1. No category

Šolsko leto 2015/2016, številka 1
PUŠČICA
O KULTURI
Kulturno je, da smo prijazni drug
do drugega. Kultura je to, da se
ne pretepamo, ne govorimo grdih
besed in imamo spoštljiv odnos
do drugih. Kultura je, če učiteljica
kaj reče in jo poslušamo.
Lana Rakovič, 1. a
To pomeni, da se lepo obnašaš in
da pri mizi ne cmokaš. H kulturi
sodi tudi, da bereš knjige in greš v
gledališče. Ter da si tiho, ko nekdo govori.
Lucija Centner Žiger, 1. a
Kultura je, da gremo v knjižnico in
da vrnemo knjige na isto mesto,
kjer smo jih vzeli. Da zapremo
vrata za seboj in da se lepo obnašamo.
Patrick Skrober, 1. a
Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni in državni praznik v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo 8. februarja, na
obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta
Prešerna. Na osrednji državni proslavi podelijo Prešernove
nagrade in nagrade Prešernovega sklada, ki so najvišja priznanja Republike Slovenije za dosežke na področju umetnosti. Prešernovo nagrado prejmejo ustvarjalci, ki so z vrhunskimi umetniškimi dosežki ali življenjskim opusom trajno
obogatili slovensko kulturno zakladnico; posameznik jo praviloma lahko prejme le enkrat. Nagrado Prešernovega sklada prejmejo ustvarjalci za pomembne umetniške dosežke, ki
so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice.
Letos je prejel glavno Prešernovo nagrado za življenjsko delo
pisatelj in naš someščan, gospod Tone Partljič. Njegova dela
že vrsto let uvrščamo na sezname za domače branje, učenci
pa jih prav radi prebirajo tudi za bralno značko. Tisti, ki še
berejo radi. A teh je vse manj, o čemer smo klepetali tudi z
letošnjim nagrajencem, ko nas je pred leti obiskal. Njegov
obisk in klepet je bil nagrada za mlade bralce ob zaključku
Prežihove bralne značke. To je bilo pred leti, ko o upadu branja za užitek in veselje še nismo tako odprto govorili. Prihaja
nova generacija otrok, tehnološko naprednejših, a kar preveč nepotrpežljivih za dolge popisane liste. Če pobrskamo
po uradnih statističnih podatkih, ti pravzaprav niso tako slabi (podatki zajemajo vse Slovence in ne le mladine), in zagotavljajo, da bralna kultura pri nas ne upada vse od 70-tih let.
A vendar omenjeno dejstvo ni ravno vzpodbudno, saj nas po
številu prebranih knjig prekašajo bralci več kot polovice
evropskih držav, pa tudi ameriški bralci, če brskamo po svetovnih podatkih. Brati bi torej morali več. Starejši bralci kot
vzor in mladi z in za njimi.
Branje je lahko velik užitek, ki v mladi družini plete vezi med
družinskimi člani, ki sprošča in odpira vrata v različne domišljijske svetove, ki nam predstavlja neznano, bogati, veseli,
zabava in pomirja. Ki iz zavozlanega klopčiča obveznosti izbrska nitko spokojnosti in miru, da branje postane meditacija in čas po branju čas za premislek.
Polona Zgaga, prof.
PUŠČICA
V TEJ ŠTEVILKI
Državno tekmovanje v hitrem branju………...…………………………3
Božično-novoletni sejem………………….……………………………………...6
Pasti mladostništva - Sončkov dan.…...……………………………….….7
Besedo imajo prvošolci……………………...……………………………………..8
Naravoslovna učilnica na prostem...…………………………...…….…..9
Astronomska zgodba……….……………………..…………………………….….10
V gledališču…………………………………………………………………...…..….….11
Kljub pomislekom mi je uspelo…………………………………………….….12
Uspešen mlad športnik……….………………………………….………….……..12
Šola malo drugače………………..…………………………………………….…….13
Literarno-likovne strani……………………………………………...…………..15
Zahvala……………...……………………..…………………………………………………29
Puščica, šolski časopis
OŠ Tabor 1 Maribor
Šolsko leto 2015/2016
Uredila: Barbara Vindiš, prof.
Avtorica slike na naslovnici:
Katja Kokol, 2. a
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 3
DRŽAVNO TEKMOVANJE V HITREM BRANJU
V soboto, 16. januarja 2016, je na naši šoli potekalo 2. državno tekmovanje v
hitrem branju HIBRA. Na državno tekmovanje se je od prijavljenih 211
tekmovalcev, ki so se pomerili na regijskih tekmovanjih, uvrstilo 36 tekmovalcev.
Tekmovanje se je začelo s
kratkim kulturnim uvodom,
kateremu so sledili nagovori
podžupana Mestne občine
Maribor, gospoda Zdravka Luketiča, ravnateljice naše šole,
gospe Jožice Rapac, in soorganizatorice tekmovanja, gospe
Vanje Jus. Sledilo je tekmovanje.
Tekmovalci so tekmovali v
branju treh člankov, ki so bili
tematsko zelo različni in so
zahtevali visoko stopnjo koncentracije. Vse tri članke so
morali prebrati v hitrem tempu
in kasneje odgovoriti na zastavljena vprašanja. Raven
razumevanja je morala biti
vsaj 60 %, sicer se tekmovalčev rezultat ni upošteval.
Tekmovalci so tekmovali v
dveh kategorijah: OTROCI in
JUNIOR.
Po tekmovalnem delu je sledila malica in
počitek. Tekmovalci pa so seveda nestrpno
čakali na rezultate. Ena izmed tekmovalk nam
je medtem zaupala svoje občutke.
Kakšen se ti je zdel uvodni del?
Bilo je super, da nismo takoj, ko smo prišli,
začeli tekmovati, saj smo se lahko tudi psihično pripravili na tekmovanje. Všeč pa mi
je tudi, da je prišel župan Mestne občine
Maribor, saj je s tem izkazal spoštovanje in
pa seveda podporo.
Kaj meniš o organizaciji tekmovanja?
V redu, super je.
Kakšne so se ti zdela besedila, ki ste jih
morali prebrati?
Na začetku je bilo težko, potem pa sem dobila nek ritem in je bilo vedno lažje.
Ali te je bilo pred tekmovanjem kaj strah?
Ja, seveda me je bilo.
Misliš, da boš dosegla dober rezultat?
No, ja, bomo videli, kaj bo.
Tjaša Penica,
OŠ Šmarno pri Slovenj Gradcu
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 4
Tekmovanje je imelo formalni
in neformalni, družabni del. V
neformalnem delu so potekala družabna tekmovanja v naslednjih disciplinah:
- ČRKOVANJE IZ PARKETA
- ŽIVE ČRKE
- TEKMOVANJE V
ČRKOVANJU
Rezultati tekmovanja
V kategoriji OTROCI je prvo
mesto zasedla Maja Špegelj iz
Osnovne šole Frana Roša z
bralno hitrostjo 395 besed na
minuto, drugo mesto je zasedla Lara Kuhar iz Osnovne šole Fokovci, s prebranimi 394
besedami na minuto, tretje
mesto pa učenec naše šole,
Erazem Cokan Jus, ki je bral s
povprečno hitrostjo 390 be-
sed na minuto.
V kategoriji JUNIOR je prvo
mesto dosegla učenka naše
šole, Brina Poropat, ki je postavila nov državni rekord, kateri sedaj znaša 1874 prebranih besed na minuto. Odlično!
Drugo mesto je zasedel prav
tako učenec naše šole, Andrej
Banjanin, s prebranimi 1141
besedami na minuto. In ne
boste verjeli, tudi tretje mesto
je osvojil učenec naše šole,
Gašper Dimnik, s 1022 prebranimi besedami na minuto.
Najboljši v posameznih kategorijah so prejeli pokale, priznanja, knjižno nagrado in
spominsko majico.
Ponosni na naše tekmovalce
- ''bravo, naši hitri bralci!''
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 5
Poklepetali sva z najhitrejšimi bralci, Brino, Andrejem in Gašperjem. Preberite nekaj utrinkov
pogovora.
Brina, glede na to, da si v eni minuti prebrala
1874 besed in s tem podrla državni rekord, si
verjetno z rezultatom zelo zadovoljna?
Ja, zelo sem zadovoljna.
Kaj misliš, da je k temu rezultatu pripomoglo?
Verjetno to, da v prostem času veliko berem. V
letošnjem šolskem letu sem prebrala že približno
20 knjig.
Razen tega, da veliko bereš, ali se ukvarjaš še s
čim?
Ja, treniram atletiko, v kateri uživam.
Kaj pa šola? Ali imaš najljubši predmet?
Ja, seveda imam. To sta šport in slovenščina.
Brina Poropat, 7. b
Gašper, kako pa si se ti odrezal na tekmovanju?
Mislim, da odlično. Osvojil sem 3. mesto in v minuti prebral 1022 besed.
Vse čestitke. Kateri pa je tvoj najljubši predmet?
Rad imam tuje jezike, še posebej angleški jezik,
ter šport.
Ali tudi prosti čas nameniš športu?
Ja, že eno leto se ukvarjam z namiznim tenisom,
kjer se prav tako udeležujem tekmovanj.
Andrej, tako kot Brina si tudi ti dosegel
odlične rezultate. Usvojil si 2. mesto, a
še vedno ne vemo, koliko besed si prebral.
Prebral sem 1141 besed v minuti.
Odlično. Zanima naju, v katero srednjo
šolo se nameravaš vpisati.
Razmišljam o prvi ali drugi gimnaziji,
tam bi dopolnjeval svoje znanje in se
lažje odločil za poklic.
Ko si že omenil poklic. Ali si o tem že
kaj razmišljal?
Želim poskusiti več poklicev, in si
kasneje izbrati tistega, ki me bo najbolj
veselil.
Pa tvoj najljubši predmet?
Najraje imam šport in geografijo.
Kaj počneš v prostem času?
Ukvarjam se s karatejem in se sproščam ob glasbi, ki jo igram na klarinet.
Andrej Banjanin, 7. b
Gašper Dimnik, 7. a
Novinarki:
Katja Horvatič, 7. a
in Nikolina Pelemiš, 7. b
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 6
BOŽIČNO-NOVOLETNI SEJEM
Z obiskovalci sejma so se pogovarjale mlade novinarke, Zala Šenveter, Zarja
Romih Jelenc, Brina Poropat in Nikolina Pelemiš. Zanimalo jih je njihovo mnenje o sejmu ter o ponudbi izdelkov. Vprašale pa so jih tudi, ali bi sami, če bi
imeli možnost, na sejmu kaj spremenili.
