1. No category

Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Očisti srebrnino doma in ji povrni sijaj.
Vir: Srebro gor, srebrnina dol. (2011)
Modul za poučevanje KEMIJE v 8. razredu osnovne šole, čutila.
Povzetek
Vsak do od nas, bi si želel, da bi svoj nakit očistil doma, vendar se večkrat zgodi, da ga
preprosto odnesemo v zlatarne, kjer to storijo strokovnjaki, seveda pa je potrebno za to
odšteti denar.
S pomočjo ionskih reakcij in nekaterimi eksperimenti boš ugotovil, kako lahko na
preprost način očistiš srebrnino kar doma.
Modul vključuje
1.
Navodila za učence
2.
Navodila za učitelja
Način preverjanja in
ocenjevanja znanja
3.
4.
Učiteljevi zapiski
Podroben opis scenarija ter učne vsebine in nalog, ki
jih morajo učenci rešiti.
Predlogi, kako poučevati z učnim modulom.
Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja.
Podane dodatne informacije o učni vsebini in rešitve
nalog v navodilih za učence.
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
1
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Zahvala
Modul pripravila AnjaKotar (konzulent: dr. Iztok Devetak) po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na Pedagoški
fakulteti Univerze v Ljubljani, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je http://www2.pef.unilj.si/kemija/projekti.php; e-pošta: [email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma
- www.profiles-projects.eu.
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
2
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula; Učenci:
1. Prepoznajo ionsko reakcijo.
2. Znajo zapisati ionsko reakcijo.
3. Znajo poimenovati delce ionske reakcije.
4. Spoznajo, da lahko kot produkt ionskih reakcij nastane plin.
Vsebina učnega načrta: (1) Razumejo nastanek ionske vezi (2) Vedo, kateri ionski
delec je anion in kateri je kation (3) Spoznajo ionske enačbe
kot zapise kemijskih reakcij in poznajo pravila za urejanje le
teh
Metode in oblike dela:
 metode: besedne metode (ustna razlaga, pogovor, delo z besedilom, metoda
pisanja); demonstracijske metode (risanje); eksperimentalne metode; metode
izkustvenega učenja (samorefleksija, reševanje problemov, poučevanje s primeri,
učenje z računalnikom);
 oblike (frontalna, indvidualna, skupinsko delo);
 didaktični sistemi: (timski pouk).
Predviden čas:4 šolske ure (45 min)
Predznanje; Učenci naj bi že znali:
(1) nastanek ionske vezi
(2) razlikovanje med anioni in kationi;
(3) agregatna stanja;
(4) pravila za urejanje kemijskih enačb;
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
3
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Aktivnosti učencev
Očisti srebrnino doma in ji povrni sijaj.
Ime in priimek: __________________________
Skupina: ____ Razred: ___
Zakaj se to učim?
Vir: Srebro gor, srebrnina dol. (2011)
Včasih so bili predmeti iz srebrnine zelo cenjeni, iz njega so delali denar, pa tudi jedilni
pribor. Danes je denar narjene iz čistega zlata, jekla in bakra, jedilni pribor pa iz
nerjavečega jekla. Imate pa mogoče srebrno zapestnico, če ne vi, pa zagotovo vaši
starši.
Prav tako imajo na gradovih veliko srebrnine, ki so za časa naših prednikov, in če
pomislimo, so ti predmeti stari, saj prihajajo vse od 13. stoletja pa vse tja do 18.
stoletja.S časoma srebrnina prične oksidirati, kar opazimo kot zarjaveli madež. Če
želijo, da je srebrnina, ki se nahaja v grašinah, čista, jo morajo tudi ustrezno in previdno
očistiti, za kar pa največkrat poskrbijo razni strokovnjaki.
Poskušajte ugotoviti, kako bi lahko srebrnino na gradovih očistili sami, ter tako
privarečvali denar, ki bi lahko koristno porabili pri obnovi gradu.
(2) Učni cilji: (1) prepoznajo ionsko reakcijo,; (2) znajo zapisati ionsko reakcijo; (3) znajo poimenovati delce ionske
reakcije; (4) spoznajo, da lahko kot produkt ionske reakcije nastane plin.
(3) Učni dosežki: (1) Razumejo nastanek ionske reakcije (2) Razumejo, da lahko pri ionskih reakcijah nastane plin;
(3) Spoznajo zapise ionskih reakcij
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
4
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
(4)Predzanje: (1) Nastanek ionske vezi; (2) razlikovanje med anioni in kationi; (3) agregatna stanja; (4) pravila za
urejanje kemijskih enačb
(5) Viri: Učbeniki in splet, ki so vam na voljo.
(6) Novi pojmi: (1) Ionska reakcija
Podatki
Ionske reakcije potečejo med ioni v raztopini. Do njih pride, če nastane iz ionov slabo
topna snov (karbonati, AcCl), če pri reakcji nastanejo plini in kadar nastane slabo
ionizirana snov.
