collurio
vzdrževanje stabilne populacije (530-610

oblikovanje mirnih con in naravnih zatočišč
gnezdečih parov).
s prilagojeno rabo gozda,
Ohranjanje habitata kobiličarja za vzdrževanje
kobiličar
Locustella naevia

spodbuja kolobarjenja ter vzdrževanje ali
stabilne populacije (50-80 gnezdečih parov).
vzpostavljanje mejic, posamičnih grmov in
Ohranjanje habitata velikega strnada za
veliki strnad
Miliaria calandra
dreves.
zagotavljanje stabilne populacije.
Zagotavljanje miru na gnezdiščih velikega
škurha.
veliki škurh
Numenius arquata
Ohranjanje habitata škurha za vzdrževanje
stabilne populacije (5-8 gnezdečih parov).
Ohranjanje habitata kvakača za zagotavljanje
kvakač
Nycticorax nycticorax
stabilne populacije.
Ohranjanje habitata velikega skovika za
veliki skovik
Otus scops
vzdrževanje stabilne populacije (60 gnezdečih
parov).
Zagotavljanje miru na gnezdiščih sršenarja.
sršenar
Pernis apivorus
Ohranjanje habitata sršenarja za vzdrževanje
stabilne populacije (5-10 gnezdečih parov).
Ohranjanje habitata zlate prosenke za
zlata prosenka
Pluvialis apricaria
zagotavljanje ekoloških zahtev vrste na selitvi.
Ohranjanje habitata repaljščice za vzdrževanje
repaljščica
Saxicola rubetra
stabilne populacije (2000-3000 gnezdečih
parov).
Ohranjanje habitata sloke za vzdrževanje
sloka
Scolopax rusticola
stabilne populacije (90-130 gnezdečih parov).
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
18
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Slovensko ime
Znanstveno ime
pisana penica
Sylvia nisoria
priba
Vanellus vanellus
Cilj
Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni
vrednosti območja
Ohranjanje habitata pisane penice za
vzdrževanje stabilne populacije (110-160
gnezdečih parov)
Vzpostavitev ugodnejših razmer za gnezdenje
pribe, za ohranjanje vsaj sedanje populacije
(350-470 gnezdečih parov).
Preglednica 6: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 pPOO, POO Sava Medvode – Kresnice
Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni
Slovensko ime
Znanstveno ime
Cilj
vrednosti območja
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata Ob upoštevanju ekoloških značilnosti
ozki vrtenec
Vertigo angustior
ozkega vrtenca.)1
kvalifikacijskih vrst in HT izpostavljamo
(Ohranjanje ekoloških značilnosti primarnega naslednje dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni
kačji potočnik
Ophiogomphus cecilia
vrednosti območja:
habitata kačjega potočnika.) 1
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata  ohranjanje ekstenzivnih travnikov na
potočni piškurji
Eudontomyzon spp.
območju,
laškega potočnega piškurja.)1
Ohranjanje prehodnosti vodotoka, ki omogoča  strukturno in vrstno pestra obrežna
vegetacija,
sulec
Hucho hucho
selitev sulca na drstišča. Varstvo vrste pred
nedovoljenim odvzemom iz narave.
 kontinuiteta struge brez jezov in pragov
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
(ponovna
vzpostavitev
prehodnosti
blistavec
Leuciscus souffia
blistavca.)1
vodotoka, kjer ta ni več zagotovljena),
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata  naravna struktura struge in bregov,
platnica
Rutilus pigus
platnice.
 ohranjanje strukturiranosti rečnega dna
Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž (Preprečevanje poškodb HT 3220.) 1
(pesek, prod, kamni),
njihovih bregov
(Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 3220.) 1
 ohranjanje zamuljenih in mivkastih plitvin
Alpske reke in lesna vegetacija s sivo vrbo
ob brežinah,
Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 3240.
(Salix eleagnos) vzdolž njihovih bregov
 neonesnažena voda v vodotokih,
Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso naraven vodni režim v vodotokih,
(Ohranjanje HT 6110 v sedanjem obsegu.) 1
Sedion albi)
 naraven talni režim na retencijskih
Polnaravna suha travišča in grmiščne faze
površinah,
na karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 6210.
 omejena uporaba biocidov in gnojenja na
(*pomembna rastišča kukavičevk)
širšem območju,
Nižinski ekstenzivno gojeni travniki

strukturno in vrstno pestra vegetacija
(Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 6510.
(Alopecurus pratensis, Sanguisorba
gozdnega roba,
1
Ohranjanje HT 6510 v sedanjem obsegu.)
officinalis)
 raznodobna gozdna struktura,
Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja
 sonaravna raba gozdov, predvsem listnatih
(mehkolesna loka); (Alnus glutinosa in
Ohranjanje značilne drevesne sestave HT
in mešanih gozdov,
Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion
91E0.
 ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih
incanae, Salicion albae))
površin, grmičevja, pašnikov in travnikov,
 raznodobna gozdna struktura,
Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi
Ohranjanje značilne drevesne sestave HT  postopno prehajanje gozdnega roba z
(Erythronio-Carpinion)
91L0.
ohranjenim pasom visokih steblik in zelišč,
 sonaravna raba gozdov.
1 Cilj, ki je naveden v oklepaju, je prevzet iz drugih Natura 2000 območij za isto vrsto/HT.
Preglednica 7: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 pPOO Ljubljanica Gradaščica - Mali Graben
Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni
Slovensko ime
Znanstveno ime
Cilj
vrednosti območja
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
Ob upoštevanju ekoloških značilnosti
navadnega škržka s preprečevanjem
kvalifikacijskih vrst izpostavljamo naslednje
spreminjanja strukture habitata.) 1
dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti
(Ohranjanje
ustreznih
pogojev
za
območja:
navadni škržek
Unio crassus
1
razmnoževanje navadnega škržka.)
 ohranjanje ekstenzivnih travnikov na
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
območju,
navadnega škržka s preprečevanjem

strukturno in vrstno pestra obrežna
popolnega uničenja dna vodotoka.) 1
vegetacija,
(Ohranjanje ekoloških značilnosti primarnega
kačji potočnik
Ophiogomphus cecilia
habitata kačjega potočnika.) 1
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
19
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Slovensko ime
Znanstveno ime
Cilj
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
laškega potočnega piškurja.)1
Ohranjanje prehodnosti vodotoka, ki omogoča
sulec
Hucho hucho
selitev sulca na drstišča. Varstvo vrste pred
nedovoljenim odvzemom iz narave.
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
platnica
Rutilus pigus
platnice.
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
blistavec
Leuciscus souffia
blistavca.)1
(Ohranjanje prehodnosti vodotokov, ki
omogoča selitev pohre na drstišča.) 1
pohra
Barbus meridionalis
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
pohre.) 1
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata zlate
zlata nežica
Sabanejewia aurata
nežice.) 1
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
navadna nežica
Cobitis taenia
navadne nežice.) 1
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
kapelj
Cottus gobio
kaplja.)1
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
velika nežica
Cobitis elongata
velike nežice.) 1
1 Cilj, ki je naveden v oklepaju, je prevzet iz drugih Natura 2000 območij za isto vrsto/HT.
potočni piškurji
Eudontomyzon spp.








Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni
vrednosti območja
kontinuiteta struge brez jezov in pragov
(ponovna
vzpostavitev
prehodnosti
vodotoka, kjer ta ni več zagotovljena),
naravna struktura struge in bregov,
ohranjanje strukturiranosti rečnega dna
(pesek, prod, kamni),
ohranjanje zamuljenih in mivkastih plitvin
ob brežinah,
neonesnažena voda v vodotokih,
naraven vodni režim v vodotokih,
naraven talni režim na retencijskih
površinah,
omejena uporaba biocidov in gnojenja na
širšem območju.
Preglednica 8: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 POO Šmarna gora
Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni
Slovensko ime
Znanstveno ime
Cilj
vrednosti območja
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata Ob upoštevanju ekoloških značilnosti
ozki vrtenec
Vertigo angustior
ozkega vrtenca.
kvalifikacijskih vrst in HT izpostavljamo
Callimorpha
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata naslednje dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni
črtasti medvedek
vrednosti območja:
quadripunctaria
črtastega medvedka.
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata  ohranjanje ekstenzivnih travnikov na
rogač
Lucanus cervus
območju,
rogača.
Austropotamobius
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata  strukturno in vrstno pestra obrežna
navadni koščak
vegetacija,
torrentium
navadnega koščaka.)1
(Ohranjanje ekoloških značilnosti kopenskega  naravna struktura struge in bregov,
habitata hribskega urha.) 1
 neonesnažena voda v vodotokih,
hribski urh
Bombina variegata
(Ohranjanje ekoloških značilnosti vodnega  naraven vodni režim v vodotokih,
habitata hribskega urha.) 1
 naraven talni režim na retencijskih
Loeselova
Ohranjanje ekoloških razmer habitata
površinah,
Liparis loeselii
grezovka
Loeselove grezovke.
 omejena uporaba biocidov in gnojenja na
Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.)
širšem območju,
Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 6410.
na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih

strukturno in vrstno pestra vegetacija
Ohranjanje HT 6410 v sedanjem obsegu.
tleh (Molinion caeruleae)
gozdnega roba,
Jame, ki niso odprte za javnost
Ohranjanje obsega in značilnosti HT 8310
 sonaravna raba gozdov, predvsem listnatih
in mešanih gozdov,
 ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih
površin, grmičevja, pašnikov in travnikov,
 raznodobna gozdna struktura,
 postopno prehajanje gozdnega roba z
ohranjenim pasom visokih steblik in zelišč,
Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica
Ohranjanje varovalne funkcije gozda in

sonaravna raba gozdov,
(Aremonio-Fagion))
naravne drevesne sestave.
 omejevanje dostopa ljudem v jame z
uporabo ograj, ki dopuščajo prehod
netopirjev in drugim živalim, vsaj v času
prezimovanja,
 prepoved odlaganja kosovnih in drugih
odpadkov v jame ter na njihove vhode.
1 Cilj, ki je naveden v oklepaju, je prevzet iz drugih Natura 2000 območij za isto vrsto/HT.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
20
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Preglednica 9: Varstveni cilji in dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti območja Natura 2000 pPOO, POO Rašica
Dejavniki, ki prispevajo k ohranitveni
Slovensko ime
Znanstveno ime
Cilj
vrednosti območja
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata Ob upoštevanju ekoloških značilnosti
veliki studenčar
Cordulegaster heros
velikega studenčarja.
kvalifikacijskih vrst izpostavljamo naslednje
Austropotamobius
(Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata dejavnike, ki prispevajo k ohranitveni vrednosti
navadni koščak
območja:
torrentium
navadnega koščaka.)1
(Ohranjanje ekoloških značilnosti kopenskega  ohranjanje ekstenzivnih travnikov na
območju Rašice,
habitata hribskega urha.) 1
hribski urh
Bombina variegata
(Ohranjanje ekoloških značilnosti vodnega  strukturno in vrstno pestra obrežna
habitata hribskega urha.) 1
vegetacija,
travniški
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata  kontinuiteta struge brez jezov in pragov
Euphydryas aurinia
postavnež
travniškega postavneža.
(omogočena prehodnost struge),
Ohranjanje ekoloških značilnosti rastišč lepega  naravna struktura vodotokov, bregov in
čeveljca.
zarasti,
lepi čeveljc
Cypripedium calceolus Preprečevanje poškodb rastišč lepega  ohranjanje naravne strukture dna in brežin
čeveljca. Zagotavljanje varstva vrste pred
vodotokov ter sedanje hitrosti vodnega
nedovoljenim odvzemom iz narave.
toka, strukturiranosti rečnega dna in
Loeselova
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
obrežne vegetacije,
Liparis loeselii
grezovka
Loeselove grezovke.
 omejena uporaba biocidov in gnojenja na
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
širšem območju,
močvirski krešič
Carabus variolosus
močvirskega krešiča.
 neonesnažena podzemna voda,
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata  skrbništvo nad jamami,
rogač
Lucanus cervus
rogača.
 strukturno in vrstno pestra vegetacija
Ohranjanje ekoloških značilnosti habitata
gozdnega roba,
malega podkovnjaka in zagotavljanje miru na  raznodobna gozdna struktura,
Rhinolophus
prezimovališčih netopirjev.
 ohranjanje jas in travnatih površin v
mali podkovnjak
hipposideros
Ohranjanje
pomembnih
struktur
gozdnih sestojih in okrog robnih naselij,
prehranjevalnega
habitata
malega  sonaravna raba gozdov, predvsem listnatih
podkovnjaka.
in mešanih gozdov,
Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.)
 ohranjanje mozaične pokrajine gozdnih
na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih Ohranjanje ekoloških značilnosti HT 6410.
površin, grmičevja in travnikov,
tleh (Molinion caeruleae)
 v gozdovih se pušča vsaj 3% odmrle in
Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in Ohranjanje značilne drevesne sestave HT
odmirajoče biomase, predvsem odraslega
na pobočnih gruščih
9180.
drevja, od celotne lesne zaloge oz. se pri
sečnji listavcev (hrast, jesen, kostanj)
pušča najvišje možne panje,

ohranjanje gozdne površine in grmičevja,
Jame, ki niso odprte za javnost
Ohranjanje obsega in značilnosti HT 8310.
še posebej sklenjene mejice ali obrežno
lesno vegetacijo v radiju vsaj 500 m okoli
znanih kotišč malega podkovnjaka,
1 Cilj, ki je naveden v oklepaju, je prevzet iz drugih Natura 2000 območij za isto vrsto/HT.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
21
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
3.2
PRIKAZ
VARSTVENIH, VAROVANIH, ZAVAROVANIH, DEGRADIRANIH IN DRUGIH
OBMOČIJ, NA KATERIH JE ZARADI VARSTVA OKOLJA, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA
NARAVNIH VIROV ALI KULTURNE DEDIŠČINE PREDPISAN DRUGAČNI REŽIM
3.2.1
VAROVANA OBMOČJA
Med varovana območja v skladu s Pravilnikom o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana
območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) uvrščamo zavarovana območja, posebna območja varstva (POV),
posebna ohranitvena območja (POO) oz. potencialna posebna ohranitvena območja (pPOO).
3.2.1.1
ZAVAROVANA OBMOČJA IN OBMOČJA, PREDLAGANA ZA ZAVAROVANJE
Zavarovana območja so eden od načinov območnega varstva naravnih vrednot in se po 53. členu ZON delijo na ožja in širša
zavarovana območja. Ožja zavarovana območja so: naravni spomenik, strogi naravni rezervat in naravni rezervat. Širša
zavarovana območja pa so: narodni, regijski in krajinski park.
Razlikujemo med t.i. ploskovnimi zavarovanimi območji, katerih cilj je ohranjanje populacij zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst
kot tudi ohranjanje naravnih procesov. Točkovna zavarovana območja so posamezni objekti (drevo, skalni osamelec, jama ipd.).
Posegi, ki jih obravnavamo v pričujočem delu segajo na območje 7 zavarovanih območij, ki so navedena v nadaljevanju in
prikazana v Prilogi 5.
Na območju SD OPN MOL ni območij, predlaganih za zavarovanje.
Preglednica 10: Zavarovana območja na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL
Status
ID št.
Ime območja
Pravna podlaga
Opis
območja
Odlok o zavarovanju krajinskega
Krajinski park Zajčja dobrava obsega ohranjen
1057
Zajčja dobrava
parka Zajčja dobrava (Ur. l. RS, št. krajinski park nižinski gozd na površini 65 ha. KP se nahaja med
55/72)
ljubljanskim Poljem in Zalogom.
Krajinski park Polhograjski Dolomiti s površino
Odlok o sprejetju urbanističnega
11.608 ha sodi med večje krajinske parke v
načrta za območje krajinskega parka
Sloveniji. Zajema ožji prostor, kot je celotno
Polhograjski
1058
"Polhograjski dolomiti" za območje krajinski park Polhograjsko hribovje, sega pa v občine Dobrova –
Dolomiti
občin Ljubljana Šiška in Ljubljana VičPolhov Gradec, Ljubljana in Medvode. Območje je
Rudnik (Ur. l. RS, št. 14/74)
zavarovano zaradi velike ekološke, biotske in
krajinske vrednosti.
Odlok o razglasitvi nekdanjega
Obrečni prostor
Šempeterskega,
Poljanskega,
Spomenik oblikovane narave obsega reko
spomenik
Ljubljanice,
Karlovškega predmestja za kulturni in
Ljubljanico in njene brežine od Špice do konca
1713
oblikovane
Grubarjevega
zgodovinski spomenik ter naravno
Poljanskega nasipa in Grubarjev kanal in njegove
narave
prekopa in Špice znamenitost (Ur. l. RS, št. 18/90,
brežine od Špice do Dolenjske ceste.
27/91)
Območje zelene površine Tivolija, gozdnatega
Odlok o razglasitvi Tivolija, Rožnika in
predela Rožnika in Šišenskega hriba sestavljajo
Tivoli, Rožnik in
Šišenskega hriba za naravno
1742
krajinski park krajinski park s površino 509 ha. KP je življenjski
Šišenski hrib
znamenitost (Ur. l. RS, št. 21/84,
prostor številnih zavarovanih rastlinskih in živalskih
47/87, 96/09, 3/10, 58/11)
vrst.
Odlok o razglasitvi srednjeveškega
Grajski grič je osamelec, ki leži na skrajnem
mestnega jedra Stare Ljubljane in
severnem podaljšku slemena Golovca na robu
Grajskega griča za kulturni in
Ljubljanske kotline med Ljubljanskim barjem in
naravni
1746
Grajski grič
zgodovinski spomenik ter naravno
Ljubljanskim poljem. Odprte, parkovno urejene
spomenik
znamenitost (Ur. l. SRS, št. 5/86)
površine in gozd na strmih pobočjih tvori zaključeno
Odlok o spremembah Odloka (Ur. l.
estetsko in ekološko celoto s srednjeveškim
SRS, št. 27/89)
mestnim jedrom.
Krajinski park je območje mokrotnih travišč s
sistemom mejic in gozdnih, grmiščnih ter vodnih
Krajinski park
površin v Sloveniji. To območje je izjemno zaradi
Ljubljansko barje Uredba o Krajinskem parku
velikega števila naravnih vrednot in prisotnosti
4067
(prvo, drugo in
Ljubljansko barje (Ur. l. RS, št. krajinski park velikega števila ogroženih in mednarodno varovanih
tretje varstveno
112/08)
prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst, njihovih
območje)
habitatov in habitatnih tipov ter kot območje številnih
kulturnih vrednot in mozaične krajine, ki je rezultat
dolgotrajnega sožitja človeka z naravo.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
22
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
ID št.
Ime območja
4063
Ljubljanica
3.2.1.2
Pravna podlaga
Status
območja
naravni
spomenik
Opis
Reka Ljubljanica dolvodno od Vrhnike.
OBMOČJA NATURA 2000
Posebno varstveno območje ali območje Natura 2000 je ekološko pomembno območje, ki je na ozemlju EU pomembno za
ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst ptic in drugih živalskih ter rastlinskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov,
katerih ohranjanje je v interesu EU. Omrežje Natura 2000 je sestavljeno iz dveh tipov območij: Posebna območja varstva
(POV), katera opredeljuje Direktiva o pticah in Posebna ohranitvena območja (POO) in potencialna posebna ohranitvena
območja (pPOO), katera opredeljuje Direktiva o habitatih.
Slovenija je pripravila seznam potencialnih območij narave, pomembnih za Evropsko skupnost (pSCI – Proposed Sites of
Community Interest). Seznam je s strani Evropske komisije že bil potrjen, in sicer v mesecu novembru 2007 za celinsko regijo in v
mesecu marcu 2008 za alpsko regijo. Tako so se območja uvrstila na seznam območij narave, pomembnih za Evropsko
skupnost (SCI - Sites of Community Interest). V februarju 2012 je Slovenija podelila SCI območjem pravni status posebnih
ohranitvenih območij (SAC). V aprilu 2013 je bila sprejeta sprememba Uredbe o posebnih varstvenih območjih (območjih
Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 33/13, 35/13), pri čemer je prišlo do določenih sprememb kvalifikacijskih vrst in HT pri nekaterih SPA
in SAC območjih oz. so nova (dodana) območja dobila status pSCI.
Obravnavane spremembe in dopolnitve OPN MOL potekajo v vplivnem območju 6 Natura 2000 območij, ki so navedena spodaj
in prikazana v Prilogi 4.
Preglednica 11: Kvalifikacijske vrste in habitatni tipi v Natura 2000 območjih na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL
EU
EU
Ime
Ime vrste
Ime vrste
Koda
koda
Habitatni tipi
Koda
območja
(slovensko ime)
(latinsko ime)
Physis
vrste
HT
drobni svitek
Anisus vorticulus
4056
navadni koščak
Austropotamobius torrentium*
1093*
Vodotoki v nižinskem in
mrenič, pohra
Barbus meridionalis
1138
montanskem pasu z vodno
hribski urh
Bombina variegata
1193
vegetacijo
zvez
3260
24.4
Ranunculion
fluitantis
in
nežica
Cobitis taenia
1149
Callitricho-Batrachion
koščični škratec
Coenagrion ornatum
4045
barjanski okarček
Coenonympha oedippus
1071
Travniki s prevladujo stožko
veliki studenčar
Cordulegaster heros
4046
(Molinia
spp.)
na
kapelj
Cottus gobio
1163
karbonatnih, šotnih ali
6410
37.31
glineno-muljastih
tleh
močvirska sklednica
Emys orbicularis
1220
(Molinion caeruleae)
Nižinske in montanske do
piškur
Eudontomyzon
1098
alpinske hidrofilne robne
travniški postavnež
Euphydryas aurinia
1065
6430
37.1
združbe
z
visokim
sulec
Hucho hucho
1105
steblikovjem
pPOO, POO
Nižinski ekstenzivno gojeni
blistavec
Leuciscus souffia
1131
Ljubljansko
travniki
(Alopecurus
Loeselova grezovka
Liparis loeselii
1903
barje,
6510
38.2
pratensis,
Sanguisorba
SI3000271
vidra
Lutra lutra
1355
officinalis)
močvirski cekinček
Lycaena dispar
1060
strašnični
Maculinea teleius
1059
Bazična nizka barja
7230
54.2
mravljiščar
činklja
Misgurnus fossilis
1145
navadni netopir
Myotis myotis
1324
Ilirski bukovi gozdovi (Fagus
puščavnik
Osmoderma eremita*
1084*
sylvatica
(Aremonio91K0
41.1C
človeška ribica,
Fagion))
Proteus anguinus*
1186*
močeril
mali podkovnjak
Rhinolophus hipposideros
1303
pezdirk
Rhodeus sericeus amarus
1134
Ilirski hrastovo-belogabrovi
platnica
Rutilus pigus
1114
gozdovi
(Erythronio91L0
41.2A
veliki pupek
Triturus carnifex
1167
Carpinion)
navadni škržek
Unio crassus
1032
ozki vrtenec
Vertigo angustior
1014
POV
rakar
Acrocephalus arundinaceus
A298
/
/
/
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
23
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
EU
koda
vrste
A295
A247
A029
A215
Ime
območja
Ime vrste
(slovensko ime)
Ime vrste
(latinsko ime)
Ljubljansko
barje
SI5000014
bičja trstnica
poljski škrjanec
rjava čaplja
velika uharica
rjavi lunj
pepelasti lunj
močvirski lunj
prepelica
kosec
rdečenoga postovka
žerjav
rjavi srakoper
kobiličar
veliki strnad
veliki škurh
kvakač
veliki skovik
sršenar
zlata prosenka
repaljščica
sloka
pisana penica
priba
Acrocephalus schoenobaenus
Alauda arvensis
Ardea purpurea
Bubo bubo
Casmerodius albus (Egretta
alba)
Circus aeruginosus
Circus cyaneus
Circus pygargus
Coturnix coturnix
Crex crex
Falco vespertinus
Grus grus
Lanius collurio
Locustella naevia
Miliaria calandra
Numenius arquata
Nycticorax nycticorax
Otus scops
Pernis apivorus
Pluvialis apricaria
Saxicola rubetra
Scolopax rusticola
Sylvia nisoria
Vanellus vanellus
ozki vrtenec
Vertigo angustior
1014
kačji potočnik
Ophiogomphus cecilia
1037
potočni piškurji
Eudontomyzon spp.
1098
sulec
Hucho hucho
1105
platnica
Rutilus pigus
1114
velika bela čaplja
pPOO, POO
Sava Medvode
- Kresnice
SI3000262
blistavec
pPOO, POO
Rašica
SI3000275
Locus d.o.o
Leuciscus souffia
EU
Koda
HT
Koda
Physis
3220
24.221
3240
44.11
6110*
34.11
6210*
34.32
6510
38.2
91E0*
44.3
91L0
41.2A
6410
37.31
9180*
91D0*
A027
A081
A082
A084
A113
A122
A097
A127
A338
A290
A383
A160
A023
A214
A072
A140
A275
A155
A307
A142
1131
travniški postavnež
rogač
navadni koščak
Euphydryas aurinia
Lucanus cervus
Austropotamobius torrentium
1065
1083
1093*
hribski urh
Bombina variegata
1193
mali podkovnjak
Rhinolophus hipposideros
1303
Zavita d.o.o.
Habitatni tipi
Alpske reke in zelnata
vegetacija vzdolž njihovih
bregov
Alpske reke in lesna
vegetacija s sivo vrbo (Salix
eleagnos) vzdolž njihovih
bregov
Skalna travišča na bazičnih
tleh (Alysso-Sedion albi)
Polnaravna suha travišča in
grmiščne
faze
na
karbonatnih tleh (FestucoBrometalia) (*pomembna
rastišča kukavičevk)
Nižinski ekstenzivno gojeni
travniki
(Alopecurus
pratensis,
Sanguisorba
officinalis)
Obrečna vrbovja, jelševja in
jesenovja
(mehkolesna
loka); (Alnus glutinosa in
Fraxinus excelsior (AlnoPadion, Alnion incanae,
Salicion albae))
Ilirski hrastovo-belogabrovi
gozdovi
(ErythronioCarpinion)
Travniki s prevladujočo
stožko (Molinia spp.) na
karbonatnih, šotnih ali
glineno-muljastih
tleh
(Molinion caeruleae)
Javorovi gozdovi (Tilio-
24
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Ime
območja
pPOO
Ljubljanica –
Gradaščica –
Mali Graben
SI3000291
POO
Šmarna gora
SI3000120
Ime vrste
(slovensko ime)
Ime vrste
(latinsko ime)
lepi čeveljc
Loeselova grezovka
močvirski krešič
veliki studenčar
navadni škržek
kačji potočnik
potočni piškurji
sulec
platnica
blistavec
pohra
zlata nežica
navadna nežica
kapelj
velika nežica
ozki vrtenec
črtasti medvedek
Cypripedium calceolus
Liparis loeselii
Carabus variolosus
Cordulegaster heros
Unio crassus
Ophiogomphus cecilia
Eudontomyzon spp.
Hucho hucho
Rutilus pigus
Leuciscus souffia
Barbus meridionalis
Sabanejewia aurata
Cobitis taenia
Cottus gobio
Cobitis elongata
Vertigo angustior
Callimorpha quadripunctaria
EU
koda
vrste
1902
1903
4014
4046
1032
1037
1098
1105
1114
1131
1138
1146
1149
1163
2533
1014
1078*
rogač
Lucanus cervus
1083
navadni koščak
Austropotamobius torrentium
1093*
hribski urh
Bombina variegata
1193
Loeselova grezovka
Liparis loeselii
1903
Habitatni tipi
EU
Koda
HT
Koda
Physis
8310
65
Acerion) v grapah in na
pobočnih gruščih
Jame, ki niso odprte za
javnost
/
Travniki s prevladujo stožko
(Molinia
spp.)
na
karbonatnih, šotnih ali
glineno-muljastih
tleh
(Molinion caeruleae)
Jame, ki niso odprte za
javnost
Ilirski bukovi gozdovi (Fagus
sylvatica
(AremonioFagion))
6410
37.31
8310
65
91K0
41.1C
* prednostna vrsta/HT
3.2.2
DRUGA OBMOČJA S POSEBNIM VARSTVENIM REŽIMOM
3.2.2.1
NARAVNE VREDNOTE
Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, sestavina oziroma
del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. Naravne
vrednote so zlasti geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame,
soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki
in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina
in oblikovana narava (4. člen ZON).
Naravne vrednote so lahko državnega (NVDP) ali lokalnega pomena (NVLP). Zvrsti naravnih vrednot se določajo na podlagi
naravnih vrednot, pri čemer se upoštevajo zlasti značilnosti naravnih pojavov in naravnih oblik. Zvrsti naravnih vrednot so:
geomorf - geomorfološka površinska naravna vrednota, geomorfp - geomorfološka podzemeljska naravna vrednota, geol geološka naravna vrednota, hidr - hidrološka naravna vrednota, bot - botanična naravna vrednota, zool - zoološka naravna
vrednota, ekos - ekosistemska naravna vrednota, drev - drevesna naravna vrednota, onv - oblikovana naravna vrednota.
Na območju SD OPN MOL se nahaja 11 naravnih vrednot, ki so navedena v spodnji preglednici in prikazana v Prilogi 6.
Preglednica 12: Naravne vrednote na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL
Evid. št.
Ime
Zvrst
Pomen
Opis
167
Ljubljanica
hidr, geomorf
državni Reka Ljubljanica dolvodno od Vrhnike.
313
Šmarna gora
geomorf, (bot, geol) državni Osamelec Šmarna gora z Grmado in pobočji
Mestni park Tivoli s parkovnim gozdom Rožnik, Šišenskim
Tivoli z Rožnikom in
hribom, klasičnim nahajališčem evropske gomoljčice
317
onv, (bot, zool)
lokalni
Šišenskim hribom
(Pseudostellaria europaea), močvirjema ob Večni poti,
Koseškim bajerjem in nižinskim gozdom.
Sava - od sotočja Save
hidr, geomorf, (zool,
Reka Sava od sotočja Save Bohinjke in Save Dolinke
2762
Bohinjke in Save Dolinke
državni
bot)
navzdol.
navzdol
4082
Horjulka
hidr
lokalni Dolina desnega pritoka Gradaščice.
4121
Gradaščica
hidr, ekos
lokalni Dolina levega pritoka Ljubljanice gorvodno od Vrhovcev.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
25
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Evid. št.
Ime
Zvrst
Pomen
7601
Podutik - osameli kras
geomorf
lokalni
7692
Zajčja dobrava
ekos
lokalni
7789
8706
Grajski grič
Pot spominov in tovarištva
Ljubljana Glinica - drevored
hrušk 1
geomorf, ekos
onv
lokalni
lokalni
onv
lokalni
8891
3.2.2.2
Opis
Območje tipičnega osamelega krasa pri Podutiku pri
Ljubljani.
Nižinski gozd na Ljubljanskem polju, južno od Spodnje
Zadobrove pri Ljubljani.
Grič v Ljubljani.
Pot spominov in tovarištva v Ljubljani.
Dvostranski drevored hrušk ob Cesti Andreja Bitenca v
Glinici pri Ljubljani.
EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA
Ekološko pomembno območje je območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno
prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti (32. člen ZON-UPB2).
Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13, 99/13) določa ekološko pomembna območja v Sloveniji in
varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja habitatnih tipov ter prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in
njihovih habitatov na teh območjih.
Ekološko pomembna območja glede na 32. člen ZON so:
1. Območja habitatnih tipov, ki so biotsko izjemno raznovrstni ali dobro ohranjeni, kjer so habitati ogroženih ali endemičnih
rastlinskih ali živalskih vrst in habitati vrst, ki so mednarodno pomembne po merilih ratificiranih mednarodnih pogodb, ali ki
drugače prispevajo k ohranjanju biotske raznovrstnosti.
2. Območja habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja s tem,
da so glede na druga ekološko pomembna območja uravnoteženo biogeografsko razporejena in sestavljajo ekološko
omrežje.
3. Habitati mednarodno varovanih vrst.
4. Selitvene poti živali.
5. Območja, ki bistveno prispevajo h genski povezanosti populacij rastlinskih ali živalskih vrst.
Na območju SD OPN MOL se nahajajo 4 EPO območja. Navedena so v spodnji preglednici in prikazana v Prilogi 6.
Preglednica 13: Ekološko pomembna območja na območju sprememb in dopolnitev OPN MOL
ID
Ime
Kratka oznaka in opis EPO
Kompleks mokrotnih travišč južno od Ljubljane, nahajališče redkih habitatnih tipov in ogroženih močvirskih in
travniških vrst. Ljubljansko barje je kulturna krajina z največjo sklenjeno površino mokrotnih travnikov v
Sloveniji. Meri približno 140 km2 in leži na nadmorski višini 290 m. Kamninska podlaga ponekod moli iz
sedimentov kot barjanski osamelci. Vode na Barje pritečejo iz kraških izvirov na robu pokrajine. Najbolj ga
zaznamuje Ljubljanica, ki ima na svojem 26 km dolgem toku od Vrhnike do Ljubljane le 4 m padca. S severa
dobi Ljubljanica tudi nekraške pritoke. Zaradi nepropustne podlage je bil svet zamočvirjen, z umetnimi
posegi pa se je vodni režim na Barju močno spremenil. Zoogeografsko leži Ljubljansko barje na stičišču
predalpskega in dinarskega sveta. Pokriva ga preplet različnih habitatnih tipov, ki je podlaga za visoko
biotsko pestrost. Prevladujejo travniki, ki so obdani z jelševimi, topolovimi in vrbovimi omejki, med njimi
najdemo grmišča, trstišča, brezove in jelševe gozdove ter manjše stoječe vode, celotno območje pa je
prepredeno z mrežo vodnih kanalov. Na območju je bilo opaženih več kot 250 vrst ptic. Več kot 100 vrst jih
tukaj gnezdi, najmanj 62 od teh je redkih ali ogroženih. To je najpomembnejše gnezdišče za kosca (polovica
slovenske populacije) in edino za velikega škurha (do 10 parov) v Sloveniji. Populacija repaljščice je med
največjimi v Srednji Evropi. Razen za značilne travniške vrste je Barje pomembno tudi za nekatere ptice, ki
živijo v gozdovih in grmiščih. Po ocenah naj bi tu gnezdila okoli polovica slovenske populacije sloke, večina
Ljubljansko
31400
v gozdnatem severnem delu Barja. V slovenskem merilu sta pomembni tudi populaciji rečnega cvrčalca in
barje
kobiličarja. Med evropsko ogroženimi vrstami imajo na Barju velike populacije postovka, veliki skovik, v
gozdovih in mejicah najdemo vijeglavko, v hlevih kmečko lastovko, v grmiščih rjavega srakoperja, ob vodah
pa vodomca. S slovenskega Rdečega seznama najdemo tu najmanj 7 vrst dvoživk (od skupno 13
popisanih), 3 vrste plazilcev (med njimi močvirska sklednica), 6 vrst metuljev (od skupno 100 do 110
popisanih), 12 vrst kačjih pastirjev (od skupno 48 popisanih) in 12 vrst rastlin, redno ali občasno se pojavlja
8 vrst sesalcev (od skupno 45 popisanih). Na ekstenzivnih travnikih uspevajo močvirske logarice, več vrst
orhidej in močvirski mečki. Območje je pomembno za ohranjanje pestrosti sladkovodnih alg in je klasično
nahajališče alg Dinobryon hadzii in Gloeobotrys rugosus. Na Barju je tudi edino znano nahajališče stenice
Pachybrachius luridus v Sloveniji. Ostanki nekdanjega visokega ali prehodnega barja so skromni - barje na
osamelcu Kostanjevica, Goriški mah, Kozlerjev gozd in nekaj posameznih parcel, na katerih so ohranjene
majhne količine šote. Poleg pretežno bukovih gozdov, ki poraščajo osamelce, najdemo na Ljubljanskem
barju tudi barjanske gozdove z rdečim borom in brezo. Kozlerjev gozd pri Črni vasi je najbolj ohranjen
visokobarjanski gozd. Oglejena tla na severnem delu Barja pokriva gozd doba in belega gabra. Nasadi jelše
so se ponekod razvili v bujen močvirni gozd, ki so danes pomemben habitat gozdnih vrst. Sicer pa jelševja
rastejo večinoma v ozkih pasovih ob vodah. V dolini Drage pri Igu je sedem ribnikov umetnega nastanka, ki
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
26
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
ID
Ime
33500
Sava od
Mavčič do
Save
38400
Rakovnik pod
Golovcem
94100
Ljubljanica Gradaščica Mali Graben
3.2.2.3
Kratka oznaka in opis EPO
so pomembno gnezdišče vodnih ptic, preletna postaja za ptice selivke ter bivališče želve sklednice in vidre.
Reka Sava z vplivnim območjem od Mavčič do kraja Sava s prodišči in obrežnimi poplavnimi gozdovi.
Pomemben življenjski prostor ogroženih vrst stenic, rib, dvoživk in ptic.
Obrežni pas s prodišči, otoki ter obrežnimi poplavnimi gozdovi se pojavlja boj ali manj strnjeno vzdolž
celotnega toka reke Save do naselja Sava, kjer reka vstopi v sotesko. Prodišča so svojski biotop, saj se
njihov obseg spreminja glede na vodno stanje reke in pogojujejo specifično floro in favno. Neprizadeti
mikroflora in mikrofavna prodišč sta bistveni za samočistilno sposobnost vode. Na območju Ljubljanske
kotline so v fragmentih ohranjeni obrečni gozdovi. Prezežno so to ostanki dobrav in vrbovje, ponekod pa tudi
suhi borovi gozdovi. v Savi živi 28 vrst rib (od tega 7 zavarovanih) in 9 vrst dvoživk (vse zavarovane).
Pomembna je za preko 100 vrst ptic gnezdilk, med njimi je 20 vrst na Rdečem seznamu, več vrst pa tudi na
seznamu Bernske konvencije. Je tudi prezimovališče in/ali selitvena pot za vel vrst rac, ponirkov, gosi, čapelj
ter drugih vodnih vrst. Na območju je edina znana lokaliteta stenice Thyreocoris scarabaeoides v Sloveniji,
pri Tomačevem je eno od treh nahajališč stenice Macrosaldula variabilis.
Mokrotna dolina ob vznožju Golovca, življenjski prostor ogroženih vrst dvoživk in kačjih pastirjev.
Pretežni del mokrišč zavzema bajer antropogenega nastanka, ki je namenjen predvsem ribičem. V povirjih in
potokih v okolici živita dve vrsti kačjih pastirjev z rdečega seznama in deset vrst dvoživk. Lokaliteta je
pomembna kot območje vodnih in močvirskih ekosistemov na pragu strnjenega mestnega naselja, kjer
sorodnih biotopov primanjkuje.
Območje reke Gradaščice, območje reke Ljubljanice od južne ljubljanske obvoznice do izliva v Savo ter
območje potokov Mali Graben in Gobovšek.
OBMOČJA PRIČAKOVANIH NARAVNIH VREDNOT
Na območju SD OPN MOL se nahaja eno območje pričakovanih naravnih vrednot, in sicer Litija – širše območje, ki velja za
nahajališče permokarbonskih fosilov, polimetalno orudenje. Prikazano je na spodnji sliki.
Slika 3: Prikaz območja pričakovanih naravnih vrednot v MOL
Vir: Atlas okolja; PK 250.000, GURS, DMR, GURS
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
27
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
3.2.2.4
KULTURNA DEDIŠČINA, VODOVARSTVENA OBMOČJA IN VAROVALNI GOZDOVI
Na območju MOL se nahajajo številne enote kulturne dediščine, ki so prikazane na spodnji sliki.
Slika 4: Prikaz območja enot kulturne dediščine v MOL
Vir: ZVKDRS, 2014; PK 250.000, GURS, DMR, GURS
Vodovarstvena območja na območju MOL so prikazana na spodnji sliki.
Slika 5: Prikaz vodovarstvenih območij v MOL
Vir: Atlas okolja; PK 250.000, GURS, DMR, GURS
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
28
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Na območju MOL so varovalni gozdovi, gozdni rezervati in požarno ogroženi gozdovi. Območja gozdov so prikazana na
spodnji sliki.
Slika 6: Prikaz varovalni gozdov in gozdnih rezervatov v MOL
Vir: Zavod za gozdove, 2015; PK 250.000, GURS, DMR, GURS
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
29
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
3.3
POVZETEK
VELJAVNIH PRAVNIH REŽIMOV NA VAROVANIH OBMOČJIH ALI NJIHOVIH
DELIH
3.3.1
PRAVNI REŽIMI IN VARSTVENE USMERITVE
3.3.1.1
ZAVAROVANA OBMOČJA IN OBMOČJA PREDLAGANA ZA ZAVAROVANJE
KRAJINSKI PARK
Krajinski park (71. člen ZON): krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki
ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Z aktom o zavarovanju se določijo podrobnejša pravila ravnanja na območju
krajinskega parka.
KRAJINSKI PARK LJUBLJANSKO BARJE

Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Ur. l. RS, št. 112/08)
Vlada Republike Slovenije je 9. 10. 2008 sprejela Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Ur. l. RS, št. 112/08), s ciljem, da
se zavarujejo naravne vrednote, ohrani biotska raznovrstnost in ohranja ter krepi krajinska pestrost in s katero se je območje
Ljubljanskega barja določilo za Krajinski park Ljubljansko barje. Značilnosti in namen, ožja zavarovana območja, meje krajinskega
parka, varstvenih območij in ožjih zavarovanih območij, razvojne usmeritve, ukrepi za uresničevanje razvojnih usmeritev, splošni
varstveni režim, varstveni režimi v varstvenih območjih in ožjih zavarovanih območjih, posebna ureditev za območja poselitve,
ravnanje, posegi in dejavnosti, naravovarstvene naloge, upravljanje krajinskega parka, določila za načrt upravljanja in letni
program dela so določeni v Uredbi o Krajinskem parku Ljubljansko barje.
Krajinski park (KP) je razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje (5. člen Uredbe), poleg tega so
znotraj parka določena tudi ožje zavarovana območja (6. člen Uredbe). Na območju MOL se nahajajo vsa tri varstvena območja
ter eno ožje zavarovano območje (naravni spomenik).
Varstveni režimi in pravila ravnanja so določena v 10.-18. členu Uredbe.
V krajinskem parku ni dovoljeno ravnati, posegati, umeščati ali opravljati dejavnosti in aktivnosti v obsegu, času in na način, ki bi
lahko ogrozil cilje krajinskega parka in poslabšal hidrološke, geomorfološke in ekološke lastnosti krajinskega parka.
V krajinskem parku zlasti ni dovoljeno:
- izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali ekološke razmere in posledično slabo vplivali na ugodno stanje rastlinskih in
živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov;
- izvajati posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah tako, da se uničijo, poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi
katerih je del narave opredeljen za naravno vrednoto, oziroma v obsegu in na način, ki znatno spremeni druge lastnosti naravne
vrednote;
- izvajati posegov in dejavnosti, ki bi lahko spremenili za krajinski park značilne krajinske elemente ter značilne krajinske vzorce
opredeljene v načrtu upravljanja;
- izvajati novih melioracij, ki bi lahko škodljivo vplivale na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih
tipov;
- odstranjevati, požigati in rezati šote ali drugače spreminjati stanja habitatov nizkega barja, ostankov visokega barja in šotišč;
- odkopavati in nasipavati materiala zunaj stavbnih zemljišč oziroma zunaj zemljišč, ki so s prostorskimi akti določena za
odlaganje tega materiala; razen za nasipavanje kolovozov in poljskih poti, v okviru obstoječih gabaritov poti;
- podeljevati vodne pravice, v skladu s predpisi, ki urejajo vode, razen za oskrbo s pitno vodo, za rabo termalne vode ter za
opravljanje kmetijske in ribiške dejavnosti;
- sproščati gensko spremenjenih organizmov v okolje in jih uporabljati;
- naseljevati rastlin in živali tujerodnih vrst;
- namerno vznemirjati in odvzemati rastline in živali iz narave za komercialne namene;
- uničevati ali poškodovati prostorov, na katerih se živali razmnožujejo ali zadržujejo;
- izvajati posegov, ki vplivajo na vodni režim površinskih in podzemnih voda, vodnih in priobalnih zemljišč ter mokrišč in poplavnih
območij, tako da je pri tem ogroženo doseganje ciljev krajinskega parka, in sicer: zasipavati, prekrivati ali poglabljati ali spreminjati
vidne podobe vodotokov, izvirov, barjanskih oken, stoječih voda in jarkov, utrjevati bregov, odvzemati proda, peska, mivke in
zemlje ter izvajati hidroregulacijskih del, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov in posegov, ki trajno izboljšajo
poplavno varnost naselij;
- izvajati vzdrževalnih del na vodotokih, jarkih, stoječih vodah in linijskih vegetacijskih strukturah v obdobju med 15. marcem in 30.
septembrom;
- redčiti, sekati in strojno krčiti lesne vegetacije v obdobju med 15. marcem in 30. septembrom;
- ograjevati novih zemljišč za gojitev divjadi ali živali tujerodnih vrst ter urejati novih ribogojnic in komercialnih ribnikov;
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
30
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
- urejati novih območij za pridobivanje mineralnih surovin;
- spreminjati namembnosti obstoječih kmetijskih objektov zunaj stavbnih zemljišč;
- voziti se z vozili na motorni pogon zunaj javnih cest ter parkirati ali puščati vozila zunaj za to določenih prostorov, razen za
potrebe lastnikov in najemnikov zemljišč, za opravljanje kmetijske in gozdarske dejavnosti ter upravljanje krajinskega parka;
- taboriti, šotoriti, kuriti, urejati prostorov za piknike ter objektov in naprav za vadbo ali rekreacijo, postavljati bivalnih prikolic
oziroma drugih začasnih bivalnih vozil in objektov ter prirejati športnih, kulturnih in drugih prireditev zunaj za to v načrtu upravljanja
in v prostorskih aktih določenih območij;
- izvajati športnorekreacijskih dejavnosti v obsegu, času in na način, da bi lahko neugodno vplivale na ugodno stanje rastlinskih in
živalskih vrst;
- vzletati in pristajati z motornimi zrakoplovi zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij ter leteti z
njimi pod višino 300 metrov, z ultralahkimi letalnimi napravami pa pod višino 150 m;
- leteti z modeli letal in podobnimi napravami zunaj za to v načrtu upravljanja in v prostorskih aktih določenih območij;
- graditi novih letališč in vzletišč;
- urejati novih območij vrtičkarstva;
- kuriti vegetacije in odpadnega materiala;
- urejati novih odlagališč odpadkov ali širiti obstoječih;
- pritrjevati tujih teles ali konstrukcij na debla ali druge rastlinske dele;
- postavljati objektov za oglaševanje.
V drugem varstvenem območju poleg zgoraj navedenih prepovedi ni dovoljeno:
- bistveno spreminjati obstoječih površin ekstenzivnih travnikov v druge rabe;
- graditi novih objektov, razen kozolcev, čebelnjakov in senikov, ki so namenjeni izključno kmetijski dejavnosti;
- vzletati in pristajati z zrakoplovi, dovoljeni so le zasilni pristanki;
- voditi psov brez povodca;
- jahati in kolesariti zunaj poti in za to določenih območij.
V prvem varstvenem območju poleg zgoraj navedenih prepovedi ni dovoljeno:
- gojiti živali in rastlin tujerodnih vrst;
- odvzemati rastlin in živali iz narave, razen pri izvajanju kmetijske, gozdarske, lovske in ribiške dejavnosti ter izvajanju raziskav v
skladu s
predpisi, ki urejajo te dejavnosti, in sprejetimi načrti na teh področjih;
- intenzivirati obstoječih kmetijskih rab, če to slabo vpliva na ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, njihovih habitatov ali
habitatnih tipov;
- spreminjati obsegov in struktur habitatov in mozaične krajine, zlasti mokrišč in vodnih površin, sestojev visokega šašja, lok,
barjanskih gozdov, močvirnih gozdnih združb;
- izvajati hidromelioracij in agromelioracij ter osuševati tal, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov;
- pluti s plovili na motorni pogon na vodotokih v obsegu in tako, da bi vznemirjali živali;
- pluti s skuterji in smučati na vodi;
- postavljati plavajočih ploščadi, nameščati priveznih in signalnih boj ter drugih ureditev zunaj za to v načrtu upravljanja določenih
mest;
- pluti z modeli plovil.
V ožjih zavarovanih območjih ni dovoljeno:
- urejati novih pešpoti in stez, razen v primeru ureditev, določenih v načrtu upravljanja;
- gibati se zunaj urejenih in označenih poti;
- nabirati, izkopavati, ruvati, odstranjevati, kuriti ali na kakršen koli način poškodovati rastlin ali njihovih delov, razen zaradi
vzdrževanja kmetijskih površin, v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter ureditev, določenih v načrtu upravljanja;
- posegati v strugo in brežino vodotokov ter obrežno in vodno vegetacijo, razen v primeru nujnih sanitarnih in vzdrževalnih del ter
ureditev, določenih v načrtu upravljanja;
- odvzemati rastlin in živali iz narave, razen tujerodnih vrst ter pri opravljanju kmetijske, gozdarske, lovske, ribiške in raziskovalne
dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo te dejavnosti, in sprejetimi načrti na teh področjih;
- odvzemati ptic iz narave;
- intenzivirati obstoječih kmetijskih rab;
- uporabljati fitofarmacevtskih sredstev in gnojil;
- izvajati melioracij, razen vzdrževanja obstoječih melioracijskih jarkov;
- vzletati in pristajati z zrakoplovi;
- postavljati plavajočih ploščadi, nameščati priveznih in signalnih boj ter drugih ureditev;
- pluti z modeli plovil;
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
31
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
- graditi objektov, razen rekonstrukcije objektov, zgrajenih na podlagi pravnomočnih gradbenih dovoljenj, v enakih gabaritih ali
odstranitve objektov.

Začasne upravljavske smernice za krajinski park Ljubljansko barje (KP Ljubljansko barje, 2011)
Z začasnimi upravljavskimi smernicami za KPLB se opredelijo zlasti posamezni upravljavski cilji, ki so pomembni za območje
celotnega parka in cilji pomembni za posamezna varstvena območja oziroma ožja zavarovana območja. Upoštevajoč realne
razmere delovanja Zavoda bodo do priprave načrta upravljanja aktivnosti usmerjene predvsem v preprečevanje slabšanja stanja.
S stališča priprave SD OPN MOL so pomembne predvsem spodnje točke začasnih upravljavskih smernic:

1.2 Ohranjanje biotske raznovrstnosti, točka 10: sodelovanje in priprava predlogov za izvajanja rekreacijskih dejavnosti
na način, ki ne vpliva na habitatne tipe;

1.4. Skrb za predstavitev, ogledovanje in obiskovanje park, točka 3: zasnova, vzpostavitev in vzdrževanje infrastrukture,
ki je namenjena obisku parka. Nadaljevanje projekta »Interpretacija naravnih in kulturnih vrednot krajinskega parka
Ljubljansko barje« na izvedbeni ravni: priprava predloga za oblikovanje enotne in prepoznavne infrastrukture, ki je
namenjena obisku parka; priprava predloga povezovalnih kolesarskih/peš/jahalnih poti ter tematskih učnih poti;
sodelovanje pri vzpostavitvi vsaj ene poti;

1.4. Skrb za predstavitev, ogledovanje in obiskovanje park, točka 5: spodbujanje obiskovanja krajinskega parka z
javnimi prevoznimi sredstvi, peš ali s kolesom;

2.1 Ohranjanje obstoječe površine ekstenzivnih travnikov, točka 4: seznanjanje lastnikov in drugih uporabnikov
kmetijskih zemljišče o pomenu in načinih ohranjanja ekstenzivnih travnikov

