S kočevske njive – na kočevsko mizo!
Kočevska Februar 2016 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod S kočevske njive – na kočevsko mizo! Kočevje ima zadrugo stran 4 Intervju: Lela B. Njatin stran 6 Novice iz občinske stavbe stran 8 Občina gradi kamp stran 10 Na Snapchatu si upajo več stran 12 Pasti zasvojenosti stran 13 O posledicah kajenja stran 14 Kolumna Nataše Briški stran 17 Foto: Marko Vovk Lani je v Kočevju začela delovati zadruga Zakladi Kočevske, ki naj bi kmetom pomagala pri prodaji izdelkov in povečanju ponudbe, hkrati pa omogočila skupni nastop na trgu. Zadruga naj bi odprla vrata tudi marsikaterega javnega zavoda in omogočila, da se bo na mizah znašla hrana, pridelana na Kočevskem. Izboljšanje stopnje samooskrbe s hrano, povečanje števila pridelovalcev in predelovalcev hrane ter ureditev nasada sibirskih borovnic in sadovnjaka pa so še nekateri od ciljev zadruge, ki deluje kot socialno podjetje. Sodelujoči pri zadrugi se zavedajo pomena marketinških potez, zato pripravljajo enotno grafično podobo. strani 4 in 5 Mačkarada 2016 stran 19 O Zoranu Didku stran 20 Naredimo sami Umetnica, ki raziskuje domače okolje Performans Kulturni center Kočevja, PMK • Foto: Arhiv Lele B. Njatin Po Stanislavu Jarmu, Klavdiju Slubanu, dr. Mariji Makarovič in Vitu Oražmu je deklico s piščalko, nagrado Občine Kočevje, letos prejela Lela B. Njatin. Umetnica, ki ima v Kočevju atelje, zadnja leta prek interdisciplinarnih projektov nagovarja občinstvo. V odgovorih je pojasnila, kakšen namen imajo njena dela oz. kaj želi doseči z umetniškimi projekti, v intervjuju pa razmišlja tudi o Kočevju, kulturni mreži, iskanju identitete in konstruirani realnosti. stran 24 stran 28 Ristanc KCK nekoč že obstajal stran 31 Kočevska www.kocevje.si Mozaik Prva ženska na čelu območne enote ZGS Katja Konečnik bo marca prevzela vodenje kočevske enote Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) in s tem postala prva ženska na čelu katere koli območne enote v zgodovini zavoda. Na razpis za vodjo kočevske enote sta se prijavila dva kandidata, poleg Konečnikove še Bojan Kocjan, ki je enoto vodil 12 let. Univerzitetna diplomirana inženirka gozdarstva je do zdaj delala na odseku za gozdnogospodarsko načrtovanje, poleg tega pa skrbela tudi za stike z javnostmi in izobraževanje. Katja Konečnik, ki na ZGS OE Kočevje neprekinjeno dela od leta 2003, naj bi funkcijo prevzela 2. marca. Na kočevski območni enoti ZGS je zaposlenih 74 ljudi, ki skrbijo za ohranjanje in sonaravni razvoj gozdov na 118.000 hektarjev velikem območju od Turjaka do Kolpe. Območje je razdeljeno na šest krajevnih enot, ki vključujejo tri lovišča s posebnim namenom. Konečnikova pravi, da bodo njene prioritete – poleg izvrševanja finančnega načrta in programa dela, ki ga sprejme zavod februar 2016 2 Z raketo na Ptuju Med 2.500 maskami oziroma 55 skupinami, ki so letos sodelovale na 56. Pustnem karnevalu na Ptuju, je bila tudi ekipa iz Konca vasi. Na enem največjih karnevalov na svetu – po izboru znanega turističnega vodnika Lonely Planet, je ptujski karneval sedmi najzanimivejši karnevalski festival na svetu – so se člani Vaškega društva Konca vas predstavili s skupinsko masko Konca vas gre na Mars. Po lanskem in predlanskem sodelovanju v pustnih sprevodih v Kočevju, Ribnici in v Cerknici so Koncavaščani letos več kot dostojno predstavljali Kočevsko še v deželi kurentov in poželi nemalo občudovanja. Je pa bilo letošnja maškarada za Koncavaščane predvsem velik logistični zalogaj, saj so morali ogromni raketoplan prepeljati v nekaj manj kot 200 kilometrov oddaljeni Ptuj s tovornjakom, astronavte pa z mini avtobusom. Vse to so lahko uresničili s finančno pomočjo Krajevne skupnosti Stara Cerkev oziroma predsednika Antona Fabjana. Sodelovanje na tako velikem in pomembnem karnevalu, kot je ptujski, je bila izjemno prijetna izkušnja, ki bi jo Koncavaščani z veseljem še kdaj ponovili. Simona Fajfar Katja Konečnik • Foto: Petra Šolar in potrdi pristojno ministrstvo – še skrb za dobre odnose med zaposlenimi in izboljšanje komunikacije ter uspešno sodelovanje z vsemi lastniki gozdov in ostalimi organizacijami. Petra Šolar Po Kočevski s prstom po zaslonu Foto: Albert Mrak Sourenki v Kobaridu Po več kot 60 letih so v Kobaridu ponovno oživeli in na pustno soboto prikazali zoomorfno starosvetno (to je predkrščansko) masko sourenke. Gre za oživitev običaja preganjanja zime, ko so na pustno nedeljo (debjelenco) štirje fantje, oblečeni v ovčje kože in pomazani s sajami, tekli obredni tek od vzhoda proti zahodu. Opasani so z verigami, na katerih so kravji zvonci. Trije tečejo spredaj, povezani z vrvjo, četrti (gonjač) pa jih priganja z bičem ali palico in usmerja tekače z vajeti. Sourenki imajo v rokah metlico iz vej, stare krtače, v ljudi pa mečejo saje, ki jih nosijo s sabo v kangli ali škatli. V starih časih so škropili ljudi tudi z živalsko krvjo. Ob poplavi pustnega kiča in potrošništva so izvirne maske in običaji, povezani s prebujanjem narave, dragocen del ljudskega izročila in narodne identitete. Rudolf Baloh Foto: Marko Vovk Kočevje je dobilo prvi infomat. Interaktivno samopostrežno napravo, s pomočjo katere lahko turisti poiščejo osnovne informacije, je naredil Vasja Marinč. Infomat je postavljen v prostorih Turističnega društva Brezpotja (v Nami) in je nadgradnja projekta Z miško po Kočevju. Deluje kot zaslon na dotik. Temelji na dveh interaktivnih zemljevidih – mesta Kočevje in občine. "Zemljevida imata aktivne legende, s pomočjo katerih si turisti odpirajo posamezne sklope. Na primer: turist, ki si želi ogledati naravne znamenitosti Kočevske, bo izbral legendo naravne znamenitosti. S klikom na to ikono se na zemljevidu prikažejo mesta (nove ikone), ki so zanimiva zaradi narave. S klikom na ikone pa se odprejo še fotografije. Tako turist dobi osnovne informacije in se odloči, kaj bi si ogledal in kje to je," je povedal avtor infomata Vasja Marinč, ki že 15 let dela pri promociji Kočevske. Marinč pojasnjuje, da je to prototip oz. izvedba za 'notri'. Ne izključuje možnosti, da bi naredil še izvedbe za na prostem, a bi te morale imeti drugačno ohišje. Za delovanje naprave sta nujna dostop do elektrike in do omrežja, saj je pri posameznih ponudnikih navedena QR-koda, s katero uporabnik dostopa do novih povezav, na primer spletne strani ponudnika gostinske storitve. Infomat poleg osnovnih informacij vključuje še najlepše razgledne točke Kočevske in množico fotografij, prek katerih si turist lahko ustvari prvi vtis, v kakšen prostor je prišel. Petra Šolar Foto: Rudolf Baloh Kočevska Mozaik www.kocevje.si Kitajčki zavzeli Reko Že 11. leto smo se zbrali. Že 11. leto rajamo in uživamo na pustnih karnevalih. Poznajo nas v Kočevju, na Ptuju in v Reki. Smo skupina 40 ljudi iz Kočevja, Dolge vasi, Šalke vasi in Livolda, ki jim pust nekaj pomeni. Priprave na pustno rajanje in izdela- vo kostuma se za nas začnejo že dokaj hitro, saj smo aktivni že oktobra, ko se začnemo dogovarjati, kakšno skupinsko masko bomo izdelali. Letos smo se ponovno udeležili Riječkega karnevala in se spet predstavili kot skupina iz Kočevja. V skupini je bilo 30 mask Kitajčkov, ker jih je nekaj v posteljo položila bolezen in žal niso mogli vsi z nami. Preživeli smo lepo pustno nedeljo. Zahvalili bi se vsem, ki so nas pri tem podpirali in pomagali na kakršen koli način. Darja Šneperger Foto: Darja Šneperger Popravek V januarski številki Kočevska je bil v rubriki Mozaik objavljen prispevek Veber vložil amandma za sedež v Kočevski Reki avtorice Vesne Lisac. Ker je v njem nekaj netočnosti in neresnic, prosim za objavo popravka. Od vsega začetka nastajanja Zakona o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije je stranka DeSUS pogojevala sprejetje novega zakona z zahtevo, da se podjetje Snežnik vključi v novo družbo Slovenski državni gozdovi, d. o. o. To nam je tudi uspelo. Na seji odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sem vložila amandma, ker sem kot poslanka, iz- voljena v volilnem okolišu Kočevje, čutila odgovornost, da v Državnem zboru zastopam stališča občinskega sveta Kočevje, ki je soglasno sprejelo sklep, da predlaga Državnemu zboru, da v zakonu določi, da je sedež družbe na območju občine Kočevje. Taka rešitev je tudi po mojem mnenju bistveno boljša, kot jo je predlagal poslanec Janko Veber, saj dopušča, da se podjetje in občina dogovorita o najprimernejšem kraju sedeža podjetja, in jih torej ne zavezuje, da mora biti v Kočevski Reki. Očitek, da sem s tem amandmajem povzročila zaplet, zaradi katerega amandma poslanca Vebra ni bil sprejet, in da sem celo glasovala proti njegovemu amandmaju, ne drži. Zapletov ni bilo, podanih je bilo le še več predlogov za sedež podjetja v drugih krajih, od koder prihajajo posamezni poslanci. To bi se verjetno zgodilo tudi, če bi obravnavali le amandma poslanca Vebra. Sama nisem glasovala proti njegovemu amandmaju, saj nisem članica odbora. Kmalu po sprejemu zakona bo vlada potrdila statut podjetja, v katerem bo določen sedež podjetja. In stranka DeSUS se bo spet zavzela, da bi bil v občini Kočevje. Marinka Levičar februar 2016 3 Uvodnik Prevelika razdrobljenost kmetijskih zemljišč, nekonkurenčnost, preveliki stroški … so v minulih desetletjih ponavljali predstavniki državnih institucij, ko so govorili o samooskrbi s hrano v Sloveniji. Stopnja samooskrbe je v četrt stoletja padla z okoli 90 na manj kot 50 odstotkov. Kmetijska zemljišča so spreminjala namembnost, preprodaja zemljišč je postala lahek posel. Gradile so se industrijske cone, avtoceste in še kaj – veliko od tega prek njiv. Reja se je spremenila v pod lučmi čim hitrejši postopek od mladiča do zavaljene spitane živali, primerne za zakol. Zelenjava pa … Naenkrat so vsi korenčki postali ravni, zeljne glave enake, kot da bi jih klonirali, velike natančno toliko in toliko, cvetače ogromne … Seveda ne smemo pozabiti, da je cena postala vladar. "Koliko stane? A toliko, ne hvala, je tam ceneje." Cenejša italijanska, kitajska in ne vem kakšna zelenjava. Zelenjava, ki se jo da gojiti pri nas. Ste vmes opazili, da je izgubila okus? Zapakirano korenje v plastični embalaži, ki tako rado splesni, sploh nima okusa. Jabolka, svetleča in rdeča, so prazna. Ko ugrizneš, čutiš le vodo. Tiste zoprne mandarine in pomaranče, ki se sicer zlahka olupijo, pa so potem kot spužva. Da o bananah ne izgubljam besed. Pakirani piščanec smrdi! Ko odpreš folijo in primeš za sluzasto bledo meso, ne veš, ali bi ga takoj zabrisal v smeti ali mu lahko s kopico začimb in kuhanjem spremeniš okus. Krompir, ki je včasih tako dišal, je le še neka vodena kepa. Roko na srce: ponudba v trgovinah je več ali manj zanič. Lepa, a zanič. Kdor je hotel jesti dokaj zdravo hrano, je bodisi imel svoj vrt bodisi izkoristil drugo možnost. Domača govedina, domača jajca, pa gajbica jabolk, brojlerji … češnje! Saj smo se znašli … ampak zakaj bi se morali? Zakaj ne bi kupovali boljšega, domačega za primerljivo (morda malenkost višjo) ceno? Država, ki ji je uspelo z obdavčitvami in nujnimi registracijami zmanjšati število pridelovalcev, je končno začela podpirati samooskrbo. Še kopico spodbudnih ukrepov za male pridelovalce pa bo marsikdo namesto v trgovski center zavil na tržnico! Petra Šolar, odgovorna urednica Pozor: divjad blizu ceste Pazi, v bližini ceste je medved ali katera druga žival – to je sporočilnost novih dinamičnih prometnih znakov, ki se prižgeta le tedaj, ko senzorji ob cesti zaznajo gibanje. Nova prometna znaka sta postavljena ob cesti Kočevje–Ljubljana na odseku med Zgornjimi Ložinami in Dolenjo vasjo (na Jasnici) ter med Ortnekom in Žlebičem. Prometna znaka sta povezana s senzorji, ki so nameščeni v bližini ceste v štoru. ERICo Velenje, inštitut za ekološke raziskave, in Zavod za gozdove Slovenije sta znaka namestila na odsekih, kjer živali pogosto prečkajo cesto in kjer so v preteklosti zabeležili povečano število prometnih nesreč zaradi divjadi. Glavni namen postavitve dinamičnih prometnih znakov je opozoriti na prisotnost rjavega medveda in drugih velikih prostoživečih živali ob cestišču v trenutku, ko se te približujejo prometnici. Sodelujoči pri projektu Life Dinalp Bear so na svoji spletni strani zapisali: "Posledično se močno zmanjša možnost trka vozila z živalmi, vključno z medvedom, ki ima na teh dveh odsekih omenjene magistralne ceste stalen prehod." Petra Šolar Foto: Zoran Pavšek Kočevska je časopis Občine Kočevje, vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1955 • Kočevska, št. 8, februar 2016 • Naklada 6500 izvodov • Gospodinjstva na območju občine Kočevje jo prejmejo brezplačno • Izdajatelj: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje/ zanj župan dr. Vladimir Prebilič • Odgovorna urednica: Petra Šolar • Pomočnica urednice in novinarka: Aleksandra Papež • Oblikovna zasnova, prelom in priprava za tisk: CZMK Kočevje, TZO 62, 1330 Kočevje / zanj Marko Vovk • Lektorica: Saša Erjavec Kobe • Kontakt: [email protected] • Trženje: Matej Kosten, 040-652-837, [email protected] • Tisk: DELO časopisno in založniško podjetje, d. d., Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana • Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba v drugih medijih je dovoljena le s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja. Kočevska Samooskrba www.kocevje.si februar 2016 4 Leta 2013 je bilo 40 % potrošene hrane v Sloveniji slovenskega izvora, ostalih 60 % pa uvožene hrane (vir: SURS) • Foto: Marko Vovk Zadruga odprla vrata lokalni samooskrbi Šest ustanovnih članov iz Kočevja je septembra lani ustanovilo zadrugo. S tem so naredili korak dlje k povečanju lokalne samooskrbe s hrano in združitvi kočevskih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Zadruga, ki deluje kot socialno podjetje in zaposluje eno osebo, namerava pridelke in izdelke prodajati pod skupno blagovno znamko Zakladi Kočevske. "Pomagati manjšim kmetovalcem pri prodaji pridelkov, povečati ponudbo, skupno nastopati na trgu pod eno blagovno znamko ter dobavljati doma pridelano hrano ali pijačo javnim zavodom," našteva glavne razloge za ustanovitev Zadruge Zakladi Kočevske Andrej Mladenovič. Svetovalec iz Podjetniškega inkubatorja Kočevje, ki je pomagal pri ustanovitvi in zagonu zadruge pojasnjuje: "Zadruga za zdaj odkupuje glede na naročila. Na primer: ena od kočevskih šol naroči 70 litrov mleka, mi odkupimo tolikšno količino mleka od kmeta, ga prodamo šoli, nato pa plačamo kmetu." Zadruga je v tem primeru vezni člen med pridelovalcem hrane in kupci. Mladenovič dodaja, da javne zavode sicer obvezujejo javna naročila, a imajo vsi, tudi šole in vrtec, možnost odkupa 20 % hrane od lokalnih pridelovalcev. "Kočevska šola lahko dobi jabolka, pridelana na Kočevskem, domači sok, tudi domače mleko, nekaterih vrst hrane pa za zdaj še primanjkuje," je odkrit. Trenutno še zbirajo ponudnike, saj sta med ustanovnimi člani le dva pridelovalca oz. predelovalca – Marko Kocjančič in Albin Likar. Med preostalimi so tri podjetja kislo zelje, repa, ribe in še kaj," dodaja Žvabova. Kislo zelje in repo je zadruga Zakladi Kočevske do zdaj odkupovala od kmetov iz Dolenjske; pod pojem 'lokalno' namreč lahko uvrstimo vse, kar je pridelano v krogu 60 kilometrov. "Že skoraj 20 let se borim, da bi ekološko pridelano mleko dobavljal tukajšnjim šolam," pravi Marko Kocjančič, ki ima v Gotenici eno največjih ekoloških kmetij v Sloveniji. Kocjančič, ki je pred 16 leti začel z novim načinom reje krav – te nimajo zaprtih hlevov, ampak so tudi pozimi zunaj – upošteva vsa stroga merila zakonodaje, ki opredeljuje ekološko pridelavo. Ekološko pridelano mleko ni primerljivo s tistim, ki ga v tetrapaku kupite v (Kočevski les, Recinko, Razvojni center Kočevje Ribnica) in združenje Šent. Marca bodo v zadrugo sprejemali nove člane. Kot pojasnjuje Mladenovič, ni nujno, da je kmet oz. pridelovalec hrane tudi član zadruge, imajo pa člani skladno s pravilnikom prednost pri dobavi. V šolah na krožnikih doma pridelana hrana Čeprav sta za zdaj med ustanovnimi člani le dva lokalna pridelovalca, v zadrugi upajo, da jih bo sčasoma veliko več. V kočevski in v sosednjih občinah je namreč kar nekaj takšnih, ki pridelajo več hrane, kot je potrebujejo, a ne najdejo poti do kupcev. "Kdo so potencialni člani zadruge, vidimo na tržnici," pove Mateja Žvab, zaposlena v zadrugi, sicer tudi koordinatorka kočevske tržnice. Dodaja, da je interes velik, a ima veliko kmetov logistične ali birokratske težave. Zato jim poskušajo pomagati, saj želijo k sodelovanju privabiti več ponudnikov z različnimi pridelki. "S pomočjo zadruge lahko v Kočevju prodamo tudi tisto doma pridelano hrano, ki je na Kočevskem ni ali pa je ni v zadostni količini, je pa povpraševanje po njej veliko, npr. Vsi pridelki bodo imeli isto grafično podobo • Avtor: Boštjan Majcen Kočevska www.kocevje.si trgovini. Krave v Gotenici hranijo le s krmo, ki je pridelana doma, ne uporabljajo nobenega pesticida, mineralnih gnojil ali gensko spremenjenih organizmov/hormonov. Do zdaj je eko mleko večinoma prodajal mlekarnam. "Mleka je dovolj, da bi ga lahko dobavil vsem kočevskim šolam," zatrjuje Kocjančič, ki ne vidi razloga, zakaj se ne bi zadrugi priključili tudi drugi. Kot ustanovni član je prispeval začetni vložek 100 evrov, prednosti zadruge pa vidi zlasti v posredništvu med njim in kupci ter v možnosti prijave na javna naročila. Zadruga naj bi namreč prihodnje leto sodelovala na razpisih za javna naročila. Na največji kočevski šoli, kjer dnevno pripravijo 384 kosil, so z odkupom doma pridelane hrane zadovoljni. "Moja želja in lahko rečem tudi vizija je, da se čez pet let na šoli prehranjujemo s hrano, pridelano na Kočevskem," podpira lokalno samooskrbo Peter Pirc, ravnatelj Osnovne šole Zbora odposlancev. Priznava, da je trenutno še vse v povojih in da se lovijo tako sodelavci zadruge kot pridelovalci, a je prepričan, da lahko Samooskrba februar 2016 5 lano hrano odkupovali še kočevski vrtec, preostale šole in dom starejših občanov. Nabavni trg slovenskih javnih zavodov je po podatkih kmetijskega ministrstva vreden okoli 140 milijonov evrov. Nujno je povečati lokalno ponudbo "Naš namen je ugotoviti, česa primanjkuje v lokalnem okolju, in spodbuditi kmetovalce, da to zelenjavo ali sadje pridelajo," pojasni Branko Merhar, predsednik zadruge Zakladi kočevske. Stopnja samooskrbe z zelenjavo je v Sloveniji zelo nizka: po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2014 znašala le 38 %. Samooskrba s krompirjem je bila 68 %. Prebivalec Slovenije je v letu 2014 porabil za prehrano povprečno 114 kg žit, 104 kg zelenjave, 84 kg mesa, od tega največ prašičjega, 62 kg krompirja, 10 kg jajc ter kilogram medu. Zadruga naj bi pridelovalce usmerila k pridelavi tiste hrane, ki je primanjkuje oz. po kateri kupci povprašujejo. "Smo v poskusnem obdobju povpraševanja in ponudbe," Foto: Marko Vovk »Moja želja in lahko rečem tudi vizija je, da se čez pet let na šoli prehranjujemo s hrano, pridelano na Kočevskem,« podpira lokalno samooskrbo Peter Pirc, ravnatelj OŠ Zbora odposlancev zadrugi z novim šolskim letom uspe tudi na javnih naročilih. "To je v prvi vrsti dobro za otroke in seveda za vse lokalne pridelovalce," dodaja Pirc. Doma pridelano oz. domačo hrano pa so na krožnikih dobili tudi že učenci iz Stare Cerkve. "Kupili smo mleko, kislo zelje in kislo repo," potrjuje Sonja Veber, ravnateljica Osnovne šole Stara Cerkev, in komentira: "Cena je višja in se bo – glede na to, da smo zavezani k javnim naročilom in moramo zelo paziti na ceno kosila – morala nekoliko prilagoditi." "Kompromis je vedno zagotovilo za uspeh," meni o višini cene Peter Pirc, a izpostavlja, da je doma pridelana zelenjava zagotovo bolj zdrava od tiste, ki se znajde na policah veletrgovcev: "Cena absolutno ni vedno vse, zlasti ne takrat, ko gre za prehrano in s tem zdravje. Cena je sicer malenkostno višja, a tu gre za lokalno pridelano hrano in podporo lokalni skupnosti ter vizijo za prihodnost. Seveda pa je pomembno tudi to – cena kosila se ne bo spreminjala." Osnovne šole imajo namreč predpisano ceno malice, ceno kosil pa določajo same. Lokalni samooskrbi se bodo vrata bolj odprla z veljavo nove zakonodaje, ki naj bi začela veljati aprila. "Glavni dejavnik pri javnih naročilih ne bo zgolj in samo cena, temveč se bodo upoštevali tudi: lokalno pridelana hrana, zmanjšani stroški transporta (in posledično znižanje emisij), in ekološka hrana," razlaga Andrej Mladenovič. V zadrugi si sicer prizadevajo, da bi doma pride- razlaga Merhar in doda: "pridelovalcem želimo pokazati vse možnosti, jih spodbuditi, da bi se preusmerili, morda samozaposlili." Ker je pri samooskrbi ključen dejavnik zadostna količina kmetijskih zemljišč, bo zadruga omogočila najem vrtičkov. "Dobili bomo 4 hektarje veliko površino na Marofu, zemljo bomo zorali, vrtičke uredili in jih oddali v najem," pojasnjuje Mateja Žvab. Vrtičke bo možno združevati, tako da bo en najemnik lahko najel večjo površino (predvidena velikost enega vrtička je okoli 150 m²). "Ljudje, ki bodo imeli višek zelenjave, bodo to lahko prodali na tržnici. Tisti, ki bodo pokazali interes, pa bi lahko pridelovali določene pridelke za zadrugo," dodaja Žvabova, pri kateri lahko dobite vse informacije glede najema vrtičkov ali sprejema v zadrugo. Sibirske borovnice, sadje in preostalo pod eno znamko Zadruga Zakladi Kočevske namerava med drugim tudi obnoviti nekdanjo drevesnico na Marofu. "Tam bo imela zadruga nasad sibirskih borovnic, želimo obnoviti sadovnjak, obenem pa sodelovati z otroki iz Osnovne šole Ljuba Šercerja in varovanci Šenta," pove Andrej Mladenovič. Vključitev oseb s posebnimi potrebami v delovni proces naj bi pomagalo pri njihovi socializaciji in pridobivanju navad. "Seveda niso izključene tudi preostale šole," pravi Mateja Žvab. V zadrugi si željo, da bi otroci tudi na takšen način spoznavali naravo, si ustvarili predstavo o tem, kje zraste hrana, in pomagali pri Foto: Marko Vovk Foto: Marko Vovk vsakdanjih vrtnih opravilih, hkrati pa se še malo drugače družili. Tovrstno sodelovanje poznajo že v več slovenskih krajih, otroci npr. vse leto skrbijo za svoje drevo. "Kot socialno podjetje pa želimo in se trudimo v proces dela vključiti ranljive skupine," še dodaja Mladenovič. Vse pridelke in izdelke nameravajo sčasoma prodati pod eno blagovno znamko – Zakladi Kočevske. "Ko smo razmišljali, kaj združiti pod zaklade in s čim se ločiti od drugih, smo ugotovili, da so to pragozdovi. Zato bo na etiketah napisan slogan Zakladi Kočevske z obrobja pragozdov, dodan bo prepoznaven logotip," utemeljuje Marko Stijepić, direktor Podjetniškega inkubatorja Kočevje. "Z 'obrobja pragozdov' naj bi kupca asociiralo na naravno nedotakljivost, na področje, kamor nihče ne posega, na neoporečnost," še dodaja Stijepić. Izoblikovane nalepke naj bi se poja- vljale na vseh pridelkih in izdelkih – kupec bo tako lahko na prvi pogled prepoznal izdelke zadruge. Kot zatrjujejo Merhar, Mladenovič, Stijepić in Žvabova, se trudijo, da bi bila tudi vsa embalaža povratna (steklenice za mleko), a bo treba narediti še veliko na področju ozaveščanja. V zadrugi imajo sicer še veliko načrtov, med drugim naj bi obnavljali travniške sadovnjake in sodelovali z zamejci. Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Intervju februar 2016 6 Letošnja dobitnica nagrade deklica s piščalko Lela B. Njatin na prireditvi ob kulturnem prazniku • Foto: Urška Pečnik »V konstruirani realnosti se uveljavlja občutek umetnosti« Lela B. Njatin je tista, ki je s transparentom v središču Kočevja z besedo SMISEL sprožila vprašanja o obstoju, zapuščenosti, pripadnosti, skupnem izvoru in morda skupni prihodnosti Kočevarjev. Diplomirana filozofinja in literarna komparativistka, ki je izdala kar nekaj literarnih del, zadnja leta večinoma prek interdisciplinarnih projektov nagovarja občinstvo. Umetnica, ki ima v Kočevju atelje in je dobitnica pete deklice s piščalko, od občinstva zahteva veliko več kot večina. Veliko razmišljanja. Za kulturno okolje Kočevske pa pravi: "Še vedno sta prisotna nelagodje do tistega, česar ni mogoče določiti vnaprej, in strah pred drugačnim." Ste dobitnica pete deklice s piščalko, priznanja Občine Kočevje. Kaj vam pomeni to priznanje? Najprej naj poudarim, da Kočevje ni daleč od drugega sveta niti ni od njega nekaj zelo drugačnega. Za oboje danes ni možnosti. Ima pa Kočevska izrazito kulturno identiteto, ki je med drugim pogojena z njeno specifično zgodovino na eni in naravnimi danostmi na drugi strani. Zato danes ločevanje med onimi, ki so šli v svet oz. uspeli v svetu, in tistimi, ki so ostali tukaj in so dejavni tukaj, deluje, kakor da bi si zatiskali oči pred vsakodnevnimi migracijami in številnimi, ki sicer delajo na drugih kontinentih, a se v obdobjih akumulacije idej ali pa pač zaradi regeneracije vračajo domov, na Kočevsko. Priznanje Občine Kočevje deklica s piščalko izraža prepričanje, da je Kočevska integrirana v svet in kot taka za svet tudi nič manj pomembna od njegovih drugih kotičkov. Priznanje v nad- gradnji tega prepričanja odkriva, po čem in zakaj je pomembna; in ponuja priložnosti, da tisto odkrito postane osnova za vsebinsko konkretne povezave." Eno izmed zadnjih del v Kočevju je bil napis Smisel. Transparent čez cesto, ki ne potrebuje prevodov. Ali pač? Menite, da je današnjo družbo ali morda le Kočevarje treba nagovarjati bolj neposredno? V marketinškem prostoru izpostavljeno umetniško delo, v katerem je beseda SMISEL, je umetniška instalacija z naslovom 'Beseda da besedo' in je del cikla, ki se je začel s sestavljenim delom 'Beseda velja' in že enkrat nadaljeval s performansom 'Strelišče. Plati plasti'. Prepoznavni vizualni element tega cikla je beseda SMISEL. Skupni pristop pa je ta, da je umetniško delo odprto in ga zaključi oz. dopolni šele občinstvo. Občutek zapuščenosti je v sedanjem času ena od psiholoških značilnosti človeštva. Zato postajajo spet bolj kot nedavno pomembni ideološki režimi, verska prepričanja, narodnostna pripadnost, ne nazadnje status, ki nas povezuje z določenim finančnim razredom, itd. Ljudje želimo pripadati, iščemo zavetje v skupnosti. In če si lahko odgovorimo na vprašanje: 'Kdo sem jaz,' vsaj tako, da si priznamo svoje aspiracije, kdo želimo biti, pa težko odgovorimo na vprašanje: 'Kdo smo mi?' Razlike so očitne, kako te razlike produktivno povezati, pa ne. 'Mi' je v filozofiji postal najbolj obravnavan pojem ontološkega pomena. Transparent je zagotovo sprožil vprašanje: 'Kaj imam jaz s tem?' In to vprašanje je predvprašanje vprašanja o 'mi'. Z vprašanjem o 'mi' se sprašujemo tako o skupnem izvoru kot o skupni prihodnosti, prek razmišljanja o skupni sedanjosti. Tudi tako v konkretnih razmerah Kočevja poskušam na umetniški način kanonizirati življenje z vzpostavljanjem povezav med individualnim spominjanjem v okolju, katerega zgodovina je izrazito fragmentarizirana in skupnost nestabilna. Moj osebni motiv je prek umetnosti komunicirati z drugimi v Kočevju, saj tukaj nimam več staršev, tukaj nisem bila nikoli zaposlena in si tukaj nisem nikoli ustvarila družine. Pa vendar že vse življenje živim tukaj, prav na nestabilen in fragmentarni način. Vem, da pripadam Kočevju, iščem pa odgovor na to, po katerih pravilih poteka ta pripadnost in kako se meri. Oziroma ta odgovor dajem vnaprej, in sicer je zame kanon mojega življenja v Kočevju umetnost, šele nato pa ta odgovor preizkušam s svojo umetniško ustvarjalnostjo. Večkrat ste v svojih interdisciplinarnih projektih uporabili kipe. Tudi deklico s piščalko iz Kočevja. Glede na to, da imajo različne generacije različna znanja (vedenja), se sporočilnost morda izgubi ali popači? Torej, v določeni točki svojega opusa se opiram na nekaj od tistega, kar je prebivalcem Kočevja očitno skupno: njegova urbana krajina. Iz nje sem izdvojila dva vizualna pomnika kulturne identitete Kočevja: skulpturo Stanislava Jarma Deklica s piščalko, ki jo prepoznavam kot simbol, ter napis Narod si bo pisal sodbo sam, citat iz Cankarjevih Hlapcev, ki ga poskušam razbremeniti simbolne stigme. Oba pomnika sta preživela desetletja, v katerih so življenje v Kočevju zelo izrazito in vedno znova preoblikovale družbene in ekonomske spremembe. V slednjih se lomi kontinuiteta skupnosti, s priklicevanjem individualnega in kolektivnega spomina, vezanih na ta dva pomnika, pa poskušam (re) konstruirati kulturne mrežo in para- Kočevska www.kocevje.si digme Kočevja, pri čemer nastajajo dela s področja sodobne umetnosti. Moja umetnost je poudarjeno participatorna, zato se želim ob tej priložnosti zahvaliti za sodelovanje številnim prebivalcem Kočevske, vseh generacij, ki so se neposredno in tvorno vključili v moje umetniške akcije ali produkcijo umetniških del. Naše sodelovanje doživljam kot potrditev relevantnosti priklicevanja pomenov trditve: 'Mi.' Na način, v katerem sta zbližani njihova in moja perspektiva, je večina tega sodelovanja dokumentirana v zvezkih kultura stvar režima, umetnost pa stvar svobode; da je vprašanje o centru in periferiji eno osnovnih vprašanj kulture. Razstava je ta sporočila kot kompleksno umetniško delo posredovala na umetniški način. Vključeni performativni spomenik 'Deklica s piščalko. Rojstvo simbola iz duha modernizma' je v povezavi s časovnico razvoja kulturne mreže Kočevja, ki jo je kot del tega projekta pripravila Nadja Kovačič, ponujal oporo obiskovalcem, da v zvezi s predstavljenimi vsebinami različno Intervju Kako bi primerjali slovenski prostor in njegov odnos do umetnosti pred 30 leti in slovenski prostor in njegov odnos do umetnosti zdaj? To je izredno pomembno vprašanje, posebna hvala vam zanj. Kočevje je integralni del širšega kulturnega prostora in Kočevje je tudi integrirano v času tako, da sta pomembni njegova preteklost in prihodnost nič manj kot sedanjost. Ko govorimo o Kočevju, zato vedno govorimo hkrati o širšem prostoru pa tudi sočasno o več časih. Kardinalno delo mojega opusa, s katerim obravnavam kulturno identiteto Kočevja, je bila leta 2013 razstava 'Kulturni center Kočevja'. Opozorila je na več zadev: da še ni bila opravljena zvezna obravnava obdobij in pojavov kulturne zgodovine Kočevske; da je znotraj tega umetnostna zgodovina podrejena priložnostnim potrebam t. i. splošne zgodovine; da je prevladujoča znanstvena, strokovna in mnenjska perspektiva na Kočevskem kot že stoletja poprej še vedno utemeljena v modernističnem pojmovanju sveta; da je bila zlata doba kulturne mreže Kočevske ena sama, ko so tukaj povezano součinkovale ljudska ustvarjalnost, evropsko primerljiva umetnost, znanost o umetnosti, strokovni medij in so bile pozornost gospodarstva do umetnosti ter pozornost izobraževanja in uprave do kulture afirmativne; da sta v osnovi reagirajo, omogočal jim je širok spekter percepcije – od takojšnjega čustvenega odziva do refleksije, ki jo je treba šele razviti z lastnim študijem. V snovanju in izvedbi projekta je sodelovala tudi Vesna Jerbič Perko in je bil posvečen 60. obletnici ustanovitve Pokrajinskega muzeja Kočevje. Izhodišče projekta je bila ugotovitev, da je stopnja avtonomije lokalne znanosti in stroke pomembna za razvoj kraja. Za kulturo velja podobno. Danes, le tri leta pozneje, je kulturno okolje Kočevske že spremenjeno. Modernistično prepričanje se je prevesilo v hegemonijo, ki jo doživljam sicer pozitivno toliko, kolikor pomeni prehod v sodobnost. Kulturna hegemonija poudarja umetnost kot privilegirani način mišljenja, vendar jo hkrati reducira oz. afirmira zgolj z ideološko funkcijo. Še vedno sta prisotna nelagodje do tistega, česar ni mogoče določiti vnaprej, in strah pred drugačnim. Sodobnost v zvezi s tem navajam kot sinonim svobode, ki je notranje pravilo umetnosti, in ne kot ciljno vrednoto. Kdo ohranja kulturno mrežo v Kočevju? Mora obstajati ustanova, da žene stvari naprej, ali le nekdo z dovolj zagona? Kulturna mreža Kočevja ni nekaj, kar bi bilo praviloma dirigirano iz določenega središča, ne upravlja je nihče, pač pa je fleksibilna povezanost kulturnih dejavnikov, ki se spreminja skozi čas. S svojim delom sem od leta 2010 poskušala nasloviti različne akterje te mreže in sem 7 v posameznih projektih vzpostavila razmerje tako s kulturnimi ustanovami, društvi in posamezniki kot z upravno administracijo. Predvsem me je zanimalo domoznanstvo kot motiv povezovanja, ker sem prek kanona umetnosti iskala stik s skupnostjo v Kočevju. Po mojem so pravi rezultat kulturne mreže vsebine. Da bi bile te vsebine konstitutivne za skupnost, jih mora skupnost tudi dovršiti, pa ne le tistega dela skupnosti, ki ima v rokah finančno, tehnološko ali katero drugo moč. Kultura je Matej Bogataj, član strokovne komisije, Lela B. Njatin in Vladimir Prebilič • Foto: Urška Pečnik Ključ, ki jih je izdal Inštitut za raziskovanje stvarnosti in ki jih hrani Knjižnica Kočevje. februar 2016 Foto: Marko Burger; arhiv Lele B. Njatin režim, ampak tudi ta režim je lahko izključujoč ali vključujoč. Poleg tega obstaja način umetnosti, kjer pa je človek prepuščen lastni volji. Kulturni režim torej ni vladavina umetnosti, je režim mej, je tudi meja umetnosti. Kulturna mreža Kočevja torej že s svojim samim obstojem omejuje umetnost. Eden izmed načinov, da prepoznavaš umetnost, je tudi prek njenih omejitev; ampak to je za umetnost zunanji kriterij. V kulturnem mreženju sem ugotavljala domet umetniškega kanona. Kočevje nima galerije, do pred kratkim ni imelo niti kulturnega centra. Kako je to – po vašem mnenju – vplivalo na splošno miselnost, sprejemanje sveta in na identiteto Kočevarjev? Vprašanje kulturne infrastrukture je zelo pomembno in temu sem posvetila cikel 'Tržnica – likovni salon – tržnica', v katerem sem preizkušala, kako galerijski prostor vpliva na to, kdaj je umetnost živa in kdaj mrtva. Poleg mojih lastnih v Kočevju potekajo še številni drugi umetniški projekti in kulturne dejavnosti; v nekaterih sem udeležena, v drugih ne, vsi skupaj pa imajo kulturni učinek, ki spet nazaj vpliva tudi na moje delo. Povsem nehegemonistično, z moje strani že rezultati mojih projektov niso bili narekovani ali usmerjani in njihovo nadaljevanje ni v mojih rokah; kot sem dejala že v intervjuju za Radio Slovenija leta 2012 v zvezi z edinstvenim in pionirskim modelom pisateljske rezidence, ki sem ji leta predtem priskrbela dom v Kočevju: 'Kočevje si samo izbira način, na katerega bo emancipirano.« Kar je seveda posplošitev, pa vendarle. Ta izbira emancipacije je lahko zavestna ali stihijska, zgolj trenutni odziv ali trajno delovanje. Lahko je tudi kontra-emancipacija, odločitev za neodzivnost. Saj umetnost sama ne more spreminjati sveta; se pa človek spreminja z umetnostjo. Zato svojega dela nisem zastavila kot estetizacijo vsakdana. Izkazalo se je, da je v Kočevju ikonoklazem sicer prisoten, tako pri pouličnih razbijalcih kot pri salonski magistrokraciji, vendar je močnejše od njega vseprisotno pričakovanje, da bo umetnost emancipirala. Še močnejše od tega pričakovanja pa je predajanje ikonodulstvu konzuma, zato so nekatera moja dela naravnost uperjena proti temu ikonodulstvu. Konzumerstvo vztraja v medijsko konstruirani realnosti, tj. občutek skupnosti, ki ga ponujajo mediji. Pri čemer mislim na najširši pomen besede 'mediji'. A je omenjeni občutek skupnosti predvsem in največkrat zgolj občutek, ni utemeljen v dejanskih povezavah. V tako konstruirani realnosti se uveljavlja občutek umetnosti, spet zgolj kot občutek, vezan na tista področja ustvarjanja, ki se popolnoma po konzumerski logiki bolj ujamejo z mediji. V tem procesu svoj pomen izgublja tudi beseda UMETNOST. Čeprav ne živite v Kočevju, njegove drobce – simbole in znake – uporabljate v svojih delih. Ima iz okolja vzet simbol še vedno enako sporočilnost ali ne? Dovolite mi vljudno opombo: pomemben del mojega življenja se odvija v Kočevju, saj imam tukaj atelje in iz Kočevja se nikoli nisem izselila. Odgovor na vaše vprašanje pa je naslednji. Ljudje smo najprej ljudje in šele potem 'mladi ljudje', 'stari ljudje', 'Slovenci', 'Nemci', 'ženska', 'moški' itd. V svoji človeškosti smo povezani, vprašanje o človeškosti pa je vprašanje o umetnosti. Zato vsi ljudje občutijo umetnost. Zato lahko umetnost na drugi konec sveta prinese na videz lokalno specifična sporočila in jih približa ljudem tudi tam. Posebej tista dela, ki so izrazito zaznamovana s Kočevjem, sem že predstavila drugod: večkrat v Ljubljani, pa v Murski Soboti, Piranu, Kranju, Trstu, letos še sledijo predstavitve na Vrhniki, v Celovcu, Mariboru, Žalcu, naslednje leto v Škofji Loki, Ajdovščini in spet v Ljubljani. Izrazito na to, kar ste vprašali, je bila vezana razstava mojih del 'Deklica s piščalko. Koliko mene je v drugih in koliko drugih je v meni', ki jo je v Inštitutu za sodobno umetnost v Zagrebu lani postavila kustosinja Lilijana Stepančič. Sporočilnost se ni izgubila, okrepila se je. Tudi tam se je sprožil proces priklicevanja individualnega spomina in prepletanja individualnih na način kolektivnega, tako da je lokalno specifični simbol v soočenju z vsebinami iz širšega kulturnega prostora kot tema pridobil nove razsežnosti. Lahko bi rekla, da 'mi' Kočevja še zdaleč ni samo 'kočevski mi'. Petra Šolar Kočevska www.kocevje.si Moja občina Nepovratna sredstva za kanalizacijske priključke Občina Kočevje na podlagi Pravilnika o dodelitvi nepovratnih finančnih sredstev za izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v občini Kočevje objavlja javni razpis za dodelitev nepovratnih finančnih sredstev za izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v občini Kočevje za leto 2016. Predmet razpisa je sofinanciranje izvedbe individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v občini Kočevje za leto 2016, katerih upravičeni stroški presegajo 3.000 EUR. Predmet razpisa je tudi sofinanciranje hišnih črpališč za primere, ko priklop na javno kanalizacijo ni možen brez naprav za prečrpavanje. Upravičenec mora vlogo z zahtevano dokumentacijo oddati v zaprti kuverti s pripisom "Ne odpiraj – razpis sofinanciranje kanalizacijskih priključkov in hišnih črpališč". Upoštevale se bodo vloge, ki bodo pravočasno oddane, s pravilno izpolnjenimi obrazci in vsemi zahtevanimi prilogami. Razpisna dokumentacija bo od dneva objave javnega razpisa na ne dejavnosti približali vsakdanje življenje v 16. stoletju. Spoznali so takratno kulinariko in oblačila, izdelali srednjeveški mikser, peli pesmi upora, spoznali leposlovje o tistem času na Kočevskem in se igrali viteške igre. Od septembra do januarja so učitelji pripravljali in izvajali dejav- 8 Kliknite na prenovljeno www.kocevje.si spletni strani Občine Kočevje na voljo na sedežu Občine Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje (vložišče) in na spletni strani občine Kočevje(www.kocevje.si). Kandidat vloži vlogo z vsemi dokazili osebno ali priporočeno po pošti na naslov Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje. Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite na Občini Kočevje v času uradnih ur, na tel. št. 01/8938-239, pri Ireni Kalčič ali po elektronski pošti irena.kalcic@ kocevje.si. 4. RTM Kočevska Letos smo že četrtič pripravili projekt Rad te 'mam Kočevska (RTM Kočevska). Skladno s temo občinskega tematskega leta smo ga posvetili kmečkim uporom leta 1515. Junija smo začeli celodnevni seminar za osnovnošolske učitelje, kjer smo učiteljem skozi konkret- februar 2016 nosti za otroke in z njimi. Rezultate le smo predstavili na zaključni prireditvi v športni dvorani. Cilj projekta je širjenje znanja o za lokalno okolje pomembnih dogodkih in ljudeh, ustvarjaje pozitivnih zgodb o Kočevski ter iskanje navdiha za aktivnosti v prihodnje. Spletna stran www.kocevje.si je po petih letih kar klicala po prenovi in posodobitvi. Prenovljena je prejšnji teden zasijala na istem spletnem naslovu www. kocevje.si. Zasnovana je po najnovejših trendih, kjer v ospredje postavlja uporabnika in ga skozi video in foto gradivo vodi do želenih informacij. Naš namen je vzpostaviti središča medsebojno odvisnih in povezanih informacij za eksterno komuniciranje v svetovnem svetu ter dvigniti kakovost komunikacije s ciljnimi skupinami. Ponujamo vam sodobno oblikovano spletišče, ki vizualno sledi zadnjim trendom spletnega oblikovanja, zagotavlja jasno navigacijsko strukturo, uresničuje marketinške strategije, je prilagojeno ciljni skupini (občani in prebivalci drugih občin) in sledi celostni grafični podobi občine. Spletno mesto deluje kot eno ključnih komunikacijskih orodij, ki jasno predstavlja institucijo občine z vsemi potrebnimi podatki in informacijami (Občina Kočevje), uporabne informacije za občane (Za občane), opis mesta (O mestu Kočevje), turistično ponudbo (Turizem), kulturne in športne aktivnosti (Kultura in šport), predstavi javne zavode, podjetja in društva (Zavodi, podjetja, društva), ponudi pregled vabil in dogodkov v občini ter hiter dostop do razpisov in javnih naročil. V grafičnem pogledu spletno mesto izraža kreativno nadzgodbo, ki obiskovalce logično, preprosto in navigacijsko jasno vodi do cilja. Z grafiko smo sledili zadnjim trendom spletnega oblikovanja in jo prilagodili potrebam ciljne skupine in vsebinskih sklopov. Težimo k dostopu vseh vsebin z enim oz. dvema klikoma in nenehni prisotnosti interaktivnih možnosti. V le nekaj sekundah boste obiskovalci seznanjeni z informacijami in ponudbo občine Kočevje. Naša naloga je motivirati in prepričati vas kot obiskovalca, da spletno stran obiščete in na njej ostanete ter si ogledate različne vsebine. Preverite na www.kocevje.si. Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi Kočevska Moja občina www.kocevje.si februar 2016 9 Izšel zbornik P.U.N.T.A.R.J.I. sta tudi vsebina in forma prispevkov oziroma predstavljenih del, kar kaže, da nam na Kočevskem ne manjka ustvarjalnega navdiha, ko se oziramo na zgodovinsko zapuščino preteklih rodov. Kaže pa tudi na to, da smo Kočevarji kulturna leta vzeli za svoja, in da tisto, kar se je pred petimi leti začelo s počastitvijo Staneta Jarma, daje sadove. Kajpada tudi to pot velja, da je govorjenje poceni, pravi vtis o tem, koliko je "šlo v drugo rado" ustvarjalcem, pa si je mogoče ustvariti le tako, da človek zbornik sam vzame v roke. Vsem, ki jim je mar, zato vabilo, da posežejo po enemu od izvodov, ki so brezplačno na razpolago v Pokrajinskemu muzeju Kočevje, Knjižnici Kočevje in v preddverju občinske stavbe. Mihael Petrovič ml. Osnovna šola Ljubo Šercer Kočevje, Mentorica: Irena Bokan, Sodelujoči učenci: Tanja Muratović, Jožef Škoda, Nataša Močan Po spodbudnem odzivu ob Kozlerjevem letu sta kočevska izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Občina Kočevje tudi v pravkar minulem kulturnem letu razpisali literarno-likovni natečaj, ki je bil tokrat seveda posvečen uporništvu in upornikom. Zbornik literarnih prispevkov in izbranih likovnih del je ugledal luč sveta na predvečer praznika slovenske kulture, razveseljivo pa je, da se je natečaj očitno prijel, saj je knjižica letos za tretjino debelejša od lanske in počasi že prerašča v knjigo. Na osemdesetih straneh se tako s svojim podoživljanjem fenomena puntarstva znova predstavljajo avtorji in avtorice (skoraj) vseh generacij, od osnovnošolcev do upokojencev. Podobno pestra kot starostna sestava Kočevska podjetja odpirajo svoja vrata za občane P.U.N.T.A.R.J.I. fotografija: Daniel Gornik Ugotavljamo, da vsi skupaj premalo vemo, kdo so podjetja, ki v Kočevju zagotavljajo delovna mesta, kaj delajo, kam se razvijajo in kakšne kadre bodo v prihodnje iskali. V tednu med 14. in 19. marcem 2016 bodo potekali prvi Dnevi odprtih vrat kočevskih podjetij pod koordinacijo Podjetniškega Območna izpostava Kočevje inkubatorja Kočevje. Posamezno podjetje bo objavilo dan za dopoldanski in popoldanski termin, ko boste lahko občani obiskali podjetje, si ogledali proizvodnjo in se pogovorili z njihovimi predstavniki. Urniki odprtih vrat bodo objavljeni meseca marca v lokalnih medijih. Zaradi lažje organizacije bodo zaželene informativne prijave. Vabljeni, da bolje spoznate, kdo so podjetja na Kočevskem ter kaj vse proizvajajo in razvijajo. Občina Kočevje vabi zainteresirano javnost na informativni dan v zvezi z javnim razpisom za dodelitev finančnih sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini Kočevje za leto 2016, ki je bil objavljen na spletni strani občine 29. 1. 2016. Rok za prijavo na razpis je 29. 3. 2016. Informativni dan bo potekal v četrtek, 25. 2. 2016, ob 17. uri v sejni sobi Turističnega kompleksa Jezero, Trdnjava 3. Vabljeni! Dela udeležencev natečaja JSKD OI Kočevje ob kulturnem letu 500 let kočevskega puntarstva Občina Kočevje posodobila svojo podobo TRŽNICA KOČEVJE VABI Zadnji konec tedna v februarju, 26. 2. 2016, vas pričakuje BOLŠJI SEJEM, ki bo trajal od 10. do 17. ure. Vabljeni vsi, ki želite, da stare in rabljene stvari najdejo novega lastnika. Stojnice za občane so brezplačne. Nismo pozabili niti na 8. MAREC, ko vam na trž nici v ponedeljek, 7. 3. 2016, med 12. in 18. uro ponujamo drobne pozornosti za obdaritev žena. Podarite lahko tudi zdrave lokalne dobrote. Velikonočni čas pa bomo obarvali z vsemi barvami in sestavinami velike noči. V prostorih tržnice bo od 22. do 26. 3. 