1. No category

Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Ali lahko pridelamo ananasovo vino?
Modul za poučevanje kemije v devetem razredu osnovne šole, alkoholno
vrenje.
Povzetek
Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja sadnega soka.
Beseda izhaja iz latinskega izraza vinum, ki se nanaša tako na vino kot na trto. Vino, je
precej pomemben gospodarski produkt v današnji družbi. Ne samo, da je vino
priljubljena pijača, temveč bolj kot kateri koli drug pridelek odseva raznolikost dežele,
lokalne kulture kvasovk ter podnebje in pogoje, pri katerih poteka njegova predelava.
Modul vključuje
1.
Navodila za učence
2.
Navodila za učitelja
Način preverjanja in
ocenjevanja znanja
3.
4.
Učiteljevi zapiski
Podroben opis scenarija ter učne vsebine in nalog, ki
jih morajo učenci rešiti.
Predlogi, kako poučevati z učnim modulom.
Predlogi strategij in kriterijev ocenjevanja.
Podane dodatne informacije o učni vsebini in rešitve
nalog v navodilih za učence.
Zahvala
Modul je pripravila Anja Šteerk po priporočilih EC FP7 PROFILES projekta na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani,
Kardeljeva pl. 16, Ljubljana. Spletna stran projekta je http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php; e-pošta:
[email protected]; UL-PROFILES projektna skupina (2011) v okviru Konzorcijuma - www.profiles-projects.eu.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
1
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Učni cilji/kompetence povezani z vsebino modula; Učenci:
1. razumejo kemijske spremembe kot kemijske reakcije oziroma kot snovne in
energijske spremembe
2. opredelijo reaktante in produkte kemijske reakcije alkoholnega vrenja sadnega
mošta
3. razlikujejo med vinom in žganjem
4. Poznajo postopek pridelave vina in žganja
5. razumejo proces alkoholnega vrenja in znajo zapisati besedno enačbo tega
procesa
Vsebina učnega načrta:
(1) Kemijske reakcije– kemijska sprememba kot kemijska reakcija, kemijska reakcija
kot snovna in energijska, Reaktanti in produkti, eksotermne reakcije, alkoholno
vrenje
Metode in oblike dela:
metode: besedne metode (ustna razlaga, pogovor, delo z besedilom, metoda pisanja);
eksperimentalne metode; metode izkustvenega učenja (samorefleksija, reševanje
problemov, poučevanje s primeri)
oblike (frontalna, indvidualna, delo v dvojicah, skupinsko delo);
didaktični sistemi (projektno delo, timski pouk).
Predviden čas: 5 šolskih ur (45 min). med 2. in tretjo šolsko uro, ko bodo učenci
zastavili poskus alkoholnega vrenja naj mine 7 dni. Profiles lahko služi kot projektno
delo, ki bo trajalo več tednov. Vsak teden bodo učenci po eno ali dve šolski uri izvajali
naloge.
1. Predznanje; Učenci naj bi že znali: (1) Kemijske reakcije – znajo prepoznavati
kemijske spremembe, razumejo kemijske spremembe kot kemijske reakcije,
poznajo osnovne zapise kemijskih reakcij (reaktanti, produkti, agregatna stanja)
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
2
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Aktivnosti učencev
Ali lahko pridelamo ananasovo vino?
Ime in priimek: __________________________
Skupina: ____ Razred: ___
Zakaj se to učim?
Mitja je šel s starši na obisk k stricu v Prekmurje. Ta jim je postregel z jabolčnim sokom
in jabolčnim vinom. Mitji je bil svež jabolčni sok zelo okusen, zato je prosil strica, če
lahko dobi steklenico svežega jabolčnega soka za domov. Po enem tednu si je Mitja
zaželel požirek soka, a ta več ni bil sladek tako kot prej. Razočaran se je hitro spomnil
na jabolčno vino, ki ga je stric ponudil njegovim staršem. Sklepal je, da ima sedaj tudi
on v kozarcu vino. Nato je radovedni Mitja razmišljal: »Kakšno bi bilo pa ananasovo
vino, ali pa morda pomarančno?« Pomagaj Mitji najti odgovor na njegovo vprašanje,
razmisli, ali je mogoče pripraviti vino iz kateregakoli sadja in kakšne bi bile njegove
lastnosti. Mitja je razmišljal tako kot večina najstnikov, priprava sadnih vin bi bila prav
gotovo prava atrakcija zanj. A se zaveda, da je uživanje alkohola pri njegovih letih lahko
zelo nevarno, saj se je prav njegova vrstnica iz soseske zastrupila z alkoholom in
omedlela.
(1) Učni cilji: (1) Kemijske reakcije – naučimo se da so kemijske spremembe kemijske reakcije oziroma snovne in
energijske spremembe, opredelimo reaktante in produkte kemijske reakcije alkoholnega vrenja sadnega mošta,
razlikujejo med vinom in žganjem, spoznamo postopek pridelave vina in žganja, naučimo se razumevanja procesa
alkoholnega vrenja in zapisa besedne enačbe tega procesa
(2) Učni dosežki: (1) Kemijske reakcije – razumemo kemijske spremembe kot kemijske reakcije oziroma kot snovne
in energijske spremembe, opredelimo reaktante in produkte kemijske reakcije alkoholnega vrenja sadnega mošta,
razlikujejo med vinom in žganjem, Poznamo postopek pridelave vina in žganja, razumemo proces alkoholnega vrenja
in znamo zapisati besedno enačbo tega procesa
(4) Predzanje: znanje prepoznavanja kemijskih sprememb, razumevanje kemijske spremembe kot kemijske reakcije,
poznavanje osnovnih zapisov kemijskih reakcij (reaktanti, produkti, agregatna stanja)
(5) Viri: Učbeniki in splet, ki so vam na voljo.
(6) Novi pojmi: alkoholno vrenje ali fermentacija, delež oziroma odstotek alkohola v alkoholni pijači, vino, žganje
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
3
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Naloge učencev
I. DEL –poglobimo znanje za lažje razumevanje Mitjine zgodbe in našega nadaljnega
dela
1.
Preberite teoretična izhodišča, nato boste skupaj s pomočjo vprašanj in
pomoči učiteljice zasnovali raziskovalna vprašanja in hipoteze za vaše nadaljno
delo.
Teoretična izhodišča
Sadni sok:
Pridelava in poraba sadnih sokov, predvsem iz domačega, biološko pridelanega sadja, v
zadnjem času zelo narašča. Optimalen čas za pridelavo soka je v času užitne zrelosti,
ko se večina škroba pretvori v sladkor. Vsebnost škroba preverimo z enostavnim
testom z jodovico.
Sadju dajejo sladek okus ogljikovi
hidrati, natančneje monosaharidi in
disaharidi, kot so fruktoza, glukoza, in
saharoza. Monosaharide gradi ena
enota, disaharidi pa so sestavljeni iz
dveh monosaharidih enot. V spodnji
shemi
je
monosaharidna
enota
predstavljena kot krogec.
Sadje vsebuje največ fruktoze ali sadnega sladkorja, ki je enostaven ogljikov hidrat ali
monosaharid. Najdemo jo bodisi prosto v sadju ali vezano na glukozo v obliki
saharoze.
Sadje moramo pred mletjem oprati s čisto vodo. Sadje nato zmeljemo in s tem dobimo
sadno kašo, ki je pripravljena za stiskanje. Zmleto sadje oziroma sadno kašo postopoma
stiskamo v za to namenjeni preši. Sok nato pustimo stati toliko časa, da se usedline
naberejo na dnu posode. Večjo bistrost soka dosežemo s filtracijo. Sok takoj po
stiskanju pastreriziramo in polnimo v steklenice. Pasterizacija je postopek, pri katerem s
segrevanjem na primerno temperaturo preprečimo škodljivo delovanje mikroorganizmov,
kot so kvasovke in encimov.
Vinogradništvo:
Vino je alkoholna pijača, ki nastane kot rezultat alkoholnega vrenja sadnega soka
oziroma mošta. Beseda izhaja iz latinskega izraza vinum, ki se nanaša tako na vino kot
na trto. Proces alkoholnega vrenja steče v vsaki sladki pijači, kjer so prisotne glive
kvasovke. Sladkor se v tem procesu počasi pretvarja v alkohol.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
4
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Postopek pridelave vina se začne s trgatvijo grozdja in pripravo sadnega soka po
postopku, ki je opisan zgoraj. Tega nato prelijejo v za to namenjene sode. Tam se prične
odvijati glavni del pridelave vina, alkoholno vrenje. Nekateri soku poleg naravno
prisotnih kvasovk in sladkorja iz grozdja, dodajo še več le teh, da lahko fermentacija
poteka hitreje. Poleg alkohola v sodih nastaja še vrsta stranskih produktov, ki kasneje
vplivajo na aromo in značilnosti vina.