2.2 Ohranjanje obsega in strukture habitatov in mozaične krajine, točka 4: seznanjanje lastnikov in najemnikov zemljišč
o pomenu in načinih ohranjanja habitatov mozaične krajine.
KRAJINSKI PARK TIVOLI, ROŽNIK IN ŠIŠENSKI HRIB
Za krajinski park velja varstveni režim, ki določa prepovedi izvajanja in razvoja tistih dejavnosti, ki negativno vplivajo na
ekologijo krajine in njeno podobo ter na tiste privlačnosti, ki so pogoj za razvoj rekreacije in ki omejujejo razporejanje,
velikost in gostoto obstoja in razvoja objektov in naprav, potrebnih za razvijanje rekreacije – usklajevati jih je treba z
razpoložljivimi naravnimi možnostmi ter načeli oblikovanja naravne in kulturne dediščine. V odlok o razglasitvi Tivolija,
Rožnika in Šišenskega hriba za naravno znamenitost (Ur. l. RS, št. 21/84, 47/87, 96/09, 3/10, 58/11) so navedene naslednje
prepovedi:
 graditi na oblikovani zeleni površini – stavbe, poti ali naprave, ki ne izhajajo iz funkcije krajinskega parka,
 uničevati, odstranjevati ali premeščati parkovno arhitektonske objekte, ki so sestavni del oblikovane zasnove,
 spreminjati obstoječo konfiguracijo terena,
 izvajati melioracijska ali regulacijska dela na ožji lokaliteti ali v okolici, ki bi okrnila značilnosti naravne znamenitosti,
 onesnaževati zrak s prahom, aerosoli in drugimi strupenimi plini,
 uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje,
 uničevati podrast,
 odlagati odpadke,
 postavljati reklamna in druga obvestila, ki niso v skladu z namembnostjo naravne znamenitosti.
Za Mostec in Mali Rožnik kot naravna rezervata ter Pod Turnom kot naravni spomenik velja dodatni varstveni režim, ki
prepoveduje spreminjanje rastiščnih razmer na sami lokaliteti oz. biotopu. Prepovedano je:
 gradnja vseh vrst ter gradbena dela razen tistih, ki so sprejeta na tak način kot ta odlok,
 dviganje ali spuščanje gladine talne vode,
 spreminjanje kislosti oz. alkalnosti tal,
 onesnaževanje površinske, talne ali podzemne vode,
 poplavljanje,
 pogozditev travnikov,
 preoranje ledine,
 trganje cvetja,
 izkopavanje ali uničevanje rastlin, ki so pod posebnim varstvom (točki B in C 2. člena Odloka),
 nabiranje semen ali plodov rastlin, ki so pod posebnim varstvom (točki B in C 2. člena Odloka).
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
32
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Za Tivoli, spomenik oblikovane narave, velja dodatni varstveni režim, ki prepoveduje spreminjanje okolice spomenika tako,
da bi bil ta prizadet. Prepovedano je:
 zapiranje značilnih pogledov,
 obzidavanje,
 rušenje arhitektonskih in krajinskih prvin spomeniškega značaja.
Občina mora preprečevati posege, s katerimi bi se utegnila spremeniti v tem odloku opredeljena lastnost naravne znamenitosti.
Za vsak poseg ali raziskavo na tem območju morata pristojna upravna organa za kulturo ter urejanje prostora in varstvo okolja
pridobiti mnenje pristojne organizacije za varstvo narave.
KRAJINSKI PARK ZAJČJA DOBRAVA
Odlok o zavarovanju krajinskega parka Zajčja dobrava (Ur. l. RS, št. 55/72) navaja naslednje prepovedi:
 Na zavarovanem območju velja prepoved parcelacije zemljišč.
 Brez odobritve za to pristojnega organa ni dovoljena sprememba obstoječih kultur.
 Prepovedana je gradnja objektov, ki je v nasprotju s parkovnim in rekreacijskim namenom tega zaščitenega območja,
za katerega mora biti izdelana ustrezna projektna dokumentacija.
 Prepovedano je sekanje, obsekovanje in odstranjevanje gozdnega in okrasnega drevja in grmovja v gozdu in na
negozdnih površinah tega območja.
 Vse sečnje odobrava za to pristojni upravni organ, odnosno za to pooblaščena gospodarska organizacija, ki
gospodari z gozdovi na tem območju.
 Izvajanje ozelenitve in drugih del opravlja za tako delo strokovno usposobljena organizacija.
 Prepovedano je vsako samovoljno ukrepanje, ki bi ogrožalo videz območja, ki je določeno s tem odlokom. Pri vseh
ukrepih in posegih je treba upoštevati zaščito divjadi.
KRAJINSKI PARK POLHOGRAJSKI DOLOMITI
Odlok o sprejetju urbanističnega načrta za območje krajinskega parka "Polhograjski dolomiti" za območje občin Ljubljana
Šiška in Ljubljana Vič - Rudnik (Ur. l. RS, št. 14/74) določa, da so na celotnem območju krajinskega parka prepovedani
naslednji posegi:
 gradnja infrastrukturnih objektov,
 gradnja in obratovanje vsakršnih obratov ali dejavnosti, ki kvarijo zrak ali vodo ali povzročajo prekomeren hrup,
 deponiranje odpadnih materialov,
 industrijska ekstraktivna dejavnost (kamnolomi, peskokopi, apnenice itd.),
 posegi, ki spreminjajo biološko ravnovesje v naravi (npr. vnašanje novih rastlinskih in živalskih vrst brez soglasja
pristojne varstvene službe),
 kakršnakoli človekova dejavnost, ki je v nasprotju z namembnostjo površin.
NARAVNI SPOMENIK
Naravni spomenik (64. člen ZON): je območje, ki vsebuje eno ali več naravnih vrednot, ki imajo izjemno obliko, velikost, vsebino
ali lego ali so redek primer naravne vrednote.
Na zavarovanem območju je prepovedano izvajati posege v naravo na način, ki lahko poslabša stanje, spremeni, poškoduje ali
uniči naravno vrednoto, in spreminjati razmere ali stanje tako, da se spremeni, poškoduje ali uniči naravna vrednota ali pa
zmanjša njen estetski pomen.
Z aktom o zavarovanju se na zavarovanem območju lahko prepovejo ali omejijo:
1. izvajanje posegov v prostor;
2. odkopavanje ali zasipavanje terena;
3. odkopavanje ali odnašanje kamnin, mineralov ali fosilov;
4. odlaganje odpadkov in odvajanje odpadnih voda;
5. spreminjanje vodnega režima;
6. odvzemanje naplavin;
7. povzročanje vibracij in eksplozij;
8. gospodarsko izkoriščanje naravnih virov;
9. plovba in sidranje;
10. promet z motornimi vozili in plovili;
11. letanje pod določeno višino, vzletanje ali pristajanje zrakoplovov;
12. lov in ribolov ter nabiranje rastlin ali živali;
13. spreminjanje vegetacije;
14. raziskovanje in odnašanje raziskovalnega materiala iz narave;
15. športnorekreativne dejavnosti;
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
33
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
16. postavljanje reklamnih in drugih označb;
17. obiskovanje in ogledovanje;
18. kurjenje;
19. opravljanje vojaških dejavnosti;
20. vse druge dejavnosti, ki lahko bistveno ogrozijo zavarovano območje.
Pri določitvi prepovedi ali omejitev dejavnosti in posegov iz prejšnjega odstavka se upoštevajo značilnosti zavarovanega območja
in namen zavarovanja.
NARAVNI SPOMENIK GRAJSKI GRIČ
Odlok o razglasitvi srednjeveškega mestnega jedra Stare Ljubljane in Grajskega griča za kulturni in zgodovinski spomenik
ter naravno znamenitost (Ur. l. SRS, št. 5/86) in Odlok o spremembah Odloka (Ur. l. SRS, št. 27/89) določa varstveni režim,
ki določa:
 varovanje kulturnih, estetskih, zgodovinskih in naravnih vrednot v celoti, v neokrnjeni in izvirni podobi; v primeru
okrnitve spomenika je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje,
 podreditev posegov ohranjanju, sanaciji in prenovi, skladnosti z varovanimi lastnostmi prostora in arhitekture,
 skladnost rabe pozidanega in nepozidanega prostora ter arhitekture z varovanimi lastnostmi,
 zagotavljanje predstavitev kulturnih, zgodovinskih, estetskih in naravnih vrednot,
 ohranjanje dendroloških kvalitet ob posegih v naravni spomenik, ohranitev in razvoj naravnih gozdnih združb ter
zagotavljanje značilnih pogledov,
 podreditev motornega prometa pešcu in kolesarju pri določanju prometnih režimov,
 zagotavljanje ustrezne rabe prostora tudi v času kulturnih, športnih, zabavnih in drugih prireditev.
Na celotnem varovanem območju je prepovedano:
 spreminjati prostorsko zasnovo območja s trgi, ulicami, nabrežji, parkovnimi površinami,
 rušiti, pozidavati, nadzidavati, prezidavati pozidan in nepozidan prostor tam, kjer bi to okrnilo varovane vrednote,
 spreminjati varovane vrednote talnega oblikovanja ter opreme prostora.
Za območje naravnega spomenika je dodatno prepovedano:
 gradnja novih cest, stavb, naprav, ki ne izhajajo iz lastnosti naravnega spomenika,
 izvajati goloseke,
 spreminjati obstoječo konfiguracijo terena, razen pri rekonstrukciji in prenovitvenih posegih obstoječih objektov in
naprav.
Izjemoma je po predhodnem soglasju pristojne naravovarstvene službe dovoljeno:
 gradnja naprav v primeru, ko pristojna organizacija za ohranjanje narave predhodno oceni, da poseg ne bo bistveno
ogrožal in okrnil lastnosti naravne znamenitosti oziroma se bodo izboljšali pogoji za razvoj naravne znamenitosti.
Za spomenike oblikovane narave je dodatno prepovedano:
 spreminjati arhitekturne zasnove,
 uničevanje in poškodovanje dreves,
 vse tiste dejavnosti, ki ogrožajo obstoj dreves, med njimi sajenje, neustrezno pluženje, parkiranje, izpuščanje naftnih
derivatov ter drugih strupenih snovi.
SPOMENIK OBLIKOVANE NARAVE OBREČNI PROSTOR LJUBLJANICE, GRUBARJEVEGA PREKOPA IN ŠPICE
Odlok o razglasitvi nekdanjega Šempeterskega, Poljanskega, Karlovškega predmestja za kulturni in zgodovinski spomenik ter
naravno znamenitost (Ur. l. RS, št. 18/90, 27/91) določa:
Za naravno znamenitost je prepovedano :
 uničevati ali poškodovati drevesa ali njihove dele,
 spreminjati rastiščne pogoje,
 obešati ali postavljati tuja telesa na deblo, korenine ali veje,
 zgraditi stalne objekte ali zgradbe na območju neposrednega rastišča.
Za spomenik oblikovane narave je prepovedano:
 spreminjati arhitektonsko zasnovo,
 uničevati ali poškodovati drevje ali grmovje,
 uničevati, odstranjevati ali premeščati druge arhitektonske objekte, ki so sestavni del oblikovane zasnove,
 spreminjati ekološke pogoje,
 graditi na oblikovani zeleni površini objekte, ki niso v skladu z njenimi značilnostmi,
 spreminjati okolico oblikovane naravne dediščine tako, da bi bila ta okrnjena.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
34
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Za ohranitev spomenika oblikovane narave moramo zagotoviti:
 Obnavljanje, rekonstrukcijo in vzdrževanje oblikovane zasnove
 Vzdrževanje, obnavljanje oziroma nadomeščanje vegetacije z isto vrsto.
3.3.1.2
POSEBNA VARSTVENA OBMOČJA NATURA 2000
Posebna varstvena območja določa Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur.l. RS, št. 49/04,
110/04, 59/07, 43/08, 8/12, 33/13, 35/13, 13/14).
SPLOŠNE VARSTVENE USMERITVE:
Na Natura 2000 območjih se posege in dejavnosti načrtuje tako, da se v čim večji možni meri:
 ohranja naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst;
 ohranja ustrezne lastnosti abiotskih in biotskih sestavin habitatnih tipov, njihove specifične strukture ter naravne
procese ali ustrezno rabo;
 ohranja ali izboljšuje kakovost habitata rastlinskih in živalskih vrst, zlasti tistih delov habitata, ki so bistveni za
najpomembnejše življenjske faze kot so zlasti mesta za razmnoževanje, skupinsko prenočevanje, prezimovanje,
selitev in prehranjevanje živali;
 ohranja povezanost habitatov populacij rastlinskih in živalskih vrst in omogoča ponovno povezanost, če je le-ta
prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični
in drugi ukrepi, da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. Čas izvajanja
posegov, opravljanja dejavnosti ter drugih ravnanj se kar najbolj prilagodi življenjskim ciklom živali in rastlin tako, da se:
 živalim prilagodi tako, da poseganje oziroma opravljanje dejavnosti ne sovpada ali v čim manjši meri sovpada z
obdobji, ko potrebujejo mir oziroma se ne morejo umakniti, zlasti v času razmnoževalnih aktivnosti, vzrejanja
mladičev, razvoja negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih oblik ter prezimovanja,
 rastlinam prilagodi tako, da se omogoči semenenje, naravno zasajevanje ali druge oblike razmnoževanja.
Na Natura 2000 območja se ne vnaša živali in rastlin tujerodnih vrst ter gensko spremenjenih organizmov.
Konkretne varstvene usmeritve za posamezno kvalifikacijsko vrsto in habitatne tipe so navedene v poglavju 3.1.2.
3.3.1.3
NARAVNE VREDNOTE
Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03) določa zvrsti naravnih vrednot, način opredeljevanja naravnih
vrednot po zvrsteh, podrobnejše kriterije za razvrstitev naravnih vrednot na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena,
varstvene in razvojne usmeritve ter druga pravila ravnanja za varstvo naravnih vrednot.
Varstvene usmeritve za varstvo naravne vrednote so usmeritve za posege in dejavnosti človeka na naravni vrednoti in na
območju, ki je z naravno vrednoto vidno ali funkcionalno povezano (v nadaljnjem besedilu: območje vpliva na naravno vrednoto),
z namenom, da se naravna vrednota ohranja. (4. člen Uredbe).
Podrobnejši varstveni režimi za naravne vrednote so v Prilogi 7.
3.3.1.4
OBMOČJA PRIČAKOVANIH NARAVNIH VREDNOT
V primeru najdbe mineralov ali fosilov se mora najditelj ravnati po 74. členu ZON-a. Vsak, ki odkrije del narave, za katerega
domneva, da ima lastnosti jame ali dela jame, je dolžan o tem obvestiti Inštitut za raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega
centra SAZU (8. in 9. člen ZVPJ).
3.3.1.5
EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA (EPO)
V skladu z 32. členom ZON vlada določi ekološko pomembna območja, predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje
ugodnega stanja habitatnih tipov, rastlinskih in živalskih vrst ter njihovih habitatov ter zagotavlja varstvo ekološko pomembnih
območij z ukrepi varstva naravnih vrednot na podlagi tega zakona. Varstvo ekološko pomembnih območij se zagotavlja tudi z
ukrepi po drugih predpisih, ki lahko prispevajo k njihovi ohranitvi. Pravila ravnanja, varstveni režimi ali razvojne usmeritve,
določene v uredbi o ekološko pomembnih območjih in v aktih, izdanih na podlagi ZON-a, se upoštevajo pri urejanju prostora in
rabi naravnih dobrin.
Varstvo ekološko pomembnih območij je določeno v Uredbi o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, 48/04, 33/13, 99/13).
Ekološko pomembna območja so oblikovana tako, da vključujejo zlasti:
 habitate prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatne tipe, katerih ohranjanje se izvaja na podlagi ratificiranih
mednarodnih pogodb oziroma je njihovo ohranjanje v interesu Evropske unije,
 habitatne tipe, ki so na ozemlju države redki, ranljivi, imajo majhno naravno območje razširjenosti ali predstavljajo za
določeno biogeografsko regijo značilen habitatni tip in
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
35
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)

habitate rastlinskih in živalskih vrst, ki so na ozemlju Republike Slovenije ogrožene zaradi izgube ali slabšanja kvalitet
habitata.
Habitatni tipi ter rastlinske in živalske vrste iz prejšnjega odstavka so določeni v predpisih o določitvi habitatnih tipov, ki se na
območju Republike Slovenije prednostno ohranjajo v ugodnem stanju, in v predpisih o zavarovanju rastlinskih in živalskih vrst
oziroma o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi,
da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši. (5. člen Uredbe).
Varstvene usmeritve za ohranjanje ekološko pomembnih območij se določajo na osnovi varstvenih ciljev za ohranjanje habitatnih
tipov ter rastlinskih in živalskih vrst in njihovih habitatov, ki so določeni v predpisih iz drugega odstavka 3. člena te uredbe ter
programih, strategijah in načrtih s področja ohranjanja narave, ki sta jih sprejela Državni zbor Republike Slovenije ali Vlada
Republike Slovenije.
Na ekološko pomembnih območjih, ki niso tudi posebna varstvena območja, skladno s predpisom, ki ureja posebna varstvena
območja (območja Natura 2000), so vsi posegi in dejavnosti možni, načrtuje pa se jih tako, da se v čim večji možni meri ohranja
naravna razširjenost habitatnih tipov ter habitatov rastlinskih ali živalskih vrst, njihova kvaliteta ter povezanost habitatov populacij
in omogoča ponovno povezanost, če bi bila le-ta z načrtovanim posegom ali dejavnostjo prekinjena.
Pri izvajanju posegov in dejavnosti, ki so načrtovani v skladu s prejšnjim odstavkom, se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi,
da je neugoden vpliv na habitatne tipe, rastline in živali ter njihove habitate čim manjši.
3.4
PODATKI
O PRIDOBITVI NARAVOVARSTVENIH SMERNIC OZIROMA STROKOVNIH
PODLAGAH IN STOPNJO UPOŠTEVANJA V PLANU, ZLASTI GLEDE OMILITVENIH UKREPOV
3.4.1
NARAVOVARSTVENE SMERNICE
Za predmetni plan so bile podane smernice ZRSVN , OE LJ št. 3-III-478/2-O-14/HT, z dne 19.08.2014 in njihova dopolnitev št. 3III-478/4-O-14/HT z dne 5.11.2014.
Upoštevanje smernic je podano v prilogi 3 okoljskega poročila na EUP natančno.
3.4.2
STROKOVNE PODLAGE
Strokovne podlage za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 so bile izdelane v letu 2003 in so javno dostopne na spletnih straneh
www.natura2000.gov.si.
Pri izdelavi poročila smo uporabili tudi strokovne podlage, ki sta jih pripravila Jančar in Govedič (2013) z naslovom Variantni
predlogi ureditve nadomestnih habitatov za širitev ljubljanskega odlagališča. S stališča priprave SD OPN MOL so pomembne
predvsem naslednje ključne ugotovitve:
 Širitev odlagališča na Ljubljanskem barju (širitev obsega 22,6 ha na območju Natura 2000) bi imela prekomerni vpliv
na vsaj eno varovano vrsto ptice, na sloko (Scolopax rusticola), zato mora občina pred širitvijo zagotoviti ustrezne
nadomestne habitate (NH). V OPN je za izravnavo škodljivih vplivov odlagališča namenjeno območje v skupni
površini 267,2 ha. OPN določa, da je na tem območju treba zagotoviti mozaik gozdnih otokov (30 % površine) in
kmetijske površine v obliki travišč (70% površine). Travišča so lahko v obliki močvirnih in vlažnih travnikov ter
ekstenzivnih pašnikov. OPN določa, da je kratkoročno treba ekstenzivno košnjo in pašo zagotoviti na 80 % kmetijski
površin.
 Odlok za območje NH torej predpisuje naslednje:
o Na območju je treba trajno zagotavljati mozaičnost kmetijskih in gozdnih površin
o 30% celotnega območja, torej 80,2 ha, morajo biti gozdne površine; za gozdne površine se štejejo:
 gozdni otoki velikosti najmanj 2,5 ha
 gozd črne jelše deltoidne oblike v velikosti 31,2 ha, ki se mora trajno ohranjati
 mejice, manjše gozdne površine ter površin v različnih fazah zaraščanja
o 70% celotnega območja, torej 187,0 ha, morajo biti kmetijske površine v obliki travišč: o ekstenzivni pašniki z
obtežbo do 0,5 GVŽ/ha
 ekstenzivni močvirni in vlažni travniki, ki se jih pozno kosi
 na delu območja naj se z odpravo odvodnjavanja vzpostavi večje sklenjene močvirne travnike
o črne deponije materiala ter druge dejavnike, ki degradirajo območje, je treba odstraniti in na teh mestih
vzpostaviti travnike pred začetkom širitve odlagališča
 Območje razširitve odlagališča obsega območje občasnih poplav, zato bo potrebno izgubljen volumen (80.000 m3), ki
ga ob večjih poplavah zalije poplavna voda, ustrezno nadomestiti. Potrebno bo izvesti poglobitev terena na območju
izven predvidene širitve odlagališča
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
36
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)


V strokovnih podlagah so podani napotki za upravljanje kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov, ki so prisotni oz.
potencialno prisotni na območju plana.
Navedena so ciljna življenjska okolja, ki se naj bi se razvila na območju nadomestnih habitatov:
1. Travniške površine s ciljnimi vrstami: metulji (strašničin mravljiščar, močvirski cekinček), dvoživke (hribski urh), ozki
vrtenec in ciljnimi HT: Nižinski ekstenzivno gojeni travniki, Travniki s prevladujočo stožk in Nižinske in montanske
do alpinske hidrofilne združbe z visokim steblikovjem. V odvisnosti od vlažnostnih razmer osončenosti in rabe se
bodo na območju razvili različni travniški HT.
Vzdrževanje
travnikov (modra
stožkovja)
Vzdrževanje
travnikov
(mravljiščarji)
Košnja travnikov
(dvoživke)
Vzdrževanje travnikov
 Predlagamo vzdrževanje, ki bo omogočilo razvoj travnikov s stožko. Travnike z modro stožko naj se kosi dvakrat
letno, vsake 3 leta pa enkrat na leto (Grk 2005).
 Pri košnji enkrat na leto naj se pokosi 15. julija (glede na stanje zrelosti +/- 10 dni).
 Pri košnji dvakrat na leto naj se prvič pokosi 15. junija (glede na stanje zrelosti +/- 10 dni), drugič pa po 1. avgustu.
 V primeru, da je na travniku ali ob robu travnika zlata rozga, se mora drugič pokositi pred cvetenjem zlate rozge.
 Datumi prve košnje so povzeti po Verbič s sod. (2003).
 Kosi se lahko tudi časovno mozaično, tako da se dela travnika kakšno leto ne pokosi ali pa se ga pokosi z zamikom.
Skupaj s travniki naj se po istem režimu kosi tudi brežine jarkov.
 Po košnji naj se pokošen material šele po dveh ali več dneh odstrani.
 Na območju NU se naj vse sedanje travnike prične kositi in vzdrževati mravljiščarjem najbolj primerno; košnja največ
dvakrat letno in sicer: prva košnja najkasneje do 1. junija, druga košnja pa ne prej kot po 31. avgustu,
 Vsako leto se na dveh petinah (razpršenih) površin opravi samo po ena košnja letno,
 V letu, ko je na posamezni površini predvidena samo ena košnja, se ta opravi po 31. avgustu, v kolikor so travniške
površine zelo zaraščene z visokim steblikovjem se košnja opravlja dvakrat letno.
 Brežine jarkov naj se prične kositi tako kot travniške površine, torej se jih ne mulča, mozaično se ob posamezni košnji
pušča nepokošen 1 m širok rob travnika ob jarkih ali mejicah
 Odkošeno vegetacijo se pušča na travniku vsaj dva dneva Po dveh dneh se odkošeno vegetacijo odstrani.
 Travniške površine se vzdržuje brez gnojenja in/ali apnenja ter brez paše.
V primeru košnje v času aktivnosti dvoživk (običajno 1.3.-1.11.) je za dvoživke najpomembnejša višina košnje in tip
kosilnice. Za dvoživke je optimalna:
 uporaba strižnih oz. grebenskih kosilnic,
 višina košnje višje oz. od najmanj 10 do 15 cm od tal,
 mozaičnost košnje,
 ob prvi košnji ne pokosi ožjega pasu tistega dela travnika, ki leži neposredno ob jarkih.
Za dvoživke in dnevne metulje je pomembno, da niso vsi travniki hkrati pokošeni. Odkošeno vegetacijo se pušča na
travniku vsaj dva dneva (ko veni, jo na njej živeče gosenice zapustijo in preidejo na svežo vegetacijo). Torej se
sveže odkošene trave ne balira neposredno po košnji. Gosenice pa se umaknejo v nepokošene pasove.
Za dvoživke je bolj ugodno, da celoten travnik ni pokošen naenkrat, temveč se kosi postopno, vsaj nekaj dni, da se
osebki lahko umaknejo v nepokošene dele, kjer najdejo zavetišče pred sončnim sevanjem in plenilci. Najbolje bi bilo
ob robu travnikov, vsakič drugje, pustiti ožji pas nepokošene vegetacije, kamor bi se lahko osebki zatekli in kjer bi
bile še vedno zagotovljene primerne vlažnostne in temperaturne razmere, dovolj hrane ter manjši pritisk plenilcev
(več avtorjev v Humbert s sod. 2009).
Z vidika dvoživk je ključna višina košnje. Predvsem je pomembno, da ima način in čas košnje pomemben vpliv tudi
na dvoživke, ki aktivni del leta (po razmnoževanju in odlaganju mrestov) preživijo na vlažnih in močvirnih travnikih,
kjer se prehranjujejo. Ta vpliv je odvisen predvsem od posameznih faz košnje, od tehnike košenja in uporabljene
opreme (tudi nastavitev opreme), habitata in ekologije posamezne vrste (Humbert s sod. 2009). Glede na študije je
primernejša uporaba strižnih oz. grebenskih od uporabe rotacijskih kosilnic, saj prve povzročijo polovico manj
umrljivosti (npr. Oppermann & Classen 1998 v Humbert s sod. 2009, Liczner 1999). Pri tem je bistvena tudi
nastavitev reza košnje (čim višje oz. od najmanj 10 do 15 cm; npr. Classen s sod. 1996 in Oppermann & Classen
1998 v Humbert s sod. 2009, Liczner 1999).
Z vidika dvoživk in dnevnih metuljev je optimalno, da se ob prvi košnji ne pokosi ožjega pasu tistega dela travnika, ki
leži neposredno ob jarkih.
Vzpostavljanje travnikov
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
37
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Vzpostavljanje
travnikov na
površinah
zaraščenih z
lesnimi vrstami
Vzpostavljanje
travnikov na
njivah
Vzpostavljanje
travnikov na
površinah z zlato
rozgo
Mlada drevesa in grmovje je treba izruti skupaj s koreninami. Po izrutju je treba odprto zemljo zatraviti z mešanico
semen, ki naj bo iz naslednjih vrst trav: travniški lisičji rep (Alopecurus pratensis), navadna latovka (Poa trivialis),
visoka pahovka (Arrhenatherum elatius), volnata medena trava (Holcus lanatus), navadna pasja trava (Dactylis
glomerata). Prvo leto pokosimo, če je ruša sklenjena in je presegla višino 30 cm (Vidrih 2006), v naslednjih letih
pokosimo dvakrat.
Lesne vrste se lahko odstrani tudi z žaganjem pri tleh. Po potrebi se v prvih letih, ko odganjajo poganjki iz panjev
požaganih dreves oz. grmovja, kosi pogosteje: prvič naj se pokosi do sredine aprila, nato še dva do trikrat, odvisno
od hitrosti rasti poganjkov iz panjev. Z redno košnjo bodo lesne vrste s propadajočimi koreninami izginile iz teh
travnikov. Tako bo treba površine vzdrževati vsaj prvih 5 let.
Vso biomaso naj se odstrani. Mulčenje poškoduje rušo in zato ni dovoljeno.
Pri njivah, ki jih želimo spremeniti v travnike, to naredimo tako, da se v čim krajšem času porabi čim večjo količino
hranil v tleh, ki je tam zaradi gnojenja, in tako, da ne bo zaradi opuščenih površin vdora tujerodnih invazivnih vrst.
Gnojenje je treba popolnoma opustiti.
Njive posejemo s pripravljeno mešanico semen travniških vrst naslednjih trav: travniški lisičji rep, navadna latovka,
visoka pahovka, volnata medena trava, navadna pasja trava V travniške mešanice za vzpostavitev ruše se naj
zaradi mravljiščarjev doda tudi seme zdravilne strašnice (Sanguisorba officinalis).
Če se je njiva po opustitvi že spontano zarasla, jo najprej pokosimo in nato dosejemo travno mešanico.
Površine se kosi trikrat letno dokler se ne vzpostavi travnih brez zlate rozge. To velja najmanj za prvi dve leti. S tem
se bo tudi odstranilo čim več hranil. Vsaj ena košnja naj bo pred 1. avgustom. Pokošen material naj se po košnji
odstrani.
Površine, na katerih je že zlata rozga, naj se kosi mesečno, dokler se delež rozge občutno ne zmanjša. Ko se bo po
več letnem ukrepanju delež rozge zmanjšal, naj se kosi dvakrat letno, prva košnja naj bo do 1. julija, druga pa 1.
avgusta (+/- 10 dni).
2. Stoječe vode s ciljnimi vrstami: dvoživke (s poudarkom na velikem pupku, hribskem urhu in plavčku), močvirska
sklednica in koščični škratec.
Primerno
mrestišče za
dvoživke
(splošno)
Mrestišče
primerno za
plavčka
Locus d.o.o
Vzpostavitev stoječih voda
Je vodno telo, ki je primerno veliko in kjer so območja z različnimi globinami vode, saj imajo posamezne vrste
različne ekološke zahteve za mrestenje:
 ima globji del (več kot 60 cm vode v najbolj sušnem obdobju leta), ki deluje kot zavetje v sušnem ali hladnem delu
leta, ter plitvi in osončen del, kjer se voda hitreje ogreje, in omogoča hitrejšo rast in razvoj. V primeru barja zato
predlagamo, da se vsa nova mrestišča skopljejo tako da imajo osrednji najgloblji del 50 cm pod nivojem podtalnice
torej na koti 285,50.
 je primerno zaraščeno in obraščeno z vegetacijo, kamor dvoživke odlagajo mreste, kjer se skrivajo ličinke in odrasle
dvoživke in kjer te najdejo hrano.
 ima v okolici pester mozaik kopenskih habitatov, saj se večina dvoživk v vodah samo pari in odlaga jajca ter nato vrne
v primerne kopenske življenjske prostore (gozd, mejice, ekstenzivni travnik);
 je s koridorji primernih kopenskih habitatov povezano z drugimi vodnimi habitati;
 ima lastni vir vode, da se ne izsuši v poletnih mesecih oz. je stalno v stiku s talno vodo;
 ima položne brežine in razgibano obrežje;
 je brez plenilskih rib, ki se hranijo s paglavci, mrestom ali z vegetacijo, na kateri je pritrjen mrest.
 Lokacija: gozd, gozdna jasa, gozdni rob, travnik ob gozdu
 Velikost: mrestišče 500 m2 do 1000 m2, globlji del velik vsaj 100 m2
 Globina vode: 30-40 cm (marca), z vmesnimi manjšimi globljimi deli (60 cm in več) ali večjim globljim predelom
(velikost vsaj 10x10 m), kamor se lahko ob morebitnem izsuševanju umaknejo paglavci (vsaj 30 cm julija)
 Stalnost vode: minimalno do konca julija v globljih delih
 Oblika: ključne so plitve brežine, zato se priporoča razgibano obrežje
 Morebitno vzdrževanje:
o po potrebi poglabljati oz. odstranjevati organski material, ki se z leti nabere v vodi (listje, veje),
o po potrebi selektivno odstranjevati prebujno vodno in obvodno vegetacijo (trs, rogoz, invazivne vrste),
o odstranjevanje pregoste vegetacije je na posebno občutljivih območjih priporočljivo izvajati ročno.
Zavita d.o.o.
38
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Mrestišče
primerno za
velikega pupka
Mrestišče
primerno za
urha
Jarki primerni za
koščičnega
škratca (C.
ornatum)
Vzdrževanje
mlak
Locus d.o.o





