Dokument - Oddelek za geografijo
UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO MAJA GRČAR Razvoj industrije v Zasavju po letu 1961 Zaključna seminarska naloga Ljubljana, 2014 UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA ODDELEK ZA GEOGRAFIJO MAJA GRČAR Razvoj industrije v Zasavju po letu 1961 Zaključna seminarska naloga Univerzitetni študijski program Mentor: doc. dr. Simon Kušar prve stopnje: GEOGRAFIJA Ljubljana, 2014 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem mentorju doc. dr. Simonu Kušarju za strokovno pomoč in izkazano potrpežljivost pri pisanju zaključne seminarske naloge. Zahvaljujem se vsem, ki so mi omogočili študij in me pri tem podpirali. Hvala Veroniki Repanšek za pomoč pri kartografiji. 2 IZVLEČEK Razvoj industrije v Zasavju po letu 1961 Zasavska statistična regija obsega hribovit svet ob reki Savi, ki je del Posavskega hribovja. Vanjo so vključene tri občine: Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik, ki so skozi zgodovino doživljale podoben gospodarski razvoj. Po odkritju nahajališč rjavega premoga v vseh treh občinah je sledil hiter gospodarski razvoj, predvsem pa po izgradnji južne železnice, ki je bila velik porabnik in izvoznik premoga. Poleg železnice in surovin je bil v preteklosti pomemben še tretji lokacijski dejavnik, to je bila delovna sila. Pred izgradnjo železnice so v Zasavju zgradili že nekatere tovarne, ki so za svojo proizvodnjo porabile velike količine premoga kot so opekarne, steklarne, apnenice. Danes je v regiji gospodarstvo slabo razvito, kar nam kaže nizek BDP, nizka osnova za dohodnino, nizke plače ter relativno visoka stopnja brezposelnosti. Tudi podjetja v Zasavju so se le malo spremenila. Veliko podjetij je še iz leta 1961, le da imajo nekoliko spremenjena imena ter lastnike. Novonastalih podjetij je zelo malo, v regiji predvsem primanjkuje visokotehnoloških podjetij. Ključne besede: ekonomska geografija, regionalni razvoj, industrija, premogovništvo, lokacijski dejavniki, Zasavje, Slovenija. ABSTRACT The Development of Industry in Zasavje Since 1961 The Zasavska Statistical Region encompasses the hilly landscape along the Sava River, which is a part of the Posavsko hribovje. Three municipalities are a part of the statistical region: Zagorje ob Savi, Trbovlje and Hrastnik, which historically all experienced a similar economic development. After the discovery of brown coal deposits in all three municipalities followed the rapid economic development, especially after the construction of the southern railway, which was a major consumer and exporter of coal. In addition to the railway and raw materials, there was a third important location factor in the past - the labour force. Before the construction of the railway, some factories were already built including brickyards, glassworks, lime kilns, which consumed large amounts of coal. The economy in the region is underdeveloped today as indicated by the low GDP, low taxable income, low wages and a relatively high unemployment rate. The companies have changed little over the years, in fact most were established in 1961, however, they only changed their names and owners. There are very little newly established businesses and the lack of high-tech companies is especially noticed in the region. Keywords: economic geography, regional development, industry, coal industry, location factors, Zasavje, Slovenia 3 Kazalo 1. 2. Uvod ................................................................................................................................................ 6 1.1. Namen in cilji ......................................................................................................................... 6 1.2. Uporabljene metode .............................................................................................................. 6 1.3. Hipoteze ................................................................................................................................. 7 Geografski oris Zasavske statistične regije ...................................................................................... 8 2.1. 2.1.2 3. Ležišča premoga ................................................................................................................ 9 2.2. Relief, podnebje in prsti ....................................................................................................... 11 2.3. Prometni položaj .................................................................................................................. 11 2.4. Geografski oris občine Zagorje ob Savi ................................................................................ 11 Razvoj premogovništva v Zasavju.................................................................................................. 12 3.1. 4. Geološka zgradba ................................................................................................................... 8 Lokacijski dejavniki razvoja industrije v Zasavju .................................................................. 13 3.1.1. Delovna sila...................................................................................................................... 13 3.1.2. Surovine ........................................................................................................................... 14 3.1.3. Promet ............................................................................................................................. 15 Splošna gospodarska slika Zasavske statistične regije leta 1961 in 2012 ..................................... 16 4.1. Industrija in rudarstvo v Zasavju leta 1961 .......................................................................... 16 4.1.1. Zagorski premogovnik ..................................................................................................... 16 4.1.2. Trboveljski premogovnik ................................................................................................. 17 4.1.3. Hrastniški premogovnik ................................................................................................... 17 4.1.4. Industrija ob premogu ..................................................................................................... 18 4.1.5. Ostala industrijska in obrtna dejavnost ........................................................................... 20 4.2. Splošna gospodarska slika Zasavske statistične regije danes .............................................. 22 4.2.1. Neposredni kazalniki gospodarskega stanja v regiji ........................................................ 22 4.2.2. Posredni kazalniki gospodarskega stanja v regiji............................................................. 24 4 5. Primerjava gospodarskega stanja med letom 1961 in danes........................................................ 25 5.1. Primerjava zaposlitvene strukture ....................................................................................... 25 5.2. Primerjava gospodarske moči Zasavja med letoma 1961 in 2009....................................... 29 5.3. Primerjava industrijskih panog v Zasavju med letoma 1961 in 2012 .................................. 29 6. Industrija v Zagorju ob Savi ........................................................................................................... 30 7. Nadaljnji gospodarski razvoj Zasavja ............................................................................................. 38 7.1. RCR Zasavje .......................................................................................................................... 38 7.1.1. Programi .......................................................................................................................... 39 7.1.2. Projekti............................................................................................................................. 40 7.2. Predlogi nadaljnjega gospodarskega razvoja ....................................................................... 41 8. Sklep .............................................................................................................................................. 42 9. Summary ....................................................................................................................................... 43 10. Viri in literatura ........................................................................................................................ 45 11. Seznam slik in preglednic ......................................................................................................... 48 11.1. Kazalo slik ............................................................................................................................. 48 11.2. Kazalo preglednic ................................................................................................................. 49 5 1. Uvod Zasavje je v preteklosti veljalo za zelo pomembno nahajališče premoga v Sloveniji. Ležišča rjavega premoga so povzročila veliko koncentracijo prebivalstva in nastanek treh urbanih naselij, Trbovelj, Zagorja in Hrastnika, na območju, ki zaradi naravnih pogojev ni zelo vabljivo. Rudarstvo pa ni pritegnilo le prebivalstva in pripomoglo k razvoju industrije, ampak je dalo poseben pečat celotni regiji. Le-ta se kaže v načinu naselitve, v zunanji podobi naselij ter v preobrazbi površja (Vrišer, 1961). Še pred dobrim stoletjem je bila podoba Zasavja precej drugačna od današnje. Takrat je bilo Zasavje industrijska pokrajina z velikimi industrijskimi obrati. V vseh treh naseljih so bili rudniški obrati in separacije premoga. V Zagorju je bila tudi cinkarna, steklarna, termoelektrarna in apnenica, v Trbovljah opekarna, termoelektrarna in cementarna, v Hrastniku pa apnenica, kemična tovarna in steklarna. Danes je industrije v tej regiji zelo malo, nekoliko večje je število samostojnih podjetnikov. 1.1. Namen in cilji Namen zaključne seminarske naloge je analizirati razvoj industrije v Zasavju v obdobju po letu 1961 ter ugotoviti, kateri lokacijski dejavniki so vplivali na njen razvoj. Cilji zaključne seminarske naloge: predstaviti Zasavsko statistično regijo in občino Zagorje ob Savi, opredeliti lokacijske dejavnike, ki so vplivali na razvoj industrije, prikazati gospodarsko stanje v statistični regiji, ovrednotiti pomen industrije v regiji, primerjati industrijske panoge v Zasavju med letoma 1961 in 2012, izdelati karto razširjenosti industrije v občini Zagorje ob Savi, pridobiti podatke o načrtovanem gospodarskem razvoju v regiji in podati svoje predloge za nadaljni gospodarski razvoj regije. 