Žganjekuha:
Žganjekuha je pridobivanje alkoholnih pijač z destilacijo vina. V kotlu za žganje počasi
segrevamo vino, kar povzroča izhajanje lahko hlapljivih snovi (alkoholov). Alkoholne
hlape vodimo do kondenzatorja, kjer se ohladijo in utekočinijo. Če želimo doseči višje
koncentracije alkohola, destilacijo ponovimo. V Sloveniji je razširjeno kuhanje domačega
žganja iz različnih vrst sadja (hruške, slive, brinje ...) oz. iz vina ali sadjevca.
2. Razprava o Mitjini zgodbi oziroma problemu: določimo skupna raziskovalna
vprašanja in hipoteze za naše raziskovalno delo glede na prebrano teorijo:
Raziskovalna vprašanja (usmerja učiteljica) in hipoteze (učenci napišejo sami-kaj
predvidevate?):
1. Učiteljica s pomočjo manjše diskusije privede učence do razmišljanja o 1.
raziskovalnem vprašanju: Mitja se je vprašal kakšno bi bilo ananasovo vino. kakšne
lastnosti ima lahko vino, razmislite.
Odgovor učencev: vsebnost alkohola, okus, barva ipd.
Učiteljica: Iz česa pa nastane alkohol?
Učenci: Iz sladkorja.
Kako količina sladkorja v sadju vpliva na delež (%) alkohola v vinu oziroma
žganju?
Večja kot je količina sladkorja v sadju, večji delež alkohola je v žganju.
2. učiteljica spodbuja nadaljnje razmišljanje: Koliko različnih sladkorjev najdemo v sadju
in kako lahko te ogljikove hidrate razvrstimo v skupine?
Odgovor učencev: tri:glukozo (monosaharid), fruktozo (disaharid) in saharozo
(polisaharid)
Učiteljica s postavljenim novim raziskovalnim vprašanjem spodbudi nadeljne
razmišljanje učencev.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
5
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Ali je končni delež alkohola v žganju odvisen samo od količine sladkorja, ali je
odvisen tudi od vrste sladkorja?
Učenci Končni delež alkohola v vzorcu žganja je odvisen tako od količine
sladkorja, kot od vrste sladkorja.
3. Učiteljica: Kako bi lahko ugotovili iz katerega sladkorja nastane največ alkohola?
Učenci: Postavili bi poskus alkoholnega vrenja enakih mas vseh treh
sladkorjev(glukoze, fruktoze in saharoze) in nato izmerili delež alkohola.
Kakšen je vpliv treh različnih sladkorjev na delež (%) alkohola v žganju?
Pri poskusu z enakimi začetnimi masami uporabljenih monosaharidov in
disaharidov bomo dobili različne končne deleže etanola v žganju.
II. DEL-stopenjsko raziskovalno delo
Pred izvajanjem poskusov najprej preberite in preglejte predvidene poskuse in
načrtujte (s pomočjo teoretičnih izhodišč in učiteljeve razlage) nekatere poskuse za
preverjanje raziskovalnih hipotez:
A. Merjenje količine sladkorja v sadju
Zakaj bomo najprej izmerili količino sladkorja v sadju? Kdaj bomo lahko te meritve
uporabili?
________________________________________________________________
________________________________________________________________
Za poskus bomo poleg ananasa, kot je to želel Mitja, uporabili še jabolko, grenivko, kivi,
hruško in grozdje. Napiši svoja predvidevanja, kateri sadež je najslajši in kateri najmanj.
______________________________________________________________________
Da lahko določimo količino sladkorja v sadju moramo najprej iz vsakega sadeža
(grenivka, jabolko, kivi, hruška, ananas in grozdje) pripraviti sadni sok. Posamezen
sadež narežemo na manjše kose in jih zmeljemo s paličnim mešalnikom, tako da
dobimo gladko zmes. To nato čez gazo precedimo v čašo.
Količino sladkorja v sadnem soku izmerimo z refraktometrom. Ta inštrument
meri refraktivni indeks vzorca. Rezultati meritve so prikazani v brixih (brix =
delež sladkorja v tekočini, izražen v %).
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
6
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Opis postopka merjenja z refraktometrom
1. Ničelna nastavitev
Na prizmo kanimo destilirano vodo (nekaj kapljic bozadostovalo). Zapremo
pokrov in tako dolgo vrtimo nastavitveni vijak, dokler se svetlo/temna meja (temna
črta) ne poravna z ničelno črto. Po ničelni nastavitvi je treba plazmo obrisati z
mehko krpo.
2. Priprava vzorcev in odčitavanje
Za odčitavanje vzorca preprosto kanimo nekaj kapljic sadnega soka na merilno
prizmo, ki se nahaja na koncu inštrumenta. Zapremo pokrov prizme, tako da se
tekočina razporedi čez celotno površino prizme. Pri tem ne smejo nastati zračni
mehurčki, prav tako ne sme biti nobenih suhih mest (glej desne skice). Ko se
sadni sok pravilno razporedi po prizmi, počakamo približno 30 sekund, preden
nadaljujete z delom. Instrument namestimo pod vir svetlobe in poglejte skozi
okular. Koncentracija sladkorja (brix) se določi s presekom mej svetlega in
temnega polja, ki je viden kot temna črta, ki leži pravokotno na natisnjeno
lestvico. Če se lestvica pojavi izven fokusa, je treba prilagoditi okular z vrtenjem
njegovega izbočenega dela.
Meritve vpišite v spodnjo tabelo:
Delež (%) sladkorja v posameznem
sadnem soku
VRSTA SADJA
Grenivka
Jabolko
Kivi
Hruška
Ananas
Grozdje
B. Načrtuj poskus s katerim boš pridobil različna vina
Iz česa lahko s pomočjo kemijske reakcije alkoholnega vrenja nastane vino?
______________________________________________________________________
Kakšni pogoji so potrebni, da nastane vino?
______________________________________________________________________
Koliko časa mora preteči, da poteče kemijska reakcija alkoholnega vrenja do konca?
______________________________________________________________________
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
7
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
 Načrtovanje poskusa pridobivanja sadnih vin:
določi konstante in njihove vrednosti, ki se tekom poskusa ne bodo spreminjale:
______________________________________________________________________
določi spremenjlivke, ki se bodo tekom poskusa spreminjale:____________________
določi pripomočke, ki jih boš potreboval za izvedbo poskusa:
____________________________________________________________________
____________________________________________________________________
Napiši postopek po korakih:
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Pred izvajanjem poskusa naj učiteljica preveri vaš načrt za poskus!
Ker smo postavili postavili hipotezo, da je končni delež alkohola odvisen ne samo od
količine sladkorja ampak tudi od vrste sladkorja moramo postaviti še poskus
alkoholnega vrenja treh različnih sladkorjev:
 Načrtovanje poskusa alkoholnega vrenja treh različnih sladkorjev:
določi konstante in njihove vrednosti, ki se tekom poskusa ne bodo spreminjale:
______________________________________________________________________
določi spremenjlivke, ki se bodo tekom poskusa spreminjale:____________________
določi pripomočke, ki jih boš potreboval za izvedbo poskusa:
____________________________________________________________________
____________________________________________________________________
Napiši postopek po korakih:
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
8
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Pred izvajanjem poskusa naj učiteljica preveri vaš načrt za poskus!
Po postavitvi poskusov opazuj kaj se dogaja. Opažanja zabeleži:
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________


izbiranje postopkov, tehnik, strategij, pripomočkov
opredelitev spremenljivk, konstant in njihovih vrednosti (enote)
C. Poskus pridobivanja žganja
*** Nas zanima koliko alkohola vsebuje dločeno sadno vino. Zakaj potem pridobivamo
še žganja? Zato, ker je žganje brezbarvno in temu lahko s pomočjo poskusa
spektrometrije (naslednji poskus) izmerimo delež alkohola. Pri vinih to ni mogoče, saj so
le ta obarvana.
Kaj je žganje?
______________________________________________________________________
Iz česa lahko pridobimo žganje?
______________________________________________________________________
Kakšen je postopek pridobivanja žganja in kako se imanuje?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Ali je proces pridobivanjea žganja kemijska sprememba oziroma ali poteče kemijska
reakcija?