Tu je carsko. Všeč so mi
stojnice z igračami ter
srečolov. Prišel sem z mamo, tatijem in sestro. Kupil sem srečke. Prihodnje
leto predlagam več okraskov in glasbe.
Jakob Šenveter, 1. b
Danes se mi tukaj zdi
lepo. Od vsega mi je
najbolj všeč srečelov.
Tukaj sem z družino.
Za zdaj sem kupila
samo srečke. Sejem bi
lahko popestrili še z
glasbo.
Jana Radakovič, 7. b
Sejem se mi zdi v redu,
saj imajo dobre stvari.
Všeč mi je srečelov, zaradi dobrih nagrad. Kupil
nisem še nič , saj sem se
najprej družil s svojimi
bivšimi sošolci. Menim
pa, da bi lahko bilo na
voljo več srečk.
Lan Malek, sedmošolec
Vzdušje je ta pravo … drugače pa je fajn, da lahko poskusimo delati z denarjem. Kot
vsako leto je tudi letos tukaj
odlično. Kupili sva piškote,
adventni venček in pa langušo.
Anteja Garmut
in Tijana Krasić, osmošolki
Tukaj je res odlično. Prišla
sem z družino. Všeč so mi vse
stojnice, izstopa pa tista z
marmelado. Ogledala sem si
stojnice, sedaj pa grem v napad (smeh). Spremenila ne bi
ničesar.
gospa Nataša Šerbinek
Sejem je super, zaradi dobre organizacije. Najbolj všeč so mi venčki, ker so
zelo lepo narejeni. Danes sem že kupil
dvojne kekse. Lahko bi bilo še več venčkov, saj so se zelo hitro prodali.
gospod Dušan Zidarič
Moje mnenje o sejmu je zelo dobro. Vsega je veliko, tudi veselja. Meni je najbolj
všeč stojnica z okraski in tista s hrano.
Kupila sem gibanico in kekse. Za prihodnje nimam nobenega predloga, saj je vsega dovolj. Čestitam vsem učiteljem in
učencem, ki so sodelovali, za odlično
organizacijo.
gospa Vera Kumperščak
Letošnja otvoritev se mi je zdela čudovita, otroci
so zelo lepo peli in plesali. Sejem je zelo dobra
priložnost, da otroci predstavijo svoje izdelke in
spoznajo prodajni proces ter delo z ljudmi.
Hkrati pa pridobijo tudi nekaj sredstev. Ponudba
na sejmu je res pestra. Sama sem kupila adventni venček, knjigo, vazo in nekaj za pod zob.
Sejem bom tudi v prihodnje z veseljem obiskala.
gospa Ivana Ristić Pelemiš
Na sejmu mi je bila všeč pestra ponudba. Najbolj zanimiv del sejma
se mi zdi srečelov, saj se vedno dobi kaj zanimivega. Morda bi se
želel kdo preizkusiti v ročnih spretnostih, zato predlagam kotiček,
kjer bi lahko obiskovalci kaj izdelali. Vse je bilo zanimivo na svoj
način. Drugo leto bom z veseljem spet prišel.
Art Romih Jelenc, četrtošolec
Všeč mi je predvsem zaradi tega, ker so se
učenci in učitelji potrudili izdelati čudovite
izdelke. V spominu mi najbolj ostaja stojnica z adventnimi venčki. K sejmu ne bi ničesar dodajala, saj je bilo vse »na svojem mestu«. Veselim se že naslednjega božičnonovoletnega sejma.
gospa Petra Romih
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 7
PASTI MLADOSTNIŠTVA - SONČKOV DAN
Letošnji otroški parlament poteka pod geslom Pasti mladostništva. 20. janjuarja 2016
smo izvedli dan dejavnosti,
Sončkov dan. Učenci od 1. do
9. razreda so imeli organizirane aktivnosti, povezane z aktualno temo. Mlajši učenci so
se s temo spoznali preko socialnih iger. Medvrstniške odnose so gradili na sodelovanju in
skupinskem delu. Starejši
učenci so spoznavali pasti interneta, reklam, spletnih klepetalnic, omrežij, drog in alko-
hola. Risali so svoje »selfije« in
na komičen način prikazovali
odnos do teh pasti. Med nas
smo povabili tudi različne
goste, go. Danijelo Pečanac,
go. Tanjo Veber (MKC Mb),
društvo Portret ter organizacijo safe.si, kateri se iskreno
zahvaljujemo za kvalitetno izvedbo predavanj in delavnic.
Na šolskem parlamentu smo
izbrali mlade parlamentarke,
ki bodo našo šolo zastopale
na regijskem otroškem parlamentu, v prihodnjem mesecu.
To so: Anja Šegula (9. a), Aleksandra Vujanović (9. b), Kaja
Blažka Bozi in Marisa Zorec
(6. a). Spoznali smo, da je družba, v kateri živimo, družba
tveganja in nenehnih pasti, ki
pretijo na nas. Zato je dobro,
da se o njih pogovarjamo, da
jih poznamo in se zavedamo
njihovih prednosti in slabosti.
Danijela Todorović, prof.,
in Polona Dovečar, prof.
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 8
BESEDO IMAJO PRVOŠOLCI
V četrtek, 10. decembra, smo se s prvošolci, ki obiskujejo interesno dejavnost Mali
pohodniki, podali na nočni pohod S SVETILKAMI PO MARIBORSKIH GRIČIH.
Preberite, kaj so nam zaupali o pohodu.
Bil sem na pohodu z lučkami. Všeč mi je bilo, ko sem
prišel na Piramido in sem
lahko pozvonil z zvončkom,
ki je v kapelici.
Jakob Šenveter, 1. b
Všeč mi je bilo, ko smo šli po
strmi, vijugasti poti na Piramido. Nad nami so gorele
lučke. Ko sem pozvonila z
zvončkom, sem si zaželela,
da bi imela muco.
Ko sem hodil v temi, po gozdu, mi je bilo najbolj zanimivo. Na glavi sem imel lučko,
da sem kaj videl. Bilo je zelo
strmo, zato sem hodil previdno. Pot so nam kazale svetleče nalepke ob poti, ki so
bile nalepljene na deblih
dreves. Zelo zanimive so se
mi zdele izkopanine starega
gradu na Piramidi.
Jan Rudolf, 1. b
Vse mi je bilo všeč. Najbolj pa
potka, ki je vodila ob ribnikih.
V ribnikih so se videle naše
lučke. Všeč mi je bil mestni
park, kjer me je čakala moja
mama.
Iris Schaff, 1. b
Meni je bilo najbolj všeč, ko
sem s Piramide gledala lučke
okrašenega mesta.
Lia Lončarič Leskovšek, 1. b
Neža Žakelj, 1. b
V ponedeljek, 21. decembra, pa smo se prav tako s prvošolci podali po ulicah
okrašenega Maribora. Otroci so se v šolo vrnili polni lepih vtisov.
Najbolj so mi bili všeč veliki okraski, ki visijo po ulicah ,in drsališče na Grajskem trgu. Lučke se ponoči lepo bleščijo.
Nika Gorenjak, 1. b
Meni so bile všeč okrašene
smrečice v mestu in Božički,
ki jih je bilo vse polno. Sedeli
so na klopci in na strehi, nekateri so plezali po stenah.
Patrik Smiljan, 1. b
Gloria Lana Kous, 1. b
Všeč so mi bili božični okraski po mestu in
okrašene izložbe. Vse je bilo tako praznično.
Žalostna sem bila, ko sem na tleh zagledala
gospoda, ki je prosil za denar. Sedel je na kupu listja.
Ana Purg, 1. b
Všeč so mi bili veliki okraski na ulicah in stojnice.
Prodajali so različne stvari.
Okrašeno mesto je zelo lepo in praznično. Spomnila sem se gospoda, ki
je na ulici lepo igral na harmoniko.
Sara Bruči, 1. b
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 9
NARAVOSLOVNA UČILNICA NA PROSTEM
V mesecu novembru smo ob šoli postavili
naravoslovno učilnico na prostem, ki je
sofinancirana
iz
sredstev
božičnonovoletnega sejma.
Učilnico na prostem bomo lahko koristili
za izvajanje rednih ur pouka ter za druge
šolske dejavnosti.
Učilnica predstavlja pomembno dopolnitev pri učnem delu pri vseh predmetnih
področjih, predvsem pa lahko nadgrajuje pouk naravoslovnih predmetov.
Posebna pridobitev ob učilnici je tudi postavitev visoke grede, ki so jo uredili devetošolci.
V spomladanskem času bomo z delom na
gredi nadaljevali.
Veselimo se že pouka na prostem!
Postavili smo visoko gredo
V septembru 2015 smo strokovni delavci
aktiva naravoslovnih predmetov po vertikali
načrtovali
postavitev
visoke
grede.
V okviru naravoslovnega dneva so devetošolci pripravili načrt in si visoke grede ogledali v vasi Dole. Ob postavitvi naravoslovne učilnice na prostem smo nabavili tudi
lesen okvir za visoko gredo. V mesecu oktobru smo zbirali različne materiale, ki smo
jih uporabili pri postavitvi.
Učenci 9. razreda so spoznali materiale za
pripravo visoke grede, načrt izdelave in vlogo posameznih materialov. Veliko materiala
za visoko gredo so učenci priskrbeli sami
(veje, listje, storže, slamo, volno).
V spomladanskih mesecih bodo pri zasaditvi, spremljanju rasti in opazovanju plodov
sodelovali učenci 1.—9. razreda, v okviru
predmetov spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika, gospodinjstvo, naravoslovje,
fizika in biologija.
Postavitev visoke grede je namenjena
spoznavanju trajnostnega razvoja na področju samooskrbe.
Nataša Štok, prof.
ASTRONOMSKA ZGODBA
Devetošolka je nanizala misli o izbirnem predmetu in z njim povezanimi
dejavnostmi.
»Poglej gor, k zvezdam in
ne dol, k svojim stopalom.
Poskusi najti smisel v
tem, kar vidiš, in razmišljaj o tem, kaj omogoča
obstoj univerzuma. Bodi
radoveden.«
(Stephen Hawking)
Že kot otrok sem opazovala svet okoli sebe in tako
sem zagledala nebo. Mnogim ljudem se zastavljala
zapletena vprašanja, na
katera sem le redko dobila
ustrezen odgovor. V otroštvu sem svojo »ljubezen«
do vesolja iskala v poeziji.
Vsak večer mi je nekdo pripovedoval zgodbice ali pa
prebral
kakšno
izmed
pesmi, med katerimi sem
oboževala tiste o zvezdah.
