1. No category

Kočevska
Februar 2016 / Poštnina plačana pri Pošti 1102 Ljubljana / Občina Kočevje / Brezplačni izvod
S kočevske njive –
na kočevsko mizo!
Kočevje ima
­zadrugo

stran 4
Intervju:
Lela B. Njatin

stran 6
Novice iz
­občinske stavbe

stran 8
Občina gradi
kamp

stran 10
Na Snapchatu
si upajo več

stran 12
Pasti zasvojenosti

stran 13
O posledicah
­kajenja

stran 14
Kolumna
Nataše Briški

stran 17
Foto: Marko Vovk
Lani je v Kočevju začela delovati zadruga Zakladi Kočevske, ki naj bi kmetom pomagala pri prodaji
izdelkov in povečanju ponudbe, hkrati pa omogočila skupni nastop na trgu. Zadruga naj bi odprla
vrata tudi marsikaterega javnega zavoda in omogočila, da se bo na mizah znašla hrana, pridelana
na Kočevskem. Izboljšanje stopnje samooskrbe s hrano, povečanje števila pridelovalcev in predelovalcev hrane ter ureditev nasada sibirskih borovnic in sadovnjaka pa so še nekateri od ciljev zadruge, ki deluje kot socialno podjetje. Sodelujoči pri zadrugi se zavedajo pomena marketinških potez,
zato pripravljajo enotno grafično podobo.  strani 4 in 5
Mačkarada 2016

stran 19
O Zoranu Didku

stran 20
Naredimo sami
Umetnica, ki raziskuje
domače okolje
Performans Kulturni center Kočevja, PMK • Foto: Arhiv Lele B. Njatin
Po Stanislavu Jarmu, Klavdiju Slubanu, dr. Mariji Makarovič in Vitu Oražmu je deklico s piščalko, nagrado Občine
Kočevje, letos prejela Lela B. Njatin. Umetnica, ki ima v
Kočevju atelje, zadnja leta prek interdisciplinarnih projektov nagovarja občinstvo. V odgovorih je pojasnila, kakšen
namen imajo njena dela oz. kaj želi doseči z umetniškimi
projekti, v intervjuju pa razmišlja tudi o Kočevju, kulturni
mreži, iskanju identitete in konstruirani realnosti.

stran 24

stran 28
Ristanc
KCK nekoč že
obstajal

stran 31
Kočevska
www.kocevje.si
Mozaik
Prva ženska na čelu
­območne enote ZGS
Katja Konečnik bo marca prevzela
vodenje kočevske enote Zavoda za
gozdove Slovenije (ZGS) in s tem
postala prva ženska na čelu katere
koli območne enote v zgodovini
zavoda. Na razpis za vodjo kočevske
enote sta se prijavila dva kandidata,
poleg Konečnikove še Bojan Kocjan,
ki je enoto vodil 12 let. Univerzitetna
diplomirana inženirka gozdarstva je
do zdaj delala na odseku za gozdnogospodarsko načrtovanje, poleg tega
pa skrbela tudi za stike z javnostmi
in izobraževanje. Katja Konečnik, ki
na ZGS OE Kočevje neprekinjeno
dela od leta 2003, naj bi funkcijo
prevzela 2. marca.
Na kočevski območni enoti ZGS
je zaposlenih 74 ljudi, ki skrbijo za
ohranjanje in sonaravni razvoj gozdov na 118.000 hektarjev velikem
območju od Turjaka do Kolpe. Območje je razdeljeno na šest krajevnih
enot, ki vključujejo tri lovišča s
posebnim namenom. Konečnikova
pravi, da bodo njene prioritete – poleg izvrševanja finančnega načrta in
programa dela, ki ga sprejme zavod
februar 2016
2
Z raketo na Ptuju
Med 2.500 maskami oziroma 55 skupinami, ki so letos sodelovale na 56.