______________________________________________________________________
Pri izvedba poskusa pridobivanja žganja vam bodo pomagali učiteljica in asistentka, saj
je za postavitev kompleksna aparature potrebno znanje in natančnost. Tudi ob izvajanju
tega postopka pazute na varnost pri delu!
Nariši skico aparature za pridobivanje žganja in iznači njene sestavne dele:
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
9
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
D. Merjenje količine alkohola v žganju
Zakaj merimo delež alkohola v žganju in ne v vinu?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Količino oziroma delež alkohola boste izmerili s pomočjo spektrometra Spektra TM.
Za spektrofotometrijo potrebujemo naslednje reagente in opremo:
 Spektrometer Spektra TM
 Mikropipete
 Standardna raztopina K2Cr2O7 (0,25 mol/L)
 Standardna raztopina H2SO4 (2,25 mol/L)
 Etanol (96 vol %)
** Reagente predhodno pripravi učitelj
Potek meritev:
1. Pred merjenjem transmitance standardnih raztopin in vsakega vzorca
spektrometer umerimo tako da z deionizirano vodo v blistru transmitanco pri
zeleni svetlobi nastavimo na 100. Nato v blister odpipetiramo ustrezen volumen
reagentov (glej tabelo-vsaka vrstica eden vzorec) in takoj merimo transmitanco
pri zeleni svetlobi. Transmitanco slepe nastavimo na 100. Rezultate zapišemo v
spodnjo tabelo.
2. Iz izmerjenih transmitanc izračunamo absorbance po formuli: A=-logT
Tabela 1: Vrednosti za priprave vzorcev
Stand.razt.1
Stand.razt.2
Stand.razt.3
Stand.razt.4
Stand.razt.5
Hruška
Grozdje
Ananas
Grenivka
Jabolko
Kivi
Saharoza
Glukoza
fruktoza
VK2Cr2O7
(µL)
VH2SO4
(µL)
VH2O
(µL)
Vetanol(µL)
Vzorec
(µL)
180
180
180
180
180
180
180
180
180
180
180
180
180
180
110
110
110
110
110
110
110
110
110
110
110
110
110
110
100
96
92
88
84
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
4
8
12
16
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
100
100
100
100
100
100
100
100
100
Izmerjena
transmitanca
T
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
10
Izračunana
absorbanca
A
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
3. Iz podatkov petih standardnih raztopinIzrišemo kalibracijsko premico standardnih
raztopin odvisnosti absorbance od volumskega deleža etanola (%). Graf narišite s
pomočjo excela ali na milimetrski papir in ga priložite modulu.
4. Nato za vsak vzorec na podlagi njegove absorbance, iz kalibracijske premice,
odčitajte volumski delež etanola (%) v vzorcu in ga zapišite v spodnjo tabelo:
Vzorec (žganje)
Vol (%)etanol
grenivka
jabolko
kivi
hruška
ananas
grozdje
Narišite stolpčni diagram s katerim boste prikazali delež alkohola v posameznem
sadju.
Kateri sadež je vseboval največji delež alkohola in kateri najmanj? Poskusi razložiti,
zakaj je temu tako.
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
Nariši stolpčni diagram s katerim boste prikazali delež alkohola ki je nastal iz
posamezne vrste sladkorja.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
11
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Iz katerega sladkorja je tekom alkoholnega vrenja nastalo največ alkohola in iz
katerega najmanj? Poskusi razložiti zakaj je temu tako (pomagaj si z litaraturo o vrsti
sladkorjev)
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
___________________________________________________________________
Vprašanja za utrjevanje znanja
Sladkor v sadju:
Zakaj bomo najprej izmerili količino sladkorja v sadju? Kdaj bomo lahko te meritve uporabili?
______________________________________________________________________
__________________________________________________________
Za poskus smo poleg ananasa, kot je to želel Mitja, uporabili še jabolko, grenivko, kivi, hruško in
grozdje. Napisali te svoja predvidevanja, kateri sadež je najslajši in kateri najmanj. Ali ste
uganili?
______________________________________________________________________
Alkoholno vrenje:
Iz česa lahko s pomočjo kemijske reakcije alkoholnega vrenja nastane vino?
______________________________________________________________________
Kakšni pogoji so potrebni, da nastane vino?
______________________________________________________________________
Koliko časa mora preteči, da poteče kemijska reakcija alkoholnega vrenja do konca?
______________________________________________________________________
Žganjekuha:
Po postavitvi poskusov opazuj kaj se dogaja. Opažanja zabeleži:
Iz česa lahko pridobimo žganje?
______________________________________________________________________
Kakšen je postopek pridobivanja žganja in kako se imanuje?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
12
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Ali je proces pridobivanjea žganja kemijska sprememba oziroma ali poteče kemijska
reakcija?
______________________________________________________________________
Zakaj merimo delež alkohola v žganju in ne v vinu?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Alkohol:
Kateri sadež je vseboval največji delež alkohola in kateri najmanj? Poskusi razložiti,
zakaj je temu tako.
___________________________________________________________________
______________________________________________________________________
________________________________________________________________
Iz katerega sladkorja je tekom alkoholnega vrenja nastalo največ alkohola in iz katerega
najmanj? Poskusi razložiti zakaj je temu tako (pomagaj si z litaraturo o vrsti sladkorjev)
___________________________________________________________________
______________________________________________________________________
________________________________________________________________
Ključna vprašanja
Kaj je alkoholno vrenje?
Čemu služijo glive kvasovke?
Zapiši besedno enačbo kemijske reakcije alkoholnega vrenja.
Ali je alkoholno vrenje eksotermna ali endotermna kemijska reakcija?
Naloge za vajo
Koliko časa je potrebnega, da se reakcija alkoholnega vrenja zaključi? Kako lahko to
preveriš?
Sliva vsebuje 20% sladkorja, ribez pa 15%. V katerem primeru bi pri alkoholnem vrenju
nastalo več alkohola?
Ali je pridobivanje žganja kemijska ali fizikalna sprememba?
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
13
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Ali razumem
Opiši kdaj alkoholno vrenje lahko poteka. Kakšni so pogoji in katere snovi morajo biti
prisotne?
Kdaj nastane več alkohola, po vrenju glukoznega sirupa ali saharoznega? Pojasni
zakaj!
Kako veš da je alkoholno vrenje kemijska reakcija?
Problemska naloga
Mitja je šel s starši na obisk k stricu v Prekmurje. Ta jim je postregel z jabolčnim sokom
in jabolčnim vinom. Mitji je bil svež jabolčni sok zelo okusen, zato je prosil strica, če
lahko dobi steklenico svežega jabolčnega soka za domov. Po enem tednu si je Mitja
zaželel požirek soka, a ta več ni bil sladek tako kot prej. Razočaran se je hitro spomnil
na jabolčno vino, ki ga je stric ponudil njegovim staršem. Sklepal je, da ima sedaj tudi on
v kozarcu vino.
Kaj si ugotovil s poskusi? Kaj je imel Mitja v steklenici namesto jabolčnega soka?
________________________________________________________________
Razmisli, kakšen okus bi imel jebolčni sok po enem mesecu? Ali bi bilo v steklenici še
vedno vino? Skušaj to razložiti. Pomagaj si z literaturo na spletu s knjigami, ki jih imate v
učilnici.
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
14
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
III. DEL
Ali lahko pridelamo ananasovo vino?
Navodila za učitelja
Glavni namen vseh PROFILES modulov je, da se učenje začne na način, ki spodbudi
interes učencev za učenje vsebine. To predstavlja takoimenovani scenarij, ki je na
začetku modula zapisan kot zgodba v socio-naravoslovnem kontekstu, ki poleg
motivacijske vloge predstavlja tudi možnosti ugotavljanja dejanskega predhodnega
znanja učencev in tudi sprožiti razpravo o tem katero dodatno naravoslovneo znanje je
potrebno za nadalnjo diskusijo o problemu in njogovo rešitev.
Nadaljnja razprava o scenariju je ključna komponenta PROFILES stretegije poučevanja,
saj predstavlja uvod v "IL" in "ES" v akronimu PROFILES.Prvi predstavlja učenje z
raziskovanjem, in drugi širše učenje o določenem problemu, ki izhaja iz doseganja ciljev
izobraževanja (glej učne rezultate).
