1. No category

Trgovina GOJAČE
T 05/36-43-890
Trgovina ŠEMPETER
T 05/33-84-930
Nova Gorica
Salon keramike ŠEMPETER
Ajdovščina,
26. februar 2016,
številka 173, 10000 izvodov
MATERIALI ZA GRADNJO,
DOM IN VRT, SALON KERAMIKE
tel.: 05 366 49 47
T 05/33-84-947
www.apia.si
prvi
zgornjevipavski časnik
Francu Černigoju priznanje za življenjsko delo
Praznik slovenske besede
latnik
Superherojinje
Osrednja proslava ob kulturnem prazniku v občini Ajdovščina je počastila slovenstvo in slovensko besedo, kot temelj našega naroda. Zveza kulturnih društev Ajdovščina je podelila priznanja zaslužnim domačim kulturnikom. Priznanje za življenjsko delo je
prejel mojster besede Franc Černigoj. Priznanje ob 25 letnem aktivnem delovanju je prejel Tamburaški orkester Danica, priznanje
za prizadevno delo na področju ohranjanja dediščine pa Društvo za ohranjanje lokavškega izročila DOLI.
P
isatelj Bojan Bizjak, slavnostni govornik na osrednji
proslavi ob kulturnem prazniku v Ajdovščini, je govoril o
pomenu kulture in jezika. Bizjak
je besedo, jezik, označil za smisel
civilizacije, za bit vsakega naroda.
Ozrl se je daleč nazaj v zgodovino,
v čas pred besedo, omenil Feničane, ki so izumili denar (»odtlej se
tudi kultura vrednoti drugače«),
pa Grke in druge napredne civilizacije, »ki so postavili močne temelje za naše evropsko kulturno
bitje« … Ob bok živahnemu
evropskemu dogajanju je postavil
Praslovane, Slovane, nato Slovence. Poudaril, da so slovenske Pisanice izšle že 1779, le nekaj let po izidu prvega pesniškega almanaha v
Parizu in nekaj let preden so začele
izhajati Ljubljanske novice. Pa da
je prvi slovenski roman Deseti brat
izšel istega leta kot Dostojevskega
Zločin in kazen.
»Slovenščina ni samo nabor
knjižnih besed, slovenščina je
zven slovenske duše,« je poudaril
slavnostni govornik ter kot primer navedel Prekmurce, z lastno
slovnico in časopisom v svojem
narečju vse do leta 1919 – dokaz,
kako se da negovati domačo govorico, če le hočemo: »In to hotenje je prepotrebno tudi nocoj. Da
se zavedamo da smo vredni tega,
da smo enakopravni narod te tako
opevane Evrope. Da danes lahko
naši poslanci govorijo v Bruslju v
slovenščini!«
Da smo Slovenci že gensko programirani na vsaj dva jezika, je še
dodal pisatelj: »… ker smo imeli
kar naprej tuje gospodarje, ki so z
nami občevali na svoj način, v svojem jeziku. In kljub vsem tem silnim jezikovnim morjem, ki so oblivala ta ubogi slovenski jezik, smo
danes tukaj. Govorimo slovensko,
pojemo slovensko, pišemo slovensko, razpravljamo slovensko …«
In zaključi z besedami: »Spoštovane in spoštovani, polagam vam na
srce, da je slovenščina še vedno za
vas tista edina prava popkovina, ki
nas veže na našo bit.«
Zveza kulturnih društev Ajdovščina je na osrednji proslavi
podelila svoja najvišja priznanja.
Za življenjsko delo je priznanje
prejel upokojeni učitelj slovenščine, zbiralec ljudskega gradiva in
pisatelj Franc Černigoj. Priznanje
pa sta prejela še Tamburaški orkester Danica iz Dobravelj, ki prav
letos praznuje 25 let neprekinjenega delovanja, ter Društvo za ohranjanje lokavškega izročila DOLI
iz Lokavca, za prizadevno delo na
področju zbiranja in ohranjanja
dediščine.
V duhu slovenstva in besede je
potekal tudi kulturni program, ki
ga je oblikoval režiser Peter Avbar.
Interpretacije ljudskih zgodb, z
glavnim protagonistom hudičem,
je zaokrožil z glasbo in petjem –
nastopila sta kvartet Mistika in vokalni kvintet Anike iz Črnič. V avli
dvorane so člani društva POC pripravili imenitno priložnostno razstavo svojih izdelkov. Za prijeten
zaključek pa so se gostje ob kozarcu odličnega domačega vina posladkali s tradicionalnimi pustnimi dobrotami iz pekarne Marte
Pipan.
sh
Občinski paket spodbud gospodarstvu
Za nova delovna mesta gre
V iskanju in ustvarjanju novih poslovnih priložnosti si občina Ajdovščina pospešeno prizadeva ustvariti ugodno podporno okolje
za nova podjetja, za razvoj podjetniške in obrtne dejavnosti in odpiranje novih delovnih mest. Tako bodo vlagatelji v občini Ajdovščina deležni velikih ugodnosti. Nekateri razpisi iz paketa pomoči gospodarstvu so objavljeni na notranjih straneh.
D
a bi privabila nove investitorje, občina sofinancira
nadomestilo za podeljeno stavbno pravico na zemljiščih
v lasti občine in sicer celo do 100
%, vendar mora investitor odpreti najmanj deset delovnih mest,
pri čemer je prag eno novo trajno
delovno mesto na 200 m2. V praksi to pomeni, da investitorju ne
bi bilo treba kupiti zemljišča, če bi
na površini dveh hektarjev zagotovil sto delovnih mest. V ta namen
občina tik ob avtocesti in železnici
že pospešeno ureja obrtne cone s
popolno komunalno opremo.
Občina spodbuja gradnjo ali širitev poslovnih in proizvodnih
objektov v obstoječih in novih poslovnih conah tudi z oprostitvijo
komunalnega prispevka, tudi do
100 %.
Spodbudo pri odpiranju novih
trajnih delovnih mest predstavljajo subvencije, ki 'pokrijejo' do 75
% stroškov prispevkov delodajalca za prvi dve leti novih zaposlitev,
sklenjenih za obdobje vsaj treh let.
Že uveljavljen ukrep je subvencioniranje obrestne mere za najete kredite - namen ukrepa je spodbujanje investicijskih vlaganj v
novogradnjo ali obnovo proizvajalnih in storitvenih zmogljivosti
ter opreme za opravljanje dejavnosti in za nakup nematerialnih
pravic (patenti, licence, tehnološko znanje).
Občina želi pri podjetnikih spodbuditi pridobivanje nepovratnih
sredstev na evropskih in državnih
razpisih, zato krije polovico stroškov priprave dokumentacije.
Tudi sicer bo podjetnikom nudila strokovno pomoč, saj je že sicer
ustanovila pisarno za učinkovito črpanja teh sredstev za namene
občine in njenih podjetij oziroma
zavodov. Prav tako bo podpirala
promocijske in sejemske nastope
podjetij in obrtnikov in pokrila 50
% najemnine za sejemski prostor.
Poslovne prostore, ki so prazni ali
zasedeni z neustrezno dejavnostjo
bo občina ponudila za gospodarske dejavnosti in sicer z znižano
najemnino.
Mesec marec, ki prihaja, mi je
bil od vedno pri srcu. Sporoča, da
počasi prihajajo toplejši dnevi,
narava se na novo rojeva in z njo
se tudi naše odpadlo listje, ki smo
ga jeseni spustili na tla, na novo
poraja v lepših pojavnih oblikah.
Iz zimske mrzline začnemo počasi ponovno ogrevati našo dušo
in iz raznih skritih predalov vleči na plano vse dobro kar je v
nas. Je tudi mesec, ki ženskam
in mamam posveča kar dva praznika. Prvi je 8. marec, dan praznovanja ekonomske, politične
in socialne enakopravnosti žensk, konec pa ga krasi materinski
dan, ko bodo otroci domov nosili za vogalom ubrane vijolice ali
v šoli umetelno izdelane čestitke.
Je v bistvu mesec, ko je zveličavno in primerno, da se tudi vi spomnite nanje - na svoje matere in
žene, dekleta in hčerke, prijateljice in ljubice, sosedo ali pa (zakaj ne?) na najljubšo prodajalko.
Ženske s(m)o izjemna bitja, kar
sami že veste. So nosilke novega
življenja, pomladi v vseh smislih,
so povezovalke v družini in trdni
zidovi hiše. So resnične superherojinje, ki lahko hkrati delujejo na več frontah, z ljubeznijo, a
še vedno trdno na tleh, vsak dan
v letu. Svojega kostuma nikoli ne
odložijo in si odpočijejo.
Zahvalite se jim, da jih imate
v svojem življenju, pa naj bo za
valentinovo, osmi marec, gregorjevo, miklavža, novo leto, pa
rojstni dan, za prvi poljub in zaobletnico prvega poljuba, obletnico zaroke, poroke, pa magari
tudi za prvi april ali noč čarovnic
– vedno bo premalo.
P.s.: Če pa pride dan, ko, drage soborke, pozabite, kako zelopomembne ste in sposobne, se le
za par trenutkov postavite v pokončno držo - z rokami na bokih
in glavo pokonci in kmalu boste
začutile to, kar resnično ste – super herojinje!
Ana Krečič
OBČINA AJDOVŠČINA
2
Priznanja Zveze kulturnih društev Ajdovščina na področju kulture
Franc Černigoj,
za življenjsko delo
N
ajbrž ni med nami prav veliko ljudi, o katerih na ugledni fakulteti razpišejo diplomsko nalogo in z njim, oziroma
njegovim delom, študent, v tem primeru študentka, diplomira. Pa še to
zgolj iz dveh področji njegovega delovanja, namreč iz poezije, s katero
se je javnosti predstavil in razkril že
v mladosti, in pa iz slovstvene folklore, ki je tako odločilno zaznamovala
njegova zrelejša leta. Vendar je ves
nabor njegovega delovanja bistveno
širši in še ostaja kot širno polje za
raziskovalce oziroma bodoče študijske in diplomske naloge. Že samo
seznam njegovih objavljenih del
je dolg več strani, vendar ga ne gre
ocenjevati zgolj skozi izjemno produktivnost, pač pa glede na pečat, ki
ga je zapustil v družbi - v družbi, ne
le v literaturi, saj je pri Černigoju v
bistvu težko ločiti duhovno plat od
socialne, celo materialne. Njegovo neizmerno hotenje, želja, volja
iztrgati pozabi marsikateri drobec
duha naših prednikov, ob brezpogojni zavezanosti temu koščku slovenske zemlje, bi morda še najlažje
označili za domoznanstvo. Danes je
še toliko bolj dragoceno, saj ga novodobni socialni mediji na žalost ne
dohajajo.
Stroka sicer z dvema besedama
opredeljuje Černigojevo življenjsko
delo, ko išče skupni imenovalec tako
obsežnega, pa tudi raznolikega opusa - to sta 'beseda' in 'narava'.
Toda 'besede' ne moremo ločiti od
človeka, kot ne moremo v njegovem
dojemanju 'narave' brez kamna,
skale, grublje kot simbola Gore.
Franc Černigoj namreč izhaja iz
kraja in časa, ki ga stereotipno vežemo na snežene zime, velike družine
ob krušni peči, zato dolge večere v
družbi pravljičnih bitij - spak kulak
in škratov, živih pripovedi starejših
o vojnih dogodkih, pa doživljajev,
ki so se Gorjanom dogajali v širnem
svetu, kamor so odhajali s trebuhom
za kruhom. Kot da je Černigoj vse
te številne pripovedovalce ponotranjil, saj iz zapisa v zapis, iz knjige v
knjigo, veje pripoved - topla, barvita, čutna, tudi če govori o manj lepih stvareh, ki so se ljudem na Gori
dogajale - skratka černigojevsko enkratna in neponovljiva.
In zato njegova zbiranje ljudskega blaga, ki seveda zahtevajo dolgotrajno, vestno zbiranje in urejanje, disciplino in kondicijo, daleč
presega interes strokovnega zapisovanja, in pridobiva novo razsežnost – že prepoznaven avtorjev
pečat, s katerim želi ohraniti in dejansko ohranja 'dušo' nosilcev slovstvene folklore, torej anketirancev
Društvo DOLI
M
ineva 24 let od uradne
ustanovitve Društva za
ohranjanje
lokavškega
izročila, s kratico DOLI. Fantovska
skupnost, iz katere je nastalo, pa je
delovala že dve leti prej. Člani so se
že v začetku odločili za strokovno
vodeno delo, v sodelovanju z ustanovami. Večino njihovih projektov
tako poteka pod okriljem Goriškega
muzeja.
Prvi velik projekt, ki odmeva še
danes, je razstava Vozovi in sledovi, ki je nastala v sodelovanju z Goriškim muzejem ob njegovi 40-letnici.
Sledila je prva Furenga – živ prikaz
prevoza tovora z vozovi in konjsko
vprego. Prevažali so vino, hlodovino, celo jambore, pa led, drva, seno
… Ena od najzahtevnejših uprizoritev tradicionalnega prevoza je bil
prikaz prevoza zvona na Sveto Goro,
s kar osmimi pari konj. Za tako zahtevno delo morajo biti člani dobro
usposobljeni, večina njih so konjarji, ki svoje konje pripravljajo za vsak
tak podvig posebej. Redno se udeležujejo tudi Furmanskega praznika v
Postojni, od koder vedno znova prinašajo najsijajnejše pokale.
Pomembno je tudi poslanstvo društva v svojem kraju, v Lokavcu. Skupaj s podružnično šolo so se lotili
raziskovanja in poučevanja domoznanstva. Projekt Lokavec in čas beleži že 21 let, vsako leto z novimi
vsebinami. Vzorčen primer dobrega
oživljanja dediščine je projekt Lokavške hiše pripovedujejo. Etnološka zbirka Batičeva hiša tako prikazuje bivalno kulturo v Lokavcu.
oz. pripovedovalcev. Černigoj namreč spretno krmari med krajevnim govorom in literarnim jezikom,
zna ujeti in v pismeni obliki ohraniti dikcijo in ritem ljudske pripovedi
ter stotine krajevnih besed, ki bi že
utonile v pozabo.
Morda širši javnosti manj znana
je njegova lovska beletristika. Černigoja namreč nezaustavljivo vleče v naravo. Toda spet ni samo tenkočuten opazovalec in zapisovalec
rastlinskega in živalskega sveta, vedno je na preži za človekom, lovcem s svojo širšo zgodbo, pa naj gre
za lastne doživljaje ali urejanje zbornikov lovskih družin in celo edicij
krovne lovske organizacije.
Černigojeva splošna pripravljenosti pomagati, sodelovati, prevzeti in
izpeljati - ga je zapeljala na različna
področja in s tem širila njegovo poznavanje in vedenje. Tako je uredil
več obsežnih zbornikov, kot je denimo Mati Gora, pa vodičev, kot pisec je avtor mnogih člankov, ocen,
priložnostnih zapisov, tudi nekrologov.
Toda prav v vsem, kar počne,
bomo zlahka našli njegovo predanost zadani nalogi, pa tudi inovativne ideje, zagotovo občutili njegovo poudarjeno osebno noto, pa tudi
pedagoško in mentorsko usmerjenost k pozitivnemu in spodbudnemu, iskreno navdušenje za sodelovanje, posluh za sočloveka …
Kljub nagradi za življenjsko delo
pa smo lahko vsi skupaj prepričani, da njegov že tako obsežen opus
še zdaleč ni zaključen in da nas bo
s svojo neusahljivo ustvarjalnostjo
razveseljeval tudi v bodoče.
Društvo pa skrbi še za ohranjanje
oblačilne kulture, kulinaričnih posebnosti in tehnične dediščine. V
prizadevanju za večjo prepoznavnost svojega kraja so člani izredno
aktivni tudi na turističnem področju. Skozi zaselke Lokavca so uredili zanimivo pohodno pot, prirejajo
pohodne izlete in kulturno-turistične prireditve. Predstavljajo se na
sejmih, zadnjih nekaj let so organizatorji in koordinatorji predstavitve
ponudbe Vipavske doline na osrednjem slovenskem turističnem sejmu.
Društvo je zadnji dve leti nastopilo kot koordinator Tedna vseživljenjskega učenja, programe izvajajo tudi v sklopu Tedna evropske
kulturne dediščine.
Preveč je dejavnosti in projektov,
da bi vse omenili. Društvo DOLI je
leta 2006 prejelo pomembno nagrado stroke – častno Valvasorjevo priznanje. Leta 2010 pa je za ohranjanje dediščine prejelo tudi Priznanje
občine Ajdovščina.
Tamburaški orkester
Danica
Š
tursko-ajdovski tamburaški
zbor je bil ustanovljen leta
1897, z namenom »gojiti in
pospeševati godbo« in utrjevati narodno zavednost. Prvih 12 članov
orkestra je glasbene teorije poučeval
šturski župnik Mihael Arko, igranja
na tamburice pa Hrabroslav Vogrič,
ustanovitelj tamburaških zborov v
Tolminu in Gorici, pa tudi skladatelj tamburaških skladb. 9. marca
leta 1900 je bilo registrirano Tamburaško društvo Danica, s sedežem
v Šturjah. Zadnji zabeležen nastop
društva v času stare Avstrije je bil 5.
septembra leta 1909.
Štursko-ajdovske tamburice so se
ponovno oglasile leta 1921 in dejavno negovale narodno zavest, vse
do leta 1928, ko so bila vsa slovenska društva razpuščena. Danica je
kljub temu ilegalno nadaljevala svoje delo, tamburaši naj bi so se zbirali
v Polževem mlinu, kjer so imeli tudi
varno skrite inštrumente. Ponoven
začetek delovanja skupine beležimo
v letu 1958, pod okriljem šole, vse
do leta 1964, ko tamburice za dobrih dvajset let utihnejo.
Današnja skupina je nastala ob
spodbudi Glasbene šole Vinka Vodopivca. Na šolski kašči so namreč
prav po naključju našli stare, zaprašene tamburice. Prenovljene so ponovno zabrenkale leta 1985, v okviru glasbene šole in pod takratnim
vodstvom Martine Černe Vodopivec. Po 14-ih letih je vodenje prevzel
Franc Leben, leta 2012 pa Uroš Trebižan. Istega leta orkester prejme
Priznanje občine Ajdovščina.
Orkester že vrsto let deluje v okviru Kulturnega društva Dobravlje,
kjer ima tudi sedež. Nastopa na občinskih in regijskih revijah tamburaških orkestrov, na različnih kulturnih in dobrodelnih prireditvah
ter družabnih dogodkih v domači
občini in izven. Lani je orkester praznoval 25. letnico delovanja, precej
članov sodeluje od samega začetka.
Vsem pa druženje ob glasbi pomeni
sprostitev po napornem delovniku
in polnjenje srčnih baterij za nove
izzive delovnega vsakdana.
Snovalec 2016 - na
voljo 15.000 evrov
Slovenska turistična organizacija objavila poziv za podelitev
priznanja Snovalec za spodbujanje promocije in uresničitev novih
idej - invencij v turizmu.
V
si tisti, ki za uresničitev svojih turističnih zamisli iščete
finančna sredstva in promocijsko podporo, se lahko prijavite
na poziv Snovalec. Sredstva - predvideni denarni sklad znaša 15.000
evrov bruto - bo strokovna komisija razdelila med predvidoma tri
prejemnike, ki bodo svoje projekte
uresničili do novembra letos ter s
tem pomembno obogatili slovenski
turistični prostor. Lani so nagrado
prejeli projekti Pobeg iz igluja, Footgolf v dolini Soče in SnappGuides.
Namen Snovalca je spodbujanje
ustvarjalnosti, inventivnosti in inovativnosti na podjetniški ravni, ravni destinacij, združenj turističnih
proizvodov oz. ponudnikov ali pri
oblikovanju in trženju turističnih
proizvodov z območja Slovenije na
domačem in tujih trgih.
Poziv Snovalec je objavljen na portalu Banka turističnih priložnosti
Slovenije (www.btps.si). Za priznanje Snovalec bodo kandidirali predlogi, ki bodo pravilno oddani do 14.
marca 2016.
OBČINA AJDOVŠČINA
Vipavska dolina tudi Petrolovci podarili gorskim
na sejmu v Münchnu reševalcem tisoč evrov
V Münchnu je sredi februarja potekal največji turistični sejem
na Bavarskem, f.re.e. 2016, ki ga je obiskalo rekordnih 122 tisoč
ljudi. Drugo leto zapored se je na sejmu predstavil Turistično
informacijski center (TIC) Ajdovščina.
V
okviru slovenskega razstavnega prostora smo se predstavili kot Vipavska dolina
- destinacija aktivnega oddiha, ki v
kombinaciji s pristno in kakovostno
kulinariko ponuja odlične razloge
za krajše počitnice.
za potovanja skozi vse leto, kratka
razdalja med Mediteranom in gorskim svetom, primeren teren za pohodništvo, kolesarjenje in vožnjo z
motorjem, odlično izhodišče za raziskovanje sosednjih destinacij, lahka
dostopnost ... Z vzpostavitvijo ka-
3
Letošnja novoletna donacija petih Petrolovih bencinskih servisov je odšla v roke ajdovski skupini
gorskih reševalcev GRS Tolmin. Priložnostno slovesnost ob izročitvi čeka v petek, 12. februarja
popoldan, je obiskal tudi župan Tadej Beočanin.
D
obrodelna akcija Petrola
teče že peto leto, vsak od
približno 400 bencinskih
servisov ob koncu leta izbere dobitnika donacije iz lokalnega okolja.
Na Vipavskem se je tokrat za dober
namen združilo kar pet Petrolovih
črpalk – obe ajdovski, vipavska,
s Kozine in avtocestna (Vipava) - in
donacijo v skupni višini tisoč evrov
poklonilo ajdovski skupini gorskih
reševalcev GRS Tolmin.
Skupina šteje 17 članov, 6 med
njimi jih ima tudi licenco. Sedež
skupine je v Ajdovščini, v objektu Civilne zaščite v nastajajočem
Logističnem centru na robu mesta. Rešujejo na območju celotne
severne Primorske, pa tudi dlje, če
je potrebno. Najbolje pa poznajo
svoj rajon v Trnovskem gozdu, na
Hrušici, Nanosu … Ob reševalnih
akcijah imajo veliko dela tudi z varovanji pohodov in športnih prireditev. Kot je povedal član skupine
Vasja Lozar, bodo donacijo s pridom uporabili za nakup medicinske
opreme, ki bo služila tako terenskim
zdravnikom, kot tudi reševalcem.
sh
Učni center Brje
O obrezovanju sadnih dreves
Rez drevja ne pomeni, da odrežemo kar se nam zdi odveč ali nas moti. Poznati moramo osnove in
zakonitosti rezi za vsako sadno vrsto posebej, gojitvene oblike, poznavanje rodnega lesa pa je osnova
za strokovno opravljeno rez. V knjigah in člankih sicer najdemo nazorne prikaze rezi v sliki in besedi,
a v praksi se z vrtnarskimi škarjami v roki kaj kmalu znajdemo v dvomih in težavah, koliko, kaj in če
sploh kaj odrezati.
Če je Slovenija za Bavarsko konkurenčna, bližnja turistična destinacija, katere glavna prednost je raznolikost na stičišču Alp, Sredozemlja in
Panonske nižine, to še posebej velja za Vipavsko dolino, ki na majhnem območju združuje zares številne raznolikosti. Vipavsko dolino
odlikujejo ugodni podnebni pogoji
kovostnih turističnih produktov in
ustrezno promocijo bi lahko Vipavska dolina na trgih južne Nemčije pridobila veliko gostov, saj je tudi
zaradi trenutnih nestabilnih razmer
v svetu prav gotovo mamljiva destinacija. kp
razlikuje, zato smo se poglobili v
najpogostejše sadne vrste, ki uspevajo pri nas: marelice, breskve, nektarine, češnje, jabolka, hruške in
kaki. Pravi čas za zimsko rez sadnega drevja je druga polovica zime,
to sta meseca februar in marec, ko
so sadna drevesa še v mirovanju. V
času mirovanja je namreč bistveno
manj nevarnosti za okužbe nekaterih vrst. Pravilno obrezana sadna drevesa so tudi bolj odporna na
razvoj sadnih bolezni, zajedavcev ali
drugih škodljivcev.
S
adna drevesa sadimo zaradi
plodov, ki so nepogrešljiv vir
vitaminov, mineralov in drugih za zdravje koristnih elementov v
naši prehrani. Naši predniki so sadili in negovali svoja drevesa s toliko
večjo skrbnostjo in spoštovanjem,
saj so jim sladki sadeži v času pomanjkanja in vojn predstavljali skoraj edini posladek ali mašilo za lakoto. Današnji prebivalci planeta pa
se vedno bolj zavedamo razlike med
sadeži s trgovskih polic, ki so pripotovali od kdo ve kje in so bili obrani
kdo ve kdaj, in tistimi, ki so zrasli
in dozoreli tako rekoč pred našimi
očmi ali celo z našo pomočjo.
Količino in kakovost sadežev torej ohranjamo tudi s pravilnim obrezovanjem. Brez reza bi v večini
primerov imela drevesa preveč
plodov, ki se ne bi pravilno razvijali in bi težje dozoreli. Istočasno bi
izčrpavali drevo, ki bi se prav tako
slabše razvijalo in posledično slabše
rodilo.
V naših vrtovih srečamo skoraj vse
vzgojne oblike krošnje. Način obrezovanja je odvisen od prostora, ki
je na voljo in ali si želimo samo sadje ali pa ima sadno drevo še kakšno
drugo funkcijo v prostoru. Pri tem
moramo upoštevati tudi podnebne
razmere. V predelih, ki so izpostavljeni hujšim ekstremnim vremenskim vplivom, morajo biti krošnje
sadnih dreves temu prilagojene.
Nasvete o posaditvi, ureditvi in
negi sadovnjaka je na učni delavnici v mesecu decembru delil specialist za sadjarstvo Ivan Kodrič. Ker pa
ni teorije brez dobre prakse, smo
se 22. februarja 2016 zopet zbrali v Učnem centru Brje, od koder
smo se skupaj odpravili v bližnji
sadovnjak kmetije Čehovin. Ivan
Kodrič je okrog 30-im udeležencem
ob praktičnem prikazu rezi različnih
sadnih dreves delil tudi strokovna navodila in napotke, dokler nas
tema ni pregnala. Rez med posameznimi sadnimi vrstami se zelo
Z vztrajnim učenjem, tudi ob
napakah, si lahko vsakdo pridobi
veščine obrezovanja sadnega drevja, da bo to dobro uspevalo in obilno rodilo.
Ingrid Marc
4
OBČINA AJDOVŠČINA
Občina Ajdovščina na podlagi Statuta Občine Ajdovščina (Ur. l. RS, št. 44/2012 in 85/2015), Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2016 (Uradni list RS, št.
92/2015), Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 34/2015 in 93/2015) ter
Priglašene sheme državne pomoči »Spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina« (št. priglasitve: M001 5879914-2015), objavlja
Javni razpis za dodelitev kreditov s subvencionirano obrestno mero za spodbujanje investicijskih vlaganj v proizvodne in storitvene
kapacitete v občini Ajdovščina za leto 2016
1. Splošna določila
Predmet javnega razpisa so proračunska sredstva Občine Ajdovščina,
namenjena za subvencioniranje obrestne mere za spodbujanje investicijskih vlaganj v proizvodne in storitvene kapacitete v občini Ajdovščina.
Subvencioniranje obrestne mere se
odobri za najete kredite pri poslovni banki oziroma drugi finančni instituciji, s katero Občina Ajdovščina
sklene pogodbo o subvencioniranju
obrestne mere za kredite, za namen
spodbujanja investicijskih vlaganj v
proizvodne in storitvene kapacitete v
občini Ajdovščina.
Z Odlokom o proračunu Občine
Ajdovščina za leto 2016 (Uradni list
RS, št. 92/2015) so za subvencioniranje obrestne mere za najete kredite
zagotovljena sredstva v višini 47.300
evrov. Obrestna mera za kreditojemalce je EURIBOR + 0 %, odplačilna doba kredita je 5 oziroma 10 let,
odvisno od višine kredita ter namena
kredita.
Rok koriščenja najetega kredita je
do 30. 11. 2016. Upravičenci so dolžni v roku 45 dni od pravnomočnosti sklepa o dodelitvi državne pomoči
(kredita s subvencionirano obrestno
mero) Občino Ajdovščina pisno obvestiti ali bodo sklenili kreditno pogodbo in koristili odobrena kreditna
sredstva, sicer se šteje, da odobrenih
sredstev ne bodo koristili.
2. Splošni razpisni pogoji
Kreditna sredstva z benificirano
obrestno mero se bodo odobrila za
investicijska vlaganja za naslednje namene:
– za nakup, urejanje in komunalno
opremljanje zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov,
– za nakup, gradnjo ali investicijsko
vzdrževanje poslovnih ali proizvodnih prostorov,
– za nakup nove ali generalno obnovljene proizvajalne in storitvene opreme,
– za nakup nematerialnih pravic
(patenti, licence, tehnološko znanje).
Investicija v premičnino, ki je predmet dodelitve državne pomoči, se
mora ohraniti v občini Ajdovščina
vsaj 5 let po končani investiciji, oziroma se lahko pred iztekom tega obdobja nadomesti z novo, sodobnejšo
opremo za enako dejavnost. Stroški
nakupa zemljišč ter poslovnih prostorov so upravičeni stroški le, če je
naložba vezana na investicijo v razširitev ali posodobitev proizvodne ali
storitvene kapacitete. Nepremičnina,
ki je predmet dodelitve državne pomoči, se ne sme odtujiti najmanj 5 let.
Sredstva po tem javnem razpisu se
dodeljujejo na podlagi pravila de minimis, v skladu z Uredbo Komisije
(EU) 1407/2013 z dne 18. 12. 2013 o
uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o
delovanju Evropske unije pri pomoči
de minimis (Uradni list EU L 352, 24.
12. 2013). Skupni znesek pomoči de
minimis, dodeljen istemu enotnemu
podjetju, ne sme presegati 200.000
evrov v kateremkoli obdobju zadnjih
treh proračunskih let, ne glede na
obliko ali namen pomoči ter ne gleda
na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev
države, občine ali Unije (v primeru
podjetij, ki delujejo v komercialnem
cestnem tovornem prevozu, znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 evrov). Državna pomoč
ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v
tretje države ali države članice, kot je
pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in
delovanjem distribucijske mreže ali
drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne
sme biti pogojena s prednostno rabo
domačih proizvodov pred uvoženimi.
Pomoč ne sme biti namenjena za nakup transportnih sredstev, ki so namenjena prevozu oseb in tovora v cestnem prometu.
3. Upravičenci
Upravičenci do kreditnih sredstev
so mikro, majhna, srednja, majhna
enotna, srednja enotna podjetja ter
samostojni podjetniki posamezniki,
ki investirajo na območju občine Ajdovščina. Pri nakupu premičnin se za
lokacijo šteje sedež podjetja oziroma
stalno bivališče samostojnega podjetnika posameznika.
»Enotno podjetje« (v nadaljevanju
podjetje) pomeni vsa podjetja, ki so
med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih
pravic delničarjev ali družbenikov
drugega podjetja;
b) podjetje ima pravico imenovati
ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega
organa drugega podjetja;
c) podjetje ima pravico izvrševati
prevladujoč vpliv na drugo podjetje
na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo
nadzoruje večino glasovalnih pravic
delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v kateremkoli razmerju iz točk a) do d), preko enega ali
več drugih podjetij, prav tako veljajo
za enotno podjetje.
Do sredstev niso upravičena podjetja, ki so iz sektorjev ribištva in
akvakulture, primarne proizvodnje
kmetijskih proizvodov iz seznama
v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi
Evropske skupnosti (v nadaljevanju
Pogodba), predelave in trženja kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi v primeru, če je znesek pomoči določen na podlagi cene
ali količine zadevnih proizvodov, ki
so kupljeni od primarnih proizvajalcev, ali jih zadevna podjetja dajo na
trg ter je pomoč pogojena s tem, da se
delno ali v celoti prenese na primarne
proizvajalce.
Do sredstev niso upravičena podjetja, ki nimajo poravnanih zapadlih
obveznosti do Občine Ajdovščina ali
do države, če so v skladu z določbami
zakonodaje v postopku prenehanja, v
stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije,
so v težavah v skladu z zakonodajo o
reševanju in prestrukturiranju družb
v težavah, so lastniško, upravljavsko ali kakorkoli drugače povezana
s podjetji, ki so v skladu z določbami
zakonodaje v postopku prenehanja, v
stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije, nimajo sedeža v občini Ajdovščina, razen če investicija, ki je predmet
prijave na razpis, leži na območju občine Ajdovščina.
Upravičenci lahko pridobijo sredstva na podlagi tega pravilnika le pod
pogojem, da za isti namen niso prejeli drugih lokalnih, regionalnih, državnih ali mednarodnih javnih virov.
Posamezen upravičenec lahko na tem
javnem razpisu kandidira samo z eno
vlogo.
4. Posebni razpisni pogoji in merila
Kreditna sredstva bodo dodeljena
vlagateljem, ki bodo izpolnjevali vse
razpisne pogoje.
Investicija, s katero vlagatelj kandidira, mora zagotavljati ohranitev ali
odpirati nova delovna mesta. Investicija, ki je predmet vloge, mora predstavljati zaključeno celoto, mora biti
skladna z vso tangirano zakonodajo
ter mora biti okoljsko sprejemljiva in
energetsko učinkovita.
5. Višina kredita in kreditni pogoji
Višina kredita je odvisna od vrste
investicije ter višine zaprošenega kredita. Krediti za nakup premičnin ter
krediti za nakup oziroma izgradnjo
nepremičnin do višine kredita vključno 25.000 evrov je odplačila doba 5
let, krediti za nakup oziroma izgradnjo nepremičnin nad višino kredita 25.000 evrov je odplačilna doba 10
let. Subvencionirana obrestna mera
znaša 6-mesečni EURIBOR + 0 % letno, moratorij za odplačevanje glavnice kredita je do 31. 12. 2016, stroški
vodenja kredita znašajo največ 0,2 %
od stanja kredita (enkrat letno), stroški odobritve kredita znašajo največ
75 evrov, ne glede na višino kredita,
način vračila in zavarovanja kredita je
skladen s pogoji poslovne banke.
Višina kredita ne sme presegati 50
% predračunske vrednosti upravičenih stroškov posamezne investicije in
10 % skupne kreditne mase oz. največ 50.000 evrov, razen v primeru, če
strokovna komisija ugotovi upravičenost in gospodarnost investicije. V
tem primeru lahko strokovna komisija odobri kredit tudi nad zgoraj navedenimi limiti, vendar višina državne
pomoči, ki se jo dodeli posameznemu
upravičencu na podlagi pravila de minimis, ne sme presegati 200.000 evrov
oziroma 100.000 evrov za podjetja iz
cestnoprometnega sektorja v obdobju
zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči. Intenzivnost pomoči ne sme presegati
55 % upravičenih stroškov. Državna
pomoč se dodeli v obliki subvencionirane obrestne mere. Višino dodeljene
državne pomoči po pravilu de minimis bo za vsakega upravičenca posebej preverjala strokovna komisija pri
Ministrstvu za finance RS.
6. Upravičeni stroški
Upravičeni stroški investicije so
stroški nakupa, urejanja in komunalnega opremljanja zemljišč za gradnjo
poslovnih prostorov, stroški izdelave
projektne dokumentacije za gradnjo
poslovnih prostorov, stroški nakupa, gradnje ali investicijskega vzdrževanja poslovnih in proizvodnih
prostorov, stroški nakupa nove ali
generalno obnovljene proizvajalne
in storitvene opreme, stroški nakupa
nematerialnih pravic (patenti, licence, tehnološko znanje). Stroški nakupa zemljišč ter poslovnih prostorov so
upravičeni stroški le, če je naložba vezana na investicijo v razširitev ali posodobitev proizvodne ali storitvene
kapacitete.
7. Rok koriščenja kredita
Rok koriščenja kredita je od objave
razpisa do pokoriščenja celotne kreditne mase oziroma najkasneje do 30.
11. 2016.
8. Odločanje
Vloge bo obravnavala strokovna
komisija praviloma enkrat mesečno. Prosilci bodo s sklepom o dodelitvi kredita z benificirano obrestno
mero obveščeni najkasneje v roku 30
dni od dneva oddaje popolne vloge.
Vloge bodo obravnavane po vrstnem
redu, kot bodo vložene, pri čemer se
šteje dan in ura oddaje vloge oziroma
zadnje dopolnitve vloge (velja poštni
žig). Vloge, ki ne bodo izpolnjevale pogojev, bodo zavrnjene, nepopolne vloge ali vloge, ki bodo vložene po
porabi sredstev, pa zavržene. Pritožbe
zoper sklep obravnava arbitražna komisija, ki jo imenuje župan. Za imenovanje in delovanje arbitražne komisije se smiselno uporablja določila
Pravilnika o pospeševanju in razvoju
malega gospodarstva na območju občin Ajdovščina in Vipava (Uradni list
RS, št. 57/2003).
