Vlada sprejela Strategijo kibernetske varnosti
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: [email protected] www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 25. februar 2016 76. redna seja Vlade RS Akcijski načrt prioritetnih aktivnosti ministrstev in vladnih služb v letu 2016 Vlada RS je na današnji seji potrdila Akcijski načrt prioritetnih aktivnosti ministrstev in vladnih služb v letu 2016. Ključni cilji vlade so: • večja zaposlenost mladih; • povezovanje izobraževanja, znanosti in gospodarstva – podpora raziskavam, razvoju in inovacijam v okviru izvajanja Strategije pametne specializacije, kjer je v aktualnem programskem obdobju na razpolago 461 milijonov EUR evropskih sredstev; • še več vlaganj v turizem – namenjenih bo precej več proračunskih sredstev kot doslej: 11,2 milijona EUR na letni ravni, za nadaljevanje trenda rasti števila domačih in tujih turistov; • krajše čakalne dobe v zdravstvu; • preglednejše podeljevanje koncesij – na osnovi javnega razpisa in za določen čas; zagotavljanje učinkovitega nadzora nad izvajanjem koncesijskih pogodb; • bolj dostopna pomoč za starejše – z dokončanjem sistema dolgotrajne oskrbe in osebne asistence bo nastal celovit sistem, v katerem bodo združene vse storitve in finančni viri ter njihova učinkovitejša poraba; • transparentna poraba javnega denarja – državljani lahko že zdaj na več spletnih mestih preverijo, kam gre denar, ki ga država dobi v obliki raznih dajatev in prispevkov; NOVO: informacijska rešitev STATIST, kjer so na enem mestu zbrane informacije o oddanih javnih naročilih od leta 2013 naprej; • izboljšanje poslovnega okolja – s stabilnim javnofinančnim okoljem bo vlada še naprej skrbela za stabilno poslovno okolje ter s tem trajno gospodarsko rast - v letu 2016 naj bi ta dosegla med 1,8 in 2,3 odstotka BDP; • pravične javne dajatve – pravičnejša porazdelitev davčnega bremena med delom, potrošnjo in kapitalom – prav je, da vsi vplačujemo v sistem, iz katerega se financirajo socialni prejemki; • skrb za varnost prebivalstva; • enostavni sodni in administrativni postopki – z reformo mreže sodišč, ki bo zagotovila enakomerno obremenitev sodnikov in s tem hitrejše reševanje sodnih spisov ter enotnejšo sodno prakso; enostavnejše predlaganje davčnih obrazcev, napovedi in obračunov; • hitrejša pridobitev okoljskih dovoljenj – nov koncept, ki bo omogočil pridobitev dovoljenja za poseg v prostor na podlagi bistveno manj obsežne dokumentacije; • prehod na zeleno gospodarstvo – bo priložnost za razvoj novih zelenih tehnologij, nova delovna mesta, za promocijo in razvoj slovenskega znanja; • prenova in modernizacija cest in železnic – v proračunu za leto 2016 zagotovljenih 87 milijonov EUR, za 2017 pa 108 milijonov EUR; • priprava izgradnje drugega tira – vložena je vloga za pridobitev enotnega gradbenega dovoljenja za 2. tir Divača-Koper, objavljen pa je tudi že mednarodni javni razpis za racionalizacijo in optimizacijo projekta; izvajale se bodo tudi aktivnosti za pridobivanje sredstev s strani zainteresiranih zalednih držav in zasebnih vlagateljev; • energetska obnova stavb – v letih 2014-2020 bo v okviru Operativnega programa evropske kohezijske politike namenjenih 115 milijonov EUR nepovratnih in 50 milijonov EUR povratnih sredstev; naložbe prinašajo pomembne prihranke in širše koristi. Vlada odpravlja uklonilni zapor Vlada RS je na današnji seji določila besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1J). Novela prinaša nekaj pomembnih novosti, namenjenih pravičnejšemu obravnavanju prekrškov in kršiteljev. Vpeljuje rešitev, ki zagotavlja pogoje za izvršitev neplačanih glob od kršiteljev, ki so se do sedaj plačilu globe, kljub plačilni zmožnosti uspešno izogibali tako, da tudi prisilna izterjava ni bila uspešna, kršitelji pa pred tem niso izkoristili možnosti oziroma pravice plačila globe na obroke ali pravice do izvršitve globe z delom s splošno korist. Gre za skrajno sredstvo oziroma obliko izvršitve neplačane in neizterljive globe zoper večkratne kršitelje in kršitelje hujših prekrškov, o katerih odloča sodišče. S tem predlogom se veljavni Zakon o prekrških usklajuje tudi z odločbama Ustavnega sodišča RS o odpravi instituta uklonilnega zapora ter o ugotovitvi delne neustavnosti zaradi kršitve pravice do povračila škode S predlogom ZP-1J se na novo urejajo ali pomembno spreminjajo določeni instituti, ki bodo vplivali na sistemsko izvajanje prekrškovne zakonodaje. Rešitve, zaradi katerih ima predlog ZP-1J v določenem delu sistemsko naravo, so predvsem naslednje: • določitev sistemske podlage za uvedbo administrativnega sankcioniranja pravnih oseb na taksativno določenih področjih, ki jim je skupna stroga regulativna ureditev, • določitev pravne podlage za določanje sistemskih odstopov v uredbah za izvrševanje uredb Evropske unije (v nadaljevanju: EU), • določitev (ozko zasnovanih) izjemnih primerov, ko se domet domače prekrškovne pristojnosti širi izven teritorija Republike Slovenije, • celovita prenova instituta nadomestitve plačila globe z delom v splošno korist, • obročno plačilo globe in stroškov postopka, • uskladitev določb ZP-1 z določbami Kazenskega zakonika v zvezi z nadzorstvom (mladoletniki), • sistemska prenova instituta zastaranja pregona za prekršek, • odprava diskriminatornosti v zvezi s postopkovnimi pravicami istospolno usmerjenih oseb, • uvedba instituta napovedi zahteve za sodno varstvo zoper pisne odločbe prekrškovnih organov, izdane v hitrem postopku o prekršku, • določitev izjeme za poseg v tajnost pisem in drugih občil v primeru določenih (hujših) prekrškov, ki pomenijo kršitve ustavne prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti, nasilju ter nestrpnosti zoper ranljive skupine, • prenova instituta odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, • določitev pravne podlage za vzpostavitev enotne informacijske infrastrukture za upravljanje z evidencami prekrškovnih organov pri Ministrstvu za pravosodje. Vlada predlog zakona pošilja v državni zbor v obravnavo po rednem postopku. Vir: MP Vlada sprejela spremembe in dopolnitve Zakona o varstvu kulturne dediščine Vlada RS je sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine ter ga predložila Državnemu zboru RS v sprejetje po skrajšanem postopku. Zakon o varstvu kulturne dediščine (ZVKD) velja v evropskem okolju za sodoben in napreden zakon, ki celovito ureja varovanje materialne in žive (nesnovne) kulturne dediščine na ozemlju Republike Slovenije, uveljavlja načelo sorazmernosti med javnim interesom in pravicami lastnikov ter prenaša določila ustreznih mednarodnih konvencij in evropskih direktiv v slovenski pravni red. Predlagana novela zakona ne spreminja načel temeljnega zakona o varstvu kulturne dediščine. Spreminja pa predvsem področje žive (nesnovne) dediščine in vključuje nekatere nujne spremembe, povezane z zamenjavo pojmov »živa dediščina« in »živa mojstrovina« s pojmoma »nesnovna dediščina« in »nesnovna dediščina posebnega pomena«, z možnostjo sofinanciranja ohranjanja spomenikov žive (nesnovne) dediščine iz javnih sredstev, spremembo načina določitve pristojne organizacije za varstvo žive (nesnovne) dediščine in razglašanjem žive (nesnovne) dediščine. Poleg celovitih sprememb na področju varstva žive (nesnovne) dediščine novela vsebuje še nekaj nujnih sprememb in dopolnitev, in sicer omejuje rok veljavnosti kulturnovarstvenih pogojev in soglasij za posege v dediščino, ukinja volontersko pripravništvo na področju varstva kulturne dediščine in ureja strokovno delo na področju varstva. Poleg tega je podrobneje opredeljena tudi uporaba imena in podobe spomenika. Vir: MK Vlada sprejela Strategijo kibernetske varnosti Vlada RS je na današnji seji sprejela Strategijo kibernetske varnosti. S pomočjo strategije bo Slovenija okrepila sistem zagotavljanja kibernetske varnosti, hkrati pa to področje tudi sistemsko uredila. Okrepitev celotnega sistema je nujna zaradi vedno večjega pomena kibernetske varnosti za nemoteno delovanje sistemov, od katerih je odvisno delovanje celotne družbe. Učinkovit sistem zagotavljanja kibernetske varnosti ne more biti poceni, vendar je neprimerljivo cenejši, kot bi bilo odpravljanje posledic, ki bi lahko nastale ob varnostnih incidentih, če takega sistema ne bi bilo. Strategija vsebuje pregled obstoječega stanja na področjih, pomembnih za zagotavljanje kibernetske varnosti, opredeljuje vizijo ter zastavlja cilje. Prav tako opredeljuje področja, na katerih se bo udejanjala, in tveganja, ki nastopajo v kibernetskem prostoru. Strategija predlaga način, kako naj bo sistem zagotavljanja kibernetske varnosti organiziran, in potrebne ukrepe za uresničitev zastavljenih ciljev. Vir: MIZŠ Vlada določila besedilo novele Zakona o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga zakona o spremembi Zakona o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb in ga pošilja v obravnavo Državnemu zboru RS. Cilji predloga zakona je na podlagi sklepa Komisije za nadzor javnih financ razbremeniti računsko sodišče in odpraviti revizijo pravilnosti poslovanja PPS s strani računskega sodišča, saj sedaj veljavna ureditev, ki ureja vzajemne pokojninske sklade, tudi ne predvideva revizije pravilnosti poslovanja posameznega vzajemnega pokojninskega sklada s strani računskega sodišča. Na podlagi sklepa Komisije za nadzor javnih financ, ki je vladi predlagala, da prouči možnost sprememb ZPSPID glede obveznosti opravljanja revizij s strani Računskega sodišča ter glede na to, da sta tako Modra zavarovalnica kot upravljavec PPS kakor tudi upravljanje PPS pod nadzorom Agencije za zavarovalni nadzor, se odpravlja revizija pravilnosti poslovanja PPS s strani Računskega sodišča Republike Slovenije. Vir: MF Vlada določila besedilo Zakona o izvajanju carinske zakonodaje EU Vlada RS je na današnji redni seji določila besedilo predloga Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije in ga pošilja v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku. S 1. majem 2016 se na ravni EU začne uporabljati nova carinska zakonodaja – Carinski zakonik Unije in kar tri izvedbene oz. delegirane uredbe, zaradi česar je potrebno prilagoditi tudi nacionalno carinsko zakonodajo. Vlada je zato pripravila nov predlog Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije. Cilji predloga zakona so: • odprava administrativnih bremen, • zmanjševanje stroškov za zavezance in Finančno upravo Republike Slovenije, • pospeševanje obstoječih postopkov, • uskladitev besedila z zakonom, ki ureja finančno upravo, ter zakonom, ki ureja davčni postopek, • opredelitev pojma carinska uprava države članice iz carinske zakonodaje Unije, • preoblikovanje posameznih določb, upoštevaje elektronsko poslovanje in izmenjavo podatkov v carinskih postopkih • omogočanje uporabnikom, da na najprijaznejši način dostopajo do informacij, ki jih potrebujejo za opravljanje carinskih formalnosti pred carinskimi organi, • uskladitev kazenskih določb z novo carinsko zakonodajo. Predlog zakona prinaša poglavitne rešitve na naslednjih področjih: A. Odprava administrativnih bremen 1. Že v lanskem letu so bili v okviru prizadevanj za odpravo administrativnih bremen in deregulacije poklicev z novelo Zakona o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (ZICPES-B) opravljeni pogoji za opravljanje poslov zastopanja v carinskih postopkih, z začetkom učinkovanja te deregulacije s 1. majem letošnjega leta. S tem predlogom zakona pa se v skladu z novo EU zakonodajo ureja način usposabljanja (izobraževanja) oseb, ki sodelujejo v carinskih postopkih, kot eden izmed načinov za dokazovanje ustreznih poklicnih znanj. Ta usposabljanja so prvenstveno namenjena zlasti tistim osebam, ki želijo koristiti določene ugodnosti pri izvajanju carinskih postopkov (npr. pridobitev statusa pooblaščenega gospodarskega subjekta – AEO), možnost vključitve v ta usposabljanja pa imajo vsi sodelujoči v carinskih postopkih. 2. Gospodarski subjekti bodo lahko po novem pridobili potrdila o poreklu blaga pri Gospodarski zbornici Slovenije, Trgovinski zbornici Slovenije (kot je bilo to do zdaj) in tudi pri Finančni upravi Republike Slovenije, kar bo olajšalo postopek pridobitve tovrstnega dokazila, hkrati pa se pod določenimi pogoji omogoča tudi vnaprejšnje potrjevanje teh potrdil in s tem poenostavitve njihove pridobitve za gospodarske subjekte. 3. Poenostavitve pri vročanju dokumentov pri izvajanju carinske zakonodaje. Na podlagi tega zakona se bodo tako vsi dokumenti praviloma vročali elektronsko, z uporabo elektronskega sistema v skladu s carinsko zakonodajo Unije ali v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek. Dodatno pa bo na zahtevo strank v enostavnih zadevah, v katerih carinski organ ugodi strankini zahtevi, mogoče dokumente vročati po elektronski pošti, kar bo zelo poenostavilo in pospešilo obstoječe postopke. 4. V okviru pogojev za poslovanje v prostih conah predlog zakona odpravlja obveznost predložitve obsežne gradbene dokumentacije, določene s predpisi o urejanju prostora in graditvi objektov, za posege v prostor ali gradnjo objektov v prosti coni, s čimer se stranke razbremenjuje stroškov v zvezi s predložitvijo te dokumentacije. B. Druge bistvene novosti v predlogu zakona glede na veljavno nacionalno carinsko zakonodajo 1. Elektronsko poslovanje s carinskim organom ureja že carinska zakonodaja Unije. S predlogom se daje pooblastilo za sprejem podzakonskega akta, s katerim se določi podrobnejše pogoje in način za elektronsko poslovanje s carinskimi organi. 2. Uskladitev podatkov v carinski deklaraciji zaradi pospešitve postopka, kadar se v celoti ugodi strankini zahtevi, lahko carinski organ pod določenimi pogoji izda odločbo o uskladitvi podatkov v carinski deklaraciji v skrajšanem ugotovitvenem postopku na obrazcu. 3. Carinski dolg: Glede določitve roka za plačilo zneska dajatev je upoštevan najdaljši rok, ki ga omogoča Uredba o carinskem zakoniku Unije za plačilo dajatev (10 dni). 4. Prenova določb glede prekrškov: zmanjšanje števila predpisanih prekrškov; znižanje najvišje predpisanih zneskov glob za določene subjekte, po drugi strani pa zvišanje praga za določitev prekrška, katerih narava je posebno huda Zaradi vsega navedenega predlog zakona štejemo kot še en zakonodajni predlog v nizu ukrepov odprave administrativnih ovir in poenostavitve postopkov, ki smo jih že predložili Državnemu zboru v lanskem letu in še sledijo tudi v letošnjem letu v skladu s Programom dela vlade. Vir: MF Vlada izdala Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016 Vlada RS je izdala Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2016 vključuje vsebinske spremembe v zvezi z ukrepi kmetijske politike, ki izhajajo iz nacionalnih predpisov in sprememb predpisov EU. Določa enotno ureditev postopkov za uveljavljanje shem neposrednih plačil, ukrepa kmetijsko okoljsko podnebna plačila (KOPOP), ukrepa ekološko kmetovanje (EK), ukrepa OMD in ukrepa dobrobit živali za prašiče ter govedo. Uredba določa natančnejše postopke v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom (IAKS) ter podrobna pravila o navzkrižni skladnosti. Vključuje postopke za izvedbo ukrepov kmetijske politike vključno s kontrolami in upravnimi kaznimi, določa postopke oddaje vlog in zahtevkov, upravne preglede in preglede na kraju samem ter upravne kazni za neposredna plačila in ukrepe programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020: KOPOP, EK, OMD in dobrobit živali. V uredbi so dodane tudi določbe v zvezi z okoljsko občutljivim trajnim travinjem (OOTT), kdaj zemljišče pridobi status OOTT, kako in kdaj je o tem obveščen upravičenec ter kakšna je dopustna toleranca za površine OOTT v zaporednih letih. Zbirna vloga se izpolnjuje in vlaga na elektronski način in zajema vloge za vse sheme neposrednih plačil, vključno z vlogo za dodelitev plačilnih pravic iz nacionalne rezerve in zahtevke za ukrepe KOPOP, EK, OMD in dobrobit živali. Rok za vnos zbirnih vlog je od 29. 2. do 6. 5. 2016. Sledi 25 dni, ko je do 31. 