Že definicija učneja z raziskovanjem vključuje dejstvo, da so učenci aktivni pri izgradnji
svojega znanja. Takšen pristop zahteva nek "sprožilec", da steče raziskovanje in je v
večini primero raziskovano vprašanje (ali vprašanja), ki jih v najboljših primerih učenci
sami postavijo. Raziskovalno vprašanje nato vodi raziskovalno učenje. Raziskovano
učenje omogoča učencem, da naprej razmišljajo o rešitvah problema in pridobivanju
podatkov s prve roke, kot je eksperimentiranje, in s tem pridobivanje procesnih
spretnosti, ali zbiranje podatkov z druge roke, kot so različni viri. Rezultat teh dejavnosti
je razlaga pridobljenih podatkov, zato, da se pridobi rešitev naravoslovnega problema.
V tem učnem modulu, predstavlja uvod (socio-naravoslovni scenarij), ki govori o dečku,
ki je je bil na obisku pri stricu v Prekmurju. Ta jim je ponudil jabolčno vino in jabolčni sok.
Deček je dobil nekaj soka za domov. Doma je po enem tednu ugorovil, da sok ni več
tako sladek in okusen kot je bil pred enim tednom. Deček je sklepal, da ima v plastenki
vino. Želel je preizkusiti ali lahko pripravi vino še iz katerega drugega sadeža, tako kot je
stric to počel iz jabolk. Pri učencih se lahko porodijo vprašanja: Ali je sploh mogoče
pripraviti vino kar doma in iz katerega koli sadja? Kakšen je postopek pridelave vina? Ali
je takšno vino sploh užitno? Koliko alkohola sploh vsebuje takšno vino? To je le nekaj
vprašanj, ki jih lahko sproži scenarij in bi omogočal pričetek razprave med učenci
(priporočeno je da se ta del učnega modula izvede v skupinah po štiri učence).
Učitelj seveda vodi učence do učenja specifičnih naravoslovnih pojmov, kot jih
predpisuje učni načrt za kemijo (glejte cilje učnega načrta zgoraj).
Pomembno je tudi, da učitelj do določene mere preveri predhodno znanje učencev, ker
tako lahko ustrezno načrtuje svoje nadaljnje delo. Predznanje tega modula naj bi bilo:
(1) Kemijske reakcije – znajo prepoznavati kemijske spremembe, razumejo kemijske
spremembe kot kemijske reakcije, poznajo osnovne zapise kemijskih reakcij (reaktanti,
produkti, agregatna stanja)
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
15
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Glede na zgoraj navedeno drži, da ima socio-naravoslovni scenarij velik pomen pri
uvajanju nadaljnjega učenja specifične naravoslovne vsebine modula, ki je v PROILES
modulih, doseženo s pristopom učenja z raziskovanjem. Za to je(so) potrebno(na)
raziskovalna vprašanje(a), ki nastanejo na osnovi razprav učencev o socionaravoslovnem scenariju ali jih poda učitelj, če so učenci pri snovanju raziskovalnih
vprašanj manj uspešni. V tem modulu je možno posataviti nekaj raziskovalnih vprašanj,
kot na primer:
1. Kako količina sladkorja v sadju vpliva na delež (%) alkohola v žganju?
2. Ali je končni delež alkohola v žganju odvisen samo od količine sladkorja, ali je
odvisen tudi od vrste sladkorja?
3. Kakšen je vpliv treh različnih sladkorjev na delež (%) alkohola v žganju?
Po opredelitvi raziskovalnih vprašanja, je v naslednjem koraku potrebno zasnovati
raziskavo. Glede na vprašanja, moramo premisliti o vsebini vprašanja in kako je mogoče
opraviti meritve.
Glede na tip modula, ki je strukturirana tako, da se lahko učenci učijo sodelovalno, brez
obsežnega vodenja učitelja, je priporočljivo, da se izvede pouk kot skupinsko delo. Delo
v skupini naj bo načrtovano in vodeno s strani učencev. Po končanem skupinskem delu
naj učenci poročajo o svojih rešitev pridobljenih z raziskovanjem. Ključna tema
raziskovalnega dela je, alkoholno vrenje. Glavni namen raziskovalnega dela je pomoč
učencem pri bolj poglobljenem razumevanju kemijskiih reakcij-konkretno alkoholnega
vrenja. Vprašanja, ki vodijo učenje in so vključena v besedilo, ki ga imajo na voljo
učenci, so načrtovana tako, da vodijo razmišljanje učencev v tej smeri.
Z učenjem z raziskovanjem, se pričakuje, da bodo učenci pridobili znanje o kemijskih
reakcijah in alkoholnem vrenju. Besedilo v zvezi z vsebino modula je vključeno tudi v
navodila za učitelja, in sicer v učiteljeve zapiske, kjer je podani tudi slikovni material, ki
ga lahko učitelj, če želi uporabi. Podane so tudi nekatere spletne strani, kjer lahko
učenci najdejo več informacij o tej temi. Predstavljene so predvsem vsebine: kemijskih
reakcij kot snovnih in energijskih sprememb, vrst kemijskih reakci, zapisa kemijskih
reakcij z enačbami kemijskih reakcij, urejanje enačb kemijskih reakcij in opisa
alkoholnega vrenja z zapisom enačbe kemijske reakcije alkoholnega vrenja glukoze.
Na koncu učenja z raziskovanjem, kjer se medsebojno povežejo obravnavani pojmi
glavne vsebine modula-Kemijske reakcije-alkoholno vrenješe, še ni konec aktivnosti
učencev. Pomemben zaključek modula je vprašanje v naslovu, ki ga je potrebno
obravnavati, tako da učenci utrdijo, ne le naučeno s sodelovanjem v razpravi v skupini,
ampak tudi razvijejo sposobnosti sklepanja in argumentiranja. Rezultat učenja s
PROFILES modulom je sprejetje odločitve oz. soglasja, na ravni posameznika, skupine
in na koncu tudi razreda glede socio-naravoslovnega problema, ki ga je postavilo
naslovno vprašanje in scenarij modula.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
16
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Učni cilji posamezne učne ure
Učni cilji prve učne ure:
 Učenci se seznaniijo z uvodno zgodbo, ki je povezana s socionaravoslovnim
kontekstom.
 Pregledajo podano literaturo, ki bo učencem v pomoč pri nadaljnem delu
(alkoholno vrenje, sladkorji, žganjekuha)
 Diskuskutirajo z učiteljico in skupaj oblikujejo raziskovalna vprašanja in hipoteze,
s katerimi bodo lahko rešili Mitjino vprašanje iz uvodne zgodbice.
 Učenci preberejo kako bodo izvajali poskuse in sami, v skupini načrtujejo poskus
pridobivanja sadnih vin in vin treh različnih sladkorjev.
Učni cilji druge učne ure (delo v laboratoriju):



Učenci izvedejo poskus merjenja sladkorja v 5. razkičnih vrstah sadja in zabeležijo
rezultate.
Učenci postavijo poskus alkoholnega vrenja petih različnih vrst sadnih sokov.
Učenci postavijo poskus alkoholnega vrenja treh različnih vrst sladkorja.
Učni cilji tretje učne ure:
 Učenci s pomočjo izvedejo poskus destilacije vin.
Učni cilji četrte učne ure:
 Učenci izvedejo poskus merjenja deleža alkohola v žganjus spektrometrom.
 Beležijo rezultate, računajo absorbance in narišejo grafe, za prikaz rezultatov.
Učni cilji pete učne ure:
 Učenci na podlagi pridobljenih teoretičnih informacij in rezultatov svojih pskusov
odgovarjajo na vprašanja in izoblikujejo zaključke (razumejo kemijske
spremembe kot kemijske reakcije oziroma kot snovne in energijske spremembe,
razumejo proces alkoholnega vrenja in znajo zapisati besedno enačbo tega
procesa).
 Rešijo naloge za ponavljanje in problemsko nalogo.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
17
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Doseganje zastavljenih kompetenc
Kompetenca je dosežena z...
Postavljenim
socionaravoslovnim
kontekstom, študijo literature, postavitvijo
raziskovalnih
vprašanj
in
hipotez,
načrtovanjem in izvedbo poskusov, analizo
rezultatov in podajanja zaključkov.
Sodelovanjem v skupini, skupinskim
razgovorom pri postavitvi hipotez in
preverjanju odgovorv na vprašanja in
predstavitev rezultatov.
Predhodnim študijem literature in nato
postavitvijo
raziskovalnih
vprašanj
(odločanje, kaj so primerna raziskovalna
vprašanja) in oblikovanje zaključkov.