Lokacija: na robu gozda ali na travnikih nedaleč od gozda oz. mejic ali gozdnega roba;
Velikost: več manjših (100 m2) ali eno večje 500 -1000 m2
Globina vode: najmanj 50 cm, z globljim delom okoli 1 m
Stalnost vode: minimalno do konca avgusta/septembra v globljih predelih
Oblika: ključne so položne brežine (plitva voda, globine manj kot 0,5 m naj zavzema 30 – 80 % vodnega telesa, z
najmanj 1,5 m plitve brežine na severni strani mlake (Rannap s sod. 2006)
 Druge ključne lastnosti: vsaj 50% osončenost vodne površine, mehkolistna obrežna in podvodna vegetacija, brez
plenilskih vrst rib,
 Morebitno vzdrževanje:
o 10-50 m pas okoli mrestišča izvzet iz kmetijske rabe. Košnja v tem pasu dovoljena v jesenskem času in le v
primerih ko se območje pretirano zarašča,
o po potrebi selektivno odstranjevati prebujno vodno vegetacijo (trs, rogoz, invazivne vrste),
o izlov plenilskih rib, če te vdro ob visokem vodostaju oz. jih človek vnese v mrestišče.
 Lokacija: mozaično razporejeni med vlažnimi travniki, grmišči in v gozdu in na robu gozda
 Velikost: več manjših voda (do 50 m2)
 Stalnost vode: od aprila do avgusta, lahko nestalna, a v intervalih, ki omogočajo uspešno preobrazbo (40-70 dni)
 Oblika: plitvi drenažni jarki, luže/mlake s položnimi brežinami
 Globina: 30 cm
 Dno mlak za urhe naj bo vsaj v enem delu 10 cm nižje od kote podtalnice (285,90)
 Druge ključne lastnosti:
o osončenost, nekaj vodne vegetacije, brez plenilskih vrst rib, pas okoli mrestišč izvzet iz kmetijske rabe
o jarki s stalno počasi tekočo vodo
o jarek osončen – osončena mora biti vodna površina; prosto vidne in osončene vodne površine mora biti vsaj 20 %;
odseki manjše (nezastirajoče) obrežne in/ali bližnje vegetacije potrebni.
o v vodi obvezno nizke rastline; ne več kot 0,5 m višina; jarek zaraščen npr. z rogoz (Typha sp.) ni več primeren
o velikost jarka ni pomembna
o z vidika vrste naklon brežin jarka ni pomemben (primarno živi tudi v povirjih)
Vzdrževanje stoječih voda
Morebitno vzdrževanje mlak:
 po potrebi (vsakih nekaj let) selektivno odstranjevati prebujno vodno in obvodno vegetacijo (trs, rogoz) oz. invazivne
vrste rastlin.
 če je že potrebno npr. zaradi vzdrževanja vodno telo izsušiti (npr. jarke za lažjo košnjo) v času ko so v vodi še
prisotne živali, predvsem ličinke (pred jesenjo), naj se to počne postopoma tako prostorsko (del mrestišča naj se
ohrani) kot časovno (počasno praznjenje, ki simulira izsuševanje). Tako je dvoživkam omogočen umik v globlje dele
ali v okoliška skrivališča. Ob postopnem izsuševanju pa se voda počasi segreva in paglavcem ter ličinkam omogoča
hitrejšo preobrazbo ter tako poveča možnosti za uspešen razvoj.
 Potrebo po odstranjevanju vegetacije naj določi strokovnjak za kačje pastirje na podlagi monitoringa vrste
 Odstranjevanje pregoste vegetacije je na posebno občutljivih območjih priporočljivo izvajati ročno
 Vzdrževanje naj poteka jeseni, ko so živali še aktivne da se lahko umaknejo
Zavita d.o.o.
39
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Vzdrževanje
jarkov
Strojno vzdrževanje jarkov, košnja vodne in obrežne vegetacije naj se z vidika koščičnega škratca ne izvaja v
obdobju preobrazbe in letanja odraslih osebkov (od maja do julija). Obnova jarkov je potrebna predvsem ker se
lahko kljub košnji sčasoma tako zarastejo, da ni več odprte vodne površine, ki je za koščičnega škratca ključna. Zato
jarkov, ki se že v prvem letu po obnovi preveč zarastejo ni smiselno vzdrževati koščičnemu škratcu primerno.
Košnja:
Pri košnji jarka je ključno ločiti na košnjo vodne in obrežne vegetacije. Vodna vegetacija –tista, ki raste iz vode.
Obrežna vegetacija – raste v profilu jarka izven vode ter na zunanjem robu jarka. Mulčanje ni dovoljeno.
Z redno košnjo obrežne vegetacije, ki preprečuje vzpostavitev lesne vegetacije, se zagotovi primerno visoko stopnjo
osončenosti odvodnika. Z vidika koščičnega škratca lesna vegetacija naj ne presega 10–20 % zaraščenosti in
osenčenosti bregov. Zaradi osončenosti je primernejša lesna vegetacija na S straneh bregov. Na jarkih orientiranih
V-Z se lahko zaradi drugih vrst košnja na S strani jarka opusti in omogoči vzpostavitev obrežne lesne vegetacije.
Ugodno stanje odvodnika za koščičnega škratca je mogoče vzdrževati in podaljševati tudi s košnjo in odstranitvijo
vodne vegetacije (tudi ročno). Šele ko ta doseže 70–80 % pokrovnost se skupaj z obrežno vegetacijo pokosi tudi
vodna vegetacija. V nasprotnem se bodo jarki verjetno prehitro zarasli in postali za vrsto neprimerni.
Zaraščanje se upočasni tudi z zmanjšanjem gnojenja na sosednjih površinah. Zato se naj prednostno opuščajo tiste
njivske površine, ki mejijo na jarke s koščičnim škratcem.
Obnova:
Strojno vzdrževanje odvodnikov (s kopačem ali frezo) zaradi zagotavljanja osnovnih hidravličnih potreb, pri katerem
se uniči koreninski sistem vodne in obrežne vegetacije), naj se izvaja ciklično v več (3–5) letnih obdobjih.
Manjše in krajše kanale (pod 300 m), ki se jih čisti s frezo, se lahko čisti v celoti in izmenično po območjih, ki naj ne
presegajo nekaj (2–3) hektarov; primernejše od čiščenja s frezo je čiščenje, ki deloma ohrani koreninski sistem
vodne vegetacije (kot nekdanje čiščenje s konjsko vprego in plugom);
Srednje velike kanale, ki se jih čisti s kopačem s »profilno žlico« tako da se enotno čisti celotni prečni profil kanala
se izvaja v 200–300 m odsekih, ki jim sledi neočiščen odsek enake dolžine;
Večje kanale, ki se jih čisti s kopačem s »planerko« se čisti enostransko in izmenjujoče, tako da se ohranja
vegetacija na nasprotnem bregu (cik-cak) izvaja v 200–300 m odsekih. Jarki, ki so orientirani V-Z so lahko v daljši
dolžini obnovljeni z južne strani. Na očiščenem odseku se lahko v celoti očisti vodni del jarka ne pa nasprotna
brežina. Skupna dolžina tako očiščenega jarka z odstranjeno vso vodno vegetacijo je lahko največ 1 km.
Možna je selektivna obnova večjih kanalov s planerko, pri kateri se ohranja nižja zeljnata vegetacija, višje rastline
(rogoz, trstičevje) pa se v celoti odstrani.
3. Poplavni gozd, ki je pomemben predvsem za hribske urhe in plavčke. Predvsem za plavčka je treba:
 JV od deponije na zaraščajoči poseki ponovno vzpostaviti poplavni gozd (vsaj na 40 ha);
 J od predvidene širitve deponije popolno opustiti intenzivno kmetijsko rabo (na 40 - 50 ha)
4. Grmišča in mejice so pomemben kopenski habitat za velikega pupka in hribskega urha, še posebej so ugodna
območja, kjer je tesno povezana kombinacij mrestišč, kopenskih skrivališč in prezimovališč.
5. Mozaičnost življenjskih oblik je pomembno ohranjati/ustvarjati, da bodo na območju dobile primerna mrestišča vse
tam živeče vrste dvoživk.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
40
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Slika 7: Variantni predlogi ureditve nadomestnih habitatov za širitev ljubljanskega odlagališča (levo: varianta 1, v sredini:
varianta 2, desno: varianta 3). Temno zeleno – gozdno-grmovni sestoji; Svetlo zeleno – travišča; Modro – nadomestne depresije
za poplavno vodo; Rdeče – cesta; Rjavo – njive.
3.5
PRIKAZ OBMOČIJ DEJANSKE RABE PROSTORA
Območja dejanske rabe na območju MO Ljubljana so prikazana v Prilogi 3.
3.6
VRSTE
IN HABITATNI TIPI, ZA KATERE JE NATURA OBMOČJE DOLOČENO, VKLJUČNO S
PODATKI, NAVEDENIMI V STANDARDNEM OBRAZCU ZA PODATKE O NATURA OBMOČJU
Naravovarstvena presoja pomena območja je povzeta po strokovnih podlagah iz SDF obrazcev (Standard Data Form). V
standardnih obrazcih je podana naravovarstvena presoja posameznega območja za posamezno kvalifikacijsko vrsto tega
območja. Lestvica za oceno je naslednja:
Globalni pomen območja za preživetje vrste: A – bistven, B – zelo pomemben, C – pomemben.
VPOP - Velikost in gostota populacije v območju (glede na celotno populacijo vrste v državi):
A – več kot 15 %, B – od 2 do 15 %, C – od 0 do 2 %, D – neznačilno pojavljanje, R - redek.
VOHR - Stopnja ohranjenosti: A – odlična stopnja ohranjenosti, B – dobra stopnja ohranjenosti, C – povprečna ali zmanjšana
ohranjenost.
VIZOL - Stopnja izolacije populacije: A – populacija je izolirana, B – populacija ni izolirana, ampak je na robu meje razširjenosti,
C – populacija ni izolirana na širšem območju razširjenosti.
VOC - Splošna ocena (»best expert judgement«): A – območje je bistveno za ohranjanje vrste, B – območje je zelo pomembno
za ohranjanje vrste, C – vrsta se na območju nahaja, a ni pomembno za ohranjanje vrste, N – vrsta je prisotna, pomen območja
še ni natančno ovrednoten, P – območje, kjer se vrsta lahko pojavlja.
Pri pticah so ponekod pri gostoti in velikosti populacije v oklepaju dopisane številčne ocene velikosti gnezdečih populacij
(parov) za posamezno vrsto iz SDF obrazcev.
V strokovnih podlagah je v izpisu standardnega obrazca za posamezno območje in njegove kvalifikacijske habitatne tipe
navedeno sledeče:
Reprezentativnost: A - odlična reprezentativnost, B - dobra reprezentativnost, C - značilna reprezentativnost, D - neznačilna
prisotnost
Relativna površina (površina habitatnega tipa na obravnavanem območju in deležu, ki ga predstavlja glede na celotno površino
v državi): A - 100 %≥ p >15 %, B - 15 %≥ p > 2 %, C - 2 %≥ p > 0 %
Ohranjenost: A - odlična stopnja ohranjenosti, B - dobra stopnja ohranjenosti, C - povprečna ali zmanjšana ohranjenost
Splošna ocena: A - odlična vrednost, B - dobra vrednost, C - značilna vrednost
Preglednica 14: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF za območje pPOO, POO Sava - Medvode – Kresnice.
Vrsta
Populacija
Ocena območja
Podatki o
Gostota in velikost Stop. ohranj. Stop. izolac.
EU Koda
Latinsko ime
Slovensko ime
populaciji
populacije (VPOP)
(VOHR)
(VIZOL)
1014
Vertigo angustior
ozki vrtenec
P
C
B
C
1037 Ophiogomphus cecilia kačji potočnik
P
C
B
B
1098
Eudontomyzon spp.
potočni piškurji
P
C
B
C
1105
Hucho hucho
sulec
P
A
B
C
1131
Leuciscus souffia
blistavec
P
C
C
C
1114
Rutilus pigus
platnica
P
C
C
C
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
Splošna
ocena
(VOC)
B
B
A
A
A
B
41
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Preglednica 15: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF za območje pPOO, POO Sava - Medvode – Kresnice.
EU Koda
Relativna
Ime HT
Reprezentativnost
Ohranjenost
HT
površina
Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih
3220
B
C
C
bregov
Alpske reke in lesna vegetacija s sivo vrbo (Salix
3240
B
B
B
eleagnos) vzdolž njihovih bregov
Skalna travišča na bazičnih tleh (Alysso-Sedion albi)
6110*
A
C
B
Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na
karbonatnih tleh (Festuco-Brometalia) (*pomembna
6210*
B
C
B
rastišča kukavičevk)
Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus
6510
A
C
B
pratensis, Sanguisorba officinalis)
Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna
loka); (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno91E0*
B
C
B
Padion, Alnion incanae, Salicion albae))
Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio91L0
B
C
B
Carpinion)
Preglednica 16: Podatki za posamezne kvalifikacijske vrste iz standardnega obrazca pPOO, POO Ljubljansko barje.
Vrsta
Populacija
Ocena območja
Gostota in velikost Stop. ohranj.
Stop. izolac.
EU Koda
Latinsko ime vrste
Slovensko ime vrste
populacije (VPOP)
(VOHR)
(VIZOL)
4056
Anisus vorticulus
drobni svitek
C
C
C
1093
Austropotamobius torrentium
navadni koščak
C
B
C
1138
Barbus meridionalis
pohra (mrenič)
C
B
C
1193
Bombina variegata
hribski urh
B
B
C
1149
Cobitis taenia
nežica
C
B
A
4045
Coenagrion ornatum
koščični škratec
A
B
B
1071
Coenonympha oedippus
barjanski okarček
C
B
B
4046
Cordulegaster heros
veliki studenčar
C
B
B
1163
Cottus gobio
kapelj
C
B
B
1220
Emys orbicularis
močvirska sklednica
B
B
C
1098
Eudontomyzon
piškur
C
C
C
1065
Euphydryas aurinia
travniški postavnež
C
C
C
1105
Hucho hucho
sulec
B
B
C
1131
Leuciscus souffia
blistavec
C
B
C
1903
Liparis loeselii
Loeselova grezovka
C
B
A
1355
Lutra lutra
vidra
C
B
C
1060
Lycaena dispar
močvirski cekinček
C
B
C
1059
Maculinea teleius
strašnični mravljiščar
C
B
C
1145
Misgurnus fossilis
činklja
C
B
C
1324
Myotis myotis
navadni netopir
C
C
C
1084
Osmoderma eremita
puščavnik
B
C
C
1186
Proteus anguinus
človeška ribica, močeril
C
B
A
1303
Rhinolophus hipposideros
mali podkovnjak
C
B
C
1134
Rhodeus sericeus amarus
pezdirk
C
A
A
1114
Rutilus pigus
platnica
C
B
C
1167
Triturus carnifex
veliki pupek
B
B
C
1032
Unio crassus
navadni škržek
C
C
A
1014
Vertigo angustior
ozki vrtenec
B
C
C
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
Splošna
ocena
C
B
B
B
C
B
C
Splošna
ocena
(VOC)
C
B
A
A
A
A
C
B
B
B
B
C
B
A
B
B
C
C
B
C
B
C
C
A
A
A
C
B
42
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Preglednica 17: Podatki za posamezne kvalifikacijske vrste iz standardnega obrazca POV Ljubljansko barje.
Vrsta
Populacija
Ocena območja
Gostota in velikost Stop. ohranj.
Stop. izolac.
EU Koda
Latinsko ime vrste
Slovensko ime vrste
populacije (VPOP)
(VOHR)
(VIZOL)
A298
Acrocephalus arundinaceus
rakar
(30-35)
C
C
A295 Acrocephalus schoenobaenus
bičja trstnica
(60-80)
C
C
A247
Alauda arvensis
poljski škrjanec
(1500-1800)
C
C
A029
Ardea purpurea
rjava čaplja
(5-10)
C
C
A215
Bubo bubo
velika uharica
(4-5)
B
C
A027
Casmerodius albus
velika bela čaplja
(10-60*)
B
C
A081
Circus aeroginosus
rjavi lunj
(50-100)
B
C
A082
Circus cyaneus
pepelasti lunj
A (30-50*)
B
C
A084
Circus pygargus
močvirski lunj
(20-30)
B
C
A113
Coturnix coturnix
prepelica
(400-800)
C
C
A122
Crex crex
kosec
A (149-230)
B
C
A097
Falco vespertinus
rdečenoga postovka
(200**)
B
C
A127
Grus grus
žerjav
(20-100**)
B
C
A338
Lanius collurio
rjavi srakoper
B (500-700)
B
C
A290
Locustella naevia
kobiličar
(50-80)
B
C
A383
Miliaria calandra
veliki strnad
(120-150)
B
C
A160
Numenius arquata
veliki škurh
(5-8)
C
B
A023
Nycticorax nycticorax
kvakač
(3-5)
B
C
A214
Otus scops
veliki skovik
(60)
B
C
A072
Pernis apivorus
sršenar
C (8)
C
C
A140
Pluvialis apricaria
zlata prosenka
(250-500)
B
C
A275
Saxicola rubetra
repaljščica
(2000-3000)
C
C
A155
Scolopax rusticola
sloka
(90-130)
C
C
A307
Sylvia nisoria
pisana penica
A (110-160)
B
C
A142
Vanellus vanellus
priba
R
C
C
* prezimujočih, ** selečih
Preglednica 18: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz standardnega obrazca za pPOO, POO Ljubljansko barje.
Relativna
Koda in ime HT (okrajšava)
Reprezentativnost
Ohranjenost
površina
3260 - Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu
B
B
B
6410 - Travniki s prevladujočo stožko
B
A
B
6430 - Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne
B
B
C
združbe
6510 - Nižinski ekstenzivno gojeni travniki
B
C
B
7230 - Bazična nizka barja
B
C
C
91K0 - Ilirski bukovi gozdovi
B
C
C
91L0 - Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi
B
C
C
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
Splošna
ocena
(VOC)
B
B
B
C
B
C
C
A
C
C
A
B
C
B
C
C
B
C
C
C
B
B
C
B
C
Splošna
ocena
B
B
C
B
C
C
C
43
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Preglednica 19: Podatki za posamezne kvalifikacijske vrste iz standardnega obrazca pPOO Ljubljanica – Gradaščica – Mali
Graben.
Vrsta
Populacija
Ocena območja
Splošna
ocena
Gostota in velikost Stop. ohranj.
Stop. izolac.
EU Koda
Latinsko ime vrste
Slovensko ime vrste
(VOC)
populacije (VPOP)
(VOHR)
(VIZOL)
1032
Unio crassus
navadni škržek
C
C
A
C
1037
Ophiogomphus cecilia
kačji potočnik
C
B
B
B
1098
Eudontomyzon spp.
potočni piškurji
C
B
C
B
1105
Hucho hucho
sulec
B
B
C
B
1114
Rutilus pigus
platnica
B
B
C
B
1131
Leuciscus souffia
blistavec
C
B
C
B
1138
Barbus meridionalis
pohra
C
B
C
B
1146
Sabanejewia aurata
zlata nežica
C
B
C
B
1149
Cobitis taenia
navadna nežica
C
B
C
B
C
B
C
B
1163
Cottus gobio
kapelj
2533
Cobitis elongata
velika nežica
B
B
C
B
Preglednica 20: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF za območje pPOO, POO Rašica.
Vrsta
Populacija
Ocena območja
Stop.
Gostota in velikost Stop. ohranj.
izolac.
populacije (VPOP)
(VOHR)
(VIZOL)
C
C
C
C
B
C
Splošna
ocena
(VOC)
EU Koda
Latinsko ime vrste
Slovensko ime vrste
Podatki o
populaciji
1065
1083
Euphydryas aurinia
Lucanus cervus
Austropotamobius
torrentium
Bombina variegata
Rhinolophus
hipposideros
Cypripedium
calceolus
Liparis loeselii
Carabus variolosus
Cordulegaster heros
travniški postavnež
rogač
R
C
navadni koščak
P
C
B
C
B
hribski urh
R
C
B
C
B
mali podkovnjak
< 50
C
A
C
C
lepi čeveljc
R
C
B
C
C
Loeselova grezovka
močvirski krešič
veliki studenčar
V
R
R
C
C
C
B
A
B
A
A
B
C
B
B
1093*
1193
1303
1902
1903
4014
4046
Preglednica 21: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF za območje pPOO, POO Rašica.
Reprezen- Relativna
Ime HT
EU Koda HT
tativnost
površina
Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih,
6410
B
C
šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae)
Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih
9180
B
C
gruščih
Jame, ki niso odprte za javnost
8310
B
C
Preglednica 22: Podatki za kvalifikacijske vrste iz SDF za območje POO Šmarna gora.
Vrsta
Populacija
EU Koda
Latinsko ime
Slovensko ime
Podatki o populaciji
VPOP
1014
Vertigo angustior
ozki vrtenec
P
C
1078*
Callimorpha quadripunctaria
črtasti medvedek
C
C
1083
Lucanus cervus
rogač
C
C
1093*
Austropotamobius torrentium
navadni koščak
P
C
1193
Bombina variegata
hribski urh
R
C
1903
Liparis loeselii
Loeselova grezovka
V
C
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
Ohranjenost
Splošna
ocena
B
B
B
C
B
B
Ocena obm.
VOHR
VIZOL
C
C
B
C
C
C
B
C
B
C
B
A
Preglednica 23: Podatki za kvalifikacijske habitatne tipe iz SDF za območje POO Šmarna gora.
EU Koda
ReprezenRelativna
Ime HT
HT
tativnost
površina
Travniki s prevladujo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih,
B
C
6410
šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae)
B
C
Jame, ki niso odprte za javnost
8310
B
C
Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))
91K0
C
C
VOC
C
C
C
B
C
B
Ohranjenost
Splošna
ocena
C
C
B
B
B
C
44
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
3.7
MOREBITNI NAČRTI ZA UPRAVLJANJE OBMOČJA IN USMERITVE, KI IZHAJAJO IZ NJIH
Za območja Natura 2000 je pripravljen Operativni program upravljanja območij Natura 2000 v Sloveniji 2014-2020 (osnutek)
(MOP, 2014), ki med drugim določa:
 podrobne varstvene cilje in ukrepe za njihovo zagotavljanje na območjih Natura 2000,
 seznam načrtov rabe naravnih dobrin – planov, ki so lahko neposredno potrebni za varstvo območij Natura
(gozdnogospodarski načrti, načrti lovišč in lovskoupravljavski načrti, načrti ribiških okolišev),
 raziskovalne aktivnosti na področju bazičnih aplikativnih znanosti, ki so nujno potrebne za izboljšanje poznavanja
ekologije rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov,
 monitoring kazalcev stanja vrst in habitatnih tipov.
Za območje MOL je v veljavi Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Ljubljana (2011-2020), ki med drugim
vsebuje tudi Naravovarstvene usmeritve za zavarovana območja, naravne vrednote, Ekološko pomembna območja, Posebna
varstvena območja (območja Natura 2000) ter podrobne in konkretne varstvene usmeritve za gospodarjenje z gozdovi na
kompleksnih območjih Nature 2000. Slednji so pripravljeni in usklajeni z Naravovarstvenimi smernicami za gozdnogospodarske
načrte gozdnogospodarskih območij 2011-2020, ki jih je pripravil ZRSVN.
Področje upravljanja z vodami v Sloveniji ureja Načrt upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009 –
2015, ki med drugim obsega varstvene usmeritve za upravljanje voda v varovanih območjih. Iz predpisov, ki urejajo ohranjanje
narave, so bili povzeti splošni cilji, ki so: ohranjanje biotske raznovrstnosti ter varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij. Za
območja Natura 2000 cilji izhajajo iz Operativnega programa – programa upravljanja območij Natura 2000 za obdobje od 2007 do
2013. In se glasijo »ohranjanje ugodnega stanja«, za območja, kjer je ocenjeno ugodno stanje oziroma »vzpostavljanje ugodnega
stanja« za območja, kjer je ocenjeno neugodno stanje. Iz tega sledi, da je cilj za VTPV, na katerih je ocenjeno ugodno stanje
območij Natura 2000, ki se razprostirajo na VTPV ali na njegovi prispevni površini, »ohranjanje ugodnega stanja«. Za VTPV, na
katerih je ocenjeno neugodno stanje vsaj enega izmed območij Natura 2000, ki se razprostirajo na VTPV ali na njegovi prispevni
površini, je zadan cilj »vzpostavljanje ugodnega stanja«.
Za upravljanje z ribjimi populacijami v celinskih vodah je v pripravi Program upravljanja rib v celinskih vodah Republike
Slovenije za obdobje 2010 - 2021 (osnutek). Ribiško upravljanje je določeno v načrtih ribiških območij in ribiškogojitvenih
načrtih ribiških okolišev. Program temelji na mednarodnih obveznostih naše države o ohranjanju naravnih habitatnih tipov ter
prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS, z dne 21. maja 1992 in Uredbo o posebnih
varstvenih območjih – območjih Natura 2000 ter Vodno direktivo. Poleg tega je v programu upoštevan tudi Načrt upravljanja
voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja 2009-2015 (Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji
Donave in Jadranskega morja, Uradni list RS, št. 61/2011) ter Alpska konvencija (Berchtesgaden, 1989) in Konvencija o
biološki pestrosti (Rio de Janeiro 1992). V programu so opredeljeni cilji, usmeritve in ukrepi za varstvo in trajnostno rabo rib.
Generalni cilji upravljanja rib so strnjeni v tri bistvene točke:
 Zagotavljanje kakovostnega ribolova v najširšem možnem pomenu za najširši krog ribičev – v prehranske namene,
užitek v ribolovu, uplen zadostne količine ali primerne velikosti rib, doseganje uspehov na ribiških tekmovanjih,
preživljanje prostega časa v naravi ali kakršenkoli drug pomen kakovostnega ribolova z vidika ribiča.
 Doseganje pozitivnega ekonomskega učinka sladkovodnega ribištva (gospodarstvo in turizem).
 Ohranjanje populacij vseh domorodnih vrst rib (tako lovnih kot lovno nezanimivih vrst), po načelu trajnostne rabe,
varstva in zaščite ribjih populacij ter njihovih habitatov, ki obenem ne ogroža drugih živalskih in rastlinskih vrst ali
njihovih habitatov; zagotovitev ugodnega stanja populacij (velikosti, vrstne in starostne strukture) in habitatov vseh
domorodnih vrst rib, še posebej na območjih, zavarovanih s predpisi o ohranjanju narave.
3.8
OPIS IZHODIŠČNEGA STANJA OBMOČJA
Opis izhodiščnega stanja območja je podano v Prilogi 8.
3.9
KLJUČNE ZNAČILNOSTI HABITATOV ALI VRST NA OBMOČJU
Ključne značilnosti habitatnih tipov ali vrst na območju so podane v Prilogi 8.
3.10 PODATKI
O SEZONSKIH VPLIVIH IN VPLIVIH NARAVNIH MOTENJ (SUŠ, POPLAV) NA
KLJUČNE HABITATE ALI VRSTE NA OBMOČJU
Večji del Mestne občine Ljubljana je poplavno ogrožen, predvsem Ljubljansko barje, območje ob Savi in Ljubljanici. Z regulacijo
Save in Ljubljanice se je obseg poplavnega sveta na območju mesta Ljubljane zmanjšal, hkrati pa poplavne vode bolj ogrožajo
nižje ležeča območja. Poplave se še vedno pojavljajo na Ljubljanskem barju znotraj MOL. Poplavna območja so prikazana na
spodnji sliki.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
45
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Slika 8: Prikaz območij poplav v MOL
Vir: Atlas okolja; PK 250.000, GURS, DMR, GURS
Erozija se pojavlja v severnem, severozahodnem, jugovzhodnem delu občine, kjer se razprostirajo gričevja in hribovja
(Polhograjski dolomiti, Šmarna gora, Posavsko hribovje). Sezonski vplivi na naravo so vezani na rekreacijo oziroma na
obremenitev naravnega prostora s strani obiskovalcev (sprehajalci, tekači, nabiranje gozdnih sadežev), ki s svojimi aktivnostmi
predstavljajo pritisk na naravni prostor in povzročajo motnje zaradi hrupa in nemira v življenjskem okolju živali in rastlin. Časovno
je višek sezonskih vplivov omejen na obdobje od pozne pomladi do jeseni. Občutljivi so zlasti habitati tistih vrst, ki so občutljive na
nemir.
Vodni in obvodni ekosistemi ob tekočih vodah in stoječih vodah so vezani na prisotno količino vode, sezonsko nihanje vodnega
režima rek, zato so podvrženi naravnim pojavom kot so suše, poplave.
Rečno mrežo na območju MOL tvorita dva glavna vodna tokova, reki Sava in Ljubljanica ter njuni pritoki (Ižica, Iška, Gradaščica,
Horjulščica,...). Prav tako so pomembne tudi manjše površinske vode, kanali, s katerimi je prepredeno Ljubljansko barje ter bajerji
in ribniki.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
46
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
4 PODATKI O UGOTOVLJENIH VPLIVIH (TRAJNIH IN ZAČASNIH) IN NJIHOVI PRESOJI
4.1
4.1.1
OPREDELITEV
UGOTOVLJENIH ŠKODLJIVIH VPLIVOV PLANA NA VARSTVENE CILJE
POSAMEZNIH VAROVANIH OBMOČIJ IN NJIHOVO CELOVITOST TER POVEZANOST,
VKLJUČNO S KUMULATIVNIMI VPLIVI
METODA PRESOJE VPLIVOV NA NARAVO
Presoja sprejemljivosti vplivov SD OPN MOL na varovana območja je izdelana na sledeč način:
 pregledali smo SD OPN MOL: zasnovo prostorskega razvoja občine, usmeritve za razvoj poselitve in za celovito
prenovo, za razvoj v krajini, za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo
gospodarske javne infrastrukture, območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko
povezana, ter območja razpršene poselitve.
 Za SD OPN MOL smo predvideli potencialne vplive, ki sledijo iz lastnosti posameznih prostorskih planov. Rezultat
presoje je tukaj orientacija za nadaljnje načrtovanje v takšni meri, da bo doseganje varstvenih ciljev varovanih območij
zagotovljeno.
 Prostorsko umestitev podanih predlogov projektov oz. posegov izvedbenega dela smo preverili v kartografskih
prilogah.
 Območja predvidenih sprememb, ki bi lahko vplivali na varovana območja, smo si ogledali na terenu.
 Glede na značilnosti posameznih posegov, njihove okvirne lokacije in možne vplive na ekološke pogoje za ohranjanje
kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov, smo opredelili negativne vplive na posamezne vrste in habitatne tipe, in sicer za
tiste posege, pri katerih gre za fizično prekrivanje, neposredni vpliv ali daljinski vpliv. Prav tako smo ocenili
kumulativne in sinergijske vplive.
 Pri oceni vplivov SD OPN MOL ID smo upoštevali bližino varovanih območij ter varstvene cilje in zahteve
kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov kot tudi varstvene režime in cilje za zavarovana območja, naravne vrednote in
ekološko pomembna območja.
 Kjer podrobnejše informacije o posegih niso znane, smo podali le splošno oceno vpliva na varovana območja po
načelu previdnosti. Za plane, ki se v nadaljevanju priprave načrtujejo z OPPN, bo v skladu z 57. členom Zakona o
prostorskem načrtovanju (Ur. l. RS, št. 33/07, 108/2009, 57/2012, 109/2012) potrebna ponovna presoja
sprejemljivosti, v kolikor na podlagi pridobljenih smernic nosilcev urejanja prostora in na podlagi podrobnih podatkov
plana tako določi Ministrstvo za okolje in prostor.
 Glede na možne vplive smo podali omilitvene ukrepe, ki naj se uporabijo pri določanju namenske rabe prostora v
naslednjih fazah oz. na naslednjih stopnjah prostorskega načrtovanja.
Za presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe plana smo pregledali razpoložljivo literaturo in javno dostopne podatke ter
opravili terenski ogled.
Presoja posledic učinkov plana na varstvene cilje obravnavanega varovanega območja in njihovo celovitost ter povezanost
se ugotavlja v naslednjih velikostnih razredih:
Preglednica 24: Lestvica velikostnih razredov vplivov izvedbe plana na varovana območja
Ocena
Opredelitev razreda učinka
vpliva ni:
A
Vplivi oziroma učinki plana bodo ohranjali obstoječe stanje ali celo izboljšali stanje varovanih območij.
vpliv je nebistven:
B
Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost bodo
nebistveni. Specifični ukrepi niso predvideni.
vpliv je nebistven zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov:
C
Vpliv plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost ne bodo
bistveni ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.
vpliv je bistven:
Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost bodo
D
bistveni in jih ni mogoče omiliti (znatno poslabšanje stanja vsaj ene vrste ali habitatnega tipa zaradi katerih je
območje razglašeno kot Natura 2000 območje oz. degradacija prvin, zaradi katerih je neko območje
zavarovano).
vpliv je uničujoč:
Vplivi plana na varstvene cilje posameznih varovanih območij in njihovo celovitost ter na povezanost bodo
E
uničujoči (izumrtje/izginotje vsaj ene vrste ali habitatnega tipa zaradi katerih je območje razglašeno kot Natura
2000 območje oz. popolna degradacija prvin, zaradi katerih je neko območje zavarovano).
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
47
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Če se podocene in ocene za katerokoli posledico učinka ne uvrstijo v velikostni razred D ali E, vplivi plana na varstvene cilje
varovanega območja in njegove celovitosti ter povezanosti niso škodljivi.
Če se podocene in ocene za katerokoli posledico učinka uvrstijo v velikostni razred D ali E, so vplivi plana na varstvene cilje
varovanega območja in njegove celovitosti ter povezanosti pomembni in škodljivi.
Plan ima lahko vpliv na stanje vrste oziroma habitatnega tipa zaradi neposrednega, daljinskega oziroma kumulativnega in
sinergijskega vpliva. Neposredni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v naravo na območju neposrednega vpliva.
V skladu z 20. členom Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja
(Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10 in 3/11) se daljinski vpliv ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v naravo, ki je naveden
v poglavjih I do XVIII Priloge 2 tega pravilnika, na območju daljinskega vpliva, razen za vrste posegov, za katere je presoja vplivov
na okolje obvezna v skladu s predpisom, ki določa vrste posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Za
posege, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, velja, da se daljinski vpliv ugotavlja na območju, ki je dvakrat večje od
območja daljinskega vpliva, navedenega v Prilogi 2 tega pravilnika, razen če se iz predhodnih ugotovitev na terenu, podrobnejših
podatkov o izvedbi posega v naravo in iz drugih dejanskih okoliščin ugotovi, da je območje daljinskega vpliva drugačno.
Plan ima lahko vpliv na stanje vrste oziroma habitatnega tipa zaradi neposrednega, daljinskega oziroma kumulativnega vpliva.
Neposredni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v naravo na območju neposrednega vpliva. Daljinski vpliv se
ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v naravo, na območju daljinskega vpliva. Vplivna območja posameznih vrst posegov so
opredeljena v Prilogah 1, 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja
(Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11).
Preglednica 25: Uvrstitev posegov po Pravilniku o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov v naravo na varovana območja
Poseg v naravo
Kompleksni industrijski objekti
Gradnja novega ali rekonstrukcija
nakupovalnega središča, sejmišča
in drugega podobnega objekta
Gradnja nove stanovanjske ali
nestanovanjske stavbe z vrtom,
dvoriščem ali brez, razen
nestanovanjskih stavb iz Poglavja
II.
Postavitev
objektov
javne
razsvetljave
in
postavitev
razsvetljave stavb
Gradnja ali razširitev objekta za
šport, rekreacijo ali prosti čas
(primeroma
nogometnega
stadiona, športne površine s trdo
podlago, vodnega zajetja za
smučišče, smučarske vlečnice,...)
Gradnja glavne ali regionalne
ceste
Postavitev pod- ali nadzemnega
komunikacijskega
omrežja
(primeroma telefonski vod)
Postavitev podzemnega voda
(vodovod, plinovod, kanalizacijska
cev, telefonski kabel itd.)
Neposredni
vpliv
Opomba
Območje
neposrednega
vpliva (v m)
Daljinski vpliv
Območje
daljinskega vpliva
(v m)
VSE
SKUPINE
0
100
ptice, netopirji,
vodni in obvodni
habitatni tipi, hrošči
1000
VSE
SKUPINE
0
20
0
250
VSE
SKUPINE
0
20
0
0
nočni metulji
0
0
sesalci (netopirji),
nočni metulji,
hrošči
100
250
VSE
SKUPINE
0
150
belorepec,
planinski orel,
koconoge kure,
kozača, vodne
ptice
VSE
SKUPINE
Obm.
neposrednega
vpliva zajema
obm. dalj. vpl
500
Enako kot v stolpcu
neposredni vpliv
enako kot obm.
neposrednega
vpliva
VSE
SKUPINE
0
75
0
enako kot obm.
neposrednega
vpliva
VSE
SKUPINE
0
75
VSE SKUPINE
100
Kumulativni vpliv se ugotavlja, če se s planom načrtuje poseg v naravo na varovanem območju, na katerem so bili po 1. maju
2004 že presojani in potrjeni plani ali posegi v naravo ali so takšni plani ali posegi v naravo še v postopku presoje sprejemljivosti
plana ali posega v naravo, v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave (20. čl. Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov
izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11).
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
48
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
4.1.2
OPREDELITEV UGOTOVLJENIH ŠKODLJIVIH VPLIVOV PLANA
Pri ugotavljanju vplivov obravnavanega prostorskega akta na varstvene cilje varovanih območij, na njihovo celovitost ter
povezanost, smo izhajali iz ugotovitve, da je vir za nastanek neugodnih vplivov na varstvene cilje varovanega območja