Pustnem karnevalu na Ptuju, je bila
tudi ekipa iz Konca vasi. Na enem
največjih karnevalov na svetu – po
izboru znanega turističnega vodnika
Lonely Planet, je ptujski karneval
sedmi najzanimivejši karnevalski
festival na svetu – so se člani Vaškega društva Konca vas predstavili s
skupinsko masko Konca vas gre na
Mars. Po lanskem in predlanskem
sodelovanju v pustnih sprevodih v
Kočevju, Ribnici in v Cerknici so
Koncavaščani letos več kot dostojno
predstavljali Kočevsko še v deželi
kurentov in poželi nemalo občudovanja. Je pa bilo letošnja maškarada za
Koncavaščane predvsem velik logistični zalogaj, saj so morali ogromni
raketoplan prepeljati v nekaj manj
kot 200 kilometrov oddaljeni Ptuj s
tovornjakom, astronavte pa z mini
avtobusom. Vse to so lahko uresničili s finančno pomočjo Krajevne
skupnosti Stara Cerkev oziroma
predsednika Antona Fabjana. Sodelovanje na tako velikem in pomembnem karnevalu, kot je ptujski, je bila
izjemno prijetna izkušnja, ki bi jo
Koncavaščani z veseljem še kdaj ponovili. Simona Fajfar
Katja Konečnik • Foto: Petra Šolar
in potrdi pristojno ministrstvo – še
skrb za dobre odnose med zaposlenimi in izboljšanje komunikacije ter
uspešno sodelovanje z vsemi lastniki
gozdov in ostalimi organizacijami.
Petra Šolar
Po Kočevski s prstom
po zaslonu
Foto: Albert Mrak
Sourenki v
Kobaridu
Po več kot 60 letih so v Kobaridu
ponovno oživeli in na pustno soboto
prikazali zoomorfno starosvetno (to
je predkrščansko) masko sourenke.
Gre za oživitev običaja preganjanja
zime, ko so na pustno nedeljo (debjelenco) štirje fantje, oblečeni v ovčje
kože in pomazani s sajami, tekli
obredni tek od vzhoda proti zahodu.
Opasani so z verigami, na katerih so
kravji zvonci. Trije tečejo spredaj,
povezani z vrvjo, četrti (gonjač) pa
jih priganja z bičem ali palico in usmerja tekače z vajeti. Sourenki imajo
v rokah metlico iz vej, stare krtače,
v ljudi pa mečejo saje, ki jih nosijo
s sabo v kangli ali škatli. V starih
časih so škropili ljudi tudi z živalsko
krvjo. Ob poplavi pustnega kiča in
potrošništva so izvirne maske in običaji, povezani s prebujanjem narave,
dragocen del ljudskega izročila in
narodne identitete.
Rudolf Baloh
Foto: Marko Vovk
Kočevje je dobilo prvi infomat. Interaktivno samopostrežno napravo, s
pomočjo katere lahko turisti poiščejo
osnovne informacije, je naredil Vasja
Marinč. Infomat je postavljen v prostorih Turističnega društva Brezpotja
(v Nami) in je nadgradnja projekta Z
miško po Kočevju. Deluje kot zaslon
na dotik. Temelji na dveh interaktivnih zemljevidih – mesta Kočevje in
občine. "Zemljevida imata aktivne
legende, s pomočjo katerih si turisti
odpirajo posamezne sklope. Na primer: turist, ki si želi ogledati naravne
znamenitosti Kočevske, bo izbral
legendo naravne znamenitosti. S
klikom na to ikono se na zemljevidu
prikažejo mesta (nove ikone), ki so
zanimiva zaradi narave. S klikom na
ikone pa se odprejo še fotografije.
Tako turist dobi osnovne informacije
in se odloči, kaj bi si ogledal in kje
to je," je povedal avtor infomata
Vasja Marinč, ki že 15 let dela pri
promociji Kočevske. Marinč pojasnjuje, da je to prototip oz. izvedba
za 'notri'. Ne izključuje možnosti, da
bi naredil še izvedbe za na prostem,
a bi te morale imeti drugačno ohišje. Za delovanje naprave sta nujna
dostop do elektrike in do omrežja,
saj je pri posameznih ponudnikih navedena QR-koda, s katero uporabnik
dostopa do novih povezav, na primer
spletne strani ponudnika gostinske
storitve.
Infomat poleg osnovnih informacij
vključuje še najlepše razgledne točke
Kočevske in množico fotografij, prek
katerih si turist lahko ustvari prvi
vtis, v kakšen prostor je prišel.
