1. No category

Trgovina GOJAČE
T 05/36-43-890
Trgovina ŠEMPETER
T 05/33-84-930
Salon keramike ŠEMPETER
Ajdovščina,
27. november 2015,
številka 170, 10000 izvodov
MATERIALI ZA GRADNJO,
DOM IN VRT, SALON KERAMIKE
T 05/33-84-947
www.apia.si
prvi
zgornjevipavski časnik
Iz Črne gore na Poljsko
Nova Gorica
tel.: 05 366 49 47
latnik
Vojna tu, vojna tam
Ajdovke so v 3. krogu evropskega pokala Challenge izločile črnogorsko ekipo Danilovgrada saj so zmagale na obeh tekmah in s skupno 10 zadetki prednosti napredovale v osmino finala, med 16 najboljših ekip. Na sedežu EHF na Dunaju so že
opravili žreb, ki je mlinarkam namenil poljsko ekipo EKS Start Elblag. Poljska ekipa je bila četrta v domačem prvenstvu, v
letošnji sezoni pa vodi v poljski superligi, kjer je odigrala 11 tekem in kar devetkrat zmagala. Elblagleži na severu Poljske, ob
istoimenski reki, 60 km od Gdanska (od Ajdovščine 1383 km). Prva tekma naj bi se predvidoma odigrala 9. ali 10. januarja
na Poljskem.
Zadnje dni francoski predsednik Holland, po krvavem petkovem pohodu obupanih ISS fanatikov, prepričuje cel svet, da ni samo
Francija v vojni. S terorizmom.
Angleški premier mu je že pritrdil, seveda za tem, ko je poslanec
Grims obelodanil, da je tudi Slovenija v vojni proti terorizmu, Obama in Putin sta že dalj časa v vojni
proti teroristom, novost je blaga Kitajska naklonjenost objavljeni
vojni. Da je velika vojna na vidiku,
je po sestrelitvi ruskega bombnika s turško sirskega neba pristavil
tudi moj prijatelj Jan Cvitkovič, sicer filmski režiser.
V tem tednu je papež Frančišek
ustanovil mešano komisijo hrvaških in srbskih zgodovinarjev, ki
mu bo izdelala poročilo o kardinalu Stepincu. Spomnimo, nekateri Hrvati bi radi videli, da bi ga papež proglasil za svetnika, nekateri
Srbi tega ne bi prenesli, saj ga imajo za krvnika. Ali bo eno ali drugo, je odvisno od tega, kakšno vlogo mu bodo zgodovinarji pripisali
v drugi svetovni vojni. Torej pred
sedemdesetimi leti.
Enaka presoja čaka čez čas tudi
današnje bojevnike. Kakšno težo
bo čez sto let imela laž o Sadamovem orožju za množično uničevanje, napad francoskih lovcev na Libijo, rusko lomastenje po Gorskem
Karabahu, angleška trgovina s Palestino, ne vem.
Vem pa, da bodo nekateri razočarani. Kakor bodo nekateri razočarani s papeževo odločitvijo glede
Stepinca. Ne pozabimo na »nezmotljivost.«
Torej. Razmislek, kdo ima v vojni prav, ni pravi razmislek. Nobena vojna namreč ni prava. Je vedno
poraz človeštva.
Mitja Tripković
Skupina Elabanda z
novim albumom
V petek, 13. novembra, je Elabanda predstavila svoj drugi
album. Kar šest let so domišljali in domislili nov album z naslovom Facka. Vsem tistim, ki so jo v petek primazali v Baru
hiša mladih, so ponudili svež, a hkrati povsem Elabandovski
koncert z nekaj starimi in seveda tudi novimi skladbami.
E
labanda se je v šestih letih tudi nekoliko preoblikovala kar zadeva osnovne postave. V letu 2015 pri zasedbi tako ustvarjajo
Jure Ferjančič, Mitja Škrlj, Urban Logar, Aljoša Košuta, Peter
Mozetič in Matija Ceket.
Novi album, ki se že vrti po raznih radijskih postajah po Sloveniji, je v osnovi nastal s singloma WWW ob wasmih je wblačnu nad
Wajdušno in Naj bo moč, za skladbo Dej mi facko pa so fantje posneli tudi videospot.
“Ideje morajo dozoreti”, mi je pred časom zaupal vodja Elabande,
Jure Ferjančič, ko sem ga vprašal, zakaj so potrebovali 6 let za izid
novega albuma. Vsekakor se je izplačalo, saj novi album hkrati deluje sveže, po drugi strani pa poslušalcu ponuja tipičen zven, ki so ga
ljubitelji Elabande vajeni in ga imajo radi. PB, foto Robert Ferjančič
22
VRTNI CENTER KALIA
2
Latnik 170, 27. november 2015
Ugodni nakupi za člane kluba Kalia!
Včlanite se lahko na vseh prodajnih
mestih Kalia ali na www.kalia.si
Ajdovščina
Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06
Ponudba velja od 26. novembra do 31. decembra 2015.
Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku
Božična zvezda
3 - 5 vrhov
Art: 30801
Redna cena:
2,85
Akcijska cena:
1,99
Božično žito
komplet (semena,
lonček in zemlja)
Art: 186863
Cena:
Orhideja Phalaenopsis TWISTER
v okrasnem luncu
4,99
Guzmanija nasad
v okrasnem loncu p. 16 cm
Art: 186869
Črni teloh
(Helleborus niger Christmas
Carol),
v okrasni košari
Redna cena: 17,99
Akcijska cena:
Art: 185939
Redna cena: 29,99
Akcijska cena:
24,99
12,99
Art: 184014
Redna cena: 11,99
Akcijska cena:
9,60
Semena sončnic za zunanje price
Bonami, 1 kg, mešane
Peleti lesni
15 kg, Classic
Art: 638412
Art: 210395
Redna cena: 1,69
Akcijska cena:
Cena:
3,69
1,25
Lojne pogače za zunanje ptice
Bonami, 6 kosov
Art: 69554
Redna cena: 1,89
Akcijska cena:
1,29
Pločevinke za mačke Bonami
400 g, kunec
Art: 66507
Redna cena: 0,60
Akcijska cena:
0,39
Krmilnica za zunanje ptice
LESKA
Lopata za sneg
PVC
Art: 13120
Redna cena: 9,99
Akcijska cena:
6,99
Art: 69443
Redna cena: 15,86
Cena Klub Kalia:
11,89
VELIKA IZBIRA
ROČNO IZDELANIH PRAZNIČNIH
ARANŽMAJEV
od
6,99
Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 26.11. do 30.12.2015 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so
sezonski, zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si
KMETIJSTVO
Latnik 170, 27. november 2015
Prizadevanja za zaščito čebel
Republika Slovenije je na pobudo čebelarske zveze Slovenije predlagala OZN, da 20. maj razglasi za
svetovni dan čebel. Tega dne se je rodil Anton Janša (1734 - 1773), ki je poznan kot začetnik modernega čebelarstva. Bil je prvi učitelj modernega čebelarstva na svetu, saj ga je že cesarica Marija Terezija
imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi čebelarski šoli na Dunaju. Slovensko pobudo je že
podprla največja svetovna čebelarska organizacija Apimondia.
Čebelnjaki so posebnost slovenskega čebelarstva. S svojim izgledom bogatijo kulturno
krajino.
Č
ebelarska zveza Slovenije
si prizadeva s pobudo seznaniti širšo javnost, hkrati
pa ozaveščati ljudi o prizadevanju
za zaščito čebel in o pomenu čebel
in čebeljih pridelkov. Zato bo vodstvo zveze obiskalo vsa čebelarska
društva v Sloveniji, na dogodke
pa bodo povabljeni župani, znane
osebnosti in zainteresirana javnost.
Čebele in ostali opraševalci so
za življenje ljudi zelo pomembni. Od opraševanja je odvisna kar
tretjina pridelane hrane na svetu
in čebele imajo med vsemi opraševalci najpomembnejšo vlogo. Z
opraševanjem opraševalci omogočajo kmetijsko proizvodnjo, ki zagotavlja varno preskrbo s hrano,
čebele pa poleg tega s svojimi visoko hranljivimi izdelki pomembno
prispevajo še k izboljšanju kvalitete
prehrane za ljudi.
Čebele z opraševanjem vplivajo
na celoten ekosistem in ohranjanje biotske raznovrstnosti v naravi.
Slednja je ključnega pomena za razvoj in ohranjanje naravnega okolja. Med drugim nam zagotavlja
hrano, kisik, čisti vodo in zrak, stabilizira vreme in podnebje ter pomaga pri sposobnosti prilagajanja na spremembe. Čebele so poleg
tega tudi dober bioindikator razmer v okolju – sporočajo nam, kdaj
se v določenem okolju nekaj dogaja in kdaj je potrebno ukrepati. Če
na opozorila ne reagiramo pravočasno, so lahko kasnejše posledice
še večje.
V zadnjem obdobju so, predvsem
na območjih z intenzivnim kmetijstvom, čebele in ostali opraševalci
vse bolj ogroženi. Njihov življenjski prostor se spreminja in krči, s
tem pa so razmere za njihovo življenje in razvoj vse slabše. Medovitih površin je, zaradi vse večjih
površin monokultur in spremenjene ter intenzivnejše tehnologije
pridelave travinja, vse manj in še te
nudijo čebelam potrebno hrano le
v krajših obdobjih in zmanjšani pestrosti kot nekoč.
Edo Pelicon
*Ponudba strojne in programske opreme za
DAVČNE BLAGAJNE
041 788-275 [email protected]
Ř
Ř
Ř
Ř
Ř
Ř
Ř
Lokalna ponudnika - hiter odzivni čas
Podjetji z dolgoletno tradicijo in izkušnjami
Programska oprema je enostavna za uporabo
Primerna za manjša podjetja in s.p.-je
Lastna programska oprema
V ceno je vključena namestitev, nastavitve, uvajanje
Brez dodatnih mesečnih stroškov najema ali vzdrževanja
05 368 11 10
Tovarniška 2b, 5270 Ajdovščina (C3)
odpravi napako vsako!
VHODNA IN NOTRANJA VRATA
- Masivni podboji
- Notranja vrata
PVC in LESENA OKNA
ROLETE in ALU POLKNA
RASPOR
MIZARSTVO - MONTAŽA
- bogata izbira vrat
- možnost kombiniranja s steklom, INOX vstavki
- polna steklena krila
- strokovno in kvalitetno svetovanje
- popolna storitev z izmero in montažo v eni osebi
- rolete, komarniki
- PVC okna Komerling
z ALU masko ali ALU polkna
- lesena okna z EKO SUBVENCIJO
Vabljeni v naš razstavni prostor!
041 868 138 info@ raspor.si
3
Lanthierijeve zvezde
znajo z zelenom
Lidl Slovenija je letos tretjič izbiral najboljše mlade vinarje. Na
natečaju so sodelovali študenti treh fakultet, prvo nagrado pa so
si pridelali študenti Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici, ki so si nadeli ime Lanthierijeve zvezde. Vanesa
Klinec, Alen Maligoj, Karlo Kopjar in Matej Zaro iz zmagovalne
ekipe so člane komisije prepričali s skrbnostjo in predanim delom
pri pridelavi vina ter z izbiro prave taktike komuniciranja. Pridelali
so vino sorte zelen.
Lanthierijeve zvezde - Alen Maligoj, Vanesa Klinec, Karlo Kopjar in Matej Zaro
Z
magovalna ekipa je pripravila zanimivo zgodbo o vinu, s
katero je na inovativen način
predstavila svoj zelen. Zmage so se
razveselili, o njihovem delu skozi
projekt pa je več povedala Vanesa Klinec: »V naše vino in zgodbo
o vinu smo vložili veliko truda in
časa, kar se nam je poplačalo. Pridobili smo neprecenljivo izkušnjo,
kako skrbeti za trto in grozdje, da je
končni rezultat kar najboljši. Skozi
pripravo trženjskega načrta smo se
naučili tudi, da dobro vino ni dovolj. Za uspeh na trgu je treba imeti
inovativno idejo, ki jo lahko učinkovito izpelješ.«
Nagrada je spodbudna – zmagovalna ekipa bo od organizatorja prejela tisoč evrov, partner letošnjega
natečaja, podjetje P&F Jeruzalem,
pa bo zmagovalni ekipi ponudilo še enomesečno plačano praktično delo.
Poleg Visoke šole za vinogradništvo in vinarstvo so v letošnjem natečaju sodelovali še študenti z mariborske Fakultete za kmetijstvo in
biosistemske vede, ki so pridelali
vino sorte sauvignon, in dve ekipi z
ljubljanske Biotehniške fakultete, ki
sta se med sabo pomerili v pridelavi rebule.
Vsi udeleženci natečaja so dokazali, da je med mladimi veliko predanih in nadarjenih bodočih vinarjev,
ki imajo dobre ideje in bodo poskrbeli, da se bo slovensko vinogradništvo razvijalo še naprej. Vsa vina, ki
so jih pridelale sodelujoče ekipe, so
lahko pokušali tudi obiskovalcem
Slovenskega festivala vin. Zmagovalce so namreč razglasili na odprtju 18. Slovenskega festivala vin.
Vse ekipe so se izkazale s pripravo
in objavo člankov o svojih izkušnjah
iz vinograda in kleti na spletnem
blogu Mladivinar.si, kar je prav
tako štelo pri skupni oceni njihovega dela. Kot je poudarila komisija, so študentje pokazali veliko razumevanje vinogradniške in vinarske
panoge, saj so skrbno pridelali mlada vina in pripravili trženjske načrte. Je pa res, da mladi potrebujejo še
veliko dodatnega znanja in izkušenj
predvsem na področju celovitega
razmišljanja o izdelku, od steklenice, etikete do prodajnih kanalov in
trženjskih orodij, ki so za uspešno
vinarsko pot prav tako pomembna
kot kakovost pridelanega vina.
rl
4
Peš iz Podgriča v Trst
DOGODKI
V soboto, 3. oktobra, se nas je 30 pohodnikov zbralo v Podgriču, od koder smo se odpravili proti včasih največjemu slovenskemu mestu, Trstu.
junija letošnjega leta, nam je Tine
zaigral Vstajenje Primorske, ki se je
je naučil prav za to priložnost.
Gospod Udovič nam je v knjigarni opisal trenutne življenjske razmere Slovencev v Trstu. Kratkemu predavanju je sledila pogostitev, ki so
jo posebej za nas pripravili neposredno pred knjigarno. Prijetno presenečenje s prijaznimi natakarji nam
je dalo občutek, da smo dobrodošli
obiskovalci, ki se trudimo ohranjati stik s pripadniki naše narodnosti.
Dan se je začel nagibati že proti večeru, ko smo se sprehodili še do Ve-
P
rijetnega razpoloženja ni pokvarilo niti deževno vreme,
ki nas je spremljalo začetni
del poti, ko smo se vzpenjali čez Reber. Iz Rebra smo šli po stari stezi na
Jakovce, kjer so postali dežniki in
palerine že kar nepotrebna prtljaga.
Od tu smo se spustili v Griže in Rašo
ter nadaljevali pot proti Sežani, kjer
so nas nagajivo pozdravljali sončni
žarki. Na Fernetičih, na meji, smo
imeli toplo malico, ki jo je pripravila
trojica gospodinj iz Podgriča. Spre-
tni mladi pomočniki so poskrbeli za
hitro in prijazno postrežbo. Iz Fernetičev smo šli do Opčin, odkoder
smo se do Trsta zapeljali z openskim tramvajem. Prijetnega razpoloženja med pohodniki se je v tem
zgodovinskem tramvaju nalezla tudi
Martinovanje v
Vrtovinu
Mi radi dobro spijemo, kej dobrega pojemo in do jutra ranega, spati
mi ne gremo...
S
na večina ostalih potnikov. Svoje je
seveda dodala vipavska rujna kapljica in Tinetova harmonika. V Trstu
nas je pričakal glavni urednik Primorskega tednika v odhodu, Dušan
Udovič, in nas pospremil do Narodnega doma, kjer nam je na kratko
orisal njegovo tragično zgodovino.
Narodni dom je bil postavljen leta
1904 po načrtih arhitekta Maksa Fabianija. V njem je bil sedež slovenske prosvetne in kulturne organizacije. 13. julija 1920 so pripadniki
italijanskih nacionalistov vdrli v Narodni dom in ga zažgali. V njem je
trenutno sedež Visoke šole za prevajalce ter slovensko informativno
središče.
Preden smo nadaljevali pot proti slovenski knjigarni, ki so jo odprli
Latnik 170, 27. november 2015
likega kanala in v pristanišču občudovali mogočno križarko, ki je
ožarjena z večerno zarjo, vabila poglede mimoidočih.
Domov smo se seveda odpeljali z
avtobusom, na katerem se je dobro
razpoloženje pohodnikov le še stopnjevalo.
Pohod je terjal precejšnje organizacijske spretnosti. Kot vodja pohoda sta se tokrat izkazala Zdravko
Bratož in Primož Nabergoj. Hvala tudi spremljevalnemu vozilu in
vsem, ki ste pripomogli k temu, da
je pohod v celoti uspel. Prav gotovo
pa velja pohvaliti tudi vse pohodnike. Prav vsak je prispeval k temu, da
smo skupaj preživeli lepo in nepozabno soboto.
Mojca Vrtič, foto Karin Trošt
pesmijo Matilda, Pr Farskih
muzikantov, v priredbi Stojana Korena in v izvedbi MoPZ
zbora Vinograd, se je uradno začelo
Martinovanje. Martinovanje je praznik, ko se mošt spremeni v vino
in ima v Vrtovinu bogato tradicijo. V Sloveniji star ljudski praznik,
ki naznanja konec dela na poljih
in krst mladega vina. Do tega dne
se mošt obravnava kot nečisto in
grešno novo vino, ki se ob blagoslovitvi spremeni v pravo vino. Že
vrsto let zapored pripravljamo v Vrtovinu tradicionalno Martinovanje,
ki slavi preobrazbo mošta v vino,
saj je žlahtna kapljica iz vrtovinskih
vinogradov tisto, kar naši vasi daje
prav poseben čar vinu, ki v sebi nosi
pečat bogate tradicije in predanosti
vinarstvu.
Martinovanje smo v Vrtovinu tudi
letos počastili na željo krajanov in
vseh, ki k nam prihajajo na veselice iz okoliških krajev. Ob kozarčku žlahtne kapljice vrtovinskih
vinogradnikov in martinovih dobrotah ter melodijah čudovitih slovenskih pesmi o vinu, smo preživeli
lep kulturni večer. Za kulturni program je poskrbel MoPZ Vinograd
iz Vrtovina pod vodstvom Stojana
Korena ter domačinka Ajda Podgornik, ki rada zapoje prijateljem
in tako deli svojo pozitivno energijo
naokrog. Ajdi pa čestitamo tudi za
to, ker je bila sprejeta na G. Tartini
Glasbeni konservatorij v Trstu.
Zaključujem pa z zadnjo kitico
Matilde.
Ma-ma- Matilda, zastonj na
nas boš ti čakala, zastonj se v črno
ogrnila, mi moramo še to popit.
Se vidimo drugo leto!
Nevenka G.
Srečanje generacij
Rdeči križ Ajdovščina je organiziral srečanje vipavskih občanov,
starih 80 in več let. V soboto, 14. novembra, v Osnovni šoli Draga
Bajca Vipava, se nas je zbralo kar 50.
BLT d.o.o. Idrija , Ulica Sv. Barbare 6, 5280 Idrija
novembra 2015
telefon: 05 37 43 660
e-naslov: [email protected]
www.blt.si
»..lepša, kot sosedova…«
U
vodoma so zbrane nagovorili: gostitelj srečanja predsednik RK Rajko Troha,
podžupan občine Vipava g. Jožko
Andlovic in predsednik Društva
upokojencev Vipava Ivo Krušec.
Izpostavili so doprinos starostnikov
v vipavski dolini tekom let in se jim
zahvalili za njihov vložek družbi.
Sledil je pester kulturni in zabavni
program, poln glasbe in petja. Letos
nam ga je pomagalo pripraviti Društvo upokojencev Vipava, ki je povabilo številne nastopajoče. Harmonično razpoloženje nam je prinesel
Dejan Štemberger, ki je zaigral na
hung dram, za njim pa so nastopili
učenci podružnične šole Podnanos. Razveselili so nas harmonikaš
in otroški pevski zbor podružnične
šole, ki so ga spremljali tudi kitaristi. Srečanje smo zaključili ob kosilu
in prijetnem druženju. Vsem udeležencem srečanja, se lepo zahvaljujemo, da so se odzvali našemu
povabilu, in upamo, da se prihodnje
leto ponovno srečamo. Prav tako se
iskreno zahvaljujemo vsem nastopajočim, DU Vipava za pomoč pri
izvedbi srečanje ter Osnovni šoli
Draga Bajca Vipava, ki nas vsako
leto prijazno sprejme in pogosti.
Irena Žgavc
Latnik 170, 27. november 2015
Kostanjev piknik v
Ajdovskem Domu
DOGODKI
5
Martinovanje v Pristanu
Vsako leto znova v veselje vseh praznujemo Martinovo, ki iz mošta naredi vino in ki v razigrano družbo poveže ljubitelje dobre hrane in vina.
Kot veleva vsakoletna tradicija, smo tudi letos v Domu starejših
občanov Ajdovščina pripravili kostanjev piknik.
P
retekli dve leti je piknik potekal, tako za stanovalce kot
tudi njihove bližnje, v popoldanskem času, kar je omogočalo
skupno druženje in zabavanje ob
lupljenju kostanjev. Letos pa smo
piknik izvedli v dopoldanskem času,
za svojce pa smo organizirali poučno predavanje z naslovom Obrazi
starosti na katerem smo želeli približati svojcem kakšne psihosocialne
spremembe doživlja starostnik, kot
posledica staranja in kaj doživljajo
svojci in njihovi bližnji, ko zapustijo
domačo hišo in oddidejo v Dom.
V sredo, 11. novembra, smo kmalu
po deveti uri v atriju pričeli pripravljati mize in stolice, da bi bilo vse
T
nared za piknik. Na radiu smo zavrteli ploščo z znanimi slovenskimi
uspešnicami narodnozabavne glasbe in ta je stanovalce pritegnila, da
so začeli prihajati v avlo. Iz kuhinje
so tako na mize prišli kuhani in pečeni kostanji. Prijetno in omamno
je dišalo po celotnem prostoru, odmeval je smeh in čutiti je bilo veselo
vzdušje. Spodobilo se je, da smo usta
poplaknili z moštom, ki se je še kako
prilegel zraven kostanja. Tistim stanovalcem, ki si sami niso mogli olupiti kostanja, smo pomagali zaposleni. Lepo je bilo videti, da jim takšen
dan kot je ta, polepša vsakdanjo rutino.
Veronika Brus, delovna terapevtka
Martinovo v hramu
Vina Benčina
V hramu Vina Benčina poteka praznovanje martinovega že vrsto
let. Tudi letos so v petek, 6.11., ob kulturnem programu počastili
to žlahtno pijačo.
M
artinovo je za vinogradnike in vinarje velik
praznik, še posebno veselje pa vlada, če je za njimi dobro
leto. Vreme je bilo letos za trto zelo
ugodno, ravno prav dežja in veliko
sonca je pripomoglo k visokim sladkorjem in ustvarili so lahko enkratna harmonična vina.
V kleti Vina Benčina je letos mlado vino blagoslovil goški župnik
Ivan Furlan, ki je na čast vinu spesnil tudi martinovo pesem. Kulturni
program so popestrili tudi operni pevec Silvo Kobal, duo Aleš Bolk
in folklorna skupina Emona iz Ljubljane. Praznovanja so se udeležili številni bandimači (trgači), gostilničarji in ostali vinoljubci, ki so z
navdušenjem degustirali sveža vina.