5. možna »pozna predložitev« zbirne vloge, ki pa ima za posledico znižanje plačil in sicer pri plačilnih pravicah dodeljenih iz nacionalne rezerve 3 %, pri ostalih plačilih pa 1 % na vsak delovni dan zamude. Zbirno vlogo so dolžni oddati vsi upravičenci, ki uveljavljajo kakršnekoli ukrepe kmetijske politike. Upravičenec lahko zbirno vlogo vloži sam ali pa za elektronsko izpolnjevanje in vložitev zbirne vloge pooblasti osebo, zaposleno v javni službi kmetijskega svetovanja. V tem primeru upravičenec plača stroške izpolnitve in vložitve zbirne vloge v višini 15,70 eura na vsakih začetih 30 minut vnosa. Vse potrebne informacije upravičenci najdejo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja pod »Zbirna vloga 2016… od A do Ž«. Za leto 2016 je v uredbi dodana tudi izjemna okoliščina za primer onemogočene redne rabe kmetijskih površin v obmejnem območju ob državni meji, če je potrebna uporaba teh zemljišč v skladu z zakonom, ki ureja nadzor državne meje. Kot dokazilo za navedeno izjemno okoliščino se bodo upoštevali podatki ministrstva pristojnega za notranje zadeve. Vir: MKGP Vlada izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali iz PRP 2014–2020 Vlada RS je izdala Uredbo o ukrepu dobrobit živali iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 v letu 2016. Uredba o ukrepu dobrobit živali iz PRP 2014 - 2020 v letu 2016 je opredeljevala vsebino in izvedbo ukrepa dobrobit živali (DŽ) le za prašiče. S sprejetjem nove Uredbe pa se je v ukrep DŽ vključilo tudi govedo in sicer z določitvijo vstopnih pogojev, trajanja obveznosti, zahteve glede paše goveda in pogojev za izpolnjevanje le-te ter podrobnejših izvedbenih pravil v zvezi s kontrolami ter sistemom znižanj in izključitev. Z novo uredbo se razveljavlja obstoječa uredba. Vir: MKGP Vlada izdala Uredbo o ukrepih KOPOP, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP 2014–2020 Vlada RS je izdala Uredbo o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Uredbo, ki je bila sprejeta in je začela veljati v mesecu februarju 2015 je bilo zaradi prvih sprememb Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (PRP 2014–2020), ki se nanašajo na ukrep kmetijsko-okoljska-podnebna plačila (KOPOP) in ukrep ekološko kmetovanje (ukrep EK) potrebno spremeniti in dopolniti. Nova uredba se nanaša na obdobje 2016–2020. Obstoječa uredba z dnem uveljavitve nove uredbe preneha veljati, uporablja pa se za zahtevke za ukrepa KOPOP in EK, ki so jih upravičenci vložili za leto 2015. Prav tako se zahtevki za ukrepa KOPOP in EK, ki so bili vloženi na podlagi obstoječe uredbe, dokončajo na podlagi obstoječe uredbe. Upravičencem, ki so petletno obveznost za izvajanje ukrepa KOPOP oziroma ukrepa EK prevzeli na podlagi obstoječe uredbe, se zaradi sprememb PRP 2014–2020 te obveznosti v skladu z drugim odstavkom 14. člena Uredbe 807/2014/EU z letom 2016 prilagodijo. Upravičenci za preostali čas trajanja prevzete obveznosti za zahteve, ki so se spremenile in dopolnile, izvajajo prilagojeno obveznost. Tako kot obstoječa uredba tudi nova Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz PRP 2014–2020 določa upravičence, pogoje, ukrepe in višino plačil za posamezne ukrepe v letih 2016–2020. Tudi v skladu z novo uredbo se izvajajo naslednji ukrepi razvoja podeželja iz PRP 2014–2020: ukrep KOPOP, ukrep EK in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami. Ob upoštevanju prvih sprememb PRP 2014–2020 nova uredba povzema spremembe in dopolnitve zahtev v okviru posameznih operacij ukrepa KOPOP in ukrepa EK, vključuje pa tudi nekatere tehnične popravke pri posameznih členih. S tehničnimi popravki so iste vsebine kot so določene že v obstoječi uredbi v novi uredbi zapisane tako, da so bolj razumljive za upravičence, kar prispeva k lažjemu in boljšemu izvajanju ukrepov ter posledičnemu zmanjševanju stopnje napake. Vir: MKGP Vlada sprejela mnenje glede Zakona o spremembah Zakona o prijavi prebivališča Vlada RS je na današnji seji sprejela mnenje glede Zakona o spremembah Zakona o prijavi prebivališča, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Vlada Republike Slovenije sicer ne nasprotuje predlogu za znižanje glob za prekrške, storjene z opustitvijo prijavno-odjavne obveznosti, saj tudi sama pripravlja spremembe zakonodaje na tem področju. V normativnem delovnem programu Vlade RS je namreč za leto 2016 uvrstila povsem nov Zakon o prijavi prebivališča, katerega osnutek predvideva za posamezne prekrške tudi za polovico nižje globe v primerjavi z globami, predpisanimi v veljavnem Zakonu o prijavi prebivališča (ZPPreb). Predlog novega zakona določa globe za prekrške sorazmerno glede na težo prekrška, predlagane globe pa so tako nižje od veljavnih, saj so te za posamezne prekrške glede na njihove posledice, nesorazmerno visoke. Vlada Republike Slovenije meni, da tako občutno nižanje glob, kot jih predvideva Predlog zakona o spremembah zakona o prijavi prebivališča, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, ne bi dosegel preventivnega učinka zagrožene sankcije. Na upravnih enotah je bilo namreč v zadnjih petih letih uvedenih v povprečju 13.190 postopkov ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ki so posledica opustitve obveznosti prijave oziroma spremembe ali odjave prebivališča s strani posameznikov. Na naslov prebivališča je namreč vezanih veliko pravic, zato se v praksi pogosto dogaja, da posamezniki zlorabljajo institut prijave prebivališča, tako da prijavljajo prebivališča na naslovih, kjer dejansko ne prebivajo, stanodajalci pa zlasti opuščajo prijavo gostov zaradi pridobitve finančnih koristi. Posledično so podatki v registru prebivalstva nepravilni, letno pa se povečuje tudi število postopkov ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča, ki jih vodijo upravne enote. Namen ZPPreb, ki je v zagotavljanju točne evidence stanja, gibanja in nastanitve posameznikov, kar terja javni interes, tako ni dosežen. V zvezi s predlogom, da je za točnost podatkov, ki se vpisujejo v evidenco gostov, odgovoren stanodajalec oziroma oseba, ki je pooblaščena za evidentiranje podatkov v evidenco gostov, kolikor stanodajalec dokaže, da je storil vse potrebno, da se v evidenco gostov vpisujejo podatki, kot izhajajo iz javne listine, Vlada Republike Slovenije ugotavlja, da iz obrazložitve predlagane določbe ni razvidna opredelitev pojma "vse potrebno", da se v evidenco gostov vpisujejo podatki, kot izhajajo iz javne listine. Če je težava zgolj v zapisu šumnikov, kot je v navedenem primeru, ki ga predlagatelji izpostavljajo kot podlago za spremembo ZPPreb, Vlada Republike Slovenije pojasnjuje, da mora program, ki ga stanodajalec uporablja za prijavo gosta, na podlagi Pravilnika o izvrševanju zakona o prijavi prebivališča izpolnjevati Karakteristike prenosa podatkov o prijavah hotelskih gostov v elektronski obliki. Od pravilnosti vnosa podatkov o gostu v evidenco je odvisna pravilna uparitev podatkov z bazami iskanih oseb (vidik varnosti). Glede črtanja določbe o neobveznosti prijave začasnega prebivališča za posameznike, ki se kot državljani, ki jim je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, nastanijo v objektih organizacij, ki izvajajo nadomestno civilno službo ali usposabljanje, Vlada RS pojasnjuje, da je v letu 2003 sicer prišlo do opustitve izvajanja posameznih sestavin vojaške dolžnosti v miru, ki pa se lahko v primeru povečane nevarnosti napada na državo oziroma neposredni vojni nevarnosti ali ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja ponovno uvedejo. Zato črtanje posameznih normativnih rešitev, ki so vezane na trenutno suspendirane inštitute vojaške dolžnosti, ni smiselno. Vlada Republike Slovenije meni, da Predlog zakona o spremembah zakona o prijavi prebivališča, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Vir: MNZ Zavrženje zahteve za podaljšanje koncesij za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na dimnikarskih območjih Brezovica in Moravče Vlada RS je izdala sklep, s katerim se zavrže zahteva za podaljšanje koncesije za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom: • • na dimnikarskem območju Brezovica podjetniku Dimnikarstvo-meritve emisij Kasim Alić s. p., Ljubljana, na dimnikarskem območju Moravče podjetniku Dimnikarstvo-meritve emisij Kasim Alić s. p., Ljubljana. Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu okolja lahko podaljšanje koncesije zahteva le koncesionar, ki je imel sklenjeno koncesijsko pogodbo za posamezno dimnikarsko območje. V okviru predhodnega postopka je bilo ugotovljeno, da zahteve za podaljšanje koncesije ni vložila upravičena oseba. Po vpogledu v Poslovni register Slovenije (AJPES) je ministrstvo ugotovilo, da je bil podjetnik DIMNIKARSTVO-MERITVE EMISIJ KASIM ALIĆ s.p., dne 31.12.2015 izbrisan iz Poslovnega registra. Vir: MOP Odločba o prenehanju koncesijske pogodbe za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe na dimnikarskem območju Ig Vlada RS je izdala odločbo, s katero koncesijska pogodba, sklenjena dne 9. 8. 2010 s podjetnikom DIMNIKARSTVO-MERITVE EMISIJ KASIM ALIČ s.p., za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Ig, dne 1. 1. 2016 v celoti preneha zaradi prenehanja koncesionarja. Po vpogledu v Poslovni register Slovenije (AJPES) je ministrstvo ugotovilo, da je bil podjetnik DIMNIKARSTVO-MERITVE EMISIJ KASIM ALIĆ s.p., dne 31.12. 2015 izbrisan iz Poslovnega registra. Vir: MOP Vlada sprejela sklep, da z družbo SŽ – Infrastruktura, d.o.o., sklene Pogodbo o opravljanju storitev upravljavca javne železniške infrastrukture za obdobje 2016-2020 Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da z družbo SŽ – Infrastruktura, d.o.o., sklene Pogodbo o opravljanju storitev upravljavca javne železniške infrastrukture za obdobje 20162020. Za podpis pogodbe je pooblastila dr. Petra Gašperšiča, ministra za infrastrukturo. Sredstva za izvrševanje pogodbenih obveznosti se zagotavljajo v okviru finančnega načrta Direkcije RS za infrastrukturo. S pogodbo se opredeljujejo naloge obveznih gospodarskih javnih služb (OGJS) in drugih nalog upravljavca na železniškem področju za prihodnjih pet let na javni železniški infrastrukturi in sicer redna vzdrževalna dela, zamenjave v okviru vzdrževanja, obnove, vodenja prometa, izvajanje oziroma organiziranje vzdrževalnih del na železniških potniških postajah in postajališčih. Pogodba vsebuje tudi pogoje glede izplačila spodbud, kot to določa veljavni Zakon o železniškem prometu. Storitve po tej pogodbi se financirajo iz proračunskih sredstev Republike Slovenije, prihodkov iz naslova pobrane uporabnine in drugih virov, določenih z veljavnimi predpisi. Vir: MzI Vlada sprejela besedilo zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Ig Vlada RS je na današnji seji sprejela besedilo zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Občini Ig ter zahtevo poslala Ustavnemu sodišču RS v obravnavo. Sporne dele javnih poti je Občina Ig kategorizirala na podlagi Zakona o cestah v nasprotju z določbami Zakona o cestah, iz katerih izhaja,da občina lahko kategorizira kot občinske javne ceste le ceste, ki so v lasti občine in potekajo po zemljiščih v lasti občine. Ministrstvo za infrastrukturo je Občino Ig opozorilo na ugotovljeno neskladnost z ustavo in zakonom ter jo pozvalo, da ugotovljeno neskladnost odpravi v treh mesecih. Občina je odgovorila, da je začela postopek izločitve dela kategorizirane občinske ceste – Ponirkove ulice, ki poteka po zasebnem zemljišču parc. št. 409/10 in parc. št. 409/26, obe k. o. 1700 – Ig, ter da bo predlog izločitve in posledično popravek odloka obravnaval občinski svet. Občini Ig v njenem drugem odgovoru ni uspelo dokazati, da je ugotovljeno neskladnost odpravila, zato je Ministrstvo za infrastrukturo vladi predlagalo, da pred Ustavnim sodiščem RS zahteva začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka. Vir: MzI Vlada se je seznanila z informacijo o podpisu Pisma o nameri o vzpostavitvi enajstega železniškega tovornega koridorja oz. Jantarnega koridorja Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o nameravanem podpisu Pisma o nameri o vzpostavitvi železniškega tovornega koridorja št. 11 - Jantarni koridor in pooblastila ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča za podpis Pisma o nameri. Pismo o nameri o vzpostavitvi železniškega tovornega koridorja št. 11 – Jantarni koridor (v nadaljevanju Pismo o nameri) je skupen dokument ministrstev pristojnih za promet držav Republike Poljske, Slovaške republike, Madžarske in Republike Slovenije, s katerim omenjene države poudarjajo pomen tovornega železniškega koridorja na večinskem poteku zgodovinske Jantarne poti (v nadaljevanju koridor). Partnerice v tem pismu o nameri se zavedajo pomembnosti železniškega tovornega koridorja vzpostavljenega skladno z Uredbo EU za razvoj kakovostnih storitev železniškega tovornega prometa. Še posebej pa je pomembna njegova vzpostavitev v postopku načrtovane revizije omenjene uredbe, saj bo mogoče pravočasno vzpostavljen koridor vključiti med ostale koridorje. V Pismu o nameri ministri podpisniki poudarjajo razvoj kakovostnih storitev železniškega tovornega prometa na poteku med Luko Koper kot jadranskim pristaniščem z njegovim gospodarskim zaledjem v zahodni madžarski in v poteku preko zahodne madžarske s slovaškimi in poljskimi industrijskimi centri. Ob omenjenem je seveda pomembna tudi povezava s kakovostnimi storitvami železniškega tovornega prometa v povezavi s sosednjimi državami kot je to Terespol na poljsko – beloruski meji in Kelebijo na madžarsko – srbski meji. Vir: MzI Vlada o predlogu spremenjene Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju Vlada RS je izdala Uredbo o spremembi Uredbe o spremembi in dopolnitvi Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju in jo objavi v Uradnem listu RS. Na podlagi veljavne Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju se v letu 2016 na stanje 1. marca 2016 preverjajo podrobnejši kriteriji, na podlagi katerih se izvedejo nove uvrstitve delovnih mest direktorjev v plačne razrede, ki bi veljale s 1. aprilom 2016. To pomeni, da bi se direktorjem v javnem sektorju plače spremenile (enim zvišale, drugim znižale) 1. aprila 2016, torej že pred predvideno odpravo sistemskih pomanjkljivosti veljavne ureditve plač direktorjev. Vlada je namreč na seji 17. junija 2015 sprejela izhodišča za izboljšave plačnega sistema javnega sektorja, ki vključujejo odpravo sistemskih pomanjkljivosti tega sistema ter odpravo anomalij glede vrednotenja delovnih mest in nazivov, tudi za plačno skupino B, torej direktorje, ravnatelje in tajnike, poleg tega pa je bil med vlado in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja sklenjen Dogovor o ukrepih na področju stroškov dela in drugih ukrepih v javnem sektorju za leto 2016. Dogovor v V. točki predvideva odpravo anomalij plačnega sistema javnega sektorja glede vrednotenja delovnih mest in nazivov na podlagi koncepta odprave teh anomalij, ki je bil sprejet na seji pogajalske skupine, dne 03. 02. 2016 in določa, da se anomalije v vseh plačnih skupinah odpravijo hkrati. Glede na to, da se postopek odprave anomalij v drugih plačnih skupinah še ni izvedel in glede na koncept odprave anomalij, ki določa, da se le-te odpravijo hkrati v vseh plačnih skupinah (tako za direktorje kot druge javne uslužbence) je treba ponovno pripraviti spremembo veljavne Uredbe o plačah direktorjev v javnem sektorju, s katero bi prestavili rok ponovnega preverjanja podrobnejših kriterijev in uvrstitve v plačne razrede po trenutno veljavni uredbi. Ponovna sprememba datuma preverjanja podrobnejših kriterijev (po novem s 1. januarjem 2017) ter uvrščanja delovnih mest direktorjev v plačne razrede (po novem s 1. februarjem 2017) je torej predlagana zato, da bi se v plače direktorjev v javnem sektorju poseglo že na podlagi nove uredbe, s katero naj bi bile, upoštevaje že sprejeta izhodišča vlade, dogovor in koncept odprave anomalij, odpravljene tako sistemske pomanjkljivosti glede urejanja plač direktorjev, pa tudi anomalije glede uvrščanja v plačne razrede. Ob tem pa je možno predvidevati, da se bodo v tem obdobju pričele odpravljati anomalije tudi v drugih plačnih skupinah. Vir: MJU Vlada o odgovoru na dopis Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice za poslovanje z nepremičninami Vlada RS je sprejela odgovor na dopis Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice za poslovanje z nepremičninami v zvezi z vključevanjem stroke v postopke sprejemanja oziroma spreminjanja področne zakonodaje. V dopisu opozarjajo na nevključevanje oziroma premajhno vključevanje stroke v postopke priprave predpisov ter na odsotnost dialoga med deležniki, kar posledično pomeni, da predpisi v končni fazi vsebujejo sporne ali neustrezne rešitve. Pozivajo tudi k doslednejšemu spoštovanju dialoga z gospodarstvom. Vlada Republike Slovenije soglaša s pobudo Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice za poslovanje z nepremičninami iz katere izhaja pomembnost sodelovanja strokovne in zainteresirane javnosti pri pripravi predpisov, saj se tudi sama zaveda da so dobro pripravljeni predpisi pomemben element pravne države, pri čemer je sodelovanje javnosti ključnega pomena. Ravno zaradi tega zavedanja, Vlada Republike Slovenije na tem področju izvaja številne aktivnosti. -Resolucija o normativni dejavnosti nam omogoča načine, s katerimi je možno povečati kakovost predpisov, in sicer s presojo učinkov predpisov, sodelovanje z javnostjo, odpravo administrativnih ovir, predložitvijo osnutkov podzakonskih aktov, ipd. Resolucija, ki jo je Državni zbor sprejel 19. 11. 