Petra Šolar
Foto: Rudolf Baloh
Kočevska
Mozaik
www.kocevje.si
Kitajčki zavzeli Reko
Že 11. leto smo se zbrali. Že 11. leto
rajamo in uživamo na pustnih karnevalih. Poznajo nas v Kočevju, na
Ptuju in v Reki. Smo skupina 40 ljudi iz Kočevja, Dolge vasi, Šalke vasi
in Livolda, ki jim pust nekaj pomeni.
Priprave na pustno rajanje in izdela-
vo kostuma se za nas začnejo že dokaj hitro, saj smo aktivni že oktobra,
ko se začnemo dogovarjati, kakšno
skupinsko masko bomo izdelali.
Letos smo se ponovno udeležili Riječkega karnevala in se spet
predstavili kot skupina iz Kočevja.
V skupini je bilo 30 mask Kitajčkov,
ker jih je nekaj v posteljo položila
bolezen in žal niso mogli vsi z nami.
Preživeli smo lepo pustno nedeljo.
Zahvalili bi se vsem, ki so nas pri
tem podpirali in pomagali na kakršen
koli način. Darja Šneperger
Foto: Darja Šneperger
Popravek
V januarski številki Kočevska je bil
v rubriki Mozaik objavljen prispevek
Veber vložil amandma za sedež v
Kočevski Reki avtorice Vesne Lisac.
Ker je v njem nekaj netočnosti in neresnic, prosim za objavo popravka.
Od vsega začetka nastajanja Zakona o gospodarjenju z gozdovi v
lasti Republike Slovenije je stranka
DeSUS pogojevala sprejetje novega
zakona z zahtevo, da se podjetje
Snežnik vključi v novo družbo
­Slovenski državni gozdovi, d. o. o.
To nam je tudi uspelo.
Na seji odbora za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano sem vložila
amandma, ker sem kot poslanka, iz-
voljena v volilnem okolišu Kočevje,
čutila odgovornost, da v Državnem
zboru zastopam stališča občinskega
sveta Kočevje, ki je soglasno sprejelo sklep, da predlaga Državnemu
zboru, da v zakonu določi, da je
sedež družbe na območju občine
Kočevje.
Taka rešitev je tudi po mojem
mnenju bistveno boljša, kot jo je
predlagal poslanec Janko Veber, saj
dopušča, da se podjetje in občina
dogovorita o najprimernejšem kraju
sedeža podjetja, in jih torej ne zavezuje, da mora biti v Kočevski Reki.
Očitek, da sem s tem amandmajem
povzročila zaplet, zaradi katerega
amandma poslanca Vebra ni bil
sprejet, in da sem celo glasovala
proti njegovemu amandmaju, ne drži.
Zapletov ni bilo, podanih je bilo le
še več predlogov za sedež podjetja
v drugih krajih, od koder prihajajo
posamezni poslanci. To bi se verjetno
zgodilo tudi, če bi obravnavali le
amandma poslanca Vebra. Sama nisem glasovala proti njegovemu amandmaju, saj nisem članica odbora.
Kmalu po sprejemu zakona bo
vlada potrdila statut podjetja, v katerem bo določen sedež podjetja.
In stranka DeSUS se bo spet zavzela,
da bi bil v občini Kočevje.
Marinka Levičar
februar 2016
3
Uvodnik
Prevelika razdrobljenost kmetijskih zemljišč, nekonkurenčnost, preveliki stroški … so v minulih desetletjih
ponavljali predstavniki državnih institucij, ko so govorili
o samooskrbi s hrano v Sloveniji. Stopnja samooskrbe
je v četrt stoletja padla z okoli 90 na manj kot 50 odstotkov. Kmetijska zemljišča so spreminjala namembnost,
preprodaja zemljišč je postala lahek posel. Gradile so
se industrijske cone, avtoceste in še kaj – veliko od tega
prek njiv. Reja se je spremenila v pod lučmi čim hitrejši
postopek od mladiča do zavaljene spitane živali, primerne za zakol. Zelenjava pa … Naenkrat so vsi korenčki
postali ravni, zeljne glave enake, kot da bi jih klonirali,
velike natančno toliko in toliko, cvetače ogromne …
Seveda ne smemo pozabiti, da je cena postala vladar.
