Stališče UL FGG do predlogov Zakona o urejanju prostora, Zakona
Univerza v Ljubljani Faku lteta za gradbeništvo in geodezijo MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR DUNAJSKA CESTA 047 Jamova 2, p.p. 3422 1115 Ljubljana, Slovenija telefon (0 1) 47 68 500 faks (O J) 42 50 681 fgg@ fgg.uni-/j.si Številka: 017-1/2016-2 Wubijana, 16. 02. 2016 1000 Ljubljana ga. Irena Majcen , ministrica Zadeva: Stališče UL FGG do predlogov Zakona o urejanju prostora, Zakona o graditvi objektov in Zakona o pooblaščenih arhitektih in inžen irjih Spoštovani , kot smo zapisali že v prvem odzivu na predlog sprememb prostorsko načrtovalske zakonodaje , na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG) z dne 06. 01. 2016, razumemo željo po sprem·embi zakonodaje s področja urejanja prostora, graditve objektov in ureditve regulacije inženirske dejavnosti, vendar nas ne ocena stanja, ne namen sprememb, ne predlagane ključne rešitve ne prepričajo. Zastavljen koncept ne zagotavlja sistemske ureditve področij prostorskega n ačrtovanja in graditve objektov ter nima mednarodne primerljivosti. Ugotavljamo, da so predlogi zakonov v predlagani obliki škodljivi tako za področje urejanjaprostora, kot za področj e graditve objektov in ne upoštevajo najnovejših dognanj in pristopov pri umešča nj u objektov v prostor. Stroka o graditvi objektov je v zapostavljenem položaju , postopki v inženirski stroki so v novih predlogih izrazito poenostavljen i, prisotni so pritiski na zmanjšanje števila regu liranih poklicev. Predlagan i zakoni prav tako ne zagotavljajo obljubljene optimizacije postopkov in večje preglednosti. Predvidene poenostavitve postopkov gredo predvsem na račun stroke in inženirstva , upravni postopki pa so še bolj zapleteni kot do sedaj. Zavedati se moramo, da dosedanji sistem ne predstavlja ovire , ki je vnaprej načrtovana , temveč zaščito javnih interesov, kljub temu , da ni idealen. Pooblaščene inženirje tehničnih strok, s svojim znanjem , izkušnjam i, pridobljen imi tudi po zak ljučenem formalnem izobraževanju , ne moremo in ne smemo nadomestiti s strokovnjaki drugih ved , ki ne razpolagajo z znanji, ki so nujno potrebna v procesu graditve objektov (od najenostavnejših, do zahtevn ih objektov ter projektov infrastrukturne, prometne, komunalne, energetske ali druge inženirske narave) . Ugotavljamo celo , da so predlog i novih zakonov v nasprotju z javnim interesom. Upravi čeno lahko sklepamo, da novi predlogi zakonov vzpostavljajo mehanizme, s katerimi bi določene skupine lažje obvladovale predvsem seg ment javnih investicij, pri tem pa se na tej poti v n ajvečji meri poskušala izogniti vsem , tud i 'tehničnim oviram', ki jih očitno predstavljajo dosedanji sistem i nadzorov, revizij , postopkov pridobivanja poob l aščencev do l očenih strok, mehanizmov strokovnih preverjanj in kontrol. Kot vrhunska znanstvena in strokovna ustanova smo pripravljeni dejavno sodelovati v pripravi strokovno utemeljenih in sodobn ih rešitev področne zakonodaje . Predvsem želimo opozoriti, da je sedanji proces priprave za konodaje povsem netransparenten , saj strokovnim organ izacijam in združenjem onemogoča dejavno sodelovanja pri njenem nastajanju. Od prve najave sprememb zakonodaje (december 2013) smo namreč pri čakovali , da bo pripravljavec zakona jasno podal cilje in namen sistemskih sprememb, nato pa podal jasna izhodišča in strukturo želenih sprememb. Praksa l očenih pogovorov s posameznimi skupinami deležnikov ni v skladu z uveljavljen imi postopki sodelovanja javnosti in zainteresiranih deležnikov in je celo v nasprotju z Aarhuško konvencijo (1998). Ministrstvo zato pozivamo, da po zaklj u čk u javne razprave objavi vse prejete pripombe in do njih zavzame