KRITERIJI OCENJEVANJA PRI ANGLEŠČINI
Programi:
SPLOŠNA GIMNAZIJA (splošni in športni oddelki)
UMETNIŠKA GIMNAZIJA (likovna in dramsko-gledališka smer)
Predmetni aktiv učiteljev angleščine, Nova Gorica, 25. 8. 2015
1. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
Ocenjevanje znanja se izvaja v skladu z izobraževalnim programom, Pravilnikom o ocenjevanju
znanja v srednjih šolah, določili o ocenjevanja znanja v Šolskem pravilniku Gimnazije Nova Gorica in
kriteriji ocenjevanja pri angleščini, ki jih sprejme predmetni aktiv učiteljev angleščine.
Učitelj ugotavlja doseganje učnih ciljev z uporabo različnih načinov (individualno ali skupinsko,
pisno ali ustno) in načinov preverjanja in ocenjevanja znanja. Preverjanje znanja se praviloma izvede
pri pouku pred pisnim ocenjevanjem znanja.
Učitelj predmeta dijake ob začetku šolskega leta seznani:
 z obsegom učne snovi v ocenjevalnem obdobju in zahtevanimi ocenami v vsakem ocenjevalnem
obdobju;
 z oblikami, načini in postopki ocenjevanja znanja;
 z merili ocenjevanja znanja (obsegom učne snovi, točkovanjem, opisnimi kriteriji, dovoljenimi
pripomočki pri pisanju, ipd.)
2. OBLIKE OCENJEVANJA
Dijakovo znanje ocenjujemo individualno, pri delu v dvojicah ali skupinsko
3. NAČINI OCENJEVANJA
3. a) ŠTEVILO OCEN V ŠOLSKEM LETU
 Predmet: angleščina
VRSTA OCENE
Pisna ocena (redni testi)
Ustna ocena
Domače naloge: opisi, zgodbe, poročila,
članki, ipd.
Pisni izdelki: uradna pisma, eseji, ipd.
Bralna značka
Govorni nastop
ŠTEVILO OCEN V ŠOLSKEM LETU
najmanj 4
najmanj 1
po dogovoru z učiteljem
po dogovoru z učiteljem
po dogovoru z učiteljem
po dogovoru z učiteljem

Predmet : Angleščina – višja raven (četrti letnik)
Dijaki pri dodatnih urah angleščine, pri katerih se obravnava snov za opravljanje mature na
višji ravni, ne pridobivajo ocen. Dobre pisne izdelke ali uspešno pripravljene govorne nastope,
ki jih dijaki izdelajo/pripravijo pri teh urah, lahko na predlog učitelja ─ izvajalca predmeta
oceni redni učitelj dijaka. Ta ocena se vpiše v redovalnico samo s soglasjem dijaka.
3. b) PISNE OCENE
Pisne ocene pridobijo dijaki s pisanjem najmanj dveh pisnih preizkusov znanja v vsakem
ocenjevalnem obdobju. Testi preverjajo znanje slovničnih struktur in besedišča ter sposobnost
bralnega razumevanja in pisanja krajših besedil.
Učitelj ob začetku šolskega leta glede na posebnosti posameznega oddelka določi število in
datume pisnih ocenjevanj znanja in jih zabeleži v razredni načrt ocenjevanj.
V primeru, da je dijak odsoten na dan, ko se piše redni test, ima možnost pisati test in pridobiti
manjkajočo pisno oceno praviloma ob koncu ocenjevalnega obdobja. Učitelj določi datum
nadomestnega ocenjevanja, ki poteka na isti dan za vse dijake, ki niso pridobili predvidenih pisnih
ocen.
Učitelj lahko omogoči popravljanje posameznih negativnih ocen, ki jih je dijak pridobil pri pisnem
ocenjevanju, pred koncem ocenjevalnega obdobja. Učitelj določi datum dodatnega ocenjevanja,
ki poteka na isti dan za vse dijake, ki bi želeli popraviti negativno oceno.
