1. No category

EVALVACIJA PROGRAMA
ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG 2014-2015
Prof. dr. Janko Strel
Ljubljana, november 2015
ZAVOD FIT LAB – CENTER ZA TELESNI IN GIBALNI RAZVOJ
KAZALO
SPREMNA BESEDA ................................................................................................................ 3
UVOD ........................................................................................................................................ 5
CILJI......................................................................................................................................... 56
VZOREC MERJENCEV IN SPREMENLJIVK...................................................................... 56
METODA ................................................................................................................................. 56
RAZLAGA IN RAZPRAVA O REZULTATIH ..................................................................... 57
Razlaga in razprava o rezultatih merjenja telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti
kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk, ki so v letu 2013/2014
obiskovali 5., 6., 7., 8., in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let). 58
Razlaga rezultatov anketnega vprašalnika za ovrednotenje življenjskega sloga, dejavnikov
športne aktivnosti in ocene zdravstvenega stanja učencev in učenk v letu 2015 in primerjava
z obdobjem od leta 2011 ....................................................................................................... 86
ZAKLJUČEK ......................................................................................................................... 160
LITERATURA ....................................................................................................................... 166
2
Zdrav življenjski slog 2010-2015
SPREMNA BESEDA
Mesto in vloga športa v določeni družbi je odvisna od stopnje razvitosti družbene zavesti.
Dnevne obveznosti vsakega mladega človeka se razdelijo na obvezni del izobraževalnega
procesa in prostočasni del. Znotraj prostočasnega dela mora vsak posameznik najti čas za
odkrivanje in razvijanje svojih interesov. Pri mladem človeku se interesne dejavnosti s področja
športa izvajajo z namenom usposabljanja in koristnega preživljanja prostega časa, kar
posameznik doživi kot krepitev, druženje, sprostitev in zabavo.
Trenutno stanje v osnovnošolskem sistemu zagotavlja otrokom premalo ur strokovno vodene
vadbe in tako nekako polovično izvajamo strategije (EU smernice za fizično aktivnost in
Strategijo Vlade RS na področju telesne - gibalne dejavnosti za krepitev zdravja od 2007 do
2012), ki priporočajo vsakodnevno strokovno vodeno vadbo. Menimo, da gre v neizvajanju
strategij, iskati vzroke za upadanje gibalnih zmogljivosti in povečan delež prekomerno težkih.
Še posebej je to opaziti pri otrocih med šestim in desetim letom starosti.
Trenutno stanje na področju športa otrok in mladine usmerjenemu v kakovostni in vrhunski
šport nam kaže, da se le 25 odstotkov otrok aktivno vključuje v športno dejavnost v svojem
prostem času. Težava pri teh podatkih je, da se z višanjem starosti otrok, manjša število
vključenih otrok, ki skozi selekcijski proces odpadajo in se ne vključujejo v aktivno preživljanje
prostega časa, ampak vse več pozornosti namenjajo nezdravemu življenjskemu slogu
(računalnik, alkohol, droge,…).
Ob razmišljanju, kako bi stanje izboljšali, smo na državni ravni našli rešitev z interesnim
športnim programom, v katerega so se otroci vključevali na prostovoljni bazi. S programom
smo otroke spodbujali k oblikovanju zdravega življenjskega sloga, ki ni vezan samo na
kakovostni in tekmovalni šport. Program »Zdrav življenjski slog« je predstavljal in še
predstavlja krožišče športnega udejstvovanja otrok. Otroci imajo možnost spoznati in si
pridobiti širša znanja o športnih panogah, ki so razvite v njihovem lokalnem okolju. Poleg tega
se jim za ukvarjanje s športom ni potrebno odločiti za kakovostni in vrhunski šport, a vendar
jim tudi ta možnost ves čas ostaja odprta. Program je namenjen otrokom od 1. do 9. razreda
osnovne šole in se izvaja v času podaljšanega bivanja, takoj po končanem pouku do 17 ure in
ob pouka prostih dneh. Program zagotavlja otrokom 3., 4. in 5. uro vodene vadbe in je usmerjen
v razvoj temeljnih gibalnih sposobnosti in spodbujanje zdravega življenjskega sloga.
Cilji, ki smo jih z izvajanjem programa zasledovali, so bili: spodbuditi osnovnošolske otroke k
oblikovanju zdravega življenjskega sloga s pomočjo dodatne športne aktivnosti, aktivno
vključiti vsaj 20 odstotkov osnovnošolske populacije, zagotoviti zainteresiranim učencem 5 ur
športne aktivnosti
na teden, odpravljati posledice negativnih vplivov sodobnega načina življenja (vadba za
primerno telesno držo, odpravljanje ploskosti stopal, odpravljanje debelosti, razvoj splošne
vzdržljivosti).
3
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Splošno je znano, da je bila uspešnost programa (dosega ciljev) v znatni meri odvisna od znanja
in sposobnosti zaposlenih na programu »Zdrav življenjski slog«. Ni dovolj, da zna učitelj vse
lepo pokazati. Njegova prava sposobnost je v tem, da druge uči, jih vodi in vzgaja, ter da zna
svoje delo organizirati. Učitelj na programu »Zdrav življenjski slog« je potemtakem učitelj,
vzgojitelj in organizator. 150 se jih je v obdobju od 2010 do 2013 trudilo vsak po svojih močeh,
vsak v svojem okolju. Kako uspešni so bili pa je delno pokazala evalvacija, ki je pred vami.
Mi v vodstvu Zavoda za šport RS Planica smo z doseženim zadovoljni, ob zadovoljstvu pa se
istočasno zavedamo, da dobro ni nikoli dovolj dobro in da smo lahko še boljši. Zato bomo
evalvacijo izkoristili, da bomo program v bodoče še izboljšali.
Gabrijel Gros
Direktor Zavoda za šport RS Planica
4
Zdrav življenjski slog 2010-2015
UVOD
V uvodnem poglavju bomo najpreje izpostavili osnovna izhodišča raziskovalnih prizadevanj za
pojasnjevanje sprmemeb, ki so nastale v večletnem spremljanju projketa »Zdrav življenjski
slog«, nato pa bomo predstavili širše teoretično in tudi aplikativno izhodišče za razumevanje in
uporabo osvnih spoznanj telesnega fitnesa, ki opredeljuje telesno zgradbo telesa, aerobni in
mišični fitnes ter mehanizme regulacije gibanja. Posebej bomo izpostavili tudi vlogo
zdravstvenega področja, ki lahko v povezavi s šolstvom , skupaj ustvrajijo dodano vrednost, ki
se kaže v spremenjenem življenjskem slogu in povečanem telesnem fitnesu, ki zagotavljajo
višjo raven zdravja.
V šolskem letu 2014/ 2015 na osnovi preliminarnih analiz v prejšnjih letih pričakujemo v
programa »Zdrav življenjski slog« pozitivne spremembe telesnega in gibalnega razvoja ter
dejavnikov, ki opredeljujejo življenjski slog učencev in učenk. V predstavitvi različno zbranih
podatkov na eksperimentalni skupini, ki so vključene od ene do pet let pričakujemo nadaljnje
spremembe, v primerjavi z vrstniki na istih šolah, ki v program »Zdrav življenjski slog« niso
vključeni. Že v preteklih letih smo zaznali nekatere premike, ki so imeli značaj trendov
sprememb telesnega in gibalnega razvoja in dejavnikov aktivnega življenjskega sloga.
Na področju športne vzugoje v šoli se že nekaj desetletij zapored uveljavlja tudi nekaj
sistemskih ukrepov, vendar kljub temu s stanjem niti približno ne moremo biti zadovoljni, saj
so negativni trendi razvoja telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti prisotni v preveliki meri.
Drugo leto zapored je uveden sistemski ukrep z uvedbo izbirnega predmeta »Šport« v drugo
triletje. Bistvena novost je tudi v učnem načrtu za izbirni predmet »Šport«, ki sledi ugotovitvam
o zaskrbljujočem stanju telesnega in gibalnega razvoja pri učencih in učenkah in temelji na
ciljih, ki opredeljujejo kondicijske elemente športa ali z drugimi besedami daje pomemben
poudarek na ohranjanju in krepitvi zdravja otrok in mladine. Ker se učiteljski kolektivi na
mnogih šolah že zavedajo tudi pomena telesnega in gibalnega razvoja, je mogoče pričakovati,
da bodo v izvedbo izbirnega predmeta vodstva šol vključila najboljše kadrovske kapacitete in
zagotovila ustrezne materialne in druge pogoje za uspešno izvajanja predmeta.
Program »Zdrav življenjski slog« ima zaradi svoje obsežnosti (30.000 učencev in učenk ali
skoraj 20% populacije otrok osnovnih šol) pričakovano tudi vpliv na populacijske podatke o
telesnem in gibalnem razvoju, povsem pričakovano pa tudi na zdravstveno stanje učencev in
učenk.
Za potrebe analize programa »Zdrav življenjski slog«, ki je eden izmed pomembnih dejavnikov
sprememb pri populacijskih podatkih oblikovanja življenjskega sloga učencev in učenk, bomo
predstavili nekaj najbolj osnovnih značilnosti sprememb gibalnega in telesnega razvoja tudi v
letu 2015. Izhajali bomo iz informacijskega sistema o spremljanju telesnega in gibalnega
razvoja otrok in mladine, poljudno imenovanem Športno vzgojni karton ali SLOFIT sistem za
letošnje leto. Predstavili bomo osnovna izhodišča o odzivu okolja na analizirane podatke in
kratako vsebino najpomembnejših sprememb.
5
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Kljub temu, da že petindvajset let spremljamo populacijske podatke o telesnem in gibalnem
razvoju otrok in mladine, se izvajalci zavedamo, da smo odkrili le nekatere posebnosti, ki
veljajo za slovensko populacijo mladih. Ravno te specifičnosti pa so bile vsaj občasno dovolj,
da so odgovorni zmogli upoštevati predloge in uveljaviti nekatere pozitivne spremembe v
slovenskem šolskem sistemu. Z zadovoljstvom spremljamo izjemen interes nekaterih osnovnih
šol, ki nas prosijo za dodatne informacije o telesnem in gibalnem razvoju otrok. Vse več pa je
tudi tistih šol, ki nas povabijo, da jim o tej temi predavamo. Interes se je tudi v preteklem
šolskem letu izjemno povečal in še narašča. Ta trend je bil v zadnjih letih močneje izražen, kar
je verjetno posledica uvajanja projekta »Zdrav življenjski slog«, saj se je ozaveščenost tako
vodstvenih struktur osnovnih šol, kot tudi staršev spremenila in zelo verjetno povečala. Občutek
največjega zadovoljstva pa doživimo takrat, ko se na predavanjih zbere tudi po več sto
udeležencev in skupaj s starši, učitelji in učenci razglabljamo o predlogih za izboljšanje
telesnega in gibalnega razvoja ter telesne in gibalne samopodobe. Še posebej velja izpostaviti
povečano zanimanje celotnih učiteljskih kolektivov za spremljanje razvojnih značilnosti otrok
in mladine.
V odnosu do telesnega in gibalnega razvoja otrok in aktivnega življenjskega sloga se stopnjuje
dejavnost Nacionalnega inštituta za zdravje R epulike Slovenije, ki prepoznava svojo vlogo tudi
v tem, da poskuša v sistemske rešitve za oblikovanje zdravega življenjskega sloga vključiti
tudi večji obseg telesne dejavnosti skozi športno vzgojo Potrebno je izpostaviti, da prizadevanja
še niso ustrezno strokovno izpeljana. Pomembno je, da se zdravstvo zaveda problema telesne
dejavnosti, pričakujema pa, da bodo v zdravstvu našli tudi ustrezne strokkovne rešitve. Športna
vzgoja je pomewmbna zaradi tega, ker zagotavlja načrtno izbiro ciljev, vsebin, metod in oblik
dela ter predvsem ustrezno obremenitve, ki lahko zagotavlja ustrezne spremembe pri doseganju
ustreznega telesnega fitnesa otrok in mladine. Zaznali smo tudi že posamične dejavnosti
Zdravstvenih domov, ki posvečajo več pozornosti aktivnemu življenjskemu slogu učencev in
učenk, tudi v smeri zagotavljanja ustreznih športnovzgopjnih programov, ki bi zagotavljali
predvsem odpravljanje najbolj akutnih slabosti v telesnem in gibalnem razvoj.
Tudi odziv časopisnih hiš, radia in RTV Slovenije in drugih TV postaj je več kot dobrodošel in
se je tudi v letošnjem letu pokazal kot pomemben dejavnik pri ozaveščanju prebivalstva
Republike Slovenije. Dejavnost sredstev javnega obveščanja še nikoli ni bila tako izrazita kot
v zadnjih letih, saj problematiki aktivnega življenjskega sloga in znotraj tega telesnemu in
gibalnemu razvoju otrok in mladine še nikoli ni bilo tako močnega odziva.
Promocijska dejavnost športa otrok in mladine pa se odraža tudi v povečani dejavnosti športnih
organizacij, društev, zasebnikov na področju športa, lokalnih skupnosti in v končni meri Zavoda
za šport Planica, ki v mejah svojih zmožnosti vzpodbuja in izvaja raznovrstne oblike dejavnosti
športa otrok in mladine.
Odpirajo se številna področja delovanja, zdaj lahko že rečemo našega, Športno vzgojnega
kartona ali SLOFIT sistema, ki smo ga začeli izvajati pred osemindvajsetimi leti in je več kot
konkurenčen EUROFIT sistemu. Za nadaljnji razvoj in pospešeno delo, zlasti pri uveljavljanju
v praksi, bi bilo zelo smiselno določena dela tudi profesionalizirati. V zadnjih letih potekajo
6
Zdrav življenjski slog 2010-2015
dogovori za uvrstitev podatkovne baze Športno vzgojni karton v Statistični urad Republike
Slovenije.
V analizi bomo nekatere ugotovitve ponovno poudarili, nekaj novih ugotovitev pa posebej
izpostavili. Po skoraj desetletnem zelo pospešenem zmanjševanju gibalnih zmogljivosti, v
zadnjih petih letih vendarle ugotavljamo, da smo dosegli stagnacijo ali komaj zaznaven
napredek oziroma v preteklih dveh letih že premik v pozitivno smer, v šolskem let letu 2014 in
2015 pa že pomemben pozitev premik v telesnem in gibalnem razvoju osnovnošolcev.
Spremembe so pomembne in tako velike, da lahko že govorimo o povečanem obsegu športne
dejavnosti učencev in učenk in pozitivnem trendu sprememb telesnega in gibalnega razvoja.
Verjetno bomo potrebovali še nekaj let, da se bo vzpostavil stabilen trend pozitivnih sprememb,
kakršnemu smo bili priča v devetdesetih letih, še zlasti pri dekletih.
Pet let je le majhen izsek iz časovnice, ki pa že lahko kaže na nekatere spremembe v trendih. V
šolskih letih 2009/2010, 2010/2011 in 2011/2012, 2012/2013 tako ugotavljamo zaustavljanje
padca in začetek rasti gibalnih sposobnosti otrok in mladine, kljub temu da se telesna teža in
delež podkožnega maščevja še naprej povečuje. V šolskem letu 2012/2013 smo zaznali
pomemben napredek v telesnem in gibalnem razvoju, ki pa je v šolskem letu 2013/2014 in še
zlasti 2014/2015 še nekoliko večji in že lahko govorimo o pozitivnem trendu razvoja telesnega
fitnesa pri osnovnošolski mladini.
To kaže, da ima šolska športna vzgoja in druga šolska in zunajšolska športna ponudba v osnovni
šoli pozitiven učinek, ki pa bi lahko bil še občutno večji, če bi svoj del doprinesle še
prehranjevalne politike, ki jih imamo sprejete na državni ravni, a so še vedno premalo
učinkovite. Očitno ostaja še vedno nesorazmerje med vnosom in porabo energije, ki smo ga s
kakovostnim delom v preteklih letih sicer uspeli zajeziti, vendar pa takšnega stanja ne bo
mogoče vzdrževati na daljši rok. V letu 2014 in 2015 se tudi na segmentu neaktivne mase
kožejo pozitivne spremembe. Srednješolska populacija se po drugi strani očitno srečuje s
težavami tako pri organizaciji športne vzgoje v šoli kot s pičlo ponudbo zunajšolskih športnih
programov vadbe. To kliče k resnemu premisleku in vzpostavitvi ustrezne politike za dvig
športne dejavnosti srednješolske mladine.
Po drugi strani pa s stanjem v osnovni šoli vseeno ne smemo biti preveč zadovoljni, saj slika
telesnega in gibalnega razvoja odraža nadaljnje družbeno razslojevanje v Sloveniji. Otroci in
mladostniki, ki živijo v ugodnejšem ekonomskem okolju, tako povečujejo razliko med seboj in
tistimi, ki živijo v manj ugodnem okolju. Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da delež tistih, ki
zaostajajo v gibalnem razvoju, narašča hitreje od tistih, ki napredujejo. V letu 2010/2011 in
2011/2012 smo ugotavljali, da se število gibalno nekompetentne ali gibalno nepismene mladine
še povečuje, zaznali pa smo tudi manjše povečanje gibalno nadarjenih otrok in mladine. Tako
je v populaciji otrok in mladine vse več tistih, ki ne dosegajo minimalnih gibalnih kompetenc,
nekoliko narašča delež tistih, ki so gibalno nadarjeni, delež otrok in mladine s povprečnim
gibalnim statusom pa se zmanjšuje, žal predvsem na račun prvih. V letu 2014 in 2015 pa
ugotavljamo še vedno povečanje števila gibalno nadarjenih osnovnošolcev in učenk, hkrati pa
prvič po dolgem obdobju tudi zmanjševanje števila manj kompetentnih učencev in učenk. Ta
7
Zdrav življenjski slog 2010-2015
ugotovitev je izjemno pomembna, saj je očtno prišlo do pozitivnih sprememb tudi pri najbolj
ogroženih učenkah in učencih. Zelo verjetno je vpliv javnih ustanov uspel zajeziti nadaljnjo
razlikovanje mladih v telesnem in gibalnem razvoju, upamo pa, da je pomemben delež
prispevala tudi družinska vzgoja.
Prehranjenost slovenskih otrok in mladine ravno tako še vedno ne daje razloga za zadovoljstvo,
kljub pozitivnim spremembam v letu 2014 in 2015, saj predvsem v fantovski populaciji
opažamo zelo netipično povečevanje indeksa telesne mase v obdobjih, ko tega ne bi pričakovali.
Tako v celotnem pubertetnem obdobju indeks telesne mase fantov presega indeks telesne mase
deklet, čeprav je znano, da dekleta v tem obdobju zaradi hormonskih sprememb pridobivajo
maščobno maso, fantje pa naj bi pridobivali mišično maso, zaradi česar naj bi indeks telesne
mase deklet v tem obdobju presegel fantovskega. Ker imajo dekleta v tem obdobju večjo kožno
gubo nadlahti, bi lahko sklepali, da se telesna masa fantov veča na račun mišičja, veliko bolj
verjetno pa je, da se dejansko tudi pri fantih veča maščobna masa, ki pa se nalaga v
abdominalnem predelu. Glede na manj ugoden gibalni razvoj, ki smo mu priča pri fantih,
menimo, da je bolj verjetna druga predpostavka.
VLOGA IN POMEN SPREMLJANJA TELESNEGA FITNESA (povzeto po Strel, J. in
dru. v tisku, 2016)
Definicija telesnega fitnesa
Sposobnost izvajanja telesnih dejavnosti je omejena s telesnim fitnesom, ki v slovenskem jeziku
nima sopomenke, a je v mednarodnem znanstvenem prostoru nadrejen pojmu telesne
zmogljivosti, zaradi česar smo se odločili za uporabo že ustaljene in v slovenski jezik prenesene
tujke fitnes. Na ta način želimo tudi dopolniti manjko v slovenski kineziološki strokovni
terminologiji. Na drugih akademskih področjih, natančneje na področjih zdravstvenih in
ekonomskih študij (Čampa, 2008; Dekleva, 2012; Dolenec, 2010; Furek, 2008; Marčetič, 2006;
Ogrizek, 2012; Reberšek; Šabić, 2009; Sarjaš, 2008; Šturm, 2010; Trampuž & Kofol, 2004;
Turk, 2004; Vehovar, 2008) je mogoče opaziti vse pogostejšo rabo tega termina, vendar je ta
nezadostno definiran. Ker je izraz v slovenskem jeziku očitno živ, menimo, da bi bilo primerno,
da ga definiramo tudi na njegovem matičnem področju, ki ni niti ekonomija niti turizem niti
zdravstvene vede, temveč kineziologija.
Opredelimo ga lahko kot sposobnost učinkovitega izvajanja vsakdanjih dejavnosti, brez
prehitrega utrujanja in z zadostno energijo za uživanje v prostočasnih dejavnostih ali za
premagovanje nadpovprečnih fizičnih stresov ob nepričakovanih dogodkih (Clarke, 1979). V
življenju sodobnega človeka ga lahko opredelimo kot mero telesne sposobnosti učinkovitega in
uspešnega delovanja pri delu in prostočasnih dejavnostih, kot mero zdravja, kljubovanja
kipokinetičnim obolenjem ter uspešnega soočanja z izrednimi razmerami. Telesni fitnes
sestavljata dve osnovni komponenti: z zdravjem povezani fitnes in z gibalno učinkovitostjo
povezani fitnes (Caspersen, Powell, & Christenson, 1985). Obstajajo različne klasifikacije z
8
Zdrav življenjski slog 2010-2015
zdravjem povezanega fitnesa (Bouchard, Shephard, & Stephens, 1994; Caspersen et al., 1985;
Oja & Tuxworth, 1995; Shephard & Bouchard, 1994), ki pa so si podobne in govorijo o štirih
osnovnih komponentah telesnega fitnesa: morfološki komponenti, mišični komponenti, gibalni
komponenti in srčno-dihalni komponenti. Tudi klasifikacije z gibalno učinkovitostjo
povezanega fitnesa so različne (Bouchard et al., 1994; Caspersen et al., 1985; Marsh, 1993),
vendar bi jih lahko poenotili s šestimi komponentami: vzdržljivost, hitrost, ravnotežje,
gibljivost, koordinacija, statična moč in eksplozivna moč.
V slovenskem prostoru se kot sopomenka telesnega fitnesa uporabljata tudi izraza telesna
zmogljivost in telesna pripravljenost, vendar pa pomensko nista ustrezna.
Z uporabo termina “telesna zmogljivost” bi za opis fenomena, ki ima širši pomen kot telesna
zmogljivost, naredili dodatno terminološko zmedo. Termin telesni fitnes (ang. physical fitness)
namreč opredeljujeta dve komponenti: z zdravjem povezani telesni fitnes (ang. health-related
physical fitness) in z gibalno učinkovitostjo povezani telesni fitnes (ang. skill-related physical
fitness) (Caspersen et al., 1985). Če bi namesto termina telesni fitnes uporabljali termin telesna
zmogljivost, bi angleški termin skill-related physical fitness, prevajali kot: “z gibalnimi
sposobnostmi povezana telesna zmogljivost”. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sta
namreč pojma zmogljivost in sposobnost opredeljena kot sopomenki, zaradi česar bi prišlo do
tavtološkega opisa v katerem en pojem razlagamo z istim pojmom, povrh vsega še nadrejenega
s podrejenim. Še bolj bi se zapletlo pri poskusu razlage angleškega pojma health-related
physical fitness, saj je v mednarodni medicinski in kineziološki znanosti ta pojem nadrejen
pojmu telesna zmogljivost oz. ga vsebuje. Razumevanje pojma telesna zmogljivost je v
slovenskem prostoru namreč jasno in ne vsebuje morfološke komponente, ki jo vsebuje telesni
fitnes.
Telesna zmogljivost: pomeni raven gibalne sposobnosti: aerobne (srčno – žilne) vzdržljivosti,
anaerobne (mišične) vzdržljivosti, mišične sile in moči, hitrosti, gibljivosti, koordinacije in
agilnosti ter drugih sposobnosti, ki omogočajo človeku gibalno avtonomnost in ustvarjalnost in
so hkrati tudi v telesni povezanosti z njegovim zdravjem (Škof, 2010).
V skladu z mednarodnim razumevanjem termina telesni fitnes znotraj medicinske in
kineziološke, ta termin poleg mišične, gibalne in srčno-dihalne komponente, ki jih po zgornji
definiciji zajema telesna zmogljivost, vsebuje še morfološko komponento. Torej telesni fitnes
obsega tako gibalno-funkcionalne sposobnosti telesa kot tudi njegovo morfološko stanje. To je
očitno tudi iz ene najpogosteje rabljenih testnih baterij, s katero proučujejo telesni fitnes ljudi,
ki nosi uradni naslov Eurofit: Physical Fitness Test Battery, telesni fitnes pa meri z gibalnofunkcionalnimi in morfološkimi merami hkrati (Klissouras, Ravazzolo, Renson, & Tuxworth,
1988).
Tudi telesna pripravljenost je neustrezen termin, saj ne ustreza izvirnemu pomenu termina
physical fitness, ob tem pa ta izraz nakazuje na telesno pripravo. Menimo, da je raba termina
telesna pripravljenost primerna za označevanje ustrezne telesne pripravljenosti vojakov ali
vrhunskih športnikov pred vojaško operacijo ali tekmovanjem, ki svoja telesa načrtno
pripravljajo na napor, splošna populacija, kakršna je v našem vzorcu, pa svojih teles ne
pripravlja na neke posebne dogodke.
9
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Determinante telesnega fitnesa
Učinkovito in pozitivno spremembo dejavnikov telesnega fitnesa je mogoče doseči predvsem
z ustrezno telesno dejavnostjo ali, bolj natančno, s športno dejavnostjo, ki temelji na vodenju
procesa vadbe, je načrtovana, ima natančno določene cilje, metode, oblike in vsebine, upošteva
motive vadečih in druge okoliščine (športne objekte, športne naprave, pripomočke,
informacijsko komunikacijsko tehnologijo, naravne pogoje vadbe in ekološke dejavnike),
predvsem pa optimalne obremenitve telesa, s katerimi dosegamo spremembe gibalnih
sposobnosti in telesnih značilnosti vadečih. Vpliv na socialne veščine, osebnostne lastnosti in
oblikovanje vrednot je sicer drugotni cilj, toda pomembna sestavina v smeri pozitivnih
sprememb telesnega fitnesa. Ustrezni telesni fitnes ostaja prvenstveni cilj vsakega dobrega
preventivnega zdravstvenega programa, saj v zagotavljanja ustrezno visoke ravni gibalne
učinkovitosti, ki je temelj dobrega zdravstvenega stanja in ga ni mogoče doseči brez sprememb
nezdravih življenjskih slogov. Upoštevanje ugotovitev in doktrine kinezioloških znanosti –
vede o posebno pogojenem gibanju človeka – je predpogoj za vodenje preventivnih programov
zdravja (predvsem z vidika izboljšanja telesnega fitnesa, kot ključnega dejavnika zdravstvene
preventive), seveda ob upoštevanja znanstvenih ugotovitev in strokovnih podlag medicine, še
posebej športne fiziologije, pedagogike in didaktike, psihologije, nutricionistike, biomehanike,
sociologije in drugih znanstvenih področij.
Optimalni razvoj telesnega fitnesa je strokovno zelo zahtevno delo, saj je potrebno uskladiti
razvoj številnih dejavnikov gibalnih sposobnosti, ki jih moramo prilagoditi vsakemu
posamezniku. Največji izziv pri razvoju gibalnih sposobnosti in tudi telesne sestave je v tem,
da ni mogoče linearno razvijati vseh gibalnih sposobnosti – ravnotežja, koordinacije gibanja,
gibljivosti, mišične moči, hitrosti, aerobne in anaerobne vzdržljivosti.1 Za spremembo sestave
telesa morajo biti izpolnjeni številni pogoji, da uporabniku ne škodujemo, ko zmanjšujemo
njegovo maščobno maso, drugačni so pogoji, ko zagotavljamo povečanje mišične mase in
povsem drugačni, ko vodimo proces velike porabe energije. Z neustreznimi obremenitvami
lahko naredimo veliko več škode, kot koristi, saj lahko pripeljejo do neustreznih obremenitev
mišično-skeletnega sistema in posledičnih kroničnih obrab. S pretirano izgubo telesne mase
povečujemo tudi nekatera zdravstvena tveganja, zradi česar je postavljanje ustreznih ciljev
vadbe zelo pomembno, saj je vse več dokazov, ki govorijo v prid temu, da predvsem v
populaciji starejših odraslih in starostnikov tisti, ki imajo večjo telesno maso ali so celo
prekomerno prehranjeni, manj pogosto obolevajo za nekaterimi boleznimi, ki jih sicer
povezujemo z debelostjo (Karelis, Faraj et al. 2005, Calori, Lattuada et al. 2011, Voulgari,
Tentolouris et al. 2011, Hamer and Stamatakis 2012). To podskupino imenujemo presnovno
zdravi prekomerno prehranjeni posamezniki (Sims 2001, Blüher 2010).
Za razvoj gibalne učinkovitosti in sprememb telesne sestave so potrebna določena športna
znanja, ki jih lahko razvrščamo najmanj v dve kategoriji. Elementarna športna znanja so
potrebna za optimalno izvajanje gibalnih nalog, pri katerem je potrebno upoštevati
Vsaka od navedenih gibalnih sposobnosti ima še podrejeno taksonomijo – pri koordinaciji gibanja npr. poznamo
še vsaj 12 različnih podtipov koordinacije, ki niso enako pomembni za vsakega posameznika.
1
10
Zdrav življenjski slog 2010-2015
biomehanične zakonitosti gibanja, da ne povzročamo poškodb mišičnega tkiva ali sklepov ali
celo povzročimo težje poškodbe. Za doseganje večjih obremenitev, ki omogočajo razvoj
mišične mase in povečano porabo energije, pa morajo uporabniki osvojiti športna znanja
različnih športnih zvrsti, predvsem tistih, ki so v zagotavljanju zdravja najbolj učinkoviti.
Zakaj govorimo o športnih znanjih? O njih govorimo zato, ker Svetovna zdravstvena
organizacija v svojih globalnih priporočilih za telesno dejavnost opredeljuje, da imajo ugodne
učinke na zdravje le zmerno do visoko intenzivne telesne dejavnosti (WHO, 2010). Dokument
navaja, da je poraba energije pri zmerno intenzivni telesni dejavnosti med 3- in 6-krat višja od
porabe energije v mirovanju oziroma da na osebni lestvici napora posameznika od 0 do 10,
dosega vrednosti med 5 in 6 (WHO, 2010), glede na zbirko telesnih dejavnosti (Ainsworth,
Haskell et al., 2011), pa porabo energije nad 3 MET dosega le peščica napornih hišnih opravil
in ostalih telesnih dejavnosti, medtem ko je velika večina telesnih dejavnosti nad 3 MET
dejansko športnih dejavnosti. Tudi z vidika predpisovanja telesne dejavnosti je smiselno
uporabljati športno dejavnost, pri kateri je mogoče določiti količino, trajanje, intenzivnost,
pogostnost, vključenost različnih mišičnih skupin in skupni volumen vadbe. Pri ostalih hišnih
opravilih, ki sodijo med zmerno intenzivne, vseh teh komponent namreč ni mogoče določiti.2
Visoka raven športnega znanja je zato predpogoj za doseganje ustrezno visoke gibalne
učinkovitosti. Pri vsakem uporabniku je tako potrebno določiti raven športnega znanja pri
izbrani športni dejavnosti, to znanje izpopolniti, odpraviti napake in uporabnika po potrebi
naučiti še dodatnih tehnik. Redkeje se pri starejših odločimo za učenje povsem novih športnih
zvrsti, saj so procesi gibalnega učenja v odrasli dobi nekajkrat daljši kot v otroštvu. Pri
zagotavljanju primernega športnega znanja so potrebna posebna znanja za različne starostne
skupine, ki so tudi spolno determinirane. Brez upoštevanja individualnih posebnosti namreč ni
mogoče izvajati učinkovitega procesa telesne vadbe.
Spremljanje telesnega fitnesa otrok in mladostnikov v Sloveniji
V Sloveniji imamo že devetdeset let dolgo tradicijo ugotavljanja telesnega razvoja otrok. V
Pedagoškem zborniku iz leta 1926 (Žgeč, 1926) so bili tako prikazani rezultati povprečnih
vrednosti za telesno višino in težo 8- in 14-letnih učencev in učenk, na osnovi katerih je mogoče
ugotoviti, da so današnji 14-letniki za 21 cm višji in 23 kg težji od vrstnikov izpred 90 let.
Navedena ugotovitev je zelo dober dokaz, da na telesni razvoj vključno z dednostnimi dejavniki
izjemno močno vpliva tudi okolje.
V preteklem stoletju so telesni razvoj v Sloveniji raziskovali številni raziskovalci, že leta 1972
(Šturm, 1972) pa so bili objavljeni tudi normativi za telesni in gibalni razvoj (na osnovi
podatkov 1970) na reprezentativnem vzorcu slovenskih otrok. Leta 1980 je tako nastal predlog
Kljub temu, da naporno ribanje tal s krtačo na kolenih dosega vrednosti 6 MET, bi bilo npr. nesmiselno
posamezniku priporočiti, naj za doseganje ustrezne telesne dejavnosti trikrat na mesec po eno uro izvaja to hišno
opravilo, ob tem pa pri hišnih opravilih, pri katerih sta največkrat vključene le ena ali dve mišični skupini, ne
moremo dosegati vključevanja več velikih mišičnih skupin niti preprečiti pretiranega obremenjevanja zgolj
določenih mišično-skeletnih struktur.
2
11
Zdrav življenjski slog 2010-2015
informacijskega sistema za ugotavljanje in vrednotenje telesnih značilnosti in gibalnih
sposobnosti otrok in mladine (Strel and Šturm, 1980), ki je bil v eksperimentalni postopek
uveden že leta 1981, na osnovi izkušenj merjenja populacije 7- in 11-letnih otrok (1979). Pred
tridesetimi leti je bil v šolski sistem uveden telesno-vzgojni karton (kasneje športno vzgojni
karton, danes SLOfit) (Strel, Ambrožič et al. 1997, Kovač, Jurak et al. 2011), ki predstavlja
temelj longitudinalnega spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine med 6. in
19. letom starosti. Na osnovi večjega števila raziskovalnih študij, člankov doma in v tujini in
predstavitvah na kongresih imamo zelo verjetno enega izmed najboljših sistemov na svetu, ki
omogoča učinkovito analizo telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine. Spremljanje
telesnega in gibalnega razvoja je bilo leta 1986 opredeljeno tudi z modelom EUROFIT
(Klissouras, Ravazzolo et al., 1988), ki pa razen proučevanje vzorcev otrok in mladine v
nekaterih državah EU ni doživel implementacije v neposredno prakso sistemov za spremljavo
telesnega in gibalnega razvoja. Ker je telesni fitnes eden najpomembnejših dejavnikov zdravja
so ministri za šport že leta 2002 v Varšavi sprejeli resolucijo (Bureau of the Committee for the
Development of Sport, 2002) v kateri državam priporočajo, da na nacionalni ravni spremljajo
stanje telesnega fitnesa.3
V slovenski informacijski sistem za ugotavljanje, spremljanje in ovrednotenje telesnega in
gibalnega razvoja otrok in mladine SLOfit je bila do leta 2015 vključenih že skoraj polovica
prebivalcev Slovenije in ima naslednje cilje (Kovač, 2011):
1. Podatki lahko usmerijo pozornost posameznega otroka na njegovo telo in telesno
zmogljivost, mu pomagajo pri samozavedanju o tem, da lahko sam veliko stori za njeno
ohranjanje ali izboljšanje. Starši lahko spoznajo in spremljajo telesni in gibalni razvoj svojih
otrok in njihove dosežke primerjajo z dosežki enako starih slovenskih vrstnikov. Tako jih
spodbujamo, da postanejo bolj motivirani in dejavni pri skrbi za telesni in gibalni razvoj svojega
otroka. O telesnem in gibalnem razvoju otroka se lahko pogovorijo s športnim pedagogom,
trenerjem, zdravnikom. Učitelj športne vzgoje na podlagi primerjav z objektivnimi podatki
populacije svetuje staršem ter učencem in dijakom glede primerne prostočasne športne vadbe.
Pri športnih pedagogih lahko učenci in njihovi starši dobijo: grafično ponazoritev učenčevega
telesnega in gibalnega razvoja za ves čas šolanja in razlago sprememb, nasvet, v katero športno
dejavnost se naj vključi učenec, da bo koristno preživel prosti čas, nasvet o primerni vadbi, če
ima učenec kakršne koli težave v telesnem ali gibalnem razvoju, nasvet, kam vključiti učenca,
ki je nadarjen za šport, za tiste, ki so vključeni v redno športno vadbo, informacijo o tem, katere
sposobnosti ima bolj razvite, kje so njegove pomanjkljivosti, ki ga lahko ovirajo pri dosežkih
in kaj mora narediti, da te pomanjkljivosti s primerno vadbo odpravi in se tako izogne
morebitnim poškodbam, nasvet, s kakšno športno opremo se bo učenec lahko varno in
sproščeno ukvarjal s športom.
2. Športnemu pedagogu omogoča racionalno in objektivno diagnosticiranje stanja za
posameznika oziroma vadbeno skupino, ki jo poučuje, in s tem ustrezno individualizacijo
oziroma diferenciacijo vadbe, kar je eden najpomembnejših dejavnikov kakovostnega pouka.
Hkrati lahko na podlagi analiz pripravi programe, ki so del razširjenega programa posamezne
3
Potrdila jo je tudi slovenska vlada.
12
Zdrav življenjski slog 2010-2015
šole (interesne dejavnosti, dodatni in dopolnilni pouk, šole v naravi, počitniški programi,
programi v podaljšanem bivanju ipd.). Učence in dijake nauči tudi ovrednotenja njihovih
dosežkov in določanja individualnih obremenitev pri športni vadbi. Tako jih motivira in
usposablja za samostojno spremljavo njihove telesne zmogljivosti ter jih spodbuja k primerni
športni vadbi.
3. Poznavanje trendov sprememb telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti učencev in
dijakov na nacionalni ravni omogoča ustrezno odzivanje stroke, saj predstavlja učinkovito
strokovno pomoč pri oblikovanju strategije razvoja šolske in zunajšolske športne vzgoje.
Analize podatkov populacije pomagajo pri pripravi nekaterih politik na nacionalni ravni (npr.
politike ustrezne telesne dejavnosti, športa, prehranjevanja, spodbujanja enakopravnega
vključevanja v skupine ipd.), lahko pa pomagajo tudi zdravnikom, izdelovalcem otroških in
športnih oblačil in obutve, šolskega pohištva...
Stanje telesnega fitnesa otrok in mladostnikov v Sloveniji
Telesni fitnes kot eden izmed štirih najučinkovitejših preventivnih dejavnikov za preprečevanje
obolevnosti se v zadnjih desetletjih pomembno spreminja in je odvisen od življenjskega sloga,
ki ga vsak posameznik spontano ali zavestno načrtuje. Prevladujoči potrošniški način življenja
in razvoj zabavno-komunikacijske tehnologije narekujeta užitek in zabavo, ki praviloma ne
zahtevata skoraj nobene telesne dejavnosti. Kakšne so spremembe telesnih značilnosti in
gibalnih sposobnosti smo analizirali s pomočjo populacijskih podatkov iz podatkovne zbirke
SLOfit in to zgolj z nekaterih globalnih aspektov, predvsem z analizo trendov gibalne
učinkovitosti populacije otrok in mladine po starosti in spolu za celotno Slovenijo.
Diagnostika telesnega fitnesa je lahko zelo učinkovita podlaga za načrtovanje in realizacijo
preventivnih zdravstvenih programov, tako na ravni posameznika, zdravstvenega doma,
koncesionarja, občine, regije ali države.
13
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 1: Gibanje vrednosti indeksa gibalne učinkovitosti pri fantih od 6. do 18. leta starosti
med obdobji od 1991–2015
51
50,8
50,5
50,5
50,2
50
49,9
49,8
49,7
49,7
49,6
49,6
49,6
49,4
49,4
49,5
49,2
49,2
49
48,5
6 let
7 let
8 let
9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let Skupaj
2015
1991-2000
2001-2010
2011-2013
Slika 2: Gibanje vrednosti indeksa gibalne učinkovitosti pri dekletih od 6. do 18. leta starosti
med obdobji od 1991–2015
52
51,5
51
51,1
50,8
50,7
50,7
50,6
50,6
50,6
50,4
50,5
50,2
50,4
50,5
50,4
50,2
50
49,5
49,5
49
48,5
48
6 let
7 let
8 let
9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let Skupaj
2015
1991-2000
2001-2010
2011-2013
14
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Indeks gibalne učinkovitosti 50 predstavlja povprečno gibalno zmogljivost otrok in mladine v
posameznih štiriletnih obdobjih. Predstavljeni rezultati v preglednicah 1 in 2 kažejo, da so se
med obdobji razlike sprememb s starostjo otrok in mladine povečevale, še posebej pa so bila
opazna velika nihanja v gibalni zmogljivosti pri srednješolski mladini, kjer smo imeli v obdobju
pred letom 2000 pomembne pozitivne spremembe, posebno izrazito pri dijakinjah. Izjemno
negativni trendi so se začeli z letom 2000 in so najnižjo točko dosegli pri 18-letnih dijakih in
dijakinjah v obdobju 2011–2014.