2016 potekala velikonočna razstava pod okriljem DPŽ Kočevske. Dnevne informacije o dogodkih na tržnici si oglejte na Facebook profilu Tržnica Kočevje. Obratovalni čas Tržnice Kočevje: ponedeljkih 15.00–18.00 sreda 8.00–15.00 sobota 8.00–13.00 Z novim letom je Občina Kočevje prenovila celostno grafično podobo (CGP). Prva kakovostna celostna podoba je bila narejena pred približno 15 leti. Z dobro oblikovanimi osnovnimi grafičnimi elementi ter upoštevanjem smernic za oblikovanje je postala prepoznavna. Po vsem tem času je bilo treba CGP posodobiti, zato so se za nadaljevanje prepoznavnosti izdelale posodobitve osnovnih grafičnih elementov le v črkovnem sistemu, logotipu, dodatnem dekorativnem elementu v obliki iglic, manjšem popravku grba ter v postavitvi grba z logotipom. Posledično so se s posodobljenimi grafičnimi elementi na novo oblikovale vse aplikacije, razen zastave. Aplikacije, ki so bile do zdaj izdelane z novo CGP, so: priznanja in pohvale v obliki listin, map in relijefov v šatuljah, vizitke, dopisi, žigi, e-poštni podpisi, zahvalnica, čestitka ob rojstvu, čestitka starostnikom, novoletna čestitka, sožalnica, promocijska mapa, darilna vrečka, listnica, USB-ključek in pisalo s potiskanim logotipom, označitev na vratih v stavbi ter male namizne tablice za uslužbence. Vsi dopisi Občine Kočevje, od izbora črkopisa do velikosti črk in postavitve ter uporabe, so poenoteni. Za lažje izvajanje nadaljnjih aplikacij za Občino Kočevje je izdelan priročnik CGP, opremljen z oblikovnimi smernicami. Avtorica posodobljene celostne grafične podobe Občine Kočevje je Alenka Rovan, oblikovalka vidnih sporočil. Dodatni grafični elemnt Barvni grb z logotipom in linijska izvedba grba z logotipom Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi Kočevska www.kocevje.si Izziv februar 2016 10 Urejanje Kočevskega jezera Bilo je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je rudnik rjavega premoga za vedno prenehal delovati in je kotlino dnevnega kopa počasi zalila voda. Nastalo je prelepo jezero, ki je na območje občine Kočevje prineslo neko novo dimenzijo, katere do tedaj ni bilo. Današnjim generacijam se zdi, da je jezero tam že od nekdaj, starejši pa se še spomnijo, kakšna je bila pokrajina, ko jezera še ni bilo, na obrobju mesta pa je deloval rudnik. Vsi pa se strinjajo, da je jezero umaknjeno nekam na obrobje, na lokacijo, kjer domačini lovijo ribe, drsajo pozimi in se kopajo poleti, čemur pa težko rečemo turizem. Jezero za večino domačinov mirno spi tam nekje nad mestom, zunaj Kočevja pa redkokdo sploh ve, da obstaja. O turističnem potencialu jezera se je govorilo od nekdaj, vendar se je v tej smeri bore malo storilo. Nekaj lokalov, ribiški turizem, pred nekaj leti pomoli ob jezeru ter tu in tam kakšna jadrnica. Pred letom ali dvema pa so se zgodili večji koraki. Na območju TC Jezero je zaživelo postajališče za avtodome, ki se je v dveh letih pri populaciji sodobnih nomadov usidralo kot ena izmed točk na zemljevidu. Obisk narašča vsako leto, zato se razvoj lokacije nadaljuje. Lani je občina pričela investirati v kamp, da bi omogočila nadaljnji razvoj lokacije. Ta investicija se nadaljuje tudi v tem letu, ob TC Jezero rastejo sanitarije ter dodatna infrastruktura za avtodome, hkrati pa bodo postavljeni tudi leseni bivaki, ki bodo omogočili prespati tudi tistim, ki svoje hišice (na kolesih) ne vlečejo s seboj. Nadalje so na pobudo jadralcev in potapljačev nastali tudi načrti za potapljaško-jadralni center na Trdnjavi. Zanj je, kar se tiče načrtovanja, Velikonocna ponudba nogavic.indd 8 Občina bo ob Kozolcu zgradila še kamp • Foto: Marko Vovk že vse nared in obsegajo stavbo, kjer bodo lahko potekale dejavnosti jadralcev in potapljačev, skupaj z vsemi spremljajočimi objekti, kot so dostopi do vode, pomoli ter skladišča za opremo. Jadralci in potapljači že pripravljajo tudi vsebino za prostore, tako da bojazni, da bi prostori ostali prazni in mrtvi, ni. V letu 2014 je že nastal prvi del urejene plaže na lokaciji t. i. glavne plaže. Lesene ploščadi so bile sprejete s skepso, kmalu pa so postale priljubljena zbirna točka. Sam projekt pa obsega še več, saj je predvidena gradnja še dodatnih ploščadi, iz katerih bosta v jezero segala dva pomola, med pomoli pa bo možno postaviti proge za plavanje ali pa igrišče za vaterpolo. Hkrati bodo tla v jezeru nasuta tako, da se blato več ne bo moglo dvigovati in bodo tako prijaznejša za kopalce. Občina Kočevje je letos za projekt plaže namenila sredstva, žal pa se je ustavilo pri zemljiščih. Zgodovina jezera nas je še enkrat dohitela, saj je rudnik in z njim območje jezera po likvidaciji rudnika pri- Lesene ploščadi so postale priljubljena zbirna točka • Foto: Petra Šolar padlo takratnemu podjetju Itas. Po osamosvojitvi Slovenije in stečaju Itasa pa so ta zemljišča v stečajnem postopku za nizko ceno zamenjala lastnika. Tako je danes brez ureditve lastninskopravnih razmerij nemogoče razmišljati o kakršnikoli smiselni ureditvi jezera. Ker pa je dialog z lastniki skoraj nemogoč, kaže, da bo jezerska lepotica spala svoje spanje še kako leto dlje, kljub vsem finančnim in drugačnim naporom občine. Pretekle izkušnje so nas naučile, da bo treba k urejanju jezera pristopiti sistematsko. Ravno zato bomo, ob vseh zgoraj naštetih projektih, letos začeli z razširjenim dialogom o prihodnosti jezera z vsemi deležniki. V preteklih letih se je namreč izkristaliziralo, da je idej in interesov okoli jezera veliko in skrajni čas je, da jih povežemo v neko smiselno celoto. Tako bodo letošnje in prihodnje leto potekale delavnice in srečanja na to temo, rezultat pa naj bi bil neki koncept bodočega razvoja, podkrepljen s sprejetim prostorskim aktom, ki bo zakoličil mogočo prihodnost jezera in njegove okolice, hkrati pa bo nam dal možnosti preurejanja lastninskopravnih razmerij. Hkrati pa je mogoče čas, da občina spodbode neaktivne lastnike k temu, da svoje premoženje aktivirajo. Prvi korak k temu se bo zgodil ravno na območju jezera, kjer se je pojavila iniciativa, da s sprejetjem novega odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča spremenimo politiko občine na področju obdavčitve nezazidanih zemljišč. To je orodje, ki ga v naši občini še nismo znali ustrezno izrabiti, pa čeprav je njegova uporaba razširjena in splošno sprejeta na območju naše države. Občinska uprava, ki mora vse napore vlagati tudi v razvoj lokalne skupnosti, je pripravljena za ta namen uporabiti vsa sredstva. Ne moremo in ne smemo namreč pristati na tezo, da bi sicer neaktivni in morda celo ne najbolj odgovorni lastniki nepremičnin onemogočali razvoj občine. Morda smo (pre)drzni, morda sanjači, ampak cilj je jasen in na obzorju. Prebuditi jezero in ga uporabiti za namen razvoja občine ter dobrobit njenih prebivalcev. Prvi koraki so bili storjeni, pospešeno se pripravljajo sledeči, z vztrajnostjo pa verjamemo, da bomo dosegli cilj. Nejc Zemljak 2/11/16 8:24 AM Kočevska Izza kulise www.kocevje.si februar 2016 11 Starosti prijazna občina Inštitut Antona Trstenjaka je izdal brošuro s tem naslovom, z njo pa želi opozoriti na staranje prebivalstva in spodbuditi občine k reševanju vprašanj in potreb starejših. Ugotavljajo, da kar tri četrtine starejših ljudi živi v mestih. Starosti prijazna mesta so mednarodni program Svetovne zdravstvene organizacije, ki poskuša mestom pomagati, da se pripravijo na dva globalna demografska trenda – naglo staranje prebivalstva in širjenje urbanizacije. Prav zato se je občina Kočevje julija lani vključila v slovensko mrežo Starosti prijaznih mest in občin. V skladu s pravili delovanja te sloven- ske mreže je bil avgusta lani imenovan častni odbor Starosti prijazne občine z nalogo ponuditi učinkovito svetovalno pomoč pri dejanskem razvoju kraja, ki bo prijazen starim ljudem in krepitvi solidarne povezanosti med vsemi generacijami. Opažanja in predlogi bodo podlaga za priprava občinske strategije starosti prijaznega kraja. Moja Kočevska podpira navedeno pobudo in ugotavlja, da se je za starejše občane doslej že marsikaj postorilo. Številna društva s starejšo populacijo so deležna finančne podpore skozi razpise, urejajo pa se tudi določene zadeve v pristojnosti občine. Pri tem velja omeniti pridobitev listine Občina po meri invalidov od Zveze delovnih invalidov Slovenije. V sodelovanju z Društvom invalidov Kočevje je Občina Kočevje upoštevala posebne potrebe invalidov in je pri vsaki novi investicijo upoštevala načelo 'dostopnosti za invalide', uredila pa je tudi številne druge ovire. Svetniki Moje Kočevske so na posvetovanju obravnavali tudi pobudo za uvedbo posebnega prevoza s kombijem ali manjšim avtobusom po Kočevju in skozi bližnje vasi, ki bi ga uporabljali starejši občani (prevoz k zdravniku, v trgovino …) in bi pred- stavljal zametek javnega prevoza v naši občini. S tem bi bistveno zmanjšali odvisnost starejših od tistih, ki jim lahko ponudijo prevoz oziroma bi starejšim zagotovili bistveno podaljšanje obdobja samostojnosti in neodvisnosti ter s tem bivanje v zavetju lastnega doma. V pripravi je predlog za izvedbo, ki ga bomo v tem letu realizirali v sodelovanju s tistimi, ki delujejo na področju pomoči starejšim. Zavedamo se, da imajo starejši občani v večini primerov skromne zahteve, ki se lahko uresničijo brez velikih sredstev in z nekaj dobre volje, predvsem pa temeljnim spoštovanjem, saj so sta- rejši pomembno gradili naše mesto in lokalno skupnost, cilj trenutnega vodstva občine pa je to zavedanje preliti v realnost ter starejšim omogočiti enakopravno obravnavo in polno življenje v naši sredini. Svetniki Moje Kočevske pa lahko hkrati zagotovimo, da bomo tudi v prihodnje delovali tvorno in tako kot podpiramo sobivanje starejših, bomo to nadgradili tudi na področju dela z mladimi. Zavedamo se, da moramo v občini sodelovati in se medsebojno spoštovati. Le tako bo to skupnost, kjer se bomo vsi počutili doma in prijetno. Na ta način pa se gradi boljša prihodnost za vse nas. da bo Snežnik kot državno podjetje vključeno v novo podjetje Slovenski državni gozd, kajti s tem se ohranja možnost obstoja delovnih mest v Snežniku in prevzem delavcev podjetja Grča. Zdaj se v medijih govori, da naj se SD izkaže in naredi nekaj, da pripelje sedež v Kočevje. Dejstvo je, da so v SD naredili vse, kar je bilo možno, da bi bil sedež na Kočevskem, a se je vseeno treba vprašati, zakaj ni župan podprl tudi amandma gospoda Vebra? Konec koncev bi to bila edina logična poteza, vendar se vedno znajdemo pred oviro priimka predlagatelja. Če se zgodi, da sedeža ne bo na Kočevskem, bo to potem res izključno krivda SD? razpolagala država in bojimo se, da z njim ne bo podpirala razvoja Kočevske. Prav tako pa država odloča, kaj se bo pridelovalo na kmetijskih zemljiščih, kako se bo postavljala politika zaščite pred divjadjo in kako bomo preprečevali poseganje zveri v naša bivalna okolja … Torej, če si na Kočevskem želimo in hočemo spremembe, moramo doseči samo en skupni cilj: vrnitev državnega premoženja v last lokalne skupnosti. Kdo drug, če ne mi sami, bomo znali s tem premoženjem razpolagati bolj učinkovito kot država. Tako, da bo dohodek ostajal na Kočevskem, da se bo vračal v razvoj naših krajev, da bomo energetske potrebe pokrivali iz naših gozdov, da bomo na naših poljih pridelovali hrano zase, naše vrtce, šole ... In ne bo dajala država kmetijske zemlje v najem zgolj zaradi malega zaslužka, nam pa prepustila smrad od polivanja z gnojnico. Pozivamo prebivalce Kočevske, politične stranke, programske liste, društva ... da skupaj oblikujemo Civilno gibanje za Kočevsko in združimo vse znanje, voljo in vpliv za dosego cilja: vrnitev gozdov in kmetijskih površin Kočevski. Samo dovolj hrabre, smele in vizionarske ideje so gonilo napredka. Slovenske vojske. Enote nacionalne garde bi bile namenjene nadzoru teritorija, obveščevalno-izvidniški dejavnosti, zaščiti kritične infrastrukture, pomoči ob velikih naravnih in drugih nesrečah, civilno-vojaškemu sodelovanju, hkrati pa bi bil sistem uporabljen tudi za popolnjevanje enot stalne sestave Slovenske vojske. Enote Nacionalne garde bi delovale izključno na ozemlju Republike Slovenije. Ker v takšnem položaju zaradi finančne in kadrovske podhranjenosti slovenske vojske in policije obstaja realna nevarnost razpada nacionalno varnostnega sistema, v SDS vztrajamo pri zagotavljanju več sredstev za policijo in vojsko ter organizirano vključevanje državljanov v varnostne sile. Zavedamo se, da je meje treba varovati zaradi naše varnosti, zato tudi vidimo boljšo rešitev v ustanovitvi Nacionalne garde kot pa postavljeni žici ob Kolpi. Upamo, da se bomo ponovno znali poenotit in zastopat interese nase občine, ki bo še kako prizadeta v času turizma, saj si v prihodnosti veliko obetamo od turizma v naši občini. Tukaj je tudi vprašanje, kaj bo s programom Pokolpje? Les iz Kočevja – v Kočevje ... nič Občina Kočevje je po stopnji revščine med najbolj ogroženimi v Sloveniji. Stopnja brezposelnosti dosega že skoraj 25 odstotkov. Razen zapravljenih sredstev in praznih obljub, da bo kogeneracija na lesno biomaso zagotovila več sto delovnih mest, da bo novo občinsko lesno podjetje zaposlilo približno sto ljudi, da bo v Kočevju proizvo- dnja lesenih čolnov ipd., se ni zgodilo nič od tega. Kljub do zdaj že prejetih kar 3,7 milijona odškodnine, ki jo Občina Kočevje prejema za posekan les v državnih gozdovih na območju občine Kočevje, s temi sredstvi pa se ne ustvarja dodane vrednosti. Nasprotno, ustanovili so še enega velikega proračunskega porabnika Zavod za turizem in kulturo Kočevje. Prvega julija 2016 potečejo dvema kočevskima podjetjema, Snežniku in Grči, 20-letne koncesije za delo v državnih gozdovih. Snežnik zaposluje 200 ljudi in omogoča delo še 100 dobaviteljem, Grča pa zaposluje 100 ljudi. Zato je za nas zelo pomembna vsebina Zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi. Pomembno je, Spoštovani prebivalci Kočevske, kaj vam želimo tokrat sporočiti oziroma naj kaj bi vas radi opozorili? Na eno čisto preprosto dejstvo, s katerim smo obkroženi vsak trenutek bivanja na Kočevskem: da smo kot občina postali ujetnik države. Nismo ujetniki zaradi zakonov, na katere imamo majhen ali ničelni vpliv, ampak smo ujetniki preprosto zato, ker država razpolaga z več kot 81 odstotki površine občine, z gozdovi in kmetijskimi zemljišči. Do te nenavadne in nenaravne anomalije je prišlo postopoma v letih novejše zgodovine, ko smo bili zaradi posebnih zgodovinskih okoliščin pahnjeni v teritorialno osamitev, v stigmo povojnega dogajanja in izgubo intelektualne elite ter zasebne podjetne pobude. Povojna družbena ureditev je zasebno lastnino skoraj dobesedno izbrisala iz teritorija občine, pa naj je šlo tu za gozdove, kmetijska zemljišča ali zasebne nosilce gospodarske aktivnosti. Glavno vlogo je prevzela državna lastnina različnih form in s skupnim imenovalcem: neučinkovitost. Medtem ko se je Kočevska pred drugo svetovno vojna razvijala vsaj skladno z drugimi pokrajinami Slovenije, se je po njej pričelo konstantno nazadovanje. Žal se je takšen način upravljanja ohranil tudi po osamosvojitvi, ko se je v nekaj letih pokazalo pomanjkanje zasebne pobude in vztrajanje na etatističnih modelih. Posledice so očitne na vseh področjih, še najbolj vidne pa v stopnji nezaposlenosti. Država še vedno ostaja lastnik večine gozdov, za katere pravimo, da so naša nafta. In tu je naša občina ujetnik države. Karkoli bi želeli razvijati, kakršne koli strategije sprejemamo, vedno trčimo ob dejstvo, da nimamo niti vpliva niti pravice do razpolaganja s premoženjem. Z večjim delom dohodka iz državnih gozdov na Kočevskem bo Kolpa – nacionalna garda ali žica? V OO SDS Kočevje se je pojavilo vprašanje, kako varovati mejo ob Kolpi. Vsi se zavedamo, kakšne so in bodo posledice postavljene žice ob Kolpi. Ta pereči problem se še posebej tiče domačinov, torej tistih, ki živijo ob Kolpi. Ne le da žica okolju daje grd videz (to je še najmanjši problem), problem se začne pojavljati zaradi živali, ki se vsakodnevno gibljejo na tem območju. In ko Kolpa prestopi bregove? Naplavljen material se zatakne ob žico, jo uniči in kosi žice so lahko po vsej Kolpi, kar se bo poznalo še veliko let. In kaj bo s turizmom na tem območju? Ljudje od tega živijo, ker se vsi zavedamo, da tam ni industrije. A si lahko predstavljamo popotnika, ki bo taboril ob žici? Verjetno ne. Zavzemamo se, da se vzpostavi Nacionalna garda, ki bo zagotovila zadostno število usposobljene vojaške sile za zavarovanje zunanjih meja, hkrati bi ponudila pomoč pri velikih elementarnih in drugih nesrečah ter bila za okrepitev profesionalnih vojaških sil Slovenske vojske. Pripadnike Nacionalne garde bi po predlogu Strokovnega sveta SDS lahko napotili na opravljanje nalog ob spremenjenih varnostnih razme- rah na podlagi odločitve vlade, ob velikih naravnih in drugih nesrečah, pa tudi na podlagi odločitve ministra za obrambo. Menimo, da je izrednega pomena to, da bi v našem kraju lahko pobudo za aktiviranje enot Nacionalne garde dali tudi župani posameznih občin, kjer bi nastale spremenjene varnostne razmere oziroma bi bile prizadete v naravni ali drugih nesrečah. Enote Nacionalne garde bi delovale kot dodatne sile Slovenske vojske, s točno določeno nalogo v nacionalno-varnostnem sistemu, lahko samostojno ali v sestavi najbližje enote Kočevska www.kocevje.si Svetilnik februar 2016 12 Snapchat pri najstnikih izjemno priljubljen Večina mladih si življenja brez pametnega telefona verjetno skorajda ne predstavlja. Virtualni svet je privlačen za marsikoga, tudi najstnike. Pri slednjih je trenutno ena od najbolj priljubljenih mobilnih aplikacij Snapchat, ki omogoča pošiljanje fotografij, video posnetkov, kratkih sporočil in skic, ki so po največ desetih sekundah ogleda izbrisani. Čeprav je vsebina 'snapa' na prvi pogled minljiva, pa to ne drži. Prejemnik lahko naredi zaslonski posnetek, ki mu omogoča shranjevanje posnetka in posredovanje kateremu koli naslovniku. Tilen Dominko iz Zavoda Varni internet poudarja, da se najstniki ne zavedajo, da s trenutkom, ko vsebino postavijo v digitalni svet, nad njo popolnoma izgubijo nadzor. Aplicira na starše, ki morajo poskrbeti za varno, ozaveščeno in učinkovito uporabo spleta svojih otrok. starše, pojasnjuje, da so vsebine, ki jih najstniki pošiljajo v obliki snapov, povezane z vsem, kar se dogaja v njihovem življenju. "Vendar ravno zaradi navideznega občutka varnosti, ki ga aplikacija ponuja, in navidezne anonimnosti jih pripelje do tega, da so bistveno bolj drzni kot sicer v realnem življenju. Velikokrat opažamo, da najstniki naredijo korak več, kot bi ga bili pripravljeni narediti sicer v realnem življenju. Snapi nemalokrat vključujejo pomanjkljivo oblečene slike tako fantov kot deklet, njihove provokativne poze, zapeljevanja ali napeljevanja k določenim spolnim dejanjem," razlaga Dominko. Ključni problem vidi v tem, da se najstniki ne zavedajo, da s trenutkom, ko vsebino postavijo v digitalni svet, nad njo popolnoma izgubijo nadzor: "Prav tako se ne zavedajo, da vsebina, ko je enkrat na spletu, tam ostane za vedno. To je za njih, v njihovem starostnem »Tudi če starši najstnikom prepovedo uporabo Snapchata, ker so nekje slišali, da ni primeren za njihove otroke, bodo ti odšli na drugo omrežje in jih bodo izgubili. Boljša rešitev je, da starši spoznajo sodobne platforme komuniciranja in najstnika varno vodijo skozi digitalne čeri.« Matej Špehar, poznavalec družbenih omrežij Sporočilo, ki izgine Snapchat je relativno mlado družbeno omrežje, ki je zaživelo leta 2011. Gre za mobilno aplikacijo, ki omogoča izmenjavo fotografij, besedil in kratkih video vsebin med prijatelji. Njegova posebnost je v tem, da vsa poslana vsebina po desetih sekundah, ko jo prejemnik odpre, izgine. Kot pojasnjuje poznavalec družbenih omrežij Matej Špehar, je Snapchat pri najstnikih zelo priljubljen predvsem zaradi občutka zasebnosti, ki ga ponuja svojim uporabnikom. "Poleg tega, da na tem omrežju še ni staršev in se nanj ni treba prijaviti s polnim oz. pravim imenom in priimkom, so vse vsebine, snapi, vidni le nekaj sekund, nato pa se izbrišejo. Tako lahko mladi precej bolj brezskrbno uporabljajo omrežje in komunicirajo na bolj sproščeni ravni," razlaga Špehar. Po njegovi oceni je sicer pri vseh starostnih skupinah še vedno najbolj priljubljen Facebook, takoj za njim pa Snapchat. Slednji je najstnike zasvojil tudi zaradi enostavne uporabe, snovalci pa so spretno uporabili tudi širok izbor emotikonov, ki so pri mladih zelo priljubljeni. "Najstniki, ki so zrasli ob všečkanju, čivkanju in deljenju vsega, kar se jim dogaja v življenju, so s Snapchatom dobili nov, hiter in zaseben način za le to," pa pravi Dominko. Na Snapchatu si upajo več Dominko, strokovnjak s področja varne uporabe spleta in novih tehnologij, ki znotraj Zavoda Varni internet pripravlja številne izobraževalne programe tako za otroke kot obdobju, nemalokrat popolnoma nerazumljivo." Za Slovenijo uradnega podatka o tem, koliko uporabnikov ima Snapchat, ni. "Ocenjujejo, da ga uporablja skoraj polovica najstnikov v starostni skupini od 13 do 17 let," pravi Špehar. Čeprav je v splošnih pogojih in pravilih uporabe Snapchata navedena starostna omejitev 13 let, pa je po oceni Dominka realnost veliko bolj kruta, saj pri nas danes otroci v 3. in 4. razredu osnovne šole na veliko uporabljajo Snapchat in tudi druga družbena omrežja, kot sta Facebook in Instagram. "Podatki, s katerimi razpolagamo, niso statistični, saj v Sloveniji namreč raziskava ne obstaja. Po naši oceni, ko med predavanji nemalokrat otroci sami priznavajo, da uporabljajo Snapchat ali druga družbena omrežja, se ta odstotek giblje med 40 in 60 odstotki otrok v starostnem obdobju od sedem do deset let," razlaga Dominko. "Zavedati se moramo, da uporaba aplikacije Snapchat sama po sebi seveda ni nevarna. Glavne nevarnosti, ki grozijo otrokom oziroma najstnikom pri uporabi, so posledica njihove neprimerne medsebojne komunikacije in pošiljanja neprimernih slik ter videoposnetkov. Zaradi takšnega obnašanja ima veliko otrok slabo in negativno samopodobo ter sloves, ki lahko privlači napačne ljudi," je jasen Dominko. Z njim se strinja tudi Špehar in dodaja, da je vsako omrežje le platforma, uporabniki pa so tisti, ki generirajo vsebino: "Ti so tisti, ki naredijo primernost omrežja. Tudi če starši Mladi si pošiljajo t.i. snape • Foto: Shutterstock najstnikom prepovedo uporabo Snapchata, ker so nekje slišali, da ni primeren za njihove otroke, bodo ti odšli na drugo omrežje in jih bodo izgubili. Boljša rešitev je, da starši spoznajo sodobne platforme komuniciranja in najstnika varno vodijo skozi digitalne čeri." Tilen Dominko • Foto: Andrej Križ Tilen Dominko iz Zavoda Varni internet staršem svetuje, naj svoje otroke ozaveščajo o varni rabi spleta in virtualnega sveta: • Pogovarjajte se o novodobni tehnologiji – in se ne ustavite. Pomembno je, da se z otroki o spletni varnosti začnete pogovarjati čim prej, takrat ko jih začnete svariti pred pretiranim uživanjem hitre prehrane ali pogovori z neznanci. Tehnologija je velik del njihovega življenja, zato za takšen pogovor ni nikoli prezgodaj. • Naj otrok dvakrat premisli, preden nekaj objavi na spletu. Mlajše otroke (do 11 oz. 12 let) opozorite predvsem, naj na spletu ne delijo (na kratko) TINNG-informacij – Telefonske številke, Imena, Naslova, Načrtov (kam se odpravljate na počitnice ali kje preživlja prosti čas) in Gesel. Nekoliko starejše uporabnike spleta pa venomer opozarjajte, da ne objavljajo neprimernih fotografij, da naj ne sodelujejo v nadlegovanjih, predvsem pa da poskrbijo za svojo zasebnost na spletu. • Da je dober uporabnik spleta prijazen in vljuden, tako kot v resničnem življenju. Povejte otrokom, da naj na spletu ne počnejo stvari, ki jih ne bi počeli v realnosti. Čeprav nas ekran ločuje od resnične osebe, jo lahko besede/slike/dejanja, ki jih izrečemo, objavimo ali napišemo na spletu, prav tako prizadenejo. Poleg tega pa stvari, ki jih objavimo na spletu, tam ostanejo za vedno. Vloga staršev Sogovornika se strinjata, da danes živimo v svetu, kjer splet čedalje bolj prodira na vsa področja našega življenja. Po podatkih SURS-a je v prvem četrtletju leta 2015 imelo v Sloveniji dostop do interneta 77 odstotkov gospodinjstev, med temi so bila skoraj vsa gospodinjstva z otroki (97 odstotkov). Otroci odraščajo s spletom in novodobno tehnologijo, njihovo znanje s tega področja pa velikokrat prekaša odrasle, tako starše kot pedagoške delavce na šolah. "Zatorej se morajo starši vključiti v digitalni svet in spoznati, da na spletu veljajo določena pravila, ki niso sama sebi namen, temveč zato, da nas in naše otroke obvarujejo pred neprijetnostmi. In tu je ta primarna odgovornost staršev, da tudi v tem digitalnem svetu pomagajo svojemu otroku odrasti," na starše aplicira Dominko. Otroci že zelo zgodaj začnejo uporabljati splet, zato strokovnjaki poudarjajo pomen vključevanja novodobne tehnologije v vsakodnevni pogovor med starši in otroki, pri čemer je slednje treba ozaveščati o varni rabi spleta in virtualnega dogajanja nasploh. "Skrivanje moderne tehnologije pred otroki je zgolj metanje peska v oči. Živimo v digitalnem svetu in če otrokom ne bomo omogočili dostopa do sodobne tehnologije, lahko to pomeni velik zaostanek pri usvajanju novega znanja, tako šolskega kot širše. Vendar pa izpostavljanje otrok tehnologiji ne pomeni, da morajo starši opustiti svoje naloge in načela. Usmerjanje in natančnost sta pomembno pomagali, ko se njihov otrok spoznava z računalnikom in spletom," izpostavlja Dominko. Pomembno je, da starši spremljajo razvoj tehnologije in vsaj delno poznajo aplikacije, ki jih uporabljajo njihovi otroci. "Kot starš morate imeti vsaj približno predstavo o tem, kako deluje tehnologija, ki jo uporabljajo vaši otroci. Ni treba, da ste največji strokovnjak pod soncem, zagotovo pa morate izkoristiti vsako priložnost za pridobivanje novega znanja," svetuje Dominko, ki poudarja pomembno vlogo staršev kot vzornika. "Ne odmaknete oči in rok s svojega pametnega telefona? Telefonirate med družinskimi večerjami, pošiljate elektronsko pošto med igranjem z otroki, zaspite z računal- »Snapi nemalokrat vključujejo pomanjkljivo oblečene slike tako fantov kot deklet, njihove provokativne poze, zapeljevanja ali napeljevanja k določenim spolnim dejanjem.