Topne spojine
vse natrijeve spojine,
amonijeve spojine
nitrari (NO3-);
Netopne spojine
kalijeve in halogenidi (F-,Cl-, Br-, I-), kot so AgCl,
AgBr, AgI, PbCl2
sulfati (SO42-), kot so CaSO4, BaSO4,
PbSO4
so Na2CO3, vsi ostali KARBONATI so netopni
karbonati (CO32-), kot
K2CO3, (NH4)2S
sulfidi (S2-), kot so Na2S, K2S, (NH4)2S
vsi ostali SULFIDI so netopni
hidroksidi (OH ), kot so LiOH, NaOH, vsi ostali HIDROKSIDI so netopni
KOH, Ba(OH)2
Slabo ionizirane snovi
CO2, NH3, šibke kisline (HCOOH,
CH3COOH), šibke baze (CH3NH2)
Plini, ki lahko nastanejo
CO2 (nastane iz karbonatov in
hidrogenkarbonatov)
H2S (nastane iz sulfdov in
hidrogensulfidov)
NH3 (nastane pri reakciji iz amonijeve
soli)
Kako zapišemo ionske reakcije?
Primer nastanka oborine:
NEIONSKA OBLIKA
Pb(NO3)2(aq) + Na2S(aq) ↔ 2NaNO3(aq) + PbS(s)
IONSKA OBLIKA
2+
+
Pb (aq) + 2NO3 (aq) + 2Na (aq) + S2-(aq) ↔ 2Na+(aq) + 2NO3-(aq) + PbS(s)
SKRAJŠANI ZAPIS: zapišemo le tiste reaktante in produlte, ki dejansko potečejo
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
5
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Pb2+(aq) + S2-(aq) ↔ PbS(s)
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
6
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Naloge učencev
I. DEL
1. Na kaj pomisliš, ko slišiš besedo srebrnina? Kateri element v periodnem
sistemu je to?
2. Kdaj nakit oksidira. Kaj pri tem nastane? Pomagaj si z literaturo.
3.Kako bi srebrnino čistili doma? Pomagaj si z internetno literaturo, ter poišči
eksperiment.
4.Kaj je soda bikarbona? Za kaj jo uporabljamo pri čiščenju srebrnine?
II. DEL
Skušaj najti čim več literature, pri kateri boš iskal/a,
zakaj vse lahko uporabimo sodo bikarbono v
domačem okolju. Ali bi lahko sodo bikarbono
uporabili tudi pri peki piškotov? Ali ima enak učinek,
kot ga ima pri peki kvas?
Vir: Lastni vir, 2014
A. Ionska reakcija s sodo bikarbono
Pri kemijskih reakcijah lahko kot produkt nastaja plin. Sledi poskusu, ter zabeleži
opažanja.
(1) Napolni posodo z 500 mL vode in jo segrevaj do vrelišča.
(2) Vodi dodaj 15g natrijevega hidrogenkarbonata (sode bikarbone), ter mešaj da se
raztopi.
(3) V novo posodo položi aluminijasto folijo ter nanjo položi srebrni predmet tako, da se
stika s folijo.
(4) Prelji srebrnino z vodo in v njej raztopljeno sodo bikarbono (Pazi, voda je vroča!) ter
vsebino segrevaj še nekaj minut.
(5) Zabeleži opažanja in s pomočjo pH indikatorja ugotovi, ali je produkt nastale
kemijske reakcije kislina ali baza.
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
7
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
POTREBŠČINE
KEMIKALIJE
 Voda
 Natrijev hidrogenkarbonat (soda
bikarbona)




OPAŽANJA
Aluminijasta folija
Srebrni predmet
2x 250mL čaša
Plinski gorilnik
RAZLAGA
1. Zapiši razpad natrijevega hidrogenkarbonata pri visoki temperaturi.
2. Kateri plin je nastal?
3. Kateri ionski delci sestavljajo natrijev hidrogenkarbonat? Zapiši tudi, kateri delec je
anion in kateri delec je kation.
4. S pomočjo literature nariši zgradbo delcev natrijevega hidrogenkarbonata.
B. Ionska reakcija s sodo bikarbono in kisom
Zakaj moramo srebro, ki je oksidiralo, položiti neposredno na aluminijasto folijo?
_____________________________________________________________________.
Zapiši enačbo, ki nastane, ko oksidiran nakit položimo na aluminijasto folijo.
____________________________________________________________________.
Pri tem poskusu bo zopet kot produt nastal plin. Sledi poskusu ter zabeleži opažanja.
(1) V čašo nalij 15mL vode.
(2) V čašo dodaj 2g sode bikarbone.
(3) Čašo pokrij z urnim steklom, ter skozi odprtino, po kapljicah (pomagaj si s pipeto),
dodajaj kislino HCl.
(4) Zabeleži opažanaj.
POTREBŠČINE
KEMIKALIJE
 150mL čaša
 Urno steklo
 Voda
 Natrijev hidrogen karbonat (soda
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
8
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
 Pipeta
bikarbona)
 HCl
OPAŽANJA
RAZLAGA
S
čim
bi
doma
zamenjal
klorovodikovo
______________________________________.
Zapiši enačbo, ki je pri tem poskusu potekla. Zapiši jo tudi v ionski obliki.
kislino?-
____________________________________________________________________.
____________________________________________________________________.
Vprašanja za utrjevanje znanja
Ključna vprašanja
Kateri ioni so v raztopini natrijevega hidrogenkarbonata in klorovodikove kisline?
Ali natrijev hidrogenkarbonat v vodni raztopini razpade na ione?
