nasveti nasveti za izkušene in manj izkušene pomorce Revolucionarna novost iz domačih krajev besedilo Božidar Peteh I foto Božidar Peteh Slip Ali bo konec težav z iskanjem pravega antifoulinga? Z resničnim veseljem tokrat objavljamo revolucionarno novost, ki bo po našem mnenju precej spremenila del vzdrževanja plovil. Gre za segment večne borbe z obrastom podvodnega dela, ki se v različni intenziteti pojavlja v različnih vodah. V erjetno še najbolj intenzivno v sredozemskem bazenu, kjer je turistična navtika zaradi pogojev plovbe (bližina osrednje Evrope in koncentracije prebivalstva) še največja. Verjetno ni pomorščaka (razen nekaj neizobraženih čarteristov), ki se še ni na takšen ali drugačen način srečal s to problematiko. Veliko pa o tem razmišljamo lastniki plovil in na različne načine iščemo možnosti, kako na različne načine zmanjšati stroške vzdrževanja podvodnega dela, predvsem pa se izogniti tradicionalnemu pomladnemu barvanju podvozja. Ekološko bolj ozaveščeni pa se tudi sprašujemo, kako in s kakšnimi sredstvi zmanjšati onesnaževanje morja s strupi in težkimi kovinami. Osnova dobrega antifoulinga je namreč še vedno težka kovina - baker (v preteklosti tudi kositer) in pa kemično sredstvo (biocidi, fungicidi), ki skupaj zavirata razvoj favne in flore na podvodni površini plovila, torej trupu in drugih različnih delih: kobilica, krmilo, propeler … V zadnjih letih, ko se že napoveduje prepoved uporabe bakra, ko so omejitve kemičnih substanc čedalje večje, izdelovalci premazov in tudi lastniki plovil iščemo različne 104 | maj 2011 rešitve in nadomestke, ki bi omejili ali vsaj upočasnili obrast podvodnega dela. Pa do sedaj izkušnje niso dale optimističnih rezultatov. Nekaj primerov: Premazi V tem segmentu prednjači razvoj premazov, ki temeljijo na iskanju takšne površine plovila, ki bi bila najbolj podobna površini ribe, torej gladka in spolzka. Želja je, da bi razvili premaz, ki bi imel enake lastnosti kot organizem ribe, ki na površini proizvaja sluz, na katero se ne oprime niti rastlina niti žival (školjka). Nekaj prebliskov se sicer kaže, vendar so ti premazi še daleč od idealnega, pa tudi nujno jih je obnavljati vsako leto. Nadomestki Ekološko bolj ozaveščeni iščejo možnosti z uporabo naravnih substanc, ki ne vplivajo na ekosistem morja. Tako se v severnem delu Evrope precej spodbuja k uporabi premazov na bazi mlečne masti in voska, v Angliji pa na bazi lanolina. Tudi pri nas je poznano, da je za zanesljivo zaščito propelerja najboljši svinjski loj (osebno ga uporabljam že vrsto let in je edini, ki zagotavlja čist propeler tudi v umazanih vodah). Slabost teh naravnih nadomestkov je njihova velika topnost v vodi, ki je v hladnih vodah še nekako sprejemljiva, v našem predelu pa je uporabna morda za nekaj notranjih sladkovodnih revirjev, kjer se plovila v zimskem času tudi potegnejo iz vode. Tako smo na našem testu antifoulingov pred leti preverili tudi industrijsko pripravljen premaz pod imenom “Biotard”, ki pa se je pokazal kot neprimeren, saj ga je večina odtekla že v fazi sušenja premazov. Preostanek pa v vodi in školjke so se plovila najhitreje oprijele v tem delu. Električni antifouling Gre za staro idejo, da se v okolju plovila vzpostavi šibko električno polje, kjer bi s pomočjo tega kot z nekakšnim električnim pastirjem preprečevali razvoj obrasta. Testi so pokazali (študija na pomorski fakulteti v Bremnu), da v laboratorijskih pogojih to še nekako deluje, predvsem na živalski svet, v praksi pa so ti poskusi bolj klavrni in so največkrat samo kot nekakšen dodatek za večjo učinkovitost antifoulingov. Poleg tega ti niso primerni za uporabo v marinah oziroma “gosto naseljenih privezih”, saj še