stališče . V nadaljevanj u pa naj ponovno vzpostavi strokovno in interd isciplinarno sodelovanje v javnem interesu , v katerem bo tudi samo aktivni sogovornik. Pomemben del priprave novih sistemskih zakonodajnih rešitev je tudi horizontalna preveritev z drugimi področnimi oz. sektorskimi zakoni, da v praksi ne prihaja do nasprotujočih si zahtev pri izpolnjevanju in uresn i čevanj u zakonskih d o l očb . določb V nadaljevanju podajamo konkretne pripombe in opozorila, katerih pasti in težave je treba biti pripravljen že ob sami pripravi sistemske zakonodaje na tako kompleksnem in interdisciplinarnem področju kot je urejanje prostora. 2/9 Pripombe na predlog Zakona o urejanju prostora (ZUReP-2) Struktura osnutka zakona je v tej fazi še neuravnotežena, prav tako je terminologija neustrezna in ni usklajena z veljavn imi sta ndardi in zakon i. Med drugimi smo pri čakovali , da bodo sorodne vsebine združene v enem poglavju. Tako se nosilci urejanja prostora pojavljajo v enem delu (13. člen) , njihove naloge pa v drugem (38. člen). Težko je slediti tudi sistemu prostorskih aktov. Ne glede na to, da je SPRS državni dokument, ga je vendarle treba umestiti v sistem vseh prostorskih aktov. Ni jasno, na kaj se navezujejo državna prostorska pravila ali državni prostorski red (iz pred loga ni razvidno, kako se bo dokument dejansko imenoval) . V zakonu tudi ni določen rok, do katerega bo Vlada RS predpisala podrobnejšo vsebino ter način vzpostavitve in vodenja zbirke državn ih prostorskih pravil (37. čl en ) in drugih podzakonskih aktov (več čl enov v predlogu zakona). Osnutek ZUreP-2 je v splošnem preobsežen in urejuje tudi vsebine , ki nedvoum no spadajo v izvrši lne predpise. Sistem prostorskega načrtova nja s tem zakonom dejansko ne doživlja bistvene vsebinske prenove, predvsem na področju reg ionalnega prostorskega na črtovanja ne prinaša pričakovanih rešitev, zato priprava tako obsežnega predloga zakona (300 členov) ni sm iselna. Uvedba regionalnega prostorskega načrtovanja terja globlji premislek, predvsem pa določitev pripravljavca regionalnih zasnov prostorskega razvoja ter prenos do l očen i h pristojnosti za prostorsko načrtovanj e z državne in lokalne ravni na reg iona lno raven. Pomembno je tudi vprašanje financiranja , ki je bilo tudi javno že večkrat izpostavljeno. Posebej opozarjamo na del z naslovom Zemljiška pol itika, ki je terminološko in strokovno neustrezen ter ne predstavlja ustreznih i zho di šč za oblikovanje zemljiške politike in izvajanje ukrepov zemljiške politike na ravni države in lokalnih skupnosti. Pohvalno je sicer, da je zakonodajalec vključi l ta vidik v predlog zakona, toda številne določbe (ukrepi zem ljiške politike) se nerazumljivo nanašajo le na stavbna zem lji šča ozi roma so ti ukrepi namenjeni »zagotavljanju stavbnega fonda« . Tako parcialno gledanje prostora (le nekaj odstotkov celotne države so stavbna ze mlji šča !) in omejevanje ukrepov urejanja prostora na stavbna ze mlji šča je v sistemskem zakon u na pod ročju urejanja prostora nerazumljivo. Kot primer preozkega obravnavanja prostora (stavbna ze mlji šča ) navajamo tud i kom asacije, kjer bi moral zakonodajalec resnično gledati prosto r kot celoto in komasacije opredeliti (bodisi v tem zakonu ali v posebnem zakonu) kot prostorsko-inženirske ukrepe, ki jih je m ogoče izvajati na vseh zemlji ščih. Ločeno obravnavanje komasacij v raz ličnih zakonih ter raz li č n e institucije, ki naj bi izvajale te komasacije po razl i č nih zakonih (upravne enote- obč ine - navsezadnje tudi Geodetska uprava RS) , lahko povzroč ijo le zmedo in kaos - ne le pri izvajanju postopkov, ampak tudi v prostoru. Osnutek zakona je v delu , ki se nanaša na ocenjevanje vrednosti n e pre mi čn in prav tako neprim eren, ker cenilcu država (stranka v postopku) kot razlastitveni upravičenec predpisuje način ocenjevanja odškodn ine v svojo korist. S predpisano obvezno uporabo posplošene tržne vrednosti pri ocenjevanju odškodnine vpliva na neobjektivnost, pristranskost in neodvisnost cenilca , kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi. UL FGG v zvezi s predlogom ZUReP-2 podaja še nekatere pomembnejše ugotovitve in pripombe, ki pripravljavcu zakona lah ko pomagajo izboljšati predlog sistemskih rešitev. 