sprememba obstoječe namenske rabe in gradnja objektov ter spremljajoče infrastrukture. Območja škodljivih vplivov posameznih
posegov v okviru izvedbe prostorskega akta so opredeljena skladno s Prilogo 2 Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe
planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št. 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) kot je prikazano v spodnji preglednici.
6. člen Pravilnika določa, da plan nima pomembnih vplivov na varovana območja, če:
1. se namenska raba prostora določa zunaj prostora, ki je:
 od varovanega območja oddaljen bolj kot je območje neposrednega vpliva načrtovanega posega v naravo in
 od vsake notranje cone skupine vrst oziroma habitatnih tipov oddaljen bolj kot je območje daljinskega vpliva
načrtovanega posega v naravo;
2. določitev namenske rabe prostora seže v varovana območja, vendar le v del, ki
 ni notranja cona skupine vrst oziroma habitatnih tipov, in
 je zunaj območja neposrednega in daljinskega vpliva načrtovanega posega v naravo na notranje cone.
Zaradi izvedbe SD OPN MOL bo prihajalo do:
 neposrednih vplivov (fizični posegi),
 daljinskih (zaradi hrupa, osvetljevanja, obremenjevanje okolja),
 začasnih vplivov (zaradi izvedbe ureditev med gradnjo objektov bo del vplivov le začasno prisoten),
 trajnih vplivov (trajna umeščenost objektov, ki so vir neugodnih vplivov, v prostor) na varovana območja
 kumulativnih vplivov.
Sinergijskih vplivov ne pričakujemo.
4.1.3
OCENA VPLIVOV SD OPN NA VAROVANA OBMOČJA
SD OPN MOL obsega posege, ki se nahajajo v (vplivnem) območju naslednjih varovanih območij:
 (p)POO, POV in KP Ljubljansko barje,
 (p)POO Sava Medvode – Kresnice,
 (p)POO Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben,
 POO Šmarna gora,
 krajinski park Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib,
 NS Ljubljanica,
 SON obrečni prostor Ljubljanice, Grubarjevega prekopa in Špice,
 NS Grajski grič,
 KP Polhograjski dolomiti,
 KP Zajčja dobrava in
 SON Pot spominov in tovarištva.
Poleg tega se SD OPN MOL nahaja v območju daljinskega vpliva pPOO, POO Rašica.
Vplivi na varovana območja so opredeljeni v spodnjih podpoglavjih, matrike vplivov za N2k se nahajajo v Prilogi 9.
Da bi vplive čim bolj omilili, so predvideni omilitveni ukrepi, poleg tega pa je za vse posege v zavarovana območja, naravne
vrednote, posebna varstvena območja (Natura 2000) in potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000 potrebno pridobiti
soglasje organa, pristojnega za varstvo narave.
Prisotni bodo tudi kumulativni vplivi s plani sosednjih občin in DPN kot je opisano v poglavju 2.7. Kumulativni vplivi bodo
nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C) v tem in drugih presojah vplivov za druge OPN in DPN. Sinergijskih
vplivov na pričakujemo.
4.1.3.1
POO, POV IN KP LJUBLJANSKO BARJE TER NS LJUBLJANICA
Na Ljubljanskem barju sta predvidena 2 posega, ki bi lahko imela bistvene posega na varstvene cilje varovanih območij, in sicer
širitev stanovanjskih območij BČ-534 - Hauptmanca in nova rekreacijska pot od predvidene vstopne točke KPLJB – Plečnikova
cerkev s premostitvijo Ljubljanice (BČ-545, TR-311).
BČ-534 se nahaja v prvem varstvenem območju (1 VO KPLB) in širitev je v nasprotju z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko
barje (Uradni list RS, št. 112/2008), saj je v 1 VO KPLB možna le obstoječa razpršena poselitev.
Nova rekreacijska pot od predvidene vstopne točke KPLJB – Plečnikova cerkev s premostitvijo Ljubljanice (BČ-545, TR-311) se
prav tako deloma nahaja v prvem, deloma v tretjem VO KPLB. Poleg tega je predvideno novo prečkanje NS Ljubljanica (ožje ZO).
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
49
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Rekreacijska pot in brv naj bi bila sicer enostavna objekta v nestavbni namenski rabi. V skladu z Uredbo o Krajinskem parku
Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/2008) je poti v ožjih možno urejati v kolikor je ureditev, določena v načrtu upravljanja.
Predvidena pot ob prečkanju Ljubljanice in naprej do Plečnikove cerkve poteka po naravovarstveno visoko vrednotenih habitatih.
Poleg tega v TR-311 prečka območje nadomestnih habitatov, ki je določeno z veljavnim planom. Pot na eni strani sicer
predstavlja možnost približanja tega tipa varstvenih ukrepov širši javnosti, po drugi strani pa predstavlja nov vir motenj oz.
tveganja za uspešno vzpostavitev nadomestnih habitatov. Predvsem NH v vzhodnem delu TR-311 bi bili lahko fragmentirani od
ostalega dela. Posledično je pri izvedbi poti potrebno izvesti pot na način, da se omogoča ohranjanje hidroloških in drugih razmer
za NH ter zmanjšuje nemir v prostoru zaradi obiskovalcev.
Poleg izpostavljenih 2 posegov so na Ljubljanskem barju predvideni še umestitev ČN (BČ-560), zaris regulacijske linije obstoječih
poti, optimizacijo poteka obstoječe ceste (BČ-215). V TR-369 se spreminja PPIP. Vrednotenje posegov je podrobneje
opredeljeno v Prilogi 3.
Na Ljubljanskem barju je prisotno nekaj zaokrožitev stavbnih površin (npr. BD v VI-364, SS v VI-400, O v VI-665), kjer gre
predvsem za uskladitev meje stavbnih zemljišč z DKN in jih zato nismo vrednotili na EUP natančno.
SD OPN MOL bodo zaradi izgube območja habitata vrste oz. habitatnega tipa, spremembe ključnih indikativnih kemikalij,
spremembe posebnih struktur ali rabe ali naravnih procesov ali vodnega režima imele vpliv na vrste/HT drobni svitek, navadni
koščak, pohra, navadna nežica, kapelj, potočni piškurji, sulec, činklja, platnica, hribski urh, veliki pupek, koščični škratec,
močvirska sklednica, vidra, strašničin mravljiščar, močvirski cekinček, navadni netopir, puščavnik, navadni škržek, ozki vrtenec,
HT 3260, HT 6430, HT 6510 ter ptice bičja trstnica, poljski škrjanec, rjava čaplja, velika uharica, velika bela čaplja, rjavi lunj,
pepelasti lunj, močvirski lunj, prepelica, kosec, rdečenoga postovka, žerjav, rjavi srakoper, kobiličar, veliki strnad, veliki škurh,
kvakač, veliki skovik, sršenar, zlata prosenka, repaljščica, sloka, pisana penica, priba. Vplivov (bistvenih) na preostale vrste/HT ne
pričakujemo.
Vplive SD OPN MOL na cilje varovanih območij ocenjujemo kot bistvene (ocena D). V primeru izvzema BČ-534, ki je v nasprotju
z Uredbo o KP Ljubljansko barje, pa bi bili vplivi plana na KP Ljubljansko barje nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
(ocena C). Vplivi SD OPN MOL na POO, POV Ljubljansko barje in NS Ljubljanica so nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov (ocena C).
4.1.3.2
(P)POO LJUBLJANICA - GRADAŠČICA - MALI GRABEN
V obravnavano Natura območju se predvideva rekonstrukcija ceste/mostu čez Mali Graben (TR-489). Poleg tega se vodnim
zemljiščem korigira območje zelenega pasu v skladu z Državnim prostorskim načrtom za zagotavljanje poplavne varnosti
jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec (Uradni list RS št. 72/13-2724) in regulacijsko linijo
obstoječe rekreacijske poti.
V (vplivno) območje (p)POO Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben se umešča tudi nova cesta Sadnija do kamnoloma. Kot je
prikazano v poglavju 4.2 sta s stališča varovanih območij najbolj sprejemljivi alternativi 4a in 4b, ki ne posegata v Natura 2000
območje.
V (p)POO Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben so prisotne tudi druge spremembe iz nestavbnih v stavbna zemljišča (BC, PC,
IP), kjer gre za uskladitve s parcelnimi mejami in ali/stanjem v prostoru. Slednje so manjšega obsega, v okviru obstoječih urbanih
območij in ocenjujemo, da ne bodo imele bistvenega vpliva na varstvene cilje N2k.
Kot posledica izvedbe teh posegov pričakujemo zaradi izgube območja habitata, negativne vplive na vrste kačji potočnik, potočni
piškurji, sulec, platnica, blistavec, pohra, velika, zlata in navadna nežica ter kapelj. Vplivov (bistvenih) na preostale vrste ne
pričakujemo.
Ocenjujemo, da bo vpliv SD MOL na (p)POO Ljubljanica - Gradaščica - Mali Graben nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov (ocena C).
4.1.3.3
SON OBREČNI PROSTOR LJUBLJANICE, GRUBARJEVEGA PREKOPA IN ŠPICE
V SON Obrečni prostor Ljubljanice, Grubarjevega prekopa in Špice (npr.) gre pri SD OPN MOL za optimizacijo meje SL-212.
Sicer novo prečkanje vodotoka je bilo presojano že v OP iz leta 2010. Kot posledica optimizacije poteka EUP ne pričakujemo
bistvenih vplivov (ocena B).
4.1.3.4
(P)POO SAVA MEDVODE – KRESNICE
V obravnavano Natura območje se umešča povečanje stavbnega zemljišča za ponikovalno polje Roje, zelene površine in
površine za IK ter regulacijska linija obstoječih rekreacijskih poti in umestitev nove brvi čez Savo.
Kot posledica izvedbe teh posegov pričakujemo izgube območja habitata vrste oz. habitatnega tipa, spremembe posebnih
struktur ali rabe ali naravnih procesov ali vodnega režima, ter posledično negativne vplive na ozkega vrtenca, HT 3240, 6110,
6510 in 91E0. Vplivov (bistvenih) na preostale vrste/HT ne pričakujemo.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
50
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Ocenjujemo, da bo vpliv SD MOL na (p)POO Sava Medvode – Kresnice nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov
(ocena C).
4.1.3.5
POO ŠMARNA GORA
S SD OPN MOL se v območju gozdov v ŠG-301 dopušča urejanje počivališč, učnih in rekreacijskih poti, otroških igrišč, klopi, miz
in košev za odpadke. Načrti za poligon za gorsko kolesarjenje so bili opuščeni.
Kot posledica novih ureditev bi lahko prihajalo do izgube območja habitatnega tipa HT 91K0. Zaradi potencialne spremembe
sevanja bi lahko prihajalo do negativnih vplivov na črtastega medvedka in rogača. Na slednjega tudi zaradi morebitne
spremembe posebnih struktur. Vplivov (bistvenih) na preostale kvalifikacijske vrste/HT ne pričakujemo.
Ocenjujemo, da bodo skupni vplivi na varstvene cilje varovanega območja in kvalifikacijske vrste/HT nebistveni zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov (ocena C).
4.1.3.6
KP TIVOLI, ROŽNIK, ŠIŠENSKI HRIB
S SD OPN MOL se v KP Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib predvideva opredelitev novih zelenih parkovnih površin: razširitev ZOO,
umestitev vstopne točke KP (RŽ-174), RŽ-250 in RŽ-242; območja vodarne (RŽ-249), širitev območja za turizem (RŽ-164) in vris
obstoječe kolesarske poti ter regulacijskih linij rekreacijskih poti.
V območju krajinskega parka Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib je v skladu z Odlokom o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba
za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) prepovedano spreminjati obstoječo konfiguracijo terena in graditi objekte, ki ne
izhajajo iz funkcije krajinskega parka. V pripravi so spremembe in dopolnitve odloka, ki bodo varstveni režim podrobneje definirale
in omogočile gradnjo objektov, ki so potrebni za trajnostno upravljanje z zavarovanim območjem. Do spremembe citiranega
odloka je sicer sprememba namenske rabe z OPN možna, gradnja objektov pa ni mogoča.
Posledično ocenjujemo vpliv SD MOL na KP Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib kot bistven (ocena D). Po spremembah in dopolnitvah
odloka na način, da bo mogoča gradnja objektov, ki so potrebni za trajnostno upravljanje z zavarovanim območjem, bodo vplivi
nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).
4.1.3.7
NS GRAJSKI GRIČ
V varovanem območju se v skladu s SD OPN MOL predvideva opredelitev novih zelenih parkovnih površin za urejanje vinograda
(GR-55). Poleg tega se v območju zariše regulacijska linija obstoječe rekreacijske poti (GR-36, GR-37). Ocenjujemo, da bo vpliv
SD MOL na NS Grajski grič nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).
4.1.3.8
KP POLHOGRAJSKI DOLOMITI
S SD OPN MOL se v KP Polhograjski Dolomiti predvidevajo nove površine okoljske infrastrukture (ŠE-797, DR-727) in manjše
zaokrožitve stanovanjskih površin. Ocenjujemo, da bo vpliv SD MOL na KP Polhograjski Dolomiti nebistveni zaradi izvedbe
omilitvenih ukrepov (ocena C).
4.1.3.9
KP ZAJČJA DOBRAVA
S SD OPN MOL se v KP Zajčja dobrava predvideva vris regulacijske linije obstoječe rekreacijske poti in otroškega igrišča.
Ocenjujemo, da bo vpliv SD MOL na KP Zajčja dobrava nebistveni (ocena B).
4.1.3.10 SON POT SPOMINOV IN TOVARIŠTVA
V SON Pot spominov in tovarištva se s SD OPN MOL regulirajo meje EUP, zaradi česar ne pričakujemo vplivov (ocena B).
4.1.3.11
PPOO, POO RAŠICA
V območju daljinskega vpliva se nahaja industrijska cona Nadgorica. Slednja je obravnavana v alternativah. S stališča pPOO,
POO Rašica so si alternative enakovredne in pričakujemo predvsem daljinski vpliv zaradi spremembe indikativnih kemikalij
(svetlobno onesnaženje). Ocenjujemo, da bo vpliv SD MOL na pPOO, POO Rašica nebistveni zaradi izvedbe omilitvenih
ukrepov (ocena C).
4.2
ALTERNATIVNE REŠITVE
V okviru pričujočega dokumenta so bile presojane alternative dveh posegov, in sicer:
 cona Nadgorica, kjer so obravnavane 3 alternative,
 ceste do kamnoloma Sadinja vas, kjer je obravnavanih 5 alternativ.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
51
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
4.2.1
CONA NADGORICA
Sprememba namenske rabe prostora je namenjena izgradnji centra varne vožnje s spremljevalnim programom, del območja pa
je namenjen proizvodnim dejavnostim. Pobuda za izvedbo projekta centra varne vožnje je v interesu AMZS ter mednarodne
avtomobilistične zveze FIA. Ob centru varne vožnje želi MOL zagotoviti tudi površine za proizvodne dejavnosti, ki jih na območju
MOL primanjkuje. Primanjkuje predvsem večjih sklenjenih površin, odmaknjenih od poselitve, ki so npr. primerne za logistične
centre. V zadnjem času se na MOL pojavlja kar nekaj investitorjev, ki na območju MOL iščejo takšne lokacije.
Območje umestitve predvidenega posega v prostor je predlagano na podlagi ugotovitev izdelane strokovne podlage Raziskava
lokacij in opredelitev pogojev za avtosejem in center varne in športne vožnje ter za proizvodne dejavnosti: Študija privlačnosti,
ranljivosti in ustreznosti prostora (BF, 2013). Iz citirane študije izhaja, da se je območje kot najustreznejše pokazalo tako na
podlagi varstvenega kriterija (na območju namreč razen omejitev zaradi varstva kmetijskih zemljišč ter območja majhne in
preostale poplavne nevarnosti ni drugih okoljskih omejitev), kot tudi razvojnega (raven oziroma rahlo nagnjen teren, bližina ceste,
železnice, bližina infrastrukturnih vodov, komunikacijskih vodov, bližina obstoječih gospodarskih con, ustrezna velikost).
Na območju Nadgorice je območje proizvodnih dejavnosti v povezavi z območjem prometne infrastrukture že načrtovano v
strateškem delu OPN MOL. Območje je bilo na strateški ravni presojano v okviru okoljskega poročila za strateški del OPN MOL.
Z okoljskim poročilom je kot omilitveni ukrep predlagano, da se posege na najboljša kmetijska zemljišča utemelji z ustreznimi
strokovnimi podlagami. V osnutku SD OPN MOL ID je predlagana cona obsegala 57,4 ha, glede na namensko rabo veljavnega
OPN v celoti na kmetijskih zemljiščih. Za pripravo dopolnjenega osnutka SD OPN MOL ID je MOL ponovno proučila prostorske
potrebe za umestitev načrtovanih dejavnosti in kot potrebno velikost za cono določila obseg 38 ha. S tem je zagotovila tudi
usklajenost s strateškim delom OPN.
VPLIV NA UGODNO STANJE VRST IN HABITATNIH TIPOV TER OBMOČIJ OHRANJANJA NARAVE:
Preglednica 26: Površine posega posamezne alternative v naravovarstveno pomembne habitatne tipe
Površina (ha)
Vrednost HT
Alternativa 1
Alternativa 2
Alternativa 3
3
2,56
0,81
2,06
4
4,06
0,43
3,15
5
14,95
2,75
10,82
Skupaj
21,57
3,99
16,03
Slika 9: Varovana območja narave na območju alternativ umestitve cone Nadgorica
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
52
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Slika 10: Naravovarstveno pomembni habitatni tipi na območju alternativ umestitve cone Nadgorica
ALTERNATIVA 1:
Alternativa 1 podobno kot 2 in 3 ne posega v območja ohranjanja narave. Nahaja pa se v območju daljinskega vpliva pPOO in
POO Rašica. Cca. 500 m vzhodno je prisotna naravna vrednota ID 4569, cca. 250 m jugozahodno pa NV-8888, cca. 550 m
jugozahodno pa NV-8882. Negativni vpliv tega posega se bi odražal predvsem na naravovarstveno pomembnih habitatnih tipih.
Alternativa 1 namreč posega nanje v 58 % svoje površine oz. s 21,6 ha kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Daljinskega
vpliva na N2k in NV ne pričakujemo ob upoštevanju varstvenih režimov okoljskih pravnih aktov. Konkretne smernice ZRSVN niso
bile podane. V primerjavi z alternativo 2 in 3 je alternativa 1 s stališča posegov v NV HT manj primerna kot 2 in 3.
Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).
ALTERNATIVA 2:
Alternativa 2 ne posega v območja ohranjanja narave. Nahaja pa se v območju daljinskega vpliva pPOO in POO Rašica. Cca.
850 m vzhodno je prisotna naravna vrednota (NV) ID 4569, cca. 50 m Z NV-8888, cca. 400 m jugozahodno pa NV-8882.
Negativni vpliv tega posega se bi odražal predvsem na naravovarstveno pomembnih habitatnih tipih. Alternativa 2 namreč
posega nanje v 11,4 % svoje površine oz. s 4 ha kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Daljinskega vpliva na N2k in NV ne
pričakujemo ob upoštevanju varstvenih režimov okoljskih pravnih aktov. Konkretne smernice ZRSVN niso bile podane. V
primerjavi z alternativo 1 in 3 je alternativa 2 s stališča posegov v NV HT bolj primerna kot 1 in 3.
Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).
ALTERNATIVA 3:
Alternativa 3 ne posega v območja ohranjanja narave. Nahaja pa se v območju daljinskega vpliva pPOO in POO Rašica. Cca.
500 m vzhodno je prisotna naravna vrednota (NV) ID 4569, cca. 550 m jugozahodno NV-8888, cca. 550 m jugozahodno pa tudi
NV-8882. Negativni vpliv tega posega se bi odražal predvsem na naravovarstveno pomembnih habitatnih tipih. Alternativa 3
namreč posega nanje v 42 % svoje površine oz. s 16 ha kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Daljinskega vpliva na N2k in
NV ne pričakujemo ob upoštevanju varstvenih režimov okoljskih pravnih aktov. Konkretne smernice ZRSVN niso bile podane. V
primerjavi z alternativo 1 in 2 je alternativa 3 s stališča posegov v NV HT bolj primerna kot 1 in manj primerna kot 2.
Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
53
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
4.2.2
CESTA DO KAMNOLOMA SADINJA VAS
Z namenom iskanja najustreznejše rešitve za dostop do kamnoloma pa se je MOL odločila, da v okviru priprave dopolnjenega
osnutka SD OPN MOL ID preveri še dodatne alternative. Izmed alternativ predlaganih in obravnavanih v izdelanih strokovnih
podlagah je ob predlogu iz SD OPN MOL ID, ki predstavlja prvo alternativo, pripravila še 4 alternativne rešitve, ki bi bile primerne
za vključitev v OPN.
Edini možni dostop do kamnoloma trenutno predstavlja cestna povezava med Litijsko cesto in Sadinjo vasjo, ki pa se izkazuje kot
neustrezen. Dejavnost kamnoloma namreč generira množičen tovorni promet, ki zaradi različnih emisij (hrup, vibracije, prah)
negativno vpliva na bivalne razmere stanovalcev ob sedanji cestni povezavi. Poleg tega tovorni promet predstavlja tudi
neposredno nevarnost za ostale udeležence v prometu, predvsem za kolesarje, za katere ni urejenih ločenih površin.
Obravnavana cestna povezava spada med pomembnejše kolesarske smeri na občinskem nivoju. Preko nje delno poteka tudi
državna kolesarska povezava L-043. Še posebno moteč in nevaren je tovorni promet na odseku pri OŠ Sostro, saj šoloobvezni
otroci sodijo med šibkejše udeležence v prometu.
Kamnolom je pomembno območje pridobivanja mineralnih snovi v ljubljanski regiji, za MOL pa je pomemben tudi kot potencialna
deponija nenevarnih gradbenih odpadkov. Kamnolom Sostro - Sadinja vas je edini kamnolom z ustreznimi kapacitetami na
območju MOL, ter ima potencial izkoriščanja kamnoloma v obsegu ca. 7 mio m3 in v obsegu ca. 4 mio m3 deponije. Kamnolom
upravlja Družba za gradnjo in vzdrževanje cest, zelenih površin ter inženiring, KPL d. d.. Kamnolom služi za pridobivanje
dolomitnega peska, ki ga potrebujejo za lastne potrebe oz. prodajo. Kamnolom obratuje na podlagi pridobljene rudarske pravice
za raziskovanje oziroma izkoriščanje mineralnih surovin, ki je bila dana z vladno Uredbo (Ur. l. RS št. 103/2000, 81/2002), po
predhodno pridobljenem mnenju lokalne skupnosti. Koncesija oz. dovoljenje za izkoriščanje kamnoloma Sostro - Sadinja vas sta
podeljena do leta 2021. Za kamnolom je pridobljeno tudi okoljevarstveno soglasje za predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov.
KPL d. d. ima z MOL sklenjeno dvajsetletno koncesijsko pogodbo za letno in zimsko vzdrževanje cest (kamnolom je edini
primeren za posipni material na območju MOL) ter pogodbo o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči, na podlagi katere je
omenjeni kamnolom zadolžen za polnjenje, distribucijo in skladiščenje protipoplavnih vreč s peskom.
Za potrebe določitve najustreznejšega dostopa do kamnoloma, ki bo vključen v OPN MOL ID MOL predlaga naslednje
alternativne rešitve:
 alternativa 1 – delna rekonstrukcija obstoječe ceste (z minimalnimi posegi v obstoječe objekte) z novim dostopom
mimo Kamence (ta alternativa je vključena v dopolnjen osnutek SD OPN MOL ID),
 alternativa 2 – celovita rekonstrukcija obstoječe ceste (z rušitvami objektov) z novim dostopom mimo Kamence,
 alternativa 3 – nova cesta, ki poteka vzporedno s cesto Sadinja vas in Cesto II. grupe odredov, po južnem robu
zaselkov vzdolž omenjenih cest. Na Litijsko cesto se priključi v delu, kjer je predviden koridor za izvedbo ceste, ki bo
povezovala Litijsko cesto z Zaloško cesto in je v neposredni bližini avtocestnega priključka.
 alternativa 4a – nova cesta, ki od Litijske ceste do ceste 13. julija poteka po alternativi 3, naprej pa enako kot
alternativa 4b,
 alternativa 4b - nova cesta, ki ima v celoti nov potek ob vznožju Marenčka in naprej vzporedno z Mareško potjo,
Cesto 13. julija in Cesto II grupe odredov. Na Litijsko cesto se priključi v delu, kjer je predviden koridor za izvedbo
ceste, ki bo povezovala Litijsko cesto z Zaloško cesto in je v neposredni bližini avtocestnega priključka.
VPLIV NA UGODNO STANJE VRST IN HABITATNIH TIPOV TER OBMOČIJ OHRANJANJA NARAVE:
Preglednica 27: Velikost fizičnega posega alternativ v območja ohranjanja narave
N2k
EPO
Alternativa
ZO NV
SI3000291
V produ
0,03 ha oz. 0,03 %,
0,03 ha oz. 0,04 %,
1
/
/
od tega 0,014 ha nov poseg
od tega 0,01 ha nov poseg
2
0,03 ha oz. 0,02 %
/
/
0,03 ha oz. 0,05 %
3
0,07 ha oz. 0,04 %
/
/
0,07 ha oz. 0,11 %
4a
/
/
/
/
4b
/
/
/
/
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
HT (ha)
5
3
4
Skupaj
1,13
0,02
0,00
1,15
1,36
3,08
4,27
4,42
0,03
0,05
0,18
0,18
0,01
0,01
0,06
0,06
1,39
3,15
4,51
4,67
54
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Slika 11: Varovana območja narave na območju alternativ umestitve ceste do kamnoloma Sadinja vas
Slika 12: Naravovarstveno pomembni habitatni tipi na območju alternativ umestitve ceste do kamnoloma Sadinja vas
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
55
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
ALTERNATIVA 1:
Alternativa 1 sicer v večjem delu trase predstavlja rekonstrukcijo obstoječe poti, vendar novi dostop mimo Kamence (PO-2899)
predstavlja nov poseg v Natura 2000 območje (0,03 ha oz. 0,03 %, od tega 0,014 ha nov poseg), EPO (0,03 ha oz. 0,04 %, od
tega 0,01 ha nov poseg) in varovane habitatne tipe (1,15 ha). Pomeni pa najmanjši poseg v varovane habitatne tipe kot je
prikazano v zgornji preglednici in sliki. Primernost alternativ s stališča ohranjanja narave si sledi: 4a kot najbolj primerna
alternativa, nato v sosledju 4b, 1, 2 in 3 kot najmanj primerna.
Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).
ALTERNATIVA 2:
Alternativa 2 predstavlja nov poseg v Natura 2000 območje (0,03 ha oz. 0,02 %), EPO (0,03 ha oz. 0,05 %) in v varovane
habitatne tipe (1,39 ha) kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Primernost alternativ s stališča ohranjanja narave si sledi: 4a
kot najbolj primerna alternativa, nato v sosledju 4b, 1, 2 in 3 kot najmanj primerna.
Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).
ALTERNATIVA 3:
Alternativa 3 predstavlja nov poseg v Natura 2000 območje (0,07 ha oz. 0,04 %), EPO (0,07 ha oz. 0,11 %) in v varovane
habitatne tipe (3,15 ha) kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Primernost alternativ s stališča ohranjanja narave si sledi: 4a
kot najbolj primerna alternativa, nato v sosledju 4b, 1, 2 in 3 kot najmanj primerna.
Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).
ALTERNATIVA 4A:
Alternativa 4a predstavlja nov poseg v varovane habitatne tipe na 4,51 ha kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Primernost
alternativ s stališča ohranjanja narave si sledi: 4a kot najbolj primerna alternativa, nato v sosledju 4b, 1, 2 in 3 kot najmanj
primerna.
Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).
ALTERNATIVA 4B:
Alternativa 4b predstavlja nov poseg v varovane habitatne tipe na 4,67 ha kot je prikazano v zgornji preglednici in sliki. Primernost
alternativ s stališča ohranjanja narave si sledi: 4a kot najbolj primerna alternativa, nato v sosledju 4b, 1, 2 in 3 kot najmanj
primerna.
Za obravnavano alternativo ocenjujemo nebistven vpliv zaradi izvedbe omilitvenih ukrepov (ocena C).
4.3
4.3.1
RAZLAGA
O MOŽNOSTIH OMILITVE ŠKODLJIVIH VPLIVOV Z NAVEDBO USTREZNIH
OMILITVENIH UKREPOV IN RAZLOGI ZA KONKRETEN IZBOR OMILITVENEGA UKREPA
ZAKONSKA IZHODIŠČA
Obvezni omilitveni ukrepi so pripravljeni na osnovi naslednje zakonodaje:
 Zakon o ohranjanju narave (ZON-UPB2) (Uradni list RS, št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo, 61/06 - ZDru-1, 8/10
- ZSKZ-B in 46/14)
 Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS,
130/04, 53/06, 38/10, 3/11);
 Direktiva Sveta Evrope 92/43/EGS o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst Council Directive 92/43/EEC on the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora - Direktiva o
habitatih;
 Direktiva Sveta Evrope 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prostoživečih ptic - Council Directive
79/409/EEC on the conservation of wild birds - Direktiva o pticah;
V ZON-UPB2 (Ur.l. RS 96/04) 101b. člen (posebne določbe o potrditvi plana v postopku celovite presoje vplivov na okolje)
v 2. odstavku določa, da se v primeru, ko je potrditev plana pogojena z izvedbo omilitvenih ukrepov, njihovo izvajanje
podrobneje preveri oziroma določi z okoljevarstvenim soglasjem, skladno s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali
naravovarstvenim soglasjem na podlagi 105. člena tega zakona. V 101e. členu (posegi v naravo, za katere je treba izvesti
presojo vplivov na okolje) je v točki (5) določeno, da je ocena sprejemljivosti posega v naravo ugodna, če se ugotovi, da
poseg v naravo ne bo škodljivo vplival na varstvene cilje območij, njihovo celovitost in povezanost. Pri ugodni oceni se
lahko upoštevajo tudi sprejemljivi omilitveni ukrepi. Tipi možnih ukrepov so opredeljeni v 102. členu (izravnalni in omilitveni
ukrepi), kjer v 2. točki zakon določa, da ima pri izboru ukrepa prednost vzpostavitev nadomestnega območja, ki ima enake
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
56
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
naravovarstvene značilnosti. 104a. člen (presoja sprejemljivosti posegov v naravo, ki se izvajajo na podlagi dovoljenja za
poseg v naravo) v 4. točki določa, da je ocena posega v naravo ugodna, če se ugotovi, da poseg v naravo ne bo škodljivo
vplival na varstvene cilje posameznih območij, njihovo celovitost ter povezanost. Pri ugodni oceni se lahko upoštevajo tudi
sprejemljivi omilitveni ukrepi. 105a. člen (presoja sprejemljivosti posegov v okviru naravovarstvenega soglasja) v 2. točki
določa, da Ministrstvo odloči o sprejemljivosti posega v naravo na podlagi mnenja organizacije, pristojne za ohranjanje
narave. Mnenje mora vsebovati oceno o vplivih oziroma posledicah nameravane gradnje objekta na varstvene cilje
območij iz prvega odstavka 101. člena tega zakona in navedbo morebitnih omilitvenih ukrepov za izvedbo posega (točka 3).
Natančnejše opredelitve postopkov in vsebin glede vzpostavitve omilitvenih ukrepov so tudi v Pravilniku o presoji sprejemljivosti
vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, 130/04, 53/06, 38/10, 3/11) v členih 3., 15.,
16., 18. in posebej v 24. členu (omilitveni ukrepi). Ta določa: (1) Če so ugotovljeni škodljivi vplivi načrtovanega plana
ali s planom načrtovanega posega v naravo, se preveri, ali se jih z omilitvenimi ukrepi lahko omili v taki meri, da
postanejo vplivi plana neškodljivi. (2) Preveritev omilitvenih ukrepov iz prejšnjega odstavka vključuje: navedbo
ustreznih omilitvenih ukrepov; oceno posledic omilitvenih ukrepov na škodljive učinke načrtovanega plana ali s planom
načrtovanega posega v naravo v skladu z 21. členom tega pravilnika in Prilogo 7, ki je sestavni del tega pravilnika;
utemeljitev ustreznosti in verjetnost uspešnosti izbranega omilitvenega ukrepa; izvedljivost umestitve načrtovanih
omilitvenih ukrepov v plan. (3) Izvedljivost umestitve načrtovanih omilitvenih ukrepov se dokazuje z naslednjimi podatki: navedbo
o tem, kdo bo poskrbel za izvedbo omilitvenega ukrepa in kako bo omilitveni ukrep izveden: časovno opredelitev izvedbe
plana in omilitvenega ukrepa in navedbo načina spremljanja uspešnosti izvedenega omilitvenega ukrepa.
Vzpostavitev primernih omilitvenih ukrepov na območjih Natura 2000 je zahtevana tudi v okviru obeh evropskih direktiv:
Direktiva o pticah v 4. točki 4. člena določa, da v zvezi z območji varstva iz odstavkov 1 in 2 države članice sprejmejo
primerne ukrepe, da ne pride do onesnaženja ali poslabšanja stanja habitatov ali kakršnihkoli motenj, ki v taki meri vplivajo na
ptice, da bi bilo to pomembno glede na cilje tega člena. Države članice si prizadevajo, da ne bi prišlo do onesnaženja ali
poslabšanja stanja habitatov tudi zunaj teh območij varstva.
Direktiva o habitatih v 6. členu opredeljuje omilitvene ukrepe in postopek njihove vzpostavitve. V 2. točki določa, da
države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov
in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko
pomembno vplivalo na cilje te direktive. V točki 3 pa določa, da pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan
z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na
območje, treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na
ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z
načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja in, če je
primerno, ko pridobijo mnenje javnosti.
Kot usmeritev za izvajanje obeh direktiv je Evropska komisija izdala tudi ustrezna navodila (Managing Natura 2000
sites: The provisions of Article 6 of the "Habitats" Directive 92/43/EEC’ (MN2000) in Assessment of plans and projects
significantly affecting Natura 2000 sites, Methodological guidance on the provisions of Article 6(3) and (4) of the Habitats
Directive 92/43/EEC (AS2001)). V tej usmeritvi je navedeno, da postopek izvajanja členov 6(3) in (4) ni pogojen z
gotovostjo, ampak z verjetnostjo pomembnih vplivov, ki so posledica planov in projektov v in tudi zunaj varovanega
območja. Skladno z načelom previdnosti iz tega sledi, da je neizvajanje ukrepov na podlagi ocene, da nismo gotovi glede
pomena vplivov na varovano območje, nesprejemljivo.
4.3.2
SPLOŠNI OMILITVENI UKREPI
V skladu z veljavnimi pravnimi akti je potrebno za vse posege v Natura 2000 in zavarovana območja pridobiti naravovarstveno
soglasje in pogoje ter pri izvedbi upošteva varstvene usmeritve, v okviru katerih bodo omilitveni ukrepi v nadaljevanju podrobneje
določeni.
Omilitvene ukrepe podajamo glede na vrste dejavnosti oziroma vrste posegov. Za izvedbo vseh omilitvenih ukrepov so zadolženi
investitorji oz. lastniki zemljišč in Občina. V času gradnje naj izvaja reden nadzor upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov
pristojni inšpektor oz. naravovarstveni nadzornik ter občina.
Vsi našteti omilitveni ukrepi so izvedljivi, verjetnost uspešnosti njihove izvedbe je zmerna do zelo verjetna.
Predvideni splošni omilitveni ukrepi, ki se jih vnese v relevantne člene ohranjanja narave (npr. poglavje 17.1 naj se doda nov
člen) oz. v druge ustrezne člene glede na dejavnosti v prostoru in ki veljajo za celotno območje občine v območjih biotske
raznovrstnosti, so:
 Objekti za oglaševanje naj se v varovanih območjih narave, razen v Krajinskem parku Ljubljansko barje, prednostno
ne umeščajo, predvsem pa ne osvetljujejo, drugje naj se slednje spodbuja. V Krajinskem parku Ljubljansko barje je
umeščanje objektov za oglaševanje v skladu z Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št.
112/08) prepovedano.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
57
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)