Z leti sem postajala vse
starejša, kar pomeni, da se
je med drugim povečevala
tudi moja želja po odkrivanju vesolja. Vesolje ni bilo
nič več del mojega prostega časa, temveč sem ga
vključila tudi v pouk. Tako
sem se v šestem razredu
odločila, da bom v sedmem
razredu obiskovala izbirni
predmet Daljnogledi in planeti. Potek dela mi je bil
zelo všeč, in svoje svoje
odločitve nisem niti najmanj
obžalovala. Pri izbirnem
predmetu sem se zmeraj
počutila zelo prijetno, saj
smo bili deležni mnogih zanimivih pripovedovanj naše
učiteljice, prav tako smo si
pogosto ogledali video vsebine v povezavi z vesoljem.
Tisto, kar se mi je vtisnilo v
spomin kot najboljše, so
različne aktivnosti in dnevi
dejavnosti, s katerimi smo
popestrili naš program. Na
našo srečo smo imeli priložnosti, da smo se udeležili poučnih ekskurzij, prav
tako pa smo si ogledali razne razstave in ustanove.
Kot devetošolka tudi letos
obiskujem izbirni predmet
Zvezde in vesolje, v okviru
katerega smo se pred kratkim udeležili Astronomskega vikenda, ki je potekal na
Kozjaku. Ker sem se že
pred tem udeležila vseh
dejavnosti, povezanih z
astronomijo, sem bila povsem prepričana, da bo dogodivščina izvrstna. In tako
je tudi bilo. Na astronomskem vikendu smo poglobili
svoje znanje iz astronomije, izvedeli veliko zanimivih
informacij, med drugim pa
smo okrepili tudi medsebojne odnose. Zagotovo se
nam je astronomski vikend
vtisnil v našo zavest kot
lepo doživetje in spomin, ki
bo še dolgo živel v nas. Kaj
kmalu bomo jaz in moji sošolci končali osnovno šolo,
vendar to ne predstavlja
konec moje naklonjenosti
do astronomije. Pod pojmom astronomija se ne
skriva le vesolje, temveč
mnogo več. Dejstvo je, da
je to izvor življenja, in če ga
želimo razumeti, moramo
poznati tudi zgodovino človeštva, ki je v tesni povezavi z astronomijo. Navadno
sem vedno počela to, kar
me je veselilo. Ker me vesolje še vedno izjemno
navdušuje z vseh zornih
kotov, bom, če bo to le mogoče, nadaljevala svojo pot
na srednji šoli kot članica
astronomskega krožka ali
izbirnega predmeta, saj se
navadno ukvarjam z dejavnostmi, v katerih lahko najdem navdih, voljo in ideje,
ki jih potrebujem v svojem
vsakdanu.
Želim si, da bi se ljudje v
vsakdanjem
vrvežu
(večkrat) ozrli okoli sebe in
pri tem videli darove, ki
nam jih je podarila narava.
Aleksandra Vujanović, 9. b
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 11
V GLEDALIŠČU
V ponedeljek, 14. decembra 2015, smo učenci sedmih, osmih in devetih razredov imeli kulturni
dan. V SNG Maribor smo si odšli ogledat muzikal My fair lady, skladatelja Fredericka Loewea in
avtorja besedila Alana Jaya Lernera. Na odru je bil tudi orkester, ki mu je dirigiral Simon
Robinson, režiral pa je Paul-Émile Fourny.
Predstava je bila dolga kar tri ure
in petnajst minut (z odmorom
vred), a se sploh ni vlekla, kot
sem si mislila na začetku. To se
mi pri vsaki predstavi zagotovo
zdi zelo pomembno. Občinstvo
mora zanimati, nasmejati, razžalostiti, včasih celo prestrašiti ali
se ga mora kakor koli dotakniti.
K temu veliko pripomore tudi
dobra kostumografija. Pri ogledanem muziklu me je ta naravnost navdušila. Na odru bi osebe
z lahkoto spoznali celo samo na
osnovi oblačil. Od tistih na videz
preprostih, ki so jih včasih nosili
manj ugledni ljudje, do elegantnih in razkošnih, kakršnih ne vidiš vsak dan. Tudi glasba je bila
čudovita. Poleg odličnih pevcev
je bil tukaj še orkester in skupaj
so je izvrstno ujeli. Nič manj dobra ni bila igra. Posebno všeč mi
je bilo pristno štajersko narečje.
Seveda pa ima vsaka stvar, kot
tudi ta muzikal, pomanjkljivosti.
Na nekaterih mestih se mi je
zdela malo manj dovršena scena. Enkrat je klopca obvisela v
zraku, nekaj je bilo težav pri zamenjavi prizorišč … Toda vse to
je zelo zapleteno in prepričana
sem, da nikakor ne more pokvariti celotne slike predstave.
Moj najljubši del je bil, ko se je
glavna junakinja Eliza Dolittle
uprla profesorju Higginsu, saj se
njegovo ravnanje tudi meni ni
zdelo pravilno. Če pa bi morala
kaj spremeniti, bi bil to konec
predstave. Bolj bi mi bil všeč vesel, živahnejši konec, na primer
poroka.
Muzikal se mi zdi zagotovo primeren za vse gledalce, starejše
od 10 let, saj menim, da mlajši
ne bi mogli predstave pozorno
spremljati tako dolgo.
Se pa vse tri ure gotovo splačajo!
Moj najljubši lik predstave je bil
Freddy Eynsford-Hill. Predstavljal je mladega aristokrata, ki se
je zaljubil v Elizo. Na koncu sta
sklenila celo poroko.
Najbrž me je najbolj pritegnil
značaj tega lika. Bil je pošten,
prijazen in dobronameren. Čeprav je nastopal le v drugi polovici predstave, sem si ga nekako
najbolje zapomnila.
Zdi se mi, da ima tudi igralec
veliko vlogo pri priljubljenosti
nekega lika, saj je prav od njega
odvisno, kako ga interpretira. V
tem primeru je Martin Sušnik
opravil odlično. Kot se za muzikal spodobi, je izvrstno odpel pa
tudi simpatično odigral, saj je
Freddyu dodal nekakšen duhovit
pridih, da smo se gledalci lahko
nasmejali.
Tina Hajdinjak, 8. a
O PISMENOSTI
Biti pismen pomeni, da znaš brati in pisati.
Pismen sem in to je dragoceno. Če ne bi bil
pismen, si ne bi mogel pisno sporazumevati,
pošiljati sporočil, ne bi znal prebrati, kaj piše
na znakih, položnicah, obvestilih ter na veliko drugih podobnih stvareh. Če bi bil nepismen, bi izstopal iz civilizacije. Biti pismen je
pomembno in tisti, ki so nepismeni, imajo
veliko težav.
Emanuel Horvat, 6. a
Če bi bila nepismena, ne bi mogla brati knjig, ne bi
razumela okolice oz. njenih sporočil, ne bi mogla pisati, moj besedni zaklad bi bil majhen.
Lara Rukelj 6. a
Če ne bi znal brati, marsičesa ne bi razumel, pa tudi
pisati ne bi znal.
Tin Kuhar, 6. a
Če bi bila nepismena, ne bi imela takega življenja, kot
ga imam.
Maša Varda, 6. a
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 12
KLJUB POMISLEKOM MI JE USPELO
Ljudje velikokrat rečemo, da smo
preobremenjeni in da nimamo
časa. Morda si kdo misli, da
osnovnošolci sploh ne vemo, kaj
pomeni »biti preobremenjen«. A
se moti. Preizkus znanja pri vsakem predmetu, ustna preverjanja, govorni nastopi, tekme, tekmovanja iz znanja, raziskovalna
naloga. Opraviti je potrebno vse
to in še več in ravno ko je urnik
najbolj natrpan, dobimo še kakšno zadolžitev.
Iz tega razloga sem se odločila,
da dodatno nalogo pri slovenščini, ki je dolžnost vsakega izmed
devetošolcev, opravim na začetku leta. Naklonjena mi je bila
tudi tema, o kateri naj bi pisala –
praznovanja.
Sama sicer ob osebnih praznikih
ne prirejam zelo velikih zabav,
vedno pa ob godu (in seveda
rojstnem dnevu) prejmem voščilnice. Prav to je bil povod za nastanek mojega dela z naslovom
Zakaj mi je voščil za god?!, ki je
bilo napisano v sklopu Malega
simpozija.
Vsak izmed prijavljenih je imel
približno mesec dni časa, da pripravi svoj referat. Ko sem začenjala s pisanjem, so se mi porajali dvomi. Ali bom zmogla? Bom
dobila dovolj podatkov? Literature res ni bilo veliko, zato sem
iskala še druge vire. Pomoč sta
mi ponudili prababici, ki se še
zelo dobro spominjata svojih godov. S svojimi pripovedmi sta mi
predajali znanje, hkrati pa sem z
vsako od njiju postala še bolj
povezana, saj sta z menoj delili
delček svojega življenja.
V začetku oktobra sem nalogo
končala, sledila pa je priprava na
zagovor oz. predstavitev. Ovrednotila sem, kateri podatki se mi
zdijo pomembni oz. kaj naj predstavim drugim. Pripravila sem
elektronsko prosojnico, za katero
moram priznati, da mi je ob sa-
mem nastopu zelo koristila.
Z javnim nastopanjem sicer nimam težav, sem pa pred začetkom
Malega
simpozija
(predstavitve) čutila nekaj treme.
Ko je napočil čas za predstavitev
mojega referata, sem bila že popolnoma mirna. Predstavila sem
značilnosti godovanja v preteklosti, odzive na ta praznik v današnjem času ter primerjala praznovanja godov nekoč in sedaj.
Lahko trdim, da se nisem napačno odločila, ko sem izbrala to
nalogo. Pred začetkom dela
imam pogosto pomisleke, ko pa
je vse za mano, sem resnično
vesela, da sem pridobila nova
znanja in se preizkusila na novem področju.
Anja Šegula, 9. a
USPEŠEN MLAD ŠPORTNIK
Miha Čeh, učenec 2. b-razreda, kolesar, ki posega po najvišjih uvrstitvah.
Pogovarjala sem se z Miho, ki je
zgovorno in samozavestno predstavil sebe in šport, ki ga trenira.
»Vozim kolo BMX. Treniram pri
Športnem kolesarskem društvu
BSX racing team. Moj trener je
Tilen Frank. Že ko sem bil majhen, sem želel trenirati, a sem bil
še premajhen. Mami sem obljubil, da bom priden v šoli, in mi je
dovolila, da sem začel hoditi na
treninge, ko sem postal prvošolec.
Večinoma treniram na BMX-progi
pri naši šoli, treninge pa imamo
tudi v dvorani.
Imam že peto kolo, kmalu bom
dobil šestega. Pri nizkem skoku
dobiš več hitrosti in ker skačem,
uničujem kolesa. Ta kolesa za
majhne namreč niso narejena za
skakanje.