Gospodar je s kakovostjo letnika
izredno zadovoljen, sedaj pa so pred
njim novi izzivi, prodaja vina, kletarjenje ter nega trt v vinogradu.
MB
udi starejši se znajo poveseliti v dobri družbi, prijetni
glasbi in pestrem kulturnem programu. Tako smo se letos
ponovno srečali na tradicionalnem
jesenskem druženju v avli Centra
starejših Pristan Vipava, kjer se nas
je zbralo približno 180.
Praznični program je otvoril direktor zavoda Pristan, nadaljeval pa
mlad in talentiran harmonikaš Tine
Nabergoj, ki je star 11 let in se igranja na harmoniko uči pri gospodu
Primožu Bajcu. Tako kot vsako leto,
smo tudi na letošnjem martinovanju organizirali nagradno tombolo,
ki je zmagovalcem prinesla nagrade,
ki jih je prispevalo podjetje Fama
Vipava. Letos je bila sreča naklonjena gospem, saj so šle tako činkvine
kot tombola v ženske roke.
Po zabavnem programu je sledila večerja za katero so v kuhinji pripravili prav poseben meni, ki so ga
tako svojci kot stanovalci pohvalili.
Obilica hrane, vina in dobre volje
so bile niti, ki so povezovale večer.
Vsi zaposleni upamo, da je martinovanje svojcem in stanovalcem ostalo
v lepem spominu in da se prihodnjo
jesen ponovno srečamo.
M.T.
Žoga bend na noge spravil VDC
V petek, 13. novembra, smo se s člani Žoga benda iz ajdovskega Doma starejših odpravili v bližnji
Varstveno-delovni center, da njihovim varovancem polepšamo dopoldne in predstavimo naš način
bobnanja.
K
er verjetno tudi vi ne veste,
kaj se skriva pod imenom
Žoga bend, naj vam povem, da namesto bobnarskih palic
uporabljamo kuhalnice, s katerimi
ob glasbi udarjamo na terapevtske
žoge. Delujemo približno leto in pol
pod vodstvom delovne terapevtke
in fizioterapevtke. Imeli smo že več
nastopov na prireditvah v Domu,
nastopili smo v več ajdovskih vrtcih ter na Srednji šoli Veno Pilon
Ajdovščina.
Preden smo se odpravili, smo se
tudi ustrezno opremili. Nadeli smo
si majice z logotipom ajdovskega
Doma in rutke na katerih je simbol Žoga benda. Nikakor pa nismo
pozabili na žoge in kuhalnice, ki so
osnovni del naše opreme. Ko smo
prispeli v VDC, so nas varovanci in
njihovo osebje lepo sprejeli in pričeli smo s svojim nastopom. Že ob prvih taktih glasbe je bilo čutiti navdušenje in odobravanje varovancev,
pričeli so ploskati, vriskati in nazadnje celo plesati. Čutila se je posebna pozitivna energija in v užitek
je bilo nastopati pred tako skupino
ljudi. Po končanem nastopu smo jih
povabili, da se tudi sami poizkušajo z bobnanjem na žoge. Šele takrat
so izrabljali svoje fizično-kognitivne
sposobnosti. Ko smo odhajali, smo
bili srečni in zadovoljni, saj je bilo
njihovo veselje in navdušenje poklon za ves naš trud in delo, ki ga tedensko vlagamo na vajah.
Veronika Brus, delovna terapevtka
DRUŠTVA
6
Latnik 170, 27. november 2015
‘Sladki’ novembrski utrinki
Pomoč beguncem
Mesec november je čas, ki ga diabetiki doživljamo nekoliko bolj osebno kot pa december. Ta je prežet
že z novoletnimi prazniki, družinsko idilo, barvnimi lučkami in pecivom. Predvsem pa s povečanim
sladkorjem v krvi.
Rdeči križ Ajdovščina bo še naprej zbiral dobrine za pomoč beguncem v bivši stavbi AMD v Ajdovščini vsak delovni dan od 8. do 12.
ure ter v ponedeljek in četrtek od 15. do 17. ure.
Š
tirinajsti november je posvečen svetovnemu dnevu diabetesa. Vse več je bolnikov po
svetu. V Sloveniji nas je že 150.000.
V manjšini so tisti, ki jih je bolezen
mlade prizadela, največ pa nas je takih, ki smo jo sami zakrivili z ‘dolce
vita’. Res je, da smo mnogi še zdravi gensko nagnjeni k diabetesu. S
pametnim življenjem, prehrano in
gibanjem bi se dalo izogniti tej bolezni, a kaj ko ne znamo biti v pravem
času disciplinirani in nas ne moti
prevelik obseg pasu - prav ta je pokazatelj, da se bliža diabetes.
Toliko o tem, ker ni namen pisati o bolezni ampak o državni proslavi dneva diabetesa. Letos so jo pripravili na Jesenicah. Udeležili sva se
je dve članici našega društva in sicer
Milena Ličen in predsednica. Prejeli
smo pohvalo društvu za sodelovanje
pri šolskem tekmovanju v znanju
diabetesa.
O sami proslavi moram reči, da se
je lepše najbrž ne da izvesti. Na visokem intelektualnem nivoju, z dovršeno režijo in domačimi gledališčniki. Pot iz Vipave na Jesenice ni bila
zaman. Vtisi so tako lepi, da bi šla
zopet in zopet na tak kulturni dogodek.
Program našega društva zajema tri
enodnevne obiske toplic po Sloveniji. Te dni se nas je zbralo za poln
avtobus in šli smo v kopališče Bernardin v Portorož. Moram reči, da
je tam zelo lepo, čista morska voda,
prijazno osebje. Ob dopoldan je
bilo, kot bi mignil. V taverni poleg
kopališča nas je čakalo kosilo. Omenjam ga zato, ker želim povedati, da
bolj prijaznega osebja še nismo srečali. Od kuharjev do natakarjev, vsi
so se trudili, da bi nam bilo lepo in
bi bili zadovoljni. Razmišljala sem,
kako malo prijaznosti je treba pokazati, da osrečiš ljudi. Dovolj so storili, da smo se odločili, da prihodnje
leto zopet obiščemo Bernardin. Še
več, vsem skupinam diabetikov bi
priporočila, naj gredo tja in sami
zberejo vtise.
Od tam smo šli v Piran. Mnogi
med nami smo ga videli na osnovnošolskih izletih. Ni bilo časa obiskati Pomorski muzej, šli smo pa
v Akvarij in uživali ob pogledu na
ribe. Nekatere so nas tako prisrčno
žicale za hrano, da se zresniš ko opaziš, kako velika je moč narave - »beri
hrane«.
Seveda smo stopili tudi v tiste dolge temačne in ozke uličice mesta,
ki je doživljalo zgodovino na čisto
svoj način. Mnogo polknic se odpre
le v poletnih mesecih, ko je sezona
turizma. Njihovi gospodarji živijo
drugod po domovini. Le Tartini stoji na svojem mestu in opazuje nas,
čas, ki ga zaznamujemo zelo drugače, kot ga je on in njegovi sodobniki.
Piran je mesto, ki ga ne moreš spoznati v dveh urah. Prihodnje leto ga
bomo obiskali vodeno in veliko več
izvedeli o njem. Utrujeni smo se
odpeljali proti domu. Zadovoljni z
vsem doživetim, predvsem pa srečni zaradi druženja, ki nam ogromno
pomeni. Naša prijateljstva se z leti
poglabljajo in to je tisto, zaradi česa
je vredno biti član društva sladkornih bolnikov Ajdovščine in Vipave.
Sonja Groznik
Fructal je daroval pijačo Fruc in čokoladice
Z
a dopoldanski termin vas
prosimo, da nas le predhodno pokličete na 051 430
722, da se dogovorimo za prevzem.
Zbiramo hrano (vodo, mleko, ribje konzerve, majhne čokoladice,
majhne marmelade, otroško hrano),
higienske potrebščine (osvežilni in
papirnati robčki, otroške plenice,
ženski vložki in drugo), oblačila
(nogavice, spodnje perilo, zimske
hlače in majice, bunde, rokavice,
kape, šale), zimsko obutev, odeje.
Prav tako vabimo prostovoljce, ki
bi želeli pomagati v sprejemnih centrih, da nas pokličete na 051 430 722
ali 05 366 4930 ali nam piše na [email protected]. Z vsakim
se bomo pogovorili in vas poskušali pripraviti na situacijo, s katero
se boste predvidoma soočali. Prostovoljcem, ki so v službenem razmerju, ob izostanku iz službe zagotovimo nadomestilo plače. Vsi
prostovoljci so tudi zavarovani. Izmene so po 12 ur, od 8. do 20. ure.
Iskreno se zahvaljujemo vsem prostovoljcem, ki ste se že odzvali našemu povabilu. Prav tako se najlepše
zahvaljujemo vsem, ki ste prispevali številne potrebne dobrine. Še posebno se zahvaljujemo domačemu
Fructalu, ki nam je za namen pomoči beguncem podarilo paleto pijače
Fruc in čokoladice. Lepo se zahvaljujemo tudi PGD Selo, ki nam za
namene prevozov v sprejemne centre posoja njihov kombi.
Irena Žgavc
Strokovni posvet: »Skopaj recimo ne odvisnostim!«
11. novembra je svetovni dan boja proti odvisnostim, cel mesec november pa že vrsto let mesec boja proti odvisnostim, ko se še posebej več pozornosti nameni obveščanju in ozaveščanju o različnih odvisnostih, o poudarjanju zdravega načina življenja, o vzgoji otrok, da bodo zmogli samostojno in odgovorno živeti, brez zlorab različnih
substanc, brez škodljivega ravnanja tako do sebe kot do soljudi.
P
o podatkih iz ankete, ki je bila
izvedena med dijaki Srednje
šole Veno Pilon Ajdovščina,
jih samo 5 odstotkov (izpolnjenih
je bilo 320 anketnih vprašalnikov)
ni poskusilo nobene droge, za 85
% je bil alkohol prva droga, druga
tobak (10 %). Glavna razloga, da so
dijaki poskusili prvo drogo, sta bila
praznovanje in radovednost. Največ
dijakov je poskusilo alkohol (94%),
polovica tobak (54%), sledijo prepovedane droge (31%) ter pomirjevala
in druge tablete (7%). 73% dijakov
meni, da bi morale pristojne organizacije in ustanove narediti več za
povezane težave. Poleg tega bi radi
na enem mestu zbrali informacije o
programih, s čimer bi omogočili občanom kvalitetnejše in hitrejše reševanje morebitnih problemov, ter
pripravili zloženko z informacijami
za občane, kamor se lahko obrnejo
po pomoč pri reševanju težav z odvisnostmi.
Ni dobrih in ni slabih programov.
Vsak posameznik ima pravico, da
med različnimi programi izbere
program, ki mu najbolj ustreza. Pomembno pa je, da so vsi programi
naravnani v dobrobit posameznika,
para, družine, družbe.
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo
županu za uvodni nagovor ter vso
podporo, vsem, ki so se na posvetu
predstavili: Centru za socialno delo
Ajdovščina, Policijski upravi Nova
Gorica in Policijski postaji Ajdovščina, Psihiatrični bolnišnici Idrija,
Zdravstvenemu domu Ajdovščina,
Klubu zdravljenih alkoholikov Ajdovščina - Vipava, Nacionalnemu
inštitutu za javno zdravje Nova gorica in zasebni svetovalnici Novo
upanje iz Ajdovščine.
Hkrati se zahvaljujemo Mladinskemu centru in hotelu Ajdovščina
ter vsem, ki so se udeležili posveta
ter drugih aktivnosti v okviru boja
proti odvisnostim.
Zavod Pelikan - Karitas
Nova kolecija oblačil Pinewood.
Kvaliteni materiali, ki so premrni za zimske dni.
NA VSE STRELIVO IN SMODNIK
SLIKE SO SIMBOLIČNE.
Skupnost Srečanje, Čadrg
informiranost mladih o učinkih in
posledicah ter nevarnosti uporabe
dovoljenih in prepovedanih drog ter
o drugih odvisnostih, kot so: odvisnost od hrane (motnje hranjenja),
odvisnost od računalnika (računalniških iger), zasvojenost s tveganjem
(divjanje z vozili, ekstremni športi,
adrenalinske aktivnosti), odvisnost
od iger na srečo, odvisnost z odnosi, obsedenost s tekmovanjem in
nenehnim zmagovanjem, religiozni
fanatizem in obsedenost z delom.
V občini Ajdovščina različne organizacije (vladne institucije, nevladne organizacije, zasebniki) z različnih področji (socialno varstvo,
zdravje, šolstvo, notranje zadeve) izvajajo več programov v okviru preventivnih in kurativnih akcij.
V ta namen smo v okviru Informativno-svetovalne pisarne Zavoda
Pelikan – Karitas pripravili strokovni posvet »Skupaj recimo ne odvisnostim!«. Na posvetu smo se zbrali
v četrtek, 12. novembra, v prostorih Mladinskega centra in hotela Ajdovščina v Ajdovščini. Glavni cilj
posveta je bilo srečanje, predstavitev in povezovanje organizacij, ki
na območju občine Ajdovščina ali
za prebivalce občine izvajamo različne programe pomoči ljudem zaradi odvisnosti in z odvisnostmi
-10%
akcija od 15.11 do 15.12.2015
Vsa pirotehnika v prodaji
čez celo leto.
Latnik 170, 27. november 2015
DRUŠTVA
Defibrilator tudi v Podnanosu
V četrtek, 12. novembra 2015, je bil postavljen v uporabo defibrilator v Podnanosu med gasilskimi
garažnimi vrati na zunanji strani gasilskega doma. Namenjen je vsem ljudem, ki so pripravljeni pomagati človeku, ki mu je zastalo bitje srca.
moramo vse storiti. Navodilom moramo slediti, dokler ne prispejo reševalci.
Krajša slovesnot je potekala pred
gasilskim domom z uvodno besedo
predsednika PGD Podnanos Zorana Žgurja. Defibrilator je v omarico
postavil domačin Nikolaj Šraml, di-
Vipava izven samega centra Vipave. V Vipavi so postavljeni že trije
defibrilatorji, ki so dostopni vsakemu 24. ur na dan, in sicer v Ciriusu, pred zdravstvenim domom in na
Glavnem trgu na stavbi Zavoda za
turizem (TIC VIPAVA). Poleg teh
na območju Vipave ga najdete tudi
7
Evropski teden zmanjševanja odpadkov
Učenje skozi predstavo
V soboto, 21. 11. 2015, je Turistično društvo Podnanos prvič imelo v
gosteh gledališko skupino, ki je razveselila naše najmlajše krajane.
P
omembno je, da ko zaznamo,
da je prišlo do nenadnega
srčnega zastoja, obvestimo
urgentno službo in tudi sami pričnemo s postopki oživljanja in uporabo AED. Navadno pride do srčnih
zastojev na javnih mestih, zato se zavedajmo, da smo laiki, očividci, prvi
reševalci, ki moramo nuditi prvo
pomoč.
Bodimo vešči, da je defibrilator namenjen laikom. OBVEZNO pa moramo človeku v čim krajšem času
namestiti elektrode, nalepke, in sicer na prsni koš obolelega in potem napravo vključimo. To je varna naprava, ki sama prepozna bitje
srca, zato ji prisluhnimo. Naprava
nam podaja natančna navodila, kaj
K
rektor podjetja Šraml d. o. o., ki se
ukvarja s proizvodnjo inoks opreme.
Članom PGD Podnanos je v ponos, da so skupaj z donatorji nabavili drugi AED (polavtomatski defibrilator), ki je postavljen v občini
na Nanosu, in sicer na kmečkemu
turizmu Abram.
PGD Podnanos se za nakup defibrilatorja in za zaupanje zahvaljuje
vsem donatorjem
Besedilo: Cecilija Vitežnik,
Fotografija: Franko Vitežnik
Srečanje članic
severnoprimorske regije
Članice Vipavske gasilske zveze iz PGD Podnanos in PGD Vrhpolje smo se na martinovo soboto, 7.
11. 2015, že drugo leto zapored udeležile srečanja članic severnoprimorske regije. Letos je srečanje
potekalo v Gasilski zvezi Cerkno.
N
ajprej smo se sprehodile
pod strokovnim vodstvom
po soteski Pasice v Dolenjih Novakih do partizanske bolnice Franja, ki smo si jo tudi ogledali.
Naša pot nas je vodila do gasilskega
doma v Dolenjih Novakih, kjer so
nam predstavili delovanje njihovega društva in nam razkazali njihova
vozila ter opremo. Članice, Novačanke, so nas prijazno sprejele in
postregle z domačimi dobrotami.
Po prebivalkah vasi so poimenovali
tudi njihovo gasilno vozilo s cisterno, Navačajnka.
V Cerknem nam je poveljnik SPR,
Stanko Močnik, predstavil, kako so
se lansko leto spopadali z žledom.
Organizirali so nam tudi ogled vasi
z ogledom Cerkljanskega muzeja in
društva Laufarija. Vsekakor pa nam
niso pozabili pokazati tudi njihovih
ljub burji in dežju se je
zbralo lepo število otrok,
njihovih staršev in starih
staršev. V okviru Evropskega tedna
zmanjševanja odpadkov, ki poteka
od 21. 11. pa vse do 29. 11., nas je
obiskala gledališka skupina »Face«
iz kulturnega društva Slavec Solkan.
Razveselili so nas z ekološko otroško predstavo Do tiste stezice avtorja Vika Grobovška. S predstavo
smo tako kulturno pričeli z Evropskim tednom zmanjševanja odpadkov. Letošnja tema je dematerializacija, kar pomeni narediti več z
manj. Predstava, pod vodstvom režiserke Marice Faletič, je marsikateremu otroku popestrila sobotno
popoldne. Glavna razbojnika Frko
in Lin sta bila osnaževalca okolja.
Majhni škratje so ju s pomočjo kraljice Gaje izgnali iz gozda in tako obvarovali neokrnjeno naravo.
Turistično društvo Podnanos se
zahvaljuje gostujoči dramski skupini »Face« in vsem gledalcem za
obisk.
Evropski teden zmanjševanja odpadkov bomo zaključili z delavnico polstenja, zato naslednjo soboto,
28. 11. 2015 ob 10. uri, vabimo otroke, da se nam pridružijo. Ustvarjali bomo v predprostoru kulturnega
doma v Podnanosu.
Besedilo in fotografija: Cecilija Vitežnik
Ustvarjalne delavnice
v Ložah
Jesen je čas, ko se narava počasi umirja, dnevi so krajši in noči
daljše, zato smo v času krompirjevih počitnic v Ložah prvič imeli
ustvarjalne delavnice za otroke.
gasilskih vozil in opreme. Največ
pozornosti smo posvetile njihovi
novi pridobitvi - vozilu Iveco Magirus Multistar, ki je opremljen s cisterno z vodo za gašenje, dvigalom
za reševanje z višin in globin ter za
dvigovanje bremen. Z gasilskim vozilo se lahko hkrati pelje kar devet
oseb. Velik nasmešek na obrazu se je
marsikomu narisal, ko so ga dvignili približno 22 m v višino. Na koncu
smo še opazovali cerkljanske gasilce. Trenirali so, kako se morajo pravilno soočati, ko so poklicani na pomoč.
Vsi skupaj smo si pričarali res nepozabno martinovo soboto. V imenu Vipavske gasilske zveze se bi radi
zahvalili PGD Dolenji Novaki in
PGD Cerkno za izkazano gostoljubje.
Besedilo: Cecilija Vitežnik,
Foto: arhiv iz srečanja
S
kupaj s Krajevno skupnostjo
Lože in mentoricama Natašo
Mohorčič in Andrejo Jamšek
iz Lož je ustvarjalo kar lepo število otrok. Delavnica je bila prvič v
torek, 27.10., in v četrtek, 29.10.
Otrokom so se pridružili tudi njihovi starši in izpod njihovih spretnih
rok in otroške domišljije so nastajali
izvirni izdelki od učene sove, zvite
lisice, neustrašnega medveda…Iz
krompirja so izdelovali štampiljke v
obliki listov in jih natisnili na svoje drevo. Izdelke so po končani delavnici odnesli s seboj v spomin na
brezskrbne otroške dni. Delavnice
bomo nadaljevali tudi v naslednjih
mesecih ter tako spodbujali otroško
domišljijo in njihovo ustvarjalnost.
MD
8
Latnik 170, 27. november 2015
PRIPOROČA
od 26.11. do 12.12. 2015
OZIROMA DO RAZPRODAJE ZALOG PO P.E.
SOBOTA, 28.11.
4,99 €
750 g
PANETON
SAMO 1 CENT
1,79 €
7,49 € 750 g
90 g
OB NAKUPU NAD 40 €
VELJA TUDI ZA IZDELKE V AKCIJI
NE VELJA ZA NAKUP CIGARET in TELEFONSKIH KARTIC
PONEDELJEK,
30.11.
11%
POPUST ZA
UPOKOJENCE
OB NAKUPU NAD 20 €
VELJA TUDI ZA IZDELKE V AKCIJI
NE VELJA ZA NAKUP CIGARET in TELEFONSKIH KARTIC
PETEK, 04.12.
4,19 €
4,19 €
1 kg
900 g
10%
3,45 €
140 g
1,09 €
100 g
4,69 €
500 g
MIKLAVŽEV
POPUST
OB NAKUPU NAD 20 €
VELJA TUDI ZA IZDELKE V AKCIJI
NE VELJA ZA NAKUP CIGARET in TELEFONSKIH KARTIC 5
Latnik 170, 27. november 2015
Dragica Čuk - Novak
MNENJA
9
Dušan Krečič
V spomin žrtvam »zadnjega« grozljivega zločina nad nedolžnimi!
Strah je na sredi votel, Nehajmo!!!
na okrog pa ga nič ni
K
o sem pred dnevi po več kot
pol stoletja v roki držala nekaj stebelc umedenega lanu,
so se v meni utrnili spomini. Bilo je
podobno, kot opisuje Marcel Proust
v romanu Iskanje izgubljenega časa,
ki jih v njemu utrnejo magdalence..
Mene je vonj po koščkih suhega stebla lanu, ki so se mi drobili pod prsti, popeljal v nek drugi čas molka
in upanja, ki ga vsi tisti, ki ga niso
doživeli, težko razumejo, v čas, ko je
bil strah kar tako slabost, le tisti pred
hudobnimi ljudmi je bil dovoljen.
Pred seboj vidim mater, kako sedi
na klopi na koncu peči, poganja kolovrat in prede lan, očeta na babi, ko
z rezivnikom obrezuje doge, s stropa brli slaba žarnica, na pragu drži
mama v roki kanglico za mleko, zunaj je mrzlo in trda tema. Ni me strah
teme in noči, le ven na mraz se mi ne
gre, od tople peči.