2. č l en Uporabljeni izrazi ponovno uvaja spremembe v nekaterih že uveljavljen ih izrazih oz. ne odpravlja raznoterosti term inov, ki se v raz li čnih zakonih uporabljajo za isti pojav. Tu izpostavljamo le dva primera. Prvi je gradbena parcela (funkcionalno zem lji šče ). Ob spremembah prostorske zakonodaje vidimo priložnost, da se uvede enoten pojem funkcionalnega zemljišča , pri čeme r ga je seveda treba horizontalno poenotiti tudi v drugih p od roč nih zakonodajah. Drugi izraz, katerega razlago izpostavljamo, je, navajamo: »prostorski razvoj je uravnoteženo uresniče vanje prostorskih potreb sedanje in prihodnjih generacij ob hkratnem upoštevanju konkurenčnosti in tržnih zakonitosti pri gospodarjenju s 3/9 prostorom«. Vsekakor je sporno upoštevanje le konkuren č no sti in tržnih zakon itosti pri gospodarjenju s prostorom . Kje je varovanje ku lturne ded i šč i ne , naravnih vrednot, kmetijskih ze mlji šč , identitete prostora, varstvo pred naravn imi in drugimi nes rečam i, če naštejemo le nekaj ključnih dejavnikov, ki jih je nujno treba upoštevati pri načrtovanju prostorskega razvoja?Prav tako je nezaželeno stalno uvajanje novih term inov glede na obstoječo zakonodajo (primer: razvojno območje naselja v 30 č l enu , po sa mična poselitev v 33. č l e nu ipd .). 2. poglavje l. dela: Načela urejanja prostora: Pog rešamo tudi n ače l o zagotavljanja prostorske kohezije v sklad u z evropsko Teritorialno agendo do 2020 (TA2020), ki postavlja temelje novi regionalni politiki Evropske unije, ki bo grad ila na prostorskem pristopu in lokalnih značilnost ih . Teritorialna agenda je prilagojena tudi krovni strateg iji »Europe 2020« . Če evropske in nacionalne politike izhajajo iz značiln osti posameznih območij in se lahko prilagajajo loka lnim posebnosti m, se ne izboljša samo njihova sprejem ljivost v javnosti , pač pa tudi možnosti za uspešno izvajanje (I PoP, http:l/ipop. si/2011/05/25/evropa-poudarjaprostorski-pristop/). Tudi Evropske strateg ije se dejansko izvajajo na lokalni ravni, zato je prostorski vidik kohezijske politike k ljučen. 10 člen: pristojnosti države in občin: če bi dejansko želeli uveljaviti prostorsko načrtovanj e na reg ionalni ravni , bi morali v zakonu opredeliti tudi pri stojnosti na reg ionalni ravni. Predlog zakona tega ne predvideva, zato se sprašujem o, ali bo u č in ek vpeljave prostorskih aktov na reg iona lni ravn i kaj drugačen od obstoječe ured itve v Zakonu o prostorskem n ačrtovanju ? 2. poglavje IV. dela: Prostorski akti: V poglavju so našteti vsi prostorski akti in njihova razmerja (državn i prostorski načrt, s kupni prostorski akt oz. skupna zasnova prostorskega razvoja, medobčinski izvedbeni prostorski akt oz. reg ionalni prostorski načrt, občinski prostorski n ač rt , obč in sk i podrobn i prostorski načrt in urban i stični na črt) . Pozdravljamo odločitev, da je državni prostorski načrt ponovno vk ljuče n v sistemski zakon , klju b temu pa ug otavljamo,d a pred log sistema prostorskih aktov še ni v celoti domišljen. Predlag amo, da pripravljavec zakona , na podlag i pred laga nih rešitev, pripravi shemo vrst in hi e ra rhičn e urejenosti prostorskih aktov ter preveri al i celoten