januar 2016 - Ministrstvo za obrambo
ŠTEVILKA 1 JANUAR 2016 NOVIM IZZIVOM NAPROTI LADJA TRIGLAV V OPERACIJI SOPHIA INTERVJU DR. MATJAŽ MIKOŠ POSTROJ MOTBBSK PATRULJNI TEK UVODNIK VSEBINA 4 6 9 12 23 27 29 32 34 38 39 42 43 43 44 44 45 46 aktualno VPOKLIC POGODBENE REZERVE izpostavljamo LADJA TRIGLAV USPEŠNA V OPERACIJI SOPHIA MIR IN VARNOST NISTA SAMOUMEVNA intervju TEŽIŠČE DELA V KREPITVI PREVENTIVE iz naših enot PRVI SKUPNI POSTROJ MOTBBSK V 15. POLKU VOJAŠKEGA LETALSTVA ŠTIRJE NOVI PILOTI JUBILEJNO 45. TEKMOVANJE V PATRULJNEM TEKU URAVNOTEŽENJE ROTORJEV POKLJUŠKI GOZDOVI GOSTILI BIATLONCE RAZPIS 22. DRŽAVNEGA PRVENSTVA ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV V SMUČANJU IN STRELJANJU GOLTE 2016 objave ministrstva za obrambo spremljamo V SLOVENSKI VOJSKI NOVI KONDICIJSKI TRENERJI zaščita in reševanje SENDAJSKI OKVIR ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA NESREČ 2015–2030 POSVET O VARSTVU PRED UTOPITVAMI obrazi VITEŠKO VEDENJE IN ŠPORTNA IGRA šport v vojski VOJAŠKA USPOSABLJANJA, PROMOCIJE IN TEKMOVANJA DO RIA DE JANEIRA varnostna kultura KAJ JE PRAV IN KAJ NI napisali ste ROBOTSKI TERAPEVT JE TU preživetje ŽGANA POSODA terminološki kotiček TERMINOLOGIJA V SLUŽBI IN DRUŽBI ČLOVEKA pojdite z nami PO LEP RAZGLED NA SVETO ANO ste vedeli? PROSTOVOLJCI KLADIVARJI odlikovanja v sv MEDALJA NAČELNIKA GENERALŠTABA SLOVENSKE VOJSKE stenčas PREBRALI SMO SPODBUDNA MISEL razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA POIŠČI PET RAZLIK 4 14 16 18 20 27 2 SV 6 43 44 S prenovo doktrinarnih dokumentov do možnosti za razvoj sodobnega obrambnega sistema in Slovenske vojske Vodstvo Ministrstva za obrambo si je ob nastopu mandata kot enega izmed pomembnejših ciljev postavilo spremeniti in dopolniti nekatere temeljne strateške ter doktrinarne dokumente, ki zaradi svoje preživetosti ne zagotavljajo več možnosti za nadaljnji razvoj sodobnega obrambnega sistema in vojaške organizacije. Posebna delovna skupina ministrstva, v kateri so predstavniki upravnega dela in Generalštaba Slovenske vojske, je lani že pripravila izhodišča sprememb Zakona o obrambi, jih predstavila poslanskim skupinam v državnem zboru ter na podlagi njihovih priporočil in zagotovljene politične podpore pripravila osnutek zakona, ki bo pred vladno in parlamentarno proceduro šel še v medresorsko usklajevanje, skozi strokovno in javno razpravo, saj je za njegovo sprejetje treba doseči čim širše soglasje in zagotoviti dvotretjinsko politično podporo. Zaradi sprememb Zakona o obrambi in premeščanja nekaterih vsebin iz enega v drugi zakon bo treba spremeniti tudi Zakon o službi v Slovenski vojski in ga po hitrem postopku pripraviti za nadaljnjo obravnavo. Glede na dejstvo, da je bil velik del politične in strokovne razprave opravljen že med pripravo novega zakona o obrambi, je pričakovati, da bo priprava predlogov zakona o službi v Slovenski vojski potekala bolj tekoče in bistveno hitreje. Pomemben dokument, ki se nanaša na delovanje ter razvoj sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, je Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v njej pa je določen nacionalni program za daljše obdobje. Upoštevajoč podnebne spremembe, drugačne vire ogrožanja in stanje na področju sistema zaščite in reševanja, je na ministrstvu v pripravi tudi predlog resolucije, s katero bodo določene smernice na tem področju od leta 2016 do 2022. Predlog resolucije je že usklajen med vladnimi resorji in je bil predstavljen strokovni javnosti, da še pred obravnavo na vladi ter v državnem zboru pošlje morebitne pripombe, pobude in dopolnila. Predlog tega dokumenta je konec lanskega leta na svoji ustanovni seji obravnaval tudi novi 25-članski Svet vlade RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, v katerem so predstavniki ministrstev in vladnih služb, nevladnih organizacij, združenj ter strokovnih in znanstvenoraziskovalnih ustanov, ki so pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji. Z ustanovitvijo vladnega posvetovalnega telesa za naravne in druge nesreče se je tudi naša država pridružila nacionalnim platformam iz več kot 60 držav, v katerih tovrstni organ že deluje, njihove izkušnje pa kažejo, da nacionalne platforme veliko prispevajo k izboljšanju obvladovanja nesreč ter zmanjšanju tveganja pred njimi. Tudi člani sveta kot predstavniki ustanov, ki so jih v ta organ imenovale, so obravnavani predlog resolucije temeljito preučili, za podajanje konkretnejših vsebinskih pripomb, predlogov in dopolnil, k čemur so bili pozvani, pa bodo morali razviti še kulturo sodelovanja, da bodo začeli dejavneje razmišljati o svoji vlogi, za kar bo seveda potreben čas. Marko Pišlar SV 3 AKTUALNO MOBILIZACIJSKO USPOSABLJANJE PRILAGOJENO NALOGAM, KI JIH BODO OPRAVLJALI VPOKLIC POGODBENE REZERVE V vojašnicah na Bohinjski Beli, v Mariboru, Pivki in Slovenski Bistrici se je 16. decembra lani začelo mobilizacijsko usposabljanje pogodbenih pripadnikov rezervne sestave Slovenske vojske. Do 24. decembra so se pripadniki dodatno usposobili za opravljanje nalog varovanja objektov Slovenske vojske in prijavno-nadzorne službe ter logističnih podpornih nalog. Slovenska vojska je vpoklicala 301 pripadnika za popolnitev 200 mest v enotah 1., 72. in logistične brigade, 4. januarja pa je 121 pripadnikov pogodbene rezervne sestave začelo opravljati vojaško službo. Besedilo: Nataša Oblak Fotografija: Bruno Toič usposabljanju ni mogoče odlagati, razen če pravočasno predložijo ustrezna dokazila, iz katerih je nedvoumno razvidno, da to ni mogoče, in zaradi česar jim je pristojna uprava za obrambo pred začetkom usposabljanja opravičila neudeležbo. Če se brez opravičenega razloga niso odzvali na opravljanje vojaške službe, morajo vrniti prejete nagrade zadnjega leta in plačati sorazmerni delež stroškov usposabljanj, ki so jih imeli v pogodbenem času. Pogodbeni rezervisti, ki so se odzvali vpoklicu, so 4. januarja začeli opravljati vojaško službo. Skozi usposabljanja, katerih namen je bil, da se dodatno usposobijo za opravljanje nalog varovanja objektov Slovenske vojske in prijavno-nadzorne službe ter logističnih podpornih nalog, so obnovili znanje in opravili preverjanja iz zvez, ravnanja z orožjem in iz streljanja, sanitete, varnostne službe ter varovanja. Vpoklicani pripadnice in pripadniki prostovoljne rezerve so se v vojašnicah najprej seznanili z načrtom usposabljanja ter drugimi statusnimi zadevami, se opremili in zamenjali morebitno poškodovano opremo. »Usposabljanje smo začeli z administrativnimi postopki, po zadolžitvi opreme in oborožitve pa smo začeli predavati znanje, ki ga bodo potrebovali za opravljanje vojaške službe,« pove vodja usposabljanja stotnik Gorazd Sagadin iz 72. brigade. »Nadaljevali smo z usposabljanjem iz individualnih vojaških veščin, torej s testom ravnanja z orožjem, in sicer z osebno oborožitvijo, puško M70 AB2 ter pištolo beretta FS92, saj so se nekatera navodila v času, ko jih nismo imeli na vpoklicu, spremenila. Izvedli bomo tudi streljanje, da se bodo spet privadili na del vojaškega življenja,« je še dodal. »72. brigada ima pripravljene načrte in sezname za vpoklic pripadnikov pogodbene rezerve in ob odločitvi, da se vpoklic opravi, smo analizirali kader, za katerega smo domnevali, da ga bomo potrebovali pri dopolnjevanju stalne sestave,« je povedal poveljnik štaba 72. brigade podpolkovnik Marjan Sirk. »Ob vpoklicu smo tako upoštevali merilo enot, ki jih bomo popolnjevali, in specialnosti pehotnih, artilerijskih ter inženirskih enot. Pripadniki so se odzvali in skladno z njihovimi specialnostmi smo pripravili tudi njihovo usposabljanje za naloge, ki jih bodo opravljali.« Med usposabljanjem so pogodbeni rezervisti obnovili znanje iz postrojitvenih pravil, pregledovanja vozil na kontrolnih točkah in iz temeljnega postopka oživljanja, prav tako so streljali z osebno oborožitvijo ter obnovili znanje o stražarskih in drugih nalogah varovanja objektov ter delali z radijskima napravama tadiran in harris. Seznanili so se s hišnim redom, kodeksom vojaške etike in organiziranostjo v SV. Slovenska vojska bo analizirala potrebe po popolnjevanju s pripadniki pogodbene rezervne sestave in jih po potrebi tudi v prihodnje vključevala v opravljanje vojaških nalog, ki jih izvajajo pripadniki stalne sestave. S lovenska vojska že od septembra lani precejšen del svojih zmogljivosti namenja pomoči pri reševanju migrantske problematike, zato se je novembra lani odločila za vpoklic pogodbene rezerve, da bi povečala vzdržljivost Slovenske vojske. Tako je 19. novembra načelnik Generalštaba SV generalmajor dr. Andrej Osterman sprejel odločitev za popolnitev Slovenske vojske s pripadniki prostovoljne pogodbene rezervne sestave in podpisal ukaz o vpoklicu pogodbene rezerve. Pogodbeni rezervisti so dobili vpoklic na mobilizacijsko usposabljanje, ki je trajalo sedem delovnih dni z dnevno obremenitvijo do 12 ur, med usposabljanjem pa so lahko bili, če so želeli, nameščeni tudi v vojašnici. Po končanem usposabljanju so pripadniki rezervne sestave dobili poziv za opravljanje vojaške službe v miru in sklep o opravljanju vojaške službe za obdobje od dveh do sedmih mesecev. Pred nastopom opravljanja vojaške službe so morali pogodbeni rezervisti urediti mirovanje pogodbenih pravic in obveznosti pri delodajalcu, odjavo iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja ter dokumentacijo glede sklepa o opravljanju vojaške službe v miru. V času opravljanja vojaške službe pripadnikom pogodbene rezerve pripadajo vse pravice in obveznosti ter plačilo kot pripadniku stalne sestave Slovenske vojske na enaki formacijski dolžnosti, dodatki v višini in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki veljajo na obrambnem področju in se uporabljajo za pripadnike stalne sestave SV. Prav tako jim pripadajo sorazmerni del letnega dopusta, ki ga morajo izkoristiti pred vrnitvijo k delodajalcu, nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela, sorazmerni del regresa za letni dopust, nezgodno zavarovanje za primer nesreče pri delu in pravica do obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Pri odločitvi o trajanju opravljanja vojaške službe so se upoštevale individualne okoliščine posameznika, predvsem zadržki, povezani s posameznikovim delodajalcem. Skladno s pogodbo o službi v rezervni sestavi SV udeležbe na mobilizacijskem 4 SV SV 5 IZPOSTAVLJAMO Mir in varnost nista samoumevna Mednarodno vojaško operacijo Evropske unije NAVFOR MED Sophia, ki je usmerjena proti tihotapcem ljudi v Sredozemskem morju, od 19. oktobra lani z vojaško ladjo Triglav 11 podpira tudi Slovenska vojska. Ladja Triglav 11 je zasidrana v pomorski bazi Augusta na Siciliji, od koder v okviru operacije Sophia opravlja naloge v južnem delu osrednjega Sredozemskega morja. Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik N a ladji je 37-članska posadka, ki je uspešno izvedla šest akcij iskanja in reševanja na morju, pri čemer je rešila približno 700 ilegalnih migrantov ter uničila pet plovil. V sredo, 13. januarja, dan po uspešno končanem reševanju 130 migrantov, sta posadko ladje Triglav v pomorski bazi Augusta na Siciliji obiskala predsednik vlade dr. Miro Cerar in ministrica za obrambo Andreja Katič z delegacijo. Mednarodno vojaško operacijo Evropske unije NAVFOR MED Sophia in delo na bojni ladji Triglav 11 je visokim gostom predstavil poveljnik ladje poročnik bojne ladje Andrej Pečar, ki je ocenil, da je posadka dobro pripravljena, in zagotovil, da bodo kljub šesttedenskemu podaljšanju operacije še naprej profesionalno opravljali svoje delo. Predsednik vlade dr. Miro Cerar je ob obisku poudaril, da se posadka VNL Triglav vsak dan spoprijema s težkimi izzivi, ko preprečuje trgovino s človeškimi življenji in jih rešuje. »Želim si, da bi bil lahko vsak Slovenec danes tu z menoj, da bi videl našo pogumno posadko, kako se vsak dan sooča s težkimi izzivi na Sredozemskem morju, da bi videl naše fante, ki rešujejo življenja in pomagajo v operaciji Sophia,« je dejal Cerar. Po besedah predsednika vlade to delajo odlično in na najvišji možni ravni, kar mu je potrdil tudi poveljnik ladjevja na Siciliji, italijanski kontraadmiral Nicola De Felice, ki je zagotovil, da slovenska ekipa dela odlično in izvaja operacije na najvišji možni ravni. Premier je članicam in članom posadke izrazil priznanje, da kljub zahtevnim razmeram, v katerih delajo, izkazujejo vrhunsko pripravljenost za izvajanje operacij, pri tem pa je čutiti veliko energije in dobre volje. Ministrica Andreja Katič je ob tem povedala, da ji je v veliko zadovoljstvo obiskati kontingent SV, ki prispeva k urejanju razmer pri reševanju problematike nelegalnih migracij v Sredozemskem morju, in dodala: »Ponosni smo na vaše zastopanje Republike Slovenije v tej pomembni in zahtevni operaciji EU. Zagotovo je prva prioriteta reševanje človeških življenj. Lani smo bili priča številnim izgubam človeških življenj na tem območju, kar je nedopustno, zato je doprinos operacije s humanitarnega vidika še pomembnejši. V operaciji ostajate najpozneje do 13. marca, pri čemer imate vso mojo podporo.« V operaciji Evropske unije NAVFOR MED Sophia trenutno sodeluje 22 držav članic EU s skupno 1327 pripadniki. Po podatkih Mednarodne organizacije za migrante je leta 2015 osrednje Sredozemlje skupaj prečkalo 158.158 migrantov, pri čemer je bilo tudi 2892 smrtnih žrtev. 6 SV Fotografija: Meta Grmek Na prizorišču boja Pohorskega bataljona pri Treh žebljih je v soboto, 9. januarja, potekala spominska komemoracija Osankarica 2016, s katero so zaznamovali 73. obletnico padca 1. bataljona Pohorskega odreda. Slavnostna govornica je bila ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je izpostavila pomen moralne odgovornosti do vseh, ki so v preteklih vojnah umirali za nas. Da danes živimo v miru, je privilegij in prvi pogoj za kakovostno življenje, vendar mir in varnost nista samoumevna, je poudarila ministrica. Varnost je vrednota, za katero si moramo nenehno prizadevati, za njeno ohranjanje pa moramo biti kot zrela država notranje usklajeni, usposobljeni, opremljeni in pripravljeni, je dodala Andreja Katič. Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek Ministrica za obrambo se je v svojem nagovoru na Osankarici za- voril o globalni varnosti, značilnostih svetovnega terorizma, vlogi hvalila vsem borkam in borcem, ki so se borili za domovino. Kot je vojske in mednarodne skupnosti pri zagotavljanju mednarodnega dejala, je bila zadnja bitka 69 bork in borcev Pohorskega bataljona miru ter o zaostritvi varnostnih razmer v svetu. velika moralna spodbuda v boju proti okupatorju, njihov poslednji boj pa je dobil legendarne razsežnosti. Opozorila je na podobo Evrope, ki se je skozi zgodovino spreminjala, ter na val beguncev in migrantov, pri čemer si obrambni resor skupaj s Policijo prizadeva, da naredi vse, da bi ljudem ponudili čim dostojnejšo oskrbo. Kot je dejala, je Slovenija najmanjša država na poti beguncev in migrantov z omejenimi možnostmi, ter opozorila na nujnost večje angažiranosti evropskih voditeljev. Tudi trajna mir in varnost lahko zagotavljamo le v tesnem sodelovanju z drugimi državami v okviru Evropske unije in Nata ter dvostransko. Pri tem je nujno, da se najprej zanašamo na svoje sile in presojo, predvsem ko gre za uresničevanje naših interesov. Kot primer jasno zastavljenih ciljev, trdega dela in vztrajnosti je ministrica navedla zadnje uspehe športnikov, ki nas ne le razveseljujejo, temveč so nam tudi navdih in se od njih lahko veliko naučimo. Zmage, kot je dejala, ne prineseta velikost in moč, temveč značaj, srčnost, neustrašnost in predanost, ki jih moramo spodbujati na vseh področjih življenja. Fotografija: Robert Cotič LADJA TRIGLAV USPEŠNA V OPERACIJI SOPHIA POVELJNIKI SLOVENSKIH KONTINGENTOV POROČALI VRHOVNEMU POVELJNIKU Na Ministrstvu za obrambo je 23. decembra lani potekala videokonferenca predsednika Republike Slovenije in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja s poveljniki kontingentov Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in na misijah. Vrhovnemu poveljniku, ministrici za obrambo in načelniku Generalštaba Slovenske vojske so poročali o delovanju slovenskih kontingentov, nalogah in razmerah na območjih delovanja v Afganistanu, Bosni in Hercegovini, na Kosovu, v Libanonu, Maliju in na območju operacije Evropske unije NAVFOR MED. Ministrica za obrambo Andreja Katič je v uvodu poudarila, da jo veseli, da pogovor poteka prav na obletnico za Slovenke in Slovence pomembnega dne izpred 25 let, pripadnikom kontingentov pa je sporočila, da ne dvomi, da bodo s svojim delovanjem ohranjali ugled v mednarodnem okolju. Predsednik Pahor je ob koncu poudaril, da smo pred četrt stoletja odločili, da želimo živeti v samostojni državi, ki jo je slovenska vojska v desetdnevni vojni ubranila. Izrazil je prepričanje, da ima Slovenija po letih gospodarske krize možnosti, da izide iz nje ter da se vrneta optimizem in samozavest, ki smo jima bili priča pred 25 leti. Pripadnikom v mednarodnih operacijah in na misijah je povedal, da je ponosen na njihovo delo v mednarodni skupnosti in da v pogovorih z državniki o njihovem delu sliši le pohvalne besede, ter se jim iskreno zahvalil za pomemben prispevek k ugledu države. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman je izrazil zadovoljstvo nad njihovim delom v tem zahtevnem letu, ko je Slovenska vojska ob enakih virih opravljala mnogo različnih nalog. Pozneje je predsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor poveljniški strukturi Slovenske vojske go- SV 7 INTERVJU O MOŽNOSTIH VKLJUČEVANJA VOJAŠKEGA IZOBRAŽEVANJA V JAVNI IZOBRAŽEVALNI SISTEM V Centru vojaških šol v Mariboru je 11. januarja potekalo delovno srečanje ministrice za obrambo Andreje Katič ter ministrice za izobraževanje, znanost in šport dr. Maje Makovec Brenčič. Šlo je za prvi obisk ministrice za izobraževanje, znanost in šport na Ministrstvu za obrambo ter v Slovenski vojski. Glavna namena obiska sta bila predstavitev Centra vojaških šol in preučitev možnosti vključevanja vojaškega izobraževanja v javni izobraževalni sistem v Republiki Sloveniji. Ministrici s sodelavci sta se dogovorili o ustanovitvi medresorske projektne skupine, ki bo preučila in pripravila predloge dodatnega približevanja vojaškega izobraževanja javnemu izobraževalnemu sistemu. Nalogi skupine bosta preučiti možnosti akreditacije in izvedbe programov vojaškega izobraževanja in usposabljanja z višjimi ter visokimi strokovnimi šolami in fakultetami, sodelovanja predavateljev Slovenske vojske pri izvedbi programov in ustanovitve inštituta vojaških ved v Slovenski vojski ter dolgoročno doseči optimizacijo kakovosti izobraževanja in racionalizacijo izvedbe programov ter stroškov. Kot primer dobre prakse sta ministrici izpostavili ustanovitev medresorske projektne skupine, katere cilj je omogočiti priznanje jezikovnih potrdil po merilih Slovenske vojske v javnem izobraževalnem sistemu in civilnem okolju. NOVA ŠTEVILKA VOJAŠKOŠOLSKEGA ZBORNIKA Po več kot triletnem premoru izdajanja se na nacionalnovarnostno in obrambno področje Republike Slovenije vrača Vojaškošolski zbornik, ki bo dopolnil vojaškostrokovno literaturo in omogočil predvsem slušateljem vojaških šol, da tudi tako predstavijo svoje dosežke in izkušnje, ki jih bodo pridobili med šolanjem. Letos bo skladno z uredniško politiko Vojaškošolski zbornik izšel v dveh številkah. V tokratni številki, ki je dostopna tudi na spletni strani www.slovenskavojska.si, so predstavljene najboljše zaključne naloge 18. generacije višjega štabnega tečaja Poveljniško-štabne šole, obravnavani pa so transformacija, voditeljstvo, logistika, zveze, simulacije in eksperimentiranje ter obveščevalno-varnostna dejavnost. PET DRUŠTEV GRZS DOBILO SPECIALNA VOZILA Decembra lani je pet društev Gorske reševalne zveze Slovenije dobilo pet novih specialnih terenskih vozil. Predsednik GRZS Igor Potočnik je ob primopredaji povedal, da v prihodnjih tednih in mesecih pričakujejo še tri vozila za tri društva, in dodal: »Izredno sem vesel, da nam je uspelo. Da lahko dobro in uspešno rešujemo, potrebujemo dobra vozila. S temi vozili, ki jih imamo tukaj, bomo to lahko zagotovili. Vem, da še vedno več kot polovico reševalnih akcij delamo na klasičen način in da se reševalci do kraja nesreč vozijo s terenskimi vozili. Koliko je čas pomemben, vedo tisti, ki to pomoč potrebujejo. Mislim, da bomo zaupanje, ki ga imamo, obdržali še naprej.« Ministrica za obrambo Andreja Katič se je ob predaji vozil reševal8 SV Fotografija: Borut Podgoršek cem zahvalila za opravljeno delo in poudarila, da je pomoč reševalcev neprecenljiva. »Veseli me, da je sodelovanje z Ministrstvom za obrambo zelo dobro. Vesela sem, da ste uspeli realizirati obnovo voznega parka, in želim si, da vam ta vozila služijo, pa ne toliko za intervencije, temveč bolj za vaje,« je sklenila ministrica, ki se je reševalcem zahvalila tudi za pomoč pri helikopterskem reševanju in drugih akcijah. SLOVENSKA VOJSKA NADALJUJE S PODPORO PRI OSKRBI MIGRANTOV Slovenska vojska letos nadaljuje s podporo Ministrstvu za notranje zadeve, Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter nevladnim organizacijam Republike Slovenije pri oskrbi migrantov. V podporo Policiji pri reševanju migrantske krize sodelujejo pripadniki Slovenske vojske od ponedeljka, 19. oktobra 2015, in opravljajo naloge, za katere niso potrebna policijska pooblastila. Do zdaj je bilo v rotacijah več kot 38.000 pripadnikov Slovenske vojske. Večina deluje na območju policijskih uprav Murska Sobota, Novo mesto in Maribor pri širšem varovanju državnih mej in območij, spremstvu prebežnikov na vlakih ter pri nadzoru pomembnih območij vstopa v Republiko Slovenijo. Po usmeritvah Policije postavljajo začasne tehnične ovire in s helikopterjem bell 206 spremljajo razmere na državni meji, poleg tega s tovornimi vozili in avtobusi zagotavljajo prevoze ter skladno z zahtevki dezinficirajo prostore. Od srede, 16. septembra 2015, Slovenska vojska logistično podpira tudi Civilno zaščito pri nalogah glede migrantske tematike. Vsak dan je v logistično podporo vključeno več deset pripadnikov Slovenske vojske, ki skladno z izkazanimi potrebami urejajo nastanitvene centre, pripravljajo in delijo tople obroke ter napitke, pripravljajo tovor za natovarjanje, vzorčijo vodo, opravljajo dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo prostorov ter različne prevoze. V logistično podporo je bilo vključeno že več kot 5000 pripadnikov Slovenske vojske. Vojaške kuharske ekipe so pripravile in razdelile približno 158.000 toplih obrokov. Od torka, 5. januarja, deluje skupaj s pripadniki Slovenske vojske na terenu tudi ekipa 12 pripadnikov oboroženih sil Republike Češke. Na Šentilju so vzpostavili terensko zdravstveno zmogljivost role 1. Pogovor s predsednikom Sveta vlade RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami red. prof. dr. Matjažem Mikošem V začetku decembra lani je v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje (ICZR) na Igu pri Ljubljani potekala ustanovna seja Sveta vlade RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je posvetovalno telo vlade za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Svet, ki deluje kot nacionalna platforma za zmanjšanje tveganja nesreč, je na svoji prvi seji obravnaval tudi predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami 2016–2022. Organu s 25 člani predseduje dekan ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, redni profesor za inženirsko hidrotehniko in hidrologijo ter priznani mednarodni strokovnjak za zemeljske plazove dr. Matjaž Mikoš. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Kaj vam v osebnem in strokovnem smislu pomeni funkcija predsednika Sveta vlade RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami? Slovenija naredi korak naprej pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kot univerzitetni diplomirani gradbeni inženir hidrotehnike in doktor tehniških znaZ imenovanjem na mesto predsednika sem nosti delujem na tem področju že več kot 30 prevzel predvsem veliko odgovornost, da let. Tako lahko v delo sveta prispevam svoje Kaj je bil glavni razlog za ustanovitev sveta in zakaj po vašem mnenju tako telo ni bilo ustanovljeno že prej? K temu, da je Slovenija končno ustanovila svet, je prispevalo to, da ga veliko držav že ima, med drugimi naše sosede, in sicer Madžarska od leta 2001, Italija od leta 2008 ter Hrvaška od leta 2009, in njihove pozitivne izkušnje z delovanjem. Na spletni strani Urada Združenih narodov za zmanjšanje tveganja nesreč (UNISDR) je navedenih 63 držav, ki imajo ustanovljeno nacionalno platformo, kar je običajno in razširjeno ime za organ, kot je Svet vlade RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Zakaj ga Slovenija ni ustanovila že prej? Vprašanje je za koga drugega, meni je žal, da z njegovim ustanavljanjem nismo pohiteli in bili med prvimi na svetu. V Švici so na primer ustanovili nacionalno platformo, imenovano PLANAT, že leta 1997, da bi izboljšali preventivo. Menim, da je Slovenija tako dolgo čakala z ustanovitvijo sveta, ker je bila prepričana, da izrazito uspešno delovanje zaščite in reševanja, ki Fotografija: arhiv Slovenske vojske Fotografija: arhiv MO TEŽIŠČE DELA V KREPITVI PREVENTIVE izkušnje iz varstva pred poplavami in plazovi. Ob imenovanju na to visoko in odgovorno funkcijo čutim tudi določeno zadovoljstvo, saj sem kmalu po dokončanju doktorskega študija v Švici leta 1993 po vrnitvi v Slovenijo spodbujal zamisel o ustanovitvi takega telesa. Zadovoljstvo je torej predvsem z imenovanjem sveta po toliko letih, mesto predsednika pa me še posebno obvezuje, čeprav mi je popolnoma jasno, da je delo tega organa skupno delo vseh njegovih članov, njihove zavzetosti, pronicljivosti in želje doseči spremembe pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. SV 9 na že sprejete dokumente in jih posredoval vladi, katere posvetovalni organ je. ga v Sloveniji uresničuje URSZR s Civilno zaščito, zadošča. Poleg tega odgovorne državne službe za preventivo, predvsem ministrstvo, odgovorno za okolje in prostor, v vseh njihovih izvedenkah in kombinacijah, niso prepoznale prednosti ter nujnosti sodelovanja med kurativo in preventivo. Iz tega lahko sklepate, da vidim težišče dela sveta v krepitvi preventive v Sloveniji ob nenehnem izboljšanju sedanjega sistema zaščite in reševanja, ki je zgledno urejen, vendar je vedno lahko tudi bolje. Naravne in druge nesreče so postale del naših življenj in tudi njihove posledice so iz leta v leto večje, česar se moramo zavedati vsi. Kako bo svet uresničil svoje poslanstvo v preventivi? Namen delovanja sveta ni neposredno delo njegovih članov na terenu med ujmami in nesrečami. Svojo ustanovitev in delovanje bo upravičil, če mu bo uspelo v Sloveniji povečati odpornost slovenske družbe na naravne in druge nesreče. To lahko naredi na eni strani s svojim javnim delovanjem in razpravo v javnosti, da se v slovenski družbi izboljša zavedanje o naravnih in drugih nevarnostih in razvije kultura sobivanja z naravnimi in drugimi nesrečami, ter na drugi strani z usklajevanjem svojih članov in ustanov, ki jih predstavljajo v svetu, razvije dialog med državo in civilno družbo ter v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami vsakdo, tako država, posamezne skupnosti in posameznik, najde svoje mesto in čim bolj poskrbi za svojo varnost. Preseči moramo kulturo žrtve in čakanja na pomoč države s krepitvijo lokalne skupnosti ter dvigom odgovornosti posameznika za svojo varnost. Država mora predvsem okrepiti preventivo in državljanom ponuditi javni dostop do vseh pomembnih podatkov, kar je lahko dobra podlaga za izobraževanje državljanov in odgovoren dialog med vsemi deležniki o pomembnosti kulture sobivanja z naravnimi in drugimi nesrečami. Nevarnih naravnih in drugih pojavov ne moremo prepovedati ali povsem tehnično-inženirsko onemogočiti, zato moramo razvijati zavedanje ter odgovornost vseh vpletenih. Koliko članov je v svetu in kakšen je njihov profil? S sklepom o imenovanju je julija 2014 vlada v svet kot svoje posvetovalno telo imenovala 24 članov, ki so predstavniki ministrstev, vladnih služb, nevladnih organizacij in združenj ter strokovnih in znanstvenoraziskovalnih ustanov, ki so pomembne za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Še preden je bilo mogoče sklicati ustanovno sejo, je v drugem delu leta 2014 prišlo do sprememb v vladi in do preoblikovanja ministrstev, zato je vlada aprila 2015 ustrezno spremenila sklep o imenovanju, imenovala nove člane in povečala število članov na 25. Današnja sestava je bila torej končno določena v prvi polovici leta 2015. Tretjina članov ima znanstveni naziv magister ali doktor, vendar svet ni znanstveni organ. Združuje zelo različne poklicne profile, od naravoslovcev in tehnikov do družboslovcev ter humanistov. Kolikor je bilo mogoče razbrati iz kratke predstavitve navzočih članov na ustanovni seji decembra 2015, imamo vsi člani bolj ali manj neposredne izkušnje z varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami, celo bolj ozko, s sistemom zaščite in reševanja, kar nas po mojem mnenju dobro povezuje. Ali bo glede na široko kadrovsko sestavo sveta iskanje rešitev za razvoj ter delovanje sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami zdaj potekalo hitreje kot v preteklosti? Nedvomno mora biti sestava takega organa pestra, obsegati mora problematiko področja in v svoji sredini imeti različne deležnike. Gre za posvetovalno telo vlade, ki naj vzpostavi dialog med vlado in civilno družbo, torej znanstvenoraziskovalnimi, strokovnimi in drugimi organizacijami ter združenji, zato je nujno, da je v sestavi sveta dovolj deležnikov, predstavnikov civilne družbe, obenem pa tudi ves spekter državne uprave. Glede na razdrobljeno delo javne uprave v Sloveniji, veliko ministrstev, državnih organov in občin kot tudi strokovne ter laične javnosti je bilo nujno imenovati številčnejši svet, kot je to storila kakšna druga primerljiva država. Tako na primer v Švici nacionalno platformo sestavlja 18 članov. Katere so glavne naloge sveta? Glavno poslanstvo so strateška presoja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v Sloveniji, spodbujanje družbenega dialoga o tveganjih za nesreče in krepitev odpornosti na nesreče. Svet namerava izpolnjevati cilje sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030, ki je leta 2015 nadgradil kjotski okvirni akcijski načrt za zmanjšanje 10 SV nesreč za obdobje 2005–2015. Z ustanovitvijo smo se v pravem trenutku pridružili novemu okvirnemu načrtu, ki zavezuje podpisnike v Sendaju na Japonskem marca 2015 sprejetega načrta, da dejavno delujejo pri njegovem izvajanju. Ob mednarodnem sodelovanju z drugimi nacionalnimi platformami pri uresničevanju sendajskega okvira so naloge sveta številne, od sodelovanja pri pripravi nacionalnega programa varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, prek izboljšanja sodelovanja in oblikovanja sistemskih normativnih aktov varstva na vseh področjih ter ozaveščanja javnosti o pomenu preventive in krepitve odpornosti na nesreče do organizacije javnih posvetov o tematikah iz varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter sodelovanja s podobnimi telesi na sorodnih področjih. Če poenostavim, delujemo na področjih, ki se uvrščajo v delovanje Sveta za nacionalno varnost na eni strani ter za trajnostni razvoj in varstvo okolja na drugi strani. Kako bo potekalo delo in kolikokrat ter ob kakšnih priložnostih se boste sestali? Delo sveta bo potekalo skladno s poslovnikom, ki smo ga pretehtano sprejeli na ustanovni seji, in tudi z letnim programom dela, ki ga svet sprejme v začetku koledarskega leta, o svojem delu pa poroča vladi enkrat na leto, praviloma na začetku leta za preteklo leto. Ta obveznost nas torej čaka prvič letos do marca, da sprejmemo program dela za leto 2016. Delo poteka na sejah, ki jih sklicuje predsednik na svojo pobudo ali pobudo vsaj osmih članov, ki pobudi predložijo predlog dnevnega reda. Svet se sestaja najmanj enkrat na leto, deluje lahko tudi na dopisnih sejah, obravnava pa pobude, ki so skladne z njegovimi nalogami, sicer lahko pobudo zavrne. O sklepih glasuje javno in jih sprejema praviloma s soglasjem oziroma večino vseh članov, sklepčnost pa na seji zagotavlja navzočnost vsaj polovice njenih članov. Za obravnavo posameznih vprašanj, gradiv, mnenj in predlogov lahko oblikuje stalne ali začasne delovne skupine. Tako skupino vodi član, v njej pa lahko sodelujejo tudi povabljeni nečlani. Delovanje je javno in informacije bodo na voljo na spletni strani URSZR. Katere so vaše najpomembnejše usmeritve pri vodenju in katerim vsebinam bo svet v tem mandatu namenjal največ pozornosti? Med pomembnejšimi usmeritvami pri vodenju vidim korektno obravnavanje tematik na predlog njegovih članov, doseganje soglasja o najpomembnejših odločitvah in odzivanje na tekoče dogodke v svoji domeni. Ob tem velja poudariti, da svet nima izvršilne ali zakonodajne vloge, temveč izrazito (po)svetovalno. Prav tako za svoje delovanje ne dobiva posebnega denarja, strokovno-administrativno podporo delovanju pa bo skladno s sklepom o ustanovitvi zagotavljala URSZR. Za delovanje bo pomembno tudi razumevanje vlade, da sama v presojo svetu pošlje strateške dokumente iz varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pridobi mnenje sveta na osnutke takih dokumentov. Še bolje bi bilo, če bi svet dobil izhodišča in tako s svojim mnenjem vplival na pripravo osnutkov, na primer še pred rednim medresorskim usklajevanjem, ko je pogosto mogoče dajati le še amandmajske pripombe na posamezne člene. Vloga sveta bi torej morala biti precej bolj strateška kot izvedbena, bi pa moral vzpostaviti spletno stran, na kateri ne bi le poročal o svojem delu, temveč bi bila stran namenjena javnosti za ozaveščanje in izboljšanje kulture sobivanja z naravnimi in drugimi nesrečami. Dialog o tveganjih je zelo pomemben in tukaj lahko država ter v njenem imenu svet naredita odločilni korak s tem, da ob svetovnem spletu in širjenju informacij poskrbita tudi za precej bolj intenzivno objavo tiskanih in elektronskih publikacij o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Če želite videti, kaj mislim, poglejte na večjezično spletno stran švicarske nacionalne platforme PLANAT na spletnem naslovu www.planat.ch/de/risikodialog/ in bogastvo zelo različnih strokovnih ter izobraževalnih publikacij. Tovrstni organi delujejo v mnogih državah. Kakšna je njihova vloga in kje so možnosti za skupno sodelovanje? Kot sem že omenil, nacionalne platforme delujejo v več kot 60 državah z različno sestavo in obdobjem delovanja. Razen osebnega poznanstva s posameznimi deležniki, za katere vem, da delujejo v posameznih platformah, še nisem imel uradnih stikov s platformami v drugih državah. Verjetno bi bilo prav, da bi svet navezal aktivne stike z evropskimi platformami, predvsem sosednjih držav in v Alpah. Tako bi lahko z obiski nacionalnih platform in osebnim stikom izvedeli marsikaj koristnega, kar bi lahko uporabili pri svojem delu, da ne bi na primer ponavljali njihovih napak in bi se učili iz njihovih primerov dobre prakse. Tudi mi lahko veliko pokažemo, od organiziranosti sistema zaščite in reševanja do barvne publikacije, revije Ujma. Taki stiki bodo gotovo del letnega programa dela sveta, prav pa bi bilo, da že letos. Kaj je bil namen prve seje sveta in o katerih temah ste razpravljali? Svet je ustanovno sejo 2. decembra lani namenil medsebojni predstavitvi njegovih članov in sprejetju njegovega poslovnika, pri čemer se je v razpravi razčistilo, kaj in kako posamezni člani v okviru pooblastil, ki jih je svet dobil ob svoji ustanovitvi, vidijo njegovo uspešno in proaktivno delovanje. Prav s sistemom letnega programa dela, delovanjem v delovnih skupinah in z dajanjem pobud članov za seje smo odprli možnost dejavnega delovanja njegovih članov na zelo različnih področjih. Za polno delovanje sveta moramo na Ste strokovnjak za zemeljske plazove. Prav na to temo bo leta 2017 v Ljubljani svetovni forum. Kako kot predsednik organizacijskega odbora ocenjujete pomen tega dogodka za Slovenijo ter sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami? URSZR dobiti ustrezno vidnost na svetovnem spletu, da bomo svoje delovanje lahko predstavili tudi javnosti, čemur je bil namenjen del ustanovne seje. Poleg tega smo na kratko obravnavali predlog resolucije o nacionalnem programu varstva pred naravnimi Glavni organizator tega svetovnega posvetoin drugimi nesrečami. vanja o varstvu pred zemeljskimi plazovi je Mednarodni konzorcij za zemeljske plazove Kakšna razprava je potekala glede tega (ICL) iz Kjota na Japonskem. Članica ICL je predloga in katere so bile konkretne od leta 2008 tudi Fakulteta za gradbeništvo pobude za dopolnitev dokumenta? in geodezijo Univerze v Ljubljani, ki ima od Priprava dokumenta je »prehitela« začetek leta 2008 status Svetovnega centra odličnosti delovanja sveta, ki v njeno pripravo ni bil za zmanjšanje tveganja pred delovanjem zevključen. Osnutek dokumenta je svet dobil meljskih plazov. Kot podpredsedniku ICL mi kot gradivo za ustanovno sejo v začetku de- je uspelo zagotoviti organizacijo 4. svetovnecembra 2015, na seji opravil krajšo razpra- ga foruma o zemeljskih plazovih v Ljubljani. vo na podlagi predstavitve resolucije povelj- Prejšnji forumi so bili leta 2008 v Tokiu, leta nika Civilne zaščite Srečka Šestana in sprejel 2011 v Rimu in leta 2014 v Pekingu. Po mojem sklep, da člani sveta do konca leta 2015 na prepričanju gre za izredno priložnost za prodokument dajo svoje pripombe. Kolikor mi mocijo Slovenije pri uresničevanju sendajskeje znano, do zdaj člani niso imeli konkre- ga okvira za zmanjšanje tveganja nesreč ter tnih pripomb. Po mojem mnenju bodo mo- možnost vseh deležnikov, dejavnih v sistemu rali člani razviti kulturo sodelovanja, kar se varstva pred naravnimi in drugimi nesrečabo zgodilo po nekaj sejah, da bodo začeli de- mi v Sloveniji, da se foruma udeležijo dejavno javneje razmišljati o svoji vlogi. Velja, da svet ali s svojo udeležbo prispevajo k uspehu pov svoji sestavi ne more nadomestiti dela or- svetovanja, namenjenega izmenjavi izkušenj ganov, ki imajo svojo vlogo ter odgovornost in mnenj vseh, ki sodelujejo pri varstvu pred v sistemu varstva pred naravnimi in drugi- zemeljskimi plazovi oziroma so za to varstvo mi nesrečami. Svet za polni zagon torej po- zainteresirani. To so znanstveniki, raziskotrebuje medsebojno zaupanje in pozitivne iz- valci, inženirji in oblikovalci politik na vseh kušnje, kar bo razvil sčasoma. Če ne bo šlo ravneh. Vabljeni k dejavni udeležbi, rok za oddrugače, bo v prihodnje podajal svoj pogled dajo povzetkov pa je 31. marec 2016. SV 11 IZ NAŠIH ENOT PRVI SKUPNI POSTROJ MOTBBSK V petek, 15. januarja, je v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani potekal postroj motorizirane bataljonske bojne skupine (MotBBSk), ki jo od lani oblikuje 1. brigada. S postrojem enote se je tudi formalno vzpostavila celovita linija poveljevanja in kontrole med nosilno enoto bojne skupine, to je 10. pehotnim polkom, in pridodanimi rodovskimi enotami oziroma moduli v sestavi motorizirane bataljonske bojne skupine. Kot je v svojem nagovoru pred postrojem pripadnikov motorizirane bataljonske bojne skupine poudaril poveljnik 1. brigade brigadir Roman Urbanč, pot do tega postroja ni bila lahka, saj so v določenem trenutku dejavnosti za oblikovanje zmogljivosti bataljonske bojne skupine zamenjale naloge, povezane z reševanjem migrantske problematike, prav tako pa se v enoti spoprijemajo s pomanjkanjem kadra in materialno-tehničnih ter finančnih sredstev. Kljub temu je prepričan, da bodo nalogo uspešno opravili, saj so v bojni skupini posamezniki, ki delajo po svojih najboljših močeh in so odgovorni za čim boljše uresničevanje nalog. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič V MOTORIZIRANI BATALJONSKI BOJNI SKUPINI 850 PRIPADNIKOV Glavno poslanstvo motorizirane bataljonske bojne skupine je, da se po doseženih končnih operativnih zmogljivostih lahko kot celovita zmogljivost na ukaz premakne na območje delovanja, kjer ofenzivno, defenzivno ali stabilizacijsko deluje za nacionalno obrambo ali v okviru zavezništva z opravljanjem nalog zaščite in reševanja ter pomočjo ob naravnih in drugih nesrečah. Bistvene naloge, ki podpirajo glavno poslanstvo motorizirane bataljonske bojne skupine, so obramba, napad na sovražnikove sile na položaju, 12 SV taktični premik z vozili, zračni juriš, varovanje območja in zasedba ter delo na zbirnem območju. Motorizirano bataljonsko bojno skupino sestavljajo poveljstvo MotBBSk, tri manevrske motorizirane čete, nastanitveni oddelek, ki skrbi za podporo delovanja poveljstva, četa za ognjeno podporo, obveščevalno-izvidniška četa, modul za zveze in četa za bojno podporo, v kateri so združeni vsi elementi bojne podpore, to so enota za JRKBO, bojni inženirci, lahki raketni vod zračne obrambe in protioklepni vod. V motorizirani bataljonski bojni skupini je 850 pripadnikov. 10. PEHOTNEMU POLKU PRIDODANE ENOTE DRUGIH RODOV V začetku leta 2015 je nalogo za oblikovanje namenske zmogljivosti motorizirane bataljonske bojne skupine prevzela 1. brigada, 10. pehotni polk pa je bil določen kot nosilna enota za izvedbo omenjene naloge. Prav tako so bile polku pridodane enote iz drugih rodov, 10. pehotni polk je poskrbel za usposabljanje manevrskih čet, rodovski bataljon za usposabljanje rodovskih enot in logistična brigada za usposabljanje pripadnikov namenske logistične čete. »Operativni cikel je oblikovan tako, da rodovske enote ravni voda dosežejo končne operativne zmogljivosti pred manevrskimi enotami, da se vključujejo v usposabljanje manevrskih enot na vodni in četni ravni. Bistveno je spodbujanje skupnega usposabljanja za združeno bojevanje rodov,« je razložil poveljnik motorizirane bataljonske bojne skupine in 10. pehotnega polka podpolkovnik Franc Kalič in dodal, da potekata integracija in usposabljanje zmogljivosti MotBBSk, zato vse enote v motorizirani bataljonski bojni skupini nadaljujejo usposabljanje, da bodo kot motorizirana bataljonska bojna skupina usposobljene skladno z njenim bojnim poslanstvom. KONČALI USPOSABLJANJA NA RAVNI POSAMEZNIKA, SKUPINE IN ODDELKOV Manevrske čete so v začetku leta 2015 najprej začele konsolidacijo, nato pa usposabljanje na ravni posameznika in skupine ter nadaljevale usposabljanje na oddelčni ravni. Tako je 1. pehotna četa končala usposabljanje na vodni ravni z uspešnim preverjanjem vodov na usposabljanju Trden dokaz 5 (Rock Proof 5) oktobra lani. Poveljstvo MotBBSk je na lanski vaji Takojšen odgovor 15 (Immediate Response 15) kot primarni vadbenec sodelovalo v vlogi brigadnega poveljstva, MOTORIZIRANI BATALJONSKI BOJNI SKUPINI POVELJUJE POVELJNIK 10. PEHOTNEGA POLKA PODPOLKOVNIK FRANC KALIČ. MOTORIZIRANO BATALJONSKO BOJNO SKUPINO SESTAVLJAJO PRIPADNIKI 10. PEHP, RODOVSKEGA BATALJONA 1. BRIGADE, 670. LOGP, 157. LOGP IN VZE. 2. motorizirana četa pa je na isti vaji sodelovala v dvostranski taktični vaji v mednarodni sestavi. 3. motorizirana četa je oktobra uspešno končala usposabljanje na oddelčni ravni in začela usposabljanje na vodni ravni. 2. četa januarja letos izvaja preverjanje na oddelčni ravni ter taktično vajo z bojnim streljanjem oddelkov, nadaljevala pa bo z usposabljanjem na ravni vodov. vojskama. Po preverjanju manevrskih vodov čakata MotBBSk še četna raven usposabljanja in preverjanje manevrskih čet, kar bo v pristojnosti 1. brigade. NAJPOZNEJE SEPTEMBRA BODO DOSEGLI KONČNE OPERATIVNE ZMOGLJIVOSTI Motorizirana bataljonska bojna skupina naj bi po uspešno opravljenem preverjanju po FORMALNO VZPOSTAVLJENA načrtih najpozneje septembra dosegla končCELOVITA LINIJA POVELJEVANJA ne operativne zmogljivosti, pri čemer naj bi IN KONTROLE preverjanje bojne pripravljenosti potekalo Pomemben mejnik v oblikovanju zmogljivo- skladno z Natovo metodologijo CREVAL. Po sti motorizirane bataljonske bojne skupine je bil postroj enote, saj je bila tako tudi formalno vzpostavljena celovita linija poveljevanja in kontrole med nosilno enoto, to je 10. pehotnim polkom, in pridodanimi rodovskimi moduli. Letos bodo vsa usposabljanja in preverjanja predvsem manevrskih čet na vseh ravneh potekala z namenom kolektivnega usposabljanja za združeno bojevanje rodov, kar pomeni tudi uporabo zmogljivosti rodovskih enot. Večina pridodanih modulov je že uspešno dosegla končne operativne zmogljivosti, razen voda za JRKBO in baterije za ognjeno podporo (BATOP). Kot je poudaril podpolkovnik Kalič, bo za enoto letos pomembno skupno usposabljanje s pripadniki 173. zračnodesantne brigade kopenske vojske ZDA (173rd Airborne Brigade Combat Team – 173. ABCT) na vaji Trden dokaz 6 (Rock Proof 6), v okviru katere načrtujejo izvesti vsa vodna bojna streljanja in taktične vaje z bojnim streljanjem vodov ter v omenjene vadbene aktivnosti čim bolj vključiti vse elemente bataljonske bojne skupine. Podpolkovnik Kalič je razložil, da je sodelovanje z ameriškimi kolegi pomembno zaradi zagotavljanja vadbenega okolja za usposabljanje in zaradi delitve stroškov, prav tako pa je to tudi priložnost za krepitev medsebojnega sodelovanja ter dragoceno izmenjavo izkušenj in znanja med zavezniškima doseženih končnih operativnih zmogljivostih bo motorizirana bataljonska bojna skupina začela namensko usposabljanje za stabilizacijsko delovanje in sodelovanje v Kforju, Unifilu ter drugih operacijah. Prav tako bo s četo zagotavljala zmogljivosti za delovanje v bojni skupini Evropske unije (EUBG) in poskrbela za druge naloge, povezane z varovanjem, zagotavljanjem kadra za enoto za protokol (EPROT) in takojšnje odzivne sile. Želeno stanje je, da je motorizirana bataljonska bojna skupina usposobljena za načrtovanje, vodenje in izvajanje združenega bojevanja rodov skladno z njenim bojnim poslanstvom. NOSILNA ENOTA MOTORIZIRANE BATALJONSKE BOJNE SKUPINE JE 10. PEHOTNI POLK. SV 13 Besedilo: Borut Podgoršek Fotografiji: Jani Krošl, 15. PVL P olk s šestimi enotami izvaja zračno podporo za potrebe enot Slovenske vojske in Nata, sodeluje z zavezniki na vajah in misijah tako v domovini kot mednarodnem okolju, skrbi za nadzor in varovanje zračnega prostora Republike Slovenije ter vsak dan sodeluje v sistemu zaščite, reševanja in pomoči Republike Slovenije. V tem trenutku delujejo popolnoma centralizirano, je povedal Brecelj in dodal: »Poveljstvo polka je glava, ki razmišlja, usmerja in usklajuje z drugimi sodelujočimi tako v Slovenski vojski kot zunaj nje. Enote so oblikovane v smislu eskadrilj, ki so namensko usmerjene k nalogam. Naša vizija je bila, da bi bil 15. polk bolj vitek, da bi lahko bolj preprosto in procesno opravljal naloge.