»Kar pojdi po mleko!« se izza kolovrata oglasi mati, »naj te ne bo strah,
ta je na sredi votel, okrog ga pa nič
ni« in povleče vlakna lanu iz povesna. Očka se za hip ustavi, nasmehne se mi izza na pol obrezane doge:
»Saj tebe ni strah noči, pa tudi mrtvih ne, ko sem se vračal iz konfinacije domov, sem podnevi spal na pokopališčih, tam me ni nihče iskal,
mrtvih jih je bilo strah, naju pa ni,
živih in hudobnih, tistih se morava
bati«. Hitro sem se obula in oblekla,
vzela kanglico v roke in stopila čez
prag v temo. Po tisto mleko za mater
sem rada hodila, dvakrat na teden,
enkrat po dva litra, drugič po liter in
pol, ki ga je materi preužitkarici moral dajati stric. Na poti čez polje me
res ni bilo nikdar strah, zvoki, ki so
prihajali iz hlevov, pasji lajež, odpiranje in zapiranje vrat so bili domači
AVTOPRALNICA
GOpo WASH
by Lu
AJDOVŠČINA
Goriška cesta 75
(pri tehničnih pregledih Gopet)
NAJHITREJŠA
AVTOPRALNICA
V MESTU
041 844 152
Lucijan Vovk s.p. Ustje 39 d, 5270 Ajdovščina
in pomirjajoči, nikogar nisem srečala, kdaj sem si dala duška in zapela, nihče me ni poslušal, nihče ukazal, naj utihnem, pot je bila ob tej
uri samo moja, svet, v katerega niso
vdirali strahovi, ki so me hromili. Ti
niso bili votli na sredini, bili so glasni, ukazovalni, ponižujoči, pred njimi nisem mogla bežati, in me še danes po toliko letih kdaj preganjajo,
da še vedno nasedem spretno nastavljeni pasti tatičev, ki si znajo pomagati z njimi.
Popoldne ob laneni jami je bilo hladno, jopica, ki sem jo spletla v senci,
letošnjega vročega poletja me je prijetno grela. Nekaj preperelih stebelc
lanu sem lomila med prsti, iz rok so
mi padali koščki pezdirja, ko sem
bila nehote priča pogovora dveh obiskovalk o toplem kosu moje garderobe. Ena izmed njiju je bila še posebno
glasna, našla je kar nekaj razlogov,
zakaj ne mara ročnih pletenin. Če ne
bi bila tako glasna, je ne bi niti slišala, imela je tudi vso pravico, da stvari
vidi drugače, le zmotila me je pri mojem čiščenju lanenih vlaken iz preperelih stebelc. Nekaj pezdirja sem si
zato nehote otresla na obleko, ko sem
si koščke čistila iz zank, sem se spomnila na vse tiste pasti tatičev mojega dela, mojega znanja, mojih izkušenj, ki je vedno enaka. Strah je tista
past, v katero sem se največkrat ujela, vedno isti, vendar s tisoč obrazi,
strah, da moj izdelek ni dovolj dober,
da nisem naredila dovolj, da ne znam
dovolj, da moja ideja ni dovolj dobra,
strah pred porazom, strah pred neuspehom, strah pred padcem, strah …
Koliko strahov še vsak dan odkrijem
kakšnega novega, ne svojega, ampak
vsiljenega, praznega, votlega na sredini, ki ga tudi okrog ni nič. Verjemite, strahove zelo dobro poznam,
širijo se kot kuga, vsak dan se manj
ljudi počuti varne in sigurne, vedno
bolj so prestrašeni, pred temi votlimi strahovi. In kdo so tisti za njimi,
mali in veliki tatiči našega dela, našega znanja, naših izkušenj, našega
dodane vrednosti, mediji so si sposodili ime zanje, za tiste največje pri
sosedih, kje so ga oni našli, pa za to
moje pisanje sploh ni važno. Prazni
klasi, je rekla takim ljudem moja stara mati, v svojem početju se počutijo varni in nedotakljivi, nezmotljivi,
v svojem slepem sledenju samo lastnim ciljem. Oprostite, kakršnakoli
empatija, humanost, solidarnost, so
strogo prepovedane. V višavah svoje praznine lastnega jaza se ne zavedajo, da so le prazna slama, ker v njih
ni zrnja, ki bo skalilo v novo žetev.
Tudi za tistimi stebelci lanu, ki sem
jih držala v roki, bo ostalo nekaj lepih
vlaken, iz katerih bo predica naredila
nit in tkalec platno, semena v glavici bodo naslednje leto vzkalila, zrasla
v nove rastline, cvetela in dozorela,
le pezdir, nanj bomo vsi pozabili in
se ga otresli, tako kot sem se sama tistih nekaj koščkov pred nekaj dnevi.
Tako se moramo otresti tudi vseh teh
votlih strahov, kar malo preveč se jih
je nabralo zadnja leta.
Če ne bomo nehali, je bila njihova prerana smrt popoln nesmisel. Njihova nasilno ugasla življenja
bodo v spominu selektivne zgodovine ostala »kolateralna škoda« v spopadu »civiliziranega« človeštva, za mesto »(nad)nacije« in kapitala-»boga« na zemlji.
»Razviti in civilizirani« ZDA, EU,
Rusija, Kitajska…nehajmo moč kapitala, tehnologij,ideologij in verovanj še
naprej izkoriščati za vedno nova ponižanja in ekonomsko koloniziranje šibkejših, krajo naravnih bogastev, iz
pod nog in dvorišč domačinov, nasilno vsiljevati »edino zveličavne« rešitve
družbenih ureditev, s selektivno »pomočjo« poglabljati prepade med sprtimi…Nehajmo, vzgajani, manipulirani
in vodeni od liderjev v službi kapitala, še kar naprej krojiti usode planeta,
v maniri naših očetov.
»Manj razviti in civilizirani« Afričani, Azijci, Črnci, Indijanci, Eskimi,
Arabci, Palestinci, Tatari, Cigani, Bosanci, Albanci Katalonci, Baski, Kurdi,
…poniževani in izkoriščani, nehajte
vračati zlo z zlim, da bi preživeli. Vračati, v enako tehnološko razviti ali za
»civilizirane« grozljivo primitivni toda
od primera do primera bolj premišljeni in boleči obliki. Z rušenjem simbolov zla, zraslih iz vam ukradenega in
premišljenimi, skrajno brezdušnimi
eksekucijami stotin med nami
Nehajmo se sprenevedati. S stopnjevanjem nasilja naj bi si zagotovili mir
in sodelovanje svobodo, enakost, bratstvo, solidarnost! S kom? Ustrahovanim ali iztrebljenim nasprotnikom.
Nehajmo se sprenevedati, se solziti
nad žrtvami našega molka, strinjanja,
pristajanja.
Nehajmo staviti na zakon močnejšega in maščevanje.
Vsi, ki stavite na »oko za oko« ali
»zob za zob«, ne pozabite na »vse se
vrača vse se plača« in »sinovi bodo plačevali za grehe svojih očetov«.
Nehajmo govoriti eno in delati drugo. Nasedati demagogiji in manipulacijam. Biti »srečni« verniki, lahkoverneži, plačanci za drobiž.
Bodimo pošteni in načelni, modri
VEČ, ŠE VEČ in NAJVEČ
ponuja Telemach in Foto Fantasy.
Telemah za klice,
za več klicev in največ klicev,
Foto Fantasy pa za fotografije
za dokumente, za standardne
fotografije večje in največje.
Tovarniška cesta 2B
070 808 101
[email protected]
dvomljivci,ne »srečni« verniki! Spoštujmo življenje slehernega, ne gradimo si standarda na truplih, za to pokončanih ali žrtvovanih. Nehajmo na
odgovorne in izvršilne funkcije voliti in imenovati najbolj izprijene ali
temu podvržene med nami. Nehajmo
voliti podtaknjence kapitala in uresničevalce osebnih interesov. Nehajmo voliti »vernike«in vsiljevalce »demokracij, diktatur, anarhije. Nehajmo
voliti klone Obame in njegovih somišljenikov in plačancev, ki si jemljejo
pravico, v imenu »demokracije« razdejati suverene države , za poceni nafto v varstvu arabskih vazalov. Vazalov,
ki pa še niso opustili sekanja rok in bičanja raje. Klone, ki ukazujejo napade
na vse, ki se s tem ne strinjajo in se minuto za tem solzijo nad nedolžnimi žrtvami maščevanja za to.
Ne pristajajmo, da najvišjega glasnika prvega vidnega socialista in človekoljuba, ki poziva k spoštovanju zapovedi in človeških vrednot zraslih iz
izkušenj zgodovine, javno zmerjajo z
marksistom.
Nehajmo se spraševati, kaj je bilo
prej ali kdo je začel.
Če pa že, lahko začnete s Kajnom ali
s prvo »mislečo« in sito opico, ki soseda ni ubila zaradi hrane, žene ali otrok,
pač pa zaradi s hrano obložene veje na
kateri je ta sedel. Ubila za dobrine, na
zalogo. Za zadovoljevanje več od potreb, za zadovoljevanje samoljubja in
želje.
Nadaljevalo se je s poglavarji plemen
in vrači, kralji z biriči in vojaki, idejami, verami , ideologijami z gorečimi
glasniki škofi in duhovniki, raziskovalci, konkvistadorji, križarji, trgovci in znanstveniki, veleposestniki, državniki z naseljenci (rudarji, farmarji,
kavboji, naftarji), pisarji in vojaki. Nadaljuje kapital, ki mu že služimo, le
drugače imenovani, vsi našteti.
Na »drugi strani« bi lahko bil prvi
Abel ali pa tista opica, ki si je ne kriva ne dolžna za dom izbrala prebogato
vejo. Nadaljevalo se je s sužnji, tlačani,
koloni, tako in drugače podjarmljenimi in ponižanimi in njih imenu Spartakom, Gubcem, Vinetuji, hajduki in
rokovnjači, teroristi, banditi, Che-i in
partizani, TIGROM, IRO, nadaljuje z
Al-kaido, IS… in nemočnimi begunci
v vseh smereh.
Seveda svet po 13. Novembru 2015
ne bo več tak kot je bil.
Samo politiki in z redkimi izjemami
omejeni ali samo-omejeni, usmerjan
ter manipuliran mediji lahko po »zadnjih« tako kot so po »predzadnjih«,
tako tragičnih dogodkih, oznanjajo
začetek novega štetja, Kot da zgodovine do včeraj ni bilo.
Nič manj tragični dogodki, ki so
vzrok za te, si v medijih novega štetja
ne zaslužijo, »nad-nacije« in njih vazali bodo nadaljevali po starem .
Če ne bomo nehali bo svet, po 13.
Novembru, tako kot po 11. Septembru 2001, za vse še slabši. Razen za kapital in 1-10% izbranih. (Ne)bodeče
mreže ne bodo zaustavile nikogar. Po
vsaki odvrženi bombi na Rako (Sirija), za nedolžne umrle v Parizu (Francija) krenejo na pot, v Nemčijo, novi
tisoči nedolžnih. Naravnost, v od medijev razglašeno, obljubljeno deželo.
V imenu maščevanja smo jim podrli streho nad glavo, šole, tovarne, polja, v lastnih deželah in med njimi rodili novega fanatičnega nasprotnika. Z
bombami na glave jih ženemo na pot
na koncu katere jih čaka vse višja (ne)
bodeča žica med nami in njimi, okrog
njih ali okrog nas (geto, enklave), »humanitarni« obrok in »prevzgoja«!
Nehajmo. Naj prevlada razum, da ne
bomo vse pogosteje in vse bližje objokovali posledic.
PS.: Pred tisoč leti so križarjem za
osvoboditev božjega groba obljubili plen in odpis dolgov, danes samomorilnim atentatorjem, v nebesih, device! S privilegiji junakov, naropanim
in oproščeni dajatev so križarji začeli
ogrožati posvetno in cerkveno oblast.
Na petek 13. v mesecu je kralj v soglasju s Cerkvijo izdal ukaz in večino so v
noči in dneh po tem pobili!
Med obiskom Kobarida je TIGR načrtoval atentat na Musolinija. V njegovi bližini naj bi se razstrelil Franc
Kavs iz Srpenice za kar se je sam javil.
Zaradi gneče v kateri je bilo tudi veliko otrok se je atentator s prizorišča
umaknil. Ni umrl in z njim Musolini
ter kopica nedolžnih v Kobaridu, veliko pozneje je umrl v Trstu kjer je bil
med drugim tudi urednik Primorskega dnevnika!
MNENJA
10
Latnik 170, 27. november 2015
Marijan Božič
Spoštovani gospod Dušan Žorž
Prišel je čas, ko se moramo skupaj boriti za evropske vrednote
P
Evropa, sinonim varnosti,
sožitja, svobode in miru, se je
z migrantskim valom znašla
na križišču poti. Vsakodnevno
smo priča neustavljivemu toku
migrantov, ki iščejo boljše življenje
v severnih državah Evropske
unije, ob tem pa je na preizkušnji
tudi evropska civilizacija in
evropske vrednote, ki so jih
naših predniki v zadnjih stoletjih
dodobra izoblikovali. Slovenija je
- vsaj za zdaj - prepuščena sama
sebi in ta trenutek brez pravne
podlage zgolj organiziramo prevoz
migrantov iz južne meje na mejo
z Avstrijo. Toda šteti so dnevi, ko bo Nemčija sporočila, da novih
migrantov ne sprejema več. In potem?
ozorno sem prebral vaš odziv na moje razmišljanje o
urbanistični neurejenosti
mestnega centra, in primerjavi le
te, z vašo civilno inicijativo, (CILT-om). Pravzaprav sem te besede na
koncu spornega članka pripisal z
namenom, da se bo kdo od (prizadetih) oglasil. Kot vidimo, sem s
tem namenom v celoti uspel. Vaša
ocena, da sem sprejel nekatere govorice o delu civilne pobude kot
resnico, so žal napačna. Ker jih niti
ne poznam in me kot takšne niti ne
zanimajo.
Mesto brez urejenega centra je
kakor cerkev brez oltarja ali še bolje »človek brez duše. Urejeno mestno središče je arhitekturno spominjanje dolgih stoletji ter mnogih
dogodkov prebivalcev tega območja. Za razvoj turističnih dejavnosti je to tudi osnovni predpogoj. Občina je samo en sestavni del
države in poleg skrbi za svoje občane, mora tudi daljnoročno skrbeti za gospodarski razvoj celotne
družbe. Tudi na področju turizma.
Vaša trditev, da tisti ki ne živimo
v centu tegob njihovih prebivalce ne poznamo ni točna. Prva od
njih je ta, da pri današnjem standardu (dva avtomobila na hišo) ne
morejo parkirati v bližini svojih bivališč razen na javnih prostorih na
glavnem trgu. Res je. Zato pa jim
ni treba sesti v avto in se odpeljati nekaj kilometrov daleč do trgovine, naprimer do šole, ko moramo drugi občani dnevno mesece in
leta voziti svoje otroke, do raznih
izvenšolskih dejavnosti, do zdravnika itd…Če se spomnim samo razih samoprispevkov po vaseh, ko
smo si s svojim denarjem in prostovoljnim delom pomagali zgrajevati infrastrukturo. Tega seveda
prebivalcem centra mesta ni bilo
potrebno.
Druga tegoba je nočni hrup.
Vsak, ki kaj da na kvaliteto bivanja v svojem stanovanju, je že zamenjal svoja stara lesena vrata in
okna z aluminijastimi ali iz PVC-ja. Narejena so tako kvalitetno, da
praktično zadušijo ves hrup. Poleg
tega nam nudijo odlično toplotno
izolacijo.
Na Lavričevem trgu je približno
petdeset parkirnih mest. Stanovalci centra bi jih seveda potrebovali zase. Lastniki lokalov, trgovin in
poslovnih prostorov, bi jih seveda
potrebovali za svoje stranke. Istočasno vas skrbi tudi za padajoči
promet (potujoče) občasne tržnice, ki bi za svoje kupce potrebovala ista parkirna mesta. Potem je
brez potrebe tam umeščen še center za tretje življensko obdobje, ki
tudi zasede precej parkirnih mest
okoliških stanovalcev. Sprašujem
se kdo koga znotraj vašega CILT-a vse skupaj vleče za nos?
Na 26. redni seji z dne, 23.5.2013,
sem bil jaz osebno vaš CILT. Dve
leti pred vašim in brez vsakega osebnega interesa. Bil sem edini proti, da se zgradi dom za tretje življensko obdobje v(gase) na
prostor takrat pravkar porušene
neuporabne stavbe. Lahko pogledate v arhiv kjer so rezultati glasovanja. Takrat ni imela večina prav,
če že povzemate g.Tripkoviča, vendar tudi ne vaša manjšina. Je imela
»ednina«. Jaz! Za kar nekaj zaparkiranih mest vsak dan.
Veseli me, da ocenjujete moje
članke kot konstruktivne in upam,
da boste tudi tega. Še bolj bi me veselilo, da bi raje vi pisali in jaz bral.
Razni parki in pročelja so marsikje
okrašeni s spominskimi obeležji uglednih osebnosti (doktorjev,
pravnikov, znanstvenikov,- kovinostrugarjev nikoli), ki so s svojim
ugledom znanjem in modrostjo
dajali prispevke za narodov blagor.
Da ta ni plačeval napake za nazaj,
ampak se jih je izogibal za naprej.
Razveselite in poklonite
darilni bon poljubne vrednosti!
Spalni studio Lineaflex
Lavričev trg 3, Ajdovščina
Prišel je čas, ko se moramo boriti za naše vrednote in za naš način
življenja. Vsem ljudem, ki danes prihajajo v Evropo moramo jasno in
brez strahu povedati: Ne bomo vas pustili lačnih in žejnih, pomoči
potrebnim bomo pomagali, toda ne mislimo se prilagajati vašim
običajem in vaši kulturi. V Evropi je dobrodošel vsak, ki je pripravljen
sprejeti naš pravni red, se podrediti naši ustavi ter spoštovati naš
način življenja, našo kulturo in običaje. Vsem tistim, ki tega niso
pripravljeni sprejeti, pa je potrebno vrata Evrope odločno zapreti.
Morda nas je, čeprav na zelo žalosten način, teroristični napad v
Parizu zdramil, dregnil in spomnil na to, kar imamo, pa morda ne
cenimo dovolj. Prihodnost je morda negotova, je pa zelo gotovo
to, da bo EU obstala le s promocijo svojih vrednot in sporočilom
vsem tistim, ki želijo Evropo kulturno in civilizacijsko spremeniti:
Sporočamo jim, da evropskih vrednot ne damo, saj drugače kot
svobodni in v miru nočemo živeti. Evropa se bo torej oprijela svojih
korenin ali pa je preprosto več ne bo.
Jernej Vrtovec,
poslanec NSi
T: 08 20 56 820 , M: 041 497 170
[email protected], www.lineaflex.si
Spominska pena, lateks,
ergoflex
Če Nemčija migrantov ne bo sprejemala več, je na voljo zgolj ena
možnosti in sicer, da Slovenija začne spoštovati Schengenska
pravila, kar pomeni, da popolnoma zapremo mejo s Hrvaško za vse
ekonomske migrante. Če tega ne bomo naredili, se bo Schengenska
meja prestavila severno od nas, na mejo z Avstrijo, na Karavanke
in Slovenija bo po 25 letih ponovno odcepljena od srednje Evrope,
na našem ozemlju pa se bo zadrževalo več deset tisoč migrantov.
Zato mora vlada nemudoma začeti zapirati mejo s Hrvaško za vse
migrante, da ne bo prepozno! Svojim otrokom namreč ne smemo
odrekati življenja v skupnosti držav srednje Evrope.
Žepkasto vzmetenje
Vzmetenje Bonnel
90x200 samo 33,75 €
90x200 samo 59,93 €
samo 21,75 €
Latnik 170, 27. november 2015
PISMA BRALCEV
11
Odprto pismo županu Ajdovščine Adrenalin, kje si?
P
ismo ni namenjeno direktno
Vam, g. župan, vem pa, da mi Vi
lahko z Vašim vplivom pomagate priti do odgovorov na nekatera moja
vprašanja! Vplivate lahko na strokovne službe Občine Ajdovščine, na tiste
torej, ki skrbijo za pravilno porabo
javnega denarja pri investiranju gradenj objektov javnega značaja v naši
občini, da mi nanje odgovorijo. S tistega področja gradenj torej, ki jih izvaja
naša občina brez gradbenih dovoljenj,
soglasij, z nepopolnimi projekti, brez
ustreznega strokovnega nadzora itd!
Znano je, kako je potekala preureditev zbirnega kanala mešane kanalizacije naselja Gradišče (Ø80 cm), ko se z
izpustom fekalnih vod na prosto (betonska kanaleta) pri vsakem deževju
zmanjša sanitetno-higienska varnost
prebivalcev naselja, obiskovalcev autokampa, športnikov nogometnega igrišča, osnovnošolcev, mimoidočih itd.
Pri tem je bilo nesmotrno, zelo vprašljivo, porabljenih vsaj
20 000,00 EUR javnega denarja, davkoplačevalskega torej.
Ker pri skrbniku drugega projekta, kjer je prav tako investitor Občina,
preureditvi križišča odcepa v Vilharjevo ulico in cesto v Gradišče, nisem
mogel dobiti vseh podatkov (hotel sem
primerjati izvedena dela s projektom)
in ker mi ni vseeno, kako se trošijo javna sredstva, javno sprašujem strokovne službe Občine Ajdovščina, zadolžene za vodenje in porabo investicij:
- Zakaj je bila potrebna gradnja podpornega zidu ob levi strani ceste in s čigavim denarjem?
- Zakaj je bila v tem podpornem zidu
zgrajena le ena »barbakana« (odvod
zalednih vod) in še to na nepravem
mestu?
- Zakaj je bila zgrajena mrežna ograja
ob cesti in s čigavim denarjem? Čemu
bo služila? Ali občinski odlok ne prepoveduje gradnje takšnih ograj? Vsekakor je pri hiši v preurejanju preblizu
vozišča. Je upoštevana ustrezna preglednostna razdalja?
- Prosim še za odgovor, kakšen material je vgrajen v tamponski sloj novega dela (razširjenega) vozišča in hodnika za pešce?
- Kako je bila izvedena utrditev zgornjega ustroja novega dela, kot tudi prekopanih delov ceste, da se asfalt ne bo
kasneje posedal, kot smo to priče v večini primerov takšnih del prav v našem
naselju Gradišče?
- Kolikšen je maximalni vzdolžni in
maksimalni prečni sklon hodnika za
pešce in invalide pri prehodu čez cesto
v bližini mostu (v krivini)?
- Kolikšna je širina predvidene bankine na strani ceste, kjer je mrežna
ograja? Je bankina utrjena?
In: kako dolga je garancijska doba izvršenih gradbenih del? Je tudi tu le 6
let, kakršno ima danes že skoraj vsak
osebni avto?
Če se prav spomnim, je bilo tu, kjer
bo zdaj preurejeno križišče, sprva
predvideno krožišče in da so se že izdelovali projekti zanj in preureditev
obstoječe ceste ob Lokavščku. Zakaj je
prišlo do spremembe projekta in s čigavim denarjem je bilo plačano projektantsko delo krožišča (če se seveda
prav spomnim, če ne, se opravičujem)?
Je šel ta denar mogoče torej v prazno?
Dolgo let sem se ukvarjal s projektiranjem takšne vrste gradenj, zato dobro vem, da se prav tu pojavlja največje korupcijsko tveganje izrabe javnih
sredstev!
Od strokovnih služb Občine bi pričakoval, ne zamerite mi, prosim, da znajo in hočejo takšna dela oddati projektantom in izvajalcem, ki so za ta dela
usposobljeni! In dela tudi nadzorovati.
Glede na to, da kljub prošnji, naslovljeni skrbniku projekta, nisem dobil
možnosti vpogleda v projekt preureditve križišča in ker smatram, da je neskončno majhen del teh porabljenih
javnih sredstev bil tudi moj, mislim, da
imam pravico do jasnega, celostnega in
nedvoumnega odgovora! Tako jaz, kot
vsak davkoplačevalec posebej.
Spošt. g. župan, vnaprej se Vam zahvaljujem za odgovore Vaših strokovnih služb! Vse moje trditve sem pripravljen podpreti na ogledu izvedenih del
na terenu samem ali s pismenimi dokazi!