Moj največji uspeh je trinajsto
mesto na svetovnem prvenstvu v
Belgiji, sicer sem pa tudi državni
prvak. Udeležil sem se tudi že
tekem v Italiji in nekaterih drugih
državah.
Imam 30 pokalov in dve medalji.
Ponavadi se na tekmovanjih uvrstim na eno izmed prvih treh
mest.
Posebej mi je všeč, da imam na
treningih dosti prijateljev. Tudi na
tekmovanjih imam dva dobra
prijatelja Madžara, a ko tekmujemo, smo med seboj veliki tekmeci.
Na tekmovanjih me spodbujajo
člani moje družine.
Želim si še dosti zmag, dobrih
rezultatov, in da bi spoznal še
veliko prijateljev.«
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 13
ŠOLA MALO DRUGAČE
Učenci so strnili vtise o šoli v naravi.
V sredo, 27. 1., smo z avtobusom prišli na Pohorje do
apartmajev Bolfenk. Prtljago
smo zložili na travo. Učiteljica
nam je povedala, s kom bomo v sobi. Ko smo prišli v
apartma, smo se oblekli za
tek na smučeh. Sledilo je kosilo in odmor. Potem smo začeli smučati. Prvič sem se
peljala na dvosedežnici. Po
smučanju smo se kopali v
bazenu. Bilo mi je všeč. Po
večerji smo imeli še nočni
pohod. Bili smo utrujeni in
smo šli spat.
Ko smo se naslednje jutro
zbudili, smo imeli zajtrk, nato
pa tri ure smučanja. Po kosilu
smo spet smučali. Zvečer
smo imeli disko, po disku pa
smo šli spat.
Naslednji dan smo po zajtrku
še zadnjič smučali. Ko smo
končali, smo smučke položili
na travo, da se posušijo. Do-
bili smo diplome, potem pa
odšli na avtobus in se odpeljali do šole.
Vse mi je bilo zelo všeč, a
sem kljub temu pogrešala
družino. Najbolj mi je bilo
všeč, da smo imeli disko in
da smo plavali.
Bili smo v apartmajih Bolfenk.
Tam smo se igrali. V sobi sem
bil z Ninom, Filipom, Erazmom, Žigom ter z dvema
Majema.
Ko smo razpakirali, je sledil
tek na smučeh. Po kosilu
smo odšli v apartmaje. Tam
smo počivali. Potem smo šli
smučat. Peljali smo se s sedežnico. Na začetku me je
bilo strah, ko smo šli tretjič,
pa me več ni bilo strah. Po
kosilu smo imeli malico. Sledil je počitek. S prijatelji smo
gledali televizijo. Potem je bil
spet tek na smučeh, nato
smo se šli kopat. Po večerji
smo spoznali smučarska pravila in se podali na nočni pohod. Hodili smo po trdi temi.
Ko smo prišli na cilj, smo se
povzpeli na razgledni stolp.
Predzadnji večer smo plesali
in žrebali štartne številke.
Ko smo se vračali domov,
sem bil vesel, da sem šel v
zimsko šolo v naravi.
BILI SMO V ZIMSKI PRAVLJICI
ujeli kakšno minuto spanja. A,
na žalost, neuspešno.
sem bil v gondoli sam oz. z
množico kovčkov. A ko smo
prispeli na vrh, so bile vse
»muke« naše poti poplačane.
Pozdravilo me je toplo sonce in
izjemen pogled na dolino.
Vedno se veselim zime. Rad
imam sneg, sonce in škripanje
pod čevlji. Rad imam zimsko
pravljico. A tega to zimo v Mariboru nisem doživel. Še na
Pohorju ne. Zato sem se toliko
bolj veselil šole v naravi.
Bij je ponedeljek, 18. januar.
Zgodaj zjutraj, bilo je še precej
temno, smo se z avtobusom
skupaj z učenci OŠ Limbuš odpravili na pot proti Glasterbergu v bližini Schladminga. Bili
smo nenaspani in trudili smo
se, da bi vsaj na avtobusu še
Po štirih urah ne ravno udobne
vožnje smo prispeli na naš cilj.
Izstopili smo iz avtobusa naravnost v zimsko pravljico, ki
sem jo tako težko čakal. Sneg,
sonce in pogled na prečudovite Alpe. Do koče, v katero smo
bili namenjeni, ni mogoče priti
z avtobusom, pač pa zgolj z
gondolo, zato smo morali vse
svoje stvari (ki jih ni bilo malo),
preložiti v gondole, ki so nas je
odpeljale do koče, katera leži
na nadmorski višini 1600
m. Vožnja do nje se mi je grozno vlekla, še posebej zato, ker
Lara Borak, 3. b
Karim Naji, 3. b
Začeli smo se razporejati po
sobah, nato pa smo se odpravili na kosilo. Tam smo spoznali otroke šole iz Limbuša.
Kasneje so nas razdelili v skupine, glede na naše znanje
smučanja. Sam sem bil v črni,
najboljši skupini. Smučišča so
bila čudovito pripravljena, bila
so prazna, imeli smo jih tako
rekoč zase. Zelo sem užival.
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
Ko smo končali z alpskim smučanjem, smo utrjevali tek na
smučeh. Tudi to mi je šlo dobro, čeprav na smučeh tekam
zgolj vsako leto v šoli v naravi,
sicer pa ne. Nato smo odšli na
večerjo, po njej pa smo imeli
še predavanje o pravilih na
smučišču. Med predavanjem
so mi od utrujenosti oči kar
lezle skupaj in ko smo prišli v
sobo, sem gotovo v trenutku
zaspal.
Tudi v torek smo se zbudili v
zimsko pravljico. Po zajtrku
smo odhiteli na smučišče, ki je
bilo ponovno skoraj prazno.
Snega je bilo več kot dovolj,
najboljše pa je bilo to, da smo
lahko smučali tudi po globokem snegu, »celcu«. Še bolj
zabavno je bilo, ko je Ian izgubil eno smučko in smo jo iskali
več kot pol ure. Izgubljeno
smučko sem našel jaz in sem
bil nase kar ponosen. Tudi
smučanje po »celcu« mi je šlo
dobro, če odštejem padce, ki
jih je vsak izmed nas občutil.
Kosila smo se vedno razveselili, saj smo bili od neprestanega
smučanja precej utrujeni. No,
sama hrana mi ni bila najbolj
všeč. Po popoldanski smuki
smo spet utrjevali tek na smučeh, po večerji pa smo na podlagi videov analizirali našo držo
in se tako učili pravilne tehnike
smučanja. Pred spanjem smo
igrali družabne igre v skupnih
prostorih in nato utrujeni odšli
v mižale.
V sredo je zimska pravljica še
kar trajala. Dopoldne je bilo
zanimivo, saj smo odšli izven
prog in smučali po gozdu, kjer
je dosti otrok padlo, a tako
smeha kot tudi rahle bolečine
ni manjkalo. Na koncu smo se
najboljši smeli voziti tudi po
celem snegu. Sledilo je kosilo,
po kosilu pa dogodek dneva! S
sanmi smo se lahko spustili
STRAN 14
vse do spodnje postaje gondole, in to po izjemno lepo urejeni progi za sankanje. Celih
12km, in to kar trikrat! Nekaterim najprej ni šlo najboljše,
padali so in sani so jim bežale
v dolino. Sam nisem imel nikakršnih težav, takoj mi je šlo
dobro in v vsaki vožnji sem užival. Zame je bi to najboljši dogodek v letošnji šoli v naravi.
Po sankanju smo ponovno
tekli na smučeh, po večerji pa
smo tudi ta večer pogledali
videe in analizirali našo smuko
in padce tega dneva. Ker pa je
šola v naravi namenjena športu, smo ob osmi uri odšli na
nočni pohod, seveda opremljeni s svetilkami. Hodili smo dobri dve uri po progi za sankanje. Kepanja ni manjkalo.
V četrtek nas zjutraj prvič ni
pozdravilo sonce, pač pa smo
se zbudili v rahlem sneženju in
megli. Vremenska napoved za
tisti dan ni bila najboljša, a
smo vseeno odšli na smuko.
Vendar smo imeli srečo. Čez
nekaj časa se je namreč pokazalo sonce in temperatura se
je dvignila na -10O C. Tako
smo lahko spet uživali na
»celcu« in v smehu ob ogledih
padcev prijateljev. Popoldne
smo imeli tekmo v smučarskem teku. Pravzaprav se niti
ne spomnim, kateri sem bil.
Vem, da nisem bil najboljši, ker
sem si še po štartu popravljal
palice in sem tako zaostal za
drugimi. Po večerji smo analizirali vožnjo formacij, nato pa je
sledila
predstavitev
sob,
kasneje pa disko. V predstavitvi sob nismo sodelovali, prav
tako se nihče iz naše sobe ni
udeležil plesa. Pač nismo za
takšne stvari… Sam sem z Grego igral namizni tenis in bilo je
prav zabavno.
Pet smučarskih dni je minilo
zelo hitro. Ta šola v naravi je
bila nekaj posebnega. Še nikoli
se nisem toliko nasmučal. Zadnji dan smo imeli tekmo v alpskem smučanju, in sicer na
stalno postavljeni progi, kjer so
nam lahko izmerili tudi čas.
Naša, črna, skupina je izvedla
dva teka in upošteval se nam
je najboljši čas. Tudi tu ne
vem, kateri sem bil, vem pa,
da sem bil med boljšimi. Nato
smo naša in rdeča skupina
utrjevali smučanje in formacije. Smučanje v formacijah je
zelo zanimivo in je nekaj, česar
ne počnemo nikjer drugje, samo v šoli v naravi. Ta dan smo
imeli kosilo že ob 12. uri, saj
nas je čakala dolga pot domov.
Po kosilu smo zložili vso prtljago v gondole in se spustili v
dolino. Pri spodnji postaji gondole nas je že čakal avtobus.
Vanj smo zložili našo prtljago
in opremo ter se, vsaj nekateri,
s težkim srcem poslovili od
Schladminga in prečudovitih
Alp.
Tokrat so štiri ure vožnje hitro
minile. Veselil sem se, da bom
videl starše ter svojo psičko
Tačko in mucka Tomija, žal pa
mi je bilo za snegom in soncem. Žal mi je bilo za zimsko
pravljico. Glede na to, kakšno
je vreme letos, se bojim, da je
to zimo doma ne bom doživel
… V Maribor smo prišli okoli
šeste ure zvečer. Učitelju Hermanu sem še pomagal iz avtobusa zložiti množico športnih
pripomočkov, ki jih je imel za
nas zraven, nato pa sem se
odpravil domov, v pomlad.