« Tudi 15. polk deli usodo drugih enot Slovenske vojske, in sicer pomanjkanje kadrovskih in finančnih virov, je povedal polkovnik Brecelj, ki o prihodnosti polka PREJEMNIKI PRIZNANJ IN ZAHVAL 15. PVL SLOVESNOST OB DNEVU VOJAŠKEGA LETALSTVA SV 14 SV pravi: »Naš načrt za letos s precej zmanjšanimi finančnimi sredstvi v primerjavi z letoma 2014 in 2015 zagotavlja operativnost vseh zmogljivosti. Res je, da ti načrti kažejo, da bo podpora, ki jo bomo lahko zagotavljali, zmanjšana do tretjine. Na žalost zmanjšana finančna sredstva neposredno vplivajo tudi na možnosti specialističnega strokovnega izobraževanja vsakega posameznika tako na področju letalske in radarske tehnike ter letaliških služb kot tudi pri pilotih. Znanje, ki ga imamo posamezniki in posledično enota kot celota, je tisto, kar nam je v vseh letih od osamosvojitve do danes omogočalo visoko profesionalno izvedbo vseh nalog in posledično zagotavljanje visoke stopnje varnosti letenja. Kljub temu je bilo lani nekaj incidentov. Pri turboletu je šlo za tehnične napake, pri katerih so piloti pokazali zelo visoko usposobljenost in v obeh primerih varno pristali. Pri cougarju, ki je letel ŠE ENO LETO JE MINILO SREČNO, BREZ ČLOVEŠKIH ŽRTEV ALI POŠKODOVANIH Leto 2015 je bilo zaznamovano z okoljem, zaradi katerega so vse razpoložljive sile skrbele za ustrezno varnost države, kar je vplivalo tudi na letalske enote Slovenske vojske. Glede na že dalj časa otežene finančne razmere v obrambnem sistemu RS je to zahtevalo izjemna naprezanja tako pilotov, inženirjev, tehnikov, kontrolorjev, vzdrževalcev, častnikov, podčastnikov in vojakov ter drugih sodelujočih kot tudi letalske in druge tehnike. V letalskih enotah Slovenske vojske je bila lani opazna stabilizacija števila izrednih letalskih dogodkov oziroma celo njihovo zmanjšanje, kar je pozitivno in predvsem rezultat naporov strokovnih služb ter poveljnikov letalskih enot. Zaradi staranja letalske flote Slovenske vojske smo opazili povečano število izrednih dogodkov, ki so posledica tehničnih okvar na letalnikih. Lepo podobo nekoliko kazi le letalska nesreča šolskega helikopterja SV bell 206 jet ranger, na srečo le z materialno škodo. USPEŠNI V AKCIJAH GRS IN HNMP Dežurna posadka 151. helikopterske eskadrilje Slovenske vojske je lani v reševalnih akcijah posredovala 226-krat, od tega je 132-krat posredovala pri reševanjih v gorah in 94-krat zagotovila helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Pri tem je prepeljala 254 poškodovanih ali obolelih, 520 reševalcev in 29 ton opreme za prvo pomoč ter naletela 270 ur. 16. center za nadzor in kontrolo zračnega prostora je lani uspešno opravil nacionalno preverjanje končnih operativnih zmogljivosti iz zračnih operacij, zaščite sil in logistike. Trenutno v enoti menjavajo glavno opremo sistema za nadzor in kontrolo zračnega prostora. V okviru enote deluje šola 16. CNKZP, njeni rezultati pa se že kažejo v licenciranju dveh master kontrolorjev in štirih kontrolorjev letal. Aktivno so sodelovali pri modifikaciji, certifikaciji in pridobitvi obratovalnega dovoljenja za radarske sisteme dolgega dosega ter uspešno uvedli v operativno uporabo radarske sisteme kratkega dosega. Letalska šola Slovenske vojske je leta 2015 uspešno izšolala in usposobila dva pilota helikopterjev ter dva pilota letal, ki so na dan letalstva Slovenske vojske prestopili v operativni del letalskih enot Slovenske vojske. Padalski oddelek je usposobil 53 novih padalcev iz enot SV in dosegel izjemne uspehe na tekmovanjih v domovini ter tujini. »Kot poveljnik si z vidika dela želim večje stabilnosti pri zagotavljanju finančnih virov, saj bomo le tako lahko kratkoročno in predvsem dolgoročno načrtovali. Posledično nam stabilnost zagotavlja tudi letalsko varnost. Stabilni finančni viri nam zagotavljajo dobro izobraževanje, usposabljanje posameznikov in dober sistem vzdrževanja,« je končal Brecelj, ki je ob prazniku vojaških letalcev svojim dekletom in fantom iz 15. PVL želel, da se z vseh nalog, na katere jih napotijo, varno vrnejo domov k svojim domačim. Fotografija: Letalski preiskovalni organ Dan slovenskega vojaškega letalstva, ki ga 15. polk vojaškega letalstva (15. PVL) Slovenske vojske tradicionalno praznuje 12. januarja, je idealen čas za pogovor z njegovim poveljnikom polkovnikom Bojanom Brecljem. ATARES pa en prevoz. Letos načrtujejo pridobitev akreditacije od Nata in ameriške vojske za izvajanje usposabljanja usmerjevalcev združenega ognja. 153. letalskotehnična eskadrilja je lani med vzdrževanjem letalnikov na drugi stopnji opravila 125 rednih pregledov na helikopterjih in letalih ter zagotovila 65-odstotno plovnost in 7000 ur tehničnega naleta za izvedbo zračnih operacij. Med največjimi dosežki sta izvedba najbolj kompleksnega 5000-urnega pregleda oziroma pregleda po petih letih na treh helikopterjih bell 412 in sodelovanje pri aktivnostih TACEVAL za helikopter MEDEVAC. V okviru 107. letalske baze delujejo letališke službe, ki so leta 2015 zagotovile 1871 ur letenja, od tega 206 ur ponoči. 107. letalska baza je 41 dni logistično podpirala izvedbo vaj. Aktivno je sodelovala pri vseh vojaških vajah letalskih enot in izvedla vaji gasilsko-reševalne službe. Med drugim so v njej pripravili 141.565 obrokov hrane. POŠKODOVAN NOS HELIKOPTERJA BELL 206 JET RANGER Kljub težkim okoliščinam ni razlogov, da bi bili nezadovoljni s stanjem varnosti letenja v Slovenski vojski. Letos bo treba težišče usmeriti na zagotavljanje nadzora kakovosti pri vzdrževanju in na izvajanje strogih nadzorov izpolnjevanja standardov plovnosti. Kaže se tudi potreba po novih manjkajočih pravnih aktih, predvsem na področju plovnosti vojaških letalnikov in letenja z brezpilotnimi letalniki. V Letalskem preiskovalnem organu MO pogrešamo tudi dopolnitev oziroma spremembe določenih pravnih aktov iz letalstva. Zadnji podzakonski akt, ki opredeljuje vojaško letalstvo, je izšel leta 2010. Letalski preiskovalni organ MO je glede na oslabljeno kadrovsko strukturo civilnega letalskega preiskovalnega organa po odobritvi Ministrstva za obrambo sodeloval in še sodeluje pri preiskavah kompleksnejših civilnih letalskih nesreč s hujšimi posledicami. Polkovnik Mihael Klavžar, načelnik Službe za preiskavo letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov GRAFIČNI PRIKAZ POROČANIH LETALSKIH IZREDNIH DOGODKOV (IR) IN POROČIL O OKVARI (TOR) OD LETA 1992 DO 2015 (VIR: LPO MORS) POROČANI DOGODKI V 15. POLKU VOJAŠKEGA LETALSTVA ŠTIRJE NOVI PILOTI nevarno blizu električnega daljnovoda, je preiskava pokazala, da je posadka izvajala medsebojno sodelovanje in se uspešno odzvala. Pri bellu 206 se moramo zavedati, da vsak let učitelja letenja z učencem pomeni veliko tveganje. Vsa odgovornost je na učitelju letenja in on se mora v trenutku odzvati na napako učenca. Učitelj se je v tem primeru na napako, ki se je zgodila, odzval odlično, zato je uspešno preprečil večjo nesrečo.« Kljub tem incidentom se varnost letenja po Brecljevih besedah izboljšuje, saj se število incidentov glede na število ur letenja zmanjšuje, je pa res, da se pojavlja vse več tehničnih napak. »Opažamo več tehničnih okvar, kar izhaja iz utrujenosti materiala in starosti helikopterjev. To za nas ni presenečenje. Te napake moramo odkriti čim prej, da čim manj vplivajo na opravljanje nalog. Trdim, da imamo dobra sistema nadzora kakovosti in varnosti, kar so tudi sklepi konference o varnosti letenja, ki je konec lanskega leta v organizaciji Vojaškega letalskega organa potekala na letališču Cerklje ob Krki. Seveda si v polku želimo pomladitve flote, toda to je za zdaj le želja,« pove polkovnik Brecelj. Leto 2015 je zaznamovalo marsikaj. Od nenehnega delovanja letalstva do predvsem v zadnjem obdobju operacije Migrant, v kateri je polk deloval v podporo Policiji in CZ ter poveljstvom in enotam SV, ki so bile nastanjene v Vojašnici Jerneja Molana. Brez volje in motivacije vsakega posameznika od vojaka do častnika 15. polk lani ne bi mogel opraviti teh nalog. Ob tem je polkovnik Brecelj omenil nekaj najpomembnejših nalog posameznih enot. Lanska osrednja naloga 151. helikopterske eskadrilje je bila priprava enote na gradnjo premestljivega modula za helikoptersko medicinsko evakuacijo in na vstopno preverjanje po standardih zavezniških zračnih sil – TACEVAL, ki ga je enota s preverjanjem Natovih ocenjevalcev iz Ramsteina uspešno končala septembra. Certifikacija modula DHMM se bo dokončno končala februarja s preverjanjem TACEVAL. Hkrati eskadrilja nadaljuje priprave in postopke za vstop enote v Natove hitre odzivne sile (NRF) za letos. 152. letalska eskadrilja zagotavlja ognjeno moč iz zraka, zračni transport, prevoze pomembnih oseb, mednarodno usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja in bojno usposabljanje pilotov letal. Letalo falcon je lani začelo operacije za potrebe Eurotransplanta in programa ATARES. V okviru nalog za Eurotransplant je opravilo šest prevozov življenjsko pomembnih organov in zdravil, v programu LETO SV 15 REZULTATI TEKMOVANJA JUBILEJNO 45. TEKMOVANJE V PATRULJNEM TEKU Patruljno tekmovanje, ki ga vsa leta uspešno organizira Slovenska vojska, je tudi letos ponudilo zanimivo dogajanje, pripadnikom Slovenske vojske in Policije pa so se že peto leto pridružile ekipe sistema zaščite in reševanja. Tekmovanje, ki že 45. leto poteka v duhu prijateljstva, je poleg spomina na bitko Cankarjevega bataljona v Dražgošah tudi preizkus usposobljenosti vojakov in policistov za delovanje v zimskih razmerah. Tokratno absolutno zmago so 9. januarja, ko je potekalo prvenstvo, med moškimi dosegli pripadniki ekipe GŠSV, v kategoriji absolutno ženske pa pripadnice 132. gorskega polka. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič »T akratno uporništvo in ogromno poguma nas v veliki meri simbolično povezujeta še danes, saj krepita naše domoljubje in ponos. Junaki, ki jih bomo ob progi spremljali danes, se bodo spopadli z belo snežno preprogo s pet- oziroma desetkilometrsko progo in precejšnjo višinsko razliko. Vse delovne točke zelo spominjajo na hudo zimo leta 1942. V ospredju bosta tudi danes pomoč in solidarnost,« je zbrane pred začetkom prvenstva nagovoril poveljnik 1. brigade Slovenske vojske brigadir Roman Urbanč. V spomin na dražgoško bitko je namreč RŠTO tekmovanje v patruljnem teku na smučeh prvič organiziral že leta 1971, ko so pripadniki takratne TO in uprave javne varnosti tekmovali v vojaških smučarskih veščinah. Zapis v Glasu Gorenjske leta 1953 govori, da so na proslavi 4. januarja ob enajsti obletnici bitke prvič sodelovali vojaki smučarji iz Mojstrane in Bohinja, tako da je pet let pozneje na pobudo majorja JLA Miloša Rutarja Ružo potekalo športno PREMAGATI MORAJO NIZKO OVIRO. 16 SV VSAK ZGREŠENI STREL POMENI PRIBITEK PRI ČASU. EKIPE GREDO NA PROGO V ČASOVNIH RAZMIKIH. MET BOMBE JE MED NAJZAHTEVNEJŠIMI NALOGAMI. tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice v Dražgošah, Železnikih, Bohinju, Ribnem, Kropi, na Lancovem, Lipniški in Mošenjski planini ter Martinčku, tekmovali pa so tudi smučarji iz drugih republik takratne Jugoslavije. V tekmovanju smučarskih patrulj je leta 1970 prvič sodelovala tudi Teritorialna obramba Slovenije. Pripadniki TO in uprave javne varnosti so tekmovali na obronkih vasi Dražgoše v vseh razmerah, in sicer v globokem snegu, mrazu, sneženju, odjugi, dežju ter blatu. Zaradi boljših razmer za pripravo tekem se je tekmovanje leta 1992 preselilo na Pokljuko. Tek patrulj, na katerem morajo člani pokazati svoje vojaško znanje, premagovati naravne ovire in pomagati ranjenim prijateljem, je končni del prireditve Po stezah partizanske Jelovice. premagovanju ovir in neurejenega terena ter reševanju ranjenca. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo 50 ekip, od tega enajst ženskih. Tekmovanje se je začelo ob 9.30 s startom ženskih ekip. Na prvi delovni točki na strelišču je moral vsak tekmovalec petkrat streljati z malokalibrsko puško kalibra 5,6 mm LR na razdalji 50 metrov na biatlonsko tarčo s premerom 11 centimetrov, položaj za streljanje pa je bil leže brez naslona. Ekipa je, če zgreši strel, kaznovana s pol minute pribitka za žensko ekipo in z minuto za moško. Druga delovna točka je met bombe, kjer vsak tekmovalec trikrat meče bombo, in sicer ženske na razdalji 15 metrov, moški pa na 20 metrov do cilja, velikega dva metra krat dva metra. Zgrešen met bombe se enako kot pri streljanju šteje kot pribitek h končnemu času ob prihodu na cilj. Po metu bombe so se ekipe pognale po poligonu, kjer jih je čaPREMAGATI SO MORALI kalo premagovanje nizkih ovir, pri katerih ŠEST DELOVNIH TOČK so morali tekmovalci z vso opremo, puško in Udeleženci tekmujejo v streljanju, metu smučmi premagati približno 50 metrov. Sleročne bombe, teku na smučeh, v veleslalomu, dil je klanec, dolg približno 1500 metrov, po Ženske absolutno 1. mesto: 132. GORP – 2 2. mesto: 10. PEHP 3. mesto: POV LOGBR SV ženske 1. mesto: 132. GORP – 2 2. mesto: 10. PEHP 3. mesto: POV LOGBR Policija ženske 1. mesto: PU Ljubljana 2. mesto: GPU UPS CVZ 3. mesto: PU Novo mesto CZ ženske 1. mesto: Jam. reš. enota Domžale 2. mesto: enota reševalnih psov 3. mesto: URSZR Moški absolutno 1. mesto: GŠSV – 2 2. mesto: GPU UPS SE – 1 3. mesto: EPOD SV moški 1. mesto: GŠSV – 2 2. mesto: EPOD 3. mesto: 132. GORP – 1 Policija moški 1. mesto: GPU UPS SE – 1 2. mesto: GPU UPS SE – 2 3. mesto: PU Ljubljana CZ moški 1. mesto: GRS Jezersko – 1 2. mesto: GRS Jezersko – 2 3. mesto: GRS Bohinj njem pa so se povzpeli do pete točke, kjer so morali premagati neurejen teren, torej skozi gozd po pešpoti. Čakala jih je še zadnja delovna točka, prevoz ranjenca z nosili UT 2000. Enega izmed članov se naloži v nosila, ga pripne s pasovi in s pomožnimi vrvmi vleče do cilja. Ženske, ki tekmujejo na petkilometrski progi, opravijo vse naloge enkrat, moške ekipe pa morajo v prvem krogu izpustiti šesto delovno točko, ki jo opravijo pred spustom v cilj. PREVOZ RANJENCA Z NOSILI SV 17 URAVNOTEŽENJE ROTORJEV Helikopter je sestavljen iz več rotirajočih elementov, ki omogočajo vertikalno vzletanje in pristajanje, lebdenje ter letenje v vseh smereh, zato je to zelo kompleksen stroj. Neuravnoteženi vrteči se elementi povzročajo vibracije, ki jih ni mogoče popolnoma odpraviti, pomenijo pa dodatno obremenitev in hitrejšo obrabo materiala ter poškodbe sestavnih delov. Prav zato v letalstvu veliko pozornost namenjajo uravnoteženju rotorjev helikopterjev in vibriranje ohranjajo na najnižji možni ravni. Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek in pol. V center rotorja postavijo točkovno vodno tehtnico oziroma libelo, ki pokaže, v kateri smeri je rotor težji. Rotor vzdolžno statično uravnotežijo tako, da v vpenjalni vijak na nasprotni strani dodajajo ustrezno maso, tako da se rotor na specialnem orodju poravna. Pri prečnem uravnoteženju dodajajo 25, 50 ali 100 gramov uteži. Dodajo lahko največ 800 gramov uteži, sicer morajo lopatico fizično zamakniti s premikom vijaka na glavi rotorja, kjer je vpeta lopatica. Letalski tehnik štabni vodnik Tomaž Likar je ob tem dodal, da se uravnoteži tudi repni rotor, na katerega dodajajo podložke, ki so skupno lahko težke največ 17 gramov in ki jih predpisuje proizvajalec helikopterja, ter sklenil: »Bolj kot je statično uravnoteženo, manj dela imamo med dinamičnim uravnoteženjem.« Na koncu statičnega uravnoteženja morata biti kraka rotorja v isti ravnini. DINAMIČNO URAVNOTEŽENJE Ko je rotor statično uravnotežen, ga zmontirajo nazaj na helikopter. Temu sledi montaža kamere, ki meri odstopanja od navidezne ravnine, po kateri kraka potujeta, senzorjev, ki merijo vrtljaje, merilnikov vibracij in računalnika. Pilot stotnik Siniša Možina je povedal, da po namestitvi merilnih instrumentov najprej zaženejo motor in preverijo njegovo delovanje. Temu sledi pregled delovanja vseh sistemov na helikopterju in merjenje vibracij. Motor deluje v načinu idle, torej podobno kot pri avtomobilu v prostem teku. Na podlagi pridobljenih podatkov iz senzorjev in kamere letalski tehniki dobijo podatke o prečnih oziroma lateralnih in navpičnih vibracijah, na podlagi teh podatkov pa jim računalnik izračuna priporočljive popravke, da vibracije spravijo v meje dovoljenega. To pomeni, da dodajo uteži, krajšajo helikopterja, in dodal: »Če je vse v redu, se prestavimo na helikoptersko ploščad, kjer ponovno preverimo delovanje vseh sistemov in komand. Potem spet preverimo vibracije med lebdenjem na nizki višini, kjer ni več vpliva tal, torej na približno desetih metrih. Če so vibracije v mejah dovoljenega, nadaljujemo letenje, med katerim ponovno testiramo delovanje vseh sistemov v različnih režimih letenja. Preveri se moč motorja in ali motor daje toliko moči, kot jo mora. Vibracije se merijo pri majhnih in velikih hitrostih do 120 vozlov, pri razlikah pa se na novo uravnoteži rotor ter ponovi celoten postopek.« V helikopterju je ves čas testiranj tudi letalski tehnik, ki spremlja stopnjo vibracij in o tem obvešča pilota. Postopek uravnoteženja helikopterja lahko traja tudi več dni. Kot smo že omenili, pri različnih tipih helikopterja različno uravnotežijo rotorje. TUDI REPNI ROTOR JE TREBA URAVNOTEŽITI. LETALSKI TEHNIK VIŠJI VODNIK TADEJ PAVLIČ NAMEŠČA KAMERO, KI MERI ODSTOPANJA OD NAVIDEZNE RAVNINE. LETALSKI TEHNIK ŠTABNI VODNIK TOMAŽ LIKAR NAMEŠČA SENZOR ZA MERJENJE VRTLJAJEV. lovenska vojska ima v svoji floti tri tipe helikopterjev. Uravnoteženje rotorjev je pri vsakem tipu helikopterja drugačno, zato zahteva tudi drugačen pristop. Na splošno lahko zapišemo, da ima najmanjši bell 206 dva glavna in dva repna kraka, ki rotirata v eni ravnini, bell 412 pa štiri glavne krake, ki rotirajo v dveh navpično ločenih ravninah, in repni rotor z dvema krakoma, ki rotirata v eni ravnini. Cougar ima štiri krake glavnega rotorja v eni ravnini in petkraki repni rotor prav tako v eni ravnini. Konstrukcijska izvedba rotorja v dveh ravninah pri bellu 412 ima negativen vpliv na pojav vibracij, ker prihaja do aerodinamične interference med ravninama, kar povzroči vibracije na krakih. Na rotorju helikopterja se pojavljajo navpične in prečne vibracije. Navpične vibracije so posledica različnega vzgona na rotorskih krakih in zračnosti v konstrukcijskih elementih ter komandah. Do njih pride zaradi odstopanja profila vzdolž kraka, različnih nastavitev krilc oziroma tabov ali različne nastavitve vpadnega kota kraka. Prečne vibracije oziroma daljšajo vzvode komand ali nastavljajo krilca na lopaticah glavnega rotorja. Pri helikopterju jet ranger sta na lopatici krilci, ki ju lahko zvijejo, zunanjega za ±7° in notranjega za ±15°, je povedal višji vodnik Pavlič. Na kraku helikopterja cougar je devet krilc, nastavljajo pa lahko le dva. Pri helikopterju bell 412 v krake dodajajo uteži. Po končanem uravnoteženju krakov postopek merjenja vibracij ponovijo in postopka ponavljajo, dokler ne dosežejo vibraciji, ki so v mejah dovoljenega. Dovoljeno nihanje lopatic v navpični smeri pri helikopterju cougar je pet milimetrov. Dinamično uravnoteženje je tako končano. S 18 SV so največkrat posledica neenakomerne porazdelitve mase v glavi rotorja, to pa se lahko zgodi zaradi obrabe in zračnosti posameznih konstrukcijskih elementov na glavi rotorja in utrujanja materiala, na primer elastomeričnega ležaja pri bellu 412. STATIČNO URAVNOTEŽENJE Letalski tehnik višji vodnik Tadej Pavlič, ki opravlja uravnoteženje rotorjev na helikopterju bell 206 jet ranger, je povedal, da je treba rotor po vsakem posegu ali predpisanem številu ur oziroma koledarskem času statično in dinamično uravnotežiti. Prav tako ga je treba pregledati, če pilot opazi povečane vibracije. Višji vodnik Pavlič je ob tem dodal: »Po vsakem vzdrževanju rotorja, torej ko je rotor ponovno sestavljen, najprej statično prečno in vzdolžno uravnotežimo rotor. Statično uravnoteženje poteka v zaprtem in mirnem prostoru, saj vsako gibanje zračne mase povzroči premik rotorja.