Spremembe pri učenkah in učencih v prvem triletju so bile vseskozi najmanjše, a različne glede
na spol. Učenci, stari 6, 7 in 8 let so bili v prvem obdobju (1991−2000) na najvišji ravni gibalne
učinkovitosti, po skoraj petnajstletnem obdobju pa so se v letu 2015 vrnili na izhodiščno raven
in izničili zaostanek. V vseh ostalih starostnih obdobjih so učenci v letu 2015 bili še zelo daleč
za dosežki pred petindvajsetimi leti, negativne razlike pa so se stopnjevale s starostjo učencev.
Povsem drugačna je slika pri učenkah med sedmim in desetim letom starosti, saj se raven
gibalne učinkovitosti pri njih po letu 2000 ni bistveno zmanjšala, se je pa v zadnjih petih letih,
še posebej pa v letu 2015, bistveno izboljšala in znatno presegla raven iz zadnjega desetletja
prejšnjega stoletja.4 Pri učenkah, starih 6, 7, 8, 9 in 10 let, je torej prišlo v zadnjih petih letih
do pomembnega pozitivnega zasuka (lahko rečemo celo do skoka), kar je zelo presenetljivo.
Spremembe je mogoče delno pojasniti z ugotovitvijo, da se je debelost otrok v tem obdobju
bistveno bolj povečevala pri učencih, očitno primerno število otrok v oddelki (in boljši
materialni pogoji) danes omogočajo učenkam bolj enakovredno vključevanje v vadbo, kaže se
morda tudi bolj pozitiven učinek projekta Zdrav življenjski slog na deklice in zelo verjetno
spremenjene vloge družine, še zlasti vpliv povečane športne dejavnosti žensk.
Pozitivne spremembe v telesnem in gibalnem razvoju v zadnjih petih letih tako pri učenkah
(izrazito izboljšanje) pa tudi pri učencih v osnovni šoli vseh starosti so zelo verjetno rezultat
širšega zanimanja za zdrav telesni razvoj (predvsem telesne mase) pa tudi gibalni razvoj otrok
in mladostnikov, saj so mediji v zadnjih letih začeli tem vprašanjem posvečati večjo pozornost.
Zavedanje šolskih vodstev za problematiko telesnega razvoja (predvsem prehrane in debelosti)
pa tudi gibalnega razvoja, je danes bistveno večje kot v preteklih letih. Tudi področje javnega
zdravja se vse bolj odločno odziva na naše analize telesnega in gibalnega razvoja. Tudi zadnja
dva Nacionalna programa športa in telesne dejavnosti ter prehrane sta se bolj odločno spopadla
s problematiko telesnega fitnesa.
Ob tem je potrebno izpostaviti tudi sistemske rešitve, ki že dolgo delujejo na področju športne
vzgoje v šoli, uvedba izbirnega predmeta šport v drugo triletje (razen redkih izjem so pozitivne
za razvoj otrok) in še posebej projekt Zdrav življenjski slog, ki vključuje okrog 30.000 učencev
in učenk, ti pa na ta način dobijo dodatni dve uri športnih dejavnosti na teden.
Položaj 6 let starih učenk je zelo specifičen, ker moramo upoštevati, da so pred letom 2000 bili učenci in učenke
v tej starosti redkost v osemletni osnovni šoli – zato je raven gibalne zmogljivosti z večanjem populacije v
devetletki bistveno višja.
4
15
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Povsem drugačno stanje ugotavljamo pri srednješolski mladini, kjer smo v zadnjem obdobju
(2011−2014) presegli dno gibalne zmogljivosti iz vseh opazovanih obdobij. Negativen trend se
je v letu 2015 zaustavil in celo spremenil v pozivni razvoj, kar še posebej velja za dijakinje, z
izjemo 18-letnic. Prednosti, pridobljene pred letom 2000 na račun povečanega števila ur športne
vzgoje, ni več. Na to vpliva več dejavnikov, ki pa jih bo treba temeljito raziskati in poiskati
ustrezne rešitve. Zelo verjetno je vpliv sodobne informacijsko-zabavne tehnologije velik, saj se
je sedentarnost bistveno povečala, vidno pa se kažejo tudi posledice zmanjšanja ur športne
vzgoje v vseh srednjih šolah, razen v gimnazijah. Prav zato bo treba ob vseh drugih dejavnikih
(starši, društva, šole, zdravstvo) nujno povečati obseg športne vzgoje vsaj na raven iz leta 2006,
kar še posebej velja za srednje in nižje poklicno izobraževanje, kjer so razmere izjemno
skromne, saj so dijakinje gimnazij v več kazalnikih gibalno učinkovitejše od dijakov poklicnih
šol. V zadnjih petih letih je bila bistveno manjša gibalna zmogljivost 18-letnih dijakov in
dijakinj, kar je zelo verjetno posledica praviloma ene ure športne vzgoje manj v srednjem
tehniškem izobraževanju. Medijska pozornost je bila usmerjena predvsem na otroke in je
mladino zanemarjala, srednje šole pa telesnemu fitnesu tudi ne posvečajo posebne pozornosti.
Pri dijakinjah v srednji šoli v letu 2015 ugotavljamo nadaljevanje izjemno pozitivnega trenda v
primerjavi s preteklim obdobjem, ki je prisoten v vseh starostnih skupinah, razen v že omenjeni
starosti 18-letnih dijakinj. Raven gibalne zmogljivosti je v letu 2015 pri dijakinjah že zelo blizu
tiste iz leta 1991-2000.
Ob zmanjšanju vsakodnevne telesne dejavnosti in prenizke telesne obremenitve pri urah športne
vzgoje, preskromne interesne športne dejavnosti in očitno neustrezne športne samodejavnosti
deklet in še posebej fantov, bi bilo treba opozoriti na dosledno izvajanje prenovljenih učnih
načrtov v osnovnih in srednjih šolah, vzporedno pa zasnovati širši spekter oblik športnih
dejavnosti, ki bi omogočile povečati obseg ukvarjanja s športom in zasnovati takšno izvedbo
vadbenega procesa, ki bi zagotavljal večje telesne obremenitve. Vse zgoraj navedeno bo
potrebno bolj smelo uveljavljati, če želimo vzpostaviti bolj stabilen pozitivni trend razvoja
telesnih in gibalnih zmogljivosti.
16
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 3: Delež gibalno manj kompetentnih fantov (XT<40) v starosti 6-18 let v obdobjih od leta
1991 do leta 2015
14%
12%
9,4%
Delež populacije (%)
10%
8%
7,0%
9,9%
10,8% 10,5% 10,7% 10,5%
10,4% 10,6% 10,4% 10,3%
9,4%
7,4%
6%
4,6%
4%
2%
0%
6 let 7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let Skupaj
2015
1991-2000
2001-2010
2011-2013
Slika 4: Delež gibalno manj kompetentnih deklet (XT<40) v starosti 6-18 let v obdobjih od leta
1991 do leta 2015
14%
12%
11,3%
9,5%
Delež populacije (%)
10%
8,9%
8,0% 8,0%
8%
6,8%
9,0%
8,5%
9,0%
7,6%
7,2%
5,7% 5,5%
6%
4,3%
4%
2%
0%
6 let 7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let Skupaj
2015
1991-2000
2001-2010
2011-2013
17
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Celovit pogled na telesni in gibalni razvoj nam po petindvajsetih letih kaže, da je gibalna
učinkovitost slovenskih otrok in mladine še vedno zelo pomanjkljiva, pri učencih in dijakih
celo zaskrbljujoča, kljub pozitivnemu trendu v zadnjih letih in da še nismo v celoti zaustavili
negativnega trenda, ki se je začel z letom 2000. Brez strateških posegov šolstva, zdravstva,
športa in drugih dejavnikov bodo gotovo neizbežno vidne posledice tudi na zdravju teh otrok
in mladine v odrasli dobi.
Delež manj kompetentnih otrok in mladine (zelo nizko razvite gibalne sposobnosti, pri katerih
indeks gibalne učinkovitosti ne presega vrednosti 40) se je v odobju 1991–2014 povečeval, v
letu 2015 pa se je število teh otrok in mladostnikov pomembno zmanjšalo in to pri obeh spolih,
z izjemo pri dijakih starih 16, 17 in 18 let, pri katerih ugotavljamo najvišji delež gibalno manj
kompetentnih. Pri fantih se je od prvega obdobja (1991−2000) do zadnjega opazovanega
obdobja (2011−2014) ta delež več kot podvojil in je že presegel 10 % populacije, v letu 2015
pa je nekoliko nižji. Pri dekletih je ta delež nasploh nekoliko manjši. Med spoloma se razlike
povečujejo in tudi v letu 2015 je opazno hitrejše naraščanje deleža manj kompetentnih fantov
v primerjavi z dekleti oziroma počasnejše zmanjševanje njihovega deleža v populaciji (razen
že omenjene izjeme dijakov).
Ugotavljamo, da je bilo pred petindvajsetimi leti več deklet kot fantov, ki so bila manj gibalno
kompetentna, v letu 2015 pa je za skoraj dva odstotka več fantov kot deklet, ki imajo težave v
gibalnem razvoju. Število manj gibalno kompetentnih otrok in mladostnikov se je v zadnjih
dvajsetih letih nekaj več kot podvojilo; od tega več pri fantih kot pri dekletih. Trend
povečevanja deleža teh otrok je bil posebej izrazit po letu 2000.
Z veliko verjetnostjo je mogoče sklepati, da ima nekaj manj kot 10 % otrok in mladostnikov z
nizko razvitimi gibalnimi sposobnostmi tudi zdravstvene težave, težave z vztrajnostjo,
pozornostjo in s tem z učno uspešnostjo, manj kakovostno pa je tudi njihovo preživljanje
prostega časa. Predvidevamo lahko, da bo v prihodnosti ravno ta del populacije verjetno največ
prispeval k obremenjevanju zdravstvene blagajne. Pri analizi v zadnjih letih smo izrazili upanje,
da se stanje izboljšuje, toda očitno je trend pri fantih še vedno negativen, z izjemo letošnjega
leta.
Pri fantih ugotavljamo, da se pri mlajših starostnih skupinah število manj kompetentnih otrok
v letu 2015 (do 12 leta starosti) pomembno zmanjšuje, pri starejših starostnih skupinah pa še
beležimo porast, zlasti je zaskrbljujoče stanje pri 16-, 17- in 18-letnih dijakih, kjer ugotavljamo
rekordno število manj kompetentnih. Pri učencih in dijakih se je trend povečanja gibalno manj
kompetentnih v letu 2013 skoraj ustavil, ugotavljali smo zelo majhno povečanje in pričakovali,
da se bo v letu 2015 vzpostavil celo trend zmanjšanja števila gibalno manj kompetentnih fantov.
Pri osnovnošolcih so se pričakovanja uresničila, pri srednješolcih pa so negativni trendi še
močno prisotni. Pri učenkah in dijakinjah v zadnjih treh letih v primerjavi s prejšnjimi obdobji
ugotavljamo prvič po skoraj 25 letih zmanjševanje deleža gibalno manj kompetentnih učenk in
dijakinj, ki se je tudi v obdobju 2011–2013 nadaljeval, še vedno pa je trenutno stanje daleč za
željenim stanjem izpred dobrih dveh desetletij.
18
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Pri analizi telesnega fitnesa je posebej zaskrbljujoče, da se je gibalni potencial, še posebej pri
fantih poslabšal, še bolj zaskrbljujoče pa je, da so se spremenila razmerja med posameznimi
gibalnimi sposobnostmi. Najbolj so se spremenila razmerja med posameznimi tipi mišične
moči. Če eni strani ugotavljamo povečanje mišične moči trupa, na drugi strani ugotavljamo
zmanjšanje eksplozivne moči in še bolj vzdržljivostne moči ramenskega obroča in rok.
Zmanjšuje se tudi aerobna zmogljivost, pomembne negativne razlike pa ugotavljamo tudi pri
gibljivosti. Ugotovljene pa so tudi pozitivne spremembe pri mehanizmih za regulacijo gibanja
– predvsem pri koordinaciji gibanja vsega telesa, pa tudi pri hitrosti enostavnih gibov. Obstaja
velika verjetnost, da neuravnotežena mišična veriga povzroča relativno veliko število poškodb
na nogah in rokah, povečano število težav z obolenji srca, z držo telesa, sladkorno boleznijo in
drugimi zdravstvenimi težavami.
Zgolj kot pojasnitev k zgoraj omenjenimi posebnostmi telesnega in gibalnega razvoja
predstavljamo analizo vzdržljivostni moči rok in ramenskega obroča, ki se je zmanjšala za več
kot 50% (Kovač and Starc, 2007). Proučevanje je bilo izvedeno na 2% vzorcu slovenske
populacije otrok od 6-18 leta starosti (med leti 1970-2003), velike spremembe pa so tudi v
zadnjih petindvajsetih, ki so bile ugotovljena na populaciji.
Slika 5: Indeks merske naloge vesa v zgibi (mišična vzdržljivost ramenskega obroča in rok)
pri 6-18-letnih fantih od leta 1991 do leta 2015
110
Odstotek glede na prvo obdobje
105
100
95
92,1
89,8
90
87,8
86,5
80
75
89,3
88,7
86,4
84,4
83,8
85
90,3
82,6
81,6
80,4
78,0
6 let 7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let Skupaj
2015
1991-2000
2001-2010
2011-2013
19
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 6: Indeks merske naloge vesa v zgibi (mišična vzdržljivost ramenskega obroča in rok)
pri 6-18 letnih dekletih od leta 1991 do leta 2015
110
Odstotek glede na prvo obdobje
105
102,7 102,7
99,9
100
96,6
94,6
95
99,4
100,7
101,5
97,6
95,9
93,7
93,0
91,0
90
87,0
85
80
75
6 let 7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let Skupaj
2015
1991-2000
2001-2010
2011-2013
Mišična vzdržljivost ramenskega obroča in rok se je v zadnjih petindvajsetih letih (z izjemo v
letu 2015) pri fantih in dekletih postopoma zmanjševala. Padec zmogljivosti v
štirindvajsetletnem obdobju je zelo velik in izrazit, še posebej pri fantih in pri učenkah v prvem
triletju. Pri dekletih je padec vzdržljivostne moči rok in ramenskega obroča za več kot polovico
manjši. Kljub večletni strokovni pozornosti (uvajanje plezalnih sten, priporočila za več
gimnastičnih vsebin in drugo) na razvoj mišične moči ramenskega obroča in rok se razmere
bistveno ne spreminjajo. Posledice premajhne mišične moči v ramenskem obroču in rokah
lahko imajo dolgotrajne negativne posledice, ki v odrasli dobi vodijo k pogostejšim
pojavljanjem bolečin v hrbtenici, še posebej v vratnem predelu. Sekundarne posledice pa se
lahko pokažejo tudi v drugih sklepih, saj neuravnovešena mišična veriga povzroči spremembe
vzdrževanja ravnotežja v vseh sklepih, ki zagotavljajo vzdrževanje pokončne drže. Ker učitelji
v šolah poročajo, da ima vse več otrok in mladostnikov težave s pozornostjo v tudi zaradi
mišičnih bolečin, ki se pojavljajo v vratnem predelu hrbtenice, bi bilo treba ta problem
poglobljeno preučiti in pripraviti ustrezne smernice za razvoj mišične moči rok in ramenskega
obroča.
Med obdobjema 1991−2015 se je rezultat v merski nalogi vesa v zgibi, ki meri mišično moč
ramenskega obroča in rok, v povprečju (vse starostne skupine) pri fantih zmanjšal za skoraj
15%, pri nekaterih starostnih skupinah več kot 20%, pri dekletih pa nekaj manj kot 10%.
20
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Od leta 2013-2015 v primerjavi s prejšnjimi obdobji ugotavljamo, da se je mišična vzdržljivost
rok in ramenskega obroča pri vseh starostnih skupinah fantov in deklet prvič po štiriindvajsetih
letih pomembno izboljšala, saj smo do zdaj nenehno ugotavljali zgolj vsakoletno padanje
mišične moči ramenskega obroča in rok.
Ob gibalnih sposobnostih je pomembna komponenta telesnega fitnesa tudi telesna sestava, ki
je kazalnik stopnje prehranjenosti in posledičnih zdravstvenih tveganj. Najpogosteje se za
oceno stopnje prehranjenosti uporablja indeks telesne mase (ITM), v SLOfit sistemu pa nam
natančnejšo sliko ob ITM daje še kožna guba nadlahti, ki je mera podkožnega maščevja. Če za
oceno prehranjenosti uporabljamo zgolj ITM, lahko namreč prihaja do napačne razvrstitve tistih
otrok in mladostnikov, ki imajo veliko nemaščobno maso, ob tem pa so mednarodni standardi
za določanje debelosti zgrajeni na starih podatkih generacij otrok in mladostnikov, ki se
razvojno razlikujejo od sodobnih vrstnikov (Starc and Strel 2011).
V pričujočem dokumentu je bil za razvrščanje otrok in mladostnikov v skupine prehranjenosti
uporabljen kriterij Svetovne zdravstvene organizacije (de Onis, Onyango et al., 2007), ki je
strožji od ostalih mednarodnih kriterijev in kaže višje prevalence prekomerne prehranjenosti od
ostalih mednarodnih kriterijev (npr. IOTF ali CDC).
Prevalenca čezmerne prehranjenosti se je pri otrocih in mladostnikih v zadnjih desetletjih po
celem svetu vztrajno povečevala in je dosegla obsežnost pandemije, saj je človeštvo v zadnjih
dveh desetletjih vstopilo v peto obdobje epidemiološkega prehoda, ki ga zaznamujeta debelost
in pomanjkanje telesne dejavnosti (Gaziano, 2010).
V prvem obdobju epidemiološkega prehoda, ki je trajalo večino časa obstoja človeštva, so bili
glavni vzroki umrljivosti povezani z lakoto in nalezljivimi boleznimi, saj so ta življenjsko dobo
ljudi držale pri 30. letih. V drugem obdobju, med drugo polovico 19. in prvimi leti 20. stoletja,
so se zaradi industrijskega razvoja in urbanizacije bistveno izboljšali življenjski pogoji, čemur
so botrovali boljši dostop do hrane in pitne vode, urejevanje kanalizacijskih sistemov ter
nastanek zdravstvenih sistemov. Zaradi tega se je bistveno zmanjšala umrljivost novorojencev
in podaljšala življenjska doba ljudi. V tretjem obdobju, ki se je začelo sredi 20. stoletja, se je
zgodil vzpon degenerativnih in civilizacijskih bolezni, ki jih povzroča človek sam (tipični
primeri so srčno-žilna obolenja in rakava obolenja). Sredi 60. let 20. stoletja je človeštvo
vstopilo v četrto obdobje, ki ga zaznamujejo zmanjševanje umrljivosti zaradi srčno-žilnih
bolezni ter premik degenerativnih bolezni v kasnejše starostno obdobje. Ta napredek so
omogočile vpeljave strategij za zmanjševanje kajenja, nadzora krvnega tlaka ter tehnološki
napredek srčne kirurgije. Kljub tem uspehom pa je človeštvo v zadnjih dvajsetih letih vstopilo
v peto obdobje epidemiološkega prehoda, v katerem debelost in telesna nedejavnost ogrožata
ves trud prestavitve bolezni in umrljivosti v pozna starostna obdobja (Olshansky and Ault 1986,
Gaziano, 2010). Še posebej je ta problem pereč, ker so se v tem obdobju zdravstvene posledice
debelosti in telesna nedejavnosti kazati že med otroki in mladostniki, kar še dodatno zmanjšuje
možnosti zdravja v odrasli dobi prihodnjih generacij.
21
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Navkljub temu, da v zadnjih nekaj letih predvsem v nekaterih razvitih državah ugotavljajo
zaustavitev rasti prevalence debelosti (Lissner, Sohlström et al. 2010, Castetbon, 2015) je plato,
ki ga je ta dosegla, nedopusten. Hkrati pa strokovnjaki svarijo pred pretiranim optimizmom, saj
je precejšnje število študij, ki so nakazovale pozitiven trend, temeljilo na samoporočanju, ne pa
na dejanskih meritvah telesnih značilnosti otrok in mladostnikov (Visscher, Heitmann et al.,
2015), ob tem pa so študije nakazovale tudi na to, da prevalenca debelosti dejansko upada
predvsem v ekonomsko privilegiranih delih družbe (Sundblom, Petzold et al., 2008). Glede na
prevalenco čezmerne prehranjenosti in debelosti lahko v naslednjih letih in desetletjih tako še
vedno pričakujemo dodaten porast prevalence zdravstvenih zapletov zaradi debelosti, nižanje
starosti ob nastopu teh zapletov, manjšanje kakovosti življenja čezmerno prehranjenih oseb,
krajšo življenjsko dobo in povečanje stroškov za obravnavo. Kljub izjemnemu povečanju
deleža prekomerno prehranjenih otrok v Sloveniji od osamosvojitve naprej, zadnjih pet let
zaznavamo, da se je hitrost rasti prevalence čezmerne prehranjenosti tako pri predšolskih
otrocih, kot pri šolarjih in mladostnikih.
Slika 7: Delež debelih fantov v starosti 6-18 let v obdobjih od leta 1991 do leta 2015
20%
17,5% 17,2% 17,5%
18%
15,4%
16%
15,1%
Delež debelih (%)
14%
12%
10%
12,6%
12,2%
11,5%
10,6%
9,7%
9,1%
7,7%
8%
5,8%
6%
3,4%
4%
2%
0%
6 let 7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let Skupaj
2015
1991-2000
2001-2010
2011-2013
22
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 8: Trendi sprememb debeline kožne gube nadlahti fantov v starosti 6-18 let v obdobjih od
leta 1991 do leta 2015
125
120,7
Odstotek glede na prvo obdobje
120
117,4 117,9
119,2 118,5 119,2
116,5
115,3
116,0
113,6
115
111,3 111,8
110,5
110
105
101,0
100
95
90
6 let 7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let Skupaj
2015
1991-2000
2001-2010
2011-2013
Slika 9: Delež debelih deklet v starosti 6-18 let v obdobjih od leta 1989 do leta 2013 v letu 2014
20%
18%
16%
Delež debelih (%)
14%
12%
11,0%
9,9%
10%
8%
10,4%
9,6%
8,4%
8,2%
7,4%
7,1%
7,8%
6,3%
5,4%
6%
4,2% 3,9% 4,0%
4%
2%
0%
6 let 7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let Skupaj
2015
1991-2000
2001-2010
2011-2013
23
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 10: Trendi sprememb debeline kožne gube nadlahti deklet v starosti 6-18 let v obdobjih
od leta 1991 do leta 2015
125
Odstotek glede na prvo obdobje
120
116,5
115,6 115,3 116,2 115,7
115
112,6
113,6 113,4
114,3
113,9
112,4 111,7
110,1
110
105
102,6
100
95
90
6 let 7 let 8 let 9 let 10 let 11 let 12 let 13 let 14 let 15 let 16 let 17 let 18 let Skupaj
2015
1991-2000
2001-2010
2011-2013
V letu 2015 v primerjavi z obdobji od leta 1991 se je debelost pri učencih, dijakih in učenkah,
dijakinjah za spoznanje znižala, kar je v skladu z napovedmi zadnjih let, da smo dosegli po
skoraj 25 letih najvišjo vrednost, oziroma, da lahko pričakujemo trend postopnega zniževanja
prekomerne prehranjenosti pri otrocih in mladostnikih.
V zadnjih petindvajsetih letih (1991-2015) se je delež debelih fantov povečal s 5,5 % na 12,7
%, pri dekletih pa s 3,3% na 7,9 % (Strel 2014). Največje povečanje deleža debelih smo
ugotovili v prejšnjem desetletju, za 4,2 % pri fantih in za 2,2 % pri dekletih. Zaradi debelosti je
veliko bolj ogrožena populacija fantov. Število debelih fantov in deklet je v zadnjem obdobju
2011−2014 povečalo, toda bistveno manj kot v preteklih obdobjih, zlasti v obdobju 2000−2010.
Pri dekletih se je najbolj relativno povečalo število debelih v srednjih šolah. Zelo zaskrbljujoče
je stanje pri fantih od 9. do 11. leta, kjer je po mednarodnih standardih že več kot 40 %
prekomerno prehranjenih. V letu 2015 je zaznan upad debelosti. Debelost je pri dekletih
bistveno manj izražena kot pri fantih, saj je debelih deklet v populaciji skoraj za polovico manj
kot fantov.
V primerjavi s preteklim obdobjem zaznavamo v letu 2015 tudi zmanjševanje debeline kožne
gube nadlahti, kar nakazuje na to, da se tudi telesna sestava otrok in mladostnikov spreminja v
pozitivno smer, še vedno pa so vrednosti te mere v letu 2015 tudi do 20 % višje kot pa v obdobju
1991-2000. Tudi z vidika povečevanja podkožnega maščevja so fantje populacija višjega
tveganja kot dekleta. Hkrati pa morda zgodnejše povečevanje kožne gube nadlahti, ki je tipično
za obdobje pred pubertetnim rastnim sunkom, daje dodaten argument, da je potrebno
24
Zdrav življenjski slog 2010-2015
mednarodne standarde za razvrščanje v razrede prehranjenosti, prenoviti in upoštevati, da
današnje generacije otrok v puberteto vstopajo od leta do leta in pol prej kot njihovi vrstniki
izpred 20, 30 ali 40 let.
Pri deležu deklet in še posebej debelih fantov, je zaradi treba opozoriti, da je določen del
populacije uvrščen v skupino debelih zaradi specifične sestave telesa (razmerje med mišično
maso in podkožnim maščevjem). Izrazito ‘atletska’ sestava telesa s povečano mišično maso je
znak kakovostnega telesnega razvoja, a zaradi načina izračuna ITM so takšni fantje in dekleta
uvrščeni v skupino preddebelih ali celo debelih, kar je sicer redkeje pri dekletih.
Zmanjšanje deleža debelih je še posebej opazno pri učencih v predpubertetnem obdobju, čeprav
velja ugotovitev, da se je delež debelih zmanjšal v vseh starostnih skupinah. Postopno
zmanjšanje števila debelih lahko ovrednotimo kot trend, saj pri fantih ta trend opazujemo že od
leta 2010, pri dekletih pa od leta 2011, vključno s tistimi učenci, ki vstopajo v osnovno šolo in
tistimi dijaki, ki zapuščajo srednjo šolo. Seveda je potrebno poudariti, da je stanje kljub
počasnemu upadu deleža prekomerno prehranjenih še vedno zelo zaskrbljujoče in smo še vedno
zelo oddaljeni od razmer izpred petindvajsetih let.
Podkožno maščevje se je v zadnjih petindvajsetih letih pri otrocih in mladini povečalo bistveno
bolj kot telesna masa. Od leta 2005 se je zelo povečala količina podkožnega maščevja pri
dijakih in dijakinjah, kar pa ne velja več za zadnje obdobje 2010−2015, saj se je trend bistveno
upočasnil. Pred tem obdobjem smo imeli pri srednješolcih, še posebej pri dijakinjah, zelo
ugoden trend količine podkožnega maščevja, ki se je z letom 2004 žal končal (Strel, 2014).
Regionalna analiza telesnega fitnesa otrok in mladostnikov v Sloveniji
Razlike med regijami v zmogljivosti otrok in mladine obeh spolov so relativno velike. Gibalno
najzmogljivejše otroke in mladino v zadnjih petindvajsetih imamo v Sloveniji na Goriškem,
Gorenjskem, Spodnjeposavskem in Koroškem, nadpovprečno zmogljivost pa izkazujejo še v
Osrednji Sloveniji, ki je v letu 2015 na 4. mestu prehitela Koroško, Notranjsko-kraški regiji in
v JV Sloveniji. Otroci in mladina Pomurja in Zasavja ostajajo med najmanj gibalno
zmogljivimi, le nekoliko bolj gibalno učinkovito mladino in otroke pa imajo v Savinjski,
Podravski in Obalno-kraški regiji. V obdobju zadnjih petindvajsetih letih se je gibalna
učinkovitost najbolj povečala med otroki in mladino Spodnjeposavske regije, najbolj pa se je
poslabšala v Zasavju in savinjski regiji.
V letu 2015 v primerjavi s drugimi obdobji ni prišlo do bistvenih razlik, najbolj pa se je
izboljšalo stanje v regijah z najugodnejšim in najmanj ugodnim stanjem gibalne učinkovitosti
populacije – Gorenjski in Zasavju. Pomurje in Zasavje sta še vedno na začelju, obe regiji pa sta
v primerjavi s preteklim letom nekoliko zmanjšali razliko, še posebej Zasavje. Še posebej za
Pomurje velja, da imajo najboljše materialne pogoje za športno vzgojo v državi (največje število
m2 pokritih športnih površin na prebivalca) in bi tudi zaradi tega pričakovali večji napredek v
telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine. Več kot očitno je ozaveščenost do telesnega in
gibalnega razvoja otrok in mladostnikov zelo šibka, odprto vprašanje pa ostajajo tudi ustrezni
25
Zdrav življenjski slog 2010-2015
kadrovski potenciali. Prav zanimivo, da je v Zdrav življenjski slog vključenih relativno malo
pomurskih osnovnih šol, in vsaj s tega zornega kota je očitno, da zelo dobri materialni pogoji
in zagotovljeno brezplačno financiranje programa za šole in starše, niso dovolj učinkovita
spodbuda za razširjeno športno dejavnost. Potrebno je vzpostavit sistem ozaveščanja, ki bo
presegel zgolj raven šole (tudi znotraj šolskega prostora bo potrebo marsikaj spremeniti) in
vključil tudi deležnike s področja zdravstva in športa.
Slika 11: Indeks gibalne učinkovitosti pri 6- do 18-letnih fantih in dekletih skupaj od leta 1991
do leta 2015 po regijah
Indeks gibalne učinkovitosti
52
51
50
49
48
47
1991-2000
2001-2010
2011-2013
2015
Zasavska
Pomurska
Podravska
Obalno-kraška
Savinjska
Notranjsko-kraška
Osrednjeslovenska
JV Slovenija
Srednjeposavska
Koroška
Goriška
Gorenjska
46
Skupaj
Za bolj poglobljeno analizo sprememb gibalnih zmogljivosti otrok in mladine v slovenskih
regijah v obdobju zadnjih petindvajset let bi bilo treba preučiti vlogo različnih dejavnikov, kot
so: obseg novogradenj športnih objektov, posodobitve športnih programov in vsebinska
zasnova dela v procesu športne vadbe, obseg in kakovost športnih strokovnjakov, zasedenost
športnih objektov, prilagoditev športnih vsebin in način dela z vadečimi različnih spolov, vlogo
preventivnih zdravstvenih programov in obseg finančnih sredstev, namenjenih vrhunskemu,
kakovostnemu, športno-rekreativnemu športu in športu otrok in mladine. Prav tako bi bilo treba
opredeliti vpliv podnebnih pogojev, ekoloških tveganj in še posebej odnos med izvajanjem
športnih vsebin v urejenih športnih objektih in v naravnem okolju. Smiselno bi bilo preučiti
vlogo športne vzgoje v šolah (še posebej v prvem triletju in na srednjih šolah), pomen delovanja
društev in zasebne športne prakse, kakor tudi samoorganiziranost prebivalstva s ciljem, da
zagotavlja boljše pogoje za športno dejavnost. Med dejavnike razvoja športa v posameznih
regijah pa bi lahko uvrstili še vpliv rezultatov vrhunskih športnikov, velikih športnih prireditev
26
Zdrav življenjski slog 2010-2015
in razvoj komercialnega športa na športno dejavnost otrok in mladine ter posredno na razvoj
njihovih gibalnih zmogljivosti. Seveda pa bi bilo pri analizi potrebno upoštevati tudi raznotere
družbeno-ekonomske dejavnike posameznih okolij, ki dokazano vplivajo na telesni in gibalni
razvoj (npr. dohodki, izobrazbena struktura, stopnja revščine).
Raznovrstno urejene podatkovne zbirke o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine vseh
starostnih skupin ustvarjajo zelo dobre pogoje za izdelavo poglobljenih analiz znotraj
posameznih telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti za področje šolstva, športa in zdravstva.
Hkrati pa omogočajo izdelavo regijskih, nacionalnih in mednarodnih primerjav, analiziranje
vzrokov za nastale pojave ter omogočajo izdelavo ustreznih strateških usmeritev in izdelavo
programskih podlag za izvedbo konkretnih programov, ki bi lahko zagotovili kakovostnejši
razvoja otrok in mladine.
V letih 2013–2015 smo po zelo dolgem obdobju očitno prešli v smer izboljševanja gibalnih
zmogljivosti, pri učenkah in dijakinjah bistveno bolj izrazito kot pri učencih in dijakih. Zelo
verjetno je razloge mogoče iskati v več smereh. V šolah je prisotna večja ozaveščenost, ki se
kaže v večji pozornosti do procesa športne vzgoje. Uveljavljajo se sistemske rešitve, ki že dolgo
delujejo na področju športne vzgoje v šoli. V zadnjih dveh letih uvedba športa v drugo triletje
(razen redkih izjem so pozitivne za razvoj otrok) in še posebej projekt Zdrav življenjski slog,
ki vključuje okrog 30.000 učencev in učenk, ki imajo dodatno dve uri športnih dejavnosti na
teden in deluje že šesto leto, zato se učinki nedvomno poznajo in to kljub temu, da so vplivi
zabavne informacijske tehnologije izredno vplivni in jih tržne razmere še vzpodbujajo k večji
agresivnosti in to navkljub zelo škodljivemu vplivu na razvoj otrok in mladine.
Po drugi strani je zavedanje staršev do pomembnosti telesnega in gibalnega razvoja
vzpodbudilo tudi izvajalce športnih programov, predvsem društva in zasebnike, ki imajo zelo
veliko ponudbo za otroke do 12. leta starosti. Delne pozitivne spremembe v srednji šoli, še
posebej pri dijakinjah (razen dijakinj starih 18 let), pa so zelo verjetno odraz njihove osebne
odgovornosti do zdravja v najširšem smislu besede, ki se kaže v odnosu do obvezne športne
vzgoje (izkoriščanje boljših materialnih pogojev na šolah) in še posebej v njihovi
samoiniciativnosti z vključevanjem v rekreativno ponudbo, ki je pri dijakinjah bistveno večja
(področje plesa, borilnih športov in fitnesa, teka, kolesarjenja), kot pri dijakih.
Kako izboljšati stanje telesnega fitnesa populacije?
Izsledki raziskav s področja telesne dejavnosti otrok in mladine ter odraslih oseb na slovenskih
reprezentativnih vzorcih otrok in mladine ter tujih raziskav, predstavljajo mnoga pomembna
spoznanja o vsakodnevni telesni dejavnosti (Soric, Starc et al. 2014, Jurak, Sorić et al., 2015),
opravičevanju od pouka športne vzgoje (Jurak in Kovač, 2011), intervencijskih programih
(Jurak, Strel et al. ,2011, Starc in Strel, 2012, Jurak, Cooper et al., 2013), smernicah za telesno
udejstvovanje otrok in mladostnikov (Bratina, Hadžić et al., 2011), povezavah šolskega
prehranskega okolja in prekomerne prehranjenosti (Wijnhoven, van Raaij et al., 2014) ter
nekaterih drugih pomembnih spoznanj. Vseeno pa je slabo raziskanih kar nekaj področij, ki so
ključna za izboljševanje trenutnega stanja, npr. pomembnost upoštevanja samostojnega
dejavnika časa preživetega pred zaslonom na zdravstveno tveganje (Mark in Janssen, 2008),
27
Zdrav življenjski slog 2010-2015
vzajemnega vpliva pomanjkanja spanja in telesne nedejavnosti na zdravje (Cappuccio, Taggart
et al., 2008, Must in Parisi, 2009, Soric, Starc et al., 2014), pomena vadbe moči pri starejših
(Moreland, Richardson et al., 2004) in vpliva telesne vadbe na kognitivne sposobnosti starejših
(Heyn, Abreu et al., 2004). Posebej velja poudariti, da obstajajo tudi številna znanstveno manj
relevantna raziskovanja, ki temeljijo na analizi podatkov na podlagi samoporočanja
(subjektivna metoda), kjer obstaja vrsta različnih vprašalnikov z različno metodologijo
(Chinapaw, Mokkink et al., 2010), njihova zanesljivost pa je na splošno zelo nizka v primerjavi
z neposrednimi metodami merjenja telesne dejavnosti (Kohl, Fulton et al., 2000, Shephard
2003, Adamo, Prince et al., 2009), na katerih temelji večina zgoraj navedenih študij. To pa je
zelo pomembno za oblikovanje nacionalno prilagojenih smernic in strategij za spodbujanje
telesne dejavnosti (Oja, Bull et al., 2010).
V strategiji načrtovanja morajo biti ukrepi programov natančno opredeljeni, z merljivimi
strateškimi cilji in njihovimi kazalniki, da bo mogoče preveriti njihovo udejanjanje, ustrezno
pa mora biti opredeljena tudi kompetentnost kadra za uspešno in učinkovito izvajanje ukrepov.
Ker za ugotavljanje telesne dejavnosti populacije nimamo zelo zanesljivih metod, je najbolj
smiseln kazalnik učinkov povečane ali zmanjšane telesne dejavnosti telesni fitnes posameznika,
v čim večji meri pa se je potrebno izogniti ugotavljanju telesne dejavnosti prek samoporočanja.
Za uresničevanje preventivnih zdravstvenih programov na osnovi športne dejavnosti so
potrebni še drugi ukrepi, v celotnem spektru gibalne dejavnosti, od spanja do intenzivne telesne
vadbe, in v različnih okoljih (Shaya, Flores et al., 2008, Brown in Summerbell, 2009, De
Meester, van Lenthe et al. 2009, Salmon, 2010). Še posebej so pomembni takšni ukrepi, ki
spodbujajo interdisciplinarni pristop k reševanju problematike. Izkušnje dobrih praks promocij
za spremembo gibalnih navad kažejo, da zdravnik sam ni dovolj uspešen pri tem. Uspešnejši
so interdisciplinarni modeli (Olsson, Börjesson et al., 2015), v kateri je družinski zdravnik
motivator in svetuje za spremembo telesne dejavnosti, pri čemer uporabi element kontinuirane
zdravstvene oskrbe in zaupni odnos zdravnik-pacient, ki je cenjen in je v pozitivni korelaciji z
njihovim zadovoljstvom (Kristjansson, Hogg et al., 2013). Družinski zdravnik v skladu s
smernicami za telesno dejavnost (Juvan, 2015) pacienta napoti na kader, ki je posebej
kompetenten za to področje, to pa so kineziologi in športni pedagogi (Tulloch, Fortier et al.,
2006). Vedeti je treba, da 9 od 10 pacientov obravnavanih na primarnem nivoju raje izbere
telesno dejavnost pred zdravljenjem z zdravili (Kallings, Leijon et al., 2009). Poleg tega imamo
v Sloveniji izjemno priložnost, da povežemo uveljavljen nacionalni sistem spremljanja
telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine SLOfit (Kovač, Jurak et al., 2011) z
zdravstvenim varstvom ljudi v celotnem življenjskem obdobju.
Za udejanjanje realizacije programov morajo biti namenjena tudi ustrezna sredstva, čeprav je
tako pri nas kot v svetu obseg javnega financiranja tega področja neprimeren glede na pozitiven
učinek teh ukrepov na javne zdravstvene izdatke (Colditz, 1999, Katzmarzyk in Janssen, 2004,
Scarborough, Bhatnagar et al., 2011, Wang, McPherson et al., 2011).
28
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Spodbujanje gibalnih navad ljudi za ustrezen telesni fitnes
Za ohranjanje in krepitev zdravja je zelo pomembno razmerje med energijskim vnosom in
energijsko porabo, poenostavljeno pa je to razmerje med prehranjevanjem in telesno
dejavnostjo, ki se odraža v telesnem fitnesu. Zdrava prehrana in redna telesna dejavnost vplivata
na zdravje vsaka zase in hkrati sinergijsko. Dokazana je uspešnost intervencij, ki vključujejo
življenjski slog, s poudarkom na zdravi prehrani, kontroli stres in telesni dejavnosti, okrepijo
prizadevanja za telesno dejavnost (Hellénius in Sundberg, 2011). Čeprav se učinki obeh
dopolnjujejo, kar je zelo očitno pri zmanjševanju debelosti, pa telesna dejavnost pozitivno
učinkuje na zdravje tudi neodvisno od prehrane. Pri tem je ključno, da smo telesno dejavni vse
življenjsko obdobje, saj tako ohranjamo telesno, duševno in socialno krepkost od otroštva do
pozne starosti.
Okolja, v katerih se odvija naše vsakdanje življenje (bivalno okolje, šolsko oziroma delovno
okolje, transport), so vse manj naklonjena telesni dejavnosti, pogosto jo celo ovirajo. Delovna
mesta so se v sodobnem svetu spremenila, težkega telesno napornega dela je mnogo manj,
naraščajo sedeča opravila in večina delovnih mest ne zahteva velike porabe energije. Razvoj
tehnologije je domove napolnil s televizijami, daljinskimi upravljavci, računalniki, telefoni in
gospodinjskimi aparati ter posledično življenje v domačem okolju naredil vse bolj gibalno
pasivno.
