1. No category

EVROPSKA
KOMISIJA
Bruselj, 10.2.2016
C(2016) 871 final
PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 10.2.2016
naslovljeno na Helensko republiko
o nujnih ukrepih, ki bi jih morala Grčija sprejeti zaradi ponovne vzpostavitve predaj v
skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013
SL
SL
PRIPOROČILO KOMISIJE
z dne 10.2.2016
naslovljeno na Helensko republiko
o nujnih ukrepih, ki bi jih morala Grčija sprejeti zaradi ponovne vzpostavitve predaj v
skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013
EVROPSKA KOMISIJA JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 292 Pogodbe,
ob upoštevanju naslednjega:
(1)
Države članice so leta 2011 začasno ustavile predaje prosilcev za mednarodno zaščito
v skladu z Uredbo (EU) št. 603/2013 (v nadaljnjem besedilu: dublinska uredba) po
sodbah Evropskega sodišča za človekove pravice in Sodišča Evropske unije1, v katerih
so bile ugotovljene sistemske pomanjkljivosti grškega azilnega sistema, ki bi lahko
pomenile kršitev temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito, ki so jih države
članice predale Grčiji v skladu z Uredbo (ES) št. 343/20032.
(2)
Po razglasitvi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi M.S.S. proti
Belgiji in Grčiji leta 2011 je Odbor ministrov Sveta Evrope spremljal stanje v Grčiji na
podlagi poročil o napredku, ki jih mora Grčija predložiti kot dokaz, da izvršuje sodbo,
in na podlagi dokazov nevladnih organizacij in mednarodnih organizacij, ki delujejo v
Grčiji, kot je Urad Visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR).
(3)
Grčija se je zaradi sodbe v zadevi M.S.S. zavezala k reformi svojega azilnega sistema
na podlagi nacionalnega akcijskega načrta za azilno reformo in upravljanje migracij, ki
je bil predstavljen avgusta 2010 in revidiran januarja 2013 (v nadaljnjem besedilu:
grški akcijski načrt).
(4)
Poleg tega so grški organi leta 2011 prosili Evropski azilni podporni urad (EASO), naj
Grčiji zagotovi nujno podporo za obravnavo resnih pomanjkljivosti grškega azilnega
sistema. EASO je zagotovil operativno podporo v obdobju od 1. aprila 2011 do
31. decembra 2014. V tem obdobju so napotene podporne skupine za azil Grčiji
pomagale pri ustanovitvi treh novih služb ter pri sprejemu ranljivih oseb, obravnavi
nerešenih vlog za mednarodno zaščito (zlasti na drugi stopnji) in krepitvi zmogljivosti
za črpanje sredstev Evropske unije. Grčija je 4. decembra 2014 uradu EASO
predložila novo zahtevo za posebno podporo, ki je zdaj zagotovljena do konca
maja 2016.
(5)
Komisija je zaradi razmer v Grčiji proti tej državi začela tudi številne postopke za
ugotavljanje kršitev, med drugim glede nezadostnega dostopa do azilnega postopka,
nezadostnih zmogljivosti in slabih pogojev za sprejem, tudi v objektih za pridržanje,
nejemanja prstnih odtisov migrantov z neurejenim statusom in prosilcev za azil,
neustrezne obravnave mladoletnikov brez spremstva in pomanjkanja ustrezne pravne
pomoči v pritožbenih postopkih. To priporočilo ne posega v katere koli tekoče ali
1
2
SL
M.S.S. proti Belgiji in Grčiji (vloga št. 30696/09) in N. S. proti Secretary of State for the Home Department,
združeni zadevi C-411/10 in C-493/10.
UL L 50, 25.2.2003, str. 1 (ki jo je nadomestila Uredba (EU) št. 604/2013, UL L 180, 29.6.2013, str. 31).
2
SL
prihodnje postopke za ugotavljanje kršitev, ki jih Komisija lahko začne v zvezi z
vprašanji iz tega priporočila.
(6)
Hkrati je Komisija sprejela usklajene ukrepe za pomoč pri odpravi pomanjkljivosti
grškega azilnega sistema. Komisija je spremljala, kako je Grčija izvajala ukrepe,
predvidene v grškem akcijskem načrtu, ter zagotavljala finančno in tehnično podporo s
posebnim poudarkom na, med drugim, ukrepih za obravnavo pomislekov, navedenih v
postopkih za ugotavljanje kršitev, ki so bili uvedeni proti njej. Svetu je bil
oktobra 20143 predložen delovni dokument služb Komisije, ki je vseboval oceno
izvajanja grškega akcijskega načrta in izpostavil preostale pomanjkljivosti grškega
azilnega sistema, ki jim je bilo nemudoma treba nameniti pozornost.
