Spoštovanje tradicije in zagotavljanje krepitve vojaških intereSov
ŠTEVILKA 6 JUNIJ 2015 Spoštovanje tradicije in zagotavljanje krepitve vojaških interesov CEDC – regionalno sodelovanje na obrambnem in vojaškem področju Intervju Dejan Šibilja Skupno usposabljanje pripadnikov SV in oboroženih sil ZDA Praktična regijska vaja Predor Markovec 2015 UVODNIK VSEBINA 4 aktualno V Sloveniji neformalno srečanje ministrov za obrambo CEDC 6 izpostavljamo Izmenjava mnenj o aktualnih varnostnih izzivih 8 spremljamo Ministrica in načelnik Generalštaba SV predstavila letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske 10 intervju Ne obremenjuj se s stvarmi, ki se jih ne da spremeniti 13 iz naših enot Adriatic Strike 2015 Orel Feniks okrepil ameriškoslovensko sodelovanje Simulacijska vaja Gotenica 2015 Najprej varnost Vista popestrila dan odprtih vrat 132. GORP usposablja srbske specialne sile Bistvo je, da nas ljudje začutijo 25 objave ministrstva za obrambo 32 videli smo Prometna nesreča v predoru Markovec 36obrazi Bitka je izgubljena, vojna pa ne 38 zaščita in reševanje Vaja Mura 2015 40 napisali ste Kaj je kriza? 43 z orkestrom Gostovanje dirigentke Orkestra SV v Latviji Orkester SV s Klapo Sveti Juraj na dobrodelnem koncertu v Brežicah 44 šport v vojski Magnezij, parket, gimnastično orodje in trdna volja 46 preživetje Školjke 47 jezikovni in terminološki kotiček Spletni jezikovni viri (1. del) Smo kompetenčni (kompetentni), da bi to razumeli? 48 ste vedeli? 10. gorska divizija 48 odlikovanja v sv Medalja za kulturne dosežke in promocijo SV Andrej Komel, plemeniti Sočebran 49 stenčas PREBRALI SMO 50razvedrilo nagradna križanka POIŠČI PET RAZLIK Neodvisnost z dobrim občutkom za prihodnost 8 18 17 20 Danes objavljam besedilo, ki je krožilo po elektronski pošti, napisal pa naj bi ga ameriški novinar. Ta med drugim meni, da je Slovenija država v Evropi pod Alpami, ki meji na Balkan in je omejena sama s seboj. Tukaj naj bi živele najlepše ženske, vendar nataliteta pada. V Sloveniji, kot je prebrati iz besedila, formalno nezaposleni največ delajo, ljudje živijo na najbolj rodovitni zemlji, ki pa je neobdelana, saj njeno obdelovanje kmetom ne prinaša dobička. Večinoma prazni vlaki še vedno vozijo najpočasneje v Evropi, brez upoštevanja voznega reda. Po avtocestah se vozijo s preveliko hitrostjo s plačevanjem cestnine, ki je med najdražjimi v Evropi. V Sloveniji je po mnenju avtorja svetovna kriza dobila državljanstvo, javna naročila so skrivnost, državne skrivnosti javne, rekreacija prioriteta, delo pa rekreacija. Resnic je več, o tem ni dvoma. To nam povedo vsi pristojni strokovnjaki za analitiko tega psihološkega področja, drži pa, da je človeško prizadevanje vedno znova na preizkušnji, ohranjanje visoke stopnje solidarnosti pa nujno. Nihče ni več deležen privilegija razmišljati zunaj območja globalnosti sveta in človeške skupnosti na njem. Demokracija je nenehno ogrožena od znotraj, ko se državljani ne držijo demokratičnih pravil in ne spoštujejo pravnega reda, ki temelji na človekovih pravicah, in je ogrožena od zunaj, ko različni interesi poizkušajo destabilizirati demokratične države zahodnega tipa. 36 22 Kmalu se bomo spomnili 25. junija 1991, ko je Slovenija postala formalno neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije ter Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Takrat smo izbrali pot. Integracijo v Evropo, skupnost, v kateri prevladujejo demokratične vrednote ter se spoštujeta individualnost in dostojanstvo. 38 Prihodnost Slovencev v Evropi je zato odvisna tudi od naše etične samobitnosti. S svojo državo smo si izborili večje možnosti, da se bomo ohranili na mednarodnem trgu in v mednarodnih ustanovah. Lastna država nam daje priložnost za našo navzočnost v globalnem dialogu. Tudi Evropa ni nastala naenkrat. Oblikovala se je s pomočjo konkretnih dosežkov. Slovenci smo lahko ponosni. Dosegamo cilje, imamo predispozicije in če bi bili vsi naši mednarodni uspehi opazni kot športni, bi verjetno ugotovili, da smo glede na svojo velikost nesorazmerno številčno navzoči na evropski in svetovni ravni. Če bi osvojili delovanje na način, ki ga izraža misel, da strahopetci nikoli ne začnejo, slabotni nikoli ne dokončajo, zmagovalci pa nikoli ne obupajo, bi lahko razumeli, da nam naša ozemeljska majhnost in mladost države ponujata izziv za neobremenjenost, svežino ter samozavestno držo v mednarodni skupnosti. Če so naši predlogi utemeljeni, si lahko privoščimo konstruktivno kritičnost in jih ponudimo v razpravo. Neodvisni smo, toda bodimo samostojni. Prispevajmo svoj delež k snovanju in izvedbi pravih rešitev, našo drugačnost pa vzemimo kot prednost. 43 2 SV 44 Hana Souček Martinc SV 3 AKTUALNO V Sloveniji neformalno srečanje ministrov za obrambo CEDC Slovenija je 29. in 30. maja na Brdu pri Kranju gostila neformalno srečanje ministrov za obrambo držav Srednje Evrope (Central European Defence Cooperation – CEDC). Udeležili so se ga ministri za obrambo Češke, Avstrije, Hrvaške in Slovenije, Madžarsko ter Slovaško pa sta zastopala pomočnika ministra za obrambno politiko. Vsebino posameznih panelov je v dogovoru z drugimi državami oblikovala Hrvaška kot predsedujoča CEDC leta 2015, razpravo pa je vodil hrvaški minister za obrambo Ante Kotromanović. Srečanje je gostila slovenska obrambna ministrica Andreja Katič. Slovenija je kot organizatorka pripravila ogled Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje, predstavila vzpostavljanje nacionalne šole za usmerjevalce združenega ognja (JTAC) in prikazala dinamično vajo bojevanja v gorah. Besedilo: DOP/SEI Fotografija: Bruno Toič Ministri razpravljali o prihodnosti CEDC obrambnega proračunskega denarja pri razvoju zmogljivosti. Sodelujoče države naj bi tako Ministri so se seznanili z dejavnostmi CEDC našle interesne točke oziroma določile poin razpravljali o prihodnosti CEDC, načrtova- tencialne dolgoročne projekte sodelovanja. nih dejavnostih ter morebitnih novih področjih regionalnega sodelovanja. Hrvaška je na podlagi predhodnih razprav na ravni direktorjev za obrambno politiko in slovaškega tako imenovanega miselnega papirja predstavila strateški dokument o prihodnjem delovanju CEDC. Dokument opredeljuje bistvena oziroma prednostna skupna področja delovanja ter nadaljnjo vizijo delovanja in cilje CEDC. Ministri so dokument potrdili. Seznanili so se tudi z matriko sodelovanja, ki opredeljuje glavne projekte in nosilne države, ter z letošnjim programom dela CEDC. V drugem delu srečanja sta potekala izmenjava in usklajevanje stališč o aktualnih temah glede na priprave na junijsko zasedanje Evropskega sveta s poudarkom na skupni varnostni in obrambni politiki. Zadnja točka je bila namenjena strateški razpravi o nacionalnih obrambnih politikah in pogledih na regionalna varnostna vprašanja predvsem na Zahodnem Balkanu ter tudi širše glede na spremenjeno varnostno okolje v širši okolici. Slovenija je predsedovala pobudi od marca 2012 do marca 2013 in v tem času organizirala tri sestanke na ravni direktorjev za obrambno politiko. Pred Slovenijo so pobudi predsedovale še Madžarska in Avstrija ter lani Slovaška, letos pa ji predseduje Hrvaška. Aktualni projekti v okviru CEDC Skladno s hrvaškim programom je letos predvidenih pet dogodkov na visoki ravni, med njimi tudi ministrsko srečanje v Sloveniji ter operativni dogodki v okviru regionalnega usposabljanja pilotov helikopterjev, usposabljanj iz boja proti improviziranim eksplozivnim napravam in usposabljanj specialnih sil. Določena so glavna področja sodelovanja. To so medsebojno obveščanje in oblikovanje skupnega regionalnega stališča pred mednarodnimi sestanki, medsebojno obveščanje o načrtovanih sodelovanjih v operacijah, sodelovanje pri zaščiti in reševanju, usposabljaje specialnih sil, usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja (JTAC/FAC), usposabljanja za boj proti improviziranim eksplozivnim napravam (C-IED), regionalni nadzor in varovanje zračnega prostora (Air policing). Eden uspešnejših projektov je skupno usposabljanje sil za specialne operacije. Nosilni državi Avstrija in Hrvaška sta ponudili usposabljanja za specialne sile vsem državam v pobudi. Pomemben projekt so tudi zmogljivosti za JRKBO. Češka kot nosilna država ponuja njene zmogljivosti za izvajanje dvoali večstranskega usposabljanja za JRKBO. Usposabljanje obsega izmenjavo podatkov, izobraževanje, usposabljanje in vaje ter raziskave in razvoj. Poleg tega so Čehi zainteresirani tudi za izvedbo skupnih nakupov zmogljivosti za JRKBO. Hrvaška kot nosilka izobraževalnih programov ponuja zdajšnje oblike vojaškega izobraževanja. Zadnji projekt obsega boj proti improviziranim eksplozivnim sredstvom (Counter-Improvised Explosive Devices – C-IED), Madžarska kot nosilna država pa ponuja njene zmogljivosti za izvedbo dvo- ali večstranskega usposabljanja iz C-IED. V okviru večnacionalne helikopterske pobude (Multinational Helicopter Initiative – MHI) sta Češka in Hrvaška pripravili skupen poslovni projekt (Bussiness Case) Air Advisor Teams Pre-Deployment Training Course, ki se nanaša na pripravo osebja iz sodelujočih držav, ki bo delovalo v okviru sil v Afganistanu kot mentorji in inštruktorji pripadnikov afganistanskega letalstva na helikopterjih ruskega izvora Mi-17 oziroma Mi-171. Slovenija tovrstnih zmogljivosti nima, zato v tem poslovnem projektu ne sodeluje in ni pobudnica posameznih poslovnih projektov v okviru MHI, ostaja pa vključena v pobudo MHI kot uporabnik storitev skupnih projektov, ki so usmerjeni v usposabljanje. V okviru tega je Slovenija zainteresirana predvsem za francoski predlog souporabe francoskega simulatorja za usposabljanje osebja na helikopterjih cougar. Za koordinacijo večnacionalne logistike je bil v Pragi vzpostavljen regionalni center (Multinational Logistic Coordination Centre – MLCC), ki usklajuje tudi logistični podporni projekt (Joint Logistic Support Group – JLSG). JLSG je lahko napoten v operacije v formatu Nata ali EU, njegova glavna naloga pa je standardizacija logistične podpore za različne tipe operacij. JLSG je organiziran po načelu koncentričnih krogov, pri čemer v njegovem jedru v Pragi dela šest ljudi, v naslednjem krogu pa naj bi bilo dodatnih devetnajst strokovnjakov iz partnerskih držav v Pragi ali matični državi. Ob aktiviranju JLSG naj bi se njegova vodstvena struktura povečala na do 95 ljudi. Sodelovanje Slovenije v projektih CEDC Slovenija je do zdaj določila več področij regionalnega sodelovanja na politično-strateški ravni, in sicer medsebojno konzultiranje, koordiniranje ter izmenjavo stališč pred pomembnimi sestanki na ravni EU in Nata, izmenjavo izkušenj iz operacij in z misij, posamezne regionalne pristope in pobude (JVE, DECI, A5 itn.), sodelovanje pri nadzoru oborožitve in drugo. Pri razvoju zmogljivosti je Slovenija izrazila interes za sodelovanje na področju civilne zaščite, usposabljanja in izobraževanja iz JRKBO, C-IED ter bojnih skupin EU. Konkretno združevanje zmogljivosti je zanimivo pri regionalnih programih usposabljanja ter v okviru regionalnega oziroma večstranskega varovanja zračnega prostora, prav tako obstaja interes za souporabo zmogljivosti pri medicinski oskrbi. V okviru pobude CEDC je bila Madžarska izbrana kot vodilna država za usposabljanja JTAC oziroma vzpostavitev tako imenovane šole AGOS (Air to Ground Operations School). Madžarska je partnericam konec leta 2014 v pregled predložila koncept AGOS. V pobudi na tem področju aktivno sodeluje tudi Slovenija, ki je predstavila možnost prispevka v regionalni koncept AGOS s specialističnimi tečaji za certificirane JTAC z nacionalno zmogljivostjo na letališču v Cerkljah ob Krki. Slovenija je bila z vstopom v Nato vključena v Natov skupni integrirani sistem zračne obrambe (NATINADS). Od takrat v celoti sledi strokovnemu mnenju in priporočilom Natove skupine strokovnjakov. Poleg tega, kot določa ReSDPRO SV 2025 v točki 8.2, ne bo vzpostavila svojih letalskih zmogljivosti za nadzor in kontrolo slovenskega zračnega prostora, temveč bo rešitev za nadzor zračnega prostora poiskala v okviru Nata in bo sistem zračne obrambe ter nadzora in kontrole slovenskega zračnega prostora popolnoma integriran v Natov integrirani sistem zračne obrambe. Leta 2013 je bil sprejet nov dopolnjeni tehnični sporazum med Slovenijo in Natom glede varovanja v slovenskem zračnem prostoru, ki je prilagojen novi Natovi poveljniški strukturi. Zavezništvo zagotavlja sile, in sicer lovska letala, za varovanje zračnega prostora, Slovenija pa sisteme za opazovanje zračnega prostora z radarskim sistemom dolgega dosega ter sistemom vodenja, kontrole in poveljevanja, ki ga predstavlja Center za nadzor in kontrolo zračnega prostora (CNKZP). Naša država zagotavlja tudi stalno službo za iskanje in reševanje ob nesreči. Stroške naletov Natovih lovcev plačajo države pošiljateljice, torej Italija in Madžarska. Slovenija je zadovoljna s trenutno Natovo rešitvijo varovanja zračnega prostora v njenem zračnem prostoru. Njeno stališče je, da država podpira vse vrste regionalnega sodelovanja, in verjame, da bo projekt dovolj zanimiv, da bi Slovenija v njem sodelovala kot država iz regije. CEDC osredotočen na iskanje možnosti razvoja vojaških zmogljivosti v okviru regionalnega sodelovanja Pobuda CEDC, v katero so vključene Avstrija, Češka, Slovaška, Madžarska, Hrvaška in Slovenija ter kot država opazovalka Poljska, je začela delovati leta 2010, osredotoča pa se na iskanje možnosti razvoja vojaških zmogljivosti v okviru regionalnega sodelovanja. Vodilo pobude sta določanje področij obrambnovojaškega sodelovanja in razvoja zmogljivosti, kjer obstajajo možnosti za doseganje sinergij, ter opredelitev regionalnih rešitev, ki bi lahko vodile k bolj učinkoviti porabi omejenega 4 SV SV 5 mag. Vesna Györkös Žnidar in vodja sekcije Manevrske strukture narodne zaščite pri Zvezi veteranov vojne za Slovenijo Vojko Adamič. Ministrica za obrambo se je v svojem nagovoru pripadnikom Manevrske strukture narodne zaščite najprej zahvalila za njihov velik prispevek v procesu, ki je bistveno pripomogel k ustanovitvi lastne države in uvrstitvi Slovenije v družbo sodobnih demokratičnih držav sveta. Med drugim je poudarila še, da je danes jasno, da sta bila med najbolj organiziranimi dejavnostmi v novejši slovenski zgodovini ustanovitev in delovanje Manevrske strukture narodne zaščite, ki je bila temelj za zaščito osamosvojitve in pripravo uspešnega vojaškega odpora proti takrat še nekajkrat močnejši nekdanji zvezni vojski. Slovesnosti so se udeležili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, generalni direktor Policije Marjan Fank, namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske brigadir David Humar, predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, predsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever dr. Tomaž Čas ter številni veterani in veteranke vojne za Slovenijo ter pripadniki Manevrske strukture narodne zaščite. narodni ravni (Afriška unija, Nato, Arabska liga itn.). Kot je povedala, je bistveno izboljšati položaj v državah izvora in tranzita, česar pa EU s svojim razmeroma omejenim naborom orodij ne more narediti sama. Koncept kriznega upravljanja, ki je bil potrjen, po besedah ministrice Andreje Katič predstavlja dobro podlago za nadaljnje načrtovanje predvidene operacije SVOP za preprečevanje ilegalnih migracij in omrežij za tihotapljenje ljudi, ki delujejo v Severni Afriki v Sahelu in Sredozemskem morju. Ministrica Katič je ponovno potrdila pripravljenost Slovenije za sodelovanje v tej operaciji EU. Omenila je, da se je naša država v preteklosti na težavno problematiko migrantov v Sredozemskem morju že odzvala s sodelovanjem večnamenske vojaške ladje Triglav 11 v pomorski operaciji italijanskih obrambnih in varnostnih sil Naše morje – Lampedusa. Obisk generalnega direktorja Organizacije Pripravila: Hana Souček Martinc Svet za zunanje zadeve EU v formatu ministrov za obrambo V Bruslju je 18. maja potekalo zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve (FAC) v formatu ministrov za obrambo, udeležila pa se ga je tudi ministrica za obrambo Andreja Katič z delegacijo. Na zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU je predsedujoči vojaškemu odboru EU ministre seznanil s stanjem v potekajočih vojaških operacijah in na misijah SVOP, in sicer EUTM Somalija, EU NAVFOR Atalanta, EUTM Mali, EUMAM RCA ter EUFOR Althea. Temu sklopu ministrskega zasedanja je prisostvoval tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Ministrica za obrambo Andreja Katič je med drugim dejala, da operacija Althea ostaja ključen del celostnega pristopa EU do Bosne in Hercegovine. Slovenija bo v omenjeni operaciji sodelovala tudi v prihodnje. Na popoldanskem skupnem zasedanju Sveta za zunanje zadeve EU v formatu zunanjih in obrambnih ministrov sta bili osrednji temi razmere v Sredozemlju in priprava nove pomorske operacije SVOP za pretrganje omrežij za tihotapljenje ljudi v osrednjem južnem Sredozemlju. Ministrica Katič je v razpravi dejala, da Slovenija podpira dejavnosti EU za preprečevanje naraščanja števila smrtnih žrtev med ilegalnimi migranti, poleg tega je prepričana, da je za uspešno reševanje problematike migracij v Sredozemlju nujen širši in celovit pristop, ki bo poleg jasne razmejitve pristojnosti in opravljanja nalog vključeval usklajevanje pri izvedbi dejavnosti, ažurno izmenjavo informacij z vsemi vpletenimi akterji tako v okviru EU (EUPOL, FRONTEX itn.) kot tudi na širši med- Fotografija: Bruno Toič Fotografija: arhiv SSK MO Ministrica za obrambo je 26. maja na vljudnostni obisk sprejela generalnega direktorja Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) Ahmeta Űzümcüja. Dejala je, da cenimo, da je bila Slovenija izbrana za gostiteljico 14. regionalnega srečanja pristojnih državnih organov držav Vzhodne Evrope za izvajanje Konvencije o prepovedi kemičnega orožja (CWC) vzhodnoevropske regionalne skupine držav članic OPCW v Ljubljani. Kot je dodala, izbor Slovenije kot gostiteljice razumemo kot priznanje za aktivno vlogo v OPCW in pri izvajanju konvencije. Ministrica je generalnemu direktorju OPCW Ahmetu Űzümcüju čestitala za uspešno misijo OPCW glede odprave sirskega kemičnega orožja, ki je bila končana lani septembra. Poudarila je, da Ministrstvo za obrambo namenja posebno pozornost razoroževanju in nadzoru nad oboroževanjem in je nedavno uničilo vse zaloge kasetnega streliva ter protipehotnih min. 6 SV 25. obletnica oblikovanja Manevrske strukture narodne zaščite Na slovesnosti, ki je potekala 19. maja, so zbrane nagovorili ministrica za obrambo Andreja Katič, ministrica za notranje zadeve Slovesnost v počastitev pekrskih dogodkov Fotografija: Aleš Sila Fotografija: Vekoslav Rajh Aktualnost vprašanja, kako zajeziti val nezakonitih prise- za prepoved kemičnega orožja ljencev in s katerimi ukrepi pretrgati mrežo za tihotapljenje ljudi v Sredozemlju, je bila v ospredju tudi na ministrskem zasedanju Sveta EU v Bruslju. Ministri so pozornost namenili vojaški operaciji za boj proti tihotapcem, da bi uničili njihov poslovni model, tudi s sistematičnimi prizadevanji za uničenje njihovih plovil pred uporabo. da so mladi seznanjeni s prelomnimi dogodki iz naše zgodovine, saj lahko v spominu nanje najdejo veliko moči za odgovorno državljansko držo ter voljo za aktivno družbeno delovanje. Srečanje z župani v okviru obiska vlade v primorsko-notranjski regiji Ministrica za obrambo se je 3. junija s sodelavci v okviru obiska vlade srečala z župani občin Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica. Na osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna se je seznanila z delom posebne koordinacijske skupine MO in občine Postojna ter aktivnostmi Slovenske vojske na vadišču, v nadaljevanju pa je skupaj s premierjem dr. Mirom Cerarjem in ministrico za kulturo mag. Julijano Bizjak Mlakar obiskala park vojaške zgodovine v Pivki. Srečanje je ocenila kot kakovostno, temelj za to pa so konstruktivni pogovori med ministrstvom in občino Postojna, ki v okviru koordinacijske skupine potekajo od decembra 2014. Ministrica Andreja Katič je izrazila prepričanje, da bosta MO in občina vprašanja, povezana z uporabo vadišča Poček in navzočnostjo Slovenske vojske na tem območju, uspešno reševala tudi v prihodnje. Pri tem je opozorila na pomen usposobljenosti Slovenske vojske za opravljanje nalog, med katerimi sta temeljni zagotavljanje varnosti državljanov in ohranjanje suverenosti države. Kot je dejala, »je vadišče Poček eden od najpomembnejših objektov Slovenske vojske, zato želimo tu ostati in če bo javnost sprejela, da gre za našo vojsko, se bo razmerje do tega spremenilo, sploh ker je sodelovanje med Ministrstvom za obrambo in občino zdaj bistveno boljše«. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo Ladislav Lipič, zbrane pa je nagovorila tudi ministrica za obrambo Andreja Katič. V svojem pozdravnem nagovoru je poudarila, da se je tam maja 1991 pokazalo, da imamo Slovenci svojo vojaško silo, ki bo obranila voljo državljank in državljanov po samostojni državni ureditvi. Mariborčanke in Mariborčani so ob pekrskih dogodkih obenem pokazali, da mora agresorska vojska računati tudi na moč odločnega civilnega upora. Spomnila je na 15. maj 1991, ko sta 710. učni center v Pekrah in 510. učni center Delavnica za predstavnike društev na Igu pri Ljubljani sprejela prve slovenske nabornike: »To je bil po- in zvez vojnih veteranov memben mejnik in eden od temeljev današnje Slovenske vojske, ki v spomin na ta dogodek praznuje tudi svoj največji praznik, dan Slovenske vojske.« Poudarila je, da si bo v svojem mandatu prizadevala, da se obdrži raven varnosti v naši državi, da se dvigne poslabšana obrambna pripravljenost in da se ohrani stabilnost sil Slovenske vojske. Fotografija: Jerica Pavšič Izmenjava mnenj o aktualnih varnostnih izzivih Vir: svetovni splet izpostavljamo Spominska slovesnost v Pongracu Ministrica za obrambo Andreja Katič se v nedeljo, 31. maja, udeležila spominske slovesnosti v Pongracu, kjer je kot slavnostna govornica nagovorila zbrane in poudarila pomen 70. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom ter osvoboditve naše domovine. Udeleženkam in udeležencem slovenskega narodnoosvobodilnega partizanskega boja se je zahvalila za neprecenljiv prispevek k temu, da se je naš narod ohranil ter da živimo v svobodi v samostojni in suvereni državi Republiki Sloveniji. »Za to, da ste domovino obranili pred okupatorji, ki so jo hoteli podjarmiti, in jo ohranili za naslednje generacije, sta bila potrebna izjemna pogum in borbenost,« je dejala. V nadaljevanju je povedala, da so narodno zavedni ljudje in antifašisti na Štajerskem morali v času nemške okupacije in tudi že pred tem veliko pretrpeli, saj so bili zaradi ljubezni do svojega naroda in domovine ter upora zločinskemu nacifašističnemu osvajanju sveta prisilno izseljeni ali odgnani v okupatorjeve mučilnice. Posebno pozornost je ministrica namenila tudi mlajšim udeležencem prireditve in poudarila, da je prav, Na Ministrstvu za obrambo je 15. junija v organizaciji Direktorata za obrambne zadeve potekala delavnica za predstavnike društev in zvez vojnih veteranov. Na začetku je udeležence sprejela in nagovorila ministrica za obrambo Andreja Katič. V nagovoru je izrazila svojo namero za dobro sodelovanje z društvi in zvezami, ki na področju vojnih veteranov po njenih besedah predstavljajo pomembno vez med vrednotami, v katere so verjele generacije naših prednikov, ter sedanjostjo in prihodnostjo naše domovine. Poudarila je, da enako velja za društva na obrambnem področju in civilnodružbene organizacije, ki sodelujejo v sistemu civilne zaščite. SV 7 Ministrica in načelnik Generalštaba SV predstavila letno poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske Ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne predsednik Predsednik republike Borut Pahor je v petek, 29. maja, sprejel ministrico za Pahor položil venec k lipi obrambo Andrejo Katič in načelnika Generalštaba SV generalmajorja dr. Andreja sprave Ostermana. Kot predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil sta mu predstavila poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske. Po predstavitvi letnega poročila so predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil, ministrica za obrambo ter načelnik Generalštaba SV dali izjavo za javnost. P redsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je dejal, da je ocena pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2014 enako stroga, kot je bila sprejeta za leto 2013. »Ob obstoječi strukturi ter nespremenjenih nalogah in razpoložljivih virih ostaja Slovenska vojska na najnižji ravni možnosti delovanja. Razlogi za tako oceno so nezadostna višina sredstev za modernizacijo, usposabljanje posameznikov in enot, vzdrževanje vojaške tehnike in popolnjenost enot.