sistem vsebinsko zdrži. V č l en i h se mešajo pojm i skupna in reg ionalna zasnova prosto rskega razvoja . Slednji v zakonu pred tem sploh ni opredeljen . Prav tako je uveden tudi pojem posebne oblike sodelovanja države in obč i n (80. č l en ). Predvsem na regionalni ravni ni jasno, kakšno ured itev želi pripravljavec zakona sploh predlagati. Kakšna je vloga skupn ega in kakšna m edobčin s kega prostorskega akta? Dober je predlog o uskl ajenosti reg ionalnega razvojnega program a in skupne zasnove prostorskeg a razvoja (in regi onalnega prostorskega načrta ) . Kakšna je potem vloga medobčinskeg a prostorskega n ačrta? Menim o, da tako kot v dosedanji zakonski rešitvi, tudi po morebitn i uveljavitvi predlaganih rešitev v praksi ne bo zaživel. Pozdravljamo ponovno uvedbo urban i stič neg a n ačrta in zazidalnega preizku sa, pogrešamo pa krajin sko zasnovo , ki je v Sloveniji že bila vključen a v sistem prostorskega na črtovanja kot pomemben dokument urejanja odprteg a prostora. Občinsk i prostorski na č rt sam po sebi ne prinaša novih rešitev, ki bi bile nujne glede na razdrobljenost in velikost slovenskih obč in. V tem delu smo pričakovali ustreznejše rešitve, tudi v povezavi z uvedbo reg ionalne zasnove prostorskega razvoja. Obč in sk i podrobni prostorski načrti so predlagani na skoraj enak n ač in kot je obstoječa rešitev. Na UL FGG pa se še vedno zavzemamo, da bi jih ponovno vsebinsko opredelili glede na vsebi no predlaganih rešitev (ureditveni , zazidalni, lokacijski načrt so bile rešitve , ki so v preteklosti že bi le uveljavljene in prepoznane tudi v širši javnosti) . 2.7. Odstopanja od prostorskih aktov: menim o, da je takšen način dopuščanja odstopanj od določb prostorskih aktov nedopusten. Vsi prostorski akti so pri pravljeni na podlag i 4/9 številnih analiz in strokovnih pod lag , prikazanega stanja v prostoru, smern ic in mnenj nosilcev urejanja prostora, v skladu s predpisi in pod budn im nadzorom pripravljavca prostorskega akta, ki skrbi tudi za zakon itost, torej morajo biti vse predlagane razvojne in prostorsko ureditvene rešitve takšne, da do odstopanj načeloma ne more priti. Gre za poenostavljanje mimo preverjenih in utemeljenih strokovnih rešitev in postopkov, ki vodijo v stihijski razvoj prostora. Vnaprejšnje vgrajevanje takšnih odstopa nj pa pomeni vnašanje nereda in stihijskega ter nenadzorovaneg a razvoja v prostoru , celo do pu ščanj e špekulativnih namer posameznih deležnikov oz. investitorjev. Ali gre v resnici za legalizacijo črn ih gradenj? 5/9 Pripombe na predlog Gradbenega zakon (GZ) Predlog Gradbenega zakona se os redoto ča predvsem na gradnjo 'enostavnih stavb' . Terminologija in definicije strokovnih izrazov, ki so uporabljeni v zakonu (že primer defi nicije 'stavbe'), niso ustrezni in niso usklajeni z uveljavljeno strokovno termi nolog ijo ter standardi na področju , ki ga urejan pred log gradbenega za kona .. Po pred logu zakona so povsem prezrti gradbeni inženirski objekti, kj er gre za bistveno bolj kompleksne posege v prostor kot pri stavbah . V obrazložitvi zakona pred lagatelj nam ern o izp u šča objekte iz naslova z obrazložitvijo, da je z novim zakonom že lel zaobjeti tudi posege v prostor, ki niso objekti (priprava zemljišč , utrditve, izkopi ipd.) . Po kl asifikacij i objektov so te ureditve praviloma del inženirskih objektov ali pa navedene kot samostojni objekti. Takšna neusklajenost terminologije in zakonodaje ima lahko resne posledice v praksi. Zas k rb lj uj oče je, da v zakonu , po zgledu razvitih zahodnih držav, ni izpostavljena skrb za varno gradnjo, ki je pomembna tudi z vid ika zagotavljanja varnosti ljudi in zaščito pred n es reča mi. Na tem mestu poudarjamo, da zakon ne predvideva