2009, predstavlja osnovo za pripravo predpisov in določa tudi minimalne standarde sodelovanja javnosti pri sprejemanju predpisov. Resolucija strukturira logične korake in podaja smernice, kako pristopiti k pripravi politike oziroma predpisa, pri čemer je potrebno upoštevati načela in minimalne standarde vključevanja zainteresirane javnosti. -Sodelovanje z javnostjo poteka tudi preko glavnega komunikacijskega orodja »informacijska podpora postopkov priprave predpisov (IPP)« in predstavlja sistem, ki omogoča pokrivanje vseh bistvenih korakov v postopku sprejemanja predpisov in enotno poslovanje na vseh resorjih, ki so vključeni v postopek priprave in sprejemanja predpisov (vsa ministrstva in vladne službe, Generalni sekretariat Vlade RS ter Uradni list RS). Velik poudarek komunikacijskega orodja IPP je namenjen tudi večjemu vključevanju prispevka zainteresirane javnosti k vsebinam predpisov. -E-demokracija omogoča enostavno spremljanje veljavnih predpisov, kot tudi predpisov v postopku nastajanja na enem mestu, kar je za uporabnike izrednega pomena. E-demokracija predstavlja tako enotno stičišče za demokratično, posvetovalno in interaktivno izmenjavo mnenj in predlogov. -Ministrstvo za javno upravo je v prvi polvici leta 2015 v sodelovanju z vsemi udeleženci, ki sodelujejo v procesu priprave predpisov (med drugim tudi iz gospodarstva – GZS, OZS, itd.) izvedlo projekt »Krepitev usposobljenosti za izvajanje presoje učinkov predpisov ter vključevanja javnosti v pripravo in izvajanje politik«. - Pomemben rezultat sodelovanja Ministrstva za javno upravo in Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) predstavljajo v februarju 2015 izdane vladne Smernice za vključevanje javnosti v pripravo predpisov, ki so bile nato nadgrajene še s priročnikom. Ob smernicah je nastala tudi brošura Vključujte javnost v sprejemanje odločitev. Dodatno je CNVOS za Ministrstvo za javno upravo pripravil tudi obsežno mednarodno analizo pravnega okvirja za vključevanje javnosti v pripravo predpisov, v kateri je podrobno analizirana zakonodaja 22 držav, na podlagi česar so se izdelala priporočila za normativne izboljšave v Sloveniji. - Z izidom novega Priročnika za načrtovanje in izvajanje posvetovalnih procesov in z nacionalno konferenco za javno upravo Sodelovanje z javnostjo - Pot do dobrega predpisa se je maja 2015 zaključil polletni projekt sodelovanja Ministrstva za javno upravo in CNVOS na temo krepitve sodelovanja z javnostmi pri pripravi predpisov in drugih strateških in političnih dokumentov. Vlada Republike Slovenije se zaveda, da je za državo eno pomembnejših področij ravno politika priprave boljših predpisov, ki s svojimi načeli postavlja državo v odgovoren položaj, tako do državljanov kot do gospodarstva, zato soglaša s pobudo Gospodarske zbornice Slovenije – Zbornice za poslovanje z nepremičninami. Hkrati pa Vlada RS teži k pospešenemu urejanju vseh vprašanj povezanih z boljšim sodelovanjem strokovne in zainteresirane javnosti pri pripravi predpisov, ki mora biti izhodišče in temeljna usmeritev nadaljnjega zakonodajnega dela. V letu 2015 in 2016 je Vlada Republike Slovenije posebno pozornost usmerila v pripravo t.i. epredpisov, katerih osrednji cilj je boljša priprava predpisov z vključitvijo elektronskih modulov, presoje učinkov. V sodelovanju z posameznimi resorji bo s 1. junijem 2016 uvedena presoja učinkov na mikro, majhno in srednje gospodarstvo s tako imenovanim MSP testom. Nadzorni organ za presojo učinkov na gospodarstvo bo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Aplikacija, ki bo v določenem delu dosegljiva tudi zainteresirani javnosti je izdelana in je v fazi testnega obdobja. Sledi integracija v sistem modularnega okolja za elektronsko pripravo dokumentov (MOPED), ki ga vzpostavlja Služba Vlade RS za zakonodajo. Začetek obvezne uporabe presoje učinkov na gospodarstvo za vsak zakon v rednem postopku sprejemanja je zastavljena od junija 2016 naprej. Prav tako je Ministrstvo za javno upravo med drugim prenovilo spletni portal STOPbirokraciji, ki je namenjen posredovanju pobud, predlogov za poenostavitve s strani poslovnih subjektov in državljanov. Pogosto se prav na osnovi pobud, ki jih uporabniki posredujejo na portal, sproži reševanje konkretnega problema, kar posledično pomeni tudi boljšo zakonodajo. Vsak prejeti predlog najprej pregleda strokovna ekipa in ga po preučitvi posreduje v reševanje pristojnim resorjem. Določeni predlogi, prejeti preko omenjenega portala, so tudi uvrščeni v Enotno zbirko ukrepov v obliki ukrepov z določenim datumom za izvedbo in odgovornim resorjem za uresničitev ukrepov oziroma konkretnih predlogov. Vlada Republike Slovenije se zaveda, da za doseganje cilja učinkovite javne uprave in dviga konkurenčnosti slovenskega gospodarstva potrebujemo stabilno zakonodajno in poslovno okolje, ki bo privlačno tako za domače in tuje investitorje. Zaradi tega bo v prihodnosti še večjo pozornost namenjena sprejemanju boljših predpisov, tudi v sodelovanju z predstavniki gospodarstva. Vir: MJU Vlada o ukrepih iz akcijskega načrta izvedbe Strategije razvoja javne uprave 2015-2020 Vlada RS se je seznanila s Poročilom o izvedbi ukrepov iz Dvoletnega akcijskega načrta izvedbe Strategije razvoja javne uprave 2015–2020 za obdobje 2015–2016, stanje na dan 31. 12. 2015. Na osnovi sprejete Strategije razvoja javne uprave 2015–2020 (SJU2020) je bil sprejet Dvoletni akcijski načrt izvedbe Strategije razvoja javne uprave za obdobje od 2015 do 2016. Imenovana je bila tudi operativna delovna skupina za spremljanje in vrednotenje SJU 2020, ki je pripravila poročilo o izvedbi ukrepov iz Dvoletnega akcijskega načrta izvedbe Strategije razvoja javne uprave 2015–2020 za obdobje 2015–2016, stanje na dan 31. 12. 2015. Strateška skupina za spremljanje in vrednotenje SJU 2020 je poročilo obravnavala in potrdila na dopisni seji, ki je potekala med 2. 2. 2016 in 9. 2. 2016. (Strateška skupina mora, dvakrat letno poročati Vladi Republike Slovenije o izvedenih aktivnostih, vezanih na sprejeto SJU 2020). Izvajanje ukrepov iz Dvoletnega akcijskega načrta izvedbe Strategije razvoja javne uprave 2015–2020 je bilo v letu 2015 uspešno, glede na to, da sofinanciranje projektov Evropskega socialnega sklada v obdobju 2014-2020 še ni bilo sproščeno oz. odobreno. Na uspešnost izvajanja kaže dejstvo, da bilo nekaj ukrepov že popolnoma izvedenih, za vse ostale pa so izdelani podrobni projektni načrti. V procesu priprave projektnih načrtov, kjer se je definirala tudi natančna časovnica aktivnosti, ki je upoštevala razpoložljivost vseh virov, je bilo ugotovljeno, da je potrebna in smiselna sprememba obstoječega akcijskega načrta. Prenovljen akcijski načrt bo pripravljen za leti 2016 in 2017, Vladi RS pa bo v sprejem predložen do konca meseca marca 2016. Vir: MJU Vlada o vmesnem poročilu o izvajanju Programa ukrepov Vlade – Ničelna toleranca do korupcije Vlada RS je na današnji seji sprejela Drugo vmesno poročilo o izvajanju Programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije za obdobje 2015-2016 – Ničelna toleranca do korupcije. O izvajanju ukrepov je Ministrstvo za javno upravo na osnovi poročil posameznih ministrstev pripravilo že drugo skupno polletno poročilo ( prvo poročilo je bilo sprejeto avgusta 2015). - V letu 2015 je Policija nadaljevala s prioriteto dela na področju gospodarske kriminalitete v povezavi z odkrivanjem in preiskovanjem kaznivih dejanj pri sklepanju bančnih poslov. V času od 1. 1. 2013 do 31. 12. 2015 je bilo zaznanih 227 vseh sumov kaznivih dejanj s področja bančnega poslovanja, kjer so osumljene predvsem odgovorne osebe bank zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Ugotovljena premoženjska škoda zaznanih sumov znaša 777,3 mio EUR. - Julija 2015 so bile z velikim političnim konsenzom sprejete tudi spremembe in dopolnitve Kazenskega zakonika. Ključna novost, ki jo prinaša novela, je dvig predpisanih zapornih kazni za družbeno skrajno nevarna in kompleksna korupcijska kazniva dejanja zoper gospodarstvo in zoper uradno dolžnost, in sicer tako, da zdaj prehajajo v pristojnost okrožnih sodišč, kjer ne sodijo zgolj sodniki posamezniki. Odločnejši in učinkovitejši odziv države bo na tem področju zagotovljen tudi s pripravo ukrepov za bolj učinkovito hrambo in upravljanje z zaseženim premoženjem po Zakonu o kazenskem postopku in Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. - Kar zadeva pripravo predloga zakonodajnih sprememb na področju integritete in preprečevanja korupcije je bila v drugi polovici leta 2015 aktivna medresorska delovna skupina, sestavljena iz predstavnikov MJU, MP, MNZ in KPK, ki jo je ustanovil minister za javno upravo v marcu 2015. Delovna skupina je v začetku meseca julija 2015 pripravila Vmesno poročilo delovne skupine za pripravo osnutka sprememb in dopolnitev Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki vsebuje Pregled problematičnih sklopov ZIntPK z oceno ter z obrazložitvijo potrebnih sprememb in dopolnitev ZintPK po vsebinskih sklopih. V zvezi s tem so bili ključni deležniki, kot so Transparency International Slovenija, Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij, Združenje lobistov Slovenije in Inštitut za ustavno pravo v juliju 2015 pozvani k podaji pisnih mnenj, pripomb in dodatnih predlogov. Prav tako je bil v mesecu oktobru 2015 organiziran in izveden strokovni posvet. V drugi polovici meseca februarja 2016 medresorska delovna skupina zaključuje svoje delo ter oblikuje besedilo osnutka novele ZIntPK, ta pa bo s strani Ministrstva za javno upravo skladno z Normativnim programom dela vlade 2016 posredovan v javno razpravo predvidoma v marcu 2016. - Decembra 2015 je bila v zvezi z ukrepom »zakonodajna sled« sprejeta novela ZDIJZ-E, ki po novem določa, da bo moral organ ob javni objavi predloga predpisa ali splošnega akta za izvrševanje javnih pooblastil objaviti na spletu tudi podatke o zunanjem strokovnjaku, ki je sodeloval pri pripravi predpisa. Z novelo ZDIJZ-E se obveznost proaktivne transparentnosti poleg javnih naročil razširja tudi na javne razpise. - Decembra 2015 je Vlada Republike Slovenije sprejela Kodeks etike za funkcionarje vlade in ministrstev. Kodeks upošteva in se zgleduje po kodeksih za funkcionarje v drugih državah in na kodekse drugih poklicev in stanovskih združenj v Sloveniji. - Decembra 2015 je bila sprejeta novela ZUKSB. Osnovno vodilo pri pripravi novele Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) je bilo v razjasnitvi položaja in pristojnosti DUTB. Novela tako razjasnjuje, katere pravne posle lahko DUTB sklepa in kaj sodi v njeno dejavnost. V izogib dvomom se kot dejavnost in cilj delovanja DUTB določa tudi prestrukturiranje podjetij. S spremembami se zlasti želi doseči večjo transparentnost delovanja DUTB ter omogočiti DUTB več orodij za uspešno sodelovanje pri finančnem in poslovnem prestrukturiranju podjetij. Novela ZUKSB sledi tudi Koalicijskemu sporazumu o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014-2018. V njem je navedeno, da se »odgovornost za izvedbo preiskave bančne luknje prenese iz DUTB na Banko Slovenije ter v primeru suma kaznivih dejanj na pristojne organe pregona«. - Večja transparentnost je bila zasledovana tudi pri pripravi novega Zakona o javnem naročanju ZJN3. Novi zakon o javnem naročanju ureja novo obveznost za evidenčna naročila, kjer bo potrebno enkrat letno objaviti ne zgolj statistične podatke, temveč za vse pogodbe nad 10.000 EUR tudi komu so bile oddane, kaj je predmet in za kakšen denar. Prav tako se bodo po novem na portalu objavljale tudi vse odločitve o oddaji naročila in obvestila o spremembah pogodb po njeni sklenitvi. Pomemben projekt za povečanje transparentnosti na področju javnega naročanja predstavlja tudi informacijska rešitev STATIST, ki je od konca meseca januarja 2016 na voljo širši javnosti in zagotavlja celovito, neposredno in posodobljeno objavo podatkov o oddanih javnih naročilih v Republiki Sloveniji. V STATIST-u so na enem mestu zbrane informacije o oddanih javnih naročilih od 1. 1. 2013 naprej, ki jih vsak uporabnik lahko pregleduje po različnih parametrih. Glede na aktualni indeks zaznave korupcije mednarodne nevladne organizacije Transparency International je bila Slovenija v letu 2015 uvrščena na 35. mesto, in sicer z oceno 60, kar je štiri mesta višje kot leto prej in kaže, da si je država na tem področju postavila prave smernice in cilje, potrebno pa je odločno izvajanje ukrepov iz programa in drugih nalog, ki bodo pripomogle k izpolnitvi zastavljenih ciljev na tem področju. Vir: MJU Lipici turizem državna pomoč za prestrukturiranje v višini 200.000 evrov subvencije Vlada RS je danes na redni seji sprejela sklep, da se gospodarski družbi Lipica turizem, d. o. o., dodeli državna pomoč za prestrukturiranje po pravilu »de minimis« v obliki subvencije v višini 200.000,00 evrov. Sredstva v ta namen se prerazporedijo iz PP 173210 na PP 233810. Družba Lipica turizem, d. o. o., je na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podala vlogo za odobritev pomoči po pravilu »de minimis« za tekoče poslovanje podjetja. Strokovna medresorska komisija je vlogo proučila in izdala sklep, v katerem Vladi RS predlaga odobritev državne pomoči. Družba Lipica turizem, d. o. o., je insolventna in potrebuje premostitvena sredstva za poplačilo plač za meseca november in december 2015 in delno poplačilo dobaviteljev. Prestrukturiranje družbe se bo celovito reševalo v skladu s sklepi z dne 27. 11. 2015, sprejetimi na skupni seji Odborov za gospodarstvo in kmetijstvo Državnega zbora Republike Slovenije ter z dejstvom, da je v medresorskem usklajevanju predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Kobilarni Lipica, ki ponovno uvaja možnost za izvajanje tržne – turistične dejavnosti javnemu zavodu. Vir: MGRT Slovenija namerava sodelovati v Konzorciju evropske infrastrukture za e-znanost in tehnologijo za raziskave biotske raznovrstnosti in ekosistemov (LifeWatch ERIC) Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o nameravanem sodelovanju Slovenije v Konzorciju evropske infrastrukture za e-znanost in tehnologijo za raziskave biotske raznovrstnosti in ekosistemov (LifeWatch ERIC). Sodelovanje v tem projektu je Vlada RS umestila med prednostne mednarodne projekte na področju raziskovalne infrastrukture, določene z Načrtom razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020. Republika Slovenija bo v LifeWatch ERIC sodelovala kot polnopravna članica, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, pa pooblašča, da izvede vse potrebne postopke za včlanitev v LifeWatch ERIC in njegovo izvajanje. LifeWatch je mednarodna raziskovalna infrastruktura iz Roadmapa Evropskega strateškega foruma za raziskovalne infrastrukture (»ESFRI Roadmap«) za podporo raziskav zaščite, upravljanja in trajnostne rabe biotske raznovrstnosti in ekosistemov. Združevala bo sistem morskih, zemeljskih in sladkovodnih opazovalnic, skupni dostop do velikega obsega povezanih podatkov iz različnih baz in opazovalnic ter računske zmogljivosti v virtualnih laboratorijih z uporabniško podporo. LifeWatch bo na inovativen način podprl dostop do integriranih podatkovnih baz in s tem osvetlil pomanjkljivosti v znanju in razumevanju življenja na Zemlji. Sodelovanje v LifeWatch bo v Sloveniji omogočilo razvoj in uporabo najsodobnejših raziskovalnih metod. Tehnološka mreža za integriranje ekoloških in biodiverzitetnih podatkov je v Sloveniji povezala raziskovalce in strokovnjake iz različnih znanstvenih ved in inštitucij, ki so se združili v nacionalni konzorcij »LifeWatch-SI«. Cilj vključitve v to raziskovalno infrastrukturo so dolgoročne biodiverzitetne raziskave, ki bodo med drugim omogočile določitev najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na biotsko raznovrstnost ter oceno vpliva posameznih dejavnikov na procese v ekosistemih. Za letno članarino za LifeWatch ERIC je predviden prispevek v višini 75.000 EUR. Vir: MIZŠ Slovenija namerava sodelovati v Evropski infrastrukturi v medicini (EATRIS ERIC) napredni translacijski raziskovalni Vlada RS se je na današnji seji seznanila z informacijo o nameravanem sodelovanju Slovenije v Evropski napredni translacijski raziskovalni infrastrukturi v medicini (EATRIS ERIC). Sodelovanje v tem projektu je Vlada RS umestila med prednostne mednarodne projekte na področju raziskovalne infrastrukture, določene z Načrtom razvoja raziskovalnih infrastruktur 2011-2020. Vlada je sklenila, da Republika Slovenija v EATRIS ERIC sodeluje kot polnopravna članica in pooblašča Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, da izvede vse potrebne postopke za včlanitev v EATRIS ERIC in njegovo izvajanje. Cilj projekta EATRIS je vzpostavitev vrhunske mednarodne infrastrukture za translacijske raziskave na področju biomedicine, vključujoč farmacijo, ki spodbuja inovativnost in vizijo iskanja novih podjetniških možnosti na področju biomedicinskih raziskav, razvoja zdravil in optimizacijo učinkovitosti uporabe zdravil ter omogoča lažje, boljše in učinkovitejše povezovanje posameznih raziskovalcev in raziskovalnih centrov po Evropi. S povezovanjem partnerjev iz različnih sfer (akademskih, raziskovalnih, zdravstvenih in gospodarskih) želi doseči dosledno uvajanje principov translacijskih raziskav v prakso in s tem boljši in hitrejši pretok in izmenjavo znanj, novih dognanj in izraženih potreb med posameznimi partnerji: iz bazičnih raziskovalnih laboratorijev v kliniko oziroma v industrijsko okolje ter prenos zapletenih kliničnih in razvojnih problemov v laboratorije za osnovne raziskave. Fakulteta za farmacijo UL je že v letih 2007 in 2008 koordinatorjem EATRIS posredovala izraz interesa sodelovanja v aktivnostih EATRIS, kamor bi se lahko skupaj z ostalimi raziskovalnimi organizacijami na tem področju v Sloveniji vključila s svojo infrastrukturo. Vključitev Slovenije v EATRIS bo omogočila nadgradnjo trenutnih raziskovalnih potencialov na področju aplikativnih raziskav na področju biomedicine in uveljavljanja konceptov prenosne, translacijske biomedicine, kar bo omogočilo hitrejše prilagajanje novim svetovnim trendom in prispevalo h konkurenčnosti slovenske farmacevtske industrije. Dostop do velike raziskovalne opreme bo omogočil slovenskim raziskovalcem doseganje vrhunskih rezultatov na področju farmacevtskih znanosti, klinične biomedicine, medicine in biotehnologije ter enakopravno vključevanje v mednarodne projekte. Za letno članarino v EATRIS ERIC za leto 2016 je za Slovenijo predviden prispevek 100.000 EUR. Vir: MIZŠ Slovenija podpira Akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo Vlada RS je sprejela predlog stališča RS k Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij - Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo - 14972/15 ter ga posreduje v odločanje Državnemu zboru RS. Evropska komisija je 2. 12. 