1.2. Uporabljene metode Pri izdelavi zaključne seminarske naloge smo uporabili kabinetne in terenske metode dela. Najprej smo se seznanili z geografskimi značilnostmi Zasavja ter opisali zgodovinski razvoj premogovništva na tem območju, saj je bil skozi zgodovino prevladujoča gospodarska panoga. Nato smo analizirali knjigi avtorja Igorja Vrišerja Geografija rudarskih mest v Črnem revirju: Geografija Trbovelj, Zagorja in Hrastnika (Vrišer, 1961) ter Rudarska mesta Zagorje, Trbovlje, Hrastnik (Vrišer, 1963), ki sta bili naša osnovna literatura za predstavitev industrije v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku leta 1961. Analizirali smo še gospodarsko stanje v današnjem času v Zasavju, skozi analizo neposrednih kazalnikov gospodarskega stanja (regionalni bruto domač proizvod, regionalni bruto domač proizvod na prebivalca, bruto dodana vrednost po dejavnostih) ter posrednih kazalnikov (indeks staranja, stopnja aktivnosti, stopnja registrirane brezposelnosti, povprečne bruto mesečne plače). Podrobneje smo opisali tudi občino Zagorje ob Savi, ker je v današnjem času gospodarsko najbolj razvita občina v 6 Zasavju. Za tri večja naselja v občini Zagorje, Kisovec in Izlake, smo izdelali karte razširjenosti industrije ter predstavili nekaj večjih podjetij v občini. Vir podatkov so bile različne knjige, članki ter spletne strani podjetij iz Zasavja, vir statističnih podatkov sta bili spletni strani Statističnega urada in Ajpesa. Naslednji korak je bila primerjalna analiza gospodarskega stanja leta 1961 in 2012. Primerjali smo zaposlitveno strukturo, gospodarsko moč in industrijske panoge. Na spletni strani Regionalnega centra za razvoj smo dobili podatke o razvojnih programih, ki se izvajajo v Zasavju ter o načrtovanem razvoju regije. Na koncu naloge smo podali predloge nadaljnjega gospodarskega razvoja. Terensko delo je obsegalo pregled podjetij. Z njim smo si pomagali pri izdelavi kart razširjenosti industrije v občini Zagorje ob Savi. 1.3. Hipoteze Pri izdelavi zaključne seminarske naloge smo si zastavili tri hipoteze: V preteklosti sta imela velik vpliv na industrijo dva dejavnika: železnica in nahajališče rjavega premoga. Med letoma 1961 in 2012 so se industrijske panoge v Zasavju povsem spremenile. Danes na razvoj industrije v Zasavju najbolj vpliva bližina dveh regionalnih središč: Ljubljane in Celja. 7 2. Geografski oris Zasavske statistične regije Zasavska statistična regija, oziroma Zasavje, v zaključni seminarski nalogi pomenita prostorsko identično območje, ki obsega hribovit svet ob reki Savi, ki je del Posavskega hribovja. Meji na Osrednjeslovensko ter na Savinjsko statistično regijo. Obsega tri občine: Trbovlje, Zagorje ob Savi in Hrastnik. Po površini je najmanjša statistična regija v Sloveniji, saj meri le 264 km² kar pomeni 1,3 % površine Slovenije. Prav tako je najmanjša statistična regija po številu prebivalcev. Leta 2009 je po statističnih podatkih v njej živelo 44.740 prebivalcev, kar je bilo le 2,2 % vsega prebivalstva Slovenije, a je po gostoti prebivalstva druga najgosteje naseljena regija, saj ima gostoto 169,5 preb/km². Zasavska statistična regija je v letu 2009 izstopala kot edina statistična regija z negativnim naravnim prirastkom, -1 ‰. Število prebivalcev je upadlo tudi zaradi odseljevanja v druge statistične regije (Statistični urad Republike Slovenije, 2013). Slika 1: Statistične regije v Sloveniji Vir: Slora, Slovenija in rak, 2013. 2.1. Geološka zgradba Zasavje ima zelo raznoliko geološko zgradbo, kar je posledica številnih prelomov in narivov. Območje spada v laško sinklinalo, ki jo sestavljajo terciarne plasti in najmlajši sarmatijski skladi v njenem jedru. V vzhodnem delu je sinklinala tektonsko neprizadeta, medtem ko je na področju med Hrastnikom in Zagorjem nagubana in naluskana, kar še posebno lepo kažejo razmere v premogovnikih v Zagorju in Trbovljah. Tektonska zgradba tega območja pa kljub jamskim delom in vrtinam še ni razjasnjena (Buser, 1979). 8 Karbonske in permske plasti se nahajajo v Posavskih gubah pretežno na območju trojanske in litijske antiklinale severno od Trbovelj, med Rečico, Laškim in Svetino, največji obseg pa imajo med Jagnjenico, Radečami in Bohorjem; povsem ločeno pa dobimo te plasti še sredi miocenskih skladov vzhodno od Vrha nad Laškim (Buser, 1979). Kamnine triasne dobe najdemo v pasu severno od Save, od Žvarulj severno in južno do Medije, na vzhodu pa preko Zavin do Trboveljščice. Nadaljujejo se vzhodno od Trbovelj, preko Hrastnika in Dola na območje Lošča in Turja. Te triasne kamnine sestavljajo pesek, peščenjak, glina, melj, prod, konglomerat, laški lapor in litotamnijski apnenec. Ne teh kamninah so zaradi manjše odpornosti nastale doline (Zupanc, 2009). Skoraj celotno geološko strukturo, predvsem višje predele, pa sestavljajo triasni apnenci in dolomiti. Območja le-teh so Reber, Čemšeniška planina, Partizanski vrh, Mrzlica, Kal in Kopitnik ter Kumljansko z območji ob soteski reke Save (Zupanc, 2009). Slika 2: Geološka karta Zasavja Vir: Buser, 1979. 2.1.2 Ležišča premoga V Zasavju se nahajajo območja terciarnih plasti v vseh treh občinah. Terciarne plasti se delijo na oligocenske soteške plasti s premogom in miocenske plasti. Za nastanek premoga so najpomembnejše soteške plasti, ki so nastale od okoli 34 milijonov do okoli 23 milijonov let v preteklost. V zahodnem delu Zagorja so oligocenske soteške plasti razvite le mestoma in v 9 manjši debelini, v osrednjem delu so popolnoma razvite, na vzhodu se spet tanjšajo. Na območju Trbovelj pa so oligocenske soteške plasti, ki se nalagajo na triasno podlago popolnoma razvite. Triasno podlago na območju med Hrastnikom in Laškim tvorijo psevdoziljske kamnine. Na triasno podlago so odložene soteške plasti in morska glina (Hafner, 2003). Na spodnji sliki je prikazana geološka zgradba trboveljske formacije s premogovim členom. Slika 3: Geološki stolpec trboveljske formacije Vir: Hafner, 2003. 10 Zasavsko podzemlje je v večini prepredeno s številnimi jamami in rovi. Rudniki v Zasavju so imeli šest večjih jam. To so jama Trbovlje, jama Hrastnik, jama Dol, jama Ojstro ter jama Loke in Kotredeška jama v Zagorju. Premog so pridobivali tudi na dnevnem kopu Dobrna v Trbovljah. 2.2. Relief, podnebje in prsti Zasavje uvrščamo v del širše pokrajinske enote Posavsko hribovje, ki se razprostira med Ljubljansko in Sevniško kotlino. Prevladuje hribovit svet z nakloni med 12° in 30°. Za vse tri občine so značilne doline ob potokih, ki so reliefno zelo razgibane in ravnega površja skoraj ni (Zupanc, 2009). Za Zasavje je značilno zmerno celinsko podnebje osrednje Slovenije. Njegove glavne značilnosti so: povprečna januarska temperatura od –3 do 0 °C in povprečna julijska temperatura od 15 do 20 °C, povprečna letna količina padavin od 1000 do 1300 mm, celinski padavinski režim s primarnim padavinskim viškom poleti (konvekcijske padavine) in sekundarnim padavinskim viškom jeseni ter nižkom pozimi (Ogrin, 1996). Na prst najbolj vpliva matična podlaga. V višje ležečih predelih na apnencih in dolomitih se nahaja tanka prst, na paleozojskih skrilavcih in peščenjakih je prst debelejša. V nižjih predelih so se razvile prsti na terciarni podlagi. V Zasavju so tako zastopane prsti: rendzina, rjava pokarbonatna prst ter kisla rjava prst (Zupanc, 2009). 2.3. Prometni položaj Zasavje se uvršča med regije s podpovprečno razvitim prometnim omrežjem, čeprav je prometno prehodna regija (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). Po dolini reke Save poteka železniška proga Ljubljana – Zidani Most, ki povezuje vse tri zasavske občine. Nekoč je imela železnica v teh krajih odločilen pomen za razvoj industrije, danes pa je zastarela in nekonkurenčna. Prav tako po dolini reke Save poteka glavna medregijska cesta, ki prav tako ni ustrezna. Na relaciji Zasavje – Ljubljana so številna ozka grla, cesta na relaciji Zasavje – Zidani Most je popolnoma neustrezna. To pa še dodatno vpliva na nekonkurenčnost regije in nezanimanje investitorjev. Prometne razmere so se nekoliko izboljšale s priključkom na štajersko avtocesto na Trojanah (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). 2.4. Geografski oris občine Zagorje ob Savi Občina Zagorje ob Savi je ena izmed treh občin, ki sestavljajo Zasavje. Njena površina meri 147 km². Meji na osem sosednjih občin: Trbovlje, Radeče, Litija, Moravče, Lukovica, Kamnik, Vransko in Tabor. Leta 2010 je v občini živelo 17.082 prebivalcev, gostota poselitve 11 je znašala 116 preb./km², kar je manj od zasavskega povprečja. Občina je razdeljena na 13 krajevnih skupnosti: Jože Marn, Rudnik-Toplice, Franc Farčnik, Čemšenik, Izlake, LokeKisovec, Mlinše-Kolovrat, Podkum, Ravenska vas, Šentlambert, Tirna in Šentgotard. V občino je vključenih 77 naselij, največja med njimi so Zagorje ob Savi, Loke-Kisovec in Izlake. Mesto Zagorje ob Savi leži na povprečni nadmorski višini 224 m, najvišje ležeče naselje v občini je Mali Kum z 820 m nadmorske višine. Najvišji hrib v občini je Čemšeniška planina s Tolstim vrhom na 1.173 m nadmorske višine, najnižja izkopana točka zaradi rudarstva pa je 262 m pod površjem (Občina Zagorje ob Savi, 2013). Slika 4: Občina Zagorje ob Savi Vir: Občina Zagorje ob Savi, 2013. 3. Razvoj premogovništva v Zasavju V Zasavju se je premogovništvo začelo v Zagorju leta 1755, ko je baron Franc Raigersfeld dobil prvo dovoljenje za pridobivanje oz. lomljenje premoga. Pred tem pa je bila regija povsem agrarna. Prvi delavci v rudniku so bili kmetje, ki se zaradi 12-urnega delovnika niso mogli vračati vsak dan domov na kmetije. Ker premoga zaradi neurejenih prometnih zvez niso mogli prodajati, se je blizu rudnikov razvilo steklarstvo, apnenice in drugi obrati kot so svinčarna, cinkarna, koksarna ... (Krajšek, 2004). Prelomnica za zasavsko premogovništvo pa je bila izgradnja južne železnice Dunaj-Trst leta 1849. Železnica je postala konstanten porabnik premoga, hkrati pa je omogočala prevoz večjih količin premoga za izvoz (RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik d.o.o., 2013). 12 Zaradi večjega povpraševanje po premogu je bila leta 1872 v Trbovljah ustanovljena Trboveljska premogokopna družba (TPD) z vodstvom na Dunaju. TPD je bila eden izmed največjih kapitalističnih monopolov, ki so delovali v Sloveniji. Prevzela je trboveljski, zagorski in hrastniški rudnik ter večji del industrijskih obratov v Trbovljah in Zagorju ob Savi. Posamezni rudniki bi težko konkurirali na trgu, TPD pa je imela dovolj sredstev za potrebno modernizacijo ter tako povečala proizvodnjo in zniževala lastno ceno premoga. Novi obrati separacije, cementarne, opekarne, termoelektrarne in centralne rudniške delavnice so omogočili hiter gospodarski razvoj Zasavja. Z manjšimi vzponi in padci je TPD v Zasavju delovala vse do konca druge svetovne vojne, ko so zasavski premogovniki prešli v državno last, saj je leta 1946 vlada FLRJ zasavske premogovnike nacionalizirala. Leta 1968 so se vsi trije zasavski premogovniki združili v eno organizacijo - Zasavski premogovniki Trbovlje, do leta 1984 pa so se jim pridružili še rudnika rjavega premoga Senovo in Kanižarica ter rudnik Laško. Organizacija leta 1995 preneha z delovanjem in nastanejo štiri nova podjetja: Rudnik Trbovlje-Hrastnik in tri družbe v zapiranju – Rudnik Kanižarica, Senovo in Zagorje (RTH, Rudnik Trbovlje -Hrastnik d.o.o., 2013). Rudarska dejavnost, ki je bila v preteklosti prevladujoča gospodarska dejavnost v Zasavju, se danes izteka. Izčrpanost, nizka kalorična vrednost premoga, visoka vsebnost žveplovega dioksida, spremenjene energetske zahteve ter negativni vplivi na okolje so pospešili propad premogovništva (Kušar, 2004). Danes deluje le še RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik, d.o.o., čigar ustanoviteljica in lastnica je Republika Slovenija, ostali rudniki so že zaprti (RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik d.o.o., 2013). 