Posojilna pogodba se bo sklepala
med kreditojemalcem in banko. Namensko porabo pridobljenega kredita bosta preverjali strokovna komisija in banka. V primeru, da prosilec
odobrenega kredita ne prične koristiti
v roku treh mesecev od datuma pravnomočnosti sklepa o dodelitvi državne pomoči, izgubi pravico do koriščenja sredstev in do ponovne prijave na
razpis v koledarskem letu.
9. Rok in navodila za oddajo vlog
Interesenti oddajo vlogo s zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu – vlogi, ki jo lahko dvignejo na
tajništvu Občine Ajdovščina (Cesta
5. maja 6a, Ajdovščina), na Območni obrtno-podjetniški zbornici Ajdovščina (Vipavska cesta 4, Ajdovščina)
ali ga natisnejo iz spletne strani www.
ajdovscina.si. Pisne vloge z oznako: »NE ODPIRAJ, PRIJAVA NA
RAZPIS – PODJETNIŠTVO« in z
naslovom pošiljatelja na hrbtni strani v zgornjem delu ovojnice, morajo predlagatelji oddati v zaprti ovojnici. Vloge morajo biti predložene na
naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5.
maja 6/a, 5270 Ajdovščina od 15. 3.
2016 dalje do najkasneje 15. 11. 2016
do 12. ure oziroma do porabe sredstev kreditne mase.
Dodatne informacije lahko zainteresirani upravičenci dobijo na Oddelku za gospodarstvo in razvoj Občine Ajdovščina (Janez Furlan, tel. št.
05 365 91 26, v času uradnih ur organa) ali na Območni obrtno – podjetniški zbornici v Ajdovščini (Marko
Rondič, tel. št. 05 364 49 00).
Št. 41031-10/2016
Datum: 23. 2. 2016
Občina Ajdovščina,
župan
Tadej Beočanin
Za mlinom se dogaja
Z
a starim mlinom podjetje
Stopar d.o.o. iz Lokavca hiti z
zemeljskimi deli pri urejanju
velikega parkirišča. Deževno vreme
izvajalcu sicer ne gre na roko, vendar rok za dokončanje del (sredina
aprila) ob normalnih pogojih ne bi
smel biti pod vprašajem.
Pripravo terena za parkirišča so izkoristili tudi za obnovo vodovodne
napeljave in tako bodo na tem odseku zamenjali dotrajane vodovodne cevi. Kot pri vseh odkopih po
Ajdovščini so tudi za starim mlinom
na delu arheologi.
Za zdaj niso našli še nič pretresljivega, vsaj iz rimskega obdobja ne.
Za starim mlinom bo skoraj sto parkirnih mest, večina jih bo na tako
imenovanih travnatih rešetkah, do
njih bodo vodile asfaltne poti. Ob
desnem bregu Hublja bodo uredili
sprehajalno pot. Štiri posekane topole bodo nadomestili z javorji, skupno bodo zasadili 30 dreves.
OBČINA AJDOVŠČINA
5
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi 11. člena Pravilnika o subvencioniranju obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini
Ajdovščina (Uradni list RS št. 5/12,76/12 – v nadaljevanju Pravilnik), objavlja
Javni razpis za subvencioniranje obrestne mere za najete stanovanjske kredite v Občini Ajdovščina za leto 2016
1. Splošna določila
Subvencioniranje obrestne mere se
odobri za najete kredite pri poslovni
banki oziroma drugi finančni instituciji, s katero Občina Ajdovščina sklene
pogodbo o subvencioniranju obrestne
mere za stanovanjske kredite, za namen gradnje, prenove ali nakupa stanovanja ali stanovanjske hiše občanov
na območju občine Ajdovščina ter za
poplačilo že odobrenih stanovanjskih
kreditov občanov.
Z Odlokom o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2016 (Uradni list RS,
št. 92/15) so za subvencioniranje obrestne mere za najete stanovanjske kredite zagotovljena sredstva v višini 87.300
€.
Obrestna mera za kreditojemalce je
EURIBOR + 0 %, odplačilna doba kredita je do 10 let.
Rok koriščenja najetega kredita je do
30. 11. 2016. Upravičenci so dolžni v
roku 45 dni od pravnomočnosti sklepa
o dodelitvi subvencije Občino Ajdovščina pisno obvestiti, ali bodo sklenili
kreditno pogodbo in koristili odobrena sredstva, sicer se šteje, da odobrenih
sredstev ne bodo koristili in se ta lahko
dodelijo naslednjemu upravičencu na
prednostni listi.
2. Upravičenci
Upravičenci do subvencioniranja
obrestne mere so fizične osebe, ki so
državljani Republike Slovenije, s stalnim prebivališčem na območju Občine Ajdovščina in ki na območju občine
Ajdovščina rešujejo svoj stanovanjski
problem.
3. Razpisni pogoji
Upravičenci do subvencioniranja
obrestne mere morajo izpolnjevati vsaj
enega od splošnih pogojev in oba posebna pogoja, določena v Pravilniku.
Splošni pogoji so:
- da si z gradnjo ali nakupom ali
prenovo stanovanja, stanovanjske
hiše rešujejo stanovanjsko vprašanje,
- da prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo, ki je starejša od 15 let,
- da jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih ali socialnih razmer dosedanje stanovanje postalo neprimerno,
- da imajo odobren stanovanjski
kredit za gradnjo, nakup ali prenovo
stanovanjske hiše, stanovanja.
Neprimerno stanovanje je stanovanje, ki po normativih ne ustreza določbam 10. člena Stanovanjskega zakona. Smiselno enako se obravnava
primernost stanovanjske hiše.
Sredstva za subvencioniranje obrestne mere kredita v primeru prenove se po Pravilniku lahko dodeli samo
za izvedbo ali prenovo fasade, toplotne izolacije, prenovo dotrajane strehe, obnovo sanitarij, elektro in vodovodnih instalacij, tlakov in stopnišč,
vgradnjo ali zamenjavo oken in vrat
ter vgradnjo ali zamenjavo sistema
ogrevanja.
Posebni pogoji so:
- da niti sam niti njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner ter otroci, ki so jih starši dolžni po zakonu
preživljati, niso lastniki primernega
stanovanja po 10. členu Stanovanjskega zakona, razen v primeru prenove
stanovanja, stanovanjske hiše ali poplačila stanovanjskega kredita,
- da ima sam ali njegov zakonec oziroma zunajzakonski partner pravnomočno gradbeno dovoljenje, oziroma drugo ustrezno dokumentacijo v
primeru prenove stanovanjske hiše,
stanovanja oziroma sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo,
če gre za nakup stanovanja, oziroma
sklenjeno pogodbo o stanovanjskem
kreditu v primeru poplačila drugega
stanovanjskega kredita.
Ob pogoju, da proračunska sredstva
za subvencioniranje obrestne mere,
navedena v razpisu, niso v celoti porabljena, se lahko izjemoma subvencionira obrestno mero tudi lastniku
primernega stanovanja, ki rešuje stanovanjsko vprašanje na vasi, z namenom razbremenitve mesta. V tem primeru je potrebno dostaviti dokazilo, s
katerim se izkazuje, da je stanovanje
v mestu, v katerem trenutno prebiva,
prodano.
Izpolnjevanje navedenih pogojev se
dokazuje na zadnji dan roka za prijavo na javni razpis.
4. Merila za oblikovanje prednostnega vrstnega reda upravičencev
Merila za ocenjevanje vlog upravičencev in sestavo prednostnih list so:
- status družine,
- materialno in premoženjsko stanje
prosilca in njegove družine,
- socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine,
- stanovanjske razmere prosilca in
njegove družine,
- način reševanja stanovanjskega
vprašanja.
Točkovno vrednotenje meril je
opredeljeno v 8. členu Pravilnika. Na
podlagi točkovanja in ob upoštevanju pogojev iz Pravilnika, se oblikujejo prednostne liste upravičencev (lista
A, lista B, lista C …). Na prednostno
listo A se uvrščajo prosilci, ki niti sami
niti njihovi zakonci oziroma zunajzakonski partnerji v obdobju 10 let pred
letom razpisa še niso bili upravičenci
do subvencioniranja obrestne mere za
stanovanjske kredite s strani Občine
Ajdovščina; na prednostno listo B se
uvrščajo prosilci, ki so sami ali njihov
zakonec oz. zunajzakonski partner v
obdobju 10 let pred letom razpisa že
bili enkrat upravičeni do subvencioniranja obrestne mere; na prednostno
Izbor županovega vina 2016
Občina Ajdovščina vabi vinarje s stalnim prebivališčem na območju občine Ajdovščina k sodelovanju
na občinskem ocenjevanju vin 2016. Namen občinskega ocenjevanja vin je promocija domačega
vinogradništva in vinarstva. Najviše ocenjena vina v posameznih kategorijah bodo prejela listine
odličnosti. Župan Občine Ajdovščina bo izmed vin, ki bodo prejela listine odličnosti, na priporočilo
ocenjevalne komisije izbral županovo vino 2016.
O
bčina bo od prejemnikov
listin odličnosti odkupila
določeno količino vin za
pogostitve na svojih dogodkih.
Pogoji za sodelovanje na
občinskem ocenjevanju
vin 2016:
Na ocenjevanju lahko sodelujejo vsi vinarji, ki so vpisani v register
pridelovalcev grozdja in vina, imajo dovoljenje za stekleničenje vin ter
stalni naslov bivališča na območju
občine Ajdovščina.
Na ocenjevanje bodo sprejeta vina
sort, ki so v sortnem izboru za Vipavsko dolino ter so pridelana kot vina
normalnih trgatev. Pri belih vinih
pridejo v poštev vina letnikov 2014
in 2015, pri rdečih vinih pa letniki
od 2010 naprej.
Vsak vinar mora zagotavljati najmanj 200 steklenic (0,75 l) vina po
vzorcu, ki morajo biti opremljene z
lastno etiketo, skladno s pravilniki o
označevanju vina.
Posamezni vinogradnik lahko na
ocenjevanje prijavi največ pet (5)
vzorcev, za vsak vzorec pa je potrebno dostaviti najmanj tri (3) steklenice.
Potek občinskega
ocenjevanja vin 2016
Ocenjevalno komisijo v večjem
delu sestavljajo usposobljeni strokovnjaki. Ocenjevanju lahko v omejenem številu prisostvujejo tudi vinarji, in sicer največ dva do trije
– prvi, ki se bodo prijavili organizatorju. Njihova ocena ne šteje, namen tovrstnega sodelovanja je pridobivanje izkušenj pri ocenjevanju
vin.
Ocenjevanje vina bo potekalo anonimno, vendar sledljivo, za kar poskrbi organizator ocenjevanja.
Ocenjevanje je za pridelovalce brezplačno, o ocenah svojih vin
bodo po opravljenem
ocenjevanju obveščeni po pošti.
Listino odličnosti bosta
prejeli po dve najviše
ocenjeni vini v vsaki od
petih kategorij:
- vina iz domačih sort pinela in zelen,
- ostala bela vina zadnjega ali predzadnjega letnika,
- rose vina,
- rdeča vina zadnjega ali predzadnjega letnika,
- ostala rdeča vina.
Županovo vino bo izbrano izmed
vin, ki bodo prejela listino odličnosti. Izbor bo na
podlagi priporočila ocenjevalne
komisije opravil župan Občine Ajdovščina.
Sprejem vzorcev in termini
Vzorci se bodo sprejemali na Občini Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a,
v delovnem času, do konca marca
2016.
Ocenjevanje vin, podelitev listin
odličnosti in razglasitev županovega
vina bo potekala v prostorih hotela Gold Club, v prvi polovici aprila.
Listine odličnosti bo podelil župan
Občine Ajdovščina Tadej Beočanin.
Občina Ajdovščina
listo C se uvrstijo prosilci, ki so sami
ali njihov zakonec oz. zunajzakonski partner v obdobju 10 let pred letom razpisa že dvakrat bili upravičeni
do subvencioniranja obrestne mere v
skladu s Pravilnikom in enako naprej.
Dodelitev subvencij poteka po zaporedju do porabe sredstev tako, da se
subvencije najprej dodeli upravičencem na listi A, potem upravičencem
na listi B in tako naprej.
5. Višina kredita Višina kredita je odvisna od števila
družinskih članov izkazanih s potrdilom iz gospodinjske evidence, in sicer:
število
najvišja višina
družinskih
kredita v €
članov
1-2
29.000,00
3-4
36.000,00
5 ali več
44.000,00
V primeru prosilcev, ki v letu razpisa
dopolnijo do največ 29 let, se najvišja
možna višina odobrenega kredita, odvisna od števila družinskih članov izkazanih s potrdilom iz gospodinjske
evidence, poveča za 5.000 €.
Najvišji znesek kredita se za namen
obnove starih hiš na vasi in v starem
mestnem jedru poveča še za dodatnih
20 %.
Banka ima glede na ugotovljeno kreditno sposobnost kreditojemalca pravico znižati dodeljen znesek kredita.
6. Kraj, način in rok prijave
Razpisna dokumentacija bo od 1. 3.
2016 do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani Občine Ajdovščina www.ajdovscina.si pod rubriko: javna naročila, objave, razpisi;
zavihek: javni razpisi, in v sprejemni pisarni Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina.
Občina si pridružuje pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavi kot popravek na spletni
strani največ 15 dni pred zaključkom
razpisa.
Vloge na javni razpis morajo biti posredovane v zaprti ovojnici, označene
s pripisom »Ne odpiraj - subvencija stanovanjskega kredita«. Na hrbtni strani ovojnice mora biti naveden
polni naslov prijavitelja. Vloge se lahko odda osebno v sprejemno pisarno
Občine Ajdovščina ali po pošti na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja
6/a, 5270 Ajdovščina.
Rok za oddajo vlog je četrtek, 31. 3.
2016.
Šteje se, da je prijava pravočasna, v
kolikor je zadnji dan roka oddana na
pošti priporočeno na naslov Občina
Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270
Ajdovščina ali osebno prinesena v
sprejemno pisarno Občine Ajdovščina do 15. ure.
Nepravočasno vložene vloge in vloge, ki ne bodo v roku dopolnjene, se s
sklepom zavržejo.
Dodatne informacije lahko zainteresirani občani dobijo na Oddelku
za družbene dejavnosti Občine Ajdovščina, kontaktna oseba Jerica Stibilj,
tel. št. (05) 365 91 37, v času uradnih
ur organa.
7. Izid razpisa
Prejete vloge bo strokovna komisija
odpirala predvidoma dne 4. 4. 2016.
V primeru nepopolno izpolnjenih
vlog s pomanjkljivo dokumentacijo,
se prijavitelja pozove, da vlogo dopolni v roku 8 dni. Občinska uprava izda
sklepe o uvrstitvi na prednostne liste
in o dodelitvi sredstev s subvencionirano obrestno mero oziroma sklepe o
zavrženju ali zavrnitvi vlog predvidoma v roku40dni od datuma odpiranja
prijav.
Številka: 3527-1/2016-3
Občina Ajdovščina
Vrtičkarji, pozor!
O
bčina Ajdovščina razpolaga z nekaj prostimi površinami na območju urejenih vrtov ob stanovanjski soseski
Kresnice.
Vrtički bodo oddani v skladu z veljavno zakonodajo, ki predvideva
predhodno javno obvestilo.
Interesente za zakup pozivamo,
da v prvi polovici meseca marca spremljajo občinsko spletno
stran:
http://www.ajdovscina.si/
javna_narocila_in_razpisi/obvestila_obcinske_nepremicnine/ oziroma oglasno desko v avli Občine
Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270
Ajdovščina. Javno obvestilo bomo
poimenovali »Vrt Kresnice: Namera za neposredno sklenitev pogodbe
s pozivom interesentom k prijavi«.
Interesenti bodo lahko oddali svojo prijavo za zakup v roku 15 dni od
prvega dne objave javnega obvestila.
Kmečka tržnica
v Ajdovščini
sobota, 12. marca
Trg 1. slovenske vlade
info TIC Ajdovščina 05 365 91 40
6
OBČINA AJDOVŠČINA
Občina Ajdovščina na podlagi Statuta Občine Ajdovščina (Ur. l. RS, št. 44/2012 in 85/2015), Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2016 (Uradni list RS, št.
92/2015), Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 34/2015 in 93/2015) ter
Priglašene sheme državne pomoči »Spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina« (št. priglasitve: M001-5879914-2015), objavlja:
Javni razpis za spodbujanje udeležbe na sejmih in razstavah v letu 2016
1. Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov udeležbe podjetij na
sejmih in razstavah v Sloveniji in tujini.
2. Namen javnega razpisa:
Javni razpis je namenjen spodbujanju sodelovanja podjetij na sejmih
in razstavah z namenom promoviranja svojih proizvodov in storitev
potencialnim kupcem. Namen javnega razpisa je, preko sofinanciranja upravičenih stroškov individualnih nastopov podjetij na sejmih in
razstavah v Sloveniji in tujini, podjetjem s sedežem v občini Ajdovščina
povečati možnost predstavitve izdelkov/storitev domači in mednarodni
poslovni javnosti, povečati možnost
poslovnega sodelovanja podjetij z
domačimi in tujimi partnerji ter zvišati stopnjo internacionalizacije domačih podjetij.
3. Cilj javnega razpisa:
Cilj javnega razpisa je podpreti vsaj
15 podjetij pri njihovih individualnih predstavitvah na sejmih in razstavah v Sloveniji n tujini.
4. Oblika pomoči – državna pomoč:
Dodeljena sredstva po tem povabilu
za upravičence predstavljajo državno
pomoč, priglašeno s shemo »Spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina« (številka priglasitve:
M001-5879914-2015).
Dodeljena sredstva po tem povabilu ne smejo preseči dovoljene intenzivnosti državne pomoči. Dovoljena
intenzivnost državne pomoči znaša
do 50 % upravičenih stroškov, oziroma največ 2.000 evrov na posamezen sejem oziroma razstavo. Višina
dodeljenih sredstev na posameznega
upravičenca v tekočem koledarskem
letu ne sme presegati 20 % od skupno
razpisanih sredstev. Državna pomoč
se dodeli kot nepovratna sredstva v
obliki dotacije.
Občina bo v okviru obravnave vlog
pred dodelitvijo državne pomoči
preverila pogoje, kot so opredeljeni v tem javnem razpisu. V primeru,
da upravičenec ne bo izpolnjeval navedenih pogojev, mu občina državne
pomoči ne bo dodelila.
Sredstva po tem javnem povabilu
se dodeljujejo na podlagi pravila de
minimis v skladu z Uredbo Komisije EU 1407/2013 z dne 18. decembra
2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri
pomoči de minimis (Uradni list EU
L 352, 24. 12. 2013). Skupni znesek
pomoči de minimis, dodeljen istemu
enotnemu podjetju, ne sme presegati 200.000 evrov v katerem koli obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne
glede na obliko ali namen pomoči ter
ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz
sredstev države, občine ali EU (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu,
znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000 evrov). Državna pomoč
ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani dejavnosti v
tretje države ali države članice, kot je
pomoč neposredno povezana z izvoženimi količinami, z ustanovitvijo in
delovanjem distribucijske mreže ali
drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo. Pomoč ne
sme biti pogojena s prednostno rabo
domačih proizvodov pred uvoženimi. Pomoč ne sme biti namenjena
za nakup transportnih sredstev, ki so
namenjena prevozu oseb in tovora v
cestnem prometu.
5. Upravičenci:
Upravičenci do državne pomoči po
tem pozivu so: mikro, majhna, srednja, majhna enotna,srednja enotna
podjetja ter samostojni podjetniki
posamezniki, ki izpolnjujejo pogoje v skladu z zakonodajo o gospodarskih družbah in drugih veljavnih
predpisih s tega področja (v nadaljevanju podjetja).
Izraz »enotno podjetje« pomeni vsa
podjetja, ki so med seboj najmanj v
enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih
pravic delničarjev ali družbenikov
drugega podjetja,
b) podjetje ima pravico imenovati ali
odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z
navedenim podjetjem, ali določbe v
njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo
nadzoruje večino glasovalnih pravic
delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a) do d), preko enega
ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
Posamezen upravičenec lahko na ta
javni razpis odda samo eno vlogo.
Do sredstev niso upravičena podjetja, ki:
a) so iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture,
– primarne proizvodnje kmetijskih
proizvodov iz seznama v Prilogi I k
Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti,
– predelave in trženja kmetijskih
proizvodov iz seznama v Prilogi I k
Pogodbi v naslednjih primerih:
– če je znesek pomoči določen na
podlagi cene ali količine zadevnih
proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev, ali jih zadevna
podjetja dajo na trg,
– če je pomoč pogojena s tem, da se
delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce,
b) nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Ajdovščina ali
do države,
c) so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije,
d) so v težavah v skladu z zakonodajo o reševanju in prestrukturiranju
družb v težavah,
e) so lastniško, upravljavsko ali kakorkoli drugače povezana s podjetji,
ki so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja, v stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije,
f) nimajo sedeža v občini Ajdovščina.
6. Pogoji za prijavo na javni razpis:
Vlogo na javni razpis lahko odda
delodajalec, ki poleg pogojev iz 5.
poglavja izpolnjuje še naslednje pogoje:
1. Je registriran za opravljanje dejavnosti na podlagi vpisa v Poslovni register Slovenije;
2. Je najmanj eno leto registriran za
opravljanje dejavnosti v Republiki
Sloveniji;
3. Ima poravnane vse davke in druge
obvezne dajatve v Republiki Sloveniji, zapadle do vključno zadnjega dne
meseca pred oddajo ponudbe;
4. Poda izjavo, da je v zadnjih šestih
(6) mesecih zaposlenim izplačeval
plače in prispevke za obvezna socialna zavarovanja v zakonsko določenih in/ali pogodbeno dogovorjenih rokih;
5. Poda izjavo, da sprejema vse ostale pogoje in kriterije, določene v tem
javnem povabilu;
6. Ni naveden v evidenci poslovnih
subjektov iz 35. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije
(Ur.l. RS, št. 69/2011-UPB2, 81/2013
Odl.US: U-I-81/11-12);
7. Ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči;
8. Skupna vrednost že prejetih (ali
zaprošenih) de minimis pomoči
podjetja ne presega zgornje meje de
minimis pomoči;
9. Za iste upravičene stroške ni prejel
ali zaprosil za državno pomoč;
10. Podjetje v celoti zagotavlja sredstva za zaprtje finančne konstrukcije udeležbe na sejmu, ki ga navaja v
vlogi na ta javni razpis. Pri tem se poleg lastnih sredstev upoštevajo tudi
pričakovana sredstva iz naslova tega
javnega razpisa (več v Obrazcu št. 1:
Prijava, točka 3);
11. Podjetje bo vodilo stroške udeležbe na sejmu oziroma razstavi, ki ga
navaja v vlogi na ta javni razpis, na
ločenem stroškovnem nosilcu/mestu
(možnost izpisa analitične bilance);
12. V finančnem načrtu projekta je
upoštevana maksimalna vrednost
sofinanciranja upravičenih stroškov projekta, ki znaša 50% upravičenih stroškov, oziroma največ 2.000
evrov.
13. Podjetje ni kapitalsko ali kakorkoli drugače lastniško ali upravljavsko povezano s sejmiščem oziroma
organizatorjem sejma, ki ga navaja v
vlogi na ta javni razpis;
14. Podjetje se lahko na ta javni razpis prijavi samo z eno vlogo oziroma
samo z enim prijavljenim projektom
(udeležba na enem sejmu);
15. Podjetje ne more zahtevati sofinanciranja upravičenih stroškov
udeležbe za tiste sejme, ki so na seznamu skupinskih predstavitev slovenskega gospodarstva na sejmih
v tujini v letu 2016, objavljenem na
portalu SPIRIT Slovenija;
16. Podjetje ne more zahtevati sofinanciranja upravičenih stroškov
udeležbe za tiste sejme, ki so na seznamu sejmov in borz za leto 2016,
objavljenem na portalu SPIRIT Slovenija;
17. Podjetje se mora sejma udeležiti kot samostojni razstavljavec. Podjetje, ki se prijavlja na javni razpis,
mora biti tudi prijavitelj na sejem,
kar izkaže s prijavnico na sejem.
7. Omejitve sodelovanja:
Do sredstev iz tega javnega razpisa niso upravičeni prijavitelji, ki ne
izpolnjujejo pogojev za kandidiranje in katerih vloge niso skladne s
predmetom in namenom tega javnega razpisa, intenzivnostjo pomoči ter
upravičenostjo stroškov.
8. Merila in način izbora prejemnikov:
Vse pravočasne in formalno popolne
vloge, ki bodo izpolnjevale vse pogoje za kandidiranje in bodo skladne s
predmetom in namenom tega javnega razpisa, intenzivnostjo pomoči ter
upravičenostjo stroškov, bodo ocenjene s strani komisije.
Za formalno popolno vlogo se šteje:
a. vloga, ki prispe pravočasno na naslov Občine Ajdovščina v zaprti in
pravilno opremljeni ovojnici (13. poglavje tega javnega razpisa),
b. vloga, ki vsebuje obrazce, navedene v 18. poglavju tega javnega razpisa in druge obrazce, navedene v tem
javnem razpisu; obrazci morajo biti
izpolnjeni v skladu z določili tega
javnega razpisa, razpisne dokumentacije in navodili, ki so navedena na
obrazcih.
Komisija bo vloge ocenila na podlagi
naslednjih meril:
Zap. Merilo
Največje
št.
št. točk
1
Stabilnost
6
podjetja
2
Reprezentativnost 5
sejma oziroma
razstave
3
Izvozni potencial 2
podjetja - izvozno
poslovanje
Način uporabe meril je opredeljen v
točki II. razpisne dokumentacije.
Najvišje število točk, ki jih je mogoče
doseči, je 13. Za sofinanciranje bodo
izbrani tisti prijavitelji, ki bodo v postopku ocenjevanja dosegli 6 ali več
točk.
V primeru, da bo po končanem ocenjevanju ugotovljeno, da skupna vrednost pričakovanega sofinanciranja vlog, ki so dosegle 6 ali več točk,
presega razpoložljiva razpisana sredstva, bodo razpisana sredstva dodeljena glede na število doseženih točk,
pri čemer bodo imele prednost vloge
z višjim številom točk.
V primeru, da bo več vlog doseglo
enako število točk, višina razpisanih sredstev pa ne bo zadostovala za
vse vloge, bodo izbrane vloge glede
na čas oddaje popolne vloge. Izbrane bodo vloge, ki so bile oddane prej.
Če sredstva ne zadoščajo za pokrivanje celotne načrtovane vrednosti
sofinanciranja, opredeljenega v finančnem načrtu vloge, ki je naslednja upravičena do sofinanciranja,
se sredstva ne dodeli in ostanejo nerazporejena.
Del razpisanih sredstev lahko ostane
nerazporejen v primeru premajhnega števila ustreznih vlog.
9. Višina sredstev:
Okvirna skupna višina sredstev je
10.000 evrov. Finančna sredstva so
zagotovljena v Proračunu Občine
Ajdovščina za leto 2016.
10. Intenzivnost pomoči:
Prejemnik pomoči poda Občini Ajdovščina pisno izjavo o:
- že prejetih (ali zaprošenih) de minimis pomočeh,
- drugih že prejetih ali zaprošenih
državnih pomočeh za iste upravičene
stroške.
Kumulacija državne pomoči ni dovoljena.
Intenzivnost pomoči znaša 50%
upravičenih stroškov. Prijavitelj
mora upoštevati mejni znesek pomoči in sicer lahko prijavitelj prejme
največ 2.000 evrov.
11. Upravičeni stroški:
Upravičeni stroški, ki so predmet sofinanciranja, so stroški najema razstavnega prostora.
Stroški najema razstavnega prostora so stroški najemnine neopremljenega razstavnega prostora, oziroma
stroški najemnine razstavnega prostora s tipsko stojnico, v kolikor organizator sejma to ponuja.
12. Obdobje, v katerem morajo biti
projekti izvedeni in posredovani
zahtevki za sofinanciranje upravičenih stroškov:
Upoštevani bodo projekti udeležbe
na sejmih, ki bodo izvedeni od 1. 1.
2016 do 31. 12. 2016.
Osnova za izplačilo odobrenih sredstev po tem javnem razpisu je zahtevek za izplačilo. Zahtevek za izplačilo z vsemi pripadajočimi prilogami
mora prispeti na Občino Ajdovščina
najkasneje v roku petnajst (15) dni
od nastanka zadnjega upravičenega
stroška v okviru prijavljenega projekta oziroma najkasneje do vključno 31. 12. 2016. V primeru izvedbe projekta udeležbe na sejmu pred
podpisom pogodbe mora zahtevek
z vsemi pripadajočimi obveznostmi
prispeti na Občino Ajdovščina najkasneje v roku petnajst (15) dni od
podpisa pogodbe.
Obvezne priloge zahtevka za izplačilo so:
- fotokopije računov,
- dokazila o plačilu računov,
- dokazna gradiva o udeležbi na sejmu oziroma razstavi (kopija uradnega seznama/kataloga razstavljavcev,
fotografija razstavnega prostora podjetja).
13. Način prijave:
Javni razpis bo odprt do vključno 29.
4. 2016 do 13. ure.
Vloga mora biti poslana po pošti ali
dostavljena osebno, v zaprti ovojnici, ki je opremljena z obrazcem št. 6
»Naslovnica za ovojnico«, na naslov:
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja
6/A, 5270 Ajdovščina.
Obravnavane bodo samo vloge, ki
bodo prispele na naslov Občine Ajdovščina do vključno 29. 4. 2016 do
13. ure. Vloge, ki bodo ne glede na
način dostave (osebno ali po pošti)
prispele kasneje, se kot prepozne s
sklepom zavržejo.
14. Odpiranje vlog in izbor podjetij
- prejemnikov sredstev:
Odpiranje vlog bo potekalo dne 4. 5.
2016.
Odpiranje vlog ne bo javno. Obravnavane bodo le pravočasno prispele
vloge.
V primeru ugotovitve nepopolnosti
vloge bo prijavitelj pozvan k dopolnitvi vloge. Nepopolne vloge, ki jih
prijavitelji v roku osmih (8) dni ne
bodo dopolnili, bodo s sklepom zavržene.
Občina Ajdovščina lahko kadarkoli
zahteva od prijavitelja pojasnilo navedb v vlogi in predložitev dokazil, ki
potrjujejo navedbe v vlogi. V kolikor
OBČINA AJDOVŠČINA
prijavitelj tega ne stori v določenem
roku, bo Občina Ajdovščina odločila na podlagi podatkov, ki jih ima na
razpolago.
Vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev za
kandidiranje, se kot neustrezne zavrnejo.
15. Obveščanje o izboru:
O izboru in dodelitvi sredstev na
predlog strokovne komisije s sklepom odloči direktorica Občine Ajdovščina. Prijavitelji bodo o izidu obveščeni s sklepom najkasneje
v roku trideset (30) dni od datuma odpiranja vlog. Prijavitelji bodo
na podlagi sklepa o izbiri pozvani k
podpisu pogodbe. Če se prijavitelj v
roku osmih (8) dni od prejema poziva na podpis pogodbe ne odzove, se
šteje da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev.
Morebitne pritožbe zoper sklep vložijo prijavitelji na Občino Ajdovščina v roku petnajst (15) dni od prejema sklepa, o pritožbi odloči župan.
Vložena pritožba ne zadrži podpisa
pogodb z izbranimi prijavitelji. Prijavitelj, ki se pritoži, mora natančno
opredeliti razloge zaradi katerih je
pritožba vložena. Predmet pritožbe
ne morejo biti postavljena merila za
izbor prejemnikov.
16. Razpisna dokumentacija:
Vlogo, zahtevke in poročila o izvajanju projekta je potrebno oddajati na
obrazcih, ki so navedeni v tem javnem razpisu in so podlaga za izplačilo državne pomoči.
Dokumentacija je na voljo na spletni strani Občine Ajdovščina: http://
www.ajdovscina.si v rubriki »javni
razpisi«.
17. Dodatne informacije:
Kontaktna oseba, pri kateri lahko
upravičenci dobijo dodatne informacije, je Janez Furlan. Morebitna vprašanja se naslovijo pisno na elektronski naslov: janez.furlan@ajdovscina.
si . V »zadevi« sporočila mora biti jasno navedeno, da se vprašanje nanaša na javni razpis za sofinanciranje
udeležbe na sejmih in razstavah. Odgovori ter morebitne spremembe ali
dopolnitve razpisne dokumentacije
in razpisnih pogojev bodo objavljeni
na spletni strani Občine Ajdovščina
v rubriki javni razpisi.
18. Obrazci za pripravo vloge:
Obrazec št. 1: Prijava
Obvezni prilogi tega obrazca sta:
a. kopija prijavnice na sejem oziroma razstavo, iz katere so razvidni podatki o sejmu (naziv sejma, sejmišče,
organizator, termin, cena razstavnega prostora), in ki je podpisana in
žigosana s strani organizatorja sejma;
b. kopija potrditve razstavnega prostora s strani organizatorja sejma (v
primeru elektronske prijave velja
elektronski izpis prijavnice);
Priloge, na podlagi katerih bo Občina Ajdovščina ocenila vloge skladu z
merili:
a. kopija potrdila organizatorja sejma o deležu tujih razstavljavcev na
zadnjem že organiziranem sejmu ali
kopija izpisa iz mednarodnega registra sejmov M+A ExpoDataBase ali
AUMA, iz katerega je razvidno število vseh tujih in domačih razstavljavcev na zadnjem že organiziranem
sejmu, upoštevajo se neposredni razstavljavci na sejmu;
b. v primeru izvoznega poslovanja,
kopije potrdil, ki izkazujejo izvedbo
vsaj dveh (2) izvoznih poslov času od
7
1. 1. 2015 do datuma objave razpisa
(dobavni list ali tovorni list ali potrdilo o prejetem plačilu ali drugo dokazilo o izvedenem izvoznem poslu).
Obrazec št. 2: Izjava prijavitelja o
sprejemanju pogojev javnega razpisa
(podpisana s strani odgovorne osebe)
Obrazec št. 3: Izjava prijavitelja o že
prejetih (ali zaprošenih) »de minimis« pomočeh in drugih državnih
pomočeh za iste upravičene stroške
(podpisana s strani odgovorne osebe)
Obrazec št. 4: Ocenjevalni list (parafiran s strani odgovorne osebe)
Obrazec št. 5: Vzorec pogodbe (parafiran s strani odgovorne osebe, en
(1) izvod)
Obrazec št. 6: Naslovnica za ovojnico
Občina Ajdovščina,
župan Tadej Beočanin
Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, na podlagi Pravilnika o subvencioniranju projektov inovacij (Ur. l. RS št. 57/03, 26/04 in 15/05), Pravilnika o
dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva v Občini Ajdovščina (Ur. l. 34/2015, 93/2015), Mnenja o skladnosti sheme državne pomoči št.
M001-5879914-2015 ter Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2016 (Ur. l. RS št. 92/2015) objavlja
Javni razpis za spodbujanje projektov inovacij v letu 2016
1. Predmet javnega razpisa:
Predmet javnega razpisa je dodelitev državne pomoči za spodbujanje
projektov inovacij v letu 2016.
2. Namen javnega razpisa:
Namen javnega razpisa je spodbuditi podjetja in posameznike k oblikovanju inovativnih projektov, izdelavo prototipov ter tehničnih
izboljšav. Sredstva se zato namenja za sofinanciranje stroškov pridobitve patenta oziroma stroškov
zaščite izdelka, stroškov izdelave
začetnega prototipa, stroškov dokumentiranih inovativnih tehničnih rešitev, idej ali raziskovalnih
nalog.
3. Cilj javnega razpisa:
Cij javnega razpisa je sofinanciranje štirih (4) inovativnih projektov
na območju občine Ajdovščina.
4. Oblika in višina državne pomoči:
Dodeljena sredstva po tem javnem
razpisu predstavljajo državno pomoč, priglašeno s shemo »Spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina« (številka priglasitve:
M001-5879914-2015).
Višina državne pomoči za prijavljene projekte ne sme presegati 50 %
vrednosti upravičenih stroškov prijavljenega projekta – intenzivnost
pomoči.
Državna pomoč se dodeli za:
a) zaščito patenta oziroma za zaščito izdelka – do višine 3.000 evrov,
b) izdelavo začetnega prototipa –
do višine 5.000 evrov,
c) inovativne tehnične rešitve – do
višine 1.000 evrov,
d) tehnično dokumentirane inovativne ideje – do višine 1.000 evrov,
e) tehnične raziskovalne naloge, ki
so namenjene razvoju novih izdelkov oziroma inovativnih tehnoloških rešitev – do višine 2.000 evrov.
5. Upravičenci:
Na javni razpis se lahko prijavijo fizične osebe s stalnim prebivališčem
v občini Ajdovščina, zaposleni v
podjetjih s sedežem v občini Ajdovščina ter mikro, majhna, srednja,
majhna enotna, srednja enotna
podjetja ter samostojni podjetniki s sedežem v občini Ajdovščina,
ki morajo razpolagati z vsaj deloma ustvarjeno novo tehnično rešitvijo oziroma želijo opraviti začetni razvoj.