« Tilen Dominko, Zavod Varni internet nikom v postelji? Potem ne bodite presenečeni, če se tudi vaši otroci ne bodo znali distancirati od modernih igračk. Določite pravila zmerne in varne uporabe tehnologije in se jih držite tudi sami," ja jasen. Ključnega pomena pa je tudi ohranjanje medosebnih odnosov. Virtualni svet ni in ne sme biti zamenjava za resničnega. "V času, ko ima vsakdo 200 virtualnih prijateljev ali več, je še bolj pomembno, da otroke naučite ceniti in negovati resnične odnose. Sprejmite tehnologijo kot prijatelja pri lažjem vzdrževanju stikov, vendar poudarjajte, da se morajo vaši otroci s prijatelji dobivati predvsem v živo," še svetuje Dominko. Aleksandra Papež Kočevska www.kocevje.si Svetilnik februar 2016 13 »Biti danes zasvojen je biti dobičkonosen nekomu« Ne-odvisen.si je vseslovenski družbeno odgovoren program. Otroke, mladostnike in odrasle ozavešča o različnih pasteh zasvojenosti, od drog, alkohola, cigaret, marihuane, prekomerne uporabe interneta, iger na srečo, potrošnje nasploh ter drugih oblik in pasti zasvojenosti. Gradi na pozitivni samopodobi in s poudarjanjem vrednot, kot je prijateljstvo, povezuje mlade. Biti neodvisen pomeni znati misliti in se odločati s svojo glavo. To je slogan programa, ki vključuje strokovnjake, ki so vsakodnevno povezani z vsebinami, ki jih program zajema. Med njimi so psihoterapevti, psihologi, zdravniki, pravniki in drugi. Program sofinancirata Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Z različnimi pristopi in načini komuniciranja ljudi ozaveščamo o različnih pasteh zasvojenosti. Danes nismo več v primežu zgolj treh glavnih pasti, v katerih se je znašla generacija staršev, denimo tobak, alkohol in droge. Danes je nov svet in na naše otroke ter na nas dnevno prežijo številne nove pasti, ki jih je treba poznati. Vendar jih je absolutno premalo samo poznati, treba jih je znati v danem okolju tudi prepoznati. To je velika razlika. Tukaj je naš program usmerjen tako, da različne starostne skupine ozaveščamo o najbolj nevarnih pasteh za njihova leta in okolje, torej kako jih prepoznati in kako se naravnati, da se z njimi ne srečamo," koncept programa pojasnjuje idejni vodja programa Ne-odvisen.si Bojan Kodelja. Bojan Kodelja • Foto: Marko Čokan Pasti zasvojenosti "Biti danes zasvojen je biti dobičkonosen nekomu. Tisti, ki te spravi v neki problem, se s tem problemom okoristi. Zasvojenost je najpogostejša oblika ustvarjanja dobre potrošniške družbe," pravi Kodelja. Ko se človek znajde v primežu ene od oblik zasvojenosti, je po njegovem mnenju dober potrošnik z več vidikov: "Prvič zato, ker si redno zagotavlja vsebino ali snov, ki ga zadovoljuje. Ko nato ugotovi, da je zasvojen, pa postane dober potrošnik zato, da kupuje različne stvari, Dogodki Ne-odvisen.si so zelo obiskani • Foto: Arhiv programa Ne-odvisen.si okolja in situacije, ki mu pomagajo ven iz tega. Tako se znajde v nekem začaranem krogu in resnično je tedaj že res čas, da se človek spravi ven iz tega primeža." Oblik zasvojenosti je veliko, od novodobnih oblik, tudi drog, ki predstavljajo veliko nevarnost, saj so po mnenju Kodelja danes zasnovane tako, da posameznika zasvojijo že po 14 dneh. Veliko nevarnost pa predstavljajo tudi novodobne tehnološke pasti. "To so vsebine, ki nam jih novodobna tehnologija vnaša v prostor, ki jim nismo kos oziroma nam predstavljajo neko veliko prednost, hkrati pa gre v ozadju za neko načrtno zasvajanje in okoriščanje," je prepričan Kodelja. Delavnice za vse starosti Program Ne-odvisen.si je zasnovan za vse starostne skupine, od najmlajših do najstarejših. Tematski programi so prilagojeni različnim starostnim skupinam in okoljem. Za najmlajše od pet do osem let izvajajo delavnico z naslovom Nariši nov dan, kjer s pomočjo sicer povsem resničnega psa Jaka otrokom na igriv in poučen način odkrivajo resnice o znanju, zdravju, prostem času in prijateljstvu. "Tukaj se ni treba pogovarjati o problematiki zasvojenosti. To se njih ne dotika. Naša naloga je, da jim sporočamo vrednoto prijateljstva, in to tistega pravega. Govorimo o tem, kaj pomeni dobro prijateljstvo, kako ga prepoznaš, kako se v krogu dobrih prijateljev počutimo, ali je število dobrih prijateljev kazalec dobrega človeka ali ne. Naš glavni namen je, da se otroci navežejo na to vsebino, jo ponotranjijo, začutijo. Bistvo te zgodbe pa so njihovi starši. Če kdo potrebuje program Ne-odvisen.si, so to zagotovo starši teh otrok," pravi Kodelja. Za drugo triado, od devet do 12 let, izvajajo program pod imenom Dogodivščine Zarje in Svita, kjer omenjena stripovska junaka uprizarjata aktivna najstnika. Delavnica poteka na interaktiven način, otroci se znotraj dogodivščin glavnih junakov prepoznajo, najdejo in primerjajo. "Tukaj že gostimo terapevta in skupaj z mladimi razvijemo debato. Dotikamo se tematik, primernih zanje, kjer so že lahko plen. Predvsem govorimo o prepoznavanju tujcev, kako ravnati, če te nepoznana oseba sprašuje po osebnih podatkih, kako se odmakniti iz takšnega poskusa, kako uporabljati novodobne medije, družabna omrežja, čeprav to za to starostno skupino sploh še ni dovoljeno, pa vendar jih imajo že skoraj vsi, ter kje je res nespametno objavljati določene informacije," delavnico opisuje Kodelja. Po mnenju ustvarjalcev programa je eden od današnjih ključnih problemov prepoznavanje resnic. Ker je v poplavi različnih informacij težko ločevati resnične od prilagojenih, izvajajo delavnico Zamolčane resnice, ki je namenjena mladim od 12 do 17 let. Njen namen je z dinamičnim povezovanjem ustvariti zaupanje med mladostnikom in strokovnjakom ter pridobiti verodostojnost. "To je že odrasla ciljna skupina, ki veliko ve, zna in zmore. Na zelo človeški, jasen, nedvoumen način se pogovarjamo in vzpostavljamo resnično simbiozo med nastopajoči in poslušalci. O pasteh se pogovarjamo iz takšnega zornega kota, da jim ne moraliziramo. Pri tej ciljni skupini na to zelo pazimo, gre namreč za delikatno ciljno skupino. Pomembno je, kaj povemo, vendar je pri tej ciljni skupini še bolj pomembno, kako to povemo. Tega se skrajno držimo," poudarja Kodelja. Zamolčane resnice vključujejo teme, kot so prepoznati znanega, neznanega in naključnega dilerja, marihuana, resnice o vplivu različnih drog, organizirane zabave, socialna omrežja ipd. "Tematike kajenja se na primer lotimo iz povsem drugega zornega kota. Najstnika pri teh letih ne zanima njegovo zdravje. Tega centra odgovornosti do sebe v možganih nima razvitega. Zato se teme lotimo tako, da se pogovarjamo o tem, kako je to zelo premišljena in podtaknjena poteza z različnimi metodami in načrtno ustvarjenimi potrebami, zato da postane trend in nas posledično pripelje do te načrtne zasvojenosti," eno od tem predstavlja Kodelja. Pri tem ves čas stremijo k interaktivnosti, saj je delavnica zasnovana tako, da mladi z zanimanjem spremljajo debato in se vanjo vključujejo. Številni strokovnjaki Celoten program Ne-odvisni.si sestavljajo člani strokovnega sveta, med njimi so Vlasta Nussdorfer, Nataša Pirc Musar, dr. Aleksander Zadel, Vesna Vuk Godina, Gabi Čačinovič Vogrinčič, Sandra Bašić Hrvatin in drugi. Snovalci programa se trudijo izogniti pretiranemu 'moraliziranju'. "Tovrstne vsebine lahko zelo hitro kažejo s prstom, zelo hitro so lahko zastarele ali pa celo nestvarne. Zato je naša dolžnost, da te zelo težke vsebine na neki način mladim predstavimo zanimivo in predvsem verodostojno. To je naša naloga in poslanstvo," pravi Kodelja. Delavnice izvajajo v sodelovanju s šolami oziroma občinami, odvisno od dogovora znotraj posameznega kraja. Aktivno delujejo že šest let, z delavnicami so gostovali v 120 slovenskih občinah in skupno organizirali več kot 700 dogodkov, na njih pa imeli več kot 200.000 udeležencev. 11. februarja so v Kočevju organizirali tematsko delavnico oziroma družabni večer z naslovom Služba ali družina? Oboje. Slednji se osredotoča na razmerje med službo in družino. "Če človek prihaja na delovno mesto s svojimi družinskimi težavami, ni učinkovit. Okolje med službo in družino je najbolj pomembno, tukaj so vključeni še otroci, torej še tretje podjetje. Šele ko so vsa tri okolja uravnoteženo uravnovešena, potem delujejo kot skupnost. Kjer je razmerje med službo in družino porušeno, se pojavijo različne pasti zasvojenosti," razlaga Kodelja. Cilj programa Ne-odvisen.si je ljudi naučiti razmišljanja s svojo glavo. "Biti neodvisen pomeni, da se zna človek prepoznati v vsej svoji veličini in razsežnosti, da se zna odločati in soočati z vsem, kar svet ponuja," še dodaja Kodelja. Aleksandra Papež Kočevska www.kocevje.si Zdravje februar 2016 14 Posledice kajenja: vsak dan umre 10 ljudi Zadnji dan januarja smo obeležili dan brez cigarete. Številne akcije po celotni Sloveniji so kadilce pozivale, naj dan preživijo brez cigaret, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pa so šli še dlje: kadilce pozivajo, naj dokončno opustijo kajenje. Vsak dan v Sloveniji zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje tobaka, umre 10 oseb. Kajenje je dejavnik tveganja za nastanek in razvoj več vrst raka, med njimi sta pljučni rak in rak grla, bolezni srca in ožilja, možgansko-žilnih (s posledično možgansko kapjo) in pljučnih bolezni. Kljub poznanim posledicam se število kadilcev ne zmanjšuje. Tobak kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije. "Čimprejšnja opustitev kajenja pomembno izboljša zdravje in podaljša življenjsko dobo," so jasnili v NIJZ, kjer poudarjajo, da so bolezni in smrti, ki jih povzroča kajenje, povsem nepotrebne in se jih da preprečiti. Pri nas vsak dan zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje tobaka, umre 10 oseb, to je 3.600 ljudi letno, kar je več kot smrti zaradi vseh nezgod, vključno s prometnimi, samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj. Po podatkih NIJZ tobak še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije in Anketa o zdravstvenem varstvu 2014. "Dokler ima tobačna industrija v Sloveniji še vedno veliko možnosti za marketing tobačnih izdelkov oziroma spodbujanje začetka kajenja in zmanjševanje opuščanja kajenja ter dokler so cene tobačnih izdelkov še vedno dostopne večini prebivalcev, lahko le malo verjetno pričakujemo ugodne spremembe v deležu kadilcev in posledicah kajenja," je prepričana Helena Koprivnikar iz NIJZ, kjer predlagajo sprejem učinkovitih zakonskih ukrepov za zmanjšanje razširjenosti kajenja ter s kajenjem zaostaja za drugimi evropskimi državami, saj vse od leta 2007 ni bilo novih učinkovitih ukrepov za zmanjševanje uporabe tobaka, razen višanja obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov, ki pa so še vedno dostopne večini prebivalcev," izpostavlja Koprivnikarjeva. Spomladi 2014 je bila sprejeta nova evropska Direktiva o proizvodnji, predstavitvi in prodaji tobačnih in povezanih izdelkov, ki med drugim uvaja prepoved značilnih okusov cigaret, kot sta npr. mentol in vanilja, velika slikovna zdravstvena opozo- med njimi jasna slikovno besedilna opozorila, pri nekaterih pa Slovenija močno zaostaja za drugimi državami. Prepričani so, da bi morali sprejeti dodatne ukrepe, ki jih direktiva ne vključuje, denimo znatno povišanje obdavčitve in cen tobačnih izdelkov, popolna prepoved oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov, enotna standardizirana embalaža, povezane obolevnosti in umrljivosti. Koprivnikarjeva je prepričana, da lahko samo s celovito kombinacijo poznanih učinkovitih ukrepov in popolnih prepovedi pomembno zmanjšajo široko razširjenost kajenja in z njim povezani obolevnost in umrljivost. "Vendar pa Slovenija na področju ukrepov za zmanjševanje uporabe tobaka v zadnjem obdobju krepko rila, ki bodo morala prekrivati 65 odstotkov sprednje in zadnje strani cigaretnih škatlic, strožje ukrepe za preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, možnost prepovedi prodaje tobačnih izdelkov prek interneta ter strožje ukrepe glede prodaje elektronskih cigaret. Rok za prenos direktive v nacionalno zakonodajo je maj 2016. V NIJZ ocenjujejo, da direktiva sicer prinaša nekatere učinkovite ukrepe, strožje izvajanje zakonodaje in višje kazni za kršitve. V NIJZ se zavedajo, da se kadilci težko odvadijo kajenja. Raziskave kažejo, da veliko kadilcev poskuša opustiti kajenje dvakrat, trikrat, tudi sedemkrat ali osemkrat, preden jim uspe. "Med kadilci je zaradi običajno več neuspešnih poskusov opuščanja kajenja Foto: Shutterstock delež kadilcev se ne zmanjšuje. Tudi v tržno-raziskovalni agenciji GfK Slovenija, kjer redno spremljajo kadilske navade, ugotavljajo, da število kadilcev v zadnjih letih ostaja enako. Drastično se je spremenila le oblika načina uživanja tobaka. V zadnjih letih je v velikem porastu tobak za zvijanje, kar pripisujejo predvsem večji cenovni dostopnosti. Da se delež odraslih kadilcev pri nas ne spreminja, potrjujejo tudi najnovejši podatki raziskave dokaj razširjeno prepričanje, da se kajenja ne da opustiti oziroma da je opustitev prevelik zalogaj. Opuščanje kajenja res lahko predstavlja velik izziv, vendar ni nekaj nemogočega in pri tem posameznik lahko poišče podporo strokovnjakov," pravi mag. Tadeja Hočevar iz NIJZ. Kadilcem poskušajo pri opustitvi kajenja pomagati s številnimi brezplačnimi programi, med njimi je tudi svetovalni telefon na številki 080 27 77, ki je sicer objavljena tudi na embalažah cigaretnih škatlic. Klicatelji na njem dobijo informacije o škodljivostih kajenja, metodah opuščanja, prejmejo tudi informacije o tem, kam se obrniti po pomoč v času opuščanja kajenja in po podporo v času vzdrževanja abstinence. Programi opuščanja kajenja potekajo tudi v zdravstveno-vzgojnih centrih, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji, tudi v Kočevju. Kadilci, ki želijo opustiti kajenje, se lahko nanje obrnejo kadarkoli, pri tem pa ne potrebujejo napotitve osebnega zdravnika. Aleksandra Papež Virus Zika nevaren za nosečnice Iz Brazilije in nekaterih drugih južnoameriških držav se širi virus Zika, ki ga prenašajo komarji. Medtem ko je virus za splošno populacijo nenevaren in med ljudmi ni prenosljiv, pa je izjemno nevaren za nosečnice, saj lahko pri zarodku povzroči okvare, katerih posledice so majhna glavica in nenormalno razviti možgani novorojenčkov. V Evropi okužbe z virusom Zika še niso dokazali. Izjema so potniki, ki so se okužili na potovanju zunaj Evrope in zboleli po vrnitvi domov. Avtohtonih primerov okužbe, to je bolnikov, ki so se okužili znotraj države, tako kot v celotni Evropi tudi v Sloveniji ni. Ker zdravila oziroma cepiva za zdravljenje okužbe ni, na slovenskem Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja vsem nosečnicam svetujejo, naj preložijo potovanja v okužena območja. Zdravila ni Virus Zika je flavivirus, ki se prenaša prek vboda komarja vrste aedes. Ista vrsta komarja prenaša tudi druge nalezljive bolezni, kot so denga in čikungunja. Okužbi z virusom Zika so izpostavljeni vsi, ki potujejo na območja, kjer so z njim okuženi komarji. Gre za predele v Afriki, jugovzhodni Aziji in na otokih v Tihem oceanu, tudi priljubljene turistične destinacije v toplih krajih, kamor v zimskem času pogosto zahajajo Slovenci. V letu 2015 se je virus pričel širiti po srednje- in južnoameriških državah. Brazilija, Kolumbija, Salvador, Francoska Gvajana, Gvatemala, Haiti, Honduras, Martinik, Mehika, Panama, Paragvaj, Surinam, Venezuela in Portoriko so le nekatera izmed potrjenih območjih, kjer je visoka verjetnost za pik okuženih komarjev. Evropski center za preprečevanje bolezni je na svoji spletni strani objavil zemljevid, ki prikazuje razširjenost virusa Zike, na njem so označene države Srednje in Južne Amerike. Vsem, ki načrtujejo potovanje, svetujejo, da si zemljevid predhodno dodobra ogledajo in se v primeru potovanja v območja okuženih destinacij ustrezno zavarujejo. Zdravil oziroma cepiv, ki bi preprečili ali ozdravili okužbo z virusom Zika, namreč ni. Na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) vsem, ki potujejo na območja oz. v države, kjer se virus Zika širi s komarjev na ljudi, svetujejo zaščito pred vbodi komarjev (zlasti od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ko so piki komarjev najpogostejši) z uporabo repelentov, oblačili z dolgimi rokavi in hlačnicami, s komarniki v sobah, močno povečanim številom rojstev novorojenčkom s premajhno glavico (mikrocefalijo) in zato nerazvitimi možgani. Na NIJZ tako nosečnicam priporočajo, naj pri načrtovanju potovanja v območja, kjer se pojavljajo okužbe Virus Zika prenašajo komarji • Foto: WHO zaprtimi okni in klimatsko napravo. Izjema so nosečnice, za katere je okužba, ki je sicer nenevarna, izjemno nevarna, predvsem za plod, saj posledice pika komarjev, okuženih z virusom Zika, povezujejo z z virusom Zika 'razmislijo' o možnosti odložitve potovanja. "Obstaja možnost, da okužba z virusom Zika neugodno vpliva na potek nosečnosti. Čeprav ni dokončno potrjeno, se nakazuje možnost, da okužba z vi- rusom Zika povzroča okvaro ploda, mikroencefalijo," sporočajo iz NIJZ. Okužba brez simptomov Okužba z virusom Zika pogosto poteka brez simptomov, le okoli 20 odstotkov obolelih razvije znake okužbe. Slednji zajemajo vročino, slabo počutje, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, rdeče oči in bolečine za njimi. Ker okužba ni prav nič značilna in podobna številnim drugim nalezljivim boleznim, je potrebno mikrobiološko testiranje seruma. Bolniku se priporoči počitek, zauživanje tekočin in jemanje zdravil za zniževanje močno povišane telesne temperature, lajšanje glavobola in mišičnih bolečin. V NIJZ potnikom, ki v treh tednih po vrnitvi s potovanja kažejo simptome, skladne z okužbo z virusom Zika, svetujejo, da se posvetujejo s svojim zdravnikom, nosečnice, ki so potovale na območja, kjer se prenaša virus Zika, pa naj o potovanju obvestijo svojega ginekologa, da bo ob rednem pregledu opravil še morebitne dodatne preiskave in pozorno spremljal nosečnost. Aleksandra Papež Kočevska www.kocevje.si Zdravje februar 2016 15 Virusi na pohodu Smo v obdobju, ko se najpogosteje pojavljajo okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Slednji povzroča okužbe zgornjih in spodnjih dihal. V Sloveniji se srečujemo predvsem z adenovirusi, rinovirusi, virusi influence A in B oziroma gripe ter virusi parainfluence. RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih otrok, pri odraslih povzroča prehlad, pljučnico in poslabšanje osnovnih bolezni, kot so astme in kronične jejo povišano telesno temperaturo, voden izcedek iz nosu ter druge znake prehlada. Če se virus razširi v pljuča, se znaki lahko poslabšajo in kažejo kot suh in dražeč kašelj, težko dihanje, sopenje ali piskajoče dihanje, hitro dihanje, pomodrovanje in daljši dihalni premori. Najmlajši najbolj ogroženi Virusne okužbe spodnjih dihal so vodilni vzrok hospitalizacij pri predšolskih otrocih. Na Kliniki za domnevali doslej: "Okužbe z RSV še bistveno težje potekajo pri nedonošenčkih, otrocih s kroničnimi obolenji dihal in težkimi srčnimi hibami." Pri otrocih s tovrstnimi težavami lahko RSV povzroči okužbo pljuč, zaradi česar lahko hudo zbolijo. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se približno dve tretjini dojenčkov okužita z RSV v prvem letu življenja, do konca drugega leta pa skoraj vsak otrok. RSV je enostavno prenosljiv in zato tudi Foto: Shutterstock Nasveti za preprečevanje okužb z RSV Verjetnost okužbe pri (majhnih) otrocih lahko zmanjšamo s preventivnimi ukrepi, ki jih izvajajo starši. Slednji tako lahko pripomorejo k zmanjšanju tveganja za okužbo z RSV na več načinov: • Preden kdorkoli prime otroka, naj si roke umije s toplo vodo in milom (vsaj 15–20 sekund). • Redno naj čistijo z virusi onesnažene površine (kljuke, stikala ipd.). • Redno in večkrat dnevno naj prezračijo bivalne prostore. • Poskrbijo naj za čim več gibanja na svežem zraku. • Če so starši prehlajeni ali imajo vročino, se morajo zavedati, da lahko s poljubljanjem dojenčka okužijo z RSV – zato naj ga raje samo nežno objamejo ali pobožajo. • Če so sorojenci prehlajeni ali imajo vročino, naj starši pazijo, da se dojenčku ne približajo. • Prav tako naj bodo pozorni, da se ljudje z znaki prehlada ali vročino ne približajo otroku. • Otroka naj ne jemljejo s seboj na kraje, kjer je veliko ljudi, kot so vrtci, šole, nakupovalna središča, velika družinska srečanja. • Če imajo doma novorojenčka, je priporočljivo, da v sezoni okužb dihal sorojenec ne obiskuje vrtca, saj lahko prinese RSV domov. • Do drugega meseca otrokove starosti odsvetujemo obiske. • V bližini otroka naj se ne kadi. Vir: Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za preventivno medicino Foto: Shutterstock Optika Center, Marinka Trope s.p., Kidričeva 2, 1330 Kočevje obstruktivne pljučne bolezni. Respiratorni virusi predstavljajo večje tveganje predvsem za najmlajše. Poleg bronhiolitisa lahko pri njih povzročijo prehlad, bronhitis, pljučnico, laringotraheitis in vnetje srednjega ušesa. Čeprav se večinoma pojavljajo v jesensko-zimskem času, lahko segajo tudi globoko v pomladanske mesece. Z ustreznimi preventivnimi ukrepi lahko možnost okužbe zmanjšamo. Znaki okužbe z RSV se lahko sprva kažejo kot prehlad in vključu- pediatrijo UKC Maribor so izvedli študijo z namenom ugotavljanja značilnosti in primerjave med različnimi respiratornimi virusi. V raziskavi so ugotovili, da sta RSV in coronavirus pogosteje povezana s prisotnostjo pljučnice. Pri okužbah z RSV je v primerjavi s preostalimi virusi daljše trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika. Avtor študije doc. dr. Vojko Berce s Klinike za pediatrijo UKC Maribor pojasnjuje, da se virusne okužbe spodnjih dihal med seboj razlikujejo bolj, kot so izjemno pogost. Širi se s telesnim stikom z okuženo osebo, klice pa se s kašljanjem in kihanjem širijo tudi po zraku. Okužba z RSV je najpogostejša tam, kjer je veliko ljudi, denimo v vrtcih, trgovskih centrih, notranjih igralnicah ipd. Tako je v času povečanih okužb z RSV priporočljivo izogibanje tovrstnim prostorom, z ustreznimi preventivnimi ukrepi pa okužbo lahko preprečimo. Pomembna je preventiva V Slovenskem zdravniškem dru- štvu, v Sekciji za preventivno medicino, poudarjajo pomembnost preventivnih ukrepov za preprečevanje okužbe z RSV, s katerimi lahko omejimo širjenje virusa med ljudmi. Izvajati je treba higienske ukrepe, kot sta redno umivanje rok in pravilna higiena kašlja – kašljamo v rokav in nikoli v roko oziroma na hrbtno stran dlani. Pomembno je tudi, da bolan otrok ostane doma, saj se bodo s tem zmanjšale možnosti zapletov bolezni pri otroku in širjenju okužbe v vrtcu ali šoli. Veliko pa lahko naredimo tudi z rednim zračenjem prostorov, gibanjem na svežem zraku ter zdravo in uravnoteženo prehrano. Med pomembnimi zaščitnimi dejavniki pri novorojenčkih pa je po besedah asist. dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., vodje enote za intenzivno nego in terapijo Ginekološke klinike UKC Ljubljana, zelo pomembno tudi dojenje, ki je priporočeno do 4. meseca, delno do 6. meseca starosti. Aleksandra Papež Sončna očala l Korekcijska očala l Športna očala l Kontaktne leče l Okulistični pregledi Optika Center TZO 20 1330 Kočevje +386 (01) 893 14 86 +386(0)51 641 770 [email protected] www.optikacenter.si Delovni čas: ponedeljek–petek: 8:00–12:00, 15:00–18:00 sobota: 8:00–12:00 Kočevska www.kocevje.si Kultura februar 2016 16 Deklica s piščalko gre v roke Leli B. Njatin Žirija za podelitev priznanja deklica s piščalko je letos prejela eno nominacijo za strokovno odličnost na področju umetnosti, humanističnih znanosti in kulture. Na prireditvi Deklica s piščalko, ki je bila v nedeljo, 7. februarja, v Šeškovem domu v Kočevju, je predsedujoči komisije za podelitev priznanja Matej Bogataj slavnostno razglasili prejemnika priznanja. Dobitnica priznanja je pisateljica Lela B. Njatin. Godalni kvartet Dissonance • Foto: Urška Pečnik spregledana dejstva, priložnosti, zakulisja ter preostale podatke, ter jih predstavi največkrat v obliki instalacij in performansov. Pri tem opozarja na spregledano, samoumevno, nezavedno oziroma tisto, čemur se posveča premalo pozornosti. V svet literature je vstopila z mailartom kot izrazitim pojavom znotraj neoavantgarde, vendar je izstopajoče literarno delo Lele B. Njatin fragmentarni roman Nestrpnost s konca osemdesetih, spisan v hipnotično sugestivni in jezikovno izbrušeni pisavi. Močne in hitro očrtane podobe vojne in nasilja, permanentnega bega, splašenosti in kaotičnega vzdušja, kot da bi nosilo slutnjo prihajajoče kataklizme. Ob koncu devetdesetih takšno s subkulturo navdahnjeno pisanje zamenjajo pravljice, v katerih, kot da je našla bolj spravljivo in ljubeznivo podobo sveta. Na kakšen način obstaja literatura? – se zdi eden najpomembnejših izzivov, ki si jih avtorica zastavlja pri svojem delu. Soočeni smo s svojevrstno hibridnostjo umetniških zvrsti – na tanki meji med literaturo in likovnostjo. Prek vprašanja o eksistenčnem modusu literature, o njenem obstoju, začetku in koncu se simbolično vzpostavljajo podobna vprašanja o eksistenci samega avtorja, pa tudi širše. Ohranjeni Lela B. Njatin in Vladimir Prebilič • Foto: Urška Pečnik Po tem, ko je na poziv k nominacijam prispela le ena nominacija; Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti je nominiral Lelo B. Njatin, je žirija svojo strokovno utemeljitev obrazložila v naslednjem sestavku: "Lela B. Njatin od osemdesetih let deluje v različnih vejah umetnosti, je dobitnica več stanovskih nagrad doma in v tujini. Njeno delo je vpeto v aktualne umetniške tokove, poleg