"Koliko stane? A toliko, ne hvala, je tam ceneje." Cenejša
italijanska, kitajska in ne vem kakšna zelenjava. Zelenjava, ki se jo da gojiti pri nas. Ste vmes opazili, da je izgubila okus? Zapakirano korenje v plastični embalaži, ki
tako rado splesni, sploh nima okusa. Jabolka, svetleča in
rdeča, so prazna. Ko ugrizneš, čutiš le vodo. Tiste zoprne
mandarine in pomaranče, ki se sicer zlahka olupijo, pa
so potem kot spužva. Da o bananah ne izgubljam besed. Pakirani piščanec smrdi! Ko odpreš folijo in primeš
za sluzasto bledo meso, ne veš, ali bi ga takoj zabrisal v
smeti ali mu lahko s kopico začimb in kuhanjem spremeniš okus. Krompir, ki je včasih tako dišal, je le še neka
vodena kepa. Roko na srce: ponudba v trgovinah je več
ali manj zanič. Lepa, a zanič. Kdor je hotel jesti dokaj
zdravo hrano, je bodisi imel svoj vrt bodisi izkoristil drugo možnost. Domača govedina, domača jajca, pa gajbica jabolk, brojlerji … češnje!
Saj smo se znašli … ampak zakaj bi se morali? Zakaj ne
bi kupovali boljšega, domačega za primerljivo (morda
malenkost višjo) ceno? Država, ki ji je uspelo z obdavčitvami in nujnimi registracijami zmanjšati število pridelovalcev, je končno začela podpirati samooskrbo. Še
kopico spodbudnih ukrepov za male pridelovalce pa bo
marsikdo namesto v trgovski center zavil na tržnico!
Petra Šolar,
odgovorna urednica
Pozor: divjad blizu ceste
Pazi, v bližini ceste je medved ali
katera druga žival – to je sporočilnost novih dinamičnih prometnih
znakov, ki se prižgeta le tedaj, ko
senzorji ob cesti zaznajo gibanje.
Nova prometna znaka sta postavljena ob cesti Kočevje–Ljubljana na
odseku med Zgornjimi Ložinami in
Dolenjo vasjo (na Jasnici) ter med
Ortnekom in Žlebičem. Prometna
znaka sta povezana s senzorji, ki so
nameščeni v bližini ceste v štoru.
ERICo Velenje, inštitut za ekološke
raziskave, in Zavod za gozdove
Slovenije sta znaka namestila na
odsekih, kjer živali pogosto prečkajo
cesto in kjer so v preteklosti zabeležili povečano število prometnih
nesreč zaradi divjadi. Glavni namen
postavitve dinamičnih prometnih
znakov je opozoriti na prisotnost
rjavega medveda in drugih velikih
prostoživečih živali ob cestišču v
trenutku, ko se te približujejo prometnici. Sodelujoči pri projektu
Life Dinalp Bear so na svoji spletni
strani zapisali: "Posledično se močno zmanjša možnost trka vozila z
živalmi, vključno z medvedom, ki
ima na teh dveh odsekih omenjene
magistralne ceste stalen prehod."
Petra Šolar
Foto: Zoran Pavšek
Kočevska je časopis Občine Kočevje, vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1955 • Kočevska, št. 8, februar 2016 • Naklada 6500 izvodov • Gospodinjstva na
­območju občine Kočevje jo prejmejo brezplačno • Izdajatelj: Občina Kočevje, Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje/ zanj župan dr. Vladimir Prebilič • Odgovorna urednica: Petra Šolar • Pomočnica urednice
in novinarka: Aleksandra Papež • Oblikovna zasnova, prelom in priprava za tisk: CZMK Kočevje, TZO 62, 1330 Kočevje / zanj Marko Vovk • Lektorica: Saša Erjavec Kobe • Kontakt: [email protected]
• Trženje: Matej Kosten, 040-652-837, [email protected] • Tisk: DELO časopisno in založniško podjetje, d. d., Dunajska cesta 5, 1509 Ljubljana • Ponatis celote ali posameznih delov in njihova uporaba
v drugih medijih je dovoljena le s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja.
Kočevska
Samooskrba
www.kocevje.si
februar 2016
4
Leta 2013 je bilo 40 % potrošene hrane v Sloveniji slovenskega izvora, ostalih 60 % pa uvožene hrane (vir: SURS) • Foto: Marko Vovk
Zadruga odprla vrata lokalni samooskrbi
Šest ustanovnih članov iz Kočevja je septembra lani ustanovilo zadrugo. S tem so naredili korak dlje k povečanju lokalne samooskrbe s hrano in
­združitvi kočevskih pridelovalcev in predelovalcev hrane. Zadruga, ki deluje kot socialno podjetje in zaposluje eno osebo, namerava pridelke in
izdelke prodajati pod skupno blagovno znamko Zakladi Kočevske.