»Enotno podjetje« pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v
enem od naslednjih razmerij (v nadaljevanju podjetje):
a) podjetje ima večino glasovalnih
pravic delničarjev ali družbenikov
drugega podjetja,
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov
upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa dru¬gega podjetja,
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene
z navedenim podjetjem, ali določbe
v njegovi družbeni pogodbi ali statutu,
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali
družbeniki nave¬denega podjetja
sámo nadzoruje večino glasovalnih
pravic delničarjev ali družbenikov
navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v kateremkoli razmerju iz točk a) do d), preko enega ali več drugih podjetij, prav tako
veljajo za enotno podjetje.
Do sredstev niso upravičena podjetja, ki so iz sektorjev:
- ribištva in akvakulture,
- primarne proizvodnje kmetijskih
proizvodov iz seznama v Prilogi I
k Pogodbi o ustanovitvi Evropske
skupnosti (v nadaljevanju Pogodba),
- predelave in trženja kmetijskih
proizvodov iz seznama v Prilogi I
k Pogodbi v primeru, če je znesek
pomoči določen na podlagi cene ali
količine zadevnih proizvodov, ki so
kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na
trg, ter je pomoč pogojena s tem, da
se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
Do sredstev prav tako niso upravičena podjetja in samostojni podjetniki, ki:
- nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Ajdovščina ali do
države,
- so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja, v stečajnem postopku, postopku prisilne
poravnave ali postopku likvidacije,
- so v težavah v skladu z zakonodajo o reševanju in prestrukturiranju
družb v težavah,
- so lastniško, upravljavsko ali
kakorkoli drugače povezana s podjetji, ki so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja, v
stečajnem postopku, postopku prisilne poravnave ali postopku likvidacije.
Do sredstev prav tako niso upravičene fizične osebe, ki nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Ajdovščina ali do države.
Upravičenci lahko pridobijo sredstva le pod pogojem, da za isti namen niso prejeli drugih lokalnih,
regionalnih, državnih ali mednarodnih javnih virov. Posamezen upravičenec lahko na tem javnem razpisu kandidira samo z eno vlogo.
Prijavitelji lahko za delo v projektu
najamejo izumitelja novosti oziroma najamejo raziskovalce, ki izpolnjujejo pogoje, določene s predpisi
o raziskovalni dejavnosti. Začetni
razvoj obsega razvojna dela, ki so
potrebna, da se preverijo tehnične
in druge lastnosti izuma.
6. Pogoji za dodelitev sredstev:
Popolne vloge na razpis morajo biti
pripravljene v skladu z navodilom
za pripravo vloge, ki je sestavni del
razpisne dokumentacije.
Vloga za dodelitev državne pomoči
mora vsebovati:
- potrdilo pristojnega organa, ki
vodi evidenco izdanih dovoljenj za
opravljanje določene dejavnosti;
- predstavitev predlagatelja;
- predstavitev novosti;
- finančno konstrukcijo projekta z
viri financiranja;
- izjavo, da za prijavljeni projekt v
zadnjih treh (3) letih predlagatelj
ni dobil državne pomoči, oziroma
če jo je, kolikšen delež je za isti namen že dobil iz drugih virov; izjavo
o soglašanju s pogoji in prevzemanju odgovornosti;
- izjavo za povezana podjetja oziroma povezane subjekte;
- za fizične osebe je potrebno predložiti fotokopijo osebne izkaznice;
- za zaposlene v podjetjih s sedežem v občini Ajdovščina je potrebno predložiti potrdilo o zaposlitvi;
- predstavitev tehnične rešitve, inovativne ideje oziroma raziskovalne
naloge.
7. Merila za dodelitev sredstev:
Pri razvrščanju predlogov projektov bodo upoštevani naslednji ocenjevalni kriteriji:
Zap. št. Ocenjevalni kriteriji
1.
2.
3.
4.
5.
6.
Vpliv novosti na dodatno zaposlitev visoko
kvalificirane delovne sile
Doseganje višje stopnje dodelave novosti
oziroma izkazovanje višjih že vloženih sredstev
v novosti
Pridobitev interesenta, ki je pripravljen vlagati v
nadaljnje faze projekta
Večja varnost in racionalnost
Število podeljenih patentov oziroma izpeljanih
tehnoloških inovacij
Med izvajalce oziroma soizvajalce vključuje
raziskovalne oz. izobraževalne institucije
Prejete vloge bo ocenila strokovna komisija na podlagi predstavitve prijavljenega projekta. Sofinancirani bodo le inovativni in hkrati
najboljši projekti.
8. Višina sredstev:
Za dodelitev subvencij za projekte inovacij v letu 2016 je na voljo
8.000 evrov.
Za fizične osebe je višina namenjenih sredstev 4.000 evrov, za podjetja prav tako v višini 4.000 evrov.
9. Upravičeni stroški:
Upravičeni stroški so:
- stroški za pridobitev patenta,
- stroški za zaščito izuma,
- stroški dela, ki nastajajo neposredno kot posledica raziskave in razvoja projekta,
- materialni stroški za izdelavo začetnega prototipa,
- stroški raziskovalnih in svetovalnih storitev,
- stroški instrumentov in druge
opreme, ki se uporabljajo izključno za izvedbo projekta.
DDV ni upravičen strošek.
Zgornja višina pomoči ne sme biti
presežena, ne glede na to, iz katerih javnih virov je pomoč dodeljena.
10. Rok, do katerega morajo biti
porabljena dodeljena sredstva:
Dodeljena sredstva morajo biti porabljena do 25. 11. 2016.
11. Razpisna dokumentacija:
Objavljena je na spletnih straneh
Občine Ajdovščina. Pridržujemo
si pravico, da morebitne spremembe in dopolnitve razpisa objavimo
kot popravek na spletnih straneh,
največ 15 dni pred zaključkom razpisa. Dodatne informacije so vam
na voljo po telefonu na številki
Najvišje možno
št. točk
25
25
20
10
10
10
(05) 365 9126 (Janez Furlan) in
(05) 365 9135 (Ingrid Marc).
12. Rok za oddajo vlog:
Pisne vloge z oznako: »NE ODPIRAJ - PRIJAVA NA RAZPIS – INOVACIJE 2016« in z naslovom pošiljatelja na hrbtni strani v zgornjem
delu ovojnice morajo predlagatelji
oddati v zaprti ovojnici. Vloge morajo biti predložene na naslov: Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a,
Ajdovščina osebno ali s priporočeno
poštno pošiljko do najkasneje 29. 7.
2016, pri čemer se za rok oddaje šteje čas odtisa poštnega žiga.
Predlagatelji vlog bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni do 31.
8. 2016.
Na podlagi Zakona o integriteti in
preprečevanju korupcije (Uradni
list RS št. 69/2011-UPB 2) Občina
Ajdovščina ne sme poslovati s subjekti, v katerih je funkcionar, ki pri
Občini Ajdovščina opravlja funkcijo ali njegov družinski član, član poslovodstva ali je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 5
% udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju oziroma kapitalu. Ta prepoved smiselno velja tudi
za državne pomoči in druge oblike
pridobivanja sredstev od naročnika
Občine Ajdovščina ter za koncesije in druge oblike javno-zasebnega
partnerstva, razen za državne pomoči v primeru naravnih nesreč.
Številka: 41031-7/2016
Datum: 15. 2. 2016
Občina Ajdovščina,
župan
Tadej Beočanin
8
OBČINA AJDOVŠČINA
Občina Ajdovščina na podlagi Statuta Občine Ajdovščina (Ur. l. RS, št. 44/2012 in 85/2015), Odloka o proračunu Občine Ajdovščina za leto 2016 (Uradni list RS, št.
92/2015), Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina (Uradni list RS, št. 34/2015 in 93/2015) ter
Priglašene sheme državne pomoči »Spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina« (št. priglasitve: M001-5879914-2015), objavlja
Javno povabilo delodajalcem za sofinanciranje prispevka delodajalca na plače zaposlenim na novo ustvarjenih delovnih mestih v občini Ajdovščina
1 Predmet javnega povabila:
Zbiranje ponudb delodajalcev za
sofinanciranje prispevka delodajalca na plače zaposlenim na novo
ustvarjenih delovnih mestih v občini Ajdovščina.
Ponudbo za sofinanciranje prispevka delodajalca na plače zaposlenim na novo ustvarjenih delovnih mestih v občini Ajdovščina
lahko odda delodajalec, registriran
kot samostojni poslovni subjekt s
svojo matično številko, ki bo s pomočjo subvencije ustvaril novo delovno mesto na območju občine
Ajdovščina ter zaposlil osebo(e),
za neprekinjeno obdobje najmanj
36 mesecev in polni delovni čas 40
ur tedensko, ali za krajši delovni
čas (v primeru zaposlitve invalida)
v skladu z odločbo o invalidnosti.
2 Namen javnega povabila:
Povabilo je namenjeno večanju
števila delovnih mest in s tem krepitvi gospodarstva v občini Ajdovščina, hkrati pa zmanjševanju
stopnje brezposelnosti v občini in
regiji.
3 Cilj javnega povabila:
Cilj javnega povabila je omogočiti nastanek 50 novih trajnih delovnih mest v letu 2016 ter zaposlitev
oseb za neprekinjeno obdobje vsaj
šestintrideset (36) mesecev za polni delovni čas (tj. 40 ur tedensko),
ali za delovni čas v skladu z odločbo o invalidnosti.
4 Oblika pomoči – državna pomoč:
Dodeljena sredstva po tem povabilu za delodajalce predstavljajo državno pomoč, priglašeno s shemo
»Spodbujanje razvoja gospodarstva v občini Ajdovščina« (številka
priglasitve: M001-5879914-2015).
Dodeljena sredstva po tem povabilu ne smejo preseči dovoljene intenzivnosti državne pomoči. Dovoljena intenzivnost
državne pomoči znaša do 75 %
upravičenih stroškov posamezne
subvencionirane zaposlitve (v nadaljnjem besedilu: upravičeni stroški). Upravičen strošek je strošek
obveznega prispevka delodajalca
na plačo (prispevki delodajalca).
Podatke o izplačilih poda delodajalec v končnem poročilu o izvedbi
projekta in sicer za vsako posamezno subvencionirano zaposlitev,
kjer navede tudi olajšave, oprostitve in vračila socialnih prispevkov
na podlagi posebnih predpisov z
njihovo višino, do katerih je upravičen za posamezno osebo, katere
zaposlitev je bila subvencionirana
na podlagi tega javnega povabila. Podatke o dejanskih izplačilih
in uveljavljenih olajšavah, oprostitvah in vračilih socialnih prispevkov lahko občina preveri v uradni
evidenci Finančne uprave Republike Slovenije.
Občina bo spremljala intenzivnost
državne pomoči na ravni posamezne vključene osebe in bo v primeru ugotovitve preseženega praga
75 % sofinanciranja upravičenih
stroškov iz naslova državnih pomoči vzpostavila terjatev do delodajalca v višini presežno izplačane
državne pomoči.
Občina bo v okviru obravnave ponudb pred dodelitvijo državne pomoči preverila pogoje, kot so opredeljeni v tem javnem povabilu. V
primeru, da ponudnik ne izpolnjuje navedenih pogojev, mu občina državne pomoči ne bo dodelila.
Državna pomoč se ne dodeli delodajalcem za delovna mesta s področja trgovine in transporta.
Državna pomoč se ne dodeli delodajalcem, za nova delovna mesta,
na katerih se delo ne opravlja na
območju občine Ajdovščina.
Državna pomoč se ne dodeli delodajalcu, ki zaposli osebo s katero je
že imel sklenjeno delovno razmerje v obdobju med 1. 1. 2014 do 31.
12. 2015 (sklenjena pogodba o zaposlitvi).
*1 Pogoj zaposlitve vsaj ene osebe je izpolnjen le, če je imel delodajalec zaposleno vsaj
eno osebo s polnim delovnim časom zadnje 3 mesece pred oddajo ponudbe. Za zaposleno osebo po tem javnem povabilu ne šteje samozaposlena oseba, določena v 5. členu
ZUTD, in poslovodna oseba oz. direktor družbe v osebni družbi in družbi z omejeno
odgovornostjo, ki je hkrati tudi družbenik te družbe.
*2 Za ponudbo oddano npr. 15. 3. 2016 bo Občina navedeni pogoj preverjala na dan
28. 2. 2016 in 28. 2. 2015.
*3 Za dopustne razloge zmanjšanja števila zaposlenih v zadnjih dvanajstih (12) mesecih, ki so skladni z Uredbo Komisije (ES) št. 800/2008, se štejejo:
- prostovoljni odhodi delavcev (npr. sporazumna razveljavitev pogodbe o zaposlitvi,
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca); prenehanje zaposlitve zaradi
izteka pogodbe za določen čas se ne šteje za prostovoljni odhod delavca, razen če je do
prenehanja prišlo zaradi vrnitve delavcev, katere se je nadomeščalo s pogodbo o zaposlitvi za določen čas,
- nezmožnost opravljanja dela (npr. redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi
invalidnosti ali iz razloga nesposobnosti zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov
dela ali neizpolnjevanja zahtevanih pogojev za opravljanje dela),
- neuspešno opravljeno poskusno delo;
- prostovoljno skrajšanje delovnega časa,
- starostna upokojitev,
- odpoved iz krivdnih razlogov na strani delavca.
*4 Za ponudbo oddano npr. 15. 3. 2016 bo Občina navedeni pogoj preverjal na dan
28. 2. 2016.
*5 Dne 28. 7. 2012 je stopil v veljavo ZPDZC-C, ki z novo določbo pravne osebe in podjetnike, ki jim je bila pravnomočno izrečena globa za prekršek po ZPDZC, za obdobje
dveh let izključuje iz upravičenosti do javnih sredstev, dodeljenih na podlagi javnega
razpisa ali javnega povabila.
Sredstva po tem javnem povabilu se dodeljujejo na podlagi pravila de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) 1407/2013 z
dne 18. 12. 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (Uradni list EU L
352, 24. 12. 2013). Skupni znesek
pomoči de minimis, dodeljen istemu enotnemu podjetju, ne sme
presegati 200.000,00 EUR v kateremkoli obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko
ali namen pomoči ter ne gleda na
to, ali se pomoč dodeli iz sredstev
države, občine ali Unije (v primeru podjetij, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prevozu,
znaša zgornja dovoljena meja pomoči 100.000,00 evrov). Državna
pomoč ne sme biti namenjena izvozu oziroma z izvozom povezani
dejavnosti v tretje države ali države
članice, kot je pomoč neposredno
povezana z izvoženimi količinami,
z ustanovitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno
dejavnostjo. Pomoč ne sme biti
pogojena s prednostno rabo domačih proizvodov pred uvoženimi. Pomoč ne sme biti namenjena
za nakup transportnih sredstev, ki
so namenjena prevozu oseb in tovora v cestnem prometu.
5. Upravičenci:
Upravičenci do državne pomoči po
tem pozivu so: mikro, majhna, srednja, majhna enotna, srednja enotna podjetja ter samostojni podjetniki posamezniki, ki izpolnjujejo
pogoje v skladu z zakonodajo o gospodarskih družbah in drugih veljavnih predpisih s tega področja
(v nadaljevanju podjetja).
2) Izraz »enotno podjetje« pomeni
vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih
pravic delničarjev ali družbenikov
drugega podjetja,
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov
upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja,
c) podjetje ima pravico izvrševati
prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene
z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali
statutu,
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji
ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk a) do d), preko enega ali več drugih podjetij, prav tako
veljajo za enotno podjetje.
Posamezen upravičenec lahko na
to povabilo odda samo eno vlogo.
Vse ponudbe, ki jih odda upravičenec na to javno povabilo se šteje
kot ena vloga.
Do sredstev niso upravičena podjetja, ki:
a) so iz sektorjev:
– ribištva in akvakulture,
– primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov iz seznama v Prilogi I k Pogodbi o ustanovitvi
Evropske skupnosti,
– predelave in trženja kmetijskih
proizvodov iz seznama v Prilogi I
k Pogodbi v naslednjih primerih:
– če je znesek pomoči določen na
podlagi cene ali količine zadevnih
proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih zadevna podjetja dajo na trg,
– če je pomoč pogojena s tem, da
se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce,
b) nimajo poravnanih zapadlih obveznosti do Občine Ajdovščina ali
do države,
c) so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja,
v stečajnem postopku, postopku
prisilne poravnave ali postopku likvidacije,
d) so v težavah v skladu z zakonodajo o reševanju in prestrukturiranju družb v težavah,
e) so lastniško, upravljavsko ali kakorkoli drugače povezana s podjetji, ki so v skladu z določbami zakonodaje v postopku prenehanja,
v stečajnem postopku, postopku
prisilne poravnave ali postopku likvidacije,
f) nimajo sedeža v občini Ajdovščina, razen v primeru, da zaposlijo
osebo s stalnim bivališčem v občini Ajdovščina.
6 Pogoji za oddajo ponudbe na
javno povabilo:
Ponudbo za sofinanciranje prispevka delodajalca na plače zaposlenim na novo ustvarjenih delovnih mestih na območju občine
Ajdovščina lahko odda delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba in
izpolnjuje naslednje:
a) splošne pogoje:
1. je registriran za opravljanje dejavnosti na podlagi vpisa v Poslovni register Slovenije,
2. je najmanj eno leto registriran za
opravljanje dejavnosti v Republiki
Sloveniji;
3. ima s pogodbo o zaposlitvi zaposleno vsaj eno osebo*1,
4. da za izvedbo takega ali podobnega ukrepa ni pridobil sredstev iz
drugih javnih virov;
5. zadnjih dvanajst (12) mesecev*2
pred mesecem oddaje ponudbe na
javno povabilo na območju občine
Ajdovščina:
a) ni zmanjševal števila zaposlenih,
razen iz dopustnih razlogov*3 oz.
b) je zaposlene osebe, katerim je
prenehalo delovno razmerje iz
drugih razlogov, nadomestil z novimi zaposlitvami, ki pa niso predmet subvencioniranja po tem javnem povabilu;
6. ima poravnane vse davke in
druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji, zapadle do vključno
zadnjega dne meseca pred oddajo
ponudbe*4,
7. poda izjavo, da je v zadnjih šestih (6) mesecih zaposlenim izplačeval plače in prispevke za obvezna
socialna zavarovanja v zakonsko
določenih in/ali pogodbeno dogovorjenih rokih;
8. da mu po uveljavitvi sprememb in dopolnitev Zakona o
preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št. 57/12, v
nadaljevanju: ZPDZC-C ), torej od
28. 7. 2012 dalje, ni bila pravnomočno izrečena globa za prekršek
po Zakonu o preprečevanju dela in
zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št.
12/07- uradno prečiščeno besedilo, 29/10, 57/12 in 21/13 - ZUTD-A, v nadaljevanju: ZPDZC*5;
9. poda izjavo, da sprejema vse
ostale pogoje in kriterije, določene
v tem javnem povabilu.
b) dodatne pogoje v zvezi z omejitvijo števila subvencioniranih
zaposlitev:
Delodajalec lahko odda več ponudbo, vendar za omejeno skupno število subvencioniranih oseb,
pri čemer je število možnih vključitev odvisno od povprečnega števila oseb, ki jih je imel prijavljene
v vsa obvezna socialna zavarovanja
za najmanj polovični delovni čas v
zadnjih treh (3) mesecih pred mesecem oddaje ponudbe na javno
povabilo, ter znaša:
- za vsako povprečno prijavljeno osebo lahko prejme po eno (1)
subvencionirano zaposlitev,
pri povprečno 10 ali več prijavljenih oseb lahko prejme subvencijo
za največ deset (10) subvencioniranih zaposlitev.
Ne glede na določilo prejšnjega
odstavka lahko delodajalec, ki je v
obdobju po 1. 1. 2015 na območju
občine Ajdovščina pridobil uporabno dovoljenje za nove poslovne
oz. proizvodne zmogljivosti, prejme subvencijo za največ deset (10)
subvencioniranih zaposlitev, ne
glede na povprečno število prijavljenih oseb.
Če delodajalec v ponudbi predlaga
vključitev večjega števila oseb, kot
je navedeno v tej točki, občina odloči, katere predlagane vključitve
v projekt bodo izbrane in sicer na
podlagi vrstnega reda prijavljenih
vključitev.
Izpolnjevanje pogojev delodajalec/
ponudnik potrjuje in izkazuje z Izjavo, ki je obvezen sestavni del ponudbe (obrazec št. 1 iz dokumentacije tega javnega povabila) in jo
mora predložiti k vsaki ponudbi.
Delodajalec s podpisom Izjave
poda soglasje, da občina v uradnih
evidencah državnih organov in
nosilcev javnih pooblastil preveri
izpolnjevanje pogojev za sodelovanje na tem javnem povabilu.
Navajanje neresničnih podatkov
ima za posledico materialno in kazensko odgovornost.
Občina podatke iz uradnih evidenc pridobi v času odločanja o
sprejemu ponudbe po uradni dolžnosti. Podatke o plačilu davkov in
drugih obveznih dajatev v Republiki Sloveniji bo občina pridobila od Finančne uprave Republike
Slovenije (FURS), podatke o številu oseb, prijavljenih v obvezna socialna zavarovanja, pa od Zavoda
za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
7 Postopek pred oddajo ponudbe:
Delodajalec odda ponudbo na javno povabilo po opravljeni izbiri
kandidata.
OBČINA AJDOVŠČINA
8 Oddaja ponudbe:
Ponudbe morajo biti oddane osebno ali po pošti v zaprti pisemski
ovojnici, na kateri naj bo prilepljen
izpolnjen Obrazec št. 2: Oprema
ponudbe iz dokumentacije javnega povabila oz. naj bodo na pisemski ovojnici jasno razvidni podatki
o nazivu javnega povabila, nazivu
delodajalca in označba, da gre za
ponudbo.
Ponudbe morajo biti oddane na
naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5.
majaj 6/a, 5270 Ajdovščina.
Nepravilno izpolnjene ali označene
pisemske ovojnice s ponudbo bodo
s sklepom zavržene in praviloma
neodprte vrnjene pošiljatelju.
Za pravočasno ponudbo se šteje
ponudba, ki jo občina prejme do
predvidenega končnega roka za
predložitev ponudb oz. do porabe
razpoložljivih sredstev.
Oddaja ponudbe pomeni, da delodajalec soglaša z vsemi pogoji in
določili javnega povabila ter sprejema in v celoti soglaša z vzorcem
Pogodbe, ki je tudi sestavni del dokumentacije tega javnega povabila, parafiran vzorec pogodbe je potrebno priložiti ponudbi.
Ponudba mora vsebovati popoln
in v celoti izpolnjen Obrazec št. 1:
(točka a, b, c, d), ki mora biti opremljen s podpisom odgovorne osebe in žigom, če delodajalec posluje
z njim, sicer navede: »Ne poslujem
z žigom«.
Za formalno popolno ponudbo se
šteje ponudba, vložena v zaprto in
pravilno označeno pisemsko ovojnico, poslana po pošti ali osebno
oddana na vložišču Občine Ajdovščina in ki vsebuje v celoti izpolnjeno dokumentacijo iz prejšnjega
odstavka.
Za nepopolno se šteje ponudba, ki
ne vsebuje vseh sestavin, zahtevanih v tem javnem povabilu in v priloženi dokumentaciji javnega povabila.
Ponudnik, ki bo oddal nepopolno ali nerazumljivo ponudbo, bo
v roku osmih dni (8) od obravnave ponudbe pozvan k njeni dopolnitvi.
Dopolnitev ponudbe se ne sme
spreminjati v delih, ki bi lahko
vplivali na višino upravičenih stroškov (število predlaganih zaposlitev), in delov, ki bi lahko vplivali na
drugačno razvrstitev ponudbe glede na ostale ponudnike.
Dopolnitev mora biti oddana v
zaprti pisemski ovojnici, na kateri naj bo prilepljen izpolnjen
Obrazec št. 2: Oprema ponudbe
iz dokumentacije javnega povabila oz. naj bodo na ovojnici jasno
razvidni podatki o nazivu javnega
povabila, nazivu in matični številki delodajalca in označba, da gre za
dopolnitev ponudbe.
Če bo ponudnik pomanjkljivosti odpravil v predpisanem roku,
bo strokovna komisija štela (glede
vrstnega reda prispetja), da je ponudba prispela takrat, ko je prispela dopolnitev ponudbe, s katero so se pomanjkljivosti odpravile.
Če ponudnik v predpisanem roku
pomanjkljivosti ne bo odpravil, bo
občina takšno ponudbo s sklepom
zavrgla.
9 Obravnava ponudb, obveščanje
o njihovi ustreznosti in sprejetju:
Prejete ponudbe bo obravnavala
strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Strokovna komisija bo
obravnavala ponudbe po vrstnem
redu njihovega prispetja do porabe razpoložljivih sredstev. Odpiranje prispelih ponudb se praviloma
izvede vsak prvi četrtek v mesecu.
Na posameznem odpiranju bodo
odprte tiste ponudbe, ki bodo na
Občino Ajdovščina prispele najkasneje dan pred predvidenim rokom
za odpiranje.
Sprejete bodo ponudbe, ki bodo
pravočasne, formalno popolne in
bodo izpolnjevale določila tega javnega povabila ter pogoje za oddajo ponudbe.
V primeru, da razpoložljiva sredstva ne omogočajo sprejetja vseh
formalno popolnih in ustreznih
ponudb, se obravnavajo in sprejmejo ponudbe, ki izpolnjujejo
osnovno merilo za izbor in sicer
vrstni red glede na datum in uro
njihovega prispetja.
V primeru, da delodajalec odda
ponudbo za več zaposlitev oseb, se
lahko njegovo ponudbo sprejme le
delno.
Delodajalca, katerega ponudba je
bila sprejeta, strokovna komisija
praviloma v 30-ih dneh od prispetja ponudbe obvesti o sprejemu ponudbe in ga pozove k podpisu pogodbe.
Če se delodajalec v roku osmih dni
(8) od prejema poziva ne odzove
na podpis pogodbe, se šteje, da je
ponudbo umaknil.
Delodajalec, katerega ponudba ne
bo sprejeta, bo obveščen v 30-ih
dneh od odpiranja ponudbe.
Občina z delodajalcem, katerega
ponudba je na tem javnem povabilu sprejeta, sklene Pogodbo o sofinanciranju.
V kolikor bo občina po
posredovanju obvestila o sprejemu
ponudbe ugotovila, da ponudnik
ne izpolnjuje pogojev tega javnega povabila, bo odstopila od sklenitve pogodbe oz. od že sklenjene
pogodbe, na podlagi katere še ni izvršila nobenega izplačila sredstev.
V primeru razdelitve razpoložljivih
sredstev pred potekom končnega
roka za predložitev ponudb, bo občina na svoji spletni strani objavila
zaključek javnega povabila.
Če po objavi zaključka javnega povabila zaradi porabe sredstev delodajalec, katerega ponudba je
bila sprejeta, odstopi od sklenitve pogodbe, lahko občina z nadomestnim obvestilom naknadno
sprejme popolno ponudbo tistega
delodajalca, katerega ponudba:
- je bila odprta na datum, na katerega je bilo ugotovljeno, da razpoložljiva sredstva javnega povabila
ne omogočajo sprejetja vseh prispelih ponudb,
- je izpolnjevala vse pogoje javnega
povabila in je bila po vrstnem redu
iz 2. odstavka tega poglavja javnega povabila prva med ponudbami, ki zaradi pomanjkanja sredstev
niso bile sprejete, oziroma prva sledeča, če je zaradi odstopa sproščenih več sredstev in če zaradi odstopa od pogodbe sproščena sredstva
zadostujejo za njen sprejem.
Ponudbe, prispele po zaprtju javnega povabila, bodo s sklepom zavržene in neodprte vrnjene ponudnikom.
11 Viri in obdobje financiranja
ter višina razpoložljivih sredstev:
Višina razpoložljivih sredstev v
letu 2016 je 50.000 evrov. Iz navedene višine sredstev se bodo krili
upravičeni stroški izvajanja ukrepa
nastali v letu 2016.
12 Upravičeni stroški:
Upravičen strošek je strošek prispevka delodajalca na izplačano plačo zaposlenemu na novo
ustvarjenem delovnem mestu v občini Ajdovščina za obdobje štiriindvajset (24) mesecev in polnim delovnim časom (40 ur tedensko) oz.
krajšim delovnim časom za zaposlitev invalida v skladu z odločbo
o invalidnosti. Delodajalec lahko
uveljavlja upravičene stroške nastale od 1. 1. 2016 dalje.
Subvencija se delodajalcu izplača
v dveh delih in sicer prvi del v višini 75 % prispevka delodajalca na
predvidena izplačila plač v prvih
12-ih mesecih po podpisu pogodbe, ter v drugem delu po izteku prvih 12 mesecev v višini 75 % prispevka delodajalca na predvidena
izplačila plač v drugih 12-ih mesecih po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi med delodajalcem in zaposleno
osebo na novo ustvarjenem delovnem mestu. Pogoj za izplačilo subvencije je predložitev zahtevka s
prilogami (pogodba o zaposlitvi,
poročilo, dokazilo o prijavi v zavarovanje idr.).
Subvencija se delodajalcu izplača na transakcijski račun, odprt v
Republiki Sloveniji, ki je razviden
iz registra transakcijskih računov
pri Agenciji Republike Slovenije za
javnopravne evidence in storitve
(AJPES), in sicer najkasneje v 30ih dneh od predložitve pravočasnega in popolnega zahtevka za plačilo upravičenih stroškov, na podlagi
sklenjene pogodbe, ki ga delodajalec naslovi na Občino Ajdovščina.
Občina Ajdovščina bo pred vsakim
izplačilom preverila obstoj zaposlitve.
Dokazilo za uveljavljanje upravičenih stroškov je kopija pogodbe o zaposlitvi zaposlene osebe za
neprekinjeno obdobje vsaj šestintrideset (36) mesecev in polni delovni čas 40 ur tedensko oz. sorazmerno manj glede na krajši delovni
čas za zaposlitev invalida, v skladu
z odločbo o invalidnosti. (vzorec
iz dokumentacije javnega povabila), dokazilo prijavi v zavarovanje
(obrazec M-1).
13 Pristojnosti in odgovornosti
delodajalca:
Pristojnosti in odgovornosti delodajalca se opredeli v pogodbi o sofinanciranju.
14 Obdobje izvajanja programa:
Rok javnega povabila:
Povabilo je odprto od objave do
porabe razpoložljivih sredstev,
vendar najdlje do 31. 10. 2016. Zaprtje javnega povabila bo objavljeno na spletni strani Občine Ajdovščina.
Pogodbe z delodajalci se sklepajo
od objave javnega povabila do 30.
10. 2016, pogodbe o zaposlitvi med
delodajalci in vključenimi osebami se prav tako sklepajo do 30. 10.
2016.
15 Dokumentacija javnega povabila:
Besedilo javnega povabila,
- Obrazec št. 1: Ponudba za izvedbo projekta »Nova delovna mesta«,
z Izjavo,
- Obrazec št. 2: Oprema ponudbe,
- Obrazec št. 3/1: Zahtevek 1 za
plačilo upravičenih stroškov za
ustvarjanje novih delovnih mest za
obdobje prvih 12 mesecev,
- Obrazec št. 3/2: Zahtevek 2 za
9
plačilo upravičenih stroškov za
ustvarjanje novih delovnih mest za
obdobje drugih 12 mesecev,
- Obrazec št. 4: vmesno poročilo o
izvedbi projekta,
- Obrazec št. 5: končno poročilo o
izvedbi projekta z izjavo,
- Vzorec Pogodbe o sofinanciranju,
Uporaba v tem poglavju navedenih
obrazcev je obvezen element oddaje ponudbe, zahtevkov in poročil o
izvajanju projekta in podlaga za izplačilo subvencije.
Dokumentacija je na voljo na spletni strani Občine Ajdovščina:
http://www.ajdovscina.si (v rubriki »javni razpisi«.
16 Dodatne informacije
Kontaktna oseba, pri kateri lahko
delodajalci dobijo dodatne informacije, je Janez Furlan.
Morebitna vprašanja se naslovijo
pisno na elektronski naslov: janez.
[email protected] Odgovori ter
morebitne spremembe ali dopolnitve razpisne dokumentacije in razpisnih pogojev bodo objavljeni na
spletni strani Občine Ajdovščina v
rubriki javni razpisi.
17 Mehanizmi nadzora
Za zagotavljanje popolnosti nadzora in resničnosti podatkov, posredovanih s strani ponudnikov,
lahko tehnično, administrativno
in finančno kontrolo programa ali
dokumentov izvajajo institucije
Republike Slovenije, ki so pristojne
za izvrševanje nadzora nad namensko porabo proračunskih sredstev
Republike Slovenije.
Delodajalec se s podpisom pogodbe o sofinanciranju zaveže, da
bo nadzornim organom predložil
vse relevantne dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in
skladnost stroškov, sofinanciranih za izvajanje predmeta pogodbe; ali na kraju samem omogočil
vpogled v delovno okolje oseb(e),
vključene(ih) v subvencionirano
zaposlitev, računalniške programe,
listine in postopke v zvezi z izvajanjem projekta ter za potrebe nadzora, poročanja in spremljanja zagotovil vse zahtevane podatke.
19 Protikorupcijsko določilo
Vsak ponudnikov poskus vpliva na
obravnavo ponudb bo imel za posledico zavrnitev njegove ponudbe.
Enako velja za poizkuse vplivanja
na delo in odločitve strokovne komisije. Št.: 41031-08/2016
Datum: 12. 2. 2016
Občina Ajdovščina
Župan Tadej Beočanin Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občine Ajdovščina na podlagi 7. člena Odloka o priznanjih Občine Ajdovščina (Uradni list RS št. 44/2012) objavlja
Javni razpis za podelitev priznanj Občine Ajdovščina za leto 2016
1. Za podelitev naziva častni občan
Občine Ajdovščina
Naziv č astni občan Občine Ajdovščina je najvišje priznanje, ki se podeli izjemnim posameznikom, ki
imajo izjemne in posebne zasluge za
ugled, pomen in razvoj Občine Ajdovščina, za utrjevanje sožitja med
ljudmi in narodi ali za razvoj države,
oboje v povezavi z občino.
2. Za podelitev Petomajskega priznanja Občine Ajdovščina
Petomajsko priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in skupnostim
ter društvom za dolgoletno uspešno
delovanje in posebne dosežke trajnejšega pomena na posameznih področjih življenja in dela, ki so pomembni za razvoj in življenje v
občini.
3. Za podelitev Priznanja Občine
Ajdovščina
Priznanje Občine Ajdovščina se podeli posameznikom, podjetjem, zavodom, drugim organizacijam in
skupnostim ter društvom za prizadevanja in uspehe, ki so doseženi v
krajšem obdobju in so pomembni
za razvoj in življenje v občini.
4. Za podelitev Spominskega priznanja Občine Ajdovščina
Spominsko
priznanje
Občine
Ajdovščina se za prispevek k razvoju in življenju v občini podeli posameznikom, podjetjem, zavodom,
drugim organizacijam in skupnostim ter društvom ob važnih jubilejih, dolgoletnem uspešnem delovanju ter ob drugih slovesnejših
priložnostih.
Predlog za podelitev priznanj lahko podajo podjetja, zavodi, druge organizacije in skupnosti, krajevne skupnosti, politične stranke,
društva, občani, župan ter delovna
telesa občinskega sveta.
Predlog mora vsebovati: podatke o
predlagatelju, podatke o predlaganem kandidatu, kandidatovo pisno
soglasje, vrsto priznanja, za katero
se predlog vlaga, ter obrazložitev in
utemeljitev predloga.
O podelitvi priznanj bo odločal
Občinski svet Občine Ajdovščina
na predlog Komisije za mandatna
vprašanja volitve in imenovanja.
Rok za oddajo predlogov je četrtek, 17. 3. 2016, do 15. ure. Predlog se lahko pošlje po pošti na naslov Občina Ajdovščina, Komisija
za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja, Cesta 5. maja 6/a, 5270
Ajdovščina ali odda v sprejemno pisarno Občine Ajdovščina. Predlogi, posredovani po elektronski pošti, ne bodo upoštevani. Predlog se
odda v zaprti kuverti z oznako na
prednji strani kuverte »Ne odpiraj
- Priznanja 2016«. Kot pravočasni
se štejejo predlogi, ki bodo dejansko prispeli na naveden naslov do
vključno četrtka, 17. 3. 2016, do 15.
ure. Predlogi, prejeti po navedenem
roku, ne bodo upoštevani.
Številka: 094-1/2016
Datum: 19. 1. 2016
Predsednik komisije
za mandatna vprašanja,
volitve in imenovanja
Jordan Polanc
VRTNI CENTER KALIA
10
Latnik 173, 26. februar 2016
Ugodni nakupi za člane kluba Kalia!