projektiranja in izvajanja projektov geodetsko-inženirskega opazova nja zahtevnejših gradben ih objektov med in po gradnji, kar je popolnoma nerazum ljivo. Prav tako je nekoliko zapostavljen pomen pravilnega lociranja objektov v prostor - po udarjamo, da pri ume šč anju objektov v prostor ni pomembna le topog rafija, ampak tud i lastništvo! V ta namen bi morali zahtevati za vsak projekt kakovostne geodetske pod lage z ocenjeno kakovostjo podatkov in potrebno katastrsko preureditvijo nepremičnin , na koncu gradnje pa preveritev stanja (odm ik od sosednjih pa rcel, velikosti objektov) ter evidentiranje v n e prem i čninsk e evidence . Novi pred log gradbenega za kona v fazi projektiranj a predpisuje bistveno o s re dotočenost projektanta na t.i. Glavni projekt (Projekt za izvedbo; PZI), kar je smiselno, vendar i stočasno v zakonu ni nikjer razvidna potreba po reviziji takšnega projekta . Pojem 'revizija' je opuščen , pred log novega zakona ga ne pozna več ! Vodj i gradnje (ki je lahko hkrati tudi projektant) je prepuščen strokovno-tehničn i preg led, tud i za naj pomembnejše objekte. Če je pogojno institut 'vodja gradnje' še spremenljiv za stavbe to nikakor ni sprejemljivo za zahtevne inženirske projekte. Kako si pred lagatelji zakona predstavljajo uveljavljati vlogo 'vodje gradnje' v procesu graditve nuklearne elektrarne iz predloga zakona ni mog o če razbrati. Z omenjen im novim izrazom 'vodja gradnje', ki predstavlja v pred lagani obliki vel iko spremembo, deregulacijo in hkrati vpeljuje možen konflikt interesov, pa ustvarj a še dodatno nepotrebno zmedo v dosedanjem poimenovanju. Narobe je, da se na tak (verjetno nepremišljen) način op u šča skozi desetletja vzpostavljen sistem nadzora , mehanizmov pre prečevanja napak, vzpostavljanje zanesljive kontrole .. . Prav v primeru zahtevnih objektov je smiselno, da se takšen »Glavni projekt« obvezno pregleda (revidira) neodvisno pri drugem izdelovalcu (odgovornemu revidentu) projektne dokumentacije. Takše n neodvisni pregled bi moral biti tudi korektno in uravnoteženo fi nančn o ovred noten, da je stim ulacija odgovornega revidenta d rugačna , kot je bila v primeru revizij po trenutnem in prejšnjih raz l i č i cah zakona . Trenutno zakon predvideva revizijo projekta za gradbeno dovoljenje (PG D), kar je nesmisel no, saj odgovorni revident o b i čajn o ni pregledoval projektne dokumentacije, ki je bistvena za samo izvedbo (izvedbeni načrti ) . V prilogi 1 predloga novega zakona sploh ni razvidna stopnja in zahtevnost posa meznih postopkov za večje gradbeno-inženirske objekte (prometna infrastruktura z objekti; energetski objekti kot so hidro, termo in nuklearne elektrarne ... ). Na koncu tabele so samo omenjeni »Drugi gradbeni inže nirski objekti«, za katere pa tudi ni specificiranih stopenj in zahtevnosti . Da je zmeda pri razumevanju osnutkov zakona še večj a : po terminolog iji in kl asifikacij i vrst objektov (UL RS 33/03) v kategorijo 'drugi grad beni inženirski objekti' sod ijo prav posegi v prostor, za katere pred lagatelj zakona pravzaprav utemeljuje izbris term ina objekti v naslovu zakona. V 24. stavku 2. člena Gradbenega zakona je podana površna, necelovita in nerazumljiva defin icija stavbe: 'stavba je objekt s streho, v katerega lahko člove k vstopi, pri če m e r ni 6/9 nujno, da ima stene, ki je primeren za in namenjen zaščiti ljudi, živa li in stvari'. Naj navedemo definicijo stavbe po obstoječem veljavnem Zakonu o graditvi objektov: 'stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere čl ovek lah ko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti' in Evropska direktiva (2010/31/E U) pozna definicijo stavbe kot 'krito konstrukcijo s stenami, v kateri se uporablja