Matej Petelin, 8. b
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 15
LITERARNO-LIKOVNE STRANI
Sedmošolci so razmišljali o ljubezni.
SONG O LJUBEZNI
Song o ljubezni
Oh, ta ljubezen!
Od nje nikoli nisi trezen,
včasih pa si celo jezen.
Ves čas si resen,
a nikoli besen.
Svoji ljubezni
nikoli ustrezen.
Včasih se ti zdi DOVOLJ,
a zopet zavohaš dišavo
ljubezenskih polj.
Nikakor ne uganeš skrivno kodo,
kako odkleniti tuje srce,
da spet golobčki grulili bodo.
Ljubezen
ni bolezen,
pa tudi, če si včasih jezen,
si še vedno trezen.
Ker si pretresen,
nisi resen,
in si nekaterim brezvezen,
pa pravijo,
da nisi ustrezen.
A to je dokaz, da ljubezen,
še ni bolezen.
Brina Poropat, 7. b
Ta ljubezen!
Lahko bi rekli, da je bolezen.
Saj ves čas rdiš,
in odpihne te
najmanjši jesenski piš.
Oh, ta ljubezen,
zaradi nje si tako dolgovezen,
včasih pa tudi brezvezen.
Jana Radaković, 7. b
Jan Luka Majhenič, 5. c
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 16
V preteklem letu sem hvaležen za ...
Hvaležna sem zato, ker živim, ker imam prijatelje in družino. In topel dom, v katerem se
pogrejem in čez noč mirno spim. Mislim, da
sem hvaležna za vse, kar se je zgodilo, dobro in slabo, oboje me je nekaj naučilo. Hvaležna sem prijateljem, ker me razumejo, se z
mano veselijo in z mano jočejo. Včasih so mi
kot družina — res sem vesela, da jih imam.
Pa tudi družina — boljše si ne morem zaželeti.
Zala Šenveter, 7. b
V letu 2015 sem dosegla veliko dobrih rezultatov na področju šaha in športa, pa tudi na učnem področju v šoli. Dobivala sem lepe ocene,
s katerimi sem zelo zadovoljna. Vsak mesec
sem se udeležila različnih šahovskih turnirjev
in dosegala dobre rezultate. Športni dosežki
pa so vsebovali različna atletska tekmovanja.
Hvaležna sem tudi za to, da sem bila zdrava in
da vse leto nisem imela nobenih hujših bolezni. Mislim, da je tudi moja družina ponosna
na vse moje dosežke v letu 2015.
Ana Muršič, 7. b
Hvaležna sem zato, ker imam tako dobre sošolce, ki mi v dobrem in slabem stojijo ob
strani. Hvaležna sem tudi zato, ker imam tako zelo dobro mami in atija. Hvaležna sem
tudi za vse izkušnje, iz katerih sem se kaj naučila. Najbolj pa sem hvaležna za svoje življenje, ki ga lahko živim.
Kim Ivančič, 7. b
Teodor Pelemiš, 2. a
Kaj si želim ob novem letu?
Želim si, da pride domov ati in bomo vsi skupaj.
Lua Dragšič, 1. c
Želim si, da bi bili z družino na smučanju.
Eva Krajnc, 1. c
Želim si, da je moja družina vesela in da se imamo
lepo.
Doroteja Dominko, 1. c
Želim si nove drsalke in da bi celo leto drsala.
Pika Sameja, 1. c
Želim si, da bi se imela z družino lepo in da bi skupaj
gledali filme.
Lija Zemljič, 1. c
Želim si, da bi bili zdravi in bi se imeli lepo.
Jon Glogovac, 1. c
Želim si, da bi dobila sestrico, lahko pa tudi bratca.
Tinkara Strmecki, 1. c
Želim si malo muco.
Kaja Truntič, 1. c
Želim si, da bi se skupaj z družino sankali.
Aljaž Denac, 1. c
Želim si, da bi bila naša družina srečna.
Maj Maher Zidar, 1. c
Želim si, da bi šli z našo družino v kino.
Zala Hadjar, 1. c
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 17
Učenci 9. razreda so v okviru biologije pisali ČINKVINE na temo molekule DNA.
Pesmi so nastale z namenom ponavljanja, utrjevanja in povezovanja znanja.
DNA
Vijačnica.
Skrivnostna, zapletena.
Podvojevanje, dedovanje, ohranjanje.
Generacije, prenašanje, podobnost,
lastnost.
Skrivnost življenja.
Aleksandra Vujanović, 9. b
Molekula.
Nukleinska, ovijajoča.
Shranjevanje, podvojevanje, prenašanje.
Najpomembnejša in najbolj zapletena.
Dokaz obstoja.
Aleksandra Vujanović, 9. b
Zapis.
Genski, življenjski.
Podvojevanje, razstavljanje, arhiviranje.
Skrivnost vseh živih bitij.
Obstoj.
Aleksandra Vujanović, 9. b
Nukleinska, krožna.
Se podvaja, shranjuje, nadzoruje.
Genetika, nukleotid, kislina, nosilka.
Molekula življenja.
Bina Bedrač Plazovnik, 9. b
Molekula.
Natančna, zvita, spiralna.
Se deli, zamenja, nastane.
Sreča, radost, veselje, zanimanje.
Novo poglavje.
Tea Lovrenčič, 9. a
Dušikovi bazni pari, fosfat.
Se cepi, razmnožuje, klonira.
Vsak ima svoj zapis.
Mitja Batišta, 9. a
Molekula.
Raznolika, natančna.
Se deli, določa, omogoča.
To je moja DNA.
Anja Šegula, 9. a
Vijačnica.
Dvojna, natančna.
Podvaja, določa, veže.
Določa vse o nas.
Staša Anders, 9. a
Molekula.
Barvita, posebna.
Raste, se deli, podvaja.
To je moja DNA.
Neja M. Kocbek, 9. a
Molekula.
Natančna, zvita.
Se podvoji, omogoča, razvija.
Mene živo me drži.
Ivana Gustinčič, 9. a
Genetika.
Organska, osnovna.
Nosi, označi, poimenuje.
Novo, zanimivo, veselo, poučno.
Brez nje ni življenja.
Petra Brenk, 9. a
DNA.
Dolga, pomembna.
Shranjuje, zapisuje, podvoji.
Brez nje me ni.
Eva Grmek, 9. a
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 18
HAIKUJI Aleksandre Vujanović, 9. b
V molekuli,
spirali živih bitij,
je dedni zapis.
Mesto zločina.
Črepinje, luža krvi.
V njej je zločinec.
V naši knjigi
črke, besede, zvrsti.
Naš dedni zapis.
Če kdo vprašal me bi, kaj DNK sploh pomeni mi,
rekel mu bi, da to midva sva, ki noro se ljubiva.
DNA je molekula, ki zapis o nama ima.
Skupaj dve novi »zbildava« midva
in s tem se poveževa.
DNA se je začel graditi, ko bakterije so se začele
»leviti«.
RNA je zamenjala DNA močnejša, debelejša, pametnejša in natančnejša.
Vendar zmenili sta se, da prostora je za vse.
Zdaj srečni obe živita in se po celici lovita.
Sergej Črnčec, 9. b
Po zabavni poti do Trikotne jase - interdisciplinarni športni dan
V ponedeljek, 9. novembra
2015 smo imeli športni dan.
Odpravili smo se čez planoto
Habakuk do Trikotne jase. Na ta
dan smo se pripravljali kar nekaj časa. Oblikovali smo plakat,
kako se pripraviti na športni dan
in kaj vse potrebujemo s seboj,
pri pouku slovenščine smo oblikovali obvestilo o dnevu dejavnosti za starše, pri pouku družbe pa smo si ogledali karto oz.
načrt Maribora z okolico in
označili pot, ki smo jo nameravali prehoditi.
V ponedeljek zjutraj smo se
zbrali pred šolo in počakali uči-
teljico. Nato smo se odpravili do
Ledine. Tam smo se ustavili, si
slekli zgornja oblačila in nadaljevali pot. Hodili smo po strmi poti, dokler nismo prišli do jase,
kjer smo malicali. Po petnajstih
minutah smo se odpravili naprej. Pot ni bila več strma, ampak smo se lepo počasi vzpenjali. Po poti smo nekateri opazovali in pogledali trose na spodnji
strani praproti. To nam je bilo
zanimivo, saj smo se o tem učili
pri pouku naravoslovja. Prispeli
smo na Trikotno jaso. Zelo lep je
bil pogled na naše mesto Maribor. Na jasi smo imeli dolg od-
mor, da smo si odpočili, se najedli in napili. Z učiteljico smo se
tudi orientirali s pomočjo sonca
in kompasa ter določili strani
neba. Nazaj v dolino smo se
odpravili po drugi poti. Ko smo
prišli do Arene, smo si krajši
odmor, nato pa smo se počasi
odpravili proti šoli, kjer so nekateri sošolci odšli v varstvo, drugi
pa domov. Vsi smo imeli boleče
noge, zato smo si doma pošteno
odpočili.
V torek smo si pri likovni umetnosti izdelali obvestila za športni
dan, da so starši izvedeli, kaj naj
imamo v nahrbtniku. Na zadnjo
stran smo napisali tudi gozdni
bonton. V četrtek pa smo pri družbi naredili zemljevid naše poti.
V ponedeljek smo se zjutraj zbrali
pred našo šolo. Od tam smo se
peš podali na pot. Najprej smo
hodili ob potoku. Za tem smo
nekajkrat prečkali cesto in prišli
do ledine. Potem smo hodili po
gozdni poti. Prišli smo do male
jase, ki se imenuje planota Habakuk. Tam smo imeli kratek odmor
za hrano in pijačo. Pot skozi gozd
smo nadaljevali do trikotne jase.
Med potjo smo opazovali praproti, nekatere sošolke so nabirale
rastline in plodove. Tako smo
prišli do Trikotne jase. Tam smo
se orientirali s kompasom. Vrnili
smo se po strmi Čopovi poti. Na-
to smo še nekaj časa hodili po
cesti in prišli do šole. Tako se je
naš športni dan končal.
Na športnem dnevu mi je bilo
všeč, ko je listje padalo z dreves,
ker je izgledalo, kot da listje sneži.
Manja Županič, 4. b
Iva Purg, 4. a
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
O treh grahih
(slovenska ljudska pravljica; nadaljevanje zgodbe)
Minilo je leto dni, ko se je graščak
siromak odločil, da razkrije ženi
svojo veliko skrivnost.