Naloge za vajo
Dopolni enačbe ionskih reakcij in jih tudi uredi.
a) AgNO3(aq) + NaCl(aq)  _________(aq) + AgCl(s)
b) Cu(NO3)2(aq) + __________(aq) 2NaNO3(aq) + CuI2(s)
c) Ba(NO3)2(aq) + Na2CO3(aq)  NaNO3(aq) + ________(s)
d) K2SO4(aq) + __________(aq) KNO3(aq) + PbSO4(s)
Za zgoraj navedene ionske reakcije, zapiši le ione, ki zreagirajo. Naveden je primer
za prvo enačbo. Zapiši tudi, kateri delec je anion in kateri delec je kation.
a) Ag+(aq) + Cl-(aq) AgCl(s); Kation je___________, anion je ____________.
b)
c)
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
9
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
d)
Kaj nastane pri vseh ionskih reakcijah kot produkt kemijske enačbe?
__________________________________________________________.
Ali razumem
Kaj je ionska reakcija, kdaj poteče in kaj vse lahko nastane kot produkt ionske
reakcije?
Ali bi ionska reakcija potekla, če delci niso v vodni raztopini?
III. DEL
Želite pridobiti ogljikovo kislino H2CO3.Katere od spodaj navedenih snovi morate
uporabiti?
a) CO2(g) + HCl(aq)
b) CO2(g) + H2O(l)
c) H2O(l) + NaCl(aq)
d) H2(g) + CO2(g)
Ali bi lahko z ogljikovo kislino čistili srebrnino? Razloži.
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
10
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Očisti srebrnino doma in ji povrni sijaj.
Navodila za učitelja
Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi
interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja tako imenovani scenarij, ki je na
začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg
motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega
znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovneo znanje je
potrebno za nadalnjo diskusijo o problemu in njogovo rešitev.
Nadaljnja razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES strategije poučevanja,
saj predstavlja uvod v"IL" in "ES" v akronimu PROFILES.Prvi predstavlja učenje z
raziskovanjem, in drugi širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev
izobraževanja (glej učne rezultate).
Že definicija učneja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenci aktivni pri izgradnji
svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v
večini primerov raziskovano vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci
sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovalno
učenje omogoča učencem, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju
podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih
spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti
je razlaga pridobljenih podatkov, zato, da se pridobi rešitev naravoslovnega problema.
V tem učnem modulu, predstavlja uvod (socio-naravoslovni scenarij) da je bila včasih
srebrnina zelo cenjena, saj so iz nje delali tako jedilni pribor kot denar. Danes je jedilni
pribor narejen iz nerjavečega jekla, denar pa iz čistega zlata, jekla in bakra. Prav tako
imajo na gradovih veliko srebrnine, ki so za časa naših prednikov, in če pomislimo, so ti
predmeti stari, saj prihajajo vse od 13. stoletja pa vse tja do 18. stoletja. S časoma
srebrnina prične oksidirati, kar opazimo kot zarjaveli madež. Če želijo, da je srebrnina, ki
se nahaja v grašinah, čista, jo morajo tudi ustrezno in previdno očistiti, za kar pa
največkrat poskrbijo razni strokovnjaki. ,,Zakaj srebro oksidira, kakšen madež je to'' pa
so le ena od ključnih vprašanj, ki se lahko pojavijo pri učencih.
To je le nekaj vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi omogočal pričetek razprave med
učenci (priporočeno je da se ta del učnega modula izvede v skupinah po štiri učence).
Učitelj seveda vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih
predpisuje učni načrt za kemijo(glejte cilje učnega načrta zgoraj).
Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker
tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo:
(1) nastanek ionske vezi in kako nastane
(2) razlikovanje med anioni in kationi;
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
11
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
(3) agregatna stanja;
(4) pravila za urejanje kemijskih enačb;
Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovniscenarij velik pomen pri
uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula,ki je v PROILES
modulih, doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem. Za to je (so) potrebno(na)
raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav učencev o socionaravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih
vprašanj manj uspešni. V tem modulu je možno posataviti nekaj raziskovalnih vprašanj,
kot na primer:
1. Zakaj pri čiščenju uporabimo sodo bikarbono?
2. Zakaj uporabimo aluminijasto folijo?
Po opredelitvi raziskovalnih vprašanja, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati
raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanja in kako je mogoče
opraviti meritve.
Glede na tip modula, ki je strukturiran tako, da se lahko učenci učijo sodelovalno, brez
obsežnega vodenja učitelja, je priporočljivo,da se izvede pouk kot skupinsko delo. Delo
v skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev. Po končanem skupinskem delu
naj učenci poročajo o svojih rešitvah pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema
raziskovalnega dela je, spoznati ionske reakcije, katerih produkt je plin. Vprašanja, ki
vodijo učenje in sovključenav besedilo, ki ga imajo na voljo učenci, so načrtovana tako,
da vodijo razmišljanje učencev v tej smeri.