energ ija za zagotavljanje notranjih klimatskih pogojev'. Pripombe imamo na ukinitev obl ike gradnj e kot samog radnja oz. gradnja v lastni režiji . Zakaj se je zakonodajalec odločil za to, nam ni poznano, posebej še, ker je ta oblika gradnje v upadanju in splošno ni pereč problem gradbeništva v Sloveniji. Poleg tega bo ukinitev te oblike udarila najbolj po najrevnejšem sloju prebivalstva, takšn ih ki gradijo po korakih, kolikor jim dopuščajo finančna sredstva, tudi kmeti h idr. Določiti bi morali minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci gradbenih del (t.j. sklen itelji pogodb) za večja javna naročila , kot so; minimalno število zaposlen ih, minimalno število inženirjev s pooblastilom po odgovorn osti za vodenje del. V prvi vrsti priporočamo , da država najprej poskrbi za kakovost in urejenost pri lastnih investicijskih projektih , saj že sama z izbiro najcenejšega (projektanta, izvajalca ... ) m očno vpliva na slab izbor. Ne da bi pri tem upoštevala še morebitno mreženje in razne povezave med deležni ki (investitorjev, izvajalcev, inžen iring podjetij ... ). V izog ib tem težavam predlagamo, tako kot v urejenih državah , da bi smeli v verigi izvajalcev in podizvajalcev obstajati največ trije nivoji (t.j. glavni izvajalec s svojimi podizvajalci , ti pa naprej samo še z en im nivojem). Na ta način bi se izognili težavam, ko že na samih razpisih in natečajih zmagajo inženiring podjetja, ki z izvajanjem gradbenih del nimajo nič, vso izvedbo oddajo naprej, z drobljen jem in množico podpogodbenikov, pa se pog osto v verig i izg ubijo plačila ... Na ta način bi zagotovili enakopravnost in preglednost nastopa potencialnih izvajalcev na trgu , saj v zadnjem času dela prvenstveno pridobivajo inžen iring podjetja, ki dela pravil oma v celoti oddajo podizvajalcu in verižno naprej. Nujno bi bilo potrebno uvesti preg leden in pravi če n mehanizem priznavanja dosedanjih referenc izvajalcev del , kot tudi strožje dodatno vseživljenjsko izobraževanje pooblaš čen ih inženirjev. 7/9 Pripombe na predlog Zakona o poob l ašče nih arhitektih in inženirjih (ZPAI) UL FGG je sicer v svojem dopisu z dne 06. 01. 2016 že podala svoje mnenje na ZPAI, kljub temu pa želimo opozoriti še na nekatere pomanjkljivosti. Nerazum ljivo je prenašanje raz li čn ih nalog (storitev) med strokami-tako lahko poob l ašče ni arhitekt po tem pred logu zakona med drugimi izvaja geodetske storitve ! Prav tako je nerazumljivo deljenje nazivov na pet sku pin , kjer se gradbeništvo enostavno izgubi v 'inženirstvu'. Zakon se nanaša na p odročje graditve objektov in nikjer v zakonu ni izrecno omenjen ih inženirjev gradbeništva, katerih prvobitna dejavnost je prav umeščanje objektov v prostor. Iz dikcij e zakona je razvidno, da so gradben iki in gradbeništvo nasploh uvrš čen i v amorfno strukturo 'inženirjev', ki so po pred logu zakona v podrejenem položaju do arhitektov. Vse kar zakon gradbenikom in ostalim inženirjem dovoljuje (4. člen ) je, da lahko poobl ašče n inžen ir sodeluje s pooblaščenim arhitektom in pooblaščen im krajinski m arhitektom pri izvajanju nalog opredeljenim v d o l očil ih tai stega č l e n a v zakonu. To pomeni , da so gradbeni inženirji, ki so ed ini od vseh inženirskih strok usposobljeni za upravljanje zahtevnih inženirskih projektov postavljeni v vlogo pomočnikov, če dosledno berem o zakonska določila , arhitektom in krajinskim arhitektom pri , na primer, gradnj i jedrske centrale. Na tej točki bi se morala vsak resna razprava kon čati in na tem mestu apeliramo na pisce predlog a zakona na malo več samorefleksije. Naj vsak udeleženec v procesu graditve opravlja delo za katerega je usposobljen in naj bodo vsebine prioriteta , ne forma . Žal predlagatelj