Nalogami za razmislek, problemsko
nalogo.
Celotno nalogo, od študija literature, do
načrtovanja poskusov, pisanja zaključkov
in odgovarjanja n avprašanja.
Kompetenca
1. Spretnosti raziskovalnega dela.
2. Komunikacijske (pisne, govorne)
spretnosti.
3. Sposobnosti odločanja in argumentacije
odločitev.
4. Celostno razumevanje pojma alkoholno
vrenje
5. Razumevanje pojmov žganje in vino.
S štujijo literature
pridobivanja obeh.
in
6.Razumevanje kemijskih reakcij preko
alkoholnega vrenja
S končnimi ugotovitvami in opažanji
poskusov (Sprememba snovi in energije)
7. Razlikovanje med monosaharidi in
polisaharidi
S poskusom alkoholnega vrenja fruktoze,
glukoze in saharoze.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
18
s
poskusoma
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
»Ali lahko pridelamo ananasovo vino? «
Predlogi ocenjevanja
Učitelj lahko preveri in oceni zananje učencev na različne načine. Pri tem lahko učitelj
izbere in lahko uporabi različne pristope v različnih učnih urah izvedbe modula v skaldu
s tem, kateri pristop se učitelju zdi najbolj primeren (A-C del). Pomembno je, da so to le
predlogi za vrednotenje zananja in da učitelj izbere tiste, za katere meni,da so v dani
situaciji najbolj smiselni. V delu A se vrednostijo razvile spretnosti učencev. Del B temelji
na vrednotenju posameznih doseženih kompetenc v vsaki učni uri uporabe modula, del
C pa podaja vrednotenje pisnih izdelkov ter procesov v skupini, ki jih učitelj opazuje. Vse
dele učitelj lahko poljudno kombinira in jih uporabi za formativno oceno.
Preverjanje in ocenjevanje znanja lahko poteka:
1. med poročanjem skupin na koncu skupinskega dela, kjer lahko ocenimo napredek
posamezne skupine,
2. z ustnim preverjanjem znanja, kjer lahko posamezne učence vprašamo, da razložijo
posamezne pojme ter na osnovi ustnega izražanja ocenimo njihovo razumevanje (v
pomoč so nam lahko vprašanja iz učnega modula),
3. s pisnim preverjanjem in ocenjevanjem znanja, kjer morajo učenci ne le rešiti naloge
objektivnega tipa, ampak tudi naloge, kjer zapišejo svoje razumevanje pojmov in
argumentacije reševanja problemov, kar omogoča ugotavljanje razumevanja pojmov na
višjih kognitivnih ravneh.
Učitelj lahko dosežke učencev beleži na različne načine, lahko uporablja lestvico ocen, 1
= nezadostno; 2 = zadostno; 3 = dobro; 4 = prav dobro ; 5 = odlično. Učitelj lahko
uporabite tudi tri- točkovne lestvice; na primer x – niso niti minimalno dosežene
kompetence, √ = minimalno dosežene kompetence in √√ = ustrezno dosežene (več kot
predvideno/pričakovano (na primer: biti kreativen, neodvisno mišljenje/razmišljanje, ki
kaže pobude, itd.) Z numeričnimi ali drugimi ocenami lahko učitelj poda ali opiše
opombe za celotno skupino ali posameznega učenca.
Sumativne strategije vrednotenja niso prikazane, vendar bi se lahko nanašale na ustno
vrednotenje in/ali s pisnimi preizkusi znanja. Primere vprašanj tudi za sumativno
ocenjevanje na koncu šolskega leta je mogoče povzeti in adaptirati iz seznama vprašanj
pod delom B, seveda pa lahko učitelj sam tvori tovrstna vprašanja iz vsebine modula. Da
učitelj zasleduje učenčeve uspehe pri uporabi modula pa lahko pred uporabo modula pri
pouku rešijo učenci pred-preizkus znanja in nato po uporabi modula še po-preizkus
znanja. Na tak način lahko učitelj do določene mere spremlja učinke uporabe modulov
pri pouku.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
19
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
A del
Ocena zahtevanih spretnosti učencev
Ocena 1-5 / opis / zaznamek
Spretnosti
Socialne vrednote
Zmožnost razdeljevanja nalog znotraj
skupine
Zmožnost oblikovanja timskega dela
Zmožnost smiselnega argumentiranja
v skupinski diskusiji
Osebne spretnosti
Zmožnost sodelovanja v procesu
učenja
Zmožnost kritičnega mišljenja
Ustvarjalne zmožnosti
Zmožnost predstavitve na zanimiv
način
Zmožnost samozavesti med
predstavitvijo
Zmožnost predstavitve dobljenih
rezultatov v razredu
Zmožnost spraševanja in izražanja
osebnega mnenja
Uporabljanje znanstvenih metod dela
Zmožnost določitve namena
obravnavanega dela
Zmožnost uporabe različnih virov za
pridobivanje informacij
Sposobnost oblikovanja različnih
stališč do obravnavanega dela
Zmožnost priprave ustreznega
delovnega načrta
Zmožnost analize zbranih podatkov
Zmožnost oblikovanja sklepov
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
20
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
B del
Ocena pridobljena med učnimi urami ali na končnem ustnem
ali pisnem preizkusu znanja
1. učna ura
Dimenzija
1
oblikujejo
raziskovalna
vprašanja in
hipoteze, s katerimi
bodo lahko rešili
Mitjino vprašanje iz
uvodne zgodbice.
v skupini načrtujejo
poskus pridobivanja
2
sadnih vin in vin
treh različnih
sladkorjev.
Predlagan kriterij/competence
za vrednotenje; Učenci:
Učenci v diskuskiji oblikujejo
smiselna 3 raziskovalna vprašanja
in hipoteze za rešitev problema.
Na osnovi vprašanj v delovnem
listu, ki vodijo učence sami
načrtujejo pripomočke,
spremenljivke in konstante, ki jih
bodo uporabili za poskus
alkoholnega vrenja.
Ocena 1-5 / opis / zaznamek
1Učenci ne predlagajo sami niti
raziskovalnih vprašanj niti hipotez
2
Učiteljica
poda
vsa
raziskovana vprašanja, učenci
podajo raziskovalne hipoteze kot
odgovore
na
raziskovalna
vprašanja
3 Učiteljica poda 1. raziskovalno
vprašanje, ostala učeni s pomočjo
učiteljice oblikujejo sami. Prav tako
oblikujejo hipoteze.
4Ob namigu učiteljice oblikujejo
raziskovalna vprašanja in hipoteze
5Samostojno
v
razpravi
oblikujejo 3 raziskovalna vprašanja
in sami predlagajo hipoteze
1 Učenci ne rešijo samostojno
vprašana, ki jih vodijo pri
razmišljanju. učiteljica jim poda
celoten poskus.
2 S pomočjo učiteljice rešijo
vprašanja, ki vodijo učence pri
razmišljanju.
Učiteljica
poda
učencem pripomočke in jim
pomaga ob nadaljnem načrtovanju
poskusa.
3 Samostojno rešijo vprašanja,
ki vodijo učence pri razmišljanju.
Učiteljica jim poda pripomočke,
nato sami načtujejo poskus do
konca.
4 Samostjno rešijo vprašanja, ki
vodijo učence pri razmišjanju.
Samostojno načrtujejo celoten
poskus z nekaj popravki učiteljice
5Samostojno v skupini načrtujejo
celoten
poskus,
ki
ustreza
kriterijem.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
21
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Predlogi nalog: iz vsebine za vrednotenje:
Kako količina sladkorja v sadju vpliva na delež (%) alkohola v vinu oziroma žganju?
Večja kot je količina sladkorja v sadju, večji delež alkohola je v žganju.
Ali je končni delež alkohola v žganju odvisen samo od količine sladkorja, ali je
odvisen tudi od vrste sladkorja?
Končni delež alkohola v vzorcu žganja je odvisen tako od količine sladkorja, kot od
vrste sladkorja
Kakšen je vpliv treh različnih sladkorjev na delež (%) alkohola v žganju?
Pri poskusu z enakimi začetnimi masami uporabljenih monosaharidov in disaharidov
bomo dobili različne končne deleže etanola v žganju.