"Pomagati manjšim kmetovalcem pri
prodaji pridelkov, povečati ponudbo,
skupno nastopati na trgu pod eno
blagovno znamko ter dobavljati doma pridelano hrano ali pijačo javnim
zavodom," našteva glavne razloge
za ustanovitev Zadruge Zakladi
Kočevske Andrej Mladenovič. Svetovalec iz Podjetniškega inkubatorja
Kočevje, ki je pomagal pri ustanovitvi in zagonu zadruge pojasnjuje:
"Zadruga za zdaj odkupuje glede na
naročila. Na primer: ena od kočevskih šol naroči 70 litrov mleka, mi
odkupimo tolikšno količino mleka
od kmeta, ga prodamo šoli, nato pa
plačamo kmetu." Zadruga je v tem
primeru vezni člen med pridelovalcem hrane in kupci. Mladenovič
dodaja, da javne zavode sicer obvezujejo javna naročila, a imajo vsi, tudi šole in vrtec, možnost odkupa 20
% hrane od lokalnih pridelovalcev.
"Kočevska šola lahko dobi jabolka,
pridelana na Kočevskem, domači
sok, tudi domače mleko, nekaterih
vrst hrane pa za zdaj še primanjkuje," je odkrit. Trenutno še zbirajo
ponudnike, saj sta med ustanovnimi
člani le dva pridelovalca oz. predelovalca – Marko Kocjančič in Albin
Likar. Med preostalimi so tri podjetja
kislo zelje, repa, ribe in še kaj," dodaja Žvabova. Kislo zelje in repo je
zadruga Zakladi Kočevske do zdaj
odkupovala od kmetov iz Dolenjske;
pod pojem 'lokalno' namreč lahko
uvrstimo vse, kar je pridelano v krogu 60 kilometrov.
"Že skoraj 20 let se borim, da bi
ekološko pridelano mleko dobavljal
tukajšnjim šolam," pravi Marko
Kocjančič, ki ima v Gotenici eno
največjih ekoloških kmetij v Sloveniji. Kocjančič, ki je pred 16 leti
začel z novim načinom reje krav –
te nimajo zaprtih hlevov, ampak so
tudi pozimi zunaj – upošteva vsa
stroga merila zakonodaje, ki opredeljuje ekološko pridelavo. Ekološko
pridelano mleko ni primerljivo s
tistim, ki ga v tetrapaku kupite v
(Kočevski les, Recinko, Razvojni
center Kočevje Ribnica) in združenje
Šent. Marca bodo v zadrugo sprejemali nove člane. Kot pojasnjuje
Mladenovič, ni nujno, da je kmet oz.
pridelovalec hrane tudi član zadruge,
imajo pa člani skladno s pravilnikom
prednost pri dobavi.
V šolah na krožnikih doma
­pridelana hrana
Čeprav sta za zdaj med ustanovnimi
člani le dva lokalna pridelovalca,
v zadrugi upajo, da jih bo sčasoma
veliko več. V kočevski in v sosednjih
občinah je namreč kar nekaj takšnih,
ki pridelajo več hrane, kot je potrebujejo, a ne najdejo poti do kupcev.
"Kdo so potencialni člani zadruge,
vidimo na tržnici," pove Mateja
Žvab, zaposlena v zadrugi, sicer tudi
koordinatorka kočevske tržnice. Dodaja, da je interes velik, a ima veliko
kmetov logistične ali birokratske
težave. Zato jim poskušajo pomagati,
saj želijo k sodelovanju privabiti več
ponudnikov z različnimi pridelki. "S
pomočjo zadruge lahko v Kočevju
prodamo tudi tisto doma pridelano
hrano, ki je na Kočevskem ni ali
pa je ni v zadostni količini, je pa
povpraševanje po njej veliko, npr.