Včlanite se lahko na vseh prodajnih
mestih Kalia ali na www.kalia.si
Ajdovščina
Goriška 64, obrtna cona Gmajna, Tel: 05 / 850 15 06
Ponudba velja od 25. februar do 21. marec 2016.
Nekaj akcijskih izdelkov iz naše ponudbe - več v Kalia letaku
Limon in Kumkvat
višina 75 cm - 85 cm
(od 25. 2. do 31. 3.)
Briketi za mačke
Bonami, govedina 2kg
(od 25. 2. do 31. 3.)
Art:36827, 37762
Art: 66999
Redna cena: 29,90
Cena klub Kalia:
Redna cena: 3,69
Cena klub Kalia:
20,99
Art: 185933
Redna cena: 22,99
Cena klub Kalia:
2,55
Art: 5383
Redna cena: 7,49
Cena klub Kalia:
Art: več šifer
Različne cene
2+1
GRATIS
Semenske vrečke
PROFI HOBI
15,99
Gerbera
različne barve,
v loncu p. 12 cm
Čebulček
Ptujska rdeča, Belokranjka, Tera,
česen Ptujski spomladanski
5,59
Campanula adenta
v okr. lončku p. 12 cm
Art: 183511
Barva za
pirhe
Že od:
Redna cena: 9,99
Cena klub Kalia:
Sadike marelice
Art: več šifer
7,49
Art: več šifer
0,59
Redna cena: 8,50
Cena klub Kalia:
6,80
Art: več šifer
SUPER CENA:
Zunanju bonsaji
(od 25. 2. do 31. 3.)
1,22
Cvetoče grmovnice
Vajgelija, Budleja,
Medvejka,
Majnica, Dren
V Loncu 3 L
Art: 183061
VEČ
VRST
Že imate semenski krompir?
Gnojilo za vrtnice
1 kg
Ameriška borovnica
2 - letna
Art: 40026
Art: 32716
Redna cena: 6,19
Cena klub Kalia:
Redna cena: 8,00
Cena klub Kalia:
4,95
V zelenjavnem vrtu številni vrtičkarji namenjamo prostor tudi krompirju, saj ga je precej
enostavno pridelovati. Preden pa semenski krompir posadimo, ga je treba kupiti in že
v januarju smo običajno postavljeni pred odločitev, katero sorto izbrati, da bo najbolje
ugodila vsem našim gurmanskih zahtevam.
Kolobar in dobri sosedje
Tako kot s številnimi vrtninami tudi s krompirjem kolobarimo, torej ga sadimo vsako leto
na drugo gredo, s čimer zadržujemo napad škodljivcev in bolezni. V kolobarju ga uvrščamo v skupino rastlin s srednjimi potrebami po hranilih in ga sadimo na drugo poljino, za
kapusnicami, ki potrebujejo največ hranil, in pred stročnicami, ki jih najmanj gnojimo.
Dobri sosedje krompirju so: nizek fižol, hren, brstični ohrovt, špinača, koruza, kumina
in česen, slednja mu tudi izboljšujeta okus. Slabi sosedje pa so paradižnik, grah, zelena in
čebula.
Redna cena: 9,90
Cena klub Kalia:
7,42
6,40
PRIMURA
Zelo zgodnja sorta
• Svetlo rumeno meso, ovaljni gomolji
• Pečenje, kuhanje, priprava solat
EVEREST
NATASCHA
PRIMADONA
DESIREE
BELLAROSA
MONTE CARLO
PRINCESS
Pakiranja po 2,5kg, 3kg, 5kg, 10kg in 25kg
Za informacije o zalogi se obrnite na prodajalce
Zgodnja sorta
• Za svežo porabo
• Odporen na sušo in vročino
Zgodnja sorta
• Za svežo porabo
• Odporen
Zgodnja sorta
• Zelo debeli okroglo ovalni gomolji
• Za pečenje, praženje
Zgodnja sorta
• Močno rumeno meso
• Izjemno odporen na plesen
• Primeren za bio pridelavo
• Mlad pečen krompir, solate
Zgodnja do srednje zgodnja sorta
• Za solate, kuhanje, praženje
• Odličen okus
Srednje pozna sorta
• Za pečenje, praženje, kuhanje, pomfri
• Svetlo rumeno meso, rdeča koža
Srednje pozna sorta
• Za pečenje, praženje in kuhanje
• Odlično skladiščenje
Odpiralni čas v MARCU:
pon-pet: 8h - 19h
sob: 8h - 13h
Posebna ponudba velja v maloprodajnih enotah Kalia po Sloveniji od 25. 2. do 21. 3. 2016 oziroma do prodaje zalog. Izdelki so iz naše redne ponudbe. Vsi izdelki, predstavljeni v oglasu, so na voljo v vseh vrtnih centrih tipa A, v ostalih vrtnih centrih in prodajalnah pa v okviru prostorskih zmožnosti. Nekateri artikli iz letaka so sezonski,
zato so na voljo le v določenih mesecih. Pridržujemo si pravico do sprememb. Nekatere slike so simbolne, dekorativni material ni vključen v ceno. Popusti se ne seštevajo. Cene artiklov so v € in vključujejo DDV. Semenarna Ljubljana d.d., Dolenjska cesta 242, Ljubljana, www.kalia.si, www.semenarna.si
Latnik 173, 26. februar 2016
PUST
Otroško pustno rajanje 2016
Z
a nami so norosti in pustno
rajanje 2016. Pustovali smo v
torek, 9. februarja 2016, kot
vedno v veliki dvorani ajdovskega
Zavoda za šport, kamor smo se navkljub slabemu vremenu napotili v
pustni povorki iz centra Ajdovščine.
Da pa je bilo rajanje še bolj veselo,
je poskrbela Mojca Robič in njen
Lepi svet, ob pomoči naše plesne
skupine ADC! Letošnja popestritev
dogajanja je bila tolkalska skupina
La Konga, ki je spremljala povorko
pustnih šem ter nam za uvod v nori
torek zabobnala tudi na odru. Težko delo je imela žirija pri izboru najboljših mask, saj je bila prav
vsaka skupina izvirna, posamezniki
pa prav tako. A izbrali smo najboljše
in te seveda tudi nagradili.
Zahvaljujemo se sponzorjem nagrad (Zavod za šport Ajdovščina,
Fama Vipava, Picerija in slaščičarna Halo Erik ter Špageterija - Picerija Zmaj).
MC Hiša mladih
11
Maske in krofi v
Pristanu
Pust je čas rajanja, veseljačenja in norčij. Je čas veselja ob pripravah na pomlad.
Pustno rajanje na Predmeji
»Juhuhu! Spet se bomo maškarali,« so navdušeno vzklikali otroci s Predmeje, Otlice in Kovka, ko so
zagledali izobešene plakate, ki so jih prijazno vabili na pustno rajanje.
T
ako se je v soboto, 6. 2. 2016,
ob 16. uri v Domu krajanov
na Predmeji zbralo prav lepo
število našemljenih otrok. Skupaj z
animatorji – Evo, Slavico in Nejcem
so se šeme najprej prepustile domišljiji
in iz navadnih papirnatih krožnikov
ustvarjale prelepe obrazne maske vseh
VSAKO
DESETO
MALICO
ALI PIZZO
PODARIMO!
Ugodnost ni združljiva z drugimi ponudbami naše hiše in
popusti za podjetja!
Malice strežemo vsak delovnik med 11. in 14. uro.
WWW.HOTELGOLDCLUB.EU
Pigal Hotel & Casino Gold Club
barv in oblik. Ko pa je udeležencem pustnega rajanja ustvarjalna moč pošla, je
prišla na vrsto prava pustna pogostitev
s krofi in sokovi. Le-to sta omogočili
ajdovski podjetji Mlinotest in Fructal,
za kar se jima prav lepo zahvaljujemo.
V zadnjem delu pustovanja so nadobudne maškare še zarajale v ritmu njim
najljubših glasbenih zvokov in nato
prijetno utrujene od novih pustnih doživetij odšle domov.
Na uho smo ob koncurajanja ujeli še
besede enega od staršev: »Sedaj bi pa
lahko sledilo še pustno rajanje za »stare« šeme.« Kdo ve, mogoče se iz tega
razmišljanja, izrečenega bolj v šali kot
zares, naslednje leto še kaj izcimi.
KS Predmeja
K
ot prvi znanilci pomladi
so nas v petek pred pustno
soboto obiskali ptujski kurenti. Po centru je glasno odmevalo
zvonjenje kravjih zvoncev, s katerimi skušajo kurenti odgnati zimo.
Stanovalci so jih pozdravili nasmejanih obrazov. Pred nadaljevanjem
njihovega poslanstva so se kurenti
okrepčali in se slikali z nekaterimi
stanovalci, ki so se opogumili in stopili v njihovo družbo.
Naslednji dan, na pustno soboto so
nas obiskali otroci plesnega studia
ADC Ajdovščina. Pustno našemljeni otroci so se zavrteli v plesnih ritmih in s svojo radoživostjo pričarali marsikateremu obrazu nasmeh in
veselje. Starejše ljudi spominjajo na
njihovo mladost in le-ti se jih še posebej razveselijo.
Pust smo zaokrožili na pustni torek ob živahni glasbi in mastnih
krofih. Nadeli smo si maske in zaplesali ter tako pripomogli k odganjanju zime in pomahali pomladi v
pozdrav.
DV
Srečanje s kurenti
Kot že nekaj let, so kurenti preganjali zimo tudi v Vipavi.
Š
e posebej je bilo prisrčno srečanje četrtošolcev
z malo “kurentico” Tio, drugošolko, ki je med
drugimi “tavelikimi” prav veselo poskakovala
in glasno zvonila.
V pričakovanju pomladi pa si šolarji vseeno želimo,
da bi nam zima še pokazala svoje zobe in nasula še
nekaj snežink. Vsaj med zimskimi počitnicami!!
Damjana Černigoj
latnik
PUST
12
Latnik 173, 26. februar 2016
Fama d.o.o.
Kurenti pregnali vse ‘slabo’
Na pustni petek, 5. februarja, so nas že štirinajstič tradicionalno obiskali kurenti Etnografskega društva „Ježevka“ iz Ptuja. Pričakal nas je čudovit dan in nebo brez oblačka!
zabavale ob pomoči „naše“ Sande in
se imele noro lepo, smo s kurenti na
povabilo predsednice ga. Melite Dolenc, odšli v Krajevno skupnost Lože.
Zaplesali so pred podružnično šolo in
razveselili številne zbrane krajane.
Tradicije so zato, da se jih spoštuje in neguje. Zaključek celodnevnega potepanja in druženja v pravi primorski kleti! Tokrat nas je prijazno
sprejel odlični vinar g. Dušan Benčina. Kar trije »harmonikaši« so poskrbeli, da je bilo vzdušje nepozabno.
T
okrat se je pot začela na Colu.
Najprej z okrepčilom pred
prenovljenim marketom Podvelb in nato v otroškem vrtcu. Mali
»junaki« se kurentov niso prav nič
ustrašili, saj so jih cel teden risali in
nato z risbami okrasili vsa okna na
marketu. Razigrano in norčavo je
bilo tudi pred osnovno šolo, kjer so
si učenci radovedno ogledovali ta naš
enkratni pustni lik. Nato pa k malce starejšim v Center
Pristan. Bilo je prijetno, tako kot vedno. Naredili smo ogromno fotk, saj
so se prav vsi želeli slikati s kurenti.
In že smo bili na poti po vipavskih
ulicah, vse do Glavnega trga, kjer je
kurente sprejel vipavski župan mag.
Ivanu Princes ter jih zaprosil za dobro letino in pomoč pri odganjanju
zime ter vsega slabega iz Vipavske
doline.
Dogajanje se je nato preselilo v Trgovski center Fama Vipava, kjer jih
je direktor Aleksander Lemut zaprosil, da iz dežele preženejo še previsoke » davke«. Pustovanje je bilo letos
v Kulturnem domu. Srečanja starih
prijateljev so vedno lepa in z člani
Etnografskega društva Ježevka smo
res že pravi prijatelji. Tudi letos smo
jim podarili „pomladansko košaro“
z vipavskim pršutom. Sledil je izbor
najboljših mask, fotografiranje, zabavne igrice, pustni krofi in še in še.
In medtem, ko so se maškare
Nič ni manjkalo, ne odličnih domačih klobas, še najmanj pa ne odlične vinske kapljice, ki je v tej kleti res
doma. Noč je bila po vseh naporih kar
prekratka in pustni petek se je prevesil v pustno soboto. Najprej v Kanalu, kjer »Famin« market praznuje
deset let poslovanja. Da imajo ljudje
naše »prodajalke« radi, je dokazala
udeležba večine krajanov. V zahvalo
smo jih posladkali z odličnimi Mlinotestovimi krofi.
Veliki finale pa se je nato zgodil v
Šempasu pred marketom Zan. Kot
vedno nas je pričakalo ogromno obiskovalcev. Človeku od veselja zaigra
srce in poplačani so vsi napori. Hvala domačemu turističnemu in kulturno prosvetnemu društvu Lipa za izvrstno domačo polento s pršutom ter
odličnim domačim godcem za pravi
„štimung“! Pa na odlično kavo Kerimba, ki se praži prav Šempasu, ne
smemo pozabiti
Letošnje dvodnevno odganjanje
zime in „vsega slabega“ je ponovno
dokazalo, da ljudje še kako potrebujejo malo veselja, norčij in razposajenosti. Zato se vidimo tudi naslednje
leto!
AL
Matija Ceket s. p.
Tovarniška cesta 4a (C3),
5270 Ajdovščina
t: +386 (0)5 99 280 75
f: +386 (0)5 99 268 56
g: +386 (0)51 690 437
[email protected]
Pri nas poskrbimo za varno in strokovno izpeljavo vseh vaših nepremičninskih želja.
 Posredovanja pri prodaji oz. nakupu ter najemu oz. oddaji nepremičnin
 Urejanja pravnega statusa nepremičnin
 Svetovanja s področja nepremičninskega poslovanja
 Izpeljave pravnega posla v prometu z nepremičninami
Obiščite nas na sedežu agencije ter nam zaupate vaše želje in pričakovanja.
Potrudili se bomo da kar najbolj upravičimo vaše zaupanje.
Za znane stranke iščemo vse vrste nepremičnin za nakup ter najem!
www.gaberit.si
13
Latnik 173, 26. februar 2016
PRIPOROČA
29. 11% POPUST
PONEDELJEK
FEBRUAR
ZA UPOKOJENCE
OB NAKUPU NAD 20€ NE VELJA ZA NAKUP CIGARET IN TELEFONSKIH KARTIC
TOREK
PRIMORSKI TROJČEK SPET MED NAMI
MAREC
DOPOLDANSKA PEKA OD 1. 3. DALJE
01.
SREDA
02.
MAREC
ČETRTEK
03.
MAREC
REDNA CENA
6,89 €
DETERGENT
DASH 25 MERIC
ALPSKO MLEKO
1 L 3,5%
6 X 0,75 € = 4,50€
PETEK
04.
MAREC
SOBOTA
05.
MAREC
NEDELJA
06.
MAREC
- 30%
4,82 €
REDNA CENA
KAVA BARCAFFE
375 g
4,49 €
- 20%
3,59 €
PIJAČA SONČEK 6 X 1,5L
SAMO 0,01€
OB NAKUPU NAD 30€ NE VELJA ZA NAKUP CIGARET IN TELEFONSKIH KARTIC
REDNA CENA
SOK
RDEČE SADJE
100% 1 liter
1,45 €
- 32%
0,99 €
DOGODKI
14
Dobrodelni dogodek
Stopimo skupaj za Tjašo
Slovenska spletna omrežja in medije je preplavila zgodba Tjaše Likar, ki je lani poleti izvedela, da je
hudo zbolela. Njena diagnoza: mielodisplastični sindrom, ki je bolezen kostnega mozga.
T
aka bolezen se redko razvije pri mladih, zato je bil
šok ob tem, ko so ji zdravniki povedali za njeno zdravstveno
stanje, še toliko hujši. Pretresla nas
je njena izpoved, ko smo prebirali
njene misli in občutke. Še posebej
nas je pretresla, ker Tjašo Gorjani
vsi poznamo, saj je doma s Predmeje. Zato je v ŠKTD Sinji Vrh v
trenutku vzklila ideja, da moramo
Tjaši pomagati. Odločili smo se, da
bomo priredili dobrodelni dogodek in tako poskušali zbrati čimveč
sredstev za Tjašino zdravljenje.
Pričeli smo zbirati nastopajoče in
presenečeni smo bili nad odzivom
glasbenikov in igralcev. V soboto,
27. februarja 2016 ob 18. uri bo tako
v športni dvorani osnovne šole na
Otlici nastopilo kar 17 nastopajočih – od zborov, solistov, glasbenih
skupin, humoristov, igralcev. Za povezovanje programa bosta poskrbeli
igralka Lara Jankovič ter domačinka
Tina Velikonja.
Člani ŠKTD Sinji Vrh se ob tem
zahvaljujemo vsem, ki ste nesebično
priskočili na pomoč, Tjaši pa želimo
uspešno zdravljenje ter obilo poguma še naprej.
Vse vas pa vabimo, da se nam v
soboto, 27. februarja pridružite na
Otlici ter Tjašo, ki bo ta dan tudi z
nami, finančno in moralno podprete. Združimo torej prijetno s koristnim!
Peljhan
Obisk madžarskih novinarjev
V petek, 19. februarja 2016, smo v TICu Vipava gostili 7 vplivnih madžarskih turističnih novinarjev, ki
bodo svojim bralcem priporočili točke vredne ogleda na poti na morje. V štirih dneh so obiskali turistične točke odličnosti v Sloveniji, med drugim tudi Vipavo in okolico.
P
o prihodu iz Postojnske jame
so najprej odhiteli na ogled
in degustacijo vin v Vinski
kleti Vipava 1894 ter na kosilo. Po
kosilu so prispeli na glavni vipavski
trg, kjer jih je pričakala lokalna turistična vodnica Jana in jim predstavila lepote Vipave. Za začetek
so si ogledali dvorec Lanthieri. Čez
prenovljeno dvorišče dvorca so se
odpravili do izvirov reke Vipave in
se zatem vrnili nazaj na glavni trg.
V okviru obiska Vipave so se ustavili tudi v Vinoteki Vipava, kjer so
poizkusili vrhunska vina vipavskih
vinarjev. Po obisku Vinoteke Vipava so se odpravili na vipavsko
pokopališče na ogled egipčanskih
sarkofagov.
Z ogledom so nadaljevali pri obnovljenem spomeniku v Logu pri cerkvi, ki je postavljen v čast madžarskemu huzarju Palu Rostasu. Po
slikoviti poti skozi vinograde so se
pripeljali do vasi Vrhpolje, kjer so
jih sprejeli v Kampu Vrhpolje, ki
pritegne goste od blizu in daleč.
Poleg turistične ponudbe Vipave in okolice so madžarski novinarji spoznali še ponudbo SAVE
Hotels&Resorts, Postojnske jame,
Zelenega Krasa, Bleda, Kopra, Celja,
Hotela Adria Ankaran in Restavracije Rajh.
Maja Hladnik
Latnik 173, 26. februar 2016
Hibridi v zraku s
petkrakim propelerjem
Na sedežu podjetja Pipistrel v Ajdovščini so pred kratkim preizkusili hibridno električni letalski pogonski sklop, ki so ga razvili v
okviru mednarodnega projekta Hypstair. Gre za novo zvrst letalskih pogonov, ki podaljšujejo doseg popolnoma električnih letal,
hkrati pa so tihi in okolju prijazni.
V
projektu Hypstair poleg
Pipistrela sodelujejo še Siemens AG, MB Vision ter
univerzi v Pisi in Mariboru, razvili
pa so 200 kilovatni pogonski sklop,
ki zagotavlja moč, enakovredno tisti,
ki jo proizvajajo batni motorji in so
vgrajeni v običajnaletala. Obratuje
lahko v treh načinih; izključno električnem, ki kot vir moči uporablja
baterije, v načinu, v katerem uporablja samo generator, in v hibridnem
načinu, ki pri delovanju združuje
oba vira energije. Prav v ta namen so
razvili še poseben petkraki propeler,
ki ima največjo učinkovitost že pri
nizkih obratih in tudi ni hrupen.Vse
komponente pogonskega sklopa, ki
jih je v okviru projekta razvilo podjetje Siemens, predstavljajo vrhunec
tehnologije na področju letalskih
pogonov.
Ivo Boscarol, direktor podjetja
Pipistrel, je ob tem povedal: »Ponosni smo na vlogo, ki jo predstavlja
projekt Hypstair na področju razvoja električnega letalstva. Prikazuje
verjetnost, da bo generalno letalstvo
v prihodnosti lahko električno in
potrjuje mojo idejo in vizijo ter razvojno strategijo podjetja Pipistrel.
Mi smo bili prvi, ki smo razvili štirisedežno letalo Panthera, ki je lahko
opremljeno s tremi različnimi pogoni; bencinskim motorjem, električnim pogonom ali hibridnim pogonskim sklopom. Projekt Hypstair
predstavlja velik korak v smer letalstva na hibridni pogon in s tem veliko priložnost za Pipistrel.«
Obsežnemu laboratorijskemu testiranju je v Ajdovščinisledil uspešen zagon še ‘v živo’, pri katerem
so preizkusili vse načine pogona pri
nizkih in visokih močeh. V prihodnjih mesecih se bo testiranje nadaljevalo s simuliranjem načinov letenja, ki so jih predvidele teoretične
študije modela.
rl
ADC plesalci začeli več
kot uspešno
V sredini februarja so se udeležili Scorpio dance festivala v Zagrebu, kjer so poželi vso slavo.
Trgovina za topel dom!
TOPLOTNE ČRPALKE
OSTALI INŠTALACIJSKI
MATERIJAL
KOTLI NA DRVA
PEČI NA PELETE
www.megaterm.si
[email protected]
I t. +386 (08) 205 65 37 NOVO!
PE Koper I Šmarska cesta 4, 6000 Koper
PE Postojna I Volaričeva ulica 5c, 6230 Postojna I t. +386 (05) 726 21 96
PE Nova Gorica I Cesta 25. junija 1g, Kromberk, 5000 Nova Gorica I t. +386 (05) 333 40 77
T
ekmovanja se je udeležilo kar sedem ADC skupin.
Solisti so bili na vrhu, Lana
Stibilj na prvem mestu, Lara Colja
drugem in Gal Stibilj na tretjem.
Tudi duo točka Tara Pahor in Zala
Drofenik je bila zmagovalna kombinacija. Prvo mesto pa so zasedle tudi
vse preostale skupine torej najmlajši
tekmovalci - pionirji, OŠ tekmovalci Dobravlje in Ajdovščina, novo
nastala osnovnošolska tekmovalna skupina Šturje, Hip Hop bejbe,
Zumba Love, Zumba Štorovke in
Ajda.
Iskrene čestitke vsem!
Kaja B
Latnik 173, 26. februar 2016
DOGODKI
15
Pohod na Malo goro Lože v mesecu februarju
Kamenjski planinci vabijo ljubitelje pohodništva na 19. Velikonočni pohod na Malo goro 28. marca 2016 od 7.30 dalje.
Prihod kurentov in
pustovanje
V
Kamnjah se že takoj, ko je
pust mimo, začnemo pripravljati na ta dogodek, s
katerim želimo ohranjati spomin na
čase, ko so na Mali gori še kosili in
spravljali seno za krmo živine.
To delo je vsako leto v juliju in avgustu zaposlovalo vse člane družin
od najmlajših do najstarejših. Na
Mali gori je bilo v tem času zelo živahno, saj skoraj ni bilo družine v
vasi, ki na Mali gori ne bi imela svoje parcele. Seno, ki so ga tu pridelali in s težavo spravili v dolino, jim je
pomenilo nekakšno zmago ter kljub
trdemu delu pustilo lepe spomine.
Želimo si, da bi čim več pohodnikov začelo pohod v Kamnjah, kjer
si bodo lahko ogledali stalno razstavo »Mala gora, nekoč in danes«, ki
prikazuje predmete in orodja, ki so
jih uporabljali v času košnje. V sliki in besedi so predstavljeni tudi dosedanji pohodi ter gradnja koče na
Mali gori. Za vzpon na Malo goro si
bodo pohodniki lahko izbrali običajno planinsko pot, priporočamo
pa vzpon po Poti koscev in grabljic,
kjer bodo lahko spoznavali ledinska
imena področij ter predmete, ki so
jih uporabljali v času košnje.
Zaključek pohoda bo kot običajno ob 11. uri pri koči na Mali gori
s krajšim kulturnim programom in
prijetnim druženjem. Dišalo bo tudi
po polenti, zabeljeni s »košenino«!
Pripravljamo nagrade za najmlajšega in najstarejšega pohodnika, kot
tudi za tiste, ki bodo opravili že peti,
oziroma deseti pohod.
Vabljeni vsi ljubitelji pohodništva!
Planinska sekcija Kamnje
Možje in fantje bodo
kuhali za 8. marec
Sestavljajmo ekipo moških, ki bo svojim ženam pokazala, kaj vse
zmorejo.
V
pišite se v amatersko kuharsko ekipo - ne potrebujete
posebnih izkušenj - uspeh
zagotovljen - in sodelovali boste v
pripravi 5 hodnega degustacijskega
menuja vrhunskih sredozemskih
jedi, pri aranžiranju hrane in končno s sadom dela sanjske ekipe presenetili svoje žene. Sanjska moška
ekipa bo poskrbela tudi za postrežbo vrhunskih vin in sladico. To bo
dogodek, ki ga vaša žena ne bo nikoli pozabila.
Kuhanje vodi Leon Saksida iz Modre kulinarične akademije. Izbor
primernih vin, spoznavanje njih
lastnosti in postrežba bodo sestavni
del delavnice, ki jo bosta vodila Matej Lavrenčič iz Faladurja in Samo
Premrn iz kleti Pasji rep.
Med kuho ženam ne bo dolgčas saj
se bo z njimi družil Jani Peljhan iz
agencije Wajdušna, ki jih bo peljal
na sprehod, kozarček ali kavico.
Dogodek se bo odvijal v degustacijskem prostoru Faladurja v Palah. Razpisujemo dva termina: sobota, 5. 3. 2016 in torek, 8.
3.2016. Prijave zbiramo na urska@
enprimorc.si ali telefon 068 624 408
– Urška Trebižan.
UT
Kurent je pustna šema, ki s svojimi zvonovi iz dežele odganja zlo in
zimo ter kliče dobro in pomlad. Na
sebi ima ovčjo kožo, okrog pasu pa
so pripeti zvonci. Na nogah nosi gamaše, naglavi pa ima značilno masko, ki jo krasijo barvasti trakovi.
Včasih je bil kurent grd demon, zdaj
pa njegova oprava vsako leto postaja lepša. Kurenti zbirajo tudi robčke,
več kot jih ima bolj je med dekleti
priljubljen in zaželjen.
Uvod v pustni čas je letos KS Lože
pripravila nekoliko drugače. Na dan
pred pustno soboto, petek 5. februarja, smo v Lože skupaj z g. Lemutom iz trgovskega podjetja Fama iz
Vipave prvič v goste povabili kurente iz etnografskega kulturnega
društva Ježevka iz Ptuja. Kurenti so
nam za petek in soboto res pregnali zimo in nam pripeljali pomlad ter
nam pripravili povorko kurentov
skozi Lože. Za ples je poskrbel domačim Erik Jež, ko je raztegnil svoj
“meh“ harmoniko in zapel s prekrasnim glasom, pridružila pa sta se mu tudi harmonikaša iz Ptuja. Pogostitev kurentov pa je bila na domačiji
vinarja Dušana Benčina iz Lož, ki je
poskrbel za rujno kapljico in da grla
ne bi bila suha.
Pust je star ljudski običaj, ki izvira iz poganskih časov, ko so ljudje še
verjeli v več bogov. Pust ima svoje
korenine že v starem Rimu. Ta poganski praznik se je kasneje pomešal
s keltskimi navadami, kjer so maske že odganjale zimo in naznanjale pomlad. Kasneje, v krščanstvu, so
ga povezali z Veliko nočjo, saj pust
naznanja uvod v 40-dnevni post.
V Sloveniji je bilo pustovanje prvič
omenjeno v prvi polovici 17. stoletja.
Pustni dan ni navaden dan, ampak
dan norčij, zabav in maskiranja. Šemljenje je eden najstarejših ljudskih
običajev. Ljudje (prvotno so se maskirali le moški) so se šemili, da bi
pregnali zimo in prebudili naravo.
Obisk maškar po hišah prinaša srečo in dobro letino.
S pustom pa smo nadaljevali v soboto 6. februarja, ko smo pripravili že šesto pustovanje skupaj s KS
Manče. Prostor je okrasila in aran-
žirala Andreja Jamšek iz Lož. Po nagrade za pustne maske smo skočili v
trgovino Mali Ježek – Ana Lulik s.p.,
ki se nahaja na trgu v Ajdovščini.
Vse maske smo nagradili in pogostili s pustnimi dobrotami. Pustovanja se je letos udeležilo veliko število pustnih mask tako, da so prostori
bivše OŠ. v Ložah pokali po šivih in
prav je tako. Vreme pa je bilo kot
naročeno in nam omogočilo pravi
»Carneval di Lože« – pravo povorko
pustnih mask skozi Lože. Prireditev
in predstavitev pustnih mask pa je
vodila Sara Furlan iz Manč.
Kulturni praznik
8. februar je slovenski kulturni praznik - v spomin na leta 1849 umrlega pesnika, doktorja Franceta Prešerna, ga imenujemo tudi Prešernov
dan. Ta dan je za praznik leta 1945
razglasilo predsedstvo slovenskega
narodnoosvobodilnega sveta. Tudi
nova država ga je ohranila in ga leta
1991 razglasila za dela prost dan.
KS Lože pa so na ta dan pripravile
prvo praznovanje kulturnega praznika. Kulturni program je najprej
začel cerkveni pevski zbor iz Goč
pod dolgoletnim vodstvom Dragice
Vovk, ki je zapel himno . Sledili so
Prešernovi recitali , ki jih je prebrala
Sara Furlan iz Manč, ki je tudi vodila program. Nadaljevali s pesmijo Oj
Triglav moj dom in izvedli še druge
Prešernove pesmi.
Kulturni praznik je praznik vseh
umetnikov med drugim tudi pisateljev. Pripravili smo predstavitev
knjige NARKOMAN, NIKOLI avtorja Simona Popovića in Helene
Kobal, ki je pretresljiva osebna izpoved. Življenjska zgodba o njegovem
pogrezanju v svet odvisnosti od mamil iskanja spoznanja višje nebeške
resničnosti, ki naj bi jo nudil heroin.
Ta svet je krut in neizprosen, v njem
propadeš kot osebnost, zapustijo te
vsi, tudi domači katere najbolj prizadeneš, v njem izgubiš voljo do življenja. Po pristanku v neusmiljenih
peklenskih krogih in po skoraj šestih letih bivanja v komuni izhoda v
ponovno svobodo neodvisnost. Simon dokaže, da je pot iz pekla mogoča, življenje brez drog, heroina in
alkohola, je spet možno. Knjiga je
priročnik, učbenik z odločnim sporočilom » RECI DROGI NE«
Za konec pa še Prešernove besede :
Nazadnje še prijatlji,
Kozarce zase vzdignimo ,
Ki smo zato se zbratli ,
Ker dobro v srcu mislimo ,
Dokaj dni, naj živi, Bog, kar nas
dobrih je ljudi !
Melita Dolenc
Ajdovščina, Tovarniška cesta 1 - tel.: 05 137 15 45
URNIK: vsak dan od 8 - 20 nedelja od 8 - 13
vsak dan sveža zelenjava in sadje
DISKONT SADJA IN ZELENJAVE
POHODI
16
7. pohod Spoznajmo soseda
Tradicionalni novoletni pohod Spoznajmo soseda, ki ga organizira soseska krajevnih skupnosti Cesta,
Dobravlje, Skrilje in Vipavski Križ, koordinira pa Kulturno športno društvo Vrnivec, je bil letos izpeljan
že sedmič. Vsi pohodi so bili v prvem tednu meseca januarja, letos pa je vreme malo ponagajalo in se
je pohod premaknil za dva tedna.
P
rvi pohod je imenoval Spoznajmo soseda s Ceste, Vipavskega Križa, Dobravelj
in Skrilj (2010), drugi soseda iz Lokavca (2011), tretji soseda iz Ustij in
Velikih Žabelj (2012), četrti soseda z
Brij (2013), peti soseda iz Stomaža,
Kamenj in Potoč (2014), šesti soseda iz Kamenj, Potoč in Vrtovina (2015)
in letošnji, sedmi, pa soseda iz Vrtovina, Gojač in Malovš (2016). Člani
Društva Ortaona Vrtovin so pohodnike na mrzlo, a sončno januarsko,
jutro pričakali v osrčju vasi z jutranjo kavico in vročim čajem. Predsednik Kulturno športnega društva
Vrnivec in koordinator pohoda
Egon Stopar in predsednik KS Vrtovin Vilko Brus sta pohodnike pozdravila, Simon Čermelj predsednik
Društva Ortaona pa je pohodnike
povabil, da si ogledajo znamenitosti
in zanimivosti Vrtovina. Iz izhodiščne n.m.v. 360 m, se je bilo potrebno
dvigniti še za 160 m na najvišji del
pohoda, do cerkvice na Školju sv.
Pavla (520 n.m.v.). Pot je pohodnike vodila od zaselka Šateji mimo
zidov, kar 800 jih je in vsak meri
približno 150 m. Če pogledamo od
Vrtovina proti severu, vidimo samo
zidove, nad zidovi so navadno dolge plante vinske trte. Vsaka terasa
ima podzidek in ravnico, na kateri
so njive, vinogradi ali sadovnjaki.
Tako smo prišli do zaselka Guštini,
natančneje do Marjana Rebičevga,
ki zbira in razstavlja stare predmete.
Sledil je vzpon do znamenitega vodnega stolpa iz rimskih časov. Vodni zbiralnik pod Školjem Sv. Pavla
v Vrtovinu je izjemen arhitekturni
spomenik, saj je najvišja ohranjena
rimska stavba v Sloveniji (11 m).
Postavljen je nad vodni izvir v pečini. Domnevajo, da je bila stavba
svetišče že pred sledovi, ki so jih tu
pustili rimski vojaki. V vojnem času
je bil za veliko naselbino na Školju
izvir življenjskega pomena, zato so
ga razširili v zajetje ter nad njim
zgradili mogočen stolp. Vodo so iz
stolpa nosili po strmih stopnicah.
Pohodniki so Školj sv. Pavla nad
Vrtovinom osvojili z malo več truda
po plezalni stezi. Cerkvica je na 520
m visokem hribu. Leta 1947 je tu
zrasla na temeljih prejšnje cerkve.
Domačini iz Kamenj in okolice so
jo postavili v spomin na žrtve druge svetovne vojne in Bogu v zahvalo
za mir. Pohodnik lahko tu uživa v
miru in lepem razgledu. Cerkev sv.
Pavla ni romarski kraj, je pa prav
tako ljuba in dragocena vernim prebivalcem okoliških vasi in zaselkov.
Velikih romanj sem nikoli ni bilo, še
vedno pa prihajajo sem domačini.
Pridružite se jim kdaj!
Po sprehodu skozi zgodovino je
vodenje pohoda prevzel Martin Šinigoj, predsednik sveta KS Gojače Malovše, ki nas je popeljal do korita
za napajanje živali, ki je bilo postavljeno po drugi svetovni vojni. Sledil
je spust do Malovš, kjer smo si najprej ogledali zelo lepo obnovljeno
domačijo Maklovih in cerkvico Svetega Kozme in Damijana, sprehodili skozi središče Gojač, si ogledali
cerkvico Svetega Justa in se nato po
stari povezovalni poti, ki so jo Vrtovinci temeljito očistili prav za potrebe izvedbe pohoda, vrnili v Vrtovin.
Tam smo se sprehodili mimo ostankov kavern iz prve svetovne vojne,
si ogledali cerkev Svete Device Marije in pohod zaključili na izhodišču,
to je na ploščadi pred osnovno šolo
Vrtovin.
Ob koncu pohoda smo se okrepčali z odlično joto s klobaso, za dobro
vzdušje pa je poskrbel domači moški pevski zbor Vinograd, ki nam je
zapel par slovenskih pesmi.
Koordinator pohoda Egon Stopar
upa, da so bili pohodniki zadovoljni
in se bodo prihodnje leto vrnili na 8.
pohod Spoznajmo soseda iz Gojač,
Malovš, Raven, Črnič ...
“Dober sosed je boljši, kot oddaljen prijatelj, najboljše pa je, če je
tvoj sosed tudi tvoj prijatelj.”
Nevenka G.
Na Mali Golak ob polni luni
Športno društvo Slano blato je tretji petek v februarju organiziralo četrti tradicionalni pohod na Mali
Golak. Kljub temu, da smo se na dan pohoda zbudili v deževno in oblačno jutro, se je vreme tekom
dneva izboljšalo in nam omogočilo izvedbo nočne avanture ob polni luni.