3. c) USTNE OCENE
-
Dijaki pridobijo ustne ocene:
- z izkazovanjem znanja slovnice, poznavanja besedišča, poznavanja vsebine obravnavanih
tem in ustrezne rabe jezikovnih strategij v različnih govornih položajih (v obliki dvogovora
oz. igre vlog s sošolci ali z učiteljem);
- s pogovorom o določeni temi na podlagi slikovne ali pisne iztočnice;
- z opisom slik, zemljevidov, grafov, ipd.;
- z debato;
- z igro vlog;
s projektnimi nalogami in z govornimi nastopi, ki se ocenjujejo v skladu z maturitetnimi kriteriji.
Če se dijak ne drži dogovorjenih rokov glede predstavitve projektne naloge ali govornega nastopa
(neopravičena odsotnost, nepripravljenost), ga učitelj oceni z nezadostno oceno. Če je vsebina
govornega nastopa dobesedno prepisana iz drugih virov (plagiat), se izdelka ne oceni. Dijak nima
pravice do ponovne predstavitve izbrane teme.
3. d) OCENE IZ DOMAČIH NALOG lahko dijaki pridobijo za vnaprej dogovorjene pisne izdelke, ki
jih oddajo v predvidenem roku.
3. e) OCENE Z EKSKURZIJ lahko pridobijo dijaki, če oddajo rešene delovne liste ali napišejo
dnevnik.
3. f) OCENE ZA DOSEŽKE NA TEKMOVANJU ZA ANGLEŠKO BRALNO ZNAČKO lahko dijaki
pridobijo s sodelovanjem na tekmovanjih »EPI Reading Badge« ali Knjižni molj »Bookworm«.
Dijaki preberejo vse tri knjige in so ocenjeni z ocenami od 3 do 5 skladno z naslednjo ocenjevalno
lestvico:
90% - 100% = odlično (5)
80% - 89,5% = prav dobro (4)
70% - 79,5% = dobro (3)
Ocena se vpiše v redovalnico samo na dijakovo željo.
3. g) OCENE ZA DOSEŽKE NA TEKMOVANJIH
Za vidni dosežek na tekmovanju iz znanja angleškega jezika za dijake 2. in 3. letnikov lahko
nagradimo dijaka z oceno odlično (5). Kriterij za podelitev te ocene uskladimo v aktivu po vsakem
zaključku tekmovanja.
4. MERILA OCENJEVANJA
4. a) PISNO OCENJEVANJE ZNANJA
 Meje za ocene pri pisnih preizkusih znanja so naslednje:
0% - 49,5% = nezadostno (1)
50% - 64,5% = zadostno (2)
65% - 79,5% = dobro (3)
80% - 89,5% = prav dobro (4)
90% - 100% = odlično (5)
Izjemoma se lahko spremeni meje za ocene glede na zahtevnost pisne naloge.
Za ocenjevanje pisnih sestavkov se uporabljajo kriteriji iz Predmetnega izpitnega kataloga za
splošno maturo iz angleščine (str. 13-17).
 Če je pri pisanju 40% in več dijakov ocenjenih z nezadostno oceno, se pisno ocenjevanje
ponovi, pri čemer ostaneta vsebina in obseg snovi pisnega preizkusa enaka. Pisno nalogo
lahko ponavljajo tudi dijaki, ki so pisali pozitivno in želijo izboljšati oceno. V redovalnico se
vpišeta obe oceni. Pri zaključevanju ocen učitelj upošteva vse ocene v redovalnici.
 Pri pisnem ocenjevanju znanja dijaki uporabljajo pisalo, ki pušča trajno sled (nalivno pero ali
kemični svinčnik brez radirke). Če se dijak pri pisanju zmoti, besedo prečrta in jo napiše
ponovno. Nečitljive izdelke, nejasne in nečitljive popravke ovrednotimo z nič (0) točkami. Po
testu ni dovoljeno risati, čečkati ali ga trgati.
 Pri pisanju krajših sestavkov (pisma, poročila ali članka) in eseja je dovoljena uporaba
slovarjev.