Vsi pridelki bodo imeli isto grafično podobo • Avtor: Boštjan Majcen
Kočevska
www.kocevje.si
trgovini. Krave v Gotenici hranijo
le s krmo, ki je pridelana doma, ne
uporabljajo nobenega pesticida,
mineralnih gnojil ali gensko spremenjenih organizmov/hormonov. Do
zdaj je eko mleko večinoma prodajal
mlekarnam. "Mleka je dovolj, da bi
ga lahko dobavil vsem kočevskim
šolam," zatrjuje Kocjančič, ki ne
vidi razloga, zakaj se ne bi zadrugi
priključili tudi drugi. Kot ustanovni
član je prispeval začetni vložek 100
evrov, prednosti zadruge pa vidi
zlasti v posredništvu med njim in
kupci ter v možnosti prijave na javna
naročila. Zadruga naj bi namreč prihodnje leto sodelovala na razpisih za
javna naročila.
Na največji kočevski šoli, kjer
dnevno pripravijo 384 kosil, so z
odkupom doma pridelane hrane zadovoljni. "Moja želja in lahko rečem
tudi vizija je, da se čez pet let na šoli
prehranjujemo s hrano, pridelano na
Kočevskem," podpira lokalno samooskrbo Peter Pirc, ravnatelj Osnovne
šole Zbora odposlancev. Priznava,
da je trenutno še vse v povojih in da
se lovijo tako sodelavci zadruge kot
pridelovalci, a je prepričan, da lahko
Samooskrba
februar 2016
5
lano hrano odkupovali še kočevski
vrtec, preostale šole in dom starejših
občanov. Nabavni trg slovenskih
javnih zavodov je po podatkih kmetijskega ministrstva vreden okoli 140
milijonov evrov.
Nujno je povečati lokalno
­ponudbo
"Naš namen je ugotoviti, česa
primanjkuje v lokalnem okolju,
in spodbuditi kmetovalce, da to
zelenjavo ali sadje pridelajo," pojasni Branko Merhar, predsednik
zadruge Zakladi kočevske. Stopnja samooskrbe z zelenjavo je v
Sloveniji zelo nizka: po podatkih
Statističnega urada Republike Slovenije je leta 2014 znašala le 38 %.
Samooskrba s krompirjem je bila
68 %. Prebivalec Slovenije je v letu
2014 porabil za prehrano povprečno
114 kg žit, 104 kg zelenjave, 84 kg
mesa, od tega največ prašičjega, 62
kg krompirja, 10 kg jajc ter kilogram
medu. Zadruga naj bi pridelovalce
usmerila k pridelavi tiste hrane, ki
je primanjkuje oz. po kateri kupci
povprašujejo. "Smo v poskusnem
obdobju povpraševanja in ponudbe,"
Foto: Marko Vovk
»Moja želja in lahko rečem tudi vizija je,
da se čez pet let na šoli prehranjujemo s ­hrano,
pridelano na Kočevskem,« podpira lokalno­ samooskrbo Peter Pirc, ravnatelj OŠ Zbora
­odposlancev
zadrugi z novim šolskim letom uspe
tudi na javnih naročilih. "To je v prvi
vrsti dobro za otroke in seveda za vse
lokalne pridelovalce," dodaja Pirc.
Doma pridelano oz. domačo hrano
pa so na krožnikih dobili tudi že
učenci iz Stare Cerkve. "Kupili smo
mleko, kislo zelje in kislo repo,"
potrjuje Sonja Veber, ravnateljica Osnovne šole Stara Cerkev, in
komentira: "Cena je višja in se bo
– glede na to, da smo zavezani k javnim naročilom in moramo zelo paziti
na ceno kosila – morala nekoliko
prilagoditi."
"Kompromis je vedno zagotovilo
za uspeh," meni o višini cene Peter Pirc, a izpostavlja, da je doma
pridelana zelenjava zagotovo bolj
zdrava od tiste, ki se znajde na policah veletrgovcev: "Cena absolutno
ni vedno vse, zlasti ne takrat, ko gre
za prehrano in s tem zdravje. Cena
je sicer malenkostno višja, a tu gre
za lokalno pridelano hrano in podporo lokalni skupnosti ter vizijo za
prihodnost. Seveda pa je pomembno
tudi to – cena kosila se ne bo spreminjala." Osnovne šole imajo namreč
predpisano ceno malice, ceno kosil
pa določajo same.
Lokalni samooskrbi se bodo vrata
bolj odprla z veljavo nove zakonodaje, ki naj bi začela veljati aprila.