« Kot je poudaril, se je stalna sestava SV v primerjavi z letom 2013 zmanjšala za pet odstotkov. Povečala se je njena povprečna starost. Pogodbena rezerva se je zmanjšala 8 SV za 16,5 odstotka. Povečala se je potreba po socialnovarstveni oskrbi pripadnikov stalne sestave. 50 odstotkov bojnih in nebojnih vozil ima pretečeno življenjsko dobo. Realizacija vojaških vaj je bila 70-odstotna. Poveljstva in enote niso povsem usposobljeni glede na seznam bistvenih nalog. Znižanje finančnih sredstev za vzdrževanje se je v primerjavi z letom 2013 zmanjšalo za 12 odstotkov. To pomeni, da je uporabnih le 75 odstotkov razpoložljive tehnike, kar četrtina pa ne. »Kljub temu sta bili v letu 2014 v zvezi s pripravljenostjo SV dve pomembni pozitivni spremembi. Prvič, certificirana je bila bataljonska bojna skupina za delovanje v okviru Fotografija: Nebojša Tejić/STA Fotografija: Bruno Toič Vir: Urad predsednika Republike Slovenije Predsednik republike je v izjavi dejal, da je bilo to dejanje majhen korak za velik cilj. »To je bil sicer pogled v preteklost, toda korak v prihodnost. To sta bila dva majhna koraka za en velik skupen cilj. Za narodno pomiritev in spravo.« Kot je dodal, sta pomiritev in sprava najprej globoko intimna občutka, »v to intimo pa se nihče, še najmanj država, nima pravice spuščati. V kolikor pa je del kolektivne zavesti, ima država odgovornost, da ustvarja pogoje in ozračje za medčloveško sožitje«. Slovenci imamo, kot je poudaril, eno državo, vsi pa si zaslužimo tudi eno domovino, dveh namreč ne moremo imeti. »Prizadevati si moramo za vse tisto, kar nam je skupnega, in spoštovati tisto, v čemer smo si različni,« je dejal predsednik in dodal, da preteklosti ne moremo spreminjati, lahko pa spreminjamo prihodnost. »Naj nam bo za prihodnost navdih vse tisto iz naše slavne preteklosti, kar nas je plemenitilo, za prihodnost pa naj nam bo opomin vse tisto iz tragične preteklosti, kar nam je jemalo dostojanstvo,« je končal predsednik republike. Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore je ob polaganju venca opravil molitev za vse žrtve vojne in povojnega nasilja ter dejal, da je nastopil čas, ko se bomo morali Slovenci zavestno odločiti za dvoje: »Za sožitje v našem narodu se bomo morali naučiti spoštovati vsakega človeka.« Nadškof je še izpostavil, da nas neizogibno čaka tudi priznanje resnice. Preteklosti ne moremo spreminjati, moramo jo priznati in sprejeti takšno, kakršna je bila, je dejal. Ob tem je nadškof dodal, da verjame, da bi bila zgodovina našega naroda drugačna, če v tako težkem in tragičnem času ne bi bilo revolucije. »Priznanje te resnice bo celotno dogajanje postavilo v pravo luč in prave okvire,« je končal izjavo nadškof Zore. Predsednik republike Zvezi društev vojnih invalidov Slovenije izročil odlikovanje srebrni red za zasluge Fotografija: Nebojša Tejić/STA zavezništva. In drugič, bistveno se je izboljšala pripravljenost SV za delovanje v primeru naravnih nesreč. Zlasti glede pomoči ljudem v primeru naravnih nesreč Slovenski vojski ob tej priložnosti izražam pohvalo in zahvalo za njeno profesionalnost in solidarnost. Ta trenutek 343 pripadnikov Slovenske vojske v osmih državah brezhibno opravlja svoje poslanstvo. So velik ponos Slovenije in dvigajo ugled naše države v mednarodni skupnosti.« Predsednik Republike Slovenije je opozoril, da smo se znašli v položaju, ko se finančna sredstva za Slovensko vojsko in varnostni sistem naše države v celoti znižujejo, varnostna tveganja pa se povečujejo. Ocenil je, da je nastopil čas za oblikovanje političnega soglasja o zagotovitvi najbolj potrebnih proračunskih sredstev za uspešno delo Slovenske vojske in varnostnega sistema nasploh, in napovedal sestanke s predsednikom vlade, pristojnimi ministri in predstavniki parlamentarnega odbora za obrambo. Fotografija: Daniel Novakovič/STA SPREMLJAMO Slovesen govor predsednika Republike Slovenije in vrhovnega poveljnika obrambnih sil Boruta Pahorja na osrednji slovesnosti ob dnevu Slovenske vojske (Velja govorjena beseda) Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske – ZA KOGA? Spoštovani veterani vojne za Slovenijo, visoki gostje, gospe in gospodje, Slovenija je ena najbolj varnih držav na svetu. Tako naj tudi ostane. Najprej in predvsem nosijo za to odgovornost politične oblasti. Kot predsednik republike se te odgovornosti v celoti zavedam. Zato poudarjam čvrsto privrženost naše države mirnemu reševanju sporov in krepitvi mednarodnega miru in varnosti. Slovenija je miroljubna država, njena politika pa je politika miru in prijateljstva. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor se je v soboto, 23. maja, udeležil 16. srečanja vojnih invalidov Slovenije in ob tej priložnosti Zvezi društev vojnih invalidov Slovenije izročil odlikovanje srebrni red za zasluge za vsestranski prispevek pri uveljavljanju interesov vojnih invalidov, za ohranjanje spomina na partizansko saniteto in za zasluge pri krepitvi domoljubja. Predsednik Pahor je ob tej priložnosti vsem prejemnikom odlikovanja čestital in izpostavil besedo vojna, ki je po njegovem mnenju grda v vseh jezikih, še bolj grozno pa ta beseda opisuje svoje posledice – smrt, invalidnost, žalost in trpljenje. »V vojni ni nič lepega, plemeniti so le tisti ljudje, ki jo končajo,« je ob tem dejal predsednik Pahor in opozoril, da je treba biti previden, ko se v družbi širi sovražni govor: »Takrat je nujno okrepiti vse sile, da se rožljanje sovražnih besed ustavi.« Za konec se je predsednik republike še enkrat zahvalil navzočim za njihove aktivnosti in jih pozval, da svoje delo nadaljujejo s pomembnim sporočilom: »Za mir, ne za vojno, za sožitje, ne za prepir, za prijateljstvo, ne za sovraštvo.« Slovenija si je v skoraj četrt stoletja njene samostojnosti ustvarila v svetu med narodi in državami veliko iskrenih prijateljev. Ima ugled države, ki si prizadeva za strpnost, sožitje in razumevanje v mednarodni skupnosti ne glede na različne politične, verske in druge razlike. Ni nobenega razloga, da bi nas katerikoli narod, država, verska skupnost ali kdorkoli drug videl kot nasprotnika. Tako naj tudi ostane. Slovenija je predana spletanju prijateljskih vezi, medsebojnemu spoštovanju, razumevanju in vsestranskemu mednarodnemu sodelovanju. Slovenija je članica Evropske unije in zveze Nato. To je tudi za določanje naše zunanje in varnostne politike odločilnega pomena. To ne pomeni, da nam kdo narekuje naša ravnanja. To pomeni, da mi skupaj z ostalimi zavezniki določamo tako politiko, ki je v našem skupnem strateškem interesu, torej tudi slovenskem. Koliko bomo aktivni pri nastajanju, pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike, je zlasti odvisno od nas samih. Izgovarjanje na majhnost je nezrelo. Imamo izkušnje, tradicijo, znanje in sposobnost, da z zavezniki sooblikujemo takšno politiko miroljubnega urejanja svetovnih odnosov, ki je sami ne bi zmogli. Zato je uspešnost političnega in vojaškega sodelovanja v Evropski uniji in Natu v najbolj elementarnem nacionalnem interesu. Danes živimo v svetu, za katerega se zdi, da ustvarja več varnostnih problemov, kot jih uspe sproti reševati. Vzhodneje in južneje od nas so krizna žarišča, ki majejo mednarodni mir in varnost. Soočamo se z novimi varnostnimi izzivi, kot jih v zgodovini še ni bilo. To terja od nas in naših zaveznikov dvoje. Prvič, proučiti in izkoristiti vse možnosti za mirno rešitev sporov. Drugič, izvesti vse potrebno za učinkovito vojaško pripravljenost. Koliko je v tem smislu danes pripravljena Slovenska vojska? Ob lanski uradni seznanitvi s pripravljenostjo Slovenske vojske s strani ministra za obrambo in načelnika Generalštaba sem bil prisiljen oceniti, da je ob obstoječi strukturi, slabih dohodkih vojakov, nespremenjenih nalogah in razpoložljivih virih Slovenska vojska dosegla najnižjo raven možnosti delovanja. To je bila stroga ocena, vendar jo moramo vzeti zelo resno. Letošnje poročilo pričakujem čez 14 dni, dovolim pa si osebno oceniti, da se stvari niso premaknile na bolje. Jasno je, da smo prišli v položaj, ki od slovenske države terja praktičen in strateški načrt potrebnih posodobitev v obrambnem sistemu glede na današnje in bodoče varnostne izzive z zadostno finančno podlago. Kljub temu ima Slovenska vojska v javnosti upravičeno velik ugled. V prvi vrsti gre za trdno prepričanje naših ljudi, da se na svojo vojsko lahko zanesejo in vam zaupajo obrambno varnost države. Visoko cenimo brezhibno profesionalnost pripadnikov Slovenske vojske na misijah v tujini. Posebno pa vam je javnost od srca hvaležna za vašo pomoč pri naravnih in drugih nesrečah. V imenu države in v imenu vseh naših ljudi se vam zahvaljujem za nesebično solidarnost. Slovenija je na svojo vojsko ponosna. Naj tako tudi ostane. Spoštovane pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, sprejmite, prosim, ob vašem prazniku iskrene čestitke! Naj ponovimo – ZA KOGA? SV 9 INTERVJU dovolj zgodaj, da smo lahko med pripravami Kosovu. V okviru tega smo zagotavljaposkrbeli za vse in bili pripravljeni na odhod. li sile za delovanje ob morebitnem stopnjevanju nasilja. Po prihodu na območje deloKateri je bil prvi izziv, ko ste prišli na vanja smo zelo veliko časa namenili urjenju Kosovo? postopkov iz nadzora množic in nemirov. Edini izziv, s katerim sem se srečal, je bil, da Za boljšo izvedbo usposabljanja smo vkljusem poskušal že na začetku vse zajeti z veliko čili tudi mobilno skupino vojaške poližlico in si pridobiti celotno sliko o naših na- cije, ki je za nekaj dni prišla na Kosovo in logah ter delu. Kmalu sem ugotovil, da bo ve- nam zagotovila podporo ter pomoč pri izliko bolje, če grem po korakih, saj se je, če- vedbi usposabljanja. Ko smo dosegli visoko prav sem že opravljal naloge na Kosovu v bazi raven usposobljenosti, smo jo ves čas misiVillaggio Italia, zelo veliko spremenilo. je tudi vzdrževali z rednimi in namenskimi Ne obremenjuj se s stvarmi, ki se jih ne da spremeniti Slovenska vojska je s svojimi pripadniki že 15 let na Kosovu, kjer skupaj z drugimi vojaki ohranjajo mir in stabilnost. V vsaki rotaciji SVNKON Kfor na Kosovu je 300 pripadnikov, od tega so v petih skupinah za povezavo in razvoj (Laison Monitoring Team), v četi Indija in Kila, oddelku za oskrbo, v helikopterski ekipi ter nacionalnem podpornem elementu. Stotnik Dejan Šibilja je bil v rotaciji SVNKON 30 Kfor poveljnik čete Kilo in je svoje izkušnje z misije delil z vami, bralci, in vam tako vsaj malo približal delovanje slovenskih pripadnikov na Kosovu. Besedilo in fotografije: Nataša Oblak Pred vsako misijo morajo pripadniki, napoteni v MOM, opraviti priprave. Kako so potekale tokrat? Na kaj ste bili pozorni in katere stvari ste morali urediti še pred odhodom s poveljniki oddelkov ter vašim podčastnikom? Priprave na misijo so potekale po standardnem postopku, torej najprej priprave in 10 SV usposabljanje posameznika, skupine oddelka ter tako naprej do najvišje stopnje usposabljanja in preverjanja čete. Izvedli smo vsa predpisana streljanja vključno s taktično vajo z bojnim streljanjem oddelka oziroma TVBSO. V okviru priprav smo tudi aktivno sodelovali na mednarodni vaji Clever Ferret 2014, kar je bila dobra izkušnja, predvsem za pripadnike, ki še niso delovali v mednarodnem okolju. Pred odhodom smo se poveljniki srečevali večinoma z izzivi neurejenih zdravstvenih statusov in končne popolnitve enote, saj smo nekatere pripadnike v enoto dobili zelo pozno. Za druge stvari nam ni bilo treba posebno skrbeti, ker smo bili mi, torej ključni kader, na izvidovanju na Kosovu Katere so bile glavne naloge vaše čete? Predvsem so bile povezane z varovanjem, patruljiranjem in zagotavljanjem hitrih odzivnih sil oziroma QRF. Vmes smo zagotavljali hitre odzivne sile zaradi nekaterih dogodkov, ki so bili v tem času, vendar pa nismo bili aktivirani, ker ni bilo težav med dogodki, torej ni bilo stopnjevanja nasilja. Zagotavljali smo pettedenski TACON za večnacionalno poveljstvo Vzhod, ker smo bili razmeščeni v kamp Nothing Hill. Kot ste dejali, je vaša četa med drugim zagotavljala hitre odzivne sile, predvsem za morebitno stopnjevanje nasilja. Ali ste imeli med misijo tudi usposabljanja oziroma kakšne vrste usposabljanj ste opravili z vašo četo? Poslanstvo čete je bilo zagotavljati varno in stabilno okolje ter svobodo gibanja na teden. Prednost poveljevanja oziroma vodenja čete na misiji je v tem, da je ad hoc nalog malo in se lahko osredotočiš na poslanstvo ter bistvene naloge čete. Udeležili ste se tudi patrulje pripadnikov čete. Kakšen je namen vaše navzočnosti na patrulji? Prvi namen je, da vidim območje, kjer delujemo, drugi pa je, da nadziram patrulje, kako potekajo. Tako dobim vtis o okolju, ki ga pokriva moja četa. Med delovanjem SV usposabljanji, kadar smo dobili nalogo po- na Kosovu so se naloge spremenile, in sicer višane pripravljenosti za zagotavljanje nad- patruljiranje tako, da nam je prej poveljstvo zora množic in nemirov. predpisovalo naloge zelo natančno od točke do točke in koliko časa moraš biti na neki Kaj vam je kot poveljniku čete med misijo točki, potem pa se je na prigovarjanje poveljpredstavljalo največji izziv? nikov čet le odločilo, da je območje razdeliTa izziv je bil razbiti rutino, ker ko se nalo- lo na sektorje. Še vedno obstajajo točke, ki so ge dalj časa ponavljajo, postanejo precej ru- bolj pomembne za poveljstvo bojne skupine, tinske, tako da lahko začne popuščati pozor- toda imeli smo več možnosti na teh obmonost. Imeli smo srečo, da je v šestih mesecih čjih. Lahko si se sam odločil, kako boš oprana teh nalogah rotiralo pet čet. Tako naloga vil nalogo. ne traja več kot dva tedna. Ko dobiš novo nalogo, je sicer zelo podobna, ni pa enaka. Zakaj je to bolje? Še vedno so nam dali konkretno nalogo, V čem se razlikuje vodenje čete v domovi- na primer da potrebujejo sliko neke cerkve, ni ali na misiji? mejnega prehoda, trga ali naselja, kar jih je V bistvu je edina razlika v tem, da na misiji torej zanimalo, opravljanje naloge pa je bila ne greš po končanem delu domov, temveč si naša odločitev. Tako je veliko laže, saj veš, poveljnik čete 24 ur na dan in sedem dni na kje se splača ustaviti, kje se pogovarjati s SV 11 iz naših enot prebivalstvom in kje preveriti vzdušje. Prej si imel to zelo natančno določeno in včasih so bili obiski točk smiselni, včasih pa je bilo brez pomena, da smo tam stali in izgubljali čas. srečo, tisto, kar pa je bilo težavno, smo rešili že pred odhodom na Kosovo. Tudi zato vojak laže zdrži ves čas na misiji, kjer je štiriindvajset ur obkrožen z istimi ljudmi, hkrati pa je stran od domačih, ki ga pogreŠe vedno velja, da je najlaže dobiti informa- šajo. Dejstvo je, da bolj kot odlašaš z rešecije neformalno? vanjem težav, večje postajajo in so na koncu Seveda. Ljudje se odprejo, Slovenci pa imamo skoraj nerešljive. to srečo, da nas imata obe strani precej za svoje in zelo lahko se odprto pogovarjaš, če Katere pozitivne izkušnje ste dobili med vosi le vzameš čas. Tako začutiš odnos ljudi do denjem čete? tvojih pripadnikov. Proti koncu misije so na Pozitivnih izkušenj je veliko. Delo z ljudmi primer, kar si videla tudi sama, v Džakovici prinaša veliko pozitivnih izkušenj, čeprav ni povabili naše pripadnike na praznovanje ve- najlaže. V četi se vedno najde kdo, ki ti s polikonočnega praznika uskrsa, kar pomeni, da zitivnostjo da energijo, lahko se kaj od koga so dobro opravljali svoje delo in so dobrodo- naučiš ali spoznaš kaj novega. Če imaš dober šli. To odlično vpliva tudi na vojake. kolektiv, se vsaka stvar reši z dobro voljo in je delo v veselje, čeprav je včasih težko. Poveljniku čete predstavlja velik izziv tudi odnos pripadnikov v četi. Kako rešujete te Po vrnitvi v domovino ste prevzeli naloge v zadeve? Centru vojaških šol. Kaj delate danes? Pri tem moram potrkati, ker ni bilo težav Po vrnitvi sem prevzel dolžnost poveljnika oziroma omembe vrednih težav. Med mi- učne čete na Šoli za častnike. Trenutno nisijo je imel pripadnik težave z boleznijo mamo kandidatov, zato je prevzem dolžnoočeta, tako da smo mu prestavili dopust. sti lažji, saj je veliko stvari precej drugačnih Vedno je treba imeti v sebi to, da si najprej kot v enoti, čeprav opravljam zelo podobno človek in nato poveljnik. Še vedno obstaja dolžnost. Glavna razlika je v tem, da sem prej linija vodenja in poveljevanja, vendar pa si izvajal nekatere dejavnosti s pripadniki, ki hkrati tudi odprt, da lahko vojak v težavah so stvari večinoma poznali ali jih že izvajastopi do tebe. Glede tega sem imel veliko li, zdaj pa bom moral kandidate naučiti, kako naj to naredijo. Čeprav nimamo kandidatov, na šoli poteka veliko dejavnosti. Pravkar sodelujemo z ROTC Združenih držav Amerike, pripravljamo se na izvedbo vojaškega tabora in izbore za naslednjo generacijo Šole za častnike itn. Kakšen nasvet bi dali vašemu nasledniku? Moja izkušnja je, da je edini majhen moteči dejavnik hrana, o kateri preveč tarnamo. Nikoli nisem bil lačen, kulinaričnih užitkov pa tudi nisem doživel. (smeh) To naj poizkuša vojakom dopovedati že na začetku, da je, kot je, da je bolj zdrava hrana v Peći kot v Film Cityju ali pri Američanih, čeprav se ti zdi, da je boljša. Naj pazi na proste dneve, da vojaki dobijo tisto, kar jim pripada, da se vozil ne izpostavlja, če ni treba. Jaz nisem dovoljeval izhoda z operativnimi vozili, če pa so pripadniki želeli na prosti dan obiskati kakšen kraj, smo organizirali slovenski vojaški avtobus ali kombije iz NPE. Sem staroverec, zato nisem dovolil, da bi se operativni avtomobili uporabljali za naloge, ki niso povezane z operativo. Dobro je, da vojakom, ko imajo prosto, dovoliš, da gredo na izlet. Moj nasvet bi bil dobra volja in pozitivna energija, poleg tega naj se ne obremenjuje s stvarmi, ki se jih ne da spremeniti. P o prevzemu vodenja operativne skupine za mentorstvo in povezavo (OMLT) v okviru Isafa v Afganistanu je za pripadnike kontingenta to pomenilo razširitev nalog in pristojnosti. Poleg skupnega delovanja na terenu s pripadniki afganistanske vojske, poveljevanja in vodenja njihovih nalog so takrat začeli slovenski pripadniki delovati tudi v sistemu usmerjevalcev združenega ognja (joint terminal attack controller – JTAC) v poveljniško-štabnem centru za nadzor napadalnih akcij, v katerih so sodelovali letala, helikopterji, mornarica in topništvo. Glavna naloga usmerjevalcev združenega ognja je bilo delovanje za zaščito svojih sil, usposobljeni pa so bili tudi za delovanje v ofenzivnih operacijah. Adriatic Strike 2015 S postrojem udeležencev na vaji in z nagovorom vodje vaje polkovnika Klemna Medje se je v nedeljo, 31. maja, začela mednarodna vojaška vaja Adriatic Strike 2015, na kateri je Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniškimi državami in ob podpori vojaškega letalstva izvedla usposabljanja usmerjevalcev združenega ognja. Na njej so se usposabljali že certificirani usmerjevalci združenega ognja, posadke strelnih platform, poveljniki čet in načrtovalci združenega ognja. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Brane Petrovič, Martina Podkrižnik in Jani Krošl Pri njihovem delu ni napak Usmerjevalci podpore iz zraka so vojaški specialisti, izurjeni za usmerjanje letalskega ognja na cilje na zemlji ob ogrožanju varnosti. Od njih se zahteva vrhunska izurjenost v taktičnih postopkih, saj svetujejo poveljniku pri odločitvah o uporabi letalske podpore v dajanju zahtev za podporo iz zraka ter za sprejemanje in usmerjanje letala. Njihova napačna odločitev je lahko usodna. Vsak mesec so morali brez napak opraviti test, drugače so izgubili dovoljenje za klic. Test je bil sestavljen iz različnih dogodkov in je bil neke vrste varovalo pri tem, da usmerjevalci združenega ognja v okolju, kot je v Afganistanu, delujejo samozavestno in vedo, kaj je njihova naloga. Nikoli ne delujejo sami, temveč vedno v paru, torej skupaj usmerjevalec združenega ognja in njegov pomočnik, ki je odgovoren za sistem zvez in pomaga pri identifikaciji ciljev. To je pomembno, saj usmerjevalec združenega ognja pri svojem delu včasih nadzira tudi šest letal in helikopterjev hkrati, ves čas pa je povezan s pilotom. Z njim morata biti popolnoma usklajena, da vidita isti cilj, saj se zaveda, da bi lahko bil ob napačni odločitvi pri izbiri cilja in uporabi orožja odgovoren za smrt številnih nedolžnih ljudi. Danes na terenu delujeta usmerjevalec in pilot vojaškega letala skupaj, kar pomeni, da usmerjevalec s svojega položaja sporoči pilotu vse podatke, ki jih potrebuje. Tako v minimalnem času in zelo natančno napade tarčo z majhno izpostavljenostjo samega sebe, poleg tega se ne povzroča nepotrebna škoda. Pri delu mora biti usmerjevalec združenega ognja tudi pozoren, da ne pride do prijateljskega ognja, po končani akciji pa mora poskrbeti za varen umik letala. To ni naloga za nekoga, ki hitro pritisne na sprožilec. Prav zato, ker je njihova odgovornost zelo velika, je pomembno, da se redno usposabljajo in se preverja njihova usposobljenost, zato so leta 2012 prvič organizirali mednarodno vajo Adriatic Strike 2012, na kateri je Slovenska vojska v sodelovanju z zavezniškimi državami in ob podpori vojaškega letalstva izvedla usposabljanje usmerjevalcev zračne podpore. Takratna želja je bila, da to postane vaja, ki bo prepoznavna v Natu, danes pa že lahko govorimo, da je postala pomembna pri usposabljanju usmerjevalcev združenega ognja. na osrednjem vadišču Slovenske vojske Postojna, kjer so zračna plovila, tanki in topovi zagotavljali ognjeno podporo, ter na širšem območju Raduhe, občine Sevnica, Primožev pri Kočevski Reki in na letališču Rakičan pri Murski Soboti, kjer so zračna plovila letalsko podporo le simulirala. Na vaji so se usposabljali že certificirani usmerjevalci združenega ognja, posadke strelnih platform, poveljniki čet in načrtovalci združenega ognja, na njej pa je bilo približno 450 udeležencev, od tega približno 200 pripadnikov oboroženih sil iz Avstrije, Belgije, Češke, Črne gore, Francije, Hrvaške, Italije, Litve, Latvije, Madžarske, Nizozemske, Romunije, Slovaške, Združenih držav Amerike in Turčije kot opaNa vaji več kot 400 udeležencev zovalke. Vajo je organiziralo in vodilo poTokratna vaja je potekala med 1. in 6. juni- veljstvo 15. polka vojaškega letalstva v sodejem na petih lokacijah po Sloveniji, in sicer lovanju z Združenim operativnim centrom 12 SV Slovenske vojske ter ob podpori 1. brigade, 72. brigade, logistične brigade, enote za podporo delovanja, enote za specialno delovanje in 430. mornariškega diviziona. Tudi letos je bil glavni namen vaje usposabljanje usmerjevalcev združenega ognja s sodelovanjem z zavezniškimi državami ob podpori vojaškega letalstva. Scenariji, po katerih so usposabljali usmerjevalce združenega ognja, so bili čim bolj podobni realnim razmeram na terenu, vključeno pa je bilo tudi presenečenje. Le tako se lahko največ naučijo. Glede na vse večjo prepoznavnost mednarodne vaje Adriatic Strike in vedno več udeleženih ekip usmerjevalcev iz držav zaveznic ter širše kaže tudi na to, da so naši usmerjevalci in piloti v tujini znani po svojem znanju ter izkušnjah, ki so jih pridobili na mednarodnih vajah in misijah. SV 13 Orel Feniks okrepil ameriško-slovensko sodelovanje Od 18. do 25. maja je na osrednjem vadišču SV Postojna in strelišču Bač potekalo skupno usposabljanje pripadnikov 1. brigade SV ter 173. zračnodesantne brigade kopenske vojske ZDA (173rd Infantry Brigade Combat Team (Airborne) – 173rd IBCT (A)) pod skupnim imenom Orel Feniks (Eagle Phoenix). Skupno usposabljanje pripadnikov SV in oboroženih sil ZDA je bilo namenjeno izmenjavi in nadgradnji izkušenj med rodovskimi enotami zavezništva. Pripadniki čete za zveze in inženirske čete iz rodovskega bataljona 1. brigade SV so nadaljevali skupna urjenja s kolegi iz bataljona za bojno podporo (Brigade Special Troops Battalion – BSTB), ki se postopoma preoblikuje v 54. inženirski bataljon (54th Brigade Engineer Battalion – 54th BEB). Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Na usposabljanju skupno 180 slovenskih in ameriških vojakov Usposabljanje Orel Feniks, na katerem je sodelovalo približno 180 pripadnikov slovenske in ameriške vojske, je bilo nadgradnja skupnega usposabljanja Okretni velikan (Agile Titan), ki so ga januarja in februarja izvedli pripadniki rodovskega bataljona 1. brigade SV ter bataljona za bojno podporo 173. zračnodesantne brigade ZDA iz Vicenze v Italiji. Kot je poudaril namestnik poveljnika rodovskega bataljona 1. brigade major Uroš Trinko, so z usposabljanjem izboljšali usposobljenost na ravni posameznika, skupin, oddelkov in vodov. Na tokratnem usposabljanju so v nasprotju z usposabljanjem Okretni velikan, na katerem je sodelovalo kar pet rodovskih čet, sodelovali le pripadniki čete za zveze in inženirske čete iz 1. brigade SV. Usposabljanje z ameriškimi kolegi je bilo tudi tokrat koristno za izboljšanje usposobljenosti, ki jo morajo rodovski moduli doseči pri oblikovanju zmogljivosti MotBBSk, ki jo letos in prihodnje leto oblikuje 1. brigada SV. Inženirci prikazali rušenja in obnovo dela vzletno-pristajalne steze Priprava eksploziva za rušenje 14 SV Poudarek pri usposabljanju ameriško-slovenskih inženirskih enot je bil na postopkih rušenja vzletno-pristajalne steze ter v nadaljevanju na hitrem popravilu porušene vzletno-pristajalne steze. Letališko stezo so predstavljale posebej za ta namen postavljene štiri betonske plošče. Z uporabo različnih vrst naprav za rušenje, kot so na primer kumulativna eksplozivna polnjena, namenjena izdelavi kraterjev in eksplozivov, ki so jih nameščali pod različnimi pogoji, so na betonu opazovali različne rušilne učinke. V nadaljevanju usposabljanja so ameriški in slovenski inženirci urili postopke pri zalivanju kraterjev z različnimi materiali, kot so zemlja, pesek in beton. Ob tem se je pokazala potreba po souporabi opreme, ki jo uporabljata vojski, posebno pomembna pa je bila uporaba pnevmatskih kladiv in vibracijskih nabijačev, ki jih za utrjevanje materiala uporablja SV. Pripadniki inženirskih enot so se urili tudi v opravljanju kolektivnih nalog, ki so vključevale postopke izvidovanja, načrtovanja izvedbe naloge, taktičnega premika in izvedbe vseh nalog v taktičnih razmerah. V okviru usposabljanja so za ameriške kolege pripadniki inženirske čete SV izvedli usposabljanje iz uporabe gradbenih strojev pri popravilu odseka cestišča. Poveljnik inženirske čete 1. brigade SV stotnik Alojz Zupančič je poudaril, da so v okviru priprav inženirske čete na MotBBSk po Pripadniki inženirske čete SV med inženirskim izvidovanjem za rušenje odseka ceste preverjanju začetnih operativnih zmogljivosti v enoti začeli kolektivno usposabljanje. Pri tem so osredotočeni predvsem na urjenje postopkov izvidovanja, patruljiranja in rušenja. Inženirski modul za MotBBSk, ki je sestavljen iz bojnih pionirskih oddelkov in gradbenega oddelka, bo letos izvedel še številna usposabljanja, končne operativne zmogljivosti bo predvidoma dosegel oktobra, nato pa ga čakajo še skupna usposabljanja z drugimi elementi MotBBSk. Stotnik Zupančič je dodal, da je bilo usposabljanje z ameriškimi kolegi priložnost za preverjanje taktičnih postopkov in opreme ter iskanje možnosti za še boljše delovanje in sodelovanje v prihodnje. Vezisti urili postopke v postavitvi retranslacijskih postaj Enote zvez ameriške in slovenske vojske so se urile iz postopkov vzpostavitve in delovanja taktičnega poveljniškega mesta, taktične postavitve retranslacijskih postaj ter zagotovitve njegove obrambe in oskrbe. Pomembna dodana vrednost usposabljanja je bilo za slovenske veziste dejstvo, da so aktivnosti izvajali neprekinjeno 72 ur v taktičnih razmerah, pri čemer so morali večkrat menjati kraj postavitve in nenehno s svojimi viri zagotavljati ustrezno zaščito sil elementa. V izvedbi vseh aktivnosti je bilo pomembno ves čas zagotavljati razmere za nemoteno delovanje sistema poveljevanja in kontrole. Postopke zaščite sil so večkrat preizkusili v dnevnih in nočnih imitacijah napadov na centre zvez. Poveljnik čete za zveze v 1. brigadi SV major Aleš Lesjak je razložil, da so vojaki ves čas delovali na terenu, spali so v bivakih, s hrano in gorivom so jih oskrbovali na kraju opravljanja nalog, vodili, spremljali in usmerjali pa s poveljniškega mesta. Ob tem je poudaril, da je skupno usposabljanje z Američani pomembno tudi z vidika priprave modula čete za zveze v podporo delovanju MotBBSk. V okviru operativnega cikla za pripravo za MotBBSk je četa za zveze iz 1. brigade SV že izvedla Učinek rušenja na imitacijo dela vzletno-pristajalne steze SV 15 N amen vaje je bil preveriti usposobljenost udeležencev, ki so aktivirani ob izbruhu bolezni živali, in sicer slinavke in parkljevke, ter usklajenost delovanja izvajalcev in vodilnih struktur, ki vodijo preventivne aktivnosti na območju izbruha bolezni oziroma žarišča ter ogroženem in okuženem območju. Na vaji so se usposabljali tudi študentje Veterinarske fakultete za delo v žarišču. Potekala je na ekološki kmetiji Kocijančič v Gotenici, kjer se ukvarjajo s pridelavo mleka in mlečnih izdelkov. O bolezni Pripadniki ameriške čete za zveze med postavitvijo na satelitskih komunikacijah temelječega vozlišča Joint Network Node, s katerim so zagotovili dostop do storitev in omrežij ameriške vojske usposabljanja na ravni posameznika, v enoti pa trenutno že potekajo kolektivna usposabljanja na ravni oddelkov, ki obsegajo taktiko enot za zveze, premike, obrambo in postopke postavitev različnih elementov za zveze od končne radijske postaje do retranslacijske postaje ter njunih elementov. Ameriški in slovenski vezisti so na usposabljanju izmenjali izkušnje in znanje ter drug drugemu pokazali postopke za delo z opremo, ki jo uporabljajo pri svojem delu, tudi v smislu doseganja večje povezljivosti. S skupnim usposabljanjem do cenejše izvedbe, več znanja in izkušenj ter boljše povezljivosti opreme Inženirske enote ameriške in slovenske vojske so v zadnjem delu usposabljanja Orel Feniks na strelišču Bač opravile tudi pripravljalna in nadaljevalna streljanja s pehotno oborožitvijo. Američani so za potrebe usposabljanja med drugim plačali stroške postavitve in odstranitve betonskih ploščadi, s Pripadniki čete za zveze SV med postavitvijo retranslacijske postaje 16 SV katerimi so imitirali del vzletno-pristajalne steze, prav tako so s seboj pripeljali minskoeksplozivna sredstva za rušenje in strelivo za streljanja. Poleg cenejšega usposabljanja, kar je še posebno pomembno v času finančnih omejitev, s katerimi se srečuje tudi SV, je bilo ameriško-slovensko usposabljanje koristno z vidika izmenjave izkušenj in znanja med pripadniki dveh partnerskih vojsk ter pri doseganju večje povezljivosti specialistične opreme. Slinavka in parkljevka je akutna ter zelo nalezljiva virusna bolezen parkljarjev, predvsem goveda, ovac, koz, prašičev in tudi nekaterih vrst divjadi. Bolezen povzroča zelo veliko gospodarsko škodo, pri čemer škoda ne nastaja zaradi pogina živali, temveč zaradi mednarodnih blokad pri trgovanju z živalmi in njihovimi izdelki. Bolezen se prenaša z direktnim stikom, indirektnim prenosom (opremo, obutvijo, obleko, prevoznimi sredstvi itn.), krmljenjem, vetrom ter osemenjevanjem. Zaradi zelo hitrega in različnega prenosa bolezni je slinavka in parkljevka izjemno nevarna ter zahtevna bolezen, pri kateri je treba dosledno izvajati preventivne ukrepe na celotnem ogroženem območju. Simulacijska vaja Gotenica 2015 Izbruh posebno nevarne bolezni živali V Gotenici je 3. in 4. junija pod vodstvom občine Kočevje potekala simulacijska vaja, na kateri se je preverjala usposobljenost različnih struktur RS ob izbruhu posebno nevarne bolezni pri živalih. Na vaji so sodelovali Urad za varno hrano in varstvo rastlin RS, Nacionalni veterinarski inštitut, Veterinarsko-higienska služba, Uprava RS za zaščito in reševanje, zdravstveni dom Kočevje, policijska postaja Kočevje ter veterinarska enota Slovenske vojske. Besedilo in fotografiji: višji vojaški uslužbenec IX. razreda Aljoša Žerjav, univ. dipl. mikrobiolog in vodja oddelka za laboratorijsko diagnostiko VZE/VETE Scenarij vaje ob izbruhu bolezni Sin lastnika farme se je pred tremi dnevi vrnil iz Kenije, kjer je bil na turističnem lovu divjih živali. Po ulovu bivola so žival odrli za trofejo. Vse orodje in opremo, tudi nož, s katerim je odiral bivola, je prinesel domov. Še istega dne po vrnitvi domov je šel v hlev in pomagal pri večerni molži. Kmalu so se pri domačem govedu pokazali prvi znaki neznane bolezni. Lastnik kmetije je obvestil lokalnega veterinarja, ki je postavil sum na slinavko in parkljevko. Vzorce okužene živali je posredoval na Nacionalni veterinarski inštitut, ki je še istega dne potrdil sum bolezni. Zvečer se je sestalo državno središče za nadzor bolezni (DSNB) in aktiviralo različne strukture Shema delovanja na okuženem območju v RS, med drugim tudi SV s skupino AVIN, ki je Sklepni del namenjena za delo v žarišču bolezni. Urad za varno hrano in varstvo rastlin RS je Skupina AVIN SV ob koncu vaje podal kratko analizo ter pohvaTo je hitro odzivna skupina v SV, sestavljena lil vse udeležence in njihovo pripravljenost. Še predvsem iz pripadnikov veterinarske enote, ki Razkuževanje vozila se jim doda tudi dekontaminacijska ekipa LAB JRKBO. Skupina je bila ustanovljena s sklepom vlade in se jo aktivira ob izbruhu posebno nevarne bolezni pri živalih. Namen skupine AVIN je delo v žarišču bolezni, v katerem se izvajajo postopki za zatiranje bolezni. Aktivnosti skupine AVIN so razdeljene na več delovnih točk: • izstopna točka, kjer se pripadniki pravilno oblečejo in slečejo za vstop na kužno območje; • dezobariera, kjer se razkužujejo vsa vozila in oprema, ki izstopajo s kužnega območja; • logistična točka, kjer sta shranjena vsa oprema in material za delovanje; • specialistična točka, na kateri potekajo priprava ustreznih razkužil, razkuževanje poslopij in opreme, evtanazija in odvoz živali, vzorčevanje itn.; • mobilni laboratorij VETE, v katerem potekajo kontrola razkuževanja in hitri testi na povzročitelja bolezni. posebno je izpostavil SV s skupino AVIN, ki je odlično usposobljena in s specialističnim znanjem predstavlja bistveno zmogljivost RS pri izvajanju ukrepov v žarišču izbruha bolezni. SV 17 Najprej varnost V organizaciji Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov vojaških zrakoplovov (SPLNIVZ) je prvi teden junija v Ljubljani potekala Konferenca vojaških letalskih preiskovalnih organov Air Forces Flight Safety Committee Europa – AFFSC(E) 2015. Glavna tema je bila utrujenost letalskega osebja in materiala. Konference se je udeležilo 44 vodilnih preiskovalcev vojaških letalskih nesreč iz 29 držav, med njimi tudi generalmajor, kar priča o visokem zavedanju nekaterih držav o pomembnosti varnosti letenja v vojaškem letalstvu. Besedilo: Borut Podgoršek Fotografije: Nika Bele V arnosti v letalstvu veliko pozornost namenjajo tudi v Slovenski vojski, toda zaradi majhnosti sama ne more imeti vseh zmogljivosti za celovite preiskave hujših in večjih letalskih nesreč. Vodja SPLNIVZ polkovnik mag. Mihael Klavžar ob tem pravi, da je prav zato sodelovanje s podobnimi službami nujno, in dodaja: »Ob hujših nesrečah predstavniki združenja zagotavljajo ustrezne komunikacije, delijo izkušnje, ki so jih pridobili s preiskovanjem prejšnjih letalskih nesreč, in tako omogočijo, da na podlagi njihovih izkušenj pripravimo ustrezne načrte in preverimo delovanje naših sil v zraku.« Prav izkušnje in osebno poznavanje preiskovalcev so lahko bistveni za hitro razjasnitev vzrokov za letalske nesreče in posledično za preprečevanje novih tragedij. letalskega osebja eden izmed glavnih vzrokov za povečanje števila letalskih incidentov ter nesreč. Utrujenost osebja je težava, s katero se je treba ukvarjati celovito. Nekateri člani AFFSC(E) že uporabljajo računalniške programe, na primer FAST, s katerimi ugotavljajo utrujenost osebja v prihodnjih dneh na podlagi podatkov o spanju, prostem času, delovnih obveznostih, stresu in intenzivnosti teh dejavnikov v preteklih dneh. Tako dobijo krivuljo utrujenosti posameznika in njegove sposobnosti za opravljanje dela. Algoritem obsega precej več od prej omenjenih dejavnikov, ki imajo različen vpliv, načrtovalcem letalskih operacij pa omogoči vpogled v psihofizično stanje osebja v času naslednjega opravljanja naloge. Algoritem prepozna nevarnost za preutrujenost posadk, čeprav posameznik mogoče meni, da je sposoben in Utrujenost pripravljen za neko nalogo. Tako lahko na Na podlagi nacionalnih predstavitev je oči- primer program oceni, da bo posameznik v tno, da je utrujenost neletečega in letečega intervalu od osem do deset ur po prevzemu Konference se je udeležilo 44 vodilnih preiskovalcev vojaških letalskih nesreč iz 29 držav. naloge le 60-odstotno sposoben za opravljanje neke naloge, kar pomeni veliko tveganje za incident ali nesrečo. Predsedujoči pobudi AFFSC(E) letalski polkovnik Andrew Bastable je povedal, da morajo poveljujoči letalskim enotam poskrbeti, da bo glede na število in zahtevnost nalog ter razpoložljivo osebje verjetnost za utrujenost letalskega osebja minimalna in dodal: »Odprto in pošteno poročanje o utrujenosti bi morali spodbujati nadrejeni, samoprijave o teh težavah nadrejenim pa bi morale biti sprejete z razumevanjem, saj je utrujenost težava. Povečuje se število obsevanj letalnikov z laserji, kar je zelo nevarno in tudi kaznivo dejanje. Vsa letalstva se spopadajo s škodo, ki jo povzročajo trki s pticami. Samo v ZDA je bilo lani 3749 trkov s pticami, zaradi česar je bilo za 49 milijonov evrov škode. Eden izmed ciljev takih posvetov je tudi medsebojna pomoč državam, v katerih varnost v letenju še nima pravega pomena. Med njimi je bila pred desetletjem tudi Slovenija. »Na podlagi izkušenj in tudi s pomočjo AFFSC(E) smo v Slovenski vojski uvedli sistem varnosti letenja. To pomeni, da imajo vse enote častnika za varnost letenja in častnika za kontrolo kakovosti ter da morajo poročati o izrednih dogodkih. Slovenija na takih konferencah pridobi zelo veliko izkušenj, ki jih sicer ne bi mogla,« je povedal polkovnik Klavžar in dodal: »Pomembno je tudi, da kljub ugodni statistiki smrtnih nesreč, čeprav je vsaka žrtev preveč, namenjamo velik poudarek preučevanju incidentov, saj so ti lahko napoved za prihajajočo katastrofo. Zmanjševanje proračunov letalskim preiskovalnim organom zato nikakor ni opravičljivo.« zelo pomembna za varnost letenja.« Utrujenost letalskega osebja je odvisna tudi od vedno manjšega števila zaposlenih, širšega obsega del, ki jih opravljajo, nočnih dežurstev in osebnih težav. Na konferenci so izpostavili tudi utrujenost oziroma izrabljenost materiala. Letalniki v flotah držav članic pobude AFFSC(E) se starajo, zato je tudi vedno več incidentov in nesreč povezanih s to težavo. Sklep navzočih je bil, da med letalci okrepijo ozaveščanje o nevarnosti utrujenosti in medsebojno obveščanje o vseh z izrabljenostjo materiala povezanih incidentih ter nesrečah. Tveganja V okviru konference so si preiskovalci ogledali tudi park vojaške zgodovine v Pivki. 18 SV Na podlagi predstavitev incidentov in nesreč posameznih držav so se izpostavile še nekatere skupne težave. V nekaj primerih se je pokazalo, da piloti predlogo odlašajo z izstrelitvijo s katapultnim sedežem iz letala ali pa se sploh niso katapultirali, tako pa ogrožajo svoja življenja. O tej problematiki so se zbrani strinjali, da bo treba odprto spregovoriti in ozavestiti pilote, da izguba letala ni nič v primerjavi z izgubo človeškega življenja. Kot zelo velika težava se je pokazala tudi hierarhija v pilotski kabini. Nenavadno je, toda bilo je kar nekaj primerov, ko se je zgodil incident ali nesreča medtem, ko sta bila v pilotski kabini inštruktorja ali zelo izkušena pilota. Težava je v tem, da med pilotoma ni bilo jasno določeno, kaj kdo dela, torej kaj poveljujoči in kaj leteči pilot, zato sta se do zadnjega trenutka zanašala eden na drugega, dokler ni bilo prepozno, med njima pa ni bilo prave komunikacije. Tretja ugotovitev preiskovalcev je, da se skrb vzbujajoče zmanjšuje tudi število izkušenega letalskega kadra in število ur za usposabljanje letečih posadk. Pogoste reorganizacije letalskih enot te razmere še poslabšujejo. Nemci so izpostavili težave pri prehodu na novo opremo, saj je ta navadno visokotehnološka in zahteva tudi miselni preskok pri osebju, kar pa je predvsem pri starejših velika Predstavitev programa FAST, ki ga uporablja RAF Letalski polkovnik Andrew Bastable, dr. Rajmund Krivec z Instituta Jožef Stefan, ki je predaval o letalskih simulacijah in analizi podatkov, ter polkovnik Mihael Klavžar SV 19 od drugod. Stotnik Sajovic je pojasnil, da so za skupine otrok pripravili voden ogled po vseh delovnih točkah v vipavski vojašnici. Vsakdo se je ob koncu obiska lahko zasluženo posladkal s slastnim krofom in kozarcem sadnega soka. Vista popestrila dan odprtih vrat Pripravili zanimiv program za vsakogar Obiskovalci so si ob dnevu odprtih vrat v vipavski vojašnici z velikim zanimanjem ogledali aktivnosti, ki jih je na ta dan pripravila SV. Ljubitelji vojaškega poklica so si lahko ogledali oborožitev in opremo enot SV, potapljaško opremo 430. mornariškega diviziona ter predstavitev vozil in opreme vojaške policije. Adrenalinski navdušenci so se lahko odločili za nepozabno vožnjo z bojnim vozilom valuk in terenskim vozilom puch. Ljubiteljem športa se je SV predstavila s štirimi vrhunskimi športniki iz športne enote SV. Potekale so igre v obliki športne orientacije po vojašnici in predstavitev planinskega društva iz Vipave ter tabornikov Mladi bori. Za radovedne je bila najbolj zanimiva predstavitev gasilske zveze Vipava s prikazom gašenja požara in predstavitvami gasilskih vozil. Prav tako sta potekala predstavitev iskanja minskoeksplozivnih sredstev z vojaškimi psi in voden ogled po muzeju iz prve svetovne vojne ter po razstavi Vojna za Slovenijo 1991. V petek, 8. maja, je vipavska Vojašnica Janka Premrla Vojka odprla vrata za obiskovalce. Ti so si lahko ogledali vojaško opremo in oborožitev SV ter se popeljali na krajšo terensko vožnjo z oklepnim in terenskim vozilom. Še posebno je bilo veselo na okrašenih vozovih, na katerih so se fantje, ki so letos postali polnoletni, ob spremstvu deklet iz zaselkov v okolici Vipave in Ajdovščine pripeljali pred vipavsko vojašnico na seznanitev z vojaško dolžnostjo oziroma na tako imenovano visto. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Od streljanja do tekmovanja v kuhanju golaža Mladi so svoje strelske spretnosti lahko preizkusili na laserskem trenažerju noptel. druženje pomeni zelo veliko, saj gre za enkratno ter nepozabno doživetje. Ob tem upa, da se bo ta lepa tradiciji nadaljevala tudi v prihodnje. Na Visto naborniki z enajstimi okrašenimi vozovi Mladi naborniki so se v družbi deklet zabavali ob zvokih harmonike. Na Vipavskem ohranjajo tra- Pri okraševanju voza nepogredicijo, ki sega v čas Avstro- šljiva dekleta Ogrske Pri okraševanju vozov so vistarjem, kot jim Rekrutacija oziroma seznanitev vojaških obveznikov z vojaškimi pravicami in dolžnostmi pomeni v življenju vsakega mladega fanta prelomen ter nepozaben dogodek. Čeprav obveznega služenja vojaškega roka že dolgo ni več, se morajo mladi fantje, ki dopolnijo 18 let, po vpisu v vojaško evidenco seznaniti s pravicami ter vojaškimi dolžnostmi. Časi se spreminjajo, kljub temu pa ponekod temu dogodku namenjajo prav tako pozornost kot nekdaj. Na Vipavskem in v Prekmurju se naborniki na kraj seznanitve pripeljejo z lepo okrašenimi vozovi. Tako ohranjajo tradicijo, ki sega še v čas Avstro-Ogrske, ko so se mladi rekruti na »štelungo« prav tako pripeljali na okrašenih vozovih. Po tradiciji morajo biti vozovi okrašeni z zelenjem, vejami in bršljanom, kar je naloga fantov, papirnate rože in trakove pa izdelujejo dekleta. Včasih so fante na nabor pripeljali z lesenimi vozovi s konjsko vprego, ki so jo danes zamenjali traktorji s prikolicami. 