« Rotor sicer postavijo na specialno orodje, predpisano za uravnoteženje. V središču tega orodja je igla s premerom centimeter TESTNI LET DOKLER VIBRACIJE NISO V MEJAH DOVOLJENIH, HELIKOPTER NE SME V OPERATIVNO RABO. Ko je rotor tudi dinamično uravnotežen in vibracije v mejah dovoljenih vrednosti, Vojaški letalski organ izda dovoljenje za testni let. Stotnik Možina je povedal, da med prvim testnim letom najprej zalebdijo na dobrem metru višine, kjer ponovno preverijo odzivnost helikopterja na komande, delovanje motorja, olje, temperature in sisteme Letalski tehnik štabni vodnik Robert Rupar je povedal, da je najtežje uravnotežiti helikopter bell 412, ki ima štiri krake in dve ravnini, po katerih ti kraki potujejo. Cilj uravnoteženja je, da se konice dveh nasprotnih krakov premikajo po isti ravnini in da je nihanje v meji dovoljenega. Po besedah štabnega vodnika Ruparja je najlažje uravnotežiti rotorje cougarja, saj si letalski tehniki lahko zelo pomagajo z računalnikom, ki je vgrajen v helikopter in ki sproti meri vibracije. S pomočjo drugega računalnika potem izračunajo, kam morajo dodati svinčene uteži, da uravnajo maso glave rotorja, in za koliko morajo spremeniti položaj krilc na lopaticah, da so vibracije v dovoljenih okvirih. Če lopatice niso pravilno uravnotežene, bo rotorska glava čezmerno vibrirala. Te vibracije se bodo prenesle na transmisijo in helikopter s sistemi. Čezmerne vibracije lahko zato povzročijo nepotrebno obrabo komponent, utrujanje materialov in v najslabšem primeru fizične poškodbe konstrukcije helikopterja, kar povišuje stroške vzdrževanja ter zmanjšuje razpoložljivost helikopterja. SV 19 POKLJUŠKI GOZDOVI GOSTILI BIATLONCE Z ženskim skupinskim startom biatlonk so se končale tekme svetovnega pokala v biatlonu na Pokljuki, ki se je obarvala tudi v jubilejne barve, saj je v objemu pokljuških gozdov potekal že 20. svetovni pokal. Številni obiskovalci tekem so si od 17. do 20. decembra lani lahko ogledali zanimive biatlonske preizkušnje, saj so biatlonci v četrtek in petek tekmovali na sprintih, v soboto sta potekali zasledovalni preizkušnji, v nedeljo pa je bila tekma s skupinskim startom. Slovenska vojska, ki je del biatlonskih tekem že veliko let, z logistično podporo podpira organizacijo izvedbe svetovnega pokala in tudi lani je skrbela, da so bile tekmovalcem iz 32 ekip zagotovljene enake možnosti za odlično uvrstitev. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič S vetovni pokal v biatlonu so začeli moški s sprintersko preizkušnjo, na kateri so pred več kot 2000 šolarji in drugimi gledalci tekmovali najboljši biatlonci na svetu. Vzdušje, ki ga lahko 20 SV pričara le iskreno veselje otrok, je pospremilo tekmo, na njej pa je zmagal Simon Schempp pred Olejem Einarjem Bjoerndalenom in Evgeniyem Garanichevem, ki so vrhunsko nastopili brez zgrešenega strela. V slovenski reprezentanci so bili Jakov Fak, Klemen Bauer, Miha Dovžan, Rok Tršan in Lenart Oblak. Tekma, na kateri so nastopili 103 tekmovalci, je bila napeta do konca in Klemen Bauer je zasedel odlično 18. mesto. Na ženski preizkušnji so nastopile tudi Teja Gregorin, Urška Poje, Anja Eržen in Andreja Mali, ki so imele kar nekaj težav na strelišču. Zasledovalni tekmi v soboto so spet popestrili številni gledalci na tribunah, saj so glasno spodbujali biatlonce, ob vsakem strelu, ki je zadel tarčo, pa se je slišal tako znan spontani vzklik, ki ga lahko doživite le na tekmah biatloncev. Kot najboljši Slovenec je v boju za vrhunsko uvrstitev nastopil Klemen Bauer, ki je še pred tekmo dejal, da je skrita želja povzpeti se po rezultatski lestvici in ponoviti enak nastop kot na sprintu. Po streljanju leže mu je kazalo odlično, saj je brez zgrešenega strela napredoval na 11. mesto, potem pa je z dvema zgrešenima streloma tekmo končal na 20. mestu. Uvrstitev mu je omogočila nastop na nedeljskem skupinskem startu, žal pa se niso uresničile želje Jakova Faka, ki je med tekmo s 36. mesta napredoval na 16. mesto, vendar je zaradi zgrešenih strelov zdrsnil na 31. mesto. Mladi tekmovalec Miha Dovžan je kljub zagrešenim strelom požel glasne ovacije navijačev za svoj pogumni boj do konca tekmovanja, ki ga je končal na 59. mestu. V nedeljo je tekmovalce čakala še tekma s skupinskim startom. Slovenk na tekmi, na kateri je imelo možnost nastopa le trideset najboljših tekmovalk v svetovnem pokalu, ni bilo, med tridesetimi najboljšimi biatlonci pa je nastopil tudi Klemen Bauer. Gledalci so spremljali napeto tekmo, na kateri je zmagal Francoz Jean Guillaume Beatrix, ki je za tri desetinke sekunde prehitel Norvežana Emila Hegleja Svendsna, na tretjem mestu pa je bil Ole Einar Bjoerndalen. Klemen Bauer je na prvem streljanju zgrešil eno tarčo in strelišče zapustil kot dvaindvajseti, sledil je uspešen strelski nastop, po katerem je napredoval za tri mesta, potem pa je na streljanju stoje zgrešil tri strele in tekmo končal na 30. mestu. Kot je dejal ob koncu tekme, je šel v tekmo samozavestno in kljub utrujenosti poskušal doseči največ. »Žal je stanje tako, da tekaško več od prikazanega ni bilo mogoče narediti, potem pa še majhna napaka na strelišču in zgodba o boljšem rezultatu se je hitro končala.« Tekmovalce je po nastopu na Pokljuki čakal premor do tekem v Ruhpoldingu, na žalost pa je naša biatlonska vrsta nastopila precej zmanjšana. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO PODPIRA ŠPORT V nedeljo si je tekmo s skupinskim startom ogledala tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je ob tem dejala, da ministrstvo že več let šport podpira poleg zaposlovanja vrhunskih športnikov tudi skozi sodelovanje pri organizaciji večjih športnih dogodkov v Sloveniji. »Ponosni smo, da smo del tako velikega športnega dogodka, kot je svetovni pokal v biatlonu na Pokljuki. Biatlon je čudovit šport, ki privlači navijače in gledalce ter je hkrati zelo popularen v Sloveniji in Evropi. Vesela sem, da je tako.« Zbrane je nagovoril tudi predsednik Mednarodne biatlonske zveze Anders Besseberg, ki je pohvalil organizatorje in Slovensko vojsko, saj po njegovem mnenju opravljajo odlično delo. Tekma na Pokljuki naj bi po Bessebergovih besedah vsem tekmovalcem omogočala enake možnosti za odlično uvrstitev. Tudi lani je pri izvedbi svetovnega pokala pomagala Slovenska vojska, ki je z organizacijo podprla Smučarsko zvezo Slovenije in z organizacijskim odborom Pokljuka sodelovala pri izvedbi treningov ter tekmovanj svetovnega pokala v biatlonu z zagotavljanjem namestitvenih, strojnih in kadrovskih zmogljivosti v Vadbenem centru Pokljuka, z zagotavljanjem prehrane za izvajalce nalog do 150 ljudi ter z zagotavljanjem zdravstvene, transportne in telekomunikacijske podpore. Za potrebe tekmovanja so v SV ter Službi za informatiko in komunikacije MO zagotovili organizacijo ter delovanje informacijskih in komunikacijskih sistemov. SV 21 5. Žrebanje startnih številk Žrebanje bo 4. februarja 2016 ob 18. uri v prostorih Doma obrambe v Klubu častnikov in veteranov, Kopališka 3, v Velenju. 6. Urnik tekmovanja Start tekme bo ob 10. uri na zgornji postaji žičnice Stari stani. Po prihodu na cilj smučanja sledi streljanje z MK-puško. Ogled proge je od 9.00 do 9.45. 7. Razglasitev rezultatov Razglasitev rezultatov bo eno uro po končanem tekmovanju na terasi hotela Golte. Nagrade: zmagovalna ekipa prejme prehodni pokal Zveze slovenskih častnikov, prve tri uvrščene ekipe prejmejo pokal v trajno last, tekmovalci pa medalje, najstarejša ekipa prejme pokal in medalje, najboljša ženska ekipa prejme pokal in medalje. 8. Zavarovanje udeležencev Vsak tekmovalec tekmuje na svojo odgovornost. Vsi udeleženci prireditve so zavarovani skladno z zavarovanjem družbe Golte, d. o. o. OBVESTILO ZA PRIJAVLJENE Prevzem startnih številk in vozovnic za gondolsko žičnico in sedežnico bo od 7.00 do 8.30 na spodnji postaji žičnice Golte v Žekovcu. Za vse udeležence je zagotovljen topli obrok. 22 Vabljeni! SV 1 4. Prijave Prijave (v PDF, podpisane in žigosane) lahko pošljete na naslov: OZSČ Velenje, Kopališka 3, p. p. 77, 3320 Velenje, ali na elektronski naslov: [email protected], tel. 041 647 189, do srede, 3. februarja 2016, do 14. ure. Oseba za stike: Rudi Ževart, tel. 041 518 225. V prijavi navedite območno organizacijo ZSČ oziroma enoto ali poveljstvo SV, ime in priimek udeleženca, leto rojstva in telefon osebe za stike. Prijavnica je objavljena na internih spletnih straneh Ministrstva za obrambo. SV 5170. Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06, 116/07 in 39/15) izdajam ODREDBO O POVIŠANJU ČASTNIKOV I. v čin polkovnik: Vincenc ARKO, 1971 Boštjan BAŠ, 1974 Bojan BRECELJ, 1966 Robert KLINAR, 1969 Boštjan MOČNIK, 1974 Andrej OSOLNIK, 1966 Uroš PATERNUS, 1973 Alenka PETEK, 1972 Anže RODE, 1972 Peter STARC, 1971 Ivan TURNŠEK, 1966 II. v čin podpolkovnik: Robert BRAUC, 1969 Uroš BRENČIČ, 1971 Nada FICKO, 1964 Janez GAUBE, 1968 Boško HAUPT, 1967 Marko HLASTEC, 1966 Tomaž KLINAR, 1971 Branislav KOCIJAN, 1963 Bojan KOVIČ, 1969 Boštjan KOZINA, 1966 Bojan LANGERHOLC, 1974 Boris LOJEN, 1956 Dejan OKOVIČ, 1968 Ludvik OŽVALD, 1967 Lojze PAVIČ, 1969 Darko PEČE, 1962 Jernej PETERNELJ, 1968 Ernest PLEH, 1969 Andrej SKODIČ, 1972 Robert SLAK, 1971 Andrej ŠIJANEC, 1971 Robert ŠPERNJAK, 1971 Vlado TOMAŽIČ, 1968 Tomaž VENIŠNIK, 1969 Aleksander VIDERGAR, 1975 Marjan ZUPANČIČ, 1974 III. v čin major: Aleš AVSEC, 1975 Miljenko BELINA, 1962 Tilen BERGER, 1975 Matjaž BONČINA, 1973 Matjaž BREMEC, 1972 Stanislav BREZAR, 1972 Igor BRINAR, 1967 Matej CRNKOVIČ, 1968 Miroslav DOLINŠEK, 1966 Goran DROVENIK, 1966 Amir EGRLIĆ, 1968 Jure FERBEŽAR, 1965 Jure HIMELRAJH, 1981 Primož HODAK, 1973 Dušan HORVAT, 1971 Lidija HRIBAR, 1975 Peter HRIBERŠEK, 1975 Damir JADRIČ, 1965 Aleš KESIČ, 1977 Robert KORDIŠ, 1972 Matjaž KOŠELNIK, 1969 Viljem KOVAČIČ, 1968 Jernej KRAJNC, 1975 Matej KRAJNC, 1970 Dragan MARIĆ, 1973 Klemen MIJATOV, 1975 Davorin OSOJNIK, 1968 Roman POGAČNIK, 1969 Žiga PRETNAR, 1982 Jurij RADUHA, 1974 Nina RADUHA, 1978 Igor REŽEK, 1970 3. Pravica do udeležbe Tekmovanje je ekipno. Nastopajo lahko podčastniki/-ce in častniki/-ce enot in poveljstev SV ter člani ZSČ. Vsaka organizacija lahko prijavi ekipo (trije tekmovalci) in enega spremljevalca oziroma rezervo. Tekmuje se v športni opremi (smuči extrem carving niso primerne). Prijavnina: ekipe SV so oproščene startnine. št. 321, januar 2016 2. Vrsta tekmovanja Državno prvenstvo v smučanju in streljanju: smučanje na progi Beli zajec. Proga je dolga 1350 metrov z višinsko razliko 205 metrov; streljanje z malokalibrsko puško na razdalji 30 metrov, položaj ležeči z roke, pet strelov, za oceno trije najboljši zadetki. Ocena: vsaka točka (največ 30 točk) je vredna 0,5 sekunde in se odšteje od rezultata smuka. Puške zagotovi organizator. Številka: 811-11/2015-29 Datum: 25. 10. 2015 Andreja KATIČ MINISTRICA ZVEZA SLOVENSKIH ČASTNIKOV OBJAVE MINISTRSTVA ZA OBRAMBO PRAVILA TEKMOVANJA 1. Kraj in datum Tekmovanje bo na smučiščih Golte 6. februarja 2016. 5174. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list Številka: 811-11/2015-33 Datum: 10. 11. 2015 Andreja KATIČ MINISTRICA 5173. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 8111/2009-915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU PODČASTNIKA OB UPOKOJITVI v čin višji štabni vodnik: Andrej FETTICH, 1956 Številka: 811-11/2015-31 Datum: 25. 10. 2015 Andreja KATIČ MINISTRICA 5172. Na podlagi 63. a člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 3. člena Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03 in 119/07) izdajam ODREDBO O POTRDITVI RAZREDA VIŠJEMU VOJAŠKEMU USLUŽBENCU potrditev IX. razreda: Rajko VREČAR, 1971 Številka: 811-11/2015-30 Datum: 25. 10. 2015 Andreja KATIČ MINISTRICA 5176. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA GENERALŠTABA SV medaljo v službi miru prejmejo: Edvin AJDAROVIĆ, 1974 Peter ANTOLIN, 1983 Nino ARNUŠ, 1984 Dejan AVBELJ, 1983 Tomaž BABIČ, 1991 Andrej BAHČIČ, 1962 Igor BALUH, 1987 Igor BANIČ, 1971 Franc BARBIČ, 1966 Jan BELŠAK, 1988 Aleš BENIGAR, 1973 Tomaž BENKOVIČ, 1971 Alen BERTOLE, 1986 Številka: 094-2/2015-46 Datum: 17. 12. 2015 Andreja KATIČ MINISTRICA 5175. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 1. odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo za hrabrost prejme: Čopi PURKART, 1981 Številka: 811-11/2015-34 Datum: 10. 11. 2015 Andreja KATIČ MINISTRICA RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009-915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU ČASTNIKOV OB UPOKOJITVI I. v čin major: Bojan MERLAK, 1958 Anton TURK, 1960 II. v čin stotnik: Josip BIRO, 1962 ORGANIZATOR TEKMOVANJA ZVEZA SLOVENSKIH ČASTNIKOV 5171. Na podlagi 63. a člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 12. člena Uredbe o vojaških uslužbencih (Ur. list RS, št. 54/03 in 119/07) izdajam ODREDBO O NAPREDOVANJU VIŠJIH VOJAŠJIH USLUŽBENCEV V RAZREDIH I. napredovanje v XIII. razred: Goran LESKOVŠEK, 1975 II. napredovanje v XII. razred: Gregor MARINIČ, 1975 Monja RIBIČ, 1973 III. napredovanje v X. razred: Matjaž KLINE, 1976 Matevž LAPANJA, 1974 Sabina ROLIH, 1980 IZVAJALEC TEKMOVANJA Območno združenje Slovenskih častnikov Velenje v sodelovanju s Slovensko vojsko in družbo Golte, d. o. o. POKROVITELJ TEKOMOVANJA GENERALŠTAB SV Miha RIJAVEC, 1976 Sergej RODMAN, 1976 Marjan STARIČ, 1965 David STONIČ, 1970 Franc TURK, 1968 Zoran VOJČIĆ, 1963 Milan ŽAGAR, 1966 Matjaž ŽBOGAR, 1977 Tomaž ŽBOGAR, 1977 Bojan ŽIST, 1966 IV. v čin stotnik: Simon ANDREJEK, 1974 Branko BABIČ, 1968 Primož BANTAN, 1980 Primož BERNARD, 1974 Matjaž BERTONCELJ, 1966 Peter CASAR, 1977 Boštjan DOBOVIŠEK, 1973 Aleksander DRNOVŠEK, 1976 Rok EINHAUER, 1976 Miha EINHAUER, 1979 Saša GALIČIČ, 1977 Jurij GORENC, 1969 Luka GORJUP, 1977 Tomaž HRVATIN, 1981 Matija JAZBEC, 1977 Alen KEBER, 1975 Damijan KORPIČ, 1973 Boris MAJCEN, 1970 Leon PERČIČ, 1971 Igor PRAZNIK, 1973 Nenad RIKIĆ, 1975 Darko ROGELJ, 1976 Tomaž ROGELJA, 1978 Željka SIMIČ, 1978 Matjaž SLAK, 1976 Damjan SLIVEČKA, 1975 Igor ŠAVS, 1973 Drago ŠEBALJ, 1966 David ŠKOBERNE, 1979 Uroš ŠPEHAR, 1978 Primož Gregor ŠTANGAR, 1974 Valter TOMŠIČ, 1970 Nataša TRATNIK, 1977 V. v čin poročnik fregate: Grega TUŠAR, 1987 VI. v čin nadporočnik: Blaž CIZERLE, 1986 Tilen KAVČIČ, 1985 Franc KOKOL, 1968 Tadeja KOKOL, 1984 Zoran LESKOVŠEK, 1975 Luka NARAD, 1983 Grega OSOJNIK, 1977 Jure REPINA, 1986 Robi RESNIK, 1986 Nejc ŠKULJ, 1987 RAZPIS 22. DRŽAVNEGA PRVENSTVA ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV V SMUČANJU IN STRELJANJU GOLTE 2016 3 2 SV 5179. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ GENERALŠTABA SV I. zlato medaljo načelnika GŠSV prejme: Matjaž MLADIČ, 1972 II. srebrno medaljo načelnika GŠSV prejmejo: Darko DUH, 1966 Danijel KOVAČ, 1962 Olgica KRALJ, 1965 Vesna MUHIČ, 1962 David OZEBEK, 1970 David STROJAN, 1972 Tanja ŠULIGOJ, 1969 Roman URBANČ, 1967 III. bronasto medaljo načelnika GŠSV prejmejo: Igor BREŠAN, 1961 Sebastjan CEJ, 1977 Številka: 094-3/2015-148 Datum: 5. 10. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV 5178. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA GENERALŠTABA SV medaljo v službi miru prejmejo: Vesna BUKOVEC, 1976 Bojan COLAVINI, 1957 Mojca GRAŠIČ, 1965 Drago MAGDIČ, 1962 Mark STUPAR, 1974 Miro ŠTULAR, 1964 Blaž TOMŠIČ, 1968 Teodora ŽABKAR, 1973 Številka: 094-3/2015-147 Datum: 5. 10. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV Luka TURK, 1985 SV Darjan BINCL, 1984 Gregor BIZJAK, 1970 Luka BJELADINOVIČ, 1983 David BOGOVIČ, 1986 Marko BOHAK, 1983 Anže BOŽIČ BELINA, 1989 Robert BOŽIČ, 1966 Igor BRAJLIH, 1977 Dejan BROMŠE, 1975 Nejc BURIĆ, 1988 Dejan CAF, 1990 Milan CAFUTA, 1979 Danilo CAR, 1975 Barbara CERINŠEK, 1983 Silvo COLOMBO, 1982 Boštjan CÖR, 1991 Aleš CVETEK, 1977 Darko CVETKO, 1967 Branko ČAČULOVIČ, 1966 Marko ČEHOVIN, 1981 Jasmina ČEPIN, 1989 Iztok ČREŠNIK, 1980 Ladislav ČUČEK, 1977 Mitja DEDUKIĆ, 1987 Matej DEŽMAN, 1984 Tomaž DIVJAK, 1976 Franci DOLANC, 1979 Helena DOLENC, 1964 Klavdija DROBINC, 1979 Gregor DROFENIK, 1980 Miha DUCMAN, 1986 Alen ĐUMIĆ, 1988 Aljoša ĐURIČ, 1989 Mirko EKART, 1974 Erik ELEZOVIĆ, 1977 Goran ERJAVEC, 1971 Andrej ERKER, 1989 Aleš FABINA, 1985 Dimitrij FAJT, 1977 Ervin FAJT, 1982 Nataša FELKAR, 1969 Anica FLAJNIK, 1973 Mitja FRANC, 1982 Drago GABERŠEK, 1971 Tadej GAJŠEK, 1991 Edi GAJZER, 1980 Miroslav GALUN, 1962 Matej GOBEC, 1993 Simon GRABNER, 1981 Primož GRČAR, 1988 Matej GREGL, 1990 Silvo GRIČNIK, 1977 Nejc GUMZEJ, 1984 Danilo HABJANIČ, 1987 Andrej HADNER, 1966 Nejc HALADEJA, 1986 Gregor HECL, 1985 Jan HLAČER, 1987 Robert HOLC, 1977 Mitja HORN, 1978 Elvis HORVAT, 1979 Roman HORVAT, 1986 Andrej CELIN, 1979 Igor CVERLE, 1966 Jaka DROBNIČ, 1982 Gregor GUBENŠEK, 1977 Dušan HORVAT, 1965 Bojan JAN, 1962 Aleš KESIČ, 1977 Marko KOČEVAR, 1969 Jernej KOSMAČ, 1969 Dušan LAZAR, 1967 Bojan LEBAR, 1984 Nina RADUHA, 1978 Matej RAMŠAK, 1978 Rade ROT, 1960 Igor ROŽIČ, 1961 Aleksander VARGA, 1973 Božica ŽIVIC, 1962 Iris ŽNIDARIČ, 1977 IV. medaljo načelnika GŠSV prejmejo: Tanja BELČIČ, 1972 Stanislav BREZAR, 1972 Vasja BUČAR, 1982 Franci BULOVEC, 1962 Janez CUZNAR, 1980 Tadej DROBNE, 1989 Klemen GORJANC, 1983 Mirjana JAKŠE, 1969 Miroslav KNEZ, 1967 Stanko KOVAČ, 1967 Miroslav KOVAČEVIĆ, 1971 Sebastjan KRIŽAJ, 1976 Slavko MAJCEN, 1976 Aleš MAUKO, 1968 Gorazd MEDVED, 1968 Aleš MIHELIČ, 1971 Venčeslav NOVAK, 1982 Irena NOVINŠEK, 1963 Željka SIMIČ, 1978 Saša SIMONIČ, 1980 Peter Pavel SMRKOLJ, 1981 Simon SVETLIN, 1978 Nejc ŠKULJ, 1987 Vlado TOMAŽIČ, 1968 Davorin VOLGEMUT, 1972 Janez ZORC, 1973 V. zlato plaketo Slovenske vojske prejme: OBVEŠČEVALNO VARNOSTNA SLUŽBA VI. bronasto plaketo Slovenske vojske prejmejo: Milan BRAJNIK, 1982 GASILSKA ZVEZA VRHNIKA Srečko KODRIČ, 1958 Sonja KOŽAR, 1958 POLICIJSKI ORKESTER Nataša ROT, 1962 Marko ŠTERBENC, 1963 VII. zlato medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejme: Milan PREDOVNIK, 1977 Aljoša HRIBAR, 1974 Kristijan HRUSTELJ, 1994 Adnan HUSANOVIĆ, 1980 Klemen JAGODIČ, 1988 Matej JAGODIČ, 1982 Klavdij JAKOP, 1976 Boštjan JANEŽ, 1970 Jožef JAUNIG, 1966 David JAVERNIK, 1980 Matjaž JAZBEC, 1978 Gregor JELEN, 1985 Marko JELEN, 1976 Sabina JELEN, 1983 Aleš JENKO, 1977 Marcel JORDAN, 1982 Kewin JUG, 1987 David JUHART, 1985 Igor JUHART, 1975 Gašper JUVAN, 1985 Marjeta KALIŠNIK, 1977 Andrej KANCLER, 1983 Gorazd KATIČ, 1984 Aljoša KAUČEVIČ, 1979 Natalija KLADNIK, 1982 Rebeka KLEIN, 1986 Franc KLEMEN, 1981 Borut KMETIČ, 1971 Davor KOCIPER, 1985 Aljoša KODRIČ, 1979 Aleš KOJZEK, 1985 Denis KOKELJ, 1979 Tadeja KOKOL, 1984 Janez KOKOT, 1972 Matej KOLEDNIK, 1987 Robert KOLEŽNIK, 1978 Robert KOLMAN, 1987 Rok KOREZ, 1989 Rajko KOROŠAK, 1988 Anton KOS, 1979 Klemen KOS, 1989 Boštjan KOSTELEC, 1978 Borut KOTNIK, 1970 Danijel KOVAČ, 1972 Tomaž KOVAČ, 1968 Damjan KOVAČIĆ, 1984 Bojan KOVIČ, 1969 Jože KOZAR, 1975 Kristjan KOZOLE, 1983 Jani KRAJNC, 1988 Boštjan KRALJ, 1973 Jure KREJAČ, 1974 Nace KRIVONOG, 1989 Rolando KROPEJ, 1991 Grega KRŽIČ, 1979 Boris KUGLER, 1978 Andrej KUHAR, 1971 Tomi KUKOVICA, 1987 Matjaž KUNDIH, 1989 Branko KUPČIČ, 1975 Lucija KUŠTER, 1990 Darko KUZMA, 1978 Tadej LAH, 1981 5180. Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo), 9. in 10. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06, 116/07 in 39/15) ter Pravilnika o podpisovanju dokumentov in o poročanju glede sprejetih oziroma izdanih dokumentov ministra za obrambo RS, št. 0070-12/2013-9 z dne 14. 5. 2013, izdajam UKAZ O POVIŠANJU PODČASTNIKOV I. v čin višji praporščak: Klemen BERAS, 1971 Borut SKUK, 1968 II. v čin praporščak: Številka: 094-3/2015-154 Datum: 23. 10. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV VIII. srebrno medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejmejo: Zlatko BAN, 1982 Simona BIŠKUP, 1981 Manca BOLE, 1981 Darko FIDERŠEK, 1986 Sabina ROŠKARIČ, 1972 Domen SENČAR, 1981 Karmen SOVINŠEK, 1978 Gašper VUZEM, 1985 Uroš ZVER, 1986 IX. bronasto medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejmejo: Bogdan DOKMANOVIČ, 1978 Ervin FAJT, 1982 Slavko GRABNAR, 1978 Aleš HRIBAR, 1987 Andrej KOS, 1987 Bojan KOSEDNAR, 1966 Dejan PEJIĆ, 1990 Marko PODGORELEC, 1978 Mitja PRIMEC, 1982 Jože ROŠTOHAR, 1970 X. medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejmejo: Primož BEDEKOVIĆ, 1982 Aleš MARENČE, 1981 David MARIN, 1985 Andrej OTOREPEC, 1987 Kristina PLESKOVIČ, 1990 Bogdan POGAČAR, 1977 Tatjana SOK, 1977 XI. zlato priznanje za delo na športnem področju prejme: Robert BOKAVŠEK, 1970 Marko LATINOVIĆ, 1961 Dejan LAVRIČ, 1976 Mitja LEDERER, 1978 Samo LIKAR, 1982 Veronika LIKEB, 1974 Marko LIPOGLAVŠEK, 1981 Andraž LIPOVŠEK, 1982 Petra LISEC ŠULIGOJ, 1981 Gregor LJUBEŠEK, 1987 Blaž LONČARIČ, 1983 Timotej LONČARIČ, 1991 Robert LOVREC, 1978 Aleksander LUKIĆ, 1982 Božidar MACUH, 1983 Tadej MAJHEN, 1990 Marko MARIĆ, 1979 Dejan MARINIČ, 1978 Srečko MAROVŠEK, 1976 Uroš MASTNAK, 1992 Srečko MATOVIČ, 1965 Saša MATUL, 1984 Matej MAVROVIČ, 1979 Robert MESARIČ, 1975 Andrej MIHELAČ, 1987 Igor MIHELIČ, 1968 Denis MIKLAVC, 1979 Robert MIKOLIČ, 1973 Boris MLADKOVIČ, 1976 Bojan MLAKAR, 1973 Luka MLAKAR, 1988 Tomi MLAKAR, 1990 Boštjan MOČNIK, 1974 Marko MOČNIK, 1981 Vito MUHIČ, 1970 Jernej MUJDRICA, 1982 Boris MUNDJAR, 1964 Rudi NEUBAUER, 1975 Aleš NOSE, 1969 Milan NOVAK, 1980 Damjan OBREZA, 1977 Damjan OJSTERŠEK, 1986 Simon OMERZU, 1979 Iztok ORNIK, 1978 Barbara OVČJAK, 1989 Albin PAJENK, 1978 Peter PAPLER, 1966 Janez PATE, 1981 Tomislav PEČEK, 1963 Matjaž PEPEVNIK, 1974 Rado PERŠAK, 1972 Dušan PETROVIČ, 1972 Urška PETROVIČ, 1976 Stipo PETRUŠIĆ, 1964 Jože PLANINC, 1961 Darko PLAZOVNIK, 1981 Igor PLEVNIK, 1969 Nina POBERŽNIK, 1989 Darko POČIVALŠEK, 1978 Cvetka PODBREGAR, 1966 Blaž PODVORNIK, 1988 Peter PODVORNIK, 1976 Robert POGOREVČNIK, 1981 Matej BEKE, 1971 Robert BRATUŠA, 1974 Branko ČOŽ, 1971 Danijel KOVAČ, 1972 Silvo KUKOVIČ, 1974 Dušan MURKO, 1973 Matjaž NARDIN, 1971 Iztok RACMAN, 1976 Aleš RAJŠEK, 1971 Davor REŽEK, 1969 Ivan ŠUŠNJARA, 1968 Robert UDOVIČ, 1971 III. v čin višji štabni vodnik: Edvin AJDAROVIĆ, 1974 Evgen BRAČKO, 1972 Dušan ČRNKO, 1978 Aleksander ERJAVEC, 1976 Damijan FIRM, 1964 Silvo GRČAR, 1974 Jožica GUČEK, 1965 Dejan HLADNIK, 1970 Matjaž HROVAT, 1975 Matjaž KOVAČ, 1971 Silvo LEŠČANEC, 1973 Robert MAČEK, 1971 Marko MARGUČ, 1973 Denis MEDVED, 1967 Robert PETRAČ, 1970 Marko POLONČIČ, 1974 Denis ŠKRGIĆ, 1976 Franc VODOPIVEC, 1974 Martin VOGA, 1977 Damir VRABEC, 1970 IV. v čin štabni vodnik: Boštjan BERVAR, 1973 Marko BUNDERLA, 1981 Andrej CIMERMAN, 1972 Gregor DROFENIK, 1980 Rok ERŽEN, 1978 Igor FIR, 1976 Smiljan FUJS, 1976 Igor GLAŽAR, 1968 Jože GOVEDNIK, 1977 Jurij KER, 1978 Anton KRKOVIČ, 1978 Damijan KROMAR, 1972 Stanko MEGLIČ, 1974 Jernej MODIC, 1984 Iztok ORNIK, 1978 Andrej PAVLIHA, 1980 Matej PERKO, 1982 Boštjan PIRMAN, 1977 Boštjan POSINGER, 1975 Boris RAJ, 1979 Srebrenko RAKOVIĆ, 1979 Marjan RAZLAG, 1978 Gregor ROJKO, 1977 Boštjan SMEH, 1980 Bojan SOČIČ, 1977 Dominik ŠENK, 1975 Bojan ŠESTAN, 1978 Jernej ŠKORJA, 1977 Luka POKLEČKI, 1992 Marko POLONČIČ, 1974 Aljaž POLUTNIK, 1990 Miha POTOČNIK, 1978 Aljoša POVŠE, 1981 Aldijan PRATLJAČIĆ, 1986 Smiljan PREVOLŠEK, 1984 Blaž PRIMC, 1984 Nastja PUHAR, 1987 Anej PUKLAVEC, 1976 Matic PUSOVNIK, 1983 Dejan RAJ, 1978 Martin RAK, 1978 Daniel RAKUŠA, 1983 Gorazd RAKUŠA, 1984 Borut RAZBORŠEK, 1986 Milan REBRICA, 1965 David REPIČ, 1974 Žiga REPONJ, 1986 Andrej RIŽNER, 1972 Franc ROGINA, 1973 Daša Špela ROPRET, 1971 Tadej ROŽIČ, 1990 Marjan RUČMAN, 1984 Drago RUS, 1973 Kristjan RUSTJA, 1978 Mateja SAGADIN, 1988 Roni SEMEC, 1982 Franc SEVER, 1975 Dejan SIMONIČ, 1989 Robert SIMONIČ, 1972 Simon SLAČEK, 1988 Eva SLIVKA, 1981 Boštjan SMEH, 1980 Jure SMERKE, 1989 Denis SOBIECH, 1979 Jure SONJAK, 1981 Dejan SOVIČ, 1981 Dušan SRČIČ, 1964 Andrej STADLER, 1972 Aleksander STANKOVIĆ, 1983 Damjan SUŠEC, 1978 Miha ŠAVS, 1986 Jakob ŠČUKA, 1983 Nace ŠILC, 1984 Aleš ŠIMENKO, 1974 Damjan ŠKET, 1982 Boris ŠKODNIK, 1966 Jernej ŠKRGET, 1980 Benjamin ŠKRINJAR, 1977 Denis ŠMIGOC, 1986 Dejan ŠNEBERGER, 1992 Sandi ŠOLMAN, 1990 Vanja ŠORI, 1986 Aleš ŠOŠTERIČ, 1982 Damijan ŠPELIČ, 1976 Aleš ŠPRAH, 1985 David ŠRETL, 1973 Primož ŠTABEJ, 1974 Kristjan ŠTANCER, 1980 Aleš ŠTARKL, 1972 Robert ŠTEFANIČ, 1968 5181. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA GENERALŠTABA SV medaljo v službi miru Številka: 811-11/2015-28 Datum: 25. 10. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV Blaž TURK, 1979 Uroš TURKOVIČ, 1979 Robert VIDOVIČ, 1973 Sebastjan VOJSK, 1975 Jože ZAGERNIK, 1974 Adnan ZILIĆ, 1973 Klemen ZOREC, 1980 Toni ŽARN, 1976 V. v čin višji vodnik: Stanko ANŽELAK, 1980 Gorazd APLINC JAMŠEK, 1975 Mitja CVETKO, 1981 Marijan ČANČALA, 1975 Tomaž DIVJAK, 1976 Tilen FELDIN, 1984 Iztok FRAS, 1978 Elvis HORVAT, 1979 Franci JAZBAR, 1977 Andrej JEREB, 1979 Aleš KACJAN, 1975 Aljoša KODRIČ, 1979 Primož KODRIČ, 1979 Jure KOPRIVEC, 1977 Boštjan KOVAČ, 1974 Anton KOVAČIČ, 1975 Rok KRAMŽAR, 1983 Hadis LIŠINOVIĆ, 1976 Iztok MEGLIČ, 1981 Robert MODERNIČ, 1975 Milan NOVAK, 1980 Sebastijan PEČNIK, 1982 Samo PERKO, 1962 Gregor PETRIČ, 1979 Andrej RAJŠP, 1977 Matjaž RUKŠE, 1968 Borko SOČIČ, 1977 Bojan ŠTUHEC, 1965 Tomaž ŠUSTER, 1982 Jakob TEHOVNIK, 1980 Janez TEKAVEC, 1978 Luka TOMAŽIN, 1981 Goran TURUDIĆ, 1978 Mitja ZIMIC, 1979 Andrej ZUPAN, 1982 5177. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA GENERALŠTABA SV medaljo v službi miru prejmejo: Matevž ČERENAK, 1981 Matej ERMAN, 1983 Luka NARAD, 1983 Urban POLAJNAR, 1980 Čopi PURKART, 1981 Igor ŠIFTAR, 1978 Številka: 094-3/2015-146 Datum: 5. 10. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV Janko ŠTEH, 1961 Ervin ŠTORMAN, 1975 Daniel ŠULER, 1971 Taras TERJAŠEK, 1992 Urška TIČ, 1990 Mirko TINTOR, 1978 Simon TKAVC, 1989 Boris TOMLJENOVIĆ, 1978 Denis TREBIŽAN, 1974 Uroš TURKOVIČ, 1979 Tomaž VAČUN, 1990 Tine VANOVŠEK, 1979 Aleš VEDEČNIK, 1985 Natalija VERANIČ, 1987 Peter VERDEL, 1981 Danijel VERDINEK, 1979 Matevž VERNIK, 1983 Damir VIDEČNIK, 1991 Štefan VIDOVIČ, 1967 Damjan VISENJAK, 1982 David VOGRIN, 1989 Sebastjan VOJSK, 1975 Andrej VOLČIČ, 1971 Srečko VRBINC, 1979 Dejan VRHOVSKI, 1988 Benjamin VUKALIČ, 1981 Mojca ZAVEC, 1989 Marko ZEBIČ, 1976 Peter ZEME, 1984 Andrej ZUPAN, 1982 Aleksander ZVER, 1978 Gregor ŽABERL, 1981 Gregor ŽELEZNIK, 1972 Dejan ŽEMBERIK, 1988 Peter ŽERAK, 1980 Maja ŽLENDER, 1987 Andrej ŽURAN, 1983 4 SV 5183. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) in Ukaza TERP 72. BR, št. 094-3/2013-168 z dne 7. 1. 2014, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ TERITORIALNEGA POLKA 72. BRIGADE I. bronasto medaljo TERP 72. BR prejme: Stanislav BRINJEVEC, 1958 II. bronasto plaketo TERP 72. BR prejme: INŽENIRSKA ČETA 72. BR III. pohvalo poveljnika TERP 72. BR Številka: 094-3/2015-139 Datum: 30. 9. 2015 Major Valter ILENIČ NAMESTNIK POVELJNIKA CENTRA 5182. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) in Ukaza CZU, št. 094-5/2013-163 z dne 5. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA CENTRA ZA ZDRUŽENO USPOSABLJANJE zlato medaljo CZU prejme: Gregor RIBNIKAR, 1966 Številka: 094-3/2015-156 Datum: 13. 11. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV prejmejo: Andrej BARL, 1978 Peter CASAR, 1977 Blaž ČERNUTA, 1982 Gregor FIŠTRAVEC, 1991 Evgen HRIBERNIK, 1977 Robert HVALEC, 1981 David JODL, 1976 Emil KOPATIN, 1974 Igor KOŠIČ, 1963 Igor MESTEK, 1985 Žiga POGOREVC, 1988 Sašo PRISLAN, 1983 Mitja TORI, 1987 5185. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter Številka: 094-3/2015-651 Datum: 5. 10. 2015 Polkovnik Friderik ŠKAMLEC POVELJNIK POLKA 5184. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) in Ukaza 670. LOGP, št. 094-5/2013-171 z dne 11. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA 670. LOGISTIČNEGA POLKA zahvalo poveljnika 670. LOGP prejme: Ludvik KOS, 1970 Številka: 094-3/2015-649 Datum: 2. 10. 2015 Polkovnik Vasilije MARAŠ POVELJNIK POLKA prejmejo: Majda ADAMOV, 1971 Janez CRNČIĆ, 1960 Marko ČRNIČ, 1978 Janez DRAGOVAN, 1966 Tomaž JERELE, 1970 Mitja KRALJ, 1972 Alojz LOVRIN, 1962 Mihael MEŠKO, 1986 Cirila OZIMEK, 1969 Bojan PEJČIĆ, 1970 Robert POVŠE, 1969 Boris STARIHA, 1971 Đurđica VIDE, 1966 IV. zahvalo poveljnika TERP 72. BR prejmejo: Alfonz BAŠKOVIČ, 1948 Peter CESAR, 1974 Dako GRUBAČEVIČ, 1955 INŽENIRSKA ČETA 1. BR Stanislav JAKŠE, 1963 Maksimiljan KRISTAN, 1953 Suad MUSLIMOVIĆ, 1960 Rok NOVAK, 1984 Ivan PETANČIČ, 1950 Anton TURK, 1960 VOD BREZPILOTNIH LETAL 1. BR Miran ZUPANČIČ, 1946 2. PEHOTNA ČETA/10. PEHP 5187. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV RB 1. BR I. v čin naddesetnik: Aleš BARIČIČ, 1980 Metod BENČINA, 1978 Monika BERČON, 1979 Primož BODLAJ, 1982 Elvir HUSIĆ, 1976 Matej KRIŽNAR, 1973 Simon MAROLT, 1980 Damjan MARTINČIČ, 1979 Jernej MIHELIČ, 1984 Janez OBERSTAR, 1983 Nejc OMERZA, 1984 Dejan OVEN, 1980 Marko SIMONIČ, 1984 Simon ŠUKLJE, 1982 Aleš ZOBAVNIK, 1985 II. v čin desetnik: Gregor PUŠ, 1986 Številka: 811-3/2015-54 Datum: 6. 10. 2015 Podpolkovnik Boštjan NOVAK POVELJNIK POLKA 5186. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKA 20. PEHP v čin poddesetnik: Amadej PETELINŠEK, 1992 Številka: 811-3/2015-53 Datum: 6. 10. 2015 Brigadir Ernest ANŽELJ POVELJNIK EPOD 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV EEB I. v čin desetnik: Saša MATIJEVIĆ, 1982 II. v čin poddesetnik: Rok FRELIH, 1985 Šemso HOZIĆ, 1986 5189. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter Številka: 094-3/2015-152 Datum: 23. 10. 2015 Polkovnik Miran FIŠER NAČELNIK VM SV 5188. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo), drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11, 105/13 in 37/15) in Ukaza Vojaškega muzeja, št. 094-5/2013-168 z dne 8. 11. 2013, izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ VOJAŠKEGA MUZEJA I. zlato plaketo Vojaškega muzeja prejmeta: Ernest ANŽELJ, 1962 Vlado ŽGEČ, 1960 II. pohvalo poveljnika Vojaškega muzeja prejmejo: Matjaž ČESNIK, 1967 Rok FILIPČIČ, 1980 Peter GOLEŽ, 1966 Mladen HORVAT, 1972 Gregor KASTELIC, 1974 Franc PLETERŠEK, 1964 Simona PÖRŠ, 1970 Martin PREMK, 1971 Matjaž RAVBAR, 1980 Blaž TORKAR, 1981 Darja VIDMAJER, 1963 III. zahvalo poveljnika Vojaškega muzeja prejmejo: Darko FRIŠ, 1961 MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE, MARIBOR MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE SLOVENIJE NARODNI MUZEJ SLOVENIJE Vladimir PREBILIČ, 1974 Tomaž TEROPŠIČ, 1958 ZGODOVINSKO DRUŠTVO DR. FRANCA KOVAČIČA Nada ZORAN, 1952 Številka: 811-3/2015-51 Datum: 15. 10. 2015 Major Lojze PAVIČ POVELJNIK RB 1. BR III. v čin poddesetnik: Peter KOSTANJŠEK, 1990 Številka: 811-3/2015-61 Datum: 26. 10. 2015 Polkovnik Friderik ŠKAMLEC POVELJNIK POLKA 5191. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV 670. LOGP I. v čin desetnik: Aleš BOŽIČ, 1979 Uroš ZVER, 1986 II. v čin poddesetnik: Gregor JAKOPIN, 1977 David KRANJC, 1983 Tomaž POLANEC, 1979 Številka: 811-3/2015-49 Datum: 26. 10. 2015 Podpolkovnik Andrej SVETANIČ POVELJNIK EKIS 5190. Na podlagi četrtega odstavka 62. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo) in 2., 3. ter 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV EKIS v čin naddesetnik: Zvonko Anton BERGLEZ, 1972 Dušan BRATEC, 1979 Sašo ČEPIN, 1980 Denis JANESKI, 1977 Roman KVARTUH, 1971 Robert LIPOVŠEK, 1976 Jure MACERL, 1982 Andrej PLAVŠAK, 1985 Zlatka POTOČNIK, 1983 Številka: 811-3/2015-56 Datum: 24. 10. 2015 Podpolkovnik Viljem KOBAL POVELJNIK ESD 4. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam UKAZ O POVIŠANJU VOJAKOV ESD v čin poddesetnik: Vili OLOVEC, 1984 Sebastijan PEZDERŠEK, 1990 SPREMLJAMO V SLOVENSKI VOJSKI NOVI KONDICIJSKI TRENERJI Na Ministrstvu za obrambo je 12. januarja potekala slovesnost s podelitvijo diplom Fakultete za šport 93 pripadnikom Slovenske vojske. Ti so v okviru izvajanja programov za promocijo zdravja na delovnem mestu, za kar sta poskrbela oddelek za varnost in zdravje pri delu v Službi za kadrovske zadeve in Sektor za usposabljanje J-7 na GŠSV, septembra in oktobra lani uspešno končali 170 ur dolgo usposabljanje za pridobitev usposobljenosti za strokovno delo v športu – kondicijski trener. Diplome o potrjeni strokovni usposobljenosti za delo kondicijskega trenerja sta pripadnikom SV slovesno podelila de- PROGRAM VKLJUČEVAL TEORETIČNO kan Fakultete za šport prof. dr. Milan Žvan in načelnik GŠSV generalmajor dr. ZNANJE IN PRAKTIČNO DELO Andrej Osterman. Tečaj za kondicijske trenerje, ki je vključe- Besedilo: oddelek za varnost in zdravje pri delu, J-7 GŠSV in Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič NAJVEČ POŠKODB V SLOVENSKI koncu telesne vadbe. Glede na to je oddelek za VOJSKI MED KONDICIJSKIMI VADBAMI varnost in zdravje pri delu v Službi za kadro- Psihofizična oziroma kondicijska pripravljenost je eden izmed temeljnih dejavnikov za doseganje ustrezne bojne pripravljenosti in operativne sposobnosti, zato je kondicijska vadba, ki poudarja predvsem vzdržljivost in moč, del učnih programov na vseh ravneh ter oblikah vojaškostrokovnega izobraževanja in usposabljanja ter načrtov usposabljanj v enotah SV. Po drugi strani spremljanje in analize poškodb pri delu pripadnikov SV kažejo, da vsako leto največ poškodb pri delu v Slovenski vojski nastane prav med kondicijskimi vadbami. Vzroki so različni, mednje pa se po podatkih o poškodbah štejejo tako nepravilno izvajanje vaj kot tudi neustrezno oziroma nepravilno ogrevanje mišic pred začetkom vadbe in rekreacije ter ohlajanje mišic po vske zadeve v Sektorju za usposabljanje J-7 na GŠSV predlagal dolgoročno sistemsko rešitev, to je izvedbo usposabljanja pripadnikov SV, ki vodijo in usklajujejo rekreacijo oziroma kondicijsko vadbo. Tako bi lahko bistveno zmanjšali število in težo tovrstnih poškodb, predvsem pa omilili njihove posledice, ki se kažejo v visokem deležu izostankov pripadnikov SV z dela zaradi zdravstvenih težav in s tem povezanimi neposrednimi ter posrednimi stroški zaradi bolniškega dopusta. TEČAJ KONČALI Z NACIONALNO PRIZNANO DIPLOMO Program usposabljanja za pridobitev usposobljenosti za strokovno delo v športu – kondicijski trener, ki ga je potrdil Strokovni svet RS za šport in ga izvaja Fakulteta za šport pri Univerzi v Ljubljani, je obsegal 170 pedagoških ur splošnega teoretičnega in praktičnega dela, končal pa se je z izdajo nacionalno priznane diplome o usposobljenosti za strokovno delo v športu – kondicijski trener. Tečaj je potekal od 21. septembra do 16. oktobra 2015. Prijavnico za udeležbo na usposabljanju za kondicijskega trenerja sta oddala 102 pripadnika SV, na usposabljanje pa jih je prišlo 99. Za ta tečaj se je že od začetka vedelo, da bo glede na časovne okvire in program zelo zahteven ter intenziven, zato so že pred začetkom izločili vse kandidate, pri katerih je VZE ugotovila zdravstvene omejitve ali so preverjanje gibalnih sposobnosti končali z oceno, nižjo kot tri. val vsebine tako iz teorije športnega treniranja, pedagogike in didaktike v športu kot iz medicine športa in vzdržljivosti, je bil zasnovan tako, da so profesorji s Fakultete za šport prvi teden podali teoretično znanje, zato so bili vsi slušatelji v eni skupini. Drugi teden je tečaj potekal tako, da so bili slušatelji razdeljeni v štiri skupine po 25 pripadnikov, pri čemer je bila vsak dan ena skupina na enem tematskem sklopu, en dan pa so si vsi skupaj ogledali in izvedli nekaj športnih testiranj v športnih laboratorijih Fakultete za šport. Tretji teden so slušatelje razdelili v pet skupin po 20. Tudi tematskih sklopov je bilo pet, tako da so se skupine vsak dan menjale na različnih temah. Zadnji teden so bili slušatelji prav tako razdeljeni v pet skupin po dvajset. Poleg treh tematskih sklopov, za katere so poskrbeli predavatelji Fakultete za šport, so dve temi, in sicer tematska sklopa pohod ter pehotne ovire in vadba v bojni uniformi, izvedli pripadniki SV. Usposabljanje po programu kondicijski trener se je končalo z zaključnim preverjanjem. Lani so v okviru tega SV 27 ZAŠČITA IN REŠEVANJE DEKAN FAKULTETE ZA ŠPORT PROF. DR. MILAN ŽVAN JE TEČAJNIKOM IZ SLOVENSKE VOJSKE PODELIL DIPLOME. usposabljanja izvedli tudi dvodnevni obnovitveni tečaj za tiste pripadnike SV, ki so se usposabljanja po programu za kondicijskega trenerja udeležili in ga uspešno končali že leta 2008 ter 2010. Obnovitveni seminar, ki je trajal 16 učnih ur, so profesorji s Fakultete za šport organizirali 20. in 21. oktobra 2015, udeležilo pa se ga je 23 slušateljev od 40. Zaradi nalog SV, poveznih z migrantsko problematiko, bo obnovitveni seminar za druge slušatelje potekal naknadno. PSIHOFIZIČNA IN KONDICIJSKA PRIPRAVLJENOST BISTVENI ZA OPRAVLJANJE NALOG TER POSLANSTVA SV Nacionalno priznane diplome o strokovni usposobljenosti za strokovno delo v športu – kondicijski trener sta na krajši slovesnosti na Ministrstvu za obrambo 93 tečajnikom iz enot in poveljstev SV ob navzočnosti profesorjev Fakultete za šport in strokovnih sodelavcev oddelka za varnost in zdravje pri delu v Službi za kadrovske zadeve podelila dekan Fakultete za šport prof. dr. Milan Žvan in načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman, ki sta tudi nagovorila zbrane. Dekan dr. Žvan je v uvodu izpostavil tri temeljna področja dela Fakultete za šport, to so pedagoško delo, raziskovalno področje in najbolj prepoznavno strokovno delo prek Inštituta za šport, ki organizira programe za strokovno delo v športu in pripravlja dodatne programe usposabljanja tudi za druga področja ter ciljne skupine. Ob tem je dekan posebej poudaril, da šport spada v tisto kategorijo potrebnih aktivnosti v vsaki družbi, ki se razvija bolj hitro kot druge, zato sta nujni dodatno usposabljanje in izobraževanje kadra. Omenil je še, da je usposabljanje po programu za kondicijskega trenerja posebno, saj je zelo zahtevno, po drugi strani pa V SLOVENSKI VOJSKI JE 93 NOVIH KONDICIJSKIH TRENERJEV. 28 SV odgovorno. »S posredovanjem v človeka prek kondicijskega treninga spreminjamo najprej fizične sposobnosti, kot so moč, vzdržljivost, koordinacija, ravnotežje in drugo, prav tako pa vplivamo na njegove kognitivne oziroma značajske značilnosti,« je razložil dr. Žvan in dodal, da pogosto premalo poudarjamo ta posredni učinek pri kondicijskem treningu, kar pa od izvajalcev kondicijske vadbe zahteva zelo veliko odgovornost. Prav tako je izrazil upanje, da bodo novi kondicijski trenerji v SV vse pridobljeno znanje znali učinkovito prenesti na druge pripadnike v enotah Slovenske vojske. Kot dekan je zelo ponosen, da je Fakulteta za šport lahko del svojega znanja prenesla tudi na SV, zato si bodo na fakulteti tudi v prihodnje prizadevali, da bodo med pripadniki Slovenske vojske spodbujali potrebo po novem znanju in nenehnih izobraževanjih iz kondicijske vadbe. Načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman je v nagovoru poudaril, da se v Slovenski vojski zavedajo pomena tovrstnih usposabljanj pripadnikov SV, saj sta psihofizična in kondicijska pripravljenost bistveni za opravljanje nalog in poslanstva SV tako v domovini kot tujini. Ob tem je dodal, da dobra telesna pripravljenost posameznika ni le vložek v bolj kakovostno delo v SV, temveč tudi korak k boljšemu zdravstvenemu stanju njenih pripadnic in pripadnikov, s čimer lahko bolje delujejo ter se učinkoviteje odzivajo tudi na težave v zasebnem življenju. Generalmajor Osterman je poudaril pomen pravilnega načrtovanja in strokovnega izvajanja različnih oblik kondicijske vadbe, saj se tako zmanjša možnost za telesne poškodbe in se dosega višja gibalna usposobljenost pripadnikov. Vsem tečajnikom, ki so uspešno končali tečaj za kondicijskega trenerja, se je ob koncu zahvalil za dosežke v želji, da bodo pridobljeno znanje uspešno prenesli v svoje enote. SENDAJSKI OKVIR ZA ZMANJŠANJE TVEGANJA NESREČ 2015–2030 Kampanja Odporni na nesreče – moje mesto se pripravlja V Sendaju na Japonskem se je 18. marca 2015 s sprejetjem sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč 2015–2030 (Sendai framework for Disaster Risk Reduction: 2015 – 2030) končala tretja svetovna konferenca Združenih narodov o zmanjšanju tveganja nesreč. Predstavniki 187 članic držav Združenih narodov, med njimi tudi Slovenija, so sprejeli dolgoročni okvir za zmanjšanje tveganja nesreč s sedmimi cilji in štirimi prednostnimi področji za ukrepanje. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje se kot nacionalna kontaktna točka za sendajski okvir v Sloveniji aktivno vključuje v dejavnosti, povezane z zmanjšanjem tveganja nesreč. Besedilo: Katja Banovec Juroš N ovi okvir za zmanjšanje tveganja nesreč v novem 15-letnem obdobju je nasledil kjotski akcijski program 2005–2015, ki je bil pomemben instrument za dvig zavedanja javnosti in drugih ustanov o pomembnosti zmanjšanja tveganja nesreč, vključno z višjo politično zavezanostjo in osredotočanjem na dejavnosti različnih deležnikov na vseh ravneh njihovega delovanja. V okviru sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč so določene štiri prednostne naloge ukrepanja, in sicer razumevanje tveganj nesreč, krepitev obvladovanja tveganja nesreč, vlaganje v zmanjšanje tveganja nesreč za dvig odpornosti na nesreče ter krepitev pripravljenosti na nesreče za učinkovit odziv nanje ter boljše ponovno oblikovanje med obnovo po nesreči. Za vsako izmed naštetih nalog so v okviru sendajskega okvira predlagane dejavnosti razdeljene na globalne in regionalne ter na nacionalne in lokalne ravni. Prav tako sendajski okvir za zmanjšanje tveganja nesreč določa sedem globalnih ciljev, ki naj bi jih v svetu dosegli v naslednjih 15 letih: –bistveno zmanjšanje globalne umrljivosti zaradi nesreč; –precejšnje zmanjšanje števila prizadetih; –zmanjšanje gospodarske škode v razmerju do svetovnega BDP; –precejšnje zmanjšanje škode na kritični infrastrukturi in motenj osnovnih storitev, vključno z zdravstvenimi in izobraževalnimi storitvami; –povečanje števila držav z nacionalnimi in lokalnimi strategijami za zmanjšanje tveganja nesreč do leta 2020; –okrepljeno mednarodno sodelovanje; –boljši dostop do sistemov zgodnjega opozarjanja ter informacij in ocen o tveganju zaradi nesreč. Dokument poleg ciljev in prednostnih nalog določa tudi vlogo različnih deležnikov in poudarja pomen okrepljenega mednarodnega sodelovanja za dosego skupnega cilja, ki se glasi: »Preprečevanje novih in zmanjšanje obstoječih tveganj nesreč z izvajanjem celostnih in vključevalnih ekonomskih, strukturnih, pravnih, družbenih, zdravstvenih, kulturnih, izobraževalnih, okoljskih, tehnoloških, političnih in institucionalnih ukrepov, ki preprečujejo in zmanjšujejo izpostavljenost nevarnostim in dovzetnost za nesreče, povečujejo pripravljenost za odziv in okrevanje in tako krepijo odpornost.« Zmanjševanje tveganj nesreč je tesno povezano in prepleteno s trajnostnim razvojem ter prilagajanjem podnebnim spremembam. Za usmerjanje in spremljanje dejavnosti držav na področju zmanjšanja tveganja nesreč in za izvajanje določil sendajskega okvira skrbi Urad Združenih narodov za zmanjšanje tveganja nesreč (UN ISDR). Urad je bil ustanovljen leta 1999, ko je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela mednarodno strategijo za zmanjšanje tveganja nesreč (International Strategy for Disaster Reduction) in ustanovila ter tako določila UN ISDR za njegovo izvedbo. Urad je del sekretariata Združenih narodov s petimi regionalnimi uradi po svetu, in sicer v Afriki, Združenih državah Amerike, arabskih državah, Aziji ter Evropi, s sedežem v Bruslju. Da so lokalne skupnosti glavni nosilci dejavnosti za zmanjšanje tveganja nesreč, se zavedamo tudi na Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje, na kateri smo konec leta 2014 začeli dejavno spodbujati mesta in lokalne skupnosti k sodelovanju v kampanji Odporni na nesreče – moje mesto se pripravlja. S sodelovanjem v kampanji mesta in lokalne skupnosti pridobijo možnost medsebojne izmenjave izkušenj ter primerov dobrih praks iz zmanjšanja tveganja nesreč. S periodičnim samoocenjevanjem prek enotnega spletnega vprašalnika lahko spremljajo svoj napredek na tem področju in tako hitreje oblikujejo družbo, bolj odporno na nesreče. Župan občine Kamnik Marjan Šarec je 4. decembra 2014 od predstavnice urada Združenih narodov za zmanjšanje tveganja nesreč kot župan prvega slovenskega mesta in občine dobil priznanje Združenih narodov mesto in občina, odporna na nesreče. Kamnik se je tako pridružil takrat več kot 2200, danes že skoraj 3000, mestom na svetu, ki so dobila priznanje, in postavil Slovenijo na zemljevid držav, ki se zavedajo pomembnosti zmanjšanja tveganja nesreč tudi na lokalni ravni. SLOVENIJA NA ZEMLJEVIDU MEST, ODPORNIH NA NESREČE Ni naključje, da je prvi slovenski prejemnik certifikata prav Kamnik, saj je ta podalpska občina z zgodovinskim mestom s svojimi dejavnostmi za zmanjšanje tveganja nesreč lahko zgled drugim slovenskim mestom in občinam, kako se strokovno ter organizirano lotiti učinkovitega varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. KAMPANJA ODPORNI NA Leta 2015 se je kampanji pridružila Murska NESREČE – MOJE MESTO Sobota, naša želja pa je, da se pobudi pridruSE PRIPRAVLJA žijo še druga slovenska mesta, med njimi tudi V okviru globalnih in regionalnih instrumen- prestolnica. tov ozaveščanja javnosti ter izobraževanja se v okviru sendajskega okvira nadaljuje pobuda SKLEPNI DEL Milijon varnih šol in bolnišnic (One Million Sprejetje novega okvira za zmanjšanje tveganja Safe Schools and Hospitals), kampanja Odpor- nesreč odpira novo pomembno poglavje v trajni na nesreče – moje mesto se pripravlja (Ma- nostnem razvoju družbe in opredeljuje jasne king Cities Resilient: my city is getting ready!) cilje ter prednostne naloge za ukrepanje, kar in vsakoletno spominjanje mednarodnega bo vodilo do precejšnjega zmanjšanja tveganja dneva Združenih narodov za zmanjšanje tve- nesreč in izgub življenj ter zdravja ljudi. ganja nesreč 13. oktobra. Vsako leto se podelju- Vloga Uprave Republike Slovenije za zaščito in je tudi nagrada Sasakawa za najboljše dosežke reševanje je bistvena pri ozaveščanju ter spodna področju zmanjšanja tveganja nesreč. bujanju delovanja za zmanjšanje tveganja neKampanja Odporni na nesreče – moje mesto se sreč pri različnih deležnikih na nacionalni, repripravlja temelji na dejstvu, da več kot polovi- gijski in lokalni ravni. ca svetovnega prebivalstva živi v mestih, kate- Tudi pri zmanjšanju tveganja nesreč velja stara rih odpornost na nesreče je zaradi številnih de- modrost, da se vse spremembe začnejo pri pojavnikov velikokrat zelo slaba. To ne velja le za samezniku in da lahko vsak izmed nas po svoji mesta v nerazvitem svetu, temveč žal tudi za moči pomembno prispeva k oblikovanju družveliko slovenskih mest. be, bolj odporne na nesreče. SV 29 Vsaka utopitev, ki bi jo lahko preprečili, nas mora spodbuditi k razmišljanju o učinkovitosti predpisanih ukrepov in delovanju sistema varstva pred utopitvami. Še zmeraj so možne nekatere sistemske izboljšave, kot so na primer neprekinjeno opazovanje vodne površine, pravočasno ukrepanje reševalcev iz vode in namestitev reševalne opreme na nevarnih delih, kjer obstaja možnost utopitve. Zaradi poplavne ogroženosti Slovenije bi lahko razmišljali tudi o ustanovitvi usposoUprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje je konec lanskega leta or- bljene in opremljene helikopterske enote za ganizirala posvet o varstvu pred utopitvami. Namenjen je bil predvsem upra- reševanje iz vode. vljavcem kopališč, izvajalcem usposabljanja reševalcev iz vode in strokovnim delavcem različnih organizacij, ki delujejo na področju varstva pred utopitvami. Na ravni države so pristojnosti porazdeljene med več ministrstev, ki si prizadevajo, da bi s predpisanimi tehničnimi, organizacijskimi in preventivnimi ukrepi zmanjšala število utopitev. Predstavljene so bile različne teme, največ zanimanja pa je bilo za prvi biološki bazen v Sloveniji. V nadaljevanju povzemamo glavne poudarke posameznih predstavitev. Besedilo: Darja Žličar, URSZR STANJE IN UKREPI NA PODROČJU VARSTVA PRED UTOPITVAMI Po besedah dr. Bora Štrumblja s Fakultete za šport, ki že desetletje spremlja področje in tudi dejavno sodeluje pri usposabljanju reševalcev iz vode, je stanje varstva pred utopitvami zadovoljivo. Za strokovno presojo uspešnosti delovanja sistema varstva pred utopitvami so podatki o številu utopitev in odkrivanju vzrokov zanje zelo pomembni. Zadnji statistični podatki o številu utopitev so precej optimistični. Glede na število prebivalcev je v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo malo utopitev. Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve, ki vodi zbirko podatkov o utopitvah, se v povprečju na leto utopi približno 17 ljudi. Največ utopitev se zgodi pri kopanju v rekah in na morju oziroma neurejenih kopališčih zaradi zdrsov ter slabega znanja plavanja. Najbolj ogroženi so starostna skupina od 45 do 54 let in starejši, v povprečju pa se utopi več moških kot žensk. Na urejenih naravnih in bazenskih kopališčih utopitev skoraj ni, saj lahko reševalci iz vode s preventivnim ukrepanjem preprečijo nesreče. Eden izmed razlogov za manj utopitev je prav gotovo boljše znanje plavanja, saj so programi učenja plavanja postali del obveznega izobraževalnega procesa v prvi triadi osnovne šole. Manj utopitev je tudi posledica boljše organiziranosti in izvajanja ustreznih preventivnih ukrepov. UPRAVLJANJE KOPALNIH OBMOČIJ IN NARAVNIH TER BAZENSKIH KOPALIŠČ Z VIDIKA ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI UPORABNIKOV Direktor Združenja športnih centrov Slovenije Jože Jenšterle je na podlagi dolgoletnih izkušenj iz upravljanja športne infrastrukture predstavil problematiko upravljanja kopalnih območij in kopališč, ki so zelo pomemben del infrastrukture za šport in prosti čas. Obsegajo velike površine, arhitektura objektov pa vpliva tudi na podobo kraja. Programi in storitve, ki jih ponujajo upravljavci bazenskih ter naravnih kopališč, pomembno sooblikujejo športno in turistično ponudbo kraja ter regije. Lastniki in upravljavci bazenske infrastrukture ter kopalnih območij so večinoma občine in neprofitni javni zavodi. Zaradi pomanjkanja denarja so objekti v slabem stanju. Treba bi jih bilo rekonstruirati, obnoviti in posodobiti, kopalna območja pa urediti. Za to ni ustreznih standardov in normativov. Razviti bi bilo treba nove programe, ki bi bili zanimivi za vso populacijo, od najmlajših do najstarejših. Neprimeren je tudi status zaposlenih, Fotografija: Objem narave d. o. o. VODNI PARK RADLJE OB DRAVI 30 SV Fotografija: JZ ŠKTM Radlje ob Dravi POSVET O VARSTVU PRED UTOPITVAMI VODNI PARK RADLJE OB DRAVI saj delo večinoma opravljajo študentje, ki so registrirani kot samostojni podjetniki. Združenje športnih centrov Slovenije zastopa stališče, da morajo imeti upravljavci kopališč redno ali po pogodbi zaposlene delavce, ki morajo biti ustrezno usposobljeni. SPREMLJANJE KAKOVOSTI NARAVNIH KOPALNIH VODA Zahteve Direktive o kakovosti kopalnih voda, ki so bile leta 2008 v celoti prenesene v slovenski pravni red, je predstavila mag. Mateja Poje z Agencije Republike Slovenije za okolje. Različni predpisi določajo seznam kopalnih voda in kopalno sezono, spremljanje kakovosti kopalne vode, način vrednotenja kakovosti, ukrepe za doseganje zahtevane kakovosti in način poročanja Evropski komisiji. Kopalne vode so odseki na naravnih vodah, in sicer morju, rekah ter jezerih, kjer se ljudje že tradicionalno kopajo. Določene so na podlagi geografske ustreznosti in števila kopalcev, in sicer tam, kjer so kopališča z upravljavcem, kjer se kopa ali se pričakuje vsaj 300 kopalcev na dan vsaj trikrat v kopalni sezoni, kjer je možen dostop po javni poti, kjer ni izpustov komunalnih odpadnih voda, kjer je zagotovljena ustrezna širina in dolžina brega ter podobno. V Sloveniji je trenutno 48 kopalnih voda, od tega je 18 naravnih kopališč in 30 kopalnih območij. Predstavljena je bila razlika med naravnimi kopališči in kopalnimi območji. Naravna kopališča imajo upravljavca, ki mora pridobiti vodno dovoljenje oziroma pravico za neposredno rabo vode za določen čas. Poskrbeti mora za čiščenje in informiranje javnosti in je odgovoren za varstvo pred utopitvami. Površina naravnega kopališča je ograjena, urejeni so dostopi v vodo in iz nje, sanitarije ter prostor za prvo pomoč, v obratovalnem času pa je obvezna navzočnost reševalcev iz vode. Kopalna območja so naravni odseki na rekah, jezerih in morju, zanje pa skrbijo lokalne skupnosti. Na takih območjih se kopamo na svojo odgovornost, saj za varnost ni posebej poskrbljeno. Dostopi v vodo so pretežno naravni, akvatorij kopališča pa ni posebej omejen. Monitoring kakovosti kopalnih voda zagotavlja država, izvaja pa ga Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, ki opravi terenske meritve ter mikrobiološko analizo. Kopalne vode so po razredih kakovosti razdeljene na slabe, zadostne, dobre in odlične. Če je kakovost vode slaba, se kopanje prepove, določijo pa se ukrepi za izboljšanje, na primer komunalna ureditev, prepoved gnojenja in podobno. V Sloveniji so bile v zadnjem poročevalskem obdobju vse kopalne vode zadostno vzorčene, kakovost vode pa je bila na vseh merilnih mestih ustrezna. HIGIENSKE ZAHTEVE ZA KOPALNE VODE V BAZENIH, BIOLOŠKIH BAZENIH IN NA KOPALIŠČIH Ivanka Gale z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je predstavila Pravilnik o minimalnih higienskih zahtevah, ki jih morajo izpolnjevati kopališča in kopalna voda v bazenih ter bioloških bazenih. Pravilnik je bil na novo sprejet lani poleti. Poleg higienskih zahtev je v pravilniku določen tudi način njihovega ugotavljanja in spremljanja zaradi varovanja zdravja uporabnikov. Za zagotavljanje higienskih zahtev je odgovoren upravljavec kopališča. V kopalni vodi se merijo mikrobiološki, fizikalni in kemijski parametri. Odvzem in laboratorijsko preizkušanje vzorcev v bazenih s celoletnim obratovanjem potekata enkrat na mesec, v sezonskih bazenih pa enkrat na štirinajst dni. Podatki morajo biti objavljeni na informacijskem mestu. Kakovost kopalne vode v bazenih se je v zadnjem desetletju zelo izboljšala. Največja sprememba v pravilniku je uvedba novega izraza biološki bazen. To je bazen na prostem, v katerem priprava kopalne vode poteka prek naravnih bioloških procesov v ekosistemu mikroorganizmov, rastlin in avtohtonih majhnih živali, podprti pa so s tehničnimi ukrepi. Bazen je ločen od površinskih vodotokov, vodo v bazenu pa zadržujejo obloge iz sintetičnega vodoodpornega materiala. Rastline iz vode privzemajo fosfor in dušik ter tako preprečijo razmnoževanje alg in mikroorganizmov. Voda se s pomočjo črpalk vrača na kopalno območje. Ob določenih pogojih se zaradi odsotnosti razkužila v vodi, na primer prostega klora, lahko poveča tveganje za prenos nalezljivih bolezni, zato je nujno redno spremljanje predvsem mikrobioloških parametrov. Upravljavec kopališča s posebnimi napravami zagotavlja neprekinjeno in samodejno merjenje temperature vode ter zraka, nasičenost vode s kisikom in električno prevodnost. Število kopalcev v bioloških bazenih je omejeno, zato je določeno maksimalno število kopalcev in obiskovalcev kopališča. Javne biološke bazene imajo predvsem v Avstriji, Švici, Italiji, Franciji in na Češkem. V teh državah že imajo nekaj predpisov, standardov in smernic glede kopalne vode v bioloških bazenih, po njih pa so se zgledovali tudi pripravljavci navedenega pravilnika. PRVI BIOLOŠKI BAZEN V SLOVENIJI JE V RADLJAH OB DRAVI Prvi biološki bazen v Sloveniji je predstavil Gregor Likar. Nastal je kot del projekta Drava kot priložnost. Upravlja ga Javni zavod za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi. Odprli so ga leta 2014 v neokrnjenem naravnem okolju tik ob reki Dravi. Celotno kopališče meri 17.820 m2, kopalno območje pa nekaj več kot 2000 m2. Na kopališču je tudi gostinska ponudba, v neposredni bližini pa sta še igrišči za odbojko na mivki in za nogomet. Načrtujejo gradnjo kampa in priklopov za avtodome. Vodni park je odprt od maja do septembra in v ustreznih vremenskih razmerah. Bazen je nepravilne ovalne oblike in je globok od 1,35 do 2,50 metra, razdeljen pa je na plavalni ter regeneracijski del. Regeneracijski del je zasajen z izbranimi vodnimi rastlinami, ki nadomestijo dezinfekcijska sredstva. Polni se prek vrtine iz podtalnice in je ločen od vseh površinskih vodotokov. Voda se preliva iz kopalnega dela v regeneracijski bazen, kjer s pomočjo črpalk kroži in se prek podvodnega filtra vrača v kopalni del. Za biološki bazen se največje dovoljeno število obiskovalcev na dan izračunava drugače kot za konvencionalni bazen, tako da je dovoljeno število kopalcev v bazenu 20 odstotkov dovoljenega števila obiskovalcev kopališča na dan. SV 31 OBRAZI Viteško vedenje in športna igra Priznam, da sem o tem športu vedela le toliko, kolikor sem izvedela v večernih poročilih. Čeprav je že dolgo znan, danes ni več tako zelo. Ko sem dobila klic, naj v rubriki Obrazi predstavim pripadnika SV, ki se ukvarja s tem športom, nisem vedela, kaj naj pričakujem. Ob srečanju v ljubljanskem Tivoliju sem najprej opazila visoko, suho postavo in umirjenost Uroša, ki mi je prihajal naproti. Ob stisku roke sem ga postavila pred dejstvo, da bo glavni junak zgodbe, tako da mu ni preostalo drugega, kot da jo deli z nami. Uroš Balent. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: osebni arhiv Uroša Balenta Še pred pogovorom sem malo raziskovala o športnem sabljanju in pritegnila me je predvsem eleganca športa. Lahkotnost gibanja, umirjenost, natančnost, osredotočenost. »Temu stanju se reče zen,« mi skoči v besedo Uroš. »Zen?« »Ja, stanje umirjenosti. Ko svoj ego pustiš zunaj in si tukaj, zdaj, boriš se z nasprotnikom. Ni želje po zmagi, ni jeze, ni veselja. Le si. Osredotočen na borbo. Tako imaš izostrene čute in vsa pozornost velja nasprotniku.« Malo čudno se mi je zdelo, kaj misli s tem, da izklopiš ego, zato mi pojasni s preprostim primerom. »Ali si kdaj opazovala otroka pri igri? Ko ne vidi ničesar okoli sebe, temveč je osredotočen na igro. To je to. Stanje zen. Ega ni.« Seveda zamišljeno primem skodelico kave in ga z vprašanji spodbudim, da pove, kako se je znašel v tej zgodbi. »Kot otrok me šport ni prav nič veselil, priznam,« se zasmeji. »Nekako sem se ga izogibal, če se je le dalo, vendar ko sem v srednji šoli videl, da je moja motorika slaba in še rediti sem se začel, sem vedel, da je vrag odnesel šalo in začel sem iskati šport, ki bi bil zame dovolj zanimiv, da bi se lahko z njim ukvarjal z veseljem več let. Ko sem bil star 15 let, sem gledal oddajo Pod klobukom, v kateri so predstavljali športno sabljanje. Kar sem videl, mi je bilo všeč, in tako sem šel razmeroma pozno trenirat.« Ni minilo dve leti treningov, na katerih je izpopolnjeval pravilno držo, tehniko in natančnost zadetkov z mečem, ko je trener odločil, da je dovolj dober za udeležbo na mladinskem državnem prvenstvu. »Takrat sem dosegel izjemen rezultat, in sicer sem zasedel tretje mesto. Vsi treningi, ki so lahko kar dolgočasni na začetku, ko se učiš vseh osnov in tehnik, so bili poplačani in ta uspeh mi je dal še ve32 SV čjo voljo za naprej.« Nasmeji se in pove zgodbo, ki je malo nevsakdanja. »Spomnim se tekme v Nemčiji. Nasprotnik je sodnika opozoril, da je moj meč preveč ukrivljen, in zahteval, da ga zravnam. To je bil že star meč in je bila nevarnost, da se zlomi, zato sem ga ravnal počasi ter z občutkom. Prvič, drugič še kar ni bilo dobro. Tretjič se oglasi sodnik, da sicer vidi, da sem izkušen sabljač, vendar ne znam ravnati meča. In ga vzame, nasloni na nogo in prelomi. Zastal mi je dih, saj kaj takega nisem pričakoval. Imel sem sicer rezervnega s seboj, vendar ni bil prav dober. Sodnik je videl moj zgroženi obraz, se opravičil in mi kupil nov meč,« se zasmeji. »Seveda mi je dal čas, da sem lahko sestavil meč.« »Sestavil meč?« »Ja. Meč je namreč sestavljen iz več delov in sestavljanje traja približno uro, da je vse tako, kot mora biti. Od žičk, ki peljejo do vrha meča, da se zasveti lučka na signal- ni napravi pri zadetku, do dveh vzmeti, ki morata biti pravilno uravnani. Dotik se šteje, ko se nasprotnika dotakneš s silo najmanj 750 gramov na kvadratni centimeter, kar bi bilo dovolj sile za predrtje kože, če bi bil meč koničast. Bolj kot imaš natančno nastavljene vzmeti, večjo prednost imaš pred nasprotniki,« mi razloži. Pogovor nadaljujeva o njegovi poti v Slovenski vojski in vprašam ga, zakaj se je odločil za ta poklic. »To je moja prva zaposlitev, saj sem se pred desetimi leti zaposlil v Slovenski vojski. Želel sem si v športno enoto in ko sem bil na razgovoru na upravi za obrambo, so mi dejali, da to najlaže dosežem, če se zaposlim v SV. Pred tem sem bil leta 2003 nabornik, tako da sem imel čez dve leti le pettedensko usposabljanje v Vipavi, potem pa se je začelo službovanje v 10. MOTB.« V desetih letih je zamenjal kar nekaj enot, od poveljniško-logistične čete, poveljstva sil, enote za RKBO, gorskega polka do logističnega bataljona, v katerem je še danes, in sicer v skladišču v Rojah. »Res je, da so bili najlepši in najbolj zanimivi trenutki službe, ko sem bil kot nabornik v gardni četi, predvsem ko sem sodeloval na pomembnih protokolarnih dogodkih in večjih proslavah. To je čisto drugače, kot če gledaš doma po televiziji. Tu, kjer sem zdaj, je zame dobro, ker mi služba omogoča tudi, da lahko hodim na treninge, prav tako pa se lahko individualno kondicijsko pripravljam. Prav nič se ne pritožujem,« se nasmehne. Uroš ne bi bil Uroš, če pogovora ne bi hitro usmeril nazaj na sabljanje. Ko ga vprašam, zakaj bi jaz svojega otroka vpisala v ta šport, mi najprej citira besede našega prvega olimpijca, ki je še pod Avstro-Ogrsko dosegel izvrstno drugo mesto v sabljanju, Rudolfa Cvetka. »Dejal je, da sabljanje iz dečka naredi moža. Če pogledaš podrobno, je res. Sabljanje pozitivno vpliva na telesno in psihično pripravljenost, od tebe zahteva natančnost pri zadevanju tarče, visoko stopnjo koordiniranosti, hitre odzive na nepričakovane akcije nasprotnika, vzdržljivost in strategijo. Prav tako se moraš hitro odločati, ocenjevati razmere in se pravilno odzvati. Izboljšajo se refleksi in samodisciplina. Sabljač se tudi veliko nauči iz svojih porazov, zna analizirati svoje napake in razvije sposobnost hitrega odločanja, predvsem pa je sabljanje borba, v kateri je glavni cilj zadeti nasprotnika, preden si sam zadet. Vsekakor odrasteš.« Ko ga vprašam, kako oceni nasprotnika, mi pove, da je skozi leta treningov in borb preprosto dobil občutek. »Naučil sem se opazovati in opaziti, kje je nasprotnik šibek. Nekako vidiš oziroma začutiš, kje se ne pokriva, in to izkoristiš. Vsak ima svojo šibko točko in ti jo poskušaš izkoristiti v svojo korist.« »In katera je tvoja?« ga vprašam. »Ni skrivnost, lahko ti jo povem. Naši meči imajo dva tipa ročajev. Moj je raven, klasični, francoski in mi omogoča večjo natančnost, zato sem tudi za približno pet centimetrov daljši, kar je prednost pred nasprotnikom. Slabost je v tem, da imam zato slabši oprijem in ne smem dovoliti, da mi nasprotnik blokira meč. Najbolj razširjen ročaj med sabljači je namreč tako imenovani pištolski, saj je podoben pištoli, zato se bolje zlije z roko, hkrati pa omogoča močnejši oprijem meča.« Preden sva se poslovila, sva spregovorila tudi o njegovem osebnem življenju. »Moja zgodba je kratka, toda prav zato zanimiva. Ženo sem spoznal v tujini, na začetku pa je bilo malo težko zaradi jezika, saj je iz Ukrajine. Danes sva skupaj že osem let in najino ljubezen sva kronala s sinom, ki je star pet let, ter Nastjo, ki sem jo sprejel za svojo hčerko. Moja družina me podpira pri vseh sabljaških podvigih, tako da sem z njeno podporo in ljubeznijo dosegel dobre rezultate. Kaj naj rečem? Srečen sem,« se nasmehne. Tudi jaz, ko mu stisnem roko in greva vsak svojo pot. SV 33 ŠPORT V VOJSKI Vojaška usposabljanja, promocije in tekmovanja do Ria de Janeira Besedilo: Blaž Uršič Fotografije: Blaž Uršič, Vid Ponikvar/Sportida, Hoshi Yoshida in arhiv Slovenske vojske Zima, jesen, pomlad in poletje. Vsako obdobje v letu poskrbi za športe, tako ali drugače povezane z letnimi časi, saj omogoča ukvarjanje z določenim športom ali vrhunskega športnika le navdihuje za trening. Voda je do konca poletja omogočala zunanje treninge plavalcem in drugim športnikom, ki jo uporabljajo za svoj medij, potem pa je spremenila agregatno stanje in postala podlaga za športnike, ki so se v tem času potili v telovadnicah, dvigovali uteži, tekli in se še na druge načine pripravljali za svoj šport. Medtem letalo z veliko sedeži trdno stoji na slovenskih tleh in čaka zeleno luč za daljni Rio de Janiero, kjer bodo letos potekale že enaintridesete poletne olimpijske igre. Poleg zanimivih nastopov številnih športnikov jih greje tudi močan olimpijski ogenj. Ta ne ugasne prav do zadnjega trenutka ene največjih športnih prireditev na svetu. Na drugi strani zemeljske poloble mala država pod Alpami kljubuje športnim velesilam in se upravičeno pohvali z veliko vrhunskimi športniki, ki živijo na tako majhnem ozemlju. Številni izmed njih se bodo udeležili tudi leta v daljno Brazilijo, kjer bodo v vročih poletnih mesecih zagoreli plameni znamenitega olimpijskega ognja. Ko krog športnikov še nekoliko zmanjšamo, dobimo športno enoto Slovenske vojske. Bogati jo kar sedeminšestdeset športnikov, od katerih so štirje trenerji, v bližnji prihodnosti pa načrtujejo še nekaj novih zaposlitev. Vsi se morajo vsako leto udeležiti vojaških usposabljanj, v okviru katerih si na lica nadenejo bojne barve in za nekaj časa spremenijo de- lovno taktiko. Nekateri med njimi se udeležijo tudi vojaških športnih tekmovanj v okviru Mednarodnega vojaškega sveta (CISM), drugi pa še promocij v okviru programov civilno-vojaškega sodelovanja. Dolgčasa torej ni, saj se vse leto nekaj dogaja. Medtem ko posamezniku bije srce z vso silo, da bi premagal nasprotnika v boju za zmago, je na drugi strani tribune veliko gorečih navijačev, polnih adrenalina z enakim upanjem, saj si želijo zmago športnika, ki ga spremljajo v živo ali le na televizijskih zaslonih. Letos je tako na svetovnih vojaških igrah v Južni Koreji prvo mesto zasedla judoistka Anamarija Klementina Velenšek, saj je nasprotnico brez težav spravila na hrbet in klenim Japoncem pokazala, da prav tako kot borci otoške države njihov tradicionalni šport dobro obvladajo ljudje izpod Alp. Na drugo mesto je v športu s kimonom stopila tudi njena športna kolegica v kategoriji do 63 kilogramov Nina Milošević, padalo pa se je v pravem trenutku odprlo Romanu Karunu, saj je skočil skoraj v piko in svetu ponosno pokazal, koliko točk je potreboval za izvrstno tretje mesto, izpisano na zaslonu poleg doskočišča. Nuša Rajher in Jure Pantar sta dosegla tretje mesto vsak v svoji kategoriji taekwondoja. Na evropskih igrah je zmagal tudi orodni gimnastičar Sašo Bertoncelj, ki redno trenira na konju z ročaji. Tretje mesto je tako posamično kot v ekipi zasedla judoistka Anamarija Klementina Velenšek. Nasprotnico na blazinah je premagala pred številnimi ostrimi sodniškimi pogledi judoistične elite. Evrop- LUKA BOŽIČ NA DIVJI SOČI 34 BLAŽA KLEMENČIČ MED SPUSTOM PROTI CILJU NEPOPUSTLJIVA ANAMARIJA KLEMENTINA VELENŠEK NAJBOLJŠA MED NAJBOLJŠIMI – MINA MARKOVIČ DVOJEC VERONIKA MACAROL IN TINA MRAK NEJC ŽNIDARČIČ SE NA VODI POČUTI KOT DOMA. KARUN IN BEČAN PRED POLETOM SV SV 35 SAŠO BERTONCELJ JE PRAVI KRALJ NA KONJU Z ROČAJI. HUDOMUŠNI FILIP FLISAR POGUMNA NUŠA RAJHER RAZMIŠLJUJOČI IGOR MESTEK sko prvenstvo je bilo naklonjeno veslaču Nejcu Žnidarčiču, saj je v kajaku na divjih vodah zasedel prvo mesto posamično in v ekipi. Tudi oprimki pri mladi Ptujčanki, znani po izvrstnem športnem plezanju, so bili tako trdni, da so Mino Markovič povzdignili do zlate kolajne v zahtevnem športu s pravilom treh opornih točk. Jadralkama Tini Mrak in Veroniki Macarol je veter na evropskem prvenstvu v jadra pognal toliko moči, da sta na koncu prav tako stali na najvišji stopnički, vendar sta pri tem športu zelo pomembna tudi fizična pripravljenost in dobro poznavanje burje, tega pa sta mladi prebivalki Slovenskega primorja s trenerjem Tomažem Čopijem še kako vajeni. Letalo se je dvignilo v zrak, kmalu pa so poletele majhne pike in se iz sekundo v sekundo večale. Padalci Salkič, Balta, Ban, Bečan in Erjavec so tako na izrazito natančnem cilju le pospravili svoja padala ter se skupinsko fotografirali ob ponosni številki 1. Tudi Mina Markovič je še enkrat blestela v kombinaciji težavnosti in