tega pa izrazito interdisciplinarno. Tematiziranje 'geniusloci' je ena pomembnih rdečih niti in še posebej izstopa pri zarisu tematskega okvirja njenega dela na različnih izraznih področjih. Raziskuje in aktualizira svoje domače okolje, torej Kočevje, in ga s tem postavlja v širši referenčni okvir. Lokalne posebnosti in dejstva s kirurško natančnostjo secira, pri tem pa upošteva časovni okvir, vključuje lastne spomine in izkušnje, Na prireditvi je nastopil tudi Gašper Jarni • Foto: Urška Pečnik Romana Novak med recitacijo pogrošne poezije • Foto: Urška Pečnik spomin, izkušnja ali vedenje: knjiga oz. literatura obstaja tudi kot poseben fenomen v človekovi zavesti, saj jo bralec z vsakokratnim branjem obudi v sedanjosti. Če pristanemo na to tezo, se z literaturo na psihični ravni dogaja podobno kot z drugimi umetnostnimi zvrstmi, v slikarstvu in glasbi: obstaja predvsem kot čisti doživljaj v zavesti. Literarno in umetniško delo Lele B. Njatin je pomembno in na več področjih zaznamovalo celotni slovenski kulturni prostor, zadnji projekti pa dokazujejo, da se njeno ustvarjanje sintetizira v sebi lasten in izviren umetniški izraz. Njeno ustvarjanje pa hkrati ostaja trdno in hoteno umeščeno v kontekst lokalne topografije in na ta način pomembno prispeva k promociji kočevske regije v širšem prostoru. Zato se je komisija za podeljevanje priznanja deklica s piščalko odločila, da priznanje Občine Kočevje deklica s piščalko za leto 2016 prejme Lela B. Njatin." Dvorana Šeškovega doma je znova povsem spremenila svojo podobo. Številni obiskovalci, ki so popolnoma zapolnili prostor, so z zanimanjem in vprašanjem S čim nas lahko pa letos kulturno šokirajo? prišli v kočevski hram kulture. Letošnji kulturni program so tako bogatili manjši in večji fragmenti projektov, ki so bili izvedeni v letu 2015, le da so vstavljeni v nov koncept. Izvedba se pojavlja kot odrska (plesna ali igrana) upodobitev, film in video. Oblikovanje in praznovanje kulturnega praznika v občini Kočevje pa je doseglo vrhunec pozornosti s podelitvijo priznanja deklica s piščalko. S tem dogodkom smo se hkrati poklonili in zahvalili kočevskim ustvarjalcem, ki delujejo na področju umetnosti in kulture. Avtor in režiser kulturnega presežka je bil Marko Glavač. Vesna Malnar Memedovič Kočevska Kultura www.kocevje.si februar 2016 17 Ja, kje pa naj bo sedež družbe, ki bo upravljala gozdove v državni lasti, če ne na Kočevskem, kjer jih je daleč največ?! Foto: Grega Žunič, Viva KOLUMNA Kot prebivalci in prebivalke Kočevske dobro vemo, ustanavlja se državno gozdarsko podjetje. Upravljalo bo gozdove v državni lasti. To je doslej delal Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS in za njih lesna podjetja, koncesionarji. Večini se 20-letne pogodbe iztečejo 30. junija letos. Cilj novega projekta so, tako pišejo, boljši poslovni rezultati in višji donosi. Težko rečem, kako transparentno, učinkovito in odgovorno zna z gozdovi gospodariti država. Res ne vem, sem pa prepričana, da bi našla strokovnjake, ki bi to potrdili, in strokovnjake, ki bi dokazovali nasprotno. Verjamem tudi, da se koncesionarjem meša, ker utegnejo izgubiti dobre posle. Ampak ne bom pisala ne o prvem ne o drugem. Tokrat bom par vrstic namenila dilemi, kje naj bo sedež te družbe. Kočevska in Koroška naj bi bili v ožjem izboru. Nekaterim odločevalcem se zdi to vprašanje precej nepomembno, meni pa ravno nasprotno, zelo pomembno. Da ne bom govorila na pamet, kot lahko vidite na spodnjem zemljevidu, zanj se moram zahvaliti Zavodu za gozdove Slovenija, je daleč največ gozdov v državni lasti na Kočevskem. To so tisti deli na zemljevidu, ki so obarvani z modro. Niti blizu ne pride nihče. Denarna nagrada v spomin na Dano Lovšin Vito Oražem, lanski dobitnik nagrade deklica s piščalko, bo v naslednjih desetih letih denarno podrl po en projekt. Oražem je že ob prejemu nagrade na lanski prireditvi dejal, da bo s pomočjo Rotary kluba Kočevje denarni del nagrade, ki ga je prejel in ga dopolnil še z lastnimi sredstvi, namenil posameznikom ali organizacijam, ki raziskujejo ali opisujejo predmet, neposredno vezan na mesto Kočevje ali širšo Kočevsko. Nagrado je poimenoval po očetovi sestrični. 5.000 evrov je razdelil na 5 delov, tako da bo v letih 2016, 2018, 2020, 2022 in 2024 denarno podprl po en projekt v višini 1.000 evrov. Javni razpis za prvo donacijo je že objavljen in je odprt vse do 29. aprila 2016. Prijave oddajte do 29. aprila 2016, petčlanska komisija (predsednik Rotay kluba Kočevje, župan Občine Kočevje, ter trije člani, ki jih določita predsednik Rotary kluba Kočevje in Vito Oražem soglasno) pa bo izbrala najprimernejšega kandidata do 9. maja 2016. Rezultati bodo objavljeni 10. maja. Podrobnosti javnega razpisa in informacije dobite na elektronskem naslovu [email protected] ali po telefonu 01/893 99 10. Uroš Novak Foto: Zavod za gozdove Slovenije Družba, ki naj bi se imenovala Slovenski državni gozdovi, bo zaposlovala okoli 200 ljudi. Ob tem si lahko predstavljate, da bodo nekateri med njimi gotovo kdaj skočili še kam na kavo ali pico ali izlet ali [vstavi poljubno]. Na kratko: za občino, kjer je povprečna stopnja registrirane brezposelnost že nekaj časa med najvišjimi, če ne tudi najvišja v državi (med 23–25 %), je vprašanje, ali bo tam sedež tako velikega podjetja ali ne, ZELO pomembno vprašanje. In potem se vprašam, kaj delamo Kočevci in Kočevke, da bi bil sedež pri nas? Priložnost, da bi bil v zakon vpisan člen, ki bi določal, da bo sedež državnega gozdarskega podjetja na Kočevskem, je šla po zlu zaradi očitne neusklajenosti, ali morda bolje, nepripravljenosti za sodelovanje tistih, ki naj bi zastopali naše interese. Ne pa svojih lastnih. Na družbenih omrežjih sem ujela nekaj jamranja someščanov in someščank, češ da na našem koncu tako ali tako nič ni in da smo še enkrat več potegnili kratko in da so nas spet okoli prinesli. Ker je Kočevska že najmanj od druge svetovne vojne dalje odrinjena na sam rob, zavestno 'vzdrževana' kot del Slovenije, ki naj ostane izoliran in nerazvit, drugače si neprijaznih politik res ne znam razložiti, apatijo prebivalstva na neki način celo razumem. Težko je, ko te vedno znova pobijajo na tla. Dovolite mi rahel ovinek. V Kočevju smo imeli svoje čase Lesno industrijo Kočevje (LIK), podjetje, ki je izdelovalo pohištvo. Znani so bili tudi ali predvsem po stolih trip-trap, pa so propadli. Sredi gozdov in obilja lesa nam je propadlo podjetje za predelavo lesa?! Potem gledam, kako se proti Ljubljani in naprej proti Italiji in Avstriji iz naših gozdov valijo šleperji s hlodovino. Ker je doma ne znamo ali ne zmoremo obdelati. Hlodovino za drobiž prodajamo tujcem, uvažamo pa obdelan les in izdelke drago plačujemo. Moti me tudi, da ne znamo turistično izkoristiti neokrnjene narave, katere ogromen del so ravno gozdovi. Naša pokrajina je med najbolje ohranjenimi naravnimi predeli v Sloveniji in Evropi. Pa nimamo nič od tega. Moti me, da z izjemo kakšnega napol prebavljivega divjačinskega zrezka tu in tam na našem koncu nimamo poštene oštarije z lokalno kulinarično ponudbo, ki bi vključevala še kaj drugega od tega zrezka. Je to res tako težko? Je možno, da je težava tudi v nas samih? Saj vem, najlažje je pametovati. Ampak same od sebe se spremembe na bolje ne bodo zgodile. In sam od sebe se tudi ne bo zgodil sedež državnega gozdarskega podjetja na Kočevskem. Mi pa delovna mesta krvavo potrebujemo. Ob ustanavljanju državnega gozdarskega podjetja bi morala biti cela Kočevska na nogah. Imamo največ gozdov v državni lasti, pohvalimo se lahko z dolgo tradicijo upravljanja gozdov in odličnim znanjem predelovanja lesa. Ja, kje pa naj bo sedež družbe, ki bo upravljala gozdove v državni lasti, če ne na Kočevskem, kjer jih je daleč največ?! Na pomoč od zgoraj se jaz ne bi zanašala. Statistika ne govori temu v prid. Da bi se lahko hvalili z ne vem kako številnimi ali vplivnimi političnimi botri v parlamentu ali ustreznih odborih, tudi na to ne gre ravno računati. Precejšen švohizem je, milo rečeno. Po mojem nam ne preostane drugega, kot da si pomagamo sami. Da skupaj stopimo na prste apatiji, ki nas že predolgo paralizira, da bi delovali. Druge opcije ni. Aktivno državljanstvo umira zadnje. Nataša Briški Vito Oražem Kočevska www.kocevje.si Kultura februar 2016 Uboga gmajna kočevskih učiteljev in vzgojiteljev Konec januarja je v KCK premierno luč ugledala predstava Uboga gmajna, ki je nastala v okviru projekta RTM Kočevska. Osem zaposlenih na kočevskih osnovnih šolah in vrtcu smo pod okriljem KUD-a Jazbec in partnerji, Občine Kočevje, svojih ravnateljev in sponzorjev uspešno zaključili 'puntarsko' delo. Pravkar minulo tematsko kulturno leto je bilo namreč posvečeno kmečkim upo- rom, ki so se pred nepredstavljivo davnega pol tisočletja zanetili ravno v naših krajih. Častitljiva 500-letnica uporništva na Slovenskem hkrati tudi srhljivo sovpada s turbulentnim časom, ki ga živimo. S časom, ki ga neusmiljeno vodi logika dodane vrednosti in dobička za vsako ceno. S časom, ki kar kliče k uporu. Toda današnji čas ima pripravljeno tudi tisoč in eno rešitev in storitev, tisoč in en 18 Na Tomšičevi cesti 13 dogaja! izdelek za vsako, še tako neznatno težavo ali uporniško misel. S takšnimi izhodišči smo se podali na gledališko popotovanje. Da bi si pot še dodatno popestrili, nismo posegli po že napisanem dramskem besedilu, temveč smo prek improvizacij in s številnimi možganskimi nevihtami ustvarili čisto svoje, avtorsko besedilo. Koliko je še uporništva v nas? Se sploh znamo upreti? Se upremo še pravi čas ali takrat, ko je že prepozno? Sploh vemo, proti komu ali čemu naj bi se upirali? Še znamo stopiti vkup ali smo le še uboga gmajna? Resnim vprašanjem in še resnobnejšim odgovorom pa ni uspelo načeti naše trdovratne želje po tem, da vse skupaj vendarle prikažemo z bolj humorne plati. Tako je postopoma vzniknila vesela in zabavna predstava o vse prej kot takšnih temah. Andreja Mlekuž Klub kočevskih študentov v sodelovanju z Bazo 13 pripravlja vrsto različnih dogodkov, med drugim tudi odmevne koncerte, kar Kočevje postavlja na glasbeni zemljevid Slovenije. Če se v prostorih Baze 13, ki se nahaja na Tomšičevi 13, še niste oglasili, so prihajajoči dogodki odlična priložnost za obisk najbolj sproščenega koncertnega prizorišča v Kočevju. V letošnjem letu se je koncertna sezona začela s februarjem – na pustno soboto smo za vas organizirali najboljše pustno rajanje s kranjsko skupino Raggalution in Semotom, po uvodnem koncertom pa je bila že s tradicionalnim enomesečnim programom na vrsti Kulturijada '16, kjer so se predstavili etno rockerji DIDIWA (13. februar), potekal pa je tudi večer s premierno predstavitvijo dokumentarnega filma Deckument (20. februar). Še vedno pa se lahko udeležite koncerta vsem dobro poznane skupine ČOMPE z Janezom Škofom na čelu (27. februar) in pa literarnega presenečenja (5. marec). Veselimo se vašega obiska! Glasbena šola Kočevje je med letošnjo zimo ponovno pripravila kup zanimivosti. Ena od njih je bila gotovo predstavitev inštrumentov, poimenovana tematski tedni. Učenci in učitelji so vsak teden v medijskem prostoru predstavili en inštrument. Na oglasni deski in na kanalu GŠK na TV so si obiskovalci in učenci lahko ogledali in poslušali izbrane posnetke mojstrov glasbe. V drugi polovici se je priključila še knjižnica GŠK, ki je ob posameznem predstavljenem inštrumentu iz svoje zbirke dodala seznam notnega gradiva za izbran inštrument. Ta čas je bil zelo bogat s tekmovanji in nagradami. Zadnji dan januarja je v Begunjah potekalo Mednarodno tekmovanje harmonikarjev za nagrado Avsenik, na katerem je Anamarija Brezovar prejela zlato priznanje, česar je bil vesel tudi njen mentor Josip Hotko. Sledilo je regijsko tekmovanje mladih glasbenikov Dolenjske in tudi tu so se učenci in učitelji GŠK izjemno izkazali. Prejeli so odlična štiri srebrna priznanja, in sicer: Gal Kljun, saksofon, mentor Domen Hafner, korepetitorka Darja Brcar; Kaja Križ, petje, mentorica Naja Zapušek, korepetitor Erik Šuler; Jan Lihteneger, klarinet, men- torica Nadja Draksler Petrač, korepetitorka Darja Brcar; Evelin Krkovič, klavir, mentorica Natalia Bogdanova. Posebej veseli pa smo bili zlatih priznanj Žige Novosela, petje, mentor Dejan Heraković, korepetitorka Darja Brcar ter Žige Sveteta, mentor Josip Hotko! Glasbena šola Kočevje je tako ponovno dokazala, da lahko več kot enakopravno stopi ob bok tudi večjim šolam! Norčavi pustni čas ni zaobšel GŠK, ki je pripravila pustne krofe in koncert v pustnih mask. Tokrat so poslušalci nastopa res potrebovali koncertne liste, da so lahko prepoznali nastopajoče pustne šeme, ki so nas zabavale s 27 točkami. Nastopali so učenci od prvega do četrtega razreda s solo točkami, duetom, kvintetom ter baletom plesne pripravnice. Nastopi, krofi in dobro vzdušje v dvorani so na ustrezen način zaključili veseli pustni čas. Ponovno čestitamo vsem tekmovalcem, njihovim mentorjem, korepetitorjema za trud, prizadevanje in odlične uspehe na tekmovanju. Seznam osvojenih nagrad, imena tekmovalcev in mentorjev ter druge informacije najdete na naši spletni strani: http://www.gs-kocevje.net/ tekmovanja.htm. Martin Lavrič najboljša kava v mestu NOVA GENERACIJA d. o. o., TZO 2, 1330 Kočevje Glasbena šola Kočevje ne pozna zimskega spanja! Kočevska www.kocevje.si Kultura februar 2016 19 Mačkarada 2016 Točno ob 15:16 so na pustno soboto maškare krenile izpred kočevske občinske stavbe. Pustni sprevod s približno 700 šemami se je na poti do ploščadi ustavil dvakrat, ko so radovedneži lahko slišali, od kod prihajajo preganjalke zime. V 14 skupinah so znova sodelovale vse štiri osnovne šole in vrtec, mažoretke in pihalni orkester, pridružili pa so se jim še škoromati, taborniki, plesalke, člani Vaškega društva Mahovnik, Srbsko kulturno-umetniško društvo Kočevje in nov mestni redar. Vesele šeme so po sprevodu zaplesale še v športni dvorani, nekaj utrinkov s povorke, ki so jo organizirali Turistično društvo Kočevje, Občina Kočevje, Zavod za turizem in kulturo Kočevje in KS Kočevje-mesto, pa si lahko ogledate spodaj. Uroš Jelenovič Foto: Nik Vidmar akademija arhitekture Dean Pertinač univ. dipl. inž. arh. ZAPS A-1692, pooblaščeni arhitekt Kočevska www.kocevje.si Iz depojev februar 2016 20 Zoran Didek (1910–1975) "Ali niso lepe ... moje slike," so bile zadnje besede bred smrtjo Zorana Didka na postelji bolniške sobe v Ljubljani. Kot je zapisal Jožef Muhovič, so to 'besede prej nepredstavljivega prebliska'. Didek je namreč veljal za negotovega in raziskujočega likovnega ustvarjalca. Didek je po prejetju Prešernove nagrade leta 1975 sam opozoril na dve svoji temeljni dilemi: kot prvo je navedel strah pred negotovostjo, zato je moral po cezannovsko stvari prej spoznati in s tem dati duška sproščenosti; kot drugo pa je navedel večletni boj za ustvarjalno naravnanost ob ogledu velikih mojstrov likovne umetnosti, ki se jim je, kot je pravil sam, približeval kot vaščan patricijem umetnosti, a so z leti čedalje bolj postajali prijatelji. Tudi besede Didkove žene Smiljane pričajo o njegovi negotovosti: "… po eni strani čisti sanjač, zaneSlikar France Godec, ki je nekaj časa na zagrebški akademiji, ko je tam študiral Didek, tudi sam študiral kiparstvo, je po ogledu Didkove retrospektivne razstave v Moderni galeriji (1980) v pismu Smiljani Didek med drugim evforično zapisal: "Pravkar sem si ogledal Zoranovo retrospektivo. Počutim se, kot da bi prišel s Pariškega muzeja moderne umetnosti in Palais de Chaillot … Kako mi je hudo in žal, da sem s tem človekom živel kot tujec ob tujcu. Šele zdaj razumem njegov v notranjost nekam usmerjen pogled … Nikoli ni govoril o svojem delu, le nekaj o arhitekturi se je rad pogovarjal, a mi ga nismo doumeli in razumeli … V Muzeju moderne umetnosti v Parizu sem s ponosom srečal Mušičeve in Miheličeve slike. Zdaj vem, da bi moral tam viseti še Didek /in Kregar/. To je tako frapantna sorodnost." (Iz: Goran Milovanović: Zoran Didek skozi sklop šestih motivov, Kostanjevica na Krki, 2010, str. 4) senjak. Po drugi pa, paradoksno, do lastnega dela izjemno kritičen, hiperkritičen človek z neznanskim manjvrednostnim kompleksom (za katerega objektivno ni bilo prav nobenega razloga) …" Že za časa svojega življenja je Zoran Didek zelo malo razstavljal, se je pa z vsem svojim bitjem posvetil neprecenljivemu pedagoškemu delu in nenehnemu raziskovanju likovne govorice. Didek je neumorno raziskoval in iskal. Jožef Muhovič je v svojih razmišljanjih zapisal, da se "na slovenskem likovnem firmamentu Didka kot klop drži avreola teoretika, ki po mnenju številnih odžira svetlobo avreoli njegove umetniškosti. … Didek je bil praktični teoretik … Njegova teorija v celoti izhaja iz potreb prakse in se vanjo vrača …" Da je bil izvrsten pedagog, pričajo številni spomini nekdanjih njegovih študentov, ki se spominjajo risarskih demonstracij in nizov analitičnih in konstruktivnih risb na šolsko tablo. Te so študentje spontano fotografirali, da bi jih uporabljali kot učno gradivo, prav radi pa so si jih ogledovali tudi kolegi, člani profesorskega zbora akademije. Da so bile te študije tudi prave likovne mojstrovine, dokazujejo povečave fotografskih posnetkov, ki so bile razstavljene leta 1972 v okviru kongresa INSEA (Internationa Society for education through Art) v Zagrebu in vzbudile izjemno mednarodno pozornost. Ravno zaradi svojega posvečanja pedagoškemu delu, svoji študijski naravnanosti je zlasti med slovenskimi likovnimi teoretiki ostal zapostavljen in kljub nekaterim poskusom in posameznim študijskim razstavam še danes čaka na celostno fik – z izjemo akvarela –, ki jih je muzeju podarila slikarjeva soproga Smiljana Didek med letoma 1996 in 1997. S študijsko razstavo je predstavljena njegova izrazita umetniška pripoved v risbi in grafiki z njemu lastnimi upodobitvami figur, obrazov, parov, aktov, žanrskih prizorov, med katerimi prav zagotovo izstopajo značilno njegove krokirane risbe, predvsem avtoportreti. Z razstavo, ki jo bomo prenesli v Kočevje, se želimo pokloniti vsestranskemu likovnemu ustvarjalcu, ki je bil tudi s svojim ustvarjalnim delom povezan s Kočevjem. Ne le da je izdelal načrte za ureditev Parka narodnih herojev (1973) in projektiral Spomenik osvoboditve (1953), izdelal je tudi načrte za notranjo opremo in ureditev tovarne Melamin. Poleg tega je s to tovarno sodeloval pri tako imenovanih pla- Avtoportret I, skica s svinčnikom / papir, v. 29 cm, š. 20,3 cm Foto: hrani Posavski muzej Brežice BIOGRAFIJA Prof. Zoran Didek v ateljeju Akademije za likovno umetnost v Ljubljani Foto: M. Zdovc, hrani Posavski muzej Brežice študijo. Razlog zagotovo tiči tudi v tem, da kljub številnim dokumentiranim risbam in skicam (dokumentiranih jih je krepko čez osemsto), še vedno ni poznan njegov celotni opus. Le redka dela Zorana Didka so signirana, kar še otežuje raziskovanje. Zato so toliko bolj pomembne tudi prej omenjene manjše študije in predstavitve, predvsem z vidika dokumentiranja in zbiranja podatkov o ustvarjalnem opusu Zorana Didka. Od 10. marca 2016 bomo v Likovnem salonu Kočevje gostili razstavo Posavskega muzeja Brežice z naslovom Svetovi risbe Zorana Didka. Kot je kustosinja razstave Oži Lorber v spremnem katalogu ob razstavi zapisala, so v galeriji Posavskega muzeja Brežice predstavili izbrana dela iz zbirke risb in gra- stificiranih akvarelih, njegovi izvirni tehniki, ki jo je uporabljal okoli leta 1970. Običajno izveden akvarel so mu naknadno plastificirali ravno v kočevski tovarni. Na Zorana Didka pa ima lepe spomine tudi Ivan Brudar, ki je bil njegov študent med šolanjem na višji pedagoški šoli v Ljubljani, na oddelku za slikarstvo. Spominja se ga kot izjemnega slikarja, teoretika in izjemnega profesorja, ki je za vsakogar našel spodbudno besedo, predvsem pa je nesebično razdajal svoja znanja in odkritja. Kot v katalogu pojasnjuje Oži Lorber, v Posavskem muzeju Brežice hranijo heterogen nabor raznolikih risb, skic, krokijev in grafik s figurami, akti, polakti, ljubezenskimi pari, avtoportreti, žanrskimi motivi, med slednje spadata predvsem njegovi najbolj znani temi V izgnan- Rodil se je 11. junija 1910 v Ljubljani, očetu Rudolfu, geometru, po rodu Čehu ter materi Ani Stritar, po rodu iz Podbočja. Prvi slikarski poduk je dobil pri Franju Stiplovšku v Krškem. 5. decembra 1928 se je vpisal na Kraljevo akademijo za umetnost in obrt v Zagrebu, kjer je leta 1933 diplomiral z odliko. Leta 1931 se je poročil s svojo študijsko kolegico, slikarko Smiljano Ivančić. Kot suplent risanja je poučeval na otoku Krku, nato v Zagrebu in Sarajevu. Pridružil se je klubu Neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov (mdr. Nikolaj Pirnat, Maksim Sedej, Stane Kregar, Karel Putrih, franc Mihelič, Zoran Mušič), s katerimi je tudi razstavljal. Leta 1943 se je z ženo preselil v Zagreb, vendar se je že leta 1945 vrnil v Slovenijo. Leto dni pozneje je na povabilo dr. Staneta Mikuža in akad. slikarja Marka Šubica začel poučevati na novo ustanovljeni Šoli za umetno obrt, kjer je uvedel predmet likovna teorija. Zoran Didek je bil med ustanovitelji Umetniške zadruge in Zveze likovnih umetnikov Jugoslavije ter Društva likovnih oblikovalcev Slovenije. Leta 1955 je s trimesečno štipendijo z ženo Smiljano odpotoval v Pariz in leto dni pozneje začel predavati slikarstvo in likovno teorijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Je prejemnik številnih nagrad, med drugim je leta 1975 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo. 27. oktobra 1975 je po hudi bolezni umrl v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. stvo in Sedmina ter seveda krajina. Čas nastanka podarjenih del, ki so večinoma kronološko neopredeljena, lahko ugotavljamo le na podlagi analogije in jih povežemo v posamezne sklope. Kljub na videz priložnostnemu izboru je iz vsega razstavljenega gradiva razvidno dvoje: umetnikova osnovna likovna problematika in ustvarjalno bistvo – na eni strani njegova samosvoja umetniška izpoved, skozi katero se nam razkriva ustvarjalni genij z raznolikimi svetovi Didkove značilne heterogenosti v risbi, na drugi strani pa njegov analitično usmerjen duh. Njegova zvesta spremljevalka je bila risba in kot je o svojem možu z neizmerno ljubeznijo in spoštljivostjo do njegovega dela povedala žena Smiljana Didek, je venomer skiciral, risal in beležil, neprenehoma je bil z risalom v roki in vsak papir v bližini je bil dobrodošla podlaga njegovi risbi. Večina risb je na manj kvalitetnih papirjih, od ovojnega in pavs papirja do kartonskega, miniaturnega papirja Tobačne tovarne Ljubljana. V Posavskem muzeju Brežice so leto 2015, ob 105. obletnici rojstva in 40. obletnici smrti, posvetili Zoranu Didku, enemu ključnih virtuoznih risarjev in teoretikov, ki je zaznamoval polpreteklo umetnost na Slovenskem. V Brežicah so ob tej priložnosti predstavili donacijo del Zorana Didka, ki jo je muzeju pred desetletji z vsem zaupanjem podarila soproga, slikarjeva sopotnica že od študijskih let, tudi sama akademska slikarka Smiljana Didek, roj. Ivančič. V letošnjem letu bo ta dragocena donacija za približno tri mesece na ogled v Kočevju. Nadja Kovačič Kočevska www.kocevje.si Ste vedeli? februar 2016 S sprehoda po Kočevju: Stara knjižnica (Cetinskijeva hiša) Če je konec prejšnjega leta znova odprla vrata prenovljena zgradba kočevskega kina, pa se zdaj očitno obetajo boljši časi tudi stavbi na križišču Ljubljanske ceste in Kidričeve ulice, ki jo številni Kočevarji poznamo kot 'staro knjižnico'. V objektu, ki se je pred tedni odel v gradbene odre, je namreč več let domovala ena izmed osrednjih kočevskih kulturnih ustanov. Vendar pa začetki stavbe niso bili povezani s knjižnično dejavnostjo. Marca 1932 sta Ivan in Matilda Kristina Cetinski od zakoncev Macher odkupila hišo ob Ljubljanski cesti s pripadajočim gospodarskim poslopjem. Cetinski, vinski trgovec z bližnje Morave, je gospodarsko poslopje še isto leto porušil, na njegovem mestu pa z ženo začel zidati vinsko klet, nad katero je uredil stanovanja. Najbrž je kmalu po dograditvi ob kleti posadil tudi še danes živo vinsko trto, ki je tako bržkone najstarejša v Kočevju. Kmalu zatem sta Cetinskijeva sezidala še za tiste čase sodobno stanovanjsko zgradbo ob cesti. Oktobra 