20 SV pravijo na Vipavskem, z bogatimi izkušnjami pomagali tudi starejši vaščani, ob prihodu na kraj seznanitve pa je sodelovalo veliko vaških deklet, ki so fante spremljala na vpisu v vojaško evidenco. Kot je poudaril voznik traktorja in vodja skupine nabornikov iz vasi Skrilje Primož Možina, je okraševanje njihovega voza potekalo skoraj teden dni. Vsako popoldne so ob druženju pripravljali voz za okrasitev. Na nakladalno prikolico so privarili loke, nato pa prikolico obložili s smrekovimi vejami, ki so jih nabrali v gozdu. H končni podobi voza so veliko prispevala tudi vaška dekleta, ki so iz papirja izdelala pisane rožice in trakove, s čimer so poskrbela za edinstven videz voza. Kot je razložil Možina, so se poleg tega, da so v okrasitev voza vložili veliko znanja, truda in časa, ob tem družili ter zabavali do poznih večernih ur. Možina, ki je poleg še treh nabornikov na vozu iz vasi Skrilje na seznanitev pripeljal svojega sina, je dodal, da mladim in njihovim staršem tako Na seznanitvi so mlade nagovorili predstavniki iz občin Vipava in Ajdovščina, poveljnik vojašnice v Vipavi ter predstavnik Uprave za obrambo Postojna, ki je bila organizator seznanitve. Mladi naborniki so z veseljem prisluhnili predstavitvi SV, možnosti sodelovanja z njo in ohranjanja te tradicije skozi zgodovino Vipavske doline. Po končani seznanitvi, zasluženi Po tradiciji morajo biti vozovi lepo okrašeni z zelenjem, vejami, trakovi in papirnatimi rožicami. vojaški malici in ocenjevanju ter razglasitvi najlepšega voza so se naborniki odpeljali v domačo vas, kjer jih je čakalo slovesno kosilo, nato pa so z vozovi obiskali številne sosednje vasi in ob pesmi ter zvokih harmonike oznanjali polnoletnost in sposobnost za služenje vojaškega roka. Slavje so končali z večernim druženjem s starši, znanci, sovaščani in prijatelji, kar se pogosto zavleče pozno v noč. Na letošnjo visto v Vipavo so prišli naborniki z enajstimi okrašenimi vozovi iz krajev Vipava, Podraga, Podnanos, Ajdovščina, Col in Podkraj, Skrilje, Lokavec in Stomaž, Velike Žablje in Brje ter Šmarje, Potoče in Kamnje ter Vrtovin, Otlica in Predmeja ter Kovk, Dolga Poljana in Budanje. Vsi vipavski vozovi so bili domišljeno in lepo okrašeni, zato so poželi veliko občudovanja med obiskovalci ter člani komisije, ki je izbrala najlepšega. Med obiskovalci veliko otrok iz šol in vrtcev Dan odprtih vrat Vojašnice Janka Premrla Vojka v Vipavi so zaznamovale številne aktivnosti, tako da se je bilo kar težko odločiti, kaj in kje si najprej ogledati. Kot je pojasnil namestnik Veščinskega centra stotnik Simon Sajovic, je obisk presegel njihova pričakovanja, saj je bilo med obiskovalci veliko najmlajših iz vrtcev in osnovnih šol iz Vipave ter Ajdovščine. Na prireditev so prišli tudi varovanci doma upokojencev iz Ajdovščine in Vipave ter iz zavoda za invalidno mladino Cirius iz Vipave in Vsi, ki jih je zanimal poklic vojaka, so si lahko ogledali nastanitvene prostore kandidatov za vojake, knjižnico in kapelo, tekmovalni obiskovalci pa so se lahko preizkusili v streljanju z zračno puško in v streljanju na laserskem trenažerju noptel. Za gurmane so poskrbele ekipe, ki so tekmovale v kuhanju vojaškega golaža in pripravi krompirjevih njokov, ki so jih lahko lačni obiskovalci tudi preizkusili. Za otroke sta bila najbolj zanimiva otroški kotiček z maskiranjem in predstavitev tabornikov ter dijakov škofjeloške gimnazije s programom mednarodno priznanje za mlade MEPI. Prav tako je bila na ogled razstava likovnih del učencev osnovne šole Col, potekali so predstavitev dela in pogovori s člani medgeneracijskega informativnega družabnega središča Ajdovščina in Slovenska Bistrica, prikaz postopkov oživljanja in uporabe defibrilatorja ter predstavitev podjetij Fructal in Mlinotest z degustacijo njunih izdelkov. Za adrenalinske navdušence je bila najbolj zanimiva terenska vožnja z vozilom valuk. SV 21 132. GORP usposablja srbske specialne sile Čeprav je v zadnjih letih večina bojev potekala v mestih, še vedno ostaja pomemben element bojevanja in taktike enot gorsko bojevanje. To je zelo zahtevno, saj poleg bojevanja nevarnost predstavljajo tudi gore. Posebnost gorskega sveta je v gorskem reliefu, zato oborožene sile, ki delujejo v takem okolju, potrebujejo posebno znanje, opremo in dodatne priprave. V okviru sodelovanja so se v začetku junija s podporo pripadnikov 132. GORP v veščinah gorskega bojevanja urili tudi pripadniki 72. brigade specialnih sil srbske vojske. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič P reteklost Slovenije kaže na pomen znanja gorniških veščin pripadnikov vojske, saj lahko prav poznavanje gorskih veščin pomeni veliko prednost, in sicer v poznavanju težko dostopnih točk v gorskem svetu za počitek ter nadaljnjo organizacijo bojevanja. Pogosto velja rek, da laže narediš iz dobrega gornika dobrega vojaka kot nasprotno, saj je zahtevnost gorskega bojevanja velika. 22 SV Poleg nevarnosti zaradi terena vojake pri delovanju ogroža tudi možnost hitrih sprememb vremena, zdrsov, plazov, padajočega kamenja, snežne slepote in izgube orientacije. Slovenska vojska skozi 132. GORP ohranja tradicijo gorskega bojevanja in svoje znanje ter izkušnje prenaša pripadnikom tujih vojsk. V začetku junija so tako v Slovenijo prišli pripadniki 72. brigade specialnih sil vojske Srbije. Specialna brigada SV 23 24 SV SV 25 1 sv Številka: 094-2/2015-14 Datum: 24. 3. 2015 Janko VEBER MINISTER 5027. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in prvega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO I. medaljo za mednarodno sodelovanje II. stopnje prejme: podpolkovnik Berthold SANDTNER, 1974, Avstrija II. medaljo za mednarodno sodelovanje III. stopnje prejmeta: stotnik Lorenzo ANELLI, 1986, Italija stotnik Christian SCHÜTZENHÖFER, 1971, Avstrija Številka: 811-11/2015-6 Datum: 16. 3. 2015 Janko VEBER MINISTER 5026. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU ČASTNIKOV OB UPOKOJITVI I. v čin podpolkovnik: Samo TRS, 1960 II. v čin major: Miran JANŽIČ, 1960 Vlado KRANJČEV, 1960 5030. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in prvega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam Številka: 811-11/2015-8 Datum: 7. 4. 2015 Mag. Miloš BIZJAK DRŽAVNI SEKRETAR 5029. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU PODČASTNIKOV OB UPOKOJITVI I. v čin praporščak: Bernard LAMPE, 1959 II. v čin višji štabni vodnik: Drago DULC, 1960 Številka: 811-11/2015-7 Datum: 7. 4. 2015 Mag. Miloš BIZJAK DRŽAVNI SEKRETAR 5028. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU ČASTNIKA OB UPOKOJITVI v čin major: Ivan SEMEC, 1960 Plezanje v kopni steni Št. 317, 22. junij 2015 Objave Ministrstva za ObraMbO ODREDBO O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO I. red Slovenske vojske prejme: Jasna RAVNIKAR, 1962 II. zlato medaljo Slovenske vojske prejmejo: Vincenc ARKO, 1971 Stanislav BALKOVEC, 1958 Milivoj DOLŠČAK, 1957 Alenka ERMENC, 1963 Vilibald POLŠAK, 1966 Jože PRISTOVŠEK, 1959 Rajko VELIKONJA, 1961 Stojan ZABUKOVEC, 1961 III. srebrno medaljo generala Maistra prejmejo: Božidar BELŠAK, 1961 Franjo CESAR, 1968 Franc CIZERL, 1971 Željko ĆAKIĆ, 1963 Janez GAUBE, 1968 Marko HLASTEC, 1966 Roman KERVINA, 1969 Damijan KORPIČ, 1973 Dominik LESKOVEC, 1962 Brigita LETONJA, 1973 Peter LIKAR, 1969 Franci MOGOLIČ, 1966 Vojko OBRULJ, 1968 Igor ŠEPEC, 1968 Robert URIH, 1970 Marjan ZADNIKAR, 1969 Matjaž ZALTA, 1962 Samo ZANOŠKAR, 1963 IV. srebrno medaljo Slovenske vojske prejmejo: Andrej BLATNIK, 1977 Bernard BRADEŠKO, 1960 Draga KOVIČ, 1956 Sonja MAJER, 1957 Samo MALI, 1972 Bojan MESIČEK, 1972 Stanislav MIKLAVČIČ, 1959 Franc OSTRONIČ, 1970 Zoltan PETER, 1966 Robert RIHTER, 1971 Tomaž VENIŠNIK, 1969 Marko ŽAGAR, 1962 V. bronasto medaljo generala Maistra prejmejo: Tomaž ARKO, 1971 Ivan ARNEJČIČ, 1965 Joža BOBNAR, 1966 Bojan BRECELJ, 1966 Marko ČEBOKLI, 1959 Nošenje poškodovanega Dušan ČRNKO, 1978 Boro DAJČMAN, 1970 Andrej DRAKSLER, 1978 Robert FRANK, 1978 Leon GRAŠIČ, 1964 Marko GRUBAR, 1970 Darko HORVAT, 1965 Vladimir JARABEK, 1965 Andrej JEREB, 1979 Dušan JURATOVAC, 1967 Špela KLANČAR, 1977 Boštjan KLJUČEVŠEK, 1968 Peter KOGOVŠEK, 1963 Rok KOVŠE, 1981 Matej KRAŠOVIC, 1976 Aleš KUNSTELJ, 1972 Peter LOGAR, 1970 Elizabeta OSET, 1964 Andrej OVČAR, 1972 Stanko PODLESNIK, 1976 Marko POLONČIČ, 1974 Bojan RAJH, 1960 Leon REHAR, 1968 Robert ŠKUFCA, 1969 Miro ŠTULAR, 1964 David UMEK, 1978 VI. bronasto medaljo Slovenske vojske prejmejo: Danilo BRAČKO, 1965 Boštjan BREČKO, 1977 Simon CERK, 1979 Gregor DOLENC, 1975 Marjan DVORNIK, 1969 Jože FELE, 1969 Robert HRIBERNIK, 1973 Roman KARUN, 1969 Darja KLEMENC, 1975 Zora KOTNIK, 1963 Zoran LEBEN, 1963 Selma LINDIČ KRANJC, 1979 Sabina MAROLT, 1973 Miroslav NIDORFER, 1960 Zlatko NIKOLIĆ, 1965 Marko PINTAR, 1972 Jože PLAHUTA, 1976 Uroš PODLESNIK, 1973 Stanislav POHAR, 1962 Emanuela POŽAR, 1973 Marjan RAJH, 1969 Dejan ŠIMAT, 1971 Nina VUČKO, 1979 VII. medaljo ministra za obrambo prejmejo: Milena KRČ, 1970 Lidija LUNDER, 1964 Marjan PETRIČ, 1963 Janez PODGORNIK, 1968 5032. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009-915 z dne 11. 9. 2009) izdajam Številka: 811-11/2015-10 Datum: 30. 4. 2015 Mag. Miloš BIZJAK DRŽAVNI SEKRETAR 5031. Na podlagi prvega odstavka 45. člena Zakona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja vojaških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009-915 z dne 11. 9. 2009) izdajam ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU PODČASTNIKOV OB UPOKOJITVI I. v čin višji štabni vodnik: Roko ŽIVKOVIĆ, 1960 II. v čin štabni vodnik: Polonca LEVAK, 1958 Marko MUHIČ, 1960 Silvester ROJNIK, 1959 III. v čin višji vodnik: Stanislav KEGEL, 1956 Številka: 094-2/2015-16 Datum: 21. 4. 2015 V funkciji ministra za obrambo Mag. Dejan ŽIDAN MINISTER Mojca RAPOTEC, 1979 Gorazd RESNIK, 1975 Brigita ŠIŠKO, 1963 Breda TERŽAN, 1962 Lilijana ŽNIDAR, 1962 VIII. plaketo ministra za obrambo prejmejo: Branka MOHAR, 1968 Aleksandra PETROVIĆ, 1975 Aleksander PLANINC, 1962 Tanja ZAVODNIK, 1965 IX. nož Ministrstva za obrambo prejmeta: Aleksander ANDRIC, 1965 Boris GUID, 1952 X. plaketo za sodelovanje prejmeta: GENERALNA POLICIJSKA UPRAVA Rajko PUČNIK, 1960 je bila oblikovana leta 2006 in je namenjena za pripravo, organizacijo ter opravljanje obveščevalnih, izvidniških, diverzantskih in protidiverzantskih nalog. Pripadniki so iz izvidniško-diverzantskega bataljona, nameščeni pa so v Pančevu. V prvih dneh so se urili v individualnih gorniških veščinah. »Danes je poudarek na individualnih gorniških veščinah. Tako jih čakajo plezanje v kopni steni, spust po vrvi, prečkanje soteske s pomočjo vrvi ter ofenzivni in defenzivni spust,« je povedal stotnik Dragan Marič, poveljnik 1. gorske čete v 132. GORP. Na usposabljanju je potekala še taktična vaja voda v napadu s kombinacijo gorniških veščin, obsegala pa je tudi napad na objekt. »Prvi dan je namenjen klasičnemu izvidovanju območja in namestitvi v patruljni bazi, drugi dan pa bodo oddelki samostojno izvidovali svoje izhodiščne položaje. Zgodaj zjutraj jih čakajo še spust, napad na objekt in usposabljanje s helikopterjem. Zadnji dan bo potekalo skupno streljanje z našo oborožitvijo.« Kot je dejal, bo streljanje sestavljeno iz treh delov. V prvem delu bo streljanje, posebno za gorski svet, v drugem bodo delovali v taktičnih razmerah na strelišču, tretji del pa bo streljanje s pištolo. 26 2 SV SV 3 27 sv Peter GOLEŽ, 1966 Beno GOLOB, 1979 Simon GORJUP, 1975 Dejan GOVEDIČ, 1988 Mateja GRABROVEC, 1976 Srečko GRADIŠNIK, 1971 Miha GRGURIČ, 1985 Kristjan GUTMAN, 1985 Ervin HARTMAN, 1964 Boštjan HAUSMEISTER, 1978 Sašo HERBAJ, 1987 Metka HERCEG, 1971 Peter HERGA, 1988 Dejan HLADNIK, 1970 Dušan HORVAT, 1986 Jožica HORVAT, 1976 Matjaž HORVAT, 1986 Srečko HORVAT, 1978 Tadeja HORVAT, 1987 Tomaž HORVAT, 1981 Darjan HOZJAN, 1985 Matej HRIBERNIK, 1984 Zdravko HRIBERNIK, 1988 Darko HUDJEK, 1965 Denis JAMNIK, 1989 Klemen JAUNIG, 1971 Peter JAZBINŠEK, 1976 Aleš JELEN, 1986 Miha JELENC, 1980 Marko JELENKO, 1986 Sašo JERAS, 1983 Jernej JEROMEL, 1990 Marko JEŠOVNIK, 1971 Mladen JEVŠENAK, 1966 Matej JEVŠEVAR, 1979 Sebastijan JUG, 1980 Matija JUTERŠEK, 1974 Martin KAKER, 1977 Jernej KAMENIK, 1989 Janko KARBA, 1987 Davor KARDOŠ, 1982 Branko KARLO, 1976 Matjaž Matej KASTELIC, 1966 Srečko KAUČIČ, 1970 Danijel KAVAŠ, 1983 Matej KERŠIČ, 1971 Tadej KISELAK, 1989 Jan KLARIČ, 1989 Judita KLEMEN, 1984 Boris KLEPAČ, 1970 Janez Jan KLEPEC, 1990 Danijel KOCUVAN, 1984 Rok KOCUVAN, 1992 Dušan KOČEVAR, 1971 Grega KODRIČ, 1988 Franc KOKALJ, 1964 Tadej KOKOL, 1987 sv Marko KOLEDNIK, 1980 Dejan KOREN, 1986 Lidija KOREN, 1981 Matjaž KOREN, 1984 Primož KOREN, 1988 Aleksander KOS, 1968 Boštjan KOS, 1976 Iztok KOS, 1983 Gregor KOSTANJEVEC, 1979 Boštjan KOVAČ, 1974 Jože KOVAČ, 1988 Mira KOVAČIČ, 1974 Primož KOVAČIČ, 1993 Nejc KOZEL, 1991 Rene KRAJNC, 1989 Srečko KRAJNC, 1965 Damijan KRAKER, 1975 Liljana KRAMBERGER, 1977 Šimen KRANJC, 1989 Andrej KRESNIK, 1975 Kamil KRZNAR, 1981 Ivan KUMAR, 1977 Aleš KUNSTELJ, 1972 Izidor KURENT, 1980 Sebastjan LAŠIČ, 1977 Lidija LEBER, 1982 Iris LEBREHT, 1986 Matej LEVSTIK, 1982 Simon LINDIČ, 1976 Danijel LIPAR, 1976 Marjan LJUBEC, 1981 Blaž LOGAR, 1987 Matej MAJČ, 1981 Mihael MARKIČ, 1971 Tadej MARKUŠ, 1988 Martina MAROLT, 1984 Mihael MATAIČ, 1985 Srečko MATOVIČ, 1965 Maja MESARIČ, 1986 Daniel MEŠKO, 1987 Gregor MIKLAŠIČ, 1982 Darko MILANOVIĆ, 1979 Robert MOHORKO, 1975 Danijela MULEC, 1989 Ernest MURN, 1976 Alan NEDELKO, 1974 Peter NEDELKO, 1966 Tilen NEKREP, 1987 Kristian NOVAK, 1973 Matej OGRIN, 1988 Mitja OGRIZEK, 1984 Branko OKREŠA, 1989 Dani OŠEP, 1987 Aleš OZVALDIČ, 1982 Boris PAVALEC, 1962 Sebastjan PAVLIN, 1975 Miran PAVLINJEK, 1983 Mladen JANEŠ, 1962 Renata KARAMARKOVIĆ, 1974 Janez KRAŠEVEC, 1967 Samo SMOLEJ, 1972 Vojko SOTLAR, 1976 Marjan ZUPANČIČ, 1961 IV. v čin kapitan korvete: Bogomir TOMAŽIČ, 1965 Številka: 811-11/2015-9 V. v čin major: Datum: 30. 4. 2015 Jure KREJAČ, 1974 Mag. Miloš BIZJAK Dušan LAZAR, 1967 DRŽAVNI SEKRETAR Mitja LIPOVŠEK, 1974 Roman PODLESNIK, 1961 5033. Viktor POTOČNIK, 1976 Na podlagi prvega odstavka 45. člena Za- Anton RIBIČ, 1966 kona o službi v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. Jure ROSULNIK, 1977 68/07) in Kriterijev za izredna povišanja voja- Lojze SEVŠEK, 1961 ških oseb v činu ob upokojitvi (št. 811-1/2009- Marko VOLOVLEK, 1967 915 z dne 11. 9. 2009) izdajam Metod ŽURA, 1975 ODREDBO VI. v čin stotnik: O SPREMEMBI ODREDBE Anton AJSTER, 1964 DRŽAVNEGA SEKRETARJA, Anton BUČEK, 1970 ŠT. 811-11/2015-10 Z DNE 30. 4. 2015 Peter CUDERMAN, 1974 Odredba o izrednem povišanju podčastni- Dejan GANTAR, 1975 kov ob upokojitvi, št. 811-11/2015-10 z dne Petra MAROLT, 1977 30. 4. 2015, se spremeni tako, da se s se- Nataša PATE, 1969 znama za povišanje v čin štabni vodnik črta Boštjan PIKON, 1963 Silvester ROJNIK, 1959. Andrej RIŽNER, 1972 Franc ROGINA, 1973 Številka: 811-1/2015-49 Datum: 6. 5. 2015 Številka: 811-11/2015-14 Mag. Miloš BIZJAK Datum: 13. 5. 2015 DRŽAVNI SEKRETAR Mag. Miloš BIZJAK DRŽAVNI SEKRETAR 5034. Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona 5035. o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno pre- Na podlagi 63. a člena Zakona o obrambi (Ur. čiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe o či- list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besenih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, dilo) in 3. člena Uredbe o vojaških uslužbencih št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam (Ur. list RS, št. 54/03 in 119/07) izdajam ODREDBO ODREDBO O POVIŠANJU ČASTNIKOV O POTRDITVI RAZREDA VIŠJIM I. v čin brigadir: VOJAŠKIM USLUŽBENCEM Ernest ANŽELJ, 1962 potrditev IX. razreda: Franc KORAČIN, 1966 Barbara CAROTTA, 1976 Roman URBANČ, 1967 Sandra KLINAR, 1973 Milan ŽURMAN, 1964 Gregor POLANEC, 1974 II. v čin polkovnik: Edita ŠPAN, 1968 Tadej BURGAR, 1961 Vlado PAKIŽ, 1966 Številka: 811-11/2015-15 Stojan TODOROVSKI, 1964 Datum: 13. 5. 2015 III. v čin podpolkovnik: Mag. Miloš BIZJAK Edvin AMBROŽ, 1963 DRŽAVNI SEKRETAR Matjaž BIZJAK, 1967 Vojko ČUČEK, 1972 5036. Gregor GARB, 1972 Na podlagi tretjega in petega odstavka 62. čleJožef GRABUŠNIK, 1963 na Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ ODREDBO O IZREDNEM POVIŠANJU ČASTNIKOV OB UPOKOJITVI I. v čin polkovnik: Friderik MARKOVČIČ, 1959 II. v čin major: Anton ŠTURBEJ, 1960 Vanesa PEČKO, 1990 Anton PEČNIK, 1980 Dejan PEER, 1971 Gregor PEKOVŠEK, 1981 Jernej PELCL, 1991 Bojan PERKO, 1988 Boštjan PERNAT, 1975 Saša PERŠA, 1982 Aleš PETEK, 1987 Bojan PETEK, 1978 Marko PETEK, 1986 Martin PETEK, 1979 Mitja PETEK, 1978 Robert PETROVIĆ, 1969 Blaž PINČIČ, 1986 Boštjan PINTARIČ, 1978 Jure PLAJNŠEK, 1987 Marko PLAZAR, 1972 Maja PODBOJ, 1980 Boštjan POGOREVC, 1983 Tomaž POLANEC, 1979 Uroš POTOČNIK, 1981 Branko PRELOG, 1972 Edi PUCKO, 1975 Sergej PUČNIK, 1988 Marjan RAJH, 1969 Tadej RAJH, 1982 Andrej RAJŠP, 1977 Pavle RANČIGAJ, 1985 Matej REBERNIK, 1986 Aleš REPINA, 1980 Milan REŽONJA, 1973 Marko RICHTER, 1982 Matjaž ROBAR ČAVNIČAR, 1978 Tadej ROBIN, 1987 Matej ROJKO, 1979 Matej ROJKO, 1979 Marko ROŠKAR, 1992 Stanko ROŠKAR, 1969 Robert ROTAR, 1974 Marko ROVČANIN, 1990 Alen ROŽMAN, 1990 Matic SAMASTUR, 1989 Danijel SAPAČ, 1978 Urban SEVER, 1988 Miha SEVŠEK, 1983 Tadej SKODIČ, 1989 Matija SKRBINEK, 1974 Gorazd SKRT, 1986 Viktor SLUGA, 1975 Igor SMONKAR, 1968 Bojan SOČIČ, 1977 Borko SOČIČ, 1977 Matjaž SOKLIČ, 1986 Dejan SOVIČ, 1984 Benjamin STAJNKO, 1976 Ferdo STRGAR, 1984 5039. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) ter drugega odstavka 80. člena Pravilnika o Številka: 094-3/2015-17 Datum: 31. 3. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV 5038. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) ter drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ GENERALŠTABA SV medaljo v službi miru prejmejo: Jernej CAJHEN, 1983 Dušan GARTNER, 1983 Matej POLJAK, 1984 Številka: 811-11/2015-17 Datum: 13. 5. 2015 Mag. Miloš BIZJAK DRŽAVNI SEKRETAR 5037. Na podlagi tretjega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in 9. ter 11. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam ODREDBO O POVIŠANJU ČASTNIKA v čin major: Gregor SITAR, 1971 Številka: 811-11/2015-16 Datum: 13. 5. 2015 Mag. Miloš BIZJAK DRŽAVNI SEKRETAR uradno prečiščeno besedilo) ter 5. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) izdajam ODREDBO O PODELITVI ČINA VODNIK Tomaž ŠUŠTAR, 1978 Toni ZAJC, 1978 Številka: 094-3/2015-29 Datum: 7. 4. 2015 Miha STRNAD, 1976 Miha STUPAN, 1977 Franko SULJKANOVIĆ, 1968 Alojz SUMER, 1971 Zdenko SUŠNIK, 1966 Benjamin SVENŠEK, 1976 Dejan ŠAUPERL, 1986 Mitja ŠEMEN, 1993 Niko ŠENTAK, 1984 Dejan ŠIBILJA, 1974 Marjan ŠKEDELJ, 1972 Tadej ŠKRJANEC, 1985 Tadej ŠMIGOC, 1989 Boštjan ŠORN, 1978 Boštjan ŠPACAPAN, 1971 Boštjan ŠPANINGER, 1979 Fredi ŠPES, 1980 Gregor ŠPRINGER, 1993 Metka ŠPUREJ, 1982 Franc ŠROK, 1963 Anton ŠTURBEJ, 1960 Bogomir ŠUŠTAR, 1980 Goran ŠVAJGER, 1987 Matej TAŠIČ, 1980 Rok TOMŠIČ, 1973 Valter TOMŠIČ, 1970 Peter TOPLIŠEK, 1973 Rajko TOT, 1985 Jože TRŠELIČ, 1981 Irena TURIN, 1971 Mitja TURNER, 1991 Boštjan UNTERLEHNER, 1980 Ruben URŠIČ, 1981 Damjan URŠNIK, 1980 Sašo VAJNBERGER, 1989 Smiljan VAJSBAHER, 1983 Iztok VAVPETIČ, 1971 David VIDOVIČ, 1986 Robert VIDOVIČ, 1973 Peter VIVOD, 1988 Gregor VLAŠIČ, 1975 Dušan VOGRIN, 1981 Primož VOLAVŠEK, 1980 Bernarda VOLČANJK PERČIČ, 1970 Davorin VOLGEMUT, 1972 Matija VRBNJAK, 1964 Roman VREČAR, 1971 Mark ZAGER, 1987 Franc ZAMUDA, 1986 Sašo ZELENKO, 1988 Igor ZELIČ, 1987 Matija ZORENČ, 1982 Jaša ŽIBERNA, 1981 Tin ŽURAN, 1989 5043. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO I. zlato medaljo načelnika GŠSV prejme: Igor TOMAŠIČ, 1964 II. srebrno medaljo načelnika GŠSV prejmejo: Gregor BIZJAK, 1970 Marjanca FRLIC, 1963 Aleš GANC, 1978 Rok GRUBAR, 1964 Predrag JAJČEVIČ, 1964 Vjekoslav JURČAN, 1958 Dušan PETROVIČ, 1966 Milan REBRICA, 1965 Milan REŽONJA, 1973 Aleš RUTAR, 1974 Robert SIMONIČ, 1972 David STROJAN, 1972 III. bronasto medaljo načelnika GŠSV prejmejo: Branko AHEC, 1967 Iztok ARBAJTER, 1971 Matej BEKE, 1971 Številka: 094-3/2015-28 Datum: 7. 4. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV 5042. Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo) in drugega odstavka 80. člena Pravilnika o priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJ MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo v službi miru prejmejo: Damir JADRIČ, 1965 Igor KOTNIK, 1967 Jana TUŠAR, 1968 Suzana VEŠNER, 1969 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV Borut BAUMAN, 1969 Boštjan BEDENIK, 1977 Blaž BERGLEZ, 1987 Bojan BEZJAK, 1971 Simona BIŠKUP, 1981 Franc BOMBEK, 1980 Alen BORKO, 1992 Aleš BOŽIČ, 1979 Simon BRAČKO, 1987 Številka: 094-3/2015-18 Dušan BRATEC, 1979 Datum: 31. 3. 2015 Edvard BRATUŠEK, 1980 Generalmajor Damjan BREG, 1982 Dr. Andrej OSTERMAN Rok BRODNJAK, 1987 NAČELNIK GENERALŠTABA SV Blaž BRUMEC, 1987 Tea BUČEK, 1984 5040. Davor BUDJA, 1978 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Drago BUKOVEC, 1964 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedi- Miha CVILAK, 1990 lo) ter drugega odstavka 80. člena Pravilnika o Rudi ČEH, 1980 priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Mitja ČEPE, 1980 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam David ČERU, 1986 UKAZ Simon ČINČ, 1974 O PODELITVI PRIZNANJA Dušan ČRNKO, 1978 MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Niko ČUČEK, 1986 medaljo v službi miru Matjaž DAJČER, 1970 prejmejo: Matjaž DITINGER, 1982 Rok EINHAUER, 1976 Alojz DOBOVIŠEK, 1983 Aljoša KIRBIŠ, 1976 Jure DOMJAN, 1980 Bojan REPOLUSK, 1963 Vojko DRAŠČEK, 1979 Damijan ŠKERGET, 1976 Milivoj DREVENŠEK, 1964 Primož ŽOLGAR, 1968 Leon DROZG, 1985 Urška DRŽANIČ, 1979 Številka: 094-3/2015-25 Aljaž DUŠAK, 1982 Datum: 3. 4. 2015 Sandi ERJAVEC, 1974 Generalmajor Tanja ERŽEN, 1975 Dr. Andrej OSTERMAN Janez FARTEK, 1980 NAČELNIK GENERALŠTABA SV Danijel FEKONJA, 1990 Sandra FEKONJA, 1978 5041. Uroš FERENC, 1970 Na podlagi 54. člena Zakona o obrambi (Ur. Gregor FERK, 1982 list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedi- Emil FERLIČ, 1980 lo) ter drugega odstavka 80. člena Pravilnika o Darko FIDERŠEK, 1986 priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. Andrej FIJAČKO, 1975 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam Andrej FLUHER, 1984 UKAZ Tadej FOJTL, 1982 O PODELITVI PRIZNANJ Boštjan FRLEŽ, 1989 MINISTRSTVA ZA OBRAMBO Gorazd FURLAN, 1978 medaljo v službi miru Dejan GABOR, 1979 prejmejo: Rok GAJŠEK, 1987 Tomaž AHEJ, 1972 Miroslav GALUN, 1962 Luka ANDRAŠ, 1990 Žiga GAVEZ, 1989 Timi BAČIČ, 1987 Marko GERŠAK, 1971 Matej BAGARI, 1983 Marko GERT, 1989 Damijan BAJEC, 1969 Simon GJEREK, 1983 Dejan BALAŽIC, 1976 Igor GLAŽAR, 1968 Simon BALAŽIC, 1988 Rene GLUŠIČ, 1987 Boštjan BAŠ, 1974 Andrej GOJKOVIČ, 1982 priznanjih Ministrstva za obrambo (Ur. list RS, št. 41/07, 4/11, 86/11 in 105/13) izdajam UKAZ O PODELITVI PRIZNANJA MINISTRSTVA ZA OBRAMBO medaljo v službi miru prejme: Tomaž LEBAN, 1970 28 4 SV sv Marjan BERKE, 1971 Matej BREGANT, 1979 Franc BUH, 1961 Janko ČEPIN, 1981 Jurij DEBEVC, 1973 Darja FRLEŽ, 1967 Gorazd FURLAN, 1978 Darko GORIČAN, 1962 Janez GRIČAR, 1979 Dako GRUBAČEVIČ, 1955 Iztok JANC, 1975 Matjaž JAZBEC, 1978 Miha JOST, 1986 Andrej KLINKON, 1971 Boštjan KOPŠE, 1983 Jani KRAJNC, 1988 Davorin KRMEK, 1979 Marjan KUZMA, 1961 Marko LATINOVIĆ, 1961 Dejan MARINIČ, 1978 Blaž MUHAR, 1971 Uroš PATERNUS, 1973 Leon PERČIČ, 1971 Boštjan PINTARIČ, 1978 Katarina PINTERIČ, 1981 Marija POŽENEL KAVS, 1977 Lenart PUPAHER, 1980 Sebastijan ŠAVRON, 1972 Paula ŠIRCELJ, 1959 Špela VESEL, 1981 Janez VIDIC, 1977 Albin VIDRIH, 1970 Valerija ZAKUŠEK, 1975 Aleš ZVER, 1981 Metka ŽOLGER, 1971 IV. medaljo načelnika GŠSV prejmejo: Edvin AJDNIK, 1972 Matjaž ANDOLJŠEK, 1970 Klemen BALOH, 1984 Leon BEVC, 1962 Matej BIRTIĆ, 1987 Matej BIZJAK, 1978 Nastja BREZNIK, 1981 Joko ČANČAR, 1964 Rado ČELOFIGA, 1962 Tonja Ana DELOPST, 1973 Davor DOLENC, 1990 Darko DOLJŠAK, 1959 Davorin DRAGINC, 1976 Kristijan DRAŠKOVIČ, 1979 Zdravko DRŽANIČ, 1959 Miha EINHAUER, 1979 Tilen FELDIN, 1984 Mojca FLERIN, 1980 Edvard FRANCE, 1974 Miran GORENC, 1972 Majda GRBEC, 1959 Andrej HICTALER, 1976 Zmago HORVAT, 1965 Anton HRIBAR, 1976 Iztok ISKRA, 1976 David JESENIČNIK, 1979 Marko JEŠOVNIK, 1971 Sandi KAMBERI, 1963 Gorazd KATIČ, 1984 Danijel KNAP, 1974 Darko KODELE, 1965 Sašo KOGOVŠEK, 1989 Sabina KOSTANJŠEK, 1976 Miroslav KOVAČEC, 1968 Primož KOZJEK, 1976 Matic KOZMUS, 1987 Damijan KROMAR, 1972 Aleš LEDINEK, 1965 Janez LEVEC, 1963 Denis MARIN, 1981 Tamara MEDVED OBREZA, 1978 Igor MELINC, 1964 Sebastjan MIKLAVEC, 1976 Uroš MIKLIČ, 1971 Tomaž PALČIČ, 1972 Marko PEČNIK, 1969 Vincenc PETERCA, 1966 Jure PREZELJ, 1979 Matej REBERNIK, 1986 Alen SALKIĆ, 1987 Rajko SKERLOVNIK, 1976 Željko SREČKOVIĆ, 1960 Simon SRNKO, 1982 Bojan STARMAN, 1975 Dušan STERLEKAR, 1959 Blaž ŠEBALJ, 1972 Matevž ŠEŠET, 1984 Damjan ŠKET, 1982 Tomo ŠKOF, 1990 Jože ŠPEC, 1962 Matic ŠPRINGER, 1991 Damjan ŠTRUCL, 1971 Igor TEHOVNIK, 1980 Tomaž TOMAŽIČ, 1974 Mitja TOPALOVIČ ČAPELNIK, 1985 Dejan TRBOVC, 1991 Denis TREBIŽAN, 1974 Anton TURK, 1970 Grega TUŠAR, 1987 Roman VAŠCER, 1967 Matej VIDE, 1972 Sergej VOGRIN, 1977 Bojan ZAVRŠNIK, 1969 Boris ZELENC, 1974 Mitja ZIMIC, 1979 Aleš ZOBAVNIK, 1985 Jani ŽAGAR, 1978 Luka ŽNIDARČIČ, 1979 David ŽNIDARŠIČ, 1981 Alen ŽRLIČ, 1977 V. bronasto plaketo Slovenske vojske prejmejo: Andrej BRAČUN, 1973 EVOJ IVAN CANKAR ‒ SKUPINA ZA UTS Alenka GODNJOV, 1971 Sašo JANKOVIČ, 1961 Zoran KMETIČ, 1966 Jana SLUGA, 1979 Igor ŠIRCA, 1968 FÜHRUNGSUNTERSTÜTZUNGSBATAILLON 1 VI. zlato medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejme: Robert REGORŠEK, 1978 VII. srebrno medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejmejo: Sašo ALAUF, 1980 Ernes AVDIĆ, 1980 Drago BRAČIČ, 1978 Jernej BREJC, 1982 Dejan CIMERMAN, 1981 Sebastjan DRAGOJLOVIČ, 1974 Mojca FIDERŠEK, 1975 Aljoša HRIBAR, 1974 Marko JELEN, 1976 David JODL, 1976 Boris KOVAČEC, 1976 Aleš LOMBAR, 1984 Štefan LONČAR, 1974 Miha MLAKAR, 1976 Peter MLINAR ROZINGER, 1982 Simon OMERZU, 1979 Milan OSOLNIK, 1983 Blaž PINČIČ, 1986 Ervin PLEŠINAC, 1983 Janez POREDOŠ, 1981 Franc REBOLJ, 1975 Igor SENČAR, 1977 Aleš SKALE, 1979 Jernej STOJAKOVIĆ, 1984 Matija TURK, 1983 Ivan UNGER, 1968 Natalija VERANIČ, 1987 Zoran VOLK, 1973 Mario VUGREK, 1973 VIII. bronasto medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejmejo: Simon BALAŽIC, 1988 Jan BELŠAK, 1988 Primož BREZNIK, 1987 Danijel CLEMENS, 1986 Marko CVEK, 1980 Gregor DOLENC, 1972 Andrej ERKER, 1989 Sandra FEKONJA, 1978 Klemen FERJANC, 1988 Rok FRELIH, 1985 Žiga GAVEZ, 1989 Marko GRABAR, 1987 Matej HOČEVAR, 1987 Robert HOLC, 1977 Boštjan HRIBERNIK, 1975 Maja HRUP, 1980 Mitja HUDELJA, 1988 Aleš JELEN, 1986 Nastja KOVŠCA, 1982 Boštjan KROŠELJ, 1978 Rok POŠTRAK, 1989 Samo SAMARDŽIĆ, 1988 Martin SIMONIČ, 1981 Nikola ŠEBUK, 1962 Mitja ŠEMEN, 1993 Gabrijel ŠESEK, 1979 Boštjan ŠKOF, 1974 Goran ŠVAJGER, 1987 Matej TOPOLOVEC, 1981 Sašo TROBEC, 1973 Matej URBANC, 1981 Bojan VAUPOTIČ, 1980 Renato VEZZOSI, 1963 Janez ZAGORC, 1972 Nino ZALAR, 1983 Mitja ŽIŽMOND, 1988 IX. medaljo vojaku SV za dosežene uspehe prejmejo: Aleš BALEK, 1991 Boštjan BOGME, 1978 Alen BOŽIČ, 1988 Aleksander BRUS, 1990 Miroslav COLNER, 1981 Vesna FOŠNARIČ, 1980 Toni GOLOB, 1981 France GOLOBAR, 1980 Gregor HAZDOVAC, 1979 Sabina KEČANOVIĆ, 1979 Miran KIRM, 1981 Tomaž KOLAR, 1990 Bojan KOLEDNIK, 1979 Andraž KOŠMRLJ, 1988 Katarina LOPERT, 1976 Robert MAČEK, 1978 Aleš MESARIČ, 1982 Luka MLAKAR, 1988 Uroš PRIMON, 1975 Tomaž SAGADIN, 1985 Boštjan SIRC, 1981 Miha STOPAR, 1983 Mario SUHIĆ, 1977 Številka: 811-11/2015-12 Datum: 13. 5. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV 5044. Na podlagi sedmega odstavka 63. člena Zakona o obrambi (Ur. list RS, št. 103/04 ‒ uradno prečiščeno besedilo), 9. in 10. člena Uredbe o činih in poviševanju v Slovenski vojski (Ur. list RS, št. 99/02, 87/05, 34/06 in 116/07) ter Pravilnika o podpisovanju dokumentov in o poročanju glede sprejetih oz. izdanih dokumentov ministra za obrambo RS, št. 0070-12/2013-9 z dne 14. 5. 2013, izdajam UKAZ O POVIŠANJU PODČASTNIKOV I. v čin praporščak: Melita BALEK, 1971 Klemen JAUNIG, 1971 Branko OVIJAČ, 1970 Dušan UTROŠA, 1975 II. v čin štabni vodnik: Borut BAUMAN, 1969 Avgust BERKE, 1977 Boštjan EKSELENSKI, 1980 Tomaž KANDARE, 1979 Tom Nino KASTELIC, 1974 Klemen KOTNIK, 1977 Marko LOVŠIN, 1979 Damir MILČINOVIĆ, 1980 Igor OBLAK, 1966 Aleš PERKO, 1980 Matej RAMŠAK, 1978 David VERŠNIK, 1975 Robert VILFAN, 1973 Jožica VIRANT, 1966 Janez ZORC, 1973 III. v čin višji vodnik: Matjaž ANDOLJŠEK, 1970 Matej BAJC, 1980 Domen ZVER, 1980 Številka: 094-3/2015-49 Datum: 13. 5. 2015 Generalmajor Dr. Andrej OSTERMAN NAČELNIK GENERALŠTABA SV Sebastjan ŠIKOVEC, 1979 Milan TOPLER, 1987 Luka ZORENČ, 1989 Jana ŽERDONER, 1988 X. bronasto priznanje za delo na športnem področju prejme: Franc VIDMAR, 1960 vaseh, ki sem jih obiskala s skupinami LMT, je kljub velikemu pomanjkanju mogoče opaziti upanje, da se bodo nekoč stvari le uredile. Življenje ljudi v teh vaseh se nam, navajenih na to, da ob pritisku gumba gori luč, da pridemo v topel dom, da je hladilnik kolikor toliko poln in še vedno hodimo z dobrimi čevlji, nepredstavljivo. Ob pogledu na otroke, ki se znajo igrati s počeno žogo, ki so veseli zvezka in barvic, ki jih dobijo v dar od majhnih slovenskih prijateljev, se razveseliš. Otroci, za katere bi mnogi rekli, da živijo v pomanjkanju, so precej bolj sproščeni kot slovenski otroci, ki so vključeni v šolo in veliko dejavnosti po pouku. Ko smo se vozili skozi vas pri samostanu Budisavci, me je stotnik Peter Jazbinšek pocukal za rokav: »Nataša, poglej, to je njihova osnovna šola.« »Pri nas bi jo takoj zaprli, saj bi jo imeli za nevaren objekt,« rečem. Nasmehne se in tiho odpeljemo naprej. Ljudje kljub pomanjkanju gledajo na življenje optimistično in vedo, da je vsak začetek težek. Tu naj teče zgodba o petih skupinah za povezavo in nadzor, ki so pustile neizbrisen pečat v ljudeh. V Bistvo je, da nas ljudje začutijo Med slovenskimi vojaki na Kosovu Ko je leta 2004 izbruhnilo nasilje v tako imenovanem marčevskem pomoru, je kljub navzočnosti Natovih sil na Kosovu v dveh dneh prišlo do etničnega čiščenja Kosova. Srbi, ki so bili do takrat na Kosovu, so zbežali, zelo veliko vasi je bilo uničeno, hiš pa požgano. Ob tem dogodku je Kfor spoznal, da mora, če hoče zagotoviti varnost za prebivalce na Kosovu, vzpostaviti sredstvo, ki mu bo omogočilo vpogled v to, kako ljudje živijo in razmišljajo. Tako je ustanovil skupine za povezavo in nadzor (Liaison Monitoring Teams – LMT). Slovenska vojska v okviru slovenskega kontingenta prispeva pet skupin, ki opravljajo svoje delo v občinah Klina in Iztok na zahodu ter Srbica oziroma Skenderaj, Vučitrn in Kosovska Mitrovica na severu Kosova. Besedilo in fotografije: Nataša Oblak Če se ne bodo prilagodili, jim bo težko Ob prihodu na Kosovo sta me prvi dan prevzeli skupini LMT Vučitrn in Kosovska Mitrovica. Zelo počasi so opazni premiki v miselnosti ljudi, saj je bila največja težava v tem, da ko je Kosovo doseglo neodvisnost in postalo država, niso vedeli, kaj bi z njo. Kar nekaj časa je trajalo, da so se vzpostavile ustanove in da delujejo kolikor toliko dobro. Ko smo se vozili iz baze v Novem Selu proti mestu Vučitrn, ki se ga lahko spomnimo tudi iz kvizov pred leti ob vprašanju, kje leži mesto, ki ima most, toda nobene reke, sem opazila kar nekaj sprememb. »Vučitrn je mesto s približno 70.000 prebivalci in lahko rečem, da se je začel spreminjati. Želijo si približati evropskemu mestu in začeli so s čiščenjem smeti,« potrdi moja opažanja višji vodnik Sandi Erjavec. Kot je dejal, so spremembe tudi v sodstvu, saj je vodenje sodišča prevzela ženska, ki je zelo zavzeta za upoštevanje človekovih pravic vseh prebivalcev. »Ob družinskem nasilju nič ne razmišlja, temveč takoj zapre moškega, da prepreči nasilje, in to od tri do šest mesecev. Tudi v šolstvu prihaja do pozitivnih sprememb, kajti veliko učiteljev se je šolalo v tujini in ve, kako mora potekati izobraževanje,« pove. Pogovor je nanesel tudi na srbski enklavi, ki sta v občini, in sicer Gojgolja, kjer živi približno 200 albanskih Srbov, ter Prilože s približno 2000 albanskimi Srbi. »Zelo zanimivo je poslušati njihove zgodbe. Velikokrat se starejši pogovarjajo o služenju vojaškega roka v Sloveniji. Drži tudi, da so se tu živeči Srbi počasi začeli zavedati, da brez znanja albanskega jezika ne bodo mogli preživeti. Za njih ne bo služb in težko se bodo vključili v okolje,« pove. Pokazal mi je policijsko akademijo, ki je edina na Kosovu in ki jo mora skladno z dogovorom obiskovati trideset odstotkov žensk, od tega jih je pol Srbkinj, obiskuje pa jo tudi deset odstotkov Srbov, zato imajo zaposlenega prevajalca. Po sprehodu skozi mesto me je prevzela druga skupina, s katero sem odšla na sever proti Liposaviću. SV 29 kakovost pouka otrokom, pa lahko nekaj naredimo. Naloga skupine LMT je tudi, da skrbi za to, da pouk v manjših šolah poteka čim bolj kakovostno,« poudari Šorn. Kot je povedal, sta se zbiranju potrebščin za likovni pouk pridružila tudi vrtec in osnovna šola Ribno pri Bledu. »Ko sem šel domov, sem prek logistike 132. GORP posredoval zbrane stvari na Kosovo, zdaj pa počasi delimo stvari v šolah, ki to potrebujejo. Otroci so resnično zadovoljni,« pove. Vozimo se v tišini, ko spregovori: »Veš, ko sem prišel sem, ko sem videl te otroke v majhnih šolah, ki bi jih pri nas že zaprli zaradi dotrajanosti, so se mi otroci smilili. Zdaj, po toliko časa, preživetega tu, med njimi, vidim stvari drugače. Počasi so se mi začeli smiliti slovenski otroci, ki ne znajo uživati v majhnih stvareh. Tako smo jih zasičili z urnikom v šolah, potem pa še s popoldanskimi dejavnostmi in športom, da pridejo domov utrujeni. Ko se tu pouk konča, so otroci prosti, gredo ven in se igrajo, znajo izražati svoja čustva, ki so danes pri veliko otrocih omejena na smeškote na facebooku. Ti otroci imajo otroštvo, kot smo ga imeli mi. Ne potrebujejo nove žoge in posebnih superg ter majic.« Kar malo sem se zamislila ob njegovih besedah, ko smo se pripeljali do občine Liposavić. »Bistvo je, da smo med ljudmi, da nas začutijo. Ne zbiramo informacij, temveč bolj ali manj poslušamo, kakšno je njihovo razpoloženje in kako se vedejo med seboj. V našem rajonu so tri albanske vasi z albansko osnovno šolo, imajo zdravstveno in policijsko postajo ter spadajo pod albansko upravo, drugo pa je velika in mala Srbija v enem,« še pove. Sredi ceste stoji križ, ko pa se vozimo po cesti, opazim povsem nove zastave na drogovih uličnih svetilk. »Poglej, no, tega pa včeraj ni bilo tu, očitno so vedeli, da prihajaš,« se nasmejijo fantje in počasi se približujemo bazi Nothing Hill, od koder sem naslednji dan odšla na zahod in se pridružila skupinam LMT Klina in Istok. Ohranjanje miru ni služba za vojaka, toda le on jo lahko opravlja Če sta volja in želja, je vse mogoče »Prva stvar, s katero sem se srečal ob prihodu na to območje, je bila njegova velikost. Na našem območju je štirinajst šol, od tega tri večje, na primer v Liposaviću, Sočanici in 30 SV Lešaku, enajst pa je podružničnih, ki so po hribih, obiskujejo pa jih otroci od 1. do 4. razreda,« pove štabni vodnik Boštjan Šorn, član skupine LMT Liposavić. V vaseh, ki jih pokriva skupina, je velika revščina, zato so šole skromno opremljene, šolskih pripomočkov pa primanjkuje. »Zamisel, da bi povezal tukajšnje manjše šole z našimi podružničnimi šolami, se mi je pojavila ob enem izmed obiskov v šoli, ko je učiteljica omenila, da otroci sicer imajo osnovne stvari za šolo, kot so oblačila, zvezki in torbe, vendar pa si jih ne upa prositi, da bi otrokom kupili šolski material za likovni pouk, torej risalni blok in vodene barvice, kar je pri nas običajno, da to naši otroci imajo,« pove Šorn in nadaljuje: »Prihajam z Bohinjske Bele in tudi pri nas sta manjša osnovna šola ter vrtec, zato sem navezal stike z učiteljicami in vzgojiteljicami, če lahko pomagajo. Da ne bo pomote. Mi nismo tu zato, da bi bili humanitarni ali Rdeči križ, če pa otrokom lahko pomagamo glede šolskih potrebščin, kar bo učiteljici olajšalo delo in izboljšalo Občina Klina je zanimiva in posebna zaradi verske razdelitve, saj je v njej največji delež katolikov, ki jih je več kot 30 odstotkov, zato so tudi odnosi med ljudmi drugačni. Ko je leta 2004 prišlo do konflikta med Albanci in Srbi, v tej občini ni bil porušen niti en nagrobnik, tudi hiš niso požigali. »Eden drugega so ščitili, saj tako pravoslavci kot kristjani pripadajo katoliški veri. Čeprav je bila vojna, lahko rečem, da so se tu dogajale tudi lepe zgodbe,« pove stotnik Peter Jazbinšek, ko se peljeva do samostana Budisavci. Samostan ima posebno mesto v zgodovini in strukturi samostanov srbske pravoslavne cerkve, saj je bil nekoč poletna rezidenca srbskega patriarha. Na Kosovu ima še en objekt poseben pomen, in sicer patriarhija v Peći, kjer se ustoliči patriarh srbske pravoslavne cerkve, objekta pa sta neposredno podrejena Beogradu. Zaradi pomanjkanja moških so samostan prevzele ženske, bogoslužje pa vodi vladika, ki je nastanjen v Prizrenu. Kmalu smo se pripeljali do samostana malo zunaj vasi in se začeli pogovarjati z lokalnimi prebivalci. Po prihodu vladike in bogoslužju so me povabili na pogovor, ki se ga sicer udeležijo le moški, ženske pa so v ločenem prostoru. Ob ponujeni kavi in rakiji se je razvil pogovor o življenju v tem okraju in tudi o težavah, s katerimi se soočajo. Peter, ki je poslušal, jim je pomagal z nasveti, kako naj se lotijo postopka za začetek gradnje nove ceste, saj je poslanstvo skupin LMT tudi usmerjanje ljudi ter lokalnih skupnosti na občinske in vladne organizacije, ki morajo zagotavljati ustrezno infrastrukturo. »Kfor je zelo zmanjšal projekte za CIMIC, saj vse mednarodne organizacije, ki delujejo v tej državi, želijo prepustiti državi, da začne delovati in vzpostavi vse ustanove, ki bodo pomagale narodu, da zaživi,« poudari po odhodu iz samostana. »Smo v fazi, ko bi vse že moralo delovati, toda ljudje še vedno niso navajeni. Zakaj? Ker je bilo skoraj dvajset let tako, da so mednarodne organizacije skrbele za to. Morajo se naučiti, kako se pravilno dela.« Ko ga vprašam o varnostnih razmerah, pove, da je sicer v vseh predelih srbska skupnost, vendar tako majhna, da se ne more zgoditi nič hujšega, razen da včasih nagajajo Srbom in jim zažgejo kakšno hišo ali kaj ukradejo, vendar do tega, kar je bilo pred več kot desetimi leti, ne more več priti. »V Sloveniji pogosto ne vedo, kaj mi delamo tu. Po vsaki vojni, torej ko se konča oboroženi spopad, se pojavi potreba po vzdrževanju miru. Določene stvari žal ne moreš reševati kot civilist, saj veliko laže usposobljenega vojaka naučiš mirovniške operacije kot civilista biti vojak.« Pred občinsko hišo v Klini se ustavimo in že me pobere skupina, ki pokriva Istok. »Obiskali bomo zaselek Zač in vodjo vasi Nebojšo,« mi povedo, ko prisedem v avto. »Naša občina je glede narodnosti zelo mešana, saj sta dve vasi popolnoma srbski, nato so vasi, kjer je prebivalstvo mešano. Tu so še Bošnjaki, ki živijo v Dobruši, in Raji, nekaj jih je v vaseh, največ pa v Srbobranu. Pogosto pride do požigov hiš Srbov, ki pa ne živijo tu. Kaj več kot usmeriti ljudi na ustanove in spremljati, ali policija zadevo razišče in da prijavo naprej, ne moremo,« pove stotnik Igor Slonkar. Ko smo se ustavili pri Nebojši, nas je pričakal pred hišo, v njej pa se je slišal otroški smeh. Povabil nas je noter, kjer smo spili kavo, zapomnila pa si bom nasmeh njegovega očeta, ko je z vnukom hodil po hiši in se zabaval, kot se znajo le dedje. »Vsi se zavedamo, da je stanje na Kosovu katastrofalno. Ljudje nimajo služb, v občini ni industrije, bolj ali manj se ukvarjajo le s poljedelstvom. Obstaja veliko majhnih podjetij, ki so večino časa zaprta, ker ni dela. Vlada stiska, ponekod se prebivalci še vedno bojijo, kar opazimo pri ljudeh, ko nam povedo, da je dobro, da se vozimo okoli in kažemo svojo navzočnost.« Po obisku smo se zapeljali nazaj proti centru in že me je prevzela skupina, ki pokriva Srbico. »Naš rajon je najbolj oddaljen od nastanitvenih zmogljivosti, tako da vsak dan prevozimo približno 200 kilometrov,« pove višji praporščak Robert Rotar. »Naša naloga je enaka kot od drugih, torej zagotavljanje svobode gibanja in varnega okolja, hkrati pa dobimo tudi posebne naloge, ki nam jih da poveljstvo LMT. Kfor se počasi umika iz delovanja države, saj si želi, da bi prebivalci zaživeli sami kot samostojno Kosovo, še vedno pa namenja velik poudarek razmeram za bivanje in varno okolje.« Kmalu smo prišli v občino Srbica, kjer je največ albanskega ekstremizma, v njeni vasi Drenica pa se je rodil tudi voditelj osvobodilne vojske Kosova Adem Ješari. Po njegovi smrti leta 1998 so v Srbici leto pozneje potekali najhujši spopadi med Srbi in Albanci, istega leta pa so tudi napadli samostan in ga oropali. Samostan, ki ga vodi mama Anastazija, je množica ljudi požgala, glavna nuna pa še danes krivi za dogodke župana občine Srbica, saj pravi, da so ga priče videle, ko so požigali samostan. »Še vedno težko navežeš stik z njo,« pove Rotar. »Poteka zelo zadržana, omejena komunikacija. V prvih treh mesecih delovanja na tem območju smo bili vsak dan tukaj, saj smo preverjali delo policistov, ki stražijo samostan, vendar pa smo se kljub vsakodnevnemu obisku redko pogovarjali z mamo Anastazijo.« Pogovor nanese tudi na sestavo prebivalstva in pove mi, da je približno 200 predstavnikov Srbov v dveh vaseh in monastirju Dević in se ne počutijo varne. »Kar je nekako logično, saj je albanskih prebivalcev 52.000.« Kot pravi, je pomembno, da ko odhajaš na misijo in predvsem v skupino LMT, da poznaš zgodovino Kosova, saj pogovori pogosto nanesejo na dogodke iz pretekle in polpretekle zgodovine. »Pri pripravah sem pogrešal osnove albanskega jezika, saj z njimi lahko hitreje navežeš stik in ljudje se veliko bolj sproščeno pogovarjajo s teboj. Pomembno je tudi, da so vojaki, ki delujejo v LMT, ljudje, ki imajo veliko življenjskih izkušenj, poznajo njihovo kulturo in jo hkrati spoštujejo. V avtomobilu mora biti voznik, ki je že bil na Kosovu in pozna rajon, po katerem vozimo. Treba se je zavedati, da na dan preživimo od deset do 18 ur v avtomobilu in s takim voznikom je veliko bolj varno.« Preden se poslovimo, mi pove, da nadaljujejo projekt, ki ga je začela že prejšnja skupina, in sicer gradnjo mostu v vasi Dušilje, kjer otroci vsak dan hodijo v šoli čez brv, saj je ograja mostu polomljena. »Ne jemljemo si vseh zaslug, malo pa, tako da smo ponosni tudi na to,« se zasmeji Rotar, ko avtomobil odpelje, jaz pa prisedem še k fantom, ki pokrivajo vasi Suvo Grlo in Banje. Peljemo se skozi mesto in kmalu pridemo na cesto, ki jo težko tako imenuješ. Luknja pri luknji skozi vso vas. Tam se srečamo s predstavnikom vasi, ki ga vprašam, saj mi radovednost ni dala miru, zakaj ne uredijo tega. »Nataša, ničkolikokrat smo oddali vse dokumente, vendar se založijo. Enkrat ni denarja, drugič manjka kakšen dokument, čas pa mineva,« pove. Težko je biti nevtralen ob vseh zgodbah, ki sem jih slišala tako z ene kot druge strani, zato se še kako strinjam z vsemi člani skupin LMT, da teh nalog ne more opravljati vsak. Kosovo počasi gradi državo in starši se zavedajo, da so prihodnost otroci. Tudi s pomočjo slovenskih vojakov se počasi vzpostavlja vladni in lokalni sistem, toda pot je še dolga. Vsak korak šteje in kot pravijo, če si želiš napredka, ne stoj na mestu, saj nisi drevo. SV 31 VIDELI SMO Prometna nesreča v predoru Markovec V soboto, 30. maja, le slab teden pred uradnim odprtjem predora Markovec, so pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč izvedli praktično regijsko vajo Predor Markovec 2015, s katero so preverili vodenje, operativno delovanje in sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč pri reševanju ob večji prometni nesreči v tem predoru. Na vaji, katere organizatorji so bili DARS, izpostava URSZR Koper, javne reševalne službe za zaščito, reševanje in pomoč ter občina Koper, je v vlogi vadbencev sodelovalo več kot 100 udeležencev, največ gasilcev, medicinskega osebja, policistov in drugih pripadnikov sil za zaščito, reševanje in pomoč iz občin Koper ter Izola. Besedilo in fotografije: Marko Pišlar Udeleženci niso poznali natančnega scenarija vaje Vaja Predor Markovec 2015 je potekala na podlagi domneve, da je v predoru Markovec na odseku hitre ceste H6 od Kopra proti Izoli približno 700 metrov od vhoda v desni cevi predora iz smeri Kopra zaradi nasproti vozečega vozila prišlo do prometne nesreče dveh osebnih avtomobilov in posledično nekaj minut pozneje tudi do požara. Avtobus, ki se je želel izogniti nesreči, je zavil desno in trčil v odstavno nišo. Po prvih podatkih je bilo v nesreči več poškodovanih, niso pa bile izključene smrtne žrtve. Vodja vaje Predor Markovec 2015 in poveljnik CZ za obalno regijo mag. Zvezdan Božič je poudaril, da udeleženci niso poznali natančnega scenarija vaje, saj naj bi bili na predlog reševalnih služb podatki o številu udeležencev nesreče, številu poškodovanih in vrstah njihovih poškodb znani le vodstvu vaje ter skupini za pripravo vaje. Vaja je potekala ob domnevi, da se je nesreča zgodila sredi običajnega delovnega dne v lepem vremenu, zato v prometu ni bilo posebnosti. V nesreči v predoru 28 laže in huje poškodovanih Scenarij vaje Predor Markovec 2015 je predvidel, da so kamere v predoru zaznale osebni avtomobil, ki je vozil v nasprotni smeri in silovito trčil v avtomobil, ki je vozil v pravi smeri po voznem pasu. Eno izmed vozil je zaradi trka zagorelo, oba avtomobila sta bila močno poškodovana, potniki pa so bili laže ali teže poškodovani in ukleščeni v razbitinah. V nesreči je bilo 28 ljudi laže in huje poškodovanih. Regijski nadzorni center DARS-a je o dogodku takoj obvestil regijski center za obveščanje Koper na telefonsko številko za klic v sili 112. Po prejemu obvestila je center skladno z načrtom ukrepanja obvestilo posredoval gasilski brigadi Koper. Na kraj nesreče je v nekaj minutah prišel vodja izmene gasilske brigade Koper in ocenil razmere. Na podlagi ocene je pristojne seznanil, da je bilo v nesreči več laže in huje poškodovanih. Koprski poklicni gasilci so ob zvokih sirene takoj prihiteli na kraj dogodka in začeli gasiti goreče vozilo. Ko je bil požar pogašen, je del gasilske ekipe začel tehnično reševanje ponesrečenih, ki so bili ukleščeni v razbitinah Trčenje dveh osebnih vozil 700 metrov od vhoda v predor Markovec 32 SV Gašenje požara na vozilu, ki je ob nesreči zagorelo Na kraj nesreče so najprej prihiteli gasilci. Tehnično reševanje potnikov, ki so ostali ukleščeni v razbitinah avtomobilov SV 33 vozila. Portalni gasilci so nato začeli reševati ponesrečence. Sledili so triaža poškodovanih in nujna medicinska pomoč na kraju nesreče ter njihov prevoz na zbirno mesto. V ukrepanje so bili vključeni tudi policisti, ki so zavarovali kraj nesreče. Zaradi obsežnosti in zahtevnosti intervencije so pred portalom postavili operativni štab, ki je usklajeval delo gasilcev z drugimi reševalnimi službami in o poteku redno obveščal regijski center za obveščanje. Nekatere vadbene aktivnosti potekale le navidezno Na vaji so poleg izvedenih aktivnosti nekatere potekale le navidezno. Regijski center Koper ni aktiviral po regijskem načrtu ob nesrečah v predorih vseh, ki na vaji niso sodelovali. Prav tako OKC PU Koper ni ugotavljal vzrokov nesreče in obveščal svojcev. DARS ni postavil fizičnih zapor ceste, v sodelovanju s policijo ni preusmerjal prometa in obveščal javnosti o stanju v prometu ter ni sprejemal nepoškodovanih v avtocestni bazi Kozina. DARS tudi ni poskrbel za odvoz poškodovanih vozil z vlečno službo, za čiščenje kraja izrednega dogodka in komisijski pregled predora z odpravo težav pred sprostitvijo prometa. Prav tako enote nujne medicinske pomoči niso vozile poškodovanih v bolnišnico. Ob množičnih nesrečah bistveno dobro sodelovanje med reševalnimi službami in ustanovami Namen vaje Predor Markovec 2015 je bil preveriti vodenje, operativno delovanje, pripravljenost in ustreznost koncepta zaščite in reševanja ob večji prometni nesreči v predoru Markovec. Mag. Božič je poudaril, da so na vaji preizkusili zamisel zaščite in reševanja glede na DARS-ov obratni načrt zaščite in reševanja za predor Markovec ter regijski načrt zaščite in reševanja v množični nesreči na avtocesti, pripravila pa ga je izpostava URSZR Koper. Ob tem je Božič še dodal, da so reševalci nujne medicinske pomoči lahko delno preizkusili delovanje po novih smernicah Ministrstva za zdravje za ukrepanje v množičnih nesrečah. Prav tako so preverili ustreznost sistema vodenja intervencije na vseh ravneh in usklajevanje dela vseh reševalnih služb ob taki nesreči, način sodelovanja upravljavca hitre ceste, nujne medicinske pomoči, policije, javnih služb za zaščito in reševanje ter enot CZ. Z vajo so preizkusili še delovanje zvez, komuniciranje med enotami in službami ter delovanje varnostnih in drugih sistemov ob nesreči v predoru. Poveljnik CZ za obalno regijo je povedal, da je bila vaja dobra priložnost za preverjanje delovanja sistema za zaščito in reševanje ter da je ob takih množičnih nesrečah bistveno dobro sodelovanje med reševalnimi službami in ustanovami. Po njegovih ocenah je bila vaja uspešna, kaj je bilo na njej dobro in kaj bi bilo treba izboljšati, pa bo pokazala analiza vseh služb ter ustanov, ki so na njej sodelovale. Na vaji 107 udeležencev Vajo Predor Markovec 2015 so organizirali DARS, izpostava URSZR Koper, javne reševalne službe za zaščito, reševanje in pomoč ter občina Koper. V vadbene aktivnosti so bili vključeni poveljnik CZ za obalno regijo in štab v operativni sestavi, izpostava URSZR Koper, Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, DARS, regijski center za obveščanje Koper, obalna gasilska zveza Koper, zdravstveni dom Koper, zdravstveni dom Izola, policijska uprava Koper, mestna občina Koper in območno združenje Rdečega križa Koper. V vadbene aktivnosti je bilo skupno vključenih 107 udeležencev. Reševalci so s pomočjo nosil iz razbitega vozila rešili teže poškodovanega potnika. Prenos poškodovanih s kraja nesreče na mesto zdravstvene oskrbe Ekipe nujne medicinske pomoči so poškodovanim zagotovile prvo pomoč. 