3.1. Lokacijski dejavniki razvoja industrije v Zasavju 3.1.1. Delovna sila V Zasavju je bilo leta 1961 delovno aktivnih 131.452 prebivalcev, vendar je bil delež delovno aktivnih prebivalcev v vsakem mestu drugačen. V Zagorju je bilo 49,0 %, v Trbovljah 51,6 %, v Hrastniku pa 51,9 % delovno aktivnega prebivalstva. V vseh treh mestih je bil delež delovno aktivnih prebivalcev nad slovenskim povprečjem. Največ je bilo zaposlenih v industriji in rudarstvu 67,7 %, v državnih organih 8,8 %, v obrti 7,1 %, v gradbeništvu 5,2 %, v trgovini in gostinstvu 4,8 %, najmanj je bilo zaposlenih v komunali in v prometu, v vsaki panogi le 2,5 %. Zaradi razporeditve delovnih mest lahko označimo Zasavje leta 1961 kot pretirano enostransko, rudarsko-industrijsko razvito regijo (Vrišer, 1961). Zelo nizek je bil tudi odstotek zaposlene ženske delovne sile, komaj 27,2 % od vseh zaposlenih. Ker je bila regija zelo enostransko razvita, vodilni panogi pa rudarstvo in industrija, kjer se ženske niso mogle zaposliti, so našle zaposlitev v trgovini, gostinstvu in raznih ustanovah. Ženske brez zaposlitve, pa niso imele skoraj nobenih možnosti, da bi se lahko primerno zaposlile. V tovarnah, ki so nastale ob premogovništvu, je bil delež žensk med zaposlenimi povsod majhen. Hrastniška steklarna je bila edini večji industrijski obrat, ki je zaposlovala žensko delovno silo. V cementarni je bilo od vseh zaposlenih le 19 % žensk, v strojni tovarni 15,1 % ter v kemični tovarni 18,1 %. Velik delež zaposlenih žensk je imela edino Mehanika, v kateri je bilo razmerje med zaposlenimi v prid ženskam (61 %), vendar ni veliko pomagalo pri dvigu brezposelnosti žensk, saj je bila tovarna zelo majhna in imela vsega skupaj le 160 zaposlenih delavcev (Vrišer, 1961). 13 Zaradi novih rudnikov in industrije se je Zasavje v tistem času soočilo še s priseljevanjem delovne sile. Od vseh delovno aktivnih prebivalcev je bilo kar 48,3 % priseljenih. Največ priseljenih je bilo iz ruralne okolice, na drugem mestu so bili priseljenci iz celjskega okraja, ki so se največ naselili v Hrastniku. V Zagorju so se naseljevali priseljenci iz zahodnega dela ljubljanskega okraja. Veliko priseljencev je v Zasavje prišlo iz krškega okraja, nekaj malega pa še iz novomeškega in mariborskega okraja. Priseljencev iz drugih jugoslovanskih republik prav tako ni bilo veliko, le 7,4 %. Prevladovali so priseljenci iz Hrvaške ter Bosne in Hercegovine, ki so se zaposlili predvsem v Trbovljah in Hrastniku (Vrišer, 1961). Slika 5: Zasavski rudarji Vir: Rozina, 1999. 3.1.2. Surovine Surovine so temeljnega pomena za industrijo. Njihov lokacijski vpliv pride najbolj do izraza, kadar uporabljamo surovine, ki so hitro pokvarljive, težke ali pa vsebujejo veliko tare (npr. premog). V teh primerih se surovin v nepredelani obliki ne splača prevažati na večje razdalje, ker so transportni stroški preveliki. Da bi se izognili prevelikim prevoznim stroškom, pogosto namestijo proizvodni obrat v bližino nahajališča surovin. Surovine so imele največji vpliv v dobi industrializacije (Vrišer, 2000). V Zasavju so prav nahajališča rjavega premoga povzročila, da je tu nastalo rudarsko in industrijsko območje. Proces industrializacije se je začel šele s splošnim gospodarskim in tehničnim razvojem, ki ga je doživljala Avstro-Ogrska. Zaradi uvedbe parnih strojev ter uporabe premoga v industriji, se je povečalo zanimanje za premog, kar je povzročilo povečevanje proizvodnje (Vrišer, 1961). V sedanjosti pa surovine nimajo več tako velikega lokacijskega vpliva, kot so ga imele v preteklosti. Razlogov je več. Eden izmed pomembnejših je, da sodobni tehnološki postopki omogočajo boljši izkoristek surovin. Na splošno velja, da bolj ko je zapleten tehnološki postopek, manjši je pomen surovin. Drugi razlog pa je izboljšano prometno omrežje ter nove oblike prevoza, ki so ga znatno pocenile (Vrišer, 2000). V zadnjih letih v Slovenijo uvažajo premog iz Indonezije, Kitajske ter Bosne in Hercegovine, saj je njihov premog kakovostnejši ter kljub stroškom prevoza cenejši. 14 3.1.3. Promet Slika 6: Rudniška železnica Vir: Rozina, 1999. V 19. stoletju je bila velika navezanost industrije na prometno omrežje. Glede na prometno povezanost so ocenjevali primernost lokacij za industrijske obrate (Vrišer, 2000). Zasavje je bila zelo odmaknjena pokrajina od večjih prometnih poti. Večji pomen je regija dobila po izgraditvi železniške proge skozi dolino reke Save. Vsi pomembnejši industrijski objekti so bili prav zaradi železnice zgrajeni v Savski dolini ali pa v njeni neposredni bližini. Po mestih pa so bili speljani industrijski tiri, da so povezali še ostale tovarne in rudniške objekte z železniškimi postajami. Med leti 1957 in 1961 so na zasavskih postajah natovorili 1.416.669 ton in iztovorili 351.989 ton blaga, zato sta bili Zagorska in Trboveljska postaja med najbolj obremenjenimi železniškimi postajami v Sloveniji. Poleg premoga so z železnico prevažali še gradbeni material: apno iz Zagorja in cement iz Trbovelj, steklo iz Hrastnika ter les in njegove proizvode (Vrišer, 1961). Slika 7: Rudarski hiši ob rudniški železnici Vir: Rozina, 1998. 15 Cestno omrežje je bilo nerazvito. Ceste so bile preozke, prestrme in s slabimi cestišči. Razlogov je bilo več: hribovit relief, redka poselitev in usmerjenost dolin k savski dolini in železnici (Vrišer, 1961). Cestno omrežje je zelo malo prispevalo k boljši prometni povezavi (izjema je bila cesta Trojane–Zagorje) in k razvoju premogovništva ter ostale industrije. Leta 2000 je bila vloga prometa v industriji zelo majhna in le redko predstavljajo prometni stroški več kot 10 % končne cene izdelka. Glavni razlogi za zmanjšanje prometne vloge so bolj zgoščeno prometno omrežje, izredno povečane zmogljivosti zaradi novih prometnih sredstev, motorizacija je odprla poti tudi v odmaknjene kraje ter vse večja konkurenca med prevozniki (Vrišer, 2000). Danes so razmere na trgu zelo spremenjene. V ospredju je koncept proizvodnje brez zalog, zato morajo dobavitelji bolj pogosto dostavljati manjše količine izdelkov. Transport blaga so večinoma prevzela večja logistična podjetja, ki zagotavljajo zanesljivost, sledljivost, pravočasnost in nepoškodovanost tovora. Razvoj informacijskih tehnologij pa omogoča učinkovitejše krmiljenje prometnih tokov (Cukjati, 2006). 4. Splošna gospodarska slika Zasavske statistične regije leta 1961 in 2012 4.1. Industrija in rudarstvo v Zasavju leta 1961 4.1.1. Zagorski premogovnik V Zagorju je bil premogovni bazen največji, tu so bile največje zaloge premoga v Zasavju, zato je bil tudi glavni proizvajalec premoga zagorski premogovnik. Premogovna kadunja se razprostira od Jazem in Orleka na vzhodu, do Izlak in Viderge na zahodu. Zagorje je bilo v tistem času tudi najbolj rudarsko mesto, saj je rudnik zaposloval kar 32 % vseh aktivnih prebivalcev. V zagorskem rudniku so bili trije glavni rudniški obrati: najstarejši obrat Kotredež, Orlek in Loke. Trije starejši rudniški obrati (Kisovec, Podstrana in Šemnik) so bili leta 1961 že zaprti (Vrišer, 1963). Zagorski premogovnik je v začetku dajal skoraj polovico, do dveh tretjin premoga. Vendar se je njegov delež skozi zgodovino spreminjal. Po letu 1873 se je povečala proizvodnja v Trbovljah, zato se je njegov delež znižal le na 15–22 %. Po letu 1938 pa se je njegov delež spet povzpel na 30–40 %, kasneje je proizvodnja spet padla, zato so se odločili rudnik prodati Trboveljski premogokopni družbi (Vrišer, 1963). Leta 1961 je število zaposlenih v zagorskem rudniku znašalo okoli 2.300. Večino zaposlenih so predstavljali delavci. Prevladujejo srednje kvalificirani delavci, 38,4 %, 21,3 % je bilo visoko kvalificiranih, 21,8 % polkvalificiranih in 18,5 % nekvalificiranih. Velik problem je predstavljalo pomanjkanje manj kvalificirane delovne sile – kopačev. Uslužbencev je bilo okoli 7–10 %, od tega 57 % z visoko strokovno izobrazbo (Vrišer, 1963). 16 4.1.2. Trboveljski premogovnik Od vseh treh občin so tektonske posledice najmanj izrazite v Trbovljah, zato tu nastopa premogovni sloj v obliki dvojne kadunje z razmeroma ravnim dnom in rahlo dvignjenim robom. Tektonsko gubanje je tu povzročilo narivanje premoga na premog, zato ponekod nastopa dvojni sloj premoga (Ivančič-Lebar, 1995). Trboveljski rudnik je bil skozi zgodovino razdeljen na dva obrata, na vzhodnega in zahodnega. Šele po združitvi s hrastniškim rudnikom v eno podjetje (TPD), so opustili delitev in trboveljski rudnik je postal en obrat. Nekaj let kasneje se je podjetju TPD pridružil še zagorski premogovnik. Med zasavskimi rudniki je bil trboveljski rudnik tudi najpomembnejši, saj so tukaj izkopali največje količine premoga, imeli so tudi dnevni kop. Prav tako je bilo v tem rudniku zaposlenih največ delavcev, zato je TPD v Trbovljah zgradila obsežne rudarske kolonije. Leta 1961 je bilo v rudniku zaposlenih 2.210 delavcev. Leta 1959 je bilo v jami zaposlenih 49,4 % delavcev, na dnevnem kopu 15,2 %, v zunanjem obratu 16,8 %, v elektrostrojnem obratu 11,1 %, v upravi 4,6 % in v oddelku za rudarske gradnje 2,8 % (Vrišer, 1963). 4.1.3. Hrastniški premogovnik Hrastniški rudnik je imel v primerjavi z Zagorjem in Trbovljami manjši pomen, saj je bil med zasavskimi premogovniki najmanjši ter je z obratom Ojstro segal v trboveljsko kadunjo. Pridobivalni prostor sega na zahodu od meje z občino Trbovlje, na vzhodu pa do meje z občino Laško in skupaj meri 923 ha. Težišče proizvodnje se je preneslo na hrastniški rudnik šele, ko so bile premogovne zaloge v Trbovljah že zelo izčrpane (Vrišer, 1963). Površina se danes zaradi vplivov odkopavanja poseda, kar je najbolj vidno na meji med jamo Ojstro in jamo Trbovlje (RTH, Rudnik Trbovlje-Hrastnik d.o.o). V preteklosti so bili zelo pogosti tudi jamski požari in vdori vode. Do teh nadlog je prihajalo zaradi pomanjkljivih jamskih del v preteklosti: pomanjkljivo zasipavanje, številna odprta mesta, nesistematično odkopavanje ter puščanja velikih količin premoga v jami (Vrišer, 1963). V Hrastniku se je velik delež prebivalcev zaposloval v obeh tovarnah (kemični in steklarni), v rudarstvu pa je bilo zaposlenih le 23,6 % (okrog 1.200–1.400) aktivnih prebivalcev. Okrog dve tretjini jih je delalo v jami, ostali pa na dnevnem kopu in v zunanjem obratu. Prevladovali so visoko kvalificirani delavci (35,8 %), nato srednje kvalificirani (31 %) in nazadnje polkvalificirani delavci (24,4 %). Zelo malo je bilo zaposlene ženske delovne sile (2,8 %), saj rudnik ni imel separacije, kjer so bile v rudnikih navadno zaposlene ženske (Vrišer, 1963). 17 4.1.4. Industrija ob premogu Slika 8: Industrija v začetku 20. stoletja Vir: Vrišer, 2010. Pred izgradnjo železnice je bila industrija v soseščini glavni potrošnik premoga, saj so bile možnosti izvoza premoga minimalne. Prav zaradi premoga pa so v Zasavju ustanovili ali sem premestili celo vrsto podjetij (npr. kemično tovarno v Hrastniku). Iz tega časa je steklarna v Hrastniku in nekaj apnenic, steklarni v Zagorju in Trbovljah pa so hitro propadli. V Zagorju so prav tako opustili cinkarno in svinčarno (Vrišer, 1963). Steklarstvo Pri razvoju premogovnikov je bilo najbolj pomembno steklarstvo, saj je premogovnikom pomagalo prebroditi krizo v prodaji premoga, preden so zgradili železnico. V Zasavju so prvotno nastale 4 steklarne: dve v Zagorju, ena v Trbovljah in ena v Hrastniku, vendar se je do leta 1961 obdržala le hrastniška steklarna, ostale pa so že prej opustili. Čeprav je bila steklarna v Hrastniku v zelo slabem stanju in jo je bilo potrebno v celoti obnoviti, se je obdržala zaradi velikega števila kvalificirane delovne sile. Tudi položaj steklarne je ugoden, saj leži tik ob železniški progi, kar je pomenilo nemoten transport surovin in izdelkov (Vrišer, 1963). 