Z učenjem z raziskovanjem, se pričakuje, da bodo učenci pridobili znanje o ionskih
reakcijah. Besedilo v zvezi z vsebino modula je vključeno tudi v navodilih za učitelja, in
sicer v učiteljevih zapiskih, kjer je podan tudi slikovni material, ki ga lahko učitelj, če želi
uporabi. Podane so tudi nekatere spletne strani, kjer lahko učenci najdejo več
informacijo tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine: definicije ionskih reakcij, kdaj
ionske reakcije potečejo, kako očistimo srebrnino doma, kaj je natrijev
hidrogenkarbonat, kakšna je njegova zgradba.
Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi, ki
sestavljajo vsebino ionskih reakcij, še ni konec aktivnosti učencev. Pomemben zaključek
modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno obravnavati, tako da učenci utrdijo, ne
le naučeno s sodelovanjem v razpravi v skupini, ampak tudi razvijejo sposobnosti
sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s PROFILES modulom je sprejetje
odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine in na koncu tudi razreda glede
socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo naslovno vprašanje in scenarij
modula.
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
12
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Učni cilji posamezne učne ure
Učni cilji prve učne ure:
 Učenci ponovijo snov ionskih reakcij.
 Učenci podrobneje spoznajo srebro.
 Učenci spoznajo natrijev hidrogenkarbonat.
 Učenci s pomočjo literature, sami predvidijo potek eksperimenta, za čiščenje
srebrnine.
Učni cilji druge učne ure:
 Učenci spoznajo razpad natrijevega hidrogenkarbonata pri visoki temperaturi.
 Učenci s pomočjo poskusa ugotovijo, kaj nastane pri ionski reakciji.
 Učenci ponovijo, kateri delec pri razpadu natrijevega hidrogenkarbonata je anion
in kateri delec je kation.
 Učenci spoznajo zgradbo natrijevega hidrogenkarbonata in jo znajo tudi narisati.
Učni cilji tretje učne ure:
 Učenci s pomočjo poiskusa ugotovijo, kaj nastane pri ionski reakciji.
 Učenci znajo zapisati kemijsko enačbo, ki je pri poskusu potekla.
 Učenci znajo razložiti, zakaj uporabimo aluminijasto folijo.
Učni cilji četrte učne ure:
 Učenci ponovijo zapis in urejanje ionskih reakcij.
Doseganje zastavljenih kompetenc
Kompetenca
1. Spretnosti raziskovalnega dela.
Kompetenca je dosežena z...
Izvajanjem poskusov.
2. Komunikacijske (pisne, govorne)
spretnosti.
Urejanje ionskih reakcij.
Zapis ionskih rekacij.
Zapis kemijskih enačb, ki so potekle pri
poskusih.
Reševanje problemske naloge.
Reševanje in ugotavljanje predhodnjih
vprašanj, pred izvajanjem poskusa.
3. Sposobnosti odločanja in argumentacije
odločitev.
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
13
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Reševanjem problemske naloge.
Reševanjem nalog za učence.
4. Sposobnost uporabe informacijske
pismenosti.
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
14
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
»Očisti srebrnino doma in ji povrni
sijaj«
Predlogi ocenjevanja
Učitelj lahko preveri in oceni zananje učencev na različne načine. Pri tem lahko učitelj
izbere in lahko uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula v skaldu
s tem, kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le
predlogi za vrednotenje zananja in da učitelj izbere tiste, za katere meni,da so v dani
situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednotijo razvile spretnosti učencev. Del B temelji
na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del
C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse
dele učitelj lahko poljudno kombinira in jih uporabi za formativno oceno.
Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka:
1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek
posamezne skupine,
2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo
posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v
pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula),
3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge
objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in
argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na
višjih kognitivnih ravneh.
Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1
= nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko
uporabite tudi tri- točkovne lestvice; na primer x –niso niti minimalno dosežene
kompetence, √ = minimalno dosežene kompetence in √√ = ustrezno dosežene (več kot
predvideno/pričakovano (na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki
kaže pobude, itd.) Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše
opombe za celotno skupino ali posameznega učenca.
Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na
ustnovrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja.Primere vprašanj tudi za sumativno
ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj
pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da
učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula pa lahko pred uporabo modula pri
pouku rešijo učenci pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus
znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov
pri pouku.
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
15
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
A del
Ocena zahtevanih spretnosti učencev
Ocena 1-5 / opis / zaznamek
Spretnosti
Socialne vrednote
Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj
skupine
Zmožnost oblikovanja timskega dela
Zmožnost smiselnega argumentiranja
v skupinski diskusiji
Osebne spretnosti
Zmožnost sodelovanja v procesu
učenja
Zmožnost kritičnega mišljenja
Ustvarjalne zmožnosti
Zmožnost predstavitve na zanimiv
način
Zmožnost samozavesti med
predstavitvijo
Zmožnost predstavitve dobljenih
rezultatov v razredu
Zmožnost spraševanja in izražanja
osebnega mnenja
Uporabljanje znanstvenih metod dela
Zmožnost določitve namena
obravnavanega dela
Zmožnost uporabe različnih virov za
pridobivanje informacij
Sposobnost oblikovanja različnih
stališč do obravnavanega dela
Zmožnost priprave ustreznega
delovnega načrta
Zmožnost analize zbranih podatkov
Zmožnost oblikovanja sklepov
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
16
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
B del
Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem ustnem
ali pisnem preizkusu znanja
1. učna ura
Dimenzija
1
2
Učenci podrobneje
spoznajo srebro.