i zakona dalj od tega ne vidijo . Geodetsko pooblastilo pa se nanaša le na d e lče k geodetske dejavnosti (»le na evidentiranje neprem i čn in« ) , kar kaže na to , da pred lagatelj zakona sploh ne pozna obsega geodetske dejavnosti in storitev. Med drug im je zakon neusklajen s številnim i veljavnimi zakon i ali pa grobo posega vanje (Zakon o geodetski dejavnosti, Zakon o evidentiranju n ep re mi čn in, Zako n o državnem geodetskem refe re n č nem sistemu itn .). Kaj je s storitvami evidentiranja GJ I, topog rafije, fotogrametrije, geodetskim i deli na geodetskem referenčn e m sistemu (ta definira osnovo za umeščanje prostorskih podatkov v refe ren čni sistem, sicer ne bi bilo mogoče uporabljati razl i čni h prostorskih podatkovnih nizov!), inženirske geodezije, klju č n o področje za ustrezno umeščanje objektov v prostor, za spremljanje gradnje in deformacij objektov/premikov po zak lj učen i gradnji? Nejasne so prehodne od l očbe, to je status odgovornih inženirjev in drugih strokovnjakov z lice ncam i pri lZS in ZAPS. Področje geodetske dejavnosti , ki se ga le delno dotakne ta zakon (storitve po zakonu , ki ureja evidentiranje neprem i čn in) , bi moralo biti urejeno na n ačin , da bi »pooblastila« za izvajanje katastrskih postopkov izdala Geodetska uprava RS , ta bi morala biti tudi pristojna za nadzor. Postopki evidentiranja n ep rem i čn i n in postopki katastrskeg a preurejanja n epre mi čn in so izredno zahtevno pod ročje geodetske dejavnosti, kj er se od l oča o lastninski in drugih stvarnih pravicah v prostoru, lastninska pravica pa je ustavno zaš č itena pravica ! Inženirska geodezija in drug a že omenjena p o dročj a geodetske dejavnosti so tista, ki bi se jih moralo urejati v zakonu o pooblašče nih inženirjih! Ponovno opozarjamo tudi na neustreznost ureditve pooblaščeneg a prostorskega načrtovalca , saj je opredeljen preozko in prav tako v podrejenem položaju do arhitektov in krajinskih arhitektov. prvi med vse mi bi moral zakonodajalec poznati vsebino štud ijskih programov, ki določaj o ci lje in kompetence, ki jih pridobijo študenti ob dokonča nju študija. Zato še enkrat poudarj amo, da predvidena pooblastila v okviru pridobljen ih pravic v 58. členu ZPAI strokovnjake na področju prostorskega n ačrtova nj a , ki so zak lj u či l i raz li čn e , vendar ustrezne študijske prog ram e s tega področj a obravnava NEENAKOPRAVNO. Prav tako se PRI STRANSKOST obstoječega ZG0-1 do poklica prostorskega na črtova l ca prenaša v nov zakon. 8/9 Zato zakonodajalcu ponovno predlagamo , da področje dela prostorskih n ač rtoval cev uredi v skladu z veljavnim i učnimi načrt i štud ijski h programov ter poda polna pooblastila tud i magistrom prostorskega načrtova nja. Prav tako opozarjamo, da morajo biti pokl icne naloge pooblaščenega prostorskega načrtova l ca opredeljene za vodenje in izdelavo VSEH prostorskih aktov NA VSEH RAVNEH in ne le za na sodelovanje pri izdelavi izvedbenih in strateških prostorskih aktov. S spoštovanjem , Opomba: Dokument je pripravila delovna skupina , ki je bila na UL FGG imenovana s strani štud ijskih odborov posameznih oddelkov : viš . pred. mag. Mojca Foški, asist. Peter Kante, doc. dr. Božo Koler, doc. dr. Andrej Kryžanowski, izr. prof. dr. Anka Lisec, doc. dr. Roman Kun i č , in doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek. V vednost: Kabinet predsednika Vlade Repu blike Slovenije Gregorčičeva 20, 25 1000 Ljubljana Ga. Barbara Radovan , direktori ca Direktorata za prostor, graditev in stanovanja Ministrstvo za okolje in prostor Republi ke Slovenije Dunajska 48 1000 Ljubljana ZAPS Vegova 8 1000 Ljubljana lZS Jarška cesta 1O b 1000 Ljubljana GZS Dimičeva ulica 13 1504 Ljubljana 9/9
© Copyright 2024