Umeščanje posegov in izvajanje dejavnosti naj poteka izven obdobja, pomembnega za varovane vrste. Podroben
časovni okvir se določi v postopku pridobivanja naravovarstvenega soglasja oz. dovoljenja za poseg v naravo.
Izvajajo se ukrepi za preprečevanje svetlobnega onesnaževanja. V območjih, pomembnih za netopirje, nočne metulje
in hrošče naj se ne izvaja nočno osvetljevanje gradbišča in objektov. Za osvetlitev zunanjih površin se uporabljajo
sijalke, ki ne svetijo v UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra (npr. visokotlačne natrijeve sijalke). Za
osvetljevanje naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom.
RASTLINE
 Območja degradirana v času izvedbe del, ki ne bodo pozidana, je potrebno takoj po zaključku del povrniti v prvotno
stanje in prepreči razrast alohtone vegetacije.
 Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih površinah zaradi gradnje ipd., je potrebno
odstranjevati med posegi in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena vegetacija.
Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste: kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna
suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), ambrozija (Ambrosia artemisiifolia),
japonski dresnik (Fallopia japonica), češki dresnik (F × bohemica), Verlotov pelin (Artemisia verlotiorum) idr. (npr. v
TR-489 v primeru japonskega dresnika, ki je ob Malem Grabnu prisoten v velikih gostotah).
 Pri vzpostavitvi ozelenjene ograje ali žive meje naj se v območjih ohranjanja narave uporablja lokalno avtohtone
rastline, izven omenjenih območij pa naj se uporabo slednjih spodbuja.
 Parkovne ureditve in druge zasaditve se izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le lokalno avtohtone rastlinske
vrste.
 Pri posegih se ohranja/vzdržuje oz. se omogočijo pogoji za ponovno vzpostavitev v primeru degradacije strukturno in
vrstno pestre vegetacije gozdnega robu.
VODOTOKI
 Ohranja in obnavlja se povezanost vodotokov za ribe in druge vodne organizme.
 Posege v strugo in v vegetacijski pas vodotokov se izvaja tako, da se ohrani obrežna vegetacija.
 Ohranja naj se vsa večja, tudi trhla in nevitalna drevesa, ker predstavljajo ogrožen habitat varovanih vrst. V primeru,
da to ni mogoče, je potrebno v postopku pridobivanja dovoljenja za poseg v naravo oz. naravovarstvenega soglasja
opredeliti, katera debela, trhla in nevitalna drevesa se lahko odstranijo ter morebitne dodatne omilitvene ukrepe.
PTICE
 Nove nadzemne vode naj se gradi na pticam prijazen način (izvedba gradenj, ki preprečuje električne udare ptic).
 V primeru zasteklitve večjih površin naj se na večja okna ter steklena vrata namestijo nalepke v obliki silhuete ujed oz.
naj imajo zasteklitve ustrezno vidne vzorce.
PREHODI ZA ŽIVALI
 Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za živali (dvoživke, sesalci).
 Za dvoživke: pri obnovi in gradnji novih cest se naj na območjih, kjer imajo dvoživke selitvene poti izvedejo podhodi
pod cestami s primernimi dimenzijami.
 Pri morebitni obnovi ali rekonstrukciji prometnic v naj se predvidijo ukrepi za sanacijo črnih točk povozov dvoživk
(prehodi in zaščitne ograje).
GOZD IN DRUGA LESNATA VEGETACIJA
 Ohranja in obnavlja naj se mozaičnost kulturne krajine, njene strukturne elemente (omejki, živice, gozdni otoki,
mejice, stara drevesa, glavate vrbe, vodna telesa, ekstenzivni travniški sadovnjaki) in sklenjenost gozdnih površin ter
migratorni koridorji ogroženih vrst.
4.3.1
KONKRETNI OMILITVENI UKREPI IN USMERITVE
Konkretni omilitveni ukrepi za posamezne EUP-je so podani v prilogi 3 okoljskega poročila.
4.4
DOLOČITEV ČASOVNEGA OKVIRJA IZVEDBE OMILITVENIH UKREPOV, NAVEDBA NOSILCEV
NJIHOVE IZVEDBE IN NAČIN SPREMLJANJA USPEŠNOSTI IZVEDENIH OMILITVENIH UKREPOV
Omilitvene ukrepe je potrebno upoštevati v OPN pred potrditvijo plana. Na terenu se ukrepi izvajajo v času gradnje, sanaciji po
gradnji in v fazi obratovanja posameznih posegov.
Za izvedbo vseh omilitvenih ukrepov so zadolženi investitorji oz. lastniki zemljišč in Občina. V času gradnje naj izvaja reden
nadzor upoštevanja predlaganih omilitvenih ukrepov pristojni inšpektor oz. naravovarstveni nadzornik ter občina.
Vsi našteti omilitveni ukrepi so izvedljivi, verjetnost uspešnosti njihove izvedbe je zmerna do zelo verjetna.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
58
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Preglednica 28: Omilitveni ukrepi in presoja pozitivnih učinkov posameznega omilitvenega ukrepa, pregled časovne izvedbe ukrepov in nadzor nad izvajanjem.
Izvedljivost ukrepa
Razlaga izogiba
Prizadeta vrsta/
škodljivega vpliva ali
Časovni
Način
HT/varovano
EUP
Omilitveni ukrep
Nosilec
njegovega zmanjšanja
okvir
spremljanja
območje
izvedbe
z omilitvenim ukrepom
izvedbe
uspešnosti
V času
Preverjanje
Pri vzpostavitvi ozelenjene ograje ali žive meje naj se v območjih
Investitor oz.
Ohranjanje območja in
načrtovanja
plana in
ohranjanja narave uporablja lokalno avtohtone rastline, izven omenjenih
lastnik
preprečevanje
in veljavnosti
stanja na
območij pa naj se uporabo slednjih spodbuja.
površin
degradacije.
OPN
terenu
Objekti za oglaševanje naj se v varovanih območjih narave, razen v
Vsa območja
Vsa območja
Krajinskem parku Ljubljansko barje, prednostno ne umeščajo, predvsem
V času
Preverjanje
Investitor oz.
Ohranjanje območja in
pa ne osvetljujejo, drugje naj se slednje spodbuja. (V Krajinskem parku načrtovanja
plana in
lastnik
preprečevanje
Ljubljansko barje je umeščanje objektov za oglaševanje v skladu z in veljavnosti
stanja na
površin
degradacije.
Uredbo o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Uradni list RS, št. 112/08)
OPN
terenu
prepovedano.)
HT 3260, HT
6430, HT 6510
((p)POO
Ljubljansko
V času
Preverjanje
barje)
Parkovne ureditve in druge zasaditve naj se v varovanih območjih
Investitor oz.
Ohranjanje habitatov in
načrtovanja
plana in
HT 3240, HT
Vsa območja
izvajajo in načrtujejo tako, da se uporabljajo le lokalno avtohtone
lastnik
struktur pomembnih za
in veljavnosti
stanja na
6110, HT 6510,
rastlinske vrste. V ostalih območjih je enak omilitven ukrep priporočen.
površin
vrste.
OPN
terenu
HT 91E0
((p)POO Sava
Merdvode Kresnice
HT Ilirski bukovi
V času
Preverjanje
gozdovi, črtasti
Pri posegih se ohranja/vzdržuje oz. se omogočijo pogoji za ponovno
Investitor oz.
Ohranjanje habitatov in
načrtovanja
plana in
medvedek
Vsa območja
vzpostavitev v primeru degradacije strukturno in vrstno pestre vegetacije
lastnik
struktur pomembnih za
in veljavnosti
stanja na
(POO Šmarna
gozdnega robu.
površin
vrste.
OPN
terenu
gora)
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
Ocena ustreznosti
in verjetnost
uspešnosti ukrepa
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
59
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Prizadeta vrsta/
HT/varovano
območje
Vse
kvalifikacijske
vrste rib
((p)POO
Ljubljansko
barje, pPOO
Ljubljanica –
Gradaščica –
Mali graben)
Vse
kvalifikacijske
vrste ptic (POV
Ljubljansko
barje)
HT 3260, HT
6430, HT 6510
((p)POO
Ljubljansko
barje)
HT 3240, HT
6110, HT 6510,
HT 91E0
((p)POO Sava
Merdvode Kresnice
Locus d.o.o
Izvedljivost ukrepa
Način
Nosilec
spremljanja
izvedbe
uspešnosti
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva ali
njegovega zmanjšanja
z omilitvenim ukrepom
Ocena ustreznosti
in verjetnost
uspešnosti ukrepa
EUP
Omilitveni ukrep
Časovni
okvir
izvedbe
Vsa območja
Umeščanje posegov in izvajanje dejavnosti naj poteka izven obdobja,
pomembnega za varovane vrste. Podroben časovni okvir se določi v
postopku pridobivanja naravovarstvenega soglasja oz. dovoljenja za
poseg v naravo.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje habitatov in
struktur pomembnih za
vrste.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
Vsa območja
Območja degradirana v času izvedbe del, ki ne bodo pozidana, je
potrebno takoj po zaključku del povrniti v prvotno stanje in prepreči
razrast alohtone vegetacije.
Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki se bodo pojavile na degradiranih
površinah zaradi gradnje ipd., je potrebno odstranjevati med posegi in še
vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena
vegetacija. Odstranjujejo naj se predvsem sledeče vrste:
kanadska/orjaška zlata rozga (Solidago canadensis/gigantea), enoletna
suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens
glandulifera), ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), japonski dresnik
(Fallopia japonica), češki dresnik (F × bohemica), Verlotov pelin
(Artemisia verlotiorum) idr. (npr. v TR-489 v primeru japonskega
dresnika, ki je ob Malem Grabnu prisoten v velikih gostotah).
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje habitatov in
struktur pomembnih za
vrste.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
Zavita d.o.o.
60
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Prizadeta vrsta/
HT/varovano
območje
črtasti
medvedek,
rogač (POO
Šmarna gora)
rogač, mali
podkovnjak,
močvirski
krešič, kačji
potočnik in vse
kvalifikacijske
vrste rib
(p)POO
Ljubljanica Gradaščica Mali Graben
KP Polhograjski
Dolomiti
navadni netopir,
puščavnik,
((p)POO
Ljubljansko
barje)
mali podkovnjak,
rogač, močvirski
krešič ( (p)POO
Rašica - vplivno
območje)
Locus d.o.o
Časovni
okvir
izvedbe
Izvedljivost ukrepa
Način
Nosilec
spremljanja
izvedbe
uspešnosti
EUP
Omilitveni ukrep
Vsa območja
Dela naj potekajo v dnevnem času. V območjih, pomembnih za
netopirje, nočne metulje in hrošče naj se ne izvaja nočno osvetljevanje
gradbišča in objektov.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Vsa območja
Za osvetlitev zunanjih površin se naj uporabljajo sijalke, ki ne svetijo v
UV spektru in čim manj svetijo v modrem delu spektra. Za osvetljevanje
naj se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in
nepredušnim steklom.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Zavita d.o.o.
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva ali
njegovega zmanjšanja
z omilitvenim ukrepom
Ocena ustreznosti
in verjetnost
uspešnosti ukrepa
Ohranjanje ugodnega
stanja območja ter
kvalifikacijskih vrst in HT
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
61
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Prizadeta vrsta/
HT/varovano
območje
vse
kvalifikacijske
vrste rib,
močvirska
sklednica,
drobni svitek,
navadni koščak,
koščični škratec,
hribski urh, veliki
pupek, navadni
škržek, ozki
vrtenec, HT
3260 ((p)POO
Ljubljansko
barje)
vse
kvalifikacijske
vrste rib, kačji
potočnik, ozki
vrtenec (pPOO
Ljubljanica –
Gradaščica –
Mali graben)
HT 3260, HT
6430, ((p)POO
Ljubljansko
barje)
HT 3240, HT
91E0, (p)POO
Sava Medvode
– Kresnice,
Vse
kvalifikacijske
vrste ptic (POV
Ljubljansko
barje)
Locus d.o.o
Časovni
okvir
izvedbe
Izvedljivost ukrepa
Način
Nosilec
spremljanja
izvedbe
uspešnosti
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva ali
njegovega zmanjšanja
z omilitvenim ukrepom
Ocena ustreznosti
in verjetnost
uspešnosti ukrepa
EUP
Omilitveni ukrep
BČ-545, TR-311, TR489, MO-10, RN-427,
PO-682, PO-681
Ohranja in obnavlja se povezanost vodotokov za ribe in druge vodne
organizme.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje ugodnega
stanja območja ter
kvalifikacijskih vrst in HT.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
vsa območja
Posege v strugo in v vegetacijski pas vodotokov se izvaja tako, da se
ohrani obrežna vegetacija. Odstranjeno obvodno avtohtono in grmovno
vegetacijo naj se nadomesti.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje ugodnega
stanja območja ter
kvalifikacijskih HT.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
VI-360, VI-366, VI-365,
VI-396, VI-402, VI-594,
VI-604, BČ-545, TR311, BČ-560, BČ-490,
BČ-215
Nove nadzemne vode naj se gradi na pticam prijazen način (izvedba
gradenj, ki preprečuje električne udare ptic).
V primeru zasteklitve večjih površin naj se na večja okna ter steklena
vrata namestijo nalepke v obliki silhuete ujed oz. naj imajo zasteklitve
ustrezno vidne vzorce.
Zavita d.o.o.
Investitor oz.
lastnik
površin
Investitor oz.
lastnik
površin
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
62
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Prizadeta vrsta/
HT/varovano
območje
EUP
Omilitveni ukrep
Pri načrtovanju in gradnjah prometnic naj se omogočijo prehodi za živali
(dvoživke, sesalce).
hribski urh, veliki
pupek
((p)POO
Ljubljansko
barje)
BČ-215
Pri morebitni obnovi ali rekonstrukciji prometnic v naj se predvidijo ukrepi
za sanacijo črnih točk povozov dvoživk (prehodi in zaščitne ograje).
Za dvoživke: pri obnovi in gradnji novih cest se naj na območjih, kjer
imajo dvoživke selitvene poti izvedejo podhodi pod cestami s primernimi
dimenzijami.
vse
kvalifikacijske
vrste ptic (POV
Ljubljansko
barje)
navadni netopir,
hribski urh
((p)POO
Ljubljansko
barje
KP TRŠ, NV317V
KP TRŠ, NV317V
Locus d.o.o
Izvedljivost ukrepa
Način
Nosilec
spremljanja
izvedbe
uspešnosti
Preverjanje
V času
Investitor oz.
upoštevanja
načrtovanja
lastnik
ukrepov pred
in veljavnosti
površin,
in v času
OPN
biolog
izvedbe del
Preverjanje
V času
Investitor oz.
upoštevanja
načrtovanja
lastnik
ukrepov pred
in veljavnosti
površin,
in v času
OPN
biolog
izvedbe del
Preverjanje
Investitor oz.
V času
upoštevanja
lastnik
načrtovanja ukrepov pred
površin,
in izvedbi
in v času
biolog
izvedbe del
Časovni
okvir
izvedbe
Vsa območja
Ohranja in obnavlja naj se mozaičnost kulturne krajine, njene strukturne
elemente (omejki, živice, gozdni otoki, mejice, stara drevesa, glavate
vrbe, vodna telesa, ekstenzivni travniški sadovnjaki) in sklenjenost
gozdnih površin ter migratorni koridorji ogroženih vrst.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
RŽ-174 (Koseze vstopna točka KP)
Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba
za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za
sprejemljivost posega
V fazi OPPN naj ZRSVN preveri potrebnost ponovne presoje.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV in ZO.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
RŽ-250 (Babnik)
Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega
hriba za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj
za sprejemljivost posega
V območju naj se ne ureja parkirišč.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV in ZO.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Zavita d.o.o.
Investitor oz.
lastnik
površin
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva ali
njegovega zmanjšanja
z omilitvenim ukrepom
Ocena ustreznosti
in verjetnost
uspešnosti ukrepa
Ohranjanje ugodnega
stanja habitata za vrsto in
zagotavljanje varstva
vrste.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
Ohranjanje ugodnega
stanja habitata za vrsto in
zagotavljanje varstva
vrste.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
Ohranjanje ugodnega
stanja habitata za vrsto in
zagotavljanje varstva
vrste.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
Ohranjanje ekoloških
zahtev in habitatov vrst.
Verjetnost uspešnosti
izvedbe OU je
zmerna do zelo
verjetna.
Ohranjanje lastnosti ZO
in NV. Ohranjanje
ekoloških zahtev in
habitatov vrst ter
ohranjanje površin
habitatnih tipov.
Ohranjanje lastnosti ZO
in NV. Ohranjanje
ekoloških zahtev in
habitatov vrst ter
ohranjanje površin
habitatnih tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
63
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Prizadeta vrsta/
HT/varovano
območje
KP TRŠ, NV317V
KP TRŠ, NV317V
KP TRŠ, NV317V
KP TRŠ, NV317V
Locus d.o.o
Časovni
okvir
izvedbe
Izvedljivost ukrepa
Način
Nosilec
spremljanja
izvedbe
uspešnosti
EUP
Omilitveni ukrep
RŽ-249 (vodarna)
Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba
za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za
sprejemljivost posega
Dovoljeni so samo 22122 Objekti za črpanje, filtriranje in zajem vode.
Ostalo območje stavbnih zemljišč se ohranja neutrjeno in vzdržuje
prvotne habitate.
Dostopno cesto naj se zapre za promet. Vožnja z vozili se dovoli samo
za upravljavca vodarne in lastnike zemljišč.
V območju naj se izkopljejo kotanje ter vzpostavijo in vzdržujejo mlakuže
kot habitat za dvoživke.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV in ZO.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
RŽ-184
Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba
za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za
sprejemljivost posega.
Rekonstruirane poti naj ne bodo osvetljene.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV in ZO.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
RŽ-241 (ZOO)
Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba
za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za
sprejemljivost posega.
Zunanja ograja živalskega vrta naj se umika od urejene pešpoti ob Večni
poti vsaj za 5m. Širitev ZOO naj se vsaj za 15 m odmika od povirja in
struge vodotoka na SZ robu območja. Obodna intervencijska pot za
ZOO naj se uredi znotraj meje EUP. Nadomesti naj se del ukinjene
pešpoti za obiskovalce ob zunanji ograji ZOO do obstoječe grebenske
poti na Rožnik. Uporablja naj se obstoječe uvoze z Večne poti v ZOO.
Uredi naj se prehajanje dvoživk pod ograjo ZOO v času sezonskih
migracij.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV in ZO.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
RŽ-164 (širitev Čad)
Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba
za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za
sprejemljivost posega.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV,ZO in netopirje.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Zavita d.o.o.
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva ali
njegovega zmanjšanja
z omilitvenim ukrepom
Ocena ustreznosti
in verjetnost
uspešnosti ukrepa
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje lastnosti ZO
in NV. Ohranjanje
ekoloških zahtev in
habitatov vrst ter
ohranjanje površin
habitatnih tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje lastnosti ZO
in NV. Ohranjanje
ekoloških zahtev in
habitatov vrst ter
ohranjanje površin
habitatnih tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje lastnosti ZO
in NV. Ohranjanje
ekoloških zahtev in
habitatov vrst ter
ohranjanje površin
habitatnih tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje lastnosti ZO
in NV. Ohranjanje
ekoloških zahtev in
habitatov vrst ter
ohranjanje površin
habitatnih tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
64
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Prizadeta vrsta/
HT/varovano
območje
KP TRŠ, NV317V
NV-317V
KP TRŠ, NV317V
Ocena ustreznosti
in verjetnost
uspešnosti ukrepa
Omilitveni ukrep
RŽ-242
Sprememba Odloka o razglasitvi Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba
za naravno znamenitost (Uradni list SRS 21/1984) je predpogoj za
sprejemljivost posega.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV in ZO.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
RŽ-204
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za NV.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje lastnosti NV.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
RŽ-187
Območje naj bo bolj usmerjeno v ekosistemsko varovanje in manj v
rekreacijsko izrabo območja kot to izhaja iz zapisnika Številka: 35044/2014-, Datum: 15. 10. 2014.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje lastnosti ZO
in NV. Ohranjanje
ekoloških zahtev in
habitatov vrst ter
ohranjanje površin
habitatnih tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje lastnosti ZO
in NV.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje lastnosti ZO
in NV.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje lastnosti NV.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje ekoloških
zahtev in habitatov
kvalifikacijskih vrst ter
ohranjanje površin
kvalifikacijskih habitatnih
tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
GR-35, GR-36, GR-37
NS Grajski grič,
NV-7789
GR-55
Območje naj se ne razsvetljuje.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za ZO.
NV-7601
DR-432
Pri širitvi stavbnih zemljišč naj se upoštevajo splošni omilitveni ukrepi.
Locus d.o.o
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva ali
njegovega zmanjšanja
z omilitvenim ukrepom
Ohranjanje lastnosti ZO
in NV. Ohranjanje
ekoloških zahtev in
habitatov vrst ter
ohranjanje površin
habitatnih tipov.
EUP
NS Grajski grič,
NV-7789
vse vrste rib
(pPOO
Ljubljanica Gradaščica Mali Graben),
NV- 4121 V,
EPO Ljubljanica
- Gradaščica –
Mali graben
Izvedljivost ukrepa
Način
Nosilec
spremljanja
izvedbe
uspešnosti
Časovni
okvir
izvedbe
RD-204, RD-367
Pri urejanju naj se ohranja lesnato vegetacijo.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi.
V primeru urejanja naj se ohranja naravovarstveno pomembne HT.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za vodotoke.
Zavita d.o.o.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
65
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Prizadeta vrsta/
HT/varovano
območje
(p)POO in EPO
Rašica –
območje
daljinskega
vpliva
EPO Rakovnik
EPO Rakovnik
pod Golovcem,
NV-8707
HT Ilirski bukovi
gozdovi, črtasti
medvedek,
rogač, hribski
urh (POO
Šmarna gora),
EPO Šmarna
gora –
Skaručenska
ravan, NV-313
V, NV-7780, NV7719V
(p)POO
Ljubljanica Gradaščica Mali Graben
Locus d.o.o
Časovni
okvir
izvedbe
Izvedljivost ukrepa
Način
Nosilec
spremljanja
izvedbe
uspešnosti
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva ali
njegovega zmanjšanja
z omilitvenim ukrepom
Ocena ustreznosti
in verjetnost
uspešnosti ukrepa
EUP
Omilitveni ukrep
CR-711
Pri detajlnem načrtovanju dejavnosti v območju gospodarske cone naj
se potrebne zelene površine (FZP=15) načrtuje tako, da se ohranjajo
najkvalitetnejši habitati in jelševja ob vodotokih in kanalih.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje površin
kvalitetnejših habitatov in
jelševja ob vodotokih in
kanalih.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
RN-581
Ohranja naj se naravovarstveno pomembne HT.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za varovana območja.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje lastnosti
varovanega območja
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
GO-323, GO-242, RN345, RN-336
Športnih igrišč ni dovoljeno urejati v območju NV-8707 ter v mokrotnih
površinah in termofilnem gozdu mešanih listavcev. Območje je razvidno
iz slojev, objavljenih na
http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=
705
Urejanje je dopustno na način, da se ohranja stanje naravovarstveno
pomembnih HT.
Območje naj se ne razsvetljuje.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje lastnosti NV.
Ohranjanje ekoloških
zahtev in habitatov vrst
ter ohranjanje površin
habitatnih tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
ŠG-301
V območje notranje cone HT91K0 naj se ne posega. Območje je
razvidno iz slojev, objavljenih na
http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=
612
Urejanje izven mokrotnih površin in termofilnega gozda mešanih
listavcev.
Območje je razvidno iz slojev, objavljenih na
http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=
705
Območja naj se ne razsvetljuje.
Splošni omilitveni ukrepi.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje ekoloških
zahtev in habitatov
kvalifikacijskih vrst ter
ohranjanje površin
kvalifikacijskih habitatnih
tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
MO-10, RN-427
Prečkanje potokov naj bo izvedeno v skladu s splošnimi omilitvenimi
ukrepi.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje ekoloških
zahtev in habitatov
kvalifikacijskih vrst .
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Zavita d.o.o.
66
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Prizadeta vrsta/
HT/varovano
območje
(p)POO
Ljubljanica Gradaščica Mali Graben,
NV-167 V
(p)POO Sava
Medvode –
Kresnice, NV 2762 V, EPO
Sava od Mavčič
do Save
Vse
kvalifikacijske
vrste ptic (POV
Ljubljansko
barje )
KP, EPO,
(p)POO
Ljubljnasko
barje
POO, POV, KP
(1, 3 VO), EPO
Ljubljansko
barje, NS
Ljubljanica, NV167 V
Locus d.o.o
Časovni
okvir
izvedbe
Izvedljivost ukrepa
Način
Nosilec
spremljanja
izvedbe
uspešnosti
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva ali
njegovega zmanjšanja
z omilitvenim ukrepom
Ocena ustreznosti
in verjetnost
uspešnosti ukrepa
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje ekoloških
zahtev in habitatov
kvalifikacijskih vrst ter
ohranjanje površin
kvalifikacijskih habitatnih
tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
EUP
Omilitveni ukrep
PO-682, PO-681 (pot
ob Savi)
Pot naj se v celoti odmika od obrežne vegetacije in naravovarstveno
najviše (5) vrednotenih habitatnih tipov. V kolikor se posegu v NV HT
3,4,5 niti po preučitvi alternativnih rešitev v fazi projektiranja ni mogoče
izogniti, naj bo pot v tem delu čim ožja (max. 2,5 m).
Prečkanje potokov naj bo izvedeno v skladu s splošnimi omilitvenimi
ukrepi brez posegov v strugo in brežine, poškodovano obrežno
vegetacijo naj se obnovi takoj po izvedenem posegu. Preprečuje se
razvoj invazivnih rastlinskih vrst.
Poti naj se ne razsvetljuje.
V delu, kjer se pot najbolj približa sotočju in prodiščem, naj se postavi
opazovalnica in naravovarstvena opozorila, ki bodo obiskovalce
usmerjala stran od obiskovanja prodišč, ki se nahajajo vzhodno od poti v
sotočju.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za vodotoke in rastline.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
VI-360, VI-366, VI-365,
VI-396, VI-402, VI-594,
VI-604
Linijske vegetacijske pasove naj se ohranja.
Območja naj se ne razsvetljuje.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za varovana območja.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje ekoloških
zahtev in habitatov
kvalifikacijskih vrst ter
ohranjanje površin
kvalifikacijskih habitatnih
tipov.
BČ-545, TR-311
(rekreacijska pot
vstopna točka KPLJB –
Plečnikova cerkev in
premostitev
Ljubljanice)
V pripravo idejne zasnove, projektne dokumentacije in postavitev
rekreacijske infrastrukture mora biti s strokovnim delom tesno vključen
upravljavec KPLJB, ki zagotovi, da bo pot vključena v Načrt upravljanja
in povezana z ostalo mrežo rekreacijskih poti v KPLB.
V sodelovanju z upravljavcem KPLJB, ZRSVN in biologi specialisti se
določi naravovarstvene pogoje za izvedbo in obratovanje rekreacijske
poti v območju KPLJB in nadomestnih habitatov. V fazi OPPN se z
omenjenimi deležniki podrobneje definira tudi širino, višino in
konstrukcijo poti ter morebitne ograje na poti. tako, da bo omogočen
nemoten prehod živali in upoštevana poplavna varnost. Pot v južnem
delu (BČ-545) naj bi bila npr. neutrjena, široka največ 2,5 m. Predpiše se
tudi monitoring spremljanja nemira v prostoru. V kolikor bi bile hrup in
druge motnje na poti povečane do mere, da vplivajo na ptice in cilje NH,
se v fazi obratovanja poti določi in izvede dodatne ukrepe za zmanjšanje
teh vplivov.
Pot naj se v območju nadomestnih habitatov (TR-311) umika iz visoko
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin,
biolog,
upravljavec
KPLB,
ZRSVN
Ohranjanje ekoloških
zahtev in habitatov
kvalifikacijskih vrst ter
ohranjanje površin
kvalifikacijskih habitatnih
tipov.
Zavita d.o.o.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
67
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Prizadeta vrsta/
HT/varovano
območje
drobni svitek,
navadni koščak
((p)POO
Ljubljansko
barje)
POV, KP, EPO
Ljubljansko
barje,
EUP
BČ-215
(p)POO, POV,
KP, EPO
Ljubljansko
barje,
TR-369
HT 3240, HT
91E0 ((p)POO
Sava Medvode
– Kresnice)
EPO Sava od
Mavčič do Save
ČR-415, ČR-475, ČR479, ČR-481, ČR-672,
ČR-692, ČR-7
Locus d.o.o
Omilitveni ukrep
vrednotenih habitatnih tipov v smeri tik ob melioracijskem jarku. Vsa
večja drevesa v jarku in zahodnem robu jarka se ohranja.
Pri vstopu na pot naj se postavi informativna tabla na kateri se
obiskovalcem pojasni naravovarstvena pomembnost območja in jih
prosi, da uporabljajo samo urejene poti ter da imajo pse na vrvici.
Prečkanje Ljubljanice se izvede brez posegov v strugo in brežine, pod
mostom mora biti vsaj 4 m pas, ki ob srednjem pretoku Ljubljanice ni
poplavljen. Prečkanje se torej izvede tako, da je pod brvjo možno
prehajanje živali.
Poti se ne osvetljuje.
Pot naj bo zaprta za motorni promet.
Obiskovalce se ozavešča o naravovarstvenem pomenu območja in
primernemu režimu za preprečevanje nemira (hoja le po poti).
Na travniku v 1 VO KPLB, kjer se pot usmerja na pilote, se nahaja
pomemben habitat metuljev močvirnega cekinčka in strašničnega
mravljiščarja. Z naravovarstvenimi vsebinami naj se obiskovalce
ozavešča o pomembnosti območja ter ohranjanju vrst in habitatov.
Veljajo tudi splošni omilitveni ukrepi.
Pri gradnji in vzdrževanju naj se ohranja naravovarstveno pomembne
HT izven EUP.
V grabne (vodna telesa) ob cesti naj se ne posega oz. le na način, da ni
bistvenih poškodb habitata drobnega svitka, navadnega koščaka. Pri
pripravi projektne dokumentacije in gradbenem nadzoru naj sodelujejo
strokovnjaki za omenjene vrste, ki bodo podrobneje določili ukrepe za te
vrste.
Upoštevajo naj se omilitveni ukrepi za vodotoke in rastline.
Časovni
okvir
izvedbe
Izvedljivost ukrepa
Način
Nosilec
spremljanja
izvedbe
uspešnosti
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva ali
njegovega zmanjšanja
z omilitvenim ukrepom
Ocena ustreznosti
in verjetnost
uspešnosti ukrepa
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin,
biolog
Ohranjanje ekoloških
zahtev in habitatov
kvalifikacijskih vrst ter
ohranjanje površin
kvalifikacijskih habitatnih
tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Protipoplavni ukrepi naj bodo čim bolj sonaravno urejeni, po možnosti
naj bodo nasipi v smeri proti odprti krajini zasajeni z lokalno avtohtono
lesnato vegetacijo. Pri projektiranju rešitve naj bodo vključeni ZRSVN in
upravljavec KPLB.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za vodotoke in rastline.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin,
ZRSVN,
upravljavec
KPLB
Ohranjanje ekoloških
zahtev in habitatov
kvalifikacijskih vrst ter
ohranjanje površin
kvalifikacijskih habitatnih
tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Območje naj se ne razsvetljuje.
V primeru urejanja naj se ohranja naravovarstveno pomembne HT.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za vodotoke.
V času
načrtovanja
in veljavnosti
OPN
Preverjanje
plana in
stanja na
terenu
Investitor oz.
lastnik
površin
Ohranjanje površin
kvalifikacijskih habitatnih
tipov.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Zavita d.o.o.
68
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
Prizadeta vrsta/
HT/varovano
območje
EUP
EPO Sava od
Mavčič do Save
ČR-125
KP Polhograjski
Dolomiti
DR-307, DR-542, DR352, DR-352, DR-521
4.5
NAVEDBA
Omilitveni ukrep
Območje naj se ne razsvetljuje.
Upoštevajo naj se splošni omilitveni ukrepi za varovana območja.
Območje naj se ne razsvetljuje.
Ohranja naj se naravovarstveno pomembne HT.
Upoštevajo naj se tudi splošni omilitveni ukrepi za ZO.
Izvedljivost ukrepa
Časovni
Način
Nosilec
okvir
spremljanja
izvedbe
izvedbe
uspešnosti
V času
Preverjanje
Investitor oz.
načrtovanja
plana in
lastnik
in veljavnosti
stanja na
površin
OPN
terenu
V času
Preverjanje
Investitor oz.
načrtovanja
plana in
lastnik
in veljavnosti
stanja na
površin
OPN
terenu
Razlaga izogiba
škodljivega vpliva ali
njegovega zmanjšanja
z omilitvenim ukrepom
Ocena ustreznosti
in verjetnost
uspešnosti ukrepa
Ohranjanje lastnosti
varovanega območja.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
Ohranjanje lastnosti ZO.
Ukrep je ustrezen in
verjetno bo uspešen.
MOREBITNIH NAČRTOVANIH ALI OBRAVNAVANIH POBUD ZA OHRANJANJE NARAVE, KI LAHKO VPLIVAJO NA BODOČE STANJE
OBMOČJA
Na območju Občine ni območij predlaganih za zavarovanje.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
69
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
5 NAVEDBE
O VIRIH PODATKOV OZIROMA NAČINU NJIHOVE PRIDOBITVE IN UPORABLJENIH
METODAH NAPOVEDOVANJA VPLIVA IN PRESOJ
5.1
MATERIALI IN METODE
Presoja vplivov na okolje je bila izdelana na podlagi:
 Terenskih ogledov v letu 2014;
 digitalnih ortofoto posnetkov in podatkov o varovanih območjih (Naravovarstveni atlas in Atlas okolja), oba dostopna
na spletnih straneh ARSO in ZRSVN;
 strokovnih podlag;
 ostalih virov, ki so navedeni v nadaljevanju.
Obstoječe stanje vrst in habitatnih tipov je bilo ocenjeno s pregledom obstoječe literature (predvsem recentnih podatkov) in ob
terenskih ogledih.
5.2






