(7)
Komisija je na rednih ad hoc sestankih skupine „prijatelji Grčije“ (Friends of Greece),
ki ji sama tudi predseduje, tesno sodelovala z vsemi zainteresiranimi državami
članicami in Norveško. Ta skupina je forum za izmenjavo informacij o stanju izvajanja
grškega akcijskega načrta, ki med drugim omogoča, da zainteresirane države članice
predlagajo praktične ukrepe sodelovanja. Nazadnje se je sestala 27. februarja 2015. Da se
zagotovi razpoložljivost posodobljenih informacij o stanju na terenu, sodelujejo tudi
EASO, Evropska agencija za zunanje meje (Frontex), UNHCR in Mednarodna
organizacija za migracije (IOM),
(8)
Grčiji so bila za obdobje 2014–2020 dodeljena znatna sredstva Evropske unije kot
pomoč pri nacionalnih ukrepih na področju azila in migracij. V okviru Sklada za azil,
migracije in vključevanje ji je bilo dodeljenega skupaj 294,5 milijona EUR, v okviru
Sklada za notranjo varnost – meje in vizumi pa skupaj 214,8 milijona EUR. Nadaljnjih
133 milijonov EUR je bilo Grčiji od leta 2014 dodeljenih v okviru nujne pomoči.
Poleg tega je Grčija v obdobju 2008–2013 prejela znatna sredstva v okviru
Evropskega sklada za begunce, vključno s sredstvi nujne pomoči v skupni višini prek
50,6 milijona EUR.
(9)
Razmere, s katerimi se sooča Grčija, so se občutno poslabšale zaradi močnega
povečanja števila prihodov migrantov v letu 2015, ki je izjemno obremenilo grške vire
in zmogljivosti za obravnavo množičnega pritoka migrantov iz držav zunaj Evropske
unije, številni od katerih verjetno potrebujejo mednarodno zaščito. V letu 2015 je na
grške otoke prispelo več kot 868 000 migrantov z neurejenim statusom, kar je
povzročilo migracijsko in humanitarno krizo, kot je doslej še ni bilo, ki zahteva nujno
ukrepanje.
(10)
Komisija je maja 2015 predstavila evropsko agendo o migracijah4 in Svet je
14. septembra 2015 sprejel sklep o premestitvi 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo
mednarodno pomoč, iz Italije in Grčije, od tega 16 000 iz Grčije5. Svet je
22. septembra 2015 sprejel sklep o premestitvi nadaljnjih 120 000 oseb iz Italije in
Grčije, med njimi vsaj 50 400 oseb iz Grčije6. Skupaj naj bi se v skladu s tema dvema
sklepoma Sveta v obdobju dveh let tako premestilo vsaj 66 400 oseb7.
(11)
Septembra 2015 se je v Grčiji in Italiji začelo izvajanje pristopa žariščnih točk ob
podpori Komisije, agencije Frontex, urada EASO in Europola. Komisija je
29. septembra 2015 sprejela sporočilo, v katerem je predstavila takojšnje operativne,
proračunske in pravne ukrepe v okviru evropske agende o migracijah ter pozvala k
3
4
5
6
7
SL
SWD(2014) 316 final.
COM(2015) 240 final.
UL L 239, 15.9.2015, str. 146.
UL L 248, 24.9.2015, str. 80.
UL L 248, 24.9.2015, str. 80 in UL L 239, 15.9.2015, str. 146.
3
SL
celoviti uvedbi programa premestitve in podpornih skupin za upravljanje migracij, ki
delujejo na žariščnih točkah. Grčija je v ta namen 1. oktobra 2015 Svetu predstavila
časovni načrt za izvajanje programa premestitev in žariščnih točk, v katerem je
opredelila nekatere ukrepe, ki jim je treba nameniti prednostno obravnavo, da se
zagotovi izvajanje dogovorjenih še neizvršenih ukrepov na področju azila in sprejema.
(12)
Po zasedanju evropskih voditeljev dne 25. oktobra 2015 se je Grčija zavezala, da bo
do konca leta 2015 povečala zmogljivosti za sprejem na 30 000 mest ter da bo
subvencije za najemnino in program družin gostiteljic ob podpori UNHCR zagotovila
vsaj dodatnim 20 000 osebam. Teh skupaj 50 000 namestitvenih mest je namenjenih
zadovoljitvi potreb glede sprejema tako migrantov z neurejenim statusom kot
prosilcev za azil v Grčiji, vključno s tistimi, ki bi lahko bili upravičeni do premestitve
v druge države članice.