18 Apnenice Industrija gradbenega materiala se je v Zasavju razvila kot potrošnik slabših vrst premoga in kot proizvajalec gradbenega materiala za rudnike. V Zagorju so vse manjše apnenice združili v »Industrijo gradbenega materiala Zagorje«, proizvodnjo pa preselili v apnenice pri železniški postaji. Ker pa je še vedno primanjkovalo gradbenega materiala, so v Kisovcu izdelovali razne cementne izdelke iz dolomitnega peska, ki ga pridobivajo v bližnjem kamnolomu Borovnik (Vrišer, 1963). Apnenice so postavili tudi v Hrastniku nad sotočjem Bobna in Brnice ter do njih speljali industrijski tir. Kasneje je apnenice odkupila kemična tovarna, ki je bila tudi glavni odjemalec apna. Trboveljske apnenice pa so zelo hitro opustili, ker niso dajale dovolj kvalitetno apno (Vrišer, 1963). Opekarne TPD je za oskrbovanje rudnikov z opeko zgradila opekarno na Polaju v Trbovljah. Glino so pridobivali na dnevnem kopu Neža ter v neposredni bližini opekarne. Opekarna je dajala opeko za jamska dela ter za gradnjo rudniških kolonij (Vrišer, 1963). V Trbovljah je bila zgrajena še ena opekarna tik ob termoelektrarni, ker so elektrofiltrskemu pepelu primešali azbest ter tako izdelovali zidake (Vrišer, 1963). V Zagorju pa je Premogokopna družba zgradila opekarno na Selu pri Zagorju. Ta opekarna je bila manjša in je bila leta 1961 že zaprta (Vrišer, 1963). Cementarna V Trbovljah je TPD zgradila cementarno, ker je imela na razpolago velike količine dobrega cementnega laporja, apnenca ter slabših vrst premoga. Cementarna je na začetku izdelovala romanski in portlandski cement, kasneje po rekonstrukciji pa le še zelo dober portlandski cement (Vrišer, 1963). Zgradili so jo ob vstopu v dolino Trboveljščice, kjer je nekoč stala opuščena steklarna. Cementarna je postala največji obrat industrije gradbenega materiala v Zasavju (Vrišer, 1963). Strojna industrija V Zasavju se je skoraj vsa strojna industrija razvila zaradi premogovništva ter izdelovala izdelke za potrebe zasavskih rudnikov. »Strojna tovarna« v Trbovljah je bila med vsemi največja. Izdelovala je stroje in opremo za rudnike, za strojegradnjo, železarstvo in gradbeništvo (Vrišer, 1963). »Mehanika« je bila tovarna kovinske stroke v Trbovljah, ki je izdelovala tehnične, medicinske in električne aparate ter elektroinštalacije (Vrišer, 1963). 19 »Varnost« je bila tovarna v Zagorju, v kateri so izdelovali varnostne naprave za rudnike in kemično industrijo (Vrišer, 1963). Leta 1962 je Varnost postala samostojno industrijsko podjetje »Tovarna elektrotehničnih izdelkov Varnost«. Najprej so izdelovali le jamske svetilke, nato še ventilatorje in stikala. Leta 1961 pa so bili v njihovi proizvodnji že elektromotorji, električni vrtalni stroji in signalne naprave. Vsi izdelki so bili narejeni v potrebni zaščiti za rudarstvo, naftno in kemično industrijo (Rozina, 2000). Kemična industrija Tako kot ostale tovarne, je tudi kemična tovarna v Hrastniku nastala zaradi premogovništva. Že leta 1860 so jo preselili iz Trsta v Hrastnik zaradi lažjega oskrbovanja s premogom in bližine apnenic. Na začetku je tovarna izdelovala kalijev soliter, kromove soli, sodo, železnooksidne barve in žvepleno kislino. Kasneje pa so svojo proizvodnjo razširili in izdelovali še ogljikovo kislino, razna olja, alkaloide in zaščitna sredstva za rastline (Vrišer, 1963). Tovarno so začeli leta 1957 obnavljati oziroma kar graditi na novo, ker so bile potrebe po njihovih izdelkih zelo velike. Po obnovi je imela večje zmogljivosti za izdelavo solne in fosforne kisline, natrijevih soli, suhih barv in magnezijevih soli (Vrišer, 1963). 4.1.5. Ostala industrijska in obrtna dejavnost Neodvisno od premogovništva je nastalo zelo malo industrijskih obratov. Skozi celotno zgodovino je šel razvoj industrije preveč enosmerno. Ves razvoj industrije je pomenil razvoj rudarstva, ostale panoge pa so bile zapostavljene. Prav tako je bilo zelo malo obrtnikov ter kmetov. Že naravne razmere v Zasavju niso najboljše za kmetijstvo, po industrializaciji pa so se kmetje in obrtniki iz okoliških vasi preselili v mesta. Kmetje so se zaposlili v rudnikih, obrtniki pa so imeli v mestih obrtne delavnice, katerih število je ves čas naraščalo. V Zagorju je nastala »Tovarna pletenin in konfekcije Sava«. Ustanovljena je bila zato, da bi zaposlili žensko delovno silo, ki je bila večinoma brezposelna. Od 242 zaposlenih, je bilo kar 230 žensk (Vrišer, 1963). Tovarna je izdelovala srajce, moško perilo, delovne obleke, načrtovali pa so še proizvodnjo damske konfekcije in dežnih plaščev. Povpraševanje po izdelkih je bilo solidno, saj so bile cene nižje in izdelki kakovostni (Rozina, 2000). »Elit«, ki je izdeloval električne naprave, »Strojno mizarstvo« in »Lesno predelovalno podjetje« so iz obrtnih podjetij prešla na tovarniško proizvodnjo (Vrišer, 1963). Na Izlakah so zaradi manjših zalog gline začeli proizvajati keramične izdelke. »Tovarno keramičnih izdelkov Izlake« so ustanovili leta 1950 v opuščeni tovarni barv. Delavce so poiskali v sosednjih vaseh, kateri so morali najprej očistiti prostore in pozidati peč, da so lahko začeli izdelovati keramične ploščice. Novembra leta 1961 pa so odprli prve namensko grajene prostore (Rozina, 2000). Kmalu so zaloge gline na Izlakah pošle, zato so začeli za proizvodnjo uvažati kaolin (Vrišer, 1963). 20 Preglednica 1: Število zaposlenih v industrijskih obratih v Zasavju Zagorje rudnik 2115 steklarstvo / apnenice 220 opekarne / cementarna / strojne tovarne ? kemična industrija / tekstilna industrija 242 drugi industrijski obrati 602 predelava kovin 5 elektrotehnične obrti 2 predelava zemlje, kamna in stekla / gradbene obrti 19 predelava lesa 28 predelava papirja / predelava tekstila 50 predelava usnja 21 prehrambene obrti 43 obrti osebnih storitev 14 druge obrti 7 Vir podatkov: Vrišer, 1963. Trbovlje 2210 / / 71 310 1044 / / 544 93 110 Hrastnik 1370 1297 / ? / / 315 / 145 4 24 2 18 124 13 86 34 83 31 73 / 88 28 / 22 15 32 13 6 Opomba: ? pomeni, da ni točnega števila zaposlenih; z / označeno, kjer zaposlenih ni bilo. Preglednica 2: Industrijski obrati leta 1961 TRBOVLJE Rudnik Trbovlje Opekarna Trbovlje Cementarna Trbovlje Strojna tovarna Mehanika Elit Lesno predelovalno podjetje Strojno mizarstvo Vir podatkov: Vrišer, 1963 ZAGORJE Rudnik Zagorje Industrija gradbenega materiala Zagorje Varnost Tovarna pletenin in konfekcije Sava Tovarna keramičnih izdelkov Izlake HRASTNIK Rudnik Hrastnik Steklarna Hrastnik Apnenica Hrastnik Kemična tovarna Leta 1961 so industrijo v Zasavju predstavljali predvsem rudniki, le-ti so tudi zaposlovali največ prebivalstva. Prav tako so bili, ob premogu, zelo močni industrijski obrati opekarne, cementarne, strojne tovarne, industrije gradbenega materiala, apnenice in kemične tovarne. Ostale industrije je bilo zelo malo, le 5 obratov. Ti so bili Elit, Tovarna pletenin in konfekcije 21 Sava, Tovarna kemičnih izdelkov na Izlakah, Lesno predelovalno podjetje ter Strojno mizarstvo. 4.2. Splošna gospodarska slika Zasavske statistične regije danes 4.2.1. Neposredni kazalniki gospodarskega stanja v regiji »Bruto domači proizvod (BDP)« je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni znotraj ene države v določenem obdobju (ponavadi na letni ravni). Upoštevajo se le proizvodi in storitve, ki so dokončani in pripravljeni za takojšnjo uporabo, in ne tisti namenjeni nadaljnji predelavi ali proizvodnji drugih izdelkov in storitev. Pri izračunu BDP-ja se ponavadi upošteva tržna vrednost vključenih elementov« (Finančni slovar, 2013). Regionalni bruto domači proizvod pa je vrednost vseh dokončanih proizvodov in storitev, ki so bili ustvarjeni znotraj neke regije v določenem obdobju. Preglednica 3: Regionalni bruto domači proizvod v mio EUR 360 2001 389 2002 412 2003 436 2004 456 2005 471 2006 513 2007 551 2008 519 2009 520 2010 520 2011 483 2012 Vir podatkov: SI – Stat podatkovni portal, 2014. Zasavska statistična regija ima vse neposredne kazalnike nižje od slovenskega povprečja. V Zasavju ustvarijo vsega skupaj le 1,5 % celotnega slovenskega BDP-ja. Iz preglednice je vidno, da je regionalni bruto domači proizvod od leta 2001 do leta 2008 naraščal, od leta 2009 pa se je nekoliko zmanjševal. Preglednica 4: Regionalni bruto domači proizvod na prebivalca v EUR 2001 2002 2003 2004 2005 8596 8931 9208 9588 10037 22 10396 2006 11336 2007 12291 2008 11570 2009 11679 2010 11794 2011 11022 2012 Vir podatkov: SI – Stat podatkovni portal, 2014. Enako kot za BDP, velja tudi za BDP/preb. Do leta 2008 je naraščal, nato se je leta 2009 nekoliko zmanjšal zaradi finančne krize in ostal pod 12.000 €. BDP/preb. je leta 2009 znašal 11.570 €, leta 2012 pa 11.022 €, kar je manj od slovenskega povprečja. Preglednica 5: Regionalna bruto dodana vrednost po dejavnostih v osnovnih cenah (%) za Zasavsko statistično regijo. Leto 2009 2012 Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo 2,0 2,5 Industrija 36,5 39,7 Gradbeništvo 7,1 5,2 Trgovina, gostinstvo, promet 16,1 13,4 Informacijske in komunikacijske dejavnosti 1,4 1,6 Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2,4 1,6 Poslovanje z nepremičninami 10,6 9,9 Strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti 7,6 8,8 Varnost, izobraževanje, zdravstvo 14,7 15,9 Druge dejavnosti 1,6 1,4 Vir podatkov: SI-Stat podatkovni portal, 2014. Zasavje je regija, ki je v letu 2012 utrpela najhujši upad obsega bruto domačega proizvoda med slovenskimi regijami, saj je upadel kar za 7,8 %. Največjo bruto dodano vrednost v Zasavju še vedno ustvari industrija (39,7 %), sledijo ji varnost, izobraževanje in zdravstvo (15,9 %), najmanjšo dodano vrednost pa ustvarijo informacijske in komunikacijske dejavnosti ter finančne in zavarovalniške dejavnosti, samo 1,6 %. Zelo malo se v Zasavju investira v raziskave in razvoj. Leta 2011 se je za raziskave in razvoj v Zasavju namenilo 6.469.000 €. Le Pomurska in Notranjsko-kraška statistična regija investirata manj, v Pomurski statistični regiji 6.433.000 € ter v Notranjsko-kraški statistični regiji 4.966.000 €. Celotna Slovenija nameni kar 894.213.000 € raziskavam in razvoju. 23 4.2.2. Posredni kazalniki gospodarskega stanja v regiji Preglednica 6: Stopnje Indeks staranja (2009) Indeks staranja (2012) Stopnja aktivnosti (2009) Stopnja aktivnosti (2012) Stopnja registrirane brezposelnosti (2009) Stopnja registrirane brezposelnosti (2012) Vir podatkov: SI-Stat podatkovni portal, 2014. 139,4 141,6 57,8 53,3 11 16 Indeks staranja, stopnja aktivnosti in stopnja registrirane brezposelnosti nam pokažejo, kakšno prebivalstvo je na določenem območju. V Zasavju se je indeks staranja med letoma 2009 in 2012 povečal kar pomeni, da se prebivalstvo stara in imamo vsako leto večje število starejših ljudi, ki so vzdrževani. Stopnja delovne aktivnosti je odstotek delovno aktivnega prebivalstva v delovno sposobnem prebivalstvu, stopnja registrirane brezposelnosti pa je definirana kot število brezposelnih v % od aktivnega prebivalstva, pri čemer tvori aktivno prebivalstvo število delovno aktivnih in število brezposelnih. Iz tabele lahko vidimo, da v Zasavju stopnja aktivnosti upada in stopnja registrirane brezposelnosti narašča, kar je zelo neugodno za gospodarstvo in razvoj regije. V Zasavju sta indeks staranja (141,6) in stopnja registrirane brezposelnosti (16 %) nad slovenskim povprečjem, pod povprečjem pa je stopnja delovne aktivnosti. Preglednica 7: Skupni prirastek prebivalstva 2000-2012 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 -133 -155 -207 -190 -244 -158 -149 -10 0 -201 -492 -308 -429 Vir podatkov: SI-Stat podatkovni portal, 2014. Skupni prirastek prebivalstva zajema naravno in selitveno gibanje prebivalstva. V Zasavju je skupni prirastek prebivalstva negativen, kar pomeni, da je vsako leto manjše število prebivalcev. Preglednica 8: Povprečne bruto mesečne plače v evrih (2009) Zasavje Slovenija Skupaj 1356,25 1438,96 1450 1496 Moški 1453 Ženske 1347 Vir podatkov: SI-Stat podatkovni portal, 2013. 