Zaradi takšnih sprememb v življenjskih slogih ljudi so za razvoj ustreznih ukrepov za
povečevanje telesne dejavnosti prebivalstva pomembna nacionalno prilagojena priporočila in
strategije za povečanje telesne dejavnosti različnih ciljnih skupin prebivalcev na podlagi
ažurnih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih spoznanj (Oja, Bull et al., 2010), ne zgolj
mednarodnih smernic, ki večkrat temeljijo na preučevanju populacij z drugačnimi značilnostmi,
kot je slovenska, in to izpred več let nazaj (Pate, Pratt et al., 1995). Pri tem je treba opredeliti
pomen posameznih vrst telesne dejavnosti na zdravje. Za ohranjanje zdravja je potrebna
vsakodnevna zmerna telesna dejavnost, ki pomembno zmanjšuje ogroženost za nastanek in
napredovanje kroničnih bolezni. Nacionalna študija z neposredno metodo merjenja telesne
dejavnosti na otrocih (Jurak, Sorić et al., 2015) je pokazala, da naši otroci v veliki meri dosegajo
priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (2010) po zmerni do visoki telesni dejavnosti,
kljub temu pa beležimo pomembne negativne medgeneracijske spremembe v njihovem
telesnem fitnesu (Strel, Kovač et al., 2003). Vsakdanjik ljudi namreč obsega vse manj telesnega
napora, kar pomembno znižuje celokupno porabo energije v primerjavi s predhodnimi
generacijami. Za doseganje boljših učinkov na zdravje in obvladovanje dejavnikov tveganja
(čezmerna telesna masa, visok krvni tlak, povišane vrednosti maščobe v krvi ipd.) je zato
potrebno povečati količino in kakovost telesne dejavnosti, zmanjšati čas, preživet pred
zaslonom (Mark in Janssen, 2008), in imeti dovolj kakovostnega spanca (Cappuccio, Taggart
et al., 2008, Must in Parisi, 2009). Redno, kakovostno strukturirano in ustrezno intenzivno
telesno vadbo predstavlja športna vadba, zdravju najbolj koristna pa je strokovno vodena
gibalna vadba, katere osnovni namen je izključno izboljšanje telesnega fitnesa, kar se kaže v
zboljšanju telesne zgradbe, večji aerobni zmogljivosti in boljšem motoričnem fitnesu (npr. večji
mišični moči posameznih mišičnih skupin, večji gibljivosti, boljšemu ravnotežju, boljši
29
Zdrav življenjski slog 2010-2015
regulaciji gibanja).
Učinkovito zaznavanje oseb s primanjkljaji v gibalnih navadah in telesnem fitnesu in njihovo
vključevanje v individualizirane intervencijske programe za zboljšanje telesnega fitnesa je
mogoče skozi delovanje interdisciplinarnih svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v
zdravstvenih domovih (sodelovanje zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre,
nutricionista, športnega pedagoga), ki so predstavljeni v modelu Svetovalnice za telesni in
gibalni razvoj. Zdravstveni sistem in posebej osnovno zdravstvo je idealno mesto za
spodbujanje spremembe vedenja, saj imajo pacienti številne interakcije z osebjem v obdobju
več let (Whitlock, Orleans et al., 2002).
Pomen predmetov šport in športna vzgoja v vzgojno izobraževalnem sistemu za razvoj
telesnega fitnesa
Šolska predmeta šport oziroma športna vzgoja predstavljata edino zagotovljeno redno telesno
dejavnost za celotno populacijo otrok (od 6. do 15. leta) ter za velik delež mladine (nekaj več
kot 95 % mladih med 15. in 17. letom oziroma okrog 80 % mladih med 17. in 19. letom). Obseg
in kakovost tega predmeta sta izjemnega pomena za zdrav razvoj in oblikovanje zdravega
življenjskega sloga otrok in mladine (Hardman, 2008) ter uresničevanja ciljev nacionalnega
programa na področju telesne dejavnosti. Trenutno imajo učenci in dijaki obvezen predmet
šport oziroma športna vzgoja v različnem obsegu tedenskih ur (1 do 3 ure po 45 minut). V vrtcih
obseg kurikularnih gibalnih dejavnosti znotraj področja imenovanega gibanje ni natančno
opredeljen. Na prvih dveh stopnjah bolonjskega študija so predmeti z različnimi poimenovanji,
ki vključujejo športne vsebine, vključeni le v nekatere študijske programe kot izbirni predmeti,
njihov obseg pa običajno ne presega 1 ure tedensko.
Financiranje šolske športne vzgoje sodi v področje vzgoje in izobraževanja, ki ga pokriva
ministrstvo, pristojno za šolstvo. Smiselno je, da se zaradi velikih sprememb v življenjskih
slogih (Jurak in Kovač, 2009) zagotovi vsem vključenim v programe vzgoje in izobraževanja
od vrtca do konca šolanja skladno z resolucijo Evropskega parlamenta (2007) najmanj 180
minut kakovostne šolske športne vzgoje tedensko. Po mnenju strokovnjakov je to najmanjši
obseg, ki še lahko ob kakovostnem poučevanju in ustrezni velikosti vadbenih skupin omogoči,
da nevtraliziramo negativne posledice sodobnega načina življenja. Smernice Svetovne
zdravstvene organizacije narekujejo za mladostnike najmanj 60 minut zmerne do intenzivne
telesne dejavnosti dnevno, vse dni v tednu (World Health Organization, 2010). Ta obseg je
mogoče doseči z ustreznim obsegom kakovostne športne vadbe v šoli in zunanje nje. Pri tem je
treba posvetiti pozornost tudi najbolj tveganim skupinam otrok in mladostnikom, katerim se
obseg tovrstne kakovostne telesne dejavnosti še zmanjšuje zaradi opravičevanja od pouka
športne vzgoje (Jurak in Kovač, 2011, Jurak in Kovač, 2011).
Za izboljšanje kakovosti programov športne vzgoje je potrebno vzpostaviti na lokalnih ravneh
šol in zdravstvenih domov sodelovanja šolskih zdravnikov in športnih pedagogov pri
opravičevanju pri pouku športne vzgoje (usklajevanje med njimi, priporočila zdravnikov
namesto prepovedi za telesno dejavnost, sprememba pravilnikov, ki urejajo to problematiko).
30
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Intervencijski programi za zboljšanje telesnega fitnesa otrok in mladine
Otroci in mladostniki predstavljajo ključno ciljno skupino, saj v tem obdobju večina ljudi
oblikuje svoje gibalne navade. Pri otrocih in mladostnikih, ki v svojem domačem okolju nimajo
ustrezne podpore za razvoj gibalnih navad, šolsko okolje predstavlja zelo pomembnem dejavnik
razvoja le-teh, saj v šolo hodijo vsi otroci, v njej deluje najbolj kompetenten kader za izvajanje
telesne dejavnosti za zdravje, ki tudi dobro pozna otroke, programe pa je najlažje izpeljati iz
vidika organizacije. Zato šola predstavlja najboljše okolje za izvedbo intervencijskih
programov za zboljšanje telesnega fitnesa otrok in mladine (Shaya, Flores et al., 2008, Brown
in Summerbell, 2009, De Meester, van Lenthe et al., 2009, Salmon, 2010). V Sloveniji smo
pred štirimi leti v osnovne šole uspešno uvedli projekt Zdrav življenjski slog, ki je v šolski
prostor pripeljal dodatno brezplačno dve uri kakovostno vodene gibalne dejavnosti. Izkazal se
je kot učinkovit pristop za zboljšanje telesnega fitnesa otrok (Strel, 2014), zato ga je smiselno
vpeljati tudi pri mladostnikih. Poleg tega velja spodbujati tudi predhodno uveljavljene
intervencijske programe v različnih oblikah oddelkov z dodatno športno ponudbo v osnovnih
šolah. Navedene intervencijske programe sicer opredeljuje nacionalni program športa (Uradni
list RS, št. 26/2014). Poleg podpore tem programom pa bi morali vzpostaviti delovanje
svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v zdravstvenih domovih, kjer se lahko v lokalnem okolju
vzpostavi interdisciplinarno sodelovanje zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske
sestre, nutricionista, psihologa, športnega pedagoga in drugih profilov, ki lahko pripomorejo k
zaznavanju in vključevanju otrok in mladostnikov s primanjkljaji v gibalnih navadah v
intervencijske programe za zboljšanje telesnega fitnesa. V zdravstvenih domovih bi ob
sodelovanju s šolami bilo potrebno opraviti diagnostiko, pripravo in realizacijo programov za
tisti del otrok in mladine, pri katerih je ugotovljena zdravstvena ogroženost. Na osnovi
opravljenih analiz, ki temeljijo na podatkih podatkovne zbirke SLOfit, je takšnih posameznikov
okrog 10% (na nekaterih šolah takšnih otrok praktično skoraj ni, na drugih pa odstotek dosega
celo tretjino vseh učencev).
Intervencije je mogoče izpeljati s kakovostno vodenim brezplačnim intervencijskim
programom Zdrav življenjski slog v osnovnih šolah, ki bi ga bilo potrebno razširiti na srednje
šole in univerze. Povečati bi bilo potrebno tudi število oddelkov z dodatno športno ponudbo v
osnovnih šolah (dodatne ure športa s skupnim poučevanjem športnega pedagoga in razrednih
učiteljic), vzpostaviti sistem zaznavanja otrok in mladostnikov s primanjkljaji v gibalnih
navadah in telesnem fitnesu s pomočjo sistema SLOfit in njihovo napotitev v intervencijske
programe za zboljšanje telesnega fitnesa (posebej organizirane na ravni šole, lokalne skupnosti
ali individualizirane) ter skozi delovanje interdisciplinarnih svetovalnic za telesni in gibalni
razvoj v zdravstvenih domovih (sodelovanje zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske
sestre, nutricionista, psihologa, športnega pedagoga).
31
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Urejanje bivalnega okolja za spodbujanje telesne dejavnosti prebivalcev
Urejenost širše okolica bivališč lahko spodbudi priložnostno vsakodnevno gibanje ljudi
(Sugiyama, Leslie et al., 2008, Lestan, Eržen et al., 2014). Že samo hoja dokazano poveča
verjetnost za pet let daljšo življenjsko dobo, k temu pa prispevajo tudi dostopnost parkov,
ozelenjene ulice v bližini doma ter bivanje v domačem okolju (Takano, 2003, Sugiyama, Leslie
et al., 2008). Poleg učinka na telesno zdravje ima zadrževanje v odprtem prostoru dokazano
blagodejne učinke tudi na psihično stanje starejših (Bowler, Buyung-Ali et al., 2010). Zdravo
staranje pa ni omejeno le na obdobje starosti, temveč se začne že od otroštva dalje. Otroci so
izpostavljeni tveganju telesne nedejavnosti, ki se kaže v nižanju njihove gibalne učinkovitosti
(Strel, Kovač et al., 2003) in povečanju debelosti (Kovač, Jurak et al., 2012). Način urejanja
stanovanjskih naselij, ki smo mu priča v zadnjih letih, stanovalcem pogosto ne omogoča
zadrževanja, druženja in igre v neposredni bližini svojega doma, kot tudi ne varne poti v šolo.
Čas otroške igre je krajši v bivalnih okoljih z nekakovostnimi zunanjimi površinami, poleg
dokazane nezadostne količine in opremljenosti zunanjih površin bivalnih okolij v mestu pa v
širšem prostorskem kontekstu tudi šolske poti premalo stimulirajo peš hojo v šolo in nazaj
(Edwards in A., 2007, Angelus, 2012, Lestan, Eržen et al., 2014). Količina telesne dejavnosti
pri otrocih je sestavina njihovega življenjskega sloga, ki ga ohranijo tudi kot mladostniki in
kasneje v življenju, lahko vse do starosti (Telama, Yang et al., 2005).
Pomemben dejavnik načrtne telesne dejavnosti je učinkovita in dostopna mreža kakovostnih
športnih objektov in površin za šport v naravi. To področje opredeljujeta nacionalni program
športa (Uradni list RS, št. 26/2014) in tudi nastajajoča nacionalna strategija Aktivno in zdravo
staranje v Sloveniji, za telesno dejavnost vseh prebivalcev pa so zlasti pomembne javno
dostopne športne površine v naravnem okolju. Te predstavljajo brezplačno možnost izvajanja
telesne dejavnosti vsem prebivalcem, ne glede na njihov socialni ali ekonomski status.
V lokalnim okolju je potrebno postopoma zagotoviti kakovostno bivalno okolje za spodbujanje
vsakodnevne telesne dejavnosti prebivalce in spodbujati medgeneracijsko sodelovanje skozi
telesne in športne dejavnosti. Zato je potrebno v lokalnih okoljih oblikovati javno dostopne
površine za telesno in športno dejavnost v urbanem okolju (npr. parki, otoki športa za vse,
trimske steze, zunanja šolska in vrtčevska igrišča); povečati kakovost in število javno dostopnih
športnih površin v naravnem okolju (planinske, tekaške, kolesarske poti; naravna kopališča
ipd.) ter jih promovirati med ljudmi; sprejeti več-področno usklajenih lokalnih strategij
urbanističnega umeščanja in povezovanja bivalnega okolja s šolami in javno dostopnimi
površinami za izvajanje telesnih in športnih dejavnosti skladno s konceptom trajnostne
mobilnosti (npr. povezovanje bivanjskih okolij s parki in vrtičkarskimi naselji, hodljivost
okolja); zagotoviti ustrezno infrastrukturo za dejavni transport, npr. ureditev varnih poti v šolo,
ureditev kolesarskih stez, kolesarnic, kolesarskih poti in ureditev pločnikov ter peš poti.
32
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Gibalni programi za zdravje za različne skupine prebivalcev
Poleg možnosti za samostojno telesno in športno dejavnost prebivalcev, so za povečanje
njihove telesne dejavnosti, zlasti pa kakovosti le-te, pomembni vadbeni programi za zdravje. Ti
namreč predstavljajo redno, kakovostno strukturirano in ustrezno intenzivno telesno vadbo, ki
lahko najbolj zboljša telesni fitnes in daje zato najboljše zdravstvene učinke. Šolajoča mladina
je deležna tovrstnih brezplačnih programov v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema in
sodelovanja le-tega z obšolskim prostorom. Pomembno pa je, da prebivalcem zagotovimo
cenovno dostopne gibalne programe za zdravje tudi zunaj šole in po zaključku šolanja. Da bodo
ti programi uspešni, morajo biti prilagojeni posameznim ciljnim skupinam (spol, starost,
posebne potrebe, telesni fitnes, raven znanja, stopnja motiviranosti, socialni status ipd.). Zaradi
raznolikosti teh ciljnih skupin bo torej treba oblikovati različne vadbene programe. Tukaj velja
še posebej izpostaviti demografske napovedi za Slovenijo in neizogibne družbene spremembe,
katerim mora slediti tudi ta nacionalni program. Za družbo lahko predstavlja ustrezna telesna
dejavnost starejših pomembno sredstvo za zmanjševanje izdatkov za javno zdravstveno
blagajno, saj učinki kakovostne telesne vadbe zmanjšujejo obolevnost (Do Lee, Folsom et al.
2003, Janssen in LeBlanc, 2010). Za posameznika redna športa dejavnost v tem življenjskem
obdobju pomeni kakovostno in samostojno staranje, ohranjanje telesnega, duševnega,
čustvenega in socialnega zdravja, socialno vključevanje, zmanjšanje stroškov zdravljenja in
ohranjanje ustvarjalne življenjske energije. Telesna in športna dejavnost starejših lahko
predstavlja nadaljevanje športne rekreacije iz odrasle dobe s prilagoditvami glede na zmožnosti
posameznika, ki izhajajo iz procesov staranja, za telesno manj dejavne ali nedejavne pa
predstavlja posebno telesno vadbo, katere cilj je izboljšati, vzdrževati ali upočasniti
nazadovanje posameznih gibalnih in funkcionalnih sposobnosti (vključujoč nadzor telesne
mase) oziroma delovanja posameznih organskih sistemov, ki so odgovorni za izražanje gibalnih
sposobnosti. Izsledki namreč kažejo, da je mogoče pričakovati pozitivne spremembe redne
telesne vadbe tudi pri ljudeh, ki so začeli vaditi šele v starosti (Chodzko-Zajko, Schwingel et
al., 2009, Peterson, Rhea et al., 2010).
Tudi na tem področju se Nacionalni program prehrane in telesne dejavnosti prepleta z
Nacionalnim programom športa (Uradni list RS, št. 26/2014) in nastajajočo nacionalno
strategijo Aktivno in zdravo staranje v Sloveniji, ključna dodana vrednost tega nacionalnega
programa pa je svetovanje ljudem za vključevanje v ustrezne gibalne programe za zdravje skozi
z lokalnim okoljem povezanih interdisciplinarnih svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v
zdravstvenih domovih.
Obseg in kakovost telesne in športne dejavnosti prebivalcev različnih skupin v kakovostno
vodenih gibalnih programih je mogoče z organizacijo in izpeljavo brezplačnih celoletnih
programov kakovostno vodene športno-rekreativne vadbe različnih vsebin na javno dostopnih
površinah, s katerimi se pričakuje pomemben zdravstveni učinek na vadeče (t.i. občinske trim
šole), z izpeljavo kakovostno vodene gibalne vadbe za zdravje v okviru interdisciplinarnih
svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v zdravstvenih domovih (sodelovanje zdravnika,
kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre, nutricionista, psihologa, športnega pedagoga in
drugega zdravstvenega osebja za izpeljavo gibalne vadbe z visoko pozitivnim zdravstvenim
33
Zdrav življenjski slog 2010-2015
učinkom za ljudi, katerim takšno vadbo predpiše zdravnik), s kakovostno vodeno brezplačno
skupinsko gibalno vadbo starejših na javno dostopnih površinah v urbanem okolju, s
kakovostno vodeno gibalno vadba za starejše v različnih okoljih (npr. v socialno-varstvenih
domovih, zdravstvenih domovih, upokojenskih društvih, športnih društvih), skozi povezovanje
upokojenskih, zdravstvenih in športnih organizacij, zaznavanjem oseb s primanjkljaji v
telesnem fitnesu in svetovanje za vključevanje v kakovostne gibalne programe prek delovanja
interdisciplinarnih svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v zdravstvenih domovih (sodelovanje
zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre, nutricionista, psihologa in športnega
pedagoga).
Preventivne programe je v prihodnje smiselno nadgraditi z upoštevanjem posebnosti starajoče
se populacije v smislu presejanja o funkcijskih zmogljivostih starejših in njihovem prehranskem
stanju.
Raziskave so nedvomno prikazale da slabo zdravje, obnemoglost in odvisnost niso neizogibne
posledice staranja. Odrasli, ki skušajo živeti zdravo in ob tem uporabljajo tudi preventivne
ukrepe, ki jih ponujajo zdravstvo in drugi izseki družbe, ter so vključeni v družinsko in
družabno življenje, bodo bolj verjetno ostali zdravi, živeli samostojno in bodo manjše finančno
breme zdravstvenemu in socialnemu sistemu. Preprečevanje krhkosti starostnikov zmanjšuje
razvoj številnih bolezenskih stanj in funkcionalnega opešanja. Pri tem ima ustrezna gibalna
vadba poseben pomen, saj je mogoče pričakovati pozitivne spremembe redne telesne vadbe tudi
pri ljudeh, ki so začeli vaditi šele v starosti (Chodzko-Zajko, Schwingel et al., 2009, Peterson,
Rhea et al., 2010), še posebej na zmanjšanje učinkov sarkopenije (Moreland, Richardson et al.,
2004) in vpliva telesne vadbe na kognitivne sposobnosti starejših (Heyn, Abreu et al., 2004).
Uvedba učinkovitih ukrepov proti telesnemu propadanju zato omogoča tudi učinkovitejše in
cenejše zdravljenje vseh bolezenskih težav v starosti.
Telesna dejavnost torej predstavlja pomemben dejavnik ohranjanja telesnega fitnesa in zdravja
pozno v starost, pri čemer se je smiselno posluževati dveh pristopov. Prvi pristop vključuje
gibalno vadbo zdravih oziroma sposobnih starejših oseb s poudarki na posebnostih staranja, kot
so sarkopenija, inkontinenca, bolečine v sklepih in mišicah, krči, problematika ravnotežja.
Drugi pristop vključuje krhke starejše osebe in osebe s posebnimi potrebami. Pri slednjih gre
za osebe s poškodbami gibalnega aparata ter kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ta druga
skupina je še posebej ranljiva in zahteva posebno pozornost, zato je v tej skupini treba posvetiti
posebno pozornost v okviru dolgotrajne oskrbe in nege, kjer zdravnik predpiše napotnico za
izvajanje ustrezne gibalne vadbe pri kompetentnih strokovnjakih za gibalno vadbo –
kineziologih. Preventivne ukrepe za preprečevanje podhranjenosti je treba nadgraditi z
ustreznim prehranskim svetovanjem, ki ga izvajajo kompetentni prehranski strokovnjaki dietetiki.
Krepitev primarnega zdravstvenega stanja je v lokalnem okolju potrebno vzpostaviti
interdisciplinarno s sodelovanjem zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre,
dietetika, psihologa in drugih profilov, ki povsod so na voljo in lahko pripomorejo k zaznavanju
in vključevanju starejših s primanjkljaji v telesnem fitnesu in vključevanje v intervencijske
programe za zboljšanje le-tega.
34
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Za spremljanje, zgodnje odkrivanje zdravstvene ogroženosti ter obravnavo neustreznega
telesnega fitnesa, neustrezne telesne dejavnosti, neustreznih prehranskih navad, čezmerne
hranjenost ali podhranjenosti pri različnih ciljnih skupinah odraslih s posebnim poudarkom na
specifičnih potrebah posebnim poudarkom na specifičnih potrebah socialno-ekonomsko
ogroženih skupin, ki so pogosto izpuščeni iz primarne preventivne zdravstvene dejavnosti, kar
ima negativen vpliv na splošno zdravje prebivalstva (Wee, McCarthy et al., 1999), je mogoče
v okviru svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v zdravstvenih domovih (sodelovanje
zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre, dietetika in drugega zdravstvenega
osebja), povezanih z lokalnim okoljem (podjetja, javni sektor, upokojenska društva, socialnovarstveni zavodi, športna društva ipd.), izboljšati zdravstveno stanje ogroženih skupin.
Krepitev zdravja in primarna preventiva ter izvajanje preventivnih programov
Vzpostaviti je potrebno sistem za zaznavanje oseb s prehransko ogroženostjo in primanjkljaji v
telesnem fitnesu skozi preventivne in kurativne zdravstvene dejavnosti interdisciplinarnih
svetovalnic za telesni in gibalni razvoj v zdravstvenih domovih (sodelovanje zdravnika,
kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre, nutricionista, psihologa, športnega pedagoga) ter
obravnava takšnih oseb skozi različne intervencijske programe prehrane in telesne dejavnosti,
ki potekajo znotraj zdravstvenega doma ali v lokalnem okolju (vrtcu, šoli, posebej verificiranih
izvajalcih gibalnih programov, športnih društvih itd.). To predstavlja novo razsežnost izvajanja
preventivne zdravstvene dejavnosti po načelu Zdravje v vse politike.
Na ta način je mogoče vzpostaviti zgodnje odkrivanje in obravnavo otrok in mladostnikov, ki
so ogroženi z dejavniki tveganja za razvoj bolezni in stanj, povezanih z neustreznim
prehranjevanjem, čezmerno prehranjenostjo, debelostjo in nezdravim življenjskim slogom ter
motnjami hranjenja. Zdravnikom je tudi potrebno omogočiti vpogled v telesni in gibalni razvoj
otrok in mladine prek sistema SLOfit in nadgraditi obstoječe preventivne in zdravstvenovzgojne programe za ogrožene otroke in mladostnike ter njihove starše v okviru primarnega
zdravstvenega varstva - interdisciplinarne svetovalnice za telesni in gibalni razvoj v
zdravstvenih domovih (sodelovanje zdravnika, kineziologa, fizioterapevta, medicinske sestre,
nutricionista, športnega pedagoga).
35
Zdrav življenjski slog 2010-2015
PREDSTAVITEV TELESNEGA RAZVOJA
V spodaj navedenih grafikonih smo predstavili spremembe telesne višine, telesne teže in kožne
guba nadlahti osnovnošolcev v zadnjih petindvajsetih letih, na katerih so razvidne pozitivne
spremembe v letu 2015, ki smo jih ugotovili sicer na preliminarnih podatkih skoraj 137.811
učencev in učenk.
Slika 12: Telesna višina – fantje, indeks (1. obdobje=100)
Telesna višina - fantje, indeks (1. obdobje=100)
102,0
101,5
101,0
100,5
100,0
99,5
99,0
98,5
98,0
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe telesne višine učencev so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih majhne in v
letu 2014 v skladu s pričakovanji minimalne in nakazujejo zmerno akceleracijo do 13. leta
starosti.
36
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 13: Telesna višina – dekleta, indeks (1. obdobje=100)
Telesna višina - dekleta, indeks (1. obdobje=100)
102,0
101,5
101,0
100,5
100,0
99,5
99,0
98,5
98,0
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe telesne višine učenk so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih majhne in v letu
2014 v skladu s pričakovanji minimalne in nakazujejo nekoliko večjo akceleracijo pri učenkah
kot pri učencih do 13. leta starosti.
37
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 14: Telesna teža – fantje, indeks (1. obdobje=100)
Telesna teža - fantje, indeks (1. obdobje=100)
110
105
100
95
90
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe telesne teže učencev so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike in v
skladu s povečanjem telesne višine smo v letu 2014 pričakovali tudi povečanje telesne teže, kar
pa se ni zgodilo saj ugotavljamo pomembno zmanjšanje telesne teže v letu 2014. Spremembe
ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, razen pri desetletnih. Spremembe so pozitivne,
presenetljive in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let.
38
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 15: Telesna teža – dekleta, indeks (1. obdobje=100)
Telesna teža - dekleta, indeks (1. obdobje=100)
110
108
106
104
102
100
98
96
94
92
90
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe telesne teže učenk so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike in v
skladu s povečanjem telesne višine smo v letu 2014 pričakovali tudi povečanje telesne teže, kar
pa se ni zgodilo saj ugotavljamo pomembno zmanjšanje telesne teže v letu 2014. Spremembe
ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, razen pri štirinajst let starih učenkah. Spremembe so
pozitivne, presenetljive in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let in še posebej
izrazite med enajstim in trinjstim letom starosti.
39
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 16: Kožna guba nadlahti – fantje, indeks (1. obdobje=100)
Kožna guba nadlahti - fantje, indeks (1. obdobje=100)
125
120
115
110
105
100
95
90
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe podkožnega maščevja, ki ga posredno merimo s kožno gubo nadlahti so
pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike in v skladu s povečanjem telesne teže. V
letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega zmanjšanja kožne
gube nadlahti, ki pa je logično, glede na to, da se je ob povečanju telesne višine, zmanjšala
telesna teža. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, razen pri desetletnih in
osemletnih učencih, kar pa je logično pričakovano, saj se pri le teh ni zmanjšala telesna teža.
Največje zmanjšanje podkožnega maščevja ugotavljamo od enajstega do štirinajstega leta, ker
se je v tem obdobju vletu 2014 najbolj zmanjšala tudi telesne teža. Spremembe so pozitivne,
presenetljive in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let.
40
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 17: Kožna guba nadlahti – dekleta, indeks (1. obdobje=100)
Kožna guba nadlahti - dekleta, indeks (1. obdobje=100)
125
120
115
110
105
100
95
90
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe podkožnega maščevja, ki ga posredno merimo s kožno gubo nadlahti so
pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike in v skladu s povečanjem telesne teže. V
letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega zmanjšanja kožne
gube nadlahti, ki pa je logično, glede na to, da se je ob povečanju telesne višine, zmanjšala
telesna teža. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, še posebej med enajstim in
trinajstim letom starosti, kar je logično, ker se je takrat najbolj zmanjšala tudi telesna teža.
Spremembe so pozitivne, presenetljive in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset
let.
Problematika debelosti in prekomerne prehranjenosti je pri fantih izražena bolj kot pri dekletih,
saj smo v letu 2012 zabeležili okrog 8 odstotkov fantov in le okrog 5 odstotkov deklet, ki jih
lahko razvrstimo v skupino debelih; v določenih starostnih obdobjih pa je ta odstotek še precej
višji. Pri fantih je tako kritično obdobje od 8. do 13. leta, pri dekletih pa od 8. do 10. leta, kar
kaže, da so fantje, z vidika debelosti, bolj ogroženi kot dekleta. Tudi v skupini prekomerno
prehranjenih prevladujejo fantje, vendar pa glede na dobre rezultate gibalnih testov tretjine
prekomerno prehranjenih fantov lahko prihaja do nenatančne klasifikacije te kategorije. Zaradi
41
Zdrav življenjski slog 2010-2015
tega menimo, da bo treba v prihodnje določiti nacionalne standarde prehranjenosti po zgledu
nekaterih drugih držav.
V spodaj navedenih grafikonih smo predstavili spremembe debelosti (kriterij WHO)
osnovnošolcev v zadnjih petindvajsetih letih, na katerih so razvidne pozitivne spremembe v letu
2014, ki smo jih ugotovili sicer na preliminarnih podatkih skoraj 137.811 učencev in učenk.
Spremembe deleža debelih učencev, ki jih ugotavljamo z izračunom BMI po kriterijih WHO
so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo veliki in v skladu s povečanjem telesne teže.
V letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega zmanjšanja
števila debelih učencevi, ki pa je logično, glede na to, da se je ob povečanju telesne višine,
zmanjšala telesna teža. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah. Spremembe so
pozitivne, presenetljive in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let.
Spremembe deleža debelih učenk, ki jih ugotavljamo z izračunom BMI po kriterijih WHO so
pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo veliki in v skladu s povečanjem telesne teže. V
letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega zmanjšanja števila
debelih učenk, ki pa je logično, glede na to, da se je ob povečanju telesne višine, zmanjšala
telesna teža. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, razen pri trinajst in štirinajst
let starih učenkah. Spremembe so pozitivne, presenetljive in nepričakovane, glede na trende
zadnjih petindvajset let.
PREDSTAVITEV GIBALNEGA RAZVOJA
V spodaj navedenih grafikonih smo predstavili spremembe gibalnih sposobnosti v zadnjih
petindvajsetih letih, na katerih so razvidne pozitivne spremembe v letu 2014, ki smo jih
ugotovili sicer na preliminarnih podatkih skoraj 137.811 učencev in učenk.
42
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 18: Poligon – fantje, indeks (1. obdobje=100)
Poligon - fantje, indeks (1. obdobje=100)
110
108
106
104
102
100
98
96
94
92
90
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe koordinacije gibanja vsega telesa, ki jo merimo s »poligonom nazaj« so
pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike glede na odnos do telesnih dejavnosti in
spremenjenega načina življenja. V letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko
pričakovanega minimalnega izboljšanja koordinacije gibanja vsega telesa glede na povečano
športno dejavnost učencev in glede na zmanjšanje podkožnega maščevja, ki ima tudi določen
vpliv na spretnost otrok. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, še posebej med
enajstim in trinajstim letom starosti, kar je pričakovano tudi glede na telesne spremembe
učencev in povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so pozitivne in nepričakovane,
glede na trende zadnjih petindvajset let.
43
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 19: Poligon – dekleta, indeks (1. obdobje=100)
Poligon - dekleta, indeks (1. obdobje=100)
110
108
106
104
102
100
98
96
94
92
90
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe koordinacije gibanja vsega telesa, ki jo merimo s »poligonom nazaj« so
pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike glede na odnos do telesnih dejavnosti in
spremenjenega načina življenja. V letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko
pričakovanega in presenetljivo izrazitega izboljšanja koordinacije gibanja vsega telesa glede na
povečano športno dejavnost učencev in glede na zmanjšanje podkožnega maščevja, ki ima tudi
določen vpliv na spretnost otrok. Izrazite pozitivne spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih
skupinah, kar je presenetljivo v tako velikem obsegu, čeprav delno pričakovano tudi glede na
telesne spremembe učenk in povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so pozitivne,
izrazite in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let. Učenke so v letu 2014
dosegli najvišjo raven razvitosti koordinacije gibanja v zadnjih dvajsetih letih, takšen dosežek
je v precejšnji meri presenetljiv, a hkrati zelo optimističen.
44
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 20: Dviganje trupa – fantje, indeks (1. obdobje=100)
Dviganje trupa - fantje, indeks (1. obdobje=100)
120
115
110
105
100
95
90
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe mišične moči trupa pri učencih, ki jo merimo z »dviganjem trupa v 60 sekundah«
so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike, glede na medijski in družbeno
oblikovan odnos do mišične moči trebuha. V letu 2014 se nadaljuje že petindvajset letni trend
izboljševanja mišične moči trupa, kar je edini primer izboljševanja gibalnih sposobnosti pri
učencih in učenkah. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, še posebej med
enajstim in trinajstim letom starosti, kar je pričakovano tudi glede na telesne spremembe
učencev in povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so pozitivne in pričakovane, glede
na trende zadnjih petindvajset let. Učenci so dosegli najvišjo raven telesne moči trupa v zadnjih
dvajsetih letih, ki presega 10% povečanje iz referenčnega obdobja 1989-1997 za primerjave
sprememb telesnega in gibalnega razvoja.
45
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 21: Dviganje trupa – dekleta, indeks (1. obdobje=100)
Dviganje trupa - dekleta, indeks (1. obdobje=100)
130
125
120
115
110
105
100
95
90
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe mišične moči trupa pri učenkah, ki jo merimo z »dviganjem trupa v 60 sekundah«
so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike, glede na medijski in družbeno
oblikovan odnos do mišične moči trebuha. V letu 2014 se nadaljuje že petindvajset letni trend
izboljševanja mišične moči trupa, kar je edini primer izboljševanja gibalnih sposobnosti pri
učencih in učenkah. Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, še posebej med
enajstim in trinajstim letom starosti, kar je pričakovano tudi glede na telesne spremembe učenk
in povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so pozitivne in pričakovane, glede na trende
zadnjih petindvajset let. Učenke so dosegle najvišjo raven telesne moči trupa v zadnjih dvajsetih
letih, ki presega 12% povečanje iz referenčnega obdobja 1989-1997 za primerjave sprememb
telesnega in gibalnega razvoja. Pozitivne spremembe so pri učenkah večje kot pri učencih.
46
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 22: Vesa v zgibi – fantje, indeks (1. obdobje=100)
Vesa v zgibi - fantje, indeks (1. obdobje=100)
110
105
100
95
90
85
80
75
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe mišične moči rok in ramenskega obroča pri učencih, ki jo merimo z »veso v zgibi«
so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike in izrazito negativne. V letu 2014 je
prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega izboljšanja mišične moči rok
in ramenskega obroča glede na povečano športno dejavnost učencev in glede na zmanjšanje
podkožnega maščevja, ki ima tudi določen vpliv na mišično moč učencev. Spremembe
ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, še posebej med enajstim in štitinajstim letom starosti,
kar je pričakovano tudi glede na telesne spremembe učencev in povečan obseg športnih
dejavnosti. Spremembe so pozitivne in zelo nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset
let. Kljub temu, da so pozitivne spremembe relativno zelo velike je mišična moč ramenskega
obroča in rok na tako nizki ravni, da še vedno predstavlja enega izmed najbolj pomankljivo
razvitih segmentav gibalnih sposobnosti.
47
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 23: Vesa v zgibi – dekleta, indeks (1. obdobje=100)
Vesa v zgibi - dekleta, indeks (1. obdobje=100)
110
105
100
95
90
85
80
75
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe mišične moči rok in ramenskega obroča pri učenkah, ki jo merimo z »veso v zgibi«
so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih velike in negativne. V letu 2014 je prvič po
petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega izboljšanja mišične moči rok in
ramenskega obroča glede na povečano športno dejavnost učenk in glede na zmanjšanje
podkožnega maščevja, ki ima tudi določen vpliv na mišično moč učenk. Zelo velike pozitivne
spremembe ugotavljamo pri skoraj vseh starostnih skupinah, še posebej med devetim in
štirinajstim letom starosti, kar je pričakovano tudi glede na telesne spremembe učencev in
povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so pozitivne in delno nepričakovane, glede na
trende zadnjih petindvajset let.
48
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 24: Tek 600m – dekleta, indeks (1. obdobje=100)
Tek 600m- dekleta, indeks (1. obdobje=100)
110
108
106
104
102
100
98
96
94
92
90
6
7
8
9
10
11
12
13
14
15
16
17
18
Skupaj
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe vzdržljivostne moči ali aerobnih spposobnosti, ki jih merimo z »tekom na 600 m«
so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih velike in negativne. V letu 2014 je prvič po
petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega izboljšanja aerobnih zmogljivosti glede
na povečano športno dejavnost učenk in glede na zmanjšanje podkožnega maščevja, ki ima tudi
določen vpliv na aerobno zmogljivost. Pozitivne spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih
skupinah, še posebej med enajstim in trinajstim letom starosti, kar je pričakovano tudi glede na
telesne spremembe učencev in povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so pozitivne in
delno nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let. Dosežena raven aerobne
zmogljivosti učencev je presega tisto izpred petnajst let, kar je zelo optimističen podatek in
nakazuje nadaljevanje pozitivnega trenda.
49
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 25: Tek 600m – dekleta, indeks (1989-1997=100)
Tek 600m - dekleta, indeks (1989-1997=100)
115
110
105
100
95
90
85
7
8
9
10
11
12
13
14
Skupaj
Starost (let)
1989-1997
1998-2001
2002-2005
2006-2009
2010-2013
2014
Spremembe vzdržljivostne moči ali aerobnih spposobnosti, ki jih merimo z »tekom na 600 m«
so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih velike in negativne. V letu 2014 je prvič po
petindvajsetih letih prišlo do pomembnega in zelo težko pričakovanega izboljšanja aerobnih
zmogljivosti glede na povečano športno dejavnost učenk in glede na zmanjšanje podkožnega
maščevja, ki ima tudi določen vpliv na aerobno zmogljivost. Pozitivne spremembe ugotavljamo
pri skoraj vseh starostnih skupinah, še posebej med devetim in enajstim letom starosti, kar je
pričakovano tudi glede na telesne spremembe učencev in povečan obseg športnih dejavnosti.
Spremembe so pozitivne in delno nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let.
Dosežena raven pozitivnih sprememb aerobne zmogljivosti učencev je na nižji ravni od učenk.
Spremembe deleža manj kompetentnih (učenci z nizko ravnijo gibalne zmogljivosti, ki pogosto
obolevajo in imajo težave z učno uspešnostjo) učencev, ki so opredeljeni s povprečjem osmih
gibalnih sposobnosti in dosegajo povprečno vrednost (XT) vseh osmih merskih postopkov nižjo
od 40, so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih zelo velike in izrazito negativne. V letu
2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega zmanjšanja gibalno
50
Zdrav življenjski slog 2010-2015
manj kompetentnih učencev, kar pomeni, da je v zadnjem obdobju bila v večji meri prisotna
odgovornost za ustrezne programe športa, tudi za najšibkejše.
Spremembe ugotavljamo pri vseh starostnih skupinah, kar je vsaj delno pričakovano tudi glede
na telesne in gibalne spremembe učencev in povečan obseg športnih dejavnosti. Spremembe so
pozitivne in zelo nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let. Kljub temu, da so
pozitivne spremembe relativno zelo velike je delež manj kompetentnih učencev še vedno zelo
visok (več kot 8%) in še vedno predstavlja ključni problem načrtovanja in realizacije športnih
politik in tudi področja zdravstva, šolstva in sociale, v končni meri gospodarskega in
družbenega življenja.
Spremembe deleža manj kompetentnih (učenke z nizko ravnijo gibalne zmogljivosti, ki pogosto
obolevajo in imajo težave z učno uspešnostjo) učenk, ki so opredeljeni s povprečjem osmih
gibalnih sposobnosti in dosegajo povprečno vrednost (XT) vseh osmih merskih postopkov nižjo
od 40, so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih velike in negativne. V letu 2014 je prvič
po petindvajsetih letih prišlo do zelo težko pričakovanega zmanjšanja gibalno manj
kompetentnih učenk, kar pomeni, da je v zadnjem obdobju bila v večji meri prisotna
odgovornost za ustrezne programe športa, tudi za najšibkejše.
Spremembe ugotavljamo pri skoraj vseh starostnih skupinah, kar je vsaj delno pričakovano
tudi glede na telesne in gibalne spremembe učencev in povečan obseg športnih dejavnosti.
Spremembe so pozitivne in nepričakovane, glede na trende zadnjih petindvajset let. V največji
meri se je zmanjšal delež manj kompetentnih učenk od enajstega do štirinajstega leta starosti.
Kljub temu, da so pozitivne spremembe relativno pomembne je delež manj kompetentnih učenk
še vedno zelo visok (manj kot 8%) in še vedno predstavlja ključni problem načrtovanja in
realizacije športnih politik in tudi področja zdravstva, šolstva in sociale, v končni meri
gospodarskega in družbenega življenja.