P
red dvorano Edmunda Čibeja v Lokavcu se nas je zbralo 20 pohodnikov, ki smo
udobnost kavča in toplino doma
zamenjali za svež zrak in hojo po
zasneženi naravi. Odpeljali smo se
do Predmeje in začeli s pohodom,
ki je potekal pod vodstvom Tadeja
Slokarja. S pustolovskim duhom in
primerno pohodniško opremo smo
uspešno osvojili vrh Malega Golaka, kjer nas je pričakala gosta megla
in nam zastrla razgled na Vipavsko
dolino. Po poti nazaj smo se ustavili še v Iztokovi koči, poklepetali ob
kuhanem vinu in toplem čaju ter si
obljubili, da se naslednje leto spet
vidimo.
V športnem društvu Slano blato se
trudimo, da tudi v zimskem času s
kratkimi dnevi in dolgimi nočmi ne
pozabimo na skrb za telo. Zato si
vsako leto vzamemo čas, ki ga kakovostno in aktivno preživimo skupaj
na nočnem pohodu. Vabimo vas,
da ga naslednje leto doživite z nami
tudi vi!
Športno društvo Slano blato
Latnik 173, 26. februar 2016
Jubilejni 20. pohod iz
Žapuž na Sinji vrh
Vsi smo že nestrpno pričakovali nedeljski pohod na Sinji vrh. Tokratni naj bi bil nekaj posebnega, ker bi bil že dvajseti po vrsti.
D
ruštvo DEŠK in krajevna
skupnost Žapuže vsako leto
organizirata zimski pohod
z željo, da bi imeli lepo vreme. Žal
je skoraj vsako leto to bolj muhasto
in nam nebo pošlje kak blagoslov.
Kljub temu, da so padale rahle solze
iz oblakov, se nas je pred domom v
Žapužah zbralo in nato podalo navkreber kar 40 pohodnikov. Za hojo
Za dobro voljo je poskrbel še Matija
s harmoniko ter svetovni popotnik
Milko, ki nas je širokosrčno počastil
na prvem srečanju.
Ob jubileju smo bili nagrajeni
tudi s toplim spominskim trakom
za okrog ušes. Predsednica društva
Janja je podelila nagrado pohodniku Božidarju Kompari, ki se je edini
udeležil vseh 20 pohodov.
po snegu niso bile potrebne gamaše
na nogah ker se je sneg že stalil. V
toplem objemu kmečke kuhinje na
Sinjem vrhu smo bili deležni močnih zdravil in tudi toplega čaja za
ogretje navlaženih planincev. Postregli so nam Vidmarjevi »ta mlajši« ker je gospodar Hieronim zbolel.
Zaželeli smo mu, da bi čim prej ozdravel in si zopet nadel predpasnik.
Po počitku ter obvezni gasilski fotografiji z rumenim odtenkom, smo
se podali v dolino. Tudi za nazaj nas
je spremljala mokrota. Za zaključek smo v domu krajanov dobili še
Damjanov segedin golaž ter pustni
krof. Ob mizah doma smo se že pogovarjali o poletnem vzponu v visokogorje, ki bo tudi 20. po vrsti.
Aleš Brecelj
DVORANA PRVE SLOVENSKE VLADE
AJDOVŠÈINA
sobota, 12. marec 2016, ob 18. uri
KINOGLEDALIŠÈE TOLMIN
nedelja, 13. marec 2016, ob 18. uri
POHODI
Latnik 173, 26. februar 2016
Zimski deževni pohod na Čaven
Jutro na kulturni praznik, to je v ponedeljek, 8. februarja 2016, ni bilo prijetno za pohodnike, ki so
želeli že na 21. zimski pohod na Čaven.
P
ohod, po vremenu sodeč, ni
bil prav nič zimski. Bilo je
deževno in megleno, tako je
ostalo cel dan. Zato se je marsikateri pohodnik odpovedal pohodu.
Kaj pomeni planinska vztrajnost,
pogum in trma, je dokazalo okrog
55 pohodnikov. Na Čaven so prišli v glavnem po krajši poti, večinoma premočeni, čeprav pokriti s
»palerino«,v rokah pa so, namesto
planinskih palic, držali dežnike. To
pravega pohodnika ne moti, saj so
v njegovem nahrbtniku, vedno tudi
rezervna oblačila. Vsi udeleženci si
res zaslužijo pohvalo, kot tudi člani
GRS, Skupina Ajdovščina, ki so na
pohodu skrbeli za varnost.
Med pohodniki so bili planinci, ki
so se pohoda udeležili že 20-krat.
To so: Ivica Vidmar, Branko Božič
in Edvard Gerželj. Za to so prejeli
medaljo in priznanje. Med pohodniki so bili tudi taki, ki so prejeli
medalje za petnajsti, deseti in peti
pohod. Vsem čestitamo!
Zaradi slabega vremena so se pohodniki, ob prijetnem druženju, zadrževali v notranjosti koče.
Za okrepčilo je poskrbel oskrbnik
Zdravko in njihovi nahrbtniki. Tudi
kulturni program je bil v koči. Ob
11. uri smo prisluhnili planinski himni »Oj, Triglav, moj dom«. Nato
je pohodnike pozdravil predsednik Planinskega društva Ajdovščina Bogdan Kodele in župan Občine
Ajdovščina Tadej Beočanin. Oba sta
izrekla pohvalo vsem prisotnim za
vztrajnost in za delo v planinstvu,
saj prav s tem dajemo vzgled mlajši generaciji. Župan Beočanin je poudaril, da bo dejavnost planinstva
spodbujala tudi občina.
Srečamo se na prihodnjem pohodu in upamo, da nas bo Čaven, simbol ajdovskih planincev, pričakal
obsijan s sončnimi žarki.
M.S.
Z Vertovcem v rojstni kraj
slovenske himne
Turistično in Planinsko društvo Podnanos sta v soboto, 6. 2. 2016, organizirala že tradicionalni, 13.
pohod »Z Vertovcem v rojstni kraj slovenske himne«, ki se ga je udeležilo okrog 200 pohodnikov.
T
udi letos so se pohodniki in
ljubitelji kulture zbrali na
Poljšakovi brajdi v Šmarjah.
Pot so nadaljevali mimo rojstne
hiše velikega Slovenca, dušnega pastirja, vinogradnika in strokovnega
pisca Matija Vertovca v Jakulinih.
Med prehojenimi vipavskimi vinogradi so prispeli do vasice Gaberje
še v občini Ajdovščina. Po urejeni
stranski poti so se podali do Erzelja,
ki spada v občino Vipava, kjer so si
nekateri tudi ogledali cerkev sv. Mihaela ter se ustavili na kmetiji Volk
Dušana, kjer je bilo poskrbljeno za
degustacijo.
Na Obeluncu v cerkvi Marije Snežne je domači župnik iz Goč, Ivan
Furlan, daroval mašo v čast Matiju Vertovcu. Pohoda se je udeležila
tudi vipavska vinska kraljica Nataša
Ferjančič iz Gradišča pri Vipavi. Pri
maši pa se jim je pridružila še slovenska vinska kraljica Sara Stadler iz
Bistrice ob Sotli.
Na Furlanovi kmetiji so se udeleženci pohoda okrepčali s toplo
malico in degustacijo. Marsikateri
pohodnik se je ob ritmu frajtonarice in trobente še sprostil s plesnim
korakom. Del poti, ki je vodila skozi
vinograde, sta se pohodnikom pridružili tudi vinski kraljici. Kmetje,
ki so obrezovali trse, so delili svoje
znanje in izkušnje z mimoidočimi.
Tudi letos je potekal zaključni del
v Podnanosu v vinski kleti Vidus,
ob kapljici Zelena in Barbere. Slovensko in vipavsko vinsko kraljico sta prišla pozdravit tudi vipavski
župan mag. Ivan Princes in podžupan Jožko Andlovic. Z dobro mislijo o kulturi pitja vina so spregovorili tudi gostji pohoda Nataša in Sara,
predsednik Turističnega društva
Podnanos Stojan Vitežnik in predstavnik iz Vinogradniškega društva
Šentjur Franc Zabukošek. Za prijetno vzdušje pohodnikov sta še enkrat poskrbela domača glasbenika
Anže Pižent in Klemen Rosa.
Foto in besedilo: Cecilija Vitežnik
17
Ajdovski planinci po
Goriškem Krasu
V nedeljskem jutru, 21. februarja 2016, je z avtobusne postaje v
Ajdovščini odpeljal avtobus ajdovske planince na pohod po Goriškem Krasu (Italija). Jutro je naznanjalo, da nas bo spremljalo lepo
vreme.
P
eljali smo se do Gaberij pri
Sovodnjah v Italiji, kjer je bil
start pohoda. Tu nas je pričakalo še nekaj planincev iz Nove Gorice in iz zamejstva. Povzpeli smo
se mimo kraške jame v vasici Vrh,
nadaljevali na Debelo Grižo (Monte
San Michele (275 m). Med I. svetovno vojno je bila tu ena ključnih točk
za obrambo Gorice, danes pa je spominski muzej, obnovljene ostaline
I. svetovne vojne in obsežen sistem
kavern in zaklonišč, ki jih je zgradila
avstro-ogrska vojska. Po njih nas je
s kratko predstavitvijo popeljal prijazni vodnik Gabriel.
Pot smo nadaljevali po kraškem
svetu, skozi vasice in mimo zavetišča Casa Cadore, ki so ga med I.
svetovno vojno postavile italijanske
čete in ga poimenovali po generalu
Luigiu Cadori, ki je bil leta 1914 na
tem območju. Od tu je bil lep razgled na presihajoči Doberdobsko in
Prelosno jezero, ki sta bili prav v tem
času, to je po deževju, polni vode. Ti
jezeri sta tudi edini presihajoči jezeri v Italiji. Vse območje, ki meri 726
ha, sodi pod naravni rezervat.
Šalam pohod
Športno kulturno turistično društvo Parapet iz Črnič vas v nedeljo,
3. aprila 2016, ob 10.30 uri, vabi na tradicionalni šalam pohod.
Pomagajmo otrokom do še lepšega otroštva
ŠD BIK.SI in OŠ Šturje vabita na 6. dobrodelno kolesarjenje, brevet in tek, ki bo
v soboto, 5. 3. 2016, med 7.00 in 20.00 uro.
Start je izpred OŠ Šturje v Ajdovščini.
Vsak udeleženec breveta (o prijavi in trasi si lahko več preberete na http://www.randonneurs.si/) plača startnino
breveta, ostali udeleženci kolesarjenja in teka pa lahko darujejo prostovoljni prispevek, ki je namenjen šolskemu
skladu OŠ Šturje za otroke iz socialno ogroženih družin.
Informacije: 041 687 069 (Andrej)
Pot smo nadaljevali mimo nekdanjega kamnoloma, in sicer do
sprejemnega centra Gradina, ki se
nahaja na razgledni točki nad Doberdobskim jezerom. V sprejemnem centru Gradina smosi ogledali še naravno-zgodovinski muzej
in pokramljali ob topli malici.
Za pot, ki poteka pretežno po kraškem svetu, z rahlimi vzponi in spusti, smo potrebovali pet ur zmerne
hoje. Pohod sta vodila vodnika PZS
Mirko in Bogdan. Z nami je bil tudi
zamejski planinski prijatelj Bernard,
ki nam je pohod priporočal in nam
med potjo podal veliko zgodovinskih in drugih zanimivosti, ki so zaznamovale te kraje.
Od Gradine smo se z avtobusom
odpeljali skozi Doberdob do Sredipolja (Redipuglia), si ogledali grobišče iz I. svetovne vojne, kjer je pokopanih preko sto tisoč italijanskih
vojakov, padlih v okoliških krajih.
Domov smo se vrnili v poznih popoldanskih urah, bogatejši za številna lepa doživetja.
M.S.
Merjenje skupne dolžine šalamov, 2012.
Foto: Erika Pirjevec
P
ohod je dobil ime po tem, ker
se s seboj vzame šalam (salama). Zbirno mesto bo pred
Domom krajanov v Črničah, kjer
boste imeli možnost šalame tudi kupiti. Startnina znaša 5 EUR in vključuje pijačo ter toplo malico.
Pohod je nezahteven, primeren za
vse generacije. Pot je krožna in poteka iz Črnič na Tabor, naprej do Svetega Pavla, od tu do rimskega vodnega stolpa in nazaj na izhodišče.
Pohod traja približno 4 ure zmerne
hoje, upoštevajoč daljši postanek na
Svetem Pavlu, kjer bo skupno merjenje salam.
Potrebna je primerna planinska
oprema in seveda, ne pozabite na
salame!
ŠKTD Parapet
MNENJA
18
Latnik 173, 26. februar 2016
Marijan Božič
Dragica Čuk-Novak
Kolobarjenje
O soli, dobesedno in v
prenesenem pomenu
K
aj pa, če je to kolobarjenje?
Kolobarjenje je metoda, pri
kateri na istem mestu pri
naslednji setvi zamenjamo kulturo.
Menda zato, ker se začenjajo preveč
razvijati ene vrste škodljivci, in začne
količina pridelka (nataliteta) padati. Seveda je mogoče najprej povečati
pridelek z dodajanje uvoženega semena, ter njegovo količino. Vendar s tem
obilno krmimo tudi njegove zajedalce.
Je res zahodni razviti svet bolj vase
zaprt egoističen svet, ali je morda
samo prispel do najvišje točke svojega razvoja, ter v miru uživa blagostanje minulih naporov? Je tudi nekultura neke vrste kultura? Planet moških,
kjer so ženske stroji za rojevanje novih
ljudi, dela po hiši, zadovoljevanje moških ter molčanje?
Se ta planet imenuje Zemlja ali morda »Vice«, prostor svobodnih odločitev za dobro ali slabo, in kdo ga je zalučal tako daleč v to nevedno samoto? Je
ta planet privatna lastnina in komu je
prvi lastnik plačal kupnino? Na nekem
s sprejem popisanem zidu piše: »svet
pripada tistemu ki ga ljubi«. Napaka!
Svet pripada tistemu, ki se razmnožuje! Luna recimo ne pripada nikomur...
Jožica Ličen
Slovenski post
»Križaj ga, križaj ga« … so vpile
množice pred več kot dva tisoč leti.
In so Ga križali, ponižali in zasmehovali. Slovenski politični človek
si misli, da se je pač to zgodilo, ker
niso imeli pravičnega sodstva, da se
je to zgodilo, ker niso imeli zakona
o sovražnem govoru. Kaj pa si misli slovenski katoličan? A ga ob križevem potu ne presune meč žalosti? Ali se raje prepusti glasu množic
in tudi on vpije »križaj ga«!? Ali je
morda podoben Judu, ki je Jezusa
izdal, morda le Petru, ki ga je zatajil,
morda Pilatu, ki ga je obsodil? Hvala
Bogu, veliko Slovencev vidim v podobi Simona iz Cirene, ki pomagajo
revežem nositi križ ali v podobi Veronike, ki briše potni obraz nesrečnim. Zaradi teh dejanj ostaja upanje.
Post ni čas jeze in napuha; post je
blagoslovljeni čas, ko nam je dano,
da naredimo nekaj dobrega za Boga
in človeka. Veliko je predlaganih
postnih spodbud, še več jih lahko
začutimo v svojem okolju.
Sodelavci karitas že vrsto let ponujamo solzice z napisom »40 dni brez
alkohola«, pa ne zato, da bi komu
kaj prepovedali, temveč zato, ker
vsakdan srečujemo ljudi, ki jim je alkohol uničil družino, zdravje, življenje. Za revščino navadno krivimo
državo, vendar si upam trditi, da je
alkoholizem v slovenski družbi pogosto kriv za že obrabljeno politično
farso o lačnih otrocih; otroci alkoholikov so res lačni, pa ne le kruha,
temveč ljubezni in varnega doma.
V tem postnem času se v naši domovini, Evropi in svetu dogajajo stvari, ki trkajo na našo vest in
preizkušajo naše krščanstvo. Papež
Frančišek potuje, prosi, vabi, kliče: »Pomagajte, gradite mostove,
ne ograj«. Spomnimo se italijanske
obale, ko je morje dnevno naplavljalo trupla, tudi otrok. Takrat nas je
morda presunilo, ko se sedaj trume
migrantov valijo v Evropo nas prevevajo čudni občutki, tudi strah. V
tem času je težko biti kristjan, na eni
strani se popolnoma zavedaš, da z
novimi ljudmi, novo kulturo nikoli
več ne bo tako, kot je bilo, po drugi
strani nam Jezus govori o lačnih in
žejnih, o popotnikih in bolnih in na
koncu nam jasno pove: »Česar niste
storili kateremu izmed teh najmanjših, tudi meni niste storili.«
In kaj delamo mi? Oprostite, mislimo samo nase. Neštetokrat sem slišala, da dajemo beguncem, za domače družine pa zmanjkuje. Ni res,
naša pomoč je enaka kot je bila,
opogumlja pa me dejstvo, da so med
nami številni ljudje, ki želijo darovati prav za begunce. Ne bom pozabila starejšega gospoda, ki je prišel na
Karitas s potovalko polno čevljev in
rekel: »Jaz jih ne rabim več, dajte jih
tistim revežem. Tudi moji starši so
bili begunci.« In končno, mar ni bila
tudi Marija begunka?
Zavedati in zahtevati moramo,
da država po svoji dolžnosti rešuje to problematiko, se moramo pa
tudi zavedati, da se tega ne da rešiti čez noč. Ljudje so tukaj in potrebna je modra odločitev. V sosednjih državah pristopajo k temu
tako, da migrante in begunce namestijo v manjših skupinah, kajti
znano je, da so veliki centri nevarni za okolje, pa tudi za pribežnike.
Zato imamo v državi številne komisije in uradnike, oni so poklicani k
reševanju te problematike, ne ulica,
ki seje vihar. Niso vsi migranti posiljevalci, številne begunske matere in
otroci si želijo le miren spanec in toplo zavetje. Če bomo stopili skupaj
in poizkušali poiskati ustrezno rešitev, bo prav, drugače se bomo med
seboj pobili, z begunci, migranti ali
brez njih. Tudi mene je strah tistih,
ki jih po svetu vodi kriminal, vendar
S
koraj vse pravljice se običajno
začnejo z nekoč ali nekje, za
sedmimi vodami in sedmimi
gorami je živel cesar, knez, bogataš,
kmet, bajtar ali revež, ki je imel sinove ali hčere, tudi v tej pravljici, ki jo
bom obnovila po spominu iz otroštva
ni bilo nič drugače. Knjigo sem dobila
v šolski knjižnici, zima je bila huda,
toplo je bilo samo ob in na krušni
peči, mati je sedela na klopi in predla,
sama sem na vogalu peči lovila šibko
svetlobo žarnice in hitela brati. Knjiga
je bila drobna, platnice polepljene na
novo, posamezne liste je komaj držal
skupaj hrbet.
Tudi ta zgodba o soli se je začela približno enako, nekoč je živel kralj, ki
je imel tri hčere, svetovalci so ga silili, naj se odloči, katera od njih, bo
po njegovi smrt zavladala kraljestvu.
Naš kralj je bil ljubeč oče in pravičen
mož,odločil se je, da bodo odgovori hčera, s čim lahko primerjajo svojo
ljubezen do njega, odločili o naslednici. Najstarejša hči, mu je zatrdila, da
ga ljubi ravno tako, kot svilo in brokat iz katerih so njene obleke, srednja
je hotela biti še prepričljivejša, je zatrjevala, da ga ima rada kot srebro in
zlato. Ko je najmlajša na očetov klic
pritekla iz kuhinje vsa zardela hitela odvezovati predpasnik, je na očetovo vprašanje odgovorila: »Oče, rada te
imam kot sol.«
Kralj ni mogel verjeti: »Hči, sem
prav slišal, si rekla sol. Rada me imaš
toliko, kot ceneno sol. Straža, takoj jo
odpeljite na mejo mojega kraljestva. V
kraljestvu pa preberite moj ukaz, s katerim prepovedujem sol.«
Podložniki, kot podložniki, bi danes
ravnali kaj drugače, zaloge soli so skrili, jedi so solili le toliko, da niso bile čisto plehke. Kuhar na dvoru je ravnal
enako, dokler ni nekega dne v deželi
zmanjkalo soli. Obroki so postajali iz
dneva v dan neokusnejši, živila so se
kvarila, podložniki so godrnjali. Kot v
vseh pravljicah, je konec srečen, kralj
je spoznal svojo zmoto, preklical prepoved, poslal po najmlajšo hči in jo izbral za svojo naslednico.
Pa se v tej zgodbi skriva tudi nauk
za današnje dni, o soli v dobesednem
in prenesenem pomenu. Sol je del našega vsakdana, o njej sploh ne razmišljamo, kot tudi o številnih drugih dobrinah, pravicah, možnostih. Da ima
nekaj soli v glavi, se je velikokrat reklo
za nekoga, ki je veljal za pametnega.
Nekaj podobnega kot s soljo se dogaja
tudi s prihajajočim praznikom 8. marcem dnevom žensk, ki kar ne more in
ne more dobiti pravega pomena, najraje bi kar pozabili nanj ali ga zamenjali s čim drugim. Poizkusov in predlogov res ne manjka, saj mi ni treba
naštevati.
Od prvega praznovanja leta 1911
je res minilo že stoletje in nekaj čez.
V prejšnji državi je bilo praznovanje
skoraj obvezno, proslava z recitacijami, šolskim pevskim zborom v dvoranah takrat še Zadružnih domov, prva
leta se je tudi reklo temu je drugače,
AFŽ. Kasneje v službah obvezen nagelj, kdaj tudi skromno darilo, če je
bilo podjetje uspešno, skrajšan delovni čas za uro ali dve, kosilo v bližnjem lokalu, ali skromna pogostitev
v menzi podjetja. Stvari so se spreminjale tudi za dekleta, te niso več sanjale samo o poroki, šolanje ni bilo samoumevna pravica bratov, tudi one so se
začele izobraževati, imele poklic, odločale o sebi.
Splošna volilna pravica je za vse državljane ne glede na spol postala samoumevna zadnjih sedemdeset let.
Tisto krajše obdobje po I. svetovni
vojni, ko je bila uveljavljena med 15.
majem l920 do leta 1921, je bila tako
moteča v državi, ki je nastala po versajski pogodbi, da so jo ukinili kljub
močnemu zavzemanju Slovenske
ljudske stranke da ostane v veljavi in
ni uspela niti prav zaživeti. Od konca
II. svetovne vojne do leta 1989, ko je
začel delovati prvi telefon za pomoč
ženskam in otrokom, ki so postali žrtve nasilja, je padlo veliko zidov molka in tabujev, a še zdaleč ne vsi. Za koliko teh ovir smo krive same, ker ne
znamo, ker si ne upamo, ker nočemo
stopiti skupaj, je odgovorov nekajkrat
več, kot vprašanj. Priznati si moramo da za ceno praznega blišča, ki nam
daje občutek večvrednosti, ženske
počnemo marsikaj, kar nam ni vedno
v čast. Do ljudi, ki so naši najbližji,
naši prijatelji, marsikdaj gojimo enaka
čustva in pričakovanja, kot do svile in
brokata, kot do srebra in zlata, obračamo se za leskom, ki nas slepi, ko pa
zaradi pomanjkanja soli, bleščavo prekrije razkroj, ne znamo, nočemo, si ne
upamo poiskati vzroka.
Trdno verjamem, da se stvari počasi spreminjajo na bolje, kdaj sem malo
nestrpna, takrat za hip postanem in se
zavem, da je do cilja, spoštovanja človekovih pravic vsakega posameznika
še zelo daleč, veliko korakov vsak dan,
z veliko soli v glavah nas vseh. Čas je
že, da si priznamo, rabimo jo, pošljimo sle po njo, priznajmo in popravimo svoje napake.
Spoštovane ženske vseh generacij,
ne pozabite na svoj praznik in na njegov pomen, zavedajte se svoje vrednosti, praznujte in ne pozabite biti solidarne.
Športna zveza Ajdovščina
in Olimpijski komite
Slovenije – Združenje športnih zvez
VAS VLJUDNO VABITA
NA PODELITEV PRIZNANJ
ZA ŠPORTNE DOSEŽKE V LETU 2015
Slovesna razglasitev in podelitev priznanj bo
v petek, 11. marca 2016 ob 19.00 uri
v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini.
me je še veliko bolj strah mojih rojakov, ki na družbenih omrežjih vpijejo »Križaj ga«. Sprašujem se koga?
Verjetno vsakega, ki ne misli kot oni
ali kot jim stranka zapoveduje. Križali bi duhovnike, politike, novinarje, zdravnike, sodnike, učitelje, kulturnike; če bo šlo tako naprej, kmalu
ne bo več koga križat. In prazen prostor bodo zasedli drugi.
Ko že omenjam reševanje problemov na ulici se ne morem vzdržati vprašanja: »Kje je ulica, ko padajo
podjetja? Kje so shodi, ko se podjetja
prodajajo za drobiž? A sploh koga zanimajo odpuščeni, zgarani delavci?«
Ostali so sami, ponižani in razžaljeni. Polna usta so nas skrbi za otroke,
družine, a malokdo ve, da se marsikateri križev pot brezposelnih konča na
psihiatriji, znano je, da se je v zadnjih
letih, ko so ženske izgubljale službe dogodilo veliko več splavov kot pred leti.
Ja, na osmi postaji križevega pota se
spomnimo tudi na te žene, ki niso imele nikogar, ki bi jim podal roko. Kdo je
bolj potreben usmiljenja, one ali mi, ki
smo to dopustili? Ljudje moji, post kliče, vabi. Brez sprave z Bogom in človekom ni Velike noči. Še je čas.
Latnik 173, 26. februar 2016
Dušan Krečič
O žagi in zmagi!?
V
se bolj očitno postaja, da je
spoznanje , da je človek, zaradi edinstvene sposobnosti
kreativnega razmišljanja, nesrečno
naključje v (so) naravnem procesu-razvoju spreminjanja Zemlje še
kako utemeljeno, saj je uresničevanje vsega, kar mu pade na pamet,
vse večja motnja v procesu in bo
brezglavo, od pohlepa pospeševano,
poseganje v ta proces usodno predvsem za človeka samega.
Od človeka neodvisen proces spreminjanja vsega dovoljuje poti in
stranpoti. Kratkoročno, lokalno in
do nam neznane določene meje,
tudi brezumna dejanja. Če pa početja preseže meje sprejemljivega se
nepredvidljivo in v enaki meri kot je
bil prizadet brani, vrača udarce.
Kot, da se je proces spreminjanja
zavaroval pred še tako brezglavim
ravnanjem nas, gostov na planetu. Z
samo nam dano »sposobnostjo« samouničenja.
Za ohranitev procesa konec danes
znane vrste človeka. Konec »inteligentnega« uničevanja vsega okrog
sebe, za rast, za razvoj v samouničenje, v novo planetu manj nevarno drugačno vrsto?
Stopnjevanje hitrosti brezglavega početja kaže, da se je »človeštvo«
že odločilo. Za čim prej, ker tudi tak
»razvoj« – (samo)uničenje lahko
traja še tisočletja, lahko pa se pospeši
do hitrosti kataklizme…
Za nas, »človeštvo« se nič več ne
odločajo niti politiki, odločil je in
odloča že dolgo in vse bolj edini in
zveličavni bog- Kapital (»lastniki«,
ki so 1-10% človeštva), zato o tem,
ne pričakujte referenduma.
Pretekli mesec so se najbolj izprijeni med izprijenimi, njih politični lakaji ter dvorni norci (estrada) v Davosu strinjali z mano, da nas je na
planetu zemlja že preveč in, da nas
za želeno rast kapitala še več ne potrebujejo. Napovedujejo upočasnjeno rast realnega, milijonsko povečanja nezaposlenih (nepotrebnih)
fizikalcev, brisanje srednjega razreda,…še več ,samo izbranim dosegljivega kupljivega zdravja, razslojevanja, bedo…
Za optimizacijo in rast dobičkov bi
bilo že danes dovolj le še nekaj sto
tisoč kreativno razmišljujočih človeških glav (brez telesa, ki neproduktivno trošijo) in nekaj milijonov
»ukročenih« (še)ljudi- fizikalcev (z
glavo in telesom), ki bi postorili tisto, česar roboti še ne zmorejo ali ne
MNENJA
bodo zmogli.
Ostali smo za uresničevanja
edine(še) zveličavne smeri »razvoja«, že odveč.
Z manj zloveščimi izrazi smo bili
o vsem in sproti brezsramno obveščani.
Bodečo žico za zaščito pred nezaželenimi (odvečnimi) so preimenovali
v tehnično oviro, koncentracijska taborišča v zbirne centre, naplavljena
trupla otrok so v najboljšem primeru nesrečniki iz nagrajenih fotografij, ki da so pretresljive. Fotografije,
ne pa početje tistih, ki ponavljanje
takih scen vedno znova zagotavljajo. Tistim, ki pred bombami EU in
ZDA bežijo v varno Evropo že plenijo lastnino. Proizvodnja bomb za
rast, plenjenje za razbremenitev že
razvitih in optimizacijo dobičkov iz
naropanega v njihovem svetu.
Milijoni manipuliranih, plemena, ljudstva in nacije »demokratično« izginevajo v krčih notranjih in
med sosedskih spopadov netenih od
globalnih plenilcev (držav in multinacionalk), bežijo in se utapljajo za
življenja, hodijo poti v »svetlo prihodnost za bodečo žico«.
Se v zgodovini planeta Zemlje izteka obdobje superiornega človeka in
hitro minljivega človeštva?
Nas bodo nasledile, nadaljevale
edinstveno v stvarstvu, izprijene elite, glave izbrane za razmišljanje in
roboti, ki bodo postopno nadomestili fizikalce?
»Vic« o človeštvu, ki se v imenu
»napredka« krčevito oklepa žage (da
ne bi padlo) s katero žaga vejo na kateri sedi. Bolj, kot se ta, pod njegovo
težo krivi, hitreje žaga, žaga, žaga…
»Operacija uspela, pacient v komi«
19
bi lahko ugotovili za stanje v domovini. Tranzicija z dunajskih v bruseljske hlapce je uspela, država z
večino državljanov je v riti. Nikoli izkoreninjeno seme zla delitve in
krvavega medsebojnega obračunavanja, nas dvajset let po osamosvojitvi in zamenjavi družbene ureditve
ter vrnitvi pod okrilje matere ……..,
še naprej deli, rojeva in bo samo izbranim obrodilo stoteren sad. Če sta
se prva in druga žetev 'sfižili', ker so
se še pridigarji skromnosti davili s
prevelikimi zalogaji, »naši« in izgubljeni sinovi, ki so spregledali pa zakreditirali, »naši« izbranci poskušajo v tretje. Oboroženi z direktivami
EU in »kolektivno zavarovani«v tudi
naš NATO. To je tudi naša organizacija, ki nam na meje zganja sto tisoče
drugačnih, ki se jih bojimo kot križ
hudiča. Zgodovinsko gledano, upravičeno. Skozi stoletja smo večina vedeli kje in kako je bilo poceni pridobljeno. Še pol stoletja nazaj smo se
tudi kot narod temu upirali, zadnji
desetletji pa pri tem z vedno večjim
veseljem sodelujemo. Na(še) »svoji,
naši in sveti« zemlji se, od oblikovalcev »javnega« mnenja primerno obdelani, dani vlogi primerno obnašamo.
V gospodarstvu molče pristajajo na brezkončno optimizacijo dobičkov v korist lastnikov, kot državljani in enako vdano pristajamo na
medstrankarsko klanje za deleže pri
razvrednotenju in razprodaji še zadnjega kaj vrednega in bolj ali manj
prefinjene oblike odmrznitve plač
ter neupravičene dodatke. Iz nominalno višjega proračuna zmanjkuje
za vse razen za plače politikov in birokratov na vseh nivojih. Operativci
(policaji, sestre in bratje v zdravstvu,
vojaki…) so že izenačeni s proletarci v gospodarstvu. Iz vojašnic smo
izgnali politiko zato, da vanjo lažje
vstopa »naša« politika. Kljub ločitvi
vere od države naj bi kuratom sledil še škof. Bomo nadomestili manjkajoče in jih oblekli ter opremili šele
takrat, ko bo tudi SV v varstvu matere…..? Če ne, bomo sredstva, ki se
bodo zagotovo našla, »demokratično« namenili »nacionalni gardi««, ki
si jo srčno želi tudi prvi med osamosvojitelji. Največji in »pravi« Slovenci se že »postrojavajo«.
Rast števila socialno ogroženih, deložiranih ….. je vse manj odgovornost in skrb Države.
Vse večja socialna odvisnost od lastnikov kapitala, v temu prodani
»Državi« (še) zagotavlja molk, vseenost in oportunizem večine državljanov.
Le še za SMS ali tel. klic nas iz vseenosti s svojimi dejanji predramijo (pre)redki »drugačni« med nami.
Ki si upajo, se izpostavljajo, opozarjajo, vztrajajo…Razglašamo jih za
osebnost tedna, meseca, leta in mirna Bosna!
P.S.:
1. Če kdo, so do dodatkov za pripravljenost, upravičeni predvsem
veliki lopovi!
Stalno morajo biti pripravljeni, da
izkoristijo priliko,ki se jim ponudi in
da se skrijejo ali zbežijo, ko se (če se)
pojavijo policaji.
2. Ker je vrhovni komandant večja
katastrofa, kot naravna nesreča, nas
ne sme čuditi, da je na MORS 120
tajnic (sekretarjev) z generalsko plačo in SV brez streliva!
ŠOLSKA
20
Ledeno kraljestvo navdušilo
V začetku februarja je bila v Dvorani prve slovenske vlade v Ajdovščini krstno uprizorjena glasbeno-gledališka priredba Disneyjevega filma Ledeno kraljestvo v izvedbi mladinskega zbora in dramskega
krožka Osnovne šole Danila Lokarja in v režiji Petra Avbarja.
L
otiti se predelave Disneyeve
filmske uspešnice, in to v gledališki musical, je nadvse pogumno. Vendar je režiser Peter Avbar tudi tokrat popolnoma zadostil
vsem velikim pričakovanjem. Zgodba je preprosta in znana, je povzetek
filma Frozen, ki ga otroci dobro poznajo. Hkrati pa je tudi nauk znan in
preprost – povedati želi, da ljubezen
lahko premaga vse strahove in ovire.
Ledeno kraljestvo pripoveduje o
dveh sestrah – živahni, življenja polni Ani in otožni Elsi s čudežno močjo … Glasba je originalna, besedilo igre in songov pa zgolj povzeto.
Predstavo odlikujejo odlično petje,
izvrstna igra in koreografija, imenitni kostumi ter posebni gledališki
efekti, ki jo naredijo še veličastnejšo.
Ob osrednjih protagonistih, ki so
vsi tudi odlični solisti – kraljici Elzi,
princeski Ani, trgovcu Krištofu,
princu Hansu, jelenu Svenu in snežaku Olafu – je stalni odrski spremljevalec zgodbe Mladinski pevski
zbor OŠ Danila Lokarja, sodelujejo
pa še statisti in plesalke. Več kot 60
članov šteje odrska ekipa Ledenega
kraljestva, še kakšen ducat ali dva pa
jih v ozadju skrbi za nemoten potek.
Ob režiserju Petru Avbarju gre velik aplavz zborovodkinji mladinske-
plakata in ostalih promocijskih materialov.
Krstna uprizoritev je bila namenjena staršem in drugim vabljenim gostom. Med dolgimi aplavzi
ob koncu, nabitem s čustvi, je marsikomu spolzela solza po licu. Ganjen je bil režiser Peter, ravnateljica Irena Krašna Kodele pa ponosna
na svoje učitelje in učence. Vredno
je bilo vložiti ogromno dela in časa,
vredno je bilo na račun vaj izpustiti kakšno uro matematike ter vaditi celo ob nedeljah. Tudi to je šola,
šola življenja, je poudarila ravnateljica. Še večji vtis je predstava napravila na obiskovalce premiere. Predstave pa si niste mogli ogledati vsi, ki
ste si to želeli. Ponovitve predstave
bodo sredi aprila. O točnih datumih
in urah, pa vas bo OŠ Danila Lokarja
ga zbora Petri Habjanič Gregorc in
šolski likovnici Nataši Rupnik, ki je
ponovno odlično poskrbela za razkošen vizualen vtis. Jasmina Putnik
je sodelovala pri glasbeni opremi
predstave, Anuša Blažko je avtorica
obvestila na svoji spletni strani.
In še – ploskanje, tudi med predstavo, predvsem po songih, nadvse
zaželeno!
Sanda Hain, foto Jasmina Putnik
Na Medobčinskem društvu prijateljev mladine Ajdovščina smo v februarju pripravili vrsto prostočasnih aktivnosti za otroke in mladino.
V
Učenci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina na
slavnostnem sprejemu pri ministrici za
izobraževanje, znanost in šport, ter veleposlanici
Češke republike.