24 Preglednica 9: Povprečne bruto mesečne plače v evrih (2011) Zasavje Slovenija 1582 Skupaj 1484 1541 1617 Moški 1542 Ženske 1422 Vir podatkov: SI-Stat podatkovni portal, 2014. Dober pokazatelj življenjske ravni prebivalstva so plače, saj so načeloma edini vir dohodka prebivalcev. Povprečna bruto mesečna plača v Zasavju je leta 2011 znašala 1.484 €, kar je 98 € manj od slovenskega povprečja. Pod slovenskim povprečjem pa so tudi bruto mesečne plače po spolih. Moški imajo v povprečju 1.541 € povprečne bruto mesečne plače, kar je 76 € manj od slovenskega povprečja, ženske pa imajo 1.422 € povprečne bruto mesečne plače, kar je 120 € manj od povprečne bruto mesečne slovenske ženske plače. Tako kot neposredni kazalniki gospodarskega stanja tudi posredniki kazalniki gospodarskega stanje kažejo, da je Zasavje gospodarsko zelo slabo razvita regija. Vrednosti vseh kazalnikov so slabše od slovenskega povprečja. Tudi v primerjavi z ostalimi slovenskimi regijami, je Zasavje vedno med zadnjimi tremi najmanj razvitimi regijami. 5. Primerjava gospodarskega stanja med letom 1961 in danes 5.1. Primerjava zaposlitvene strukture Leta 2011 je v Zasavski statistični regiji živelo 44.106 prebivalcev, od tega je bilo delovno aktivnih le 16.825 oseb, v Zagorju 6.839, v Trbovljah 6.247 ter v Hrastniku 3.685. Število registriranih brezposelnih oseb je bilo 2.704, stopnja registrirane brezposelnosti pa 14,0 %, kar je bilo nad slovenskim povprečjem (12,1 %) (SI-Stat podatkovni portal, 2014). Preglednica 10: Število delovno aktivnih prebivalcev po dejavnostih Leto Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo Rudarstvo Predelovalne dejavnosti Oskrba z električno energijo, plinom in paro Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja Gradbeništvo Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil Promet in skladiščenje Gostinstvo Informacijske in komunikacijske dejavnosti Finančne in zavarovalniške dejavnosti Poslovanje z nepremičninami Strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti 25 2011 121 397 4253 441 168 1409 2188 778 548 410 435 187 918 Druge raznovrstne poslovne dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti Izobraževanje Zdravstvo in socialno varstvo Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti Druge dejavnosti Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Neznano 973 1142 1218 1278 155 224 0 0 2 Vir podatkov: SI – Stat podatkovni portal, 2014. Leta 2011 je bilo največ prebivalcev zaposlenih v predelovalnih dejavnostih (24,7 %), v trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil (12,7 %) in gradbeništvu 8,2 % (SI-Stat podatkovni portal, 2014). Slika 9: Struktura delovno aktivnih prebivalcev po dejavnostih (%) Struktura po dejavnostih (2011) 1,3% 0,9% 7,4% 0,0% Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 0,0% Rudarstvo 0,0% Predelovalne dejavnosti Oskrba z električno energijo, plinom in paro 0,7% Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja Gradbenštvo 2,3% Trgovina, vzdrževanje in popravila motornh vozil 7,1% 24,7% Promet in skladiščenje Gostinstvo Informacijske in komunikacijske dejavnosti 6,6% Finančne in zavarovalniške dejavnosti Poslovanje z nepremičninami 5,6% 2,6% 1,0% 5,3% 1,1% 8,2% 2,5% Strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti Druge raznovrstne poslovne dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti Izobraževanje Zdravstvo in socialno varstvo Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 2,4% 12,7% Druge dejavnosti 3,2% Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles 4,5% Neznano Vir podatkov: SI – Stat podatkovni portal, 2014. 26 Preglednica 11: Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po: občina prebivalstva, kraj dela Ljubljana Ljubljana Prebivališče\Občina dela (2009) (2012) Zagorje ob Savi 1667 1726 Trbovlje 1678 1583 Hrastnik 655 661 Zasavje - skupaj 4000 3970 Vir podatkov: SI – Stat podatkovni portal, 2014. Celje (2009) 49 107 132 288 Celje (2012) 50 94 130 274 Večina delovno aktivnega prebivalstva iz Zasavja je zaposlena v Zasavski regiji, kar 10.468 oseb oziroma, 61 %. Veliko oseb pa se vozi na delo v druge statistične regije. Največ se jih vozi v Osrednjeslovensko statistično regijo, 5.182 oseb, kar je 30 %. Od le-teh 4.000 oseb v Ljubljano. Druga pomembna statistična regija za zasavske delavce pa je Savinjska regija. Tam je zaposlenih 825 oziroma 5 % oseb, ki imajo stalno prebivališče v Zasavju, od teh je v Celju zaposlenih 288 oseb. V vseh ostalih statističnih regijah skupaj je iz Zasavja zaposlenih le 4 % oseb, kar nam kaže, da sta za zasavsko delovno silo najpomembnejši zaposlitveni središči izven Zasavske regije Ljubljana in Celje. Leta 1961 je zelo malo prebivalcev iz zasavske statistične regije iskalo delo v drugih statističnih regijah. Le 1.641 Zagorjanov, 2.174 Hrastničanov in 511 Trboveljčanov si je poiskalo zaposlitev drugje, ne pa v kraju bivanja (Statistični urad, 2014). Preglednica 12: Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po: statistična regija prebivalstva, regija dela Število zaposlenih Regija dela (2009) Zasavska 10.468 Osrednjeslovenska 5.182 Savinjska 825 Spodnjeposavska 180 Podravska 111 Jugovzhodna Slovenija 87 Gorenjska 85 Obalno-kraška 75 Goriška 28 Koroška 21 Notranjsko-kraška 11 Pomurska 6 Vir podatkov: SI – Stat podatkovni portal, 2014. 27 Število (2012) 9144 5015 828 83 118 67 100 31 25 17 22 19 zaposlenih Slika 10: Struktura delovno aktivnih prebivalcev glede na regijo dela (%), 2012 Struktura glede na statistično regijo dela (2012) 5% 3% Zasavska Osrednjeslovenska 32% Savinjska 60% Ostale regije Vir podatkov: SI – Stat podatkovni portal, 2014. Slika 11: Primerjava delovno aktivnih prebivalcev med letoma 1961 in 2011 6000 5000 4000 1961 2011 3000 2000 1000 st al o O ti de ja vn os ti in pr av Zd o K ra so ul vs dj tu tv e rn en e Fi e de na in j a nč so vn ne ci os al in ti ne za de va ja ro vn va os ln šk ti e de ja vn os ti D ej av no s ti j av ne up ra ve de ja vn os un al ne Ko m os ti n st vo G po sl ov ne ra zn ov rs tn e D ru ge in et ij s tv o Km Tr go vi na Pr om et ra db en iš tv o go zd ar st vo , R lo v, G a tv o In du st rij ud ar s ri b iš tv o 0 Vir podatkov: SI – Stat podatkovni portal, 2014. V letu 1961 je v zasavski statistični regiji delalo veliko več ljudi kot danes. Industrija je bila že nekoč v regiji zelo pomembna in podatki kažejo, da je še danes tako. Leta 1961 je bilo največ oseb, ki so se ukvarjali s kmetijstvom, gozdarstvom in ribolovom, sledili pa so jim zaposleni v industriji. Leta 2011 je bilo največ zaposlenih v industriji. V industriji je bilo leta 1961 zaposlenih kar 67,7 % oseb, leta 2011 pa 39,7 %. Večje število zaposlenih je bilo v obeh letih tudi v trgovini. 28 5.2. Primerjava gospodarske moči Zasavja med letoma 1961 in 2009 Slika 12: Primerjava narodnega prihodka in BDP-ja BDP 2003 - 2011 narodni dohodek 1954 - 1962 120 120 100 100 80 80 60 60 narodni dohodek BDP 40 40 20 20 0 0 2003 1954 1955 1956 1957 1958 1959 1960 1961 1962 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 Vir podatkov: SI – Stat podatkovni portal, 2014 Opomba: na grafih sta na ordinati prikazana indeksa narodnega prihodka in BDP-ja. Na prvem grafu smo za izhodiščno leto vzeli leto 1962, na drugem grafu pa leto 2010. Iz grafov lahko vidimo, da je bila v obdobju med letoma 1954 in 1962 zelo visoka gospodarska rast, saj vrednost narodnega dohodka skozi celotno obdobje narašča. V tem času je bilo Zasavje ena izmed najbolj razvitih regij glede na BDP v Sloveniji. Med letoma 2003 in 2008 je bila gospodarska rast manjša, saj je na grafu krivulja bolj položna in BDP počasneje narašča kot v obdobju med letoma 1954 in 1962. Po letu 2008 se vrednost BDP-ja celo zmanjša, saj je gospodarstvo prizadela gospodarska kriza ter z njo tudi zapiranje podjetij v Zasavju. Danes je Zasavje gospodarsko zelo slabo razvito. Leta 2012 je bila to regija, ki je utrpela največji upad BDP-ja med vsemi slovenskimi regijami, kar 7,8 %. V 51. letih je iz nadpovprečno gospodarsko razvite regije postala regija na robu propada. 5.3. Primerjava industrijskih panog v Zasavju med letoma 1961 in 2012 Zasavje je skozi zgodovino slovelo kot ena najrazvitejših industrijskih in rudarskih regij, danes pa je za to regijo značilna stara industrijska sestava, visoka brezposelnost in nizek delež kmečkega prebivalstva. Celoten razvoj industrije je bil preveč enostranski, usmerjen zgolj na premogovništvo. V zadnjih desetletjih pa je vse bolj opazno gospodarsko zaostajanje regije (Krajšek, 2004). V obeh letih, 1961 in 2012, je bilo največ oseb zaposlenih v industriji in trgovini. Leta 1961 je bilo v industriji zaposlenih 67,7 % oseb, v trgovini pa 4,8 %. Danes glede na regionalno bruto dodano vrednost še vedno vodi industrija, ki ustvari 24,7 % bruto dodane vrednosti, sledijo ji trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil z 12,7 %. Podjetij z novimi gospodarskimi panogami danes v regiji skoraj nimamo. Informacijske in komunikacijske dejavnosti ustvarijo le 2,4 % regionalne bruto dodane vrednosti po dejavnostih, finančne in zavarovalniške dejavnosti 2,5 % ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti 5,3 %. 29 Zaradi pomanjkanja teh dejavnosti je zasavska regija iz ene najrazvitejših regij postala ena najbolj zaostalih regij v Sloveniji. Podjetja v Zasavju so se med letoma 1961 in 2012 le malo spremenila. Danes imamo v Zasavju še skoraj vsa podjetja iz leta 1961, le rudnika Zagorje, opekarn, Mehanike, Tovarne pletenin in konfekcije Sava ter Strojnega mizarstva ni več. Ostala podjetja so se večinoma ohranila. Skozi zgodovino so posodobili proizvodnjo ter zamenjali lastnike in imena podjetij. V času med letoma 1961 in 2012 so nastajala in se zapirala tudi številna druga podjetja, npr. Deloza in Lisca. Največja razlika med podjetji leta 1961 in danes je v številu zaposlenih. Leta 1961 je bilo nekaj podjetij z velikim številom zaposlenih oseb, nad 1.000. V rudniku Zagorje so zaposlovali 2.115 oseb, v rudniku Trbovlje 2.210 oseb, v rudniku Hrastnik 1.370 oseb, v steklarni Hrastnik 1.297 oseb, v Strojni tovarni 1.044 oseb. Danes je veliko podjetij z majhnim številom zaposlenih oseb (večinoma do 200). Podjetje Eti d.d., ki v statistični regiji zaposluje največ oseb, ima 1.020 zaposlenih. Danes imamo v regiji skupaj 2.335 podjetij. Poleg prenovljenih podjetij je v regiji nastalo tudi nekaj novih podjetij s povsem novimi gospodarskimi panogami. Med njimi so najpomembnejša Studio Moderna d.o.o., Rudis d.d., Avtohiša Malgaj d.o.o., RSH d.o.o. in drugi. 6. Industrija v Zagorju ob Savi Preglednica 13: Kazalniki gospodarskega stanja v Zagorju Število prebivalcev (2011) Št. delovno aktivnih preb. (2011) Št. zaposlenih oseb (2011) Št. samozaposlenih oseb (2011) Št. registriranih brezposelnih oseb (2011) Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v EUR (2011) 17.050 6893 4308 634 825 882,38 Vir podatkov: SI-Stat podatkovni portal, 2014. Preglednica 14: Izbrane socio-ekonomske značilnosti v letu 2011 Indeks staranja Stopnja aktivnosti Stopnja registrirane brezposelnosti (%) Stopnja registrirane brezposlenosti za ženske (%) Stopnja registrirane brezposlenosti za moške (%) Razlika med stopnjo registrirane brezposelnosti za ženske in moške (odstotne točke) Povprečna mesečna bruto plača (indeks SI=100) Povprečna mesečna neto plača (indeks SI=100) Število osebnih avtomobilov (na 100 prebivalcev) Vir podatkov: SI-Stat podatkovni portal, 2014. 