 Načrtovanje poskusa pridobivanja vin:
določi konstante in njihove vrednosti, ki se tekom poskusa ne bodo spreminjale:
temperatura-21 °C, količina kvasa 22g, vrsta kvasa-mokri za peko kruha, količina soka 1dl.
določi spremenjlivke, ki se bodo tekom poskusa spreminjale: vrsta soka, količina
alkohola v vinu
določi pripomočke, ki jih boš potreboval za izvedbo poskusa: plastični lončki, palični
mešalnik, cedilo, nož, tehtnica
Napiši postopek po korakih:
1. naredimo sok tako, da s paličnim mešalnikom zmeljemo posamezno sadje in ga
nato precedimo.
2. v vsak lonček damo 1dl vsakega soka
3. vsakemu lončku dodamo 22g kvasa
4. lončke postavimo na varno, jih pokrijemo z aluminijasto folijo in jih pustimo stati 1
teden.
2. učna ura
Dimenzija
izvedejo poskus
merjenja sladkorja
1 v 5. razkičnih vrstah
sadja in zabeležijo
rezultate.
Predlagan kriterij/competence za
vrednotenje; Učenci:
Ocena 1-5 / opis / zaznamek
Učenci s pomočjo refraktometra in
navodil, ki so mu riložena izmerijo
količino slakorja v sadnih sokovih,
ki so jih predhodno pripravili iz
sadežev.
1 Učenci ne izvedejo poskusa.
2 Učiteljica učencem razloži
navodila in jim demonstracijsko
pokaže kako se poskus izvaja,
nato učenci po korakih, s pomočjo
učiteljice izvedejo poskus
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
22
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
2
postavijo poskus
alkoholnega vrenja
Odgovorijo na vprašanja, ki jih
vodijo pri razmišljanju o
načrtovanju poskusa, nato na
podlagi odgovorov načrtujejo
pripomočke, spremenljivke in
konstante, ki jih bodo uporabili za
poskus alkoholnega vrenja.
3 Učiteljica učencem razloži
navodila in jim demonstracijsko
pokaže kako se poskus izvaja,
nato učenci samostjno izvedejo
poskus
4Učiteljica
učencem
razloži
navodila nato učenci poskus
izvedejo samostojno.
5Učenci samostojno izvedejo
celoten poskus
1 Učenci ne rešijo samostojno
vprašana, ki jih vodijo pri
razmišljanju. učiteljica jim poda
celoten poskus.
2 S pomočjo učiteljice rešijo
vprašanja, ki vodijo učence pri
razmišljanju.
Učiteljica
poda
učencem pripomočke in jim
pomaga ob nadaljnem načrtovanju
poskusa.
3 Samostojno rešijo vprašanja,
ki vodijo učence pri razmišljanju.
Učiteljica jim poda pripomočke,
nato sami načtujejo poskus do
konca.
4 Samostjno rešijo vprašanja, ki
vodijo učence pri razmišjanju.
Samostojno načrtujejo celoten
poskus z nekaj popravki učiteljice
5Samostojno v skupini načrtujejo
celoten
poskus,
ki
ustreza
kriterijem.
Predlogi nalog: iz vsebine za vrednotenje:
Zakaj bomo najprej izmerili količino sladkorja v sadju? Kdaj bomo lahko te meritve
uporabili?
Zato, ker bomo količino sladkorja v sajdju primerjali s končnim deležem alkohola v
žganju.
3. točki popadjo tudi naloge iz 2. učne ure-pridbivanje vin.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
23
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
3.učna ura
Dimenzija
1
izvedejo poskus
destilacije vin.
Predlagan kriterij/competence za
vrednotenje; Učenci:
Učenci odgovorijo na vprašanja
pred poskusom, narišejo skico
aparature in po navodilih izvedejo
poskus destilacije sadnih vin
Ocena 1-5 / opis / zaznamek
1Učenci ne rešijo vprašanja in
ne izvedejo poskusa.
2 Učenci rešijo vprašanja s
pomočjo učiteljice in izvedejo
poskus z že pripravljno aparaturo
za destilacijo.
3 Učenci samostojno rešijo
vprašanja, narišejo skico aparature
in
izvedejo
poskus
z
že
pripravljeno
aparaturo
za
destilacijo.
4 Učenci samostojno odgovorijo
na vprašanja, narišejo skico
aparature in izvedejo poskus s
pomočjo učiteljice
5 Učenci samostojno odgovorijo
na vprašanja, narišejo skico
aparature in jo sami sestavijo ter
samostojno izvedejo poskus
Predlogi nalog: iz vsebine za vrednotenje:
Iz česa lahko pridobimo žganje?
Iz vina, kjer je že prisoten alkohol.
Kakšen je postopek pridobivanja žganja in kako se imanuje?
Žganjekuha je pridobivanje alkoholnih pijač z destilacijo vina. V kotlu za žganje počasi
segrevamo vino, kar povzroča izhajanje lahko hlapljivih snovi (alkoholov). Alkoholne
hlape vodimo do kondenzatorja, kjer se ohladijo in utekočinijo. Če želimo doseči višje
koncentracije alkohola, destilacijo ponovimo. V Sloveniji je razširjeno kuhanje domačega
žganja iz različnih vrst sadja (hruške, slive, brinje ...) oz. iz vina ali sadjevca.
Ali je proces pridobivanjea žganja kemijska sprememba oziroma ali poteče kemijska
reakcija?
Ne, poteče le fizikalna sprememba, kjer se alkohol pretvori v plinasto obliko in se nato
utekočini.
Zakaj merimo delež alkohola v žganju in ne v vinu?
Ker moramo za merjenje s spektrometer imeti prozorne vzorce.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
24
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
4.učna ura
Dimenzija
1
2
Predlagan kriterij/competence za
vrednotenje; Učenci:
izvedejo poskus
merjenja deleža
alkohola v žganjus
spektrometrom.
Učenci s pomočjo spektrometra in
pripravljenih raztopin izmerijo
transmitanco sadnih žganj in žganj
različnih sladkorjev.
Beležijo rezultate,
računajo
absorbance in
narišejo grafe, za
prikaz rezultatov.
Iz
izmerjenih
transmitanc
izračunamo absorbance po formuli:
A=-logT
Iz podatkov petih standardnih
raztopin
izrišejo
kalibracijsko
premico
standardnih
raztopin
odvisnosti
absorbance
od
volumskega deleža etanola (%).
Graf narišejo s pomočjo excela ali
na milimetrski papir in ga priložite
modulu.
Nato za vsak vzorec na podlagi
njegove absorbance, iz
kalibracijske premice, odčitajo
volumski delež etanola (%) v
vzorcu
Ocena 1-5 / opis / zaznamek
1 Učenci ne izvedejo sami
poskusa.
2 Učenci izvedejo poskus po
demonstracijskem
poskusu
učiteljice. Pri vsaki meritvi učiteljica
opozarja učence na napake in na
postopek merjenja.
3 Učenci izvedejo poskus po
demonstracijskem
poskusu
učiteljice. Tudi med poskusom
učiteljica opozarja učence na
napake.
4 Učenci izvedejo poskus po
demonstracijskem
poskusu
(prikazu) učiteljice
5 Učenci samostojno izvedejo
eksperiment
po
priloženih
navodilih.
1 Učenci ne podajo rezultatov
2
Učenci
it+zračunajo
absorbanco s pomočjo učiteljice, iz
pdane
kalibracijske
premice
odčitajo volumski delež etanola in
nato ostale grafe narišejo s
pomočjo učiteljičinih napotkov.
3 učenci samostojno izračunajo
absorbance. Kalibracijsko premico
in ostale grafe narišejo s pomočjo
učiteljičinih napotkov.
4 Učenci samostojno izračinajo
absorbance, kalibracijso premico
izrišejo s pomočjo učiteljice, ostale
grafe izrišejo samostojno.
5 Učenci rezultate podajo
samostojno tako kot narekujejo
kriteriji.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
25
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
5. učna ura
Dimenzija
1
2
izoblikujejo
zaključke
Rešijo naloge za
ponavljanje in
problemsko
nalogo.
Predlagan kriterij/competence za
vrednotenje; Učenci:
Rešijo vprašanja in naloge na
koncu delovnega lista in s tem
izoblikujejo zaključke, do kakšnih
ugotovitev so prišli in le te
povežejo s teoretičnimi izhodišči.
potrdijo ali ovržejo svoje hipoteze.
Pravilno rešijo naloge.
Ocena 1-5 / opis / zaznamek
1 Ne rešijo vprašanj in ne
iziblikujejo zaključke.
2 Samostojno rešijo vprašanja z
več napakami, tudi pri zaključkih
jim pomaga učiteljica.
3 Samostojno rešijo vprašanja z
več napakami in zaključke napišejo
delno pravilno.