 Za dijake s posebnimi potrebami veljajo isti kriteriji ocenjevanja, prilagajamo pa jim načine
preverjanja in ocenjevanja v skladu s pedagoško pogodbo.
4. b) USTNO OCENJEVANJE ZNANJA
 Učitelj na začetku leta dijake seznani z načinom ustnega ocenjevanja. Dijak mora pridobiti vsaj
eno ustno oceno v šolskem letu.
 Preverjanje in opazovanje dijakovega jezikovnega ravnanja med govornimi dejavnostmi
poteka vsako učno uro. Pri ustnem ocenjevanju učitelj postavi dijaku od 2 do 3 vprašanja,
odvisno od učne snovi. Za ustno ocenjevanje se uporabljajo kriteriji iz Predmetnega izpitnega
kataloga za splošno maturo iz angleščine (str. 18).
 Ustno ocenjevanje znanja je lahko napovedano. Če se dijak ne drži dogovorjenih rokov glede
napovedanega spraševanja, ga lahko učitelj vpraša kadarkoli in nenapovedano.
 Poleg rednega ustnega ocenjevanja lahko dijak pridobi ustno oceno tudi pri govornem
nastopu.
4. c) OCENA IZ DOMAČIH NALOG
 Domače naloge so sestavni del učenja angleškega jezika in zato obvezne. Namen domačih
nalog je utrjevati in preverjati znanje, razvijati strategije samostojnega učenja, in s tem
soodgovornost za lastno znanje. Ravno tako je dijak dolžan pri pouku zapisovati učno snov ter
poskrbeti, da ima urejen zvezek z vsemi zapiski in rešenimi učnimi listi.
 Dijaki lahko pridobijo tudi oceno iz domačih nalog (krajših in daljših pisnih sestavkov). Dijaki
oddajajo naloge v pregled v skladu z dogovorjenimi roki. Po preteku roka učitelj ni dolžan
sprejeti naloge. Pridobljene ocene učitelj lahko vpiše v redovalnico.
 Če učitelj presodi, da dijak ni sam napisal domače naloge ali pa da je prepisana (plagiat), jo
lahko zavrne in je ne oceni.
 Neopravljanje domačih nalog in neurejenost zvezka si učitelj beleži, te zabeležke pa upošteva
pri odločanju med višjo in nižjo oceno ob koncu ocenjevalnega obdobja.
5. POPRAVLJANJE NEGATIVNO OCENJENEGA OCENJEVALNEGA OBDOBJA
Dijaki, ki so bili ob koncu ocenjevalnega obdobja negativno ocenjeni, popravljajo oceno s pisnim
preizkusom, ki zajema snov celega obdobja. Ocenjevanje poteka istočasno za vse dijake in samo
enkrat.
Če je dijak negativno ocenjen v prvem ocenjevalnem obdobju, mu učitelj omogoči enkratno
popravljanje sklopa po zaključku ocenjevalnega obdobja (praviloma v roku 14 dni po
prvi redovalni konferenci). Če dijak ne popravi ocene, ima v tem ocenjevalnem obdobju
negativno oceno. V primeru, da je tak dijak pozitivno ocenjen v zadnjem ocenjevalnem obdobju, mu
lahko učitelj pred zaključkom pouka (junija), omogoči, da še enkrat popravlja cel sklop snovi iz
prvega ocenjevalnega obdobja. Datum ponovnega ocenjevanja določi učitelj.
V primeru daljše bolezenske odsotnosti, zaradi vnaprej znanih ali drugih opravičljivih razlogov dijak
pridobiva oceno po dogovoru z učiteljem.
6. KRŠITVE PRAVIL PRI OCENJEVANJU
 Če pri pisanju izdelkov ali pri drugih oblikah ocenjevanja učitelj zaloti dijaka pri uporabi
nedovoljenih pripomočkov, pri prepisovanju oziroma drugih kršitvah predpisanih pravil, ga
oceni z negativno oceno.
 Če dijaki ne oddajo pisne naloge pravočasno oz. ne zaključijo s pisanjem, ko se je iztekel čas,
učitelj prepozno oddano nalogo oceni z negativno oceno.