S spoštovanjem in lep pozdrav!
Miloš Repše, univ. dipl. kom. inž.
problematiko ne ukvarjajo: komunalna odpadna voda je, preden se začne
prelivati preko razbremenilnika v obstoječi jarek, računsko razredčena v
razmerju najmanj 1 : 20 ali na 5 l vode
iz WC kotlička pomešane z urinom
dodamo več kot 100 l deževnice, preden se prelivanje začne!
Menim, da o ogroženosti prebivalcev
naselja, šolarjev, športnikov in ostalih
ne moremo govoriti, saj ti v normalnih
okoliščinah nimajo nikakršnega stika z
vodo.«
Glede podpornega zidu ob levi strani
ceste, barbakane, ograje, vgrajenih materialov in naklona povzemamo odgovore g. Lavrenčiča:
»Po projektni dokumentaciji je bila
zaradi bližnje parcelne meje in strme
brežine, predvidena obloga brežine z
'osmicami'. Sprememba je posledica
odločitve vseh udeležencev, da se za
skoraj isto ceno izdela zid, ki bo v naslednjih fazah omogočil izvedbo tudi
pločnika.
-Barbakane niti niso potrebne, saj zalednih vod ni.
-Ograjo je postavil lastnik zemljišča
in je za njeno postavitev dobil soglasje občine. Preglednostna razdalja se ne
poslabša.
-Vgrajen material ustreza TSC
06.100:2003 in TSC 06.200:2003
-Ustreznost zbitosti spodnjega ustroja, nasutja, planuma se dokazuje z meritvami Evd in zbitosti na vsaj 98 % po
MPP, kar pomeni da na 1 m nasutja še
vedno pomeni ca 2 cm posedka v daljšem časovnem obdobju.
-V skladu s Pravilnikom o projektiranju cest (ur l. RS 91/2005 in spremembe in dopolnitve) ter Pravilnikom o cestnih priključkih na javne ceste (Ur.l
RS 86/2009). Pri tem pa se je upoštevalo obstoječe stanje terena – navezave na obstoječe.
-Bankina zaradi omejitve vozišča z
robniki ni potrebna.
Pripis uredništva
Za odgovore na vprašanja g. Repšeta
smo preko občine zaprosili kar projektanta g. Mitjo Lavrenčiča, ki je na prvi
del (glede Gradišča) podal več strani dolg odgovor, podkrepljen s številnimi podatki in izračuni. Ocenili smo,
da za širše bralstvo polemika ni zanimiva in bomo celoten odgovor poslali g. Repšetu.
Citiramo zgolj laični javnosti razumljive dele, npr:
»Najprej velja jasno izpostaviti:
- da je izdelava idejne zasnove logični in edini smiselni korak pri iskanju
ustrezne rešitve za kakršen koli problem. To je zagotovo najcenejša pot do
iskanja rešitve. Vse kasnejše faze izdelave projektne dokumentacije, ali celo
izvedbe, so bistveno dražje in imajo
težje in dražje popravljive posledice.
- da je obseg vsakega posega v splošnem vezan na finančno sposobnost
naročnika. (…)
Za občutek tistim, ki se s to
Trgovina za topel dom!
TOPLOTNE ČRPALKE
OSTALI INŠTALACIJSKI
MATERIJAL
KOTLI NA DRVA
PEČI NA PELETE
www.megaterm.si
[email protected]
PE Koper I Šmarska cesta 4, 6000 Koper I t. +386 (08) 205 65 37 NOVO!
PE Postojna I Volaričeva ulica 5c, 6230 Postojna I t. +386 (05) 726 21 96
PE Nova Gorica I Cesta 25. junija 1g, Kromberk, 5000 Nova Gorica I t. +386 (05) 333 40 77
V
erjetno se je nekaj podobnega
spraševal neznani voznik avtomobila, ko je v nedeljo zvečer
v navalu dolgočasja zapeljal na urejeno
travnato nogometno igrišče v Lokavcu,
naredil nekaj krogov, pošteno razoral od
dežja razmočeno zelenico in odpeljal v
noč. Verjetno se je po tem podvigu počutil bolje. Saj bi mu privoščila (kajti nič
ni lepšega na tem svetu, kot so s seboj in
svojim delom zadovoljni ljudje), če bi od
tega njegovega užitka imel koristi še kdo
drug razen njega. Vedno bolj spoznavam, da je Ježkova kritična misel o tem,
kako sta na svetu dve vrsti ljudi, tista, ki
dela, in ona, ki špancira, v današnjem
svetu našla še tretjo vrsto - vase zagledane uživače, ki jim je za ljudi okrog sebe,
za njihov trud in delo kaj malo mar. Izjemni slovenski pisatelj Vitomil Zupan
je za take ljudi - mednje je kritično umeščal tudi sebe - zelo slikovito zapisal, da
so »naviti okrog samega sebe«.
Dolgočasje je, žal, ena najhujših duševnih muk, o čemer so zdihovali premnogi
pesniki in to zapisali v - pesem. Ob tem,
ko so se primerjali z jadrom, ki si želi
viharja, hrepeneli po dnevih, »polnih
borb, polnih ječanja«, jim je bilo lažje, nam pa so zapustili izjemne literarne umetnine.
Kaj bo za seboj pustila naša zdolgočasenost, naša odvisnost od tega, da se
mora vse dogajati »tristo na uro«? Ko
za prave adrenalinske športe nimamo
dovolj poguma in se gremo raje varne
avanture? Odgovora ne vem, vem pa, da
se vsak dan pri svojem delu srečujem z
množico čudovitih mladih, zato verjamem v lep svet, v katerem se bo vsak od
nas sposoben upirati malodušju ob skrbi za obče dobro in za sočloveka. Brez
ograj, ki bi preprečevale vstop nezaželenim nočnim voznikom, kajti za dobre ljudi ograje niso potrebne. Te je zelo
lahko postaviti – potrebuješ le nekaj ur
fizičnega dela in nekaj fičnikov – veliko
težje je spremeniti človeka.
Bojana P. Kompara
2
12
Srednja
Srednja šola Veno
Veno Pilon
Pilon Ajdovščina
Ajdovščina
VUGIN KOTIČEK
TUDI TO SEM
KDO: mag. Melita Lemut Bajec
DELOVNO MESTO: profesorica angleščine in nemščine
Cenimo te kot odlično učiteljico
in neutrudno organizatorico
šolskih in izvenšolskih dejavnosti. Sodeluješ v več projektih. Povej
nam, katere obšolske dejavnosti te
najbolj izpolnjujejo ali ti predstavljajo največji izziv?
Da, veliko je dogodkov, ki sem jih
sooblikovala in so vplivali na moje
današnje razmišljanje. Izpostavila bom tri, ki so po mojem mnenju spremenili mišljenje mojih kolegov ter dojemanje našega poslanstva. Ob tem moram poudariti,
da bi moja prizadevanja »kaj jalovo«
končala, če ne bi imela podpore
vodstva ter izjemne pomoči in sodelovanja sodelavcev. Predvsem je
potrebno verjeti, da je mogoče spreminjati tudi zelo ustaljene vzorce
razmišljanja in delovanja.
Najprej bi izpostavila projekt kulturnega sprejema prvošolcev, ki sem
ga čisto slučajno prevzela pred petimi leti. Kot bodoča razredničarka
četrtošolcev nisem pristala na to,
da »moji ta veliki« tako »barbarsko« sprejmejo novo generacijo
prvošolcev, kot je bilo že desetletja
usidrano v vseslovenski praksi. Popisani od nog do glave, včasih celo
raztrgani, … potem pa še nedostojen krst ob koncu prvega tedna pouka. Profesorji smo se pritoževali, negodovali in zgražali, a zdelo se je, da
smo povsem nemočni.
Navsezadnje smo se le odločili, da
temu naredimo konec. Ker smo se
zavedali, da bomo trčili ob močno
zasidrane
vzorce
razmišljanja
in dojemanja, smo se opremili s
prepričljivi argumenti ter vstopili v
razred. Spominjam se, da sem naletela na huronski odpor, toda z veliko mero potrpežljivosti sem večini
le uspela razložiti, da je tradicija
sicer krasna stvar, a le vkolikor ne
ponižuje človekovega dostojanstva,
VAS......
ZAZAVAS
temveč mu da mesto, ki si ga zasluži.
Prizori, ki smo jim bili priča iz leta v
leto, pa so govorili prav nasprotno.
Drži, bili so dijaki, ki so uživali v
tem, da so jih popisovali, še več pa
je bilo tistih, ki so to sprejeli kot nujno zlo, globoko v sebi pa so bili ob
prehodu v to pomembno življenjsko
obdobje razočarani in ponižani.
Kljub dvomu v uspeh projekta, je le-ta zaživel. Profesorji smo
spoznali, da lahko uspemo, če stopimo skupaj. Dijaki so postali aktivni
soudeleženci oblikovanja programa,
letos pa so bili naši mladi tako zavzeti in dostojni pri sprejemu nove generacije, da so nas povsem razorožili.
Nanje smo upravičeno ponosni.
Sama pa sem ponosna na svojo vlogo pri odpiranju in uveljavljanju naše šole s prispevki v lokalnih medijih, pa tudi pri oživljanju
tradicije izdajanja šolskega glasila
Izvir. Kot urednica domačega glasila in šolskih strani v Latniku imam
priložnost, da širokemu krogu bralcev sporočam, kaj se med našimi zidovi dogaja. Smo kvalitetna šola in
prav je, da to povemo. Sooblikujemo utrip mesta, zato naše delo ne
sme ostati neopaženo. Od mene
kot urednice zahteva sodelovanje in usklajevanje z vsemi delavci
šole, kar mi daje veliko notranjega
zadovoljstva. Odzivi bralcev pa me
potrjujejo v prepričanju, da delamo
prav.
Ob številnih projektih, v katere se
uspešno vključuje naša šola in smo
nanje zelo ponosni, pa nikakor ne
smemo pozabiti, da ustvarjalne odnose med nami in dijaki oblikujejo
predvsem vsakodnevne aktivnosti,
v katere smo vsi skupaj vpeti. Sama
si močno prizadevam si, da bi bila
vsaka moja ura »dan odprtih vrat«,
zadovoljni dijaki pa nosilci naše
vizije.
Si članica šolskega razvojnega
tima, ki se v zadnjem času posveča
projektu Ustvarjanje klime za
boljše medsebojne odnose in večje
zadovoljstvo sodelavcev. Kaj so
cilji tega projekta in kaj si od njega obetaš?
S projektom smo pričeli v
letošnjem šolskem letu z željo in
ciljem izboljšati klimo med nami,
zaposlenimi. Sama se v kolektivu
počutim zelo dobro, vem pa, da so
ta občutja izrazito osebne narave.
Tudi mi profesorji nenehno tekmujemo s časom in smo v tej dirki žal
velikokrat poraženci. To pa vodi do
slabe volje, neizrečenih očitkov ter
občutka premajhne upoštevanosti
pri nekaterih posameznikih. S projektom želimo definirati šume, ki
se pojavljajo v komunikaciji med
nami, ter ugotoviti, kaj moramo storiti, da jih odstranimo ter s tem doprinesemo k večjemu zadovoljstvu
med nami.
Predvsem želimo ozavestiti vsem
poznano dejstvo, da smo za dobre medsebojne odnose odgovorni predvsem sami. Če bomo s prstom kazali na sodelavca, ravnatelja, ministra ali trenutno družbeno
situacijo, bomo zgolj širili slabo voljo. Začeti moramo torej pri sebi, usmeriti prst vase in razmisliti, kaj lahko vsak posameznik naredi za svoje
boljše počutje in počutje sodelavcev.
K projektu smo člani tima pristopili zelo navdušeno. Dejstvo pa je,
da člani tima predstavljamo le 5/56
celotnega profesorskega zbora. Lahko smo zagnani, prepričljivi, vzorni
… , toda zavedamo se, da bo veriga trdna le tedaj, ko bo vanjo trdno
vpetih 56 členov, sčasoma pa vseh 83
članov našega kolektiva. V projekt je
sicer vključenih 38 profesorjev.
Prekipevaš od energije, si mamica trem otrokom, aktivna članica
Običajno jutro. Tisoč misli pred odhodom v šolo.
Trenutek nepazljivosti in vrela vsebina lonca se razlije
po meni. Po treh tednih okrevanja sledi kontrolni
pregled v šempetrski bolnišnici. Primarija, doktorja
Margića, vprašam, kdaj bom sposobna za delo.
Njegovemu globokemu pogledu sledi vprašanje: »Kaj pa
delate?« »Učim,« odgovorim. »Kaj pa učite?« vpraša.
»Slovenščino.« » Potem pa vam predpišem dva meseca
bolovanja,« odvrne. Sledi moj globoko nejeverni pogled,
nato pa oba premaga smeh. »Koga želite zaščititi, mene
pred srednješolci ali srednješolce pred mano?« sem
radovedna. Ne spomnim se, kaj mi je odgovoril. Povedal
pa mi je anekdoto na to temo iz lastnega življenja.
Na Reki je obiskoval klasično gimnazijo. Njihova učiteljica
hrvaščine je zbolela in tako kot moji dijaki so tudi oni
dobili zamenjavo. Strogega profesorja, strah in trepet
najstnikov. Zelo so si želeli, da bi bila učiteljičina bolezen
hitro premagana in bi postal pouk hrvaščine zopet
»znosen«. Posebej si je zahtevnega profesorja zapomnil
njegov sošolec, ki je prišel iz Francije. (»Mogoče je bil
otrok zdomcev,« sem ugibala, ne pa tudi vprašala.) Ko je
prišel na vrsto za spraševanje iz poznavanja literature, se
je opravičil, češ da hrvaškega jezika še ne obvlada dobro.
»Oh, nič zato,« ni hotel razumeti dijakove stiske profesor
in mu je postavil vprašanje v francoščini. Trenutek tišine,
da moji možgani predelajo, kar so slišali. Nato pa moj
komentar: » Kako duhovito, kako inteligentno.«
Takih »učiteljskih fac«, ki bi dijake prepričale z
ogromno znanja, nepopustljivostjo in doslednostjo, v
današnjem izobraževalnem sistemu, ki na prvo mesto
postavlja dijaka in ščiti njegove pravice, pozablja pa na
odgovornost, ni več. Od sodobnega učitelja se namreč
pričakuje popustljivost in prilagajanje vsakokratnim
potrebam dijakov, kar je dolgoročno nevzgojno. Mladi
so po zaključku izobraževanja, kjer so bili v centru
pozornosti, vrženi v surovi svet iskanja lastnega mesta v
družbi, ki se do njih mačehovsko obnaša.
Predolgo si namreč že zatiskamo oči pred resnico,
da učenje ne more biti le lahkotna igra, ampak je
vztrajno, sistematično in poglobljeno pridobivanje znanja,
ki vključuje tudi učenje iz lastnih napak. Dovolimo
srednješolcem, da prevzamejo odgovornost za lastna delo
in nedelo, in ne prepuščajmo jih varljivi miselnosti, da se
bo družba prilagajala njihovemu hotenju.
krajevne skupnosti, imaš številne
hobije. Katere so tvoje osebnostne
prioritete?
Kot vsaka mama šoloobveznih
otrok sem tudi sama vpeta v njihove
šolske in obšolske aktivnosti, teh
pa ni malo. Popoldnevi so tako pri
nas rezervirani za nogomet, balet in
harfo, vikendi pa so namenjeni colskim otrokom, kjer vodim cerkveni otroški pevski zbor. Večkrat letno z mladimi pod okriljem Društva
mladih Col organiziram ustvarjalne
delavnice. Skupaj z ostalimi člani
skušam otrokom podati izkušnjo,
da aktivno in kvalitetno preživljanje
prostega časa ustvarja dragocene
spomine ter oblikuje »zdravo«
družbo. Delo za skupnost me polni
in mi daje veliko dodatne energije.
Sprostitev sta mi tek ter knjige. Ne
morem se torej odločiti za eno od
dejavnosti, ki mi je pomembnejša
od drugih, saj je kombinacija zgoraj navedenega formula mojega
zadovoljstva. Zato bom tudi v prihodnje skušala spretno krmariti
med šolo, družino, hobiji in lokalno
skupnostjo
...OD PILONOVCEV
ZMAGA NA EUROSCOLI
V petek, 23.10. 2015, smo se dijaki
4. letnikov gimnazije udeležili regijskega tekmovanja Euroscola. Tekmovanje je gostila Gimnazija Nova
Gorica, organizirala pa ga je informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Ljubljani. Dijaki smo se na
tekmovanju pomerili v poznavanju zgodovine, predvsem pa vrednot Evropske Unije. Pomemben
del tekmovanja je predstavljal tudi
predstavitveni film, ki smo ga dijaki
morali posneti v tednu pred tekmovanjem. V konkurenci, kjer je
sodelovalo pet ekip; dve z naše šole,
ekipa z Jesenic, iz Domžal in Nove
Gorice, je zmagala ekipa 4. b naše
šole, s čimer smo si prislužili obisk
Evropskega parlamenta v Strasbourgu marca prihodnje leto.
Natali P. Nardin, 4. b
Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina
Srednja
šolaAjdovščina
Veno Pilon Ajdovščina
Srednja šola Veno
Pilon
ZA VAS ZA
... VAS...
VZGOJITELJADA 2015
V četrtek, 22. 10. 2015, se je skupina dijakov vzgojiteljskega programa
Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina
odpravila v srce Prlekije, v Ljutomer, kjer smo se udeležili Vzgojiteljade 2015 - tradicionalnega srečanja
vseh slovenskih vzgojiteljskih šol.
Za udeležence dogodka so organizatorji, Srednja vzgojiteljska šola iz
Ljutomerja, pripravili matematično,
psihološko, dramsko, glasbeno,
likovno, zgodovinsko, multimedijsko, plesno in športno delavnico.
Ob prihodu v Ljutomer so nam
dijaki pripravili prisrčno sprejemno prireditev, po njej pa smo se razporedili v delavnice, mentorji pa so
nam predstavili potek dneva.
S sošolcem sva se udeležila multimedijske delavnice, kjer smo
intervjuvali posamezne dijake
ter mentorje. Tako sva obiskala
matematično delavnico, kjer so dijaki izdelovali origamije (zgibanke), ter ugotovila, da so ti zelo uporabni v programu predšolske
vzgoje, saj spodbujajo spretnosti in
izboljšujejo matematične predstave.
Pri psihološki delavnici so se dijaki
ukvarjali z optičnimi prevarami in
spoznavali, da nas možgani ter oči
nemalokrat zavedejo. Likovniki so
ustvarjali slike na temo jesen v Prlekiji z uporabo naravnih barv rastlinskega izvora. Pri oviratlonu, premagovanju nenavadnih ovir, so bili
dijaki naše šole zelo uspešni, saj so
dosegli 2. mesto, takoj za domačini.
Prav posebej zanimiva pa je bila
zgodovinska delavnica, saj so se v
njej dijaki seznanili z zgodovino
čarovništva.
Na koncu smo se zbrali na zaključni
prireditvi, ki je lepo zaokrožila celodnevno dogajanje. S končnim izdelkom, predstavo o čarovništvu, ki
je dogajanje tega dne povezal v celoto, so se nam predstavile plesna,
dramska in glasbena delavnica.
Vzgojiteljada je zelo lep dogodek,
ki se ga je vredno udeležiti, saj lahko
poleg novih znanj spletemo tudi veliko poznanstev.
Kristina Kudrič in Jure Marc, 3. d
OBISK DNEVA ODPRTIH VRAT V
VZGOJNEM ZAVODU PLANINA
Skupina desetih deklet se nas je v
četrtek, 22. 10. 2015, udeležila dneva odprtih vrat v Vzgojnem zavodu
na Planini. Ob prihodu so nas vzgojiteljice lepo sprejele in nas povabile,
da se vpišemo v delavnice, ki so jih
pripravili. Sama sem obiskala novinarsko delavnico, v kateri sem sodelovala s sošolko, dvema dekletoma
iz Srednje zdravstvene šole Postojna in s članom tega zavoda. Naša naloga je bila izdelati osebno izkaznico različnih predstavnikov in obiskovalcev zavoda. Ta je vsebovala več
podatkov: ime in priimek, najljubšo
hrano, vzornika, najljubšo destinacijo, prostočasne dejavnosti …
Ugotovili sva, da so si mladostniki
med seboj različni, nekateri so iskali
pozornost in si odgovore izmišljevali,
mlajši pa so bili skromnejši. V spo-
min se mi je vtisnil deček, ki je za
vzornike izbral vzgojitelje, drugi bi s
seboj na samotni otok vzel družino,
veliko med njimi pa je poudarjalo
pomen materialnih dobrin.
Med iskanjem kandidatov za osebno izkaznico smo se z vzgojiteljico
sprehodili mimo hiš, v katerih bivajo
ti otroci. Pot jih je na različne načine
pripeljala do zavoda, vsem pa je
skupno to, da jim je sreča odtujena.
Otroci po pouku bivajo v petih hišah,
v katere so razdeljeni glede na njihove specifične potrebe in odziv na
okolico. Skoraj vsak ima svojo sobo.
Na zaključnem programu smo
sodelujoči v vsaki delavnici povzeli
svoje videnje in doživljanje tega dne
ali prikazali svoj izdelek.
Do otrok in mladostnikov sem
bila sprva zelo zadržana in pazljiva,
saj nisem vedela, kaj lahko od njih
pričakujem. Kmalu sem spoznala, da
so to dekleta in fantje kot vsi drugi,
le da imajo za seboj temačno preteklost, v nekaterih primerih zaradi
staršev, ki niso uspeli opravljati svoje
starševske vloge dostojno, ali pa so si
tako usodo skrojili sami. Kljub svoji
drugačnosti pa jih ne smemo sprejemati s predsodki. Žal pa marsikdo
izmed nas prehitro po krivici označi
človeka, ne da bi mu dal priložnost
spregovoriti. Tudi ti mladostniki si
zaslužijo srečo.
Andreja Črnigoj, 3. d
13 3
Mobilnost Erasmus+ v projektu Dijaki praktikanti v
mednarodnih vrtcih
izkušnja, saj sem spoznala nove pristope, navezala stike s tamkajšnjimi
otroki ter spoznala to milijonsko
mesto. Hvaležna sem za izkušnjo, ki
mi je bila ponujena in jo svetujem
tudi dijakom nižjih letnikov.
Kristi Trošt, 3. d
Po uspešni prijavi na mobilnost
v programu Erasmus+ je v oktobru napočil čas, ko smo projekt Dijaki praktikanti v mednarodnih vrtcih tudi izvedli. Skupini 12 dijakinj in
dijakov sta med 17. in 31. oktobrom
opravljali prakso v Budimpešti in na
Dunaju, v vrtcih, kjer sporazumevanje poteka v angleškem jeziku. Ob vikendih so si dijakinje v spremstvu
učiteljice spremljevalke ogledale lepote enega izmed teh dveh avstroogrskih mest, ki jima daje zgodovina skupne države najizrazitejši pečat.
Bila sem učiteljica spremljevalka skupini dijakinj v Budimpešti, za
kar sem hvaležna vodstvu šole, ki
mi je omogočilo dvotedensko delo
in življenje z dijakinjami v velikem
in tujem mestu. Veliko pozornosti
sem namenila gradnji timskega duha,
medsebojni pomoči v skupini, kar je
dalj časa od doma. Delodajalec v
budimpeštanskem vrtcu je nekaterim
praktikantkam ponudil tudi možnost
zaposlitve za daljši čas, ko končajo
srednješolsko šolanje. Budimpešto
so spoznale kot mesto širokih
možnosti življenja, dela in uživanja.