(13)
Odbor ministrov Sveta Evrope je na seji 8. in 9. decembra 2015 ocenil izvrševanje
sodbe v zadevi M.S.S. Pozdravil je ustanovitev novega upravnega organa za
priseljevanje, se seznanil s povečanjem namestitvenih zmogljivosti za prosilce za azil
in načrtovanim nadaljnjim povečanjem ter pristojne organe pozval k zagotovitvi
trajnostnega in nemotenega delovanja odprtih sprejemnih objektov ter k zagotavljanju
storitev, ki izpolnjujejo ustrezne standarde. Pristojne organe je odločno pozval, naj si
še naprej prizadevajo izboljšati življenjske razmere vseh prosilcev za azil, še zlasti pa
mladoletnikov brez spremstva8.
(14)
Komisija je 15. decembra 2015 sprejela sporočilo o napredku delovanja žariščnih točk
v Grčiji, v katerem je bilo predstavljeno dogajanje v Grčiji zvezi z vzpostavitvijo
programa žariščnih točk na egejskih otokih9. V tem poročilu so bile izpostavljene nove
zaveze Grčije in UNHCR za povečanje sprejemnih zmogljivosti, vendar je bila
poudarjena tudi potreba, da Grčija razširi sprejemne zmogljivosti na žariščnih točkah
in na celini, zlasti za mladoletnike brez spremstva in ranljive osebe.
(15)
V okviru reform Grčije v skladu z njenim akcijskim načrtom (2010–2014) je njen
azilni sistem doživel nekaj znatnih izboljšav. Ustanovljene so bile tri nove upravne
službe, neodvisne od grške policije: služba za prvi sprejem, pritožbeni organi
(ustanovljeni leta 2011, vendar trenutno ne delujejo) in azilna služba (od leta 2013).
Materialni pogoji v centrih za sprejem in pridržanje so se od leta 2011 nekoliko
izboljšali in nekateri objekti za pridržanje, v katerih so vladali najslabši pogoji, so bili
zaprti. Vendar so potrebna dodatna prizadevanja Grčije za zagotovitev, da njen azilni
sistem deluje popolnoma v skladu z zahtevami zakonodaje Unije.
(16)
Grška azilna služba ima sedem delujočih regionalnih uradov v Atiki, na Lezbosu, v
severnem Evrosu, južnem Evrosu, na Rodosu in v Solunu, vključno z regionalnim
azilnim uradom na otoku Samos, ki je bil odprt leta 2016. Dejavne so tudi tri azilne
enote na območjih Amygdaleze, Patrasa in Ksantija, ki obravnavajo prošnje za
mednarodno zaščito, ki jih podajo zadržani migranti z neurejenim statusom. Da bi bili
ti uradi in enote v celoti operativni, je potrebno zagotoviti ustrezno osebje. Grški
organi so se poleg tega zavezali odpreti skupno 13 regionalnih azilnih uradov. Grčija
mora še dokončati ustanovitev vseh preostalih regionalnih azilnih uradov, kot je
predvideno v načrtu za premestitev za leto 2015, in zanje zagotoviti primerno osebje,
da bi omogočili učinkovit dostop do azilnih postopkov v celotni državi.
8
1 243. zasedanje Odbora ministrov Sveta Evrope (8. in 9. decembra 2015).
COM(2015) 678 final, 15.12.2015.
9
SL
4
SL
(17)
Sprejemne zmogljivosti za prosilce za azil v Grčiji so se sicer nekoliko povečale,
vendar še niso zadostne. Grčija bi morala zagotoviti, da pogoji za sprejem v odprti in
zaprti sprejemni nastanitveni infrastrukturi, vključno s psihosocialno pomočjo in
dostopom do ustrezne zdravstvene nege in oskrbe, ustrezajo zahtevanim standardom v
skladu z ustrezno zakonodajo Unije, zlasti z Direktivo 2013/33/EU o pogojih za
sprejem10, ter da se stalno vzdržujejo. Grčija bi morala tudi zagotoviti vzdržnost
pogojev za sprejem z ustreznim financiranjem iz nacionalnega proračuna ali, kolikor je
to mogoče, iz dodeljenih sredstev EU.