34 SV Kraj nesreče so si ogledali tudi policisti. SV 35 OBRAZI Bitka je izgubljena, vojna pa ne Vsako jutro ob prihodu v službo sva se vljudno pozdravila, mogoče kdaj izmenjala nekaj stavkov o vremenu in odšla vsak na svoj konec. Kmalu sem odkrila, da fant ne opravlja le dela vojaka, temveč živi tudi življenje, ki je večini tuje oziroma ga spremlja v medijih. Pogovor je nekega dne nanesel na njegovo drugo ljubezen in danes ga predstavljam v naši reviji. Marko Muratović - Maki. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: osebni arhiv Pred dobrimi 27 leti se je rodil v Mariboru, kjer je po končani osnovni šoli začel obiskovati srednjo trgovsko šolo. »Nisem se rad učil, priznam,« se zasmeji. Kot pravi, so njegovo otroštvo zaznamovale tako pozitivne kot negativne izkušnje, najteže pa je bilo, ko mu je aprila 2004 umrla mama. »Moram povedati, da jo še danes, po 11 letih, zelo pogrešam. Veš, misel, da je mama ena sama, še kako velja. Imam brata, na katerega se vedno lahko zanesem, in odličnega očeta, skupaj pa smo zmogli skozi to težko preizkušnjo.« Po končani srednji šoli je nekaj časa opravljal delo prek študentskega servisa, nato pa januarja 2011 stopil v Slovensko vojsko. 36 SV »To je moja prva zaposlitev in lahko rečem, da mi je ponudila čisto nov svet, svet, poln izzivov, poleg tega pa mi je omogočila ukvarjanje s športom. Prednost zaposlitve v Slovenski vojski je delo v skupini, kajti biti obkrožen s pozitivnimi ljudmi, opravljati delo, ki se ga veseliš, in hkrati biti v službi domovine mi res pomeni veliko.« Ko ga malo postrani pogledam, se zasmeji in doda: »No, ja, seveda tudi zaradi streljanja s puško. Kateri moški tega nima rad?« Njegova pot v Slovenski vojski se je začela v Vipavi, kjer je naprej opravil temeljno vojaškostrokovno usposabljanje, in kot pravi, je bil kar velik izziv. »Nova služba, novi obrazi, vse novo. Začetek je bil precej naporen, vendar sem se kmalu navadil na zgodnje vstajanje in hiter ritem. Vedel sem, da sem v dobri fizični kondiciji, tako da sem lahko pomagal tudi drugim, ki niso mogli narediti vsega. Imeli smo zelo dobre poveljujoče in tako smo z veliko dobre volje naredili vse, kar so zahtevali od nas.« Po končanem usposabljanju je bil napoten v vojašnico v Celju, kjer si je postavil cilj iti na misijo in priti v športno enoto. »Veliko sovojakov iz Vipave je bilo napoteno v celjsko vojašnico in bil sem vesel, da bomo skupaj, saj smo že tam postali prava ekipa. Po dobrih dveh mesecih sem bil napoten na usposabljanje v nemški Hohenfels za SVNKON Kfor 28.« Takrat je bil samski in ni mu bilo težko zapustiti domačega kraja. »Nekaj ni bilo v redu in sem izpadel, tako da se nisem udeležil misije. Je že moralo biti tako,« se nasmehne. Leta 2012 je bil vpoklican v vojaško reprezentanco za boks, ki ga je takrat vodil Rudolf Pavlin. »Po taki izkušnji sem dobil še večji zagon pri športu in treningu. Istega leta sem se odločil, da nastopim na državnem prvenstvu v boksu. Zmagal sem v četrtfinalu, v finalu pa sem na žalost izgubil in postal viceprvak.« Po ogledu tekme na medmrežju odločitev za borilni šport »Ko sem se odločal za trening borilne veščine, nisem točno vedel, kaj bi rad. Lahko rečem, da sem začel trenirati kickbox bolj iz radovednosti, še pred tem pa sem v osnovni šoli treniral gimnastiko, ki pa mi ni bila izziv. Tako sem nekega večera brskal po spletu in zagledal posnetek borbe Dejana Zavca. To je bilo leta 2004.« Kot pravi, ga je to spodbudilo, da je začel iskati klub, v katerem bi lahko začel trenirati, in ko je našel ŽŠD Kickboxing klub v Mariboru, je opravil prvi trening. »Rekel sem si, da je to zame, in začel trenirati, vendar le rekreativno.« Dobra tri leta pozneje se je odločil za tekmovanja in odločitev je bila prava. Kot vsak šport tudi tega spremljajo vzponi in padci, ki se odločijo v nekaj minutah. »Ko sem doživel prvi neuspeh, je bilo kar težko. Treniraš deset let, potem pa en slab dan, nisi dovolj zbran ali motiviran in vse se poruši. Treba je vedeti, da je v tem športu najtežja psihična priprava na nasprotnika, torej kako delovati v ringu, v katerem si trikrat po dve minuti. Biti moraš povsem pripravljen, imeti dobro borbo in pustiti srce v ringu, če uporabim izraze iz nogometa,« pove. Neuspehi ga niso ustavili, prav nasprotno. Še bolj se je poglobil v šport in tehniko ter spremljal dvoboje Dejana Zavca, Tomaža Barade in drugih slovenskih ter tujih boksarjev. Kot pravi, ti že posnetki, če le znaš pravilno gledati, precej povedo o tehniki in majhnih trikih velikih boksarjev. »Pomemben je tudi pogovor s trenerjem, ki ti razloži, kje si naredil napako, kaj je bilo dobro in kaj bo treba popraviti na treningu. Po vsakem dvoboju dvigneš glavo in greš naprej. Kot rečemo v našem športu, bitka je mogoče izgubljena, vojna pa ne.« Del priprav obsega tudi zmanjševanje teže, saj mora za nastop v svoji kategoriji tehtati do 63,5 kilograma. »Zame, ki sem velik gurman in res rad ter veliko jem, je to kar izziv, saj moram pred vsako tekmo izgubiti od tri do štiri kilograme.« Ko hudomušno namignem, da za vsakim uspešnim moškim stoji ženska, se nasmeji in pokima. »Brez podpore punce v dobrem in slabem, od bojev s kilogrami do treningov, ko mi ne gre, bi bilo težko. Vsaka topla beseda še kako pomaga, da spet dobim moč. Naj omenim tudi očeta, ki je moj glavni navijač.« Ko ga vprašam, zakaj naj se mladi odločijo za ta šport, takoj odgovori: »Pri tem športu dela vse telo. Izboljšaš samozavest ter fizično in psihično moč. Najlepše je, ko si v ringu sam, ko veš, da te spremljajo tako domači kot prijatelji in da se boriš tudi za svojo domovino. Športniki namreč nesemo v svet ime Slovenije.« SV 37 zaščita in reševanje Vaja Mura 2015 18. in 19. maja je na širšem območju medžimurske ter deloma varaždinske županije na Hrvaškem potekala mednarodna regionalna praktična vaja Mura 2015. Glavni organizator vaje je bila Državna uprava za zaščito in reševanje Hrvaške (DUZS) v sodelovanju s partnerji, in sicer so bili to Ministrstvo RS za obrambo – Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Ministrstvo za notranje zadeve – Nacionalni generalni direktorat za upravljanje z nesrečami (MoI – NDGDM) ter MBI – oddelek II/13 operativa, koordinacija ob nesrečah in kriznih razmerah Avstrije. Ob vaji je v Svetem Martinu na Muri potekala mednarodna konferenca o upravljanju voda, na njej pa so se pogovarjali o učinkovitem upravljanju voda vzdolž celotnega toka reke Mure in o zmanjšanju tveganja poplav v njenem spodnjem toku. Besedilo: Jernej Hudohmet, URSZR Fotografije: Robert Anžič S cenarij vaje je temeljil na predpostavki dolgotrajnega desetdnevnega deževja v severovzhodnem delu Evrope, zaradi česar so se močno povišali vodostaji rek Mure, Save in Drave ter njihovih pritokov. Hrvaška je razglasila izredne razmere vzdolž reke Mure in Drave. Najbolj kritično je bilo v Medžimurju, najbolj ogroženo mesto pa Varaždin. Vlada Republike Hrvaške je v ponedeljek, 18. maja, prek mehanizma civilne zaščite EU – Centra EU za koordinacijo odziva na nesreče v Bruslju (Emergency Response and Coordination Centre – ERCC) zaprosila za mednarodno pomoč pri izvajanju nujnih ukrepov zaščite in reševanja ob poplavah. Pomoč so ponudile sosednje države Avstrija, Madžarska in Slovenija. Naša država je na vaji preizkusila organiziranost in operativno pripravljenost svojih sil in načrtovane postopke reševanja ob poplavah, sicer pa je bil skupni cilj vaje predvsem preizkus skupnega delovanja reševalnih modulov različnih držav, ki na zaprosilo prizadete države napotijo svoje reševalne enote na pomoč. Prvi dan vaje je torej potekala štabna vaja, na kateri so kontaktne točke vseh sodelujočih držav in ERCC preverjale postopke zaprošanja 38 SV ter dajanja pomoči prek mehanizma civilne zaščite EU. V Sloveniji je kontaktna točka za mehanizem civilne zaščite EU Center za obveščanje Republike Slovenije. Eden izmed pogojev hrvaških oblasti je bil, da morajo vse enote, ki so ponudile pomoč, v celoti zagotavljati samozadostnost z vidika nastanitve, prehrane in goriva, da ne bi prizadeti državi v najtežjih trenutkih namesto dajanja pomoči predstavljale dodatnega bremena. V tem delu vaje je Slovenija Hrvaški ponudila pomoč v obliki začasne operativne sestave Civilne zaščite za posredovanje ob poplavah, sestavljene iz treh modulov: • reševanje na vodi in iz nje, ki ga je zagotovila ekipa CZ za reševanje na vodi in iz nje iz gorenjske regije s čolnoma in šestimi pripadniki, • muljni črpalki visoke zmogljivosti (2 x 15.000 l/min), ki sta ju zagotovili ptujska in pomurska regija, skupaj z devetimi pripadniki, sicer člani operativnih gasilskih enot, • ekipa za postavljanje vodnih lovilnih pregrad za lovljenje oljnih madežev in drugih nevarnih snovi, sestavljena iz skupno 12 pripadnikov iz Gornje Radgone, Murske Sobote in Ljutomera, sicer članov operativnih gasilskih enot ter podvodne reševalne službe. Skupaj z vodstvom (2), uradnikom za zvezo (1), ekipo za informacijsko in komunikacijsko podporo (4), logistiko (3) ter zdravstveno ekipo (2) je bilo v slovenskem kontingentu 39 pripadnikov. Po odobritvi ponujene pomoči hrvaških oblasti so popoldne in zvečer sledili urejanje postopkov glede potrjevanja začasne operativne kadrovske in materialne formacije enote CZ, priprava operativnega načrta za delovanje enote ter varnostnega načrta, usklajevanje uradnih procedur in dokumentov za prečkanje slovensko-hrvaške meje, čezmejno urejanje postopkov za uporabo slovenskih radijskih frekvenc na območju vaje ter priprava in pakiranje opreme na sedežih posameznih enot. Priprave so bile končane ob 22.30. Dogovorili smo se, da gorenjski konvoj odpelje na pot iz Kranja v torek, 19. maja, ob 7. uri in se približno ob 12. uri združi z drugima moduloma v Murski Soboti. Po združitvi vseh treh modulov, pri čemer so med drugim potekali spoznavanje pripadnikov, oblikovanje konvoja, določitev delovnih radijskih kanalov ZARE, seznanitev z varnostnimi opozorili in linijo vodenja, je konvoj na mejnem prehodu Mursko Središće vstopil na Hrvaško. Prva lokacija oziroma cilj je bil Center za podporo ob sprejemu oziroma odhodu enot (Reception and Departure Center – RDC), ki so ga predstavniki HNS celice Hrvaške oziroma celice za zagotavljanje podpore države prejemnice pomoči (Host Nation Support Cell) postavili nasproti bencinske črpalke v Murskem Središću. Tam smo si izmenjali aktualne informacije, se dodatno opremili z zemljevidi prizadetega območja in v pogajanjih z domačimi predstavniki razdelili enoto. Tako so se vodja in predstavniki modulov odpravili na izvidovanje prizadetega območja, da so določili prioritete in razdelili sektorje ter naloge za enote iz posameznih držav, glavnina enote pa se je premaknila na lokacijo v bližini Svetega Martina na Muri in v sodelovanju z domačini ter enotami iz Avstrije in Madžarske začela postavljati tabor. Medtem so v tabor prav tako na podlagi zaprosila hrvaške vlade že prišli predstavniki skupine EU za civilno zaščito (EU Civil Protection Team – EUCPT) z nalogo podpore pri oceni stanja, ugotavljanja najnujnejših potreb in podpore pri usklajevanju mednarodnih enot, ki so prišle na pomoč prizadeti državi. Med izvidovanjem in na kratkem sestanku z EUCPT ter predstavniki hrvaške državne in medžimurske civilne zaščite smo se uskladili v operativnih postopkih in še isti dan začeli: • reševanje na odseku reke Mure v Murskem Središću, kamor smo napotili modul za reševanje na vodi in iz nje, ki je deloval skupaj s kolegi iz Avstrije pri reševanju na vodi in iz nje ter pri prvi pomoči in iz Madžarske pri reševanju na vodi in iz nje ter pri psihosocialni pomoči. Med plovbo po kalni reki Muri in med reševanjem ljudi so se na skoraj vseh čolnih poškodovale elise. Izkušnja je taka kot iz resničnih poplav, torej da je vedno treba imeti s seboj vsaj dve rezervni elisi za vsak motor. V tem primeru nam je ponoči iz Slovenije uspelo zagotoviti rezervne dele in popraviti čolne ter tako omogočiti reševanje tudi v prihodnjih dneh; • izvidovanje območja okoli jezera Zalešče, kamor je bila napotena enota z muljno črpalko visoke zmogljivosti. Pripadniki so morali najprej prebiti plazišče, ki je zasulo cesto in ukleščilo osebno vozilo s poškodovanimi. Pri tem so naleteli na neeksplodirano letalsko bombo kot ostanek vojnih aktivnosti, na njihov poziv pa so jo odstranili pirotehniki hrvaške specialne enote policije. Po preboju so na bregovih jezera naleteli na sod žveplene kisline, ki je med plazenjem verjetno padel s tovornjaka. Takoj so posumili, da je v jezeru še kakšen sod in je mogoče voda, ki naj bi jo prečrpavali, onesnažena, zato so hrvaškim oblastem pred začetkom črpanja predlagali ustrezno analizo kakovosti vode, da ne bi dodatno onesnažili virov pitne vode. Približno ob 23. uri so bile aktivnosti iz varnostnih razlogov na vseh lokacijah ustavljene in so se nadaljevale zjutraj naslednjega dne, torej v sredo, 20. maja. Naše enote so bile poslane na jezero Zalešče, kjer so z muljno črpalko nadaljevale prečrpavanje vode, druga ekipa pa je postavila lovilne baraže in zajezila oljne madeže oziroma plavajoče ostanke razlitih naftnih derivatov. Čolni in druga muljna črpalka so bili napoteni na delovišča okoli naselij Podturen ter Križevec, kjer se jim je popoldne pridružila še ekipa z baražami in na novi lokaciji nadaljevala svoje delo. Zaradi razdalj in konfiguracije terena smo imeli kar nekaj težav pri zagotavljanju zvez med »bazo« oziroma »štabom« v taboru in vsemi delovišči, kar smo reševali z vmesnimi radijskimi točkami in nenehnim kroženjem predstavnikov vodstva med lokacijami z namenom učinkovitega poročanja in vzdrževanja pregleda nad stanjem enot in njihovimi opravljenimi aktivnostmi, poročanja EUCPT in usklajevanja medsebojne pomoči med enotami iz različnih držav. Za učinkovitejše usklajevanje smo v EUCPT napotili uradnika za zvezo, kar so pozneje na prošnjo EUCPT naredile tudi druge države. Del slovenskih pripadnikov smo dodelili kot pomoč avstrijski ekipi, ki je postavljala začasna prebivališča za približno 100 ljudi in modul za prečiščevanje vode. Po napornem dnevu smo na večernem usklajevalnem sestanku dobili informacije, da so dela na vseh dosedanjih deloviščih ustrezno opravljena in da se v četrtek vse enote iz vseh držav premaknejo na Varaždinsko jezero, kjer bodo zagotavljale pomoč varaždinski županiji. V četrtek, 21. maja, so vse vadbene aktivnosti potekale na širšem območju Varaždinskega jezera. Naše ekipe so reševale s čolni, z avtodvigalom pomagale domačim reševalcem pri izvleki vozila iz vode, postavljale lovilne baraže in prečrpavale vodo, medicinska ekipa pa je pomagala pri oskrbi rešenih na bližnjem kraju zdravstvene oskrbe. Ekipi za informacijsko in komunikacijsko podporo je uspelo zagotoviti zveze med vsemi lokacijami in »štabom«, tako sta tudi poročanje in usklajevanje potekala z manj težavami kot prejšnji dan. Zvečer je sledilo druženje z drugimi udeleženci vaje, v petek zjutraj pa pospravljanje tabora, pakiranje opreme in pot domov do matičnih lokacij. Na vaji so bile dobre razmere za utrjevanje znanja in postopkov po zaprosilu, za dajanje in zagotavljanje mednarodne pomoči, pripravo postopkov oblikovanja ad hoc začasnih sestav CZ za posredovanje v tujini, za izmenjavo veliko izkušenj iz vodenja in usklajevanja v mednarodnih pogojih delovanja, za preizkus opreme enot CZ in pridobivanje izkušenj z njeno uporabo ter zamisli za nadgradnjo določenih delov v prihodnje. Kot vodjo slovenskega kontingenta me posebno veseli, da so se slovenski pripadniki, skoraj vsi prostovoljci, ponovno izkazali kot ustrezno usposobljeni, odgovorni, resni in povsem predani svojemu humanitarnemu, reševalnemu poslanstvu. Pohvalili so jih EUCPT, mednarodni ocenjevalci in pripadniki enot iz drugih držav. Čeprav smo se večinoma prvič srečali, smo naloge opravili profesionalno in se domov vrnili bogatejši za skoraj 40 novih prijateljev, kar je zelo pomembno. SV 39 NAPISALI STE Kaj je kriza? Terminološka in konceptualna zmeda v slovenskih nacionalnovarnostnih dokumentih Sodobne varnostne krize postajajo vse bolj številčne, zapletene, sestavljene, endemične, nepredvidljive in uničujoče, na njihove spremenjene značilnosti pa vplivajo predvsem globalizacija, informatizacija, tehnološki razvoj ter družbene delitve. Visoka tehnološka razvitost in soodvisnost sta privedli do večje ranljivosti družbe, krize pa imajo tudi multiplikativen učinek, saj vplivajo na različna področja in več družbenih podsistemov ter se povezujejo z obstoječimi družbenimi problemi. Sodobne krize so kompleksne, z nadnacionalnim značajem, saj lahko ogrožajo območja zunaj nacionalnih meja. Kljub temu so posledice sodobnih kriz še vedno precej konvencionalne v smislu žrtev in povzročene škode. Besedilo: Anica Ferlin, dipl. obr. C Opredelitev krize Kriza je resno stanje, ki v kratkem času zahteva ukrepanje, saj zaradi nje obstaja dvom o obstanku. Pojavlja se v zelo različnih oblikah, navadno pa je intenzivna in kompleksna, zato ena splošna definicija tega pojma ne obstaja. Krize imajo večinoma tri skupne značilnosti, in sicer nenadnost, negotovost ter časovni pritisk. Čeprav so znaki krize vnaprej opazni, se zdi, da se je kriza pojavila nenadoma. Še posebno to velja za teroristične napade, druge krize pa se razvijajo postopoma in se jih da vsaj delno predvideti. Prav zaradi tega, ker se nekaterih kriz ne da predvideti, se pojavi negotovost, saj se odločevalci zaradi krize, ter na subjektivne, ki so navadno odvisne od posameznikovega zaznavanja. Krize se nanašajo na družbene, naravne, gospodarske in duševne procese, zato jih lahko razdelimo na naravne, ki so povezane z okoljem in jih je mogoče predvideti, toda ne preprečiti, na tehnološke, ki so številčnejše od naravnih in so povzročene z uporabo tehnologije ter človeške manipulacije, konfrontacijske, ki jih povzročijo nezadovoljni posamezniki ali skupine, krize zlonamernosti, s katerimi kriminalci in teroristi izražajo sovražnost, ter na krize vrednot, pri katerih gre za prioritiziranje dobička nad moralo in etiko. Nekatere krize se razvijejo zelo hitro, vendar se tako tudi rešijo, spet druge pa se po počasnem začetku razvlečejo v dolgotrajne. Vse krize gredo na poti do stabilizacije čez fazo odkrivanja znakov krize, fazo preprečevanja še pred njenim izbruhom in nato fazo obvladovanja krize, okrevanja ter pokriznega učenja. Odziv na krizo oziroma njeno obvladovanje je odvisen tudi od okolja, v katerem se pojavi kriza, od organizacije družbe, ki se sooča s krizo, in od odzivov ljudi. V splošnem postopke, dogovore in odločitve za soočanje s krizo imenujemo krizno upravljanje in vodenje. Glede na spreminjajočo se naravo kriz jih lahko razdelimo še na tradicionalne ali klasične krize, kamor spadajo naravne in druge nesreče, politični konflikti in družbeni nemiri, ter na sodobne ali kompleksne krize, ki so dolgotrajne, prostorsko neomejene in se navezujejo na druge družbene probleme. Pri tradicionalnih krizah gre za prostorsko in časovno omejene razmere, v katerih nastopa omejeno število akterjev z ustaljenimi, rutinskimi postopki. Sodobne krize po drugi strani vplivajo na velik delež prebivalstva in center za krizno upravljanje, ki zagotavlja povzročijo velike stroške, tradicionalni pri- pogoje za delovanje vlade in DOŠO v vojnih in izrednih razmerah. Uredba o organizaciji stopi za soočanje z njimi pa so neustrezni. in delovanju NCKU pravi, da bo ta deloval v Kriza ter krizno upravljanje omenjenih razmerah ter nacionalnih in nadin vodenje v slovenskih nacio- nacionalnih krizah. Uredba omenja krizne nalnovarnostnih dokumentih pojave in dogodke, ob tem pa se pojavlja proProces vključevanja in članstvo v EU ter Natu blem konceptualne doslednosti, saj je konje obstoječemu varnostnemu sistemu v Slove- cept krize preveč splošen. niji prinašal vedno nove vrste nalog, čemur Iz Zakona o policiji je bil umaknjen izraz krise je v zadnjem desetletju prilagajal tudi nor- zne situacije, je pa kot eno izmed delovnih mativno-pravni okvir, ki presega delovanje le področij policije omenjeno delovanje v vojv izrednem in vojnem stanju. nih in izrednih razmerah. Kot dogodek ali V Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti situacija, ki ogroža notranjo, nacionalno in Republike Slovenije iz leta 2001 je bilo zapi- mednarodno varnost in lahko vodi v izredno sano, da je kriza negotova situacija, v kateri stanje ali vojno, je kriza opredeljena v Zakoso ogrožene temeljne vrednote, na voljo pa je nu o organiziranosti in delu v policiji. Sklamalo časa za ukrepanje. Veljavna Resolucija dno z omenjenim zakonom mora policija za o strategiji nacionalne varnosti iz leta 2010, zagotovitev varnosti, zavarovanje družbenih ki ponuja pravno podlago varnostnim doku- interesov in dobrin uvesti ter izvajati mehamentom, aktom in predpisom, ne vsebuje na- nizme kriznega odzivanja oziroma temu pritančne definicije temeljnih pojmov s podro- lagoditi svoje delovne naloge. čja nacionalne varnosti, kot so kriza, krizne Tudi Zakon o varstvu pred naravnimi in razmere ter krizno upravljanje in vodenje. V drugimi nesrečami obravnava vse dogodke, resoluciji so navedeni le ukrepi za soočanje s ki jih splošno imenujemo kriza, saj vsebuje krizami, omenjeni sta gospodarska in soci- več pojmov, kot so naravna in druga nesreča alna kriza, vsebuje tudi opis kriznih žarišč, ter tudi krizne razmere, v katerih so ogrožeiz nje pa je bil izvzet izraz nacionalni sistem ne temeljne vrednote in jih ni mogoče obvlakriznega upravljanja, saj naj bi se Slovenija, dovati z običajnimi ukrepi. Manj sprejemljiizhajajoč iz resolucije, ravnala le po veljavnih va je definicija drugih nesreč v tem zakonu, rešitvah kriznega upravljanja EU in Nata. saj vključuje tudi namerno povzročena nasilTudi Ustava Republike Slovenije in Zakon o na dejanja. obrambi neposredno ne opredeljujeta pojma Obsežno pojma kriza in krizno upravljanje kriza, temveč le vojno in izredno stanje, ki se razloži Uredba o obrambnem načrtovanju, v razglasita ob neposrednem vojaškem napa- kateri je kriza opredeljena kot časovno omedu ali veliki in splošni nevarnosti. Omenje- jena situacija, ki ogroža nacionalno varnost ni zakon ureja tudi, da vlada v vojnem stanju oziroma povzroči izredno