1938 je namreč kočevski sanitetni referent dr. Tone Hočevar v časniku Slovenec objavil, da se je preselil "v novo hišo g. Cetinski". Tudi sicer so bila stanovanja v obeh zgradbah namenjena predvsem najemnikom, kot so bili pravniki, uradniki in zdravniki. Kakor pove spominska plošča na vogalu "stare knjižnice", pa je iz stavbe sokrajane "budil in bodril k borbi" tudi kočevski narodni heroj Jože Šeško, po katerem se imenuje ulica, ki se tu začenja. Avgusta 1941 je Ivan Cetinski pri komaj 44 letih umrl za srčno kapjo. Med vojno je bil v zgradbi sedež gestapa. Cetinskijeva vdova, ki je ob preselitvi Kočevskih Nemcev ostala v Kočevju, je po osvoboditvi z otrokoma morala zapustiti državo. Obe stavbi sta tako postali "splošno ljudsko premoženje". Še naprej sta gostili stanovalce, marsikdo pa se bo verjetno spomnil, da je v objektu poznejše knjižnice delovala tudi uprava podjetja Avto Kočevje. Knjižnica se je iz Doma telesne kulture tja preselila šele leta 1975. Na prelomu tisočletja je novo domovanje našla v nekdanjem bazenu ob Rinži, denacionalizirana Cetinskijeva hiša pa je počasi propadala in vse je kazalo, da jo čaka podobno žalostna usoda kot nekdanjega Činkla. K sreči se to vendarle ne bo zgodilo. Mihael Petrovič ml. V ozadju stara knjižnica • Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Kočevje Popolna prenova na 120 obrokov www.energetske-prenove.si 21 Kočevska Zeleno www.kocevje.si februar 2016 22 Gozd pozimi V zadnjih letih so naše zime vse manj predvidljive. Eno leto visoke temperature in malo padavin, drugo leto ledeni dež, naslednje leto nizke temperature in obilo snega ob koncu zime. Navedenim nihanjem se tudi gozd vse težje prilagaja in prihaja do vse več ujm. Tudi gozdne živali niso imune za spremembe. Nizke temperature in visok sneg v letu 2013 so tako povzročili velike pogine divjadi. Smrt je v naravi nekaj običajnega, vendar nas nenačrtovani dogodki vseeno nekako prizadenejo. Gozd se na neugodne zimske razmere poskuša ustrezno pripraviti. Drevesne in grmovne vrste shranijo pomembne snovi, odvržejo listje ter prenehajo rasti. Med posameznimi vrstami živali so seveda velike razlike v prilagoditvah. Ene si narede zimske zaloge, druge (ptice selivke) pa se enostavno preselijo na območja z ugodnejšimi prehranskimi in bivalnimi razmerami. V prispevku pa se bomo sprehodili med bolj znanimi vrstami, ki čez zimo ostanejo v naših gozdovih. Najbolj poznan in značilen za kočevske gozdove je zanesljivo medved. Njegova podoba nas pozdravi že na vstopu v našo občino. Ta naša največja zver se v jeseni intenzivno prehranjuje in podkožna maščoba mu omogoči miren zimski dremež v brlogu. Medvedke v zimskem času, decembra ali januarja, poležejo mladiče. Ti se skotijo majhni, goli in slepi ter so prve mesece povsem odvisni od medvedke. Če je medvedka prepodena iz brloga, lahko mladiče zapusti, zato se okolice brlogov v zimskem času ne sme vznemirjati. Druga znana velika zver naših gozdov je volk. Konec prejšnjega stoletja je bil v naših gozdovih že zelo redek. Z večjo zaščito se je njegova številčnost znatno povečala. V nasprotju z medvedom, ki je pretežno rastlinojed, je volk pretežno mesojed. Prehranjuje se predvsem z jelenjadjo in srnjadjo. Pozimi je zanj lov celo lažji kot sicer med letom. V zimskem času se tudi pari. Pri zasledovanju in lovu plena volkovi pretečejo velike razdalje, zato lahko pogosto opažamo njihove sledi na zasneženih gozdnih poteh in ponoči poslušamo njihovo tuljenje. Tretja velika zver naših gozdov je ris. V nasprotju s prvima dvema vrstama je bil ris pred kakim stoletjem iztrebljen. Pred 43 leti so na Kočevskem risa ponovno naselili. Od nas se je v nekaj letih razširil do notranjskih gozdov in Hrvaške. Danes je njegova številčnost dosti manjša kot pred desetletjem ali dvema. To je posledica manjše količine plena, konkurence volkov in verjetno genetike. Tudi ris se pari v zimskem času. Tedaj samica zapusti odraščajoče mladiče, ki lahko ob tem zaradi pomanjkanja hrane tudi poginejo. Na našem zimskem sprehodu bo najpogostejše opažena sled lisičja. Lisica je ena od vrst, ki se je prilagodila človeku in uspešno živi tudi v urbanem okolju. V naravi predstavljajo njeno hrano predvsem mali glodavci, zadovolji pa se tudi s sadjem, organskimi odpadki in manjšimi domačimi živalmi. Lisica je prenašalec nevarnih bolezni stekline in garij. Z vsakoletnimi cepljenji je postala steklina redka. Če v svoji bližini opazimo lisico, ki se nenavadno obnaša, o tem obvestimo lovce. Pogosto v bližini naselij sledimo tudi kuno belico. Ta si najde svoje bivališče kar na našem podstrešju. Če nas njena prisotnost ne moti, nam bo namesto mačke varovala dom pred nadležnimi glodavci. Kočevska je poznana po številčni jelenjadi, ki je naša gospodarsko najpomembnejša vrsta divjadi. Podkožna zaloga maščobe ji pomaga prebroditi manj ugodne zimske razmere. Ustrezne življenjske razmere jelenjadi daje primerno življenjsko okolje, ki ga še izboljšamo s krmlje- Foto: Stanko Draškovič Pelc njem. Pri nas se za potrebe rastlinojede divjadi letno vzdržuje od 400 do 500 ha pasišč, kjer se za zimsko krmo pridela do 600 ton sena in travne silaže. Zimsko krmo jelenjadi se obogati z dodajanjem sočne in močne krme. Za potrebe divjadi se letno vzdržuje več 10 ha grmišč in gozdnega roba ter skrbi za plodonosne drevesne in grmovne vrste. Pomemben del naravne prehrane jelenjadi predstavlja grmovni sloj in gozdno mladje. Navedeno se zagotavlja s primernim gospodarjenjem z gozdom. Srnjadi je pri nas nekajkrat manj kot drugod v Sloveniji. Vzrok je velika gozdnatost ter številne zveri. Vseeno srnjad pozimi opazimo pogosteje od ostalih vrst divjadi. Zadržuje se namreč ob gozdnem robu, kjer se hrani s popki grmovnic in ze- lišči. V preteklih letih smo bili priča porastu številčnosti divjih prašičev. Vrsta je poznana po veliki rodnosti, dodaten vzrok naglega povečanja so migracije iz sosednje Hrvaške. V prosti naravi divjega prašiča ne opazimo prav pogosto, bolj so opazne njegove sledi na travnikih, kjer z ritjem povzroča veliko skrbi kmetovalcem in lovcem. Značilen prebivalec naših gozdov je tudi navadni polh. S prihodom zime gredo polhi na zimsko spanje v dupla in kraško podzemlje. Iz zimskega spanja jih zbudi šele pomladna toplota in drevesni sokovi, s katerimi se hranijo. V letih z bogatim gozdnim obrodom se njihovo število močno poveča, kar predstavlja bogat vir plena za sove, risa, obe vrsti kun, divjo mačko in seveda tudi polharje. Miran Bartol Bodi boljši. Sodeluj! Sobota, 2. april Očistimo Kočevsko 2016 2015 2014 JAVNI ZAVOD ZA KULTURO IN TURIZEM Kočevska Energetika www.kocevje.si 23 februar 2016 Koliko ste plačali za ogrevanje? Dve najpogostejši vprašanji med pregledovanjem položnic v zimskem času sta: 'Koliko ste pa vi plačali za ogrevanje ta mesec' in 'Kolikšna sploh je cena toplote iz daljinskega ogrevanja'. A odgovor na slednje ni enostaven. Cena toplote je namreč sestavljena iz variabilnega in fiksnega dela, h končni ceni pa je treba prišteti še prispevke. Razlika med dobaviteljema toplote – Komunalo Kočevje in Petrolom – je tudi v tem, da v Kočevju velja ena cena za gospodinjstva, za preostale pa druga, medtem ko imajo v Ribnici vsi odjemalci toplote enako tarifo oz. imajo le en tarifni razred. "Cena je sestavljena iz fiksnega in variabilnega dela. Fiksni del pokriva stroške investicije za izgradnjo kotlovnice, omrežja in nabavo toplotnih postaj ter upravljanje in vzdrževanje prej naštetega. Variabilni del pa pokriva stroške energentov, v tem primeru biomase," pojasnjuje Urška Ojsteršek s Petrola. Ali enostavneje: fiksni del je na obračunu prikazan kot priključ- na moč in ga izvajalec ogrevanja zaračunava skozi vse leto. Variabilni del je ogrevanje po porabi. Marko Kljun, direktor Komunale Kočevje, zato na vprašanje, kolikšna je končna cena za porabljeno megavatno uro (MWh), odgovarja: "Ta je odvisna od konkretne porabe toplotne energije in pripadajoče priključne moči v celotnem letu, zato se med uporabniki razlikuje. Za vsakega uporabnika je treba izračunati porabljen znesek količine toplote, prišteti njegov letni znesek plačane priključne moči ter seštevek deliti z letno porabljeno količino toplote. Rezultat je pri vsakem uporabniku lahko drugačen. V končno ceno je treba všteti še prispevke." Direktor kočevskega javnega podjetja, ki dobavlja toplotno energijo 1286 stanovanjem in 86 preostalim uporabnikom (javni zavodi, poslovni objekti, hiše), poudarja, da so porabniki toplotne energije dolžni plačevati še prispevek za energetsko učinkovitost in prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz cenejši), pri manjših porabah pa je Marko Kljun, je priključna moč obnovljivih virov energije ter v socenejše ogrevanje v Kočevju. 'projektantska ocena', določi se ob proizvodnji z visokim izkoristkom. Zanimalo nas je še, po kolikšnih prevzemu stavbe, na novo pa npr. Na kotlovnico v Ribnici je prek cenah obe podjetji kupujeta bioob dodatni izolaciji stavbe. Kosistema daljinskega ogrevanja priključenih okoli 630 stanovanj, 10 likšno priključno moč imate, lahko maso. Pri Petrolu, kjer odkupujejo javnih zavodov ter 10 poslovnih izračunate tako, da najprej delite od podjetja Biomasa, cene iz pouporabnikov. V grobem torej pol številko fiksnega dela s tisoč (en slovnih razlogov niso želeli razmanj kot v Kočevju. V Ribnici ima megavat ima namreč tisoč kilovakriti. Komunala Kočevje biomaso koncesijo za izvajanje gospodarodkupuje od rakitniškega podjetja tov), nato pa pogledate svoj znesek na položnici. Primer za Kočevje: če Lesoj. Za nasuti kubični meter seske javne službe oskrbe s toplotno je na vaši položnici pod postavko energijo podjetje Petrol. kancev iglavcev odštejejo 16,567 priključna moč napisano 16,41 In kakšne so razlike pri višini evra, za sekance listavcev 25,026 evra, delite številko z 2,73577 in cene za gospodinjstva? Najprej evra, za nasuti meter lubja pa 9,506 dobite 6. Torej ima vaše stanovanje primerjajmo lažji, variabilni del evra. V kotlovnici na Trati so v priključno moč 6 MW. Ob predpocene, torej višino zneska, ki ga obe lanski sezoni pokurili 24.128 nm³ podjetji zaračunavata za ogrevanje lesne biomase, v mrzlih dneh pa se stavki, da primerjamo enako veliki po porabi. Komunala Kočevje radnevno pokuri od 160 do 200 nm³ stanovanji v Ribnici in Kočevju, ki lesne biomase, kar je malo več kot imata enako priključno moč, znaša čuna eno megavatno uro po 66,52 dva velika tovornjaka. A kočevski skupna cena (variabilni + fiksni evra, v Ribnici pa ta znaša 49,43 sistem daljinskega ogrevanja v najdel) za 1 megavatno uro v Kočevevra (oboje z DDV). Okoli 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje ju 82,93 evra, v Ribnici pa 83,07 bolj mrzlih mesecih ne zmore greti v bloku (povprečno dvosobno) v evra. K temu nismo dodali zgoraj vseh stanovanj, zato občasno še najbolj mrzlih zimskih mesecih poomenjenih prispevkov. To številko vedno priklapljajo manjše kurilnice (ki porabljajo kurilno olje). rabi ravno toliko toplote – torej eno je tudi navedla Urška Ojsteršek kot 'povprečno ceno toplote v Ribnici'. Še to: po podatkih Gozdarskega megavatno uro. Iz navedenega lahko potegnemo inštituta Slovenije so slovenska Fiksni del, tj. priključna moč, zaključek, da je pri večjih porabah gospodinjstva v letu 2014 porabila v Kočevju mesečno za en MW ogrevanje cenejše v Ribnici (ker 1,24 milijona ton lesnih goriv. stane 2.735,77 evra, v Ribnici pa PLAN ODVOZA ODPADKOV GOSPODINJSTEV je del cene ogrevanja poOD porabi 5.606,91 evra. Kot poenostavlja Petra ŠolarOD 1. 3. 2016 DO 31. 3. 2016 RUBRIKA KOMUNALE KOČEVJE PLAN ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV MAREC 2016 OD 1. 3. 2016 DO 31. 3. 2016 P T S Č P S N 1 2 3 4 5 6 11 BIO 12 13 OD BIO/BIO* OD različne posode, škatle, vreče … v rumen zabojnik. Namenski zaSpoštovane občanke in občani! OD v katere ločeno, po vrsti odpadka, Tudi v mesecu januarju smo izvedli bojniki za embalažo in bio odpadke odlagamo nastale odpadke. Le tako kontrolo vsebine rjavega zabojnika stojijo ob rjavih zabojnikih MKO. se lahko zagotovi primerna kvaza mešane komunalne odpadke Prav tako imajo stanovalci znotraj (MKO) na zbirnem mestu pri zbirnega mesta še zabojnik za papir liteta odpadkov za predelavo. Ko večstanovanjskih objektih, tokrat na s papirno embalažo in za stekleno imate enkrat v isti vreči plastenko, naslovu Ljubljanska cesta 29, 31 in embalažo. Torej lahko vse odpadke, časopisni papir, gnilo jabolko in BIO* - odv 33. Rezultat nas, na žalost, ni prese- ki v gospodinjstvih nastajajo najpoplesniv kruh, je več kot jasno, da te Cankarjeva vreče nihče ne bo razpiral pred zanetil. Dejanskih odpadkov, ki spagosteje (če ne upoštevamo baterij pot, Kajuho dajo med MKO, je bilo le za 18,9 % in preostalih nevarnih odpadkov), bojniki, brskal po vreči in ločeno po Podgorska, PLANteže ODVOZA ODPADKOV ODNiGOSPODINJSTEV OD 1. 3.plastenko, 2016 DOpapir 31. 3. 2016 oddajajo na enem mestu. jih teže zabojnika. Skoraj polovico zabojnikih odlagal odposlance treba nalagati v avtomobile in odzabojnikov so predstavljali biološki in bio odpadke. Takšna vreča bo odpadki, ki bi jih stanovalci pravažati na ekološke otoke ali v zbirni enostavno pristala med mešanimi PLAN ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV OD 1. 3. 2016 DO 31. 3. 2016 komunalnimi odpadki, za katere je center. Bolj enostavno ne more biti. viloma morali odložiti v t. i. rdeče PLAN ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV OD obdelavo. 1. 3. 2016 DO 31. treba plačati Odpadek pa, 3. 2016 Vendar se uspešno ločeno zbiranje posode (rjava posoda z rdečim po-ODVOZA namesto da je surovina za izdelavo krovom in nalepko BIOLOŠKI OD- odpadkov začne v gospodinjstvu, ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA) MAREC 2016 ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA) novega izdelka, postane okoljsko in takoj, ko odpadek nastane. Zato PADKI). Nezanemarljivo veliko je BIO/BIO* ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV (RDEČA POSODA) ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV (RDEČA POSODA) P T S Č P S N finančno breme. bilo tudi mešane embalaže, ki spada je priporočljivo imeti nameščene P T MAREC 2016 S Č P S N 7 8 9 10 BIO * 14 15 16 17 18 19 20 25 BIO 26 27 21 22 23 24 BIO * 28 29 30 31 BIO/BIO* ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA POSODA) 1 2 3 4 5 6 2MAREC 3 20164 5 6 ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA) 10 Praznik – 11 ODVOZ (RDEČA POSODA) Predviden 7 BIOLOŠKIH 8 9ODPADKOV BIO datum 12 13 P S Č P S N BIO 10 odvoz Naslovi gospodinjstev, kje * ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA POSODA) 11 nadomestnega 7 9 BIO 12 13 15 16 17 18 19 20 ne 14 odpadkov potekal nadomestni odvo 2 3 4 5 6odpadkov BIO BIO* - odvoz bio odvoza* od gospodinjstev na naslovih: Bračičeva, Ali ste vedeli, da: 24 na Trato, Črnomeljska, Grajska * Cankarjeva, Cesta na stadion, Cesta 25 • če recikliramo 1 tono papirja, prihranimo toliko električne energije, kot jo v enem letu porabi družina v trosobnem stanovanju, bo potekal 21 22 23 BIO 26 27 10 pot, Kajuhovo naselje, Kekčeva, Kolodvorska, Ljubljanska, Opekarska, BIO • energija, ki jo prihranimo z recikliranjem ene pločevinke, napaja prenosni računalnik 11 ur, 11 * Turjaško naselje, Kajuhovo 14 15 16 17 18 19 20 Podgorska, Reška, Rožna ulica, Trata, Trg Svetega Jerneja in Trg zbora • energija, ki jo prihranimo z recikliranjem ene steklenice, 11-vatno sijalko 20 ur, 12 7 napaja8računalnik 930 minut aliBIO 13 28 29 30 31 • iz 1 tone tetrapak embalaže izdelajo približno 530 kg higienskega papirja in s tem prihranijo sedemBIO smrek? BIO* - odvoz bio odpadkov gospodinjstev na naslovih: Bračičeva, odposlancev. 29. 3. od2016 Kolodvorska, Ljubljanska, *odpadkov. Tokrat objavljamo navodila za Nadaljujemo z v pretekli številki začetim objavljanjem kratkih navodil za uspešno ločevanje 24 Cankarjeva, Cesta na stadion, Cesta na Trato, Črnomeljska, Grajska torek Mozelj, Kočarji, Rajndol, K Praznik – naselje, 25 zbiranje papirja. pot, Kajuhovo Kekčeva,datum Kolodvorska, Ljubljanska, Opekarska, Predviden 21 22 23 BIO 26 27 Naslovi gospodinjstev, kjer bo odvoz 14 15 16 17 18 19 20 Podgorska, Reška, Rožna ulica, Trata, Trg Svetega Jerneja in Trg zbora nadomestnega PAPIR Spodnji Log BIO potekal nadomestni odvoz* odpadkov ne odposlancev. odvoza* časopisni papir, pisarniški papir, revije, reklame, letaki, brošure, računi, kartonske škatle, * bo potekal Tesarska, Dimnikarska, Pre škatle iz papirja in ostala papirna embalaža, karton, lepenka, papirnate vrečke, embalaža 24 Turjaško naselje, Kajuhovo naselje, jajc, pisemske ovojnice, risalni listi, knjige, zvezki, papirnati kozarci in krožniki, koledarji 25 28 29 30 BIO 31 Črnomeljska Kolodvorska, Ljubljanska, Reška, (za UHM in L 29. 3. 2016 22 23 26 27 (brez kovinskih delov in delov iz umetnih mas) ... 21 BIO Mozelj, Kočarji, Rajndol, Knežja Lipa, torek 28. marec 2016 Nabrežje, naselje Mestni l * Spodnji Log Papirja ne odlagamo v plastičnih vrečah. Preden škatle odvržemo v zabojnik, jih Tesarska, Dimnikarska, raztrgajmo ali potlačimo ter tako prihranimo prostor ponedeljek vključnoPrešernova, z Ulico slovenskih Praznik – v zabojniku. Predviden datum Črnomeljska (za UHM in Lekarno), Recikliranje papirja je poznano skoraj tako dolgo,28 kot papir sam. primeren 29Papir, 30 31 teritorialcev, odvoz Naslovi gospodinjstev, kjer2016 bo30. 3. 2016 Nabrežje, naselje 28. marec Mestni log do UHM, Roška za recikliranje, mora biti brez nečistoč, kot so kovine, plastika in druge umetne nadomestnega ponedeljek vključno z Ulico slovenskih mase ali katerekoli druge vrsteodpadkov odpadkov, ki otežujejo proces recikliranja. V samem Rozmanova, Travniška, Ru nepapirja, ta pa lahko vsebuje potekal nadomestni odvoz* sreda 30. 3. 2016 teritorialcev, UHM, Roška, procesu recikliranja se lahko uporabi 80 % odpadnega odvoza* Praznik – sreda Rozmanova,naselje, Travniška, Rudarsko vlakna, ki so že bila predhodnobo reciklirana. Lesna vlakna je možnoPredviden reciklirati 5- do Rudnik, Trdnjava, potekal datum naselje, Rudnik, Trdnjava, Šalka vas 7-krat, potem pa postanejo prekratka za ponovno predelavo. odvoz Naslovi FOTOGRAFIJA gospodinjstev, kjer bo JE SIMBOLIČNAKajuhovo naselje, proti Turjaško naselje, nadomestnega proti Gramat Grilu Gramat Grilu odpadkov ne potekal nadomestni odvoz* DODATNO NOVI LAZI IN ŠTALCERJI Naj vas spomnimo, da je marec mesec, ko organiziramo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Letos bo ta nekoliko zamaknjena, potekala bo DODATNO NOVI LAZI IN Š 29. 3. 2016 Kolodvorska, Ljubljanska, Reška, (namesto v torek, 29.3.2016) med 31. marcem in 2. aprilom.bo Natančnejši razpored bo objavljenodvoza* v naslednji številki. Že zdaj pa vas vabimo, da pobrskate po podstrešjih, potekal * siPridržujemo si pravico sprememb. Te bodo objavljene spletni podjetj (namesto vnatorek, 29.3.20 kleteh, pozabljenih predalih … po ostankih barv, lakov, stari kozmetiki, čistilih … in se akcije udeležite vMozelj, čim večjem številu. * Pridržujemo pravico doLipa, sprememb. Te bododoobjavljene na spletni strani podjetja in lokalnem radiu. strani torek Kočarji, Rajndol, Knežja OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK KOMUNALA KOČEVJE lokalnem radiu. Turjaško naselje, Kajuhovo naselje, * Pridržujemo si pravico do sprememb. Te bodo objavlj Spodnji Log 29. 3. 2016 Kolodvorska, Ljubljanska, Reška, lokalnem radiu. Tesarska, Dimnikarska, Prešernova, RUBRIKA KOMUNALE torek Mozelj, Kočarji, Lipa, KOČEVJE Črnomeljska (zaRajndol, UHM in Knežja Lekarno), 1 T 18 Ne pozabite: izdelki, ki nosijo oznako zelene pike, so embalaža, za katero so že plačani stroški ustrezne predelave; zato je prav, da jo odložite v ustrezen zabojnik. Embalažo iz plastike, kovin, stiropora in tetrapak embalažo v rumen zabojnik, papirno in kartonsko embalažo v moder zabojnik, stekleno embalažo pa v zelen zabojnik. Ustrezno ločeno zbiranje odpadkov je, poleg preprečevanja nastajanja odpadkov s ponovno uporabo in smotrnimi nakupi, eden izmed načinov, s katerimi uporabniki prispevate k zniževanju stroškov ravnanja z odpadki. In seveda varovanju narave. BIO/BIO* BIO* - odvoz bio odpadkov od gospodinjstev na naslovih: B Cankarjeva, Cesta na stadion, Cesta na Trato, Črnomeljska pot, Kajuhovo naselje, Kekčeva, Kolodvorska, Ljubljanska, O Podgorska, Reška, Rožna ulica, Trata, Trg Svetega Jerneja in odposlancev. Kočevska www.kocevje.si Spretne roke februar 2016 24 Naredimo sami: kvačkana sovica Kvačkanje narekuje nov trend. Unikatni ročno izdelani izdelki postajajo vse bolj cenjeni, tisti, ki so mu namenjeni, pa tovrstne izdelke načeloma ceni bolj kot kupljene. Kvačkanje pušča domišljiji prosto pot, zahteva le nekaj ročnih spretnosti in veselje do ustvarjanja. Tega zagotovo ima Maja Štefančič Hribar, ki jo večina pozna pod ustvarjalnim imenom Kostevka. Naziv izhaja iz kraja, od koder prihaja, Kostela. S kvačkanjem se ukvarja že tri leta, ima tudi svojo spletno trgovino Huda volna, kjer zaznava velik porast zanimanja za kvačkanje. Ocenjuje, da je kvačkanje trenutno zelo in. Kaj potrebujemo? • bombažno ali bombažno-akrilno prejo v črni, beli, oranžni in vsaj dveh drugih barvah • kvačko debeline 2,5 mm • označevalec zank • škarje • šivanko za zaključevanje • polnilo (priporočljivo polnilo za blazine) Postopek: Sovico začnemo kvačkati na dnu. "Osnov kvačkanja me je naučila moževa sestrična, ki je nekega večera prišla na obisk s kvačko v roki. Pokazala mi je nekaj osnovnih prijemov, potem pa me je popolnoma zasvojilo in sem se sama učila prek interneta," o svojih začetkih kvačkanja pravi Kostevka in vsem, ki se spogledujejo z idejo po ustvarjanju doma, zagotavlja, da se lahko kvačkanja naučijo povsem sami: "Zagotovo. Z malo volje, dostopa do interneta in vsaj malo znanja angleškega jezika se najde na spletu veliko navodil in posnetkov, s pomočjo katerih se vsak lahko nauči kvačkati." Za vse, ki jih zanima ustvarjanje, je Maja pripravila navodila za izdelavo kvačkane sovice, ki lahko služi kot darilo, okras, igrača za otroka in še marsikaj. Za izdelavo kvačkane sovice je potrebno osnovno znanje kvačkanja, to so krog iz niti, gosta petlja in verižna zanka. Prav tako je potrebne nekaj spretnosti s šivanko, saj je treba nekatere dele sovice prišiti na trup. "V splošnem pa je ta sovica preprosta, hitro izdelana in uporabna na več načinov," pravi Kostevka. Pa veselo kvačkanje. Aleksandra Papež 6. krog: v prvo, drugo, tretjo in četrto zanko naredimo v vsako po eno gosto petljo, v peto zanko naredimo dve šibični petlji. Ponavljamo, dokler ne pridemo do konca kroga (36). 7. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (36). 8. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (36). 9. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (36). 10. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (36). Sledi oženje trupa sovice. 11. krog: v prvo, drugo, tretjo in četrto zanko naredimo v vsako po eno gosto petljo, peto in šesto pa združimo v eno gosto petljo. Na koncu kroga bi morali imeti 30 gostih petelj. 12. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (30). 13. krog: v prvo, drugo in tretjo zanko naredimo v vsako po eno gosto petljo, četrto in peto pa združimo v eno gosto petljo. Na koncu kroga bi morali imeti 24 gostih petelj. 14. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (24). 15. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (24). 16. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (24). 17. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (24). 18. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (24). *številka v oklepaju predstavlja število gostih petelj v posameznem krogu. Sovico sestavlja 18 krogov. Potrebno predznanje pojmov: • gosta petlja • krog iz niti • verižna zanka 1. krog: najprej naredimo krog iz niti, eno verižno zanko in v krog 6 gostih petelj. Petelj ne združimo v krog, temveč nadaljujemo drugi krog v spiralo in z označevalcem zank (če ga nimamo, bo v redu tudi košček preje, ki jo zavežemo na zanko) označimo, kje se nam posamezen krog konča in začne. Tako nimamo težav pri štetju. Označevalec ali prejo vsak krog prestavljamo navzgor. Sovico zdaj napolnimo s polnilom za blazine. Pomembno je, da je sovica dobro napolnjena. Zgornji rob poravnamo in gremo s kvačko skozi zanke na zgornji strani ter naredimo gosto petljo, da dobimo oster rob. Trup sovice je končan. 