(18)
Da bi prosilcem za azil zagotovili dostop do učinkovitega pravnega sredstva je Grčija
ustanovila pritožbeni organ, odgovoren za delovanje pritožbenih odborov, ki so
pristojni za obravnavo pritožb proti prvostopenjskim zavrnilnim odločitvam azilne
službe. Konec septembra 2015 je odbor za pritožbe prenehal delovati, ker se je njegov
mandat iztekel, zaradi česar se pritožbe na prvostopenjske odločitve o zavrnitvi sicer
lahko vloži, vendar jih ni mogoče obravnavati. Zato trenutno v praksi ni dostopa do
sistema učinkovitih pravnih sredstev. Ta položaj ogroža tudi učinkovito izvajanje
postopka premestitve v primerih, kadar prosilec vloži pritožbo zoper odločitev o
predaji ali premestitvi.
(19)
Trenutno številni prosilci za azil ne prejmejo potrebne brezplačne pravne pomoči, ki bi
jim v skladu s pravili EU omogočila vložitev pritožbe proti prvostopenjski odločitvi o
azilu. Ustrezne določbe Direktive Sveta 2013/32/EU11 še niso bile prenesene v
nacionalno zakonodajo ali se še ne izvajajo.
(20)
Pri postopkih za prepoznavanje ranljivih oseb so bile v Grčiji dosežene izboljšave.
Azilna služba je v sodelovanju z uradoma EASO in UNHCR vzpostavila postopek
pregledovanja, katerega cilj je prepoznavanje ranljivih prosilcev, kot so mladoletniki
brez spremstva, da se jim med postopkom zagotovi podpora. Glede mladoletnikov
brez spremstva Grčija poroča, da se prepoznavanje in ocenjevanje starosti
mladoletnikov brez spremstva opravlja v okviru postopka prvega sprejema in azilnega
postopka. Poleg tega se trenutno vzpostavlja postopek za obravnavo mladoletnikov
brez spremstva s strani grške policije, službe za prvi sprejem in azilne službe.
(21)
Sistemu skrbništva za mladoletnike brez spremstva bi bilo treba nameniti dodatno
pozornost, saj javni tožilci, ki so imenovani za zastopanje mladoletnikov, nimajo
potrebnih sredstev za obravnavo številnih zadev, ki so jim posredovane, pri čemer ni
na voljo nobena institucija ali organ, na katerega bi se tožilci lahko obrnili za
imenovanje stalnih skrbnikov. Treba bi bilo sprejeti tudi konkretne ukrepe za
zagotovitev, da se vse mladoletnike brez spremstva takoj preda posebnim
namestitvenim centrom in da jim pomaga specializirano osebje.
(22)
Začasna ustavitev predaj Grčiji na podlagi dublinske uredbe od leta 2011 je znatno
oslabila učinkovitost delovanja dublinskega sistema v Evropski uniji. Nezmožnost
izvajanja takih predaj tudi spodkopava učinkovitost ukrepov premestitev, sprejetih v
korist Grčije septembra 2015, zlasti ker odpravlja eno glavnih spodbud za migrante, da
se sekundarno ne odpravijo v druge države članice.
(23)
Grčija je sprejela pomembne ukrepe za izboljšanje delovanja svojega azilnega sistema,
vendar pomanjkljivosti ostajajo. Grčija bi morala zato brez odlašanja izvesti vse
potrebne ukrepe za ponovno vzpostavitev predaj v skladu z dublinsko uredbo, zlasti za
zagotovitev, da bi osebe, predane v skladu z dublinsko uredbo, uživale vse pravice, do
10
UL L348, 24.12.2008, str. 98 in UL L 180, 29.6.2013, str. 80.
UL L180, 29.6.2013, str. 60.
11
SL
5
SL
katerih so upravičene v skladu s pravnim redom EU o azilu, vključno z dostopom do
učinkovitega pravnega sredstva zoper zavrnilno odločitev glede prošnje za
mednarodno zaščito, in bi jim bili na voljo ustrezni pogoji za sprejem.
(24)
To priporočilo opredeljuje glavne ukrepe, ki bi jih morala sprejeti Grčija v zvezi s
preostalimi pomanjkljivostmi.
(25)
Oceno, ali pogoji državam članicam omogočajo ponovno vzpostavitev posameznih
predaj Grčiji v skladu z dublinsko uredbo, naj bi pomagalo oblikovati redno poročanje
Grčije o napredku pri izvajanju teh ukrepov ter drugi pomembni elementi, vključno z
morebitnimi poročili urada UNHCR in drugih relevantnih organizacij, ob upoštevanju
dejstva, da bi morali število predaj in kategorije predanih oseb ustrezati doseženemu
napredku.