Pravijo, da se bodo v mesto še vrnile
ali pa vsaj navdušile ostale, da sode-
lujejo v takih oblikah opravljanja
prakse v tujini. Ponosne so na svojo
izkušnjo, kar dokazujejo tudi s prejetim Europass certifikatom o opravljeni praksi v tujini.
Karmen Lemut
Že ko sem prvič slišala za Erasmusov projekt, sem si rekla:
»To je to«. Obisk Budimpešte
me ni navdušil le zaradi zanimive kulture, temveč tudi zaradi drugačnega načina poučevanja
ter meni še nepoznanih načinov
prevoza. Priznati moram, da me
je bilo pred odhodom strah, da
se bom izgubila ali da se ne bom
uspela sporazumeti. Sedaj vidim,
da so bili moji strahovi prazni. Z
dekleti smo se imele zelo lepo, izkusili smo tramvaj in podzemno
železnico, ki ju v Sloveniji nimamo. Čez vikend pa smo si s profesorico privoščile oglede tega
čudovitega mesta. Kljub temu da
se je naše dvotedensko bivanje na
Madžarskem zelo hitro izteklo, pa
sem bila vesela, ko sem se ponovno
vrnila v domače okolje.
Barbara Masten, 3. e
… izjave dijakinj …
to življenjsko izkušnjo zagotovo vtisnilo v spomin vseh udeleženk.
Vse so se zavedale, da to niso
počitnice, pač pa jim je omogočena
izjemna priložnost okusiti delo v
tujini ter preizkusiti, kako je, če si
Predstavitev prakse v tujini, ki smo
ji prisluhnili prejšnje šolsko leto, me
je tako zelo prevzela, da sem se v hipu
odločila, da se prijavim k projektu.
Poleg tega sem hotela spoznati otroke
drugih kultur in narodnosti ter z njimi deliti in nadgraditi svoje znanje. Opravljanje prakse v mednarodnem vrtcu je bilo zame življenjska
USTVARJALNO IN DOBRODELNO V PRAZNIČNEM
DECEMBRU, MESECU OBDAROVANJ
Dijaki ajdovskega dijaškega doma
se zavedamo, da so med našimi vrstniki tudi taki, ki potrebujejo našo
pomoč. Že v preteklih letih smo z
dobrodelnimi akcijami pripomo-
gli k temu, da se je šolski sklad, ki
tem dijakom nudi pomoč, obogatil.
Naše delo nadaljujemo tudi v tem
šolskem letu. Že od septembra dijakinje in mentorice ustvarjajo iz-
delke v duhu trajnostnega razvoja. Rabljenim, starim materialom in
predmetom vdihujejo novo podobo.
Prav tako pa se bo tudi letos naša
šola predstavila s koledarjem za leto
2016. Koledar bodo obogatile fotografije dijakov, ki bodo spregovorile o pestrem dogajanju na šoli.
Izkupiček od prodaje koledarja bo
v celoti namenjen šolskemu skladu
naše šole.
Tako izdelke kot tudi šolski koledar bodo dijakinje predstavile in
ponudile na dobrodelni stojnici.
Prva bo 12. decembra v okviru ajdovske kmečke tržnice, druga pa
bo potekala na dan šolske novoletne prireditve. Ta bo 18. decembra
v Dvorani prve slovenske vlade. V
dopoldanskih urah je prireditev namenjena dijakom, ob 18.00 pa vljudno vabimo vse, da se nam pridružite.
Tina Vrčon
ŠOLSKA
14
Latnik 170, 27. november 2015
“Rad bi ti povedal …” v Vrtovinu Dan literature in
ilustracije
Vsak mesec oktober se začne z zelo pomembnim tednom za vsakega, ki je otrok ali ima otroke rad.
To je teden otroka. Letošnji teden otroka je povezovala rdeča nit z naslovom “Rad bi ti povedal …” in
zato smo veliko govorili, pa tudi veliko slišali.
V
ponedeljek so se nam pri
uri glasbe pridružili dedki
in babice. Počastili so nas
s svojo prisotnostjo in energijo, ter
nam pripovedovali o glasbi, ko so
bili oni otroci. Pripovedi so bile zanimive in privlačne, z nami pa so
tudi zapeli, zaigrali in tudi zaplesali.
Uživali smo vsi mi in verjetno tudi
naši gosti.
Zanimivi teden se je nadaljeval
v torek z obiskom prostovoljke iz
daljne dežele Gruzije. Gospodična Guranda nam je pripovedovala
o svoji deželi, o običajih in življenju
v Gruziji, o njihovi hrani in njihovi
šoli. Predstavila nam je tudi svoj jezik in pisavo ter nas naučila napisati svoje ime z gruzijskimi pismenkami. Nekateri so bili res spretni in so
pomagali še drugim.
Sreda pa je bila posvečena ljudskim pravljicam. Z nami je bila pisateljica in ljubiteljica naše vasi, Magda Saksida. Povedala nam je nekaj
pravljic iz svoje zanimive zbirke
z naslovom Skrito v vablenci. Le-to pa je ilustrirala naša nekdanja
vrtovinska učenka Martina Lozar in
seveda smo ponosni nanjo. Učenci
so gospo Magdo poslušali z odprtimi ušesi … in usti.
Četrtek smo posvetili likovni umetnosti, vendar tokrat nekoliko drugače. Učenci so risali v telovadnici,
na tleh in v parih. Ustvarjali so risbe
o otroški igri. Risbe smo nato tudi
razstavili v telovadnici.
Kot v torek, nas je tudi v petek obiskal nekdo, ki ne govori ravno našega jezika, bere pa našo dušo in srce.
Obiskala sta nas Flu in Tootsie - Flu
je reševalni pes, Tootsie pa šolana
družinska psička. Obiskala sta nas,
da bi nam pokazala, kako se urita in kaj vse znata ter nam predata nekaj svoje topline in potrpežljivosti. Učenci se res niso mogli ločiti
od njiju. Objemali so ju in se igrali z njima.
Psička sta bila res glavna igralca
tega dogodka, ne smemo pa prezreti njunih najboljših pasjih prijateljev
Tine in Nikolaja. Nazorno in zanimivo sta nama prikazala, kako urita psička in sodelovanje med psom
in človekom. Predstavila sta nam
tudi poklic veterinarja in reševalca
s psom. Tanja Maver Jamšek
V četrtek, 22. oktobra, je bil na naši šoli dan, ki je bil posvečen
knjigi.
O
biskala sta nas kar dva literarna ustvarjalca. Najprej se je z učenci od 6. do
9. razreda srečal pesnik in zbiratelj
ljudskega slovstva Franc Černigoj.
V svoji »gorjanski« opravi in s hudičkom (po knjigi Javorov hudič) v
nahrbtniku je bil najprej prava paša
za oči. S pristno besedo je učence
navdušil in jih s pripovedovanjem
ljudskih zgodb popeljal v svet naših
prednikov.
Vez med preteklostjo in sedanjostjo ter prihodnostjo je močna. V
zakladnici ljudskega besedovanja je
veliko modrosti. V narečni besedi je
je predstavila s svojimi slikanicami, ilustracijami, ugankami, igrami
z besedami … S svojim nastopom je
učencem pokazala, da je ustvarjalka
na dveh področjih. Zelo priznana in
predvsem otrokom ljuba pa je kot
ilustratorka. Njen svet živali, ki imajo posebno podobo, je otrokom všeč
in jim sporoča v njim razumljivem
jeziku celo bolj kot beseda.
Na obe srečanji smo učence pripravili. Brali smo njune knjige, risali
in ilustrirali njune zgodbe. Spoznavali smo njuno delo. V pripravah
sta nastali dve lepi slikovni kulisi, ki
smo ju uporabili na srečanjih. Pri-
veliko domačnosti. V ljubezni do lastne domovine in zgodovine pa veliko zanosa.
In prav tega danes mladi še kako
potrebujejo. Zato je knjiga, zato je
pisana beseda, zato so pisatelji, zbiratelji, ilustratorji, da v živem pristnem stiku podajajo mladim svojo
modrost, domačnost in zanos.
V drugi polovici dopoldneva pa je
naše učence od 1. do 5. razreda obiskala slovenska pisateljica in ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič ali Lila Prap. Učencem se
pravili smo tudi dve manjši razstavi knjig.
Umetnost je svet, ki lahko prodre
do učencev na način, ki jim je zelo
blizu. Do njihovega sveta vstopa
skozi pisano in govorjeno besedo,
po risbi in ilustraciji, preko gledališča in filma, skozi glasbo…
In zato so literarna srečanja tako
živa. Knjiga, risba, beseda oživi po
literarnem ustvarjalcu, ker v živo
stopa v stik z našimi učenci.
Irma Krečič Slejko
Martinov pohod z lučkami
Martinov dan so posebno praznično obeležili učenci OŠ Draga Bajca Vipava, ki so imeli v gosteh hrvaški tamburaški orkester „Janko Stjepušin“ iz Martinske Vesi in zamejske prijatelje s Koroškega. Prav
slednji so dali pobudo za Martinov pohod z lučkami, kakor so naslovili prireditev, pri kateri so sodelovali vipavski otroški pevski zbor in dramska skupina, mladi folkloristi, otroci iz vrtca, dva tamburaška
orkestra, pevci ter Kulturno izobraževalno društvo Teodozij. Organizacijo prireditve, ki je obsegala tri
sklope, je prevzela Lea Kobal.
P
rvi sklop prireditve se je začel ob 16.30 v avli osnovne
šole, kjer so po nagovoru
ravnateljice Alenke Nussdorfer Bizjak z glasbo in petjem pozdravili navzoče otroški pevski
zbor, Škratki iz vrtca in mladi
Tamburjaši. Prav njihova vodja,
Vlasta Lokar Lavrenčič, je s svojo skupino glasbenikov s prijatelji
onkraj meje spletla trdne vezi, ki so
zaznamovale ta večer.
Ko se je stemnilo in ko so otroci prižgali svetilke, je dolga povorka ob spremljavi harmonik krenila proti Trgu Pavla Rušta, kjer so
člani društva Teodozij pod režisersko roko Alenke Vidrih na Starem placu v soju bakel odigrali prizore iz življenja svetega Martina.
Gledališka ustvarjalka Alenka Vidrih je Primorcem morda bolj poznana kot nekdanja članica igralskega ansambla Primorskega
dramskega gledališča, širše prepoznana pa je po svoji interpretaciji šansonov. Pri ohranitvi pristnosti v vseh svojih umetniških
izrazih je tudi tokrat uspela. Igralci so prepričljivo nastopili v svojih
vlogah. Nejc Furlan je bil kot pripovedovalec prevzet nad legendo,
o kateri pripoveduje, Jurija Premrla pa je v vlogi pripovedovalca bolj navdihnila Martinova človeška preprostost. Priljudnost in
karizmatičnost lika Svetega Martina je odlično upodobil Anton
Lavrenčič. V očarljivem ambientu predstave, ki je že kot takšen
predstavljal izziv za ustvarjalce in
v objemu množice približno 600
obiskovalcev, so se izjemno dobro
znašli otroci vipavske osnove šole
ter ‘vojaki’, ki so jih odigrali člani
društva Teodozij. V odrskem prostoru so pričarali živžav vaških trgov, ki so tako kot stoletja poprej
tudi ta večer povezali ljudi vseh
starosti med seboj. Predstava se je
zaključila v soju bakel in svetilk, ki
so jih oblikovali in s seboj prinesli
sami otroci v povorki. Od tu se je v
spremstvu rimskih vojakov številna množica obiskovalcev namenila
v kulturni dom, kjer se je začel zaključni del prireditve. Nastopili so
tamburaši iz Siska, najboljši mladi tamburaši Hrvaške, pod vodstvom dirigenta Ivana Klekovića,
in s svojimi skladbami navdušili
tudi vipavsko občinstvo. Koncert
tamburašev so z zabavnim skečem
popestrili šestošolci, z glasbenimi
vložki pa mladi folkloristi. V duhu
ohranjanja raznolike in bogate dediščine tega zgodnjekrščanskega
svetnika so teodozijevci pred kulturnim domom pekli kostanje in
natakali mlado vino. Za en popoldan in en večer na poti med Szombathelyem in Toursom so zažarele lučke tudi v Vipavi. Da le ne bi
ugasnile!
Lea Kobal
frizerstvo
Goriška cesta 13, 5271 Vipava
Janja Bizjak
(v centru Fama)
JANJA
VSAK PETEK IN SOBOTO V DECEMBRU
25 % popust
ZA VSE UPOKOJENCE TER ČLANE
DRUŠTVA INVALIDOV AJDOVŠČINA.
Ker se s 1. decembrom vrača Janja, smo za vas
spoštovane stranke podaljšali obratovalni čas salona.
od TOR do PET 8-18 in SOB 8-14
Naročila sprejemamo na telefone
tel.: 05 366 51 71 gsm 030 693 389
Latnik 170, 27. november 2015
Europeans for peace – projektna
izmenjava na temo diskriminacije v
2. svetovni vojni
Dijaki ŠGV na
izmenjavi v Nemčiji
V ponedeljek, 11. 9. 2015, se nas je trinajst dijakov Škofijske gimnazije Vipava
v spremstvu treh naših profesoric odpravilo na izmenjavo v Nemčijo v sklopu
programa EUROPEANS FOR PEACE. Naš projekt se imenuje Facing discrimination – German and Slovenian youth research how different people from both
countries resisted/faced discrimination in the Nazi period (Soočanje z diskriminacijo – mladi iz Nemčije in Slovenije raziskujejo, kako so se ljudje iz obeh
držav upirali/soočali z diskriminacijo v obdobju nacizma). Teden smo preživeli
z dijaki nemške šole Geschwister Scholl Schule v mestu Leutkirch im Allgäu in
ob tem spoznavali, kako so se ljudje v času nacizma soočali z diskriminacijo.
N
aše delo se je med tednom
vrtelo okrog raziskovanja diskriminacije med 2. svetovno
vojno in diskriminacije danes, spoznavanja nemškega uporniškega gibanja
Bela vrtnica (po njunih dveh članih
je poimenovana šola) ter seveda okoli
trenutno aktualnega problema beguncev in migrantov. Čeprav je tema 2.
svetovne vojne nam precej oddaljena
Kameruna in Sirije.
Po napornem tednu smo imeli zase še
dva dneva, ki sta bila namenjena obisku mesta Ulm in bavarske prestolnice München. Tam je lahko vsak našel
nekaj zase – od ogledovanja različnih
znamenitosti, do pohajkovanja po že
božično okrašenih ulicah in trgovinah.
Poleg vsega novega, kar smo se naučili, smo ta teden dijaki tudi pridno va-
ŠOLSKA
15
V šivalnici Muce Copatarice
Sanjati o nemogočih stvareh in verjeti v pravljice je delček otroštva. Pustimo otrokom domišljijo, razvijajmo njihovo kreativnost, spodbujajmo jihin jim stojmo ob strani.
L
ik Muce Copatarice živi med
nami in nas spremlja na poti
otroštva. Zato nas je nekega dne,
pri uri slovenščine, obiskala Muca Copatarica. Najprej je zavila v garderobo
in si ogledala, kako so pospravljeni
čevlji. Vse nepospravljene je zložila v
vrečo in jih prinesla v razred. Z otroki
se je pogovorila, kako in zakaj je potrebno skrbeti za svoje stvari. Nato pa
jih je s svojo prefinjeno lepoto, srčno
dobroto in nežnostjo popeljala v svet
svoje pravljice, pravljice o Muci Copatarici. Otroci so ji tiho in z zanimanjem
prisluhnili ter jo s sijočimi očmi občudovali. In Muca Copatarica je začela
svojo pripoved: »V mali vasi so majhne
hiše in v vsaki hiši so otroci. V pisanih
srajčkah so in obuti v rdeče in modre
copatke…« Ko je muca zaključila, so se
ji otroci približali, se jo dotaknili, jo pobožali, prijeli in objeli. Vsak jo je želel
občutiti. Zato tudi mi ne pozabimo, da
otroci potrebujejo objem, skratka drobno dejanje, ki bogati otrokovo srce.
Sledilo je poustvarjanje. Otroci so
najprej razvrščali sličice v zaporedje pravljice in obnovo le-te. Nato pa
smo našo učilnico spremenili v šivalnico. Odločili smo se, da sešijemo co-
patke, take tople z vzorčkom, ki bodo
za igro ali pa bodo služile le kot žepek
za shranjevanje malih skrivnosti. Pripravili smo filc, šivanke, niti in škarje. Vsak otrok je dobil izrezan spodnji
in zgornji del copata. Oba dela je bilo
potrebno prišiti skupaj. Otroci so komaj čakali, da bodo začeli s šivanjem.
Prvi vbodljaji šivanke so bili zahtevni,
naporni in nit nikakor ni hotela ubogati. Prekrižala se je spodaj, zgoraj in ovijala okrog. A ker vaja dela mojstra, če
mojster dela vajo, je bil vsak vbodljaj
lažji, prsti spretnejši, šiv pa lepši in natančnejši. Vsem otrokom je uspelo sešiti copatek. Zadovoljstvo ob končnem
izdelku je žarelo na otrokovem obrazu. Ker ima vsak copateksvoj par, smo
se ob zaključku ustvarjanja igrali igrico
Poišči svoj par. Otroci so se nasmejanih obrazov sprehajali po razredu, iskali par svojemu copatku ter srečni oznanili, kadar so ga našli. Zaključili smo
veseli in se nasmejanih obrazov nastavili pred objektiv.
Gledati otroške obraze, kako njihove oči izžarevajo srečo in kako so usta
razpotegnjena v širok nasmeh, je nekaj
najlepšega.
Vanesa Pev Stibilj in Maja Bitežnik
Tovarniška cesta 4a (C3),
5270 Ajdovščina
t: +386 (0)5 99 280 75
f: +386 (0)5 99 268 56
g: +386 (0)51 690 437
[email protected]
Matija Ceket s. p.
Pri nas poskrbimo za varno in strokovno izpeljavo vseh vaših nepremičninskih želja.
 Posredovanja pri prodaji oz. nakupu ter najemu oz. oddaji nepremičnin
 Urejanja pravnega statusa nepremičnin
 Svetovanja s področja nepremičninskega poslovanja
 Izpeljave pravnega posla v prometu z nepremičninami
Obiščite nas na sedežu agencije ter nam zaupate vaše želje in pričakovanja.
Potrudili se bomo da kar najbolj upravičimo vaše zaupanje.
Za znane stranke iščemo vse vrste nepremičnin za nakup ter najem!
www.gaberit.si
DECEMBRSKE UGODNOSTI
V ŠPORTNEM CENTRU AJDOVŠČINA
in je za večino nas le stvar preteklosti, smo se ob poslušanju zgodb in
samostojnem delu precej bolj približali občutkom ljudi v tem času ter podrobneje spoznali, kaj je pomenilo, če
si bil takrat član uporniškega gibanja.
Naše ugotovitve smo prenesli tudi na
današnji čas, ko zaradi vojne na Bližnjem vzhodu veliko ljudi beži oz. išče
boljše življenjske razmere v Evropi.
Mislim, da so nas vse pretresle zgodbe
štirih dijakov, ki so zbežali iz Gambije,
dili našo nemščino in presenečeni ugotovili, da že znamo sami naročiti kakav
v kavarni in kupiti pražene mandlje na
ulici. Še prekmalu je bil čas za odhod in
tako smo se 15. 11. poslovili od naših
nemških vrstnikov ter se odpeljali proti Sloveniji. Za nas je bila to nepozabna
izkušnja in zagotovo nam bo ostalo veliko lepih spominov, hkrati pa se že veselimo povratnega obiska nemških dijakov v marcu naslednjega leta. Mirjam Smrdelj
V športnem centru Ajdovščina smo v mesecu decembru oblikovali praznične cene
ter praznični urnik za obisk bazena ter savn.
V času od 1 do 24 decembra je obiskovalcem pokritega bazena
na voljo 10% popust pri nakup vstopnice za 10 obiskov.
Od 24 do 31 decembra pa je vstopnina na bazen za vse obiskovalce 2,5€
Ljubitelji savne pa imajo v mesecu decembru možnost
nakupa vstopnice za 10 obiskov z 10% popustom.
(Akcija nakupa velja do 31.12.2015).
POKRITI BAZEN
(od 1 do 24 decembra)
Zavod za šport Ajdovščina
Urnik Ponedeljek - petek:
Cesta 5. maja 14
16:00 - 21:00
5270 Ajdovščina
sreda:
organizirane
skupine
SLOVENIJA
Sobota:14:00 - 21:00 Nedelja:13:00 do 17:00
www.zs-ajdovscina.si
Tel.: 05 364 47 22, gsm 051 442 553
MLADI
16
Latnik 170, 27. november 2015
Obiskali so nas predstavniki Evropske komisije
Na Martinovo smo na Ljudski univerzi Ajdovščina gostili prav posebne goste. Na pobudo Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so nas obiskali predstavniki Evropske komisije, ki so v tistem tednu spremljali rezultate in izboljšave, do katerih je prišlo s pomočjo evropskih sredstev v naši dolini in Brdih.
Obisk predstavnikov Evropske komisije na Ljudski univerzi Ajdovščina
R
azlog za obisk so bili izjemni rezultati, ki smo
jih na Ljudski univerzi Ajdovščina dosegli s projekti iz Evropskega socialnega
sklada v programskem obdobju
2007 - 2013. Naše delo smo jim
predstavile v Centru za tretje življenjsko obdobje, kjer tudi sicer
pogosto izvajamo posamezne
programe. Navdušeni so bili nad
številom izvedenih projektov, ki
nam jih je uspelo pridobiti, višino
pridobljenih sredstev, predvsem
pa številom udeležencev in njihovimi dosežki. V obdobju od 2009
do 2013 smo namreč v splošne
neformalne programe za izobraževanje odraslih in v programe
za dvig ravni pismenosti vključili več kot 1.300 ljudi pretežno iz
zgornje Vipavske doline. V program Projektno učenje za mlajše
odrasle – PUM, ki je namenjen
mladostnikom z nedokončanim
šolanjem in iskalcem zaposlitve,
je bilo vključenih več kot sto mladih. Presenetilo pa jih je dejstvo,
da smo ves ta čas izjemno veliko
delali tudi na programih za brezposelne in priseljence.
Obisk predstavnikov iz Bruslja
je bila za nas velika čast, pohvala za delo in izjemna izkušnja, saj
smo pridobile nov vpogled na delovanje evropskega sistema ter
novo samozavest za prijavljanje
na evropske razpise, s katerimi
lahko uresničujemo našo vizijo in
poslanstvo – to pa je dostopnost
vseživljenjskega učenja vsem.
Ob zaključku smo naše obiskovalce popeljale še na kratek izlet
po Ajdovščini, ki jim je bila zelo
všeč, saj se je tisti dan kopala v toplem, jesenskem soncu in vseh
svojih barvah.
Mojca Volk
Zmaga na Skavtfestu
Postojnski skavti vsakih pet let prirejajo že tradicionalni Skavtfest,
festival slovenske skavtske pesmi. Prijavijo se lahko skavti iz vse
Slovenije.
Jezikovni tečaji
Računalniški tečaji
Programi NLP in komunikacije
Osnovna šola za odrasle
Desetprstno slepo tipkanje
November na MDPM
November na našem društvu se je pričel z nenavadnim obiskom. Obiskale so nas 3 zimske botre iz
Ljubljane, ki so nam prinesle pismo Dedka mraza, po pošti pa smo prejeli tudi pismo Božička. Oba
zimska moža sta nas prosila, če jima bomo pomagali pri letošnjem obdarovanju otrok, zato je ta mesec že mineval v pripravah na decembrski čas obdarovanja.