ni raziskan vpliv na sosednja www.val-navtika.net nasveti nasveti za izkušene in manj izkušene pomorce Slip plovila oziroma medsebojni vpliv več plovil z električno podvodno zaščito. Še zlasti je to izrazito za kovinska plovila, ki so posebej izpostavljena podvodnim galvanskim tokovom. Ultrazvok Uporaba ultrazvoka izhaja iz industrije, kjer se ta uporablja za čiščenje elektronskih sklopov (čipov). V navtiki se je pokazal v načelu kot soliden in učinkovit sistem za zaščito trupa, slabost pa je v tem, da je za kakovostno delovanje potrebno kar nekaj elektrike (najmanj 3 A pri 12 V), kar za večino plovil predstavlja prepreko oziroma težave s trajnim priključkom na privezih (zaradi varnosti upravljavci marin tega ne dovoljujejo). Še večja slabost ultrazvoka je v tem, da ni uporaben za “mehka” plovila (lesena ali pa poliester sendvič konstrukcija) in predvsem, da sistem ne deluje na delih plovila, ki so vibracijsko ločeni od trupa plovila. To pa sta v prvi vrsti krmilo in pogonski sklop (propeler z osovino ali pogonsko nogo), pri večini jadrnic pa tudi kobilica. Krmilo in osovina sta od trupa ločena s teflonskimi ali gumi ležaji, ki dobesedno “ubijejo” ultrazvočne vibracije, kobilica pa je zatesnjena z elastičnimi tesnilnimi masami. To seveda pomeni, da na krmilu, kobilici in pogonskem sklopu ta sistem ne deluje in je potrebno iskati drugačne načine zaščite. Edini od evropskih izdelovalcev je na lanskem sejmu METS priznal, da ta sistem lahko razumemo samo kot dopolnilo klasični zaščiti pred obrastom, ne pa kot popolni nadomestek. In tu je sedaj revolucionarna novost: ekološki plašč, ki bo morda nevšečnost vseh lastnikov plovil odpravil na zadovoljstvo tako njih, kakor tudi morja, ki bi želelo ohraniti v sebi življenje. Slip Izum, ki ga trgu ponuja podjetni štajerski ljubitelj morja, g. Miran Žnidarec, se imenuje “slip” (angleško ime se pač poda izdelku, ki cilja na svetovni trg). Gre v bistvu za ponjavo iz sintetičnega materiala, ki objema obliko trupa barke pod njeno vodno črto. Torej nekakšen plašč, ki se obda okoli podvodnega dela trupa in po postopku izsesavanja vode tesno prileže trupu in vsem delom, ki iz trupa štrlijo (krmilo, propeler, krmilo …). Posledica tega je, da se zaradi hermetičnosti zapore do morske vode med ponjavo in trupom ustvari pas, kjer ne uspeva nič, niti rastline niti živali (školjke). Ta sistem zaščite plovil (v malo drugačni obliki smo že videli v tujini za zaščito “Z” pogona na gliserjih) obeta na tem področju revolucijo, saj bo skoraj odpadla potreba po dragih in strupenih premazih. S tem se bodo zmanjšali stroški vzdrževanja, plovila bodo čistejša in bolj hitra, predvsem pa nam bo narava hvaležna, da smo jo prenehali zastrupljati in uničevati življenje v morju z nepotrebno kemijo. www.val-navtika.net 2 1 3 4 5 6 foto 1,2: Ekoplašč je bil v testni različici narejen za jadrnico dolžine 14 m in je zaradi tega dokaj velik. Kljub temu ga dva človeka zlahka prenašata. Plašč se razvije in se ga začne spuščati v vodo. foto 3: Dva človeka, vsak z ene strani, ga z vrvmi potegneta pod plovilom do premca. To delo lahko opravi tudi en sam, s tem, da mora vrvi večkrat privezati na ograjo in izmenično pomikati plašč proti premcu z levega in desnega boka. foto 4: Razpotegnjen plašč pod vodo naj se čim bolj tesno prileže spodnjim delom plovila ter se skrajni deli spredaj in zadaj privežejo na krmo oziroma premec. foto 5: Z nožno ali v modernizirani različici z električno tlačilko se napihne obroč, ki je integriran v gornji del plašča. Obroč ima premer okoli 10 cm in ima nalogo, da stisne plašč ob plovilo v višini vodne črte ter prepreči vdor vode z zgornje strani. foto 6: Ko je obroč nameščen, se