2015 sprejela ambiciozen nov sveženj ukrepov z namenom, da bi evropskim podjetjem in potrošnikom pomagala pri prehodu k krožnemu in s tem konkurenčnejšemu gospodarstvu, v katerem se viri uporabljajo bolj trajnostno. Ukrepi naj bi prispevali k „zaprtju zanke“ življenjskih krogov izdelkov in prinesli koristi hkrati za okolje in gospodarstvo. Akcijski načrti in zakonodajni predlogi, ki jih obsega sveženj, naj bi omogočili, da bomo v Evropi kar najbolj izkoristili vse surovine, izdelke in odpadke ter ohranjali njihovo vrednost na visoki ravni čim dlje časa. Za ukrepe bodo zagotovljena finančna sredstva iz evropskih skladov, sredstva v višini 650 milijonov evrov iz programa Obzorje 2020 (program EU za financiranje raziskav in inovacij) in 5,5 milijarde evrov iz strukturnih skladov za ravnanje z odpadki ter naložbe v krožno gospodarstvo na nacionalni ravni. S svežnjem želi Komisija zavezati sektorje v Komisiji kot tudi države članice spodbuditi k bolj usklajeni pripravi politik in ukrepov ter na ta način izboljšati konkurenčnost EU, ki je pri številnih surovinah v veliki meri ali celoti odvisna od uvoza. Republika Slovenija pozdravlja Sporočilo Komisije, saj naslavlja konkurenčnost, ki svoje prednosti gradi na modelu gospodarstva, ki razume, presoja, upošteva in zmanjšuje svoje vplive na okolje. Republika Slovenija meni, da je krožno gospodarstvo pravi razvojni model za prihodnji razvoj evropskega gospodarstva. Prav tako se strinja z opredeljenimi prioritetnimi sektorji (plastika, živilski odpadki, kritične surovine, gradbeništvo, biomasa in bio-izdelki). Za vzpostavitev krožnega gospodarstva bo potrebno izboljšati obstoječ zakonodajni okvir na ravni EU, na nekaterih področjih pa ga še ustrezno razviti, ter tako dati jasne in dolgoročne signale gospodarstvu in drugim deležnikom za njihovo ravnanje in bodoče investicije. Pri tem je potrebno upoštevati stroškovno učinkovitost ter nacionalne specifike za izvajanje posameznih ukrepov. Slovenija načeloma podpira širok seznam ukrepov iz akcijskega načrta, ki kaže na celovit pristop Komisije k spodbujanju krožnega gospodarstva, obenem pa poudarja, da mora vsak posamezen ukrep upoštevati vpliv na konkurenčnost, tudi z vidika dodatnih administrativnih zahtev, še posebej za mala in srednja podjetja. Prav tako načeloma podpira dolgoročne ambiciozne cilje recikliranja, predelave in zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališčih, vendar pa meni, da bo glede samega doseganja ciljev, potrebno bolje pojasniti in uskladiti nekatere predlagane spremembe opredelitve pojmov ter način izračunavanja ciljev. Zelena javna naročila lahko predstavljajo vzvod, preko katerega je mogoče zasledovati in dosegati cilje krožnega gospodarstva, zlasti na način, da se v postopke javnega naročanja vključuje tudi zahteve, ki upoštevajo vidike krožnega gospodarstva. Slovenija pozdravlja zadane ukrepe na področju gnojil in še posebej na področju zavržkov in odpadkov hrane, saj bo slednje prispevalo k uresničitvi ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030. Slovenija ocenjuje predlagan terminski načrt do ukrepov iz priloge kot zelo ambiciozen in meni, da je pomembneje, da so ukrepi in aktivnosti med seboj dobro usklajeni ter da imajo široko politično podporo. Slovenija pričakuje, da bo EK pravočasno podala ustrezna navodila glede obravnave v akcijskem načrtu predlaganih ukrepov z vidika pravil o državnih pomočeh. Koncept krožnega gospodarstva je kot eden najbolj razvitih modelov zelenega gospodarstva že vključen v Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo, ki ga je Vlada RS sprejela oktobra 2015 in ki tudi predvideva aktivno vsebinsko sodelovanje različnih resorjev in deležnikov. Novi sveženj EK bo tako dodatna spodbuda za sistematične spremembe v delovanju slovenskega gospodarstva in tudi širše družbe. Vir: MOP Vlada dopolnila Sklep o ustanovitvi JZ CŠOD Vlada RS je na današnji seji sprejela Sklep o dopolnitvi Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Center šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD). S predlaganim sklepom se Sklep o ustanovitvi javnega zavoda CŠOD spremeni tako, da se v drugem odstavku 5. člena na koncu stavka doda besedilo »s poudarkom na vključevanju ranljivih skupin«. Obšolske dejavnosti, ki jih izvaja CŠOD, so odličen način individualizacije in prilagajanja vzgojno-izobraževalnega sistema potrebam posameznikov, kar še posebej velja za delo z osebami iz ranljivih skupin, kamor med drugim štejemo tudi Rome, otroke s posebnimi potrebami in migrante. Vzgojno-izobraževalne obšolske dejavnosti, ki so povezane z življenjem v naravi, in projekti, ki vključujejo mlade v raziskovalno delo (tabori, poletne šole in podobne oblike seminarjev, ekskurzij in predavanj), omogočajo osebam iz ranljivih skupin pridobitev potrebnih in trajnejših veščin ter spretnosti za samostojnejše, enakovredno življenje v širši skupnosti. CŠOD se v zadnjih letih bolj sistematično ukvarja s problematiko vključevanja Romov v vzgojo in izobraževanje, še posebej preko projekta Skupaj do znanja, s katerim so uspešno povezali dosedanje načine dela z romsko populacijo, to je romske pomočnike ter romske izobraževalne inkubatorje. Projekti so pokazali, da je sodelovanje oziroma prepletanje omenjenih dveh aktivnosti nujno potrebno za uspešnejše vključevanje romskih otrok v vzgojno-izobraževalne zavode. CŠOD je s svojimi obšolskimi dejavnostmi dopolnil delo z romsko populacijo in jo nadgradil tako, da romska naselja poskušajo odpreti v lokalno skupnost, s čimer se zmanjšujejo stereotipi ter omogoča boljša integracija Romov v širše okolje. Zaradi uspešnosti projekta je zato smiselno, da CŠOD nadaljuje svoje aktivnosti in jih nadgradi ter jih poskusi sistemsko uvesti v sistem vzgoje in izobraževanja, pri čemer pa lahko te izkušnje prenese tudi na delo z drugimi ranljivimi skupinami otrok in mladostnikov. Vir: MIZŠ Vlada razveljavila sklep vlade glede ukrepov povezanih z izvajanjem kohezijske politike pretekle finančne perspektive 2007-2013 Vlada RS je na današnji redni seji razveljavila Sklep Vlade RS, št. 54402-5/2013/7 z dne 12. 9. 2013. Sklep je ministrstvom in vladnim službam nalagal naslednje: 1) Ministrstva in vladne službe morajo v primeru, ko se za stroške dela zaposlenih spreminja vir financiranja iz namenskih sredstev EU v integralna sredstva in obratno, tekoče poročati Ministrstvu za notranje zadeve, Ministrstvu za finance ter v primeru kohezijske politike tudi Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo – Organu upravljanja, in sicer najkasneje do desetega dne v mesecu za pretekli mesec. 2) Ministrstva in vladne službe morajo za vse primere že izvedenih sprememb virov financiranja za stroške dela zaposlenih iz namenskih sredstev EU v integralna sredstva od 21. marca 2013 dalje in obratno ponovno proučiti utemeljenost že izvedenih sprememb ter o vseh spremembah obvestiti Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za finance in v primeru kohezijske politike tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo – Organ upravljanja. To poročilo ministrstva in vladne službe posredujejo hkrati s poročilom, ki ga bodo v skladu s prejšnjo točko posredovala v mesecu oktobru. 3) Ministrstva in vladne službe, vključena v izvajanje kohezijske politike v Republiki Sloveniji, intenzivno izvajajo ukrepe za izboljšanje in optimizacijo črpanja evropskih sredstev. Vlada Republike Slovenije je v letu 2013 zaradi precejšnjega preostanka sredstev tehnične pomoči iz naslova sredstev kohezijske politike finančne perspektive 2007-2013 sprejela sklepe, s katerimi je želela vzpostaviti pregled oziroma nadzor nad prezaposlovanjem zaposlenih oz. spreminjanjem virov financiranja stroškov dela iz namenskih sredstev EU na integralna sredstva in obratno. V letu 2013 je znašala realizacija iz naslova tehnične pomoči slabih 53 % oz. 57,7 mio EUR od razpoložljivih 104,3 mio EUR. Organ upravljanja je sicer izvajal aktivnosti za pospešitev črpanja sredstev tehnične pomoči, vendar je kljub temu prihajalo do primerov, ko se je neupravičeno spreminjal vir financiranja stroškov dela zaposlenih, kar bi imelo za posledico višjo porabo integralnih sredstev in na drugi strani nižjo izkoriščenost EU sredstev. Navedeni ukrep je bil eden izmed ukrepov Vlade RS s katerim je pospešila črpanje sredstev evropske kohezijske politike za programsko obdobje 2007–2013, ki se je zaključilo 31. 12. 2015. Ministrstva in vladne službe so sledila ukrepom za pospešeno in učinkovito črpanje kohezijskih sredstev, saj Slovenija preteklo programsko obdobje zaključuje uspešno. V povezavi s poročanjem o številu zaposlenih po posameznih virih financiranja sta bila spremenjena Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju in Pravilnik o metodologiji za posredovanje in analizo podatkov o plačah, drugih izplačilih in številu zaposlenih v javnem sektorju, ki nalagata proračunskim uporabnikom poročanje podatkov o številu zaposlenih po posameznih virih financiranja preko sistema ISPAP. V skladu z izvajanjem navedenih aktivnosti Ministrstvo za finance meni, da je bil sklep št. 54402-5/2013/7 ustrezno realiziran, podatki o številu zaposlenih po posameznih virih financiranja pa se zagotavljajo preko informacijskega sistema Ministrstva za javno upravo. Vir: MF Vlada se je seznanila s poročilom o naročilih Ministrstva za zunanje zadeve na področju obrambe in varnosti v letu 2015 Vlada RS se je seznanila s Poročilom o naročilih Ministrstva za zunanje zadeve, oddanih v letu 2015 v skladu z 11. členom Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti. Na podlagi četrtega odstavka 82. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV) mora naročnik o naročilih, ki so bila oddana v skladu z 11. členom ZJNPOV, poročati Vladi Republike Slovenije najpozneje do 28. februarja tekočega leta za preteklo leto. Pod ta naročila spadajo naročila, ki se izvajajo na podlagi 346. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije (naročila, za katera bi izvedba postopkov naročanja povzročila posredovanje informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z bistvenimi varnostnimi interesi Republike Slovenije, vključno z naročili vojaške opreme, pri kateri je treba sprejeti ukrepe za zaščito teh interesov) ter naročila za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti. Naročnik mora za izvedbo teh naročil predhodno pridobiti soglasje medresorske komisije, če je ocenjena vrednost naročila enaka ali večja od 20.000 EUR brez DDV. Ministrstvo za zunanje zadeve je v letu 2015 na podlagi soglasij Medresorske komisije za naročila, ki se izvajajo na podlagi 346. člena PDEU ter naročila za izvajanje obveščevalne in protiobveščevalne dejavnost oddalo tri javna naročila in sicer: 1. Vzdrževanje sistemov šifriranja podatkov Ministrstva za zunanje zadeve v višini 138.376,20 EUR brez DDV in v trajanju 3 let. Namen naročila je zagotavljanje delovanja sistemov šifriranja, programske in strojne opreme MZZ ter neposredna funkcionalna raba na lokacijah MZZ, doma in na diplomatskih predstavništvih ter konzulatih po svetu; 2. Vzdrževanje sistema za odkrivanje in preprečevanje vdorov – IDS/IPS v višini 70.509,88 EUR brez DDV in v trajanju 12 mesecev. Namen naročila je vzdrževanje sistema za odkrivanje in preprečevanje vdorov – IDS/IPS (Intrusion Detection System/Intrusion Prevention System), vzdrževanje strojne in programske opreme sistema IDS/IPS oz. nadgradnja licenc programske opreme ter storitev rednega upravljanja varnosti (spremljanje in analiza varnostnih dogodkov, optimizacija sistema za MZZ in predstavništva RS v tujini). 3. Storitve vzdrževanja strojne in sistemske programske opreme in zamenjava strojne opreme na Ministrstvu za zunanje zadeve in predstavništvih Republike Slovenije v tujini v višini 1.175.409,84 EUR brez DDV in v trajanju 4 let. Merilo za izbor je bila pri vseh treh naročilih najnižja cena. Vir: MZZ Vlada se je seznanila s Predlogom priporočila v zvezi s sistemsko korupcijo v zdravstvu Vlada RS se je na današnji seji seznanila s Predlogom priporočila v zvezi s sistemsko korupcijo v zdravstvu. Skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (predlagatelj) je 17. 2. 2016 v obravnavo in sprejem Državnemu zboru Republike Slovenije (DZ) vložila zahtevo za sklic izredne seje DZ s Predlogom priporočila v zvezi s sistemsko korupcijo v zdravstvu (Predlog priporočila). Predlog priporočil se glasi: »Podpisnice in podpisniki zahteve za sklic izredne seje DZ predlagamo, da DZ odloča o sprejetju naslednjega priporočila: 1. DZ je opravil razpravo v zvezi z morebitno korupcijo v zdravstvu. 2. DZ priporoča Vladi RS in Ministrstvu za zdravje (MZ), da raziščeta trditve o morebitni korupciji v zdravstvu na osnovi izrečenih besed v.d. generalne direktorice UKC Ljubljana, Brigite Čokl, na seji Komisije za nadzor javnih financ 3. 2. 2016. 3. DZ priporoča Vladi RS in MZ, da Državnemu zboru RS predstavi analizo učinkov ukrepa skupnih javnih naročil v zdravstvu, ki so bila predvidena za leto 2015. 4. DZ priporoča Vladi RS in MZ, da sprejme potrebne ukrepe za temeljito reorganizacijo procesov nabave in storitev, povezanih z medicinsko opremo, s poudarkom na dragi medicinski opremi. 5. DZ priporoča Vladi RS in organom institucij, da zaradi nepristranskosti do konca preiskave suspendirajo vse osebe, ki so vpletene v postopke nabav medicinskih pripomočkov in opreme na "leasing". 6. DZ priporoča Vladi RS in MZ, da pozoveta pristojne institucije k takojšnjemu in odločnemu ukrepanju na področju odgovornosti posameznikov v koruptivnih dejanjih.« Vlade RS predloga Priporočila ne podpira, ker je neprimerno in v nekaterih delih tudi nezakonito. Raziskava trditev v.d. generalne direktorice UKC Ljubljana, ge. Brigite Čokl, na nedavni seji Komisije za nadzor javnih financ ni v pristojnosti Vlade ali MZ. MZ se ne sme oziroma nima pristojnosti vmešavati se v izvajanje postopkov oddaje javnih naročil, ki jih samostojno vodijo javni zdravstveni zavodi. V zvezi z v gradivu izpostavljenim gospodarskim subjektom Mark Medical d.o.o. MZ pojasnjuje, da z navedenim podjetjem nima sklenjenih pogodb. Podjetje je v lanskem letu oddalo ponudbo za javno naročilo za dobavo in vzdrževanje črpalk in perfuzorjev za šest urgentnih centrov, vendar podjetje ni bilo izbrano. Prav tako s podjetjema Vasc-Med d.o.o. in Animus d.o.o. MZ nima pogodbenih razmerij. Vlada Republike Slovenije je s sklepom, številka 23101-1/2014/35 z dne 8. 1. 2015 sprejela Program ukrepov Vlade za preprečevanje korupcije za obdobje 2015 – 2016 Ničelna toleranca do korupcije (Program vlade 2015-2016), na 50. seji, dne 28.8.2015 pa tudi že sprejela Prvo vmesno poročilo vlade o izvajanju Programa vlade 2015-2016. Med ukrepi, vključenimi v dvoletni program, je tudi ukrep »Centralizacija in informatizacija javnega naročanja v javnem zdravstvu«, nosilca izvedbe ukrepa pa sta Ministrstvo za javno upravo in MZ. Že izvedeni postopki kažejo na to, da je skupno javno naročanje v zdravstvu prava pot in da je potrebno s postopki nadaljevati ter stremeti k standardizaciji nabav za vse bolnišnice, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija. Računsko sodišče Republike Slovenije je 10. 11. 2015 izdalo revizijsko poročilo Učinkovitost upravljanja z medicinsko opremo s poudarkom na dragi medicinski opremi. V poročilu so dana priporočila, da naj MZ: izvede ustrezne študije, ki bodo podlaga za oblikovanje mreže bolnišnic, med drugim tudi neizvedeno študijo o opremljenosti bolnišnic z drago medicinsko opremo, pri tem pa naj ministrstvo študije izvede samostojno; v skladu s svojimi pristojnostmi zagotovi, da so v pravnih podlagah jasno določene odgovornosti ministrstva in bolnišnic v posameznih fazah upravljanja z medicinsko opremo; naloge, za katere je odgovorno ministrstvo, naj bodo jasno in v celoti opredeljene tudi v internih aktih ministrstva; zagotovi, da bo v ceni medicinskih storitev priznan strošek amortizacije zagotavljal vsaj obnovo medicinske opreme. Odzivno poročilo je pripravljeno in bo Računskemu sodišču predloženo najpozneje do 24. 2. 2016. MZ je takoj na začetku tega mandata začelo reorganizirati področje nabave drage opreme. V okviru izvedbe projekta "Mreža urgentnih centrov" je izvedlo postopek nabave določene opreme za sedem urgentnih centrov. Postopek je bil uspešno izveden, kar je potrdil tudi nadzor. MZ je pred izvedbo postopka pridobilo ocenjene vrednosti opreme od bolnišnic in je na tej podlagi tudi planiralo sredstva. Dosežen je bil precejšen prihranek in sicer cca 30% nižje cene glede na ocenjene vrednosti. V zvezi s 5. točko Predloga priporočila MZ poudarja, da finančni najem medicinskih pripomočkov in opreme ni nezakonito dejanje, zato suspenz odgovornih oseb nima pravne osnove. Finančni in poslovni najem opreme sta bila v preteklih letih pogosto edini izhod za pridobitev opreme in pripomočkov, ki so zagotavljali kakovostno opravljanje zdravstvenih storitev, saj so vlade od leta 2009 do 2014 arbitrarno zniževale sredstva za stroške amortizacije in cene zdravstvenih storitev. Če se izvajalci zdravstvenih storitev ne bi posluževali najemov, bi bile zdravstvene storitve marsikje nedostopne ali pa nevarne za paciente in bolnike. V zvezi s 6. točko Predloga priporočila tako vlada kot MZ je že sedaj pozivata pristojne institucije k takojšnjem in odločnem ukrepanju na področju ugotavljanja odgovornosti posameznikov, organizacij ali skupin ob sumu koruptivnih dejanj. Ministrstvo za zdravje je 1. 12. 