Učenci spoznajo
natrijev
hidrogenkarbonat.
Predlagan kriterij/kompetence za
vrednotenje; Učenci:
Spoznajo lastnosti srebra (simbol,
vrstno in masno število, kje ga
najdemo v periodnem sistemu,
kakšne
barve
je,
je
kovina/nekovina). Spoznajo tudi
oksidacijska števila, ter znajo
razložiti, kdaj srebro oksidira.
Znajo zapisati formulo natrijevega
hidrogenkarbonata, spoznajo tudi
njegovo
drugo
ime
(soda
bikarbona). Na življenskih primerih
razložijo, kje vse lahko uporabimo
natrijev hidrogenkarbonat.
Ocena 1-5 / opis / zaznamek
Predlogi nalog:
1. Poišči srebro v periodnem sistemu, ter zapiši njegov simbol ter masno in vrstno
število, v kateri skupini leži, kakšna je njegova barva, je kovina ali je nekovina?
Kateri oksidacijski stanji sta najpogostejši pri srebru?
Srebro ima oznako Ag. Njegovo masno število je 108, vrstno pa 47. Leži med
prehodnimi elementi. Njegova barva je bleščeče bela in je kovina. Najpogostejši
oksidacijski stanji sta +1 in +2.
2. S pomočjo internetne literature poišči, kdaj srebro oksidira?
Srebro oksidira kadar je izpostavljen ozonu, vodikovemu sulfidu ali zraku z vsebnostjo
žvepla.
3. Zapiši formulo natrijevega hidrogenkarbonata. Zapiši njegovo drugo ime.
NaHCO3(s), soda bikarbona (jedilna soda).
4. Zapiši primere uporabe natrijevega hidrogenkarbonata v vsakdanjem življenju.
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
17
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Natrijev hidrogenkarbonat ali sodo bikarbono lahko v vsakdanjem življenju uporabimo
kot zdravilo, saj v vodi daje bazične lastnosti, kar pomeni, da nevtralizira želodčno
kislino. Lahko ga uporabimo pri čiščenju keramičnih površin, pečic, hladilnika in tudi
nakita. Z njim lahko tudi mehčamo perilo, uporabimo pri umivanju sadja in pri čiščenju
zob.
2. učna ura
Dimenzija
1
2
Učenci s pomočjo
poskusa ugotovijo,
kaj nastane pri
ionski reakciji.
Učenci spoznajo
razpad natrijevega
hidrogenkarbonata
pri visoki
temperaturi.
Učenci spoznajo
zgradbo natrijevega
hidrogenkarbonata
3
in jo znajo tudi
narisati.
Predlagan kriterij/kompetence za
vrednotenje; Učenci:
Ocena 1-5 / opis / zaznamek
Vedo, da pri reakciji nastane
plinasti produkt, s pomočjo pH
indikatorja pa ugotovijo, da kot
produkt nastane tudi ksilina.
Znajo zapisati kemijsko formulo za
razpad
natrijevega
hidrogen
karbonata pri visoki temperaturi
Znajo zapisati anionski in kationski
del natrijevega hidrogenkarbonata.
Znajo narisati v krogličnem modelu
oba (kationski in anionski) dela.
Predlogi nalog:
1. Kaj lahko opazimo pri izvajanju poskusa?
Opazimo, da izhajajo mehurčki, kar pomeni, da je nastal plin. Ko v vodno raztopino
pomočimo pH listič se le ta obarva rdeče, kar pomeni, da je produkt reakcije tudi kislina.
Izhaja tudi voda.
3. učna ura
Dimenzija
1
Učenci s pomočjo
poiskusa ugotovijo,
Predlagan kriterij/kompetence za
vrednotenje; Učenci:
Vedo, da pri reakciji nastane
plinasti produkt, voda ter natrijev
Ocena 1-5 / opis / zaznamek
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
18
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
kaj nastane pri
ionski reakciji.
2
3
Učenci znajo
zapisati kemijsko
enačbo, ki je pri
poskusu potekla.
Učenci znajo
razložiti, zakaj
uporabimo
aluminijasto folijo.
klorid.
Znajo zapisati in urediti kemijsko
enačbo. Znajo jo zapisati tudi v
ionski oblik.
Vedo, da ima aluminij večjo
anfiniteto kot srebro in da le ta
reagira z umazanijo na srebru in
ne s srebrom samim.
Primeri nalog:
??
4. učna ura
Dimenzija
1
Učenci ponovijo
zapis in urejanje
ionskih reakcij.
Predlagan kriterij/kompetence za
vrednotenje; Učenci:
Učenci
rešujejo
preverjanje znanja.
naloge
Ocena 1-5 / opis / zaznamek
za
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
19
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
C del
Vrednotenje na osnovi strategij poučevanja
Vrednotenje pisnih izdelkov učencev
Dimenzija
1
Napiše načrt
oziroma poročilo
raziskave
Predlagan kriterij/competence za
vrednotenje; Učenci:
Zasnuje načrtraziskave oz. postavi
raziskovalnavprašanjain/alipoznanamen
raziskave/poskusov
Ocena 1-5 / opis / zaznamek
Načrt raziskave zadošča minimalnim
standardom, ki jih določi učitelj.