Spremembe deleža kompetentnih ali športno nadarjenih učencev, ki so opredeljeni s
povprečjem osmih gibalnih sposobnosti in dosegajo povprečno vrednost (XT) vseh osmih
merskih postopkov višjo od od 60, se v zadnjih dvajsetih letih ni bistveno spremenil. V letu
2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do pomembnega povečanja deleža športno
nadarjenih učencev, kar pomeni, da se je v zadnjem obdobju povečalo število učencev, ki se
intenzivno vključujejo v športni trening v šoli ali društvih. Potrebno bo počakati nekaj let, da
bomo ugotovili ali je to trend ali le zgolj pojav, ki ga težko obrazložimo. Za razvoj bodočih
vrhunski športnikov je to zelo dobra novica ob dejstvu, da je v zadnjem desetletju uspešnost
vrhunskih športnikov bila pomembno slabša od vrhunskih športnic. Večja izjemna gibalna
zmogljivost ali z drugimi besedamo telesni fitnes pa je tudi dobro sporočilo za boljšo učno
uspešnost učencev, seveda ob predpostavki, da bodo tudi ustrezno motivirani. Pozitivne
spremembe ugotavljamo predvsem pri učencih v drugem in tretjem triletju.
Spremembe deleža kompetentnih ali športno nadarjenih učencev, ki so opredeljeni s
povprečjem osmih gibalnih sposobnosti in dosegajo povprečno vrednost (XT) vseh osmih
merskih postopkov višjo od od 60, so pričakovano v zadnjih petindvajsetih letih pomembno
pozitivne. V letu 2014 je prvič po petindvajsetih letih prišlo do zmanjšanja deleže športno
51
Zdrav življenjski slog 2010-2015
nadarjenih učenk, kar pomeni, da se je v zadnjem obdobju zmanjšalo število učenk, ki se
intenzivno vključujejo v športni trening v šoli ali društvih. Trend vključevanja učenk v
intenzivno športno dejavnost se je očitno prekinil, če ne bo prišlo do sprememb se bo zmanjšal
potencial za dosežke v vrhunskem športu in izjemni učni uspešnosti učenk.
Negativne spremembe ugotavljamo pri učenkah mlajših od enajst let med tem, ko pri učenkah
v zadnjem triletju še vedno beležimo povečanje število gibalno nadarjenih.
Slika 26: Povprečni indeks motorike – fantje (1. obdobje=100)
Povprečni indeks motorike - fantje (1. obdobje=100)
110
108
106
104
102
100
98
96
94
92
90
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe povprečne gibalne zmogljivosti v osmih gibalnih sposobnostih pri učencih
(analiziranih je bilo 1.950.780 meritev osnovnošolcev – pri nekaterih učencih 9 meritev) nam
med posameznimi štiriletnimi obdobji od leta 1989 do leta 2014 kažejo, da so bila nihanja v
telesnem in gibalnem razvoju precejšnja. Negativni, pa tudi pozitivni odkloni, v posameznih
obdobjih so bili verjetno posledica izboljšanja oz. poslabšanja razmer za športno vadbo otrok
in mladine v šolskem in zunajšolskem sistemu in spremembe načina življenja, ki ga narekujejo
družbene spremembe.
52
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Iz grafikona je razvidno, kar je logično glede na prejšnjo razlago, da je prvič v letu 2014 prišlo
do izboljšanja povprečne gibalne zmogljivosti učencev, kar je po petindajsetih letih zelo
pozitivno sporočilo in samo upamo lahko, da se bodo pozitivne spremembe nadaljevali tudi v
prihodnjih letih. Potrebno pa je opozoriti, da je stanje gibalnega potencila učencev še vedno
zelo šibko in potrebovali bomo vsaj desetletje, da se bomo vrnili na stanje, ki smo ga pred
desetletji že imeli.
Slika 27: Povprečni indeks motorike – dekleta (1. obdobje=100)
Povprečni indeks motorike - dekleta (1. obdobje=100)
110
108
106
104
102
100
98
96
94
92
90
Starost (let)
1991-2000
2001-2010
2011-2014
2015
Spremembe povprečne gibalne zmogljivosti v osmih gibalnih sposobnostih pri učenkah
(analiziranih je bilo 1.833.398 meritev osnovnošolcev – pri nekaterih učenkah 9 meritev) nam
med posameznimi štiriletnimi obdobji od leta 1989 do leta 2014 kažejo, da so bila nihanja v
telesnem in gibalnem razvoju precejšnja. Negativni, pa tudi pozitivni odkloni, v posameznih
obdobjih so bili verjetno posledica izboljšanja oz. poslabšanja razmer za športno vadbo otrok
in mladine v šolskem in zunajšolskem sistemu in spremembe načina življenja, ki ga narekujejo
družbene spremembe.
53
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Iz grafikona je razvidno, kar je logično glede na prejšnjo razlago, da je tudi v 2014 povno prišlo
do izboljšanja povprečne gibalne zmogljivosti učenk, kar je ponovno zelo pozitivno sporočilo
in samo upamo lahko, da se bodo pozitivne spremembe nadaljevali tudi v prihodnjih letih.
Napredek učenk lahko beležimo že kot trend, saj traja že skoraj desetletje. Potrebno je poudariti,
da učenke beležijo najvišjo raven gibalne zmogljivosti od kar spremljamo telesni in gibalni
razvoj otrok in mladine.
Primerjava v razvoju med spoloma kaže na nadaljevanje trenda ugodnejšega razvoja deklet in
vsaj začasno prekinjenega negativnega trenda razvoja fantov. Dejansko so vse negativne
spremembe pri fantih v primerjavi z dekleti podvojene, v absolutnem smislu pa se tako dekleta
v gibalnih sposobnostih vse bolj približujejo fantom. Dolgoročno gledano bo to lahko imelo
velike posledice na deleže športno dejavnega prebivalstva, kjer že opažamo, da se s
prostočasnim športnim udejstvovanjem, danes v Sloveniji, ukvarja vse več odraslih žensk,
medtem ko število moških stagnira. Upamo, da se je začelo obdobje, ko bodo gibalni potenciali
učenk in učencev v ustrezno razmerju, za takšna pričakobvanja pa bo potrebno storiti še
marsikaj.
V analizi regij ugotavljamo, da imamo gibalno najzmogljivejše otroke in mladino v Sloveniji
na Goriškem, Gorenjskem, Koroškem in na Spodnjeposavskem. Nadpovprečno zmogljivost pa
izkazujejo še v Osrednji Sloveniji, Notranjsko-kraški regiji in JV Sloveniji. Otroci in mladina
Zasavja in Pomurja sta med najmanj gibalno zmogljivimi. Le nekoliko bolj gibalno zmogljivo
mladino in otroke pa imamo še v Savinjski in Podravski regiji in Obalni-kraški regiji. V obdobju
zadnjih štirindvajsetih let so gibalno zmogljivost najbolj povečali otroci in mladina
Spodnjeposavske regije, kar velja tudi za leto 2014, ko so učenci ponovno med najbolj
zmogljivimi v Sloveniji. V največji meri so poslabšali gibalno zmogljivost v Zasavju in
Savinjski regiji.
Za bolj poglobljeno analizo sprememb gibalne zmogljivosti otrok in mladine v slovenskih
regijah, v obdobju zadnjih dvajset let, bi bilo treba preučiti vlogo različnih dejavnikov, kot so
obseg novogradenj športnih objektov, posodobitve športnih programov in vsebinska zasnova
dela v procesu športne vadbe, obseg in kakovost športnih strokovnjakov, zasedenost športnih
objektov, prilagoditev športnih vsebin in način dela z vadečimi različnih spolov, obseg
finančnih sredstev namenjenih vrhunskemu, kakovostnemu, športno-rekreativnemu športu in
športu otrok in mladine. Prav tako bi bilo potrebno opredeliti vpliv podnebnih pogojev in še
posebej odnos med izvajanjem športnih vsebin v urejenih športnih objektih in v naravnem
okolju. Smiselno bi bilo preučiti vlogo športne vzgoje v šolah (še posebej v prvem triletju in na
srednjih šolah), pomen delovanja društev in zasebne športne prakse, kakor tudi
samoorganiziranost prebivalstva s ciljem, da zagotavlja boljše pogoje za športno dejavnost.
Med dejavnike razvoja športa v posameznih regijah pa bi lahko uvrstili še vpliv rezultatov
vrhunskih športnikov, velikih športnih prireditev in razvoja komercialnega športa na športno
dejavnost otrok in mladine ter posredno na razvoj njihovih gibalnih zmogljivosti.
54
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Glede vključevanja otrok in mladine v podatkovno zbirko Športno vzgojni karton smo
zadovoljni, ko gre za osnovnošolsko populacijo, saj se delež te povečuje, kar kaže, da starši,
učitelji in ostala javnost te informacije želijo in jih potrebujejo. Nismo pa zadovoljni z
vključevanjem srednješolcev. Razlogi za razlike med srednjo in osnovno šolo so verjetno
raznoteri, gotovo pa je vse povezano tudi z dejstvom, da starši otrok, ki so trenutno v osnovni
šoli, pripadajo generaciji, ki je bila tudi sama že vključena v sistem meritev Športno vzgojni
karton in jim podatki o razvoju njihovih otrok predstavljajo pomembno informacijo, saj jo lahko
primerjajo z lastnimi izkušnjami in podatki. Drugi dejavnik so gotovo učitelji, ki v osnovnih
šolah veliko bolj vestno in sistematično posredujejo informacije staršem in otrokom ter jih ob
začetku šolanja vključujejo v spremljavo. Tretji razlog je verjetno tudi odnos srednješolske
populacije do športne dejavnosti, ki se odraža tudi na izogibanju tistim dejavnostim, ki jim
predstavljajo telesni napor.
Med merjenimi učenci in dijaki opažamo, da okrog 2 odstotka ni izmerjenih s posameznimi
testnimi nalogami, le pri obeh tekih je ta delež precej večji (okrog 10 odstotkov). Ker je delež
manjkajočih podatkov skoraj enak pri teku na 60 in 600 metrov, lahko sklepamo, da razlog ni
izogibanje merjenja tekaških sposobnosti učencev in dijakov, pač pa to, da šole teka ne izmerijo
zaradi zapletene organizacije, predvsem v primerih, ko v bližini nimajo površin za tek ali pa v
času organizacije meritev ni ustreznih vremenskih pogojev za meritve na zunanjih površinah.
Prav tako bi želeli povečati dostopnost podatkov za starše in otroke, za kar pa bi morali izdelati
spletno okolje z ustrezno zaščito, ki bi posamezniku omogočalo dostop do svojih podatkov
kadar koli in s katerega koli računalnika. Gotovo bi s takim pristopom v meritve vključili precej
več srednješolcev. Prvi poskusi vzpostavitve sodobnejšega in kvalitetnejšega dostopa do
podatkov telesnega in gibalnega razvoja so se ponovno začeli v letu 2013 in se v letu 2014
pospešeno nadaljuje.
Premajhna je tudi izkoriščenost podatkov za določanje gibalno manj kompetentnih otrok in za
upoštevanje njihovih pomanjkljivosti, zato je v prilogi »Analize telesnega in gibalnega razvoja
otrok in mladine v letu 2010-2011« predstavljena obširnejša analiza te skupine v starostnem
obdobju od 1. do 4. razreda ter organizacijska priporočila za njihovo vključevanje v dopolnilni
pouk ali druge športne dejavnosti, pa tudi vsebinska in didaktična priporočila za sestavo njim
primernih programov.
Raznovrstno urejene podatkovne zbirke o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine vseh
starostnih skupin, ustvarjajo zelo dobre pogoje za izdelavo poglobljenih analiz znotraj
posameznih telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti, hkrati pa omogočajo izdelavo šolskih,
regijskih, nacionalnih in mednarodnih primerjav, analiziranje vzrokov za nastale pojave ter
izdelavo ustreznih strateških usmeritev in programskih podlag za izvedbo konkretnih
programov, ki bi lahko zagotovili kakovostnejši razvoj otrok in mladine.
55
Zdrav življenjski slog 2010-2015
CILJI
1. Ugotoviti razlike med spremembami v telesnem in gibalnem razvoju učencev in učenk
eksperimentalne skupine, ki so obiskovali intervencijski program »Zdrav življenjski
slog« ter učenci in učenkami kontrolne skupine iz istih šol, ki v program niso bili
vključeni.
2. Ugotoviti stanje življenjskega sloga učencev in učenk, ki so bili vključeni v
intervencijski program »Zdrav življenjski slog«.
3. Ugotoviti povezanost telesnega in gibalnega razvoja z nekaterimi dejavniki “zdravja”.
VZOREC MERJENCEV IN SPREMENLJIVK
V analizo vprašalnika o življenjskem slogu in zdravju smo vključili 7267 učencev in učenk.
V analizo telesnega in gibalnega razvoja smo vključili v eksperimentalno skupino 1805 učencev
in 1350 učenk, ki so leta 2014 vključili v intervencijski program »Zdrav življenjski slog« ter
8354 učencev in 8175 učenk, ki so bili vključeni v kontrolno skupino iz istih šol kot učenci
eksperimentalnega programa.
V kontrolno in eksperimentalno skupino smo tako vključili 19.684 učenk in učencev.
METODA
1. Desktiptivna statistika in kontingenčne tabele.
2. Izračunali smo indeks sprememb med kontrolno in eksperimentalno skupino za telesni
in gibalni razvoj.
3. Izračunali smo korelacijske koeficiente med spremenljivkami telesnega in gibalnega
razvoja ter med spremenljivkami zdravja.
4. Strukturo zdravja smo ugotavljali s faktorsko analizo.
5. Uporabili smo rezultate testiranj Športno vzgojnega kartona.
6. Dejavnike življenjskega sloga in zdravja smo ugotavljali z anketiranjem učencev in
učenk s posebej prilagojenim vprašalnikom.
56
Zdrav življenjski slog 2010-2015
RAZLAGA IN RAZPRAVA O REZULTATIH
V analizo rezultatov v letu 2015, ki so bili pridobljeni z vprašalniki, smo od 10. leta naprej
vključili 7367 izpolnjenih vprašalnikov.
Vsi omenjeni učenci in učenke so nam posredovali takšne podatke, da smo lahko opravili tudi
splošno analizo povezanosti med dejavniki življenjskega sloga ter telesnimi in gibalnimi
sposobnostmi. To je po naši oceni zelo dober vzorec, kar pomeni, da so podatki reprezentativni
in že lahko zaznamo realno stanje v populaciji. Tako ustvarjamo odlično izhodišče za
posodobitev programa »Zdravega življenjskega sloga« za obdobje 2014 - 2020. Zaradi
delovanja informacijskega sistema spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok smo lahko
zaznali učinke sprememb telesnih in gibalnih sposobnosti tistih otrok, ki so vključeni v program
»Zdrav življenjski slog« in tistih, ki niso vključeni v ta program, so pa lahko vključeni v druge
programe. Izpostaviti moramo, da je delež najzmogljivejših otrok, ki niso vključeni v program
»Zdrav življenjski slog« nekoliko višji. Ti praviloma obiskujejo treninge v športnih klubih in
imajo količinsko, seveda vzporedno s športno vzgojo, dva do petkrat obsežnejši program, kot
ga zagotavljamo v »Zdravem življenjskem slogu«. Znane so ugotovitve, da se pospešen telesni
in gibalni razvoj spreminja v skladu z ekspotencialno krivuljo, kar pomeni, da ima vsaka
nadaljnja ura vadbe večji učinek, ki preneha naraščati šele po desetih in več urah vadbe na
teden. Torej tri ure športne vzgoje so koristna osnova, nadaljnji trend pozitivnih sprememb pa
se lahko strmo povečuje vse do desetih ur vadbe na teden. Povedano z drugimi besedami: dve
uri vadbe na dan sta najugodnejši stimulus za razvoj. Prav zato je zelo pomembno, da učitelji
otroke motivirajo, da ob treh urah športne vzgoje opravijo še dve uri v »Zdravem življenjskem
slogu« in jih dodatno vzpodbudijo, da učenci in učenke sami še z lastno aktivnostjo,
vključenostjo v druge organizacije ali kako drugače dosežejo še do 5 ur dodatne vadbe na teden.
Že v letu 2012 in 2013 smo ugotovili, da je celoten vzorec učencev in učenk, pod republiškim
povprečjem v gibalnem razvoju, čeprav so spremembe v zadnjih letih, v eksperimentalni
skupini, zelo pozitivne. Ta podatek je nadvse pomemben, saj osmišljuje celoten projekt »Zdrav
življenjski slog«, ker je v skladu s strategijo projekta, ki je vključevanje tiste mladine, ki vadbo
najbolj potrebuje. K takemu rezultatu največ pripomore nadpovprečno vključevanje učencev in
učenk iz vzhodnega dela Slovenije, ki je sicer po gibalni zmogljivosti najšibkejši.
Pozitivne spremembe gibalnih razsežnosti so v letu 2012in 2013 bile pozirivne. Ugotovili smo,
da so spremembe pri učencih in učenkah »Zdravega življenjskega sloga« večje, še posebej ko
analiziramo pozitivne spremembe v razvoju aerobne vzdržljivosti, koordinacije gibanja in
mišične moči ramenskega obroča in rok. Iz analize je bilo tudi razvidno, da so učinki pri razvoju
gibalnih potencialov pri učencih bolj izraziti kot pri učenkah, kar je pozitivno presenetljivo, saj
v zadnjih dvajsetih letih ugotavljamo prav nasprotno. Očitno so učitelji športne vzgoje uspeli
tudi pri fantih poiskati tiste didaktične rešitve, ki so jim omogočile napredek.
57
Zdrav življenjski slog 2010-2015
V prvem letu raziskovanja smo ustvarili dobre temelje za nadaljnje analize, predvsem pa
ustrezno metodološko podlago za pridobivanje podatkov o telesnem in motoričnem razvoju. Pri
subjektivnem vrednotenju učinkov pa smo uspeli korektno izdelati vprašalnik, ki bo lahko
odgovoril na realizacijo nekaterih drugih ciljev programa »Zdrav življenjski slog«. Za drugo
leto raziskovanja je značilno predvsem to, da so premiki v gibalnem razvoju bistveno bolj
pomembni in večji, zelo zanimive so tudi primerjave analiziranega vprašalnika.
Iz analize vprašalnika o športni in drugih aktivnostih učencev in učenk, o motivaciji,
vključenosti v socialno okolje, o zdravju in nekaterih drugih dejavnikih kakovosti življenja,
lahko na kratko povzamemo, da smo ustvarili podatkovno zbirko o začetnem stanju. Primerjava
v drugem letu pa daje že oprijemljive podatke za ukrepanje v podobnih primerih. Omogočila je
primerjalno analizo tudi v letu 2013, ki nam je dala možnost sprejetja strategije za prihodnost
in hkrati ponudila tudi ovrednotenje dela programa »Zdrav življenjski slog«. V letu 2014 bomo
opravili poglobljeno analizo zgolj za tekoče leto, ker je časovno obdobje izdelave analize
bistveno skrajšano in ni bilo mogoče povezat nekaterih podatkov zaradi omejitve pri pripravi
zaključnih baz podatkov.
Razlaga in razprava o rezultatih merjenja telesnih značilnosti in gibalnih
sposobnosti kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in
učenk, ki so v letu 2013/2014 obiskovali 5., 6., 7., 8., in 9. razred osnovne šole
(ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).
V tabeli 1 so prikazani rezultati telesnih in gibalnih sposobnosti za učence in učenke, ki so bili
v šolskem letu 2013/2014 vključeni v »Zdrav življenjski slog« in smo za njih pridobili vse
rezultate testiranj v letu. Za leto 2014 so upoštevani rezultati merjenj telesnih značilnosti in
gibalnih sposobnosti za vse zgoraj navedene učence in učenke šol, ki so bili vključeni v program
Športno vzgojni karton. V nadaljnjem postopku smo ločili učence in učenke, ki so obiskovali
program »Zdrav življenjski slog« (eksperimentalno skupina – vključeni v program) in preostale
učence na šolah (kontrolna skupina – niso bili vključeni v program).
V tabeli 1 so prikazane srednje vrednosti in standardni odkloni rezultatov testov: telesne višine,
telesne teže, kožne gube nadlahti, tapinga z roko, skoka v daljino z mesta, poligona nazaj,
dviganja trupa, predklona na klopici, vese v zgibi, teka na 60 in teka na 600 metrov; posebej za
kontrolno skupino (ki ni bila vključena v program »Zdrav življenjski slog) in eksperimentalno
oz. poskusno skupino (ki je bila vključena v program »Zdrav življenjski slog«), ločeno po spolu
in starosti. Za vsak merski postopek bomo posebej obrazložili rezultate, ki bodo prikazani v
grafični obliki in to ločeno po starosti in spolu.
58
Zdrav življenjski slog 2010-2015
V analizo telesnega in gibalnega razvoja smo vključili eksperimentalno skupino 1805 učencev
in 1350 učenk, ki so leta 2014 vključili v intervencijski program »Zdrav življenjski slog« ter
8354 učencev in 8175 učenk, ki so bili vključeni v kontrolno skupino iz istih šol kot učenci
eksperimentalnega programa.
V prvem delu bomo analizirali razlike v srednjih vrednostih posameznih spremenljivk, v
drugem delu pa standardne odklone rezultatov telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti. Pri
predstavitvi standarnih odklonov je potrebno opozoriti, da se vzorca eksperimentalne in
kontrolne skupine z vidika števila merjencev bistveno razlikujeta in je to specifičnost pri uprabi
rezultatov potrebno upoštevat. Predstavitev pa smo opravili zaradi zanimive razpršenosti
rezultatov telesnih značilnosti in gibalnih sposobnosti, ki je pogojevana s posebnostmi, ki so
nastale pri vključevanju učencev in učenk v program »Zdrav življenjski slog«. Pri analizi razlik
med kontrolno in eksperimentalno skupino smo uporabili rezeultate za oceno telesnega in
gibalnega razvoja na koncu šolskega leta 2013/2014 z namenom, da ovrednotimo spremembe,
ki so nastale v zadnjih štirih letih, ker so vse obravnavane skupine od 11. leta naprej že v sistemu
dela »Zdrav življenjski slog«. Vlogo začetnega stanja v katerem so bile ugotovljene relativne
majhne razlike pa smo zanemarili, ker glede na velike razlike začetno stanje nima pomembnega
vpliva. Zaradi znanstvene natančnosti pa je to proceduro na osnovi zbranih podatkov mogoče
opraviti v naslednjih obdobjih, tako kot smo to naaredili v preteklem letu. Razlog za to pa je
predvsem v dolečenih dejavnikih, ki so vpivali na izvedbo poročila v letošnjem letu.
59
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Tabela 1: Rezultati telesnih in gibalnih sposobnosti.
starost
Spol
ATV
Mean
Std. Deviation
AKG
Mean
Std. Deviation
DPR
Mean
Std. Deviation
SDM
Mean
Std. Deviation
PON
11
12
13
14
vključenost
vključenost
vključenost
vključenost
vključenost
ne
Mean
Std. Deviation
ATT
10
Mean
Std. Deviation
ne
da
fantje
1452,25
1465,19
da
1511,75
1512,52
1572,08
ne
1575,84
da
1650,06
ne
da
1647,02
1715,58
ne
1711,56
da
dekleta
1453,64
1469,76
1523,14
1515,11
1580,33
1588,45
1621,47
1617,33
1645,26
1647,31
fantje
67,484
62,180
74,721
79,805
82,563
82,166
91,050
89,658
82,215
76,539
dekleta
70,784
74,762
78,405
75,909
72,595
66,964
66,008
63,371
62,351
61,150
fantje
396,15
413,48
448,60
446,73
502,54
502,63
569,31
570,08
632,52
621,29
dekleta
396,43
407,88
452,63
437,94
503,16
502,81
545,20
540,17
576,05
584,13
fantje
96,358
102,620
108,787
114,007
125,408
128,540
137,485
129,957
135,202
120,636
dekleta
97,413
103,639
110,171
106,161
115,713
107,122
116,130
107,522
110,285
117,950
fantje
13,30
13,77
14,19
13,87
14,33
13,92
13,35
13,05
12,07
11,84
dekleta
14,66
14,44
14,47
14,53
14,70
14,27
15,18
14,89
15,83
15,61
fantje
6,384
6,752
6,939
6,430
7,193
6,944
7,053
7,273
6,859
6,126
dekleta
6,400
7,004
6,246
6,374
6,237
5,746
6,315
6,009
6,349
6,296
fantje
33,33
34,39
36,05
36,32
38,30
38,80
40,69
41,94
43,31
44,21
dekleta
33,94
35,05
37,02
37,38
39,22
40,10
41,35
42,47
43,12
44,01
fantje
4,597
4,432
4,643
4,460
4,504
4,323
4,981
4,516
5,576
5,496
dekleta
4,640
3,781
4,719
4,542
4,504
4,350
4,764
4,892
5,006
4,248
fantje
154,30
157,48
161,33
164,63
170,01
174,26
182,66
185,07
196,98
202,52
dekleta
146,53
152,22
156,41
158,24
162,15
168,93
167,01
173,38
169,68
172,79
fantje
20,537
19,552
22,690
20,422
25,150
21,175
27,159
25,531
28,733
28,156
dekleta
19,956
20,610
21,257
21,407
22,939
21,831
24,199
21,663
24,488
23,850
fantje
146,77
139,38
139,60
134,09
133,98
126,38
126,62
118,22
112,89
105,47
dekleta
153,63
143,99
142,59
139,59
136,44
129,10
131,67
117,91
128,26
120,19
fantje
48,739
44,325
45,084
39,672
45,059
35,396
44,634
32,137
31,899
29,511
dekleta
44,513
39,492
39,190
37,483
37,182
34,831
40,523
26,577
35,525
30,880
DT
Mean
Std. Deviation
PRE
Mean
Std. Deviation
VZG
Mean
fantje
39,64
41,13
42,33
44,87
dekleta
38,72
40,81
40,91
fantje
8,679
8,728
9,276
dekleta
8,379
7,958
fantje
41,65
dekleta
fantje
44,94
46,66
42,53
42,32
9,666
10,148
8,901
9,176
42,49
40,90
45,82
46,82
7,004
7,006
dekleta
6,992
fantje
35,09
dekleta
Std. Deviation
T60
Mean
Std. Deviation
T600
Mean
Std. Deviation
47,60
50,15
50,12
54,33
45,65
44,86
48,17
45,94
48,86
9,563
10,556
9,960
10,909
10,470
8,883
8,874
9,498
10,133
10,228
9,469
41,86
41,03
41,85
41,55
42,48
42,86
44,93
47,20
47,10
48,61
48,55
49,71
50,76
50,88
50,70
7,136
6,737
7,664
7,401
8,244
7,812
8,524
7,957
7,322
7,011
7,719
7,510
7,568
7,673
7,687
7,861
7,657
36,99
34,72
37,41
36,41
39,60
41,44
43,06
47,64
54,58
30,42
32,76
31,34
34,92
34,20
37,41
34,88
38,85
35,36
36,76
fantje
27,955
27,960
28,880
28,568
28,390
28,980
30,006
27,333
29,573
30,429
dekleta
25,390
26,304
24,629
26,931
26,762
26,340
24,912
26,365
25,354
25,319
fantje
109,90
107,08
106,44
104,89
103,56
100,90
99,04
96,80
93,07
90,43
dekleta
112,75
109,89
108,16
107,00
105,47
102,29
103,57
100,12
102,55
101,10
fantje
12,387
11,902
11,602
11,552
12,095
9,758
12,675
10,874
11,036
8,772
dekleta
10,921
9,082
10,146
9,662
10,817
9,932
10,979
9,245
10,430
10,590
fantje
167,76
164,70
165,21
159,83
161,99
155,28
156,14
146,00
147,71
136,98
dekleta
178,86
171,78
171,95
170,10
169,76
161,62
170,64
165,38
173,42
167,20
fantje
31,293
29,504
30,854
25,926
32,563
27,566
34,291
26,383
33,043
23,173
dekleta
29,696
26,689
28,204
27,438
29,110
25,070
30,440
28,931
31,265
32,772
Legenda: ATV – telesna višina, ATT – telesna teža, AKG – kožna guba, DPR – dotikanje plošče z roko, SDM – skok v daljino z mesta, PON –
poligon nazaj, DT – dviganje trupa, PRE – predklon na klopci, VZG – vesa v zgibi, T60 – tek na 60m, T600 – tek na 600m in xt – povprečna
vrednost vseh gibalnih sposobnosti.
61
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja telesne višine kontrolne in
eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so v
letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in
14 let).
Slika 28: Rezultati merjenja telesne višine.
V prirastu telesne višine pri obeh spolih med skupino učencev in učenk »Zdravega življenjskega
sloga« v primerjavi s kontrolno skupino (vsi ostali učenci in učenke, ki niso bili vključeni v
dodatni vadbeni program – v nadaljevanju pojasnila ne bomo več ponavljali) ni ugotovljenih
pomembnih razlik. Desetletne učenke in učenci so v petem razredu sicer nekoliko višji,
omenjena prednost pa se z leti izniči. Zelo verjetno so bile učenke »Zdravega življenjskega
sloga« biološko starejše.
V skladu s pričakovanji se obe skupini učencev in učenk v 5. in 6. razredu po telesni višini nista
razlikovali, v 7. razredu so bile učenke nekoliko višje od učencev, v 8. in 9. razredu pa se razlike
med učenkami in učenci postopoma povečujejo v korist učencev.
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja telesne teže kontrolne in
eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so v
letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in
14 let).
Slika 29: Rezultati merjenja telesne teže.
Telesna teža se z leti starosti pričakovano povečuje in ni bistvenih razlik med eksperimentalno
in kontrolno skupino. Kot zanimivost smo zaznali, da je v šestem razredu v zadnjih letih telesna
teža učenk večja kot pri učencih. Kontrolna skupina učenk ima, še zlasti v pubertetnem obdobju,
bistveno večjo telesno težo od eksperimentalne skupine. Zakaj so nastale razlike pri učenkah ni
mogoče v celoti pojasniti, obstajata pa dve možnosti. Prva možnost je, da je prisotno pospešeno
dozorevanje, saj se bistvene razlike v telesni teži med obema skupinama pojavljajo v obdobju
najhitrejšega spolnega dozorevanja, druga možnost razlage razlik pa je v nekoliko manjši
telesni dejavnosti.
Učenci eksperimentalne skupine so v petem razredu nekoliko težji od kontrolne skupine v
devetem razredu pa je slika obrnjena, ker so učenci kontrolne skupine težji.
63
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja kožne gube podlahti
kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu
2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari
10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 30: Rezultati merjenja kožne gube podlahti.
Iz razpredelnice se zelo nazorno vidi kako se količina podkožnega maščevja pri učenkah
zmanjšuje do 11. leta starosti, potem pa po vmesnem mirovanju (pospešena telesna rast)
postopoma zvišuje in dosežena najvišjo raven pri 14. letih starosti. Nasproten proces
ugotavljamo pri učencih, kjer se po zaključku pubertetnega obdobja zaradi razvojnih sprememb
kožna guba nadlahti bistveno zmanjša.
Ta preobrat je pričakovana razvojna posebnost značilna za oba spola. Spremembe rezultatov v
kožni gubi nadlahti so v celotnem obravnavanem obdobju zelo dinamične in raznovrstne in se
razlikujejo med eksperimentalno in kontrolno skupino.
Pri učencih ugotavljamo, da je vrednost kožne gube nadlahti v petem razredu pri
eksperimentalni skupini večja kot pri kontrolni, v naslednjih starostnih skupinah pa pomembna
manjša. Zelo podoben trend zmanjševanja kožne dube nadlahti ugotavljamo tudi učenkah, le s
to spremembo, da imajo tudi učenke eksperimentalne skupine v petem razredu manjšo količino
podkožnega maščevja.
64
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Obstaja zakonitost, ki je opazna skoraj v vseh razredih, da se je količina kožne gube nadlahti
pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno skupino statistično pomembno znižala.
Pozitiven vpliv eksperimentalnega programa na zmanjšanje količine podkožnega maščevja je
razviden in pričakovan. Zato je tudi v nadaljevanju eksperimenta potrebno zagotavljat ustrezno
pozornosti zagotavljanju primerne telesne teže tako pri učencih kot pri učenkah. Pozitivne
spremembe pri zmanjšanju podkožnega maščevja so skoraj identične pri obeh spolih.
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja hitrosti izmeničnih gibov
(dotikanje plošče z roko) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in
učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne
šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 31: Rezultati merjenja hitrosti izmeničnih gibov.
Razlike med eksperimentalno in kontrolno skupino v hitrosti izmeničnih gibov so statistično
pomembne v korist eksperimentalne skupine v vseh starostnih obdobjih. Čeprav že nekaj let
ugotavljamo, da se učenke po rezultatih v gibalnih sposobnostih približujejo učencem, nas to
ne preseneča več, da imajo učenke od 5. do 8. razreda boljše rezultate od učencev v sposobnosti
izvajanja hitrih izmeničnih gibov. Zaradi očitno drugačnega izbora vadbenih vsebin in verjetno
tudi zaradi kvalitetneje izvajanih športnih dejavnosti so takšni rezultati pričakovani. Ni pa
65
Zdrav življenjski slog 2010-2015
dvoma, da so boljši rezultati učenk tudi posledica pospešenega razvoja učenk. Tudi na področju
razvoja hitrosti enostavnih gibanj je program »Zdrav življenjski slog« omogočil pozitivne
učinke.
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja eksplozivne moči (skok v
daljino z mesta) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) ) skupine učencev in učenk v
šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole
(ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 32: Rezultati merjenja eksplozivne moči.
Razlike med eksperimentalno in kontrolno skupino v eksplozivni moči so v vseh starostnih
skupinah in pri obeh spolih statistično pomembne v korist eksperimentalne skupine. Razlike v
eksplozivni moči so med učenci in učenkami velike in se s starostjo povečujejo, kar je v skladu
z razvojnimi pričakovanji, ko se razlike zaradi razvojnih specifičnosti med spoloma povečujejo.
Razlike v eksplozivni moči med učenci in učenkami so do 7. razreda manjše od desetih
odstotkov, se pa v naslednjih dveh letih bistveno povečajo in v 9. razredu dosežejo skoraj 20
odstotkov. Eksplozivna moč ni med tistimi gibalnimi sposobnostmi, ki bistveno vplivajo na
zdrav življenjski slog otrok in mladine, očitno pa je bilo v eksperimentalnem programu dovolj
ustreznih vsebin in metod dela, ki so lahko zagotovile pozitivne spremembe. Glede na to, da je
relativno velik delež učencev in učenk, ki so vključeni v eksperimentalni program, hkrati tudi
66
Zdrav življenjski slog 2010-2015
zelo aktivnih v športnih društvih, kjer zasledujejo tudi športne dosežke, ki so v veliki meri
odvisni od razvoja eksplozivne moči bi pričakovali, da bi lahko bile pozitivne razlike v korist
eksperimentalne skupine še večje. Rezerve še vedno obstajajo v ustrezno vsebinsko naravnanih
programih zlasti v društvih, primerni regeneraciji po večjih obremenitvah, ki je ključna za
ustvarjanje pogojev za razvoj eksplozivne moči.
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja koordinacije gibanja vsega
telesa (poligon nazaj) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk
v šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole
(ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 33: Rezultati merjenja koordinacije gibanja vsega telesa.
Razlike v koordinaciji gibanja vsega telesa med eksperimentalno in kontrolno skupino so v letu
2014 statistično pomembno pozitivne in sicer v korist eksperimentalne skupine, relativno velike
in nekoliko bolj poudarjene pri učenkah.
Obseg vadbe v okviru programa »Zdrav življenjski slog« se je povečal in omogočil pozitivne
spremembe v korist učencev in učenk eksperimentalne skupine. Vadbeni program je vseboval
primerno količino raznovrstnih gibalnih nalog, ki so jih učenci in učenke izvajati zbrano in
natančno. Razvoj koordinacije gibanja je mogoč pod pogojem zelo raznovrstnih neznanih
67
Zdrav življenjski slog 2010-2015
gibalnih nalog, ki zahtevajo tudi ustrezno regeneracijo telesa, hkrati pa zahteva zelo pestro
uporabo učnih metod in oblik dela in seveda primerno gostoto dela. Razvoj koordinacije gibanja
je mogoč tudi z uporabo že znanih gibalnih nalog, toda jih je potrebno izvajati v različnih
okoliščinah z dodatnimi gibalnimi nalogami, ki vzpodbujajo izziv za učence in učenke, da jih
bodo izvajale skladno, hitro in učinkovito.
V letošnjem letu smo v spremljanju učencev in učenk ugotovili, da se je obseg novih znanj
pričakovano večal, kar je verjetno posledično tudi vplivalo napredek v koordinaciji gibanja
vsega telesa, kot smo pričakovali. Za zdrav življenjski slog, še posebej pa za varnost ukvarjanja
s športnimi dejavnostmi, je koordinacija gibanja vsega telesa zelo pomembna, da ne omenjamo
večjega zadovoljstva učencev in učenk, če znajo zahtevne gibalne naloge izvajati tudi ritmično,
skladno in lepo. Kljub temu, da je bil ugotovljen poziten učinek na koordinacijo gibanja vsega
telesa pri učencih in učenkah v letošnjem pa je vseeno mogoče pričakovati ob ustrezno
načrtovani in kvalitetno vodeni vadbi še večji napredek.
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja mišične moči trupa
(dviganje trupa) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v
šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole
(ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 34: Rezultati merjenja mišične moči trupa.
68
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlike v mišični moči trupa med eksperimentalno in kontrolno skupino so statistično
pomembne in pozitivne v korist eksperimentalne skupine in so nekoliko bolj poudarjene pri
učencih.
Največje pozitivne spremembe smo ugotovili pri učencih, ki so letos obiskovali 8. in 9. razred
osnovne šole. Mišična moč trupa je sicer gibalna sposobnost, ki se je pri učencih in še posebej
pri učenkah najbolj povečala v zadnjih dvajsetih letih, zato nismo pričakovali zelo bistvenih
pozitivnih sprememb. Toda kljub pozitivnemu trendu izboljšanja mišične moči skozi tako dolgo
obdobje, so v programu »Zdravega življenjskega sloga«, uspeli zmogljivost še povečati. Zelo
verjetno pa so svoj delež dodali tudi učenci in učenke sami, ki tudi doma posvečajo pozornost
tej zmogljivosti, ki jo je mogoče z relativno preprostimi gibalnimi nalogami izboljševati v
različnih okoljih.
Pozitiven razvoj mišične moči trupa ugotvljamo pri obeh spolih in v vseh starostnih skupinah,
pozitiven razvoj pa se povečuje vzporedno s starostjo učencev in učenk. Razvoj mišične moči
je v skladu s pričakovanji in potrjuje dobro delo v programu »Zdrav življenjski slog«.
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja gibljivosti (predklon na
klopci) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu
2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari
10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 35: Rezultati merjenja gibljivosti.
69
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlike v gibljivosti med eksperimentalno in kontrolno skupino so v letu 2014 zelo pozitivne v
korist eksperimentalne skupine predvsem pri učencih, pri učenkah pa so bistvene spremembe
dosežene samo pri 11 in 13 letih starosti. Največje pozitivne spremembe so bile dosežene pri
14 letnih učencih (več kot 10 odstotkov), kar je izjemno pomembno, ker imajo učenci ravno v
tem starostnem obdobju največje tećave z ustrezno dolžino mišičnih vlaken (prisotne so pogoste
belečine zaradi visokega mišičnega tonusa).
Trend sprememb gibalnega razvoja v zadnjih desetletjih je bil, da se je gibljivost konstantno
slabšala pri obeh spolih, bistveno bolj pa pri učencih. Prav zato je pozitiven premik v
eksperimentalnem programu toliko bolj dobrodošel, saj je gibljivost ena izmed pomembnih
gibalnih zmogljivosti, ki omogočajo zdrav življenjski slog. Učenci, ki imajo boljšo gibljivost,
se bodo manjkrat poškodovali v vsakdanjem življenju in tudi pri športu. Povečana gibljivost
omogoča tudi daljše in bolj sproščene mišice, kar lahko prispeva k manjši napetosti mišičnih
skupin, kar je za mlade, ki so v obdobju pospešene rasti, še posebej pomembno za bolj
sproščeno počutje.
In presegajo 10 odstotkov.Gibljivost je gibalna sposobnost, v kateri so učenke bistveno boljše
kot učenci, vzrok je v anatomskih razlikah in količini mišične mase in seveda v odnosu do
ustrezne gibljivosti v najpomembnejših sklepih telesa. Učenci z raazvojem od 10 do 14 leta
starosti izboljšajo gibljivost za nekaj več kot 5 odstotkov, učenke pa za več kot 10 odstotkov.
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja mišične vzdržljivosti rok in
ramenskega obroča (vesa v zgibi) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine
učencev in učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9.
razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).
70
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 36: Rezultati merjenja mišične vzdržljivosti rok in ramenskega obroča.
Razlike v vzdržljivostni moči ramenskega obroča in rok med eksperimentalno in kontrolno
skupino so v letu 2014 stastično pomembno pozitivne. Spremembe so velike in dosegajo
vrednosti med 5-10% izboljšanja mišične moči rok in ramenskega obroča. Največje pozitivne
spremembe so dosežene pri 14 letnih učencih in presegajo 10 odstotkov.