vključi že prej postavljena vodna črpalka. V testni različici je šlo za klasično potopno pretakanje na 220 V, v nadaljevanju pa se načrtujejo inačice z različnimi izvedbami in močmi ter z integriranimi avtomatskimi stikali za vklop/izklop. Bolj zmogljiva je črpalka, prej bo izčrpala vodo iz ekoplašča. maj 2011 | 105 nasveti nasveti za izkušene in manj izkušene pomorce Slip Da to ni zgolj teorija, sem se prepričal ob obisku na barki pri g. Miranu v Istri. Idejo, ki jo je razvil v fazi iskanja rešitve za svojo jadrnico, je testno najprej preizkusil na svoji 14metrski jadrnici in ko je ugotovil, da deluje, se je odločil to ponuditi na trgu. Dela pa se tudi na tem, da bi sistem tega ekoplašča postal v prihodnosti integralni del plovila, ki bi se po uporabi preprosto spravil v del trupa, toda to je še stvar razvoja. Da pa bo bralcem jasno, kako sistem deluje, kratek opis postopka nameščanja in uporabe. Namestitev Kot je že omenjeno, je plašč narejen iz posebne sintetične tkanine (tehnične lastnosti zaradi poslovnih razlogov ne bom omenjal), ki omogoča delovanje tega plašča pod vodo in v pogojih morske vode. Idealno bi bilo, da bi bil plašč narejen oziroma skrojen čim bliže obliki trupa, vendar praktična uporaba tega ni potrdila kot nujnost. Oblika in velikost sta postavljeni tako, da pokrijeta z nekaj velikostnimi številkami vse klasične jadrnice, nekaj posebnosti bo verjetno potrebno pri regatnih jadrnicah (globoka kobilica). Še najmanj težav bo pri motornih plovilih. V načelu pa ni problemov, potrebno je le poskrbeti za to, da plašč pokrije potrebno širino in dolžino od vodne črte do vodne črte po vsem obsegu plovila. Ena oseba s prav nič hitenja to delo opravi v slabe pol ure. V samem plašču sta poleg izbire materiala in kroja samo še dve posebnosti (o delovanju obeh v nadaljevanju): • bočni napihljivi obroč, ki se ga napihne nad vodno črto okoli plovila, • potopna črpalka z odvodno cevjo, ki se postavi na najnižjo točko plašča. Princip namestitve in delovanja plašča je preprost. Plašč se najprej potegne pod plovilo (priporočljivo je čim bolj na tesno) in se ga pritrdi na štirih vogalih, pri plovilu nad 10 m mogoče tudi po bokih. Čeprav je teža celotnega plašča lahko nekje do 50 kg (odvisno od velikosti), pa lahko namestitev opravi ena oseba z malo iznajdljivosti pri delu. Potem se lahko z običajno tlačilko za gumenjake ali pa z električno tlačilko napihne gornji obroč tako, da ta objame plovilo nad vodno črto povsem tesno in onemogoči prelivanje vode med plaščem in trupom plovila. Ko je to urejeno, se vklopi črpalka za vodo. Od njene moči in od tega, kako smo bili pri nameščanju plašča natančni, je odvisen čas črpanja vode, ki se nahaja med plaščem in trupom plovila. Pri srednjih velikostih plovil to traja nekaj ur, pri večjih tudi več. Na jadrnici g. Mirana (14 m) je to v primeru, ko je plašč namestil sam brez pomoči, trajalo okoli 6 ur. Črpanje vode povzroči, da se zmanjšuje volumen vode med plaščem in trupom tako dolgo, dokler se plašč popolnoma ne prileže trupu in se črpalka samodejno ustavi, ko vo106 | maj 2011 de ni več. Nameščen plašč učinkuje kot popolna in hermetična zaščita plovila. Izpolnjuje dve nalogi: zaščito trupa pred obrastom in zmanjšuje vpliv morske vode na trup v smislu prodora vode in tudi zmanjšanja galvanskih tokov (še zlasti je dobrodošlo pri kovinskih plovilih). Nas tu zanima predvsem delovanje kot preprečevanje obrasta. Testiranje prototipa je pokazalo, da deluje izjemno. Potem ko je g. Miran odstranil plašč s svoje barke, se je pokazala popolnoma čista površina. Samo tam, kjer so bile školjke že prej, so bili njihovi ostanki. Pa tudi glede tega že dela na tehnični rešitvi, kako