Povedal ji je, da njegov oče ni
nikoli živel v njunem gradu. Žena
je najprej mislila, da se heca. A
kmalu je po njegovem resnem
obrazu ugotovila, da temu ni tako. Graščak siromak ji je povedal
vso svojo zgodbo, ko je potrkalo
na vrata. V sobo je priskakljalo
sedem kruhkov. Povedali so, da
STRAN 19
je graščakov oče zbolel. Ta se je
tako prestrašil, da je takoj spakiral stvari in naročil slugam, naj
pripravijo kočijo. Hop in že je čakal v kočiji, da pripeljejo konje.
Ženo je zanimalo, kakšno kolibo
ima možev oče, zato je smuknila
v kočijo in že je sedela zraven. S
sabo je imela torbico za nujne
primere. Vsaj tako ji je pravila.
Ko so pripeljali konje, so se odpravili. Potovali so tri noči in sedem ur. Končno so prispeli v vas,
kjer je živel graščakov oče. Odhitela sta v njegovo hišo. Oče je
ležal v postelji. Graščakova žena
je odprla torbico in ven potegnila
zeliščni čaj. Takoj, ko je oče naredil en požirek, je bil že na nogah,
zdrav in vesel. Sin mu je povedal
svojo zgodbo in ga povabil na
grad.
Sedaj oče živi na gradu skupaj s
svojim sinom in njegovo ženo.
Graščakova žena je možu odpustila, da ji je lagal. Saj ni važno, če
si bogat ali lep. Važno je, da je
tvoje srce lepo.
Ana Vrca, 4. c
Praznovanje božiča in novega leta
Pred božičem pečemo piškote in
postavimo smreko. Pojemo božične pesmi. Mama skuha božično
večerjo. Po večerji, ko je zbrana
vsa družina, se še malo igramo.
Preden gremo spat, pripravimo
mleko in piškote za Božička. Potem počakamo na darila.
Eva Kesič Gmeiner, 2. b
Zjutraj pečemo piškote in postavimo smrečico. Potem imamo kosilo. Nato se slavnostno oblečemo
in se odpravimo k babici na božično večerjo. Miza je svečano pogrnjena. Po večerji odpremo darila.
Nato gremo v cerkev.
Za božič spečemo pecivo, postavimo
smreko in jo nato okrasimo. Nato se
lepo oblečemo in gremo k babici na
večerjo. Babica naredi najprej juho,
potem pripravi meso in pire krompir.
Pojemo in počakamo na sladico. Po
večerji počakamo na Božička.
Pred božičem postavimo jelko
in jo okrasimo. Nato skuhamo
večerjo in počakamo, da pride
Božiček. Za novo leto spuščamo rakete in pokamo petarde.
Na božični večer gledamo
božične filme.
Alex Karničnik, 2. b
Alina Kiraly, 2. b
Za božič spečemo piškote in si skuhamo večerjo. Postavimo smrečico ter jo
okrasimo z okraski, na vrh pa nadenemo zvezdo. Nato pojemo božične
pesmi. Potem naredimo voščilnice in
jih pošljemo znancem in sorodnikom.
Naša družina se na božič pripravlja tako, da okrasimo
smrečico, skuhamo posebno
kosilo, spečemo kekse in se
obdarujemo. Novo leto pričakamo skupaj, ob pol noči pa
opazujemo ognjemete po vasi.
Sara Šegula, 2. b
Ana Marija Novak, 2. b
Lejlana Ursini Kongjeli, 2. b
Iva Purg, 4. a
Kaja Hictaler, 4. a
SPOMINI
To je zgodba moje babice.
Ime ji je bilo Alojzija, stara je
bila 65 let, ko je umrla. Tistega dne je moj dan bil zelo žalosten. Stara sem bila komaj
šest let. Ampak vseeno sem
čutila tisto bolečino. Moji mami je z mano vred bilo tudi
zelo hudo. Čez noč sem premišljevala, kaj sploh smrt poMOJ DELOVNI DAN
V torek zjutraj vstanem ob
pol sedmih, se oblečem, zajtrkujem, počešem lase, si
umijem zobe in se odpravim
v šolo.
Ko pridem v šolo, si slečem
bundo in se preobujem v
copate. Potem grem na pevski zbor. Pri pevskem zboru
mi je zelo lepo. Ko končamo,
grem v jutranje varstvo, potem se začne pouk. Najbolj
mi je všeč matematika,
šport in likovna umetnost. V
odmorih se igramo, v glav-
meni. Mama mi je skušala razložiti, a nikakor je nisem razumela. Leta so minevala in jaz
sem odraščala. Bolečina ob
smrti me je z leti zelo zaznamovala. Zdaj pravzaprav zelo
težko odraščam brez ene babice. Težko mi je, ko gledam
druge, ki še imajo obe babici.
Razumem tiste, ki nimajo nobene. Zagotovo jim je zelo
težko, a ostati moraš močan
in iti odločno naprej. To je
moj nasvet za tiste, ki so ostali sami ali brez vsega. Upam,
da moja druga babica živi še
dolgo, dolgo let. Želim ji polno
sreče, zdravja in vsega, kar si
sama zelo želi.
nem odmoru pa pojemo malico.
Po pouku grem v varstvo. Kosilo pojem v šoli. Ponavadi
grem sama domov ob treh ali
pa prej po mene pride babica. Doma si pripravim torbo
za klavir. Klavir imam ob
petih. Tam se učim igrati
pesmi. Ko pridem domov,
imam prosti čas. V tem prostem času naredim nalogo,
se igram z družino in pogledam kakšno risanko. Nato
pojem večerjo, se stuširam
in si umijem zobe. Ko sem
pripravljena za spanje, grem
v posteljo.
Ponoči zelo trdno spim in
sanjam lepe sanje.
Melisa Dokl, 6. c
Anja Vide, 3. b
MOJ PRIJATELJ
Ime mu je Mika. Piše se Marušič. Njegova najljubša pijača je voda in fanta. Njegova najljubša hrana so ocvirki
z jajci. Rad ima turkizno barvo. Po poklicu bo ribič. Ima
kratke rjave lase in rjave
oči.
Tadej Bračko, 3. b
učenci 3. a
BELA ZIMA
Snežena odeja je padla z neba
in pokrila pol sveta.
Vsi so se razveselili
in se z njo pokrili.
Beli snežaki so že stali,
otroci pa so se na ves glas smejali.
Naši smučarski junaki so znova pokazali,
da so pravi prvaki.
Peter Prevc po zraku leti,
Tina Maze pa po belih strminah drvi.
Kmalu prišel je v vas
naš dobri dedek Mraz.
Nato pa za njim novo leto je prišlo
in z raketami okrasilo nebo.
Žal sonce pokazalo se je
in bela odeja izginila je.
Lara Melliwa, 5. a
Sara Punčec in Alin Toplak, 5. b
(recitatorski krožek,
mentorica Nataša Kirbiš)
Lara Eichmeier, 3. c
PRVI SNEG
Nino Trstenjak Ramadani, 3. b
Ko zapadel prvi je sneg,
snežaki prišli so k nam spet.
Zdaj se veselimo, kepe naredimo
in jelko okrasimo.
Zdaj sonček je odšel
in sneg na obisk spet je prišel.
Zdaj v klet odhitimo, sanke vzemimo
in na sosedov breg odhitimo.
Tam veseli smo zelo,
angelčke v snegu delamo.
Domov smo odhiteli,
vročo čokolado v roke vzeli.
Zjutraj oči sem odprla,
In skozi okno se uzrla.
Namesto snežaka je luža bila… L
Vzela sem med in rekla : »Sneg pride
spet!«
Katja Ferlinc, 4. a, in Merisa Memeti, 5. b
(recitatorski krožek,
mentorica Nataša Kirbiš)
Teja Hohnec Roškar, 3. b
HIŠA NA PUJEVEM OGLU
(nadaljevanje zgodbe)
Medvedek in Tiger sta pojedla zajtrk in se odločila, da gresta obiskat
prijatelja Pujska. Pu je želel Tigru
predstaviti svoje prijatelje.
Odpravila sta se na pot skozi gozd.
Po nekem času hoje sta v daljavi
zagledala Pujskovo hišo. Ko sta
prišla do nje, je Pu potrkal na vrata. Pujsek jima je odprl in ju povabil v svoj dom. Pu je predstavil
svojega novega prijatelja Tigra. Ker
DRUGAČNE POČITNICE
Lansko leto smo se med poletnimi počitnicami z družino
odpravili na prav posebno
potovanje. Najeli smo avtodom in se veseli odpravili na
pot.
Iz Maribora smo se odpeljali
proti Avstriji ter nato do
Nemčije, kjer smo imeli prvi
postanek. Ogledali smo si
gradove Ludviga Bavarskega. Najbolj me je pritegnil
grad Neuschwanstein. Potovanje smo nadaljevali proti
nemško-francoski meji. Po
trinajstih urah vožnje smo
bili utrujeni in ker so bili že
vsi avtokampi zaprti, smo
prenočili kar na parkirišču.
Pot smo nadaljevali proti Parizu, do katerega nas je ločilo še petsto kilometrov.
Končno smo prišli v kamp v
predmestju Pariza, kjer smo
se nastanili za pet dni. Naslednji dan pa smo odšli v
Disneyland. Vozila sem se na
mnogo atrakcijah, srečala
veliko pravljičnih junakov,
je bilo zunaj zelo hladno, ju je Pujsek pogostil s toplim čajem in piškoti. Po krajšem klepetu so se odločili, da se odpravijo še do oslička
Sivčka. Na poti so srečali dečka
Christopherja Robina, ki je nabiral
kostanje in gobe. Zelo se jih je
razveselil. Vprašal jih je, kam se
odpravljajo. Odgovorili so mu, da
gredo obiskat Sivčka. Christopher
Robin jih je vprašal, če se jim lahko pridruži, saj je kostanje veliko
bolj zabavno jesti v družbi kot pa
sam. V en glas so mu odgovorili:
»Seveda! To bo zabavno!« In tako
so se prijatelji odpravili k Sivčkovemu domu. Ko so prispeli do Sivčka, se jih je ta zelo razveselil.
Medvedek Pu mu je predstavil
Tigra, Pujska in Christopherja Robina. Pokazali so mu polno košaro
kostanjev.
Vsi srečni in veseli so se družili in
klepetali ob slastnih pečenih kostanjih.
slikala sem se z Miki miško
in se imela tako lepo, da
sem si želela, da se ta dan
ne bi končal. Med največje
znamenitosti Pariza zagotovo sodi Eifflov stolp, do katerega smo se odpeljali s podzemno železnico. Za vstop
na Eifflov stolp sem čakala
dve uri. Razgled s stolpa je
prekrasen. Ljudje so izgledali
kot drobne pikice, hiše so
bile kot majhne škatlice, jezera so bila videti kot luže,
ladje na reki Seni kot papirnati čolnički. Do konca bivanja v Franciji sem doživela
marsikaj, kopala sem se v
mrzlem jezeru, se vozila s
kolesom, igrala košarko in
videla na stotine zajčkov.