Ugotovitev je še posebej presenetljiva, ker imamo v Sloveniji že več desetletni trend upadanja
vzdržljivostne moči rok in ramenskega obroča. Neustrezna vzdržljivost v moči je zelo slaba
podlaga za zdrav življenjski slog še posebej zato, ker vpliva na slabšo držo telesa in v končni
meri na bolečine v vratu in ramenih. Prav zaradi tega so pozitivne spremembe v mišični moči
ramenskega obroča in rok še posebej pomembne.
Pozitiven razvoj vzdržljivostne moči rok in ramenskega obroča je mogoče povezati z mnenjem
učencev in učenk, ki so se v zelo velikem številu opredelili, da so pri športni vadbi povečali
svoje motorične zmogljivosti (torej tudi subjektiven občutek učencev je mogoče povezat z
objektivnimi podatki merjenj gibalnega razvoja). Pri razvoju vzdržljivostne moči rok in
ramenskega se namreč b večjih obremenitev prmaguje tudi nizek prag bolečine, ki nastane
zaradi obremenitev kostno-mišičnega sistema.
Rezultat takšne vadbe pa je pa lahko veliko zadovoljstvo zaradi občutka učencev in učenk, da
obvladajo svoje telo, če imajo dovolj telesne moči.
71
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Učitelji športne vzgoje so torej zaznali probleme razvoja mladih in pripravili ustrezne vsebine
in obremenitve, ki so zagotovili napredek in očitno dobro načrtovali in še posebej realizirali
zahtevne naloge, ki so omogočajo nekatere pozitivne spremembe v razvoju učencev in učenk.
Nedvomno je razvoj gibalnega aparata zelo zahtevna naloga, saj bo le gibalno primerno
kompetenten učenec in učenka lahko vzpostavil zdrav življenjski slog.
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja šprinterske hitrosti (tek na
60 m) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu
2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari
10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 37: Rezultati merjenja šprinterske hitrosti.
Razlike v šprinterski hitrosti med eksperimentalno in kontrolno skupino so v letu 2014
pozitivne v korist eksperimentalne skupine, razlike so statistično pomembne čeprav niso zelo
izrazite, napredek pa je pri učencih in učenkah dokaj uravnotežen in presenetljivo dokaj
enakomeren pri vseh starostnih skuppinah, kar še posebej velja za učence.
72
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Šprinterska hitrost je zelo pomembna za doseganje športnih dosežkov in manj pomembna za
zdrav življenjski slog. Ker je zelo veliko učencev in učenk vključenih v društva, je verjetno
vadba v društvih, v katerih po vsebinah prevladujejo športne igre, pri katerih je hiter tek
predpogoj za športno uspešnost, prispevala določen delež pozitivnih sprememb.
Je pa potrebno izpostaviti, da dobljeni rezultati ne potrjujejo teze, da je v procesu dela bila
prisotna posebna strategija vadbe, ki bi omogočala razvoj hitrosti, čeprav je šprinterska hitrost
ključni element za uspešnost, še posebej v najpogosteje izbrani športni dejavnosti mladih, to pa
je nogomet.
Pozitivne spremembe pa so tudi pričakovane ob upoštevanju, da smo ugotovili tudi pomembne
pozitivne spremembe pri razvoju eksplozivne moči, ki skupaj s hitrostjo omogoča doseganje
dobrih rezultatov pri šprintu na 60 m.
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja splošne vzdržljivosti (tek na
600 m) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu
2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari
10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 38: Rezultati merjenja splošne vzdržljivosti.
73
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlike v splošni vzdržljivosti med eksperimentalno in kontrolno skupino v letu 2014 so
pozitivne in statistično pomembne pri vseh starostnih skupinah učencev in učenk. Pri učencih
se pozitivne razlike stopnjuje vzporedno s starostjo otrok, najvišje vrednosti napredka, ki
bistveno presega 5% smo ugotovili pri učencih v devetem razredu osnovne šole.
Potrebno je poudariti, da imamo v Sloveniji že dolgo obdobje poslabšanja splošne vzdržljivosti
pri učencih in učenkah, zato je v analizi preteklega leta ugotovljena tendenca po izboljšanju
splošne vzdržljivosti bilo pozitivno sporočilo,ki so ga učitelji športne vzgoje v letošnjem letu
temeljito nadgradili. Aerobna zmogljivost je najpomembnejši dejavnik gibalnih sposobnosti za
izboljšanje zdravega življenjskega sloga otrok in mladine.
V programih, načrtovanju in realizaciji vadbe je bilo storjeno vse potrebno, da se je obstoječe
stanje splošne vzdržljivosti bistveno radikalno spremeniti v pozitivno smer, zato se upravičena
pričakovanja, da se pomemben napredek aerobnih zmogljivosti nadaljeval tudi v naslednjih
letih. Le na ta način bi postopoma lahko izničili negativne posledice vsaj pri bodočih
generacijah, ki so bile ugotovljne v preteklih dveh desetletjih. Ni dvoma, da bo potrebnega še
veliko več napora, povečati obremenitve in predvsem razumsko motivirati učence in učenke,
še zlasti tiste v zadnjem triletju, da bodo odpravljene posledice preteklega obdobja.
Predvidevanja, ki smo jih postavili po prvem letu spremljanja programa, se namreč niso
uresničila, glede na ugotovitve v preteklem in še posebej v letošnjem letu nas navdajajo s
pričakovanjem, da bomo vzpostavili trend nadaljnjega razvopja splošne vzdržljivosti učencev
in učenk.
74
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja telesne višine kontrolne
in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so
v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in
14 let).
Slika 39: Rezultati merjenja telesne višine.
V standardnih odklonih telesne višine pri obeh spolih je med skupinama učencev in učenk
»Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino (vsi ostali učenci in učenke,
ki niso bili vključeni v dodatni vadbeni program – v nadaljevanju pojasnila ne bomo več
ponavljali) ugotovljena razlika v razpršenosti rezultatov. Za kontrolno skupino je značilno, da
se zelo visoki učenci v večji meri ne vključujejo v program »Zdrav življenjski slog«, ker so
zelo verjetno zaradi telesne višine bolj zanimivi za športne programe v društvih. Izjema so
trinajst letni učenci.
75
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja telesne teže kontrolne
in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so
v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in
14 let).
Slika 40: Rezultati merjenja telesne teže.
V standardnih odklonih telesne teže pri obeh spolih je med skupinama učencev in učenk
»Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena majhna razlika v
razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov nekoliko večja v
kontrolni skupini, kar še posebj velja za tritrinajst in štirinajst letne učenke. Zanimiva pa je
ugotovitev, da je v obeh skupinah in pri obeh spolih relativno veliko količina tistih učencev in
učenk, ki presegajo telesno težo 100 kg.
76
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja kožne gube nadlahti
kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu
2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari
10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 41: Rezultati merjenja kožne gube nadlahti.
V standardnih odklonih kožne gube nadlahti pri obeh spolih je med skupinama učencev in
učenk »Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena majhna
razlika v razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov nekoliko
večja v kontrolni skupini, kar še posebj velja za tritrinajst in štirinajst letne učenke. Zanimiva
pa je ugotovitev, da je v obeh skupinah in pri obeh spolih relativno velika količina tistih učencev
in učenk, ki presegajo vrednost kožne gube za 35 mm. Pri izjemno majhnih vrednosti kožne
gube pa med skupinama ni nobene razlike.
77
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov hitrosti izmeničnih gibov
(dotikanje plošče z roko) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in
učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne
šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 42: Rezultati merjenja hitrosti izmeničnih gibov.
V standardnih odklonih hitrosti enostavnih gibovi pri obeh spolih je med skupinama učencev
in učenk »Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena razlika
v razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov nekoliko večja v
obeh skupinah, kar še posebj velja za učenke. Zanimiva pa je ugotovitev, da je v obeh skupinah
in pri obeh spolih relativno velika količina tistih učencev in učenk, ki dosegajo ekstremne
vrednosti. Porazdelitev rezultatov je pri eksperimentalni skupini v mejah normalnosti, brez
neenakomernih pomembnih odklonov v območje boljših ali slabših rezultatov.
78
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja eksplozivne moči (skok v
daljino z mesta) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) ) skupine učencev in učenk v
šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole
(ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 43: Rezultati merjenja eksplozivne moči
V standardnih odklonih eksplozivne moči pri obeh spolih je med skupinama učencev in učenk
»Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena velika razlika v
razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov nekoliko večja v
kontrolni skupini, kar še posebj velja za učenke. Zanimiva pa je ugotovitev, da je v obeh
skupinah in pri obeh spolih relativno velika količina tistih učencev in učenk, ki dosegajo
ekstremne vrednosti. Porazdelitev rezultatov je pri eksperimentalni skupini v mejah
normalnosti.
79
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o rezultatih srednjih vrednosti merjenja koordinacije gibanja vsega
telesa (poligon nazaj) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk
v šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole
(ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 44: Rezultati merjenja koordinacije gibanja vsega telesa.
V standardnih odklonih koordinacije gibanja vsega telesa pri obeh spolih je med skupinama
učencev in učenk »Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena
velika razlika v razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov
nekoliko večja v kontrolni skupini, kar še posebj velja za učence. Zanimiva pa je ugotovitev,
da je v obeh skupinah in pri obeh spolih relativno velika količina tistih učencev in učenk, ki
dosegajo ekstremne vrednosti zelo slabih rezultatov, med tem ko pri najboljših rezultatih ni
razlik med skupinama. Pri obeh skupina razpršenost rezultatov ni normalna in je ukrivljena
predvsem v območje slabših rezultatov, kar nas opozarja na problem izjemno slabe koordinacije
gibanja pri zelo velikem številu učencev in učenk.
80
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o standardnih odklonih merjenja mišične moči trupa (dviganje
trupa) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu
2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari
10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 45: Rezultati merjenja mišične moči trupa.
V standardnih odklonih mišične moči trupa pri obeh spolih je med skupinama učencev in učenk
»Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena velika razlika v
razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov nekoliko večja v
kontrolni skupini in to enakomerno pri učencih in učenkah. Zanimiva pa je ugotovitev, da je v
obeh skupinah in pri obeh spolih relativno velika količina tistih učencev in učenk, ki dosegajo
ekstremne vrednosti zelo slabih rezultatov, med tem ko pri najboljših rezultatih ni velikih razlik
med skupinama. Pri obeh skupina razpršenost rezultatov ni normalna in je ukrivljena predvsem
v območje slabših rezultatov, kar nas opozarja na problem izjemno slabe mišične moči trupa
pri obeh skupinah učencev. Presenetljivo veliko je tistih učencev in učenk, ki v 60 minutah ne
uspejo dvigniti trupa niti deset kart, zabeleženih pa je tudi nekaj učencev in učenk, ki ne usopejo
niti enga dviga trupa.
81
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja gibljivosti (predklon na
klopci) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem letu
2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili stari
10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 46: Rezultati merjenja gibljivosti.
V standardnih odklonih gibljivosti pri obeh spolih je med skupinama učencev in učenk
»Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena majhna razlika v
razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov nekoliko večja v
kontrolni skupini in to enakomerno pri učencih in učenkah. Zanimiva pa je ugotovitev, da je v
obeh skupinah in pri obeh spolih relativno velika količina tistih učencev in učenk, ki dosegajo
ekstremne vrednosti zelo slabih rezultatov, med tem ko pri najboljših rezultatih ni velikih razlik
med skupinama. Pri obeh skupina je razpršenost rezultatov normalna brez izrazitih odklonov,
opazna je le majhna ukrivljenost predvsem v območje slabših rezultatov, kar nas opozarja na
problem izjemno slabe gibljivosti, ki je pri obeh skupinah učencev. Presenetljivo veliko je tistih
učencev in učenk, ki jim v poskusu, da bi se z rokami dotaknili prstov na nogi uspe približat
komaj na 20 cm
82
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja mišične vzdržljivosti rok
in ramenskega obroča (vesa v zgibi) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine
učencev in učenk v šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9.
razred osnovne šole (ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 47: Rezultati merjenja mišične vzdržljivosti rok in ramenskega obroča.
V standardnih odklonih mišične moči ramenskega obroča in rok pri obeh spolih je med
skupinama učencev in učenk »Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino
ugotovljena majhna razlika v razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost
rezultatov nekoliko večja v kontrolni skupini in to enakomerno pri učencih in učenkah.
Zanimiva pa je ugotovitev, da je v obeh skupinah in pri obeh spolih relativno velika količina
tistih učencev in učenk, ki dosegajo ekstremne vrednosti zelo slabih rezultatov, med tem ko pri
najboljših rezultatih ni velikih razlik med skupinama. Pri obeh skupina razpršenost rezultatov
ni normalna razporejena in je ukrivljena v območje najboljših rezultatov. Glede na vrednosti
rezultatov učencev in učenk v mišični moči ramenskega obroča in rok, nas ne preseneča, da je
zelo veliko tistih učencev in učenk, ki ne uspejo v vesi v zgibi zdržati niti ene minute.
83
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja šprinterske hitrosti (tek
na 60 m) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v šolskem
letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole (ali so bili
stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 48: Rezultati merjenja šprinterske hitrosti.
V standardnih odklonih sprinterske hitrosti pri obeh spolih je med skupinama učencev in učenk
»Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena zelo velika
razlika v razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov bistveno
večja v kontrolni skupini in to izrazito pri učencih. Zanimiva pa je ugotovitev, da je zlasti v
kontrolni skuppini zelo veliko tistih učencev, ki le s težavo nekoliko hitreje pretečejo razdaljo
6o m , pri nekaterih je tek tako hiter, da bi ga lahko primerjali s hitro hojo. Učenci in učenke
namreč porabijo za premagovanje 6o m kar 20 ali več sekund.
84
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga in razprava o rezultatih standardnih odklonov merjenja splošne vzdržljivosti
(tek na 600 m) kontrolne in eksperimentalne (poskusne) skupine učencev in učenk v
šolskem letu 2013/2014, ki so v letu 2014 obiskovali 5., 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole
(ali so bili stari 10, 11, 12, 13 in 14 let).
Slika 49: Rezultati merjenja splošne vzdržljivosti.
V standardnih odklonih splošne vzgržljivosti pri obeh spolih je med skupinama učencev in
učenk »Zdravega življenjskega sloga« v primerjavi s kontrolno skupino ugotovljena zelo velika
razlika v razpršenosti rezultatov. Iz tabele je razvidno, da je razpršenost rezultatov bistveno
večja v kontrolni skupini in to enakomerno pri učencih in učenkah. Zanimiva pa je ugotovitev,
da je zlasti v kontrolni skuppini zelo veliko tistih učencev, ki razdalje ne moreje preteči in
morajo vmes tudi hoditi. Učenci in učenke namreč porabijo za premagovanje 600 m bistveno
več kot 240 sekund.
85
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlaga rezultatov anketnega vprašalnika za ovrednotenje življenjskega
sloga, dejavnikov športne aktivnosti in ocene zdravstvenega stanja učencev
in učenk v letu 2015 in primerjava z obdobjem od leta 2011
Za ovrednotenje življenjskega sloga, zdravja in obsega ter intenzivnosti športne dejavnosti
učencev in učenk od 10. do 14. leta starosti smo uporabili 11 spremenljivk za oceno zdravja,
34 spremenljivk življenjskega sloga, od tega 4 prvič v letu 2015. V letu 2015 bomo za izbrane
spremenljivke predstavili vrednosti za vsako leto starosti posebej in to ločeno po spolu, ter
hkrati oipravili primerjavo vse od leta 2010.
Za analizo vprašalnika o življenjskem slogu in zdravju učencev in učenk smo uporabili
informacije v posameznih letih od 6545 do 7367 izpolnjenih vprašalnikov učencev in učenk v
starosti 10, 11, 12, 13, in 14 let. V grafu smo ponazorili razmerje izponjenih vprašalnikov med
starostjo učencev in učenk in leti zajema podatkov. V odbelavo smo vključili vprašalnike, ki so
bili v celoti izpolnjeni. Učenci in učenke so v celoti izpolnili vprašalnik in nam posredovali tudi
del svojih osebnih podatkov, ki omogočajo ugotavljanje povezanosti med življenjskim slogom
ter telesnimi in gibalnimi sposobnostmi.
Slika 50: Odstotek učencev in učenk, ki so obiskovali 5.-9. razred OŠ, v obdobju od 2011 –
2015, ki so sodelovali v izpolnjevanju anketnega vprašalnika
40,0%
35,0%
30,0%
2011
25,0%
2012
20,0%
2013
2014
15,0%
2015
10,0%
Skupno
5,0%
0,0%
5
6
7
m
8
9
5
6
7
8
9
ž
86
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Vprašalnik so izpolnjevali samo učenci in učenke od desetega leta naprej (5.razred osnovne
šole). Za anketiranje so poskrbeli učitelji športne vzgoje, vnos, kontrolo in povezovanje zbranih
vprašalnikov ter oceno stanja telesnega in gibalnega razvoja pa smo opravili v procesu
kabinetnega dela. Število vseh vključenih starostnih skupin je primerno in tudi po spolu dovolj
uravnoteženo, da lahko podatke vprašalnikov smatramo za reprezentativne, še več, zajeli smo
zelo visok delež vključenih v program športne vadbe. Žal zaradi omejitev povezanih s
finančnimi sredstvi in s časom, nismo vključili tudi učencev, ki se programa ne udeležujejo.
Med posameznimi leti meritev v obsegu pridobljenih vprašalnikov znotraj iste starostne skupine
ni bistvenih razlik, zato pa so bistvene razlike v številu izpolnjenih vprašalnikov med starostjo
učencev in učenk med desetim in štirinajstim letom starosti. Ker je delež vključenih učencev in
učenk v petem razredu bistveno večji kot v devetem razredu, je proporcionalno tudi delež
izpolnjenih vprašlnikov bistveno manjši.
Slika 51: Vadba v programu »Zdrav življenjski slog« učenci od 10 do 14 leta starosti v obdobju
od 2011do 2015
70,0%
60,0%
50,0%
2011
40,0%
2012
30,0%
2013
2014
20,0%
2015
10,0%
Skupno
0,0%
1 uro
2 uri
3 ure
samo
občasno med
tednom
samo ob
vikendih
samo
počitniška
praksa
m
87
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 52: Vadba v programu »Zdrav življenjski slog« učenke od 10 do 14 leta starosti v obdobju
od 2011do 2015
70,0%
60,0%
50,0%
2011
40,0%
2012
30,0%
2013
2014
20,0%
2015
10,0%
Skupno
0,0%
1 uro
2 uri
3 ure
samo
občasno med
tednom
samo ob
vikendih
samo
počitniška
praksa
ž
Slika 53: Vadba v programu »Zdrav življenjski slog« učenci in učenke od 10 do 14 leta starosti
v obdobju od 2011do 2015
70,0%
60,0%
50,0%
40,0%
30,0%
20,0%
10,0%
0,0%
2011
samo počitniška
praksa
samo ob vikendih
samo občasno med
tednom
3 ure
2 uri
1 uro
2012
2013
2014
2015
Skupno
Total
88
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Pogostost vadbe se je pri učencih v letu 2015 nekolko spremenila v primerjavi s preteklim
letom. Čeprav smo v preteklih obdobjih že ugotaavljali postopno povečanje obsega vadbe,
predvsem na račun povečanja števila tistih učencev, ki so sodelovali pri športni vadbi več kot
dve uri na teden, pa je ta pojav v letošnjem letu dokaj izrazit, saj se je predvsem zmanjšalo
predvsem število tistih, ki so hodili k vadbi dve uri na teden in to na račuin povečanja tistih, ki
so hodili trikrat na teden. Tako je obseg vadbe v letu 2015 tudi absolutno največji, saj je
ohranjen relativo nizki delež tistih, ki so obiskovali program »Zdrav življenjski slog« enkrat na
teden in se je nekoliko povečal delež tistih, ki obiskujejo program več kot dve uri na teden.
Pri učenkah so spremembe v letu 2015 nekoliko večje kot pri učencih. Število učenk, ki so pri
programu »Zdrav življenjski slog« športno dejavne dvakrat na teden se je zmanjšalo, nekoliko
več je tistih, ki so se ukvarjala s športno vadbo trikrat na teden.
Celoten obseg vadbe se je od leta 2011 do 2015 povečal za nekaj več kot 10 odstotkov in to je
verjetno razlog za iskanje boljših dosežkov v gibalnem razvoju, kar še posebej velja za učenke,
kjer je večji obseg zagotovil boljši rezultat. Pri učencih smo glede na obseg vadbe pričakovali
večje učinke pri razvoju gibalnih sposobnosti, kar pomeni, da so poudarki pri vadbi na drugih
dejavnikih, in da niso aktivirani ustrezni motivacijski mehanizmi za izboljšanje gibalnih
potencialov. Potrebno je izpostaviti znane ugotovitve o motivacijski naravnanosti učencev in
učenk. Učenke so motivirane zlasti za urejanje skladnosti telesnega razvoja in seveda tudi
gibalnih zmogljivosti, torej v smer zdravstvenih in estetskih učinkov. Pri učencih pa so motivi
še vedno bolj usmerjeni v doživljajsko stran vadbenega procesa, ki ima seveda tudi pomembno
mesto v razvoju mladih. Zavedanje o pomenu športa za zdravje pri učencih še vedno ni na
ustrezni ravni.
Slika 54: Ali poleg tega programa obiskuješ še kak športni krožek na šoli – učenci in učenke?
80,0%
70,0%
60,0%
2011
50,0%
2012
40,0%
2013
2014
30,0%
2015
20,0%
Skupno
10,0%
0,0%
da
ne
m
da
ne
ž
89
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 55: Obiskovanje drugih krožkov na šoli – skupno za oba spola v starosti od 11. do 14. leta
starosti v obdobju 2011, 2012, 2013 in 2015
80,0%
70,0%
60,0%
2011
50,0%
2012
2013
40,0%
2014
30,0%
2015
Skupno
20,0%
10,0%
0,0%
da
ne
12
12
10
11
m
13
14
10
11
ž
13
14
Slika 56: Obiskovanje drugih športnih krožkov na šoli - učenci in učenke od 10. do 14. leta
starosti, v obdobju od 2011 do 2015.
ne
da
ne
da
ne
da
ne
da
ne
da
ne
da
ne
da
ne
da
ne
da
ne
da
0,0%
Skupno
2015
2014
2013
2012
2011
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
60,0%
70,0%
80,0%
90
Zdrav življenjski slog 2010-2015
V letu 2015 ugotovljamo, da se učenci in učenke ob vključitvi v »Zdrav življenjski slog«,
nadpovprečno ( glede na petletno obdobje) vključujejo v druge interesne programe na šoli. V
druge krožke na šoli se vključuje skoraj 40% učencev in nekaj več kot 30% učenk. Čeprav so
učenci v nekoliko večji meri vključeni v druge programe, pa ne opažamo bistvene razlike med
vključenostjo različnih starostnih kategorij. Ob tem velja izpostavi ugotovitve, da se tisti učenci
in učenke, ki imajo visok gibalni potencial, tudi nadpovprečno veliko vključujejo v druge
interesne športne svoj programe in so tudi sicer bolj dejavni pri drugih oblikah aktivnosti izven
šole. V prvih dveh letih izvajanja programa »Zdrav življenjski slog« je bila vključenost učencev
in učenk v druge dejavnosti na šoli bistveno večja kot v letu 2013. V letu 2014 in 2015 pa je
kljub velikemu obsegu vadbe učenk in učencev v programu »Zdrav življenjski slog«, obseg
vključevanja v druge dejavnosti na šoli ponovno porasel na raven, ki smo jo že dosegali pred
tremi oziroma štirimi leti.
Povečanje dejavnosti učencev in učenk pri interesnih programih v šoli je lahko posledice večje
ponudbe programov ali povečane kakovosti izvedbe programov, obstaja pa tudi razlaga, da so
učenci in učenke izboljšali telesni fitnes, ki jim zagotavlja predvsem večjo telesno zmogljivost.
Pogosto opozarjanje laične in tudi strokovne javnosti, da so učenci in učenke v šoli
preobremenjene očitno ne vdrži resne strokovne razprave, saj je delež učencev in učenk, ki so
vključeni v različne interesne programa relativno zelo velik in se tudi v zaključnih razredih
osnovne šole ne zmanjšuje. Odločitev za interesne programe je namreč prostovoljna in v skladu
z interesi učencev in učenk ter seveda pogojeno s psihofizičnimi zmožnostmi.
Slika 57: S katero športno vsebino se ukvarjaš v drugih športnih interesnih programih na šoli
– 1. izbor?
40,0%
35,0%
30,0%
25,0%
20,0%
15,0%
2011
10,0%
2012
5,0%
2013
nogomet
košarka
odbojka
rokomet
šport za zdravje/sprostitev
judo,…
ples
gimnastika
atletika
šah
vsi športi
namizni tenis
badminton
plezanje
ostalo
odbojka
ples
košarka
gimnastika
nogomet
rokomet
šport za zdravje/sprostitev
atletika
judo,…
badminton
ritmična gimnastika
vsi športi
ostalo
0,0%
m
2014
2015
Skupaj
ž
91
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 58: S katero športno vsebino se ukvarjaš v drugih športnih interesnih programih na šoli
– 1. izbor – skupaj učenci in učenke?
30,0%
25,0%
20,0%
15,0%
2011
10,0%
2012
5,0%
2013
ostalo
namizni tenis
šah
vsi športi
badminton
atletika
gimnastika
šport za zdravje/sprostitev
rokomet
ples
odbojka
košarka
nogomet
judo,
teakwando,karate,kickbox,…
2014
0,0%
2015
Skupaj
Slika 59: S katero športno vsebino se ukvarjaš v drugih športnih interesnih programih na šoli
– 2. izbor – učenci in učenke?
45,0%
40,0%
35,0%
30,0%
25,0%
20,0%
15,0%
10,0%
5,0%
0,0%
2011
2012
m
aerobika
tenis
plezanje
šport za zdravje/sprostitev
košarka
nogomet
ples
ostalo
badminton
namizni tenis
gimnastika
šah
atletika
košarka
nogomet
2013
2014
2015
Skupno
ž
92
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 60: S katero športno vsebino se ukvarjaš v drugih športnih interesnih programih na šoli
– 2. izbor – skupaj učenci in učenke?
35,0%
30,0%
25,0%
20,0%
15,0%
2011
10,0%
2012
2013
5,0%
ostalo
badminton
plezanje
namizni tenis
šah
šport za zdravje/sprostitev
gimnastika
atletika
rokomet
košarka
ples
nogomet
odbojka
judo,
teakwando,karate,kickbox,…
2014
0,0%
2015
Skupno
Pri izbiri športnih vsebin v interesnih dejavnosti so med učenci in učenkami pomembne razlike.
Med leti 2011 in 2015 so nastale razlike pri izbiri športnih vsebin toda ne tako velike, da bi
bistveno spremenile vrstni red pogostnosti ukvarjanja, čeprav so razllike v letu 2014 in 2015
bistveno večje kot v predhodnih letih. Pri učencih se je od leta 2011 do 2015 zmanjšal delež
učencev, ki se ukvarjajo z nogometom, košarko in rokometom, povečal pa se je pri odbojki za
skoraj 5 odstotkov. V letu 2014 ugotovili veliko spremembo, da se je najbolj zmanjšal delež
učencev, ki se ukvarjajo z odbojko, za več kot 5 odstotkov, zmanjšal pa se je tudi delež učencev,
ki se ukvarjajo z nogometom in rokometom. Zato pa se je v letu 2014 bistveno povečalo število
učencev (skoraj za 10%), ki se ukvarjajo s košarko v interesnih programih šol. Promocijske
aktivnosti pri izvedbi Evropskega prvenstva v košarki so bile več kot učinkovite, saj je drastično
povečanja števila učencev, ki so ukvarjajko s košarko prav gotovo posledica uspešno
izvedenega Evropskega prvenstva v košarki, ki je na različnih krajih v Sloveniji vzpodbudilo
mlade za to športno dejavnost. K takšni usmeritvi otrok v košako je zelo verjetno bistveno
pripomogel dober rezultat košarkarske reprezentance, smo pa tudi mnenja, da zelo dobra
opremljenost šol za to zvrst športa in seveda kadrovski in organizacijski potencial, ki ga imajo
šole. Toda v letu 2015 so se izjemni učinki Evropskega košarkaškega prvenstva skoraj povsem
izničil, če upoštevamo prvi in drugi izbor. Očitno je bilo sodelovanje Košarkaške zveze
Slovenije in njihovih društev s šolami prešibko, da bi lahko z dobro zasnovanim sodelovanjem
lahko navdušenje učencev za košarko tudi zadržali. Očitno je bilo košarkaško navdušenje le
muha enodnevnica in stroka je padla na izpitu.
93
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Iz analize podatkov smo preteklo leto ugotovili, da je največ učencev izgubila odbojka v letu
2014, košarka pa se je po štelu vključenih učencev skoraj izenačila z nogometom, ki ima le
odstotek ali dva več vključenih učencev v prvi zbor športov s katerimi se ukvarjajo učenci. Lani
smo zapisali, da če so šole načrtno pristopile k vključevanju učencev v košarko bomo lahko
analizirali naslednje leto, namreč če je bila kakovost dobra, potem pričakujemo v naslednjem
letu primerljivo vključenost v košarko kot letos. Seveda bo veliko odvisno tudi od povezanost
šol in društev, ki bi lahko omogočila povečano vključenost učencev v košarkarske klube, v
primeru dobre kakovosti dela, bi večje napredovanje lahko učenci dosegli v klubih. V letu 2015
ugotavljamo, da je bilo vključevanje učencev v košarko zgolj spontan interes otrok, na katerega
stroka ni bila pripravljena.
Med športe, pri katerih smo ugotovili pogostnost ukvarjanja, ki presega 1 odstotek učencev in
učenk, se je pri učencih uvrstilo 14 športov in pri učenkah 12. V letu 2015 se je povečalo število
športov, ki presegajo, mejo vključenosti več kot 1 odstotek. Ker se je v letu 2015 za nekaj manj
kot 10% zmanjšalo število učencev pri košarki, je povečanje prisotno pri drugih športih.
Pri učencih je še vedno najbolj pogosta športna vsebina nogomet, s katerim se po prvi izbiri
športa ukvarja nekaj več kot ena tretjina, na drugem mestu je košarka z okrog 25 odstotki, sledi
odbojka (manj kot 10 odstotkov) in rokomet (manj kot 5 odstotkov), ostalih osem športnih zvrsti
(nogomet, šport za zdravje, borilni športi, ples, gimnastika, atletika, vsi športi, namizni tenis in
badminton) pa sicer presega 1 odstotek, vendar ne dosega 5. odstotkov.
Iz pregleda podatkov je razvidno, da so razporeditve med športi nastale samo med tistimi, ki se
ukvarjajo s športnimi igrami, skupina praviloma individualnih športov pa je ostala stabilna,
razen gimnastike, ki se je bistveno povečala.
Pri učenkah je razvrstitev bistveno drugačna, saj je na prvem mestu odbojka, z nekaj manj kot
30. odstotki, sledi ples z nekaj več kot 15 odstotkov, nato pa košarka (pri košarki se je število
učenk leta 2014 bistveno povečal, v letu 2015 pa zmanjšalo, toda bistveno manj kot pri
učencijh) in gimnastika z nekaj več kot 10% (bistveno povečanje gimnastike) in rokomet. Manj
kot 5 odstotkov in več kot 1 odstotek učenk se ukvarja še z športom za zdravje, atletiko,
borilnimi športi, badmintonom in plezanjem.
Zanimivo je, da učenci in učenke izbirni predmet »Šport za zdravje« privzemajo za športno
zvrst, kar pomeni, da si ta predmet še ni izboril svojega mesta v predmetniku, po drugi strani
pa ga tako razumejo, ker ponuja pestre vsebine. Tako stališče učencev in učenk nas usmerja k
odločitvam, da je potrebno v ponudbo športnih vsebin uvrstiti predvsem široko vsebino, ki ima
možnost širšega vpliva na razvoj otrok in ne zgolj usmeritve v posamezne športne vsebine.
Na odločitev, s katerim športom se bodo ukvarjali učenci in učenke vpliva več dejavnikov.
Najpomembnejši so nedvomno vpliv ožjega socialnega okolja, kot so prijatelji, učitelji, družina,
pogoji za vadbo in medijska odmevnost športov, zlasti na TV. Tipičen primer je Evropsko
prvenstvo v košarki (kot največji športni dogodek v zadnjih letih), ki je bistveno vplivalo na
športno dejavnost tako učencev, kot tudi učenk. Pri izbiri športnih zvrsti, s katerimi se ukvarjajo
94
Zdrav življenjski slog 2010-2015
učenci in učenke v interesnih športnih programih na šoli, v nekaterih primerih prav gotovo ni
bil odločilni dejavnik medijska odmevnost (komercialni športi in vrhunski športni rezultati).
Kljub izjemnemu vplivu medijev je najbolj pogosta izbira še vedno odbojka in ples tudi v letu
2015 (pa tudi košarke in gimnastike) pri učenkah, športni vsebini pa imata lahko dolgoročne
pozitivne učinke, saj sta to dve športni zvrsti, ki sta med pogostejšimi izbirami pri odrasli
populaciji žensk, kar pomeni, da so učenke opravile zelo dobro pripravo za svojo športno
rekreativno ukvarjanje po zaključku šolanja. Nogomet in košarka kot prva izbrana športa pri
učencih pa imata svoje omejitvene dejavnike v odrasli dobi (zahteva po izvajanju eksplozivnih
in hitrih gibalnih struktur s prevladujočo anaerobno telesno dejavnostjo), v kateri mora zaradi
zdravja prevladovati aerobna dejavnost in vzdrževanje drugih gibalnih sposobnosti. Je pa
potrebno upoštevati, da je pri moški populaciji prevladujoč motiv užitka pred zdravjem in je
tak izbor, z vidika vpliva socialnega okolja (ne pa strokovnosti), pričakovan.
Z vidika izbire športnih zvrsti bi bilo smoterno v naslednjih letih proučiti kako športne
dejavnosti zbirajo starši za uravnavanje razvoja svojih otrok, predvsem za starostne skupine
učencev in učenk, ki so mlajši od 10 let. Za predpubertetno obdobje ja ustrezna izira športnih
vsebin zelo pomembna, predvsem zaradi specifičnih razvopjnih značilnosti, kjer bi morale
prevladovati vsebine gimnastike, plavanje, atletike, plesa in morda še nekatere druge. Predvsem
pa, da ne bi prevladovale oblike dela, ki že v zgodnji starosti v ospredje postavljajo usvajanje
športnih znanj, ki so pomembne predvsem za zgodnjo specializacijo v nekaterih športnih
zvrsteh.
Zanimiv je tudi vrstni red športov kot druga izbira, kjer so spremembe bistveno večje. Obstaja
relativno veliko število učencev in učenk, ki se ukvarjajo z večjim številom športov, praviloma
kot dopolnitev prvi izbiri. Če upoštevamo prvo izbiro športov ne glede na spol, se sicer največ
učencen in učenk ukvarja z nogometov, sledi košarka in nato odbojka, pri drugi izbiri pa je
zanimivo, da se jih največ ukvarja z odbojko, nato nogometom, plesom, košarko, rokometom,
atletiko, gimnastiko…
95
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 61:Koliko ur tedensko obiskuješ interesni športni program na šoli?
60,0%
50,0%
40,0%
2011
2012
30,0%
2013
2014
20,0%
2015
Skupno
10,0%
0,0%
1
2
3
4
5
6+
1
2
m
3
4
5
6+
ž
Slika 62: Koliko ur tedensko obiskuješ interesni športni program na šoli? – skupno za oba spola
v starosti od 11. do 14. leta starosti v obdobju 2011, 2012, 2013 in 2015
50,0%
45,0%
40,0%
35,0%
2011
30,0%
2012
25,0%
2013
20,0%
2014
15,0%
2015
Skupno
10,0%
5,0%
0,0%
1
2
3
4
5
6+
96
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 63: Tedenski obseg vadbe v interesnem športnem programu na šoli za učenci in učenke
od 10 do14 leta starosti, v obdobju od 2011 do 2015.
0,0%
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
60,0%
70,0%
10
1
3
5
11
1
3
5
12
m
1
3
5
13
1
3
10
14
5
1
2011
3
2012
5
2013
1
2014
3
2015
5
Skupno
11
1
3
5
12
ž
1
3
5
13
1
3
5
14
1
3
5
97
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Obseg tedenske vadbe v interesnem športnem programu se za učenke in učence v vseh petih
letih ni bistveno spremenil, razen v letu 2015, ko je obseg najnižji. V letu 2015 ugotavljamo v
primerjavi z letom 2014, da se je povečalo število učencev in učenk, ki se z vadbo v interesnem
programu ukvarjajo po eno uro tedensko in seveda logično zmanjšalo le te pri bolj pogosti
prisotnosti na vadbi. Obseg vadbe je pri učencih nekoliko večji kot pri učenkah. Glede na to,
da se je postopoma povečeval obseg vadbe pri programu »Zdrav življenjski slog« je
pričakovano, da se je obseg vadbe v interesnem programu nekoliko zmanjšal, toda spremembe
niso zelo velike.
Slika 64: Ali si vključen v športno vadbo npr. trening v društvu, klubu ali pri zasebniku?
70,0%
60,0%
50,0%
2011
40,0%
2012
2013
30,0%
2014
2015
20,0%
Skupno
10,0%
0,0%
da
ne
m
da
ne
ž
98
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 65: Prikaz vadbe v društvu, klubu ali pri zasebniku za učence in učenke od 10. do14. leta
starosti, v obdobju od 2011 do 2015
0,0%
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
60,0%
70,0%
80,0%
10
da
ne
11
da
ne
12
m
da
ne
13
da
ne
2011
2012
ne
2013
14
da
10
da
ne
2014
2015
Skupno
11
da
ne
12
ž
da
ne
13
da
ne
14
da
ne
Vključenost v vadbo v društvih in pri zasebnikih je velika (pri učenci nekaj manj kot 60
odstotna) in se je leta 2015, v primerjavi z letoma 2015 nekoliko zmanjšala. Vključitev učencev
v društva je velika, pozitivna in jo je smiselno še naprej vzpodbujati. Odstotek deklet (nekaj
manj kot 50 odstotkov), ki so vključena v vadbo v društvih in pri zasebnikih je še vedno (kljub
povečanju v letu 2015) manjši od učencev, kar je pomemben podatek za društva, ki so očitno
še vedno bolj primerna za otroke moškega spola, obratna slika pa se kaže v šoli. Pri učencih se
vključenost v društveno dejavnost s starostjo nekoliko spreminja, kar je v skladu s pričakovanji,
99
Zdrav življenjski slog 2010-2015
da bodo učenci v športnih društvih tudi tekmovalno uspešni. S starostjo je namreč v društvih
prisoten poudarjen selekcijski pristop, ki manj zmogljivim onemogoča športno dejavnost,
zaradi slabe tekmovalne uspešnosti. Toda očitno so v zadnjih letih nastale spremembe, ki so
zaustavile trend zmanjševanja starejših učencev v društvih. Zanimivo je tudi, da se pri učenkah
vključenost s starostjo ne zmanjšuje, nasprotno celo nekoliko povečuje. Po vsej verjetnosti so
učenke v puberteti v veliki meri prisotne tudi pri zasebnikih, ki ponujajo specifične programe.
Slika 66: S katero športno vsebino se ukvarjaš v društvih, klubih ali pri zasebniku – 1. izbor –
učenci in učenke?
0,0%
10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0%
nogomet
košarka
judo, teakwando,karate,kickbox, capoeira
odbojka
rokomet
tenis
m
plavanje
ples
plezanje
atletika
kolesarjenje
2011
namizni tenis
2012
ostalo
2013
ples
2014
odbojka
2015
košarka
Skupno
atletika
rokomet
judo, teakwando,karate,kickbox, capoeira
ž
nogomet
gimnastika
jahanje
tenis
plezanje
plavanje
ritmična gimnastika
ostalo
100
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 67: S katero športno vsebino se ukvarjaš v društvih, klubih ali pri zasebniku – 1. izbor skupaj učenci in učenke.
35,0%
30,0%
25,0%
20,0%
15,0%
2011
10,0%
2012
2013
5,0%
ostalo
namizni tenis
jahanje
plezanje
plavanje
gimnastika
tenis
atletika
rokomet
odbojka
ples
košarka
nogomet
judo,
teakwando,karate,kickbox,…
2014
0,0%
2015
Skupno
Pri izbiri športnih vsebin v društvih, klubih in pri zasebnikih so med učenci in učenkami zelo
velike razlike, bistveno večje kot pri interesnem športnem programu v šoli. Društva in zasebniki
imajo bistveno širšo ponudbo športnih vsebin, ki je tudi ciljno drugače naravnana. Med leti
2011 in 2015 so nastale razlike pri izbiri športnih vsebin toda ne tako velike, da bi spremenile
vrstni red pogostnosti ukvarjanja. V pšretelem letu smo ugotovili bistvena spremembo pri
vključevanju učencev v košarkaška društva (ki ni bila tako izrazita kot pri košarki v ineteresnih
programih v šoli), saj jih okrog 5% več vključenih v trening košarke. V letu 2015 se je
vključenost v primerjavi z letom 2015 nekoliko zmanjšala, toda je še vedno višja kot v letu
2013.