2. krog: v vsako zanko naredimo po dve gosti petlji (12). 3. krog: v prvo zanko naredimo eno gosto petljo, v drugo naredimo dve gosti petlji. Ponavljamo, dokler ne pridemo do konca kroga (18). 4. krog: v prvo in drugo zanko naredimo v vsako po eno gosto petljo, v tretjo zanko naredimo dve šibični petlji. Ponavljamo, dokler ne pridemo do konca kroga (24). 5. krog: v prvo, drugo in tretjo zanko naredimo v vsako po eno gosto petljo, v četrto zanko naredimo dve gosti petlji. Ponavljamo, dokler ne pridemo do konca kroga (30). Oči naredimo iz črne in bele preje. Najprej naredimo krog iz niti in vanj šest gostih petelj, v drugem krogu naredimo 12 petelj, v tretjem krogu pa črno prejo zamenjamo z belo in naredimo 18 gostih petelj. Potrebujemo dva kosa, ki ju prišijemo na trup sovice. Po želji lahko naredimo tudi dva bela krogca, ju našijemo in s črno prejo našijemo 'zaprte oči'. Peruti naredimo iz enobarvne preje, ki se ujema z barvo trupa. Naredimo krog iz niti in vanj šest gostih petelj, v drugem krogu naredimo 12 gostih petelj, v tretjem krogu naredimo 18 gostih petelj in v četrtem 24 gostih petelj. Krog prepognemo na pol in ga zašijemo na trup sovice. Ušesa naredimo tako, da narežemo nekaj koncev preje v barvi peruti in jih zakvačkamo v zgornja dva vogala glave, zavežemo in odrežemo, da nam ostane dober centimeter niti. Ko so vsi deli zašiti na trup sovice, še s šivanko našijemo kljun v trikotni obliki in v oranžni barvi. Sovica je končana. Na vrsti so oči, peruti, ušesa in kljun. Foto: Gregor Štefančič Kočevska www.kocevje.si Policija svetuje februar 2016 25 Vlomi, tatvine in drzne tatvine Policija v zadnjem času opaža pogostost vlomov v stanovanjske objekte, pri čemer so storilci čedalje bolj inovativni in predrzni. Vlomilci najraje izberejo tisti objekt, kjer bodo imeli pri delu najmanj ovir in bo tveganje za njihovo odkritje najmanjše. Objekt, v katerem ni nikogar, ker so stanovalci trenutno odsotni, in je očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma. Posebej vabljiva za vlomilce so odprta vrata ali okna, razpoložljivo orodje, s katerim lahko vlomilec vlomi … Slika je simbolična. Zato pred krajšo ali daljšo odsotnostjo od doma: • zaklenite vrata in zaprite okna, kar pomeni, da je treba zapreti okna in balkonska vrata ne samo v pritličju, ampak tudi v prvem nadstropju, kjer lahko vlomilec spleza do okna ali na balkon po nadstrešku, žlebu ali čem podobnem, • vklopite alarmno napravo, če imate nameščeno, • ključev ne puščajte na 'skritih mestih', kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd. • doma ne puščajte dragocenosti in denarja (za dragocenosti med daljšo odsotnostjo raje najemite sef, gotovino pa zaupajte denarnim ustanovam), • o svoji odsotnosti ne puščajte sporočil (na listkih, na družabnih omrežjih), • poskrbite, da bo videti, kot da je nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni nabiralnik, dviguje rolete; vgradite časovna stikala za samodejno prižiganje luči, odpovejte dostavo časopisov), • doma parkirana vozila zaklenite ter varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne, • ne puščajte orodja ali drugih pri- Foto: Pixabay ročnih sredstev v okolici hiše, s katerimi bi si vlomilci lahko pomagali pri vlomu, • z vidnih mest umaknite vrednejše predmete, • med daljšo odsotnostjo povejte sosedom, kje in kako ste dosegljivi, • zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi označite (umetniške slike, nakit, tehnične predmete idr.). Občasno prihaja tudi do priložnostnih tatvin z dvorišč stanovanjskih hiš, ki jih zagrešijo naključni obiskovalci, in tatvin na gradbiščih novogradenj. Svetujemo vam, da: • v okolici stanovanjskih hiš ne puščate nezavarovanega orodja, vrednejših predmetov, koles, koles z motorjem ali odprtih osebnih vozil, • na dvorišču stanovanjske hiše namestite senzorske luči, • morebitne akviziterje in druge nepoznane osebe, ki vas sprašujejo za informacije, s pogledom spremljajte vse do odhoda s svojega dvorišča, • po delu na novogradnji skrbno zaklenite orodje v za to primeren prostor. Občane bi ponovno opozorili tudi na pojav drznih tatvin iz stanovanjskih hiš. Žrtve so predvsem starejši občani. Še posebej ranljivi so tisti, ki v hiši ali stanovanju živijo sami, storilci pa najraje zbirajo hiše, ki so na samem oziroma v naseljih, odmaknjenih od mest. V teh naseljih je posledično manjša prisotnost policije oziroma je odzivni čas policistov do prihoda na kraj daljši. Osumljenci pod pretvezo zvabijo lastnika iz hiše, tako da nima več nadzora nad objektom, in preusmerijo njegovo pozornost s pogovorom. Pri tem uporabljajo različne metode, kot so: zanimajo se za odkup odpadnega materiala ali vozila, prosijo za vodo, začnejo pogovor o urejenosti okolice hiše, prodajajo različne predmete, ponujajo svojo pomoč pri opravilih ipd. Medtem drugi storilec ali več storilcev vstopi v notranjost hiše, od koder v večini primerov odtujijo denar, nakit ali druge vrednejše predmete. Oškodovanci nato nič hudega sluteči opazijo, da so bili ukradeni šele več ur po dogodku ali pa celo šele po dnevu in več. Občanom svetujemo, da naj poskušajo imeti pod nadzorom osebe, ki so prišle do njih nenapovedano, naj jih brez potrebe ne vabijo v prostore in naj vedno zaklenejo hišo ali objekt. Ključ naj vzamejo s seboj, pa čeprav stopijo samo za vogal. Tatvino, vlom v stanovanje, hišo ali vozilo ali kakšen drug neprijeten dogodek takoj prijavite policiji. Če ob prihodu domov opazite sledi vloma, ne vstopajte, kajti storilec se lahko še vedno zadržuje v objektu. Ob morebitnem soočenju s storilcem se ne izpostavljajte, saj je lahko fizično močnejši ali jih je več – pomembnejša naj bo vaša lastna varnost! Do prihoda policistov tudi ničesar ne prijemajte ali premikajte, da se ne bi poškodovale ali uničile sledi, ki bi lahko pripeljale do odkritja storilca kaznivega dejanja. Če ste storilca videli, si poskušajte zapomniti čim več podrobnosti o njem: opis storilca, smer bega, prevozno sredstvo, s katerim se je odpeljal ... Pomembno pri obravnavanju kaznivih dejanj je tudi sodelovanje oškodovancev in prič, saj se nekatera kazniva dejanja preganjajo zgolj na predlog oškodovancev (tatvine, goljufije ipd.) Opažamo namreč, da oškodovanci določenih dejanj ne prijavijo ali ne želijo podati izjave kot priča, saj se bojijo maščevanja storilcev. Policisti bomo žrtve kaznivih dejanj in tudi priče ustrezno zaščitili. Ne glede na vse lahko občani svoja opažanja sporočijo tudi na anonimni telefon in s tem pomagajo pri izsleditvi morebitnih storilcev, goljufov ipd. Vsaka informacije nedvomno pripomore k preiskavi kaznivega dejanja in prijetju storilcev. Kazniva dejanja takoj prijavite na Policijski postaji Kočevji ali po telefonu 01 8939 700. Lahko pokličete tudi na interventno številko 113 ali na anonimni telefon 080 1200, kjer boste dobili tudi vse pomembne informacije. Boštjan Rückl OCTAVIA FAMILY + ŠKODA BON 14.499 € Pogoj za dodatni popust s ŠKODA BONom v višini 1.000 EUR je sklenjena pogodba o financiranju in zavarovanju pri Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji. Minimalna doba financiranja je 36 mesecev, maksimalni polog pa 50% maloprodajne cene vozila. HUDOBRO.SI JORAS CENTER d.o.o. Ob železnici 7, Ribnica, tel.: 01 836 90 40 Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,7-6,4 l/100 km in 99-149 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0096-0,0733x1011 g/km, trdi delci: 0,00-0,00041 g/km, število delcev: 0,00-7,91. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Kočevska www.kocevje.si Glavni odmor februar 2016 Zakaj izbrati Gimnaz ijo in srednjo šolo Kočevje? Spoštovani starši bodočih srednješolcev! Čas dokončne izbire srednje šole se neizogibno približuje. Verjetno ste se v družinskem krogu o izbiri že načelno odločili. Ob informativnem dnevu ste obiskali nekaj šol in povprašali znance o izkušnjah. V teh dneh se doma več pogovarjate o bodoči šoli. Na Gimnaziji in srednji šoli Kočevje se dobro zavedamo, da se vsi devetošolci ne bodo vpisali k nam. Čeprav nimamo vseh izobraževalnih programov, ki danes zanimajo mlade, veliko vemo o šolanju in mladostnikih. Razmišljanja in pogovore o izbiri šole smo vam poskušali približati na roditeljskem sestanku in informativnem dnevu. Vemo, kaj primerjati med šolami, na kaj biti pozoren in kaj na koncu vsej družini in predvsem dijaku samemu prinese uspeh in zadovoljstvo. Starši ste ponosni, ko so otroci uspešni, in z njimi delite veselje. Ob njih pa ste tudi, ko se srečujejo z možnostjo neuspeha ali osebnimi problemi odraščanja. Takrat pogosto ostanete sami, vendar ne pri nas. Zaradi manjšega števila dijakov se vsi poznamo. Zavedamo se pomembnosti razvoja osebnosti vsakega dijaka. Manj dijakov pomeni tudi hitrejše opažanje in reševanje težav in stisk mladostnikov. Ko se zdi, da sta učni neuspeh ali osebna stiska in zadrega pri odraščanju in zorenju nerešljiva, vam bomo znali pomagati. Dogovorili se bomo, kaj lahko storimo skupaj in kaj mi lahko storimo za vas. Težave z dijaki rešujemo sproti osebno na razgovorih in v sodelovanju s starši ter tako hitro in učinkovito odpravljamo ovire na poti do uspeha in poklica. Ničesar ne prepuščamo naključju, na nas se lahko zanesete. Svoje delo vam predstavljamo na petih za našo šolo zelo pomembnih področjih. Veseli bomo, če boste jeseni 2016 z nami tudi vi in vaši otroci – naši srednješolci! USPEH Dijaki dosegajo odlične rezultate na splošni in poklicni maturi. V letu 2015 smo imeli 1 diamantno in 1 zlato maturantko na splošni in 2 zlata maturanta na poklicni maturi. Zelo uspešni so tudi dijaki na zaključnem izpitu. Na srednješolskih tekmovanjih dijaki dosegajo najvišje uvrstitve. KAKO SPODBUJAMO Trenutno posebej poteka delo z 11 nadarjenimi dijakinjami in dijaki, dijaki lahko pridobijo status športnika, glasbenika, tekmovalca ali raziskovalca z ustreznimi prilagoditvami. Na šoli potekajo mednarodni projekti in izmenjave ter evropski mobilni program Erasmus+. KAKO POMAGAMO Posebno skrb posvečamo dijakom, ki imajo zdravstvene, učne, osebne ali razvojne težave (status dijaka s posebnimi potrebami). Dijaki lahko zaprosijo za prilagoditev opravljanja obveznosti s pedagoško pogodbo. Ozaveščamo jih o spreminjanju učnega pristopa, naučimo jih učiti se. POUK V gimnaziji imamo tri izbirne predmete s področja jezikov, naravoslovja in likovne ustvarjalnosti, v preostalih programih podjetništvo, možna je praksa v tujini. Z avtentičnimi nalogami učno snov povezujemo z vsakdanjim življenjem. Mrežni plan natančno določa pisna preverjanja. POČUTJE Odnosi med dijaki in profesorji so osebni, prijazni, čuti se enakovrednost vseh. Dijaki se hitro spoznajo, povežejo in se med seboj veliko družijo. Šola je blizu doma (krajša pot do šole, več časa za učenje in prosti čas). Dovolj časa je za malico, ponudba zanjo pa zelo pestra. Profesorice in profesorji Gimnazije in srednje šole Kočevje Sekcija medgeneracijskih prostovoljcev v Kočevju Letos se je prvič v okviru Otroške gledališke mini karavane predstavila tudi medgeneracijska skupina z imenom Korenina. V počastitev kulturnega praznika sta Slavka in Marija recitirali pesem Franceta Prešerna Od železne ceste. Recitacija je bila uprizorjena v pravem duhu gledališke mini karavane. Medgeneracijska skupina Korenina 1 je v Kočevju začela delovati jeseni 2012, ko sva Vesna in Slavka, v sodelovanju s fizioterapevtko Ivanko, začeli opravljati prostovoljsko širiteljsko delo. Usposobile smo se prek Inštituta Antona Trstenjaka v Občini Kostel. Naša prva srečanja so potekala na temo Padci v starosti. V naslednjem letu nam je uspelo sestaviti še eno skupino, ki smo jo poimenovale Korenina 2. Na srečanjih, ki so sledila, smo obravnavale še teme, kot so krvni tlak, aktivno staranje, bralna kultura in druge zanimive teme iz življenja nekoč in danes. V okviru bralnih uric smo si z zanimanjem prebrale knjigo domače pisateljice, gospe Lele B. Njatin Zakaj je babica jezna. Še posebej nam je bila všeč, ker obravnava medgeneracijsko sožitje, saj na zanimiv in pravljični način opiše demenco babice in nagovarja tako starejše kot mlajše bralce. Še posebej pa smo bile vesele, ker nas je pisateljica Lela obiskala in z nami spregovorila o knjigi. Srečanja si popestrimo s petjem in gibanjem, če je lepo vreme, se odpravimo tudi v naravo. Na izletu v Loškem Potoku smo si ogledale lepo urejen ekološki vrt. Za praznike se poveselimo, izberemo ustrezno temo ter si izmenjamo izkušnje nekoč in danes in tako nastanejo zanimivi zapisi udeleženk. Rade si ogledamo tudi kakšno gledališko predstavo. Na osnovi dobrih izkušenj se je v sezoni 2014/2015 tudi v Kočevju odvijal tečaj za prostovoljce in medgeneracijsko komunikacijo, na katerem se je usposobilo pet novih prostovoljk. Tako je bila jeseni 2014 ustanovljena še tretja skupina Trstenke. Sezono prej se je izvajal tečaj za oskrbo svojcev, ki je bil množično obiskan, v septembru 2015 pa se je začel nov tečaj za oskrbo svojcev na domu. Naše delovanje se širi, zato smo spomladi 2015 ustanovili Sekcijo medgeneracijskih prostovoljcev Kočevje, ki deluje v okviru Ljubljanskega medgeneracijskega društva. Pri delovanju nas od začetka podpira Občina Kočevje, ki je s sprejemom resolucije tudi uradno pristopila k projektu Starosti prijazna občina. Naše izkušnje so pozitivne in spodbudne. V letošnji sezoni srečevanja smo se uspešno medgeneracijsko po- vezale z OŠ Ljuba Šercerja in z Društvom diabetikov. Na srečanjih med udeleženci krepimo izmenjavo pozitivnih osebnih izkušenj. Zdaj obstajajo že štiri skupine, ki so sestavljene iz mlajših in starejših upokojenk s pozitivnimi življenjskimi izkušnjami z različnih področij. Ena od naših udeleženk je zapisala: Kaj nam bo mladost nedolžna v letih stkanega srebra? Zdrava starost je najboljša, bogatejša od zlata! Me smo mlade Korenine s polno radostjo srca. Se programov veselimo – Kvalitete staranja! Starost res je včasih težka, a izkušenj polno da. S snidenji se osvežimo, saj sožitje druži nas. S petjem dušo si krepimo, s telovadbo 26 Uspešni šahist Gregor Gašparac Gregor Gašparac iz 2. b razreda Gimnazije in srednje šole Kočevje tudi letos uspešno tekmuje na šahovskih turnirjih in dosega odlične rezultate. Tako je na državnem prvenstvu kadetov dosegel: 5. mesto (pospešeni šah), 2. mesto (hitropotezni šah) in 1. mesto (ekipno). Na mednarodnem šahovskem turnirju je zasedel drugo mesto, v Dolenjski kadetski ligi pa 3. mesto (22. 10. 2015), 4. mesto (11. 12. 2015) in 3. mesto (22. 1. 2016). Na hitropoteznem šahovskem turnirju, ki je bil 8. 1. 2016, je dosegel 3., na pospešenem mesečnem turnirju (22. 1. 2016) pa 2. mesto. Na mednarodnem šahovskem turnirju LJUBLJANA OPEN 2016, ki je potakal 9. januarja, se je s svojim rezultatom uvrstil med velemojstre, fide mojstre in mednarodne mojstre, ker je premagal zelo močne, starejše igralce. Dobil je tudi nagrado za najboljšega igralca z ELO-ratingom do 2150. Gregorju iskrene čestitke in še veliko uspešnih šahovskih nastopov. Marjeta G. Markovič pa svoj stas. Generacij ne delimo, dobra volja je del nas. Druga drugo pa bodrimo: "Zdaj je naš najlepši čas!" Druge pa povedo: "Rada prihajam na srečanja, čeprav smo si različne po starosti, značaju, poklicu in imamo različne poglede in mnenja. Prav to nas bogati." "V skupino sem se vključila, ker sem spoznala, da lahko naredimo veliko več prek dela v skupini kot pa individualno." "V skupini vsak nekaj da, še več pa prejme." "Skupina mi pomeni nadomestilo za delo v službi, pridružila sem se po upokojitvi." "Skupina mi pomeni družino, veliko prejemam od nje, članice smo postale prave prijateljice." Vesna Krese NAJKVALITETNEJŠA OKNA ZA VAŠ DOM! Spomladanski popust Upokojenci -30% -35% popust ob naročilu PVC oken Ekonomična investicija za prihodnost Energetska optimalnost VRHUNSKA KVALITETA! UGODNE CENE! PVC okna iz okenskih profilov SALAMANDER s svojo optimalno protihrupno zaščito in toplotno izolacijo profila ustrezajo vedno višjim standardom stavbnega pohištva. Z možnostjo trojne zasteklitve. NA IZBIRO TUDI: - notranje in zunanje police - senčila, alu rolete - notranja lesena vrata - zunanja vhodna vrata pvc, alu ter protivloma stanovanjska vrata STROKOVNO SVETOVANJE DOSTAVA Brezplačna izmera! 700-803 informacije na gsm: 070 / ! NA DOM MONTAŽA AKCIJA trojna zasteklitev doplačilo le 5 EUR /m² okna TRGOVINA JANA, kjer dobite kar želite! Jana invest d.o.o., Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Kočevje, gsm: 070/700-802, e-mail: [email protected] V naši trgovini vam v sodelovanju s podjetjem Summit Leasing Slovenija d.o.o., omogočamo sklenitev hitrega potrošniškega kredita do 24 obrokov. Za odobritev kredita vse uredite na prodajnem mestu, v nekaj minutah. NA IZBIRO NOTRANJA VRATA ODLIČNE KVALITETE! Obiščite nas tudi na spletu: www.jjana.si Kočevska www.kocevje.si Ristanc februar 2016 28 "Tega ne bom jedel … jaz pa tega ne smem!" Starši in vzgojitelji v vrtcu si želimo, da bi bili otroci zdravi in da bi jedli zdravo hrano. Koliko in kaj je otrok pojedel v vrtcu, je pogosta tema na pogovornih uricah ali ob odhodu iz vrtca. Starše, katerih otroci imajo pri hrani omejitve, pa najbolj skrbi, kaj bo oz. ali sploh bo otrok v vrtcu kaj jedel. Zdrava prehrana … Mnogo jih meni, da imajo izoblikovano predstavo o tem, kaj je zdrava hrana. Veliko sadja in zelenjave, po možnosti domače, še meso, testenine in krompir. Vendar je zdrava prehrana veliko več. Ministrstvo za zdravje je med ukrepe in cilje za zagotavljanje zdravja prebivalstva zapisalo, da je nujno zagotavljanje čim boljših pogojev za zdravo prehranjevanje v vrtcih ter v drugih izobraževalnih ustanovah. V Vrtcu Kočevje dajemo slednjemu velik poudarek, še več, jedilnike oblikujemo natančno, z upoštevanjem prehranskih smernic, energijskih vrednosti, sestave obrokov, časovne razporeditve obrokov, posebej pa se posvečamo dietni prehrani. Število diet iz leto v leto narašča, tako imamo letos že 3 % obrokov, ki so dietne narave. Seveda se srečujemo tudi z ovirami – npr. vožnjo hrane na šest lokacij (otroci do dveh let imajo obrok prej kot preostali otroci), težavo dobave živil, nimamo prostorov za shranjevanje itd. Vendar s pomočjo veščih kuharjev, organizatorke prehrane, ki poskrbi, da nastajajo pestri jedilniki in tudi t. i. individualni, dietni jedilniki, ter preostalimi zagotavljamo, da je za prehrano dobro poskrbljeno. Pri nas prepovedana živila ne le 'odtegnemo', ampak jih nadomestimo z drugačnimi obroki, ki energijsko in hranilno ustrezajo smernicam zdrave prehrane. Posledično tudi dietna hrana ni osiromašena, ampak okusna, hranljiva in uravnotežena. … in prehrana v vrtcu Otroci v vrtcu zaužijejo štiri obroke dnevno (zajtrk, dopoldansko malico, kosilo in popoldansko malico). Mnogo jedi pripravljamo sami: sladice, različne zavitke, cmoke, štruklje, domače krompirjeve svaljke, za zajtrk različne domače namaze ter se tako izognemo industrijski, vnap- rej pripravljeni ali predelani hrani. Enkrat do dvakrat tedensko so na jedilniku ribe, imamo tudi brezmesni dan. Ponudba kruha na jedilniku je pestra: črni, polnozrnati, iz ajdove, pšenične, ržene ali pirine moke. Mlečni izdelki so pogosti, juhe so pestre in bogate z zelenjavo. Instant juh ne pripravljamo, gazirane pijače nadomestimo z vodo, manj sladkanimi čaji ter sokovi iz eko, bio ali integrirane pridelave. Sveže sadje je na jedilniku dnevno. Tako z vrtčevsko prehrano pokrijemo do kar 70 % celodnevnega energijskega vnosa predšolskih otrok. Upoštevajoč to naj bi starši planirali tudi hrano doma. Tega ne bom jedel Okusov je toliko, kolikor je tistih, za katere hrano pripravljamo. Številni povedo, da je prehranjevanje doma težava, v vrtcu na primer otrok solato poje, doma je niti pokusi ne. Ob neješčnosti odrasli različno reagira- jo: nekateri se sprijaznijo, da otrok pač ne je, nekateri tekajo za otrokom z žlico v roki, drugi vztrajajo, da malček poje vsaj malo, tretji ponudijo tisto, kar otrok želi (paštete, beli kruh, sladkarije). Kako pa je v vrtcu? V Vrtcu Kočevje imamo izoblikovane smernice, kako otroka spodbuditi, da bo v vrtcu pojedel, da bo uživanje hrane na kulturnem nivoju, da obrok v vrtcu ne bo 'prisila', da je obrok dogodek, da otroku ponudimo raznovrstno hrano, da pokušamo nove jedi, ki jih postopoma vpeljujemo v jedilnike, da je prehranjevanje prijetno. Otroci z dieto mnogokrat na krožniku dobijo povsem drugačno jed kot njegovi vrstniki; že v kuhinji poskrbijo, da je jed tudi privlačnega videza. Ustvarjalna vzgojiteljica pa poskrbi, da se otroci zaradi tega ne počutijo nič drugače … Nasprotno, o hrani se pogovarjajo, 'zdravi' otroci na ta način spoznavajo nove jedi, spoznavajo različne sestavine živil v prehrani. V sklopu kurikularnih dejavnosti vzgojiteljice občasno tudi skupaj z otroki pripravijo sadne napitke, sadne solate, enolončnice, peciva in še kaj, odvisno od cilja, ki si ga zastavijo. V zadnjih letih smo vključeni v projekt Zdravje v vrtcu ter na ta način otrokom in staršem še bolj približamo vrednost zdravega prehranjevanja. Zavedamo se, da to ni le projekt, osnovni cilj je, da zdrav način prehranjevanja postane način življenja. Otroci nimajo težav s prehranjevanjem, če so veliko na prostem in se vsakodnevno aktivno gibljejo. Ti otroci pojedo več od preostalih otrok, raje poskušajo novo hrano in imajo visoko imunsko odpornost. Vrtec je torej okolje, kjer je možno z ustreznimi strokovnimi in sistemskimi ukrepi pomembno vplivati na prehranjevalne navade otrok ter posledično na otrokovo zdravje. Irena Robič 4. Otroška gledališka mini karavana Pred štirimi leti smo se na OŠ Ljuba Šercerja odločili, da enkrat letno osnovne šole našega kraja na skupni prireditvi predstavimo delo svojih gledaliških skupin. Tako je nastala Otroška gledališka mini karavana. Iz leta v leto postaja gledališko bogatejša, obsežnejša in bolj raznolika. Letos je bila naša šola spet gostiteljica prireditve, ki je potekala v petek, 5. 2. 