Zna ustrezno predvidevati raziskovalne
rezultate.
Razvijeustrezen postopekraziskave in
zna določiti katerespremenljivke je
potrebno konktrolirati.
Ustreznozbere
Zbira
inzapišeopazovanja/podatke(npr. število
2 eksperimentalne opazovanj, kaj upošteva kot
podatke
sprejemljivo, kako natančnoso zbrani
podatki, zavedanje možnih napak…).
Interpretirapodatke, zbrane na
Interpretira, ali
ustrezennačin, ki ga zna
izračuna iz
zbranih podatkov upravičiti,vključno z
uporaboustreznihgrafov,tabelin
3 določene
simbolov.
parametre in
sklepa na njihovi Ustreznosklepaglede na
osnovi
posatavljenaraziskovalna vprašanja.
Zagotavljapravilnepisneodgovore
na
vprašanja,podanev ustni alipisni obliki.
Odgovarja na
4
Ponuja dovolj podrobneodgovore, zlasti
vprašanja
kadar je pozvan, naj poda mnenje ali
odločitev.
Lahko
zagotovizahtevane
grafične
prikaze.
Riše
Je zmožengrafično predstaviti rezultate
diagrame/tabele/
5
v
primerno
velikih
grafih
in
modele/simbolne
sprimernimipodrobnostmi.
predstavitve.
Sposoben
zagotovitipopolne
inustreznenaslovezadiagrami,slikam,
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
20
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Naravoslovno
alidružbeno6
naravoslovno
mišljenje
tabelam.
Izkazujeustvarjalno
mišljenje
in
postopkepri reševanju problemov.
Poda
ustrezno
družbenonaravoslovnoodločitev
na
določenovprašanjealiskrb,
spravilnopoudarjenonaravoslovnokompo
nento.
Vrednotenje z opazovanjem
Predlagan kriterij/competence za
vrednotenje; Učenci:
Prispevak deluskupine.
Sodeluje zdrugimi vskupiniin v celotisodeluje
pridelu skupine.
Delujev skupini, Prikazujevodstvene
sposobnosti1 meddejavnostmi
vodiskupinozustvarjalnim
razmišljanjemin
inrazpravo
pomagatitistim,
ki
potrebujejopomoč(kognitivnoalipsihomotorično);
povzemarezultate.
Kažetoleranco do članov skupineinjihspodbuja.
Razume cilje raziskave/eksperimentalnega dela
in ve, kateri teste in/ali meritve je potrebno
opraviti.
Izvedboraziskave Izvaja raziskavo/eksperimentalno delov skladu
2
s pripravljenimi navodili/načrtom.
aliposkusa
Uporabljalaboratorijski inventarna varen način.
Do sebe in drugih deluje varno pri delu.
Vzdržujeurejenoin čistodelovnopovršino.
Dimenzija
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
21
Ocena 1-5 / opis /
zaznamek
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
»Očisti srebrnino doma in ji povrni
sijaj«
Zapiski učitelja
1. Ionske reakcije potečejo med ioni v raztopini. Do njih pride, če nastane iz ionov slabo
topna snov (karbonati, AcCl), če pri reakcji nastanejo plini in kadar nastane slabo
ionizirana snov.
Topne spojine
vse natrijeve spojine,
amonijeve spojine
nitrari (NO3-);
Netopne spojine
kalijeve in halogenidi (F-,Cl-, Br-, I-), kot so AgCl,
AgBr, AgI, PbCl2
sulfati (SO42-), kot so CaSO4, BaSO4,
PbSO4
so Na2CO3, vsi ostali KARBONATI so netopni
karbonati (CO32-), kot
K2CO3, (NH4)2S
sulfidi (S2-), kot so Na2S, K2S, (NH4)2S
vsi ostali SULFIDI so netopni
hidroksidi (OH ), kot so LiOH, NaOH, vsi ostali HIDROKSIDI so netopni
KOH, Ba(OH)2
Slabo ionizirane snovi
CO2, NH3, šibke kisline (HCOOH,
CH3COOH), šibke baze (CH3NH2)
Plini, ki lahko nastanejo
CO2 (nastane iz karbonatov in
hidrogenkarbonatov)
H2S (nastane iz sulfdov in
hidrogensulfidov)
NH3 (nastane pri reakciji iz amonijeve
soli)
2. Kako zapišemo ionske reakcije?
Primer nastanka oborine:
NEIONSKA OBLIKA
Pb(NO3)2(aq) + Na2S(aq) ↔ 2NaNO3(aq) + PbS(s)
IONSKA OBLIKA
2+
+
Pb (aq) + 2NO3 (aq) + 2Na (aq) + S2-(aq) ↔ 2Na+(aq) + 2NO3-(aq) + PbS(s)
SKRAJŠANI ZAPIS: zapišemo le tiste reaktante in produlte, ki dejansko potečejo
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
22
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Pb2+(aq) + S2-(aq) ↔ PbS(s)
3. Ionska vez je privlak med pozitivnimi in negativnimi ioni. Običajno nastane tako, da
kovina odda svoje zunanje elektrone nekovini. Pri tem nastanejo kovinski kationi in
nekovinski anioni.