Sprejem učencev na
ministrstvu
V ponedeljek, 22.2.2016, so se učenci OŠ Danila Lokarja Ajdovščina in PŠ Lokavec odzvali na vabilo Ministrstva za izobraževanje,
znanost in šport, kjer je potekala slavnostna podelitev priznanj in
nagrad učencem, ki so uspešno sodelovali na 43. Mednarodnem
likovnem natečaju Lidice.
N
Februar na MDPM
začetku februarja smo v
sodelovanju z ZPM Moste
Polje skupino otrok odpeljali na humanitarne Prešernove
počitnice v Kranjsko Goro, kjer so
smučali in se udeležili drugih zabavnih športnih in družabnih aktivnosti. Otroci so se iz Kranjske Gore vrnili na kulturni praznik, dan zatem
pa smo že praznovali Pust, ko so se
maškare zbrale na pustovanju MC
Hiše mladih na Policah. Seveda smo
Latnik 173, 26. februar 2016
se tudi letos z veseljem odzvali povabilu Mladinskega centra in se jim
na pustovanju pridružili s pustnimi
delavnicami. Med poročili in prijavami na razne projekte, ki zaznamujejo začetne mesece leta, smo vseeno
našli čas še za pripravo brezplačnih
Valentinovih delavnic, ki so potekale v Hiši mladih, v soboto 13. februarja. Otroci so izdelovali čestitke z
valentinovimi motivi, takoj po Valentinovem pa so se že začele zimske
počitnice, naše vsebine je v tem času
obiskalo veliko otrok.Ti so se na
brezplačnih delavnicah preizkusili v ročnih spretnostih, likovnem
ustvarjanju, reciklirali so rabljene
plastenke in vanje posadili zelišča in
dišavnice, igrali namizni nogomet,
pikado, karte… V torek so se odpravili tudi na tradicionalni plavalno-filmski izlet v Atlantis in Kolosej.
Prepričani smo, da so se imeli lepo
in da se nam bodo pridružili tudi v
prihodnje.
Preostanek meseca smo na društvu namenili pripravi medobčinskega otroškega parlamenta, ki bo
zasedal 2. marca in brezplačnim
preventivnim delavnicam psihosocialne pomoči, ki se bodo začele prihodnji mesec. Ob četrtkih še vedno
poteka tudi brezplačna pravna pomoč.
Za več informacij o prihajajočih
aktivnostih smo dosegljivi na info@
mdpm-ajdovscina.si, 05/368 91 40
ali v naši pisarni v Hiši mladih v Palah.
MDPM Ajdovščina
a natečaju je v preteklem
letu sodelovalo 21.380
otrok iz 71ih držav, na razstavo pa se je uvrstilo le 1282 najboljših del. Med njimi so bile tudi
grafike štirih učencev 2. in 3. razredov Osnovne šole Danila Lokarja
Ajdovščina in Podružnične šole
Lokavec.
Maja Čoha, Jernej Bizjak, Maj Blaško in Jakob Kompara so priznanja
in nagrade prejeli od ministrice za
izobraževanje, znanost in šport, dr.
Maje Makovec Brenčič in veleposlanice Češke republike, Nje. eksc. gospe Věre Zemanové.
Učencem iskreno čestitamo za izjemen mednarodni dosežek!
Anuša Blažko
Zimske počitnice na
Karitasu
V času zimskih počitnic smo v prostorih Karitas v Ajdovščini v
okviru programa Popoldan na cesti pripravili počitniško varstvo za
otroke od šestega do dvanajstega leta.
O
troci so prihajali ob 8h in
skupaj smo bili do 15h.
Program je bil pester in
zanimiv. Ker nam vreme ni omogočalo, da bi kaj več časa izkoristili
lepote narave smo si zimo pričarali
kar sami. Izdelovali smo snežne krogle, snežake iz nogavice, magnetke,
lutke iz volne in čebelice. Otroci so
imeli pripravljen topli obrok sami
pa so si pripravili tudi kakšno sladico: kokosove kroglice, palačinke
in tiramisu. V celem tednu se nam
je pridružilo 13 otrok in 7 prostovoljcev. Želimo si, da bi se taka vrsta
pomoči staršem, ki ne morejo imeti
dopusta v občini Ajdovščina in okolici v času počitnic dobro prijela.
Tatjana Rupnik
ŠOLSKA
Latnik 173, 26. februar 2016
21
Male prigode,
ki prinesejo veliko izkušnjo
Večer poezije Barbare
Gregorič Gorenc
Naši večeri na Škofijski gimnaziji Vipava vedno postrežejo z novo zgodbo, doživetjem, znanji, predanostjo in pristno energijo nekdanjih dijakov ŠGV. K lepemu številu že izpeljanih Naših večerov se jim
je 22. 2. 2016 pridružil še eden, z zgodbo o prostovoljstvu ob Indijskem oceanu obarvan večer. S svojo
zgodbo so nam ponedeljek popestrile naši nekdanji dijakinji Maja Štefin in Urša Marinšek ter Majina
sestra Laura.
V četrtek, 4. februarja, se je v avli Osnovne šole Šturje odvijal recitacijsko-pevski večer. Z njim smo obeležili slovenski kulturni praznik.
V
domači in sproščeni predstavitvi so nam dekleta
predstavila prostovoljsko
preživeto poletje v Mozambiku na
jugovzhodu Afrike. Tja so se odpravila pod okriljem agencije POTA
pod geslom: »Bodi sprememba, ki
jo želiš videti v svetu.« (Ghandi).
Po polletnih pripravah se je skupina desetih mladih odpravila v Mozambik s prvotno nalogo prebarvati
šolske prostore. Seveda pa ni vse teklo tako, kot bi si morda želeli. Ko
so prispeli v Mozambik, jim je pater
Anton Grm, ki jih je sprejel, povedal, da barve sicer še ni, ampak da
bo prišla jutri in ta ‘’jutri’’ se je zavlekel v štirinajst dni. Seveda pa tisti
čas pridni prostovoljci niso ostali
brez dela; pripomogli so k izboljšanju življenja v tamkajšnji skupnosti,
zagradili vrt, okrasili kapelo, počistili staro barvo z okenskih okvirjev in
še marsikaj. Ko pa je barva končno
prišla, so prepleskali tri učilnice in s
tem presegli patrova pričakovanja.
Delali so namreč povprečno šest do
osem ur dnevno in tako res dobro
izkoristili čas, ki so ga tam preživeli.
Poleg dela pa so se tudi zabavali; tako smo slišali razne zgodbe o
izvirnih potegavščinah in drugih
prigodah, povezanih s kulturnimi
razlikami, trgovino po afriško, kokosovim drevesom … Dekleta so
bila presenečena nad slabim znanjem angleščine tamkajšnjih otrok
in nad velikim vplivom moderne družbe nanje, saj so opazile, da
je veliko ljudi raje oblečenih v majice sodobnih blagovnih znamk kot
pa v kapulano, njihovo tradicionalno oblačilo. Ogledale so si tudi obale Indijskega oceana, Mozambik je
namreč obmorska država, ter imele
priložnost opazovati kite. Posebno
pravljična izkušnja pa je bila zanje
opazovanje zvezdnega neba, kajti
zvezde so zaradi manjšega svetlobnega onesnaževanja tam veliko bolj
vidne. Dejale so, da jih je prostovoljska izkušnja zelo zaznamovala
in da so ob prihodu domov drugače gledale na nekatere dobrine, ki jih
imamo sicer za samoumevne.
S prijetnim klepetom smo se poslovili od deklet, ki so z nami delila svoja doživetja. Njim želimo obilo
uspehov in doseženih ciljev, vas pa
vabimo na naslednji Naš večer, ki bo
glasbeno obarvan. Se vidimo.
Klara Vrabec
Obisk Lare Janković
V petek, 5. februarja, nas je na šoli obiskala igralka, šansonjerka in Ajdovka po rodu - Lara Janković.
V
okviru slovenskega kulturnega praznika nam je odlično zrecitirala Prešernovo
pesem Povodni mož in zapela tri
svoje pesmi.
Pogovor z njo sta vodila naša
VHODNA IN NOTRANJA VRATA
- Masivni podboji
- Notranja vrata
učenca, osmošolca, Andraž Fabjan
in Meta Velikonja. Postavila sta ji
različna vprašanja, od prve zaljubljenosti, do zavidanja sošolk zaradi njene lepote. Dotaknila sta se tudi
kulinarike in izvedeli smo, da je med
sosedi in prijatelji znana po odlični
pripravi bureka.
Pri odgovorih je naša gostja ostajala skromna in poudarjala, da je pomembno to, kar nosimo v srcu. Zunanja lepota namreč pride in gre.
Rečem lahko, da je s svojo energičnostjo in prešerno nasmejanim
obrazom prijetno napolnila ne samo
naš zunanji prostor (telovadnico),
ampak tudi notranji.
učenec Matic Curk
PVC in LESENA OKNA
ROLETE in ALU POLKNA
RASPOR
MIZARSTVO - MONTAŽA
- bogata izbira vrat
- možnost kombiniranja s steklom, INOX vstavki
- polna steklena krila
- strokovno in kvalitetno svetovanje
- popolna storitev z izmero in montažo v eni osebi
- rolete, komarniki
- PVC okna Komerling
z ALU masko ali ALU polkna
- lesena okna z EKO SUBVENCIJO
Vabljeni v naš razstavni prostor!
041 868 138 info@ raspor.si
U
čenci dramskega krožka so
recitirali pesmi otroške in
mladinske pesnice Barbare
Gregorič Gorenc. Pesnica v pesmih
opisuje stvari, ki se dogajajo: otroško razigranost, nagajivost, raziskovanje sveta, prve najstniške ljubezni,
težave v šoli, svet okoli nas …
Program so z glasbenimi točkami
popestrili naši učenci, ki obiskujejo
glasbeno šolo. Učence je pri delu vodila in se z njimi trudila mentorica
Silvana Mislej.
V uvodnem delu večera so nas s
pesmijo razveselili otroci, ki obiskujejo otroški pevski zbor, ki ga vodi
Andreja Margon. Na klavirju jih je
spremljala Zora Gregorc.
Lea Vidmar
Vse je mogoče
za Šturje
Veliko smeha in zabave boste lahko spremljali v novi sezoni zabavne oddaje na RTV Slovenija Vse je mogoče. Bodite pozorni, če med
publiko koga poznate.
V
nedeljo, 31. januarja, smo
se učenci izbirnih predmetov televizija in šolsko novinarstvo odpravili v Ljubljano na
snemanje zabavnega in uspešnega
šova Vse je mogoče. Da ne bi zamudili snemanja oddaje, smo morali
od doma že ob 12.00, a ni nam bilo
žal. Celo ostalo nam je še pol ure
prostega časa. Sprehodili smo se do
Tromostovja in Glavnega trga. Saj
poznate: megla, dež, nedeljski mir
in tišina. A kar je sledilo, zagotovo
ni bila izguba časa.
Prišli smo na RTV Slovenija, v snemalni studio, si hitro poiskali proste
sedeže in občudovali na novo urejen
“poševni oder”.
Seveda, nobeno snemanje oddaje
ni zanimivo brez animatorja. Pred
začetkom šova nas je zabaval in
predstavil protokol obnašanja publike med snemanjem. Dogajanje
med snemanjem je bilo fantastično,
saj je bilo občinstvo ves čas dobre
volje in nasmejano.
Od drugih snemanj, ki smo si jih
že ogledali v okviru pouka, se je to
razlikovalo v tem, da oddaja ni bila
snemana v živo. Če je šlo kaj narobe,
smo morali določene dele ponoviti.
Vendar to ni predstavljalo posebnega problema, saj so v studiu odlični
profesionalni kamermani. Tokrat je Bojan Emeršič zopet povabil šest znanih obrazov, ki so se v
vseh izzivih in igrah dobro odrezali
in nam ustvarili zabavno in prijetno
popoldne. Najboljši izziv je bil poševni oder, kjer se je zapletala lažna
ljubezenska zgodba. Glede na to, da
smo kar tri ure sedeli v studiu in je
bilo kar malce naporno, smo zelo
uživali in s seboj odnesli še eno nenavadno izkušnjo.
Ljubljano smo zapustili ob 18:00 in
bili v eni uri doma.
učenka Flora Hodak
latnik
22
2
Srednja šola Veno
Veno Pilon
PilonAjdovščina
Ajdovščina
Srednja
VUGIN KOTIČEK
TUDI TO SEM
Kdo: Matjaž Trošt, prof.
Delovno mesto: profesor matematike
Matjaž, po poklicu si profesor matematike. Pa vendarle te
poznamo tudi kot inštruktorja
smučanja, organizatorja številnih
šolskih ekskurzij, tajnika splošne
mature ... Je težko usklajevati ter
prehajati med tako raznolikimi
področji?
Da bom učitelj, sem vedel že v osnovni šoli. Nad tem poklicem me
je navdušil moj tedanji učitelj kemije. V srednji šoli sem se ves čas
»igral učitelja«, ko sem pomagal
svojim sošolcem, in zato odločitev
o študiju ni bila prav težka. Srečo
sem imel, da sem se po zaključku
študija lahko zaposlil na SŠ
Ajdovščina, ki je omogočila razvoj
tudi mojih drugih kompetenc.
Področja, ki jih omenjaš v
vprašanju, so res raznolika, vendar imajo skupen imenovalec –
delo z mladimi. Prav zaradi tega
prehajanje ni težko. Skozi te dejavnosti spoznavam dijake na
drugačen način, jim dajem sebe,
svoje izkušnje in svoje znanje na več načinov, demonstriram
jim pestrost, zahtevnost, lepoto
in izzive svojega poklica, ki ga z
veseljem opravljam. Pa tu nimam
v mislih profesorja matematike
temveč učitelja in vzgojitelja. Osebno sem prepričan, da moje poslanstvo ni le poučevati matematiko, temveč mladim ljudem širiti
obzorja, kazati lepote življenja in
jih usmerjati na pot ravnovesja
med tistim, kar želimo, in tistim,
kar moramo. Zato mi ni težko ostati po pouku, pomagati dijaku, mu
svetovati, pripravljati ekskurzije,
urejati dokumentacijo … Pravzaprav tako raznovrstno delo bogati tudi mene, z delom rastem in
pridobivam, bogatim samega sebe
in druge okrog sebe. Rad opravljam svoje delo in menim, da ni nič
težko, če delo rad opravljaš.
Naši dijaki so prav pod tvojim
vodstvom sedaj že drugič zmagali na tekmovanju Euroscola in
za nagrado prejeli ekskurzijo
v Strasbourg. Pravkar pa ste se
vrni iz Bruslja, kjer se obiskali
sedež Evropskega parlamenta. Za
kakšne projekte pravzaprav gre?
Kaj vse našim dijakom ponuja in
daje “Evropa” pa se tega niti ne
zavedamo?
Leta 2014 smo se prvič odzvali na
razpis za regijsko tekmovanje Euroscola, ki ga izvajajo vse članice
EU v sodelovanju z Evropskim
parlamentom. Nagrada za zmagovalce je izjemno privlačna in zato
dijakov ni težko navdušiti nad pripravami. Skupina do 24 dijakov lahko dobi priložnost obiska simulacije delovanja Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Dijaki iz vseh
evropskih držav takrat za en dan
zasedejo sedeže v dvoranah Evropskega parlamenta v Strasbourgu,
ZAZAVAS
VAS......
razpravljajo o aktualnih evropskih
tematikah in seveda sklepajo nova
znanstva, prijateljstva.
Leta 2014 je regijsko tekmovanje
potekalo pri nas v Ajdovščini, letos pa v Novi Gorici. Obakrat smo
zmagali in prejeli mično nagrado.
Tako 16. do 19. marca letos 24 dijakov in 2 profesorja potujemo v
Strasbourg.
Pravkar pa smo se vrnili iz Bruslja, kamor smo odpotovali na povabilo gospe Romane Tomc, slovenske evroposlanke. Vsak poslanec ima določeno kvoto denarja, ki ga nameni za promocijo
delovanja Evropskega parlamenta med državljani evropske unije.
Letos smo uspeli pridobiti sredstva, ki so delno pokrila stroške potovanja, del stroškov pa so morali
pokriti dijaki sami. V Bruslju smo
bili najprej deležni predavanja o
Evropski uniji, Evropskem parlamentu, pomenu teh inštitucij,
sledil je ogled parlamentarnih prostorov in nato še srečanje s poslanko, gospo Tomc.
Evropa je naša skupna domovina, tega se premalo zavedamo.
Predvsem mladi se premalo zavedajo pomena Evropske unije in možnosti, ki jim jih ponuja. Zato so takšni projekti zelo
pomembni, mladim širijo obzorja,
jih opremljajo z veščinami sodobnih državljanov Evrope, seznanjajo z njihovimi pravicami in
dolžnostmi.
V tej smeri bomo tudi nadaljevali. V Strasbourg se preko Euroscole
šola uvrsti le vsako drugo leto, torej bomo ponovno poskusili leta
2018, za sodelovanje z evroposlanci pa so še številne možnosti. Za jeseni že imamo zagotovljena sredstva za ponoven obisk Bruslja in Evropskega parlamenta. Za to sodelovanje smo se dogovorili z evroposlanko, gospo Tanjo Fajon, ki
se je prav tako odločila, da nam
bo del stroškov sofinancirala. Za
sodelovanje (tudi v jeseni) pa smo
se dogovorili tudi evroposlancem,
gospodom Lojzetom Peterletom,
vendar so priprave tega sodelovanja šele v začetni fazi, saj smo povabilo s strani g. Peterleta prejeli
šele pred zimskimi počitnicami.
Globalizacija se je globoko zarila tudi v šolske klopi in zato so
mednarodna sodelovanja izredno
pomembna, česar se na naši šoli
močno zavedamo. Poleg omenjenih »evropskih« projektov, smo letos na šoli pričeli tudi z mednarodno izmenjavo z dijaki z nizozemske šole, v okviru projekta Erasmus+ pa je 36 dijakov s programa
Predšolska vzgoja opravljalo prakso v tujini, v mednarodnih vrtcih.
Poznamo te kot strastnega
popotnika. Kateri od številnih
krajev, ki si jih obiskal, ti je najbolj ostal v spominu ter kam te
vleče v prihodnje?
Težko se je odločiti, katero potovanje mi bo najbolj ostalo v spominu. V Grčiji sem se na absolventskem izletu z vlakom vozil
skupaj s kozami (ja, živimi), na
Havajih sem si Pearl Harbour
ogledal iz helikopterja, v St. Louisu v ZDA sem spoznal sorodnike,
za katere skoraj sto let nismo vedeli, da sploh obstajajo, v Avstraliji sem božal koalo in jedel kenguruja, v Maroku sem sredi puščave
opazoval nočno nebo in mlečno
cesto na njem, na Maldivih sem
se potapljal in občudoval podvodni svet … Vsako potovanje posebej
je delček v sestavljenki, delček, ki
me izpopolnjuje in mi daje energijo za vsakodnevna opravila. Raje
se odpovem novemu avtu, novim
oblačilom ali čemu podobnemu,
kot pa bi se odpovedal potovanjem. Občutka, ki preplavi moje
telo ob zvoku letalskega motorja,
ne znam opisati.
Težko se je odločiti, kaj bo najbolj ostalo v spominu, čeprav
imajo med vsemi potovanji posebno mesto Filipini. Na potopisnih
predavanjih sem to državo poimenoval raj sredi Pacifika. Prijazni ljudje, čudovita naravo, veliko znamenitosti, zanimiva zgodovina … Veličastno je bilo ležati
na plaži, v kopalkah, s koktejlom
v roki in klicati domov ter voščiti
božične praznike, razburljivo je
bilo v decembru nabirati jagode in
se z njimi sladkati, sočasno pa vedeti, da doma piha burja in sneži.
Tako daleč je ta država in tako
drugačni so njeni ljudje, njihov
način življenja. Veliko Filipincev
živi z manj kot enim evrom na dan,
pa kljub temu izgledajo srečnejši
kot mi, živijo polnejše življenje,
spoštujejo svojo tradicijo. Mogoče
sem takšno sliko dobil le kot turist,
ki mu ni ničesar primanjkovalo in
mu je bilo vse na dosegu roke, vendar pa v to ne verjamem. Ljudje, ki
sem jih srečeval, so bili nasmejani,
dobre volje, pripravljeni pomagati … Veliko razlogov torej, zaradi
katerih lahko postavim Filipine na
prvo mesto.
V prihodnosti si želim odpotovati v Južno Ameriko, obiskati divjo Patagonijo, obpluti rt Horn na
Ognjeni zemlji, se prepustiti ritmom latino glasbe v Riu de Janeiru in Buenos Airesu … Veliko lepot skriva ta celina. To sem
imel v načrtu že leta 1996, ko sem
zaključeval študij v Ljubljani, pa
splet okoliščin uresničitve tega
načrta ni dopustil. Septembra bo
minilo 20 let odkar delam na tej
šoli in mogoče bi bilo takšno potovanje primerno darilo, ki bi si ga
podaril ob tej priložnosti.
Naj bo Vugin kotiček tokrat nekoliko drugačen. Dijakom
vedno govorim, naj se ne ponavljajo, naj skušajo biti čim
bolj izvirni. Tudi takrat, ko pripravljajo govorne nastope o
prebranih literarnih delih, ki jih predstavijo sošolcem. Že uvod
naj bo zanimiv. Lahko začnejo z navedkom pomembne osebe,
aktualnim dogodkom, ki je v zvezi s temo njihovega govornega
nastopa, s šalo ali z duhovito domislico, ki bo v poslušalcih
vzbudila zanimanje. Izrazito subjektivnega značaja naj bo tudi
nadaljevanje predstavitve, predvsem pa zaključek z lastnim
mnenjem in aktualizacijo. Ob uspelih petminutnih govornih
nastopih uživam skupaj z dijaki, ki se običajno nanje dobro
pripravijo. V tokratnem članku vam posredujem duhovito
in aktualno besedilo, ki je bilo podlaga govornega nastopa
dijakinje Veronike Ternik iz 3. A. Upam, da se boste tudi bralci
prizanesljivo nasmihali ob branju, kot smo se mi pri poslušanju.
Butalci so delo slovenskega pisatelja, humorista, satirika in
dramatika Frana Milčinskega. Izšlo je leta 1949. O aktualnem
dogajanju je pisal pod psevdonimom Fridolin Žolna. Njegova
najbolj znana dela so tudi Tolovaj Mataj, Ptički brez gnezda in
Gospodična Mici.
Butalci so zbirka šaljivih pripovedi, ki so zanimivo branje za
otroke in odrasle. Tudi mene so navduševale že v otroštvu.
Z njimi sem se prvič srečala kot petletna deklica, ko mi jih
je bral moj »nono«. Takrat so mi bile predvsem smešne, saj
pravega sporočila nisem razumela. Ob tokratnem branju pa sem
razmišljala o današnjem svetu in Sloveniji, ki je verjetno bolj
»butalska« kot kdaj koli prej.
Butalci so prebivalci izmišljenega kraja Butale, ki leži tri ure
hoda za pustno nedeljo. Imajo se za zelo imenitne. Svoji vasi
s kočami pravijo mesto, hišam graščine, mlakuži pa potok.
Samim sebi se zdijo tako učeni, da druge učijo celo tisto, česar
še sami ne znajo. V Butalah poteka dogajanje po posebnih
butalskih pravilih, saj si vse razložijo po svoje in to tako, da so
z razpletom vedno zadovoljni. Vsega imajo dovolj, primanjkuje
jim samo pameti. Kot tudi nam Slovencem. Verjetno tudi
nam ne bi nič manjkalo, če ne bi bili tako po butalsko sebični,
zagledani vase, sprti med sabo in bi imeli več prave zdrave
pameti, ki pa je žal ne moremo kupiti tako, kot so jo Butalci.
Ponjo so namreč poslali nekaj mož. Prodajalec je bil prijazen
in jim je pamet prodal po polovični ceni. Kupili so jo v sodu, ki
so ga vsi ponosni pritovorili na sredo vasi. Župan je dal znak in
prerezali so vrv. Iz soda je skočila miš in jo ucvrla naravnost v
županovo hišo. To je bil za Butalce dokaz, da so dobili pamet,
ki je res pametna, ker je šla tja, kamor sodi. Pri tej kupčiji pa
so imeli še posebno srečo, saj je imela pamet kmalu mlade in
je je bilo dovolj za vse Butale. Zato pa so se odločili, da bodo
privarčevali s soljo, ki so jo kar posejali. Kmalu so pognale lepe
zelene rastline, kar je obetalo dobro letino. Že listi, ki so jih
poskušali z jeziki, so ostro pekli. Bili so veseli, da je sol tako
ostra, že ko je mlada, kako slana bo šele, ko dozori. Na to, da
so dejansko zrasle koprive, pa se sploh niso ozirali. Tako kot mi,
Slovenci, so tudi Butalci imeli veliko dela z razbojniki, ki so
vedno pametnejši in korak pred ostalimi. Tak je bil tudi grozni
butalski razbojnik Cefizelj, ki naj bi zadušil že sedem ljudi in
tri ženske. V Butale je rad prihajal predvsem zaradi dišečih
hlebčkov kruha in policista, ki ga je izzival s svojimi domiselnimi
idejami. Ko ga je ta končno ujel in sta šla mimo pekarne, ga je
Cefizelj prosil, da bi mu dovolil kupiti koruzni hlebček. Policist
ga je čakal pred prednjimi vrati, Cefizelj pa mu je pobegnil
pri zadnjih. Ko sta šla naslednjič mimo pekarne, si je Cefizelj
spet zaželel koruzni hlebček. Tokrat ga je mož postave čakal
pri zadnjih vratih, Cefizelj pa mu je ušel pri sprednjih. Zdi se,
kot bi Cefizelj učil posla tudi naše velike tatove - tajkune, ki so
na nepošten način postali lastniki milijonov evrov premoženja,
kar pa so izpeljali tako, da so vedno ušli - pri prednjih ali
zadnjih vratih sodniških odločitev. In niso bili tako velikodušni
kot Cefizelj, ki je od ukradenega denarja iz občinske blagajne
na koncu vanjo prispeval en groš, da ne bi bila popolnoma
suha. Vendar to še ni najhuje. Glavni butalski problem so bili
sosedje Tepanjčani. Z njimi so bili na smrt sprti in z njimi
ves čas tekmovali. Poimenovali so jih hribovci, ki jedo ovseni
kruh. Tepanjčani pa jim niso ostali dolžni. Pravili so, da Butalci
redijo občinsko uš Šprinco Marogo, ki določi župana. Kadar so
namreč v Butalah volili župana, so se vsi butalski bradači zbrali
okoli mize. Župan je postal tisti lastnik brade, v katero se je
zaletela uš. Ob tem upravičeno pomislimo na dvoje: naše sosede
Hrvate, od katerih se želimo ograditi z bodečo žico tudi tam,
kjer begunci dejansko ne prečkajo meje, in na naše politike
in župane. Kot bi tudi njih izbirale uši. Spoznajo se na vse in
najdejo odgovor na vsako vprašanje. Vedno pa v svojo korist.
Nekateri med njimi še danes mislijo, da se da z denarjem
kupiti vse - tudi pamet z nakupom diplome. Vendar Slovenci v
primerjavi z Butalci s takim stanjem nismo zadovoljni. Želimo
tako Slovenijo, na katero bomo ponosni, kot so bili ponosni
Butalci na svoje Butale, le da ne bi bila več tako butalska.
Branje mi je bilo v užitek, saj so pred mano zaživele že nekoliko
pozabljene zgodbe iz otroštva. Med branjem sem se z mislimi
vračala v najlepše trenutke, ki sem jih preživela z »nonotom«,
in ob tem spoznavala, da so nekatere življenjske zakonitosti
neminljive.
Srednja šola Veno Pilon
Ajdovščina
Srednja
šola Veno
Pilon Ajdovščina
Srednja šola
Veno Pilon
Ajdovščina
ZA
NAŠI DIJAKI V BERLINU
ZA ...
VAS...
VAS
3
23
OB KULTURNEM PRAZNIKU
smo se tudi prvič zbrali v prenovljeni večnamenski dvorani.
Na slovenskem veleposlaništvu v Berlinu
»Človek ne živi samo od kruha, nas
podučuje že Sveto pismo. Za svojo
rast in obstoj potrebujemo nekaj več.
In to je kultura, v najširšem pomenu.
Čeprav jo vsak posameznik občuti po
svoje, so njeni učinki enaki – bogati
nas, dviga in povezuje.«
V petek, 5. 2., smo tudi na naši šoli
obeležili slovenski kulturni praznik.
Pevski zbor, dijaki na orffovih
glasbilih, vokalna skupina in dijaka,
Dijaki 3. letnika gimnazije Veno
Pilon iz Ajdovščine so res nekaj
posebnega – ko so nas danes obiskali, so bili dobro pripravljeni, veliko
so vedeli o Nemčiji, predvsem pa so
bili radovedni. Še kdaj pridite, vedno smo vas zelo veseli, prava naša
veleposlanica Marta Kos Marko.
(vir: https://www.facebook.com/
botschaftslowenienberlin/)
ki sta recitirala Prešernovo poezijo,
so sooblikovali krajši kulturni program, nagovoril pa nas je ravnatelj
Andrej Rutar. Ob tej priložnosti
MED TUAREGI
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE (OIV)
Smučanje na Cerknem
V sredo, 20. januarja 2016, smo
se dijaki 1. in 2. letnika gimnazije
Srednje šole Veno Pilon Ajdovščina
odpravili za štiri dni na Cerkno, kjer
smo v okviru OIV dopolnjevali svoje znanje smučanja oziroma deskanja. Nekateri od nas so se z belimi strminami srečali prvič. Razdelili smo se v skupine glede na
znanje in dejavnost, za katero smo
se odločili. Mentorji so bili z nami
zelo potrpežljivi in nam z veseljem
podajali novo znanje. Tudi čas, ki
ni bil namenjem smučanju, smo aktivno preživljali v hotelu Cerkno.
Ob večerih smo imeli zanimiva predavanja, športne aktivnosti in dru-
ge dejavnosti. Čisto za vsakega se je
našlo nekaj zanimivega.
Mislim, da smo se v teh štirih dneh
še bolj spoznali, predvsem pa med
seboj povezali. Priložnost, da za
kratek čas pobegnemo od šolskih
obveznosti in vsakdanjih opravil,
smo popolnoma izkoristili. Čas po
večerjah pa smo preživeli ob zvokih
harmonike ter šalah in norih izjavah
naših sošolcev.
Z zadnjimi močmi smo se v soboto popoldne utrujeni, vendar polni novih doživetij vrnili domov, z
željo, da naslednje leto podoživimo
to nepozabno izkušnjo.
Teja Kobal in Nika Kodelja, 1. b
V torek, 5. januarja 2016, smo na
naši šoli lahko prisluhnili nadvse
zanimivemu predavanju učiteljice,
prevajalke, pisateljice ter humanitarne delavke Mire Delavec. Na šolo
smo jo povabili z željo, da nam pred-
stavi svoje delovanje med tuareškim
ljudstvom v severni Afriki.
V dvournem predavanju je
spregovorila o temnih in svetlih
vidikih njihovega življenja, predvsem pa o problemih, s katerimi se
soočata najbolj ranljivi skupini prebivalstva – ženske in otroci.
Ko je prvič obiskala »modro« ljudstvo pred 15 leti, se ji niti sanjalo ni, kako zelo se ji bo spremenilo življenje. Kasneje si je med njimi
našla tudi življenjskega sopotnika in
njeno poslanstvo je postalo jasno:
pomagati tamkajšnjemu ljudstvu, ki
zaradi vojnih razmer ne more svobodno trgovati ter si tako zagotoviti človeka dostojno preživetje. Svoje življenje je že večkrat postavila
na kocko, pa vendar je prepričana,
da bo v tej smeri delovala tudi v
prihodnje.
Pripovedovanje zanimive sogovornice nas je prepričalo in veseli smo
bili, da smo lahko tudi sami darovali oblačila, igrače, odejice in druge
otroške pripomočke, na katerih se
je že kar nekaj časa nabiral prah po
naših domovih.
ml
ŠOLA V NENEHNEM SPREMINJANJU
Likovna delavnica
Naravoslovna delavnica
Tako je v svojem razmišljanju o
kulturi zapisala dijakinja 2. letnika.
AV
Pred časom sem imel na šoli sestanek s predstavnikom Športne
zveze Ajdovščina, ki je bil pred
leti tudi dijak naše šole. Ko sem
ga sprejel na hodniku, se je samo
začudil podobi šolske notranjosti,
saj je po njegovih besedah popolnoma drugačna kot je bila v času
njegovega izobraževanja. Tudi
sam sem obiskoval to šolo, vendar zaposleni spremljamo majhne spremembe iz leta v leto in
tako ne vidimo velikih sprememb,
ki se dejansko odvijajo pred nami
oz. jih sami povzročamo. Očitno
se moramo nekoliko oddaljiti, da
nato vidimo popolnejšo sliko.
Informacijsko
komunikacijska tehnologija se danes hitro spreminja, poleg tega je dijakom dostopna in pri roki tako rekoč vsak
dan. Šola mora iti in tudi gre s
časom. Njena vloga in vloga profesorjev se s časom spreminja.
Menjava tlakov, oken, omaric,
opremljanje učilnic s projektorji
in drugo tehnologijo, opremljanje
kuhinje, … vse to zvišuje standard
in lahko tudi olajša delo. Čeprav
sem vesel, da lahko zagotovimo in
ponudimo visok standard uporabnikom, je vsekakor bistveno to,
da se zaposleni znamo prilagajati
potrebam časa, tako poslovodnim
kot pedagoškim.
Raziskave v naši občini in državi
kažejo na to, da se bo potrebovalo
več tehnično izobraženega kadra
kot je trenutno izkazan interes
mladih. Naša šola se je že pred leti
odzvala na to in v okviru ur, ki jih
lahko namenimo izbirnosti, smo
poskrbeli za razširitev na naravoslovnem področju. Tako lahko
gimnazijci izbirajo tretji tuj jezik
ali pa širijo znanja iz izbirnih vsebin naravoslovja in praktičnega
pouka v naravi. Preko praktičnih
vsebin, vaj, analiz in nekaterih
projektov smo zaznali povečanje
interesa tako po opravljanju mature iz naravoslovnih predmetov kot tudi po nadaljnjem študiju
v tej smeri. Še vedno pa ostaja
močna ponudba na jezikovnem
področju, saj dijaki lahko spoznajo tri tuje jezike, poleg tega pa
sodelujejo tudi v dodatnih projektih kot so bralna značka v tujem
jeziku, sodelovanje na Festivalu
frankofonskega filma, sodelovanje s tujimi pisatelji, sodelovanje v mednarodnih izmenjavah. Za
izoblikovan model in omenjene
aktivnosti znotraj pouka ter nadaljevanje nekaterih projektov izven pouka sem večkrat slišal pohvale in zaznal, da našo šolo nekateri zelo dobro poznajo tudi izven naše občine. Ali nas tudi naši
občani dovolj dobro poznate? Ste
objektivno občinstvo? Mogoče
moram na tem mestu ponoviti zadnji stavek prvega odstavka:
»Včasih se moramo malo oddaljiti, da vidimo popolnejšo sliko.« Če
se vam zdi potrebno, se nekoliko
dvignite. Mi se bomo vsekakor še
naprej trudili tako za kvaliteto šole
kot za obveščanje vas, da boste
seznanjeni vsaj z nekaterimi utrinki našega šolskega življenja.
Prilagajanje času je nujno.
Hitreje kot zaznamo potrebo po
prilagoditvi, bolj smo učinkoviti.
Verjamem, da nam uspeva.
Andrej Rutar, ravnatelj
KULTURA
24
Španski ples najboljši
Baletke z zlatom iz Lendave
Društvo baletnih umetnikov Slovenije je v Lendavi organiziralo slovensko baletno tekmovanje TUTU,
ki se je odvijalo od 10. do 12. februarja v tamkajšnji koncertni dvorani. Ajdovske baletke so se odrezale imenitno, saj so osvojile zlato medaljo v skupinskem nastopu, Teja Sever pa tudi posamično.
14 let. Prva je bila že po prvem krogu s plesom Rdeča kapica, vodilno
mesto pa je s Polko ohranila tudi po
drugem krogu. Še več, njen seštevek
točk jo je uvrstil na skupno tretje
mesto med vsemi tekmovalci. P
rvega tekmovanja pod novim
imenom so se lahko udeležili učenci baletnih šol z
osnovnim programom, baletnih šol
z razširjenim oz. obširnejšim programom, dijaki srednjih baletnih
šol, učenci zasebnih baletnih šol in
društev, slovenski plesalci, ki se šolajo na baletnih institucijah izven
Slovenije, slovenski profesionalni
baletni plesalci in tujci, zaposleni v
slovenskih gledališčih. Tekmovali so
dvokrožno v različnih kategorijah,
posamično in v skupinah.