stanje, ni pa je moimenuje državni operativni štab obrambe, ki goče obvladovati z običajnimi sredstvi, temje pristojen za operativno usklajevanje var- več je treba poseči po mehanizmih kriznega nostnih nalog, omenja pa tudi Nacionalni upravljanja. Vir: svetovni splet ilj vseh sodobnih držav je, da z izločitvijo virov ogrožanja ter zmanjšanjem števila naravnih in drugih nesreč zagotovijo varnost državljanov. Od osamosvojitve Republike Slovenije in spremembe družbenopolitičnega sistema se vojaške grožnje kot glavni element ogrožanja nacionalne varnosti umikajo drugim izzivom, predvsem v obliki naravnih in drugih nesreč, socialno-ekonomske ogroženosti ter kriminala. Današnje krize so tudi razmere, v katerih so ogrožene pomembne vrednote in ne le vitalni interesi države, zato je vse bolj pomembno delovanje, usmerjeno v nevojaške vire ogrožanja ter učinkovito spopadanje z naravnimi in drugimi nesrečami. težav pri pridobivanju kakovostnih informacij spopadajo z neznanim. Nenadnost krize, ki s seboj prinese še negotovost, izpostavi potrebo po hitrem odločanju in ukrepanju, zato je čas v kriznih razmerah eden najbolj redkih elementov. Da se razmere ne bi poslabšale, je treba odločitve sprejemati hitro in ukrepati v najkrajšem možnem času, kar pa vodi tudi k stresnemu položaju odločevalcev. Večina avtorjev se strinja, da krize ogrožajo temeljne vrednote, norme in cilje družbe ter so grožnja osnovnim strukturam, saj v negotovih okoliščinah zahtevajo sprejemanje hitrih in kritičnih odločitev. S posledicami vplivajo na prebivalstvo, povzročajo določene stroške in prinašajo nove okoliščine. Med temeljne vrednote, ki so v krizi ogrožene, prištevamo človeška življenja, suverenost države, demokratično in pravno državo ter ekonomsko blagostanje. Poleg tega, da krize ogrožajo temeljne vrednote, prinašajo negotove razmere in je čas za odločanje v tovrstnih razmerah omejen, morajo biti sprejete odločitve kljub pomanjkanju informacij in neuporabnosti preteklih izkušenj pravilne. Dopustnost napačne odločitve je minimalna, te pa vplivajo na več področij. Med krizo se njene značilnosti lahko spremenijo, odločevalci pa so zato pod veliko psihično obremenitvijo. V vsaki krizi je udeleženo veliko akterjev, ki so pod pritiskom, zato se odnosi med njimi lahko hitro spreminjajo, postanejo napeti, neredko pa pride tudi do težav v komunikaciji med njimi, z mediji in splošno javnostjo. Značilnosti krize lahko v splošnem razdelimo na objektivne, h katerim spadajo število ogroženih oseb, povzročena škoda, nenadnost krize, usposobljenost akterjev, hitrost njihovega odzivanja na krizo in trajanje 40 SV SV 41 Vir: svetovni splet z orkestrom Še bolj obsežno o krizi ter tudi o kriznih pojavih in kriznem upravljanju govori Vojaška doktrina. Izhajajoč iz nje je kriza stanje ali dogodek, ki ogroža nacionalne interese in vrednote, hkrati pa je ni mogoče obvladati z običajnimi sredstvi, zato zahteva uporabo mehanizmov kriznega upravljanja. Zanjo so značilni negotovost, omejen čas in večdimenzionalnost, za soočenje z njo pa so pristojna vsa področja zagotavljanja nacionalne varnosti. Podobno govori o kriznih razmerah, kriznih žariščih in kriznem območju tudi veljavna Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja Slovenske vojske, iz katere pa je bil po spremembi leta 2010 umaknjen izraz kriza. Pojem kriza najdemo še v Doktrini civilne obrambe, ki velik pomen pripisuje koordiniranemu kriznemu upravljanju. Vpogled v pomembnejše slovenske nacionalnovarnostne zakone, podzakonske akte, strateške in doktrinarne dokumente je pokazal, da na strateški ravni obstaja podlaga za ureditev koordiniranega delovanja v času krize. Ob tem ugotavljamo, da ne obstaja celovita in enotna razlaga pojma kriza. Ena izmed največjih pomanjkljivosti slovenskega nacionalnovarnostnega sistema je zato prav nedoslednost pri opredeljevanju krize in neusklajenost normativno-pravnih aktov. Viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti Kot že omenjeno, veljavna Resolucija o strategiji nacionalne varnosti iz leta 2010 ne ponuja natančne definicije temeljnih pojmov iz nacionalne varnosti, kot so kriza, krizne razmere ter krizno upravljanje in vodenje. V resoluciji so natančno opredeljeni viri ogrožanja in tveganja nacionalne varnosti Republike Slovenije, katerih opis presega semantični okvir, zato predstavlja kompleksne krize. Danes se srečujemo s sodobnimi, nekonvencionalnimi viri ogrožanja varnosti, katerih nosilci so predvsem nedržavni subjekti. Po naravi so ti viri kompleksni, nepredvidljivi, z multiplikativnimi lastnostmi in učinkom. Viri ogrožanja nacionalne varnosti se pojavljajo na globalni, nadnacionalni in nacionalni ravni, zaznavanje ogroženosti pri prebivalcih pa se lahko zaradi različnih dejavnikov in spremenjenih razmer v svetu hitro spreminja. Za globalne vire ogrožanja, opredeljene v resoluciji, so značilni globalno poreklo in univerzalne posledice, ki vplivajo na nastanek drugih groženj ter povečujejo njihove učinke. Sem spadajo podnebne spremembe, finančna, gospodarska in socialna tveganja ter krizna žarišča. Za nadnacionalne vire ogrožanja so značilni čezmejno poreklo in posledice. Sem spadajo terorizem, organiziran kriminal, ilegalne migracije, zlorabe informacijskih tehnologij, dejavnost tujih obveščevalnih služb ter vojaške grožnje. Nacionalni viri ogrožanja varnosti so odvisni od stanja in dogajanja v državi. Sem spadajo predvsem ogrožanje javne varnosti, nesreče, omejenost naravnih virov, degradacija okolja in zdravstvene grožnje. Tudi nesreče, ki so omenjene v resoluciji, v splošnem opredelimo kot razmere in dogodke, povzročene z nenadzorovanimi silami, ki ogrozijo življenje, zdravje ali premoženje in povzročijo škodo v takem obsegu, da se je za njihovo obvladovanje treba odločiti za posebne ukrepe in sredstva. Če to splošno definicijo nesreče primerjamo s splošno definicijo krize, ugotovimo, da sta precej skladni, zato lahko sklepamo, da je tudi nesreča ena izmed oblik kriz in je torej vsaka nesreča kriza, ni pa vsaka kriza nesreča. Slovenija ima precej razvit sistem kriznega upravljanja in vodenja znotraj posameznih resorjev, je pa ena izmed ovir za oblikovanje celovitega nacionalnega sistema kriznega upravljanja in vedenja prav neusklajenost temeljnih resornih zakonov in dokumentov. Čeprav ima vlada koordinacijsko vlogo pri oblikovanju nacionalnovarnostnih aktov, se poimenovanja kriz in podobnih razmer, ki ogrožajo nacionalno varnost, bistveno razlikujejo. Potrebno bi bilo konceptualno poenotenje krize, kriznega upravljanja in vodenja s sprejetjem normativno-pravnega akta. Tudi na mednarodni ravni je pojem kriza razumljen specifično in ozko, zato bi bilo potrebno enotno razumevanja krize na nacionalni ravni. Gostovanje dirigentke Orkestra SV v Latviji Orkester SV s Klapo Sveti Juraj na dobrodelnem koncertu v Brežicah Umetniški vodja dirigentka Orkestra Slovenske vojske Andreja Šolar je od 29. marca do 1. aprila na povabilo poveljnika in dirigenta orkestra oboroženih sil Latvije Dainisa Vuskansa gostovala v Rigi v Latviji. V okviru gostovanja je V petek, 29. maja, je Orkester Slovenske vojske s Klapo z orkestrom oboroženih sil Latvije izvedla dva koncerta za Sveti Juraj hrvaške vojaške mornarice v Brežicah nastopil na dobrodelnem koncertu za nakup mamografa, organizipromocijo Slovenije, slovenske glasbe in kulture. ralo pa ga je društvo zdravje za Posavje Brežice. Besedilo: ORKSV Fotografija: arhiv OS Latvije Besedilo: Fedja Vraničar Fotografiji: Orkester SV Na koncertih, ki sta potekala 31. marca in 1. aprila, so bila izvedena dela slovenskih skladateljev Marjana Kozine, Bojana Adamiča in Jožeta Privška. Slovenska glasba in izvedba sta navdušili tako orkester kot občinstvo. V okviru koncertov se je poveljnik orkestra oboroženih sil Latvije Dainis Vuskans zahvalil za sodelovanje in lep koncert ter Orkestru Slovenske vojske poklonil tri kompozicije latvijskih skladateljev. V okviru gostovanja so se dogovorili za nadaljnje dvostransko sodelovanje, tako da bo Orkestru Slovenske vojske na spomladanskem koncertu leta 2016 dirigiral latvijski dirigent Guntis Kumačevs. Tovrstno dvostransko sodelovanje pripomore k prepoznavnosti Slovenske vojske v tujini in je pomembno za promocijo tako Republike Slovenije kot SV, saj sta bila koncerta namenjena promociji naše države ter slovenske glasbe. Z naslovom koncerta Slovenian Night širimo prepoznavnost slovenske tradicije, kulture in zgodovine. Koncert je bil moderatorsko voden z obrazložitvijo del slovenskih skladateljev in posledično slovenske zgodovine med vojnama ter po drugi svetovni vojni. Na koncertu, ki se ga je udeležilo več kot tristo poslušalcev, je društvo zdravje za Posavje s prodanimi vstopnicami zbralo več kot 2500 evrov za nakup mamografa. Poleg Klape Sveti Juraj in Orkestra Slovenske vojske je nastopila tudi vokalna skupina Jazzva. Zbrani denar bo društvo namenilo za nakup mamografa, aparata za hitrejše odkrivanje raka na dojki, za potrebe splošne bolnišnice v Brežicah. Humanitarni koncert v Brežicah je prvo skupno sodelovanje med Orkestrom Slovenske vojske in Klapo Sveti Juraj hrvaške vojaške mornarice. V okviru koncerta so hrvaški vojaški glasbeniki izrazili željo po nadaljnjem skupnem sodelovanju tako v Sloveniji kot na Hrvaškem. Organizacijski vodja Klape Sveti Juraj Marko Bralić je o sodelovanju povedal: »Zares smo veseli, da lahko nastopamo na dobrodelnem koncertu skupaj s kolegi iz Orkestra Slovenske vojske, ki mu dirigira maestro Andreja Šolar. Verjamem, da je to začetek uspešnega sodelovanja glasbenikov dveh prijateljskih držav in da bomo tudi v prihodnje imeli skupne nastope tako pri vas v Sloveniji kot na Hrvaškem.« Viri: • Državni zbor RS. 2001. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Ljubljana. Ur. list RS, št. 56/01. • Državni zbor. 2004. Zakon o obrambi. Ljubljana. Ur. list RS, št. 103/04. • Državni zbor. 2006. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ljubljana. Ur. list RS, št. 51/06. • Državni zbor. 2009. Zakon o policiji. Ljubljana. Ur. list RS, št. 66/09. • Državni zbor RS. 2010a. Resolucija o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije. Ljubljana. Ur. list RS, št. 27/10. • Državni zbor. 2010b. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025. Ljubljana. Ur. list RS, št. 99/10. • Državni zbor. 2013. Zakon o organiziranosti in delu v policiji. Ljubljana. Ur. list RS, št. 15/13. • Malešič, Marjan. 2004. Krizno upravljanje in vodenje v Sloveniji: izzivi in priložnosti. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. • Malešič, Marjan. 2008. Odzivanje na kompleksno varnostno krizo v Sloveniji: norma, struktura in funkcija. V: Teorija in praksa, letnik 45, številka 1-2/2008, stran 113–126. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. • Poveljstvo za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje. 2006. Vojaška doktrina. Ljubljana: Tiskarna Schwarz. • Prezelj, Iztok. 2005. Nacionalni sistemi kriznega menedžmenta. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. • Skupščina Republike Slovenije. 1991. Ustava Republike Slovenije. Ljubljana. Ur. list RS, št. 33/91. • Vlada Republike Slovenije. 2002. Doktrina civilne obrambe. Ljubljana. VRS, št. 810-02/2002-1. • Vlada Republike Slovenije. 2006. Uredba o organizaciji in delovanju Nacionalnega centra za krizno upravljanje. Ljubljana. Ur. list RS, št. 9/06. • Vlada Republike Slovenije. 2013. Uredba o obrambnem načrtovanju. Ljubljana. Ur. list RS, št. 51/13. • Županič, Franc Željko. 2011. Varnostni vidiki prehoda iz intervencije v sanacijo v primeru letalske nesreče. Doktorska disertacija. Maribor: Fakulteta za varnostne študije. 42 SV SV 43 ŠPORT V VOJSKI Magnezij, parket, gimnastično orodje in trdna volja TEJA NA DVOVIŠINSKI BRADLJI Svetlo moder dres, zbranost, dvig na prste, eksploziven tek in preskok, sledijo pa posvet s trenerjem ter ponovitve. Čez nekaj trenutkov na parterju in dvovišinski bradlji, potem še gred, kratek počitek in nadaljevanje treninga. Med nanašanjem sipkega magnezijevega prahu se mlada svetlolaska nekoliko odpočije in ponovno pripravi na preskok, ki ga ima najraje. Vrtoglava akrobacija ne pusti ravnodušnega nobenega gledalca. Zasliši se glas trenerja: »Bravo.« Tokrat pohvali mlado športnico, ki služi domovini in je v športno enoto Slovenske vojske stopila šele pred nekaj meseci, toda kljub svoji mladosti je dokazala, da zmore, zna, se trudi in dosega velike uspehe. Pred menoj je orodna gimnastičarka Teja Belak. Besedilo in fotografije: Blaž Uršič »T eja, zdaj greš na preskok, nato pa še malo na dvovišinsko bradljo,« jo spodbudi njen trener Andrej Mavrič, ki budno opazuje vsak njen gib in ji z napotki pomaga pri doseganju uspehov v domovini ter tujini. Dekleta se s tem športom navadno začnejo ukvarjati že zelo zgodaj, saj se marsikatera punca v orodni gimnastiki prvič preizkusi že pri komaj treh letih. »Jaz sem začela šele pri sedmih letih,« pove Teja, ki kljub nekoliko poznejšemu začetku vsakič dobro ogreje dvoranski parket, na katerega stopi. »Živim v bližini gimnastičnega društva Zelena jama, kamor so me prvič pripeljali starši. Od takrat je športna dvorana, polna rekvizitov, postala moj drugi dom, kjer preživim večino dni v tednu razen nedelje. Treniram mnogoboj, kar NA GREDI 44 SV pomeni, da moram dobro poznati preskok, dvovišinsko bradljo, gred in parter.« Teja je stara šele enaindvajset let in ji zaposlitev v okviru domovine pomeni, da se lahko posveti le treningom, toda na koncu ponosno doda, da je kljub mladosti že samostojna in si sama služi denar. »Moj dan se večinoma začne ob 7. uri, ko vstanem, toda za poležavanje ni časa, saj moram biti že ob 8. uri v telovadnici, kjer se najprej ogrejem, opravim trening moči in gibljivosti ter se odpravim na orodje. Po kosilu, ki sledi številnim uram, preživetih na telovadnem parketu, dneva ni konec, saj moram v telovadnico še enkrat. Ure tudi popoldne kar bežijo in ko kazalca kažeta 18.30, se preoblečem ter grem domov. Tako življenje je sicer zelo naporno, toda dokler bo zdržalo moje telo in VISOKO NAD TLEMI bodo ob tem tudi rezultati, bom tako nadaljevala,« doda orodna gimnastičarka iz najuspešnejšega društva za žensko športno gimnastiko. Teja si je med številnimi nastopi priskočila že četrto mesto v preskoku na evropskem prvenstvu leta 2013, prav tako ji je do enajstega mesta pomagala odrivna miza na svetovnem prvenstvu istega leta, leto pozneje je na svetovnem pokalu na gredi dosegla odlično prvo mesto in se še istega leta povzpela na prste, tekla, odrinila in na svetovnem pokalu na preskoku dosegla prvo mesto v končni uvrstitvi. »Šport, s katerim se ukvarjam, je zelo naporen, saj že teden dni odmora pomeni velik primanjkljaj, zato se med šolanjem nikoli nisem udeležila šole v naravi in drugih dejavnosti. Ves svoj čas sem posvetila gimnastiki in rekvizitom,« ponosno pove Teja, ki na koncu še poudari, da v vseh letih ni manjkala niti na enem treningu. »Pridejo tudi trenutki nemoči, vendar jo takrat pustim pri miru,« doda njen trener Andrej, »saj manjšo krizo preteklega dne nadomesti na naslednjem treningu.« Teja je tudi prva slovenska tekmovalka, ki je bila letos že drugič na evropskem prvenstvu. Medtem se mlada tekmovalka pripravlja na dvovišinsko bradljo, torej orodje moči, poguma in tveganja. Navadno sestava traja približno dvajset sekund, tekmovalka pa izvede kar od štirinajst do dvajset prvin. Vesa in opora, vse pa se dogaja v prehodih med njima. Teja se po naporni vaji nekoliko odpočije. Medtem ji trener Andrej da nekaj napotkov in čez nekaj trenutkov že stoji na gredi. Tu bo pokazala pravo zbranost, moč, ravnotežje in natančnost. Tudi s 120 centimetri višine in desetimi centimetri širine nima težav. Vse gibe opravi zelo natančno, kar pomeni, da so bili prejšnji treningi kakovostni. Gimnastika ima korenine v antični Grčiji in se je razvila iz vaj, ki so jih stari Grki izvajali, ker so z njimi želeli utrditi svoje telo. Gibi pri gimnastiki združujejo moč, estetiko in šport, gibanje pri tem pa zahteva tudi gibčnost in občutek za telo v prostoru. »Zdaj grem na parter,« pove mlada Ljubljančanka. V naslednjem trenutku že telovadi na orodju, za katerega moraš biti hiter, eksploziven in zbran ter imeti ravnotežje. Teja na njem izvaja akrobatske elemente in opravi veliko obratov, ki imajo zaradi vzmetenja podaljšek časa leta. V tej prvini pokaže ritmične in akrobatske sposobnosti, potem se ponovno nekoliko odpočije. Oči se ji zasvetijo, saj prihaja njen najljubši rekvizit na telovadnem parketu, to je preskok. Vzame zalet in v hitrem teku eksplozivno skoči čez 125-centimetrsko mizo in prvič opravi premočrtni skok. V drugem nastopu se pokaže še s preskokom z obratom. Med popravljanjem obutve in v oblačku magnezijevega prahu mi razloži, da je orodna gimnastika izrazito dvoranski šport, za katerega potrebuješ oprijet dres in gimnastične pripomočke, veliko volje, vztrajnosti ter veselja. Tudi srednjo šolo je opravila v neposredni bližini, saj se njihova telovadnica drži srednje medijske šole, toda zdaj je Teja Belak šolske klopi za nekaj časa zamenjala le s treningi. Na vprašanje o prihodnosti mlada športnica odgovori, da bi med drugim rada postala študentka Fakultete za šport in se po koncu aktivne kariere posvetila otrokom, da bi postali dobri orodni gimnastičarji. Pred tem je še letošnji oktober, na katerega se bo dobro pripravila in si poskušala pridobiti vozovnico za olimpijske igre v Riu de Janeiru prihodnje leto. Prva Slovenka na evropskem prvenstvu Kljub skromnim 47 kilogramom se Teja Belak lahko pohvali s prvo predstavitvijo na evropskem prvenstvu med pripadnicami iz podalpske dežele, ki na tako majhnem prostoru združuje veliko športov. Med njimi je ponosno zastopana tudi orodna gimnastika z mojo zapriseženo sogovornico. Od marca do junija je veliko tekmovanj. Zanje je treba biti zelo dobro pripravljen, pogosto pa se zgodijo poškodbe in takrat se treningi ustavijo, čeprav so pri tem športu skoraj neizogibni. »Najbolj pogost je zvin ali zlom noge in rehabilitacija navadno traja zelo dolgo, medtem pa veliko zamudiš,« doda Teja. Med ponovno pripravo na preskok ji trener Andrej še nekaj razlaga, potem pa se Teja odrine, preskoči mizo in opravi odličen skok. Tega ima najraje med vsemi elementi. Spet se odpravi k trenerju, s katerim sodeluje že deset let, o njem pa pove, da jo ves čas spodbuja pri karieri, se z njo veliko pogovarja in ji pomaga tudi, kadar ima slab dan. Pri njenem športu je veliko odrekanja in pogosto so treningi tako težki, da parket zmočijo solze, ki so rezultat vaj za moč in jih marsikatera gimnastičarka težko prenaša, poleg tega ima pri tem pomembno vlogo puberteta. V tem času mnogo deklet neha trenirati, saj se telo takrat razvija in zaradi hitrih sprememb pogosto popusti pod zahtevami bioloških zakonitosti narave. Mlada pripadnica športne enote Slovenske vojske kaže trdno voljo, vztrajnost, eksplozivnost, moč in estetiko in je kljub zelo napornim treningom, ki ji dopuščajo počitek le ob sobotnih večerih in nedeljah, še vedno nasmejana ter dobre volje, brez katere bi jih le težko prenašala. »Današnji jutranji trening smo končali. Zdaj grem na kosilo, vendar se kmalu vrnem na parket. Jutri imam dan za počitek in ga bom dobro izkoristila, saj se v ponedeljek že začne nov teden, ki bo še nekoliko težji, ker so pred menoj pomembna tekmovanja.« PO TRENINGU SV 45 PREŽIVETJE Školjke Če smo v prejšnjih dveh revijah spoznali polže, bomo tokrat školjke. Te imajo v nasprotju s polži dve lupini, živijo pa v istem okolju. Lahko jih najdete vzdolž vse obale in skoraj ni predela Jadranskega morja, kjer jih ne bi bilo. Če jih ne najdete, pomeni, da niste iskali dovolj dobro, res pa je, da nekje živijo ene in drugje druge. Besedilo in ilustracije: Igor Fortuna jezikovni in terminološki kotiček dleto za nabiranje te školjke, ki živi na kamnitih ploščah in jo lahko opazite, če ni rastlinja. Živi tudi drugje, vendar je poraščena, zato jo je težko najti. Je zelo mesnata in okusna. Leščur je verjetno vsem znana največja školjka v Jadranskem morju in lahko zraste tudi do metra. V plitvih vodah ga zaradi nabiranja težko najdemo, malo globlje, kjer se ga s potapljanjem na dah ne doseže, pa je precej pogost. Je velika školjka, ki je zelo močno pritrjena na podlago, tako da nam je skoraj nikoli ne bo uspelo prinesti na površje le z enim potopom. Zahteva namreč precej truda, da jo odtrgamo. In zdaj še školjke, ki se vkopavajo v mivko, pesek ali mulj. Ladinka živi le nekaj centimetrov globoko v drobnem pesku, zato luknjic, s pomočjo katerih se prehranjuje, ne opazimo. Hitro lahko ugotovimo, kateri pesek ima najraje, in tam potem zamahnemo nad njo, da odstranimo zgornji sloj peska in pridemo do školjk. To je lahko tudi v le pol metra globoki vodi. Podobno kot ladinka živi kočica, to je malo manjša školjka, ki zraste največ do tri centimetre. Večkrat sem jo laže otipal, kot videl v kalni vodi. Srčanka in lepotka sta školjki, ki si pogosto delita življenjski prostor, saj sta najraje v mivki. Imata majhni luknjici s premerom do osem milimetrov eno zraven druge. Ko se jima približamo, se luknjici zapreta. To je znak, da je le nekaj centimetrov globlje v mivki školjka. Zelo podobno najdemo tudi skledico, ki ima malo večje luknjice s premerom od 10 do 12 milimetrov, živi pa malo globlje. Vkopava se tudi morska nožnica. To lahko potegnemo ven s kosom žice, ki ga na koncu zakrivljenega porinemo v luknjico in previdno vlečemo ven. Morski dateljni so školjke, ki se zajedajo v apnenčaste skale. So zelo okusne školjke, zato so precej iskane in zaščitene. Da bi jih dobili, je treba razbiti skalo, v kateri živijo, kar je v vodi precej težko, sploh če nimate primernega orodja. Lahko tudi prinesete manjšo skalo iz vode in jo tam razbijete, tovrstne skale pa so zaradi luknjic nekoliko lažje od drugih. Lahko boste našli še veliko drugih školjk, ki jih tukaj nisem omenjal. Vse so užitne, in sicer tudi surove. Kljub vsemu se sam vedno prepričam, da so vse nabrane školjke žive. V naglici bi lahko pojedli že prej poginulo školjko, to pa je okus, ki ga ne boste pozabili. Katere školjke živijo na nekem območju, boste najlažje ugotovili z masko, ko boste raziskovali dno in našli stare lupine, ki so jih pustile druge živali, ki se z njimi prehranjujejo. Kako uspešni boste pri nabiranju školjk, je večinoma odvisno od vašega znanja. Našli ste lupine, tako da veste, katere živijo tam, vendar ne veste, kje živijo. To je tisti manjkajoči podatek, ki ga potrebujete za uspeh. Nekatere školjke živijo nepritrjene prosto na dnu, med njimi pa je tudi velika pokrovača. Opazili jo boste v čistem morju na globini do več kot deset metrov. Potrudite se, ker je res okusna, bogata z mesom, velika je lahko tudi 15 centimetrov in večinoma bele barve. Njej sorodna je mala pokrovača. Že ime pove, da je manjša, razlikuje pa se tudi po številu reber, zato jo teže najdete, ker je porasla z algami in travo. Druge školjke so pritrjene ali deloma vkopane v podlago. K njim spada ostriga, ki se priraste na skale, kose betona ali lesene pilote pomola. Skoraj nemogoče jo je odtrgati brez noža in tudi nevarno, ker ima zelo ostro lupino, s katero se lahko porežete. Za nekatere je to najbolj okusna školjka, ki pa jo tako kot vse druge školjke lahko jeste surovo. Klapavica ima zelo podobno prebivališče kot ostriga in tudi še bolj plitvo, tako da včasih ob oseki ostane do plime na suhem. Ima nekaj podobnih sorodnikov, zamenjava pa je prav tako okusna. Noetova barčica je školjka, ki po obliki spominja na barčico, živi