Pri drugih športih ni izrazitih sprememb, praviloma pa se deleži ukvarjanja minimalno
zmanjšujejo. Med športe, pri katerih smo ugotovili pogostnost ukvarjanja, ki presega 1 odstotek
učencev in učenk, se je uvrstilo 13 športov tako pri učencih kot tudi pri učenkah. Ugotavljamo,
da se samo učenci (več kot 1 odstotek) ukvarjajo (trenirajo) s kolesarstvom in namiznim
tenisom. Samo učenke pa se ukvarjajo (več kot 1 odstotek) oziroma trenirajo: gimnastiko,
jahanje in ritmično gimnastiko.
V letošnjem letu ni med športi smučanja s katerimi se ukvarja več kot 1 % učencev ali učenk.
101
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Pri učencih je najbolj pogosta športna vsebina nogomet, s katerim se je v letu 2013 po prvi izbiri
športa ukvarjalo skoraj 50 odstotkov fantov (leta 2014 pa 41%, 2015 pa 42 %), s košarko se
ukvarja nekaj več kot 10 odstotkov (v letu 2014 bistveno več, v letu 2015 pa nekaj manj), z
borilnimi športi pa se tako kot pri dekletih ukvarja (trenira) nekaj manj kot 10 odstotkov.
Približno 5 odstotkov učencev se ukvarja še z odbojko, rokometom in tenisom. Pri vseh ostalih
športih je delež manjši od 5 odstotkov. In sicer: ples, plezanje, plavanje, atletika, kolesarjenje
in namizni tenis.
Pri učenkah je razvrstitev pomembno drugačna, saj je na prvem mestu ples z več kot 20 odstotki,
sledi odbojka z nekaj manj kot 20 odstotki, z borilnimi športi, košarko, atletiko, rokometom in
nogometom se ukvarja nekaj manj kot 10 odstotkov učenk, s tenisom, gimnastiko, jahanjem,
plavanjem in plezanjem pa nekaj manj kot 5 odstotkov. Ritmično gimnastiko je izbraol le nekaj
več kot 1 odstotek učenk. Zanimivo je, da se je pri učenkah v letu 2015 v košarkaško vadbo v
društvih vključilo celo nekaj več učenk, kot v preteklem letu.
Na odločitev, s katerim športom se bodo ukvarjali učenci in učenke vpliva več dejavnikov.
Najpomembnejši so nedvomno vpliv ožjega socialnega okolja, kot so prijatelji, učitelji, družina,
pogoji za vadbo in medijska odmevnost športov, zlasti na TV. Pri izbiri športnih zvrsti, s
katerimi se ukvarjajo učenci in učenke v društvih, klubih in pri zasebnikih pa so bistveno bolj
odločilni dejavniki medijske odmevnost (komercialni športi in vrhunski športni rezultati) kot
pri izbiri interesnih športnih programov v šoli. Preseneča zgolj obseg vadbe rokometa v
društvih, ki je kljub medijski podpori vzbudil zanimanje manjšega števila učencev in učenk,
kot bi pričakovali (ugotavljamo pa, da se je delež vključenih v letu 2015 nekoliko povečal).
Najbolj pogosta izbira vadbe plesa in odbojke (tudi pri interesnih športnih programih v šoli) pri
učenkah ima lahko dolgoročne pozitivne učinke, saj sta to dve športni zvrsti, ki sta med
pogostejšimi izbirami pri odrasli populaciji žensk, kar pomeni, da so učenke opravile zelo dobro
pripravo za svojo športno rekreativno ukvarjanje po zaključku šolanja. Nogomet in košarka kot
prva izbrana športa pri učencih pa imata svoje omejitvene dejavnike v odrasli dobi (zahteva po
izvajanju eksplozivnih in hitrih gibalnih struktur s prevladujočo anaerobno telesno dejavnostjo),
v kateri mora zaradi zdravja prevladovati aerobna dejavnost in vzdrževanje drugih gibalnih
sposobnosti. Je pa potrebno upoštevati, da je pri moški populaciji prevladujoč motiv užitka pred
zdravjem in je tak izbor z vidika vpliva socialnega okolja (ne pa strokovnosti) pričakovan.
102
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 68: Koliko ur na teden vadiš v društvu ali pri zasebniku – skupaj učenci in učenke?
25,0%
20,0%
2011
15,0%
2012
2013
2014
10,0%
2015
Skupno
5,0%
0,0%
1
2
3
4
5
6
7
8
9
10
11+
Slika 69: Koliko ur na teden vadiš v društvu ali pri zasebniku – učenci in učenke?
0,0%
5,0%
10,0%
15,0%
20,0%
25,0%
30,0%
1
3
m
5
7
9
2011
2012
2013
ž
11+
2014
2
2015
4
Skupno
6
8
10
103
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Obseg športne vadbe (treninga) v društvih ali pri zasebnikih je relativno visok, saj več kot
polovica učenk in še posebej učencev trenira več kot trikrat a teden. Obseg vadbe je pri
učencih za okrog 20% večji kot pri učenkah. Učenci in učenke, ki vadijo v društvih imajo
v 20 odstotkih vadbo vsak , nekateri med njimi tudi dvakrat na dan.
Če upoštevamo tudi vadbo v šoli (redna športna vzgopja, program zdrav življenjski slog in
interesna športna dejavnost) in vadbo v društvu, potem več kot ena tretjina učencev in
učenk, ki obiskujejo program »Zdrav življenjski slog« ima športno vadbo več kot dve uri
na teden, mnogi izmed njih tudi trikrat, le nekaj pa je takšnih pri katerih vadba presega 3
ure na dan.
Obseg vadbe otrok in mladine bi bilo potrebno proučevati bolj poglobljeno, predvsem tudi
z vidika intenzivnosti obremenitve in seveda procesov regeneracije.
Slika 70: Ali redno tekmuješ?
80,0%
70,0%
60,0%
2011
50,0%
2012
40,0%
2013
2014
30,0%
2015
20,0%
Skupno
10,0%
0,0%
da
ne
m
da
ne
ž
104
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 71: Odstotek učenk in učencev starih od 10 do 14 let, ki redno tekmujejo v društvu leta
2011, 2012, 2013, 2014 in 2015
0,0%
10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0% 80,0% 90,0%
10
da
ne
11
da
ne
12
m
da
ne
13
da
ne
14
da
ne
2011
2012
2013
2014
10
da
ne
2015
Skupno
11
da
ne
12
ž
da
ne
13
da
ne
14
da
ne
105
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Vključenost učencev in učenk v redna športna tekmovanja se povečuje vzporedno z
vkljkučenostjo v društva. Trend povečanja sodelovanja učencev in učenk v rednih športnih
tekmovanjih v društvih in v šoli je od leta 2011 do 2014 kontinuiran, posebej je bil poudarjen
v letu 2014, v letu 2015 pa je nekoliko manjši, toda še vedno nadpovprečen za celotno
obravnavano obdobje. Čeprav je udeležba na športnih tekmovanjih v društvih in v šoli pri
učencih za precej večja kot pri učenkah, pa je po drugi strani trend identičen. Odgovor na
vprašanje zakaj večja prisotnost učencev na športnih tekmovanjih v društvih in v šoli, leži
predvsem v večji vključenosti učencev v trening športnih iger, še zlasti nogometa, pri katerem
je že po tradiciji tekmovalni sistem izjemno razvejan in je gostota tekem zelo velika. Po drugi
strani pa so dekleta v največji meri vključena v individualne športe, pri katerih prevladujejo
treningi in so tekmovanja le kontrola napredovanja.
Ni dvoma, da so specifičnosti posameznega športa zelo velike, toda zakonitost osvajanja novih
športnih znanj postavlja zahtevo po utrjevanju znanja, preverjanju in šele nato je znanje
smiselno preveriti v tekmi. Uporaba slabo osvojenega znanja v tekmovalnih okoliščinah lahko
povzroči avtomatizacijo slabo naučenih športnih znanj in zelo resno ovira napredovanje,
občasno pa je celo vzrok za prekinitev treninga.
Opazen je zelo velik delež udeleževanja učencev in učenk na društvenih tekmovanjih in v šoli
že v 10. in 11. letu starosti (pri učenkah se celo povečuje, pri učencih pada), kar je s strokovnega
vidika vprašljivo, saj tak proces ni nujno v korist učencev in učenk. Ni dvoma, da je tekma
izjemno motivacijsko sredstvo, toda tekmovati z neznanjem ali pomanjkljivim znanjem je
zagotovo sporno in za učence in učenke neracionalno, če ne celo škodljivo.
Vrhunski športni rezultati se lahko dosegajo po kvalitativni ali kvantitativni poti. Tipičen primer
kvalitativne zasnovanosti procesa treninga imamo v Sloveniji v gimnastiki, plavanju, atletiki,
smučarskih skokih, borilnih športih in še kje, kjer z relativno majhnim številom vključenih v
vadbo, dosegamo v izjemni svetovni konkurenci zelo odmevne rezultate. Kvalitativna pot
pomeni zagotavljanje načrtnega procesa vadbe, s katerim dosežemo optimalno razmerje med
učenjem novih vsebin in utrjevanjem ter zadnjo stopnjo preverjanja znanja (seveda z
vzporednim sistematičnim razvojem gibalnih in drugih zmogljivosti), ki se kaže v tekmovalnem
rezultatu.
Zaradi izjemne medijske podpore športnim igram in narave ter tradicije (v primerjavi z veliko
večino individualnih športov) nogometa in drugih kolektivnih športnih zvrsti, daje količinski
pristop (veliko število otrok vključenih v trening) dobre rezultate, ker je možnost slučajnega
pojavljanja bistveno večja, kot je pri majhnem številu otrok, ki so vključeni v proces treninga.
Povečanja vključenosti v redna društvena tekmovanja pri učenkah in učencih, med leti 2011 in
2013 in še posebej v letu 2014, kljub nekoliko manjšemu zmanjšanju v letu 2015 (kar
ocenjujemo kot pozitiven pojav) ni bilo mogoče pričakovati in je izjemen rezultat projekta
»Zdrav življenjski slog«, v katerem je eden izmed ključnih ciljev povečanje sodelovanja med
šolami in društvi (ki je že sicer zelo kakovostno) in ustvarja zelo dobre temelje tudi za vzgojo
perspektivnih vrhunskih športnikov. Zelo malo je takšnih projektov, v katerih jim je uspelo
dvigniti kakovost dela s tistimi, ki so gibalno manj kompetentni in potrebujejo posebno
106
Zdrav življenjski slog 2010-2015
obravnavo, hkrati pa obogatiti program tudi na ta način, da je prisotna vzgoja perspektivnih
športnikov. Ta projekt je očitno dokaz, da je mogoče združiti tako zelo različna cilja. Podatek
o vključenosti učencev in učenk v redna tekmovanja narekuje poglobljeno analizo z vidika
vključevanja v določene športne zvrsti in posebno analizo o pogostnosti vadbe v posameznih
športih, saj bomo lahko na ta način preverili, v katerih športih je vadba najbolj kvalitetna.
Osnovno vprašanje v nadaljnjem razvoju mora postati predvsem kakovost vodenja treningov,
saj je delež učencev, ki so vključeni v proces treninga nepričakovano visok. Še posebej je
presenetljiv visok delež učencev in učenk, ki so vključeni v »Zdrav življenjski slog« in hkrati
tudi v društva.
Izjemno povečanje športnih tekmovanj tako pri učencih kot pri učenkah je zelo presenetljiv in
tako velik, da bi ga bilo smiselno posebej proučiti. Delež učencev, ki redno tekmujejo v zadnjih
dve letih presega 50 %, pri učenkah je le nekaj manjši kot 40%. V sistemu športnih tekmovanj
v osnovni šoli so bile narejene nekatere sistemske spremembe, v zadnjih letih se je povečalo
število športov v katerih se organizirajo šolska športna tekmovanja. Toda verjetno obstajajo še
drugi razlogi, ki nam za zdaj niso poznani.
Slika 72: Če tekmuješ, se opredeli za koga tekmuješ?
100,0%
90,0%
80,0%
70,0%
60,0%
2011
50,0%
2012
2013
40,0%
2014
30,0%
2015
20,0%
Skupno
10,0%
0,0%
za šolo
za društvo ali
klub
m
oboje
za šolo
za društvo ali
klub
oboje
ž
107
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 73: Prikaz za koga so tekmovali učenci in učenke v letih od 2011 do 2015.
0,0%
20,0%
40,0%
60,0%
80,0%
100,0%
10
za šolo
za društvo ali klub
oboje
11
za šolo
za društvo ali klub
oboje
12
m
za šolo
za društvo ali klub
oboje
13
za šolo
za društvo ali klub
14
oboje
za šolo
2011
za društvo ali klub
2012
oboje
10
za šolo
za društvo ali klub
2013
2014
2015
Skupno
oboje
11
za šolo
za društvo ali klub
oboje
12
ž
za šolo
za društvo ali klub
oboje
13
za šolo
za društvo ali klub
oboje
14
za šolo
za društvo ali klub
oboje
108
Zdrav življenjski slog 2010-2015
V vseh proučevanih letih, razen v letu 2014 smo ugotovili, da za društva tekmuje nekaj manj
kot 80 odstotkov učenk in kar 90 odstotkov učencev. Učencev, ki tekmujejo za šolo in društvo
je bilo zanemarljivo malo, samo za šolo pa jih je tekmovalo nekaj manj kot 10 odstotkov. Tako
pri učencih kot pri učenkah se je stabiliziral delež tistih, ki tekmujejo za šolo ali društvo. Oba
segmenta sta zelo pomembna.Pri učenkah je bil odnos precej drugačen, saj jih je skoraj 5
odstotkov tekmovalo tako za šolo kot za društvo, samo za šolo pa skoraj 20 odstotkov. V letu
2013 se je povečal delež učencev, ki tekmujejo za društvo, hkrati pa se je zmanjšal delež učenk,
ki tekmujejo za društva. Pri učenkah je skromen prirast tistih, ki tekmujejo za društvo in šolo
ter tistih, ki tekmujejo za šolo. Spremembe so zelo verjetno posledica večjega vključevanja
učencev v trening nogometa, ki ima razvejan tekmovalni sistem, za šolska športna tekmovanja
pa je znano, da so tekmovalni sistemi za individualne in kolektivne športe bolj uravnoteženi,
kot v društvih. Zaradi izjemne obsežnosti tekmovalnega sistema v športnih igrah bi veljalo
razmisliti, da bi se sistem šolskih športnih tekmovanj v športnih igrah bolj omejil, ker je zelo
verjetno, da so učenci preveč obremenjeni s tekmovanji v društvih in še v šoli.
V letu 2014 smo ugotovili, da se je obseg športnih tekmovanj bistveno povečal, hkrati pa se je
bistveno spremenil odnos učencev in učenk do športnih tekmovanj za društva ali šolo. Ker je
obseg športnih tekmovanj v letu 2015 na zelo podobni ravni kot leta 2011, 2012 in 2013 lahko
sklepamo, da je v celotnem obdobju prisoten zelo zmeren trend povečane udeležbe učencev in
učenk na društvenih športnih tekmovanjih.
Kako bi ocenil svojo športno dejavnost?
Slika 74: Ocena lastne športne dejavnosti po spolu – učenci - učenke, v obdobju od 2011 do
2015.
Skupno fantje in dekleta - OCENA
70,0%
60,0%
50,0%
2011
40,0%
2012
30,0%
2013
2014
20,0%
2015
10,0%
Skupno
0,0%
športno zelo
aktiven
povprečno
m
premalo
športno zelo
aktiven
povprečno
premalo
ž
109
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 75: Ocena lastne športne dejavnosti skupaj učenke in učenci, v obdobju od 2011 do 2015.
Skupno fantje + dekleta - OCENA
60,0%
50,0%
2011
40,0%
2012
2013
30,0%
2014
2015
20,0%
Skupno
10,0%
0,0%
športno zelo aktiven
povprečno
premalo
Slika 76: Ocena lastne športne dejavnosti - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti v
obdobju od 2011 do 2013.
12
12
14
13
ž
11
10
14
13
m
11
10
0,0% 10,0% 20,0% 30,0% 40,0% 50,0% 60,0% 70,0% 80,0%
športno zelo aktiven
premalo
povprečno
športno zelo aktiven
premalo
povprečno
športno zelo aktiven
premalo
povprečno
športno zelo aktiven
2011
2012
2013
2014
2015
Skupno
premalo
povprečno
športno zelo aktiven
premalo
povprečno
110
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Na vprašanje »Kako bi ocenil svojo športno dejavnost?«, je več kot 60 odstotkov učencev in
skoraj 50% učenk podalo najvišjo oceno. Pri učenkah so bile ocene sicer zelo visoke, toda kljub
temu v oceni o športni dedjavnosti, še vedno zaostajajo za učenci, toda razlikase iz leto v leto
zmanjšuje. Še posebej učenke ocenjujejo svojo športno vadbo v letu 2015 bolje kot v letih 2011,
2012 in 2013 in 2014, zmanjšalo se je število tistih , ki ocenjujejo, da so premalo športno
dejavni. Zelo podoben trend ugotavljamo tudi pri učencih, kjer pa se je v letu 2015 ocena
stabilizirala v primerjavi s prejšnjimi leti.
Učenke bistveno drugače vrednotijo svojo športno dejavnost, saj je šele prvič v letošnjem letu
izenačen delež tistih, ki menij, da so športno zelo dejavne ali povprečno, zmanjšalo pa se je
število tistih, ki menijo, da so premalo športno dejavne. Učenci še vedno bistveno višje
ocenjujejo raven svpoje športne dejavnosti kot učenke, toda razlike se z leti zmanjšujejo. Pri
učenkah je očitna večja mera zmernosti, hkrati pa tudi zavedanje, da imajo še rezerve v obsegu
ukvarjanja s športom, del teh rezerv pa so v letu 2015 že udejanile.
Podatki o športni dejavnosti so v sorazmerju z obsegom vključenosti v športna društva in
obsegom treningov v društvih. Učenke so v razpolaganju s časom za športne dejavnosti bolj
racionalne od učencev, za katere je iz njihovega obsega ur treninga razvidno, da jih je relativno
veliko, ki so na treningih prisotni deset ali več ur tedensko, kar je v mnogih primerih nedvomno
pretiravanje in neracionalno tudi za njihov športni razvoj, da ne izgubljamo besed o vplivih na
druge dejavnosti. Mogoče je zaključiti tudi tako, da bi bilo tako za učenke kot za učence bolje,
če bi se učenci s športom ukvarjali nekoliko manj in dekleta nekoliko več.
Ocena o lastni športni dejavnosti se s starostjo učencev in učenk bistveno ne spreminja, lahko
pa zaznamo trend, da se učenk s starostjo zavedajo, da so šđportno premalo dejavne, kar se kaže
tudi v tem da s starostjo zavedno povečujejo športno dejavnost.
Glede na to, da učenci in učenke kontinuirano vse od leta 2011 do 2015 izražajo občutek, da so
vsako leto vedno bolj športno dejavne, potrjuje strokovnae opredelitve, da je dolgoročne učinke
mogoče pričakoivati samo skozi sistematično večletno strokovno vodenje procesa športne
vadbe. Prav zaradi slednje ugotovitve bodo morale biti strokovno-politične opredelitve
temeljito pretehtane, ko se bodo sprejemale odločitve o širitvi, zmanjševanju ali celo ukinjanju
modelov različnih organiziranih oblik športne vadbe otrok in mladine.
111
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Koliko ur na dan presediš za računalnikom?
Slika 77: Število ur prebitih za računalnikom po spolu, v letih 2011, 2012, 2013, 2014 in 2015.
Skupno fantje in dekleta - računalnik
45,0%
40,0%
35,0%
30,0%
2011
25,0%
2012
20,0%
2013
2014
15,0%
2015
10,0%
Skupno
5,0%
0,0%
,0
1,0
2,0
3,0
4,0
5+
,0
1,0
m
2,0
3,0
4,0
5+
ž
Slika 78: Število ur prebitih za računalnikom skupaj učenci – učenke v letih 2011, 2012, 2013,
2014 in 2015.
Skupno fantje + dekleta - računalnik
45,0%
40,0%
35,0%
2011
30,0%
2012
25,0%
2013
20,0%
2014
15,0%
2015
Skupno
10,0%
5,0%
0,0%
,0
1,0
2,0
3,0
4,0
5+
112
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 79: Število ur dnevno prebitih za računalnikom - učenci in učenke od 10. do 14. leta
starosti, v obdobju od 2011 do 2014.
0,0%
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
60,0%
70,0%
10
,0
2,0
4,0
11
,0
2,0
4,0
12
m
,0
2,0
4,0
13
,0
2,0
10
14
4,0
,0
2011
2,0
2012
4,0
2013
,0
2014
2,0
2015
4,0
Skupno
11
,0
2,0
4,0
12
ž
,0
2,0
4,0
13
,0
2,0
4,0
14
,0
2,0
4,0
113
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Na vprašanje »Koliko ur na dan presediš za računalnikom?«, smo v preteklih letih ugotavljali
trende, ki so se z leti bistveno spreminjali. V letu 2012 smo dobili presenetljive odgovore, saj
se je v nasprotju s pričakovanjem, število učencev in učenk, ki se z računalnikom ne ukvarjajo
povečalo, zmanjšalo pa se je število tistih, ki so bili z računalnikom obsedeni in so se z njim
ukvarjali več kot 5 ur dnevno. Čeprav se z računalnikom največ ukvarjajo starejši učenci, se je
ravno to število najbolj zmanjšalo, kar še posebej velja za učenke, pri katerih velja, da znajo
bolj racionalno uporabljati prosti čas. Več kot očitno je program »Zdrav življenjski slog«
pripomogel, da učenci in učenke bolj racionalno koristijo prosti čas. Sklepamo lahko tudi, da
gre delno povečanje športne dejavnosti na račun manjše uporabe računalnika. Žal se trendi v
letu 2013 niso nadaljevali, ukvarjanje z računalnikom v letu 2013 pa je manjše kot leta 2011, v
letu 2012 in 2013 se je predvsem zmanjšalo število tistih, ki se z računalnikom ne ukvarjajo ali
se ukvarjajo manj kot 1 uro. Leta 2013 je bil pri učencih čas prebit za računalnikom še vedno
stabilno dolgotrajen, pri učenkah pa se je nekoliko povečal. Toda razlike v primerjavi z letom
2011 so bile ugodne, saj je število tistih učencev in učenk, ki se z računalnikom ne ukvarja ali
se z njim ukvarjajo manj kot eno uro, v letu 2012 in 2013, manjše za 10 odstotkov.
V spremljavi vse od leta 2011 nismo ugotovili tako velikih sprememb trenda pri zmanjševanju
časa, ki ga učenci prebijejo z delom in igro za računalnikom, kot v letu 2014. Tako pri učencih
in učenkah se je za več kot 5% povečalo število tistih, ki se z računalnikom ne ukvarjajo, še
bolj bistveno pa je, da smo dosegli najnižje število učencev in učenk, ki se z računalnikom
ukvrjajo 3,4 ali celo 5 ur dnevno. Zmanjšanje časa za igro in delo z računalnikom, obseg
ukvarjanja z računalnikom je pred štirimi leti bil izjemno velik, je bilo pričakovano z ozirom
na to, da se je bistveno povečal čas, ki ga učenci in učenke namenojo za športno vadbo.
Fantje se v povprečju še vedno bistveno več ukvarjajo z računalnikom, še zlasti je izrazito večja
skupina tistih, ki se z njim ukvarjajo več kot 5 ur dnevno. Zasvojenost z računalnikom, bolj
točno z računalniško zabavo, je bistveno večja pri učencih kot pri učenkah. V vseh letih
spremljanja pa tudi ugotavljamo, da se čas, ki ga preživijo za računalnikom, povečaju s starostjo
učencev in učenk.
Trende, ki smo jih zaznali v prejšnjih letih se nadaljujejo, tako, da v letu 2015 ugotavljamo, da
se predvsem zmanjšuje število tistih učencev, ki se z računalnikom ukvarjajo dve ali tri ure,
število tistih, ki se ukvarjajo 5 ali več ur pa se je več kot prepolovilo.
Zanimiva je ugotovitev, da se povečuje število tistih učencev in učenk, ki se z računalnikom
sploh ne ukvarjajo. V letu 2015 je bilo takšni štirinajst letnikov nekaj manj kot 20% učenk in
nekaj več kot 20% učencev, ki zelo verjetno nimajo svojega računalnika. Kolikšen je delež
tistih, ki si računalnika ne morejo privoščiti in koliko je tistih, ki računalnika ne želijo
uporabljati pa žal ne vemo. Bi pa bilo zanimivo proučiti, kakšen je vpliv socialnih razmer na
uporabo računalnika. Zmerna uporaba je vsekakor pozitivna in nujna za sodoben način
življenja, zelo koristno pa je, da se zmanjšuje zasvojenost z uporabo računalnika.
114
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Koliko minut na dan telefoniraš?
Slika 80: Minute na dan preživete na telefonu po spolu v obdobju od 2011 do 2015.
Skupno fantje in dekleta - telefon
70,0%
60,0%
50,0%
2011
40,0%
2012
30,0%
2013
2014
20,0%
2015
10,0%
Skupno
0,0%
nič
1-10 min.
11-30
min.
31+ min.'
nič
1-10 min.
m
11-30
min.
31+ min.'
ž
Slika 81: Minute na dan preživete na telefonu skupaj učenci in učenke v obdobju od 2011 do
2015.
Skupno fantje + dekleta - telefon
70,0%
60,0%
50,0%
2011
2012
40,0%
2013
30,0%
2014
2015
20,0%
Skupno
10,0%
0,0%
nič
1-10 min.
11-30 min.
31+ min.'
115
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 82: Minute na dan preživete na telefonu - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v
obdobju od 2011 do 2015.
12
12
14
13
ž
11
10
14
13
m
11
10
0,0%
10,0%
nič
1-10 min.
11-30 min.
31+ min.'
nič
1-10 min.
11-30 min.
31+ min.'
nič
1-10 min.
11-30 min.
31+ min.'
nič
1-10 min.
11-30 min.
31+ min.'
nič
1-10 min.
11-30 min.
31+ min.'
nič
1-10 min.
11-30 min.
31+ min.'
nič
1-10 min.
11-30 min.
31+ min.'
nič
1-10 min.
11-30 min.
31+ min.'
nič
1-10 min.
11-30 min.
31+ min.'
nič
1-10 min.
11-30 min.
31+ min.'
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
60,0%
70,0%
2011
2012
2013
2014
2015
Skupno
116
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Dnevno telefoniranje je postala navada mladih, toda med leti 2011, 2012, 2013, 2014 se čas
namenjen telefoniranju pri učencih ni povečal, nasprotno čas se je celo zmanjšal, tako je bilo
tudi v letu 2015.
Starejše učenke bistveno več telefonirajo kot mlajše. Povečal se je zlasti obseg telefoniranja
več kot 30 minut. Sodobnejši in večnamenski mobilni telefoni so še bolj zasvojili učenke.
Učenke so tudi sicer bistveno bolj zasvojene z mobilnim telefonom kot učenci, ki očitno še
zmeraj v večji meri prisegajo na računalnik. Upanje iz analize v preteklem letu, da starejši
učenci in učenke že ugotavljajo, da je pretirano telefoniranje zapravljanje časa in so nove
generacije mladostnikov omenjeno zasvojenost nekoliko zmanjšale, se je na osnovi zbranih
podatkov potrdilo tudi v letu 2015, kar še posebej velja za učenke.
Ali si kdaj športno dejaven skupaj s starši?
Slika 83: Količina športne dejavnosti skupaj s starši, po spolu, v letih 2011, 2012, 2013, 2014
in 2015.
Skupaj fantje in dekleta - s starši
50,0%
45,0%
40,0%
35,0%
30,0%
25,0%
20,0%
15,0%
10,0%
5,0%
0,0%
2011
2012
m
nikoli
samo med počitnicami
vsaj 1x na mesec
vsaj 1x na teden
nikoli
samo med počitnicami
vsaj 1x na mesec
vsaj 1x na teden
2013
2014
2015
Skupno
ž
117
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 84: Količina športne dejavnosti skupaj s starši, učenci in učenke skupaj, v letih 2011,
2012, 2013, 2014 in 2015
Skupno fantje + dekleta - s starši
35,0%
30,0%
25,0%
2011
20,0%
2012
2013
15,0%
2014
2015
10,0%
Skupno
5,0%
0,0%
vsaj 1x na teden
vsaj 1x na mesec
samo med
počitnicami
nikoli
118
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 85: Količina športne dejavnosti skupaj s starši - učenci in učenke od 10. do 14. leta
starosti, v obdobju od 2011 do 2015.
12
12
14
13
ž
11
10
14
13
m
11
10
0,0%
vsaj 1x na teden
vsaj 1x na mesec
samo med počitnicami
nikoli
vsaj 1x na teden
vsaj 1x na mesec
samo med počitnicami
nikoli
vsaj 1x na teden
vsaj 1x na mesec
samo med počitnicami
nikoli
vsaj 1x na teden
vsaj 1x na mesec
samo med počitnicami
nikoli
vsaj 1x na teden
vsaj 1x na mesec
samo med počitnicami
nikoli
vsaj 1x na teden
vsaj 1x na mesec
samo med počitnicami
nikoli
vsaj 1x na teden
vsaj 1x na mesec
samo med počitnicami
nikoli
vsaj 1x na teden
vsaj 1x na mesec
samo med počitnicami
nikoli
vsaj 1x na teden
vsaj 1x na mesec
samo med počitnicami
nikoli
vsaj 1x na teden
vsaj 1x na mesec
samo med počitnicami
nikoli
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
2011
2012
2013
2014
2015
Skupno
119
Zdrav življenjski slog 2010-2015
V lanskoletni analizi smo ugotavljali, da je skupna športna dejavnost učencev in učenk s starši
zelo kvalitetna oblika ukvarjanja s športom, ki v slovenskem prostoru ni posebej izrazita. Preveč
je prisotna zgolj med letnimi počitnicami in med vikendom. Manj kot tretjina učencev in učenk
se je skupaj s starši ukvarjala s športom vsaj enkrat tedensko. Velikih razlik med leti 2011 in
2013 nismo ugotovili. V letu 2013 je bila kvaliteta športne dejavnosti učencev in učenk ter
njihovih staršev še na nekoliko nižji ravni kot v letu 2012. Omenjen podatek bi lahko
hipotetično opredelili kot slabšanje vloge družine pri vzgoji otrok, ki je lahko posledica
slabšanja socialnega položaja staršev, ki zaradi lastne nemoči prepuščajo nalogo vzgoje
institucijam javnega sektorja. Zato je vloga programa »Zdrav življenjski slog« še bolj potrebna.
V letu 2014 ugotavljamo bistveno izboljšanje stanja skupne športne dejavnosti staršev in otrok,
najkvalitetnejše oblike skupne vadbe vsaj enkrat tedensko se je pri obeh spolih povečala za več
kot 20 odstotnih točk. Vadba v družinskem krogu je prisotna pri nekaterih starostnih kategorijah
že nekaj več kot pri eni tretjini družin. Omenjena sprememba je izjemno pozitivna in je rezultat
na eni strani zelo verjetno kvalitetne izvedbe programa »Zdrav življenjski slog«, na drugi stran
po pozitno naravnana medijska odmevnost TV, radia, dnevnih časopisov, tednikov in revij pa
tudi spletnih aplikacij, ki obravnava potivne učinke športne.dejavnosti na zdravje in kvaliteto
življenja. Poudariti pa velja tudi vloga zdravstva in šolstva, ki se vse bolj pozitivno opredeljuje
do športne dejavnosti vseh starostnih kategorij in ne nazadnje tudi pozitivnega odnosa do športa
številnih pomembnih osebnosti iz različnih področij javnega življenja.
120
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 86: Ali si vključen še v kakšno drugo dejavnost oz. krožek?
ž
m
0,0%
gasilci
pevski zbor
glasbena šola
verouk
jezikovna šola
računalništvo
športne vaje
taborniki, skavti
modelarstvo
šahovski krožek
likovni krožek
zdrav življenski slog
ostalo
pevski zbor
gasilci
glasbena šola
likovni krožek
verouk
jezikovna šola
gledališki krožek
dramski krožek
športne vaje
taborniki, skavti
ostalo
20,0% 40,0% 60,0%
2011
2012
2013
2014
2015
Skupno
121
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Dejavnosti, ki jih dekleta in fantje izbirajo v prostem času – 1.izbor
Slika 87: Ali si vključen še v kakšno drugo dejavnost oz. krožek - skupaj fantje in dekleta –
1.izbor?
Skupno fantje + dekleta - kaj_1
45,0%
40,0%
35,0%
30,0%
25,0%
2011
20,0%
2012
15,0%
2013
10,0%
ostalo
modelarstvo
dramski krožek
gledališki krožek
taborniki, skavti
športne vaje
računalništvo
likovni krožek
jezikovna šola
verouk
2015
glasbena šola
0,0%
gasilci
2014
pevski zbor
5,0%
Skupno
Total
122
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 88: Dejavnosti, ki jih dekleta in fantje izbirajo v prostem času – 2.izbor
Skupno fantje in dekleta - kaj_2A
ž
m
0,0% 5,0%10,0%15,0%20,0%25,0%30,0%35,0%40,0%45,0%
taborniki, skavti
vrtnarski krožek
ustvarjalno branje in pisanje
verouk
oblikovanje oblačil
likovni krožek
glasbena šola
pevski zbor
gasilci
varstvo pred naravnimi in drugimi…
kuharski krožek
jezikovna šola
orffov krožek
gledališki krožek
dopolnilni
šolski radio
modelarstvo
računalništvo
knjižnjičarski krožek
glasbena skupina
ostalo
ustvarjalno branje in pisanje
čebelarski krožek
verouk
vrtnarski krožek
taborniki, skavti
gasilci
jezikovna šola
oblikovanje oblačil
kuharski krožek
pevski zbor
likovni krožek
glasbena šola
varstvo pred naravnimi in drugimi…
dodatni pouk
modelarstvo
knjižnjičarski krožek
gledališki krožek
rdeči križ
ostalo
2011
2012
2013
2014
2015
Skupno
123
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Zdrav življenjski slog 2010-2015
0,0%
ostalo
glasbena skupina
šolski radio
knjižnjičarski krožek
orffov krožek
modelarstvo
gledališki krožek
varstvo pred naravnimi in…
glasbena šola
kuharski krožek
pevski zbor
likovni krožek
jezikovna šola
gasilci
oblikovanje oblačil
čebelarski krožek
verouk
vrtnarski krožek
taborniki, skavti
ustvarjalno branje in pisanje
Slika 89: Ali si vključen še v kakšno drugo dejavnost oz. krožek - skupaj fantje in dekleta –
2.izbor?
Skupno fantje + dekleta - kaj_2A
25,0%
20,0%
15,0%
10,0%
2011
5,0%
2012
2013
2014
2015
Skupno
124
Slika 90: Dejavnosti, ki jih dekleta in fantje izbirajo v prostem času – 3.izbor
0,0%
10,0% 20,0% 30,0% 40,0%
glasbena šola
gasilci
modelarstvo
vesela šola
m
šahovski krožek
folklora
likovni krožek
čebelarski krožek
zdrav življenski slog
matematični krožek
2011
logika
2012
glasbena šola
2013
gasilci
2014
jezikovna šola
2015
računalništvo
Skupno
likovni krožek
dramski krožek
ž
knjižnjičarski krožek
vesela šola
naravoslovni krožek
multimedija
ročnodelski krožek
prostovoljstvo
kuharski krožek
ostalo
125
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 91: Ali si vključen še v kakšno drugo dejavnost oz. krožek - skupaj fantje in dekleta –
3.izbor?
Skupno fantje + dekleta - kaj_3
0,0%
5,0%
10,0%
15,0%
20,0%
25,0%
glasbena šola
verouk
gasilci
jezikovna šola
pevski zbor
gledališki krožek
računalništvo
folklora
likovni krožek
dramski krožek
taborniki, skavti
zdrav življenski slog
2011
klekljanje
2012
vesela šola
knjižnjičarski krožek
modelarstvo
2013
2014
2015
Skupno
logika
planinsko društvo
naravoslovni krožek
matematični krožek
športne vaje
čebelarski krožek
multimedija
orffov krožek
prostovoljstvo
ročnodelski krožek
82
ostalo
126
Zdrav življenjski slog 2010-2015
SUBJEKTIVNA OCENA TELESNE TEŽE
Subjektivna ocena telesne teže
Slika 92: Ali se samemu sebi zdiš precej pretežek ……………precej prelahek?
Skupaj fantje in dekleta - sam sebi se zdim
0,0%
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
60,0%
70,0%
precej pretežek
m
nekoliko pretežek
ravno prav
nekoliko prelahek
precej prelahek
2015
precej pretežek
ž
nekoliko pretežek
ravno prav
nekoliko prelahek
precej prelahek
127
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 93: Ali se samemu sebi zdiš precej pretežek ……………precej prelahek, dekleta in fantje
od 10. do 14. leta starosti?
0,0%
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
60,0%
70,0%
10
precej pretežek
ravno prav
precej prelahek
11
nekoliko pretežek
nekoliko prelahek
12
m
precej pretežek
ravno prav
precej prelahek
13
nekoliko pretežek
nekoliko prelahek
14
precej pretežek
ravno prav
precej prelahek
2015
10
nekoliko pretežek
nekoliko prelahek
11
precej pretežek
ravno prav
precej prelahek
12
ž
nekoliko pretežek
nekoliko prelahek
13
precej pretežek
ravno prav
precej prelahek
14
nekoliko pretežek
nekoliko prelahek
128
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 94: Ali se samemu sebi zdiš precej pretežek …..precej prelahek – skupaj fantje in dekleta?
Skupaj fantje + dekleta - sam sebi se zdim
70,0%
60,0%
50,0%
40,0%
2015
30,0%
20,0%
10,0%
0,0%
precej pretežek
nekoliko
pretežek
ravno prav
nekoliko
prelahek
precej prelahek
129
Zdrav življenjski slog 2010-2015
KAKO URAVNAVAŠ TELESNO TEŽO?
Slika 95. Kaj od naštetega poskušaš narediti glede svoje telesne teže?
Skupno fantje in dekleta - glede svoje teže
0,0% 5,0% 10,0% 15,0% 20,0% 25,0% 30,0% 35,0% 40,0% 45,0% 50,0%
zmanjšati težo
m
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti nič
2015
zmanjšati težo
ž
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti nič
130
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 96: Kaj od naštetega poskušaš narediti glede svoje telesne teže – od 10. do 14. leta
starosti?
glede_svoje_teže__NOVO
12
12
14
13
ž
11
10
14
13
m
11
10
0,0%
zmanjšati težo
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti nič
zmanjšati težo
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti nič
zmanjšati težo
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti nič
zmanjšati težo
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti nič
zmanjšati težo
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti nič
zmanjšati težo
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti nič
zmanjšati težo
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti nič
zmanjšati težo
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti nič
zmanjšati težo
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti nič
zmanjšati težo
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti nič
10,0%
20,0%
30,0%
40,0%
50,0%
60,0%
2015
131
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 97: Kaj od naštetega poskušaš narediti glede svoje telesne teže, skupaj dekleta in fantje?
Skupno fantje + dekleta - glede svoje teže
45,0%
40,0%
35,0%
30,0%
25,0%
20,0%
2015
15,0%
10,0%
5,0%
0,0%
zmanjšati težo
pridobiti težo
ostati na isti teži
ne skušam narediti
nič
Koliko minut na dan si bil telesno dejaven v zadnjih dveh dneh v tolikšni meri, da si se
preznojil?
Slika 98: Čas fizične aktivnosti v zadnjih dveh dneh po spolu, v obdobju od 2011 do 2014.
45%
40%
35%
30%
25%
2011
20%
2012
2013
15%
2014
10%
Skupno
5%
fantje
300+
240-299
180-239
120-179
60-119
1-59
0
300+
240-299
180-239
120-179
60-119
1-59
0
0%
dekleta
132
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 99: Čas fizične oktivnosti v zadnjih dveh dneh - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti,
v obdobju od 2011 do 2014.
14
240-299
120-179
1-59
13
300+
180-239
60-119
240-299
12
dekleta
0
120-179
1-59
11
300+
180-239
60-119
0
14
10
240-299
Skupaj
120-179
1-59
2014
300+
2013
180-239
2012
60-119
2011
0
13
240-299
120-179
1-59
12
fantje
300+
180-239
60-119
0
11
240-299
120-179
1-59
10
300+
180-239
60-119
0
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
133
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Športna dejavnost učencev se je v letu 2012 in še posebej v letu 2013 in 2014, v primerjavi z
letom 2011, povečala in to predvsem v kategorijah 2 uri in več v zadnjih dveh dneh. Očitno se
je delež tistih učencev, ki se vzporedno z vadbo v šoli, ukvarjajo še z vadbo v društvih in so
samoaktivni, bistveno povečal, kar smo delno lahko sklepali že ob podatku, da veliko več otrok
redno tekmuje in manj gleda televizijo. Rezultati o času športne dejavnosti v zadnjih dveh dneh
potrjujejo ugotovitev, da je tudi v četrtem letu programa »Zdrav življenjski slog« prišlo do
kakovostnih sprememb v prid razvoja učencev.