Zaključili smo potepanje po
Franciji in se odpravili proti
Italiji do Gardskega jezera.
Vreme v Italiji nam ni bilo
naklonjeno, ker je dva dni
močno deževalo, kljub temu
pa sem se zelo zabavala.
Obiskali smo Gardaland, se
kopali v Gardskem jezeru in
v enem večjih vodnih parkov
v Evropi. Po štirinajstdnevnem potovanju smo se polni
lepih vtisov vrnili v Slovenijo.
Zame so bile to nepozabne
počitnice polne lepih spominov in dogodivščin, zato si
želim še mnogo takšnih potovanj.
Anej Hren, 4. b
Alin Toplak, 5. b
KDAJ BO HRAST SREČEN
(fantazijska pripoved)
Nekoč so sredi simpatičnega
blokovskega naselja posadili
mlad hrast. Namenjen je bil poživitvi soseske. V zadnjem času
se je tja priselilo ogromno mladih družin. Starši so bili navdušeni, da bodo lahko njihovi otroci poleg najmodernejših igral na
dvorišču imeli še nekaj živega.
Nekaj, kar bo zraslo in se spreminjalo z njimi. Nekaj, za kar
bodo morali skrbeti, saj tudi drevesa čutijo. Toda ljubeči starši
niso pomislili, kaj in koliko drevesa čutijo. Ta hrast je bil osamljen, žalosten in prav nič ga ni
veselilo, da se otroci izživljajo
nad njim (se obešajo na njega,
ga zadevajo s kamenčki, z njega
trgajo lubje in listje, in najhujše,
da rezljajo vanj razne napise).
Treba pa je poudariti, da je bil
tale hrast vseeno nekaj posebnega. Bil je nadpovprečno inteligenten hrast. Imel je bolj razvita
čustva pa tudi več si je zapomnil
kot njegovi vrstniki. Tega sam
sicer ni vedel, saj v svojem življenju ni srečal nikogar podobnega sebi. Toda v vsaki slabi stvari
je tudi nekaj dobrega. Ker je bilo
hrastu tako ali tako dolgčas, je
zvečer v luči cestne svetilke razvozlaval napise, izrezljane v svoje telo. Po nekaj mesecih trdega
dela se mu je počasi začelo svitati, kaj bi katera črka lahko pomenila. Čez leto dni je že znal
črke povezovati v besede. Po
dveh letih pa je gladko bral. S
tem je razvijal tudi svoje možgane. Ob prebranem je razmišljal
in spoznaval človeški svet. Nekoč je prebral stavek: »Dobimo
se pri starem hrastu«. Nekaj mu
ni šlo v glavo. Saj on sploh ni bil
star. In zakaj bi to napisali nanj,
če bi se mislili srečati pri njem?
Morda pa še kje obstaja kak
hrast, samo da je starejši od
njega. Kakor koli: »Stari hrast«
se mu je zdelo tako lepo ime.
Slišalo se je modro in toplo. Tudi
on je želel čim prej postati «stari
hrast«. Mogoče se bodo takrat
otroci že odselili in bo imel mir
ali pa bodo prišli kakšni prijaznejši in obzirnejši. In prav zares:
po kakšnih petdesetih letih so
se priselile čisto nove družine.
Otroci ga niso več nadlegovali,
saj jih sploh ni bilo na igrišču.
Vedno pa ostaja kakšna izjema.
Tudi v tem primeru. Na dvorišče
je vsako popoldne prišla mlada
punca in v senci starega hrasta
počela prav vse.
Učila se je, pisala pesmi, brala,
včasih tudi kaj pojedla. Vmes se
je vsake toliko naslonila ob drevo ter ga nežno pobožala. Počasi se je med njima vzpostavila
posebna vez. Hrast je vedno več
razmišljal o njej. Bila je prva, ki
mu ni storila nič neprijetnega,
pa se je vseeno družila z njim.
Ne da se ob njej ni počutil slabo,
bilo mu je naravnost prijetno.
Najhujše pa je bilo, da ji je iz
dneva v dan želel nekaj povedati. Ni točno vedel kaj, toda tudi
če bi, ne bi mogel. Nekega jesenskega večera pa je na travi
opazil blokec in pisalo. Bila sta
njena. Pozabila ju je, ko je v naglici odhitela v stanovanje. Hrast
se je nečesa domislil. Iz bloka je
iztrgal list in se preizkusil v pisanju. Ni bil mačji kašelj, toda nekako so njegove veje na papir
narisale nekaj podobnega črkam. Listek je vtaknil nazaj v
blokec in vse skupaj položil v
zavetje svojih korenin. Naslednji
dan deklica ni našla le blokca in
pisala. V njem je bil listek z napisom: NAŠKEU SEM TVOJ BLOKEC IN PISAJO. VESEU BOM, ČE
MI ODPIŠES. STARI HRAST
Deklica se je nagajivo nasmehnila in listek spravila v žep. Preden je odšla, je v zavetje korenin položila dva listka ter pisalo.
En je bil popisan, drugi pa namenjen odgovoru. Stari hrast je
zvečer poln pričakovanja prebral: HVALA! LAURA IZ RUMENEGA BLOKA.
Čeprav je bilo pisalo zelo majhno, je hrastu pomenilo ogromno.
Končno se je nekdo zanimal
zanj, končno se je imel lepo!
Hitro je podal svoj odgovor:
NISAKJ IN HVALA TEBI! TVOJ
BLOK JE LEPE BARVE. STARI
HRAST
Laura je odgovorila: TUDI MENI
JE RUMENA ZELO VŠEČ. ŠE RAJE PA IMAM ZELENO IN RJAVO —
BARVI NARAVE. LAURA
Hrastu se je zdel odgovor naravnost super, zato je napisal le: SE
POPOLNOMA STRINILJAM! STARI HRAST
Tako in podobno pisanje se je
nadaljevalo in nadaljevalo. Po
eni strani se zdi dopisovanje
hrasta in punce nekaj tako nemogočega in zapletenega, v
praksi pa ni bilo nič posebnega.
Eden je postavil vprašanje, drugi
je odgovoril. Potrebovala sta le
papir in pisalo, da sta bila oba
srečna. Dokazala sta, da se vse
da, če se hoče.
Tina Hajdinjak, 8. a
Vitja Kit, 1. c
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 24
I LIKE BEARS
THE TURTLES
Bears, bears, big bears!
Bears, bears, strong bears!
Bears, bears, clever bears!
I like bears because they like honey
And honey makes a happy tummy!
Turtles, brown and green,
Small and big.
They swim all day and they don’t stop.
I like to be one
And swim all beautiful days.
Nika Ljeskovac, 5. a
Sara Degoricija, 5. a
HAMSTERS
A PENGUIN
Look! Look! Oh, look over there!
Hamsters, beautiful, small hamsters.
They are so cute and funny and small.
They jump, run and hide all day.
Don’t forget, they sleep, too.
They are hamsters,
Little, small hamsters.
I like hamsters.
Penguins, penguins funny penguins.
They walk very funny.
Penguins, penguins funny penguins
They are very clever.
They eat fish, because they are delicious.
Jaka Ornik, 5. c
Maša Vujaklija, 5. a
LIONS
Look! Look!
Oh, look over there.
Beautiful cats, white and grey.
They are fast and small.
They run, walk and jump.
They are cute, funny and friendly.
Oh, and I love cats.
Roar, roar!
Guess, who is there?
Beautiful, clever, fast lions.
Dangerous too,
But beautiful too.
For you maybe not, but I wish to have one at
home.
Because I love lions.
Lions, lions, lions,
I love loins!
Neli Lana Goričan, 5. a
Anja Emeršič, 5. c
CUTE CATS
Tosja Drame, 3. b
Jona Emanuel Luketič, 3. b
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 25
Miško Razgrajač
(nadaljevanje pesmi)
Miško Razgrajač se ustraši,
in silovito se ustavi.
Policaj se razjezi, da hujšega res ni,
Miško se opraviči in hitro ga odpiči.
Mišku je hudo, saj je bilo pregrobo.
Ne ve, kaj naj naredi, saj izšlo se ravno ni.
Poiskal bo policaja,
ker zdaj cela ulica raja
in vsi prijatelji so,
vse se srečno končalo bo.
Ana Sprogar, Tamara Reicht, Matic Jontes, Matic
Rajter, Tilen Koren, 5. a
VRANA
Bila je vrana,
ki je odnesla klobuk iznenada.
Hej, ptič trapasti!
Stric na vrano zakriči.
Le kje ima manire?
Gospod ne opazi ovire,
se spotakne in zleti …
se mu vrana zdaj reži.
Potem pa vrana pred strica s klobukom prileti,
on pa z zadnjimi močmi:
Nesramnica, tatica, zakaj si me okradla?!
Vrana mu odgovori: Nesramnež nisem vrana,
ime mi je Hana,
in kradla nisem, to boli …
Jo stric prehiti: Pa si!
Zakaj prav zdaj? Stric zateži,
da ga vse boli,
ter doda,
zakaj si mi klobuk ukradla?
Saj veš, kar tako,
da mi bo čez zimo toplo.
Glorija Recek, 4. b
Miško Razgrajač
(nadaljevanje pesmi)
Ko ga vidi policaj, reče:
"Hitro se ustavi zdaj!"
A Miško ga ne sliši,
hitro oddrvi naprej,
policaj pa zakliče: "Hej!"
Miško pa že kar drvi
in se noče ustaviti.
Ko se Miško le ustavi,
policaj ga ulovi
in cela vas se veseli.
Ko Miško pride iz zapora,
vse nas čaka prava pokora.
Sara Namestnik, Tara Mihajlovič, Črt Vukovič,
Jakob Krajnc, Dino Trep, 5. a
Stric razume, oprosti ter odgovori:
no ,samo ta klobuk mi pusti.
Zanj ti dam kape tri, rokavice in nogavice
za vse tvoje male ptice.
Vrana premisli, pritrdi,
da odgovor drži.
Vrana, ko vse dobi,
odleti.
Stric pa se še malo sprehodi,
ko iznenada mu ena druga vrana
spet klobuk dobi,
potem se zgodba ponovi …
Blažka Kaja Bozi, 6. a
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 26
Tu je moj dom
Ozrem se naokoli in kaj vidim?