Tekmovanja so se udeležile tudi
članice ajdovskega plesno gledališkega društva Primabalerina v sodelovanju z Glasbeno šolo Nova Gorica
in učenka Glasbene šole Vinka Vodopivca Ajdovščina. Pod vodstvom
baletnega pedagoga in mojstra baletne umetnosti Sergeja Semenjuka
ter baletne pedagoginje Svetlane Petrovič so tekmovalke v Lendavi naravnost blestele. Ema Gashi, Agnieszka Kobylinska, Marta Kobylinska,
Kaja Vidič, Teja Sever in Maja Sever
Semenjuk so s skupinsko točko Polka v prvem krogu in Španski ples v
drugem krogu osvojile prvo mesto
in zlato medaljo. Petčlanska žirija
iz tujine (Gabriele Haslinger, Emina Minka Kamberović, Judit Muranyi, Eriberto Verardi in Valentin Bartes) je Španski ples razglasila
za najboljšo koreografijo in učitelju
Sergeju Semenjuku podelila posebno nagrado.
Drugo zlato medaljo je pridobila
tekmovalka Teja Sever v solo kategoriji. Teja je kot učenka Glasbene
šole Vinka Vodopivca Ajdovščina
s solo točko osvojila prvo mesto in
zlato medaljo v kategoriji od 12 do
Teja Sever z zlato medaljo
Teja je doma iz Črnič, krajani pa so
nadvse ponosni na njene dosežke. V
imenu krajevne skupnosti je mladi šampionki čestitala predsednica
Bruna Kastelic.
Baletke so tekmovanje končale s
svečanim baletnim koncertom, kjer
so nastopili vsi nagrajenci tekmovanja.
eg
Hrepenenje po besedi
Tako smo naslovili naše srečanje za praznik kulture na Cesti. Že nekaj let smo se na večer okrog praznika zbirali v mnogo pretesnem prostoru KS. Spominjali smo se dragega pesnika, v večini pa z domačimi besedili skušali vdihniti globoko, vsaj delček tega, kar smo prejeli v bogati kulturni dediščini
od svojih pradedov. Žal je bil prostor premajhen, da bi sprejel vse, ki bi to želeli.
Letos je bilo drugače.
V
prostorni dvorani Doma
krajanov Cesta so zadihala
pljuča in zazveneli glasovi.
Tudi vzdušje je bilo posebno: Kakor
bi nas plemenitila beseda: Od prve
zapisane (Brižinski spomeniki, Trubar, Dalmatin, Linhart), do moderne (Cankar, Kajuh) in tiste preproste domače, v mlada usta položene
in napisane prav zanje. Zapeto ali
izgovorjeno, vse se je ujelo v toplo
domačnost.
Hrepenenje po besedi je še kako
živo v nas, pa če hočemo priznati ali
ne. Pa ne po kakršni koli besedi. Po
tisti pravi, polni resnice, ljubezni in
prijateljstva, ki je lahko rojena v tišini in precejena v toplini srca, neprecenljivi dar, ko je podarjena v pravem trenutku.
Čas, ki ga živimo, ni prijazen do
ljudi, še manj do kulture. Narod, ki
je pred četrt stoletja dobil samostojnost, izgublja svojo samobitnost.
Beseda, lepota in milina iz tišine
porojena, kaj je že to?
Naši dedki in babice so bili kaznovani, če so jo izgovorili v šoli. Žal
ni danes nihče kaznovan, ko jo razvrednoti v javnosti in vseh mogočih
medijih, krotoviči in maže, smeši in
iz nje melje čudno latovščino, nekaj,
kar je plemenitemu jeziku naših besednih velikanov komaj še podobno.
Hrepenenju po besedi smo skušali ugoditi, s prelepo zaigrano glasbo,
plemenito izgovorjeno besedo, s pesmijo, ki se dotakne srca, z mladostno in upajočo razigranostjo.
Nekaj, kakor ponos in upanje se je
rojevalo v lepi, novi dvorani Doma
krajanov. Za organizatorja, Kulturo športno društvo Vrnivec je bil to
gotovo močan zalogaj. Pri zahtevnih
službah in družinskih obveznostih,
ob študiju, ostaja tako malo časa.
Vendar je veselje doživetega vredno truda! Prav vsem nastopajočim,
ki so kljub nagajanju viroze, odlično
opravili svoje naloge, prisrčna hvala! Ne samo za nas, ki smo se naužili lepe besede in dobre glasbe, tudi
zanje in njihove otroke, ker bodo s
hrepenenjem iskali pot, kako ohraniti slovensko besedo. Samo beseda lahko ohrani nek narod. Če jo zapraviš, izgineš z obličja Zemlje.
Jožica Pizzoni
Latnik 173, 26. februar 2016
Proti raku z
Antioksidanti
Ob svetovnem dnevu boja proti raku je skupina Antioksidanti v
četrtek, 4. februarja, ob 21h, premierno predstavila videospot za
pesem Trenutek z mano, ki govori o tem, kako nepomembne so
materialne stvari, ko zbolimo za boleznijo kot je rak.
S
kupina Antioksidanti iz Ajdovščine, ki jo sestavljajo kitarista Andraž Žvokelj in Grega
Marc, bobnar Gal Furlan, basist
Darjan Brus in pevec Erik Jež, je v
maju 2015 osvojila prestižno nagrado za mlade bande na natečaju
ŠOUROCK, ki jim je omogočila finančno podporo za snemanje videospota za pesem Trenutek z mano.
Videospot je režiral Aljaž Kete, v
njem pa poleg skupine nastopajo še
igralka Kaja Pečnik iz Ajdovščine,
ki živi in dela v Londonu, ter Izak
Cunta in Gregor Vidrih. Videospot
so snemali na več lokacijah v Sloveniji, med drugim v postojnskem
Zdravstvenem domu, Stari šoli v Vipavi ter na Ljubljanskem Gradu.
Skupina Antioksidanti je na slovenski sceni prisotna že od leta 2009
in je do danes na raznih tekmovanjih prejela že veliko nagrad. Že leta
2010 so zmagali na slovensko-italijanskem natečaju Mladi brez meja
ter leta 2013 prejeli nagrado za najboljšo mladinsko rock zasedbo na
tekmovanju Rock Vizije, poleg tega
naziva pa prejeli še Vizionarja za
najboljšega pevca (Erik Jež) ter najboljšega avtorja tekstov in melodij
(Andraž Žvokelj). Pesem Trenutek
z mano je letos, 16. januarja, izšla
tudi na prvencu z naslovom Parfum
in plastika.
Videospot je bil zvečer, 4.2., ob
21h za izbrane povabljence premierno predstavljen v Klubu Baza v
Ajdovščini, kjer so člani skupine pesem tudi v živo zaigrali.
rl
Na drsališču
V mesecu januarju smo učenci in zaposleni v Cirius-u Vipava večkrat obiskali drsališče v Ajdovščini. Učencem smo želeli približati
še en zimski šport – drsanje.
N
ekateri so že vedeli, da za
to potrebujemo drsalke in
poznali ledeno ploskev kot
podlago za izvajanje drsanja, drugi
so se z vsem tem srečali prvič. Vedno smo s seboj peljali tudi učenke
na invalidskih vozičkih. Želeli smo,
da usvojijo nove pojme: drsalke, drsališče, led, ter poskusijo vožnjo po
drugačni podlagi.
Vsi učenci v našem centru imajo
manjše ali večje primanjkljaje tudi
na motoričnem področju. Navadno
jim že hoja po ravni črti ali hoja po
različnih podlagah predstavljata velike težave. Hoja z drsalkami po ledu
ali samo drsanje pa je velik izziv tako
za učence kot spremljevalce.
Učenci so si veselo in pogumno
nadeli drsalke in čelade ter stopili na led. Vsak je imel svojega spremljevalca. Spopadali so se z zelo drsečo podlago, koordinacijo gibanja,
orientacijo v zunanjem prostoru,
slabšo splošno telesno vzdržljivostjo in množico navodil ter nasvetov. Že prav kmalu so slačili bunde in rokavice, saj so se pri svojem
trudu skoraj vsi prepotili. Zelo veseli so bili vsakega koraka brez opore ali celo kratke ‘predrsane’ razdalje
brez padca na zadnjo plat. Izkoristili pa so tudi invalidski voziček, za
katerega so se prijeli in zapeljali po
ledu. Po dobri uri smo naredili kratko pavzo in se okrepčali s čajem, kakavom ali kavo. Po odmoru so najpogumnejši še enkrat stopili na led
in preverili naučeno.
Učenci so zelo uživali, čeprav je
bil telesni napor nekoliko večji od
vsakodnevnega. Vsi so upoštevali
navodila in pravila na drsališču ter
se podrejali ciljem skupine.
Ob koncu naj poudarimo, da smo
bili vsi izredno veseli prijaznosti lastnika drsališča. Ne le, da smo drsali popolnoma brezplačno, tudi za
čaj, kavo in kakav nam ni bilo treba nič prispevati. Poleg tega nam je
bila ponujena pomoč na ledeni ploskvi in pri preobuvanju otrok. Za
vse to se Vam iskreno zahvaljujemo.
Upamo, da Vam volje in zagnanosti
v bodoče ne zmanjka in si želimo, da
bi Občina Ajdovščina tudi v naprej
omogočala vašo dejavnost.
S.P.
latnik
Latnik 173, 26. februar 2016
KULTURA
25
Razstava Slike v Lokarjevi galeriji Poletna burja
V petek, 19. februarja, je bila otvoritev izredno zanimive in kvalitetne razstave zakoncev Bogeta Dimovskega in Irene Jeras Dimovske. Zakonca, oba akademska slikarja, se predstavljata vsak s svojim
novejšim ciklusom slik. Skupni imenovalec obeh avtorjev je izredna toplina in barvitost njunih del in
njuno suvereno obvladovanje slikarske ploskve.
B
oge Dimovski prihaja iz
Makedonije. Leta 1978 je
diplomiral iz slikarstva na
Akademiji za likovno umetnost v
Ljubljani. Na isti akademiji je končal tudi podiplomski specialistični
študij restavratorstva in konservatorstva ter podiplomski specialistični študij grafike.
Dimovski je ustvarjalec, ki deluje na več likovnih področjih: slikarstvu, umetniški grafiki, risbi,
restavratorstvu, kiparstvu, pedagoškemu delu in pisanju likovnih recenzij. Njegova dela predstavljajo
domišljijske abstraktne interpretacije krajinskih vedut. Zanimajo ga
predvsem nepredmetni odnosi med
tonskimi strukturami, linijska kompozicijska igrivost in predmetna neprepoznavnost. Kot sam pravi, se
igra s teorijo nejasnosti. V slikarstvu izhaja iz univerzalnosti risbe
in izkušenj pridobljenih z grafično
umetnostjo, ki preprostim zapisom
vdahnejo duhovno in fizično moč.
Ohranja in neguje komunikativno
meditativno neposrednost likovnega izraza. O svojih delih razmišlja
domišljijsko abstraktno, s pridihom
»iluzionistične“ zmedenosti in nepreglednosti, poenostavljeno v ploskovno omejen slikovni prostor.
Irena Jeras Dimovska je leta 1985
diplomirala iz slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je končala tudi magistrski
študij konzervatorstva in restavratorstva.
Bolj ali manj ekspresionistični figuralni motivi Irene Jeras Dimovske se rojevajo skozi posamezne
faze gradnje likovnega procesa. Irena Jeras Dimovska se že dolgo resno
posveča ženski figuri, ki jo pojmuje kot nepogrešljiv del narave, običajno upodobljeno v komplementarno zapletenem toplem-hladno
odnosu med figuro in podlago. Poudarjeni ženski atributi s širokimi
kontroliranimi barvnimi potezami
ploskev in črt so organsko povezani
s plodnostjo in zemljo, saj delujejo
enako kot brezčasen motiv figuralne pokrajine. Kontrolirane strukturne poteze, trdna postavitev golih
ženskih teles in risarsko ekspresivno poudarjene virtuozne črte nakazujejo na neposredno slikanje in iskanje odgovorov na vprašanja, vzeta
iz vsakdanjega življenja, povezana z
dojemanjem medčloveških razmerij
in samorefleksije.
Vladimir Bačič
Ustvarjalka Silva Karim v Lični hiši
V soboto, 6. februarja, je bilo v Lični hiši v Ajdovščini odprtje prve od sedmih načrtovanih letošnjih
razstav. Razstava slik in keramike pod naslovom 'Gnezdenje linij' ustvarjalke Silve Karim je hkrati prispevek Kulturno umetniškega društva Lična hiša k slovenskemu kulturnemu prazniku.
S
ilva Karim na svoji strokovni
poti vseskozi uspešno prepleta pedagoško dejavnost in
likovno ustvarjalnost. Kot likovna
ustvarjalka se ukvarja z grafičnim
oblikovanjem, grafiko, slikarstvom,
ilustracijo in unikatnim oblikovanjem v keramiki. Na razstavi v Lični
hiši pod skupnim naslovom 'Gnezdenje linij' predstavlja slike in keramiko iz obdobja zadnjih nekaj let.
Likovna kritičarka Bernarda Podlipnik je v kritiki k razstavi med drugim zapisala in na odprtju razstave
številnim obiskovalcem tudi podala: »Kot bi z neba vabikal ptico, naj
pride sest mi na odprto dlan …«…
s tem verzom bi najlažje ubesedila srečanje z likovno pokrajino Silve Karim in tako dopolnila njen metaforičen naslov 'Gnezdenje linij',
pod katerim je zbrala slikarska dela
in keramiko iz svojega ustvarjalnega opusa zadnjih nekaj let.« Na odprtju razstave je za glasbeno popestritev na saksofonu poskrbel Jon
Ličen, prijetno je bilo tudi druženje z ustvarjalko po odprtju razstave. Razstava bo odprta do 5. marca. Silva Karim pa se je na povabilo
Kluba krščanskih izobražencev Ajdovščina, v četrtek, 11. februarja,
v okviru kulturnega praznika vrnila v galerijo Lična hiša in v zanimivem pogovoru orisala svojo življenjsko in umetniško pot. Bila je
rojena v Beli pri Podkraju, gimnazijo je obiskovala v Idriji in leta 1981
zaključila Pedagoško akademijo v
Ljubljani; po uvedbi visokošolskega
študija likovne pedagogike je na isti
fakulteti zaključila tudi visokošolski
univerzitetni študij in leta 2006 tam
tudi uspešno magistrirala. Poznamo
jo kot svetovalko za likovno izrazno
področje otrok (sodeluje z revijama Cicido in Ciciban, revijo Razredni pouk), s strokovnimi predavanji
in delavnicami pogosto sodeluje na
izobraževanjih za učitelje, ki jih organizira Zavod RS za šolstvo, največ
izobraževanj pa izvaja za področje
kiparstva in za uporabo informacijske tehnologije. Leta 2011 je izdala
odmevno knjigo Velike umetnine za
male umetnike, v kateri na sodoben
in dejaven način otroke uvaja v likovno raziskovanje in eksperimentiranje.
Kot likovna ustvarjalka se ukvarja z grafičnim oblikovanjem, grafiko, slikarstvom, ilustracijo in unikatnim oblikovanjem v keramiki.
Ilustrirala je že veliko knjig, tako za
otroke kot odrasle, pa tudi priročnikov za učitelje. Imela je več samostojnih razstav in sodelovala na
številnih skupinskih razstavah ter
likovnih kolonijah in mednarodnih
ekstemporih..
V času študija je spoznala moža
Azada, po narodnosti Kurda iz Iraka, ki je prišel študirat na Likovno
akademijo v Ljubljano. Dom in atelje sta si uredila v Ajdovščini. Predstavljata multikulturno družinsko
skupnost v kateri živita vsak svoje
versko prepričanje in v tem ne vidita nobenih življenjskih ovir. Tudi
to, da dva umetnika ne moreta živeti skupaj, pri njiju ne drži. Pri Karimovih je prav umetnost tista stična
točka, ki ju zbližuje. Tudi že odrasla
otroka: sin in hči sta si izbrala umetniško pot.
Silva pove, da je zanjo umetnost
sestavni del življenja, ki jo osrečuje,
jo notranje bogati, veseli in zadovoljuje. In prav to srečo in veselje želi
deliti z ljudmi preko pedagoškega
dela in umetniškega ustvarjanja. Da
je to res, smo se udeleženci večera,
tudi sami prepričali.
Niko Ličen
V Društvu upokojencev se je zbralo nekaj aktivnih članov, ki imajo
vero in željo, da je ajdovskemu placu mogoče dati življenje in dušo.
P
obudo je obravnavala Komisija za kulturo in oktobra
2015 so organizirali sestanek,
kamor so povabili predstavnike KS
in raznih društev ter posameznike,
ki jim je mar za kulturno življenje v
Ajdovščini.
Sestanek je vodila gospa Milojka
Dobovšek po metodi »Viharjena možganov«, kjer se je zbiralo ideje za
pripravo raznih programov. Na istem
sestanku so predlagali tudi kandidate, ki so bili imenovani v iniciativni
odbor za izvedbo programa.
In se je začelo.
Iniciativni odbor in vodje podprogramov smo se aktivno zakopali v delo, tako da Ajdovcem že lahko
obljubimo, da bo na ajdovskem placu
vsako soboto v juliju in avgustu 2016
zapihala poletna burja.
S programom bomo začeli, ko bo
moč sonca malo popustila, takrat, ko
ljudje pridejo na plano, da zaužijejo
malo svežega zraka, takrat, ko si zaželijo druženja ob kozarcu dobrega domačega, avtohtonega vina, ali ob skodelici domačega zeliščnega čaja.
Poleg druženja bomo uživali ob različnih glasbenih zvrsteh, karaokah,
družabnih igrah, kuhanju domačih
jedi v smislu delavnic,...
Obljubljamo, da se bodo zelo zabavali otroci, starši, mladi in mladi po
srcu, skratka vse generacije.
Med seboj bomo izmenjevali znanja, izkušnje, medgeneracisko bomo
sodelovali in se prav lepo imeli.
Zelo se bomo potrudili, da bomo ajdovskemu placu dali življenje in vsebino zgodovinsko - kulturno urejenega središča.
Nada Blažko
Društvo gospodinj in dramska skupina Planina pri Ajdovščini
VABI NA
TURIZEM NA KMETIJI
V nedeljo, 21. februarja 2016, ob 17. uri
v Gasilskem domu v Šmarjah in
v nedeljo, 28. februarja 2016, ob 18. uri
v Kulturnem domu v Podnanosu.
Vabimo vas, da v turizmu najbolj prijazni komediji spoznate prve
napovedane in nenapovedane goste.
Za dobrodošlico pa bodo poskrbele članice Ženskega pevskega zbora
Društva gospodinj.
Da pa tudi v letu, ki smo ga začeli, ne boste pozabili na vrtna opravila,
smo za vas pripravili KOLEDAR 2016 s priloženimi domačimi semeni.
Koledar kot ga še niste videli!
Dvanajst mesecev, dvanajst receptov zdravih vipavskih jedi in
priložena domača gensko nespremenjena semena rastlin, značilnih za
Vipavsko dolino.
Svoje znanje in izkušnje, kako pridobiti semena in iz njih vzgojiti
rastline oz. pridelati plodove, smo zapisali in jih skozi koledar mladim
rodovom.
DRUŠTVA
26
Latnik 173, 26. februar 2016
Jamarsko društvo Danilo Remškar Ajdovščina v letu 2015
Konec januarja smo imeli ajdovski jamarji skupščino društva - po starem občni zbor. Poročila o lanskem delu so bila res zanimiva. Odkrili smo veliko nove praznine. Nekako
pa nismo imeli volje te novice deliti z mediji. Člani so mi predlagali (beri - ukazali), da to pomanjkljivost letos odpravimo. Tu je kratek povzetek lanskih odkritij.
N
aš domač teren, Trnovski
gozd še vedno skriva jamarske bisere. Enega takih
sem našel za Srednjim Golakom.
Tako sem odkritje te jame opisal v
reviji Jamar. Zima 14-15 je na Golake vrgla ravno dovolj snega za turno
smuko. Enkrat marca je bil tak lep,
jasenski in precej mrzel dan. Sneg
je bil super, lahkotno sem drsel od
vrtač do dihalnikov, padal preko
vej in si obetavne vhode shranjeval
v GPS. Jamarska poezija. Smuči so
me zanesle za Srednji Golak. Tam
zadaj sem se že večkrat potikal, a vrtač je veliko in nikoli ne veš, če si vse
prešnofal. Tako se znajdem na robu
globoke koliševke. Z roba se ne vidi
celega dna, zato si snamem smuči
in se peš spustim v luknjo. Ah, spet
ne bo nič, si mislim. Kaj pa je tam
tik pod južno steno za tistim grebenčkom? Zlezem gor in glej jo, glej
luknjo. Ja, sej sem vedel, da te bom
enkrat dobil. Vhod 1 x 1 m nato pa
strmo poševno sneženo pobočje.
Kaj grem noter al ne? Saj ni ledeno?
Vidi se, da se spodaj malo zravna. In
že se počasi drsam po riti v jamo. Ja,
saj sem vedel da bo ‘čurka’ (majhna nepomembna jama), si mislim,
ko se znajdem na dnu ob steni. Še
to špranjo pogledam, potem pa ven.
Špranja je 20 cm široka razpoka,
zadaj se vidi večji prostor, prepih
hudooo vleče noter. To so trenutki,
ki jih jamar ne pozabi. Jamarstvo je
ta boljši šport ever. Pol metra dolga
ožina je za nas izkušene širilce ožin
mala malca. Že sem bil zunaj in ‘cahnal’ vhod v GPS. Vzpona na greben
Golakov se sploh ne spomnim, ker
sem preračunaval nadmorsko višino vhoda in višino Hublja. 1360
m in malo sreče pa lahko dobimo
jamo globoko 1000 m. Čakal me je
le še eleganten slalom med drevesi.
Sneg milina. Kako lepo je življenje.
Tu moram malo spustit, da me bo
neslo čez tisti grebenček. Takrat
pa z levim očesom pol metrov pod
mano zazija brezno. O f…. in sreča.
Če bi šel malo nižje, bi čofnil noter.
Pa ravno danes, ko sem pozabil poklicat Reharja, da mu povem, kam
grem in kdaj pridem. Odštamfam
nazaj do roba brezna. Ja, mogoče bi
pa lahko splezala ven. Tako na uč
Društvo upokojencev Vipava
je okrog 10 m globoka zadeva. Ma,
če bi bil polomljen, bi šlo pa težko.
Sreča je na strani hrabrih, pravi star
partizanski pregovor, si rečem in
bolj počasi odvijugam do avta. Čez
štirinajst dni jo že maham za Srednji Golak. Sneg je začel kopneti in
šel sem peš. Udiralo se je, padal sem
med od žleda polomljene veje in klel
ko kočijaž. Do jame sem se vlekel
dve uri. A ko te vleče tista zagonetna
črnina, ni težko. Pred jamo je bilo
vse polno dlak in sledi srn ali gamsov. Shojeno je prav noter v jamo.
Sem že mislil, da se gamsi skrivajo
tudi v jame, ko zagledam poginulo
srno prav pri ožini. Zdrsnila je noter
in se ubila. Na srečo ni smrdela in če
ne bi imel polnega nahrbtnika, bi jo
nesel domov. Tako lepo uležane divjačine ne dobiš vsak dan. Odbijem
nekaj lusk in se stlačim skozi ožino.
Zadaj poševen rov nastlan z bloki,
gor kamini, nato brezno. Vsaj 30 m
pravi sluh. Toooo. V naslednjih akcijah smo dosegli globino - 270 m in
dolžino preko 500 m. Kar pa je najpomembnejše - jama gre naprej! Od
kod ime te jame Dobra Nada? Zato
ker upamo na -1000 m in po moji
mami, ki je res dobra Nada.
Drug uspeh je bila nova globina
Jamone – Dol ledenice tretje najgloblje jame v Trnovskem gozdu. Jamo
smo z - 410 m poglobili na - 543 m.
Še vedno pa nam ni uspela povezava
z bližnjo Belo Grižo 1.
Na Kaninu smo kot vsako leto organizirali jamarski tabor, ki se ga je
udeležilo 24 jamarjev iz 13 društev. Največ smo delali v breznu Huevos,
ki smo ga poglobili na - 270 m in podaljšali na dobrih 700 m. Jama ima
hud prepih in se nadaljuje. Ne eni
od akcij smo v daljavi zaslišali bobnenje vlaka. Izkazalo se je da je bil
potres. Odkrili smo novo brezno
poimenovano Vstala Primorska, ki
je za enkrat globoko le 113 m, a ima
zelo zanimivo lego, saj se nahaja v
bližini jamskega sistema Mala Boka
- BC 4. To je sistem, ki ima pri slapu Boka vhod (Mala Boka) na Kaninskih podih pa izhod (BC 4). Nadejamo se, da bo Vstala Primorska
postala tretji najvišji vhod v sistem.
Za enkrat pa so nas ustavile ožine. Z velikim veseljem smo sprejeli novico o obnovi kaninskega smučišča in gradnji ceste do C postaje.
Humorju naklonjeni viri blizu Občine Bovec trdijo, da razlog za gradnjo ceste sploh ni smučišče ampak
spodbuditev jamarskih raziskav na
Kaninu. Kakor koli že, cesta nam je
kilometrov. Zadnji uspeh smo dosegli v sistemu Brezno v Stršinkni dolini - Jama
Sežanske Reke na Krasu. Kjer smo
izmerili vodni rov med obema vhodoma. Pri transportu opreme smo
pomagali potapljaču Simonu Burji.
V pritočnem sifonu je dosegel globino 60 m. Ker se sifon nahaja na
nadmorski višini 24 m, je prišel 36
m pod morsko gladino. Kar je skoraj
tako globoko, kot je največja globina
slovenskega morja 38 m. Vsekakor
pa je Jama Sežanske Reke sedaj ‘najgloblja’ slovenska jama. Polege raziskovanja, kar počnemo
najraje, smo nekateri delovali v Jamarski reševalni službi, sodelovali z
močno olajšala dostop do ‘našega’
Brezna pod žičnico. Iskanje nadaljevanja na dnu - 876 m globoko ni obrodilo sadov. Zato smo vrvi, šotor,
spalke in ostali material zvlekli do
globine 270. Od tam pa nadaljevali
raziskave spet navzdol skozi vzporedna brezna. Trenutno smo v vzporednih delih dosegli globino - 450 m
globoko. Jama pa je daljša od dveh
občinsko CZ, organizirali jamarski
tečaj, bolj ali manj ažurirali spletno
stran www.jddr.org, napisali zbornik o 40 letih našega delovanja. A za
izdajo nismo napraskali dovolj denarja. To bomo naredili letos.
Bogomir Remškar
Občni zbor društva LSV Vipavska dolina
Aktivnosti DU v 2016 Starodobniki pogosto na cesti
Januarju:
V januarju 2016 smo s pomočjo
poverjenikov vsem članom izročili
Program aktivnosti društva v 2016
in pripravili poročil o delu v 2015.
Posvetili smo se delovanju poverjenikov po Krajevnih skupnostih s
poudarkom na obveščanju članstva
o naših aktivnostih in pridobivanju
novih članov.
Izvedli smo kadrovsko nadomestitev, dosedanja tajnica društva g.
Marica Černigoj je zaradi drugih
obveznosti sodelovanje odpovedala. Hvala ji za dobro sodelovanje. Po
sklepu Upravnega odbora jo je nadomestila g. Vlasta Popovski, ki ima
na tem področju dela izkušenj.
Februar:
V hotelu Delfin smo prvo soboto
odšli na enodnevno kopanje.
12. februarja 2016, smo izvedli
skupaj z društvom Kraški klub za
bolne po možganski kapi – Komen,
predavanje o varovanju pred klopi.
Poučno in strokovno nam je o nevarnost klopa predaval Dr. Vudrag
Marko.
25. februarja bodo pohodniki
društva obiskali Sabotin in Goriška
Brda .
Na občnem zboru Društva ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina, ki se ga je udeležilo več kot
40 aktivnih članov, smo se v petek, 5. februarja, zbrali v restavraciji Dama v Ajdovščini.
V okviru praznovanja Dneva žena
in Materinskega dne si bomo v Kulturnem domu v Vipavi 6. marca ob
16h ogledali gledališko predstavo
Gugalnik, KUD Kambreško.
8. marca bo komisija za šport organizirala tradicionalni turnir v pikadu za članice društev upokojencev
severnoprimorske. Marljivi koordinatorji pohodništva pripravljajo tudi v marcu pohod v neznano. Z družbo GOPET Tehnični pregledi in trgovina d.o.o, Goriška cesta
75, 5270 Ajdovščina, smo podpisali
pogodbo o 15% popustu pri tehničnih pregledih vozil, ki so last članov
DU Vipava.
Podelil je tudi priznanja in sicer
Mariji Štrancar za dolgoletno
prostovoljno delo v klubu, Antonu Fabjanu za promocijo kluba in
kot najstarejšemu članu ter Igorju Troštu za dolgoletno vodenje
kluba.
Marec:
Povabilo v članstvo:
Društvo Upokojencev Vipava vabi
občane, da se včlanijo v društvo, ki
letno organizira nad 30 raznih dogodkov. Informacije lahko dobite
na društvu vsak torek in sredo med
9. in 11. uro ali po tel. 05 3687314.
KI
P
ozdravne besede predsednika Petra Ambrožiča so
nam dale vedeti, da ima
društvo pred sabo v letu 2016
dober in pester program prireditev, ki pa bodo uspele le, če se
bodo člani društva prireditev tudi
udeleževali. Besedo je predal županu občine Ajdovščina Tadeju
Beočaninu, ki je pohvalil naša
prizadevanja za ohranjanje starodobnikov in tehnične dediščine.
V kulturnem programu se je
predstavil pevski zbor vzgojiteljic Otroškega vrtca Ajdovščina
pod vodstvom dirigentke Marjane Krapež.
Zmago Stegovec Latnik 173, 26. februar 2016
Končno tudi mleko
za ljudi v stiski
Od leta 2006 Karitas iz sklada za pomoč najbolj ogroženim osebam
v EU prejema osnovno hrano. To je po eni strani zaupanje, po drugi
pomoč, po tretji pa tudi spoznanje, da Evropa ni brezbrižna do
ljudi v stiski. Pred leti je bila celotna pomoč financirana iz evropskega sklada, zadnji dve leti pa Evropa prispeva 85 %, Slovenija pa
15%. Do leta 2013 je na nacionalni ravni to vodilo Ministrstvo za
kmetijstvo in prehrano, od leta 2014 dalje pa Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake možnosti.
naša skladišča praktično v letu 2015
nismo iz tega naslova dobili ničesar.
Takoj po novem letu so prišle testenine, mimogrede smo veseli, da je
bil za celotno Slovenijo izbran dobavitelj Mlinotest, potem smo dobili
olje, riž, moko, zelenjavne konzerve,
le mleka ni bilo od nikoder. Že jeseni smo vse rezerve namenili za
nakup živil in mleka iz lastnih skladov, zato ob tej priliki hvala vsem,
ki ste darovali denar, oddali svoj dar
v košarice v Mercatorju, Hoferju in
Eurospinu, pa tudi tistim župnijam,
ki so same zbrale in pripeljale v naš
Center karitas Vipavske dekanije.
Družine najbolj sprašujejo po mleku, vendar ga ni bilo do 22. februarja
G
lede vodenja in evidentiranja se je marsikaj spremenilo, le ljudje v stiski in sodelavci Karitas ostajamo isti. V letu
2015/2016 se je zaradi birokratskih
zadev vse skupaj zavleklo, tako da v
ZVONOVI
27
Križev pot na Školu
Križev pot je ljudska pobožnost v spomin na Jezusovo pot s križem. Med križarskimi vojnami in
pozneje so to obliko pobožnosti prenesli v Evropo; širili so jo zlasti frančiškani. Na vzpetinah blizu
mest so bile razvrščene posamezne postaje, pozneje so podobe s križi nameščali tudi v cerkvah in na
samostanskih hodnikih
cerkvi Janeza Krstnika v Ajdovščini imamo znameniti
križev pot, ki ga je naslikal
V
domačin – baročni slikar Anton
Cebej okrog leta 1770. Leta 1993 ga
je restavriral restavrator specialist
od nikoder. Končno smo ga prejeli. Javni razpisi imajo svoja pravila,
katerih se je treba držati, če so modra pa presodite sami. Kljub temu,
da imamo v Sloveniji krave in mlekarne, je bil med najboljšimi ponudniki izbran italijanski dobavitelj, ki
se mu je verjetno splačalo kupit mleko v Franciji. Kakorkoli, Slovenija je
iz tega naslova v prvi dobavi prejela
505 tisoč litrov mleka, letos lahko
pričakujemo še dve taki dobavi. Veseli smo, da bo v paketih pomoči
tudi mleko, saj ga bomo pri Karitas vipavske dekanije v februarju in
marcu lahko razdelili 5.184 litrov.
V teh dneh intenzivno zbiramo
podatke o lanskoletni pomoči, zato
le sporočilo, da smo v lanskem letu
v našem Centru karitas razdelili 84
Miha Pirnat. Ta križev pot spada
med najstarejše in najboljše baročne
križeve pote v Sloveniji.
Tudi letos smo se na drugo postno nedeljo farani župnije sv. Janeza Krstnika Ajdovščina zbrali pri pobožnosti križevega pota
na Školu, na priljubljeni sprehajalni planoti nad Ajdovščino. Prekrasno vreme je k tej pobožnosti privabilo številne vernike. Ob štirinajstih
postajah smo premišljevali o Jezusovem trpljenju, o njegovem odrešilnem usmiljenju, mu priporočali
svoje drage, osamljene in preganjane. Preden smo polagali vse naše
slabosti ter prosili, da bi slekli starega človeka in se prenovili v Kristusu
ter tako postali boljši ljudje in prispevali k graditvi lepšega in mirnejšega sveta. Niko Ličen
ton hrane, od tega ste, spoštovane
občanke in občani, darovali v košarice, vozičke ali pri nabirkah v župnijah 22 ton. To pomoč je prejelo 442 družin in 144 posameznikov.
Hvala, to je dokaz, da je tudi med
nami solidarnost in dobrota živa. Jožica Ličen
KMETIJSTVO
28
Nova znanja in možnost pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije
Program Predelava sadja na
tradicionalni način
Latnik 173, 26. februar 2016
Vonji sivke
Na Ljudski univerzi Ajdovščina tudi letošnjo pomlad ponujamo 90
urni program, izobraževanje za uporabna znanja za pridelavo, nabiranje, predelavo lastnih zelišč v tradicionalne zeliščne pripravke/
izdelke in njihovo trženje.
Ljudska univerza Ajdovščina je predstavila program Predelava sadja na tradicionalni način in kaj je
nacionalna poklicna kvalifikaci-
Ob obloženi mizi smo izmenjali informacije o tradiciji, viziji, inovativnosti pri predelavi sadja
ja, zakaj jo pridobiti.
V
prvem delu so prisotni dobili poglobljene informacije
o novem 50 urnem strokovnem usposabljanju, v katerem bodo
udeleženci lahko nadgradili svoja
neformalno pridobljena znanja ali
pridobili nova znanja, spretnosti
predelave sadja v sadni sok, sadno
vino, kis, žganje, marmelade, kompote in suho sadje. Bistvene poudarke je izpostavila vodja programa
Blanka Samec, ki je univerzitetni
diplomirani inženir živilske tehnologije. Ima bogata strokovna znanja
in izkušnje iz različnih področij, od
tehnologije predelave sadja in ostalih živilskih izdelkov, prehrane z
dietetiko, kemije in mikrobiologije,
kot tudi priprave razvojnih receptur, označevanja in trženja končnih
proizvodov. Je notranji presojevalec
v sistemu HACCP. Tudi v prostem
času jo zanima vse v povezavi s prehrano, zdravim življenjem. Izziv ji je
priprava domačih dobrot brez kemije, na naraven, tradicionalen način. Zato so se prisotni lahko prepričali, da bodo udeleženci programa
pridobili veliko uporabnih znanj,
informacij in tudi praktičnih spretnosti z delom v Učnem centru Brje.
V usposabljanju bodo tudi srečanja
s praktiki in poudarek na znanjih trženja, komunikacije, na poznavanju
zakonodaje. za sušenje, na specifike sušenja češenj, marelic, breskev, kakija, fig ter
na ustrezno shranjevanje, na možne
napake in še kaj. Kar mimogrede so
prisotni ugotovili, da znamo spoštovati tradicijo, da jo moramo v današnjih časih povezati z vizijo, biti inovativni in kupcu ponuditi najboljše.
Za zaključek je Vera Kodrič povedala še zanimivo anekdoto in nas presenetila s pokušino slastnega suhega kakija ter sadnih rezin. Povabila
nas je k druženju, povezovanju ob
mizi pogrnjeni s prtom in obloženi
s sadjem.
Cvetoča trobentica na mizi pa nas
je spomnila, da se bliža pomlad,
ki na Ljudski univerzi Ajdovščina prinaša še 90 urno usposabljanje za Pridelavo, nabiranje, predelavo, trženje zelišč in pripravkov, 60
Posušen kaki in sadne rezine so bile slastne
V drugem delu srečanja je svoje bogate izkušnje s sušenjem sadja delila Vera Kodrič, ki se ljubiteljsko že več kot desetletje ukvarja s
sušenjem različnega sadja. Opozorila je na različne načine in naprave
N
a predstavitvi smo govorili o tradiciji nabiralništva v
Sloveniji, o smiselnosti pridelave lastnih zelišč na prostem, o
predelavi v tradicionalne izdelke,
zakaj in kako zagotavljati kakovost
ter slediti zakonodaji.