2015 v skladu z 52. členom Zakona o kazenskem postopku podalo predlog za kazenski pregon zoper družbo SCT d.d. – v stečaju in odgovornega nadzornika IBE d.d. Ljubljana na projektu Izgradnje Onkološkega inštituta, katerega investitor je bilo MZ. Prav tako MZ aktivno sodeluje pri preiskavi suma kaznivih dejanj pri brezplačnem prenosu zemljišč in oškodovanja Splošne bolnišnice Jesenice. Policija na podlagi Strategije obvladovanja gospodarske kriminalitete v RS, ki jo je sprejela Vlada, namenja posebno skrb odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj in njihovih storilcev s področja korupcije in gospodarske kriminalitete. Institucionalna dolžnost policije po konstantnem in dolgotrajnem zagotavljanju pravne varnosti izhaja tudi iz Resolucije o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2012–2016, ki jo je sprejel DZ. Cilj resolucije je med drugim tudi povečati medsebojno sodelovanje pri odkrivanju, preiskovanju in pregonu gospodarskih kaznivih dejanj, zagotoviti konstantno izobraževanje vseh državnih organov, ki se ukvarjajo s problematiko gospodarske kriminalitete v obliki skupnih izobraževalnih programov, ter izboljšati učinkovitost odkrivanja, preiskovanja in pregona gospodarske kriminalitete ter pospešiti kazenske postopke. Poleg rednih oblik dela, poteka preiskovanje korupcijske kriminalitete tudi v okviru specializirane preiskovalne skupine pod vodstvom državnih tožilcev. V to skupino so poleg Policije vključeni tudi predstavniki različnih državnih organov. Sodelovanje med člani je permanentno, dnevno, izmenjava podatkov je hitrejša, čas trajanja preiskave je krajši. Zaradi tega je policija učinkovitejša pri preiskovanju tovrstne kriminalitete. Policija je za večjo učinkovitost po zgledu nekaterih razvitejših držav Evropske unije (Nizozemska, Belgija) začela z novo metodo preiskovanja, in sicer projektnim vodenjem preiskav ciljno določenih področij, v katere so vključeni ustrezno usposobljeni in izkušeni preiskovalci. Intenzivnost dela NPU in ostalih operativnih enot kriminalistične policije se je na področju korupcijske kriminalitete v zdravstvu v zadnjih letih povečala, saj je bilo izvedenih in zaključeni več predkazenskih postopkov zaradi suma storitve korupcijskih kaznivih dejanj v zdravstvu. Izpostaviti pa je treba splošno značilnost korupcijskih kaznivih dejanj. Ta se odraža v izjemni težavnosti odkrivanja in dokazovanja tovrstnih kaznivih dejanj, saj se brez uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov težko odkrijejo in nato dokažejo. Osebe, od katerih se podkupnina terja, se redko odločajo za podajo prijave, saj se bojijo, da bo zoper njih uveden (pred)kazenski postopek. Eden izmed razlogov pa je tudi stigma ti. "žvižgačev, bojazen pred izgubo posla, itd. Organom odkrivanja in pregona pa je olajšano odkrivanje in dokazovanje teh kaznivih dejanj, kadar kdo izmed udeležencev kaznivo dejanje sam prizna in je pripravljen nato pričati proti ostalim udeležencem/storilcem kaznivih dejanj. Glede na to, da Predlog priporočila po mnenju vlade neustrezno in nezakonito poskuša reševati probleme, za katere se sicer strinja, da jih je treba reševati, vlada Predloga priporočila v predlagani obliki ne podpira. Vir: MZ Vlada sprejela s Poročilo o realizaciji sklepov Vlada RS je na današnji seji sprejela Poročilo o realizaciji sklepov, ki ju je Komisija za nadzor javnih financ sprejela na 13. redni seji, 13. 5. 2015, ob obravnavi točke dnevnega reda "Obravnava Poslovnega poročila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za leto 2014." Komisija za nadzor javnih financ je na 25. redni seji dne 3. 2. 2016 ob obravnavi točke dnevnega reda "Pregled nerealiziranih sklepov in priporočil Komisije za nadzor javnih financ" sprejela sklep, s katerim Vlado RS oziroma Ministrstvo za zdravje (MZ) in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poziva, da Komisiji v 15 dneh pisno poročajo o realizaciji sklepov, ki ju je Komisija sprejela na 13. redni seji, 13. 5. 2015, ob obravnavi točke dnevnega reda "Obravnava Poslovnega poročila ZZZS za leto 2014": 1. Komisija za nadzor javnih financ (Komisija) poziva Vlado in MZ, da čim prej pripravita spremembe zdravstvene zakonodaje, s katerimi bo zagotovljena večja učinkovitost in transparentnost delovanja zdravstvenega sistema in zdravstvenih institucij, večja kvaliteta zdravstvenih storitev ter zmanjševanje čakalnih dob. 2. Komisija priporoča ZZZS, da pregleda obstoječi sistem obračunavanja zdravstvenih storitev in poda MZ predloge za izboljšave. Prvi sklep Komisije za nadzor javnih financ lahko razdelimo na tri področja, in sicer pozivajo k spremembi zdravstvene zakonodaje, s katerimi bo zagotovljena: a) večja učinkovitost in transparentnost delovanja zdravstvenega sistema in zdravstvenih institucij: Nov Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju oziroma prenova zdravstvenega zavarovanja je ena od prioritet, ki jo opredeljuje tudi Koalicijski sporazum o sodelovanju v Vladi RS za mandatno obdobje 2014-2018 (koalicijska pogodba). Že v preteklem letu je MZ pospešeno izvajalo aktivnosti, katerih izvedba je nujno potrebna za začetek priprave samega predloga zakona, in sicer Analizo sistema zdravstvenega varstva. MZ je analizo v začetku letošnjega leta že predstavilo strokovni in zainteresirani javnosti. Nov zakon bo predvidoma na Vladi Republike Slovenije obravnavan v oktobru 2016, nato pa poslan v obravnavo in sprejetje Državnemu zboru. Prednostna področja zakona so preoblikovanje dosedanjega prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja; zakonska ureditev pravic in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja na enem mestu; pregled pravic, ki dokazljivo ne prinašajo ustrezne koristi za zdravje in določitev statusa in ureditev finančnega nadzora Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. b) večja kakovost zdravstvenih storitev: V Sloveniji je bilo v preteklem obdobju sprejetih in uveljavljenih veliko sistemskih pobud in ukrepov na področju zagotavljanja kakovosti in varnosti. Prve aktivnosti segajo v leto 2001, ko je bila izdana publikacija Kakovost v sistemu zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji, leta 2002 je bil na MZ oblikovan Oddelek za kakovost. V letu 2010 pa je MZ sprejelo Nacionalno strategijo kakovosti in varnosti v zdravstvu (2010–2015), na podlagi katere je bil v Priročniku o kazalnikih kakovosti (2011) sprejet tudi ustrezen sistem nacionalnih kazalnikov kakovosti. Akreditacijo zdravstvenih ustanov je spodbujal tudi Splošni dogovor med partnerji 2011, na podlagi katerega so se v proces pridobivanja mednarodno priznane akreditacije v letih od 2012 do 2014 vključile vse slovenske bolnišnice. Akreditacijo je v tem času od skupno 25 bolnišnic pridobilo 14 bolnišnic. Dogovorjeni so Kazalniki kakovosti za spremljanje dela v Referenčnih ambulantah družinske medicine in predstavljajo dobro osnovo za spremljanje uspešnosti programa v prihodnosti. Cilj MZ je zagotovitev sistema celovite kakovosti v zdravstvu s kazalniki in poročili, ki bodo dostopni široki skupini uporabnikov – izvajalcem zdravstvene dejavnosti, pacientom in plačniku. Omogočili bomo spremljanje kakovosti posameznih izvajalcev zdravstvene dejavnosti in zagotovili dostopnost do ključnih kazalnikov kakovosti posameznih izvajalcev uporabnikom. Hkrati bomo spremljali tudi zadovoljstvo uporabnikov. V obdobju 2016-2017 so načrtovane nove aktivnosti za izboljšanje kakovosti, in sicer: - sprememba zakonodaje za določitev pogojev in pristojnosti zagotavljanja nenehnega izboljševanja kakovosti in varnosti zdravstvene oskrbe ter osredotočanja na pacienta in ureditev pristojnosti posameznih institucij v zdravstvu za nadzor nad kakovostjo, - posodobitev nabora kazalnikov kakovosti, ki se spremljajo na nacionalni ravni, vključno s kazalniki zadovoljstva uporabnikov in njihova javna objava, - posodobitev sistema spremljanja in izvajanja ukrepov za opozorilne, varne dogodke in druge škodljive dogodke, - sprejetje Nacionalne strategije smotrne rabe protimikrobnih zdravil in obvladovanja protimikrobne odpornosti v humani in veterinarski medicini ter sprejetje Nacionalne strategije za preprečevanje in obvladovanje okužb v zdravstvu. - - c) zmanjšanja čakalnih dob: MZ je področje čakalnih dob pripoznalo kot prednostno področje, zato je skrajševanje čakalnih dob tudi ena od ključnih usmeritev v predlogu Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025, saj predolge čakalne dobe ne vplivajo neugodno samo na pacienta, ampak predstavljajo tudi dodatno finančno in organizacijsko breme za zdravstveni sistem ter za širšo družbo. Za doseganje cilja "enaka in pravična dostopnost do zdravstvenih storitev ter skrajšanje čakalnih dob" je MZ oblikovalo več aktivnosti: Za uspešno obvladovanje čakalnih dob je ministrstvo v začetku leta 2015 začelo s pripravami na projekt "Za boljše upravljanje čakalnih dob", v katerega so se septembra 2015 vključile Splošna bolnišnica Celje, Zdravstveni dom Celje, Splošna bolnišnica Izola z obalnimi zdravstvenimi domovi Koper, Izola in Piran ter specializirana Ortopedska bolnišnica Valdoltra. S posameznimi dobrimi praksami se bodo v pilotski projekt vključevali tudi ostali izvajalci zdravstvene dejavnosti. Izbrane bodo tudi tri do štiri čakalne dobe, ki se bodo spremljale v okviru pilotskega projekta pri vseh izvajalcih zdravstvene dejavnosti v Sloveniji. V okviru pilotskega projekta bo izdelan načrt virov, postopkovnih rešitev in potrebnih finančnih sredstev za obvladovanje čakalnih dob ter načrt za uvedbo sprememb v celoten zdravstveni sistem. Pilotski projekt se bo predvidoma zaključil do julija 2016. Ker gre za intervencijski projekt, bodo preverjene ugotovitve, ki bodo nastale med projektom, sproti vgrajene v zdravstveni sistem; V letu 2016 poteka projekt "eČakalni seznami in krajšanje čakalnih dob", kjer izvajalci zdravstvene dejavnosti poročajo o čakalnih dobah za uvrščanje v nacionalni čakalni seznam in o prvih prostih terminih že na dan 31. 12. 2015. eČakalni seznami predstavljajo eno od rešitev eNaročanje, ki jo sestavljajo še naslednji podsistemi: eNapotnica, eNaročanje, poslovna inteligenca (poročanje). Z novimi rešitvami bo omogočeno spremljanje dnevnih trendov čakalnih seznamov. Vsi ti podatki bodo uporabljeni za izvajanje analiz z namenom krajšanja čakalnih dob; - Na osnovi ugotovitev pilotnega projekta je predvidena priprava sprememb Zakona o pacientovih pravicah in Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah za posamezne zdravstvene storitve in o načinu vodenja čakalnih seznamov. Drugi sklep Komisije za nadzor javnih financ se nanaša na pregled obstoječega sistema obračunavanja zdravstvenih storitev. Sprejetje Sklepa o načrtovanju, beleženju in obračunavanju zdravstvenih storitev je od leta 2014 v pristojnosti Upravnega odbora ZZZS. MZ ugotavlja, da trenutni sistem plačil zdravstvenih storitev ni dovolj pregleden. Izvajalcem zdravstvene dejavnosti pogosto financiramo predvsem zmogljivosti, ne glede na njihovo izkoriščenost, ali drugače povedano – denar ne sledi pacientu. Za zagotovitev boljšega nadzora nad porabo v zdravstvenem sistemu je treba zagotoviti pregledne obračunske modele, pri čemer jih je treba nadgraditi in zagotoviti, da bosta upoštevani tudi učinkovitost in kakovost. V skladu s predlogom Resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 bomo za dolgoročno stabilizacijo sistema s strukturnimi spremembami zagotovili večjo učinkovitost zdravstvene oskrbe, vključno z boljšim obvladovanjem stroškov v zdravstvu. V ta namen bomo uvedli redne analize porabe na posameznih področjih, nadgradili veljavne obračunske modele, uveljavili spodbude za bolj učinkovito in kakovostno izvedbo zdravstvenih programov ter okrepili sistem spremljanja in nadzora nad obračunom. Na nacionalni ravni bo vzpostavljena organizacijska struktura za stalno spremljanje, razvijanje in prilagajanje obračunskih modelov, ki vsebujejo tudi elemente kakovosti in učinkovitosti. Vir: MZ Vlada sprejela poročilo o obravnavi združenega osmega do enajstega periodičnega poročila Slovenije o uresničevanju določil Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije Vlada RS je sprejela poročilo o obravnavi združenega osmega do enajstega periodičnega poročila Republike Slovenije o uresničevanju določil Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije, ki je potekala 1. in 2. decembra 2015 v Ženevi. Delegacija Republike Slovenije je pred Odborom ZN za odpravo rasne diskriminacije predstavila svoje združeno osmo do enajsto poročilo o izvajanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije in sodelovala v interaktivnem dialogu s člani Odbora. Na podlagi poročila in izmenjave je Odbor v skladu s prakso sprejel sklepne ugotovitve, v katerih je Sloveniji v vrsti priporočil izpostavil področja, za katera je ocenil, da potrebujejo več pozornosti in dodatne aktivnosti za zagotovitev ustreznega uresničevanja določil Konvencije. Med temi področji so zbiranje podatkov o etnični sestavi prebivalstva, diskriminacija proti Romom, boj proti sovražnem govoru, vključenost manjšin v javno in politično življenje, izbrisani, migranti, begunci in prosilci za azil ter nacionalna institucija za človekove pravice. Poročevalka Odbora za Slovenijo Fatimata-Binta Victoire Dah je v zaključku izpostavila, da je bilo med predstavitvijo podanih veliko podatkov in pojasnil. Zelo informativna sta bila tako novi Predstavitveni dokument kot tudi 8.-11. poročilo Slovenije. Člani delegacije so odgovorili na najpomembnejša vprašanja. Ocenila je, da je Slovenija zelo aktivna pri uveljavljanju določil Konvencije in da je zato v času od zadnje predstavitve poročila v državi prišlo do vsebinskega napredka pri uresničevanju Konvencije. Na koncu je poudarila, da je iz predstavitve razvidno, da Slovenija rešuje najtežja vprašanja kot so izbrisani in poskuša integrirati Rome v družbo na najboljši možen način in skladno s svojimi finančnimi zmožnostmi. Vir: MZZ Vlada sprejela stališče do Predloga priporočila Sveta o odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih v oceni uporabe schengenskega pravnega reda na področju skupne vizumske politike v Nemčiji v letu 2015 Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k zadevi Predlog za Priporočilo Sveta o odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih leta 2015 med ocenjevanjem uporabe schengenskega pravnega reda na področju skupne vizumske politike v Nemčiji. Republika Slovenija se strinja s Predlogom za Priporočilo Sveta o odpravi pomanjkljivosti, ugotovljenih leta 2015 med ocenjevanjem uporabe schengenskega pravnega reda na področju skupne vizumske politike v Nemčiji. Med 1. in 5. junijem 2015 je skupina strokovnjakov iz držav članic in Komisije ocenila, kako Nemčija izvaja skupno vizumsko politiko. Ocenjevalno poročilo skupine vsebuje ugotovitve in ocene, vključno z dobrimi praksami in pomanjkljivostmi, ugotovljenimi med ocenjevanjem. Skupina je skupaj s poročilom pripravila priporočila za ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti. Namen tega priporočila je Nemčiji priporočiti ukrepe za odpravo pomanjkljivosti, ki so bile leta 2015 ugotovljene v okviru schengenskega ocenjevanja na področju skupne vizumske politike. Vir: MZZ Slovenija bo sodelovala na Natovi vaji kriznega upravljanja Vlada RS je sprejela Sklep o sodelovanju Republike Slovenije na Natovi vaji kriznega upravljanja Nato Crisis Management Exercise 2016 (CMX 16). Republika Slovenija bo od 9. do 16. marca 2016 sodelovala na Natovi vaji kriznega upravljanja Nato Crisis Management Exercise 2016 (CMX 16). Namen vaje CMX 16 je vaditi posvetovanje v Natu in kolektivno sprejemanje odločitev v primeru uporabe 5. člena Severnoatlantske pogodbe, upoštevajoč soglasje zaveznic v procesu načrtovanja, ter prikazati javnosti v Zavezništvu pripravljenost za skupni odziv. V Republiki Sloveniji bodo aktivnosti vaje sledile aktivnostim, načrtovanim v Natu. Skladno z dokumenti Nata in specifikacijo vaje je Ministrstvo za obrambo pripravilo predlog sklepa o sodelovanju Republike Slovenije na vaji, s katerim se zagotavljajo pravočasne priprave in določitev vadbencev. Ministrstvo za obrambo bo zagotovilo tudi pripravo vseh drugih dokumentov za načrtovanje in izvedbo vaje v državi. Sodelovanje na vaji je predvideno z Načrtom vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016. Vir: MO Podpis dogovora o podpori usposabljanju med MO RS in Kopensko vojsko ZDA za Evropo pri vajah v Republiki Sloveniji Vlada RS se je na seji 25. februarja seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Dogovora o podpori usposabljanju med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Kopensko vojsko Združenih držav Amerike za Evropo o usposabljanjih in vajah v letu 2016 v Republiki Sloveniji. Namen dogovora o podpori usposabljanju je opredeliti splošne politike in postopke za zagotavljanje podpore države gostiteljice ter potrebe gostujoče sile med usposabljanji in vajami. Dogovor o podpori usposabljanju opisuje standarde, tip, raven in metode podpore države gostiteljice med usposabljanji in vajami ter opredeljuje medsebojne odnose, pravice in obveznosti udeležencev vaje. Dogovor o podpori usposabljanju zagotavlja pravni, finančni in logistični okvir za izvedbo usposabljanj in vaj. Skupna vojaška usposabljanja so vključena v Načrtu vaj v obrambnem sistemu in sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016. Vir: MO Informacija o podpisu tehničnega dogovora glede izvedbe vaje Serpentex 2016 Vlada RS se je na seji 25. februarja seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Tehničnega dogovora o zagotavljanju podpore Francoske republike med izvedbo vaje Serpentex 2016. Tehnični dogovor določa časovni