Vidim hribe, travnike, Triglav …
Da, to je Slovenija, to je moja
domovina. Ni razloga, da se ne
bi počutila varno. Teroristični
napadi v Franciji, v Afriki, v Sloveniji pa nič. Morda je premajh-
na. Le kdo bi si želel napasti
našo majhno deželo? Res je
domovina v krizi, imamo kup
težav, ampak potem se zgodi
zopet nekaj, kar nas poveže, in
domovina zopet zacveti.
V Sloveniji imam dom, varen in
topel. Tu se moje srce ogreje in
iskri od veselja.
Upam, da vsi čutimo pripadnost
h kateri od skupin, med katerimi bivamo. Najbolje je, če je ta
skupina tvoja, naša, vaša družina.
ki me v vsem podpira. Ko vstopim v naš dom, šele takrat zares
čutim, kaj mi družina pomeni.
Vsak član posebej.
enake.
Ali se kdaj vprašate, kako bi bilo, če ne bi čutili opore družine?
Družine, za katero bi storili vse.
Bi vam bilo omogočeno življenje,
ki ga živite? Dvomim.
Vesela sem, da živim z družino,
Bojim se, da nekateri s strahom
odhajajo domov iz šole, treninga
ipd. Vsi si zaslužimo možnosti
enako dobrega življenja. Namreč ko se rodimo, smo vsi enaki. Vsi imamo enako začetno
točko, a vmesne in končna niso
Eva, devetošolka
Želim si, da bi vsakdo čutil pripadnost k nečemu. Če to ni družina, naj bo skupina dobrih prijateljev v šoli, na treningu. Na
nas je, da si ustvarimo in hkrati
izborimo možnosti lepega življenja.
Zala, devetošolka
Moja domovina je Slovenija, kjer
sem se rodila in kjer so moje
korenine, kjer je doma moj deda
in pradeda. Tukaj je doma moje
otroštvo, tu je moj dom in tukaj
so moji starši. Slovenija je lepa
in zanimiva. Imamo morje, planine, jezera in tisto, kar je zelo
pomembno, občutek varnosti.
Imeti svobodo je nekaj najlepšega, kar pa spoštujemo le takrat,
ko je ogrožena. O tem mi velikokrat pripoveduje moj oče, ki je
pripadnik Slovenske vojske. Povedal mi je, kako je v resnici potekala osamosvojitev Slovenije,
saj jo je doživel tudi sam. V decembru leta 1990 se je slovenski narod na plebiscitu z veliko
večino odločil, da Slovenija postane samostojna in neodvisna
država.
To pomeni, da bo skupna država
Jugoslavija razpadla. Sedaj 26.
december praznujemo v Sloveniji dan samostojnosti in enotnosti, čeprav je v resnici do popolne samostojnosti manjkalo še
pol leta, ko smo morali še
ogromno postoriti, da se je samostojnost uresničila. Ko je napočil čas in je Slovenija postala
resnično samostojna, smo jo
morali obraniti. Oče mi je povedal, da bi tako kot je takrat stopil slovenski narod skupaj, moral še marsikdaj danes in rezultati bi lahko bili drugačni.
Sama ponosno povem, od kod
sem. Rada potujem, a vedno se
rada vrnem domov, saj se tukaj
počutim varno in dobro.
Če bi se morala preseliti v tujino,
tako kot je to storilo veliko naših
rojakov, bi v srcu še vedno nosila svojo domovino in bi se vračala tja, kjer sem in bom vedno v
resnici doma. Če imamo radi
naše morje in planine, moramo
imeti radi tudi ljudi, ki tukaj živijo. Velikokrat slišim pregovor
»Ljubo doma, kdor ga ima«, še
posebej sedaj, ko gledam begunce, ki potujejo preko Slovenije in iščejo svoj novi dom.
Dedki in babice govorijo, da na
mladih svet stoji, zato bi rada
prispevala svoj delež, da bi nam
bilo lepo in bi živeli v miru in zadovoljstvu brez večjih razlik.
Srečno, Slovenija! Ostani moj
varen dom!
Ko po dolgem, napornem dnevu
prestopim vrata doma, se vsaj
malo oddaljim od obveznosti in
težav, ki me spremljajo na vsakem koraku.
Moje breme, ki že samo po sebi
ni veliko, postane še manjše.
Oči ugledajo znane predmete in
s tem obudijo spomin na lansko
poletje, praznovanja in seveda,
otroštvo. Ušesa zaslišijo smeh,
ki prihaja iz dnevne sobe. Glasovi me navdajo z upanjem in pozitivno energijo. Četudi se vse
ne bo izšlo, kot bi si želela,
imam njih. Oni mi bodo stali ob
strani, znali svetovati in bodo
moja opora.
Dom niso nujno hiša, vrt in garaža. Dom ni nujno postelja, televizija in hladilnik. Dom so spomini, pogovor, toplina in ljubezen.
Nika, devetošolka
Anja, devetošolka
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 27
Dom je tam,
kjer kaj veljam,
kjer ti družina je vedno v pomoč,
kjer spokojno prespiš vso noč.
Prijatelji pridejo tja na obisk
pričaka jih tudi naš mucek Blisk,
tam se poje najboljša juha,
ki jo seveda mama skuha.
Ko greš na sprehod, vse sosede pozdraviš.
Poznaš vse kotičke svoje vasi,
in če se kdaj v tujino odpraviš,
pogrešati začneš kraj, kjer nimaš skrbi.
Ta kraj je moj dom, domovina,
kjer so spomini, veselje in sreča.
Tu vedno v bližini je moja družina,
ki me postavi na noge,
ko svet pritiska na moja pleča.
Bina Bedrač Plazovnik, 9. b
Tihana Kleva, 5. c
Športniki petošolcev
Jasna Lešnik, 1. a
Zara Gregorc, 1. b
ŠOLSKO LETO 2015/20 16, ŠT EVILKA 1
STRAN 28
Ko bomo veliki, bomo … Devetošolci predstavljajo svoje poklicne načrte.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, podjetjem in posameznikom, ki ste po svojih najboljših
močeh pripomogli k temu, da je za nami še en uspešno izpeljan Božičnonovoletni sejem. Hvala!
PPS-PEKARNE PTUJ D. D
POSTOJNA D. O. O.
ENOTA ŠTAJERSKI KRUHEK MARIBOR
PEKARNA PEČJAK D. O. O.
PAF EXPORT IMPORT D. O. O.
MLEKARNA CELEIA D. O. O.
MERCATOR D. D.
STEVAN BABIĆ D. O. O.
IMPULS DOMŽALE D. O. O.
ŽITO d. d.
S. P. PLOD D. O. O.
COMTRON
VRTNI CENTER KALIA
LEKARNA ARNICA MONTANA
VRTNARSTVO MRAK (JERNEJ MRAK)
PIKAPOKA d.o.o.
EVROGRAFIS d.o.o.
MLADINSKA KNJIGA TRGOVINA d. o. o.
POSLOVNA ENOTRA VPC MARIB OR
PALOMA PIS d. o. o.
1. RAZRED
2. RAZRED
3. RAZRED
ISABELLA KAJZER ZORENČ
ŽIGA NOVAK
ALJA SEIDL
BENJAMIN JAN KRAMBERGER
TILEN RANER
JASNA LEŠNIK
KLARA STANIČ
EDITA KAMILI
ERLAND BAJRAJ
LANA RAKOVIĆ
MARSEL FREŠAR
LUKA LIHTENEGER
NIKA GORENJAK
EVA ŽUNKO
BOR GMAJNER
JAN RUDOLF
SARA BRUČI
MAKS PUČKO
MEMET MEHMETI
LANA RADIĆ
TINKARA STRMECKI
DOMINKO DOROTEJA
ZALA HADJAR
LUA DRAGŠIČ
LIJA ZEMLJIČ
VLERA MEMETI
EVA KRAJNC
EVA HÖTZL
KAJA TRUNTIČ
VITJA KIT
ARMIN TURSUNOVIČ
ANJANA RIBIČ
ŠPELA MOREL
ALEKSEJ ŠKOBALJ
KAJA RADOVIĆ
TAI POROPAT
MIA SPROGAR
IZA TOPLAK PEROVIĆ
KATJA KOKOL
KIARA ZOREC
NEŽA BREČKO
FILIP KLINC
TIM BAUMAN
ŠPELA KEGLEVIČ
URBAN HORVAT
AJDA DOVNIK
TOSJA DRAME
NINO GRMEK
ANEJA BERGLEZ
MIKA MARUŠIČ
ANJA VIDE
KARIM NAJI
VID PINTARIČ
VITAN TRADE d. o. o.
BROKER B. B.
ZAVAROVALNA AGENCIJA d. o. o.
DELIKOMAT d. o. o.
MERKUR TRGOVINA d. d.
TC MARIBOR
IVEC d.o.o.
MAKOM d. o. o.
5. RAZRED
MATIC RAJTER
TIA LARA SITAR
MAŠA VUJAKLIJA
LARA MELIWA
MATJAŽ MIHAEL MARS
ERVIN KRYEZIU
LARISA KARNIČNIK
TIHANA KLEVA
TILEN URBANC
JAN VID GORENJAK ANJA
EMERŠIČ
LAN FRIDRIH
LAN KOKOL
ANALINA BELEC EMILY
IVA STAMENČIČ
ALEKSANDRA ŠETINC
URŠKA FILIPIČ
LANA KOS
JULIJA BREZNER
SARA HAUPTMAN
TINA HOZJAN
NICK KREBS PRELIĆ
MARINA VUKOVIĆ
BRIN NOVAK
6. RAZRED
MAJ RIBIČ
TIN KUHAR
ALINA HERMAN
ROK GLAVIĆ
JAN ERBUS
PETJA DRAME
IVA MILOSAVLJEVIĆ
AJDA MERŠNIK
TYRA BARADA
MELISA DOKL
7. RAZRED
ZARJA ROMIH JELENC
NIKOLINA PELEMIŠ
LANI GRGIČ
ANOUK DRAVČBAHER
KSENIJA ZRNKO
BRINA POROPAT
LEA SAVIĆ
4. RAZRED
KAJA HICTALER
ART ROMIH JELENC TIAN
RUBIN
TEJA HOHNEC ROŠKAR
ARTI BRUČI
EMA ŠINKOVEC
MATIJA MILOSAVLJEVIĆ
SARA ŠEMEN
RENE MURKO
LANA ŠPEHAR
LUČKA FILIPIČ
8. RAZRED
GREGOR IN LUKA JERMAN
BENJAMIN ADORNO LARA
KADIŠ
ANTEJA GARMUT
TIJANA KRASIČ
ROK RADIČ
TINE BERTOLE
9. RAZRED
VANESSA SAVEC
ANJA ŠEGULA
PETRA BRENK
ALEKS MESAREC TKALČIČ
NIK POTOČNIK