ZAKONSKE OSNOVE
Nacionalni program varstva okolja (Ur. l. RS, št. 83/99) oz.
Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (ReNPVO) (Ur. l. RS, št. 02/06),
Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na 55. seji Vlade, dne 20. 12. 2001),
Zakon o ohranjanju narave /ZON/ (Ur. l. RS, št. 96/04, 46/14),
Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur. l. RS, št. 39/06 ZVO-1-UPB1, 70/08, 108/09, 48/12, 57/12, 92/13),
Zakon o gozdovih /ZG/ (Ur. l. RS, št. 30/93, 13/98, 67/02, 115/06, 110/07, 106/10, 63/13, 17/14),
Zakon o vodah /ZV-1/ (Ur. l. RS, št. 67/02, 57/08, 57/12, 100/13 in 40/14),
Zakon o ratifikaciji Konvencije o biološki raznovrstnosti /MKBR/ (Ur. l. RS-MP, št. 7/96),
Uredba o ratifikaciji Konvencije o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic –
Ramsarska konvencija (Ur. l. RS, št. 15/92),
Zakon o ratifikaciji Pariškega protokola in Sprememb Konvencije o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot
prebivališča močvirskih ptic /MPPKM/ (Ur. l. RS-MP, št. 6/04),
Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih
življenjskih prostorov /MKVERZ/ – Bernska konvencija (Ur. l. RS-MP, št. 17/99),
Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali – Bonnska konvencija (Ur. l. RS-MP, št.
18/98, 27/99),
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o varstvu netopirjev v Evropi /MVNE/ (Ur. l. RS-MP, št. 22/03),
Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Ur. l. SFRJ, št. 56/74, Ur. l. RS, št.
15/92),
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (Ur. l. RS-MP, št. 16/03) in
Uredba o ratifikaciji dodatkov I in II h Konvenciji o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali (Ur. l. RS-MP, št. 28/02),
Direktiva sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in
rastlinskih vrst – Direktiva o habitatih,
Direktiva sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic – Direktiva o pticah,
Prenovljena strategija EU za trajnostni razvoj, Svet Evropske Unije, Bruselj, 26.6.2006 (10917/06),
Pan – European Biological and Landscape Diversity Strategy (PEBLDS), Sofija 1995,
Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/02, 42/10),
Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/04, 33/13),
Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. RS, št. 112/03, 36/09, 33/13),
Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (Ur. l. RS, št. 58/11),
Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 110/04, 115/07, 36/09 in 15/14),
Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/04, 109/04, 84/05, 115/07, 96/08, 36/09, 102/11
in 15/14),
Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/02, 67/03),
Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/04, 110/04, 59/07, 43/08, 8/12,
33/13, 35/13- popr., 3/14),
Operativni program – program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013 (sprejet na 141. seji Vlade,
dne 11.10.2007),
Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Ur. l. RS, št.
130/04, 53/06, 38/10, 3/11)
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Ur. l. RS, št. 81/07, 109/07, 62/10, 46/13),
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
70
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)






Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur. l. RS, št. 16/95, 28/95, 35/01 in 46/14 - ZON-C)
Uredba o okoljskem poročilu in podrobnejšem postopku celovite presoje vplivov izvedbe planov na okolje (Ur. l. RS,
št. 73/05),
Pravilnik o podrobnejših merilih za ugotavljanje okoljske škode (Ur. l. RS, št. 46/09),
Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 14/79),
Odlok o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj Odlok o spremembah in
dopolnitvah odloka o razglasitvi in zavarovanju naravnih območij in spomenikov narave v občini Ptuj (Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj, št. 33/89),
Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/92).
5.3




















VIRI
ARSO, Interaktivni atlas okolja; gis.arso.gov.si/atlasokolja/.
Atlas Slovenije, četrta izdaja 2005. Založba mladinska knjiga in Geodetski zavod Slovenije.
NV Atlas 2012. Naravovarstveni atlas (Dostop januar 2015). Spletna stran http://www.naravovarstveniatlas.si/ISN2KJ/profile.aspx?id=Epo@ZRSVN.
Bertok, M., Budihna, N., Povž, M. 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Ribe (Pisces),
piškurji (Cyclostomata), raki deseteronožci (Decapoda). Zavod za ribištvo Slovenije, Župančičeva 9, Ljubljana.
(končno poročilo).
Biosweb 2015. Biološka zbirka podatkov Zavoda za ribištvo Slovenije. http://www.biosweb.org/ (20.01.2015)
Božič, L. 2003. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji 2. Predlogi posebnih zaščitenih območij (SPA) v
Sloveniji. DOPPS, Monografija DOPPS št. 2, Ljubljana.
Božič, L. 2011. Kosec Crex crex. Str. 43-54. V: Denac, K., Mihelič, T., Denac, D., Božič, L., Kmecl, P., Bordjan, D.
Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Popisi gnezdilk spomladi 2011 in povzetek popisov v obdobju 2010-2011.
Končno poročilo. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS, Ljubljana.
Božič, L., A. Medved, E. Vukelič, Ž. Šalamun 2007a. Načrt upravljanja za naravni rezervat Iški morost (Projekt: LIFE
Narava »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex crex v Sloveniji (LIFE2003NAT/SLO/000077)«). Ljubljana:
DOPPS, 2007.
Božič, L., Kmecl, P., Medved, A., Vukelič, E. 2007. Kosec, varuh vlažnih travnikov. DOPPS, Ljubljana. 66 str.
Bravničar, J. 2012. Taksonomska analiza kaplja (Cottus sp.) v Sloveniji z uporabo molekularnih metod. Diplomsko
delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. 57 str.
Brelih, S., Kajzer, A., Pirnat, A. 2010. Gradivo za favno hroščev (Coleoptera) Slovenije, 4. prispevek: Polyphaga:
Scarabaeoidea (= Lamellicornia). Scopolia, 70: 1-386.
Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, september 1999. Kartiranje habitatnih tipov na
Ljubljanskem barju. URL: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705
Crum, H.A., Anderson, L.E. 1981. Mosses of Eastern North America, Vol. 2. Columbia University Press. New York.
1328 pp.
Čelik, T., Verovnik, R., Rebeušek, F., Gomboc, S. & Lasan, M. 2004. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja
NATURA 2000: Metulji (Lepidoptera). Končno poročilo. Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Novi trg 2, SI –
1000 Ljubljana. 297 str., digitalne priloge.
Čelik, T., Verovnik, R., Gomboc, S., Lasan, M. 2005. Natura 2000 v Sloveniji: Metulji (Lepidoptera). Založba ZRC,
ZRC SAZU, Ljubljana, 288 str.
Denac, K. 2000. Rezultati popisa velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju v letu 1999. Acrocephalus, 21
(98/99): 35-38.
Denac, K. 2003. Population dynamics of scops owl Otus scops at Ljubljansko barje (central Slovenia) = Populacijska
dinamika velikega skovika Otus scops na Ljubljanskem barju (osrednja Slovenija). Acrocephalus, 24 (119): 127-133.
Denac, K., Mihelič, T., Božič, L., Kmecl, P., Jančar, T., Figelj, J., Rubinić, B. 2011. Strokovni predlog za revizijo
posebnih območij varstva (SPA) z uporabo najnovejših kriterijev za določitev mednarodno pomembnih območij za
ptice (IBA). Končno poročilo (dopolnjena verzija). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor. DOPPS – BirdLife,
Ljubljana. 360 str.
Denac, D. & Tome, D. 2009. Recognition of ecological traps for Whinchat (Saxicola rubetra) in a mosaic of lowland
habitat types. V: Verena Keller & John O'Halloran (ur.); Abstracts 7th Conference of the European Ornithologists'
Union. 21–26 August 2009, Zurich. Swiss Ornithological Institute, Sempach: 30.
Denac, K., Božič, L., Rubinić, B., Denac, D., Mihelič, T., Kmecl, P., Bordjan, D. 2010. Monitoring populacij izbranih
vrst ptic: Popisi gnezdilk in spremljanje preleta ujed spomladi 2010 (Delno poročilo - dopolnjena verzija). DOPPS,
Ljubljana, september 2010. 117 str.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
71
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
























Dietz, C., von Helversen, O., Nill, D. 2011. Bats of Britain, Europe & Northwest Africa. Reprint with corrections. A&C
Black Publisher Ltd., London. 399 str.
Drescher, C. 2004. Radiotracking of Myotis myotis (Chiroptera, Vespertilionidae) in South Tyrol and implications for its
conservation. Mammalia 68(4): 387-395.
Drovenik, B. & Pirnat, A. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000. Hrošči (Coleoptera).
Projektna naloga. Končno poročilo. 89 str.
Erjavec, D., M. Govedič, V. Grobelnik, M. Jakopič & B. Trčak, 2009. Monitoring zavarovanih negozdnih habitatnih
tipov v Mestni občini Ljubljana. Končno poročilo.
URL: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705
Fitzgerald, B. M. & Turner, D. C. 2000. Hunting behaviour of domestic cats and their impact on prey populations. In
The domestic cat: the biology of its behaviour: 151–173. Turner, D. C. & Bateson, P. (Eds). Cambridge: Cambridge
University Press.
Frank, K. D. 2005. Effects of Artificial Night Lighting on Moths. V: Rich, C. & Longcore, T. (ur.), Ecological
Consequences of Artificial Night Lighting. Island Press.
Freyhof, J., Kottelat, M., Nolte, A. W. 2005. Taxonomic diversity of European Cottus with description of eight new
species (Teleostei: Cottidae). Ichthyological Exploration of Freshwaters, 16: 107-172.
Geister, I. 1995. Ornitološki atlas Slovenije: razširjenost gnezdilk. Ljubljana, DZS.
Govedič M., Bedjanič, M., Grobelnik, V., Kapla, A., Kus Veenvliet, J., Šalamun, A., Veenvliet, P., Vrezec, A. 2007.
Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 s predlogom spremljanja stanja – raki. Center za kartografijo
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 128 str.
Govedič, M., Vamberger, M., Sopotnik, M., Cipot, M., Lešnik, A., Šalamun, A., Poboljšaj, K. 2009. Inventarizacija
močvirske sklednice, hribskega urha in velikega pupka na Ljubljanskem barju (končno poročilo raziskovalnega
projekta št. 1/08). Naročnik: Mestna občina Ljubljana, Mestna uprava, Služba za razvojen projekte in investicije.
Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 62 str.
Govedič, M., Bedjanič, M., Vrezec, A., Šalamun, A. 2011. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter
vzpostavitev in izvajanje monitoringa ciljnih vrst rakov v letu 2010 in 2011 (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za
okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 87 str.
Govedič, M., Lešnik, A., Poboljšaj, K., Presetnik, P., Rebeušek, F., Šalamun, A., Trčak, B. 2012. Strokovne podlage
za Načrt upravljanja Krajinskega parka Ljubljansko barje. Naročnik: Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje,
Notranje Gorice. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 91 str.
Hönigsfeld Adamič, M. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 – vidra (Lutra lutra)
(Končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine. 50 str.,
digitalne priloge.
Hönigsfeld Adamič, M., Gregorc, T., Nekrep, I., Mohar, P., Torkar, G. 2009. Inventarizacija vidre (Lutra lutra) in drugih
večjih vodnih sesalcev na Ljubljanskem barju in z njim povezanih vodnih ekosistemih. Lutra, Inštitut za ohranjanje
naravne dediščine, Ljubljana, 68 str.
Huet, R., Lemaire, M., Arthur, L., Del Giudice, N. 2002. First results in radio-tracking Geoffroy's bats Myotis
emarginatus in Centre region, France. Abstracts, IXth European Bat Research Symposium, Le Havre 2002: 25.
Jančar, T., Govedič, M. 2013. Variantni predlogi ureditve nadomestnih habitatov za širitev ljubljanskega odlagališča,
DOPPS – BirdLife Slovenija, Ljubljana: 95 str.
Jogan, N. s sod. 2004. Habitatni tipi Slovenije: tipologija. Ljubljana, MOPE, ARSO.
Jogan, N., Kotarac, M. & Lešnik, A. (ur.) 2004. Opredelitev območij evropsko pomembnih negozdnih habitatnih tipov s
pomočjo razširjenosti značilnih rastlinskih vrst [končno poročilo]. Naročnik: MOPE, Ljubljana. Center za kartografijo
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 961 str., digitalne priloge.
Kmecl, P. 2006. Upravljavske smernice za varovane vrste ptic na posebnih območjih varstva: Ljubljansko barje,
Cerkniško jezero, Nanoščica-porečje. DOPPS (Projekt: LIFE Narava »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca Crex
crex v Sloveniji (LIFE2003NAT/SLO/000077)«). Končno poročilo, december 2006.
Kotarac, M. 1997. Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega
odonatološkega društva. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
Kotarac, M., Grobelnik, V., Rebeušek, F., Škvarč, A., Verovnik, R. 2000. Inventarizacija kačjih pastirjev in dnevnih
metuljev na območju Ljubljanskega barja. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 33 str.
Kotarac, M., Šalamun, A., Weldt, S. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Kačji pastirji
(Odonata) (končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na
Dravskem polju. 104 str., digitalne priloge.
Kryštufek, B. (nosilec) 2001. Raziskava razširjenosti evropsko pomembnih vrst v Sloveniji (končno poročilo). Naročnik
Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Prirodoslovni muzej Slovenije. 683 str.
Kryštufek, B. & Režek Donev, N. 2005. The atlas of slovenian bats (Chiroptera). Atlas netopirjev Slovenije
(Chiroptera). Scopolia, št. 55, str. 1-92.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
72
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)


























Kryštufek, B., Presetnik, P., Šalamun, A. 2003. Strokovne osnove za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Netopirji
(Chiroptera) (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, ARSO, Ljubljana. Prirodoslovni
muzej Slovenije, Ljubljana. 322 str., digitalne priloge.
LIFE Kosec, 2009. LIFE kosec (Crex crex), habitat kosca. DOPPS. http://www.life-kosec.org/index.php?idv=85
(12.11.2009).
Leskovar, I., M. Jakopič, B. Rozman, S. Strgulc-Krajšek & A. Šalamun, 2002. Kartiranje in naravovarstveno
vrednotenje habitatnih tipov mestne občine Ljubljana (poročilo).,
URL: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705
MOL
2013.
Skrb
MOL
za
ogroženo
živalsko
vrsto
(objavljeno
na:
http://www.ljubljana.si/si/mol/novice/81478/detail.html) (21.01.2015)
Nekrep, I., Hönigsfeld Adamič, M. 2009. Usmeritve in ukrepi za vidro (Lutra lutra) pri planiranju in načrtovanju
transportnih/cestnih poti (delovna verzija). Lutra, Inštitut za ohranjanje naravne dediščine, Ljubljana.
Pirnat, A. 1998. Favna in ekologija kačjih pastirjev (Odonata) Ljubljanskega barja. Diplomska naloga. Univerza v
Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana.
Poboljšaj, K., Lešnik, A. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Dvoživke (Amphibia)
(končno poročilo). Naročnik: MOPE, ARSO, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem
polju. 144 str., digitalne priloge.
Poboljšaj, K., Cipot, M., M. Govedič, V. Grobelnik, A. Lešnik, B. Skaberne & M. Sopotnik. 2011. Vzpostavitev
monitoringa hribskega (Bombina variegata) in nižinskega urha (Bombina bombina). Končno poročilo. Naročnik:
Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 67 str., pril.
Polak, S. (ur.) 2000. Mednarodno pomembna območja za ptice v Sloveniji; Important Bird Areas (IBA) in Slovenia.
DOPPS, Monografija DOPPS Št. 1, Ljubljana.
Povž, M. 2001. Analiza stanja biotske raznovrstnosti za področje sladkovodne ribe in piškurji, 2001 (v ARSO, 2001,
Ekspertne študije za Pregled stanja biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti v Sloveniji).
Povž, M. & Sket, B. 1990. Naše sladkovodne ribe. Založba mladinska knjiga, Ljubljana. 369 str.
Premelč, M. 2006. Strokovna podlaga predlaganega Krajinskega parka Ljubljansko barje. Diplomsko delo, Univerza v
Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. 76 str.
Presetnik, P., Podgorelec, M., Grobelnik, V., Šalamun, A. 2007. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev
(Zaključno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž
na Dravskem polju. 251 str.; digitalne priloge.
Presetnik, P., Koselj, K., Zagmajster, M. (ur.) 2009. Atlas netopirjev (Chiroptera) Slovenije, Atlas of bats (Chiroptera)
of Slovenia. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 152 str.
Presetnik, P., M. Podgorelec, V. Grobelnik & A. Šalamun, 2011. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev v
letih 2010 in 2011 (Končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana. Center za kartografijo favne
in flore, Miklavž na Dravskem polju. 282 str.; digitalne priloge
Presetnik, P., T. Knapič, M. Podgorelec & A. Šalamun 2012. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst netopirjev 2012.
(Zaključno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje, Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore,
Miklavž na Dravskem polju. 261 str.; digitalne priloge.
Remec, Ž. I. 2007. Gnezditvena ekologija velikega škurha (Numenius arquata) na Ljubljanskem barju. Diplomsko
delo. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. 51 str.
Rubinić B., Božič L., Kmecl P., Denac D., Denac K., 2008. Monitoring populacij izbranih vrst ptic. Vmesno poročilo.
DOPPS Ljubljana.
Rubinič, B. 2009. Monitoring populacij izbranih vrst ptic 2009. Končno poročilo, DOPPS, 2009. 28 str.
Rubinić, B., Božič, L., Denac, D., Mihelič, T., Kmecl, P., 2008. Monitoring populacij izbranih vrst ptic, Rezultati popisov
v spomladanski sezoni 2009. Vmesno poročilo za MOP. DOPPS, Ljubljana. 58 str.
Sivec, I. 1973. Enoletni ulov insektov na svetlobno past v Ljubljani. Diplomska naloga.
Slapnik, R., 2003. Strokovna izhodišča z vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Mehkužci (Mollusca). Naročnik: MOPE,
ARSO, Ljubljana. Znanstveno raziskovani center SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. 40 str., digitalne
priloge.
Slapnik, R. 2008. Vzpostavitev monitoringa izbranih ciljnih vrst mehkužcev: prvo delno poročilo. Biološki inštitut
Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana, 26 str.
Slapnik, R. 2009. Vzpostavitev monitoringa izbranih ciljnih vrst mehkužcev: drugo delno poročilo. ZRC SAZU,
Ljubljana. 38 str.
Slapnik, R. 2009. Vzpostavitev monitoringa izbranih ciljnih vrst mehkužcev 2008–2009. Zaključno poročilo, ZRC
SAZU, 71 str.
Slapnik, R. 2011. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa izbranih ciljnih vrst mehkužcev v letih 2010 in 2011. Zaključno
poročilo. – Biološki inštitut Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ljubljana, 86 str.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
73
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)


























Sovinc, A., Tome, D., Trontelj, P. 1993. Ornitološki atlas Ljubljanskega barja – poročilo o projektu popisovanja.
Acrocephalus 14(60): 145-151.
Projekta Ljubljanica povezuje 2015. (21.01.2015):
- http://ksh.fgg.uni-lj.si/ljubljanicaconnects/Data/Ichthyo/Regist_Hucho%20hucho%20Sulec.jpg
- http://ksh.fgg.uni-lj.si/ljubljanicaconnects/Data/Ichthyo/Regist_Rutilus%20virgo%20platnica.jpg
- http://ksh.fgg.uni-lj.si/ljubljanicaconnects/Data/Ichthyo/Regist_Telestes%20souffia%20blistavec%20.jpg
- http://ksh.fgg.uni-lj.si/ljubljanicaconnects/Data/Ichthyo/drstisca.pdf
- http://ksh.fgg.uni-lj.si/ljubljanicaconnects/Data/A1_FishPopulation.pdf
Rozman, B., B. Trčak & D. Erjavec, 2003. Uskladitev tipologije habitatnih tipov celotnega območja načrtovanega KP
Ljubljansko barje. URL: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=705
Šalamun, A. & M. Kotarac, 2010. Dopolnitev predloga območij za vključitev v omrežje Natura 2000 – kačji pastirji
(Odonata): kačji potočnik (Ophiogomphus cecilia) (končno poročilo). Naročnik: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje,
Ljubljana. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 37 str.
Tolman, T. & Lewington, R. 1997. Collins field guide butterflies of Britain & Europe. London: HarperCollins.
Tome, D. 2002. Effect of floods on the distribution of meadow birds on Ljubljansko barje = Vpliv poplav na
gnezditveno razširjenost travniških ptic na Ljubljanskem barju. Acrocephalus 23(112): 75-79.
Tome, D. 2012. Strokovne podlage za načrt upravljanja krajinskega parka Ljubljansko barje – ptice. 1. Ciljne vrste.
Naročnik: JZ KP Ljubljansko barje. Izvajalec: Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 81 str.
Tome, D. & Denac, D. 2009. Individualno barvno obročkanje kot metoda v varstveni biologiji - preliminarni rezultati
študije repaljščice (Saxicola rubetra) na Ljubljanskem barju. Scopolia Supplementum, 4: 175-182.
Tome, D., Denac, D. 2012. Survival and development of predator avoidance in the post-fledging period of the
Whinchat (Saxicola rubetra): consequences for conservation measures. Journal of Ornithology, 153 (1): 131-138.
Tome, D., Sovinc A. & Trontelj P. 2005. Ptice Ljubljanskega barja. Monografija No. 3, DOPPS, Ljubljana.
Tome, S. 2003. Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000: Močvirska sklednica (Emys orbicularis).
Ljubljana, 11 str., digitalne priloge.
Trontelj, P. 2001. Popis kosca Crex crex v Sloveniji leta 1999 kaže na kratkoročno stabilno populacijo. Acrocephalus
22 (108): 139-147.
UK Moths, 2008. (http://ukmoths.org.uk/show.php?bf=2067), februar 2008.
Urbanc-Berčič, O., Germ, M., Povž, M., Šumer, S. 2009. Ocena ekološkega stanja reke Ljubljanice: makrofiti, ribe.
Slovenski vodar, 19-20: 35-46.
Veenvliet, P. & Kus Veenvliet, J. 2006. Ribe slovenskih celinskih voda: priročnik za določanje. Grahovo: Zavod
Symbiosis.
Verovnik, R., Čelik, T., Grobelnik, V., Šalamun, A., Sečen, T., Govedič, M. 2009. Vzpostavitev monitoringa izbranih
ciljnih vrst metuljev. Končno poročilo – III. mejnik. Naročnik: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje.
Izvajalec: Biotehniška fakulteta. 132 str.
Verovnik, R., Rebeušek, F., Jež, M. 2012. Atlas dnevnih metuljev (Lepidoptera: Rhopalocera) Slovenije, Atlas of
butterflies (Lepidoptera: Rhopalocera) of Slovenia. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju.
456 str.
Vrezec, A., Polak, S., Kapla, A., Pirnat, A., Grobelnik, V., Šalamun, A. 2007. Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst
hroščev (končno poročilo). Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 47 str.
Vrezec A., Ambrožič Š., Kapla A. 2012. Dodatne raziskave kvalifikacijskih vrst Natura 2000 ter izvajanje spremljanja
stanja populacij izbranih ciljnih vrst hroščev v letu 2012: Carabus variolosus, Lucanus cervus, Rosalia alpina,
Morimus funereus, Graphoderus bilineatus. Končno poročilo. – Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana.*
Vrezec, A., Ambrožič, Š., Kapla, A., Bertoncelj, I., Bordjan, D. 2014. Izvajanje spremljanja stanja populacij izbranih
ciljnih vrst hroščev v letu 2013 in 2014. Končno poročilo. Nacionalni inštitut za biologijo, Ljubljana. 113 str.
Zagmajster, M., 2009. Skupni popis netopirjev z detektorji na Ljubljanskem barju v letu 2009. Glej, netopir!, 6(1): 2729.
ZGS. 2012. Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Ljubljana (2011-2020) št. 04/11. Ljubljana,
1192 str.
ZGS,2013.
Conacija
gozdnega
prostora
z
vidika
rekreacije
in
turizma.
http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/gozdovi_SLO/Conacija/Conacija_gozd_prost.jpg
ZRSVN 2013. Poročilo Slovenije po 17. členu direktive o habitatih za obdobje 2007-2012, Excel-ova preglednica
(dostopno na: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=65&id_informacija=579 ) (19.1.2015)
ZRSVN 2014a. Izpis podatkov iz uradnih evidenc Zavoda RS za varstvo narave. Št. dopisa: 8-VI-64/2-O-14/NK, MP;
25.2.2014 (CD z dopisom).
ZRSVN 2014b. Poročilo Slovenije po 12. členu direktive o pticah za obdobje 2008-2012, povzetek podatkovne baze
Poročila,
Excel-ova
preglednica
(dostopno
na:
http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=65&id_informacija=820) (19.1.2015)
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
74
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)

ZRSVN, 2015. Cone vrst in habitatnih tipov - cone dostopne
(URL: http://www.zrsvn.si/sl/informacija.asp?id_meta_type=62&id_informacija=612)
od
15.
1.
2015
Vir slike na naslovnici: http://www.visitljubljana.com avtor: K Dolenc
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
75
Dodatek za presojo sprejemljivosti okoljskega poročila k spremembam in dopolnitvam OPN MOL ID (P-38/2013)
6 NAVEDBE
O IZDELOVALCIH IN MOREBITNIH PODIZVAJALCIH DODATKA ZA PRESOJO
SPREJEMLJIVOSTI
6.1
IZDELOVALEC POROČILA
Locus d.o.o.
Ljubljanska cesta 76
1230 Domžale
in
Zavita, svetovanje, d.o.o.
Tominškova 40
1000 Ljubljana
6.2
SODELUJOČI PRI IZDELAVI POROČILA
Vodja projekta:
Matjaž Harmel, univ. dipl. inž. gozd.
Sodelavci:
Renata Rozman, univ. dipl. biol.
Petra Hladnik, univ. dipl. biol.
Tatjana Gregorc, univ. dipl. biol.
Marjana Hönigsfeld Adamič, univ. dipl. biol.
Aleksandra Krajnc, univ. dipl. geog.
Metka Jug, univ. dipl. inž. kraj. arh.
Klemen Strmšnik, univ. dipl. geog.
Eva Harmel, dipl. inž. kraj. arh.
Locus d.o.o
Zavita d.o.o.
76