"Glavni dejavnik pri javnih naročilih
ne bo zgolj in samo cena, temveč
se bodo upoštevali tudi: lokalno
pridelana hrana, zmanjšani stroški
transporta (in posledično znižanje
emisij), in ekološka hrana," razlaga
Andrej Mladenovič. V zadrugi si
sicer prizadevajo, da bi doma pride-
razlaga Merhar in doda: "pridelovalcem želimo pokazati vse možnosti,
jih spodbuditi, da bi se preusmerili,
morda samozaposlili."
Ker je pri samooskrbi ključen dejavnik zadostna količina kmetijskih
zemljišč, bo zadruga omogočila najem
vrtičkov. "Dobili bomo 4 hektarje veliko površino na Marofu, zemljo bomo zorali, vrtičke uredili in jih oddali
v najem," pojasnjuje Mateja Žvab.
Vrtičke bo možno združevati, tako
da bo en najemnik lahko najel večjo
površino (predvidena velikost enega
vrtička je okoli 150 m²). "Ljudje, ki
bodo imeli višek zelenjave, bodo to
lahko prodali na tržnici. Tisti, ki bodo
pokazali interes, pa bi lahko pridelovali določene pridelke za zadrugo,"
dodaja Žvabova, pri kateri lahko
dobite vse informacije glede najema
vrtičkov ali sprejema v zadrugo.
Sibirske borovnice, sadje in
­preostalo pod eno znamko
Zadruga Zakladi Kočevske namerava med drugim tudi obnoviti nekdanjo drevesnico na Marofu. "Tam
bo imela zadruga nasad sibirskih
borovnic, želimo obnoviti sadovnjak,
obenem pa sodelovati z otroki iz
Osnovne šole Ljuba Šercerja in varovanci Šenta," pove Andrej Mladenovič. Vključitev oseb s posebnimi
potrebami v delovni proces naj bi
pomagalo pri njihovi socializaciji in
pridobivanju navad. "Seveda niso
izključene tudi preostale šole," pravi
Mateja Žvab. V zadrugi si željo, da
bi otroci tudi na takšen način spoznavali naravo, si ustvarili predstavo o
tem, kje zraste hrana, in pomagali pri
Foto: Marko Vovk
Foto: Marko Vovk
vsakdanjih vrtnih opravilih, hkrati
pa se še malo drugače družili. Tovrstno sodelovanje poznajo že v več
slovenskih krajih, otroci npr. vse leto
skrbijo za svoje drevo. "Kot socialno
podjetje pa želimo in se trudimo v
proces dela vključiti ranljive skupine," še dodaja Mladenovič.
Vse pridelke in izdelke nameravajo sčasoma prodati pod eno blagovno
znamko – Zakladi Kočevske. "Ko
smo razmišljali, kaj združiti pod
zaklade in s čim se ločiti od drugih,
smo ugotovili, da so to pragozdovi.
Zato bo na etiketah napisan slogan
Zakladi Kočevske z obrobja pragozdov, dodan bo prepoznaven logotip,"
utemeljuje Marko Stijepić, direktor
Podjetniškega inkubatorja Kočevje.
"Z 'obrobja pragozdov' naj bi kupca
asociiralo na naravno nedotakljivost,
na področje, kamor nihče ne posega,
na neoporečnost," še dodaja Stijepić.
Izoblikovane nalepke naj bi se poja-
vljale na vseh pridelkih in izdelkih
– kupec bo tako lahko na prvi pogled
prepoznal izdelke zadruge. Kot zatrjujejo Merhar, Mladenovič, Stijepić
in Žvabova, se trudijo, da bi bila tudi
vsa embalaža povratna (steklenice za
mleko), a bo treba narediti še veliko
na področju ozaveščanja. V zadrugi
imajo sicer še veliko načrtov, med
drugim naj bi obnavljali travniške
sadovnjake in sodelovali z zamejci.