2016. V ta namen smo se prav posebej potrudili in pripravili pravo gledališče, predstave smo premaknili v KCK, kjer smo igrali na čisto pravem odru, pod pravimi reflektorji, tako kot se za gledališče spodobi in kot si zaslužijo vsi naši mali gledališčniki in lutkarji. Gostili smo OŠ Ob Rinži z gledališko skupino Fiagole in predstavo O volku, ki je padel iz pravljice. OŠ Zbora odposlancev, gledališka skupina GleGla, nam je zaigrala barvito lutkovno predstavo z naslovom Dogodivščine opice Fride. Predstava je bila polna zanimivih efektov in glasbenih vložkov, ki so jih otroci zaigrali sami. OŠ Stara Cerkev in njihova gledališka skupina Štrkci se je predstavila z lutkovno igrico Dobri snežak. Predstavili so se nam tudi Zmešančki, ime so dobili po tem, da skupino sestavljajo učenci OŠ Ob Rinži, OŠ Ljuba Šercerja in OŠ Zbora odposlancev. Zaigrali so nam gledališko igro Princeska brez wifi-ja. Seveda so bili z nami tudi učenci OŠ Ljuba Šercerja, gledališka skupina Mavrično gledališče, ki so odigrali lutkovno pravljico Lisica in njeni prijatelji. Ker pa letošnja karavana ni bila samo gledališkega značaja, ampak Foto: Jan Čibej je bila posvečena tudi kulturnemu dnevu, smo gostili članice Medgeneracijske skupine Korenina, ki so nam recitirale Prešernovo pesem Železna cesta. Vsi nastopajoči so bili nagrajeni z velikim aplavzom, ki so si ga tudi zaslužili, saj igrati pred polno dvorano ni ravno lahka stvar. Predstave so bile polne pozitivnih sporočil, nastopajoči so odigrali enkratno, vsak posameznik se je potrudil in bilo je kot v pravem gledališču. Da je bilo naše druženje v zakulisju tudi sladko, so poskrbeli naši učenci podaljšanega bivanja. Spekli so slastne kolačke in nastopajoči so se z veseljem posladkali. Ob tem se zahvaljujemo Občini Kočevje, ki je omogočila brezplačno uporabo KCK-ja, vsem mentorjem, ki s svojo predanostjo, idejami in ustvarjalnostjo doprinesejo neprecenljive izkušnje mladim gledališčnikom, ravnateljem, ki omogočajo in podpirajo gledališke skupine na posameznih osnovnih šolah, in nenazadnje nastopajočim, ki vse leto pridno vadijo in nas na koncu na skupni prireditvi razveseljujejo s svojimi gledališkimi talenti. Otroška gledališka mini karavana je tudi letos sledila svojemu vodilu, da številnim mladim nadobudnim igralcem omogoči zaživeti svoje sanje po igri in predstavitvi v soju žarometov pred zbranim občinstvom. Postregla nam je z bogato in obsežno dramsko vsebino. Ponosni smo na naše mlade gledališčnike in lutkarje. Gledališki pozdrav in nasvidenje prihodnje leto. Jožica Grmič in Jasmina Škulj Kočevska www.kocevje.si Ristanc februar 2016 29 Pust skozi čas in na naši šoli Pust je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro. Maskirali so se že v starem Rimu v čast bogu Saturnu, ki je bil bog kmetijstva. Upali so, da jim bo prinesel uspešno letino. Sužnji so se oblekli v gospodarje in gospodarji v sužnje. Verovali so, da se z menjavo vlog svet obrne na glavo in nato iz nereda ponovno nastane red. V srednjem veku so ta praznik prevzeli Kristjani. Poimenovali so ga karneval. Kristjani so po pustnih zabavah, kjer je dovoljeno veliko jesti in piti, imeli 40-dnevni post. In ravno iz tega običaja je nastala beseda pust. Ljudje so menili, da šeme odganjajo zimo in zle sile, povezane z njo. Danes se vrstijo sprevodi maškar in razni plesi. Staro izročilo pravi, da obisk pustnih šem prinaša srečo in dobro letino, zato jih je treba obdarovati. Najpogostejše darilo je denar, ponekod pa dajejo tudi krofe, saj v Sloveniji ne mine pust brez njih. Pustne šeme dandanes v vasi izginjajo. Nastopajo navadno v skupini, nič ne govorijo in skrbijo za ropot, plešejo in poskakujejo. Na OŠ Zbora odposlancev se trudimo ohranjati stare šege in jih predajati mlajšim generacijam. Pust je eden izmed običajev, ki ljudi združuje, razveseljuje. Otroci komaj čakajo na pustni torek, saj takrat postanejo tisto, kar si sami želijo. Spremenijo se v super junake, princeske, pošasti, pravljična bitja … S sošolci delijo svoja navdušenja o maski, ki jo bodo nosili. Z veseljem se preoblačijo in izdelujejo različne maske. Foto: Marija Zupančič Ker se tudi samo mesto Kočevje trudi ohranjati stare šege in navade, se v mestnem jedru vsako leto zberejo maškare, ki s sprehodom v pustni povorki prikličejo pomlad. Pred šestimi leti smo kot prva osnovna šola na Kočevskem z učenci prvič stopili na ulice mesta in sodelovali v povorki pustnega karnevala v Kočevju. Naša prva skupna maska je bila vinska trta. Nad Mačkarado so bili navdušeni učenci in učitelji, seveda pa tudi vsi akterji prireditve, saj smo na ulice pripeljali zelo številčno skupinsko masko, ki so jo posledično prišli pogledat očki, mamice, dedki in babice, in zaradi vseh pozitivnih vtisov je pustna povorka Mačkarada postala šolska tradicija. Naslednje leto smo se preoblekli v stonogo, sledila pa ji je maska reke Rinže. V pustni povorki smo se predstavili tudi v preobleki čebelic, kart, letos pa smo se spremenili v umetnike – slikarje. Vsako leto je odziv otrok velik, saj se vedno prijavi okoli 100 učencev. Zadnji leti pa pri izdelavi skupinske maske sodelujejo tudi učenci, kar pripadnost maski in tudi šoli še toliko poveča. Čeprav je treba izdelati veliko število kostumov, učenci z veliko vnemo, veseljem in navdušenjem pomagajo pri poslikavi in pripravi le-teh. Verjamemo in prizadevali si bomo, da se bo pustna tradicija na OŠ Zbora odposlancev ohranila in tako razveseljevala nove generacije učencev. Tina Stopar in Nina Zver Praznovanje kulture, jezika in običajev Kultura je tista, ki je ohranjala naš narod skozi celotno zgodovino na poti do samostojnosti in lastne države. Kultura je način človekovega življenja v skladu z njegovim znanjem, prepričanji, zgodovino in predvsem tudi z jezikom. Kulturi, jeziku in največjemu slovenskemu pesniku, ki je iz ljubezni do svojega naroda slovenščino prav s svojo poezijo povzdignil na raven ostalih evropskih jezikov, v katerih so pesnili največji mojstri verza, smo se na OŠ Stara Cerkev poklonili 5. februarja. S prireditvijo v šolski telovadnici, v kateri so imeli besedo recitatorji in glasbeniki, smo se pridružili ponosnim Slovencem pri praznovanju kulturnega praznika. Ob tej priložnosti smo tudi letos podelili nagrade nagrajencem Prešernovega likovnega in literarnega natečaja z naslovom Pasti mladostništva. Učenci, ki so hodili po poti velikega pesnika, so razmišljali o zapletenem obdobju smeha in solz, sreče in razočaranj. Utrinke prvih ljubezni, skritih želja pa tudi pasti in problemov odraščanja so v svoje prispevke ujeli učenci od 1. do 9. razreda. Kultura je vrednota sama po sebi. Je zatočišče najžlahtnejših človeških lastnosti – ustvarjalnosti in inovativnosti ter krepi medsebojno razumevanje, povezanost in sodelovanje. Svojo ustvarjalnost in sodelovanje so uspešno dokazali učenci naše šole na 9. mednarodnem likovnem natečaju Bodi umetnik v organizaciji Centra Janeza Levca Ljubljana in Društva za kulturo inkluzije. Njihova likovna dela so razstavljena v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razstava bo zaokrožila tudi po šolah, vrtcih, mladinskih centrih in drugih ustanovah po Sloveniji in tujini. Svojo inovativnost in gledališko ustvarjalnost so pokazali učenci gledališkega krožka na prireditvi 4. Otroška gledališka mini karavana. Kultura je skupek vsega lepega in plemenitega, kar so ustvarili naši predniki. Ob zavedanju, da je bistvo kulture tudi skrb za našo kulturno dediščino, smo se na pustno soboto s skupinsko masko udeležili praznika odganjanja zime. Bili smo puntarji, saj smo se v letošnjem šolskem letu pridružili projektu RTM Kočevska na temo kočevskega punta leta 1515. Med šolskim letom smo na različne načine spoznavali izbrano temo in se lotevali različnih dejavnosti. Že v oktobru smo puntarstvu namenili tehniški dan, na katerem smo izdelovali obleke, orodje, orožje, oklepe vitezov, nakit in puntarska pokrivala. V okviru projekta smo sodelovali tudi na likovnem in literarnem natečaju. Izbrana besedila in likovna dela bodo objavljena v priložnostni publikaciji. Kulturna dediščina predstavlja naše korenine, priča o naši samobitnosti, izvirnosti in ustvarjalnosti. Kultura je prepoznavanje izrazne vrednosti jezika, besede in giba. Učencem od 1. do 5. razreda so čudežno moč besede pomagale prepoznavati tudi lutke v predstavi Ostržek v Lutkovnem gledališču Ljubljana, učencem od 7. do 9. razreda pa obisk filmske predstave Vloga za Emo v KCK. Mesec kulture bomo na šoli sklenili z obiskom predstave Trubar in ostali trubadurji v Cankarjevem domu v Ljubljani. Irena Hodnik Teden kulture na OŠ Ob Rinži Šolski koledar je v januarju precej miren, tako da se učitelji in učenci lahko pripravimo na aktiven februar, ko praznujemo državni kulturni praznik – Prešernov dan. Šola je zagotovo prostor, kjer se kulturi lahko bolj intenzivno posvetimo več kot le en dan v letu, zato na OŠ Ob Rinži že nekaj let organiziramo kar Kulturni teden. Letos je potekal v prvem tednu februarja. Šolska knjižnica je vsako jutro učence spomnila na pomen dobrega poznavanja slovenskega jezika z nagradno igro Minuta za slovenščino. Vsak dan so učenci slišali manj znano slovensko besedo, nato pa zapisali njen pomen. Listke z odgovori so oddali v knjižnici, vsak dan pa je bil en izžreban odgovor tudi nagrajen. Učence tretje triade je razveselil obisku v KCK, kjer so si ogledali slovenski mladinski film Vloga za Emo. Poučna zgodba, ki prikaže realno življenje slovenskih najstnikov in jim obenem daje upanje v prihodnost in dobroto, je bila dobro sprejeta. V četrtek, 4. 2. 2016, ob 18.00 je potekala glavna prireditev Kulturnega tedna. To je bila proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v športni dvorani naše osnovne šole. Učenci in učitelji so se zelo potrudili pri programu in privabili veliko število obiskovalcev. Na prireditvi so bili tudi razglašeni in predstavljeni učenci, ki so prejeli nagrade in priznanja na Prešernovem nagradnem natečaju z literarnega, likovnega in plesnega področja. Tema letošnjega natečaja je bila Prava beseda je več kot besede. Na prireditvi so predstavili nekaj najbolj domiselnih odgovorov, ki so jih v tem času zapisali v spisih in pesmih, jih upodobili s sliko ali plesnim gibom, jim prisluhnili ob glasbi. Poleg nagrajencev so se predstavili tudi vsi trije pevski zbori naše OŠ, osmošolci pa so zaigrali priredbo Prešerna Rozi. Nagrade na literarnem področju so dobili: Jaš Lazar, 2. a, Alina Janežič, 3. b, Vita Premrl, 4. b, Žan Benčina, 5. a, Alja Lisac, 6. a, Maruša Gjerek, 7. a, Tita Brus, 8. b, in Nastja Lavrič, Nagrajenci natečaja Prava beseda je več kot besede • Foto: Virineja Goričan 9. a. Na likovnem področju so lahko sodelovali že prvošolci, dobitniki priznanj pa so naslednji: Žan Klarič, 1. r POŠ Livold, Lana Kovač, 2. r POŠ Livold, Lia Grišin, 3. b, Kiani Nia Šertelj, 4. b, Tanja Maria Jerše, 5. b, Neja Premrl, 6. b, Alja Pugelj, 7. c, Nika Bjelajac Vlašič, 8. b, in Sara Hozjan, 9. b. Na plesnem področju je nagrado dobila plesna skupina Yakuza Queens. V dopoldanskem času so se učenci predstavili tudi svojim sošolcem in učiteljem na šolski prireditvi, kjer so sošolci bučno podprli nagrajene učence. Tudi petek je bil kulture poln dan. Čeprav je bil zadnji dan v Kulturnem tednu, je bil najbolj intenziven. Učenci drugih razredov so se udeležili Gledališke mini karavane, ki je potekala v KCK. Ogledali so si pet predstav, ki so jih pripravili gledališki krožki kočevskih osnovnih šol. Učenci od 6. do 9. razreda pa so se odpeljali v Cankarjev dom na ogled predstave Gledališča Koper z naslovom Kako osvojiti fanta (4 simpl koraki). Čeprav je naslov namigoval na ljubezensko zgodbo, pa se je za pomembnejši izkazal socialni vidik. Besedilo, pomešano s songi in plesom, se je kritično dotaknilo težav razbitih družin, pa tudi izobraževalnega sistema. Čeprav so učenci v predstavi uživali, so jim misli zaposlile tudi resnejše teme, ki se tičejo vsakdanjega življenja najstnikov. S tem se je uradno zaključil Teden kulture in se prelevil v teden zabave in norčij, saj so že naslednji dan, v soboto, učenci in učitelji sodelovali na Mačkaradi. Invazija nenavadnih polžev v zelenjavnem vrtu je pritegnila pozornost številnih obiskovalcev. Da se majhni polžki ne bi kam odplazili, so skrbele učiteljice v vlogi zelenjave. Ko smo se v Kulturnem tednu intenzivno ukvarjali s številnimi različnimi dejavnostmi, ki jih zaobjema ta beseda, smo ugotovili, kako kultura obogati naš vsakdan. Naj bo naše življenje še bolj pogosto začinjeno s to žlahtno začimbo! Virineja Goričan in novinarski krožek OŠ Ob Rinži Kočevska Kulinarika www.kocevje.si Kruhova pogača Recept SESTAVINE: • 1/2 kg izkoščičenih višenj ali višnje iz enega kozarca kompota • zavitek toasta • 1–1,5 dl mleka • 3 jajca • 2 lončka sladke smetane • velika žlica sladkorja • 2 žlici medu • 1 zavitek vanilin sladkorja POSTOPEK: Rezine toasta navlažimo z 1 do 1,5 dl mleka, v katerega smo vmešali 1 žlico sladkorja. V visok namaščen pekač naložimo polovico navlaženih rezin toasta, posujemo z višnjami in prekrijemo s preostalim toastom ter dobro pritisnemo. Prelijemo z mešanico iz nestepene sladke smetane, treh jajc in dveh žlic medu. Pečemo 25 minut pri 180 do 200 stopinjah Celzija. Režemo na rezine in postrežemo še mlačne ali ohlajene. Bojana Klepac Maškare v Novi Lazih Foto: Robert Debeljak Ste vedeli, da so Novi Lazi ena najmlajših vasi, saj smo v tem desetletju doživeli pravi 'baby boom'? Niste? Pa je res, saj imamo trenutno v vasi več kot deset predšolskih otrok. In da jim ne bi bilo dolgčas, je ravno prav, da imamo tudi nekaj aktivnih očkov in mamic, ki so vedno pripravljeni na organizacijo priložnostnih dogodkov, najsibo pohod s svečkami za noč čarovnic, nočno sankanje ali pa čisto naš pustni sprevod. Na pustno soboto smo se tako zbrali v vaškem domu, kjer so otroke čakali bomboni in krofi, poskrbljeno pa je bilo tudi za glasbo in karaoke. Sledil je pustni sprevod skozi vas, nato pa se je odvijala otroška zabava. Vsak izmed otrok je prejel priložnostno darilce, s kuhanim vinom pa je bilo poskrbljeno tudi za starše, zlasti ker so večinoma morali ostati pred vrati tako imenovanega vaškega do- ma, saj notri ni bilo prostora za vse. Ravno ta dogodek je še enkrat pokazal, da majhen objekt v središču vasi, ki je pravzaprav garaža, brez elektrike in vode, ni več primeren za potrebe vaščanov ter da bi bil nov vaški dom zelo dobrodošel. Vsebine in dogajanj zanj je na voljo ogromno. Načrti in gradbeno dovoljenje zanj so prav tako že pripravljeni in vaščani Novih Lazov upamo, da se bo gradnja tudi začela. Nejc Zemljak za vaško skupnost Novi Lazi RAČUNALNIŠKI SERVIS VIDRIH GSM 041 532 666 [email protected] GREGOR VIDRIH S.P. REŠKA CESTA 21A 1330 KOČEVJE februar 2016 30 MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO OBČIN KOČEVJE, KOSTEL IN OSILNICA OBVEŠČA Pristojnosti občinske inšpekcije Ena od dobrih posledic aktivnega delovanja MIR občin Kočevje, Kostel in Osilnica je tudi ta, da nas veliko prebivalcev vseh treh občin sprašuje o različnih težavah, ki jih želijo razrešiti z našo pomočjo. Velikokrat tudi s tematikami, ki ne spadajo v delokrog občinske inšpekcije. V prispevku želimo na kratko in poenostavljeno prikazati nekatere tipične situacije, v katerih morajo občani poiskati pomoč pri drugih institucijah oz. uporabiti druge pravne poti. Navajamo tudi, katere ustanove so pristojne za rešitev določenih težav. Varstvo zasebne lastnine Ena od tipičnih situacij je, ko se občan – lastnik določene zemljiške parcele – obrne na MIR s katero od podobnih navedb: "Lastnik sosednje parcele vozi po mojem zemljišču, na moji parceli postavlja predmete, zgradil je škarpo prek parcelne meje; veje sosedove smreke segajo na moje zemljišče ali zakrivajo pogled; s sosedove parcele se steka padavinska voda na moje dvorišče," ipd. Občinske (in druge) inšpekcije so upravni organi, ki varujejo javni interes in se ne morejo in ne smejo vmešavati v medsosedska (civilnopravna) razmerja. Pravila sosedskega prava so urejena v Stvarnopravnem zakoniku (od 73. člena dalje) in spadajo izključno v pristojnost sodišča na podlagi vložene civilne tožbe. V takem primeru ni nobenega drugega organa, ki bi namesto lastnika urejal sosedske spore, edino učinkovito sredstvo je poiskati pomoč odvetnika. Drugi pogost primer so slaba medsosedska razmerja med etažnimi lastniki večstanovanjskih blokov glede skupne uporabe funkcionalnih zemljišč v njihovi lasti: npr. posamezni etažni lastniki si lastijo določene dele funkcionalnega zemljišča oz. ga uporabljajo po svoji volji, parkirajo na zelenici ipd. Tudi v tem primeru gre zgolj za zasebnopravna razmerja v skupnosti lastnikov večstanovanjskih zgradb, ki jih morajo etažni lastniki urediti med sabo, najbolje v pogodbah o medsebojnih razmerjih, ki pa so bile žal ob sprejemu največkrat šablonske in ne odražajo specifičnih razmerij v posameznih stanovanjskih blokih. S pomočjo upravnikov bi se ta razmerja lahko bolje uredila vsaj za naprej, saj jih namesto zasebnih lastnikov ne bo urejal noben organ (razen sodišča v primeru tožbe), pa četudi so občani potem razočarani v neutemeljenem pričakovanju, da bo razmerja med njimi namesto njih urejal kdo drug. Razmerja pristojnosti do državnih inšpekcij Za vsa razmerja v zvezi z gradnjami objektov – t. i. 'črne' in neskladne gradnje (brez gradbenega dovoljenja ali v nasprotju z njim) – je pristojna gradbena inšpekcija. Občinska inšpekcija se z gradbenimi objekti ukvarja zgolj v kontekstu varovalnega pasu občinskih cest (odmiki ograj, škarp, nadstreškov od ceste; preglednost), kjer lahko odredi ustavitev gradnje; v primeru že zgrajenih objektov pa se zadevo odstopi v obravnavanje gradbeni inšpekciji. Na področju ravnanja z odpadki je občinska inšpekcija pristojna za komunalne odpadke, kamor spadajo tudi kosovni odpadki (to pomeni 'običajne' odpadke, ki nastanejo v gospodinjstvih), za vse preostale odpadke (nevarne, vključno z azbestom, industrijske, gradbene itd.) pa so pristojne druge državne, zlasti okoljska inšpekcija. Glede ravnanja z odsluženimi vozili je ureditev naslednja: za 'zapuščena vozila' (tista, ki neregistrirana stojijo na javnih površinah) je pristojno občinsko redarstvo, ki odredi odstranitev vozila, za 'izrabljena vozila' (nevozna, namenjena za razgradnjo), ki na žalost tako lepo 'cvetijo' po naši pokrajini na zasebnih zemljiščih podjetnikov in drugih zasebnih lastnikov, pa je pristojna okoljska inšpekcija. Zainteresirani občani si seznam predpisov (z internetnimi povezavami), ki jih nadzira MIR, lahko ogledajo na spletni strani Občine Kočevje (zavihek MIR), z dodatnimi vprašanji pa se seveda lahko kadarkoli obrnete neposredno na nas. Damir Marinč Kočevska www.kocevje.si Izpostavljamo Kulturni center Kočevje V časniku Kočevska sem v januarski številki prebral sporočilo, da je Občina Kočevje objavila javni natečaj za izbor imena kulturnega objekta v Kočevju. Pri imenovani akciji so bili prav gotovo prisotni zajetni materialni prispevki, zato je treba uresničitev te akcije dovolj glasno pozdraviti. Kulturni center Kočevje (KCK) pa je nekoč že obstajal. Združeval je tri kulturne ustanove: knjižnico, muzej in kino. Torej ne gre za izbor novega imena, ampak za obnovitev starega. Vse tri kulturne ustanove smo v takratnem mandatu (1982–1986) vsebinsko obogatili in jih dvignili na dostojnejšo raven. Za novo knjižnico smo skupaj z občinskimi sredstvi pomagali pridobiti potrebno dokumentacijo in materialno osnovo za poznejšo preureditev nove stavbe. Dopolnili in obogatili smo filmski program s kvalitetnimi in raznovrstnimi filmi (predvajali smo tematske filme – dve do tri predstave dnevno – povprečen obisk na eni predstavi je bil 137 gledalcev). Kar nekaj muzejskih razstav pa smo približali ljudem tako, da smo jih prenesli iz muzeja v center mesta, običajno v izložbeno okno Name. Upam si trditi, da je takratni center, z imenom Kulturni center Kočevje, uspešno odigral svojo vlogo, saj je bil pri ljudeh močno prisoten. KCK je imel odprta vrata skozi vse leto, tudi ob nedeljah. To je za zgodovino treba poudariti. Ive A. Stanič februar 2016 31 KNJIŽNICA KOČEVJE PRIPOROČA Vinko Moderndorfer Brskanja Goga, 2015 Brskanja je nova knjiga osmih kratkih zgodb priljubljenega ustvarjalca Vinka Moderndorferja, ki je izšla pri založbi Goga. V njej se prepletajo usode posameznikov in vsem je skupno brskanje po človekovi notranjosti. Vse se prične z rojstvom in zaključi s smrtjo. Krog se vrti in zgodbe odstirajo najintimnejša človeška čustva: osamljenost, maščevanje, odpuščanje, obžalovanje, sovraštvo, ljubezen … Julija Franck Ljubeznivec Beletrina, 2015 Ljubeznivec je delo nemške pisateljice Julije Franck, ki je otroška leta preživela v Vzhodnem Berlinu, od koder je z družino leta 1978 pobegnila na Zahod. "Izkušnja tujstva v lastni deželi jo je življenjsko in pisateljsko močno zaznamovala." Njeni junaki se vseskozi spopadajo z "odtujenostjo, vmesnostjo, dvojno identiteto in posledično razdvojenostjo." Glavna junakinja Beyla, klovnesa z nesrečnim otroštvom in neizmerno željo po ljubezni in sreči, je nekega dne priča nesreči, v kateri izgubi življenje njena bežna znanka; skrivnostna in nenavadna soseda Charlotte. Po spletu okoliščin se Beyla naseli v stanovanje umrle in hkrati naveže ljubezensko razmerje s sosedom Albertom, katerega ves čas sumi, da je pobegli povzročitelj nesreče … Anton Komat Če boste molčali, bodo kamni govorili Sozaložba Komat in Buča, 2015 "Nihče ni odnesel cele kože, ne poraženci, ki so videli uničenje svojega sveta, ne zmagovalci, ki niso nikoli v celoti uresničili svojih stremljenj. Oboji so morali graditi nov svet na skupnih ruševinah." Carlos Fuentes Roška cesta, cesta tisočerih 'flik'. Neuničljiva in brezčasna. • Foto: Marko Vovk To so naši predniki že doživeli, po padcu rimskega imperija, ko je svet za več stoletij potonil v čas brez zgodovine, v dobo teme. Preteklost ni pozabila na nas! To so uvodne misli v novi knjigi pisatelja, publicista, svobodnega raziskovalca in naravovarstvenika Antona Komata z naslovom Če boste molčali, bodo kamni govorili. Ali obstaja še upanje za naš planet? Da, vendar je treba ukrepati takoj, drugače bodo le kamni tisti, ki bodo v prihodnosti lahko govorili o preteklosti. Robert Seethaler Vse življenje Cankarjeva založba, 2015 Vse življenje je delo večkrat nagrajenega avstrijskega pisatelja Roberta Seethalerja, s katerim se je uvrstil med najboljše avtorje sodobne avstrijske književnosti. Andreas Egger je trdoživ človek, ki mu življenje ni prizanašalo. Njegova šepavost je posledica krutosti in nasilja, ki ga je doživljal v otroštvu pri daljnih sorodnikih. Razen trdega dela v mladosti ni bil deležen ničesar. Kljub temu je spoznal in občutil pravo ljubezen s svojo sopotnico Mario. Snežni plaz je bil tisti, ki mu je vzel vse: topel dom in edino pravo ljubezen. Vojna, večletno ujetništvo in druge preizkušnje so ga spremljale na vseh poteh do končne postaje. S svojim življenjem je bil kar zadovoljen. “Neštetokrat ga je obešal na tanko vrv med nebom in zemljo in kljub samotarstvu je o ljudeh izvedel veliko več, kot je lahko razumel. Ni se spomnil, od kod je prišel, in konec koncev niti tega ni vedel, kam bo odšel. Toda na ves ta čas vmes, na svoje življenje, je lahko gledal brez obžalovanja, z zadržanim smehom in enim samim velikim čudenjem.” Marec 2016 ČETRTEK, 3. 3. SOBOTA, 5. 3. NEDELJA, 6. 3. SOBOTA, 12. 3. NEDELJA, 13. 3. NEDELJA, 20. 3. ČETRTEK, 31. 3. ob 19.00 uri ob 20.00 uri ameriška komedija ALI JE STEVARD V LETALU? iranski film TAXI ob 17.00 uri ob 17.00 uri animirani film (sinhroniziran) ZOOTROPOLIS ČETRTEK, 3. 3. ob 19.00 uri anim. film za otroke - sinhroniziran ČAS ZA SNEG SOBOTA, 12. 3. ob 19.00 uri ČETRTEK, 24. 3. ob 19.00 uri PETEK, 1. 4. SOBOTA, 2. 4. ob 20.00 uri španska ljubezenska drama PALME V SNEGU SOBOTA, 5. 3. ob 19.00 uri ameriški akcijski zf. TRILOGIJA-RAZCEPLJENI POVEZANI NEDELJA, 13. 3. ob 19.00 uri romantična drama CAROL PETEK, 25. 3. SOBOTA, 26. 3. akcijsko pustolovski film KLOVERFIELDSKA 10 NEDELJA, 3. 4. ob 20.00 uri ob 17.00 uri ameriška komedija RAZGIBANO ŽIVLJENJE SAMSKIH NEDELJA, 6. 3. ob 19.00 uri francoska pustolovska komedija ALADINOVE NOVE AVANTURE ČETRTEK, 17. 3. ob 19.00 uri animirani film (sinhroniziran) ZOOTROPOLIS ameriška komedija MOJA OBILNA GRŠKA POROKA 2 PETEK, 25. 3. SOBOTA, 26. 3. ob 19.00 uri ameriška komedija AVE CEZAR ČETRTEK, 10. 3. ob 19.00 uri biografska drama V ŽARIŠČU PETEK, 18. 3. SOBOTA, 19. 3. NEDELJA, 20. 3. akcijsko pustolovski film BATMAN PROTI SUPERMANU ZORA PRAVICE NEDELJA, 27. 3. ob 18.00 uri ob 17.00 uri ameriška športna drama CREED - ROJSTVO LEGENDE PETEK, 11. 3. ob 19.00 uri ameriški anim. film (sinhroniziran) KUNG FU PANDA 3 PETEK, 18. 3. SOBOTA, 19. 3. animirana družinska komedija ROKY GRE V RING NEDELJA, 27. 3. ob 20.00 uri ob 19.00 uri ameriška drama SOBA ameriški akcijski film LONDON JE PADEL biografsko zgodovinska drama PAPEŽ FRANČIŠEK POT DO SVETEGA SEDEŽA KCK Kino Kočevje si pridržuje pravico do spremembe programa. Obiskovalce prosimo, da spremljate program na spletni strani kina Kočevje: http://www.kinokocevje.com/, kjer bodo vnesene vse spremembe. WHEN HARRY MEET…THE HARRIES(89) V začetku marca se na slovenskih odrih obeta prava melodična punk rock veselica. Za štiri koncerte pri nas sta se združila dva benda podobnih imen; ajdovski HARRY, ki že več kot desetletje in pol neumorno nabijajo svoj visokooktanski punkrock hardcore, snemajo in izdajajo plošče, koncertirajo po Sloveniji, obredli pa so tudi že večino evropskih držav, da o bližnjih sosedih niti ne govorimo. PETEK, 4. 3. 2016 ob 22.00 THE HARRIES 89 Po natančno enaindvajsetih letih se v Slovenijo vračajo legendarni nizozemski melodični punkrockerji THE HARRIES (89), ki so v letih 94-96 večkrat gostovali pri nas. V svoji zgodovini so izdali štiri dolgometražne CD plošče (zadnja z naslovom Ready for you), odigrali tri evropske turneje in se konec 90-ih nenadoma razformirali. Pa vendar, želja po mirovanju ni trajala dolgo. Bend je začel znova koncertirati, ideje so padale…. in nastala je nova plošča Ready for you, z vso energijo in spevnostjo, ki smo jo bili pri The HARRIES vajeni. Na večje turneje se sicer THE HARRIES ne odpravijo več, se pa z veseljem vrnejo v mesta, ki so jih obredli v 90-ih. Tako se bodo znova ustavili v Kočevju, kjer so pred mnogimi leti odigrali enega najboljših koncertov pri nas.
© Copyright 2024