balvanskega plezanja, vendar tokrat v srebru. Enako žlahtno kovino je lani dosegel natančni Rajmond Debevec, ki je kmalu zatem ustrelil še v tretje mesto in se domov vrnil obogaten z bronasto kolajno. Senad Salkič je v skokih na cilj zasedel drugo mesto, neustrašna gorska kolesarka Blaža Klemenčič pa je neusmiljeno zapeljala v cilj olimpijskega krosa in si obrisala znojno čelo, okrog vratu pa se ji je med podelitvijo zasvetila bronasta kolajna. Vesla Nejca Žnidarčiča so se s pljuskom potopila v vodo in ozek čoln porinila do tretjega mesta posamično ter v ekipi. Zmagovalci svetovnega pokala so bili prej omenjena kajakaš Nejc Žnidarčič in športna plezalka Mina Markovič, poleg njiju pa še kajakaš Peter Kauzer ter mojstrica orodne gimnastike Teja Belak, saj je bila odlična na preskoku. V svetovnem prvenstvu je Filip Flisar v smučarskem krosu posamično v cilj pripeljal kar prvi in se s svojimi brki še hudomušno nasmejal. Ponovno je slavil dobro znani Primorec Nejc Žnidarčič, ki je tako kot judoistka Anamarija Klementina Velenšek zasedel drugo mesto, divje vode pa so veslača Luko Božiča ponesle na tretje mesto. Naštetim se je pridružil še igralec visoko miselne igre s črno-belimi polji do slavnih besed šah mat, vsi pa ga poznajo pod imenom Igor Mestek. Veliko skokov v vodo je lani osvojil tudi koroški plavalec Damir Dugonjić, vendar se je na koncu iz bazena odrinil kot evropski prvak na kratkih progah. Postal je kralj kratkih bazenov in tako Evropi dokazal, da je pri tem nepremagljiv. Šport nas je torej v preteklem letu nenehno spremljal in tako bo tudi letos. Lani so športniki in njihove enote na evropskih ter svetovnih prvenstvih, evropskih igrah, tekmovanjih Nata in 6. svetovnih vojaških igrah skupno osvojili kar petindvajset kolajn. Te so lep spomin na težko prehojeno pot in dobra popotnica za prihodnost, ki pa je zaradi vedno večje konkurence v športu vse prej kot lahka. Treba je omeniti še trud drugih športnikov, ki nosijo našitke Slovenska vojska, čeprav so bili lani mogoče le za malo neuspešni. Tudi njihova mesta so zavidanja vredna, saj odsevajo pogum, moč, številne treninge, odrekanja in trud, pri katerem pa brez pomembne sreče ne gre. Zato jim tako kot vsem omenjenim lahko zaželimo le veliko sreče leta 2016, v katerega smo pravkar vstopili in ki bo postreglo s prireditvami, tekmovanji, pokali in drugimi možnostmi za dokazovanje pred strogimi sodniki in navijači, nepogrešljivimi členi športne verige, saj z navijanjem ogrevajo šte- nam torej spet ne bo dolgčas, saj bodo poleg le priložnost mnogim svetovnim športnikom in vilna športna srca, da pogosto prav zaradi številnih tekmovanj potekale olimpijske igre, tudi odločnim športnikom s slovenskim grbom. njih končajo na zavidljivih prvih mestih. Letos ki se bodo začele avgusta in bodo ponudi- Spodbujajmo jih! NINA MILOŠEVIĆ MED BOJEM DAMIR DUGONJIĆ MED JUTRANJIM TRENINGOM 36 SV PETER KAUZER V BOJU S POBESNELIMI VALOVI NEUSTRAŠNI JURE PANTAR RAJMOND DEBEVEC S SVOJIM VSAKODNEVNIM ŠPORTNIM PRIPOMOČKOM TEJA BELAK MED TRENINGOM SV 37 NAPISALI STE Robotski terapevt je tu KAJ JE PRAV IN KAJ NI V kibernetskem prostoru, ki je postal del našega vsakdana, ima vsakdo svoje videnje, kaj je prav in kaj ni. Uporabniki spleta imamo namreč veliko vpliva na svojo identiteto in zasebnost na medmrežju, vendar se je hkrati s širjenjem družbenih omrežij, internetom ter mobilnimi telefoni spremenilo pojmovanje zasebnosti v družbi. Včasih smo svoje zasebno življenje delili le z dobrimi prijatelji in družino, danes pa vse več podatkov, slik in videov pa tudi misli in čustev na spletu objavljamo sami. Besedilo: Nataša Oblak P remalo se zavedamo, kako lahko pride do kraj identitete in objavljanja neprimernih stvari v našem imenu. Pogosto tega niti ne vemo, dokler nas na to ne opozori jezen prijatelj, zato moramo biti previdni pri objavi podatkov o sebi in paziti na svoja gesla, ki jih menjavajmo čim bolj pogosto. Če se dotaknem delovanja v kibernetskem prostoru javnih oseb, kot so politiki, vodstveni delavci, vodje velikih projektov ali slavne osebe kot posamezniki, in tudi podjetja, državni organi ali država, so izpostavljeni tako v svojem okolju kot medijih, javnem življenju in tudi v kibernetskem prostoru. Tako se nihče ne sme čuditi, da je tudi v kibernetskem prostoru lahko predmet usmerjenega tako imenovane smešne videe in se okužijo z virusom. Na internetu je velika ponudba kuponov in brezplačnih storitev. Pri tem se zdi, kot da je odpovedala previdnost, ki ji ne pravijo zaman mati modrosti, saj lahkomiselno naročamo različne stvari. Najmanj, kar se nam lahko zgodi, je, da v upanju na nov telefon v prijavo za nagradno igro, ki je ni, vpišemo svojo telefonsko številko, nanjo pa začnemo dobivati sporočila. Če se ne zavemo nevarnosti, moramo zato plačati nekaj sto evrov. Sami storitve ne moremo izklopiti, to lahko stori le mobilni operater, ki mu prijavimo tovrstne dogodke. Če k temu dodamo še nevarnost uporabe javno dostopnih brezžičnih omrežij, v Fotografija: Hermano Krebs, Massachusetts Institute of Technology VARNOSTNA KULTURA informacijske telekomunikacijske opreme ter pomanjkanje pozornosti na neobičajne dogodke tudi pri delu v znanem okolju informacijske tehnologije. NALOGA STARŠEV JE USMERJATI OTROKE V PRAVILNO VEDENJE NA SPLETU Na spletu lahko najdemo stran http://safe.si, ki zelo prijazno usmerja uporabnike v pravilno vedenje v spletnem okolju. Stran je namenjena predvsem otrokom, staršem in učiteljem, saj so otroci največkrat tisti, ki pozabijo na osnove varnosti, predvsem na facebooku. Pomembno je, da otrokom povemo, da vse, kar objavimo na družbenem omrežju, na neki način predamo v last omrežja, saj lahko uporablja podatke in slike, predvsem za oglaševalske namene. Opozoriti jih moramo, da nikomur ne zaupajo gesla za dostop do njihovega profila oziroma njihove elektronske pošte, tudi najboljšemu prijatelju ne. Prav tako naj sprejemajo povabila za prijateljstva le od tistih, ki jih poznajo osebno, skupaj z otroki pa nastavite zasebnost profila tako, da bodo njihove objave videli le prijatelji in ne splošna javnost. Dobro je, da se otroci zavedajo, kako hitro pride do kraje identitete in objave fotografij, za katere si nikoli ne bi želeli, da se objavijo. Čeprav bi se nekaterim zdelo zanimivo in zabavno imeti na stotine prijateljev, bi mogoče nekateri izmed njih želeli imeti več zasebnosti, zato je dobro, da seznam prijateljev ni viden vsem, tako pa tudi preprečimo zlorabo seznama prijateljev. Več o tem, kako poskrbeti za zasebnost in kako se obvarovati pred nevšečnostmi, lahko preberete na zgoraj navedeni strani, ponovno pa velja opozoriti, da je zelo veliko stvari, povezanih s kibernetsko varnostjo, zavito v tančico skrivnosti, zato je dobro, da vsake toliko časa le preverimo na spletnih straneh o varni rabi interneta in možnih zlorabah ter temu primerno ravnamo pri svojem delu tako doma kot v službi. Predstavljajte si, da ste se kot vojak med opravljanjem dolžnosti hudo poškodovali. Ni pomembno, kdaj in kje, mogoče ob branjenju slovenske meje, mogoče na prašnih cestah Bližnjega vzhoda. Nekje blizu vas je eksplodirala bomba ali vas je strel zadel v glavo. Po več dneh se zbudite in ugotovite, da ne morete premikati rok ali nog. Zdravnik vam pove, da MIT-MANUS boste morali za ponovno pridobitev vaših gibalnih sposobnosti trdo vaditi, nato pa vam predstavi vašega novega te- REHABILITACIJSKI ROBOTI ZA ROKE IN NOGE rapevta, ki vam bo pomagal pri tem. Edino presenečenje je, Prvi rehabilitacijski robot na svetu je bil ameriški MIT-MANUS, ki da vaš terapevt ni človek, temveč robot. Kako bi se počutili? je imel obliko dolge robotske roke. Pacient je robota prijel za roko, Besedilo: dr. Domen Novak1 Mogoče ne boste verjeli, toda zamisel ni tako zelo nenavadna, saj rehabilitacijski roboti obstajajo že približno dvajset let. Njihova glavna naloga je, da paciente fizično podpirajo med rehabilitacijsko vadbo. Za učinkovito okrevanje po poškodbi morajo namreč pacienti opraviti na tisoče ponovitev gibov rok ali nog, vendar navadno zaradi oslabljenih gibalnih sposobnosti tega ne morejo opraviti sami. Terapevt lahko prime pacienta in mu pomaga pri gibu, toda po nekaj deset ponovitvah se utrudi. Nasprotno je rehabilitacijski robot idealen za to nalogo, saj se nikoli ne utrudi in tako pacientu učinkovito pomaga premikati ude. nato pa sta skupaj opravila gib. Robotska vadba je bila najprej namenjena pacientom po kapi, vendar se je hitro razširila tudi na vojake, ki so utrpeli poškodbe glave, hrbtenice ali rame. Prav tako se je oblika robotov skozi leta spreminjala. Prvi MIT-MANUS je podpiral le gibe na vodoravni ravnini, torej na mizi, novejši roboti pa podpirajo tudi gibe roke navzgor in navzdol. Trenutno najbolj napreden robot za rehabilitacijo rok je švicarski ARMin v obliki eksoskeleta, pacient pa roko vstavi v robota, ki lahko ločeno podpira gibe vsakega sklepa. Roboti se ne omejujejo le na rehabilitacijo rok. Tako so se le nekaj let za roboti MIT-MANUS pojavili taki za rehabilitacijo nog in se v posodobljeni, komercialni obliki uporabljajo še danes. Najbolj znan robot za rehabilitacijo nog je lokomat iz Hocome v Švici. Pacient hodi po tekočem traku, medtem ko je njegov trup pripet na ogrod- 38 SV Fotografija: Robert Riener, ETH Zürich napada, zato je pomembno, da pozna prepro- katerih ni nobenih varnostnih mehanizmov, sta pravila vedenja na spletu. uporabo skupnih računalnikov, na primer v internetnih kotičkih za občutljive osebne poNAPAKE UPORABNIKOV V datke, in brez zadržkov uporabo najdenih KIBERNETSKEM PROSTORU spominskih medijev, moramo imeti res veliNajpogostejši napaki sta slaba skrb za upo- ko srečo, da ne pride do zlorabe. Če pomislirabniška imena in gesla ter objava osebnih mo, da kdo želi narediti škodo posamezniku Vir: http://safe.si. podatkov na družbenih omrežjih. Ali res že- oziroma organizaciji ali z usmerjeno dejavlimo, da vsi poznajo našo telefonsko številko nostjo pridobiti čim več podatkov o nekem ali naslov? V zadnjem času se vedno pogoste- človeku ali organizaciji, potem ni težko skleje pojavljajo zlorabe prek elektronske pošte pati, da z zgoraj naštetimi usmerjenimi dein družbenih omrežjih, saj nepazljivi upo- javnostmi, pri čemer je poudarek na usmerrabniki odpirajo sumljive priponke ter klika- jeno, hitro pridobi želene podatke. Ob tem bi jo na sumljive spletne strani, prav tako pa ne kot dodatek pri usmerjenih dejavnostih omeprepoznajo nevarnosti, ko jim prijatelj pošlje nila še nenadzorovano puščanje ali posojanje ARMIN SV 39 Fotografija: Domen Novak Vir: ETH Zürich Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani LOKOMAT REHABILITACIJSKA IGRA S POTAPLJANJEM DVOROČNA REHABILITACIJA PACIENTA TEKMUJETA V REHABILITACIJSKI IGRI. je nad njim, kar preprečuje padce. Pacientove noge so vpete v eksoskelet, ki z močnimi motorji podpira gibe nog po naravnem ritmu hoje. Rehabilitacijski roboti so se skozi leta spremenili v eksoskelete, ovite okoli pacientovih rok in nog. Razvoj strojne opreme se pri tem ni končal, saj se trenutno raziskave osredotočajo predvsem na prenosljive robote. Sedanji roboti so namreč zelo težki in potrebujejo zunanji vir napajanja, zato jih pacient ne more nositi s seboj. Prenosljiv robot bi pacienta lahko podpiral med opravljanjem vsakdanjih opravil doma ali na terenu in bi tako omogočal terapijo kjerkoli in kadarkoli. srčni utrip in se močno znoji, bo robot to zaznal ter zmanjšal zahtevnost vadbe. Tako robot zagotovi, da se pacient ne utrudi prehitro in lahko dlje časa uspešno vadi. Najnovejši prototipi rehabilitacijskih robotov znajo celo razmišljati več dni in tednov naprej ter pacientu vsak dan pripravijo različno nalogo, prilagojeno njegovim trenutnim gibalnim sposobnostim, tako kot bi to opravil človeški terapevt. TELEREHABILITACIJA Večina rehabilitacijskih robotov je namenjena uporabi v bolnišnicah, v katerih izurjeno medicinsko osebje spremlja vsak trenutek terapije. Žal nimajo vsi pacienti dostopa do drage bolnišnične oskrbe, še posebno v ZDA, kjer veliko nekdanjih vojakov živi v odročnih krajih na zahodu. Tako je vedno bolj priljubljena zamisel telerehabilitacije, pri kateri ima pacient rehabilitacijskega robota doma in z njim večino časa vadi sam, občasno pa se z njim po internetu poveže terapevt, ki je lahko tudi več sto kilometrov oddaljen. Terapevt pregleda zapisnik vadbe, shranjen na robotu, in predlaga spremembe v vadbi. Če ima terapevt v bolnišnici svojega robota, lahko celo po internetu pacientu pokaže, kako pravilno vaditi. Tako v bolnišnici izvede gib na svojem robotu, ta informacija pa se prenese do pacientovega robota, ki ponovi gib in pacientu omogoči učenje na daljavo. Telerehabilitacijski roboti še niso zelo razširjeni zaradi previsoke cene. Že omenjeni MIT-MANUS trenutno stane približno 90.000 ameriških dolarjev, kar je bistveno preveč za uporabo na domu. Vedno hujšo konkurenco na trgu mu sicer delajo nizkocenovni roboti, ki stanejo približno 5000 ameriških dolarjev, kar je še vedno preveč za uporabo na domu. Predvidevajo, da se bo ta znesek kmalu znižal na 2000 dolarjev. Tako bo mogoče kmalu vsak ranjeni vojak doma imel svojega telerehabilitacijskega robota. znanosti in umetnosti profesor Tadej Bajd je »veteran« rehabilitacijske robotike. Ne le akademiki, temveč tudi industrija se zanimajo za rehabilitacijsko robotiko. Največji proizvajalec rehabilitacijskih robotov na svetu švicarsko podjetje Hocoma AG je v Sloveniji odprlo podružnico, ki zelo uspešno pokriva vzhodno Evropo in dele Azije. Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se je razvilo podjetje Kinestica d. o. o., ki v Sloveniji razvite tehnologije uspešno prodaja po vsem svetu. Ko se bo pisala zgodovina rehabilitacijske robotike, bo tako Slovenija ponosno stala ob strani ZDA, Švici in drugim velikim državam. PAMETNI ROBOTI Še tako močan in prenosljiv rehabilitacijski robot je popolnoma neuporaben, če nima primerne programske opreme. Prvi rehabilitacijski roboti so na primer znali opraviti celoten gib namesto pacienta, vendar so raziskave hitro pokazale, da robot ne sme preveč pomagati, saj če se pacient preveč navadi pomoči, se bo prepustil »razgibavanju« in od vadbe ne bo imel veliko. Morda prvi veliki dosežek programiranja rehabilitacijskih robotov so tako bile metode pomagaj po potrebi. To so napredni programi, s katerimi robot oceni, ali se pacient trudi po svojih najboljših močeh, in pomaga le toliko, kot je nujno za uspešno vadbo. Pacientu, ki se res trudi, vendar ne zmore opraviti giba, tako robot lahko ob pravem trenutku pomaga. Pacientu, ki zaradi oslabljene koordinacije ne zmore dvigniti roke, lahko robot dvigne roko na pravo višino in mu nato dovoli prosto gibanje na tej višini. Roboti, opremljeni za take metode, so bili preizkušeni v velikih kliničnih raziskavah, v katerih so se izkazali skoraj tako dobro kot človeški terapevti. Nadgradnja metod pomagaj po potrebi so metode, ki vsakih nekaj minut prilagajajo težavnost vadbe. V najpreprostejšem primeru prilagajanje poteka na podlagi uspešnosti pri vadbi. Če torej pacient dovolj hitro in uspešno opravi vse zadane naloge, bodo naslednje bistveno težje. Bolj napredni roboti znajo naloge prilagajati tudi na podlagi pacientovega počutja. Če ima pacient na primer zelo visok 40 Vir: ETH Zürich Vir: Hocoma AG REHABILITACIJSKA IGRA S KUHANJEM SV MOTIVACIJA ZA VADBO Terapevt ima določene sposobnosti, ki jih rehabilitacijski robot vsaj za zdaj še nima. Terapevt na primer lahko spodbuja pacienta in ga motivira za vadbo, ta pa je lahko z rehabilitacijskim robotom precej dolgočasna. Da bi kljub temu malo poživili vadbo, so inženirji začeli razvijati rehabilitacijske igre, povezane z robotom. Pacient ima tako pred seboj zaslon in z gibanjem rok ter nog igra igro, prikazano na zaslonu. Te igre lahko predstavljajo realne razmere, s katerimi se pacient srečuje v resničnem življenju, ali fantastične scenarije. Primer realnih razmer je kuhanje, pri katerem pacient s premikanjem rok v robotu pobira in prenaša sestavine. Bolj fantastičen scenarij je potapljanje, pri katerem se pacient s hojo po tekočem traku premika po dnu navideznega morja in lahko opazuje eksotična bitja, ki plavajo okoli njega. Najnovejše raziskave kažejo, da je vadba z robotom in igrami bistveno bolj učinkovita kot le z robotom, saj igre zvišajo pacientovo motivacijo ter ga spodbudijo k intenzivnejši vadbi. Posebni specializirani roboti ponujajo še posebno zanimive rehabilitacijske igre. Primer so roboti za dvoročno vadbo, ki obenem podpirajo obe roki in ponujajo trening koordinacije obeh rok. Z njimi lahko pacient v igri vozi avtomobil ali celo letalo. Drugi primer so roboti, ki omogočajo vadbo več pacientom hkrati. Dva pacienta lahko tako tekmujeta med seboj ali sodelujeta pri opravljanju kompleksnejšega opravila, na primer pri sestavljanju igrače. Tekmovanje oziroma sodelovanje se je izkazalo za zelo učinkovit način motiviranja pacientov, vendar so se taki roboti pojavili šele nedavno in še niso bili preizkušeni v kliničnih raziskavah. Verjetno se bo vsakdo strinjal, da je bolj zabavno vaditi v dvoje kot sam. SLOVENCI IN REHABILITACIJSKA ROBOTIKA Na svetu sta dva velika centra rehabilitacijske robotike, in sicer v Bostonu v ZDA ter Zürichu v Švici. To ne pomeni, da manjše države ne morejo prispevati k temu zanimivemu področju. Še posebno Slovenci smo k razvoju teh robotov veliko prispevali. Tako lokomat kot ARMin že skoraj od začetka vključujeta inovacije slovenskih ra ziskovalcev, ki so takrat delali v Švici. Tudi v Sloveniji je rehabilitacijska robotika močna, saj sta v Ljubljani dve raziskovalni skupini na tem področju, in sicer na Fakulteti za elektrotehniko s profesorjem Munihom ter na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu s profesorjem Matjačićem. Celo trenutni predsednik Slovenske akademije SKLEPNI DEL Opisani dosežki na področju robotske strojne in programske opreme so vas mogoče prepričali, da je zamisel robotskega terapevta za ranjene vojake kar primerna. Roboti so očitno prepričali svetovni trg, saj se prodaja hitro veča. Leta 2014 so z rehabilitacijskimi roboti na trgu ustvarili 43 milijonov ameriških dolarjev prometa, napovedi pa kažejo, da se bo številka do leta 2020 povečala na 1,8 milijarde ameriških dolarjev na leto. Roboti postajajo vedno kompleksnejši, z močnejšimi motorji, natančnejšimi senzorji in pametnejšo programsko opremo, obenem pa se njihova cena niža. Robot ne bo nikoli tako dober kot človeški terapevt, kljub temu pa lahko v bolnišnici uspešno razbremeni medicinsko osebje, ki ga vedno primanjkuje. Poleg tega lahko ranjene veterane podpira pri vadbi na domu in jih z zabavnimi igrami spodbuja, da po poškodbi ostanejo aktivni ter hitreje okrevajo. Upajmo, da rehabilitacijskega robota nikoli ne boste potrebovali. Če ga že boste, se mu prepustite in nanj ne glejte zviška. Res je narejen iz kovine in ni vedno najbolj pameten, toda kljub temu se po svojih najboljših močeh trudi za vaše zdravje. 1 Dr. Domen Novak (1985) je doktoriral na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko, na kateri je opravil nekaj raziskav, tudi v rehabilitacijskem centru Soča. Nato je svoje delo na področju medicinske robotike nekaj let nadaljeval na inštitutu ETH univerze v Zürichu, zdaj pa je profesor in raziskovalec na Univerzi Wyoming v ZDA. SV 41 PREŽIVETJE Žgana posoda Izdelava posode v divjini spada med težje izzive. Poznamo kar nekaj metod in nobena izmed njih ni preprosta, zato je pametno izkoristiti kakršno koli drugo možnost, če se nam ponudi. Če najdete zavrženo pločevinko ali plastenko, bo vaša težava rešena. Nobena izdelana posoda ne bo tako obstojna kot ena izmed njiju, zato ravnajte z njo zelo previdno, če vam jo bo uspelo izdelati. Besedilo in fotografija: Igor Fortuna Tokrat vam bom predstavil izdelavo posode iz lesa. Naj mimogrede omenim še dleto in nož, izdelan prav v ta namen, z zavitim rezilom, poleg tega pa tudi posebno oblikovano sekirico. To je orodje, s katerim bolj kot ne z lahkoto izdelate posodo, vendar ga verjetno ne boste imeli s seboj. Ne bom rekel, da bi ga lahko nosili v survival kitu, ker navadno survival kit nosimo v nekakšni posodi, ki jo lahko uporabljamo kot kuhalno posodo, tako da nam je ni treba izdelati. Kljub temu bi vam svetoval manjše rezbarsko dleto, s katerim lahko naredite marsikaj, kar vam bo olajšalo življenje v naravi. Z rezbarjenjem si sam krajšam dolge zimske večere ob tabornem ognju, saj je to veščina, ki povsem zapolni vaše misli, kar je pri preživetju zelo koristno in sproščujoče. To ni veščina za vsakogar, ker lahko ostro dleto povzroči resne poškodbe. Govorimo o preživetju, zato bom izhajal iz dejstva, da vsega tega nimamo in se moramo znajti. Leseno posodo lahko izdelate brez kakršnega koli orodja. Potrebujete le ogenj in primeren kos lesa. Najti tak kos lesa bo verjetno še najtežje opravilo. Potrebujete suh les, in sicer deblo s premerom od 20 do 25 centimetrov, lahko tudi več. Les mora biti suh in ne trhel. Iskali boste podrto drevo in ga verjetno tudi našli. Pri tem bo težava, kako ločiti pravi kos lesa od preostalega drevesa. Brez ročne žage, sekire ali motorne žage vam ostane le, da zakurite pod deblom in kurite toliko časa, da ga prežgete, toda to niti ni treba. Posodo boste izžgali tam, kjer je deblo, tako da bo posoda tudi ostala tam. Sicer je to škoda, vendar če ni druge možnosti ... Če imate motorno žago, odrežete kos lesa in ga z žago tudi izdolbete. TERMINOLOŠKI KOTIČEK V bližini zakurite ogenj in počakajte, da dobite nekaj žerjavice. S palčkama položite na deblo košček žerjavice in rahlo pihajte. Košček držite s palčko na istem mestu in ko boste pihali, se bo pod njim začela smoditi podlaga. To je skoraj vse. Zamenjajte košček žerjavice in spet pihajte. Malo manj boste zadihani, če boste uporabili kakšno naravno slamico oziroma cevko, ki bo usmerila vaš zrak na določeno mesto. Vmes se lahko kadarkoli ustavite, odstranite žerjavico in z ostro palico spraskate podlago. Tako jamico malo poglobite in potem ponovno kurite oziroma pihate naprej. Jamica bo vse večja in večja. Če boste kurili na deblu, se vam ni treba bati, da bi kmalu prišli skozi deblo. Če imate manjši kos lesa, bo ta nekje bolj izžgan kot drugje. Tam morate biti previdni, da stene ne stanjšate preveč. Stene posode naj ne bodo nikjer tanjše od 15 milimetrov. Kje naj gori bolj, lahko uravnavate s smerjo pihanja in močjo. Da se vam ne bi zgodilo, da bi naredili pretanko steno, si pomagajte z glino, ki jo