pa 1. noetova barčica, 2. klapavica, 3. datelj, 4. ostriga, 5. ladinka, 6. pritrjena na kamnito podlago, in to tako močno, da jo moramo za- leščur, 7. lepotka, 8. srčanka, 9. morska nožnica, 10. kočica, 11. vevrteti vsaj dvakrat, da jo odtrgamo. Včasih smo si naredili posebno lika pokrovača, 12. skledica Spletni jezikovni viri (1. del) Smo kompetenčni (kompetentni), da bi to razumeli? S prehodom v tehnološko in informacijsko razvito družbo smo marsikaj pridobili, pa tudi izgubili. Tehnološke naprave, s katerimi si lajšamo življenje, so se tako razvile, da že skoraj vsak obvlada pametni telefon, opravlja delo na različici tabličnega računalnika tudi od doma, se pelje v Rim, ne da bi potreboval zemljevid, saj ga usmerja vnaprej posneti glas, sporoča svetu po Facebooku o svoji zasebnosti itn. Z vedno bolj razširjeno brezžično spletno povezavo smo vsekakor izgubili veliko zasebnosti in možnosti brezskrbnega počitka, saj nas človeška narava prav sili k nenehnemu osveževanju statusa in nadzoru nad tem, kaj se dogaja po svetu. Na srečo ostaja svoboda odločanja o tem, kako bomo živeli in od katerih tehnoloških naprav ali aplikacij bomo odvisni, še vedno samo naša. Morda nisem kompetenčen, ampak samo tečen. Vseeno pa bi bilo dobro izvedeti, kaj so te silne kompetence. Vem, da nisem kompetenten, da bi reševal slovenski jezik, tudi vojaškega ne. Tam se, ali pač, sploh ne borimo (bojujemo) z jezikom, a imamo vseeno toliko povedati o njegovem pomenu. Ergo! (glej SSKJ). Tudi za kompetence (spet glej SSKJ – obseg, mera odločanja, navadno določena z zakonom, pristojnost, pooblastilo) velja, da v vojaškem jeziku morda lahko pomenijo še kaj več, pa vendarle – na koncu vam bo nekje pisalo, da ste sposobni/usposobljeni, celo da izpolnjujete pogoje, kot kompetenčni zagotovo ne boste označeni. Za človeštvo je torej še upanje. Prav tako za slovenščino. Lahko smo negativni in rečemo, da nas bo informacijska poplava globalne angleščine odplavila v brezno preživelih in osamljenih jezikov, po drugi strani pa je treba tako usmerjen tok misli takoj ustaviti, saj ugotovimo, da toliko jezikovnih virov, kot jih je na voljo na spletu, še ni bilo. In zakaj jih ne bi izkoristili? Nihče nima nobenega izgovora za svojo nepismenost, češ da doma nima pravopisa ali slovarja slovenskega knjižnega jezika. Da ne ve, kako sklanjati besedo jasli. S prehodom družbe v digitalno dobo se število jezikovnih priročnikov, virov in tehnologij za slovenski jezik, ki so za rabo prosto dostopni na spletu, hitro povečuje. Tako se spreminjajo tudi možnosti za raziskovanje slovenskega jezika, saj se večajo število in raznovrstnost razpoložljivih virov, obenem pa tudi število njihovih uporabnikov. Za ohranjanje in razvoj sodobne slovenščine skrbita dve večji ustanovi, SAZU in Zavod Trojina. V Trojini so ustvarili predstavitveni spletni portal viri.trojina.si, da bi uporabnikom omogočili seznanitev s trenutno veljavnimi jezikovnimi možnostmi na enem mestu. Glavni prispevek strani so posnetki, ki nazorno predstavljajo vsebino in strukturo izbranih jezikovnih virov, in posnetki, ki s sodobnimi primeri uporabe kažejo, kako lahko v nekem viru najdemo odgovor na določeno jezikovno vprašanje. Trenutno je na portalu predstavljenih devet virov, in sicer Gigafida, Gos, Fran, Sloleks, Imp, Šolar, Obeliks, Starejši pravopisi ter Starejše slovnice, v nadaljevanju projekta pa bodo nabor vsebin še razširili. Za uporabnike najuporabnejša vira sta Gigafida (www.gigafida. net) in Fran (www.fran.si). Gigafida je obsežna zbirka med letoma 1990 in 2011 zbranih slovenskih besedil iz časopisov, revij, knjig in s spleta, pripravljena pa je posebej za raziskovanje jezikovne rabe. Korpus obsega skoraj 1,2 milijarde besed. Na portalu Fran lahko iščemo po splošnih, zgodovinskih, terminoloških in narečnih slovarjih, svetovalnicah ter besedilnih oziroma besednih zbirkah Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Jezikovni raziskovalci in znanstveniki se trudijo, od nas uporabnikov pa je odvisno, kako spretno bomo razpoložljive vire uporabili. Da bi bili pri njihovi uporabi čim uspešnejši, bom v naslednjem prispevku za Jezikovni kotiček natančneje predstavila Gigafido in Fran ter prikazala možnosti uporabe v pisnih ali govorjenih besedilih in tudi v vojaškem strokovnem jeziku. Tina Pečovnik Žakelj Pa tole pisanje vsekakor ni namenjeno samo problemu iz uvoda. Pravzaprav bi ga morale napisati kolegice lektorice, pa že malce obupujejo. Ne bi smele! Številne pripombe, popravki, nasveti pa žal ne zaležejo kaj veliko. Nismo nič slabši od drugih, pa vendarle, zakaj ne bi bili boljši. Če se že hvalimo z Maistrom in plemenitim Sočebranom – ali ne bi kdaj pa kdaj in še enkrat pogledali in preverili tisto, kar pošiljamo, vsaj kakšen ukaz, navodilo, program ipd. Notranja pošta sicer prenese in dovoli več tudi v jezikovnem smislu, pa vseeno. Pa še k osrednjemu delu tega pisanja, res terminološkemu. Tako lektorji kot prevajalci se vedno, kljub sodelovanju s strokovnjaki ali pa ravno zato, srečujemo s težavo, kako kaj posloveniti. Znali so mnogi pred nami, iz nemščine in srbsko-hrvaškega jezika, iz angleščine pa ne znamo. Ker se bojimo, da pripadniki Slovenske vojske tega ne bodo razumeli. V novembru 2013 smo v Šoli za tuje jezike organizirali posvet o slovenskem vojaškem izrazoslovju. Pohvaljeni z vseh strani, z vprašanji, kdaj ga bomo ponovili, pa tudi s kakšnim kislim nasmeškom ob takšni ali drugačni predstavitvi, kaj vse s tem izrazjem počnemo. Malo brskam po prejšnjih prispevkih v Terminološkem kotičku in žal ugotavljam, da nič ne pomaga. Razumem, da se še dolgo ne bomo sporazumeli glede letalnikov, zrakoplovov in drugih plovov, ampak da se po odličnih in strokovno utemeljenih člankih svoji kolegic o vojašnicah, lažnih prijateljih, medicinski ali zdravstveni oskrbi, pa še o čem ne spremeni nič, je pa že malo težko razumeti – ob tem da smo istočasno zasuti s prošnjami na spletni strani za pomoč pri prevodih izrazov. Vem, transformacija bo transformacija, vizija bo vizija, kar koli to že je, ali bomo usposobljeni ali kompetentni (kompetenčni), tudi ni tako življenjsko pomembno. Vseeno pa bi se lahko kdaj pa kdaj vprašali, kaj delamo z jezikom. Razumljivo je, da na primer piloti komunicirajo v angleškem jeziku, tudi vojaki na misijah, ampak ali doma res ne bomo razumeli, ko za angleški izraz najdemo kaj slovenskega, je to svetovljanstvo ali pa samo miselna lenoba! Lektorji, prevajalci in terminologi smo nekako podobni pravnikom. Dva skupaj, tri mnenja o isti stvari. O eni pa smo si vsaj približno enotni in za to tudi kompetentni. Marsikaj se tudi v vojski da povedati po slovensko. Če je na primer linkanje morda danes še potrebno, da bi se razumeli, bo čez čas tudi členkanje razumljivo. Samo malo potruditi se je treba. Razmišljanje o tem, kaj vse napišemo v raznih dopisih, ukazih in programih, pa raje prepuščam kolegicam iz jezikovnega kotička – če že niso obupale. Je pa zanimivo, kako natančni in slovenski smo lahko pri izrazju ob prevodih raznih mednarodnih pogodb, še posebej če so vanje vključena finančna sredstva. Brez redakcije tu ne gre. Torej se da tudi pri našem običajnem delu. Dr. Janko Berlogar, Šola za tuje jezike 46 SV SV 47 ste vedeli? 10. gorska divizija Besedilo: dr. Blaž Torkar Pred 70 leti, takoj po koncu druge svetovne vojne, so sporno območje Julijske krajine zasedle tako jugoslovanske kot anglo-ameriške enote. Britanske vojake je v Zgornjem Posočju zamenjala ameriška 10. gorska divizija. Glavni štab 85. polka 10. gorske divizije je bil v Trbižu, štab 86. polka pa v Rablju. 20. maja 1945 so v Kobarid in Bovec prišli vojaki 86. polka. Ameriška 10. gorska divizija je 6. maja 1945 v zaključnih bojih druge svetovne vojne v severni Italiji dosegla Gardsko jezero, kjer je zajela približno 200.000 pripadnikov nemške vojske. 20. maja je dobila ukaz o premiku dela divizije v okolico Vidma in severno ob reki Soči navzgor do meje z Avstrijo, da torej zasede najpomembnejše točke za povezavo z Avstrijo. Prehod od Kobarida čez Bovec, Log pod Mangartom, prelaz Predel do Trbiža je bila ena pomembnejših prometnih povezav s Koroško. Naloga je bila zaupana 86. in 87. polku divizije, njuni pripadniki pa so stopili na slovenska tla pri Robiču in zasedli Kobarid, Žago, Bovec ter Log pod Mangartom do Belo- V SPOMIN peških jezer pri Trbižu. Vojaki 10. gorske divizije so 3. junija 1945 na Mangartu pripravili divizijsko tekmo v smučanju, prvič po maju 1944 oziroma odhodu divizije na evropsko bojišče. Pripadnikom divizije je bilo ukazano, da morajo biti do partizanov prijateljski, vendar odločni. Njihovi nalogi sta bili zavarovanje območja in evidentiranje vseh italijanskih ter jugoslovanskih vojaških skupin, ki so bile na območju. Predvsem je bilo poudarjeno, da je zaželeno, da brez orožja preprečijo pomikanje jugoslovanske vojske proti zahodu. Navadni zavezniški vojaki so bili zmedeni, saj se med različnimi vojaškimi formacijami, ki so se po koncu vojne gibale ob meji z Italijo, niso znali orientirati, prisoten pa je bil tudi že nelagoden občutek ob jugoslovanski vojski in partizanih, kar je bila posledica zaostrenih razmer ob vprašanju upravljanja Julijske krajine. 14. julija 1945 je 10. gorska divizija dobila ukaz za vrnitev v ZDA. Besedilo: Jože Kržič Fotografija: Bruno Toič Medalja za kulturne dosežke in promocijo Slovenske vojske Andrej Komel, plemeniti Sočebran, se lahko podeli pripadnikom Slovenske vojske in javnim uslužbencem ministrstva za izjemne dosežke na področju kulturnega ustvarjanja in promocije Slovenske vojske. Priznanje se podeljuje za samostojna dela, izvedbe in priredbe ter animacijo na vseh področjih kulturnega ustvarjanja in promocije Slovenske vojske. Pogoji za podelitev priznanja so javne objave ali izvedbe del na različnih kulturnih področjih, kakovost del, odziv javnosti in prispevek h krepitvi ugleda Slovenske vojske. Priznanje ima tri stopnje in se podeljuje kot: – zlata medalja za kulturne in promocijske dosežke na mednarodnem področju; – srebrna medalja za kulturne in promocijske dosežke, ki dosegajo visoko kakovost ali so ocenjeni kot izjemno pomemben prispevek k oblikovanju in krepitvi ugleda Slovenske vojske; – bronasta medalja za kulturne in promocijske dosežke visoke kakovosti, ki krepijo prepoznavnost in ugled Slovenske vojske v domači javnosti. Priznanje se podeljuje v kompletu, ki vsebuje medaljo, nadomestno oznako, embalažo ter pripadajočo mapo in listino. 48 SV Spoštovani sodelavec, vojak Miha! V petek, 29. maja, nas je presenetila žalostna novica, da te je kljub tvoji močni volji po življenju premagala zahrbtna bolezen. Vedno te je mikala vojaška suknja. Vojaščino si služil v šoli za rezervne oficirje v Bileći. V času osamosvojitvene vojne za Slovenijo si bil aktivno udeležen, za kar si prejel medaljo obranili domovino. Tvoja profesionalna vojaška pot se je začela 1. decembra 1991 v Republiškem štabu za Teritorialno obrambo na dolžnosti inštruktorja za usposabljanje. V Slovenski vojski si delal na različnih vojaških dolžnostih, med drugim si bil tudi na mednarodni vojaški misiji na Kosovu. Tvoja zadnja vojaška dolžnost je bila v športni dvorani v Vojašnici Edvarda Peperka kot podčastnik za šport. Vsi, ki smo te poznali, bomo pogrešali tvojo požrtvovalnost, vztrajnost, borbenost in poštenost. Spominjali se te bomo kot vsestranskega športnika, velikega ljubitelja nogometa, predvsem pa kot večnega optimista, odličnega sodelavca in pravega pripadnika Slovenske vojske. Pred dnevi nas je dosegla neusmiljena vest, da se je končala tvoja življenjska pot. Danes se sprašujemo, zakaj se je to moralo zgoditi, in ne razumemo, zakaj je zemlja vzela najboljše, kar so imeli tvoji najbližji ter tudi mi, sodelavci in tvoji prijatelji. Vojak specialist namerilec na havbici je bil naziv tvojega delovnega mesta, na kar si bil upravičeno ponosen. Leta 2012 si se odločil, da boš služil svoji domovini in končal osnovno vojaško usposabljanje v Novem mestu. Po uspešno opravljenem usposabljanju si si želel zaposlitve v Vojašnici Novo mesto, vendar te je pot vodila v Postojno v artilerijski bataljon. Sledilo je usposabljanje za naziv strežač na havbici. Usposabljanje si uspešno končal in potrdil s tvojim prvim artilerijskim bojnim streljanjem. Kot večina pripadnikov si imel pri prvem izstreljenem projektilu veliko strahospoštovanja, pozneje pa si bil vesel in ponosen. Naslednje leto je sledila nova velika preizkušnja, saj si odšel na mednarodno misijo na Kosovo, kjer si svoje delo opravil odlično. Dragi vojak Miha! Težko najdem besede zate, saj so besede delaven, marljiv, vztrajen, motiviran premalo. Od prihoda v našo enoto si s tvojo prisotnostjo pozitivno vplival na vse tvoje sodelavce in si jim bil za vzor. Nisi poznal besed ne morem in zakaj, vedno si svoje naloge uspešno opravil. Med sodelavci si bil priljubljen in spoštovan. Poveljnik sem že 23 let in verjemi mi, Miha, da vem, kakšne vrline potrebuje odličen vojak – točno take, kot si jih imel ti, Miha. Hvala ti za tvoj kratek, toda velik prispevek, ki si ga dal SV in svoji domovini, ki si ji služil častno, ter s ponosom nosil uniformo SV. V naši enoti si nam pustil veliko lepih spominov in hkrati veliko praznino. Filozof Kant je napisal: Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. Tebe, Miha, ne bomo nikoli pozabili. Dragi Miha! Tvoj mnogo prezgodnji odhod je največja izguba za tvoja starša in sestro, zato naj mi bo dovoljeno, da na koncu v imenu SV in svojem imenu izrazim najgloblje sožalje prav njim. Pripadnice in pripadniki Slovenske vojske odlikovanja v sv Medalja za kulturne dosežke in promocijo SV Andrej Komel, plemeniti Sočebran Poročnik Aleš Verovšek - Veri stenčas PREBRALI SMO Andrej Rahten: Prestolonaslednikova smrt Medalja za kulturne dosežke in promocijo Slovenske vojske Andrej Komel, plemeniti Sočebran, vseh treh stopenj je okrogle oblike, kovana iz bakrene pločevine in naknadno primerno obdelana ter glede na stopnjo priznanja na koncu galvansko pozlačena oziroma srebrno ali bakreno patinirana. Osnovni simbol je ploskev okrogle oblike s premerom 33 mm. Na sprednji strani medalje je na sredini reliefno stiliziran lik Andreja Komela, plemenitega Sočebrana, nad njim pomanjšana oznaka pripadnosti Slovenski vojski, pod njim pa ob robu z velikimi črkami napis ANDREJ KOMEL pl. SOČEBRAN. Na zadnji strani medalje sta ob straneh kovana venca lipovih listov, ob spodnjem robu sta na sredini napis ZA MIR in ob zgornjem robu na sredini napis KULTURA IN VOJSKA, v spodnjem delu pa so vgravirani ime in priimek prejemnika ter leto podelitve priznanja. Medalja je z obročkom pripeta na svilen moariran nosilni trak pravokotne oblike, velik 3,3 cm x 1,5 cm, zlato rumene barve, na sredini pa ima vtkano pokončno črto rdeče barve, široko 1,3 cm. Na zadnji strani ima nosilni trak pritrjeno nikljano sponko z zapiralom. Nadomestna oznaka je pravokotna medeninasta ploščica, velika 33 mm x 10 mm. Oblečena je v trak iz moarirane svile zlato rumene barve, ki ima na sredini vtkano pokončno črto rdeče barve, široko 1,3 cm, na kateri je glede na stopnjo priznanja pomanjšana medalja. Na zadnji strani ima pritrjena žebljička z ustreznim zapiralom. Medalja z nadomestno oznako se podeli v embalaži oziroma šatulji, veliki 15 cm x 7 cm x 3,6 cm. Oblečena je v akrolin zelene barve in se odpira po krajši stranici navzgor, kjer je pokrov pritrjen k spodnjemu delu šatulje. Na pokrovu je na sredini v spodnjem delu v dveh vrstah glede na stopnjo priznanja odtisnjen naziv priznanja v zlati, srebrni ali bronasti barvi. Poleg se podeli tudi posebna listina z mapo iz posebnega papirja svetlo bež barve. Monografijo Prestolonaslednikova smrt je napisal zgodovinar in slovenski veleposlanik v Avstriji Andrej Rahten. V knjigi, ki ima podnaslov Po sledeh slovenskih interpretacij sarajevskega atentata, so predstavljeni manj znani prispevki s to tematiko avtorjev Ivana Avguština Žiberta, Ivanke Anžič Klemenčič, Vladimirja Dedijerja in drugih. Njihova dela in zapuščine so bili avtorju izhodišče za pripravo monografije, s katero je prikazal poglede na sarajevski atentat z vidika slovenske publicistike ter zgodovinopisja. Prestolonaslednikova smrt je predvsem biografija o življenju in delu Franca Ferdinanda, ki do zdaj v slovenskem zgodovinskem spominu ni predstavljal posebno pomembnega Habsburžana. S svojo smrtjo je verjetno plačal za ambicije predhodnikov, ki so težili k temu, da bi habsburška monarhija z osvajanjem Balkana še naprej ohranila vlogo stare velesile. Posebno je to postalo očitno ob razmahu jugoslovanskega gibanja, ki se je v prvem desetletju 20. stoletja začelo odmikati od dvojne monarhije in je svoj Piemont našlo v Srbiji. V knjigi se avtor ne posveča problematiki atentatorja in rekonstrukciji atentata, temveč predvsem vprašanju, zakaj je prav Franc Ferdinand postal tarča Gavrila Principa in zarotnikov. Kot najpomembnejši razlog za to navede prestolonaslednikove zamisli o reformi Avstro-Ogrske, ki so bile povezane z rešitvijo jugoslovanskega vprašanja v monarhiji. Pravilno se je namreč zavedal razsežnosti tega vprašanja in dejstva, da ga je treba rešiti v monarhiji, sicer se bo rešilo zunaj nje in proti njej. Franc Ferdinand se je s svojim belvederskim krogom na predvečer prve svetovne vojne zavzemal za trialistično preureditev takratne dualistične monarhije, s katero bi južni Slovani pod vodstvom Hrvatov dobili poleg Avstrije in Ogrske svojo državo. Pri tem je treba poudariti, da je v svojih prizadevanjih ostal razdvojen med načelom legitimnosti in reformno voljo, saj sta bila njegov končni cilj Velika Avstrija ter krepitev moči krone in centralnih državnih organov. ZAHVALA Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. A ostala je tišina, ki močno boli. Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega sina in brata MIHE LUNDER, se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, nam izrekli sožalje, tolažilne besede ter darovali cvetje in sveče. Zahvalo izrekamo vsem pripadnikom Slovenske vojske, elitni enoti Garde, Generalštabu Ljubljana in vojaškemu duhovniku. Posebno pa se zahvaljujemo njegovi drugi družini – vsem sovojakom in vodstvu BATOP/1BR za častno in spoštljivo slovo od našega dragega sina in brata. Kogar nosiš v srcu, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je... Družina Lunder Ana Brodnik, KIZC SV 49 razvedrilo GRŠKA ČRKA REKA V SEVERNEM IRANU RADIJ CIRKUŠKI UMETNIK, GLUMAČ ORGANI VIDA SLOVENSKI SOCIOLOG (MARKO) IZVLEČEK SNOVI AMATER. PETJE OB POSNETI GLASBI Fotografija: Bruno Toič POIŠČI PET RAZLIK Fotografija: arhiv Orkester SV nagradna križanka Informativno glasilo Izdajatelj in financer: Ministrstvo za obrambo Naslednja številka revije SV izide 20. julija 2015. STAR MOŠKI IRIDIJ RIMSKI BOG SMRTI Avtor: Vladimir Milovanović, NAJETO PERO ZELO GLASEN SMEH MESTO V PALESTINI ZGLED, IDEAL IZDELEK IZ TESTA HR. PEVKA JUVAN ŠTEVILO (OKRAJ.) VRSTA ŽITA IGRA S KARTAMI STRŽEN, SREDICA TVEGANA NAPOVED OTO VRHOVNIK IME VEČ PAPEŽEV Vojkova cesta 59, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1/471 26 62 Faks: +386 1/471 27 70 Elektronska pošta: [email protected] Urednica: Hana Souček Martinc VODNI ČLENONOŽEC PLATINA KRVOLOČNA ZVER Revija Slovenska vojska je prvič izšla 14. maja 1993. Na leto izide 12 številk revije. Prispevki, objavljeni v reviji, niso uradna stališča Ministrstva za obrambo. Nenaročenega gradiva ne vračamo. DIONIZOVA PALICA GR. BOG PASTIRJEV Novinarja: Nataša Oblak in Marko Pišlar TV-VODIT. MOLK POKRAJINA POKRAJINA V SZ. V SZ ITALIJI ITALIJI RAZVIJANJE REDKO ŽENSKO IME REKA V ETIOPIJI, PRITOK JEZERA TURKANA UDELEŽENEC VSTAJE PRVOTNI GR. BOG MORJA KAN. PEVEC COHEN PAVLIHA, ŠALJIVEC V IT. KOMEDIJI PIVO STARIH SLOVANOV JUNAK ENEIDE ČEŠ. PISAT. (LADISLAV) IZDELOV. SIRA AM. IGRAL. (CARY) GR. OTOK V SEV. EGEJSKEM MORJU INKOVSKI PRVA NEZNANKA VLADAR V MATE- PAK. POLIT. MATIKI UL HAK RDEČKAST MINERAL KALCEDON OPOMBA (OKRAJ.) ZAKRITJE SONCA BARVILO BRAVILO ZA ZAPISANJE PISANJE MESTO V INDIJI ŠOLSKA OCENA SINJSKA VITEŠ. IGRA MOJZESOV BRAT RDEČI KRIŽ GAN. DIPL. (KOFI) OBLASTA BAKTERIJA LESEN MOSTIČEK Fotograf: Bruno Toič PISATELJICA SVIT PREBIVAL. IZRAELA SLOVENSKI SLIKAR MEŠKO IVAN ŠPRAJC KRAJ MED KRAJ MED NAKLIM IN NAKLIM IN BREZJEM BREZJAMI TITAN Fotografija na naslovnici: Bruno Toič NADZORNIK Rešitev iz PREJŠNJE številke DEJAVNOST Lektoriranje: SSK MO Tajnica uredništva: Milena Topolovec Oblikovanje, prelom in tisk: Tiskarna Formatisk, d. o. o. Reševalcem nagradne križanke Pravilna rešitev gesla iz prejšnje številke: Naklada: 9700 izvodov PONOSNI NASE. Nagrade, anorak revije SV, prejmejo: – Boštjan Bradeško, Študljanska cesta 17, 1230 Domžale, – Uroš Gačnik, Zdenska vas 8, 1312 Videm - Dobrepolje, – Timotej Mijović, Partizanska cesta 47, 4220 Škofja Loka. Nagrajencem čestitamo. Pravilne rešitve tokratne križanke nam pošljite do srede, 8. julija 2015, na naslov: Uredništvo revije SV, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana. 50 SV Revija SV je članica Evropskega združenja vojaškega tiska (EMPA). Revija SV je tudi na družbenem omrežju facebook. SV 51 Bralna značka za odrasle v Slovenski vojski 2015 V sodelovanju s splošnimi knjižnicami Slovenije organiziramo v KIZC MORS bralno značko za odrasle in se tako pridružujemo širjenju bralne kulture in pismenosti med Slovenci. Z bralno značko za odrasle v Slovenski vojski vstopamo že četrto leto v aprilu, ki je zelo pomemben za knjigo, saj je 23. aprila svetovni dan knjige, ki ga organizira UNESCO. Preberite najmanj 5 knjig avtorjev s seznama*: pedi Skoraj ni te zemlje, 1. Branka Jurca: Rodiš se samo enkrat stopil sam: 2. Alenka Rebula: Globine, ki so nas rodile koder ne bi , jstne hiše 3. Patricija Peršolja: Najina poroka na pragu ro kot otrok 4. Miljenko Jergović: Oče še bila ko je hiša 5. Franjo Frančič: Otroštvo in dom ... 6. France Bevk: Grivarjevi otroci di) oraj ni pe Kuntner: Sk e on (T 7. Roald Dahl: Poba 8. Fran S. Finžgar: Leta moje mladosti 9. Anton Ingolič: Leta dozorevanja 10. Agota Kristof: Šolski zvezek 11. Heinrich Böll: Kaj bo iz tega fanta? ali Nekaj s knjigami 12. Richard McCann: Bil sem le majhen deček 13. Markus Zusak: Kradljivka knjig 14. Ivo Zorman: Oh, ta naša babica 15. Milan Petek Levokov: Skrivnost oblačne gore 16. Arto Paasilinna: Dedu za petami 17. Robert Fulghum: Vse, kar moram vedeti, sem se naučil v vrtcu 18. Feri Lainšček: Nedotakljivi 19. René Goscinny: Nikec 20. Zlata Filipović: Zlatin dnevnik – otroštvo v obleganem Sarajevu 21. Marija Vojskovič: Hiša št. 15 22. Ivan Ott: Ukradeno otroštvo Med navedenimi avtorji lahko izberete tudi druga njihova dela. Če med navedenimi predlogi ne najdete ustrezne knjige, še posebno to velja za tiste, ki ste na misiji in nimate možnosti dostopa do knjižnic, izberite tisto, kar imate na voljo. Knjige od številke 16 do 22 so dostopne v KIZC MORS v Ljubljani, Mariboru in Vipavi. Knjige, ki niso dostopne v KIZC MORS, lahko najdete v drugih javnih knjižnicah oziroma vam jih lahko mi naročimo prek naše medknjižnične izposoje, če se oglasite v KIZC MORS v Ljubljani ali Mariboru. * Rok za oddajo izpolnjenih obrazcev je 9. november 2015. Zloženko z obrazcem lahko dobite v knjižnici KIC MORS v Ljubljani, knjižnici Kadetnice v Mariboru in knjižnici Vojašnice Vipava oziroma na spletni strani http:// dk.mors.si/info/. Dodatne informacije: knjižni svetovalec Miroslav Nidorfer, prof., bibliotekarski spec. elektronski naslov: [email protected] telefon v knjižnici: 02/449 51 89 Knjižnično-informacijski založniški center MORS
© Copyright 2024