Delavnica Oživimo papir - reciklirane škatle
S
Waldorfski vrtec Zlata ptica v soboto, 12. decembra 2015 v prostorih
vrtca na Ustju prireja božični semènj. Vabljeni vsi, ki bi radi preživeli
malce drugačen dan v pravljični deželi palčkov in vil. Vzgojiteljice,
starši in podporniki waldorfske pedagogike smo združili moči in svoje
ustvarjalne ideje. Obljubljamo pester in raznolik program kot se za
semènj spodobi.
Popeljali vas bomo v čarobni svet lutkovnih pravljic, ustvarjalnih
delavnic in glasbenih predstav. Gostili bomo dobro vilo, ki bo otrokom
na uho zašepetala kaj lepega in poučnega, otroci pa bodo lahko pokukali tudi v rudnik, kjer bodo palčki prav za vsakogar skrili zaklad.
Predstavili se bodo tudi lokalni ekološki kmetovalci in vinarji ter obrtniki in umetniki, ki z delom svojih rok ustvarjajo čudovite dekorativne
in uporabne izdelke. Lahko se boste zapeljali na testno vožnjo z električnim avtomobilom in si ogledali rezultat inovatorske žilice enega
izmed naših staršev - 3D tiskalnik. Za piko na i pa še pokušanje kulinaričnih dobrot naših staršev in bogat srečelov.
Za vsakogar se bo zagotovo našlo kaj zanimivega. Pridite, lepo bo.
Pravljično lepo!
ALDORFSKI VR
TE
C
W
a,
jan
bl
a
orsk
im
Pr
ajdovski osnovni šoli in tako se je
delavnic, ki so potekale v duhu recikliranja, udeležilo prek 80 otrok.
Otroci so za ponovno uporabo pripravili odpadne škatle, odpadne deščice in ustvarjali iz materialov, ki
so jih nabrali v naravi, ter preživeli
zanimiv šolski dan.
Waldorfski vrtec Zlata ptica vabi na božični semènj
E
O
eveda pa z mislimi nismo bili
le pri darilih. V novembru
vsako leto poteka tudi Festival Hiše mladih in zopet smo se z
veseljem odzvali povabilu Mladinskega centra za pripravo delavnic
za osnovnošolce. Ker čas festivala,
od 16. do 22. novembra, ni počitniški čas, smo k sodelovanju povabili
V novembru se je zvrstilo tudi nekaj drugih dogodkov. Naši prostovoljci in sodelavci, ki se kot vzgojitelji ali vodje udeležujejo letovanj,
so se odpravili na izobraževanje za
vodje in animatorje letovanj v Pacugu, v MC Hiša mladih je potekal dogodek ‘’Rastimo skupaj’’, ki so se ga
udeležili tudi mladi parlamentarci,
izšel je zbornik ZPMS ob 25-letnici
TOM telefona, udeležili smo se delovnega sestanka regijskih koordinatorjev projekta Evropa v šoli.
V soboto, 21. novembra, so nas
obiskali tudi predstavniki društev,
ki jih povezuje Zveza prijateljev
mladine Krško. Ogledali so si znamenitosti Vipavske doline in Hišo
mladih, kjer so si s predstavniki našega društva na delovnem posvetu
izmenjali mnenja in izkušnje o aktivnostih in delu v naših društvih,
sodelovanju med društvi ter različnih temah, ki so skupne vsem nevladnim organizacijam.
Maša Čibej, MDPM Ajdovščina
čimveč skavtov iz našega stega, zato
smo k sodelovanju povabili skavte
iz vseh starostnih skupin ter posneli
pesem. Sledil je mesec dni priprav;
vaje, koreografija…Odločili smo se,
da bomo tudi pesem predstavili v
čimvečjem številu in tako zbrali na
kup prečudovit »fantovski bend«,
pridružil pa se jim je še skoraj trideset glavi zborček naših malih in
velikih pojočih skavtov, ki so skupaj
pesem pripeljali do pravcate zmage
na letošnjem Skavtfestu. Sedaj pa se
pesem že veselo prepeva na naših
srečanjih. Veseli smo, da se slovenska skavtska glasba širi, hvala vsem
za podporo!
TK
Lj
u
Predelovalec sadja na tradicionalen način,
Izdelovalec kruha, potic, peciva in testenin na
tradicionalni način, Zeliščar , Socialni
oskrbovalec na domu
S
trokovna žirija in občinstvo
nato izbere zmagovalno pesem. Tudi skavti iz stega Ajdovščina – Šturje 1 smo se, tako kot
ostalih 11 nastopajočih, prijavili ter
se borili za zmago. Naša pesem Z
rutko na pot je na Skavtfestu 2015
postala glavna zmagovalka (po izboru strokovne žirije) in tudi pesem
ognja (najboljša pesem po izboru
občinstva). Ob dvakratni zmagi je
bilo veselje nepopisno. Za bogato
besedilo in glasbo so poskrbele Barbara G., Veronika G. in Veronika
M. Pesem govori o skavtski rutki, ki
nas vedno spremlja okrog vratu na
vseh skavtskih dogodivščinah. Želeli smo si, da bi v pesmi sodelovalo
Waldorfs
ka
šo
la
Nacionalne poklicne
kvalifikacije NPK
Latnik 170, 27. november 2015
KULTURA
17
Budil spomin na velike može in na narodovo dediščino
Pred štirinajstimi leti, 18. novembra 2011, so Občina Ajdovščina, Planinsko društvo Ajdovščina, TIC Ajdika, KS Ustje, KS Planina in KS Šmarje pripravili prvi pohod Po Vertovčevih poteh, pohod skozi vasi na obronkih Vipavskih gričev, kjer je živel in deloval Matija Vertovec (1784 – 1851).
Z
nameniti duhovnik in svetovalec ljudem pri njihovem
vsakdanjem srečevanju s težavami je bil eden najpomembnejših
slovenskih strokovnih piscev 19. stoletja. Rodil se je v zaselku Jakulini pri
Šmarjah na Vipavskem, v duhovnika
je bil posvečen leta 1807 v Gorici, kasneje je služboval v Vipavi, na Planini
in v Šent Vidu, današnjem Podnanosu, kjer je leta 1851 tudi umrl. Njegova
zapuščina je raznolika in bogata. Prvi
je v slovenskem jeziku pisal o vinogradništvu, vinarstvu in kletarstvu
(Vinoreja 1844), o uporabni kemiji
(Kmetijska kemija 1847), o astronomiji (Zvezdoslovje 1847), o splošni
svetovni zgodovini (Obča Povestnica
1863). Leta 1850 je izdal knjigo svojih
pridig (Shodni ogovori) in knjižico
Sporočilo slovenskim vinorednikam,
na njegovo pobudo je Peter Kozler
izdal zemljevid Zemlovid Slovenske
dežele (1853), v strokovnih krogih
utemeljeno domnevajo, da je prav
Vertovec Francetu Prešernu dal pobudo za Zdravljico.
Zadnje desetletje spomin na velikega Vipavca ohranjajo v Društvu
za odkrivanje in varovanje naravnih
in kulturnih vrednot Matija Vertovec, v Turističnem društvu Vinoreja Šmarje in v Turističnem društvu
Podnanos. O njegovem življenju in
delu med drugim pripovedujejo spominsko obeležje na rojstni domačiji v Jakulinih, turistično informacij-
Obeležje na Vertovčevi rojstni hiši.
ske table in gradivo, strokovni članki,
novinarski prispevki in najnovejši dokumentarni film Matija Vertovec –
veliki um slovenskega naroda. Njemu v spomin potekata tradicionalna
pohoda Po Vertovčevih poteh in pohod Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne. V Šmarjah so se rojaku ob 150. obletnici smrti v letu 2001
poklonili s spominskim obeležjem v
Šmarjah, doprsnim kipom v bronu,
ki je delo akademskega kiparja Mirsada Begića. Ob 230. obletnici Vertovčevega rojstva in 170. obletnici izhajanja Vinoreje za Slovence v Kmetijskih
in rokodelskih novicah pa sta Občina Ajdovščina in Občina Vipava leto
2014 razglasili za Vertovčevo leto.
Stane Bačar
A kaj lahko bi se zgodilo, da bi veliki
mož z Vipavskih gričev ostal širši javnosti neznan, če nanj ne bi pred dvema desetletjema spomnil Stane Bačar
(1938 – 2012), strasten bibliofil in zbiralec fosilov, mineralov in kristalov ter
vnet raziskovalec zgodovine Ajdovščine in njene bližnje okolice. Družinska
knjižnica družine Bačar, ki jo je Stane snoval desetletja, hrani neprecenljivo dediščino izjemnih mož evropske in svetovne zgodovine, posebno
mesto pa imajo v njej knjige, ki izvirajo iz domačih krajev. Obsežno gradivo zajema knjige o vinarstvu, vinogradništvu in kletarstvu. Med njimi so
v ospredju prve izdaje vseh knjig Matije Vertovca, saj je Bačar do njih prišel z veliko truda. Iz številnih zapisov,
ki jih je v svojem dolgoletnem zbirateljskem in raziskovalnem delu delil z
drugimi, je mogoče čutiti veliko naklonjenost in spoštovanje do rojaka.
Iz Bačarjevega dela veje žar, s katerim
je svoje navdušenje do Vertovca želel
deliti tudi z drugimi. Kar ni nič nenavadnega, saj je bil tudi Bačar zelo navezan na kraje in ljudi sredi Vipavskih
gričev in je tudi iz osebne življenjske
izkušnje razumel Vertovčevo poslanstvo. Bačar se je rodil v Dolenjah, leta
1938, od koder je bil tudi njegov oče,
mama pa je bila iz Malih Žabelj. Vajen je bil skromnega življenja, saj je
bil oče dninar, v družini pa so bili trije
otroci. Kljub skromnim razmeram, ko
je pri hiši zmanjkalo tudi za kruh, je
mama občasno kupila kako knjigo, saj
sta oba z očetom rada brala in to ljubezen sta prenesla tudi na otroke. Sprva skozi zgodbice in pravljice, ki jim
jih je ob večerih še ob svečah in petrolejkah prebirala in pripovedovala
mama in so se Stanetu vtisnile globoko v spomin. Stane Bačar je bil željan
znanja, knjige so mu bile ves čas pri
srcu in prebral jih je sedem do osem
na teden. Prvo knjigo si je kupil kot
osemletni fant, ko je bil kot vojna sirota, očeta so namreč spomladi 1945
ubili nemški vojaki, v Cerknem v koloniji. Mama mu je pred odhodom v
roko stisnila nekaj denarja, on pa si
je namesto bonbonov kupil Robinzona, ki je še vedno v Bačarjevi družinski knjižnici.
Ta njegova strast je z leti le še rastla. Prve razrede šole je obiskoval na
Planini, po nižji gimnaziji je sicer želel postati profesor slovenščine, toda
postal je strojni ključavničar. Kasneje je ob delu študiral in postal najprej strojni tehnik, kasneje še ekonomist.
Kot se je sam večkrat pošalil, se je kljub vsem oviram življenje tako zavrtelo, da je univerzo (ekonomsko fa-
predstavil na tematskih razstavah.
Leta 1987 je v samostanu v Vipavskem Križu razstavil komplet pridig
Janeza Svetokriškega, leta 1991 pa je v
sodelovanju s kapucini iz Križa, Goriško knjižnico Franceta Bevka, Marjanom Brecljem in Občino Ajdovščina pripravil razstavo ob 300. obletnici izida prve knjige Janeza Svetokriškega. Leta 1994 je ob 150. obletnici
prve objave Vinoreje pripravil bibliografsko razstavo o Matiji Vertovcu in
z njo v širši javnosti sprožil zanimanje za skoraj pozabljenega duhovnika, učenjaka in učitelja. Kot urednik
je sodeloval pri izdaji faksimiliranega
ponatisa Vinoreje in Shodnih ogovorov, ki so jih ob 150. obletnici prve objave Vinoreje v Kmetijskih in rokodelskih Novicah izdali v Agroind Vipava
1894, kompletu je bila priložena tanjša študija dr. Branka Marušiča Matija
Vertovec in njegova doba in podoba.
In ko je hodil za Vertovcem po vaseh
od Ustij, Dolenj čez Planino v Šmarje
in v bližnje zaselke na južnem pobočju Vipavskih gričev, je v njem dozorela zamisel, da bi po zgledu nekate-
besedilu pa je ob opisu poti predstavil
številne naravne in kulturne zanimivosti krajev. Ob pohodu je dolga leta pripravljal in predstavljal razstavo fosilov in mineralov, ki je bila na ogled
v cerkvici sv. Marjete nad Dolenjami, njegovo rojstno vasjo. Bil je tudi
med pobudniki ustanovitve Društva
za odkrivanje in varovanje naravnih
in kulturnih vrednot Matija Vertovec
in njegov prvi predsednik. Leta 2008
je Društvo Matija Vertovec na pobudo lastnika Vertovčeve rojstne hiše v
Jakulinih Zdravka Krapeža in ob strokovni pomoči oblikovalca v Goriškem
muzeju Borisa Blažka na domačiji odkrilo spominsko ploščo, z besedilom,
ki ga je pripravil in uredil Bačar. Njegovo delo sta tudi besedili na informacijskih tablah v zaselkih Potok in
v Uhanjah, ki so ju člani društva postavili leta 2011, in govorita o naravni in kulturni dediščini zaselkov. Tudi
v njih se kaže Bačarjeva velika povezanost z domačimi kraji in ljudmi.
Žal Stane Bačar ni dočakal spominskega leta, posvečenega 230. obletnici Vertovčevega rojstva in 170. obletnici izhajanja Vinoreje za Slovence v
Kmetijskih in rokodelskih novicah.
Besede, s katerimi je poudarjal pomen
ohranjanja spomina na pomembne
može in dogodke iz slovenske zgodovine za nacionalno identiteto naroda,
pa so še vedno žive. TA
Stane Bačar je prispeval besedila za informacijske table, ki opozarjajo popotnika na naravno
in kulturno dediščino zaselkov Potok in Jakulini.
kulteto) videl tudi od znotraj. Čeprav
njegova poklicna pot ni bila povezana s knjigami, bil je strojni ključavničar na Lipi, med vodilnimi delavci v
Tekstini, načelnik oddelka za ljudsko
obrambo, predsednik Izvršnega sveta
Občine Ajdovščina in nazadnje načelnik Uprave za notranje zadeve v Novi
Gorici, je ob podpori družine in sodelavcev širil svojo zbirateljsko vnemo
in predanost kulturi, s katero je spodbujal tudi okolico. Najprej svojo družino, hčerki in vnuke, prijatelje, znance in širšo javnost v Vipavski dolini.
Gradiva iz bogate knjižne zbirke je ob različnih priložnostih rad
rih znanih slovenskih tematskih poti
v občini pripravili spominsko pot v
čast Matiji Vertovcu. Po njegovi zamisli je bila osnovna trasa poti speljana od mogočnega hrasta pod Ustjami
skozi Dolenje do cerkvice sv. Marjete,
čez Nabojs do zaselka Brith na Planini,
skozi zaselek Dolenja vas do zaselka
Marci, od tu pa naprej čez preval Trešnik na Ojstri vrh, skozi zaselek Potok
do Šmarij in iz središča vasi nazaj proti Vrtovčam, skozi Tevče in Uhanje do
izhodiščne točke. Bačar je za prvi spominski pohod pripravil besedilo zgibanke, ki je aktualizirana in posodobljena še vedno popotnica pohodu, v
Postanite vidni v
vašem časopisu
Latnik.
leto, ki je obrodilo enega izmed največjih sadov vseh treh društev. Vendar tudi leto pred nami ne bo namenjeno zgolj počivanju na lovorikah. S
projekti bomo nadaljevali. Za novim
projektom lahko sledite na Facebook
Kulturno izobraževalno društvo Teodozij.
V imenu vseh ustvarjalcev, vam želimo lepe praznike ter uspeha ter
vztrajnosti polno novo leto!
Nejc Furlan
Robert Ferjančič s.p. Slap 41, Vipava
TRŽENJE
041 675 948
Uspešno leto filma Rimska zgodba
Film izpod DD Studia, Red Visionproductionst ter KID Teodozija – Rimska zgoda, je po več kot uspešni
junijski premieri, katere se je udeležilo slabih 2.500 gledalcev doživel uspehe tudi drugod.
B
il je namreč gost tudi v Šmartnem v Brdih, v Kanalu ob
Soči, dvakrat v Ajdovščini (v
okviru KAŠ-evega letnega vrta ter v
okviru septembrskega Štrudlfesta),
v Kobaridu (festival fronta), Volčji
dragi (poletno dogajanje v Lakenessu), v kinu v Novi Gorici, v kulturno
pastoralnem centru Gerogios v Piranu, v Kosovelovem domu v Sežani, v
Baški grapi, v Semiču v Beli krajini in
nazadnje še v Vrtojbi.
22. decembra pa čaka film še posebna praznična projekcija v domačem
ozračju v Solkanu v Šeše baru. V pripravi je tudi projekcija v Ljubljani.
Naslednje leto pa bo film zagotovo še
bil predvajan na primorskem in širše.
Film je bil tudi gost festivala slovenskega filma v Portorožu, kjer je
v okvirju festivalske televizije AKTV
bil predvajan kar trikrat. Prejel je
kritiko popularnega kritiškega bloga Jezdeci vsebine, prav tako pa je o
filmu spregovorila tudi Majda Širca.
Več o kritikah si boste lahko kmalu
prebrali tudi na internetu. Film je bil
več kot odlično in pohvaljeno preveden tudi v angleščino. Prevedla ga je
Beti Uršič.
Pred njim je nekaj festivalov, novo
leto z novimi dogodivščinami, izdaja
DVD-ja, objava kratkega filma »v zakulisju«, ki bo razkril zanimivo ozadje poteka snemanja filma. Prav tako
ste povabljeni, da film za naslednje
leto rezervirate v vašem (večjem)
kraju, še posebej ciljamo na poletne
projekcije, ki so posebno doživetje.
Za nami je naporno, pestro a hkrati več kot razburljivo in zanimivo
18
Desetletje v soju Zarje
KULTURA
Dramsko pevska skupina Zarja, ki deluje pod okriljem Društva upokojencev Ajdovščina, je v novembru praznovala 10. obletnico ustvarjanja.
S
kupina se je pred desetimi leti
ustanovila predvsem z namenom, da bi še popestrila kulturni program prireditev Društva
upokojencev, kot dramska dopolnitev petju zbora Večernice. Skozi desetletje pa je močno presegla ta cilj.
Ob uprizarjanju dramskih besedil
je skupina močna tudi v ljudskem
petju. Dodatne energije pa upokojenkam in upokojencem, članom
skupine Zarja, dajejo najmlajši –
poslanstvo skupine je namreč tudi
medgeneracijsko sodelovanje - tako
skorajda ne mine nastop Zarje brez
sodelovanja šolarjev iz OŠ Šturje.
In nastopov ne manjka – če so v
ustanovnem letu 2005 štirje igralci pod mentorstvom Jožice Mozetič enkrat uprizorili skeč Muc gospe Vriskove, se je že prihodnje leto
zvrstilo kar 13 nastopov. Skupina se
je večala, nastajale so nove dramske
uprizoritve, pa interpretacije pesniških in proznih del domačih literatov. Posebno je bilo leto 2011, ko se
je dejavnost skupine iz dramske razširila še na petje, dramski mentorici Jožici Mozetič pa se je pridružila Marija Terčelj, ki članice uči peti.
Nastajale so nove zgodbe, dramski
prizori, osvajali so nove pesmi, prihajali so novi člani, drugi odhajali … Lani je skupina opravila kar 33
različnih nastopov, letos pa do novembra že 42! Trenutno šteje 13 članov, s katerimi vadita dve mentorici
in harmonikaša.
Da je skupina nadvse popularna
med domačo publiko, je dokazala
tudi do zadnjega kotička napolnjena
Dvorana prve slovenske vlade, kjer
je Zarja 21. novembra priredila rojstnodnevno praznovanje, tudi tokrat v sodelovanju z mladimi prijatelji, odličnimi folkloristi iz OŠ
Šturje.
Predsednica Društva upokojencev Ajdovščina Metka Marušič se
je v svojem nagovoru zahvalila skupini, ki je pred desetimi leti nastala
prav na njeno pobudo, v šali pa se je
tudi opravičila, ker jih preveč priganja. Tudi župan Občine Ajdovščina
Tadej Beočanin je pohvalil kulturne aktivnosti v tretjem življenjskem
obdobju, še posebej pa je vesel medgeneracijskega sodelovanja, ki ga
skupina tako skrbno neguje. Mladi dajejo starejšim energijo in voljo,
starejši pa mladim lahko ponudijo
svoje bogate izkušnje.
Ob deseti obletnici Zarje je izšel
tudi zbornik, ki delo skupine ohranja za zgodovino. Članice in člani pa
z novimi vizijami veselo vstopajo v
novo desetletje.
sh
Majhno mesto velikih zgodb
Nedolgo nazaj se je zaključila celovita prenova idilične vasice Vipavski Križ, enega izmed skritih
biserov turizma v Vipavski dolini. Premik na bolje pa se danes že kaže tudi v izboljšani ponudbi za
obiskovalce. Naj se zgodba prične.
V
ipavski Križ je majhno mesto velikih zgodb, zgodb iz
preteklosti, ki jih narekujeta bogata kulturna in arhitekturna
dediščina kraja, in tistih iz današnjih dni. Zgodbe o gasah in placu,
o stavbah, o ljudeh, pa o tlakovcih,
tistih, ki so jih dali postaviti Attemsi, in tistih, ki so bili postavljeni pred
kratkim. Te in druge zgodbe dajejo
majhnemu mestu na vrhu griča poseben čar in seveda priložnost za
razvoj turistične ponudbe. Nedavno
prenovljene ulice in trgi Vipavskega
Križa kar vabijo k postanku, spoznavanju zanimivosti in okušanju
lokalnih dobrot. Svojevrstno doživetje pa predstavljajo tudi dogodki, ki se znotraj obzidja odvijajo ob
koncu leta.
V sklopu prireditev Vinski hrami
Vipavske doline med martinom in
božičem bo letos svoja vrata odprla tudi grajska klet v Vipavskem Križu. V soboto, 28. novembra 2015, bo
grajska klet nekoliko spominjala na
čase, ko so v njej zbirali vinsko desetino, le da tokrat vina ne bodo zbirali in hranili ampak ga okušali. Sodov iz tistih časov že zdavnaj ni več,
bodo pa ta večer v kleti dobile prostor vinske posode današnjih okoliških vinarjev. In kot se za take priložnosti spodobi, bo klet obiskala tudi
grajska gspuda. Grof in grofica ter
ostali obiskovalci bodo lahko v grajski kleti, na placu in v gasah pokušali vina, s katerimi se bo predstavilo
kar šestnajst vinarjev iz Vipavskega Križa in okoliških vasi, Cesta, Lokavec, Skrilje, Dobravlje, Velike Žablje, Male Žablje in Plače. Ti so bili
v množici številnih uspešnih vinarjev iz Vipavske doline morebiti
kdaj spregledani ali manj opaženi.
Ta večer bodo prostor za predstavitev svojih vin dobili v čudovitem
Latnik 170, 27. november 2015
Razstava Prezrte reči
5.novembra, se je v Pilonovi galeriji Ajdovščina odprla samostojne
razstava domačega umetnika, slikarja, grafika in fotografa Danila
Jejčiča, ki se je predstavil s fotografijami iz zadnjega cikla, poimenovanega Prezrte reči.