okvir, splošna načela, obveznosti udeležencev, standarde, vrsto, raven, obseg in način podpore, ki jo bo Francoska republika kot država gostiteljica med izvedbo vajo Serpentex 2016 zagotovila gostujočim silam. Vaja je namenjena usmerjevalcem združenih ognjev (angl. JTAC), ki sodelujejo skupaj z drugimi enotami pri taktičnih vajah in izvajajo nalete letal na cilje na tleh. Skupno usposabljanje je vključeno v Načrt vaj v obrambnem sistemu ter sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v letu 2016. Vir: MO Vlada sprejela mnenje o predlogu NLB d.d. za sprejem avtentične razlage 5.a člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 Vlada RS je na današnji redni seji sprejela mnenje o predlogu Nove Ljubljanske banke d.d., za sprejem avtentične razlage 5.a člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012. Nova Ljubljanska banka d.d. je na vlado, kot na upravičenega predlagatelja, naslovila pobudo za vložitev predloga za sprejem avtentične razlage 5.a člena Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012. NLB v pobudi navaja, da zaradi nejasnosti zakonske določbe 5.a člena ZDIU12 prihaja do različnih tolmačenj glede vprašanja, do kdaj morajo družbe iz navedenega člena regres za letni dopust zaposlenim še izplačevati v omejenem obsegu tj. največ v višini minimalne plače. NLB meni, da bi skladno z jezikovno razlago 5.a člena ZDIU12 v letu 2015, tj. v letu, ki sledi letu 2014, morali delodajalci še vedno spoštovati zakonsko omejitev glede dovoljene višine izplačila regresa, glede na to, da se omejitev nanaša na čas vključno do leta (op.p. 2015), ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto domačega proizvoda )v nadaljnjem besedilu: BDP) (op.p. letu 2014). NLB pa meni tudi, da v besedilu določbe »vključno do leta« po jezikovni razlagi in ob uporabi pravil slovenske slovnice prihaja do notranjega nasprotja med besedama »vključno« in »do«, saj beseda »vključno« nakazuje, da je potrebno regres v višini največ do višine minimalne plače izplačati v letu, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % BDP, nasprotno pa beseda »do« nakazuje, da naj bi se določba 5.a člena ZDIU12 omejevala na čas do začetka leta, ki sledi letu, v katerem je gospodarska rast presegla 2,5% BDP. Temeljna predpostavka, ki utemeljuje potrebnost sprejema avtentične razlage, je nejasnost pravne norme. Ustavno načelo jasnosti in določnosti predpisa kot eno izmed načel pravne države zahteva, da so predpisi jasni in določni, tako da je mogoče ugotoviti vsebino in namen pravne norme, kar pa ne pomeni, da morajo biti predpisi taki, da jih ne bi bilo treba razlagati. Avtentična razlaga je skrajno sredstvo razlage, ki je v pristojnosti zakonodajalca. »O pravi avtentični razlagi govorimo, ko je razlagano določilo v tolikšni meri pomensko nejasno, da dopušča diametralno nasprotujoče si razlage« (M. Pavčnik: Teorija prava, Zbirka pravna obzorja, Cankarjeva založba, Ljubljana 2001, str. 184-185), pri čemer njegovega pomena ni mogoče ugotoviti niti z ustaljenimi metodami razlage in ga je zaradi tega treba pomensko razložiti. Z določbo 5.a člena ZDIU12, ki določa, da »ne glede na določbe drugih predpisov in kolektivnih pogodb, s katerimi je določena višina regresa za letni dopust za zaposlene v nefinančnih in finančnih družbah, v katerih je država ali občina neposredno ali posredno več kot 25 % lastnik premoženja, se vključno do leta, ki sledi letu, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto družbenega proizvoda, zaposlenim v teh družbah izplača regres za letni dopust največ v višini minimalne plače«, je zakonodajalec za določen čas omejil višino regresa v vseh družbah, v katerih je država ali občina neposredno ali posredno več kot 25% lastnik premoženja. Razlog za uveljavitev tega ukrepa je bila gospodarska kriza in zahteve po zniževanju izdatkov vseh enot sektorja država. Kot že NLB sama ugotavlja, v primeru 5.a člena ZDIU12 sama jezikovna razlaga ne zadošča, saj prihaja do nasprotja med besedama »vključno« in »do«. Večina zakonskih določb v praksi terja različne izpeljave, ki so odvisne od vsakokratnih življenjskih okoliščin. Večkrat, tako kot v tem primeru, jezikovna razlaga opozori na nejasnosti v posameznem pravnem pravilu. Takšne nejasnosti pravnega pravila je mogoče odpraviti oziroma dopolniti brez avtentične razlage z logično razlago, pri kateri gre za uporabo pravil logike. Z logično razlago jezikovno razlago lahko potrdimo ali pa utemeljimo tisti pomen, ki naj bi predstavljal pravi pomen zakonske določbe. Drugače povedano, gre za logično mišljenje pri razlagi zakonske določbe. Pri določitvi obdobja za katerega 5.a člena ZDIU12 velja, je zakonodajalec pri določitvi ukrepa v samo zakonsko določbo vključil tudi besedilo »ki sledi letu v katerem je gospodarska rast presegla 2,5 odstotka BDP«. Kolikor ne bi hotel, da bi določba v letu 2015 veljala, besedilo zakona »vključno do leta, ki sledi letu« sploh ne bi bilo potrebno, ampak bi se besedilo 5.a člena ZDIU12 glede obdobja izvajanja ukrepa enostavno glasilo »se do leta, v katerem gospodarska rast preseže 2,5 % bruto družbenega proizvoda«. Navedeno pomeni, da je že z logično razlago jasno, da je zakonodajalec v obdobje, za katerega je določil ukrep, vključil tudi leto, ki sledi letu, v katerem je oziroma bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotkov BDP. Glede na to, da pri tem niso sporna tudi dejstva, da se gospodarska rast ugotovi šele v septembru leta, ki sledi letu, v katerem je nastala, da Zakon o delovnih razmerjih regres delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta (torej v obdobju, ko gospodarska rast za preteklo leto še ni ugotovljena), in da je 5.a člen ZDIU12 s 1. januarjem 2016 prenehal veljati, vlada meni, da ne obstaja potreba po avtentični razlagi. Upoštevaje besedilo obravnavane določbe, v mnenju navedenih pojasnil in tudi določb Zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je na podoben način določal ukrepe za uravnoteženje javnih financ v institucionalnih enotah sektorja države, je po presoji vlade mogoče z uporabo ustaljenih metod razlage predpisov ugotoviti vsebino obravnavane določbe in avtentična razlaga ni potrebna. Vir: MF Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s kadrovsko podhranjenostjo Inšpektorata za javni sektor Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca dr. Franca Trčka v zvezi s kadrovsko podhranjenostjo Inšpektorata za javni sektor. V nadaljevanju vlada poslancu odgovarja na posamezna zastavljena vprašanja. Kako je potekalo kadrovsko popolnjevanje Inšpektorata za javni sektor od njegove ustanovitve do danes? Inšpekcija za sistem javnih uslužbencev (ISJU) deluje znotraj Inšpektorata za javni sector (IJS) in je pristojna za nadziranje izvajanja določil Zakona o javnih uslužbencih (ZJU), Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) ter na njuni podlagi izdanih podzakonskih predpisov in sklenjenih kolektivnih pogodb in Zakona za uravnoteženje javnih finance (ZUJF) v delu, ki se nanaša na delovno področje IJS. Pristojnost za nadzor nad izvajanjem ZSPJS je dobila v letu 2010, prvi inšpektorji pa so z delom na tem področju pričeli v letu 2011, saj je bilo potrebno od ustanovitve dalje izpeljati postopke zaposlitev ter usposobiti za delo nove inšpektorje. Zaradi širitve pristojnosti se je število inšpektorjev v ISJU od leta 2010 dalje postopno povečevalo. Povprečno največ inšpektorjev je bilo v letu 2013 (6,92 inšpektorja), ko je bilo v pretežnem delu leta zaposlenih 7 inšpektorjev, od februarja 2014 dalje pa je bilo zaposlenih šest inšpektorjev Zaradi zmanjšanja števila inšpektorjev v letu 2014 je bil na Vlado RS poslan predlog za izdajo soglasja za nadomestno zaposlitev v skladu določbami ZUJF. Vlada RS je v letu 2015 izdala soglasje za nadomestno zaposlitev, objavljen je bil javni natečaj za zasedbo prostega delovnega mesta. Postopek je trenutno še v teku, novo zaposlitev inšpektorja pa lahko pričakujemo v kratkem. Zakaj je inšpektorat tako izrazito kadrovsko podhranjen? ISJU se srečuje s premajhnim številom inšpektorjev predvsem zaradi dveh razlogov: ker je z nadzorom nad izvajanjem plačnega sistema pričela šele v letu 2011 in je svojo kadrovsko sestavo dopolnjevala postopoma in ker je bilo to obdobje varčevalnih ukrepov v javnem sektorju, v katerem je državna uprava zniževala število zaposlenih. Kot je razvidno iz podatkov, se v ISJU število zaposlenih sicer ni zniževalo, ampak zviševalo, kljub vsemu pa trend zviševanja ni sledil povečevanju števila prijav. V ilustracijo navajamo nekaj podatkov za obdobje 2012 do 2015. V tem obdobju je bilo prejetih 1.304 zadev (različnih pobud, prijav ipd), rešenih 1.236 zadev, nerešenih (skupaj s prenesenimi iz prejšnjih let) pa 247 zadev. Število prejetih pobud iz leta v leto narašča. Največ prejetih zadev je bilo tako v letu 2015 (473), kar je 47 % več kot v letu prej. Narašča tudi število rešenih zadev. V letu 2015 je bilo rešenih 446 zadev, kar je 27 % več kot v letu 2014. Povprečni delež rešenih zadev v obdobju 2012 do 2015 znaša 94,7 %. Glede na povedano, je težko pritrditi ugotovitvi poslanca dr. Franca Trčka, da je IJS kadrovsko izrazito podhranjen, vsekakor pa obstoječe število inšpektorjev onemogoča bolj ažurno odzivanje na pobude in večji obseg sistemskih nadzorov. Povečano število nerešenih zadev je namreč predvsem posledica nerešenih zadev iz preteklih let ter povečanega obsega nalog zaradi izvajanja t.i. sistemskih inšpekcijskih nadzorov. V kolikor pa bi se nadaljeval trend povečevanja števila pobud iz preteklega leta, bi bilo treba inšpekcijo kadrovsko okrepiti. Ali je vlada že pričela z iskanjem ustreznih rešitev glede kadrovske podhranjenosti? Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 - ZIPRS1617 v 62. členu določa politiko zaposlovanja v letih 2016 in 2017. Navedeni člen med drugim določa, da morajo neposredni uporabniki proračuna države, ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov, pripraviti kadrovske načrte tako, da se število zaposlenih prikaže po virih financiranja, ki so navedeni v prvem odstavku navedenega člena. Zaposlovanje pri neposrednih proračunskih uporabnikih se tudi v letih 2016 in 2017 izvaja v okviru dovoljenega števila zaposlitev, kot je bilo določeno v kadrovskih načrtih za leto 2015. Ministrstvo za javno upravo tako nima dodatnih kvot za zaposlitve. Kot že rečeno, je Vlada RS v letu 2015 podala soglasje za zaposlitev inšpektorja za sistem javnih uslužbencev, ki bo realizirana v letu 2016. Vsekakor pa bomo v nadaljevanju stremeli k kadrovskim okrepitvam na tem področju. Koliko inšpektoric in inšpektorjev bi moralo biti zaposlenih na Inšpektoratu za javni sektor, da bi lahko le-ta normalno opravljal svoje delo ter učinkovito in v primernem času opravljal nadzore iz svojih pristojnosti? V luči predstavljenega obsega rešenih zadev je potrebno poudariti tudi to, da inšpektorji opravljajo inšpekcijske nadzore po uradni dolžnosti na podlagi letnega načrta dela. V letu 2015 je IJS nadaljeval s postopno spremembo prakse preteklih let, ko se je za izvajanje nadzorov odločal le na podlagi prejetih pobud in prijav različnih prijaviteljev. Kljub temu so v preteklem letu podlago za večino načrtovanih in izvedenih nadzorov še vedno predstavljale pobude in prijave, določen del inšpekcijskih nadzorov pa je bil izveden na podlagi ocene tveganja (t. i. sistemski inšpekcijski nadzori), pri katerih inšpekcijskih zavezancih obstaja večja verjetnost kršitev predpisov s področja sistema plač v javnem sektorju. Glede na to, da je cilj povečati število sistemskih nadzorov, ocenjujemo, da bi ob približno enakem oziroma podobnem obsegu pobud in prijav bilo treba v ISJU za učinkovito opravljanje nadzora dodatno zaposliti še 2-3 inšpektorje. Koliko zaposlenih imajo inšpektorati v primerljivih sistemih? S podatki o številu zaposlenih v primerljivih sistemih ne razpolagamo. Glede na to, da je sistem plač javnega sektorja v različnih državah urejen zelo različno, se nedvomno tovrstni inšpekcijski nadzori opravljajo v organizacijsko različnih inšpektoratih, zato primerljivih podatkov tudi ni možno zbrati. Vir: MJU Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka v zvezi z zastopanjem RS v sporu z nekdanjimi varčevalci Ljubljanske banke iz Hrvaške in BiH Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje poslanca dr. Vinka Gorenaka v zvezi z zastopanjem Republike Slovenije v sporu z nekdanjimi varčevalci Ljubljanske banke iz Hrvaške in BiH. Poslanec dr. Vinko Gorenak je na vlado naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi z zastopanjem Republike Slovenije v sporu z nekdanjimi varčevalci Ljubljanske banke iz Hrvaške in BiH. Poslanec navaja, da Republiko Slovenijo v skladu z zakonodajo pred sodišči, tudi mednarodnimi, praviloma zastopa Državno pravobranilstvo. Tako je bilo tudi v primeru t.i. »izbrisanih«. Republika Slovenija je v preteklem letu izgubila spor z nekdanjimi varčevalci Ljubljanske banke iz Hrvaške in BiH. Poslanca zanima, kdo in kdaj je odločil, da Republike Slovenije v tem primeru ne bo zastopalo Državno pravobranilstvo, kdo je v tem sporu zastopal interese Republike Slovenije in kakšni so bili stroški zastopanja. Vlada odgovarja naslednje: Na podlagi prvega odstavka 11. člena Zakona o državnem pravobranilstvu Republiko Slovenijo pred tujimi in mednarodnimi sodišči zastopa Državno pravobranilstvo. Vendar pa lahko v skladu z drugim odstavkom 11. člena Zakona o državnem pravobranilstvu RS pred tujimi in mednarodnimi sodišči zastopa tudi druga strokovno usposobljena domača ali tuja pravna oseba. Predlog za odstop od splošnega pravila zakonitega zastopanja države s strani Državnega pravobranilstva in za podajo pooblastila drugi strokovno usposobljeni osebi naslovi generalni državni pravobranilec na vlado. Pooblaščenec zastopa državo na podlagi sklepa Vlade, in sicer zgolj v posamičnem sodnem postopku pred tujim ali mednarodnim sodiščem, za katerega je podeljeno posebno pooblastilo. V skladu z drugim odstavkom 11. člena Zakona o državnem pravobranilstvu je Vlada s sklepom 10. junija 2010 za zastopanje Republike Slovenije v zadevi Ališić in dva druga proti BiH in drugim (pritožba št. 60642/08) pooblastila odvetniško družbo Cleary Gottlieb Steen & Hamilton iz Pariza. Osnovna razloga za odločitev, da bo odvetniška družba Cleary Gottlieb Steen & Hamilton iz Pariza zastopala Republiko Slovenijo v zadevi Ališić in dva druga proti BiH in drugim (pritožba št. 60642/08), sta predhodno sodelovanje Republike Slovenije z omenjeno odvetniško družbo v zadevi Kovačić in drugi proti Sloveniji, v kateri je bila obramba Republike Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice uspešna, ter istovrstnost problematike v zadevi Ališić. Ministrstvo za finance in generalni državni pravobranilec sta ocenila, da pooblaščena odvetniška družba dobro pozna zahtevno in kompleksno problematiko »starih« deviznih vlog, dejanski in pravni okvir, na katerem so pritožniki utemeljevali svoje pritožbene navedbe, ter nasledstvena vprašanja po razpadu SFRJ. Iz teh razlogov je bil sprejet predlog, da bi se z zastopanjem Republike Slovenije s strani te odvetniške družbe v največji možni meri zagotavljala kontinuiteta in konsistentnost stališč Republike Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. V dosedanji praksi sta navedena dva primera (Kovačić in Ališić) edini zadevi, v katerih Republike Slovenije pred Evropskim sodiščem za človekove pravice ali pred Sodiščem EU ni zastopalo Državno pravobranilstvo kot zakoniti zastopnik, kar kaže na to, da gre za odstop od tega splošnega načela zgolj v posamičnih, posebej utemeljenih primerih. Strošek za strokovne storitve odvetniške družbe Cleary Gottlieb Steen & Hamilton iz Pariza v zadevi Ališić v letih 2010 do 2014 je znašal 3 mio EUR in vsebuje stroške zastopanja pred senatom ESČP, vložitev zahteve za presojo zadeve Ališić pred Velikim senatom ESČP in zastopanje pred Velikim senatom ESČP. Ker se je zadeva Ališić z izdajo sodbe Velikega senata ESČP zaključila, je prenehalo tudi mandatno razmerje omenjene odvetniške družbe, ki ji je bilo podeljeno s sklepom dne 10. junija 2010, zato v letu 2015 stroškov zastopanja v tej zadevi ni bilo in jih tudi v bodoče ne bo več. Vir: MF Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo poslanca Jožefa Horvata v zvezi s postopki vračanja slovenskega denarja iz davčnih oaz in odvzemom premoženja nezakonitega izvora Vlada RS je na današnji redni seji sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo poslanca Jožefa Horvata v zvezi s postopki vračanja slovenskega denarja iz davčnih oaz in odvzemom premoženja nezakonitega izvora. Poslanec Jožef Horvat je na vlado naslovil pisno poslansko pobudo v zvezi s postopki vračanja slovenskega denarja iz davčnih oaz in odvzemom premoženja nezakonitega izvora. Poslanec vladi daje pobudo, da angažira domače in po potrebi tudi tuje resurse za izvedbo postopkov, ki bi omogočili vračanje slovenskega denarja iz davčnih oaz in odvzem premoženja nezakonitega izvora. Predlog odgovora je pripravljen na podlagi prispevka Ministrstva za finance in prispevka Ministrstva za pravosodje. V skupnem odgovoru uvodoma pojasnjujemo, da nekatere države kot ukrep za privabljanje vrnitve kapitala uporabljajo davčno amnestijo, katere uvedba pa bi bila v Sloveniji, upoštevajoč okvir mednarodnopravnega boja proti davčnim utajam in izogibanja plačevanja davkov, ki temeljita na ničelni toleranci do davčnega utajevanja, neprimerna. Ob tem tudi dodajamo, da so davčnemu zavezancu v slovenskem