dobro zgnetete in pritisnete v posodi tam, kjer mislite, da je že dovolj izžgana. Ko je posoda dovolj velika, jo dobro spraskamo in lahko nasujemo vanjo malo peska, saj jo tako zbrusimo ter zgladimo njeno notranjost. Če je še malo črna, ni nič narobe, ker oglje ni strupeno, prav nasprotno. V dobljeno vdolbino nalijemo vodo in kuhamo z vročimi kamni, kot sem pisal v prejšnji številki revije. Seveda gre lahko kaj tudi narobe. Veliko laže je delati, če imamo manjši kos lesa, dobljeno posodo pa bomo lahko nesli s seboj. Manjši kos lesa boste brez orodja zelo težko dobili, če pa že, ga žgite veliko bolj počasi kot večje deblo. S tem mislim najmanjšo površino, ki gori naenkrat. Premočan ogenj v posodi lahko povzroči, da les poči, tako da bo ves trud zaman. To se lahko zgodi tudi, če kurimo svež les, ki vsebuje preveč vlage, trhel pa bo prepuščal vodo v vsakem primeru. Les mora biti suh in lahko se zgodi, da boste vse naredili prav, pa bo posoda kljub temu počila, mogoče pa naslednja ne bo. Tudi če posoda poči, še ni vse izgubljeno. Tako posodo lahko zatesnite in jo imate za kakšen drug namen ali prenašanje vode, le kuhati ne boste mogli v njej. Zatesnite jo z mešanico stopljene smrekove smole in v prah zdrobljenega oglja v razmerju 50 : 50. Dokler je zmes vroča, jo namažite na zunanjo stran posode. Ko se ohladi, je trda kot kamen in nepropustna za vodo. Če bi v taki posodi zavreli vodo, bi stopili smolo! Naj vam še namignem, da je za izdelavo take posode zelo priročna drevesna oziroma bukova goba. Suho boste težko našli, posoda iz sveže pa da vodi poseben okus, ki ga težko pozabiš. Nekateri pravijo, da tudi smrekov les ni primeren za izdelavo posode, in to prav zaradi smole. Ta namreč vsebuje terpentin, ki ga pridobivajo z destilacijo. Ko bi kuhali v taki posodi, bi se ta pomešal med vodo. Verjetno je res nekaj na tem, vendar če vas ne bodo pokopale razmere, vas tudi taka posoda ne bo. TERMINOLOGIJA V SLUŽBI IN DRUŽBI ČLOVEKA ga je bil predstavljen primer razvoja terminologije v podjetju DaimlerBenz. Da je terminologija uporabna, mora biti vključena v vse delovne procese, od načrtovanja in razvoja do izvedbe. Tako terminologija prispeva k enotni podobi organizacije, skladnosti tehničnih in pravnih podlag ter kakovosti. Kakovost, ki izhaja iz skladnosti s standardi, je naslednji pomembni vidik terminologije, ki so ga analizirale univerze iz Belgije, Grčije in Nizozemske ter izpostavile predvsem dejstvo, da je standardizirana terminologija temelj napredka in družbenega razvoja. Slednje potrjujejo tudi ugotovitve Svetovne organizacije za intelektualno lastnino, po njih pa je terminologija bistvena sestavina odkritij in inovacij v najrazvitejših državah. Vsem predstavitvam so skupne določene ugotovitve in izkušnje, ki so uporabne tako za velike kot tudi za manjše nacionalne terminološke sisteme in organizacije v javnem ter zasebnem sektorju. Po mnenju udeležencev konference se bo terminologija v prihodnje ob vsesplošnem napredku tehnologije še hitreje razvijala in bo vedno bolj odvisna od prožnosti in povezljivosti sistemov, avtomatizacije določenih nalog, pregledne komunikacije ter izmenjave podatkov. S stališča razvoja terminologije kot stroke bodo pomembne tudi dostopnost terminoloških baz ter njihova večjezičnost in večnamenskost. Nato je v tem pogledu že naredil korak naprej in leta 2015 objavil svojo bazo NATOTerm, ki je dostopna vojaškostrokovni in splošni javnosti ter s svojimi tehničnimi rešitvami utira pot terminologiji prihodnosti. Jezik in terminologija sta in bosta tako – hočeš nočeš – še naprej krojila človeštvo in človeško družbo ali kot pravi Konfucij: »Če jezik ni natančen, vse, kar rečemo, izgubi svojo obliko. Če tisto, kar govorimo, nima svoje oblike, ukazov ni možno izvršiti. Če se ukazi ne izvršujejo, se ne morejo vzpostaviti niti pravilne oblike navad in družbeno komuniciranje, kar pripelje do nespoštovanja državnih zakonov, in če se zakoni ne spoštujejo, človek ne ve, kaj mora in česa ne sme delati … Če ljudje jezik nenehno zlorabljajo, potem besede ne označujejo tistega, kar bi morale, in jezik več ne odraža pravega bistva besed. To vodi k nesporazumom med ljudmi, k medsebojnim spopadom, k popolni disharmoniji na vseh ravneh življenja neke skupnosti.« Ob koncu leta 2015 je na sedežu Nata potekala Konferenca o upravljanju terminologije, ki jo je organiziral Natov Urad za standardizacijo. Dogodek je pritegnil 160 strokovnjakov iz 30 držav, med drugim tudi iz daljne Kitajske, s področja jezikoslovja, terminologije, prevajanja in razvoja standardov. Ob robu predstavitev nacionalnih sistemov in mednarodnih organizacij, kot so Združeni narodi, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Svetovna organizacija za intelektualno lastnino, Interpol in drugi, je potekala živahna razprava med predstavniki obrambnih sistemov, akademskih krogov in gospodarstva, na njej pa so bili predstavljeni najrazličnejši vidiki terminologije. Terminologija ni odkritje sodobnega sveta, temveč človeštvo spremlja že od njegovega nastanka. Stara je vsaj toliko kot jezik, o čemer pričajo tudi zgodovinski viri. O nastanku prvega jezika sicer nimamo točnih podatkov, se je pa z razvojem in izpopolnjevanjem človeške družbe jezik spreminjal in z njim potreba po enotnem poimenovanju novih danosti. Da je terminologija stalnica človekovega delovanja, čeprav pogosto neopažena, so vsak na svoj način pokazali primeri iz vojaškega, znanstvenega in poslovnega okolja, ki so bili predstavljeni na konferenci. Kanadsko obrambno ministrstvo je v svoji predstavitvi izpostavilo pomen medresorskega sodelovanja v terminoloških projektih. Tudi globalne organizacije, kot so Združeni narodi, so ugotavljale, da sta povezovanje in usklajevanje med déležniki bistvenega pomena za razvoj terminologije, predvsem pa da mora upoštevati potrebe uporabnikov. Velike organizacije se podobno kot manjše (nacionalne) spoprijemajo z razpršenostjo kadra in struktur, ki potrebujejo terminologijo, s hitrimi tehnološkimi spremembami in potrebo po ustrezni tehnični podpori ter z izzivi poenotenja in uveljavljanja terminologije. Do podobnih ugotovitev prihajajo tudi v poslovnem okolju, iz katere- Tamara Derman Zadravec, Šola za tuje jezike POJDITE Z NAMI Po lep razgled na Sveto Ano Besedilo in fotografija: Jerica Pavšič Pozimi, ko je dan krajši in je v kotlinah žal pogosto neprijetna megla, je zelo koristno, da se povzpnemo nad njo, nekam, kjer bomo zadihali s polnimi pljuči, zato je kakšen manj zahteven hribovski izlet več kot dobrodošel. Ena izmed takih lepih izletniških točk v bližini našega glavnega mesta je Sveta Ana nad Preserjem na Ljubljanskem barju. To je tisti hribček s cerkvico na vrhu, ki bedi nad nami, ko se peljemo po Ljubljanskem barju. Z ravnine se zdi kar visok, v resnici pa je vzpon nanj zelo nezahteven in ne potrebujete veliko časa, primeren pa je tudi za otroke. Ena najbolj priljubljenih in verjetno tudi najkrajših poti je iz Preserja. Na cesti Podpeč–Borovnica zavijemo proti Rakitni. Po začetni strmini se pripeljemo do manjšega prevala in malo pred tablo za Preserje nas kažipot že usmeri do parkirišča, kjer je izhodišče za Sveto Ano. Še posebno ob lepem vremenu je pohodnikov z istim ciljem kar precej, vendar je navadno na voljo še kakšen parkirni prostor. To je tudi izhodišče za Krim, kar pa je precej bolj pohodniško naporno. S parkirišča se usmerimo na zgornjo široko pot. Najprej nas vodi po gozdu, po približno petnajstih minutah pa pridemo do manjšega prevala, kjer se priključita poti iz Podpeči in Jezera. Še nekajkrat globlje 42 SV zadihamo in že smo pri cerkvi svete Ane, ki je v pisnih virih omenjena v prvi polovici 17. stoletja, verjetno pa je še precej starejša. Okrog cerkve je nekaj klopi, na katerih lahko prijetno posedimo in si privoščimo malico, ki pa jo je treba prinesti s seboj. Pričaka nas čudovit razgled na Ljubljansko barje, Polhograjsko hribovje, Kamniško-Savinjske Alpe in bližnji Krim. Za cerkvijo je tudi razgledna plošča, tako da laže prepoznamo bolj oddaljene hribe. Pri določitvi bližnjih krajev in vzpetin pod nami nam je v pomoč lesen smerokaz, zelo prav pa nam bo prišlo, če bomo s seboj imeli tudi zemljevid Ljubljane z okolico. Srečno pot! SV 43 STENČAS STE VEDELI? ske ujetnike, nekatere celo proti njihovi volji, tako da so jih poimenovali silovoljci. Mobiliziranih je bilo tudi približno 4000 Slovencev, med katerimi so nekateri dezertirali ali se vrnili v ujetništvo. V začetku leta 1917 je bilo takrat že v korpusu 30.242 mož, med katerimi je bilo 1727 Slovencev, ki niso bili zadovoljni z razmerami v enoti, zato so zahtevali, da se korpus imenuje jugoslovanski in boljši položaj vojakov. Slovenske vojake je vodil Stanko Lapajne, med njimi pa je bil tudi znani pesnik Pavel Golia. Zaradi spora s srbsko vlado so korpus zapustili številni slovenski vojaki in častniki, tako da je na koncu v korpusu ostalo le še 234 Slovencev. Položaj je bil napet, zato so prostovoljske enote poslali na romunsko bojišče in nato na solunsko Besedilo: Blaž Torkar fronto. Septembra 1918 se je v Rusiji oblikoval še polk Matije Gubca, sestavljen iz jugoslovanskih prostovoljcev, znotraj polka pa je deloval Izbruh vojne med Srbijo in Avstro-Ogrsko je aktiviral mnoge Sloven- tudi slovenski bataljon. Prostovoljska gibanja so se med prvo svetovno ce, in sicer preporodovce ter sokolovce, ki jih je družila zamisel, da vojno oblikovala še v ZDA in Italiji, kjer najdemo veliko Slovencev. izbojujejo Slovencem, Hrvatom in Srbom, s skupnim imenom Jugoslovani, politično, gospodarsko in nacionalno svobodo ter jih združijo v neodvisno državo Jugoslavijo. Zaradi tega so ustanovili gibanje jugoslovanskih vojnih prostovoljcev, ki so se začeli zbirati v Srbiji. Mnogi so odšli v Srbijo že pred prvo svetovno vojno in so sodelovali v balkanskih vojnah, ko pa je izbruhnila vojna, so se vključili v prostovoljske odrede ter sodelovali v številnih bitkah, med njimi v cerski, kolubarski in drugih. V teh bojih je sodelovalo 12.000 prostovoljcev. Razmahnilo se je tudi gibanje med vojnimi ujetniki v Rusiji, kjer je januarja 1916 nastal 1. polk srbskega prostovoljskega odreda, 2. polk pa je nastal dva meseca pozneje. 12. marca se je oblikovala 1. srbska prostovoljska divizija in med 9733 prostovoljci je bilo 40 slovenskih častnikov. Medtem se je v Odesi v Rusiji oblikovala 2. prostovoljska divizija, za katero ni bilo dovolj vojakov, zato so vanjo vključevali vse jugoslovan- Prostovoljci kladivarji PREBRALI SMO KEITH LOWE: PODIVJANA CELINA, EVROPA PO DRUGI SVETOVNI VOJNI ske ali otroka, ki v to ne bi bil vpleten. Zaradi demografskih sprememb so nekatere pokrajine postale dežele žensk, otrok in starcev. Poseben pojav so bili klateški otroci, ki naj bi jih bilo v Evropi kar 13 milijonov in so se za preživetje ukvarjali s krajo, prosjačenjem ter prostitucijo. Drugi tak pojav so bili razseljenci, ki so izvirali iz vrst prisilnih delavcev ali razseljenih zaradi bombardiranj oziroma etničnih čiščenj. Zgodba o Evropi v letih 1944–1949 zato ni le zgodba o obnovi in rehabilitaciji, temveč predvsem zgodba o uničenju in njegovih posledicah. Ta del evropske zgodovine ni bil nikoli celovito prikazan, zato se je avtor odločil, da bo presegel zahodnoevropski okvir in opisal tudi takratne razmere v vzhodni Evropi. V nasprotju z dosedanjimi optimističnimi prikazi obnavljajoče se Evrope se je osredotočil na prikaz posledic vojne, razdejanja na stvarni in moralni ravni ter na maščevanje in z njim povezane politične manipulacije, ki so vodile v etnična čiščenja, politično nasilje in državljanske vojne. Etnična raznolikost Evrope je postala preteklost. Zaradi rasne politike, ki se je izvajala med vojno, holokavsta in dodatno zaostrenih odnosov med Grki in Bolgari, Srbi in Hrvati, Romuni in Madžari, Poljaki in Ukrajinci so bile nekoč etnično mešane dežele očiščene. V imenu narodnosti, rase, religije, politične ali razredne pripadnosti in zaradi osebnih predsodkov je bilo ubitih 35 milijonov ljudi. Druga svetovna vojna tako ni bila le spopad za ozemlje, temveč tudi rasna in ideološka vojna, prepletena z državljanskimi vojnami, ki so se začele zaradi različnih vzrokov. Različni deli Evrope so konec druge svetovne vojne dočakali ob različnem času. Sicilija in južna Italija že jeseni 1943, Francija leto dni pozneje, v Grčiji, na Poljskem in v Jugoslaviji pa se je državljanska vojna, ki jo je sprožila nemška okupacija, nadaljevala. Evropa se je že med vojno in tudi v desetletju po njej spremenila v »novo temno celino«. Zaradi dogodkov med vojno se je v vseh državah začel čas povračilnih ukrepov z odvzemi ozemlja in lastnine, čistkami ter maščevanji posameznikom, vojakom in policistom ter politikom in podjetnikom, ki so kolaborirali z nacisti. Med vojno so bili uničeni številna mesta, industrija, infrastruktura in podeželje, zato je po njej primanjkovalo osnovnih življenjskih dobrin. Ljudje so živeli tudi v ruševinah, kleteh in luknjah, izkopanih v zemljo. Elektrike, plina in vode ni bilo. Prav tako ni bilo hrane. Kot pravi Keith Lowe, je bilo evropsko prebivalstvo prisiljeno živeti kot v srednjem veku, čeprav so ga obdajale kulise iz 20. stoletja. Plenjenje in kraje hrane, vozil ter opreme so bili zato vsakdanji pojavi, prav tako nezakonito trgovanje. V Evropi ni bilo moškega, žen- Ana Brodnik, KIZC SPODBUDNA MISEL ODLIKOVANJA V SV Medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske Zbrala: iz uradnih virov Carmen Kos, Kabinet načelnika GŠSV/OOJ Fotografija: poddesetnik Daniel Mlakar, Kabinet načelnika GŠSV/OOJ Medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske se lahko podeli za izjemne uspehe pri razvoju in krepitvi pripravljenosti in ugleda Slovenske vojske ter za uspešno in prizadevno delo v Slovenski vojski. Za vojne zasluge se priznanje podeljuje kot medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske z meči, za zasluge v miru pa kot priznanje Slovenske vojske. Priznanje ima štiri stopnje in se podeljuje kot zlata, srebrna in bronasta medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske ter kot medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske. Zlata medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske se lahko podeli pripadnikom Slovenske vojske ter poveljstvom, enotam in zavodom Slovenske vojske za izjemno pomemben dolgoletni prispevek in zasluge pri razvoju in krepitvi Slovenske vojske. Srebrna medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske se lahko podeli pripadnikom Slovenske vojske ter poveljstvom, enotam in zavodom Slovenske vojske za posebno pomemben dolgoletni prispevek in zasluge pri razvoju in krepitvi Slovenske vojske. Bronasta medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske se lahko podeli pripadnikom Slovenske vojske ter poveljstvom, enotam in zavodom Slovenske vojske za pomemben prispevek in zasluge pri razvoju in krepitvi Slovenske vojske. 44 SV ZAČNIMO IN VZTRAJAJMO Medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske se lahko podeli pripadnikom Slovenske vojske, posameznikom ter organizacijam in društvom za zasluge pri razvoju in krepitvi Slovenske vojske. Medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske vseh štirih stopenj je oblikovana kot oznaka Generalštaba Slovenske vojske, iz katerega enakomerno izhajajo v obliki šesterokotnika žarki, ki so glede na stopnjo priznanja zlate, srebrne, bronaste ali patinaste barve. Pod znakom Slovenske vojske sta prekrižana meč in puška. Na zadnji strani priznanja so vgravirani ime in priimek nosilca ali naziv poveljstva, enote, zavoda, organizacije oziroma društva ter leto podelitve. Medalja načelnika Generalštaba Slovenske vojske z meči za vojne zasluge ima na obročku, ki veže medaljo in trak, dodana prekrižana meča. Priznanja vseh štirih stopenj so izdelana iz bakra in visijo na modrem traku, ki ima na levem in desnem robu zlato rumeno vertikalno črto. Poglobljena polja, izpolnjena z barvo, so prevlečena s prozornim poliestrskim emajlom. Nadomestne oznake za medaljo načelnika Generalštaba Slovenske vojske so za zlato medaljo načelnika Generalštaba Slovenske vojske moder pravokotnik, ki ima na levi in desni strani črto rumene barve in na sredini pomanjšano priznanje zlate barve, za srebrno medaljo na sredini pomanjšano priznanje srebrne barve in za bronasto medaljo na sredini pomanjšano priznanje bronaste barve, za medaljo pa ima le na levi in desni strani črto rumene barve. Nadomestna oznaka za zlato, srebrno in bronasto medaljo ter medaljo načelnika Generalštaba Slovenske vojske, podeljeno za zasluge v vojni, ima na levi in desni strani črto rumene barve ter v sredini pomanjšano priznanje z meči v zlati, srebrni, bronasti ali patinasti barvi. Lahko rečemo, da smo uspešno zakorakali v novo leto. Kot že tolikokrat smo si zadali načrte, ki naj bi na tem ali onem področju izboljšali našo telesno ali duhovno stvarnost. Mislim, da smo si pri teh navdihih vsi bolj ali manj podobni. Navadno je tudi pri tem ključ do uspeha poznavanje samega sebe in ljudi v naši bližini. Pri tem mislim na pravilo številka ena, da si naj vsak naloži le toliko in tako breme, ki ga bo zmožen prenašati. Drugi ključ je preizkus naše zvestobe in vztrajnosti. Navadno lahko huda bremena prenašamo kratek čas, toda večina nas dela novoletne zaobljube za daljše obdobje. In smo še enkrat pri vprašanju, kako dobro se poznam. Prepričan sem, da naj bo novoletni zagon usmerjen v osebno rast, ki naj ima učinke v medsebojnih odnosih doma in v kolektivu, zato različna telesna trpinčenja vseh oblik tu nimajo svojega mesta. Človek že po naravi računa le na svoje, precej šibke moči, zato slej ko prej izgubi voljo. Kmalu ne vidi več smisla v prizadevanju za cilj, ki zahteva toliko napora, zato bo postni čas nova priložnost, da se vrnemo na začrtano pot. Post nam ponuja po eni strani možnost, da ponovno vzpostavimo odnos z Bogom, po drugi strani pa se nam v osebnem življenju odpira nova razsežnost odpovedovanja ali mogoče še bolje zavzetosti za dobra dela. Vse prevečkrat se postu pripisuje le negativen vidik odpovedovanja, toda post ponuja tudi pozitivno zavzetost za bližnjega, soseda, sodelavca, ostarelega, mogoče pozabljenega prijatelja. Za konec svojega razmišljanja ugotavljam, da se nam vedno znova ponujajo priložnosti za nov začetek. Ko stopamo po poti notranjega poglabljanja, upoštevajmo nasvet benediktinskega meniha. Vsako prizadevanje za osebno rast, tudi post, ima učinke tako na notranjem kot zunanjem področju. Notranje področje je tisto, ki se dogaja v človekovi skriti kamrici, kjer je sam s seboj in Bogom. Zunanje področje je tisto, ki se dotika vseh ljudi, s katerimi se srečujemo. Notranja rast ali prava smer se kaže v boljših, lepših, iskrenejših, radostnejših odnosih do drugih. Kakor hitro post ali odpoved povzroči, da smo tečni, mlačni, jezni, mračni, pomeni, da je naloga, ki smo si jo naložili, neprimerna ali pretežka. Poiskati bo treba drugo. Zato vam želim, da bi vam v času, ki je pred nami, uspelo najti pravo pot osebne rasti. Tako, ki bo grela in razveselila vaše bližnje in tudi osrečila vas. To naj bo naš skupni cilj. Srečno! Dejan Glavač V SPOMIN Vojak Aljaž Doles 1. april 1990–6. januar 2016 Mnogo prezgodaj smo se zbrali ob Aljaževem zadnjem slovesu na pragu njegovega doma. Aljaž se je poslovil, ko je imel še veliko načrtov, ciljev in želja, ko smo drug od drugega še veliko pričakovali in imeli skupne poti. Bil je še v letih, ko je življenje polno živahnosti in se šele dobro začne. Aljaž je živel za Slovensko vojsko. Zgodbe in vezi, ki jih vojaki med seboj ustvarjamo, niso zgodbe, ki bi bile hitro pozabljene. Tudi mi težko sprejmemo dejstvo, da se ne bomo več videvali z njim, da je pisanja naših vojaških zgodb konec. Aljaž je bil preprosto naš in mi njegovi. Ni besed, ki bi nas potolažile, ni dejanj, ki bi nam prinesle popolno olajšanje in mir v srca. Bili smo in smo ponosni na Aljaža in smo mu hvaležni za njegov trud, ki ga je vložil v našo ter njegovo Slovensko vojsko. Počivaj v miru in naj ti bo lahka slovenska zemlja. Pripadniki 1. brigade SV 45 RAZVEDRILO NAGRADNA KRIŽANKA POIŠČI PET RAZLIK UMETEN SPREMLJE- OGENJ PRI VALEC GORENJU PLANETA SRBSKI POLITIK LJAJIĆ URADEN SPIS ZNANJE REKA SKOZI VSEGA PO BERN V MALEM ŠVICI Informativno glasilo Izdajatelj in financer: Ministrstvo za obrambo POBOTANJE Naslednja številka revije SV izide 22. februarja 2016. MOŠEJA V JERUZALEMU Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 12 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. Nenaročenega gradiva ne vračamo. STIKALO S TIPKO ZOLA EMILE EMICA PODELITEV IMENA POLET, VNEMA Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62 Faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: [email protected] GLAVNO MESTO NIZOZEMSKE Avtor: Vladimir SLOVENSKI Milovanović, IGRALEC NAJETO (PRIMOŽ) PERO DRŽAVNI PRAVNIK MAJHNO TNALO UROŠ VIDMAR JUTRANJA ZARJA, ZORA IGLIČAST GRM ITALIJAN (SLABŠAL.) BRATUŽ KACJAN MORSKI ČRV SKLADAT. FORTE NAVDUŠENEC MELONA DEL KNJIGE OČE NEM. SLIK. (ANITA) RIBJA KOŠČICA EDVARD GRIEG PREBIVAL. OTOKOV OSVEŽILNA PIJAČA TROPSKI SADEŽ SEV. POLAR. OBMOČJE PREPROST PLUG PRISEDNIK, NAJBLJIŽJA ČLAN SODNEGA SORODNICA ZBORA VOJAŠKI PAS Fotograf: Bruno Toič VAS PRI GOMILSKEM SATELIT PLANETA NEPTUN STRAHOVLADA NAŠA ALP. SMUČARKA (MARUŠA) E(G)O Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar MEHANSKO UČENJE SVEŽENJ, MAPA S SPISI OTROŠKA IGRAČA Z ELASTIKO NA ROGOVILI Uredništvo: Služba za strateško komuniciranje MO MAJHNA COPATA BLEDO RDEČE VINO LJOEKELSOEY PISATELJ. ŠIROVNIK VULKAN NA SICILIJI OBŽALOVANJE SP. DEL PROSTORA DEL LETALA VRTNA CVETICA ZRASLO MESTO VENO TAUFER PAVLE ZIDAR PRIPRAVA ZA RAVNANJE STROJ ZA DELANJE DRENAŽNIH ROVOV Fotografija na naslovnici: Bruno Toič TUNEL OVIRA, PREPREKA REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Lektoriranje: SSK MO Tajnica uredništva: Milena Topolovec Oblikovanje, prelom in tisk: Schwarz print, d. o. o. REŠEVALCEM NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: SREČNO IN MIRNO. Nagrade, anorak revije SV, prejmejo: – Milan Čepek, Gornja Košana 37 b, 6256 Košana, – Marija Čermelj, Poklukarjeva 20, 1000 Ljubljana, – Vladimir Kočevar, Mlinska 16, 4260 Bled. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 10. februarja 2016, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. 46 SV Naklada: 7300 izvodov Revija SV je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). Revija SV je tudi na družbenem omrežju facebook. SV 47
© Copyright 2024