Danilo Jejčič, Sinkopa, iz cikla Zgodba o
drevesu, 2015
D
anilo Jejčič sodi med vidnejše primorske grafike
in najpomembnejše predstavnike slovenske geometrijske
abstrakcije. Svojo umetniško pot je
začel z ustvarjanjem slikarskih kolažev, leta 1971 pa se je pod vplivom
tedanjih konstruktivističnih tendenc posvetil raziskovanju geometrijske abstrakcije. V devetdesetih letih se je začel intenzivneje ukvarjati
najprej z grafiko in nekoliko kasneje
s fotografijo, ki jo je začel vključevati
v svoj grafičen proces. Likovni zvrsti je prvič smiselno povezal v ciklu
Alfa in Omega (2000-2002). Fotografije zavrženih predmetov, kot je
stisnjena pločevina, je kombiniral
bodisi z geometrijskimi liki in telesi,
ki jih poznamo z njegovih grafičnih
listov, bodisi s fragmenti fotografskih posnetkov in s tem poudaril
učinek prostorske iluzije.
V zadnjem ciklu, poimenovanem
Prezrte reči (2010-2015), ima fotografija vse pomembnejšo vlogo. Cikel je sestavljen iz dveh motivnih
sklopov, v katera so poleg fotografskih posnetkov vključene tudi klasične in digitalne fotomontaže. V
prvi motivni sklop sodijo fotografije neuglednih odpadnih materialov
ter propadajočih ostankov sodobne
civilizacije, v katerih umetnik išče
njihovo prezrto estetsko vrednost.
Drugi motivni sklop pa predstavlja posnetke narave, med katerimi
zasledimo posnetke vode, kamnin
in drugih naravnih materialov. Z
njimi avtor neposredno nagovarja gledalca k razmisleku o okoljski
problematiki.˝Grafični detajli, ki
dajejo fotografskim predlogam posebno dinamiko, so prisotni le na
ambientu grajske kleti in na novo
tlakovanih gasah in trgih Vipavskega Križa.
Druženje se bo pričelo ob 17. uri z
vodenim ogledom mesta, od 18. do
22. ure pa bo sledila pokušina vin.
V skupnem sodelovanju Odprte
hrame v Vipavskem Križu organizirajo Krajevna skupnost Vipavski
Križ, Turistično društvo Vipavski
Križ in Zavod za turizem Vipavski
Križ, ki z organizacijo različnih dogodkov oživljajo mnoge zgodbe tega
starodavnega mesta. Nekatere velike zgodbe tega leta šele prihajajo.
Tudi letos se bo v Vipavskem Križu odvijala Božična zgodba, kako
posameznih delih, avtor namreč
ustvarja prostorske in iluzorne vizualne efekte pretežno z ročnim kolažiranjem fotografskih podob in z
manipulativnimi posegi, ki jih omogočajo sodobne digitalne tehnologije, ˝ je zapisala umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Nataša
Kovšca.
Danilo Jejčič (1933) je študiral slikarstvo na Akademiji za likovno
umetnost v Ljubljani, kjer je leta
1971 diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici. V rodni Ajdovščini je
najprej služboval kot likovni pedagog, od leta 1973 do 1996 pa je vodil Pilonovo galerijo v Ajdovščini. Razstavljati je začel v 60. letih na
skupinskih grafičnih razstavah, samostojno pa se je prvič predstavil
leta 1972 v Kranju in Kopru. Sodeloval je na številnih skupinskih, samostojnih in preglednih razstavah
doma in v tujini. Izpostaviti velja samostojne razstave v Trstu (1984),
Rimu (1989), Benetkah (2003), razstavi v ljubljanskem Mednarodnem
grafičnem likovnem centru iz let
1994 in 2012. Sodeloval je z umetniško skupino ˝2XGO˝ in se redno
udeleževal mednarodnih bienalov
Danilo Jejčič, Preplet, 2013
in trienalov. Njegova dela hranijo
v več javnih zbirkah v Sloveniji in v
tujini. Živi in ustvarja v Ajdovščini.
Ob razstavi je izšel katalog z reprodukcijami razstavljenih del in besedilom umetnostne zgodovinarke in
likovne kritičarke Nataše Kovšca.
Razstava bo v Pilonovi galeriji Ajdovščina na ogled do 6. decembra
2015.
Pilonove galerije Ajdovščina
presenečenje pa se obeta še v prihajajočem letu. Nove ideje, pobude in
dejanja v smeri turističnega razvoja Vipavskega Križa prihajajo tudi
s strani na novo ustanovljenega Zavoda za turizem Vipavski Križ. Zavod bo organiziral in izvajal vodene
oglede, dogodke ter druga doživetja in tako prispeval k prepoznavnosti Vipavskega Križa kot pomembne
turistične destinacije.
Zadnje čase so bile izrečene mnoge
spodbudne besede za nadaljnji gospodarski razvoj in predvsem razvoj
turizma v naselju. Pot je tlakovana.
AKK
Latnik 170, 27. november 2015
KULTURA
Štefan Kociančič in njegov
priročnik o urejanju knjižnic
Prav na 20. november, Dan slovenskih knjižnic, je izšel prevod priročnika Štefana Kociančiča Knjižnice
- kratko navodilo o tem, kako pravilno urediti, upravljati in ohranjati knjižnice, predvsem župnijske.
»Pisanju mnogih knjig ni konca, je
dejal že Salomon kakšnih devetsto
let pred Kristusom (Pridigar 12,12);
kaj šele bi rekel, si lahko mislimo, če
bi ta najmodrejši med modrimi živel v tej naši dobi? Saj že kar vsi pišejo, učeni in neuki, dobri in slabi,
stari in mladi, pametni in nespametni, knjige in knjižice dajejo na svetlo, in knjigam res ni konca.« Tako
je že pred stopetdesetimi leti v svojem priročniku Knjižnice - kratko
navodilo o tem, kako pravilno urediti, upravljati in ohranjati knjižnice, predvsem župnijske (izvirni naslov: De bibliothecis, praeprimis
parochialibus rite ordinandis, dirigendis et conservandis brevis instructio) zapisal vipavski rojak Štefan Kociančič. Že v srednji šoli, ki
jo je obiskoval v Gorici, je kazal zanimanje za jezike. Pri bratu vikarju
na Cerkljanskem je med knjigami
našel hebrejsko slovnico in se začel učiti hebrejščine. Postala je njegov najljubši jezik, saj je v tem jeziku pisal tudi pesmi. V gimnazijskih
letih je spoznal Valentina Staniča, ki
ga je navdušil za slovenščino. V letih od 1842 do 1846 je kot duhovnik služboval v Ločniku pri starem
dekanu Josipu Stibielu (doma s Planine pri Ajdovščini). Po njegovi
smrti je zbral, uredil in izdal njegove pridige in druge slovenske spise
(1853). Štefan Kocjančič je bil poliglot, jezikoslovec, zgodovinar, leksikograf, pesnik, publicist, bibliotekar. Bil je eden najpomembnejših
tvorcev kulturnega življenja na Goriškem sredi 19. stoletja. Obvladal je
kar 31 jezikov, od tega 15 aktivno in
16 pasivno, veliko je pisal in prevajal
in objavljal tudi v tedanjih slovenskih časopisih. Bil je profesor, nekaj
časa tudi ravnatelj Centralnega bogoslovnega semenišča v Gorici, od
leta 1851 je skrbel in vodil semeniško knjižnico. Zavedal se je pomena
in vloge, ki jo mora imeti knjižnica,
to je, da skrbi za primerno in smiselno urejeno hrambo knjig ter jih
v čim večjem številu ponudi svojim
uporabnikom. V letih od 1871 do
1875 je zato pripravljal v latinščini
napisana navodila namenjena knjižničarjem in »predvsem tistim, ki se
na deželi bodisi lotevajo vodenja že
obstoječih majhnih knjižnic in skrbi zanje, bodisi hočejo napraviti popis ali katalog svojih ali tujih knjig,
pa pogosto ne vedo, kako naj stvar
zastavijo« in jih kot krajše prispevke objavljal v škofijskih publikacijah. Leta 1875 je celotno besedilo izdal kot samostojen priročnik. S tem
delom je začrtal pravila za inventarizacijo, katalogizacijo in sestavo
splošnih in posebnih seznamov vodenja knjižničnih fondov tako bogatih knjižnic kot tudi skromnih osebnih knjižnih zbirk. Tako je že sredi
19. stoletja v bibliotekarsko stroko
vnesel katalogizacijska pravila. Šele
dvanajst let kasneje, leta 1899, so
bile napisane Pruske inštrukcije, ki
so veljale za enega temeljnih predpisov za katalogizacijo in so se sprva
uveljavile v pruskih knjižnicah ter se
kasneje razširile tudi v slovenske dežele Avstro-ogrske monarhije in jih
je prevzela tudi slovenska bibliotekarska stroka.
V semeniški knjižnici je vodil tudi
seznam izposojenega gradiva in iz
njegovih poročil je razvidno, kako je
skrbel za bralno kulturo gojencev in
bralce spodbujal k prebiranju knjig
tudi v slovenskem jeziku. Po njegovi zaslugi se je knjižnični fond obogatil tudi s slovenskimi knjigami in
z njegovo bogato osebno knjižnico,
ki je štela čez tisoč enot. Semeniški
knjižnici je namenil celo dohodke,
ki jih je dobil z izdajo svojih objav.
V Semeniški knjižnici je deloval dobesedno do smrti aprila 1883, ko ga
je sredi knjižničnih opravil zadela
možganska kap. Pokopan je na goriškem pokopališču. V Vipavi nanj
spominja spominska plošča, ki so
jo že leta 1885 postavili na poslopje stare osnovne šole njegovi učenci. Po njem se imenuje tudi ulica v
Vipavi.
Zgodovinski inštitut Milko Kosa ZRC SAZU je že pred leti zaprosil
profesorja Bogomirja Trošta za prevod teh navodil. Tako smo letos s
skupnimi močmi izdali to ne samo
za lokalno zgodovino ampak tudi za
slovensko bibliotekarsko stroko pomembno publikacijo. Ob prevodu je
objavljen še strokovni prispevek Petre Kolenc Štefan Kociančič (18181883) in njegov doprinos k bibliotekarski stroki, ki prikazuje življenje
in delo tega znamenitega rojaka. Zdenka Žigon
Odzven praspomina v Lični hiši
V soboto, 21. novembra, je bilo v Lični hiši odprtje zadnje razstave v nizu razstav v letošnjem letu.
Razstavlja Brut Carniollus - vizualni umetnik in fotograf, ki se ukvarja predvsem z iz fotografije izhajajočim digitalnim kolažem.
zapisov, katerih vztrajni zbiralec je
avtor ter jih je poimenoval “odzven
praspomina”.
Sam ustvarjalec jih opisuje kot
brezglutenske, hipoalergenske, postkonceptualne, ultraminimalistične organske abstrakcije. Zgodile naj
bi se kot umetniška raziskava usodnih trenutkov ob velikom poku,
ko je nastala prva raztrganina v tkanini praobstoja. Trenutki prvinskega razkola, ki še vedno odzvanjajo v
N
jegova dela so razstavljena in tudi nagrajevana po
vsem svetu. Živi in dela v
Radovljici, v zadnjih letih pa v vlogi
paparaca zalezuje udeležence mednarodne likovne kolonije na Sinjem
vrhu nad Ajdovščino.
Tokrat se predstavlja s serijo digitalnih grafik, ki so, čeprav popolnoma neočitno, nastale kot posledica
zlorabe najrazličnejših fotografskih
nezavednem spominu materije, se
na razstavljenih grafikah manifestirajo v subverzino asociativno provokacijo, ki jo avtor z nemajhnih
veseljem izrabi kot izgovor za priročno poimenovanje posameznega
dela.
Razstavljena dela kompozicijsko
in barvito napoljnjujejo razstavni
prostor Lične hiše. Razstava, vredna
ogleda, bo odprta do 19. decembra.
Niko Ličen
19
LYNX 2015 - 1.
mednarodna nagrada
sodobne umetnosti
Od, 6., do 27. novembra, gosti Lokarjeva galerija 1. mednarodno
nagrado sodobne umetnosti LYNX 2015. Ideja se je rodila v Trstu
po dolgi pripravljalni fazi v Kulturnem društvu Il Sestante. Idejna
tvorca in gonilna sila projekta sta umetnik in kustos Enea Chersicola in Riccardo Tripodi.
I
deja nagrade Lynx je zaznamovana z duhom tržaškega združenja, ki večino svojih dejavnosti
usmerja na promoviranje predvsem
mladih umetnikov, ne samo italijanskih. Društvo si prav tako prizadeva
s serijo razstav z naslovom Paradigma Vzhodna Evropa na sedežu
Srednjeevropske pobude (SEP) odpirati vrata medsebojnemu spoznavanju in sodelovanju na kulturnem
področju.
Nagrada Lynx je neke veste tekmovanje za umetnike, s ciljem spodbujanja in krepitve sodobne umetnost, kot tudi vzbujanje pozornosti
v javnosti s kakovostnimi udeleženci in pridobivanje mednarodnih izkušenj sodelujočih umetnikov.
V prvi izdaji Lynx 2015 so organizatorji razpisali tri kategorije: slikarstvo, fotografijo in digitalno umetnost. Tako so tudi nagrade
enakovredno porazdeljene na vsa
tri področja. Z nagrado, namenjeno
umetnikom pod 21 let, pa so želeli
spodbuditi mlade ustvarjalce in jih
na tak način ohrabriti za nadaljevanje njihove umetniške kariere.
Žirijo je sestavljalo 15 članov, izbranih med galeristi, umetniki, grafičnimi oblikovalci, uredniki, založniki, fotografi in zbiralci sodobne
umetnosti. Razpisa se je udeležilo
250 umetnikov iz 29 držav, v finale
in s tem na razstavo pa jih je bilo izbranih 60 iz 15 držav. Prva razstava
in svečana podelitev nagrad je bila
20. septembra v galeriji Lux Art Gallery v Trstu.
Nagrada Lynx je torej kraj konfrontacije različnih kultur, slogov in
generacij. Prav zaradi tega razloga
je bila izbrana kot lokacija za drugo
v nizu razstav Lokarjeva galerija, ki
se vse bolj dokazuje kot povezovalni
prostor med umetniki, ki ustvarjajo
v različnih disciplinah in prihajajo
iz vsega sveta. Lokarjeva galerija je
pravkar gostila bienalno mednarodno razstavo akvarela Castra 2015,
dogodek, ki je povezal umetnike iz
petinštiridesetih držav sveta in ki ga
je videlo več kot dva tisoč obiskovalcev.
Tretja razstava se seli v februarju v
Livorno, kjer bo razstavljena v Sala
degli Archi della Fortezza Nuova.
vb
Turizem na kmetiji
Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini vabi
v nedeljo, 29. novembra 2015, ob 16. uri v Dom krajanov Planina
na komedijo Turizem na kmetiji.
Z
a dobrodošlico pa bodo
poskrbele članice Ženskega pevskega zbora Društva
gospodinj.
Ob bližajočem se novem letu pa
smo za vas pripravili tudi KOLEDAR 2016 z domačimi gensko
nespremenjenimi semeni - dvanajst
mesecev, dvanajst receptov zdravih
vipavskih jedi in priložena domača
gensko nespremenjena semena rastlin, značilnih za Vipavsko dolino.
Svoje znanje in izkušnje, kako pridobiti semena in iz njih vzgojiti rastline oz. pridelati plodove, smo
zapisali in jih skozi koledar posredujemo mladim rodovom.
Prva ponovitev prireditve:
* 6. 12. 2015 ob 16. uri v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini
Vstopnina: 6 €
Vabljeni!
foto: Jernej Česen
20
Veselite se življenja
ZVONOVI
Latnik 170, 27. november 2015
Ob zaključku 21. mednarodne likovne kolonije Umetniki za karitas z veseljem in hvaležnostjo sporočamo, da je v letošnjem projektu sodelovalo 92 avtorjev. Nastalo je 153 likovnih del, ki so na ogled v
ateljeju na Sinjem vrhu nad Ajdovščino. Ocenjena vrednost vseh del presega 50.000 Eur.
O
d 17. do 21. avgusta je na
Sinjem vrhu nad Ajdovščino potekala 21. mednarodna likovna kolonija Umetniki za
karitas pod geslom »Veselite se življenja«. Izkupiček prodanih del gre
v »Sklad Bogdana Žorža za pomoč
otrokom«. Dan odprtih vrat je bil
20. avgusta, na katerem so se udeležencem pridružili številni likovni
ustvarjalci, udeleženci preteklih kolonij in tudi ljubiteljski slikarji, ki so
želeli svoje likovno delo podariti za
namen kolonije. Dan odprtih vrat se je zaključil s
kulturnim programom in predstavitvijo nastalih del. Umetnike in njihova dela sta predstavili Jožica Ličen
in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn. Umetnike in obiskovalce je
nagovoril koprski škof dr. Jurij Bizjak, ajdovski župan Tadej Beočanin
ter novi v. d. ravnatelja Škofijske karitas Koper Slavko Rebec. Nastopili so mladi z Gore in Komorni zbor
Grgar – Nova Gorica pod vodstvom
Andreja Filipiča.
Morda le nekaj misli iz nagovorov:
Škof Jurij Bizjak: »Vedno si iskan
in vedno nekaj iščeš, tudi v umetnosti in tudi v dobrodelnosti. Veliko je
žalostnih, težkih sporočil, zato iščimo lepoto in veselje in geslo Umetnikov za karitas ‘Veselite se življenja’ je kot nalašč za današnji čas.«
Župan Tadej Beočanin: »Kot župan bi bil vesel, da bi bilo med nami
čim manj ljudi, ki rabijo pomoč,
vendar tudi v najboljših časih je bilo
približno 5% ljudi nezaposlenih.
Zato bo Karitas vedno potrebna.
Hvaležen sem za ta izvirni projekt,
ki ljudi seznanja z novimi tokovi v
umetnosti, istočasno pa ponese glas
o Sinjem vrhu v slovenski in širši
prostor.«
V.d. ravnatelja Slavko Rebec:
»Hvala umetnikom, ker me s svojim
ustvarjanjem spominjate na stvarnika. Sodelavce Karitas, pa ob nastopu
nove službe prosim naj mi s svojimi
izkušnjami uravnavajo pot k dobremu in temu, kamor nas kliče Bog.«
Udeleženci kolonije iz Slovenije:
Barbara Demšar, Črtomir Frelih,
Lara Likar, Adel Seyoun, Karmen
Smodiš, Lucija Stramec in Veljko
Toman; iz tujine Marija Efremova
(Rim), Brigitte Kollegger (Graz) in
Tanja Tanevska (Skopje). Udeleženci so ustvarili 43 likovnih del, ocenjena vrednost teh del je 18.000 Eur.
Za dan ali dva so se jim pridružili
tudi strokovni sodelavci, udeleženci lanske kolonije, ob dnevu odprtih
vrat pa tudi drugi ustvarjalci, ki so
želeli svoje likovno delo pokloniti za
namen kolonije.
Svoje delo lahko na Sinji vrh prinesejo še drugi darovalci, saj je tam
razstava postavljena do konca septembra. V oktobru razstava potuje v
Bruselj, v novembru pa se vidimo na
dvorcu Zemono pri Vipavi.
Lepo povabljene družine in posamezniki, da z obiskom Sinjega vrha
doživijo pogled od gora do morja ter začutijo gostoljubje družine
Vidmar. Povabljeni v atelje k ogledu razstave in nakupu likovnih del.
V kolikor kdo želi v spomin na pokojnega psihologa in psihoterapevta Bogdana Žorža darovati svoj dar
lahko nakaže na:
Škofijska karitas Koper, Skalniška
1, Solkan, TRR SI56 2450 0900 4155
438, sklic: SI00 29024, namen: Sklad
Bogdana Žorža za otroke.
Jožica Ličen
Ob 50. obletnici smrti avtorja slovenske himne
Okrogla miza
ob zaključku
Premrlovega leta
V Podnanosu letos obeležujemo 50. obletnico smrti domačina,
skladatelja Stanka Premrla, in 110. obletnico njegove uglasbitve
slovenske himne. Zaradi pomembnih zgodovinskih mejnikov smo
domačini v sodelovanju z Občino Vipava letošnje leto razglasili za
Premrlovo. Dovolj razlogov torej, da leto tudi zaključimo s počastitvijo rojaka.
V
Škofijski pastoralni dan v Vipavi
petek, 4. decembra 2015
ob 19. uri, bo v Kulturnem domu Podnanos, v
organizaciji Turističnega društva
Podnanos potekala Okrogla miza v
Številni pastoralni delavci iz Koprske škofije smo v soboto,14. novembra, napolnili športno dvorano v čast Stanku Premrlu. O njem bodo
spregovorili dobri poznavalci njegoŠkofijski gimnaziji Vipava. Ta dan je potekal škofijski pastoralni dan za škofijo Koper.
vega dela in življenja ter Premrlovo
karitas. Družina naj bo nosilka cer- osebnost osvetlli iz različnih zornih
kvenega oznanila. Oče in mati pa kotov. O tem, kakšen je bil Premrl
nosilca kateheze. Pomembna so te- kot duhovnik, vodja stolnega zbolesna in duhovna dela usmiljenja ter ra in orglarske šole, kaj zaznamuje
odpuščanje, ki naj v družini zavza- njegovo skadateljsko ustvarjanje ter
me pomembno mesto.
kakšen je njegov pomen za narodno
Za tem pa je sledilo še krajše pre- zavest, bodo mnenja delili: Jasna
davanje škofovega vikarja za pasto- Nemec Novak, Gregor Klančič, Toralo msgr. Slavka Rebca z naslovom maž Tozon, Rafko Valenčič in An“Med dnevno sobo in veroučno drej Mison.
učilnico”. Podal nam je kar nekaj
Stanko Premrl velja v slovenski
praktičnih napotkov za utrditev ne- glasbeni zgodovini za skladatelja
katerih navad v domači družini, ki z največjim ustvarjalnim opusom.
nam pomagajo ohraniti vero.
Napisal je vek kot dva tisoč skladb,
skupno molitvijo nas je v dan družine, obenem pa spoštovati svoPredavanjem je sledil pogovor v od tega okrog 800 orgelskih del.
uvedel koprski škof dr. Jurij bodo vesti. Temelj družine je zakonskupinah, v katerem smo bili ude- Uglasbitev Zdravljice, kot beremo v
Bizjak, sledilo je izvajanje ge- ska zveza moža in žene, ki ustvarjata
leženci povabljeni, da se odzove- izvirnem rokopisu, je Premrl zasnoneralnega vikarja mag. Jožeta Kore- mrežo ljubezenskih odnosov. Moč
mo na predstavljena stališča. Ob val že v času študija na dunajskem
na. V svojem predavanju je povzel družine je, da ljubi in uči ljubiti.
zaključku so bili podani številni pre- konservatoriju. Dokončal jo je jeseni
sklepni dokument škofovske sinode Vera nas pri tem opogumlja.
dlogi za prihodnje delo na pastoral- leta 1905 ter hkrati pripravil za natis
v Rimu. Sinoda je obravnavala poSledilo je škofovo predavanje z nanem področju v škofiji in izražena v glasbeni reviji Novi akordi. Sklaklicanost in poslanstvo družine v slovom “Družina zaklad cerkve”.