pravnem redu že vrsto let dane različne možnosti za prostovoljno razkritje neprijavljenih dohodkov. V nadaljevanju povzemamo obstoječe zakonske rešitve za odpravo nepravilnosti v zvezi z izpolnjevanjem davčnih obveznosti (možnost izpolnitve davčne obveznosti po izteku predpisanega roka brez posledic zamude, če gre za opravičljive razloge, institut samoprijave ter institut odmere davka od nenapovedanih dohodkov v skladu z 68.a členom Zakona o davčnem postopku). Vir: MF Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka o sovražnem govoru Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi s sovražnim govorom in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Sovražni govor je v slovenski kazensko materialni zakonodaji določen kot kazniv v 297. členu KZ-1 kot kaznivo dejanje "Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti". Kaznivo dejanje je lahko storjeno tudi z objavo v sredstvih javnega obveščanja ali na spletnih straneh. Po mnenju Vrhovnega državnega tožilstva RS so v tem primeru izpolnjeni znaki kaznivega dejanja, če je sovražna vsebina poslana odprtemu krogu oseb, kakor tudi če je naslovljena na zaprti krog, vendar je iz okoliščin razvidno, da je bil namen storilca takega pisanja doseči (širšo) javnost. Pri tem pa je treba poudariti, da ne gre za kaznivo dejanje, če zaradi ravnanja storilca ni prišlo do ogrozitve ali motenja javnega reda in miru. Taka zahteva vključuje določeno raven konkretizacije sovraštva, nestrpnosti ali nasilja, tako da vodi do stopnje konkretne nevarnosti za javni red in mir. Podana mora biti torej objektivna možnost in tudi verjetnost njegove kršitve. Naklep mora obsegati vse znake kaznivega dejanja, t. j. javnost delovanja, zavest o spodbujanju ali razpihovanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, usmerjenost zoper določeno skupino, opredeljeno po osebnih okoliščinah njenih pripadnikov, vsaj zavedanje o možnosti nastopa konkretne nevarnosti za javni red in mir in privolitev v tako posledico ali zavestno in hoteno uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev. Sovražni govor je že v formalno pravnem smislu v slovenskem prostoru prepovedan in se preganja, če so podani elementi kaznivega dejanja ali prekrška. Policija ob vsaki podani najnižji stopnji suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, izvede vse potrebne ukrepe in pooblastila, ki jih določa procesna ter druga zakonodaja. Prav tako ukrepa v primerih kršitev določb ZJRM-1, kjer posebno pozornost namenja odkrivanju in pregonu prekrškov po določbah, ki prepovedujejo spodbujanje sovraštva, nasilja ter nestrpnosti in jih dosledno obravnava. V določenih primerih t. i. sovražnega govora so podani tudi elementi drugih kaznivih dejanj, kot npr. Razžalitev po 158. členu KZ-1, Grožnja po 135. členu KZ-1 ipd. Tudi ta kazniva dejanja policija dosledno preganja. Vlada RS trenutno ne pripravlja sprememb zakonodaje na področju sovražnega govora. Posebej pa bo proučila, ali je treba dodelati znake prekrška iz 20. člena ZJRM-1 v morda bolj samostojno obliko določitve (širših) znakov kaznivega ravnanja, ki pa se seveda ne smejo prekrivati z znaki kaznivega dejanja po 297. členu KZ-1 in morajo biti legitimni z vidika, da ne posežejo v dopustno svobodo izražanja. Vir: MNZ Vlada dopolnila odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka Vlada RS je danes na redni seji sprejela Dopolnitev odgovora na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z razvojem oblaka lesno-predelovalne verige in jo poslala Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada odgovarja: Katere vse domače strokovnjakinje in strokovnjake, znanstvenike in znanstvenice, tako posameznike kot ustanove je kontaktirala pri snovanju DRO in pri snovanju pilotnega projekta platforme lesno-predelovalne verige? DRO je logična celota podporne infrastrukture in strojne in računalniške programske opreme. Obsega npr. UPS sisteme, strežniške rezine, različne diskovne sisteme, dostopne terminale, različne virtualizacijske platforme, operacijske sisteme, lastniško in odprtokodno programsko opremo, nadzorne sisteme, upravljavske sistem, strojno in programsko definirane mrežne komponente itd. V DRO so bili smiselno vključeni tudi mnogi obstoječi IT sistemi državne uprave. Tako so snovalci in upravljavci vsak na svojem področju sodelovali z domačimi in tujimi strokovnjakinjami in strokovnjaki, znanstveniki in znanstvenicami z različnih ustanov (fakultete, inštituti) in podjetij, ki imajo ustrezne izkušnje in znanja na relevantnih področjih. Koga od njih se je že vključilo v delo na obeh projektih in na kakšen način? Na projektu DRO strokovnjaki sodelujejo kot svetovalci in kot člani strokovnih svetov in odborov. Koga se bo še kontaktiralo? Ker je DRO zgolj logično poimenovanje za največji računalniški ekosistem v državi, se bodo na vsakem posameznem področju nadaljevala že uveljavljena sodelovanja in seveda sklepale nove povezave glede na izkazana znanja in izkušnje na področju posamezne sodobne tehnologije. Kdaj se bo vlada dokončno odločila o vključitvi ali ne-vključitvi pilotnega projekta lesnopredelovalne verige v DRO? Vključitev v DRO je odvisna predvsem od arhitekture in drugih značilnosti vzpostavljene storitve, poslovnega modela ter narave podatkov. V trenutnem izvedbenem načrtu je predvideno, da se bo pilotni projekt izvajal na ravni države in bo del infrastrukture zagotavljalo Ministrstvo za javno upravo (iz virov DRO). V drugi fazi, ko bo nova družba preko IT platforme začela poslovati tudi v praksi, se bo platforma preselila na ločeno hibridno infrastrukturo. Prehod bo postopen, kar je predvideno tudi v arhitekturi, na DRO pa bo platforma ves čas dostopala do različnih podatkovnih zbirk. Zakaj bo DRO predstavljal »zasebno (v državni lasti informacijsko infrastrukturo« oz. zakaj se ne razmišlja o alternativni organizacijski obliki? DRO predstavlja računalniško infrastrukturo, ki je v lasti države in jo upravlja država. Na tej infrastrukturi se izvajajo storitve, ki uporabljajo občutljive, osebne in druge podatke in informacije, ki jih država ne želi shranjevati izven svojega okolja. Alternativne organizacijske oblike so predvidene (hibridni oblak, razvojno-inovativni oblak) za področja, ki niso zajeta v zgornji definiciji, kadar bo izkazana tudi ekonomska upravičenost uporabe drugačnega poslovnega modela oziroma organizacijske oblike. Ali vlada že ve, kje bo DRO fizično lociran? Trenutna arhitektura DRO zajema 3 funkcionalno neodvisne zaključene enote (podatkovne centre), in sicer 2 v Ljubljani in 1 v Mariboru. Z reorganizacijo informatike v državni upravi in priključevanjem dodatnih podatkovnih centrov drugih organov, se bo osnovna arhitektura spreminjala glede na razpoložljivost virov po posameznih lokacijah. Kako bo DRO ustrezno fizično in kriptografsko varovan? Fizično je del opreme nameščen v upravnem območju v sistemskih prostorih z dodatno pristopno kontrolo, del opreme pa tudi v varnostnem območju druge stopnje. Organ ima zagotovljeno 24/7 varovanje z varnostno službo in tehničnim varovanjem. Vse povezave izven upravnih območij organov, ki se povezujejo v DRO in potekajo po lastnih, javnih ali zakupljenih vodih, so ustrezno kriptografsko varovane. Zakaj se v delo na DRO vključuje globalna IKT korporacija? Globalne IKT-korporacije niso neposredno vključene v DRO. Na vsakem področju se je posvetovalo s ponudniki najprimernejših tehnologij, na razpise pa so se prijavljala domača podjetja, ki so s slovenskimi strokovnjaki prispevala k izgradnji DRO. Seveda pa večino strojne in programske opreme, tudi odprtokodne, razvijajo in izdelujejo globalne korporacije. Ali se vlada zaveda ogrožanja državne varnosti ob vključevanju tuje IKT korporacije v snovanje DRO in pilotnega projekta? Tuje IKT korporacije v samo snovanje DRO niso bile vključene. Tudi sicer pa največje varnostno tveganje predstavlja morebitna neodkrita škodljiva koda v računalniki opremi, ki pa se v celoti ali po posameznih delih (npr. procesorji, mikročipi, operacijski sistemi) proizvaja v tujini, zato je za varovanje državne varnosti najpomembnejše, da se morebitna škodljiva koda čim prej zazna, in da se aktivno preprečuje odtekanje informacij iz informacijskih sistemov. In država lahko učinkovito deluje na tem področju zgolj v zaprtem, zasebnem sistemu in prav zato je bil tudi DRO zasnovan kot zasebni oblak. Kakšna je časovnica izvedbe DRO in pilotnega projekta lesno-predelovalne verige? Investicijsko-infrastrukturni del vzpostavitve DRO je bil zaključen do konca leta 2015. Standardne storitve, ki so bile preseljene na infrastrukturo DRO, so dosegljive na enak način kot v preteklosti, nekatere nove storitve se uporabljajo interno, nekatere pa so v fazi testiranja in preverjanja (tudi varnostnega). Ko bo dosežena ustrezna raven za posamezno storitev in bo opravljeno tudi varnostno preverjanje, se bo dodala v centralni katalog storitev DRO. Pilotni projekt lesno-predelovalne verige je trenutno v fazi idejne zasnove pilotnega projekta. To pomeni, da so opredeljena osnovna izhodišča, naslednja faza je priprava projektne dokumentacije, šele potem bo možno pristopiti k izvedbi projekta. Iz kje in s kakšno dinamiko se bosta oba projekta financirala? Vzpostavitev DRO se je financirala iz evropskih sredstev (85 %), za njegovo vzdrževanje in širjenje zmogljivosti, pa bodo zagotovljena tudi sredstva iz operacij iz nove finančne perspektive 2014-2020, saj naj bi vsak nov IT projekt prispeval del sredstev za trajno zagotavljanje in vzdrževanje potrebnih virov. Način financiranja pilotnega projekta lesnopredelovalne verige zaenkrat ni dogovorjen. Kakšna bo kadrovska struktura ter oblike zaposlitve/sodelovanj soudeleženih pri obeh projektih? Pri vzpostavitvi DRO so sodelovali strokovnjaki Ministrstva za javno upravo in po posameznih področjih tudi strokovnjaki iz drugih državnih organov. Vsi omenjeni pa bodo sodelovali tudi pri vzpostavljanju novih storitev in nudili podporo pri pilotnih in drugih projektih. Pri vzpostavitvi pilotnega projekta lesno-predelovalne verige bodo poleg izvajalcev sodelovali strokovnjaki relevantnih državnih organov, po potrebi tudi zunanji strokovnjaki – glede na naravo iskanja najbolj optimalnih rešitev. Ali je že izdelana študija in strategija tveganja obeh projektov? Za vzpostavitev DRO so bile izdelane vse ustrezne študije in zahtevana projektna dokumentacija. Pilotni projekt leno-predelovalne verige je v fazi idejne zasnove, zato je naslednja faza priprava projektne dokumentacije. Vir: MGRT Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje Marijana Pojbiča v zvezi z moralno držo vlade Vlada RS v nadaljevanju podaja naslednji odgovor na poslansko vprašanje: Kot je predsednik vlade Miro Cerar že večkrat pojasnil, ni sprejel ponujenega odstopa ministra za finance dr. Dušana Mramorja zaradi izgube zaupanja javnosti, do katerega je prišlo zaradi izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost v času, ko je bil še dekan Ekonomske fakultete. Minister je namreč pojasnil, da je takrat predlagano rešitev sprejel v dobri veri, da je bila zakonita. Prav tako se je za dejanje opravičil ter vsa sredstva s tega naslova vrnil. Predvsem pa je treba upoštevati dejstvo, da je predsednik vlade dolžan ministra ocenjevati glede na njegovo delo. Ministrovo dosedanje delo nedvoumno kaže, da mu je uspelo doseči osrednji cilj te vlade – stabilizirati javne finance. Dosegel je bistveno zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, in sicer pod tri odstotke BDP. Prav tako je ključno pripomogel k sprejetju izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu. S tem je operacionaliziral ustavno načelo srednjeročne uravnoteženosti proračunov države brez zadolževanja. Zaslužen je za oblikovanje strategije upravljanja z državnim premoženjem. Prav tako je znano, da je bilo ministrovo delo priznano na visoki mednarodni ravni. Tako ga je ugledna londonska revija The Banker izbrala za evropskega ministra leta 2016. Tudi oni so prepoznali njegov prispevek pri izhodu Slovenije iz recesije, stabilizaciji bančnega sistema, nadaljevanju privatizacije in javnofinančni konsolidaciji. Z opaznim prispevkom ministra je Slovenija po težkih in kriznih letih 2012 in 2013 v letu 2014 dosegla relativno visoko in stabilno triodstotno gospodarsko rast. Hkrati je Slovenija znižala proračunski primanjkljaj s 15 odstotkov BDP v letu 2013 na predvidoma manj kot tri odstotke BDP v 2015 in nato predvidoma na 1,7 BDP odstotka v 2017. Ukrepi, ki jih je predlagal finančni minister, so torej močno pripomogli, da je Slovenija izboljšala svojo konkurenčnost in se posledično povzpela na 29. mesto na lestvici Doing Business, ki jo objavlja Svetovna banka. Ob tem so se izboljšale tudi bonitetne ocene Slovenije, s tem pa so se bistveno izboljšali tudi pogoji za zadolževanje države. Trgi so tako od Slovenije pri izdaji obveznic zahtevali le še 1,5-odstotni donos. Drugače povedano, obrestne mere so se znižale na 1,5%, kar je več kot pol milijarde evrov prihranka. Poudariti pa je treba, da dosežen napredek na področju javnih financ ni samoumeven. Naše okrevanje še ni dovolj trdno. Nismo še na ravni iz predkriznih časov. Predsednik vlade je tako ocenil, da je opravljeno delo treba nadgrajevati oziroma v tej smeri nadaljevati. Posledice odstopa ministra za finance dr. Mramorja bi s tem škodovale interesom Republike Slovenije. Prav tako je predsednik vlade že večkrat izrazil obžalovanje, da se vprašanje zakonitosti glede izplačila dodatka za stalno pripravljenost ni razčistilo na višji ravni že leta 2008, ko se je dodatek začel izplačevati, temveč šele leta 2015. Ob tem ni nepomembno, da je do razkritja prišlo šele pod vlado, ki jo vodi Stranka modernega centra, in ne pod katero od prejšnjih vlad od leta 2008. Obenem je treba spomniti, da bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport v skladu z uredbo o javnem financiranju zavodov glede omenjenih dodatkov sprejelo ustrezne ukrepe. Aktualna Vlada Republike Slovenije bo tako s svojim delom nadaljevala v skladu z zastavljenimi prioritetami v luči doseganja čim višje zaposljivosti in gospodarske rasti, ugodnega poslovnega okolja in mednarodnega ugleda države. Vir: KPV Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi s problematiko kakovosti zraka Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z naraščajočo problematiko škodljivih trdih delcev PM10 in PM2.5 - tihih ubijalcev. V odgovoru je pojasnjeno, da se Odloki o načrtih kakovosti zraka izvajajo, prav tako tudi Podrobnejši programi ukrepov iz odlokov o načrtih kakovosti zraka. Odloki o načrtih kakovosti zraka in Podrobnejši programi ukrepov iz odlokov o načrtih kakovosti zraka so bili izdelani v sodelovanju med državo in lokalnimi skupnostmi ter predpisujejo ukrepe za izboljšanje stanja. Sredstva za izvajanje ukrepov zagotavljajo država, občine, javna podjetja na področju energetske oskrbe, gospodarske družbe in gospodinjstva. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) si prizadeva, da bi se ukrepi izvajali s čim višjo stopnjo ambicije, kar pomeni, da bi kakovost zraka na vseh sedmih območjih preseganj (to so območja mest Murska Sobota, Maribor, Celje, Kranj, Ljubljana, Novo mesto in Zasavske občine) izboljšali v čim krajšem času ter dosegli skladnost z zahtevami Direktive 2008/50/ES. Izvajanje ukrepov je vezano na finančne vire, ki so na voljo. Gre predvsem za sredstva Podnebnega sklada MOP (ti projekti se tudi pospešeno izvajajo) ter sredstva iz Operativnega program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020. V zadnjih treh letih so bila preko Eko sklada na razpolago finančna sredstva za toplotno izolacijo stavb in s tem zmanjšanje potreb po toplotni energiji ter za zamenjavo zastarelih kurilnih naprav s sodobnimi in s toplotnimi črpalkami. Poleg tega so bile občinam na voljo subvencije za zamenjavo zastarelih avtobusov emisijskega razreda EURO IV in z avtobusi EURO VI. V tem času je bil večji poudarek podan tudi na osveščanju javnosti o problematiki kakovosti zraka s poudarkom na promociji pravilnega kurjenja lesa in pravilni pripravi drv. Izvedlo se je tudi izobraževanje dimnikarjev za podporo izvajanja ukrepov za malih kurilnih naprav. Na področju trajnostne mobilnosti je bil izdelan Vzorec in Usmeritve za izdelavo Mobilnostnih načrtov, ki občinam, upravnim enotam ter preko območnih gospodarskih zbornic tudi večjim gospodarskim družbam. Prav tako so k izdelavi Mobilnostnih načrtov pristopile bolnišnice in zdravstveni domovi, ki se nahajajo na območjih preseganj. Občine so pričele tudi z izdelavo celostnih prometnih strategij, ki so osnova za prehod k trajnostni mobilnosti. Zaostanki so pri tistih ukrepih, ki so vezani na črpanje kohezijskih sredstev 2014-2020, kjer pa se ocenjuje, da se bodo ukrepi pričeli izvajati v letošnjem letu. Na področju prehoda k trajnostni mobilnosti se bodo nadaljevali že začrtani ukrepi (in tudi njihovo financiranje iz Podnebnega sklada in Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020). Dodatni ukrepi se bodo nanašali na ektrifikacijo vozil, uporabo motorjev emisijskega razreda EURO VI tudi za komunalna vozila in vozil za oskrbo ter prostorsko načrtovanje in širitev območij brez uporabe osebnih vozil. V odgovoru na poslansko vprašanje vlada pojasnjuje, da v Sloveniji ocenjevanje kakovosti zraka zagotavlja Agencija za okolje RS (ARSO). ARSO že pet desetletij upravlja državno mrežo meritev kakovosti zraka. Državna merilna mreža ustreza zahtevam Direktive o kakovosti zunanjega zraka in Pravilnika o ocenjevanju kakovosti zraka glede števila merilnih mest, z izjemo merilnih mest za delce PM2.5, kjer je število prenizko. Glede na povprečne razmere v EU, kjer pride ena postaja za meritve kakovosti zraka v povprečju na 300.000 prebivalcev, je mreža v Sloveniji gostejša. To je tudi posledica specifičnih razmer Slovenije, kjer so zaradi orografije in s tem povezanih lokalnih meteoroloških razmer lahko velike razlike med ravnjo onesnaženosti tudi na sorazmerno manjših razdaljah. ARSO se je ob podpori MOP odločil za pripravo projekta »Nadgradnja sistema za spremljanje onesnaženosti zraka, ugotavljanje vzrokov čezmernih obremenitev in analizo učinkov za izboljšanje«, s kratkim imenom Sinica. Projekt, katerega vsebina je uvrščena v sprejet Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 - 2020, se bo predvidoma sofinanciral z evropskimi sredstvi. V okviru projekta Sinica se načrtuje postavitev štirih novih stalnih merilnih mest in sicer v Ljubljani, Celju, Novi Gorici in v Murski Soboti. Poleg tega bo ARSO uvedel tako imenovane bienalne meritve z dodatnimi sedmimi merilnimi postajami, ki se bodo izvajale na predvidoma 14 lokacijah vsako drugo leto. Začele se bodo izvajati tudi intenzivne, a krajše merilne kampanje, ko bomo na izbranih čezmerno onesnaženih območjih uvedli dodatne meritve s štirimi postajami. Poleg tega bodo v okviru projekta izdelana in uvedena v uporabo tudi modelska orodja, s pomočjo katerih bomo lahko pridobili informacije o kakovosti zraka tudi izven lokacij meritev. S tem projektom bomo v Sloveniji pridobili celovitejše podatke o kakovosti zraka, predvsem pa bomo z boljšo kvantifikacijo prispevkov posameznih virov k onesnaženosti zraka in orodji za analizo učinkov lažje načrtovali in spremljali izvajanje politik in ukrepov varstva zraka. Vlada RS v odgovoru poudarja, da je kakovost zraka skupna naloga države in mest-občin, da pa so zato, da se bo se kakovost zraka izboljšala, potrebna tudi drugačna ravnanja gospodinjstev in prebivalcev na področju ogrevanja in mobilnosti. Vir: MOP Vlada sprejela odgovor na poslansko vprašanje glede predloga za ustanovitev Nacionalne garde Vlada RS je na seji sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka glede predloga za ustanovitev Nacionalne garde. Poslanec dr. Franc Trček je na Vlado RS 21. januarja 2016 naslovil pisno poslansko vprašanje glede predloga za ustanovitev Nacionalne garde. Poslanec sprašuje, kakšno je stališče Vlade RS do ustanovitve nacionalne garde oziroma pobude SDS, kaj je vlada storila za normalno delovanje in obstoj prostovoljne rezerve Slovenske vojske ter kakšno je stališče vlade do ponovne uvedbe naborniškega sistema. Poslanec tudi sprašuje, zakaj vlada dovoljuje razširjanje sovražnega govora. Vlada RS v odgovoru navaja, da do zdaj formalno ni bila seznanjena s pobudo Slovenske demokratske stranke za ustanovitev Nacionalne garde, zato tudi ni oblikovala stališča do pobude, ki jo je bilo mogoče zaslediti v medijih. Ministrica za obrambo Andreja Katič je na 24. nujni seji Odbora za obrambo DZ na vprašanje o morebitni reformi rezervne sestave Slovenske vojske ter morebitni ustanovitvi Nacionalne garde odgovorila, da pozdravlja vsako pobudo, ki bi izboljšala položaj Slovenske vojske, ter da gre na podlagi razpoložljivih podatkov iz medijev za nadgradnjo obstoječega sistema prostovoljne pogodbene rezerve. Pri tem je izpostavila svoje stališče, da je treba najprej izboljšati položaj obstoječih pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske ter da se lahko šele nato razpravlja o nadgrajevanju obstoječega sistema prostovoljne pogodbene rezerve, razpravo o morebitni drugačni strukturi obrambnih sil pa opravi v okviru usklajevanja novega Zakona o obrambi, ki je v pripravi. Resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 predvideva, da bo imela Slovenska vojska do 10.000 pripadnikov, s ciljnim razmerjem med pripadniki stalne sestave in pripadniki prostovoljne pogodbene rezervne sestave 4 : 1. Resolucija določa, da si bo Republika Slovenija skladno z možnostmi in razpoložljivimi viri prizadevala doseči načrtovani obseg najpozneje do leta 2018 in ga nato ohranjati na enaki ravni v dolgoročnem obdobju. Stalno zmanjševanje obrambnega proračuna je v preteklih letih vplivalo na krčenje načrtovanega obsega in spremembo strukture prostovoljne pogodbene rezerve Slovenske vojske ter na njeno usposabljanje. Obseg prostovoljne pogodbene rezervne sestave se je zmanjševal od leta 2008, tako da je trenutno Slovenska vojska popolnjena s 711 pogodbenimi pripadniki. Spremenjene varnostne razmere zaradi migrantske problematike in posledično angažiranje Slovenske vojske pri podpori Policiji pri širšem varovanju državne meje v notranjosti ozemlja ter pri varovanju določenih objektov in območij so že zahtevali tudi angažiranje dela prostovoljne pogodbene rezervne sestave Slovenske vojske. Hkrati se za leto 2016 načrtuje tudi povečanje njenega števila skupno do 1500 pripadnikov. Ministrstvo za obrambo intenzivno izvaja aktivnosti za sklenitev petletnih pogodb z novimi pripadniki, pri čemer so ciljne skupine predvsem nekdanji poklicni pripadniki Slovenske vojske, nekdanji pogodbeni pripadniki rezervne sestave, ki jim pogodbe niso bile podaljšane zaradi splošnega varčevanja, in državljani, ki so uspešno končali prostovoljno služenje vojaškega roka. Vlada RS ocenjuje, da v tem trenutku ne obstajajo razlogi, ki bi narekovali ponovno uvedbo splošne vojaške obveznosti oziroma naborniškega sistema v miru, saj takšna rešitev kratkoročno ne bi prispevala k večji varnosti, pri čemer pa bi se potrebe po finančnih sredstvih v obrambnem sistemu še dodatno povečale. Ob izrazitem poslabšanju varnostnih razmer se lahko že zdaj skladno s konceptom vojaške strateške rezerve obseg in struktura Slovenske vojske bistveno spremenita. V tem primeru so možni dopolnitev, preoblikovanje in povečanje obsega obrambnih sil v daljšem obdobju za predvidoma do 25.000 dodatnih pripadnikov. Ponovno uvedbo vseh sestavin vojaške dolžnosti, kar konkretno pomeni tudi naborništva, se predvideva le v skrajnem primeru in na podlagi odločitve Državnega zbora RS. Vlada RS obsoja in zavrača kot nesprejemljive vse oblike spodbujanja, razširjanja in uporabe sovražnega govora. Vir: MO Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z obiskom predsednika vlade Madžarske Viktorja Orbána v Sloveniji Vlada RS je sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z obiskom predsednika vlade Madžarske Viktorja Orbána v Sloveniji. Vlada je v odgovoru med drugim navedla, da delovanje vlade Republike Slovenije v mednarodnem okolju temelji na Ustavi Republike Slovenije, Temeljni ustavni listini o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Zakonu o zunanjih zadevah in drugih notranje pravnih aktih ter mednarodnem pravu, ki zavezuje Republiko Slovenijo. Navedeno je bilo osrednje vodilo srečanja predsednikov Vlad Republike Slovenije dr. Miroslava Cerarja in Madžarske Viktorja Orbána, ki je potekalo 22. januarja 2016 na Brdo pri Kranju. Vir: MZZ Odgovor na poslanski vprašanji Vinka Gorenaka Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi s poročanjem nekaterih tujih in domačih medijev o tem, da naj bi se pripadniki teroristične organizacije ISIS urili tudi v okolici Ljubljane. Slovenski varnostni organi nimajo podatkov, ki bi potrjevali navedbe o obstoju trenažnih centrov, v katerih naj bi se v Sloveniji urili teroristi. Sumi kaznivih dejanj, povezanih s terorizmom, niso bili potrjeni. Vlada je sprejela tudi odgovor na poslansko vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov s strani Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, v katerem zanika navedbe o nezakonitem prisluškovanje agencije slovenskemu državljanu. Vir: Sova Vlada mag. Margareto Guček Zakošek na njeno željo razrešila s funkcije državne sekretarke na MGRT Vlada RS je danes na redni seji mag. Margareto Guček Zakošek z 29. 2. 2016 razrešila s funkcije državne sekretarke v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Mag. Margareta Guček Zakošek je podala izjavo, da iz osebnih razlogov odstopa s funkcije državne sekretarke v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, in predlagala svojo razrešitev z dnem 29. 2. 2016. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je njen odstop sprejel in Vladi Republike Slovenije podal predlog, da mag. Margareto Guček Zakošek z 29. 2. 2016 razreši s funkcije državne sekretarke v ministrstvu. Vir: MGRT Vlada sprejela sklep o razrešitvi generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko MO Vlada RS je na seji sprejela sklep, da se s 30. junijem 2016 s položaja generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo razreši Primoža Šavca. Njegova razrešitev se predlaga zaradi prevzema novih dolžnosti v tujini. K razrešitvi je imenovani podal soglasje. Za generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko na Ministrstvu za obrambo je bil Primož Šavc imenovan z odločbo Vlade Republike Slovenije 19. marca 2014. Vir: MO Ustanovitev medresorske strokovne komisije za izbiro koncesionarjev za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi Vlada RS je sprejela Sklep o ustanovitvi Medresorske strokovne komisije za izbiro koncesionarjev za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2. Zakon o varstvu okolja opredeljuje ravnanje s stranskimi živalskimi proizvodi kot državno gospodarsko javno službo. Podrobneje je izvajanje javne službe urejeno v Uredbi o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2. Ministra za okolje in prostor ter za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sta 3. aprila 2011 po pooblastilu vlade, na podlagi zaključenega javnega razpisa, podpisala pogodbo o izvajanju javne službe s podjetjem Koto d. d., Ljubljana, ki izteče aprila 2016, zato je treba izvesti nov postopek izbire na osnovi Zakona o javnem naročanju. Uredba predpisuje, da izbiro koncesionarjev opravi vlada na osnovi predloga komisije, ki jo imenuje in da jo sestavljajo trije člani, enega predlaga minister pristojen za okolje, drugega minister pristojen za veterino in tretjega minister, pristojen za finance. Predsednik komisije je predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje. Vir: MOP Vlada razrešila in imenovala novega člana v svetu JZ Zavod za šport RS Planica Vlada RS kot predstavnika ustanovitelja v svetu javnega zavoda Zavod za šport Republike Slovenije Planica (v nadaljevanju ZŠ RS Planica) razreši Sama Koširja, ki je bil imenovan na predlog ministrstva, pristojnega za šport. Namesto razrešenega predstavnika ustanovitelja Vlada RS v svet ZŠ RS Planica do izteka mandatne dobe sveta ZŠ RS Planica, to je do 13. 10. 2017, imenuje novega predstavnika ustanovitelja, dr. Bora Štrumblja, na predlog ministrstva, pristojnega za šport. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport na podlagi Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda ZŠ RS Planica Vladi Republike Slovenije novega člana, dr. Štrumblja, predlaga iz razloga prenehanja pogodbe o zaposlitvi Sama Koširja na MIZŠ. Vir: MIZŠ Vlada dala pozitivno mnenje k podelitvi italijanskih državnih odlikovanj slovenskim državljanom Ivu Boscarolu, Albertu Scherianiju in Luki Juriju Vlada RS je dala pozitivno mnenje k podelitvi italijanskih državnih odlikovanj slovenskim državljanom Ivu Boscarolu, Albertu Scherianiju in Luki Juriju ter ga posreduje Uradu predsednika Republike Slovenije. Veleposlaništvo Italijanske republike v Ljubljani je dne 28. 1. 2016 zaprosilo Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije za soglasje slovenskih oblasti k podelitvi italijanskih državnih odlikovanj ''Red zvezde Italije''. Odlikovanje Italijanska republika podeljuje za prispevek k poglabljanju prijateljskih odnosov in sodelovanja med Italijo in drugimi državami. Veleposlaništvo Italijanske republike v Ljubljani predlaga podelitev navedenega odlikovanja ''Red zvezde Italije'' spodaj navedenim slovenskim državljanom kot priznanje za njihov prispevek k promociji tesnih vezi med Republiko Slovenijo in Italijansko republiko: gospodu Ivu Boscarolu, direktorju podjetja Pipistrel d.o.o.; gospodu Albertu Scherianiju, predstavniku italijanske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji; in gospodu Luki Juriju, direktorju Pokrajinskega muzeja Koper in pripadniku italijanske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji. Odlikovanja bo podelil predsednik Italijanske republike na predlog Ministra za zunanje zadeve Italijanske republike ter v posvetovanju s Svetom ''Reda zvezde Italije''. Vir: MZZ Vlada sprejela sklepa o razrešitvi in imenovanju članov Sveta za vključevanje tujcev Vlada RS je na današnji seji sprejela sklepa o razrešitvi in imenovanju članov Sveta za vključevanje tujcev. Vlada Republike Slovenije je 23. avgusta 2012 imenovala Svet za vključevanje tujcev. Štiriletni mandat predsednika in članov sveta se izteče avgusta 2016. V letu 2015 je bila izvedena pobuda o vključitvi predstavnikov migrantov v svet. V ločenem volilnem postopku so bile izvoljene tri osebe: Dalibor Jugović kot predstavnik migrantov iz EU držav, Sonja Šarac kot predstavnica migrantov držav bivše Jugoslavije in Julija Mesarič kot predstavnica migrantov iz tretjih držav. Pet članov, ki so bili v svet imenovani s sklepom leta 2012, pri organih, ki jih predstavljajo, niso več zaposleni in jih ne morejo več predstavljati ali pa predstavništva organizacije v svetu iz drugih razlogov ne morejo več opravljati. Zaradi števila oseb, ki v svetu ne morejo biti več aktivne, novo predlaganih predstavnikov migrantov in skorajšnjega poteka štiriletnega mandata je podan predlog za razrešitev deset članov in imenovanje dvanajst članov Sveta za vključevanje tujcev. 1. V Svetu za vključevanje tujcev se razrešijo naslednji člani: - Radivoj Radak (predstavnik Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti) - Janja Romih (predstavnica Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti) - Boštjan Zgonc Rozman (predstavnik Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport) - Marjeta Preželj (predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport) - Alenka Obrul (predstavnica Skupnosti občin Slovenije) - Nataša Tomc (predstavnica Ministrstva za notranje zadeve) - Sabina Hrovatin (predstavnica Ministrstva za notranje zadeve) - Gregor Malec (predstavnik Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti) - Natalija Vrečer (predstavnica Andragoškega centra Slovenije) - Franci Zlatar (predstavnik nevladnih organizacij) 2. V Svet za vključevanje tujcev se za štiri leta imenujejo člani: - Dalibor Jugović (predstavnik migrantov) - Sonja Šarac (predstavnica migrantov) - Julija Mesarič (predstavnica migrantov) - Tanja Hodnik (predstavnica Zveze mestnih občin Slovenije) - Sonja Trančar (predstavnica Ministrstva za kulturo) - Alenka Klepac (predstavnica Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport) - Jana Lovšin (predstavnica Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti) - Nataša Tomc (predstavnica Ministrstva za notranje zadeve) - Sabina Hrovatin (predstavnica Ministrstva za notranje zadeve) - Gregor Malec (predstavnik Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti) - Natalija Vrečer (predstavnica Andragoškega centra Slovenije) - Franci Zlatar (predstavnik nevladnih organizacij) Vir: MNZ Vlada razrešila in imenovala člane v odborih po prilogah Sporazuma o vprašanjih nasledstva Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep, s katerim se v odborih po prilogah Sporazuma o vprašanjih nasledstva razrešijo nekateri člani in imenujejo novi. Vlada je na seji 16. 9. 2010 sprejela sklep, s katerim je kot delovne skupine vlade ustanovila odbore za izvajanje posameznih prilog Sporazuma o vprašanjih nasledstva, imenovala njihove člane ter določila okvirje njihovega delovanja. Zaradi nekaterih kadrovskih sprememb se predlaga naslednje spremembe: • V Odboru za vojaško premoženje (Priloga A Sporazuma) se ne predlaga nobenih sprememb. • V Odboru za kulturno dediščino (Priloga A Sporazuma) se predlaga razrešitev Urške Kramberger Mendek kot predstavnice Ministrstva za zunanje zadeve. • V Odboru za premoženje diplomatskih in konzularnih predstavništev (Priloga B Sporazuma) se predlaga sprememba predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve, in sicer mag. Urško Kramberger Mendek, ki se razreši, nadomesti mag. Liljana Figar Ferme, pooblaščena ministrica. • V Odboru za finančna sredstva in obveznosti (Priloga C in F Sporazuma) se predlaga sprememba predstavnice Ministrstva za finance, in sicer mag. Tajo Čehovin, ki se razreši, nadomesti Barbara Knapič Navarrete, podsekretarka. • V Odboru za arhive (Priloga D Sporazuma) se predlaga razrešitev Roberta Kojca, nekdanjega zaposlenega na Ministrstvu za zunanje zadeve, ter imenovanje novega predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve Andreja Grasellija, veleposlanika. • Sestava Odbora za pokojnine (Priloga E Sporazuma) ostaja nespremenjena. • V Odboru za zasebno premoženje in pridobljene pravice (Priloga G Sporazuma) se predlaga razrešitev predstavnikov z Ministrstva za zunanje zadeve, in sicer Matjaža Marka in Andreja Gregorja Rodeta, ter z Ministrstva za pravosodje Roka Janeza Šteblaja. Namesto njih se predlaga imenovanje mag. Liljane Figar Ferme, pooblaščene ministrice, in mag, Franca Buta, veleposlanika, kot predstavnikov Ministrstva za zunanje zadeve ter Jurija Mesca, višjega svetovalca, kot predstavnika Ministrstva za pravosodje. Vir: MF
© Copyright 2024