Pravi antifouling?

nasveti
nasveti za izkušene in manj izkušene pomorce
besedilo Božidar Peteh I foto Božidar Peteh
Pravi antifouling?
Dve številki nazaj smo objavili prispevek o ‘izumu’, ki bo po našem mnenju močno spremenil navade vzdrževanja plovil. V mislih imamo
‘večno’ borbo lastnikov plovil z obrastom podvodnega dela, ki se v različni intenzivnosti pojavlja v različnih vodah.
L
astniki plovil iščemo možnosti, kako na
različne načine zmanjšati stroške vzdrževanja podvodnega dela, predvsem pa se
izogniti tradicionalnemu pomladnemu barvanju podvozja. Ekološko bolj ozaveščeni pa
se tudi sprašujemo, kako in s kakšnimi sredstvi zmanjšati onesnaževanje morja s strupi
in težkimi kovinami.
Da ponovim! Gre za revolucionarno novost, ki smo jo skupaj poimenovali ekološki
plašč (izumitelj mu je zaradi mednarodne
prepoznavnosti dal tudi ime „slip“). Gre v
bistvu za ponjavo iz sintetičnega materiala, ki objema trup barke pod njeno vodno
črto. Nekakšen plašč torej, ki se obda okoli
podvodnega dela trupa in se po postopku
izsesavanja vode tesno prileže trupu in vsem
delom, ki iz trupa štrlijo (krmilo, propeler
…). Posledica tega je, da se zaradi hermetičnosti zapore do morske vode med ponjavo in
trupom ustvari pas, kjer ne uspeva nič, niti
rastline niti živali (školjke). Ta sistem zaščite
plovil obeta na tem področju revolucijo, saj
bo deloma ali pa v celoti odpadla potreba
po dragih in strupenih premazih. S tem se
bodo zmanjšali stroški vzdrževanja, plovila
bodo čistejša in bolj hitra, predvsem pa nam
bo narava hvaležna, da smo jo prenehali zastrupljati in uničevati življenje v morju z nepotrebno kemijo. V času od zadnje objave
oziroma priprave prispevka je izdelovalec
tako odpadejo školjke in drobni apnenčasti
priseski in to povsod, od trupa, osi, propelerja, krmila ipd. Pri drugem poskusu so imeli
nekaj začetnih težav le s tem, da so zaradi nepazljivosti preluknjali plašč in je bila zaradi
tega koncentracija kisa manjša, saj se je mešala z morsko vodo. Ko so luknjico zakrpali,
je vse steklo po pričakovanjih. Po postopku
so bile lupine školjk dobesedno mehke in so
odpadle zgolj s potegom gobice. In to samo
po petih dnevihh! Če bi plašč ostal na barki
še teden dni in če bi dodali še kakšen liter
kisa, verjetno tudi teh ostankov lupin ne bi
bilo več. Sicer pa se bodo o tem prepričali,
ko bodo ob koncu junija še enkrat preverili
stanje na podvodju.
Naša ocena je nedvomno zelo pozitivna:
plašč je dokazal svojo uporabnost, izdelovalec pa bo moral pripraviti ustrezno tehnično
navodilo o tem, koliko časa traja postopek,
koliko kisa in kdaj ga vliti v plašč in podobno.
Eko plašč je navdušil tudi našega urednika,
ki ga je že namestil na svojo jadrnico, zato
bodo bralci Vala o uporabnosti izuma sproti
obveščeni. Sem pa med naročniki zanj tudi
sam, saj me zanima, kako se bo obnesel na
aluminjastem trupu moje jadrnice, kjer so
premazi še problematičnejši.
Pa še kratko opozorilo: plašč je primeren
za vse barke, vendar pa postopek s kisom odsvetujemo lastnikom betonskih bark. ❐
naredil še en test in sicer na 32 čevljev dolgi
motorni jahti prestige 32. Njen podvodni del
je bil zaradi dejstva, da lastnik barke dve leti
ni dvignil iz vode in obnovil antivegetetaivni
premaz, idealna. Izdelovalec je pričakoval da
se bo v manj kot dveh tednih podvodni del
sam očistil in to se je tudi zgodilo. Ali natančneje: pet dni je bilo podvodje objeto samo s
plaščem (v tem času so odmrle alge), drugih
pet dni pa so med plašč in trup dolili kis za
vlaganje (približno 36 litrov) in ta je poskrbel
za to, da so se stopili še vsi preostali apnenčasti organizmi.
Kako je bil videti podvodni del jahte, je
razvidno iz fotografij, posnetih pred posegom
in tistih, ki smo jih naredili po njem. Ko so
plašč odstranjevali, je v morje odpadlo veliko
umazanije ali bolje rečeno ostankov odmrlih
alg. Tudi pogled s strani je dokazoval, da so
alge skoraj popolnoma izginile, ostala je le
sled umazanije in redke preostale alge, ki so
pričale o tem, da je bilo tam pred nekaj tedni
še veliko življenja.
Oba poizkusa sta nedvomno dokazala,
da plašč ne liti ščiti podvodni del trupa in
onemogoča njegovo obraščanje ampak z dodatkom kisa za vlaganje že umazan oziroma
zaraščen trup očisti. To tudi pomeni, da pred
namestitvijo plašča barke ni potrebno dvigovati in jo čistiti, ampak se to naredi samo
z namestitvijo plašča in uporabo kisa. Prav
1: Takšno je bilo dno barke pred namestitvijo. Alge so bile ponekod debele 10 cm in več. 2: Odstranjevanje plašča je preprosto: odvežejo se vrvice, ki ga držijo in plašč
se počasi sam potopi na dno. 3: Med plaščem in trupom je veliko odmrlih organizmov. 4: Takšen pa je bil videti trup od spodaj - skoraj popolnoma čist. Če bi pustili plašč
še kakšen teden ali dva, ne bi bilo niti teh ostankov alg. Če pa bi dolili še nekaj kisa, bi izginile tudi školjčne lupine. 5: Na koncu se plašč bodisi potegne na palubo bodisi
se navezanega na vrvice spusti v vodo. 6: Že na prvi pogled se vidi, da je trup skoraj čist. Nekaj je bilo še ostankov školjk zaradi zmanjšanja koncentracije kisa.
33
2
3
4
5
6
108 | julij-avgust 2011
www.val-navtika.net