30 117,0 59,0 10,7 11,7 10,2 1,5 88,4 89,4 49 Zagorje se, tako kot ostali dve občini v Zasavju, sooča z novimi izzivi, ki jih je prinesel tehnološki razvoj in intenziviranje proizvodnje. V Zagorju je indeks staranja enak indeksu staranja za celotno Slovenijo, kar pomeni, da je tudi tu število najstarejših večje od števila najmlajših. Leta 2011 je v občini živelo okrog 17.050 prebivalcev. Delovno aktivnih prebivalcev je bilo 6.893, od tega 4.308 zaposlenih oseb in 634 samozaposlenih oseb. Kar pomeni, da je delež delovno aktivnega prebivalstva (to so osebe v starosti 15–64 let) 59 %, kar je nad slovenskim povprečjem. Med aktivnim prebivalstvom občine je bilo število registriranih brezposelnih 825 (10,7 % stopnja registrirane brezposelnosti), kar je manj od slovenskega povprečja in povprečja v tej statistični regiji. Med brezposelnimi pa so prevladovale ženske. Stopnja registrirane brezposelnosti za ženske je bila 11,7 %, za moške pa 10,2 %. Povprečna mesečna plača na osebo je bila v Zagorju v bruto znesku za približno 13 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 11 %. Nad slovenskim povprečjem pa je ta občina tudi v številu prejemnikov denarne socialne pomoči. V Sloveniji je vsak 24. prebivalec prejemnik denarne socialne pomoči, v Zagorju pa kar vsak 21. prebivalec občine. Med velikimi gospodarskimi družbami, glede na število zaposlenih, izstopajo ETI Elektroelement d.d. in ULTRA d.o.o., Proizvodnja elektronskih naprav. Med srednje velikimi podjetji izstopajo BARTEC VARNOST, Tovarna eksplozijsko varnih naprav, d.o.o., EVJ ELEKTROPROM trgovina, proizvodnja, instalacije d.o.o. in XELLA PROBETON SI, d.o.o., tovarna gradbenega materiala. Male in mikro družbe z velikim deležem zaposlenih so: STRIP’S, Elektrotehnika – Elektronika, d.o.o., INTEGRAL – AVTOBUSNI PROMET IN TURIZEM ZAGORJE d.o.o. (Poročilo o stanju okolja v občini Zagorje ob Savi, 2010). Na kartah so prikazana podjetja po dejavnostih (brez samostojnih podjetnikov) v največjih treh naseljih v občin Zagorje ob Savi. 31 Slika 13: Podjetja v Zagorju Vir podatkov: Ajpes, 2014. 32 Slika 14: Podjetja v Kisovcu Vir podatkov: Ajpes, 2014. 33 Slika 15: Podjetja na Izlakah Vir podatkov: Ajpes, 2014. 34 ETI Elektroelement d.d. ETI je eden vodilnih svetovnih proizvajalcev stanovanjskih in poslovnih instalacij, indukcijskih instalacij, distribucije električne energije za nizko in srednjo napetost ter za močnostno elektroniko in polprevodnike. Imajo pa tudi že več kot 50-letne izkušnje v proizvodnji keramičnih izdelkov, ki so pretežno namenjeni izolaciji v elektroniki. V zadnjem času pa so razvili tudi nove keramične proizvode, ki se uporabljajo v avtomobilski industriji, metalurgiji ter varilni in toplotni tehniki. Družba ETI ima na Izlakah, poleg osnovnega, še dva obrata. Eti Proplast d.o.o. deluje na področju predelave plastike pri izdelavi komponent za elektrotehnično industrijo. ETI orodjarna pa je specializirana za konstrukcijo in izdelavo kvalitetno zahtevnejših orodij za brizganje termoplastov in duroplastov. V Eti d.d. je zaposlenih 874 oseb, v Eti Proplast pa 146 oseb (Eti d.d., 2013). Slika 16: Eti Elektroelement d.d. Foto: Maja Grčar, 2014. SVEA Lesna industrija d.d. Svea Lesna Industrija d.d. Zagorje je bila poznana kot proizvajalec kvalitetnih kuhinj od srednjega do visokega cenovnega razreda. Na zahodno in vzhodnoevropska tržišča je izvažala kar 35 % tržnega deleža. Zaposlovala je 200 oseb v treh profitnih centrih. Poleg glavnega obrata za izdelavo kuhinj v Zagorju sta bila pomembna še Svea inženiring d.o.o., ki se je ukvarjalo z načrtovanjem, oblikovanjem in postavljanjem notranje opreme ter Svea Gaber 35 d.o.o., ki se je ukvarjalo z izdelavo oplaščenih front in HPL elementov (Svea d.d., 2013). Danes je podjetje v stečaju. Slika 17: Prazno skladišče v Svei Foto: Maja Grčar, 2014. ULTRA d.o.o. Ultra d.o.o. je podjetje, poznano po proizvodnji merilnih, preizkuševalnih in navigacijskih instrumentov in naprav, zaposluje 43 oseb (Rumene strani, 2014). BARTEC VARNOST d.o.o. Podjetje Bartec Varnost se ukvarja z razvojem in proizvodnjo protieksplozijsko zaščitenih električnih naprav. Leta 1997 je podjetje postalo član holdinga Bartec iz Nemčije, kateri je danes 100 % lastnik podjetja. Skupaj z Bartec-om so danes vodilno podjetje v Evropi na področju razvoja in proizvodnje protieksplozijsko zaščitenih električnih naprav. Njihovi proizvodi so elektromotorji, elektrooprema za rudarstvo, elektromaterial ter inženiring in servis. Z njihovimi proizvodi oskrbujejo petrokemična, kemična in farmacevtska podjetja ter podjetja s področja strojegradnje in rudarstva. Podjetje zaposluje 155 ljudi (Bartec Varnost d.o.o., 2013). EVJ ELEKTROPROM d.o.o. Podjetje EVJ Elektroprom deluje že 40 let. Skozi zgodovino se je začelo ukvarjati s številnimi dejavnostmi, kot so: elektroinštalacije, ogrevanje, vodovod, plinske inštalacije, gradnje in 36 gradbene mehanizacije, kabelsko komunikacijski sistemi, trgovski center, grafitne ščetke, ogrevanje na lesno biomaso, klimatske naprave, nepremičnine in gostinstvo. Danes podjetje zaposluje 150 oseb (EVJ Elektroprom d.o.o., 2013). XELLA POROBETON SI d.o.o. Podjetje Xella Porobeton je bilo ustanovljeno že leta 1990 v Kisovcu. Proizvajajo gradbeni material: betonske in cementne izdelke. Pripravljajo pa tudi projekte Ytong nizkoenergijskih pasivnih hiš. V podjetju je zaposlenih 72 oseb (Poslovni informator Republike Slovenije, 2013). Slika 18: Podjetje Xella porobeton d.o.o. Foto: Maja Grčar, 2014. STRIP’S d.o.o. Podjetje STRIP's d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1995. Je hitro rastoče podjetje z nadpovprečno rastjo poslovnih prihodkov. Hitra rast obsega poslovanja omogoča konkurenčnost, inovativnost in fleksibilnost podjetja na slovenskem in na evropskem trgu. Njihovi glavni proizvodi so s področja elektronike, mehatronike, senzorike in LED tehnologije (STRIP's d.o.o.). INTEGRAL – AVTOBUSNI PROMET IN TURIZEM ZAGORJE d.o.o. Podjetje Integral Zagorje se ukvarja s prevozništvom (mestni in primestni linijski prevoz, prevoz z visokopodnimi turističnimi avtobusi, taksi službo), turizmom (rezervacije počitnic na 37 morju, v toplicah, gorah, izleti in potovanja, križarjenja, strokovne ekskurzije, sindikalni izleti, rezervacije letalskih, železniških in ladijskih vozovnic) in prodajo vstopnic za koncerte (Integral – Zagorje d.o.o.). STUDIO MODERNA STORITVE d.o.o. Studio Moderna Storitve d.o.o. je del poslovnega sistema podjetij Studio Moderna, ki je eden izmed vodilnih poslovnih sistemov na področju neposrednega trženja. V desetih letih se je razmahnilo v največje podjetje za neposredno trženje preko televizije. Z več kot 80 zakupljenimi urami dnevnega programa na televizijskih postajah dosegajo več kot 320 milijonov gledalcev na 19 srednje in vzhodno evropskih trgih (Lavrenčič, 2009). Podjetje v Zagorju zaposluje 42 oseb (Rumene strani, 2014). 7. Nadaljnji gospodarski razvoj Zasavja 7.1. RCR Zasavje Slika 19: Regionalni center za razvoj v Zagorju Foto: Maja Grčar, 2014. Za nadaljnji gospodarski razvoj v Zasavju skrbi Regionalni center za razvoj z različnimi programi. 38 Regionalni center za razvoj je bil ustanovljen 22. maja 1996. Nastal je na temelju Phare programa tehnične pomoči pri razvoju regije in memoranduma o regionalnem sodelovanju pri razvojnih aktivnostih Zasavja, ki so ga novembra 1995 podpisali župani občin: Litija, Hrastnik, Radeče, Trbovlje in Zagorje ob Savi (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). Oblikovali so temeljne razvojne dokumente tega prostora, spodbudili in razvili so različne mehanizme in orodja: garancijske sheme, podjetniški inkubator, razvojno-tehnološki center, sklad dela, različne oblike izobraževanja in svetovanja, ki so namenjene razvoju človeških sposobnosti, spodbujanju podjetništva in gospodarnemu ravnanju s prostorom (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). Danes je v RCR Zasavje skupaj zaposlenih 25 ljudi (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). 7.1.1. Programi V Regionalnem centru za razvoj so oblikovali nekatere temeljne razvojne dokumente tega prostora, predvsem strategijo Zasavje 2000+, regionalne razvojne programe za obdobje 20012006, 2007-2013 in 2014-2020. Izdelane so bile obsežne in celovite analize stanja in priložnosti, vzpostavljeni mehanizmi, ki omogočajo uresničevanje razvojnih programov, vzpostavljeno družbeno partnerstvo, ki v oblikovanje in izvajanje programov vključuje različne socialne in profesionalne skupine(Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). Regionalni razvojni program Zasavske regije za obdobje 2014 - 2020 kot ključne razvojne cilje regije postavlja : Zmanjševanje brezposelnosti in zmanjšati strukturno neskladje med brezposelnimi Povečanje števila podjetij in delovnih mest Dvig konkurenčnosti in uspešnosti obstoječih podjetij in konkurenčnosti regije Ohranitev energetike v regiji Povečanje energetske učinkovitosti z uporabo obnovljivih virov energije Turizem, kot nova gospodarska dejavnost Ohranjanje in razvoj podeželja (razvoj kmetijskih in nekmetijskih dejavnosti) ter zmanjševanje razlik med urbanim in ruralnim delom območja, Izboljšati stanja okolja in odpraviti negativne vplive, ki jih imajo različne oblike onesnaževanja na zdravje ljudi in čistost okolja Učinkovitejša izraba prostora, bistveno izboljšanje prometnih povezav ter sanacija in revitalizacija rudniških površin za nove razvojne namene Primerljiva raven kakovosti življenja, široka dostopnost družbenih/javnih storitev ter njihovo prilagajanje potrebam ljudi Zagotavljati učinkovito in med seboj povezano podporno okolje Povečati medregijsko in mednarodno sodelovanje na vseh področjih dela in življenja Regionalni center za razvoj Zasavje, 2014). Znanje in sposobnosti: Prvi sklop orodij je namenjen razvijanju človeških virov; zniževanju števila brezposelnih in povečevanju znanja. Z brezposelnostjo kot eno večjih težav v regiji se bojujejo z različnimi oblikami usposabljanja, svetovanja in osebnostnega razvoja, dejavna sta sklad dela in klub za iskanje zaposlitve. Pomanjkanje podjetniške tradicije nadomeščajo predvsem s podjetniškim usposabljanjem in izobraževanjem, s programom štipendiranja želijo 39 dvigniti raven znanja in zajeziti njegovo odlivanje (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). Pospeševanje podjetništva: Zaradi zapiranja premogovništva in še nekaterih nekoč pomembnih gospodarskih dejavnosti, so razvili sodobne mehanizme pospeševanja podjetništva. Posebni garancijski shemi in še nekatere finančne oblike omogočajo ugodnejše pridobivanje posojil in jamstev zanje. Podjetniki in gospodarske družbe, ki šele začenjajo poslovno pot, lahko pod ugodnimi pogoji najamejo prostor v podjetniškem inkubatorju; vsem podjetnikom so na voljo različne oblike podjetniškega svetovanja. Regionalni tehnološki center Zasavje povezuje gospodarstvo in znanost ter tako omogoča nova znanja, tehnologije in izdelke. V okviru Centra za razvoj turizma je posebna pozornost namenjena nekoč prezrtim področjem turizma in kmetijstva (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). Okolje in prostor: Tretji steber regionalnega razvoja predstavljata okolje in prostor, ki sta ga doslej določala predvsem rudarstvo in energetika: smernice do boljše kakovosti bivanja so čistejše okolje, razvoj regionalne komunalne infrastrukture in smotrna raba prostora (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). Pomemben korak k bolj načrtovani rabi prostora je revitalizacija uničenih ali opuščenih rudarskih ter industrijskih površin in objektov (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). 