4 Samostojno rešijo vprašanja z
nekaj napakami. Zaključki so
pravilni.
5 Samostojno in pravilno rešijo
vsa vprašanja in izoblikujejo
pravilne zaključke.
1 pravilno rešenih manj od 50%
vseh vprašanj.
2 Pravilno rešenih 50-60%
vprašanj
3 pravilno rešenih 60-75 %vseh
vprašanj
4 pravilno rešenih 76-90% vseh
vprašanj
5Pravilno rešenih 91-100 %
vseh vprašanj.
Kateri sadež je vseboval največji delež alkohola in kateri najmanj? Poskusi razložiti,
zakaj je temu tako.
Največ alkohola je vsebovalo grozdjevo žganje, ker je to vsebovalo tudi največjo maso
sladkorje. Najmanjši delež alkohola pa je vsebovalo grenivkino žganje, ker je ta
vsebovala najmanjšo maso sladkorja.
Iz katerega sladkorja je tekom alkoholnega vrenja nastalo največ alkohola in iz katerega
najmanj? Poskusi razložiti zakaj je temu tako (pomagaj si z litaraturo o vrsti sladkorjev)
Največ alkohola je nastalo iz gkukoze. Primerljivo s to vrednojstjo je nastalo tudi
alkohola iz fruktoze. Najmanj pa je nastalo alkohola iz saharoze, saj je ta za razliko od
obeh, glukoze in fruktoze, polisaharid in zanjo potrebujejo kvasovke več časa, da jo
razgradijo. Kot svoj presnovni produkt raje najprej porabijo monosaharide.
C del
Vrednotenje na osnovi stretegij poučevanja
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
26
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Vrednotenje pisnih izdelkov učencev
Dimenzija
1
2
3
4
5
6
Predlagan kriterij/competence za
vrednotenje; Učenci:
Zasnuje načrt raziskave oz. postavi
raziskovalna vprašanja in/ali pozna namen
raziskave/poskusov
Načrt raziskave zadošča minimalnim
standardom, ki jih določi učitelj.
Napiše načrt
oziroma poročilo
raziskave
Zna ustrezno predvidevati raziskovalne
rezultate.
Zbira
eksperimentalne
podatke
Razvije ustrezen postopek raziskave in
zna določiti katere spremenljivke je
potrebno konktrolirati.
Ustrezno zbere in zapiše
opazovanja/podatke (npr. število
opazovanj, kaj upošteva kot sprejemljivo,
kako natančno so zbrani podatki,
zavedanje možnih napak…).
Interpretira podatke, zbrane na ustrezen
način, ki ga zna upravičiti, vključno z
uporabo ustreznih grafov, tabel in
simbolov.
Interpretira ali
izračuna iz
zbranih
podatkov
določene
parametre in
Ustrezno sklepa glede na posatavljena
sklepa na njihovi raziskovalna vprašanja.
osnovi
Zagotavlja pravilne pisne odgovore na
vprašanja, podane v ustni ali pisni obliki.
Odgovarja na
Ponuja dovolj podrobne odgovore, zlasti
vprašanja
kadar je pozvan, naj poda mnenje ali
odločitev.
Lahko zagotovi
zahtevane grafične
prikaze.
Riše diagrame/
Je zmožen grafično predstaviti rezultate v
tabele/modele
primerno velikih grafih in s primernimi
simbolne
podrobnostmi.
predstavitve.
Sposoben zagotoviti popolne in ustrezne
naslove za diagrami, slikam, tabelam.
Naravoslovno ali Izkazuje ustvarjalno mišljenje in postopke
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
27
Ocena 1-5 / opis /
zaznamek
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
družbenonaravoslovno
mišljenje
pri reševanju problemov.
Poda ustrezno družbeno-naravoslovno
odločitev na določeno vprašanje ali skrb, s
pravilno
poudarjeno
naravoslovno
komponento.
Vrednotenje z opazovanjem
Predlagan kriterij/competence za
vrednotenje; Učenci:
Prispeva k delu skupine.
Sodeluje z drugimi v skupini in v celoti
sodeluje pri delu skupine.
Prikazuje vodstvene sposobnosti - vodi
Deluje v skupini,
skupino z ustvarjalnim razmišljanjem in
med dejavnostmi
pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč
in razpravo
(kognitivno ali psihomotorično); povzema
rezultate.
Kaže toleranco do članov skupine in jih
spodbuja.
Razume cilje
raziskave/eksperimentalnega dela in ve,
kateri teste in/ali meritve je potrebno
opraviti.
Izvaja raziskavo/eksperimentalno delo v
Izvedbo raziskave
skladu s pripravljenimi navodili/načrtom.
ali poskusa
Uporablja laboratorijski inventar na varen
način.
Do sebe in drugih deluje varno pri delu.
Vzdržuje urejeno in čisto delovno
površino.
Dimenzija
1
2
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
28
Ocena 1-5 / opis /
zaznamek
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
»Ali lahko pridelamo ananasovo vino? «
Zapiski učitelja
(1) Kemijske reakcije:
Kemijska reakcija je snovna in energijska sprememba. Predstavimo s kemijskimi
enačbami reakcij. Ta je urejena, ko je vsota atomov in nabojev na obeh straneh enačbe
enaka. Snovi, ki v reakcijo vstopajo, imenujemo reaktanti, snovi, ki pri reakciji nastanejo
pa produkti. Kemiki kemijske reakcije razvrščajo na več načinov, tu bomo omenili dve
najbolj osnovni: Spajanje ali sinteza - iz dveh ali več snovi nastane bolj kompleksen
produkt, Razpad ali analiza - iz ene snovi nastaneta dve ali več novih enostavnejših
spojin. Pri kemijski reakciji pa se spreminja tudi energija. nergija (toplota, električna
energija, elektromagnetno valovanje...) je udeležena v vseh kemijskih reakcijah.
Energija je na začetku reakcije potrebna za pretrganje kemijskih vezi v reaktantih, kar je
predpogoj, da reakcija sploh steče. Ko v produktih nastanejo nove vezi, se energija
sprosti. Kemijska (notranja) energija produktov je lahko večja ali manjša od energije
reaktantov, se pravi, da se energija med reakcijo porablja ali sprošča. Eksotermna
reakcija je reakcija, pri kateri je vsota notranjih energij produktov manjša od vsote
notranjih energij reaktantov. Razlika notranjih energij se sprosti najpogosteje kot toplota,
na račun katere se segreje okolica. Primer: gorenje. Endotermna reakcija je reakcije, pri
kateri je vsota notranjih energij produktov večja od vsote notranjih energij reaktantov.
Reakcija poteka samo tako, da stalno dovajamo energijo. Primer: fotosinteza, ki poteka
samo podnevi, ko je na razpolago sončna svetloba.
(2) Alkoholno vrenje
Alkoholno vrenje je vrsta kemijske reakcije razpada ali analize. Je eksotermen proces,
pri katerem poteka pretvorba sladkorja v alkohol in ogljikov dioksid ob prisotnosti
kvasovk. To so mikroorganizmi ki vsebujejo različne encime, ki to pretvorbo omogočijo.
Proces alkoholnega vrenja steče v vsaki sladki pijači, kjer so prisotne glive kvasovke.
C6H12O6(s)

Glukoza (primer sladkorja)
2C2H6O(aq)
+
etanol
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
29
2CO2(g)
ogljikov dioksid
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Navodila in opozorila pri pripravi materiala za eksperimentiranje
Pri delu so obvezna zaščitna očala in halja. Razen pri delu z gorilnikom nosite tudi
zaščitne rokavice. Po končanem delu odlijte uporabljene snovi v posebej pripravljene
posode za odpadke. Pazite, da reagenti ne pridejo v stik s kožo. Preden laboratorij
zapustite si umijte roke.
Pri izvedba poskusa pridobivanja žganja vam bodo pomagali učiteljica in asistentka, saj
je za postavitev kompleksna aparature potrebno znanje in natančnost. Tudi ob izvajanju
tega postopka pazute na varnost pri delu!
Žveplova(VI) kislina je korozivna in povzroča hude
opekline.
R:35
S: 26-30-36/37/39-35
Kalijev dikromat je zelo strupen, nevaren za okolje.
R: 49-46-21-25-26-37/38-41-43-50/53
S: 53-45-60-61
Etanolje vnetljiv.
R: 11
S: (2-)7-16
Rešitve nalog z delovnega lista za učence
Zakaj bomo najprej izmerili količino sladkorja v sadju? Kdaj bomo lahko te meritve uporabili?