(26)
Ob morebitni ponovni vzpostavitvi predaj v skladu z dublinsko uredbo bi morali
upoštevati tudi dejstvo, da Grčija še vedno vsakodnevno sprejme veliko število
potencialnih prosilcev za azil, ter preprečiti, da bi se Grčiji naložilo nevzdržno breme.
(27)
Odločitev o ponovni vzpostavitvi predaj je v izključni pristojnosti organov držav
članic pod nadzorom sodišč, ki v zvezi z razlago dublinske uredbe lahko predložijo
predloge za sprejetje predhodne odločbe pri Sodišču Evropske unije.
PRIPOROČA:
(1)
Grčija bi morala zagotoviti, da pogoji sprejema prosilcev za mednarodno zaščito v
Grčiji ustrezajo standardom, ki jih določa Direktiva Sveta 2013/33/EU12.
(2)
Grčija bi morala sprejeti potrebne ukrepe, da se na celotnem ozemlju Grčije zagotovi
učinkovit dostop do azilnega postopka, in sicer z ustanovitvijo vseh 13 regionalnih
azilnih uradov in njihovim vzdrževanjem. Regionalni uradi azilne službe bi zlasti
morali imeti dovolj osebja, da bi bili v celoti operativni in zmožni obravnavati vse
prošnje za azil. Potrebne človeške vire bi bilo treba izračunati ob upoštevanju števila
prošenj za azil v Grčiji v zadnjem letu. V ta namen bi bilo treba nemudoma
dokončno izpeljati potrebne postopke zaposlovanja.
(3)
Grčija bi morala zagotoviti, da so pritožbeni odbori popolnoma delujoči in imajo
dovolj osebja, tako da zagotavljajo učinkovito pravno sredstvo zoper vse upravne
odločitve v zvezi s prošnjami za mednarodno zaščito ter da zaključijo obravnavo
vseh nerešenih zahtevkov za sodno presojo upravnih odločitev v zvezi s prošnjami za
mednarodno zaščito v najkrajšem možnem času, vsekakor pa do konca leta 2016.
(4)
Grčija bi morala zagotoviti, da se vsem prosilcem za azil zagotovi potrebna pravna
pomoč v postopkih za sodno presojo upravnih odločitev v zvezi s prošnjami za
mednarodno zaščito v skladu z zahtevami prava EU ter da se hitro sprejme in začne
izvajati zakonodajni okvir za zagotavljanje pravne pomoči.
(5)
Grčija bi morala zagotoviti, da se sedanje strukture v Grčiji za prepoznavo in
obravnavo ranljivih prosilcev, vključno z mladoletniki brez spremstva, uskladijo s
standardi, ki se zahtevajo v okviru pravnega reda EU na področju azila ter zlasti v
členih od 21 do 25 Direktive Sveta 2013/33/EU in v členu 25 Direktive Sveta
2013/32/EU. To pomeni, da bi morala Grčija zagotoviti vzpostavitev potrebnega
12
SL
UL L 180, 29.6.2013, str. 80.
6
SL
pravnega okvira in njegovo izvajanje v celoti, tako da se zagotovi ustrezno
upoštevanje potreb ranljivih oseb, vključno z mladoletniki brez spremstva, zlasti
glede nastanitve in skrbništva.
(6)
Grčija bi morala zagotoviti, da bo vseh 50 000 sprejemnih mest, ki se jih je Grčija
zavezala vzpostaviti do konca leta 2015 v sodelovanju z uradom UNHCR, čim prej v
celoti uporabnih, poleg tega pa bi moralo biti na voljo tudi ustrezno financiranje za
neprekinjeno zagotavljanje osnovnega vzdrževanja in storitev, kot sta oskrba s hrano
in komunalna ureditev.
(7)
Grčija bi morala zagotoviti, da načrtovanje sredstev EU in sredstva iz nacionalnega
proračuna omogočijo izvajanje teh priporočil.
Poročanje o sprejetih ukrepih
(8)
Od Grčije se zahteva, da o sprejetih ukrepih za izvajanje prednostnih ukrepov,
opredeljenih v tem priporočilu, Komisiji poroča do 4. marca 2016, zatem pa enkrat
mesečno.
V Bruslju, 10.2.2016
Za Komisijo
Dimitris AVRAMOPOULOS
Član Komisije
SL
7
SL