7.1.2. Projekti Sy_CULTour: Glavni namen projekta Sy_CULTour je izboljšanje upravljanja s kulturnimi vrednotami za pospešen gospodarski in družbeni razvoj na območju Jugovzhodne Evrope« (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). Projektno učenje za mlajše odrasle, PUM Zasavje: Na Regionalnem centru za razvoj v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Evropskim socialnim skladom nadaljujejo z izvajanjem javno veljavnega izobraževalnega programa Projektno učenje za mlajše odrasle« (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). Podjetno v svet podjetništva: Projekt Podjetno v svet podjetništva je namenjen spodbujanju podjetništva med mlajšimi brezposelnimi z višjo ali visoko stopnjo izobrazbe ter spodbujanju odpiranja novih delovnih mest (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). V 3 krasne: Projekt Vse teče v tri krasne je nadaljevanje uspešno končanega projekta Natura 2000 - turistične zanimivosti Zasavja (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). ReSOURCE: Partnerji v projektu ReSOURCE raziskujejo in iščejo optimalne rešitve za možnosti, ki jih ponujajo opuščena rudarska območja. Sodelujoči bodo prepoznavali najboljše primere dobrih praks in iskali poti, kako izboljšati konkurenčnost in privlačnost nekdanjih rudarskih predelov (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). Uspešni primeri izrabe sončne energije: Regionalni center za razvoj sodeluje kot partner v projektu Widening the Thermal Solar Energy Exploitation by the Successful Model (Wide the SEE by Succ Mod). Glavni cilj projekta je spodbuditi trg uporabe solarne energije za ogrevanje sanitarne vode v gospodinjstvih na območju JV Evrope, znotraj katerega obstajajo velike razlike glede na število instaliranih enot (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). 40 Mrežni podjetniški inkubator: Podjetniški inkubatorji so namenjeni spodbujanju podjetništva in odpiranju novih delovnih mest, gospodarski obnovi regije in njenemu razvoju. Regionalni center za razvoj pomaga pri načrtovanju podjetja, začetku poslovanja in pri rasti podjetja (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2014). Regionalni tehnološki center Zasavje je bil ustanovljen na pobudo Regionalnega centra za razvoj. Je samostojna gospodarska družba, ki povezuje podjetja z znanstvenimi in raziskovalnimi ustanovami ter tako omogoča nastanek novih tehnologij in izdelkov. Področja dela: mehatronika in orodjarstvo (sodelovanje s centrom za hitro izdelavo prototipov) kemija ter varovanje okolja (sodelovanje s kemijsko tehnološkim laboratorijem). Regionalni center za razvoj Zasavje tudi pospešuje pretok informacij v Zasavju in z drugimi okolji, gradijo podatkovne baze na področju kadrov, prostora in razpisov, pripravlja kulturne dogodke in publikacije, ki odkrivajo lepše plati Zasavja in spreminjajo obstoječe stereotipne podobe ter izpostavljajo ustvarjalnost; pripravlja razgovore o razvojnih vprašanjih, vanje pa poudarjeno vključujejo predstavnike civilne družbe in tistih skupin, ki so praviloma manj pritegnjena v odločanje ter tako povezujejo in krepijo Zasavje navznoter ter povečujejo njegovo moč v razmerjih z drugimi regijami v Sloveniji in širše (Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011). 7.2. Predlogi nadaljnjega gospodarskega razvoja Kljub trudu Regionalne razvojne agencije in Regionalnega centra za razvoj z različnimi programi in projekti, da bi se stanje v Zasavju izboljšalo, menim, da bi morali več pozornosti nameniti samostojnim podjetnikom. Z večjimi sredstvi bi podjetniki lažje vlagali v tehnološki razvoj svojih podjetij in razvili konkurenčnejša podjetja na širšem trgu. Prebivalci pa bi imeli več različnih možnosti za zaposlitev ter ne bi bili preveč odvisni od le nekaj večjih podjetij v regiji. Razvijati bi morali tudi podjetja z gospodarskimi panogami kot so informacijske in komunikacijske dejavnosti ter strokovne, znanstvene, tehnične in druge poslovne dejavnosti, ker jih v regiji primanjkuje. S tem bi v regiji povečali število delovnih mest in zmanjšali brezposelnost predvsem med mladimi z višjo izobrazbo. Nenazadnje pa bi bilo potrebno razvijati turizem, saj je bilo Zasavje skozi zgodovino prikazano kot izključno industrijska regija. S kolesarskimi potmi ter prenovljenimi rudniškimi objekti bi lahko v regiji ohranjali kulturno dediščino in privabljali turiste. 41 8. Sklep Zasavska statistična regija se je začela gospodarsko razvijati z odkritjem premoga, pred tem je bila regija izrazito agrarna. Na začetku je bila proizvodnja premoga zelo majhna, saj zaradi slabih prometnih zvez premoga niso mogli prodajati. V bližini rudniških objektov so zgradili tovarne, ki so za svojo proizvodnjo potrebovale velike količine premoga. Prelomnica za zasavsko premogovništvo je bila izgradnja južne železnice Dunaj–Trst leta 1849. Železnica je postala konstanten porabnik premoga, hkrati pa je omogočala prevoz večjih količin premoga za izvoz. Prvo hipotezo, da sta v preteklosti imela velik vpliv na industrijo dva dejavnika: železnica in nahajališče rjavega premog, lahko potrdimo. Celotna regija je gospodarsko slabo razvita, saj ima vse kazalnike nižje od slovenskega povprečja. Pod povprečjem so tako BDP, BDP/prebivalca ter bruto mesečna plača. Zelo malo pa se tudi investira v raziskave in razvoj, le Pomurska in Notranjsko-kraška statistična regija investirata manj. Zelo visoka sta indeks staranja in stopnja registrirane brezposelnosti, oboje nad slovenskim povprečjem. V občini Zagorje ob Savi je delež delovno aktivnega prebivalstva 59 %, kar je malo več od slovenskega povprečja ter zasavske statistične regije. Stopnja registrirane brezposelnosti je bila 10,7 %, kar je manj od slovenskega povprečja in povprečja v tej statistični regiji. Med brezposelnimi so prevladovale ženske. Povprečna mesečna plača na osebo je bila v Zagorju v bruto znesku za približno 13 % nižja od letnega povprečja mesečnih plač v Sloveniji, v neto znesku pa za približno 11 %. Nad slovenskim povprečjem je ta občina v številu prejemnikov denarne socialne pomoči. V Sloveniji je vsak 24. prebivalec prejemnik denarne socialne pomoči, v Zagorju pa kar vsak 21. prebivalec občine. Drugo hipotezo, da so se med letoma 1961 in 2012 industrijske panoge v Zasavju povsem spremenile, moramo ovreči. Na osnovi analize in primerjave gospodarskih panog smo ugotovili, da se gospodarske panoge med letoma 1961 in 2009 niso veliko spremenile. Še vedno je najpomembnejša panoga industrija, sledijo ji trgovina, gostinstvo in promet. V Zasavju je še vedno prisotno premogovništvo, večja podjetja se ukvarjajo z gradbeništvom, steklarstvom, cementarno, strojno in kemično industrijo, tako kot leta 1961. Novejše gospodarske panoge so v regiji zelo slabo razvite in se z njimi ukvarja nekaj manjših podjetij. Čeprav so gospodarske panoge še vedno podobne kot leta 1961, se je povsem spremenil njihov obseg. Najbolj opazna razlika je pri rudarstvu. Rudarstvo je bilo leta 1961 najpomembnejša gospodarska panoga. Nekoč je, samo v rudnikih v Zasavju, delala skoraj četrtina delovno aktivnih prebivalcev. Veliko število delavcev je bilo tudi zaposlenih v industriji, ki je nastala ob premogovništvu. Danes je v rudarstvu zaposlenih le 2,36 % delovno aktivnih prebivalcev. Rudnik v Zagorju je zaprt že od leta 2004, Rudnik Trbovlje-Hrastnik je v zapiranju. Tretjo hipotezo, da danes na razvoj industrije v Zasavju najbolj vpliva bližina dveh regionalnih središč: Ljubljane in Celja, moramo prav tako ovreči. Na razvoj industrije v Zasavju bližina dveh regionalnih središč, Ljubljane in Celja, vpliva zelo malo. Najbolj viden je odliv izobraženega kadra. Regija se je skozi celotno zgodovino razvijala kot zaključena enota zelo homogeno. Leta 1961 je bila večina prebivalcev iz zasavske statistične regije zaposlena v kraju bivanja. Le 1.641 (21,5 % delovno aktivnih) Zagorjanov, 2.174 (26,2 % delovno aktivnih) Hrastničanov in 511 (5,5 % delovno aktivnih) Trboveljčanov si je poiskalo 42 zaposlitev drugje. Prebivalstvo je v teh dveh regionalni središčih našlo zaposlitev predvsem v Ljubljani, v Celju manj. Danes v Ljubljani dela 1.667 (24,18 % delovno aktivnih) Zagorjanov, 1.678 (26,9 % delovno aktivnih) Trboveljčanov in 655 (17,8 % delovno aktivnih) Hrastničanov. V Celju pa 49 (0,7 % delovno aktivnih) Zagorjanov, 107 (1,7 % delovno aktivnih) Trboveljčanov in 132 (3,6 % delovno aktivnih) Hrastničanov. Še vedno je največ zaposlenih ostalo v Zasavju, kar 10.468 (62,2 % delovno aktivnih) oseb. Prav tako v Zasavju ni industrijskih obratov od podjetij, ki bi imela sedež v Ljubljani ali Celju, ki bi tako vplivala na gospodarstvo v Zasavju. 9. Summary The Zasavska Statistical Region began to develop economically with the discovery of coal deposits, while before it's was a distinctly agrarian region. As a result of poor transport infrastructure, the coal production was very small from the start, since they were unable to sell it due to inability to reach more markets. Factories that required large amounts of coal for their production were built in the vicinity of mine buildings. The turning point for the local coal industry was the construction of the southern railway from Vienna to Trieste in 1849. The railways became a constant consumer of coal, while allowing the transport of large quantities of coal for export. The first hypothesis that in the past two factors, the railway and the location of the brown coal, had a significant impact on the industry, can be confirmed. The entire region is economically underdeveloped, since all the indicators are lower than the Slovenian average. GDP and GDP/capita are both below the average as is the gross salary. There are few investments in research and development, only Mura and Inner Carniola–Karst Statistical Regions have smaller investments. Aging index and unemployment rate are both high and above Slovenian average. In Zagorje ob Savi municipality, the percentage of active working population is 59%, which is slightly more than the Slovenian and The Zasavska Statistical Region’s average. The registered unemployment rate was 10.7%, which is less than the Slovenian and statistical region’s average. There is a higher percentage of women who are unemployed than men. The average gross salary per employee in the Zagorje ob Savi municipality was about 13 % lower than average in Slovenia, while net earnings were approximately 11% lower. This municipality is above the Slovenian average in the number of financial social assistance recipients. In Slovenia every 24th citizen is the recipient of financial social assistance, while in Zagorje ob Savi it's every 21st. The second hypothesis that between the years 1961 and 2012 economic activity in Zasavje completely changed must be refuted. Based on the analysis and comparison of industries, it was discovered that in that time frame the economic activity has not changed much. Heavy industry is still predominant, followed by trade, food services industry and transport. Coal industry is still present, while large companies are still engaged in construction, glass industry, cement production, machinery production and chemical industry, just as in 1961. Recent economic sectors in the region are very poorly developed and only some small businesses which are engaged in such activities exist. 