želja, da so taka srečanja koristna in datelj v svojem dunajskem dnevnidanašnjem svetu. Mladi tudi danes Ponovno moramo v družini odnaj postanejo tradicionalna.
ku navaja datum 24. september, ko
hrepenijo po družini, cerkev želi in krivati tri stvari: molitev, poslušaNiko Ličen
sam še ni dopolnil petindvajset let.
je dolžna oznanjati pomembnost nje Božje besede in prizadevanje za
S
S Prešernovo pesnitvijo so se spoprijeli številni slovenski skladatelji,
vendar se je Premrlova zborovska
uglasbitev že daleč pred osamosvojitvijo Slovenije uveljavila kot najbolj
priljubljena in največkrat izvajana.
Tudi o tem, ali Premrla Slovenci dovolj cenimo, kdaj ob izvajanju Zdravljice vstanemo in kdaj ne,
bodo spregovorili gostje večera, ki
ga bo glasbeno obarval Mešani pevski zbor Stanko Premrl iz Podnanosa.
Turistično društvo Podnanos
Latnik 170, 27. november 2015
ŠPORT
Športno kinološko društvo
Ajdovščina več kot uspešno
21
Smučarski sejem
Na Miklavžev vikend – to je od petka, 4., do nedelje, 6. decembra
2015 – bo Sport klub DOL organiziral tradicionalni smučarski sejem, že šestintrideseti po vrsti.
ŠKD Ajdovščina ima za sabo že veliko let uspešnega delovanja. Poleg osnovnih dejavnosti, torej klasičnega šolanja psov z poudarkom na pripravi psov za bivanje v urbani sredini pa v društvu deluje
tudi tekmovalna skupina, ki predstavlja društvo širši javnosti.
T
ekmovalna sezona 2015 je
zaključena in tudi letos so
napori našega dela poplačani
z odličnimi rezultati. V našem klubu delamo z vsemi psi, ne glede na
pasmo, kajti pomembna je volja in
želja vodnika po delu s psom. Velik
poudarek dajemo na delo po programu IPO in IPO FH. IPO (VO,1,2,3)
ali klasika je program, ki je sestavljen iz treh disciplin. Sled, poslušnost in obramba. Je najstarejša
disciplina in je nastala kot preizkus
naravnih danosti nemškega ovčarja.
Te so: želja po delu, inteligenca, pogum, vztrajnost, obrambni nagon in
sodelovanje s človekom. Šolanje je
zahtevno, saj je potrebno psa učiti
vse tri discipline skupaj. In vsak, ki
je kdaj šolal psa po programu IPO
ve, koliko truda in odrekanja, samodiscipline in vztrajnosti je potrebno,
da psa pripraviš na tekmovanja.
Kljub prizadevanju nekaterih društev in spremenjenemu načinu točkovanja, je sledarski ekipi ŠKD Ajdovščina uspelo ponoviti uspehe iz
prejšnjih treh let in že četrtič zapored osvojiti naslov Ekipnega državnega prvaka v sledenju 2015. V najtežji kategoriji IPO-FH je v skupnem
seštevku naslov drugega najboljšega
pripadal dolgoletnemu članu Stanu Štrancarju s psom Erazmusom
Karstimavom. V kategoriji IPO 3 pa
je v skupnem seštevku Egon Savnik
s psom Atosom prav tako zasedel
odlično drugo mesto. S tekmovanji
pa je zaključil Dušan Pogačar s svojim starejšim psom, supersmrčkom
Balujem, ki je bil lani državni prvak
po IPO FH.
Na državnem prvenstvu šolanih
psov, ki je potekalo 24. in 25. oktobra v Slovenski Bistrici, pa je Janko
Pišot s psičko Cindy dosegel najvišje število točk in tako postal Državni
prvak po programu Bbh .
V skupnem seštevku za Pokal Vomar je po programu IPO VO Izidor
Kalin s psom Lotusom del Nasijem
dosegel drugo mesto, Boštjan Kumar z Blekijem pa tretje mesto. Po
programu Bbh pa je Janko Pišot zasedel tretje mesto.
Naša ekipa je bila najštevilčnejša
na vseh tekmovanjih šolanih psov,
kar kaže da v klubu ne spimo, temveč pridno in trdo delamo in se s
svojim delom tudi predstavimo in s
tem tudi dokažemo.
Seveda pa ne smemo pozabiti in ne
omeniti tudi uspehov ostalih članov,
nekateri med njimi so svojo tekmovalno pot šele začeli – Petra z Blumom, Aljaža z Ventom, Rada z Arijem, Marjana s Kustijem, Bojana z
Massi in Hadalin
S
ejem bo po tradiciji v prostorih
Osnovne šole Danila Lokarja v
Ajdovščini. V petek bomo začeli ob 17.00 in zaključili ob 20.00
uri ter sprejemali smučarsko opremo za prodajo. V soboto začnemo
Dalasom in seveda naših deklet Eve
s Spikom, Veronike z Demi in Sky,
Anje z Rambom, Hane s Kanom in
Nataše z Halom. Glede na številčnost tekmovalne skupine mislim, da
nam za prihodnost in prepoznavnost društva ni treba skrbeti.
Na koncu naj se v imenu ŠKD Ajdovščina zahvalim vsem, ki nam pomagajo pri našem delu. V prvi vrsti
s sprejemom in prodajo opreme ob
09.00 in zaključimo ob 19.00 uri. V
nedeljo ponovno začnemo s prodajo
in prevzemom opreme ob 09.00 ter
sejem zaključimo ob 13.00 uri.
Sobota zvečer – po 19.00 uri – bo
namenjena predstavitvi dela kluba, najboljših tekmovalcev – med
njimi tudi dvakratnega svetovnega mladinskega podprvaka Štefana
Hadalina - vzdrževanju smučarske
opreme in kondicijski pripravi rekreativnih smučarjev na varno smuko. Poleg tega bomo udeležence seznanili tudi s pravili obnašanja na
smučišču.
Posebno pozornost pa bomo posvetili tudi predstavitvi formiranja
nove skupine najmlajši smučarjev v
starosti od 5 do 7 in 8 do 11 let, ki se
bodo začeli aktivneje ukvarjati z alpskim smučanjem ter morda kasneje
tudi tekmovalnim.
Prijazno vabljeni !
Jože Bizjak
so to člani in upravni odbor kluba. Tekmovalci, ki nosijo naše ime
doma in v tujini, Občina Ajdovščina, KZS, Božo Simonič, Slovenska
vojska z svojo veterinarsko enoto v
Primožih in vsi tisti, ki nam kakorkoli pomagate pri naši dejavnosti.
Lep kinološki pozdrav.
A.D., ŠKD Ajdovščina
VOZIMO
Z Avto Krko
º
2015
P
ŠPORT
22
Latnik 170, 27. november 2015
Lep mednarodni uspeh rokometašic Mlinotesta
P
oglejmo najprej, kako je bilo na
gostovanju v Črni gori. Mlinarke so tam premagale domačo
ekipo Danilovgrada 24 : 30 (8 : 15). Ob
podpori dveh avtobusov in kombija
navijačev so igrale kot doma, saj je bilo
črnogorskih navijačev bistveno manj
kot naših.
Postava Mlinotesta: Srečković, Bratina, Čermelj, Krapež, Črnigoj, Rojc 6,
Svetik 2, Brecelj, Batagelj, Čajko, Srečkovič, Pipan 1, Schuster 9, Sanabor, T.
Ferfolja 8, Š. Ferfolja 4, Vidmar. Trener: Dušan Vidmar. Ajdovke so začele odločno in s trdo obrambo ustavile
divjanje postavnih črnogorskih mladenk, ki v uvodnih petih minutah niso
prišle do čistega strela. V nadaljevanju se je tekma nekoliko odprla, vendar je Mlinotest s kolektivno obrambo
in prodornima Tino Rojc in Tejo Ferfolja ves čas imel pobudo. V 20. minuti je vodil z 9:4. Videti je bilo, da je
Danilovgrad, sicer tehnično in taktično dobro pripravljen in visok, vendar
pa gre vendarle za črnogorsko mladinsko kadetsko reprezentanco, zbrano v
enem klubu. Ta generacija je poleti začela skupaj nov dvoletni ciklus. Moč
in izkušnje so bile vendarle na strani
mlinark, ki so tudi v končnici prvega
polčasa igrale zanesljivo v obrambi, v
napadu pa redno zadevale ali pa skozi rokoborske prijeme tekmice silile v
povzročanje sedemmetrovk, ki jih je
uspešno izvajalaSlavica Schuster. Nekaj nesporazumov v ajdovski vrsti je z
odličnimi obrambami rešila še vratarkaSandra Srečković. Prednost je enakomerno rasla in ob polčasu dosegla
lepih sedem golov.
V drugem polčasu so Ajdovke že
uvodoma presekale nekaj akcij Črnogork in goli so padali iz protinapadov.
Vračale so tudi tekmice, a je bila v vsakem naslednjem Mlinotestovem napadu razlika spet varna okoli sedem golov – tako tudi v 51. minuti – 18:25.
Za nekaj presežkov je s streli skozi številne roke poskrbela Slavica Schuster,
na krilu je bila iznajdljiva Maja Svetik, v sredini pa je z močjo svoje dodala šeŠpela Ferfolja.V končnici so se
višje Črnogorke zatekle k rokoborbi,
sodnika pa sta jim gledala skozi prste,
bistveno bolj kot pa ajdovskim prijemom. Zato je postalo kritično v 54.
minuti, ko so Ajdovke z dvema igralkama manj prejemale gole iz protinapadov, razlika pa se je stopila na 22:25
in 23:25. Nato sta voz naprej potegnili Slavica Schuster in predvsem Tina
Rojc, ki je ob zadevanju zmogla ustaviti še nešportne udarce tekmic v napadu. V zaključku je tekmice rešetala
še Teja Ferfolja in pred zadnjo minuto se je že začelo slavje.Po prvi tekmi je
kapetanka Tina Rojc povedala: »Ključni trenutek tekme je bil, ko smo morale zdržati z dvema igralkama manj.
Stisnile smo zobe in z dolgimi napadi
nekako zdržale do vrnitve vseh na parket. Morda smo na začetku nekoliko
prehitro igrale in nas je malo zmanjkalo, a smo se zbrale in pripeljale tekmo preudarno do konca. Taktično
smo bile disciplinirane in zasluženo
zmagale. Doma sploh ne računamo na
kaj drugega kot na zmago in na predstavo v kateri bo občinstvo uživalo.«
Trener Dušan Vidmar je dodal: »Sojenje je bilo na strani domačink in temu
smo se morali prilagoditi. Ko so se Črnogorke začele približevati, so dobile
še pomoč v naših izključitvah. Taktično smo vendarle zdržali z veliko vložene energije in s pomočjo bučnih
navijačev. Na grobost smo odgovorili
z nadzorovano agresivnostjo. Vse smo
jim postopno vrnili, včasih celo malo
preveč. Upam da bomo tudi doma
bomo ob takšni igri zmagali pred precejštevilnejšim občinstvom.«
Na povratni tekmi so se uresničile trenerjeve želje, saj so rokometašice Mlinotesta tudi na domačem igrišču zmagale.
Mlinotest Ajdovščina - Danilovgrad
22:18 (8:7)
Ajdovščina - Dvorana ŠRC Police,
gledalcev: 500, sodnika: Metalari in
Nikolovski (oba Makedonija).
Mlinotest: Bratina, Srečkovič, Schuster 7, Š. Ferfolja 4, Svetik 3, Čermelj 2,
T. Ferfolja 2, Rojc 2, Čajko 1, Pipan 1,
Batagelj, Brecelj, Fegic, Krapež, Sanabor, Vidmar.
Sedemmetrovke: Mlinotest 2 (0),
Danilovgrad 4 (4).
Izključitve: Mlinotest 10 minut, Danilovgrad 4 minute.
Dvorana Police je spet spominjala na nekdanje zlate čase ajdovskega
rokometa. Tribuna je bile nabito polna, vzdušje fenomenalno, za kar so še
posebej zaslužni organizirani domači navijači ‘mlinarji’, ki so celo tekmo neumorno navijali za domače. Ob
uspešnih akcijah so se jim seveda pridružili tudi ostali obiskovalci.
Mlinarke so tekmo začele v krču,
morda tudi pod vtisom kulise v dvorani, saj niso vajene igrati pred takim
številom gledalcev. Tudi Črnogorke so
bile očitno odločene, da poskusijo zaostanek šestih golov s prve tekme nadoknaditi. Tako je bila tekma na začetku izenačena, prvo vodstvo za +2
pa so si mlinarke priborile v 20. minuti z zadetkom Slavice Schuster (7:5).
Na odmor so odšle s prednostjo enega zadetka, kar je obetalo razburljivo
nadaljevanje. Za nizek rezultat v prvem polčasu je krivih nekaj tehničnih
napak domačih in odlična vratarka
Mlinotesta Sandra Srečković, ki ni dovolila gostjam, da bi pripravile morebitno presenečenje.
V začetku drugega polčasa se je ponovila slika iz prvega dela. Ajdovke so zelo težko prihajale do strelov,
skozi gosto obrambo na črti pa je šlo
le z veliko iznajdljivostjo. Črnogorke so do 48. minute držale priključek,
saj so zaostajale le za gol (15:14). Nato
pa je sledilo domačih pet minut, ko so
brez prejetega zadetka zadele štirikrat
zapored in tekma je bila prelomljena. Tudi v tem delu igre se je izkazala
Srečkovićeva, mlade Črnogorke pa so
le podpisale predajo.
V 58. minuti se je ob vodstvu mlinark za pet golov po malem že začelo slavje. TrenerDušan Vidmarje prvo
postavo poslal na klop, v igro pa mladinke in že v prvem napadu je zadela
tudi Meta Pipan. Zadnja minuta je bila
le še formalnost. Na Policah se je lahko začelo slavje.
Najboljša strelka pri domačih Slavica
Schuster je po tekmi povedala: »Tekma je bila težja od tiste v Črni gori, saj
je Danilovgrad igral čvrstejšo obrambo. Me smo na koncu vendarle z borbenostjo, drznostjo in znanjem pokazale, da smo boljše.«
Drago Brecelj, foto Primož Brecelj
Člani in kadeti v zadnjem tednu ŠKOU jesenski prvak
neuspešni
Ajdovski nogometaši, sinovi burje, so pridobili prestižni naslov
jesenskih prvakov tretje nogometne lige zahod.
V soboto sta bili naši ekipi članov in kadetov rezultatsko neuspešni.
F
antje kadetske ekipe dopoldne niso bili dovolj zbrani in
so naredili preveč napak, da
bi se lahko veselili zmage in novih
dveh točk. Članska ekipa pa je izgubila v Kopru, a končni rezultat ne
odraža pravega dogajanja na igrišču.
V tekmi, polni preobratov, so naši
igralci odigrali slabše prvi polčas, s
spremenjenim pristopom do igre
v nadaljevanju pa so bili tudi blizu
zmage. A žal so se fantje domov vrnili brez točk.
Že v sredo pa so v tekmovanju za
Pokal Spar člani morali priznati premoč prvoligaški ekipi Lastovke. Čeprav v trenutku, ko nastaja ta zapis,
še ni znan končni rezultat povratne
tekme, pa je jasno, da so se v nadaljnje tekmovanje uvrstili Ljubljančani.
Rezultati res niso dobri, a tudi porazi so del športa. Kvalitetni in redni
treningi ter bučna podpora s tribun
bodo prinesli tudi zmage. Upajmo,
da naslednjo člansko že v soboto, ko
v dvorano v Šturje prihajajo sosedje
iz Nove Gorice.
KK Ajdovščina, foto: Alojz Bolčina
N
ekaj stopinj nad ničlo, močan dež in veter so dejavniki, ki so pričakali zadnjo
prvenstveno tekmo Ajdovščine
Škou v Ilirski Bistrici. Na težki igralni površini je bilo veliko borbene in
agresivne igre. Ajdovci so prikazali
več in z zadetkom Denisa Berginca
premagali vijolične Bistričane z 1:0.
Z zmago so postali jesenski prvaki. Pred zasledovalci imajo 4 točke
prednosti. Drugi so Dekani, ki so
Brda premagali z 0:1. Na tretje mesto so padli Biljenci, saj so v občinskem derbiju izgubili z Adrio (1:2).
Fama iz Vipave bo prezimila na 5.
mestu.
Tekmovanje se bo nadaljevalo ponovno v pomladnih mesecih.
rl, foto: FB: Ajdovščina ŠKOU
Latnik 170, 27. november 2015
23
24
Pot ob Lokavščku
Po nekaj drobnih korakih na poti k uresničevanju projekta Rekreacijske poti ob Hublju in Lokavščku je bil na jesen storjen kar
precejšen skok – urejena je pešpot ob Lokavščku, do zaselka Čohi.
P
rojekt celostnega urejanja
poti za sprehajalce in rekreativce ob Hublju in Lokavščku, v mestu in bližnji okolici, se
kljub neuspehu na razpisu za evropska sredstva uresničuje. Bolj počasi,
»po denarju«, pa zato z večjo zavzetostjo. Po trim napravah na poti
ob Hublju in prenovljeni pešpoti
od železnega do glavnega mosta v
mestu je največji dosežek urejena
pešpot ob Lokavščku. Pešpot je od
nekdaj dobro »uhojena«, priljubljena je tako med sprehajalci, kot med
rekreativci. Urejena bo še lepše služila vsem tem, hkrati pa ponuja tudi
novo turistično doživetje, kakršnih
mesto še kako potrebuje. Pot je urejena od ajdovskega bazena do zaselka Čohi v Lokavcu, v celoti desno ob Lokavščku. Prvih 600
metrov obstoječe poti je bilo potrebno zgolj nasuti, kar 1,6 km poti,
od bajerja naprej, pa je manjkalo. V
tem delu so bili potrebni temeljitejši gradbeni posegi, dva potoka, ki se
stekata v Lokavšček, pa prečita leseni brvi. K počitku ob poti vabijo zanimivo oblikovane klopi, štiri večje
in prav toliko manjših. Pot je urejena po trasi, kjer je v katastru vrisana javna pot.
Celotni strošek, ki ni presegel
20.000 evrov, je bil poravnan iz občinskega proračuna. Vrednost nove
pridobitve pa je tako za meščane,
kot za razvoj turizma, neprecenljiva.
Dobro kaže tudi nadaljevanju celostnega projekta, saj bo še pred
koncem leta urejen tudi drugi del
mestne poti ob Hublju, od Rizzatove vile do obvoznice.
RL
Obvestilo turističnim
ponudnikom
Pripravlja se skupen katalog ponudnikov za geografsko zaokroženo območje Vipavske doline.
ZADNJA
Latnik 170, 27. november 2015
Vertovčev pohod
Začeli zimsko, zaključili pomladno
Pohodniki, ki so se kljub ekstremnim zimskim razmeram tistega nedeljskega jutra odpravili na 15.
pohod po Vertovčevih poteh, so se v cilj pod hrast vračali v soncu, nasmejani in zadovoljni.
Č
eprav je vremenska napoved kazala na lep, sončen
dan, se je nedeljsko jutro
na Vipavskem zbudilo v burji in
dežju. Kljub temu se je pohoda udeležilo med 1.500 in 2.000 pohodniki. Pretežno od drugod – največ je
bilo Gorenjcev, prišli so avtobusi iz
Ljubljane, Celja, Ptuja, pohodniki
iz Koroške, Furlanije… še najmanj
je bilo domačinov, ki so se modro
odločili prespati jutranje vremensko negodovanje. No, verjetno jim
je bilo kasneje žal, saj se je naredilo
čudovito, sončno vreme.
Se je pa na pohod odpravil župan
Tadej Beočanin, ki je na osrednji
proslavi v Šmarjah nagovoril pohodnike. Da je Vertovčev pohod največja turistična prireditev na Vipavskem, ki jo bo Občina Ajdovščina
še naprej podpirala, je med drugim
dejal. Zbrane sta pozdravila tudi
predsednik TD Vinoreja Šmarje
Darko Poljšak in predsednik Društva Matija Vertovec Marijan Lozej,
ki je napovedal nov dogodek - pred-
Društvo Matija Vertovec se najlepše zahvaljuje vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji pohoda, še
posebej pa Turističnemu društvu
Vinoreja Šmarje, ki je priredilo dobrodošlico v Šmarjah; Turističnemu
društvu Vrtovče, ki je pogostilo pohodnike v svoji vasi; krepkima ekipama gorskih reševalcev GRS Tolmin in prve pomoči Rdečega križa
Ajdovščina; ekipama prostovoljnih
gasilcev iz PGD Col in PGD Šmarje
– prvi so skrbeli za red pri parkiranju, drugi pa za red po vaseh; dekletoma iz TIC Ajdovščina, ki sta delili
informacije, štempljali kartončke ...
ter vsem aktivnim članom društva,
ki so kuhali čaj in kavo, postavljali
stavitev prepisa Vertovčeve Vinoreje, ki bo 28. januarja, na rojstni dan
našega pomembnega rojaka.
Pohodniki so se v cilj pod hrast
vračali nadvse zadovoljni – svojevrstno doživetje je bila občutna sprememba vremena, navdušila je dobrodošlica domačinov po vaseh.
stojnice, pometali, pospravljali, lepili plakate …
Hvala vsem, za nami je še en uspešno izveden pohod. Prihodnje leto
se ponovno srečamo prvo nedeljo
po martinovi nedelji, 20. novembra
2016, na 16. pohodu po Vertovčevih
poteh.
sh
TRG Vipava na prvem mestu
13. motivacijsko srečanje skrbnikov uradnega turističnega portala www.slovenia.info.
Ž
in spremljajo obvestila v medijih. Za
dodatne informacije se obrnite na
Razvojno agencijo ROD Ajdovščina, in sicer na telefon 05 365 36 00
ali elektronski naslov ra.rod@siol.
net.
foto: Gregor Humar
portala, za katerega skrbi več kot
250 skrbnikov.
Letos je prvo mesto zasedel Zavod
za turizem TRG Vipava, sledi Zavod
za turizem Maribor – Pohorje, tretje
mesto pa Lokalna turistična organizacija Bovec.
Priznanja smo se v Vipavi izredno
razveselili, saj potrjuje uspešno delo
na področju turistične dejavnosti v
domačem okolju in hkrati je motivacija za dobro delo tudi naprej.
Razveselili smo se tudi nagrade Slovenske turistične organizacije, saj
nam bodo omogočili brezplačen najem pulta na eni izmed evropskih
sejemskih predstavitev.
Maja Hladnik,
Zavod za turizem TRG Vipava
GEODELA
UGODNE geodetske storitve
kontakt: Marko Breščak
tel. (041) 28-38-29
-
POLICIJA
GORIŠKA CESTA
NKBM
LA
ABANKA
* PRIDOBITEV HIŠNE ŠTEVILKE...
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Mitja Tripković
Trženje INFONOVA s.p. • Oblikovanje: Vitja Tripković • Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: [email protected]
HOTEL
ZDRAVSTVENI
DOM
HUBE
LJ
* DOLOČITEV MEJE PARCELE
e-mail: [email protected]
internet: www.geodela.si
Goriška 25/a, AJDOVŠČINA
SVET
RE
ZVON
KA
* GEODETSKI NAČRT ZA PGD
GEOD
E
P
rva faza je evidentiranje čim
večjega števila ponudnikov,
kar bo osnova za izdelavo
kataloga. Naprošamo ponudnike
turističnih produktov in storitev, da
se odzovejo na povabila razvojnih
agencij, turističnih centrov ter občin
e tradicionalno se turistični delavci srečamo v
prvi polovici oktobra v
enem slovenskem turističnem
kraju, kjer se v dveh dneh zvrstijo številne delavnice in izobraževanja s področja turizma. Po
strokovnem srečanju se vsako
leto podeli priznanja tudi najbolj
vzornim in uspešnim skrbnikom