Prisotni so dobili poglobljene informacije o usposabljanju, v katerem bodo udeleženci lahko nadgradili svoja neformalno pridobljena
znanja ali pridobili nova znanja,
spretnosti, izkušnje. Zelišča in raznoliki tradicionalni izdelki nudijo
široke možnosti. Lahko širijo možnosti na kmetiji ali domačem vrtičku, lahko jih povežemo z različnimi področji kot je turizem, šport,
zdravje. Veselimo se tudi srečanj s praktiki
in že na predstavitvi smo se srečali z
Mirjam Marinič, pridelovalko sivke
in rožmarina iz Goriških Brd, ki je
tudi sama pridobila dodatna znanja
in nacionalno poklicno kvalifikacijo
NPK zeliščar. Svoje izdelke prodaja
pod blagovno znamko ‘Vonj poletja’. Tudi na srečanju smo se lahko
prepustili vonjem doma pridelane
sivke in rožmarina, saj je gostja s seboj prinesla širok nabor lastnih naravnih izdelkov. Predstavila nam je
nekaj zanimivih izkušenj s pridelavo
sivke in prodajo zeliščnih izdelkov. Po njenem mnenju usposabljanje daje vpogled v poklic zeliščarja,
znanja in informacije pa udeležencem lahko prihranijo čas, nepotrebne napake pri delu na navedenih
področjih in na poti do zastavljenega cilja.
Več o usposabljanju, ki se prične v
marcu, in o možnosti pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije lahko izveste na http://www.lu-ajdovscina.si/. Helena Furlan, Ljudska univerza
Ajdovščina
zasnovali učni užitni park na Brjah.
Sledilo je zelo zanimivo predavanje
mag. Stipeta Hečimovića, univ. dipl.
biologa, v katerem se je predavatelj
dotaknil številnih tem. Spregovoril
je o pomenu odnosa posameznika
do sebe in narave. Odprl je vprašanja povezana z načini prehranjevanja, ekološkega kmetovanja in sonaravnega bivanja. Pohvalil je idejo
učnih užitnih parkov, ki jo zelo podpira in spodbuja. Predavanju so sledila številna vprašanja udeležencev,
ki so nakazala na veliko zanimanje
za obravnavano temo. Priložnosti za
spoznavanje obravnavanih tem bo
v študijskem krožku še veliko, tudi
takrat, ko se nam bo predavatelj ponovno pridružil.
Eva Mermolja
urno usposabljanje za Izdelavo kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način in možnost pridobitve nacionalne poklicne kvalifikacije
na vseh treh področjih. Vabljeni.
Helena Furlan, Ljudska univerza
Ajdovščina
Učni užitni park na Brjah
V četrtek, 11. februarja, je bilo v Učnem centru na Brjah uvodno srečanje študijskega krožka Učni užitni park, ki smo ga pripravili na Ljudski univerzi Ajdovščina. Uvodni predstavitvi ideje učnih užitnih
parkov in študijskega krožka je sledilo predavanje mag. Stipeta Hečimovića. Predavatelj je navzoče
navdušil s svojim znanjem, odnosom in razmišljanjem.
Maja Marc in Orjana Velikonja Grbac o študijskem krožku
Z
animanje za študijski krožek
in z njim povezano sonaravno bivanje je privabilo kar 40
obiskovalcev. Andragoginja Maja
Marc je uvodoma predstavila zamisel študijskega krožka Učni užitni
park. Povedala je, da bodo udeleženci krožka zasnovali načrt učnega užitnega parka. Pri tem bodo
spoznavali užitne rastline, tudi tiste,
za katere le redki vedo, da so užitne
in uporabne. Priložnost bodo imeli
spoznati osnovna načela urejanja
krajine, ki jih bodo lahko uporabili
pri urejanju vrta in okolice hiše. Pri
zasnovi parka bodo upoštevali značilnosti in potrebe lokalnega okolja
tako z naravnega kot družbenega
vidika ter estetska načela, ki so pri
oblikovanju parka še posebej izpostavljena. Oblikovalka in permakulturnica Leonora Jakovljević je razložila osnovno idejo užitnih parkov in
pokazala primere dobrih praks po
svetu in pri na. Krajinska arhitektka
Orjana Velikonja Grbac je nakazala, kako bodo v študijskem krožku
Latnik 173, 26. februar 2016
NARAVA in ZDRAVJE
29
Program Dobro sem Kolo življenja
29. in 30. januarja 2016 je v Kranjski Gori potekalo izobraževanje
trenerjev za izvajanje programa DOBRO SEM. Nacionalni koordinator programa, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje, je ZMP Ljubljana Moste-Polje. Usposabljanja sva se udeležili tudi prostovoljki
Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina, ki bova
program v okviru nacionalne mreže trenerjev izvajali v našem
lokalnem okolju.
P
rogram je namenjen ozaveščanju posameznikov, da
bodo lažje obvladovali svoja
duševna stanja. Predvsem je namenjen srednješolcem ter mladim
brezposelnim v starosti od 18 do
30 let, ki se soočajo s socialno ter
finančno negotovostjo. Vanj pa
se lahko vključijo tudi dolgotrajno brezposelni starši mladoletnih
otrok, ki se znajdejo v socialno-ekonomski stiski.
Na skupinskih srečanjih bomo trenerji uporabnike ozavestili o pomenu duševnega zdravja in dobrega
počutja. Pomagali jim bomo razviti osebne sposobnosti in veščine,
s pomočjo katerih bodo lažje reševali probleme in konflikte. Z udeležbo na delavnicah ozaveščanja
svojih čustev, misli, želja in spoznavanja vzrokov svojega vedenja bodo
uporabniki krepili svoje dobro počutje in osebnostno rasli.
Udeležili se boste lahko dvanajstih brezplačnih delavnic; uvodna
delavnica bo potekala v ponedeljek, 7. marca 2016 ob 17. uri v prostorih Hiše mladih v Palah, zaključek programa pa bo predvidoma v
mesecu maju. Brezplačne delavnice
bodo potekale enkrat tedensko po
dve uri. Vabimo vse zainteresirane,
da pokličete na Medobčinsko društvo prijateljev mladine Ajdovščina na tel:05 368 91 40 ali pišete na
elektronski naslov [email protected]. Veseli bomo tudi vašega osebnega obiska v prostorih društva, Cesta IV. Prekomorske 61a v
Ajdovščini(Hiša mladih Pale).
Liljana Lazar in Andreja Jamšek,
MDPM Ajdovščina
Prešerno sladek muškat
Vinski letnik 2015 nam je na kmetiji Marc postregel z željenimi
sladkorji, primernimi kislinami, s harmonijo arom in okusov. Toda
mi smo želeli še več.
V
se prevečkrat slišim naslednje besede: ko bom
upokojen/a, se bom končno
lahko ukvarjal/a s tem, kar me veseli. Ampak! S tem, kar vas veseli, se
morate ukvarjati že zdaj, ta trenutek. S tem boste izpolnili svoje poslanstvo na Zemlji. Za to ste poslani
na ta planet. To je vaše poslanstvo!
Vse, kar se dogaja v našem svetu,
pri tem mislim na današnjo krizo, je
odraz tega, da ne moremo več tako
naprej. Vse mora priti na svoje mesto in vsak človek mora opravljati
svojo misijo. Vem, da je to na prvi
pogled težko razumeti, kajti nas so
učili drugače. Na primer: vpisal/a se
boš na ekonomsko fakulteto, samo
tako dobiš dobro službo . . . itd. Kaj
pa, če vas ekonomija sploh ne zanima? Poslušajte sebe, samo vaše srce
vam lahko pove, kaj bi resnično radi
počeli v tem življenju. Ne čakajte, da
boste diplomirali. Nehajte čakati, da
boste pričeli delati to, kar vas veseli,
ko se upokojite, poročite ali ločite.
Ne čakajte na petek, nedeljsko jutro,
nakup novega avtomobila, novega
stanovanja oz. hiše. Ne čakajte na
pomlad, poletje, jesen ali zimo. Trenutki sreče so dragoceni, to ni končna točka poti, ampak je potovanje
samo. Ne delajte le za denar, ljubite,
namesto, da pričakujete slavo. Plešite, ne da bi bili pozorni na poglede
drugih. Najhujša napaka, ki jo lahko
naredite je ta, da mislite, da živite,
ko pa v resnici ležite v zaprti sobi
v pričakovanju življenja ... Če pa se
še vedno trudite za izboljšanje življenja, vas vabimo na predavanje
in delavnico ‘Kolo življenja’. Metoda Kolo življenja vam bo pomagala
odkriti, kako ste živeli včeraj, kje
ste danes in kako si lahko pomagate na svoji poti, kam boste šli jutri.
Pomagala vam bo odkriti, na kakšnem kolesu se peljete skozi svoje
življenje. Življenje nam je dano kot
darilo in v vsakem obdobju ga lahko
izboljšamo.
Olga Ličen
Študijski krožek ‘Le eno življenje
imam - ga lahko izboljšam?’, ki deluje na Ljudski univerzi Ajdovščina, vas vabi na predavanje in delavnico Kolo življenja, ki bo v petek,
11. marca 2016, ob 19. uri v Centru
za tretje življenjsko obdobje, Stritarjeva 1a, Ajdovščina. Predavala
bo Olga Ličen.
Vstop je prost. Informacije na tel.:
05 366 475
Olga Ličen je po rodu Belorusinja,
rojena in živela je v prestolnici Minsk, ki šteje tri milijone ljudi. Študirala je v Sloveniji, po poklicu je dipl.
menedžerka vseživljenjskega izobraževanja. Opravlja delo prevajalke za ruski jezik in vodi tečaje tega
jezika. Že deset let piše na temo pozitivnega mišljenja kot inštrumenta za dosego ciljev, vodi delavnice s
tega področja in ljudem osebno svetuje. V Rusiji se je izobraževala na
področju feng-shui pri največjem
ruskem mojstru Anatoliju Sokolovu. Svetuje pri harmonizaciji bivališča, zdravstvenih in drugih težavah.
Organizira tudi različne dogodke, ki
so večinoma povezani z otroki, v decembru je bil to Miklavžev vlak, ki
je iz Ajdovščine popeljal otroke in
starše v Novo Gorico.
Druž­be­no spre­jem­lji­vo zlo
40 dni brez alkohola
V
e­li­ko se go­vo­ri o šte­vil­nih
dro­gah, vsi pa po­zab­lja­mo,
da je dro­ga šte­vil­ka ena v
Slo­ve­ni­ji še ved­no al­ko­hol. Naj­hu­je
je, da je druž­be­no spre­jem­lji­va, se
to­le­ri­ra. Pije se ob vsa­ki pri­lož­no­sti:
ob rojs­tvu, smr­ti, pro­sla­vah – vedno
je raz­log pit­je al­ko­ho­la. Al­ko­hol so
ope­va­li že od nek­daj, že vča­sih so
tudi opo­zar­ja­li na ško­dlji­ve učin­ke,
če ga je bilo pre­več. S pit­jem al­ko­
ho­la so po­ve­za­ni šte­vil­ni pre­go­vo­ri,
reki. Al­ko­hol je zelo ne­var­na in za­
hrbt­na dro­ga, ki je zas­vo­ji­la šte­vil­ne
lju­di in uni­či­la nji­ho­ve dru­ži­ne in
jih uni­ču­je še na­prej. Šte­vil­ni otro­ci,
žen­ske in tudi mož­je tr­pi­jo ob part­
ner­jih al­ko­ho­li­kih. Al­ko­ho­li­zem je
zelo huda bo­le­zen in tež­ko je naj­ti
pot iz nje. To za­go­to­vo vedo naj­bolj
ti­sti, ki so to oku­si­li na last­ni ko­ži.
Še­le ko so iz naj­huj­še­ga, po­ve­do,
kako stra­šno je bilo.
V Slo­ve­ni­ji se uk­var­ja­jo z zdrav­lje­
njem al­ko­ho­liz­ma psi­hia­trične bolnišnice, ambulante za odvisnost,
splo­šni zdrav­ni­ki in klubi z usposobljenimi terapevti ki se vsa­kod­nev­
no sre­ču­je­mo s to hudo te­ža­vo, ko
je vsa dru­ži­na v sti­ski za­ra­di ene­ga
čla­na.
Vzrok mnogim nesrečam leži na
dnu vinskrega kozarca!
Bi tebi uspelo 40 dni brez alkohola?
Srečko Uršič
TRGOVINA ZELENI VRT
Vipava Gradiška 13
tel.: 05 / 368 52 36
J
esen nam je tam po trgatvi naklonila kar nekaj sončnih in
zračnih tednov, tako da je rumeni muškat lahko ostal na trsih do
konca oktobra. Skrbno smo odbrali
zrele grozde, ter jih položili na suho
in zračno podlago. Burja je pripomogla k intenzivnemu sušenju in
koncentraciji sladkorja v grozdnih
jagodah. Le te so postale podobne
rozinam.
Na Prešernov dan, 8. februarja,
smo dosegli željeno sladkorno stopnjo. Refraktometer je pokazal dobrih 33 brixov, kar pomeni preko
300 g sladkorja v litru mošta. Grozdje smo zmleli in v naslednjih dneh
opravili hladno maceracijo drozge.
Sledilo je počasno prešanje. Iz stare ročne preše je pritekel prešerno
sladek mošt,
v katerem lahko zaznamo poleg
zrelih muškatnih not , še vonj po suhih figah, senu in cvetličnem medu.
Kontrolirana fermentacija in zorenje v lesenem sodu poteka zelo počasi, kar pripomore k edinstvenosti
tako posebnih vin kot je Pikolit.
Jerica Marc
e: [email protected]
ŠIROKA PONUDBA SADNIH SADIK!
Vse vrste jagodičevja, sadike oljk, neretvanskih mandarin,
več vrst odpornega namiznega grozdja, sadike špargljev, ...
THUJA SMARAGD
ARONIJA
JABOLKA 0,85 €/kg
BOGATA IZBIRA SEMEN, ZEMLJE ZA SAJENJE
urnik: pon-pet 8.30 - 12.00 in 12.30 - 16.30 sobota 8.30 - 12.00
30
10. Kamenjski kros
V
nedeljo, 31. januarja 2016,
se je v Kamnjah odvil že 10.
Kamenjski kros. Kros, ki
ga prireja ŠKTD Kamnje - Potoče
predstavlja četrtino pokala v sklopu
Pokalnih Primorskih krosov. Kot je
že običaj, je tudi letošnje nedeljsko
vreme bilo bolj klavrno. Napovedoval se je deževen dan, k sreči pa so
nebo prekrili le gosti oblaki in tako
so kapljice vode tokrat padale le s
prepotenih teles tekačev in tekačic.
Na svoj račun so najprej prišli najmlajši in se na različnih dolžinah
prog pomerili s svojimi sovrstniki. V posameznih kategorijah so bili
z medaljami ter praktičnimi nagradami nagrajeni najboljši trije, v kar
dveh kategorijah pa sta zmagi ostali
doma. Miha Valič je bil najhitrejši v
najmlajši konkurenci, Ema Rodman
pa je zmagala med dekleti letnik
2003/04. Najhujša bitka se je že pred
štartom napovedovala prav v najmočnejši konkurenci. Domačin, povratnik med tekaško elito, Uroš Vodopivec je na progi bil hudo bitko
z lanskoletnim zmagovalcem Markom Tratnikom ter nadobudnim
mladim gorskim tekačem Rokom
Bratino. Na precej razgibani osemkilometrski progi je letos slavil prav
ŠPORT
mladi tekač iz TD Bovec, ki je ugnal
izkušenejša Markota in Uroša. V
najmočnejši ženski konkurenci se
je zmage prepričljivo veselila Petra
Tratnik, tudi že lanskoletna zmagovalka v Kamnjah. Na štartni črti v
vseh kategorijah skupaj je letos stalo kar 106 tekačev in tekačic iz celotne Slovenije. Vsak posameznik
je ob vpisu prejel praktično darilce, posladkal pa se je lahko s pravim
pustnim krofom. Prav tako na prizorišču ni manjkalo sadja, čaja, kave
ter drugih odličnih domačih dobrot,
ki so jih pripravile pridne vaške gospodinje. Čeprav so organizatorji že
pred pričetkom teka, prejeli iz rok
vodje pokala, Mira Vogriča, »plaketo« za dosedanje delo ter s tem zaključek nekega uspešnega obdobja,
je napovedovalec prisotne že povabil na 11. izvedbo krosa! Organizatorji so se javno zahvalili tudi
vsem sponzorjem, ki so pripomogli k odlični izvedbi teka, tekačem
za obisk ter vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi prijetnega
dogodka!
Besedilo: ŠKTD Kamnje-Potoče
Foto: Jure Rijavec
Na Zavodu za šport zelo aktivni
Nogometna reprezentanca
Slovenije v gosteh
Ajdovščina ostaja bazni center priprav nogometašev, ki trkajo na vrata
članske A reprezentance.
Najprej je tedenski pripravljanji ciklus opravila reprezentanca selekcije
U-21, ki je vmes odigrala tudi prijateljsko tekmo proti članski ekipi NK
Krka Novo Mesto.
Nato je tedenski pripravljalni ciklus
opravila še reprezentanca U-19, ki je
pod vodstvom Igorja Benedejčiča poleg treningov odigrala kar dve pripravljalni tekmi proti vrstnikom iz sosednje Avstrije.
Zavod za šport Ajdovščina je spet
prejel veliko pohval na račun odlično
pripravljene travnate površine, saj je
za ta letni čas značilno, da so igrišča
razmočena in praktično neuporabna.
Zavod za šport Ajdovščina si je kljub
slabemu vremenu zagotovil nadaljnje
reprezentančne aktivnosti, kar za zavod izjemnega pomena.
Dvigni pulz, teci z nami!
Ne zamudite brezplačnih priprav na
Majski tek, ki vam jih omogoča Zavod za šport Ajdovščina. Priprave se
pričnejo 1. marca, dvakrat tedensko
(torek, četrtek) pod strokovnim vodstvom. Več informacij o pripravah in
Majskem teku dobite na spletni strani www.zs-ajdovscina.si ter facebook
profilu Majski tek.
Zimsko nogometno
plavanje
Letošnje zimske počitnice so bile v
Športnem centru Ajdovščina živahne.
Poleg velikega števila obiskovalcev
pokritega bazena smo z nogometnim
kampom Olimp spoznavali še male
skrivnosti velikih nogometašev. Zaključek programa pa je potekal na Črnem Vrhu, kjer smo ob dobrem čaju
in snežnih vragolijah zaključili naše
petdnevno nogometno druženje.
Športaj z nami tudi ti!
Še vedno so aktualne vodene vadbe,
ki so za ta letni čas, več kot primerne.
Vabimo vas na Zumbo, Terapevtsko
vadbo, Piloxing, Fit skupinsko vadbo,
Skupinsko vadbo na kolesih ter plavanje v zimskem bazenu.
Praznovanje rojstnih dni za otroke
je v našem centru posebno doživetje.
Poleg športnih dvoran se poslužujemo tudi uporabi zimskega bazena in
slastne torte! Rezerviraj si pravočasno
termin!
Več informacij dobite na spletni
strani: www.zs-ajdovscina.si
UP
Latnik 173, 26. februar 2016
Vipavska dolina z
vseh zornih kotov
Izjemno uspešna izvedba prvega Ultra gorskega maratona
Vipavska dolina je navdihnila
organizatorje, da povabijo v
Vipavsko dolino še širši krog
športnih navdušencev. Gorsko-tekaškim izzivom smo dodali še gorskokolesarski izziv in športno-plezalni vikend. Vipavska dolina ponuja športnikom izjemne
pogoje tako za treninge kot športno-rekreativne izlete skozi vse
leto: mile zime, zgodnjo pomlad, suha poletja in dolge jeseni.
E
nomesečno druženje na festivalu se bo začelo 15. aprila s
Plezalnim vikendom TURA,
ki že enajsto leto privablja plezalce
od blizu in daleč. Stene nad Vipavsko dolino ponujajo odličen poligon za plezanje v skali tudi v zimskih mesecih, več kot 400 klasičnih
alpinističnih smeri in prav toliko
športno-plezalnih smeri, različnih
težavnosti in dolžin. Plezalni vikend
Tura so plezalne tekme za otroke na
umetnih stenah, tekme in srečanja
za plezalce v plezališču Tura, predavanja in zabava. Preverjen recept, ki
tke bogate prijateljske vezi med generacijami plezalcev iz Slovenije in
tega dela Evrope.
Festival se bo nadaljeval za prvomajske praznike (30. april in 1. maj),
ko prvič letos vabimo v Vipavsko
dolino tudi gorske kolesarje. Kolesarske poti smo speljali po slikovitih
vinorodnih poteh Vipavske doline.
Z izvirnostjo in bogatim spremljevalnim programom želimo uvrstiti
dogodek v vrh podobnih tekem.
Za kolesarje pripravljamo štiri izzive. Za najbolj vzdržljive smo pripravili 80 kilometrsko progo, ki obkroži dolino. Krajša proga, 50 km,
pelje kolesarje po vinorodnih poteh.
Na najkrajši progi se lahko preizkusijo družine z otroki, kolesarili bodo
28 kilometrov.
Festival 360° Vipavska dolina bo
doživel vrhunec z drugo izvedbo
Gorskega ultra maratona Vipavska
dolina – 100UTVV, ki bo od 13. do
15. maja 2016. Organizator Športno
društvo Tura vabi številne domače in tuje tekačev, ki se bodo preizkusili na treh dolžinah: stodeset kilometrov, petdeset in petindvajset
kilometrov. Organizator je k sodelovanju pritegnil lokalno skupnost,
Občino Ajdovščina in Občino Vipava, ter številna društva in prostovoljce, kar daje dogodku poseben
čar. Skupaj bo za varnost in dobro
počutje tekačev ter njihovih navijačev skrbelo več kot 250 prostovoljcev.
Najdaljša, 100-kilometrska preizkušnja obkroži Vipavsko dolino: iz
Ajdovščine se vzpne na Goro, od
tam po Robu, mimo Otliškega okna
na najvišji vrh Mali Golak (1495 m),
čez Čaven in Kucelj nazaj v dolino.
Pot ponuja tekačem bogate razglede od Jadrana pa do Alp, tek skozi
Trnovski gozd in strm spust v dolino, proti najnižji točki proge (70 m),
kjer proga preči dolino. Ob vzponu
na južne obronke Vipavske doline
se ji pridruži 50-kilometrska preizkušnja, bogati razgledi, skozi vinograde, ravno pravi čas za okušanje
vipavskih češenj. Najkrajša, 25-kilometrska trasa zaključuje krog okoli
Vipavske doline s strmim vzponom
na Nanos – Pleša ter tekom skozi
gozd in krasen spust v dolino proti
cilju. Večina poti je speljana po planinskih poteh, makadamskih poteh,
nekaj pa tudi po asfaltu. Ultra preizkušnja ponuja skupaj 5.958 metrov
vzpona.
Športno društvo TURA
Festival 360° Vipavska dolina
vabi prostovoljce
Športno društvo Tura k sodelovanju vabi tudi lokalno skupnost,
društva in predvsem prostovoljce, ki bodo pomagali na kontrolnih
točkah, okrepčevalnicah, na prireditvenem prostoru, pri promocijskih
aktivnostih... Prav pristno Vipavsko vzdušje, ki ga lahko pričaramo
domačini, daje festivalu poseben čar. Lani je za varnost in dobro počutje
tekačev ter njihovih navijačev skrbelo več kot 300 prostovoljcev, letos
pa vabimo še nove, da se pridružijo ekipi. Vse informacije in prijave za
prostovljce so na [email protected] ali www.360vv.si.
Latnik 173, 26. februar 2016
RAZNO
31
Moč magnezija iz zaščitene narave Rafael Merkelj
praznoval 103. rojstni
dan
M
Naravna mineralna voda Magnesia med potjo po globinah zaščitene narave premaguje sloj kamnin, ki je
še posebej bogat z magnezijem. Ta se v vodo sprosti zaradi ogljikovega dioksida, ki je ostanek vulkanske
aktivnosti na njenem izviru, v okolici ikoničnega mesta KarlovyVary na Češkem. Tam, v globinah okoli
100 metrov pod površjem, nastane naravna mineralna voda, ki je edinstvena zaradi svoje sestave.Magnesia namreč vsebuje veliko naravnega magnezija (170 mg/L) in zelo malo natrija (le 6 mg/L).
agnezij je osnovna prvina
za proizvajanje energije
v živih organizmih. Brez
njega na svetu ne bi obstajalo življenje, kot ga poznamo. V vašem telesu
učinkovito preprečuje utrujenost in
stres ter krepi koncentracijo in vaš
imunski sistem. Ključen je tudi za
absorpcijo kalcija in kalija, ki krepita vaše kosti, zobe, nohte in lase.
Magnezij v telo sicer vsak dan vnašate s hrano in pijačo, vendar pogosto v manjših količinah, kot ga
porabite. To še posebej velja za
športnike in rekreativce, ki ga s potenjem ga izločite več, kot običajno. Zato je pomembno, da ob hrani
in športnih aktivnostih redno pijete mineralno vodo in nadomestite
magnezij, ki ga vaše telo potrebuje
za normalno delovanje. Magnesia je
na voljo v negazirani, blago gazirani
in gazirani obliki. Če je popijete liter
in pol, boste v telo vnesi dve tretjini
priporočene dnevne količine naravnega magnezija.
G. Rafael Merkelj iz Velikih Žabelj je 5. februarja praznoval častitljivi 103. rojstni dan. Ob njegovem prazniku sta mu čestitala in mu
zaželela veliko zdravja tudi predsednik Rdečega križa Ajdovščina
Rajko Troha s sodelavko in predstavnica Karitas.
Pomembno je vedeti, da s pitjem
mineralnih vod magnezija ne morete zaužiti prekomerno, zdravo telo
ga absorbira le toliko, kolikor ga zares potrebuje in preostanek izloči. A
mineralne vode vsebujejo tudi natrij, pri čemer je potrebno biti bolj
previden, saj lahko ta obremeni vaše
telo z neželenimi solmi. V kolikor
imate težave z prekomerno telesno
težo, visokim krvnim tlakom ali srčnimi obolenji, izberite tiste, ki vsebujejo manj natrija.Zato je priporočljivo, da pred nakupom vedno
preverite sestavo mineralne vode.
Če niste prepričani, koliko magnezija potrebuje vaše telo, lahko priročen test in nasvet najdete na www.
magnesia.si.
(PR)
S
lavljenec je praznoval na sinovem domu, kjer sedaj živi.
G. Merkelj je sicer že celo življenje krajan Velikih Žabelj. Preživljal se je s kmetovanjem in se z
veseljem zanimal za vse novosti na
tem področju. Rad je v družbi dveh
otrok in dveh vnukov. Kljub nekaj
poškodbam je še vedno zelo vitalen ter z zanimanjem spremlja delo
na kmetiji in kako uspeva pridelek,
čeprav si pri hoji pomaga z berglo.
Prav tako z veseljem pokramlja in
obudi bogate spomine.
Irena Žgavc
Poskrbimo za ureditev vegetacije ob cestah in s tem
prispevajmo k večji varnosti udeležencev v prometu
Spoštovani občani,
s ciljem zagotovitve čim večje varnosti udeležencev v prometu vas želimo ponovno opozoriti na obvezno upoštevanje določb 21. člena Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest, ki govorita o vzdrževanju vegetacije:
»Na površinah, ki so sestavni del ceste, se vegetacijo kosi, obrezuje in seka najmanj v takem obsegu, da sta zagotovljena prost profil ceste in predpisana preglednost, da sta omogočena pregled in dostop do cestnih objektov, da so vidne in dostopne prometna signalizacija, prometna oprema ter cestne naprave in ureditve. Vzdrževati je treba tudi cesti bližnja drevesa, ki lahko
ogrožajo cesto in promet na njej. Na cestnih površinah izven območja cestišča se kosi najmanj enkrat letno.
Vegetacijo se mora vzdrževati v skladu s pravili stroke. Okolju neprijaznih sredstev za zatiranje rasti vegetacije ni dovoljeno uporabljati.«
V skladu s 14. točko 2. člena Zakona o cestah je cestišče definirano kot
»del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, odstavni in ločilni pasovi, kolesarske steze, pločniki, bankine, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob vozišču, ter zračni prostor v višini 7 metrov, merjeno od točke na osi vozišča.
V praksi to pomeni, da:
- da je prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali
druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost cestišča,
- zaradi preglednosti višina žive meje ne sme presegati višine 75 cm od
nivoja vozišča,
- morajo biti drevesa, ki rastejo ob omejenih cestah, obrezana tako, da je
prosta višina nad cesto najmanj 4,5 m (slika).
- mora biti po širini grmičevje ali drevje obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni, pa najmanj 1 m od roba asfalta ceste (slika).
Obenem vas opozarjamo tudi, da je prepovedano:
- po cesti vlačiti hlode, veje, skale in podobne predmete, kot tudi pluge,
brane in ostalo kmetijsko orodje ter druge dele tovora,
- na ali ob cesti nameščati ali odlagati les, opeko, odpadne in druge materiale ali predmete, ki lahko poslabšajo ali onemogočijo preglednost ceste
oziroma ovirajo ali ogrožajo promet, poškodujejo cesto ali poslabšajo njeno urejenost,
- orati v razdalji 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste
vzporedno z njo.
Komunalno stanovanjska družba d. o. o. Ajdovščina
32
Vonj po bencinu se
vrača v dolino
Novica, da se legendarni reli vrača v naše kraje in na že slavne
'rajde', je razveselila marsikaterega dirkača, ljubitelja hitrosti in
adrenalinskega privrženca.
je skupaj na celem mariborskem reliju.«
Sicer se o začetni točki dogodka
še dogovarjajo, želja pa je, da bi bila
na Lavričevem trgu: »Želim si, da bi
bilo dogajanje strnjeno v centru, s
štartom na trgu in boksi pri starem
mlinu, da bi si prav vsak lahko prišel
ogledati dirkače. Tudi otrokom je to
zelo zanimivo.« razloži Štucin.
Sobotni tekmovalni del, s pričetkom ob 8-ih, bo zajemal tri različne hitrostne preizkušnje, ki jih bodo
tekmovalne posadke prevozile po
trikrat. Vmesna postojanka bo tudi
na vipavskem placu, kjer si boste
med 40 minutnim odmorom lahko
ogledali vse avtomobile.
Rally Vipavska dolina pa želi biti
tudi dobrodelen, zato so se določili,
da izkupiček od vseh prodanih zapestnic, namenijo invalidnim otrokom v Vipavi. Poleg le teh, pa se
bodo na različnih točkah prodajale
tudi majice in kape atraktivnega izgleda, mimo katerih ne boste mogli.
Kdo bo vodil šanke in gostil zaključno prireditev, še ni znano, saj
primernega ponudnika še iščejo.
AK Ajdovščina motorsport in AK
Modri dirkač sta kluba, ki letos praznujeta 10. obletnico zelo aktivnega
delovanja in bosta s skupnimi močni poskušala zopet zagnati enkrat že
slavni in upajmo da tudi v prihodnje, rally Vipavska dolina. Njihova
želja po organizaciji tega, za Vipavsko dolino zelo pomembnega dogodka, ni nikoli zamrla, temveč je
samo čakala na nove priložnosti in
podporo. Upamo, da jim bo uspelo!
AK
Latnik 173, 26. februar 2016
Vipavska dolina
enotno na Expomegu
Od 25. do 28. februarja 2016 bo V Gorici v Italiji do nedelje poteka eden najbolj obiskanih sejmov v
naši okolici – Expomego, ki ga navadno obišče več tisoč ljudi z obeh strani meje.
Z
a slovenske razstavljalce je
ta prodajni sejem dobra priložnost za vzpostavitev ali
utrditev prodajnih poti na čezmejnem trgu, predvsem pa dobra oblika
promocije.
Na sejmu se predstavljajo različne obrtno-podjetniške dejavnosti od zunanje in notranje opreme,
gradbeništva, avtomobilskega sektorja in energetskih sistemov pa vse
do gostinstva in turističnih destinacij. Pomembnosti goriškega sejma
se zavedamo tudi turistični delavci v Vipavski dolini, zato smo letos
združili moči in pripravili enotno
predstavitev naše destinacije s posebno ureditvijo razstavnega prostora. Sejem Expomego je predvsem
priložnost za predstavitev manjših, lokalnih ponudnikov, tako da
bodo obiskovalci našega razstavnega prostora lahko spoznali, poizkusili ter kupili različne pridelke in
izdelke številnih ponudnikov Vipavske doline. Skozi štiri dni sejma
se bodo zvrstili Vinska klet Vipava
1894, Vinska klet Cultus, Domačija Koren, Vinska klet Wipach, Hiša
vin Rondič, Društvo DOLI, Kristjan
Marc, Vila Lavanda, Harmonika
Lokar, Čebelarstvo Lisjak, Posestvo
Ferjančič, Vina Štrancar, Vina Sveti Martin, Majda Vodopivec, Branka Marušič, Domačija Kodričevi,
Domače dobrote Metka, Gostilna
Štirna, Ekološka kmetija Francetovi, Domačija Kovačič, Vinogradništvo Marušič, Erika Nemec, Vinarstvo Zrzinko, Mozetič Vojko, Vina
Guštin, Frlanova kmetija, Vina
Mlečnik, Aldo Mozetič, Smodinova
kmetija, Peloz d.o.o, Gostilna Rutinca, Ivana JP d.o.o… Na voljo bo tudi
info kotiček s turističnimi informacijami o Vipavski dolini in njenih
tradicionalnih prireditvah.
Našli nas boste v Hali D, v petek,
26. februarja je sejem odprt med 15.
in 20. uro, v soboto in nedeljo pa
med 10. in 20. uro. V petek in soboto bo z nami tudi Vipavska vinska
kraljica Nataša Ferjančič.
Vabljeni, da nas obiščete, vstop je
prost.
kp
- vrtne kosilnice
- motorne kose
- motorne žage
- prekopalniki
- motorne škropilnice
- motorne škarje za živo mejo
Sebastijan Jamšek s.p. | Lože 19a, 5271 Vipava | gsm 041 890 871
GEODELA
UGODNE geodetske storitve
kontakt: Marko Breščak
tel. (041) 28-38-29
-
POLICIJA
LJ
GORIŠKA CESTA
NKBM
ELA
ABANKA
* PRIDOBITEV HIŠNE ŠTEVILKE...
Latnik • Zgornjevipavski časnik izdaja: LATNIK d.o.o., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina: • Glavni in odgovorni urednik: Marjan Krpan
Tisk: Delo TS • Tel. uredništva: 05 36 71 501 • e-mail: [email protected]
HOTEL
ZDRAVSTVENI
DOM
HUBE
* DOLOČITEV MEJE PARCELE
e-mail: [email protected]
internet: www.geodela.si
Goriška 25/a, AJDOVŠČINA
SVET
RE
ZVON
KA
* GEODETSKI NAČRT ZA PGD
GEOD
K
luba Ajdovščina Motorsport
in AK Modri dirkač sta organizatorja letošnjega relija,
ki se bo imenoval 6. rally Vipavska
dolina, saj velja kot nadaljevanje ajdovskega relija. Namesto v avgustu,
bo potekal 3. in 4. junija 2016, ko v
dolini ne bo trgatve.
Zadnji reli je bil leta 2011 speljan
s pomočjo podjetja Primorje, letos
pa so dogodek podprli občini Ajdovščina in Vipava, Zveza za avto
šport Slovenije in lokalna podjetja.
Še vedno pa so odprti za sodelovanje in pozivajo k sponzorstvo tudi
ostale.
Po nekaj letih premora bo v juniju tako lahko v zraku zopet vonjati
bencin in adrenalin.
Reli bo imel 85 kilometrov hitrostnih preizkušenj oz. okrog 200 kilometrov skupne razdalje. V središču
Ajdovščine pa je načrtovan super
special, katerega si je včasih ogledalo tudi do 10.000 obiskovalcev.
Petek dopoldan bo najprej rezerviran za verifikacijo, kar pomeni,
da posebna žirija najprej pregleda
vso dokumentacijo voznikov in sovoznikov, sledili bodo tehnični pregledi dirkalnikov ter ogled proge.
Okrog 19.00 pa se bo pričela prva
hitrostna preizkušnja, super special,
skozi Ajdovščino.
Martin Štucin, eden od organizatorjev ponosno pove: »Super special, krog speljan skozi C3 in mimo
avtobusne, na glavno cesto in nazaj
skozi krožišče, je zadnja leta obiskalo rekordno število ljudi. Da o žabeljskih 'rajdah' sploh ne govorim,
saj so znane po tem, da pride na štirih ovinkih toliko ljudi, kolikor jih
ZADNJA