43 Although the economic activity is still similar to the situation in 1961, the scope of individual activities has completely changed. The most noticeable difference can be observed in the mining industry. Mining was the most important economic sector in 1961 and almost a quarter of the active working population was employed in the local mines. Many workers also found work in the accompanying industries. Today only 2.36% of the active population is employed in the mining industry. The mine in Zagorje was closed in 2004, while the Trbovlje-Hrastnik mine is in the process of closing down. The third hypothesis that today the development of industry in The Zasavska Statistical Region is most affected by the proximity of the two regional centres: Ljubljana and Celje, is also disproved. The proximity of two regional centres, Ljubljana and Celje, has very little effect on the development of the industry. The largest influence is in the outflow of qualified staff. The region has historically gone through a very homogeneous development. In 1961, the majority of the population in the region was employed in their place of residence. Only 1,641 of Zagorje's residents (21.5 % of the economically active people), 2,174 of Hrastnik's residents (26.2 % of the economically active) and 511 of Trbovlje's residents (5.5% of employment) were employed elsewhere. Most found work in Ljubljana, and some in Celje. Nowadays 1,667 Zagorje's residents (24.18 % of the economically active people), 1,678 Trbovje's residents (26.9% of the economically active people) and 655 Hrastnik's residents (17.8% of the economically active people) work in Ljubljana. 49 Zagorje's residents (0.7% of the economically active people), 107 Trbovlje's residents (1.7% of the economically active people) and 132 Hrastnik's residents (3.6% of the economically active people) work in Celje. Most are still employed in Zasavje area, namely 10,468 people (62.2 % of economically active persons). Also the companies in the region do not have headquarters in Ljubljana and Celje, so that factor doesn't affect employment in the region. 44 10. Viri in literatura 1. Ajpes – Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, 2014. Poslovni register Slovenije. URL: http://www.ajpes.si/ (Citirano 4.3.2014) 2. Bartec Varnost d.o.o., 2013. URL: http://www.bartec.si/slovenia/slo/10_company/10_company/s_10_10_10.shtml (Citirano 8.4.2013) 3. Bizi.si, poslovni imenik, 2013. Xella porobeton. URL: http://www.bizi.si/XELLAPOROBETON-SI-D-O-O/ (Citirano 9.4.2013) 4. Buser, S., 1979. Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmač lista Celje. Beograd, Zvezni geološki zavod, 69 str. 5. Cukjati, F., 2006. Resolucija o prometni politiki Republike Slovenije. URL: https://www.uradni-list.si/1/content?id=73653 (Citirano 1.2. 2014) 6. Delo FT, 2009. Največja slovenska podjetja. URL: http://www.delo.si/assets/media/other/20090525//aFT%2020.pdf (Citirano 2.4.2013) 7. Erico Velenje, 2010. Poročilo o stanju okolja v občini Zagorje ob Savi. URL: http://www.zagorje.si/dokument.aspx?id=2313 (Citirano 3.4.2013) 8. Eti Elektroelement d.d. Izlake, 2013. URL: http://www.eti.si/ (Citirano 4.3.2013) 9. EVJ Elektroprom d.o.o., 2013. URL: http://www.elektroprom.si/o-podjetju-evj.htm (Citirano 1.4.2013) 10. Finančni slovar…vaš vstop v svet financ, 2013. Bruto domači proizvod. URL: http://www.financnislovar.com/index.html (Citirano 27.3.2013) 11. Geodetska uprava Republike Slovenije, 2013. URL: www.gu.gov.si (Citirano 5.3.2013) 12. Gospodarska zbornica Slovenije, 2009. Poslovni rezultati regije. URL: http://www.gzs.si/slo/regije/oz_zasavje/gospodarski_potencial_regije/poslovni_rezulta ti (Citirano 3.4.2013) 13. Grčar, A., 2009. Analiza socialnoekonomskega stanja in razvojnih možnosti občine Zagorje ob Savi. Diplomsko delo. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 34 str. URL: http://www.cek.ef.uni-lj.si/UPES/grcar236.pdf (Citirano 3.4.2013) 14. Hafner, G., 2003. Geološka zgradba Laške sinklinale. http://www.rth.si/uploads/media/Geologija_01.pdf (Citirano 27.5.2014) URL: 15. InfoCity, 2013. Ultra. URL: http://www.infocity.si/ultra-zagorje-ob-savi/izkaznica (Citirano, 8.4.2013) 16. Ivančič - Lebar, I., 1995. Razvoj Trbovelj po letu 1961. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 94 str. 45 17. Integral – Zagorje d.o.o., 2013. URL: http://www.integral-zagorje.si/ (Citirano 9.4.2013) 18. Krajšek, M., 2004. Nezaposlenost v Zasavju in možnosti njenega zmanjševanja. Diplomsko delo. Ljubljana, Ekonomska fakulteta, 47 str. URL: http://www.cek.ef.unilj.si/u_diplome/krajsek1459.pdf (Citirano 2.4.2013) 19. Kušar, S., 2004. Razlike in podobnosti v regionalnem razvoju Idrijskega in Zasavja. Geografski vestnik, 76, 1, str. 9-21. 20. Lavrenčič, M., 2009. Analiza možnosti vstopa podjetja Studio moderna na kazahstanski trg. Magistrsko delo. Ljubljana, 70 str. 21. Občina Zagorje ob Savi, 2013. URL: http://www.zagorje.si/podrocje.aspx?id=24 (Citirano 21.2.2013) 22. Ogrin, D., 1996. Podnebni tipi v Sloveniji. Geografski vestnik, 68, 1, str. 39-56. 23. Poslovni informator Republike Slovenije, 2013. Xella porobeton. URL: http://www.pirs.si/Subject/Info/7659/xella-porobeton-si-doo (Citirano 15.9.2013) 24. Regionalni center za razvoj Zasavje, 2011. URL: http://www.rcr-zasavje.si/ (Citirano 15.12.2011) 25. Rozina, R., 1998. Zagorje ´98. Zagorje ob Savi, občina, 296 str. 26. Rozina, R., 1999. Kronika Zagorja 1900 – 1949; Zagorje ´99. Zagorje ob Savi, občina, 286 str. 27. Rozina, R., 2000. Kronika Zagorja 1950 – 1999; Zagorje 2000. Zagorje ob Savi, občina, 289 str. 28. RTH, Rudnik Trbovlje – Hrastnik d.o.o., 2013. URL: http://www.rth.si/ (Citirano 12.3.2013) 29. Rumene strani, 2013. Ultra. URL: http://www.rumenestrani.si/si/ultra-15285 (Citirano 15.9.2013) 30. SI-stat podatkovni portal. Statistični urad Republike Slovenije. http://pxweb.stat.si/pxweb/dialog/statfile2.asp (Citirano 5.3.2013) URL: 31. Slora, Slovenija in rak, 2013. URL: http://www.slora.si/definicije-kazalnikov-inmetod (Citirano 9.4.2013) 32. Statistični urad Republike Slovenije, 2014. Slovenske občine v številkah. URL: http://www.stat.si/obcinevstevilkah/Default.aspx?leto=2014 (Citirano 21.4.2014) 33. Statistični urad Republike Slovenije, 2014. Popisi prebivalstva. http://www.stat.si/publikacije/pub_popisne_prva.asp (Citirano 21.4.2014) URL: 34. STRIP's d.o.o., 2013. URL: http://www.strips.si/kdo-smo.html (Citirano 9.4.2013) 35. Svea. d.d. URL: http://www.svea.si/default.asp (Citirano 8.4.2013) 46 36. Vrišer, I., 1961. Geografija rudarskih mest v Črnem revirju: Geografija Trbovelj, Zagorja in Hrastnika. Doktorska disertacija. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 206 str. 37. Vrišer, I., 1963. Rudarska mesta Zagorje, Trbovlje, Hrastnik. Ljubljana, Slovenska matica, 218 str. 38. Vrišer, I., 2010. Industrijska geografija. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 178 str. 39. Zupanc, D., 2009. Geografska zasnova sanacije zaledij virov pitne vode Zasavja. Diplomsko delo. Ljubljana, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo, 90 str. URL: http://geo2.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_200903_dejan_zupanc.pdf (Citirano 16.3.2013) 47 11. Seznam slik in preglednic 11.1. Kazalo slik Slika 1: Statistične regije v Sloveniji......................................................................................................... 8 Slika 2: Geološka karta Zasavja................................................................................................................ 9 Slika 3: Geološki stolpec trboveljske formacije ..................................................................................... 10 Slika 4: Občina Zagorje ob Savi .............................................................................................................. 12 Slika 5: Zasavski rudarji.......................................................................................................................... 14 Slika 6: Rudniška železnica .................................................................................................................... 15 Slika 7: Rudarski hiši ob rudniški železnici ............................................................................................. 15 Slika 8: Industrija v začetku 20. stoletja ................................................................................................ 18 Slika 9: Struktura delovno aktivnih prebivalcev po dejavnostih (%) ..................................................... 26 Slika 10: Struktura delovno aktivnih prebivalcev glede na regijo dela (%), 2012 ................................. 28 Slika 11: Primerjava delovno aktivnih prebivalcev med letoma 1961 in 2011 ..................................... 28 Slika 12: Primerjava narodnega prihodka in BDP-ja .............................................................................. 29 Slika 13: Podjetja v Zagorju ................................................................................................................... 32 Slika 14: Podjetja v Kisovcu ................................................................................................................... 33 Slika 15: Podjetja na Izlakah .................................................................................................................. 34 Slika 16: Eti Elektroelement d.d. .......................................................................................................... 35 Slika 17: Prazno skladišče v Svei ............................................................................................................ 36 Slika 18: Podjetje Xella porobeton d.o.o. .............................................................................................. 37 Slika 19: Regionalni center za razvoj v Zagorju ..................................................................................... 38 48 11.2. Kazalo preglednic Preglednica 1: Število zaposlenih v industrijskih obratih v Zasavju ...................................................... 21 Preglednica 2: Industrijski obrati leta 1961........................................................................................... 21 Preglednica 3: Regionalni bruto domači proizvod v mio EUR ............................................................... 22 Preglednica 4: Regionalni bruto domači proizvod na prebivalca v EUR ................................................ 22 Preglednica 5: Regionalna bruto dodana vrednost po dejavnostih v osnovnih cenah (%) za Zasavsko statistično regijo. ................................................................................................................................... 23 Preglednica 6: Stopnje........................................................................................................................... 24 Preglednica 7: Skupni prirastek prebivalstva 2000-2012 ...................................................................... 24 Preglednica 8: Povprečne bruto mesečne plače v evrih (2009) ............................................................ 24 Preglednica 9: Povprečne bruto mesečne plače v evrih (2011) ............................................................ 25 Preglednica 10: Število delovno aktivnih prebivalcev po dejavnostih .................................................. 25 Preglednica 11: Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po: občina prebivalstva, kraj dela ........ 27 Preglednica 12: Delovno aktivno prebivalstvo (brez kmetov) po: statistična regija prebivalstva, regija dela ........................................................................................................................................................ 27 Preglednica 13: Kazalniki gospodarskega stanja v Zagorju ................................................................... 30 Preglednica 14: Izbrane socio-ekonomske značilnosti v letu 2011 ....................................................... 30 49 Izjava o avtorstvu Izjavljam, da je zaključna seminarska naloga v celoti moje avtorsko delo ter da so uporabljeni viri in literatura navedeni v skladu z mednarodnimi standardi in veljavno zakonodajo. Maja Grčar Ljubljana, 21.10.2014 50
© Copyright 2024