4. Ioni so delci z električnim nabojem. Poznamo pozitivno nabite ioni – katione, ki
nastanejo z oddajanjem elektronov, in negativno nabite ione – anione, ki nastanejo s
sprejemanjem elektronov.
Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje
Vse kemikalije predhodo pripravi učitelj. Učenci naj nosijo rokavice, zaščitno haljo in
očala. Vse potrebščine, ki jih učenci potrebujejo, zložimo na pladenj.
Rešitve nalog z delovnega lista za učence
I DEL
1. Na kaj pomisliš, ko slišiš besedo srebrnina? Kateri element v periodnem
sistemu je to?
Pomislimo na srebro. Je kovina, z oznako Ag.
2. Kdaj nakit oksidira. Kaj pri tem nastane? Pomagaj si z literaturo.
Nakit oziroma srebrnina oksidira, kadar je izpostavljena ozonu, vodikovemu sulfidu ali
zraku z vsebnostjo žvepla. Pri tem nastane disrebrov sulfid (Ag2S(s)).
3.Kako bi srebrnino čistili doma? Pomagaj si z internetno literaturo, ter poišči
eksperiment.
Srebrnino lahko očistimo doma s sodo bikarbono, ki jo predhodno natresemo v vodo in
segrevamo. V novo posodo na dno položimo aluminijasto folijo nanj pa položimo naš
srebrni predmet (ali nakit). Zalijemo z vodo ter pustimo nekaj minut. Lahko dodamo tudi
kis, vendar bo reakcija burnejša.
4.Kaj je soda bikarbona? Za kaj jo uporabljamo pri čiščenju srebrnine?
Soda bikarbona ali natrijev hidrogen karbonat je bela trdna snov, ki ima formulo
NaHCO3(s). Soda bikarbona ima bazične lastnosi, le te pa delujejo podobno kot
površinsko aktivne snovi in odstranjuje nečistoče. Ker srebro oksidira takra, ko je
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
23
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
izpostavljen žveplu, (nastane Ag2S), soda bikarbona reagira z umazanijo iz srebra in ga
tako očisti.
Enačba kemijske reakcije:
3Ag2S + 9NaHCO3 + 2Al = 3NaHS + 3Na2CO3 + 2Al(OH)3 + 6Ag + 6CO2
II DEL
Skušaj najti čim več literature, pri kateri boš iskal/a, zakaj vse lahko uporabimo
sodo bikarbono v domačem okolju. Ali bi lahko sodo bikarbono uporabili tudi pri
peki piškotov? Ali ima enak učinek, kot ga ima pri peki kvas?
Natrijev hidrogenkarbonat ali sodo bikarbono lahko v vsakdanjem življenju uporabimo
kot zdravilo, saj v vodi daje bazične lastnosti, kar pomeni, da nevtralizira želodčno
kislino. Lahko ga uporabimo pri čiščenju keramičnih površin, pečic, hladilnika in tudi
nakita. Z njim lahko tudi mehčamo perilo, uporabimo pri umivanju sadja in pri čiščenju
zob.
Da, sodo bikarbono lahko uporabimo tudi pri peki piškotov, saj nastane kot produkt plin
CO2, ki ima podoben učinek kot kvas (zaradi tega testo vzhaja).
A. Ionska reakcija s sodo bikarbono
POTREBŠČINE
KEMIKALIJE
 Voda
 Natrijev hidrogenkarbonat (soda
bikarbona)
OPAŽANJA
Opazimo mehurčke.
obarva rdeče.
pH
indikator




Aluminijasta folija
Srebrni predmet
2x 250mL čaša
Plinski gorilnik
RAZLAGA
Mehurčki, ki izhajajo, je plin CO2 (ogljikov
se dioksid), ki nastane pri razgradnji
natrijevega hidrogenkarbonata. Ker se pH
indikator obarva rdeče, ugotovimo, da kot
produkt pri reakciji nastane tudi kislina in
sicer ogljikova(V) kislina –H2CO3. Nastane
tudi voda, kar opazimo kot vodne kapljice
na čaši.
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
24
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
1. Zapiši razpad natrijevega hidrogenkarbonata pri visoki temperaturi.
2NaHCO3  H2CO3 + CO2 + H2O
2. Kateri plin je nastal?
Nastane plin ogljikov dioksid.
3. Kateri ionski delci sestavljajo natrijev hidrogenkarbonat? Zapiši tudi, kateri
delec je anion in kateri delec je kation.
Sestavljen je iz: Na+ (kation) in HCO3- (anion)
4. S pomočjo literature nariši zgradbo delcev natrijevega hidrogenkarbonata.
Na+
HCO3-
B. Ionska reakcija s sodo bikarbono in kisom
Zakaj moramo srebro, ki je oksidiralo, položiti neposredno na aluminijasto folijo?
Ker aluminij reagira z umazanijo, ki nastane na srebru (žveplo) in ne s srebrom samim.
(Tako kot aluminij, tudi soda bikarbona oziroma natrijev hidrogenkarbonat reagira z
umazanijo oziroma žveplom iz srebra).
Zapiši enačbo, ki nastane, ko oksidiran nakit položimo na aluminijasto folijo.