Ugotovili smo, da so se učenci v letu 2011, v zadnjih dveh dneh, ukvarjali s športom bistveno
manj kot dve uri, v letu 2013 in 2014 pa več kot 2 uri in pol. Takšen premik je zelo ugoden in
tudi večji optimisti ga nismo pričakovali. Očitno je redna športna dejavnost v šolah bistveno
pospešila tudi športno dejavnost izven šole, to pa je ključna dodana vrednost »Zdravega
življenjskega sloga«.
Spremembe pri učenkah v zadnjih treh letih so manjše, toda kljub temu je povprečna dnevna
športna dejavnost visoka in dosega 2 uri. Največje povečanje športne dejavnosti je v kategorijah
nad 2 uri v zadnjih dveh dneh.
Učenci in učenke so najpogosteje izrazito telesno dejavni (da se preznojiš) v torek, sredo in
ponedeljek. Najnižja obremenitev v tednu pa je v petek in v nedeljo.
134
Zdrav življenjski slog 2010-2015
ZAKAJ OBISKUJEŠ PROGRAM ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG?
Učencem in učenkam smo postavili 11 podvprašanj o vzrokih zakaj obiskujejo program »Zdrav
življenjski slog«. Na vprašanja so lahko odgovorili na 4 stopenjski skali (nepomemben razlog,
manj pomemben razlog, pomemben razlog, zelo pomemben razlog ali na drugi skali: pomeni
nič,malo,veliko ali zelo veliko).
Zakaj obiskuješ program »Zdrav življenjski slog« (zaradi zabave, ker se imamo lepo)?
Slika 100: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi zabave – razdelitev po spolu, v letih 2011,
2012, 2013 in 2014.
70%
60%
50%
40%
2011
30%
2012
20%
2013
10%
2014
Skupno
fantje
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
0%
dekleta
135
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 101: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi zabave - učenci in učenke od 10. do 14.
leta starosti, v obdobju od 2011 do 2014.
zelo pomemben
14
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
13
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
2014
12
fantje
Skupno
2013
manj pomemben
2012
2011
nepomben razlog
zelo pomemben
11
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
10
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
136
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Vprašanje »Zakaj obiskuješ program »Zdrav življenjski slog« – zaradi zabave, ker se imamo
lepo?«, je pomembno za učence in učenke vseh starostnih skupin. Da je zabava in prijetno
vzdušje zelo pomemben razlog za športno dejavnost, meni skoraj 60 odstotkov učencev in
učenk. Rezultati so nam pokazali, da se je takšno mnenje v letu 2012, v primerjavi z letom
2011, povečalo za 5 do 10 odstotkov, pri učenkah v letu 2013 pa še za nekaj odstotkov več,
poečanje pa beležimo tudi letu 2014. Omenjeni motiv je pomemben za vse starostne kategorije,
nekoliko večje spremembe pa ugotavljamo pri mlajših starostnih skupinah, pri katerih je
čustvena komponenta očitno še bolj izpostavljena. O elementih kakovosti smo v prejšnjih
analizah že nekajkrat razpravljali in zavedamo se kako zelo pomembno je dobro počutje in
čustveno doživljanje pri telesnih obremenitvah.
Zakaj obiskuješ program »Zdrav življenjski slog« (da se kaj novega naučim)?
Slika 102: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi novega znanja – po spolu, v letih 2011,
2012 in 2013.
50%
45%
40%
35%
30%
25%
2011
20%
2012
15%
2013
10%
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
manj pomemben
fantje
nepomben razlog
Skupno
zelo pomemben
0%
pomemben
2014
nepomben razlog
5%
dekleta
137
Zdrav življenjski slog 2010-2015
12
12
10
11
fantje
13
14
10
11
dekleta
13
14
Slika 103: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi novega znanja - učenci in učenke od 10.
do 14. leta starosti, v obdobju od 2011 do 2013.
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
Skupno
2014
2013
2012
2011
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
138
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Na vprašanju: »Ali si se v programu »Zdrav življenjski slog« kaj naučil?«, so se učenci in
učenke v nekaj več kot 40 odstotkih primerov opredelili, da zelo veliko. Za nekaj več kot 10
odstotkov vprašanih učencev pa je znanje nepomembno, medtem ko je takšnih učenk bistveno
manj. Bistvenih razlik ni niti med učenci in učenkami niti med leti 2011 in 2012, v letu 2013
pa je bil pri učencih in učenkah razlog pridobivanje novih znanj za sodelovanje v programu
»Zdrav življenjski slog« bistveno manj pomemben (izjema so 13 in 14 let stara dekleta, ki imajo
v letu 2013 željo po novih znanjih na višji ravni kot v letih 2011 in 2012). V letu 2014 se je v
primerjavi z letom 2013 pomembnost usvajanja novih znanj povečla pri obeh spolih, nekoliko
bolj pa pri učenkah. Velja pa pravilo, da čim mlajši so učenci in učenke, tem večjo željo imajo
po novih znanjih, starejši očitno želijo v večjim meri znanje predvsem uporabljati. Znižanje
pomena novega znanja je lahko opozorilo učiteljem, zlasti pri delu z učenci in mlajšimi
starostnimi skupinami, da mora biti motiv pridobivanja novega znanja eden izmed temeljnih
motivov, saj dolgoročna zagotavlja kvalitetnejše učinke opravljenega dela.
Zakaj obiskuješ program »Zdrav življenjski slog« (ker je koristno za moje zdravje)?
Slika 104: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi koristi za moje zdravje – po spolu, v letih
2011, 2012, 2013 in 2014.
90%
80%
70%
60%
50%
40%
2011
30%
2012
20%
2013
10%
2014
Skupno
fantje
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
0%
dekleta
139
Zdrav življenjski slog 2010-2015
12
12
10
11
fantje
13
14
10
11
dekleta
13
14
Slika 105: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi koristi za moje zdravje - učenci in učenke
od 10. do 14. leta starosti, v obdobju od 2011 do 2014.
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
Skupno
2014
2013
2012
2011
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
140
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Na vprašanju: »Ali si vključen v program »Zdrav življenjski slog«, ker je to koristno za tvoje
zdravje?«, so se učenci in učenke v več kot dveh tretjinah opredelili, da je to zelo pomemben
razlog. Iz tega izhaja, da je za učence zdravje bistveno bolj pomembno kot znanje. Zdravje je
nepomemben razlog zgolj za 2 odstotka učencev in učenk. Če se je leta 2011 za zdravje kot
zelo pomemben razlog opredelilo, kar 10 odstotkov več učenk kot učencev, v letih 2012, 2013
in 2014 razlik skoraj ni več. V triletnem obdobju se je pokazal trend postopnega povečevanja
pomena zdravja pri učencih in obraten trend pri učenkah (kar pa za leto 2014 ne velja), toda
absolutna primerjava je še vedno v korist učenk, ki kot zelo pomemben razlog za ukvarjanje s
športom, navajajo korist za zdravje v več kot 70 odstotkih. Čim mlajši so učenci in učenke, tem
pomembneje vrednotijo zdravje, 10 letne učenke so se celo v skoraj 80 odstotkih opredelile za
zdravje kot najbolj pomemben razlog. Pravih razlogov, zakaj se zavedanje o pomembnosti
zdravja pri športni dejavnosti z leti zmanjšuje, ne poznamo. Zelo verjetno pa je vzrok tudi v
zapostavljanju teoretičnih spoznanj o učinku športa na zdravje. Ni dvoma, da je v procesu
športne vadbe ključen dejavnik praktično ukvarjanje s športom, doživljanje, veselje in dobra
družba, toda razumevanja procesov obremenitve in njihovih učinkov ne gre za zapostavljati, če
želimo, da se bodo mladi, v še večji meri s športom ukvarjali tudi v zreli dobi.
Zakaj obiskuješ program »Zdrav življenjski slog« (ker rad tekmujem)?
Slika 106: »Zdrav življenjski slog« obiskujem, ker rad tekmujem – po spolu, v letih 2011, 2012,
2013 in 2014.
50%
45%
40%
35%
30%
25%
2011
20%
2012
15%
2013
10%
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
manj pomemben
fantje
nepomben razlog
Skupno
zelo pomemben
0%
pomemben
2014
nepomben razlog
5%
dekleta
141
Zdrav življenjski slog 2010-2015
12
12
10
11
fantje
13
14
10
11
dekleta
13
14
Slika 107: »Zdrav življenjski slog« obiskujem, ker rad tekmujem - učenci in učenke od 10. do
14. leta starosti, v obdobju od 2011 do 2014.
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
zelo pomemben
pomemben
manj pomemben
nepomben razlog
Skupno
2014
2013
2012
2011
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
142
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Na vprašanju: »Ali si vključen v program »Zdrav življenjski slog«, ker rad tekmuješ?«, so se
učenci in učenke opredelili pozitivno, in sicer učenci v bistveno večji meri kot učenke. Pozitivna
naravnanost se je v zadnjih štirih letih nekoliko povečala pri učencih in neznatno zmanjšala pri
učenkah. Bolj pozitivno do tekmovanj pa se opredeljujejo učenci in učenke mlajših starostnih
skupin.
Zakaj obiskuješ program »Zdrav življenjski slog« (ali se ti zdi, da si zaradi vadbe v tem
program bolj sposoben, zmogljiv)?
Slika 108: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi večje zmogljivosti – po spolu, v letih 2011,
2012 in 2013.
60%
50%
40%
2011
2012
30%
2013
2014
20%
Skupno
10%
0%
nič
malo
veliko
fantje
zelo veliko
nič
malo
veliko
zelo veliko
dekleta
143
Zdrav življenjski slog 2010-2015
12
12
10
11
fantje
13
14
10
11
dekleta
13
14
Slika 109: »Zdrav življenjski slog« obiskujem zaradi večje zmogljivosti - učenci in učenke od
10. do 14. leta starosti, v obdobju 2011 do 2013.
zelo veliko
veliko
malo
nič
zelo veliko
veliko
malo
nič
zelo veliko
veliko
malo
nič
zelo veliko
veliko
malo
nič
zelo veliko
veliko
malo
nič
zelo veliko
veliko
malo
nič
zelo veliko
veliko
malo
nič
zelo veliko
veliko
malo
nič
zelo veliko
veliko
malo
nič
zelo veliko
veliko
malo
nič
Skupno
2014
2013
2012
2011
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
144
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Na vprašanju: »Ali si vključen v program »Zdrav življenjski slog«, ker se ti zdi, da si zaradi
vadbe v tem programu bolj sposoben, zmogljiv?«, se je več kot polovica učencev in nekaj več
kot 40 odstotkov učenk opredelilo, da so zelo veliko pridobili, le 5 odstotkov jih meni, da to ni
pomembno. Fantje se bolj pozitivno opredeljujejo do sprememb v zmogljivosti, enako, le v
večji meri, mislijo tudi mlajši učenci in učenke, katerih se je več kot polovica opredelila, da so
zelo veliko pridobili na zmogljivosti. Učenci in učenke v letu 2014 menijo, da so bolj
napredovali v gibalnih sposobnostih kot v letu 2011, 2012 in 2013. Da so zelo napredovali v
gibalnih sposobnostih je v letu 2014 doseženo najvišje soglasje, kar se sklada z dejanskim
napredkom gibalnih sposobnosti učencev in učenk v letu 2014. Odnos učencev do napredka v
giballnih zmogljivostih je v letu 2014 najboljši, kar pomeni, da so učitelji opozorila v preteklem
letu upoštevali in izboljšali odnos do zagotavljanja takšnih vadbenih programov, ki so
zagotovili višjo raven gibalnih zmogljivosti.
ZDRAVJE UČENCEV IN UČENK
Zdravje učencev in učenk smo ugotavljali s vprašalnikom KIDSCREEN, ki je sestavljken iz
desetih spremenljivk, ki jih je potrebno ovrednotiti na skali od 1 do 5, z vmesnimi desetimi
razponi. Vprašanja so se nanašala na počutje v zadnjem tednu.
Kako bi na splošno ocenil svoje zdravje?
Slika 110: Splošna ocena lastnega zdravja – po spolu, v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.
60%
50%
40%
2011
2012
30%
2013
2014
20%
Skupno
10%
0%
1-1,5
1,6-2,5 2,6-3,5 3,6-4,5
fantje
4,6-5
1-1,5
1,6-2,5 2,6-3,5 3,6-4,5
4,6-5
dekleta
145
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 111: Splošna ocena lastnega zdravja - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v
obdobju od 2011 do 2013.
4,6-5
14
3,6-4,5
2,6-3,5
1,6-2,5
1-1,5
4,6-5
13
3,6-4,5
2,6-3,5
1,6-2,5
1-1,5
4,6-5
Skupno
2014
12
fantje
3,6-4,5
2,6-3,5
2013
1,6-2,5
2012
1-1,5
2011
4,6-5
11
3,6-4,5
2,6-3,5
1,6-2,5
1-1,5
4,6-5
10
3,6-4,5
2,6-3,5
1,6-2,5
1-1,5
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
146
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Pri vprašanju: »Kako ocenjuješ svoje zdravje?«, je pri učencih in učenkah v letu 2014, v
primerjavi z letom 2011, 2012, 2013 dosežena najvišja vrednost občutja zdravja. Ocena zdravja
z odlično se je iz leta 2011 do 2014 bistveno povečala. Pri učencih bolj kot pri učenkah. V letu
2014 so pozitivne spremembe pri smooceni zdravja pri učencih in še posebej pri učenkah zelo
izrazite.
Pri učencih in še posebej pri učenkah ugotavljamo, da je samoocena zdravja mlajših bistveno
boljša kot pri starejših. Na takšno opredelitev učencev in učenk lahko gledamo z dveh različnih
zornih kotov. Obstaja verjetnost, da si starejši učenci in še posebej učenke postavljajo ostrejše
kriterije za oceno svojega zdravja, ker v šolskem sistemu in v socialnem okolju pridobijo veliko
informacij o zdravju. Druga možnost za manj optimistično oceno zdravja pri starejših pa lahko
izhaja iz doživljanja pospešenega telesnega razvoja, ki ga verjetno učenci in še posebej učenke
razumejo kot zdravstvene težave.
Ocena zdravja tako učencev kot učenk je sicer zelo visoka, saj je zelo slabo oceno dal zgolj
odstotek učencev in učenk. V letu 2013 smo učitelje športne vzgoje pozvali da v svojih okoljih
rezultate preteklega leta kritično obravnavajo in jim v programu »Zdrav življenjski slog«
posvetijo več pozornosti, tako z vidika osveščanja, kot tudi s še bolj načrtnim delom pri
opredelitvi vsebin, obremenitev in metod dela, ki bodo sledile ciljem zagotavljanja višje ravni
zdravja učencev in učenk. Zelo verjetno je, da so se prizadevanja učiteljev da učence in učenke
bolj ozaveščajo o pomenu zdravja za aktivni življenjski slog, izkazala kot pozitivni dejavnik na
oblikovanje pozitivnega mnenja o zdravju, ki je v letu 2014 dosegla najvišjo raven.
Ali si se počutil »fit« in dobro?
Slika 112: Ocena dobrega počutja in forme – po spolu, v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.
70%
60%
50%
2011
40%
2012
2013
30%
2014
20%
Skupno
10%
0%
1
2
3
fantje
4
5
1
2
3
4
5
dekleta
147
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 113: Ocena dobrega počutja in forme - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v
obdobju 2011 do 2014.
14
4
2
13
5
3
4
12
dekleta
1
2
11
5
3
1
4
10
Skupno
2
2014
14
5
2013
2012
3
2011
1
13
4
2
12
fantje
5
3
1
11
4
2
10
5
3
1
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
148
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Pri vprašanju: »Ali si se počutil »fit« in dobro?«, se je več kot 50 odstotkov fantov odločilo za
odlično oceno, pri dekletih pa nekaj manj kot polovica. Ocene so v letu 2014, v primerjavi z
leti 2011, 2012, 2013, najvišje. Pri starejših učencih in učenkah so ocene praviloma nižje. Ocene
dobrega počutja so sicer visoke. Dobro počutje nedvomno odraža dobro izpeljano vadbo in
vzpodbude za samoorganizirano vadbo in vadbo v okviru društev.
Kljub temu, da so ocene dobrega počutja visoke, pa moramo biti pozorni na skoraj 20 odstotkov
učencev in učenk, ki s svojim počutjem niso zadovoljni. V vadbenem programu bo potrebno
izbrati takšne rešitve, ki bodo omogočale še boljše počutje učencev. Večjo zmogljivost je
mogoče pridobiti z optimalnimi obremenitvami in ustrezno vsebino. V letu 2014 se zmanjšalo
število učencev, ki so svoje dobro počutje «sem fit« ocenili z oceno ena, dve in tri, takšne ocene
so se v letu 2014 najbolj zmanjšale pri učenkah, čeprav so absolutno še vedno večkrat
uporabljene kot pri učencih.
Ali si se počutil žalosten?
Slika 114: Ocena občutka žalosti – po spolu, v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.
60%
50%
40%
2011
2012
30%
2013
2014
20%
Skupno
10%
0%
1
2
3
fantje
4
5
1
2
3
4
5
dekleta
149
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 115: Ocena občutka žalosti - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v obdobju od
2011 do 2014.
14
4
2
13
5
3
4
12
dekleta
1
2
11
5
3
1
4
10
Skupno
2
2014
14
5
2013
2012
3
2011
1
13
4
2
12
fantje
5
3
1
11
4
2
10
5
3
1
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
150
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Pri vprašanju: »Ali si se počutil žalosten?«, je tako ocenilo svoje stanje nekaj več kot polovica
učencev in nekaj manj učenk. Rezultat je nekoliko boljši kot v preteklih dveh letih in
pričakovan, če upoštevamo nekatera prejšnja vprašanja, ki so opredeljevala pozitivne
osebnostne lastnosti. Žalostni se v večjem številu počutijo mlajši učenci, ki postopoma osvajajo
določene socialne vloge. Število žalostnih učencev je relativno veliko, vzpodbudno pa je, da se
z vključevanjem v organizirano športno vadbo število le teh zmanjšuje.
Ali si lahko v svojem prostem času počel stvari, ki si jih želel početi?
Slika 116: Ocena željene izrabe prostega časa – po spolu, v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.
60%
50%
40%
2011
2012
30%
2013
2014
20%
Skupno
10%
0%
0
1
2
3
fantje
4
5
1
2
3
4
5
dekleta
151
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 117: Ocena željene izrabe prostega časa - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v
obdobju od 2011 do 2014.
14
5
3
1
13
4
2
12
dekleta
5
3
1
11
4
2
10
5
3
Skupno
1
2014
2013
14
4
2012
2
2011
13
5
3
1
12
fantje
4
2
11
5
3
1
10
5
3
1
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
152
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Na vprašanju: »Ali si v prostem času počel stvari, ki si jih želel početi?«, se je z oceno odlično
v vseh preučevanih letih ocenilo nekaj več kot polovica učencev in nekoliko manj kot polovica
učenk. Velja pravilo, da imajo bistveno več prostega časa, v katerem počnejo stvari, ki jih želijo,
mlajše starostne skupine učencev in učenk, zlasti za 13 in 14 letne učenke pa velja, da ga imajo
najmanj, kar je razumljivo, saj imajo učenke bistveno širše zasnovane potrebe kot učenci, ker
so preprosto biološko starejše.
Iz analize štiriletnega obdobja izhaja, da se je zaradi povečanega obsega športne dejavnosti
razpoložljivi prosti čas povečal v letu 2014, še posebej pri učencih, kar toliko bolj velja za
starejše starostne skupine.
Očitno učenci in učenke pri športu pridobivajo na samozavesti in tako znajo uveljaviti svoja
hotenja, hkrati pa pridobijo tudi spoznanje o koristni izrabi prostega časa in si zato lahko v
relativno velikem obsegu oblikujejo svoj prosti čas, pri čemer jim športna dejavnost lahko
koristi.
Ali si se v šoli dobro počutil?
Slika 118: Ocena dobrega počutja v šoli – po spolu, v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.
50%
45%
40%
35%
30%
2011
25%
2012
2013
20%
2014
15%
Skupno
10%
5%
0%
1,0
2,0
3,0
fantje
4,0
5,0
,5
1,0
2,0
3,0
4,0
5,0
dekleta
153
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 119: Ocena dobrega počutja v šoli - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v obdobju
od 2011 do 2014.
14
5,0
3,0
1,0
13
4,0
2,0
4,0
12
dekleta
0,5
2,0
11
5,0
3,0
1,0
Skupno
2,0
2014
10
4,0
2013
5,0
14
2012
3,0
2011
1,0
13
4,0
2,0
12
fantje
5,0
3,0
1,0
11
4,0
2,0
10
5,0
3,0
1,0
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
154
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Na vprašanju: »Ali se v šoli dobro počutiš?«, se je v letu 2013 z najvišjo oceno ocenilo več kot
45 odstotkov učencev in učenk. Za spoznanje bolje kot učenke se v šoli počutijo učenci. Z
dobrim počutjem v šoli so bistveno bolj zadovoljni učenci mlajših starostnih skupin.
Zadovoljstvo s počutjem v šoli se je v zadnjem letu izboljšalo in je pri učencih na najvišji ravni
v zadnjih štirih letih, pri učenkah pa le nekoliko nižje kot leta 2011.
Izrazito nezadovoljstvo s počutjem v šoli izraža okrog 5 odstotkov učencev in učenk. Dobro
počutje v šoli ima seveda pomemben vpliv na celotni vzgojno izobraževalni sistem, ki lahko z
dobrim počutjem otrok zaradi pozitivne motivacije dosega bistveno boljše rezultate.
Ali si bil lahko pri pouku oziroma učenju zbran?
Slika 120: Ocena zbranosti pri pouku in učenju – po spolu, v letih 2011, 2012, 2013 in 2014.
60%
50%
40%
2011
2012
30%
2013
2014
20%
Skupno
10%
0%
1
2
3
fantje
4
5
1
2
3
4
5
dekleta
155
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 121: Ocena zbranosti pri pouku in učenju - učenci in učenke od 10. do 14. leta starosti, v
obdobju 2011 do 2014.
14
4
2
13
5
3
4
12
dekleta
1
2
11
5
3
1
4
10
Skupno
2
2014
14
5
2013
2012
3
2011
1
13
4
2
12
fantje
5
3
1
11
4
2
10
5
3
1
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
156
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Na vprašanju: »Ali si bil pri pouku oziroma učenju lahko zbran?«, se je z odlično oceno ocenilo
skoraj 50 odstotkov učencev in učenk. Zelo velike težave z zbranostjo pri pouku in učenju ima
nekaj manj kot 5 odstotkov učencev in učenk. Pri učencih in učenkah se je zbranost pri pouku
in učenju po njihovem mnenju nekoliko povečala in je v letu 2014 najvišja v zadnjih štirih letih.
Zanimiva je primerjava različnih starostnih skupin, saj bistveno več mlajših učencev in učenk
izraža mnenje, da z zbranostjo pri pouku in učenju nimajo težav. Glede na subjektivna mnenja
učenk in še posebej učencev predpostavljamo, da je napetost oziroma stresnost dela v šoli
primerna, in da sodelovanje v programu »Zdrav življenjski slog« pomembno prispeva k boljšim
razmeram za delo v šoli. V drugem projektu bi bilo smiselno proučiti ali se je izboljšal tudi učni
uspeh tistih, ki so vključeni v program »Zdrav življenjski slog«. Glede na dobljene rezultate v
tej študiji, bi lahko pričakovali boljši učni uspeh učencev in učenk.
Struktura zdravja in povezanost povprečne gibalne zmogljivosti s samooceno zdravja za
učence in učenke od 10. do 14. leta starosti.
Slika 122: Povezanost povprečne gibalne zmogljivosti in vprašalnika za samooceno zdravja za
učence od 10. do 14. leta starosti.
Povezanost XT - zdravje
,400
,300
,200
,100
,000
M 10
-,100
M 11
-,200
M 12
ZBRANOST01
POCUTJE_SOLA
S_PRIJATELJI
ZELEL_POCETI
CAS_ZASE
OSAMLJEN
ZALOSTEN
ENERGIJA
FIT
OCENA_ZDRAVJA
V_ZADNJIH_2_DNEH
BOLEZEN
TELEFON
TELEVIZIJA
RACUNALNIK
UR_TEDEN
UR_NA_TEDEN
-,300
M 13
M 14
fantje
157
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Slika 123: Povezanost povprečne gibalne zmogljivosti in vprašalnika za samooceno zdravja za
učenke od 10. do 14. leta starosti.
Povezanost XT - zdravje
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0
-0,1
-0,2
-0,3
-0,4
Ž 10
Ž 11
Ž 12
ZBRANOST01
POCUTJE_SOLA
S_PRIJATELJI
ZELEL_POCETI
CAS_ZASE
OSAMLJEN
ZALOSTEN
ENERGIJA
FIT
OCENA_ZDRAVJA
V_ZADNJIH_2_DNEH
BOLEZEN
TELEFON
TELEVIZIJA
RACUNALNIK
UR_TEDEN
UR_NA_TEDEN
Ž 13
Ž 14
dekleta
Tabela 2: Korelacijski koeficienti dejavnikov zdravja.
Ocena
zdravj
a
Ocena
zdravja
Fit
0,47
Energija
0,38
Žalosten
-0,03
Osamlje
n
0,00
Čas zase
0,24
Želel
početi
S
prijatelji
Počutje
šola
Zbranos
t
0,22
Fit
0,4
7
0,22
0,24
0,24
0,5
7
0,0
8
0,0
6
0,3
2
0,3
1
0,3
3
0,3
5
0,3
2
Energij
a
Žaloste
n
Osamlje
n
Želel
počet
i
0,22
S
prijatelj
i
0,22
Počutj
e šola
Zbranos
t
0,00
Čas
zas
e
0,24
0,38
-0,03
0,24
0,24
0,57
-0,08
-0,06
0,32
0,31
0,33
0,35
0,32
-0,08
-0,13
0,29
0,32
0,33
0,34
0,30
0,65
0,09
-0,09
-0,08
-0,03
-0,06
0,02
-0,06
-0,08
-0,02
-0,04
0,50
0,27
0,29
0,28
0,43
0,33
0,28
0,35
0,26
-0,08
-0,13
0,65
0,29
-0,09
0,02
0,32
-0,09
-0,06
0,50
0,33
-0,08
-0,08
0,27
0,43
0,34
-0,03
-0,02
0,29
0,33
0,35
0,30
-0,06
-0,04
0,28
0,28
0,26
0,50
0,50
158
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Tabela 3: Faktorska analiza strukture vprašalnika za samooceno zdravja.
Ocena zdravja
Fit
Energija
Žalosten
Osamljen
Čas zase
Želel početi
S prijatelji
Počutje šola
Zbranost
1
0,18
0,26
0,27
-0,06
0,01
0,61
0,76
0,49
0,44
0,39
Faktor
2
0,53
0,76
0,64
-0,04
-0,04
0,23
0,13
0,26
0,34
0,33
3
0,02
-0,04
-0,12
0,68
1,00
0,02
-0,05
-0,06
0,00
-0,03
Iz zgoraj prikazanih grafov izhaja, da je povprečna gibalna zmogljivost - XT (XT je
standardizirana povprečna vrednost vseh gibalnih sposobnosti) pomembno povezana z
nekaterimi okoljskimi dejavniki in s standardiziranim vprašalnikom za oceno zdravja
(standardiziran na ravni EU).
Faktorska analiza navedenih vprašanj verodostojno predstavlja naslednje faktorje: faktor
POZITIVNO OSEBNO POČUTJE (imam čas zase, za prijatelje, počnem kar želim in se dobro
počutim v šoli), faktor, ki bi lahko poimenovali ZDRAV IN ZMOGLJIV, (ocena zdravja, sem
fit in imam veliko energije) in tretji faktor DEPRESIVNOST (sem žalosten in osamljen). Za
prvi in drugi faktor smo v korelacijski matriki dobili visoke pozitivne projekcije med 0,20 in
0,40; za tretji faktor pa praviloma negativne značilne projekcije vrednosti okrog 0,20 do 0,30.
Na ta način smo v Sloveniji prvič, na visoko reprezentativnem vzorcu, dokazali pozitivno
povezanost gibalnih sposobnosti in zdravja, ki je opredeljeno z najboljšim merskim postopkov
za oceno zdravja v Evropski uniji.
159
Zdrav življenjski slog 2010-2015
ZAKLJUČEK
CILJI
Ugotoviti razlike med spremembami v telesnem in gibalnem razvoju učencev in učenk
eksperimentalne skupine, ki so obiskovali intervencijski program »Zdrav življenjski
slog« ter učenci in učenkami kontrolne skupine iz istih šol, ki v program niso bili
vključeni.
2. Ugotoviti stanje življenjskega sloga učencev in učenk, ki so bili vključeni v
intervencijski program »Zdrav življenjski slog«.
3. Ugotoviti povezanost telesnega in gibalnega razvoja z nekaterimi dejavniki “zdravja”.
1.
CILJE SMO PREVERJALI NA VZORCU
V analizo vprašalnika o življenjskem slogu in zdravju smo vključili 7367 učenk in učencev.
V analizo telesnega in gibalnega razvoja smo vključili v eksperimentalno skupino 1805 učencev
in 1350 učenk, ki so leta 2015 vključili v intervencijski program »Zdrav življenjski slog« ter
8354 učencev in 8175 učenk, ki so bili vključeni v kontrolno skupino iz istih šol kot učenci
eksperimentalnega programa.V kontrolno in eksperimentalno skupino smo tako vključili
19.684 učenk in učencev.
METODE
1. Desktiptivna statistika in kontingenčne tabele.
2. Izračunali smo indeks sprememb med kontrolno in eksperimentalno skupino za telesni
in gibalni razvoj.
3. Korelacijske koeficiente smo izračunali med spremenljivkami telesnega in gibalnega
razvoja ter med spremenljivkami zdravja.
4. Strukturo zdravja smo ugotavljali s faktorsko analizo.
5. Uporabili smo rezultate testiranj Športno vzgojnega kartona.
6. Dejavnike življenjskega sloga in zdravja smo ugotavljali z anketiranjem učencev in
učenk s posebej prilagojenim vprašalnikom.
160
Zdrav življenjski slog 2010-2015
UGOTOVITVE
Ugotovitev, da pri obeh spolih ni bistvene razlike v deležu debelih med eksperimentalno
(športni program »Zdrav življenjski slog«) in kontrolno skupino (učenci, ki na izbranih šolah
niso vključeni v program »Zdrav življenjski slog«) se potrjuje tudi v letu 2015 in je razveseljiva.
Zelo pozitivno je dejstvo, da je delež debelih, ki so vključeni v športni vadbeni program »Zdrav
življenjski slog«, skoraj enak tistemu pri redni športni vzgoji. Odprtost prilagojenega programa,
tudi za debele, je bistvenega pomena in dejansko osmišlja predložen program, ki je predvsem
namenjen šibkejšim. Toda kljub temu še obstajajo rezerve, da se še poveča število debelih v
programu »Zdrav življenjski slog«. Opaziti je trend, da je v letu 2015 usklajenost večja kot v
letih 2011, 2012 in 2013. S pridobljenimi izkušnjami in z dodatno aktivnostjo bodo rezultati v
prihodnje lahko še boljši.
Obstaja zakonitost, ki je opazna skoraj v vseh razredih, da se je količina kožne gube nadlahti
pri eksperimentalni skupini v primerjavi s kontrolno skupino v letu 2014 statistično pomembno
znižala. Pozitiven vpliv eksperimentalnega programa na zmanjšanje količine podkožnega
maščevja je razviden in pričakovan. Zato je tudi v nadaljevanju eksperimenta potrebno
zagotavljat ustrezno pozornosti zagotavljanju primerne telesne teže tako pri učencih kot pri
učenkah. Pozitivne spremembe pri zmanjšanju podkožnega maščevja so skoraj identične pri
obeh spolih.
Razlike med učenci in učenkami, ki so obiskovali program »Zdrav življenjski slog« in
kontrolno skupino učencev so v letu 2014 pozitivne in statistično pomembne v korist
eksperimentalne skupine. Praviloma so pozitivne razlike pri vseh gibalnih sposobnosti, še
posebej pri koordinaciji gibanja vsega telesa, mišični moči ramenskega obroča in aerobni
zmogljivosti.
Razlike v koordinaciji gibanja vsega telesa med eksperimentalno in kontrolno skupino so v letu
2014 statistično pomembno pozitivne in sicer v korist eksperimentalne skupine, relativno velike
in nekoliko bolj poudarjene pri učenkah.
Obseg vadbe v okviru programa »Zdrav življenjski slog« se je povečal in omogočil pozitivne
spremembe v korist učencev in učenk eksperimentalne skupine. Vadbeni program je vseboval
primerno količino raznovrstnih gibalnih nalog, ki so jih učenci in učenke izvajati zbrano in
natančno. Razvoj koordinacije gibanja je mogoč pod pogojem zelo raznovrstnih neznanih
gibalnih nalog, ki zahtevajo tudi ustrezno regeneracijo telesa, hkrati pa zahteva zelo pestro
uporabo učnih metod in oblik dela in seveda primerno gostoto dela. Razvoj koordinacije gibanja
je mogoč tudi z uporabo že znanih gibalnih nalog, toda jih je potrebno izvajati v različnih
okoliščinah z dodatnimi gibalnimi nalogami, ki vzpodbujajo izziv za učence in učenke, da jih
bodo izvajale skladno, hitro in učinkovito.
161
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Razlike v vzdržljivostni moči ramenskega obroča in rok med eksperimentalno in kontrolno
skupino so v letu 2014 stastično pomembno pozitivne. Spremembe so velike in dosegajo
vrednosti med 5-10% izboljšanja mišične moči rok in ramenskega obroča. Največje pozitivne
spremembe so dosežene pri 14 letnih učencih in presegajo 10 odstotkov.
Ugotovitev je še posebej presenetljiva, ker imamo v Sloveniji že več desetletni trend upadanja
vzdržljivostne moči rok in ramenskega obroča. Neustrezna vzdržljivost v moči je zelo slaba
podlaga za zdrav življenjski slog še posebej zato, ker vpliva na slabšo držo telesa in v končni
meri na bolečine v vratu in ramenih. Prav zaradi tega so pozitivne spremembe v mišični moči
ramenskega obroča in rok še posebej pomembne.
Razlike v splošni vzdržljivosti med eksperimentalno in kontrolno skupino v letu 2014 so
pozitivne in statistično pomembne pri vseh starostnih skupinah učencev in učenk. Pri učencih
se pozitivne razlike stopnjuje vzporedno s starostjo otrok, najvišje vrednosti napredka, ki
bistveno presega 5% smo ugotovili pri učencih v devetem razredu osnovne šole.
Potrebno je poudariti, da imamo v Sloveniji že dolgo obdobje poslabšanja splošne vzdržljivosti
pri učencih in učenkah, zato je v analizi preteklega leta ugotovljena tendenca po izboljšanju
splošne vzdržljivosti bilo pozitivno sporočilo,ki so ga učitelji športne vzgoje v letošnjem letu
temeljito nadgradili. Aerobna zmogljivost je najpomembnejši dejavnik gibalnih sposobnosti za
izboljšanje zdravega življenjskega sloga otrok in mladine.
V programih, načrtovanju in realizaciji vadbe je bilo storjeno vse potrebno, da se je obstoječe
stanje splošne vzdržljivosti bistveno radikalno spremeniti v pozitivno smer, zato se upravičena
pričakovanja, da se pomemben napredek aerobnih zmogljivosti nadaljeval tudi v naslednjih
letih. Le na ta način bi postopoma lahko izničili negativne posledice vsaj pri bodočih
generacijah, ki so bile ugotovljne v preteklih dveh desetletjih. Ni dvoma, da bo potrebnega še
veliko več napora, povečati obremenitve in predvsem razumsko motivirati učence in učenke,
še zlasti tiste v zadnjem triletju, da bodo odpravljene posledice preteklega obdobja odpravljene.
Športna dejavnost učencev se je v letu 2012 in še posebej v letu 2013 in 2014, v primerjavi z
letom 2011, povečala in to predvsem v kategorijah 2 uri in več v zadnjih dveh dneh. Očitno se
je delež tistih učencev, ki se vzporedno z vadbo v šoli, ukvarjajo še z vadbo v društvih in so
samoaktivni, bistveno povečal, kar smo delno lahko sklepali že ob podatku, da veliko več otrok
redno tekmuje in manj gleda televizijo. Rezultati o času športne dejavnosti v zadnjih dveh dneh
potrjujejo ugotovitev, da je tudi v četrtem letu programa »Zdrav življenjski slog« prišlo do
kakovostnih sprememb v prid razvoja učencev.
V spremljavi vse od leta 2011 nismo ugotovili tako velikih sprememb trenda pri zmanjševanju
časa, ki ga učenci prebijejo z delom in igro za računalnikom, kot v letu 2014. Tako pri učencih
in učenkah se je za več kot 5% povečalo število tistih, ki se z računalnikom ne ukvarjajo, še
bolj bistveno pa je, da smo dosegli najnižje število učencev in učenk, ki se z računalnikom
ukvrjajo 3,4 ali celo 5 ur dnevno. Zmanjšanje časa za igro in delo z računalnikom, obseg
ukvarjanja z računalnikom je pred štirimi leti bil izjemno velik, je bilo pričakovano z ozirom
na to, da se je bistveno povečal čas, ki ga učenci in učenke namenojo za športno vadbo.
162
Zdrav življenjski slog 2010-2015
V letu 2014 pa se je bistveno povečalo število učencev (skoraj za 10%), ki se ukvarjajo s
košarko v interesnih programih šol. Promocijske aktivnosti pri izvedbi Evropskega prvenstva v
košarki so bile več kot učinkovite, saj je drastično povečanja števila učencev, ki so ukvarjajko
s košarko prav gotovo posledica uspešno izvedenega Evropskega prvenstva v košarki, ki je na
različnih krajih v Sloveniji vzpodbudilo mlade za to športno dejavnost. K takšni usmeritvi otrok
v košako je zelo verjetno bistveno pripomogel dober rezultat košarkarske reprezentance, smo
pa tudi mnenja, da zelo dobra opremljenost šol za to zvrst športa in seveda kadrovski in
organiozacijski potencial, ki ga imajo šole. Ugotavljamo tudi, da se je število učencev v
društvih, ki se ukvarjajo s košarko bistveno manj povečalo, kot v interesnih programih šol. V
društvih se število učenk, ki igrajo košarko v letu 2014 ni povečalo.
Kljub izjemnemu vplivu medijev v preteklem letu je najbolj pogosta izbira še vedno odbojka
in ples tudi v letu 2014 (pa tudi gimnastike) pri učenkah, športni vsebini pa imata lahko
dolgoročne pozitivne učinke, saj sta to dve športni zvrsti, ki sta med pogostejšimi izbirami pri
odrasli populaciji žensk, kar pomeni, da so učenke opravile zelo dobro pripravo za svojo športno
rekreativno ukvarjanje po zaključku šolanja. Nogomet in košarka kot prva izbrana športa pri
učencih pa imata svoje omejitvene dejavnike v odrasli dobi (zahteva po izvajanju eksplozivnih
in hitrih gibalnih struktur s prevladujočo anaerobno telesno dejavnostjo), v kateri mora zaradi
zdravja prevladovati aerobna dejavnost in vzdrževanje drugih gibalnih sposobnosti. Je pa
potrebno upoštevati, da je pri moški populaciji prevladujoč motiv užitka pred zdravjem in je
tak izbor, z vidika vpliva socialnega okolja (ne pa strokovnosti), pričakovan.
Ugotavljamo, da se je obseg športnih tekmovanj bistveno povečal, hkrati pa se je bistveno
spremenil odnos učencev in učenk do športnih tekmovanj za društva ali šolo.
Nekaj krat več učencev in učenk v letu 2014 tekmuje za šolo, zelo izrazito pa se je zmanjšal
delež tistih učencev in učenk, ki tekmujejo za društva. Iz podatkov je razvidno, da je šola
prevzela številna športna tekmovanja, ki so jih prej organizirala društva. Tako velike
spremembe tekmovalnih sistemov bi bilo smiselno proučevati tako z ožjega strokovnega vidika,
kot tudi organizacijskega in v končni meri finančnega aspekta. Zanimiva je ugotovitev, da je
delež učencev in učenk pri šolskih tekmovanjih praktično enak, le v društvih tekmuje nekaj več
učencev.
V letu 2014 ugotavljamo bistveno izboljšanje stanja skupne športne dejavnosti staršev in otrok,
najkvalitetnejše oblike skupne vadbe vsaj enkrat tedensko se je pri obeh spolih povečala za več
kot 20 odstotnih točk. Vadba v družinskem krogu je prisotna pri nekaterih starostnih kategorijah
že nekaj več kot pri eni tretjini družin. Omenjena sprememba je izjemno pozitivna in je rezultat
na eni strani zelo verjetno kvalitetne izvedbe programa »Zdrav življenjski slog«, na drugi stran
po pozitno naravnana medijska odmevnost TV, radia, dnevnih časopisov, tednikov in revij pa
tudi spletnih aplikacij, ki obravnava potivne učinke športne.dejavnosti na zdravje in kvaliteto
življenja. Poudariti pa velja tudi vloga zdravstva in šolstva, ki se vse bolj pozitivno opredeljuje
do športne dejavnosti vseh starostnih kategorij in ne nazadnje tudi pozitivnega odnosa do športa
številnih pomembnih osebnosti iz različnih področij javnega življenja.