Najprej bomo izmerili količin sladkorja v sadju, ker bomo nato le to primerjli s količino alkohola v
žganju.
Za poskus smo poleg ananasa, kot je to želel Mitja, uporabili še jabolko, grenivko, kivi, hruško in
grozdje. Napisali te svoja predvidevanja, kateri sadež je najslajši in kateri najmanj. Ali ste
uganili?
Učenčevo predvidevanje: več možnih odgovorov, vsi pravilni.
Alkoholno vrenje:
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
30
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Iz česa lahko s pomočjo kemijske reakcije alkoholnega vrenja nastane vino?
Iz sladkorja (glukoze, fruktoze, saharoze).
Kakšni pogoji so potrebni, da nastane vino?
Prisotnost gliv kvasovk v sadnem soku, sobna temperatura, odsotnost kisika.
Koliko časa mora preteči, da poteče kemijska reakcija alkoholnega vrenja do konca?
Približno eden teden. Ko neha izhajati ogljikov dioksid-penjenje.
Žganjekuha:
Po postavitvi poskusov opazuj kaj se dogaja. Opažanja zabeleži:
Iz česa lahko pridobimo žganje?
Iz vina, kjer je že prisoten alkohol.
Kakšen je postopek pridobivanja žganja in kako se imanuje?
Žganjekuha je pridobivanje alkoholnih pijač z destilacijo vina. V kotlu za žganje počasi
segrevamo vino, kar povzroča izhajanje lahko hlapljivih snovi (alkoholov). Alkoholne
hlape vodimo do kondenzatorja, kjer se ohladijo in utekočinijo. Če želimo doseči višje
koncentracije alkohola, destilacijo ponovimo. V Sloveniji je razširjeno kuhanje domačega
žganja iz različnih vrst sadja (hruške, slive, brinje ...) oz. iz vina ali sadjevca.
Ali je proces pridobivanjea žganja kemijska sprememba oziroma ali poteče kemijska
reakcija?
Ne, poteče le fizikalna sprememba, kjer se alkohol pretvori v plinasto obliko in se nato
utekočini.
Zakaj merimo delež alkohola v žganju in ne v vinu?
Ker moramo za merjenje s spektrometer imeti prozorne vzorce.
Alkohol:
Kateri sadež je vseboval največji delež alkohola in kateri najmanj? Poskusi razložiti,
zakaj je temu tako.
Največ alkohola je vsebovalo grozdjevo žganje, ker je to vsebovalo tudi največjo maso
sladkorje. Najmanjši delež alkohola pa je vsebovalo grenivkino žganje, ker je ta
vsebovala najmanjšo maso sladkorja.
Iz katerega sladkorja je tekom alkoholnega vrenja nastalo največ alkohola in iz katerega
najmanj? Poskusi razložiti zakaj je temu tako (pomagaj si z litaraturo o vrsti sladkorjev)
Največ alkohola je nastalo iz gkukoze. Primerljivo s to vrednojstjo je nastalo tudi
alkohola iz fruktoze. Najmanj pa je nastalo alkohola iz saharoze, saj je ta za razliko od
obeh, glukoze in fruktoze, polisaharid in zanjo potrebujejo kvasovke več časa, da jo
razgradijo. Kot svoj presnovni produkt raje najprej porabijo monosaharide.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
31
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Ključna vprašanja
Kaj je alkoholno vrenje?
Je biološki proces, pri katerem se različni sladkorji pretvorijo v energijo v obliki ATP, pri
tem pa nastajata etanol in ogljikov dioksid kot presnovna odpadna produkta. Proces
poteka v anaerobnih pogojih, encime za katalizo pa proizvajajo kvasovke.
Čemu služijo glive kvasovke?
Sproščajo encime za razgradnjo sladkorjev, ki jih nato uporabijo kot svojo hrano.
Zapiši besedno enačbo kemijske reakcije alkoholnega vrenja.
Sladkor(glukoza) (kvasovke)ogljikov dioksid + alkohol
Ali je alkoholno vrenje eksotermna ali endotermna kemijska reakcija?
Eksotermna.
Naloge za vajo
Koliko časa je potrebnega, da se reakcija alkoholnega vrenja zaključi? Kako lahko to
preveriš? Približno eden teden do dveh. Preverimo tako, da opazujemo, če še izhajajo
mehurčki ogljikovega dioksida (poslušamo šumenje). Če tega več ni, je alkoholno
vrenje zaključeno.
Sliva vsebuje 20% sladkorja, ribez pa 15%. V katerem primeru bi pri alkoholnem vrenju
nastalo več alkohola? Iz sadnega soka slive bi pri alkoholnem vrenju nasalo več
alkohola, ker je sliva slajša.
Ali je pridobivanje žganja kemijska ali fizikalna sprememba?
Fizikalna.
Ali razumem
Opiši kdaj alkoholno vrenje lahko poteka. Kakšni so pogoji in katere snovi morajo biti
prisotne?
Prisotnost gliv kvasovk, sobna temperatura, odsotnost kisika.
Kdaj nastane več alkohola, po vrenju glukoznega sirupa ali saharoznega? Pojasni
zakaj!
Pri vrenju glukoznega sirupa, saj je glukoza monosaharid, katerega encimi kvasovk
lažje razgradijo kot pa polisaharid saharozo.
Kako veš da je alkoholno vrenje kemijska reakcija?
Ker se med reakcijo spremeni snov sladkor v alkohol in ogljikov dioksid in pride do
spremembe energije-energija se sprošča v obliki toplote.
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
32
Učiteljeva refleksija o raziskovalnem učenju in izobraževanju z naravoslovjem
Problemska naloga
Mitja je šel s starši na obisk k stricu v Prekmurje. Ta jim je postregel z jabolčnim sokom
in jabolčnim vinom. Mitji je bil svež jabolčni sok zelo okusen, zato je prosil strica, če
lahko dobi steklenico svežega jabolčnega soka za domov. Po enem tednu si je Mitja
zaželel požirek soka, a ta več ni bil sladek tako kot prej. Razočaran se je hitro spomnil
na jabolčno vino, ki ga je stric ponudil njegovim staršem. Sklepal je, da ima sedaj tudi on
v kozarcu vino.
Kaj si ugotovil s poskusi? Kaj je imel Mitja v steklenici namesto jabolčnega soka?
Mitja je po enem tednu v steklenici imel jabolčno vino, ki ni bilo več sladko, ker se je
sladkor tekom kemijske reakcije pretvoril v vino.
Razmisli, kakšen okus bi imel jebolčni sok po enem mesecu? Ali bi bilo v steklenici še
vedno vino? Skušaj to razložiti. Pomagaj si z literaturo na spletu s knjigami, ki jih imate v
učilnici.
Mitja bi po enem mesecu v steklenici imel kis, saj se alkohol na zraku veže s kisikom,
nato pa se spremeni v vodo in ocetno kislino.
Lahko rečemo, da kis nastaja v dveh fazah. Prva je alkoholna fermentacija, v drugi fazi
pa nastali alkohol ocetnokislinske bakterije pretvorijo v ocetno kislino in ogljikov dioksid..
Ocetna kislina je glavna sestavina kisa (in voda) in ima izrazito kisel okus ter oster vonj.
Reference
Wine (2013). Wikipedija, pridobljeno s http://sl.wikipedia.org/wiki/Wine
Ananas (2014). Wikipedia, pridobljeno s http://sl.wikipedia.org/wiki/Ananas
Ministrstvo za šolstvo in Šport (2011). Učni načrt. Program osnovna šola, kemija.
Pridobljenos
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/U
N_kemija.pdf
Stanojević, i. S. (2011, oktober). Od jabolčnega soka do jabolčnega vina. Pridobljeno s
http://www.dobertek.com/clanki/73-od-jabolcnega-soka-mosta-do-jabolcnega-vina.html
kmetija.si. (2009). Vpliv sladkorja, kislin in fenolov na fermentacijo. Pridobljeno s
http://www.kmetija.si/Nasvet/vpliv-sladkorja-kislin-in-fenolov-na-fermentacijo
Prpar, S. (2006). Vpliv razmerja glukoza/fruktoza na alkoholno vrenje.. Pridobljeno s
http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_prpar_sonja.pdf
Modul pripravila anja Šterk, 2014; konzulent:
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Kardeljeva pl. 16, Ljubljana
http://www2.pef.uni-lj.si/kemija/projekti.php - e-pošta: [email protected]
33