2Al(s) + 3Ag2S(s) + 6H2O(l)  6Ag(s) + 2Al2(OH)3(s) + 3H2S(aq)
POTREBŠČINE
KEMIKALIJE
 150mL čaša
 Urno steklo
 Pipeta
 Voda
 Natrijev hidrogen karbonat (soda
bikarbona)
 HCl
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
25
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
OPAŽANJA
RAZLAGA
Mehurčki, ki so nastali predstavljajo
Reakcija je burna, nastajajo mehurčki in plinasti produk CO2 (ogljikov dioksid).
vodna para.
Nadtaja tudi voda.
S čim bi doma zamenjal klorovodikovo kislino? S kisom.
Zapiši enačbo, ki je pri tem poskusu potekla. Zapiši jo tudi v ionski obliki.
NaHCO3(s) + HCl(aq)  CO2(g) + H2O(l) + NaCl(aq)
H+(aq) + HCO3-(aq)  CO2(g) + H2O(l)
Vprašanja za utrjevanje znanja
IONSKA OBLIKA
Ključna vprašanja
Kateri ioni so v raztopini natrijevega hidrogenkarbonata in klorovodikove kisline?
Ioni, ki se nahajajo v raztopini natrijevega hidrogenkarbonata so: Na+, HCO3Ioni, ki se nahajajo v raztopini klorovodikove kisline so: H+ in ClAli natrijev hidrogenkarbonat v vodni raztopini razpade na ione?
V vodni raztopini natrijev hidrogenkarbonat razpade na ione.
Naloge za vajo
Dopolni enačbe ionskih reakcij in jih tudi uredi.
a) AgNO3(aq) + NaCl(aq)  HCO3-(aq) + AgCl(s)
b) Cu(NO3)2(aq) + 2NaI(aq) 2NaNO3(aq) + CuI2(s)
c) Ba(NO3)2(aq) + Na2CO3(aq)  NaNO3(aq) + BaCO3(s)
d) K2SO4(aq) + Pb(NO3)2 (aq) KNO3(aq) + PbSO4(s)
Za zgoraj navedene ionske reakcije, zapiši le ione, ki zreagirajo. Naveden je
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
26
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
primer za prvo enačbo. Zapiši tudi, kateri delec je anion in kateri delec je kation.
a) Ag+(aq) + Cl-(aq) AgCl(s); Kation je SREBROV ION, anion je KLORIDNI ION.
b) Cu2+(aq) + 2I-(aq)  CuI2(s); Kation je BAKROV ION, anion je JODIDNI ION.
c) Ba2+(aq) + CO32-(aq)  BaCO3(s); Kation je BARIJEV ION, anion je KARBONATNI
ION
d) SO42-(aq) + Pb2+(aq)  PbSO4(s); Kation je SVINČEV ION, anion je SULFATNI ION
Kaj nastane pri vseh ionskih reakcijah kot produkt kemijske enačbe?
Oborina oziroma trdna snov.
Ali razumem
Kaj je ionska reakcija, kdaj poteče?
Ionska reakcija, je reakcija med ioni in poteka v raztopinah.
Ali bi ionska reakcija potekla, če delci niso v vodni raztopini?
Ne.
III. DEL
Želite pridobiti ogljikovo kislino H2CO3. Katere od spodaj navedenih snovi morate
uporabiti?
a) CO2(g) + HCl(aq)
b) CO2(g) + H2O(l)
c) H2O(l) + NaCl(aq)
d) H2(g) + CO2(g)
Ali bi lahko z ogljikovo kislino čistili srebrnino? Razloži.
Z ogljikovo kislino bi lahko čistili srebrnino, saj natrijev hidrogenkarbonat pri visoki
temperaturi razpade na ogljikovo(V) kislino.
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
27
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Reference
Bodi eko (2012). Soda bikarbona – čudežni kristalni prah. Dostopno na:
http://www.bodieko.si/soda-bikarbona
Dolenc,
A.
(2009).
Ionske
reakcije. Dostopno
na:
http://www2.pef.unilj.si/kemija/projekti/ionske_reakcije/
Finising.com (2014). Polishingsilverwithaluminumfoilandbaking soda. Dostopno na:
http://www.finishing.com/4600-4799/4785.shtml
Greenopedia (2013). How to polishsilverwithbaking soda. Dostopno na:
http://greenopedia.com/article/baking-soda-polishes-silver-and-removes-tarnish
Home experiments on scifun.org (2014). Put a shine on it. Dostopno na:
http://scifun.chem.wisc.edu/homeexpts/tarnish.html
Naravoslovje
(2012/2013).
Dostopno
na:
http://www.ssgtlj.si/images/stories/2012/Naravoslovje_2012-13.pdf
OECD
SIDS
(2002).
Sodium
bikarbonate.
Dostopno
na:
http://www.chem.unep.ch/irptc/sids/oecdsids/Sodium%20bicarbonate.pdf
Smrdu, A. (2004). Od atoma do molekule: učbenik za kemijo v 8.razredu devetletne
osnovne šole. Ljubljana: Jutro.
Wikipedija
(2014).
Natrijev
hidrogenkarbonat.
Dostopno
na:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Natrijev_hidrogenkarbonat
Wikipedija (2014). Srebro. Dostopno na: http://sl.wikipedia.org/wiki/Srebro
Modulpripravila: AnjaKotar, 2014; konzulent: dr. Iztok Devetak
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
28