7. ZAKLJUČEVANJE OCEN OB KONCU POUKA
Končna ocena je sestavljena iz vseh ocen, ki jih dijak pridobi v šolskem letu in upošteva napredek
dijaka v posameznem učnem obdobju. Upošteva celostno znanje in se oblikuje na podlagi
uravnotežene vključitve vseh znanj in zmožnosti, ki jih dijak razvija pri pouku angleščine in ki jih ima
priložnost pokazati. Zaključne ocene ne pridobimo z izračunavanjem aritmetične sredine.
Dijak ob koncu pouka ne more biti ocenjen pozitivno, če v zadnjem ocenjevalnem obdobju nima
nobene pozitivne ocene oz. če vsaj ena izmed pisnih ocen ni pozitivna. Glede na sklep aktiva, z dne 3.
7. 2012, lahko učitelj dijaku, ki v zadnjem ocenjevalnem obdobju nima nobene pozitivne ocene,
vendar je v prvem ocenjevalnem obdobju pozitivno ocenjen, pred zaključkom zadnjega
ocenjevalnega obdobja (junija) omogoči enkratno popravljanje celega sklopa snovi iz tega
ocenjevalnega obdobja.
8. POPRAVNI IZPITI
 Pisni del izpita traja 90 minut. Izpitni izdelek se oceni glede na ocenjevalno lestvico navedeno
v prvi alineji točke 4.a.
 Ustni del izpita je sestavljen iz treh vprašanj, ki se vežejo na predelane vsebinske sklope. Ustna
ocena se oblikuje na podlagi kandidatovega poznavanja slovnice, besedišča, vsebine
predpisane snovi in njegovih komunikacijskih zmožnosti, in sicer v skladu s kriteriji iz
Predmetnega izpitnega kataloga za splošno maturo iz angleščine (str. 18).
9. MINIMALNI STANDARDI ZNANJA
Predmet – angleščina (1., 2., 3. in 4. letnik)
POSLUŠANJE in SLUŠNO RAZUMEVANJE
Dijak razbere globalno sporočilo govorjenega besedila in avdiovizualnih besedil v angleščini, ki jih
učitelj predvaja pri urah angleščine. Dijak razume standardno sprejeto izgovarjavo in razlikuje
različna narečja.
BRANJE in BRALNO RAZUMEVANJE
Dijak razbere globalno sporočilo različnih vrst pisnih besedil in pri tem uporablja različne bralne
strategije. Zna tudi določiti temo in poiskati določene podatke iz člankov angleških in ameriških
časopisov ter revij. Dijak razume tudi ključne misli in pomembne podatke v prebranih leposlovnih
maturitetnih besedilih (3. in 4. letnik).
GOVORNO SPOROČANJE in SPORAZUMEVANJE
Dijak pripoveduje o različnih temah in pri tem uporablja besedišče, ki je na splošno primerno, čeprav
se pojavljajo posamezne napačne rabe. Govor ni tekoč. Izgovorjava je povprečna, brez hujših napak.
V govoru se lahko pojavijo tudi večje jezikovne napake, pomembno pa je, da je sporočanje
razumljivo in se dijak v pogovoru odziva na sogovornikove spodbude.
PISNO SPOROČANJE in SPORAZUMEVANJE
Dijak tvori različna pisna besedila, na primer vodeni spis (odstavek, uradno in neuradno pismo), pa
čeprav ne razvije vseh iztočnic in ima vsebina nekaj neprimernih informacij ter jezikovnih napak. Pri
daljšem pisnem sestavku na določeno temo zna s preprostim besediščem to temo razviti in vsaj
delno pokaže poznavanje oblike (uvod, jedro, zaključek) in registra (uradni/neuradni jezik). Tvori
preproste, tudi zložene povedi. Dijak vsaj delno pozna zakonitosti notranje zgradbe besedil
(kohezivnost,
koherenco, vezna sredstva). Jezikovne strukture, ki jih uporablja, so večinoma enostavne. Kljub
napakam je njegovo pisanje razumljivo.