odpraviti to nadlogo brez mehanskega čiščenja. Ko bo test izveden (rezultate pričakujemo v roku meseca ali dveh), bomo na straneh Vala o tem poročali. Odstranitev Odstranitev plašča je še hitrejši postopek. Izpusti se zrak iz obroča, odvežejo privezne vrvi plašča in se ga potopi tako globoko, da se ga potegne pod kobilico in krmilom. Ko plašč odstopi od trupa, se pokaže nekaj zastarane rjavkaste vode, kar dokazuje samo odmrle organizme. Plašč se potem potegne na kopno ali na plovilo, po potrebi očisti (opere) in shrani. Verjetno pa se bo logistika uporabe in shranjevanja teh plaščev v prihodnosti še dodelala v smeri, da bo plašč integralni del trupa ali pa bo za čiščenje, hrambo in nameščanje skrbel servis v marinah. Prednosti in slabosti Najprej o slabostih. Pravzaprav bi o njih težko govorili. Gre bolj za to, da bo potrebno prilagoditi nekatere postopke, potrebne pa bodo tudi tehnične spremembe. Največja ovira pri sedanjih plovilih je v tem, da v času, ko bo na plovilu nameščen plašč, ne bo možno uporabljati motorja (zimski zagon, polnjenje baterij), niti stranišča, in izlivati drugih odpadnih voda v morje (tuš, kuhinja …). Vendar so rešitve hitro pri roki. Za zimski zagon motorja bo pač potrebno napeljati cev do vode nad plaščem, izliv od- padnih voda pa bo potrebno izpeljati s pomočjo zbiralnika (rezervoar odpadnih voda) in črpalke nad vodno črto oziroma plašč. Že sedaj morajo nekatera starejša plovila z velikim ugrezom za črpanje odpadne vode uporabljati črpalke, saj je nivo bodisi lijaka ali pomivalnega korita blizu ali celo pod vodno črto. Preprosto povedano: ovir ni, samo malo razmisleka in modifikacije nekaterih sklopov. Večina tega je možno na obstoječih plovilih že sedaj, samo s kakšno cevjo in izlivom več. Nekaj sprememb bo potrebno narediti tudi v organizaciji dela ob prihodu in odhodu s plovila. Potrebno bo rezervirati nekaj časa, da se plašč bodisi odstrani oziroma namesti. Slednje bo potrebno organizirati in tehnično urediti tako, da se bo plašč samo namestil, napihnil gornji rob in se bo vključila avtomatska črpalka. Tu bo potrebno poskrbeti za dodatno zalogo energije oziroma električni priključek na obali tam, kjer je možen in dopusten. Edini resnejši premislek in iskanje tehnične rešitve bo potrebno za tiste morjeplovce, ki se podajajo na časovno daljše poti in predvsem na območja z močnejšim obrastom (tropsko morje). Kot rešitev se za te namene nakazuje možnost, da se plovilo za čas plovbe zaščiti s klasičnim antifoulingom trdega tipa, ki deluje v času plovbe, ko pa morski popotnik pride na vmesni ali končni cilj (postanki trajajo vsaj kakšen teden ali več), pa bi v času počitka na plovilo namestil ekoplašč. Če pa bo uspel tudi preizkus s samodejnim čiščenjem trupa školjk in obrasta, pa bo uporaba plašča nasploh dobrodošla. Torej, kogar zanima, da bi bil med prvimi uporabniki ekoplašča - „slipa“, naj stopi v kontakt s podjetjem (kontaktne podatke najdete v oglasu v tej številki revije) in zagotavljamo vam, da boste v dveh letih povrnili stroške, ki ste jih do sedaj imeli ob vsakoletnem dvigu plovila, prihranili pa boste tudi najmanj en vikend, ki ste ga do sedaj uporabili za čiščenje in nanos novega antifoulinga. ❐ Na koncu obroč in plašč tesno objameta trup. Na sliki so vidne vrvice, s katerimi se ga dodatno pritrdi (da ne pade v morje). V spremenjeni različici je dodana še dodatna zaščita gornjega dela plašča v višini pol metra, z namenom, da se prepreči pljuskanje vode čez obroč in nabiranje te v notranjosti plašča. Sedaj ta zaščita to popolnoma preprečuje. Ta dodatek je mišljen za priveze, kjer je morje valovito (fotografija na prvi strani članka). www.val-navtika.net
© Copyright 2024