163
Zdrav življenjski slog 2010-2015
V letu 2014 se je v primerjavi z letom 2013 pomembnost usvajanja novih znanj povečala pri
obeh spolih, nekoliko bolj pa pri učenkah. Velja pa pravilo, da čim mlajši so učenci in učenke,
tem večjo željo imajo po novih znanjih, starejši očitno želijo v večjim meri znanje predvsem
uporabljati. Znižanje pomena novega znanja je lahko opozorilo učiteljem, zlasti pri delu z
učenci in mlajšimi starostnimi skupinami, da mora biti motiv pridobivanja novega znanja eden
izmed temeljnih motivov, saj dolgoročna zagotavlja kvalitetnejše učinke opravljenega dela.
Učenci in učenke v letu 2014 menijo, da so bolj napredovali v gibalnih sposobnostih kot v letu
2011, 2012 in 2013. Da so zelo napredovali v gibalnih sposobnostih je v letu 2014 doseženo
najvišje soglasje, kar se sklada z dejanskim napredkom gibalnih sposobnosti učencev in učenk
v letu 2014. Odnos učencev do napredka v giballnih zmogljivostih je v letu 2014 najboljši, kar
pomeni, da so učitelji opozorila v preteklem letu upoštevali in izboljšali odnos do zagotavljanja
takšnih vadbenih programov, ki so zagotovili višjo raven gibalnih zmogljivosti.
Ocena zdravja tako učencev kot učenk je sicer zelo visoka, saj je zelo slabo oceno dal zgolj
odstotek učencev in učenk. V letu 2013 smo učitelje športne vzgoje pozvali da v svojih okoljih
rezultate preteklega leta kritično obravnavajo in jim v programu »Zdrav življenjski slog«
posvetijo več pozornosti, tako z vidika osveščanja, kot tudi s še bolj načrtnim delom pri
opredelitvi vsebin, obremenitev in metod dela, ki bodo sledile ciljem zagotavljanja višje ravni
zdravja učencev in učenk. Zelo verjetno je, da so se prizadevanja učiteljev da učence in učenke
bolj ozaveščajo o pomenu zdravja za aktivni življenjski slog, izkazala kot pozitivni dejavnik na
oblikovanje pozitivnega mnenja o zdravju, ki je v letu 2014 dosegla najvišjo raven
Pri vprašanju: »Ali si se počutil »fit« in dobro?«, se je več kot 50 odstotkov fantov odločilo za
odlično oceno, pri dekletih pa nekaj manj kot polovica. Ocene so v letu 2014, v primerjavi z
leti 2011, 2012, 2013, najvišje. Pri starejših učencih in učenkah so ocene praviloma nižje. Ocene
dobrega počutja so sicer visoke. Dobro počutje nedvomno odraža dobro izpeljano vadbo in
vzpodbude za samoorganizirano vadbo in vadbo v okviru društev.
Na vprašanju: »Ali si bil pri pouku oziroma učenju lahko zbran?«, se je z odlično oceno ocenilo
skoraj 50 odstotkov učencev in učenk. Zelo velike težave z zbranostjo pri pouku in učenju ima
nekaj manj kot 5 odstotkov učencev in učenk. Pri učencih in učenkah se je zbranost pri pouku
in učenju po njihovem mnenju nekoliko povečala in je v letu 2014 najvišja v zadnjih štirih letih.
Med drugim ugotavljamo, da je povprečna gibalna zmogljivost - XT (XT je standardizirana
povprečna vrednost vseh gibalnih sposobnosti), pomembno statistično povezana z nekaterimi
okoljskimi dejavniki in s standardiziranim vprašalnikom za oceno zdravja (standardiziran na
ravni EU).
Faktorska analiza navedenih vprašanj verodostojno predstavlja naslednje faktorje: faktor
POZITIVNO OSEBNO POČUTJE (imam čas zase, za prijatelje, počnem, kar želim in se dobro
počutim v šoli), drugi faktor imenovan ZDRAV IN ZMOGLJIV (ocena zdravja, sem fit in imam
veliko energije)in tretji faktor DEPRESIVNOST (sem žalosten in osamljen). Na prvi in drugi
faktor smo v korelacijskim matriki dobili visoke pozitivne projekcije med 0,20 in 0,40, na tretji
faktor pa praviloma negativne značilne projekcije vrednosti okrog 0,20 do 0,30. Na ta način
164
Zdrav življenjski slog 2010-2015
smo v Sloveniji prvič dokazali, na visoko reprezentativnem vzorcu, pozitivno povezanost med
gibalnimi sposobnostmi in zdravjem, ki je opredeljeno z najboljšim merskim postopkom za
oceno zdravja v Evropski uniji.
Na osnovi številnih dejavnikov gibalne zmogljivosti, telesnih značilnosti, vključenosti v športni
program, odnosa do učinkov športa na osebnostni razvoj in elementov, ki sestavljajo oceno
zdravja, lahko ugotovimo, da je v letu 2014, v primerjavi z leti 2011-2013, prišlo do pozitivnih
sprememb, ki jih zagotavlja dodatni športni program »Zdrav življenjski slog«. V skladu s
pričakovanji je učinek dodatnih dveh ur športne dejavnosti ob 3. urah športne vzgoje zagotovil
dodano vrednost, ki se kaže v še večjem obsegu športne vadbe v društvih in večji
samoaktivnosti, hkrati pa zagotavlja napredek v osebnostnem, telesnem in gibalnem razvoju
otrok in mladine. Napredek je v skladu s teorijo, da dve uri telesne dejavnosti dnevno,
zagotavljata pospešen razvoj učencev in učenk. Z vsemi oblikami vadbe kot so redna športna
vzgoja, dodatne dve uri v »Zdravem življenjskem slogu, vadba v društvih in samoaktivnost,
smo osnovni cilj dosegli.
Vzporedno s pozitivnimi dosežki v programu »Zdrav življenjski slog« pa je potrebno povečati
zavedanje, da je mogoče z izboljšavami v vodenju in načrtovanju procesa vadbe doseči še boljše
rezultate. Ob doseženem cilju, da so učenci in učenke zelo zadovoljni s programom, pa moramo
izpostaviti, da je mogoče učence še kljub napredku tudi bistveno več naučiti in predvsem
povečati gibalno zmogljivost in še več storiti za gibalno manj kompetentnme učenke in še
posebej učence. Bistveno večji poudarek v športni vadbi bi moral biti na povečanju aerobne
zmogljivosti in mišični moči ramenskega obroča in rok ter na povečanju koordinacije gibanja
vsega telesa, klju temu, da je bil v letu 2014 narejen pomemben pozitiven premik. Analiza je
hkrati z nekaterimi ugotovitvami izpostavila tudi številne dodatne možnosti raziskovanja, ki bi
lahko omogočilo bolj kakovostno načrtovanje in realizacijo športne vadne, predvsem z gibalno
manj kompetentnimi učenci in učenkami in še posebej z nadarjenimi učenci, s katero bi lahko
v športnih društvih znantno racionalizirali proces treninga in predvsem zagotovili bistveno
večje učinke pri vadbi učencev in učenk.
Ni mogoče mimo ugotovitve, da mladim nezaposlenim profesorjem športne vzgoje, ki pred
začetkom nastopa dela v programu »Zdrav življenjski slog« niso imeli dovolj praktičnih
izkušenj, na določenih strokovnih področjih manjka znanja. Prav zato bi bilo potrebno
organizirati dodatna izpopolnjevanja za učitelje, na katerih bi morali izmenjati prevsem
pozitivne prakse nekaterih šol, vzporedno pa zagotoviti ustrezna znanja za tista področja, na
katerih bi upravičeno lahko pričakovali večje pozitivne spremembe pri učencih in učenkah. Še
posebej priporočamo program izobraževanja, ki bi bil usmerjen v pridobivanja znanja o
kondicijskem treniranju, racionalni rabi sodobnih oblik dela in zagotavljanje pogojev za
povečanje motivacije.
165
Zdrav življenjski slog 2010-2015
LITERATURA
Adamo, K. B., S. A. Prince, A. C. Tricco, S. Connor-Gorber in M. Tremblay (2009). "A
comparison of indirect versus direct measures for assessing physical activity in the
pediatric population: A systematic review." International Journal of Pediatric Obesity
4(1): 2-27.
Ainsworth, B. E., W. L. Haskell, S. D. Herrmann, N. Meckes, D. R. Bassett Jr, C. Tudor-Locke,
J. L. Greer, J. Vezina, M. C. Whitt-Glover in A. S. Leon (2011). "2011 Compendium of
Physical Activities: a second update of codes and MET values." Medicine and Science
In Sports and Exercise 43(8): 1575-1581.
Angelus, E. (2012). Agenda for child-friendly neighbourhood planning policy
recommendations for european cities to support children and young people. Stuttgart,
Stuttgart Coordination Office Cities for Children, Policy Office of the Mayor.
Blüher, M. (2010). "The distinction of metabolically ‘healthy’from ‘unhealthy’obese
individuals." Current Opinion in Lipidology 21(1): 38-43.
Bowler, D. E., L. M. Buyung-Ali, T. M. Knight in A. S. Pullin (2010). "A systematic review of
evidence for the added benefits to health of exposure to natural environments." BMC
Public Health 10(1): 456.
Bratina, N., V. Hadžić, T. Batellino, B. Pistotnik, M. Pori, D. Šajber, M. Žvan, B. Škof, G.
Jurak in M. Kovač (2011). "Slovenske smernice za telesno udejstvovanje otrok in
mladostnikov v starostni skupini od 2 do 18 let." Zdravstveni vestnik 80(12): 885-896.
Brown, T. in C. Summerbell (2009). "Systematic review of school‐based interventions that
focus on changing dietary intake and physical activity levels to prevent childhood
obesity: an update to the obesity guidance produced by the National Institute for Health
and Clinical Excellence." Obesity Reviews 10(1): 110-141.
Calori, G., G. Lattuada, L. Piemonti, M. P. Garancini, F. Ragogna, M. Villa, S. Mannino, P.
Crosignani, E. Bosi in L. Luzi (2011). "Prevalence, Metabolic Features, and Prognosis
of Metabolically Healthy Obese Italian Individuals The Cremona Study." Diabetes Care
34(1): 210-215.
Cappuccio, F. P., F. M. Taggart, N.-B. Kandala in A. Currie (2008). "Meta-analysis of short
sleep duration and obesity in children and adults." Sleep 31(5): 619.
Castetbon, K. (2015). "Recent prevalence of child and adolescent overweight and obesity in
France and abroad." Archives de pediatrie: organe officiel de la Societe francaise de
pediatrie 22(1): 111-115.
Chinapaw, M. J. M., L. B. Mokkink, M. N. M. van Poppel, W. van Mechelen in C. B. Terwee
(2010). "Physical Activity Questionnaires for Youth A Systematic Review of
Measurement Properties." Sports Medicine 40(7): 539-563.
166
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Chodzko-Zajko, W., A. Schwingel in C. H. Park (2009). "Successful aging: the role of physical
activity." American Journal of Lifestyle Medicine 3(1): 20-28.
Colditz, G. A. (1999). "Economic costs of obesity and inactivity." Medicine and Science In
Sports and Exercise 31(11 Suppl): S663-667.
European Commission (2014). Sport and Physical Activity: Special Eurobarometer 412.
Brussels, European Commission.
De Meester, F., F. J. van Lenthe, H. Spittaels, N. Lien in I. De Bourdeaudhuij (2009).
"Interventions for promoting physical activity among European teenagers: a systematic
review." International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity 6: 82.
de Onis, M., A. W. Onyango, E. Borghi, A. Siyam, C. Nishida in J. Siekmann (2007).
"Development of a WHO growth reference for school-aged children and adolescents."
Bulletin of the World Health Organization 85(9): 660-667.
Do Lee, C., A. R. Folsom in S. N. Blair (2003). "Physical activity and stroke risk a metaanalysis." Stroke 34(10): 2475-2481.
Edwards, P. in T. A. (2007). Spodbujanje telesne dejavnosti in aktivnega življenja v mestnih
okoljih: vloga organov lokalnih oblasti. Maribor, Zavod za zdravstveno varstvo
Maribor, Center za spremljanje zdravstvenega varstva prebivalstva in promocijo
zdravja.
Gaziano, J. M. (2010). "Fifth phase of the epidemiologic transition: the age of obesity and
inactivity." JAMA 303(3): 275-276.
Hamer, M. in E. Stamatakis (2012). "Metabolically healthy obesity and risk of all-cause and
cardiovascular disease mortality." The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism
97(7): 2482-2488.
Hardman, K. (2008). Physical education in Schools and PETE programmes in the European
context: Quality issues. 4th International Symposium Youth Sport 2008 - The Heart of
Europe. Book of Abstracts. G. Starc, M. Kovač and K. Bizjak. Ljubljana, University of
Ljubljana, Faculty of Sport: 9-26.
Hellénius, M. L. in C. J. Sundberg (2011). "Physical activity as medicine: time to translate
evidence into clinical practice." British Journal of Sports Medicine 45(3): 158-158.
Heyn, P., B. C. Abreu in K. J. Ottenbacher (2004). "The effects of exercise training on elderly
persons with cognitive impairment and dementia: a meta-analysis." Archives of
Physical Medicine and Rehabilitation 85(10): 1694-1704.
Janssen, I. in A. G. LeBlanc (2010). "Systematic review of the health benefits of physical
activity and fitness in school-aged children and youth." International Journal of
Behavioral Nutrition and Physical Activity 7.
Jurak, G., A. Cooper, B. Leskošek in M. Kovač (2013). "Long-term effects of 4-year
longitudinal school-based physical activity intervention on the physical fitness of
children and youth during 7-year follow-up assessment." Central European Journal of
167
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Public Health 21(4): 190.
Jurak, G. in M. Kovač (2009). "Ali kurikularne spremembe dohajajo spremembe v življenjskih
slogih otrok?" Sodobna pedagogika 60(1): 318-333.
Jurak, G. in M. Kovač (2011a). "Frequency and characteristics of excuses given by students
attending special sports classes of secondary school to avoid participating in physical
education class." Slovenian Journal of Public Health 50(2): 95-105.
Jurak, G. in M. Kovač (2011b). "Opravičevanje med poukom športne vzgoje v osnovni šoli."
Didactica Slovenica 26(4): 18-31.
Jurak, G., M. Sorić, G. Starc, M. Kovač, M. Mišigoj‐Duraković, K. Borer in J. Strel (2015).
"School day and weekend patterns of physical activity in urban 11‐year‐olds: A cross‐
cultural comparison." American Journal of Human Biology 27(2): 192-200.
Jurak, G., J. Strel, B. Leskošek in M. Kovač (2011). "Influence of the enhanced physical
education curriculum on the physical fitness of children." Hrvatski časopis za odgoj i
obrazovanje 13(4): 41-70.
Jurak, G., Kovač, M., Starc, G., Mišigoj-Duraković, M., Sorić, M., Borer, K. in Strel, J. (2012).
Physical activity of 11-year-old children from Zagreb, Ljubljana and Ann Arbor. V:
Šimović, V. in Bežen, A. (ur.). Education in the modern European environment: book
of abstracts: September 17-18, 2012, Opatija, Croatia. Zagreb: Učiteljski fakultet
Sveučilišta, str. 2.
Jurak, G., Kovač, M., Starc, G. in Strel, J. (2011). Od rezultata istraživanja do prakse u fiziškom
vaspitanju: slučaj Slovenije oz. From research findings to PE practice: case of Slovenia.
V: Radisavljević Janić, S., Milanović, I. in Bokan, B. (ur.). Zbornik sažetaka. Beograd:
Fakultet sporta i fizičkog vaspitanja, str. 20-21.
Jurak, G., Kovač, M., Starc, G. in Strel, J. (2012). Od rezultata istraživanja do prakse fizičkog
vaspitanja : slučaj Slovenije oz. From research findings to PE practice : case of Slovenia.
V: Bokan, B. in Radisavljević Janić, S. (ur.), Efekti primene fizičke aktivnosti na
antropološki status dece, omladine i odraslih oz. Effects of physical activity application
to anthropological status with children, youth and adults. Beograd: Fakultet sporta i
fizičkog vaspitanja, str. 29-41 in 325-337.
Jurak, G., Kovač, M., Starc, G. in Strel, J. (2012). From research findings to good PE practice
in Slovenia. V: Global Forum 2012 for physical education pedagogy : revitalizing health
and physical education through community based networking: abstracts and posters :
Germany, Sportschloss Velen, May 9-11, 2012. Essen: Willibald Gebhardt research
institute, str. 1.
Jurak, G., Radisavljević Janić, S., Milanović, I., Strel, J. in Kovač, M. (2012). Physical fitness
of 12-year-old girls from capitals of Serbia and Slovenia. Kinanthropol., vol. 48, št. 1,
str. 42-50.
Jurak, G., Strel, J., Leskošek, B. in Kovač, M. (2011). Influence of the enhanced physical
education curriculum on children's physical fitness oz. Utjecaj programa kineziološke
168
Zdrav življenjski slog 2010-2015
intervencije na fizičku kondiciju djece. Hrvat. čas. odgoj obraz., vol. 13, št. 4, str. 4159 in 60-70.
Jurak, G., Strel, J., Leskošek, B. in Kovač, M. (2012). Long-term effects of the physical activity
intervention on the physical fitness of children. V: 7th European Youth Heart Study
Scientific Symposium, 22-26 October 2012, Funchal, Madeira Island, Portugal. Key
issues in childhood physical activity science: abstracts book. Funchal: Universidade de
Madeira, Colégio dos Jesuítas-Rua dos Ferreiros, str. 45.
Juvan, K. A. (2015). "Priporočila za preventivne preglede srčno-žilnega sistema pri odraslih
rekreativnih športnikih." Zdravniški Vestnik 83(12).
Kallings, L. V., M. E. Leijon, J. Kowalski, M.-L. Hellénius in A. Stahle (2009). "Self-reported
adherence: a method for evaluating prescribed physical activity in primary health care
patients." Journal of Physical Activity & Health 6(4): 483.
Karelis, A. D., M. Faraj, J.-P. Bastard, D. H. St-Pierre, M. Brochu, D. Prud’homme in R.
Rabasa-Lhoret (2005). "The metabolically healthy but obese individual presents a
favorable inflammation profile." The Journal of Clinical Endocrinology & Metabolism
90(7): 4145-4150.
Katzmarzyk, P. T. in I. Janssen (2004). "The economic costs associated with physical inactivity
and obesity in Canada: an update." Canadian Journal of Applied Physiology 29(1): 90115.
Klissouras, A. C., M. Ravazzolo, R. Renson in W. Tuxworth (1988). Eurofit: European Test of
Physical Fitness. Rome, Council of Europe, Committee for the development of sport.
Kohl, H. W., J. E. Fulton in C. J. Caspersen (2000). "Assessment of physical activity among
children and adolescents: a review and synthesis." Preventive Medicine 31(2): S54-S76.
Kovač, M., G. Jurak in B. Leskošek (2012). "The prevalence of excess weight and obesity in
Slovenian children and adolescents from 1991 to 2011." Anthropological Notebooks
18(1): 91103.
Kovač, M., G. Jurak, G. Starc, B. Leskošek in J. Strel (2011). Športnovzgojni karton:
diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji.
Ljubljana, Fakulteta za šport.
Kovač, M. in G. Starc (2007). Šport in življenjski slogi slovenskih otrok in mladine. Ljubljana,
Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo Zveza društev športnih pedagogov
Slovenije.
Kovač, Marjeta, Strel, Janko, Jurak, Gregor, Leskošek, Bojan, Dremelj, Saša, Kovač, Petra,
Mišigoj-Duraković, Marjeta, Sorić, Maroje, Starc, Gregor. Physical activity, physical
fitness levels, daily energy intake and some eating habits of 11-year-old children. V:
Prskalo, Ivan (ur.). EMEE 2012 - Education in the modern European environment :
special edition = EMEE 2012 - Odgoj i obrazovanje u suvremenom europskom
kontekstu : specijalno izdanje, (Hrvatski časopis za odgoj i obrazovanje, ISSN 18485189, ISSN 1848-5650, Specijalno izdanje, = Special edition, vol. 15, no. 1). Zagreb:
169
Zdrav življenjski slog 2010-2015
University of Zagreb, Faculty of teacher education: = Sveučilište u Zagrebu, Učiteljski
fakultet, 2013, vol. 15.
Kovač, Marjeta, Leskošek, Bojan, Strel, Janko, Jurak, Gregor. Razlike v telesni zmogljivosti
slovenskih srednješolcev. Šport, ISSN 0353-7455, 2013, letn. 61, št. 1/2, str. 5-11, ilustr.
Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Dremelj, S., Kovač, P., Mišigoj-Duraković, M. in Strel, J.
(2011). Dnevni vnos hrane, telesna zmogljivost in telesna dejavnost 11-letnih učencev
in učenk. V: Kovač, M., Plavčak, M. in Leskošek, B. (ur.). Zbornik 24. mednarodnega
posveta športnih pedagogov Slovenije [Murska Sobota 18. in 19. november 2011].
Ljubljana: Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, str. 58-67.
Kovač, M., Leskošek, B. in Strel, J. (2008). Overweight and obesity trends in slovenian boys
from 1991 to 2006 oz. Tendence k nadvaze a obezite u slovinskych chlapcu v letech
1991-2006., Gymn., vol. 38, št. 1, str. 17-26.
Kovač, M., Rogelj, K., Strel, J. in Starc, G. (2010). Gibalno manj kompetentni otroci v začetnih
letih šolanja. V: Kovač, M. in Plavčak, M. (ur.). Zbornik 23. mednarodnega posveta
športnih pedagogov Slovenije [Murska Sobota, 18. do 20. november 2010]. Ljubljana:
Zveza društev športnih pedagogov Slovenije, str. 48-56.
Kovač, M., Strel, J. in Jurak, G. (2008). Competences of general teachers for teaching physical
education-contrasts between implicit and explicit. V: Prskalo, I., Strel, J., Findak, V. in
Šimović, V (ur.). Conference proceedings of The First Special Focus Symposium on
Kinesiological Education in Pre School and primary education, October 25th to 27th,
2007 in Zadar, Croatia. Conference proceedings of the First Special Focus Symposium
on Kinesiology Education in Pre School and Primary Education. Zagreb: ECNSI-The
European Center for Advanced and Systematic Research, str. 23-35.
Kovač, M., Strel, J., Jurak, G. in Leskošek, B. (2012). Morphological characteristics and motor
fitness among girls attending different secondary-school programmes. Int. J. Morphol.,
vol. 30, št. 2, str. 411-416.
Kovač, M. in Strel, J. (2009). Prikrajšani, ki šport najbolj potrebujejo. Šport mlad., letn. 17, št.
144, str. 12-13.
Kristjansson, E., W. Hogg, S. Dahrouge, M. Tuna, L. Mayo-Bruinsma in G. Gebremichael
(2013). "Predictors of relational continuity in primary care: patient, provider and
practice factors." BMC Family Practice 14(1): 72.
Leskošek, B., Strel, J. in Kovač, M. (2010). Overweight and obesity in Slovenian schoolgirls,
1991-2006 oz. Prekomjerna debljina i pretilost kod slovenskih učenica, 1991-2006.
Coll. antropol., vol. 34, št. 4, str. 1303-1308.
Leskošek, B., Strel, J., Markelj, N. in Kovač, M. (2010). Diseases and chronical injuries among
Slovenian PE teachers. V: Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (ur.). 5th International
Congress Youth Sport 2010, Ljubljana, 2-4 December 2010. Book of abstracts.
Ljubljana: Faculty of Sport, str.140.
170
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Lestan, K. A., I. Eržen in M. Golobič (2014). "The role of open space in urban neighbourhoods
for health-related lifestyle." International Journal of Environmental Research and Public
Health 11(6): 6547-6570.
Lissner, L., A. Sohlström, E. Sundblom in A. Sjöberg (2010). "Trends in overweight and
obesity in Swedish schoolchildren 1999–2005: has the epidemic reached a plateau?"
Obesity Reviews 11(8): 553-559.
Mark, A. E. in I. Janssen (2008). "Relationship between screen time and metabolic syndrome
in adolescents." Journal of Public Health 30(2): 153-160.
Markelj, N. in Strel, J. (2008). The frequency of sport activity and body mass index of Slovenian
youth aged 11-18 years. V: Doupona Topič, M. in Ličen, S. (ur.). Sport, culture &
society: an account of views and perspectives on social issues in a continent (and
beyond). Ljubljana: University of Ljubljana, Faculty of sport, str. 155-160.
Mišigoj-Duraković, M., Sorić, M., Borer, K., Starc, G., Jurak, G., Kovač, M. in Strel, J. (2012).
The associations of short sleep duration and adiposity in 11-12 year old children. V: 7th
European Youth Heart Study Scientific Symposium, 22-26 October 2012, Funchal,
Madeira Island, Portugal. Key issues in childhood physical activity science: abstracts
book. Funchal: Universidade de Madeira, Colégio dos Jesuítas-Rua dos Ferreiros, str.
71.
Moreland, J. D., J. A. Richardson, C. H. Goldsmith in C. M. Clase (2004). "Muscle weakness
and falls in older adults: a systematic review and meta‐analysis." Journal of the
American Geriatrics Society 52(7): 1121-1129.
Must, A. in S. Parisi (2009). "Sedentary behavior and sleep: paradoxical effects in association
with childhood obesity." International Journal of Obesity 33: S82-S86.
Oja, P., F. C. Bull, M. Fogelholm in B. W. Martin (2010). "Physical activity recommendations
for health: what should Europe do?" BMC Public Health 10(1): 10.
Olshansky, S. J. in A. B. Ault (1986). "The fourth stage of the epidemiologic transition: the age
of delayed degenerative diseases." The Milbank Quarterly: 355-391.
Olsson, S. J., M. Börjesson, E. Ekblom-Bak, E. Hemmingsson, M.-L. Hellénius in L. V.
Kallings (2015). "Effects of the Swedish physical activity on prescription model on
health-related quality of life in overweight older adults: a randomised controlled trial."
BMC Public Health 15(1): 687.
World Health Organization (2010). Global recommendations on Physical Activity for Health.
Geneva, World health Organization.
Evropski parlament (2007). Resolucija Evropskega parlamenta o vlogi športa v izobraževanju
(2007/2086(INI)). Strassbourg, Evropski parlament.
Pate, R. R., M. Pratt, S. N. Blair, W. L. Haskell, C. A. Macera, C. Bouchard, D. Buchner, W.
Ettinger, G. W. Heath, A. C. King, A. Kriska, A. S. Leon, B. H. Marcus, J. Morris, R.
S. Paffenbarger, K. Patrick, M. L. Pollock, J. M. Rippe, J. Sallis in J. H. Wilmore (1995).
"Physical-Activity and Public-Health - a Recommendation from the Centers-for-
171
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Disease-Control-and-Prevention and the American-College-of-Sports-Medicine."
Jama-Journal of the American Medical Association 273(5): 402-407.
Peternelj, B., Škof, B. in Strel, J. (2008). Differences between Slovenian pupils attending sport
class and those attending a regular school programme. Int. j. phys. educ., vol. 45, št. 3,
str. 144-151.
Peternelj, B., Škof, B. in Strel, J. (2009). Academic achievement of pupils in sport classes:
pupils attending sport classes have higher final grades, but ... oz. Učni uspeh učencev v
športnih oddelkih: učenci iz športnih oddelkov imajo višje končne ocene, vendar ....
Kinesiol. Slov., vol. 15, št. 1, str. 5-16.
Peterson, M. D., M. R. Rhea, A. Sen in P. M. Gordon (2010). "Resistance exercise for muscular
strength in older adults: a meta-analysis." Ageing Research Reviews 9(3): 226-237.
Salmon, J. (2010). "Novel Strategies to Promote Children's Physical Activities and Reduce
Sedentary Behavior." Journal of Physical Activity & Health 7: S299-S306.
Scarborough, P., P. Bhatnagar, K. K. Wickramasinghe, S. Allender, C. Foster in M. Rayner
(2011). "The economic burden of ill health due to diet, physical inactivity, smoking,
alcohol and obesity in the UK: an update to 2006–07 NHS costs." Journal of Public
Health 33(4): 527-535.
Shaya, F. T., D. Flores, C. M. Gbarayor in J. Wang (2008). "School‐based obesity interventions:
A literature review." Journal of School Health 78(4): 189-196.
Shephard, R. J. (2003). "Limits to the measurement of habitual physical activity by
questionnaires." British Journal of Sports Medicine 37(3): 197-206.
Sims, E. A. (2001). "Are there persons who are obese, but metabolically healthy?" Metabolism
50(12): 1499-1504.
Sorić, M., G. Starc, K. T. Borer, G. Jurak, M. Kovač, J. Strel in M. Mišigoj-Duraković (2014).
"Associations of objectively assessed sleep and physical activity in 11-year old
children." Annals of Human Biology 42(1): 31-37.
Sorić, Maroje, Starc, Gregor, Borer, Katarina, Jurak, Gregor, Kovač, Marjeta, Strel, Janko,
Mišigoj-Duraković, Marjeta. Associations of objectively assessed sleep and physical
activity in 11-year old children. Annals of human biology, ISSN 1464-5033, 2014, 7
str.
Sorić, M., Starc, G., Jurak, G., Kovač, M., Strel, J., Borer, K. in Mišigoj-Duraković, M. (2012).
The associations of sleep duration and physical activity in 11-12 year old children. V:
7th European Youth Heart Study Scientific Symposium, 22-26 October 2012, Funchal,
Madeira Island, Portugal. Key issues in childhood physical activity science: abstracts
book. Funchal: Universidade de Madeira, Colégio dos Jesuítas-Rua dos Ferreiros, str.
70.
Sorić, M., Strel, J., Kovač, M., Jurak, G., Starc, G. in Mišigoj-Duraković, M. (2010). Daily
energy expenditure and physical activity levels of 11-year-old girls in Slovenia and
Croatia. V: KOVAČ, M., JURAK, G. in STARC, G. (ur.). 5th International Congress
172
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Youth Sport 2010, Ljubljana, 2-4 December 2010. Book of abstracts. Ljubljana: Faculty
of Sport, str. 190.
Bureau of the Committee for the Development of Sport (2002). Draft conclusions on improving
physical education and sport for children and young people in all European countries.
MSL-IM16 (2002) 5 Rev. 3. 16th Informal Meeting of European Sports Ministers,
Warsaw, Poland, 12-13 September. Strasbourg, Council of Europe.
Starc, G. in J. Strel (2011). "Is there a rationale for establishing Slovenian body mass index
references of school-aged children and adolescents." Anthropological Notebooks 17(3):
89-100.
Starc, G. in J. Strel (2012). "Influence of the quality implementation of a physical education
curriculum on the physical development and physical fitness of children." BMC Public
Health 12(1): 61.
Starc, G., Jurak, G., Kovač, M., Mišigoj-Duraković, M., Sorić, M. in Strel, J. (2010).
Comparison of energy expenditure during schooldays and weekends between 11-yearold boys from Ljubljana and Zagreb. V: Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (ur.). 5th
International Congress Youth Sport 2010, Ljubljana, 2-4 December 2010. Book of
abstracts. Ljubljana: Faculty of Sport,str. 192.
Starc, G., Kovač, M., Jurak, G., Dremelj, S., Kovač, P., Mišigoj-Duraković, M., Sorić, M. in
Strel, J. (2011). Daily energy intake, physical activity and physical fitness levels and
some eating habits of 11-year-old students. V: Milanović, D. in Sporiš, G. (ur.). 6th
International Scientific Conference on Kinesiology, Zagreb, Croatia, September 08-11,
2011. Integrative power of kinesiology: proceedings book. Zagreb: Faculty of
Kinesiology, University of Zagreb, str. 131.
Starc, G. in Strel, J. (2010). Influence of competent PE teaching on physical fitness of children
- a 3-year study. V: Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (ur.). 5th International Congress
Youth Sport 2010, Ljubljana, 2-4 December 2010. Book of abstracts. Ljubljana: Faculty
of Sport, str. 38-39.
Starc, G. in Strel, J. (2010). Influence of competent PE teaching on physical fitness of children
- a 3-year study. V: Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (ur.). 5th International Congress
Youth Sport 2010, Ljubljana, 2-4 December 2010 oz. Proceedings of the 5th
International Congress Youth Sport 2010, Ljubljana, 2-4 December 2010. Ljubljana:
Faculty of Sport, str. 95-99.
Starc, G. in Strel, J. (2011). Is there a rationale for establishing Slovenian body mass index
references for school-aged children and adolescents? Anthropol. noteb. 17, št. 3, str. 89100.
Starc, G. in Strel, J. (2011). Tracking excess weight and obesity from childhood to young
adulthood: a 12-year prospective cohort study in Slovenia. Public health nutr., vol. 14,
št. 1, str. 49-55.
Starc, G. in Strel, J. (2012). Influence of the quality implementation of a physical eduation
173
Zdrav življenjski slog 2010-2015
curriculum on the physical development and physical fitness of children. Public Health,
vol. 12.
Strel, J. (2014). Analiza projekta »Zdrav življenjski slog« za leto 2013/2014. Ljubljana, Zavod
za šport RS Planica, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.
Strel, J., F. Ambrožič, M. Kondrič, M. Kovač, B. Leskošek, J. Štihec in sod. (1997).
Športnovzgojni karton. Ljubljana, Ministry of Education and Sport.
Strel, J., M. Kovač, G. Jurak, J. Bednarik, B. Leskošek, G. Starc, M. Majerič in T. Filipčič
(2003). Nekateri morfološki, motorični, funkcionalni in zdravstveni parametri otrok in
mladine v Sloveniji v letih 1990-2000. Nekateri morfološki, motorični, funkcionalni in
zdravstveni parametri otrok in mladine v Sloveniji v letih 1990-2000. M. Kovač and G.
Starc. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo.
Strel, J., M. Kovač, G. Starc in G. Jurak (2003). "Spremembe v motoričnem razvoju otrok in
mladine v Sloveniji v letih 1990-2000." Šport 51(2): 3-10.
Strel, J. in J. Šturm (1980). Predlog informacijskega sistema za ugotavljanje in spremljanje
motoričnih sposobnosti in morfoloških značilnosti šolske mladine v SR Sloveniji.
Ljubljana, Visoka šola za telesno kulturo, Inštitut za kineziologijo.
Strel, J. (2008). Longitudinal comparison of development of certain physical characteristics and
motor abilities of three generations of pupils of both gender, in the first three years of
primary school in Slovenia between the years 1987-1989, 1996-1998 and 2004-2007.
V: Prskalo, I., Strel, J., Findak, V. in Šimović, V. (ur.). Conference proceedings of The
First Special Focus Symposium on Kinesiological Education in Pre School and primary
education, October 25th to 27th, 2007 in Zadar, Croatia. Conference proceedings of the
First Special Focus Symposium on Kinesiology Education in Pre School and Primary
Education. Zagreb: ECNSI-The European Center for Advanced and Systematic
Research, str. 8-22.
Strel, J., Bizjak, K., Starc, G. in Kovač, M. (2009). Longitudinal comparison of development
of certain physical characteristics and motor abilities of two generations of children and
youth, aged 7 to 18, in Slovenian primary and secondary schools in the period 19902001 and 1997-2008. V: Bokan, B. (ur.). Theoretical, methodology and methodical
aspects of physical education: conference proceedings. Beograd: Faculty of sport and
physical education, str. 21-33.
Strel, J. in Kovač, M. (2010). Individualisation and differentiation in physical education classes
oz. Individualizacija i diferenciacija u nastavi tjelesne i zdravstvene kulture. V: Prskalo,
I., Findak, V. in Strel, J. (ur.). Individualizing instruction in kinesiology education.
Zagreb: Učiteljski fakultet Sveučilišta, str. 16-40.
Strel, J., Kovač, M. in Jurak, G. (2007). Physical and motor development, sport activities and
lifestyles of Slovenian children and youth-changes in the last few decades. V:
Brettschneider, W. D. in Naul, R. (ur.). Obesity in Europe: young people's physical
activity and sedentary lifestyles. Sport sciences international, vol. 4. Frankfurt am Main
etc.: P. Lang, cop., str. 243-264.
174
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Strel, J., Kovač, M. in Starc, G. (2010). Comparison of some physical and motor dimensions in
the period 1991-2000 and 2001-2010 among children and youth between 7 and 18 years
of age. V: Starc, G. (ur.). Hard reality of dream society - uses of anthropology in
contemporary world: book of abstracts. Ljubljana: Slovene Anthropological Society,
str. 50.
Strel, J. in Sila, B. (2010). Športne dejavnosti slovenske mladine med 15. in 18. letom starosti
oz. Sport activity of Slovenian adolescents aged between 15 and 18. Šport (Ljublj.), letn.
58, št. 1/2, str. 124-129.
Strel, J., Starc, G. in Kovač, M. (2011). SLOVFIT sistem kot podlaga za učinkovitejši telesni
in gibalni razvoj otrok in mladine. V: Farkaš-Lainščak, J. (ur.). Z dokazi podprto javno
zdravje: zbornik prispevkov. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje,
str. 59-72.
Strel, J., Starc, G., Leskošek, B., Jurak, G. in Kovač, M. (2010). Comparison of Slovenian
children and youth physical fitness in the periods of 1991-2000 and 2001-2010. V:
Kovač, M., Jurak, G. in Starc, G. (ur.). 5th International Congress Youth Sport 2010,
Ljubljana, 2-4 December 2010. Book of abstracts. Ljubljana: Faculty of Sport, str. 194.
Sugiyama, T., E. Leslie, B. Giles-Corti in N. Owen (2008). "Associations of neighbourhood
greenness with physical and mental health: do walking, social coherence and local social
interaction explain the relationships?" Journal of Epidemiology and Community Health
62(5): e9-e9.
Sundblom, E., M. Petzold, F. Rasmussen, E. Callmer in L. Lissner (2008). "Childhood
overweight and obesity prevalences levelling off in Stockholm but socioeconomic
differences persist." International Journal of Obesity 32(10): 1525-1530.
Šturm, J. (1972). Osnovni parametri in norme telesnih sposobnosti učencev in učenk osnovnih
šol v SR Sloveniji: zaključno poročilo raziskovalne naloge. Ljubljana, Visoka šola za
telesno kulturo.
Takano, T. (2003). "Examples of research activities for Healthy Cities." Healthy Cities and
Urban Policy Research: 162.
Telama, R., X. L. Yang, J. Viikari, I. Valimaki, O. Wanne in O. Raitakari (2005). "Physical
activity from childhood to adulthood - A 21-year tracking study." American Journal of
Preventive Medicine 28(3): 267-273.
Tulloch, H., M. Fortier in W. Hogg (2006). "Physical activity counseling in primary care: who
has and who should be counseling?" Patient Education and Counseling 64(1): 6-20.
Ušaj, A. in Strel, J. (2012). Changes in running velocity of Slovenian 16 year old boys in 1990,
2000 and 2010. V: Doupona Topič, M. in Kajtna, T. (ur.). Youth sport: abstract book.
Ljubljana: Faculty of Sport, str. 59.
Visscher, T., B. Heitmann, A. Rissanen, M. Lahti-Koski in L. Lissner (2015). "A break in the
obesity epidemic&quest; Explained by biases or misinterpretation of the data&quest."
International Journal of Obesity 39(2): 189-198.
175
Zdrav življenjski slog 2010-2015
Voulgari, C., N. Tentolouris, P. Dilaveris, D. Tousoulis, N. Katsilambros and C. Stefanadis
(2011). "Increased heart failure risk in normal-weight people with metabolic syndrome
compared with metabolically healthy obese individuals." Journal of the American
College of Cardiology 58(13): 1343-1350.
Wang, Y. C., K. McPherson, T. Marsh, S. L. Gortmaker in M. Brown (2011). "Health and
economic burden of the projected obesity trends in the USA and the UK." The Lancet
378(9793): 815-825.
Wee, C. C., E. P. McCarthy, R. B. Davis in R. S. Phillips (1999). "Physician counseling about
exercise." JAMA 282(16): 1583-1588.
Whitlock, E. P., C. T. Orleans, N. Pender in J. Allan (2002). "Evaluating primary care
behavioral counseling interventions: An evidence-based approach" American Journal
of Preventive Medicine 22(4): 267-284.
WHO (2010). "Global recommendations on physical activity for health." Geneva: World Health
Organization.
Wijnhoven, T., J. van Raaij, A. Sjöberg, N. Eldin, A. Yngve, M. Kunešová, G. Starc, A. I. Rito,
V. Duleva in M. Hassapidou (2014). "WHO European childhood obesity surveillance
initiative: School nutrition environment and body mass index in primary schools."
International Journal of Environmental Research and Public Health 11(11): 1126111285.
Žgeč, F. (1926). "Razvoj otroka v šolski dobi." Pedagoški zbornik Slovenske šolske matice za
leto 1926 23(5): 46-112.
176
Zdrav življenjski slog 2010-2015