Petra Šolar
Kočevska
www.kocevje.si
Intervju
februar 2016
6
Letošnja dobitnica nagrade deklica s piščalko Lela B. Njatin na prireditvi ob kulturnem prazniku • Foto: Urška Pečnik
»V konstruirani realnosti se uveljavlja
občutek umetnosti«
Lela B. Njatin je tista, ki je s transparentom v središču Kočevja z besedo SMISEL sprožila vprašanja o obstoju, zapuščenosti, pripadnosti, skupnem izvoru in morda skupni prihodnosti Kočevarjev. Diplomirana filozofinja in literarna komparativistka, ki je izdala kar nekaj literarnih del,
zadnja leta večinoma prek interdisciplinarnih projektov nagovarja občinstvo. Umetnica, ki ima v Kočevju atelje in je dobitnica pete deklice s
piščalko, od občinstva zahteva veliko več kot večina. Veliko razmišljanja. Za kulturno okolje Kočevske pa pravi: "Še vedno sta prisotna nelagodje
do tistega, česar ni mogoče določiti vnaprej, in strah pred drugačnim."
Ste dobitnica pete deklice s piščalko, priznanja Občine Kočevje. Kaj vam pomeni to priznanje?
Najprej naj poudarim, da Kočevje
ni daleč od drugega sveta niti ni od
njega nekaj zelo drugačnega. Za
oboje danes ni možnosti. Ima pa
Kočevska izrazito kulturno identiteto, ki je med drugim pogojena
z njeno specifično zgodovino na
eni in naravnimi danostmi na drugi
strani. Zato danes ločevanje med
onimi, ki so šli v svet oz. uspeli v
svetu, in tistimi, ki so ostali tukaj in
so dejavni tukaj, deluje, kakor da bi
si zatiskali oči pred vsakodnevnimi
migracijami in številnimi, ki sicer
delajo na drugih kontinentih, a se v
obdobjih akumulacije idej ali pa pač
zaradi regeneracije vračajo domov,
na Kočevsko. Priznanje Občine
Kočevje deklica s piščalko izraža
prepričanje, da je Kočevska integrirana v svet in kot taka za svet tudi
nič manj pomembna od njegovih
drugih kotičkov. Priznanje v nad-
gradnji tega prepričanja odkriva, po
čem in zakaj je pomembna; in ponuja priložnosti, da tisto odkrito postane osnova za vsebinsko konkretne
povezave."
Eno izmed zadnjih del v Kočevju
je bil napis Smisel. Transparent
čez cesto, ki ne potrebuje prevodov. Ali pač? Menite, da je
današnjo družbo ali morda le
Kočevarje treba nagovarjati bolj
neposredno?
V marketinškem prostoru izpostavljeno umetniško delo, v
katerem je beseda SMISEL, je umetniška instalacija z naslovom 'Beseda da besedo' in je del cikla, ki se je
začel s sestavljenim delom 'Beseda
velja' in že enkrat nadaljeval s performansom 'Strelišče. Plati plasti'.
Prepoznavni vizualni element tega
cikla je beseda SMISEL. Skupni
pristop pa je ta, da je umetniško delo odprto in ga zaključi oz. dopolni
šele občinstvo.
Občutek zapuščenosti je v sedanjem času ena od psiholoških značilnosti človeštva. Zato postajajo
spet bolj kot nedavno pomembni
ideološki režimi, verska prepričanja, narodnostna pripadnost, ne
nazadnje status, ki nas povezuje
z določenim finančnim razredom,
itd. Ljudje želimo pripadati, iščemo
zavetje v skupnosti. In če si lahko
odgovorimo na vprašanje: 'Kdo
sem jaz,' vsaj tako, da si priznamo
svoje aspiracije, kdo želimo biti,
pa težko odgovorimo na vprašanje:
'Kdo smo mi?' Razlike so očitne,
kako te razlike produktivno povezati, pa ne. 'Mi' je v filozofiji
postal najbolj obravnavan pojem
ontološkega pomena. Transparent
je zagotovo sprožil vprašanje: 'Kaj
imam jaz s tem?' In to vprašanje
je predvprašanje vprašanja o 'mi'.
Z vprašanjem o 'mi' se sprašujemo
tako o skupnem izvoru kot o skupni
prihodnosti, prek razmišljanja o
skupni sedanjosti.
Tudi tako v konkretnih razmerah
Kočevja poskušam na umetniški način kanonizirati življenje
z vzpostavljanjem povezav med
individualnim spominjanjem v okolju, katerega zgodovina je izrazito
fragmentarizirana in skupnost nestabilna. Moj osebni motiv je prek
umetnosti komunicirati z drugimi v
Kočevju, saj tukaj nimam več staršev, tukaj nisem bila nikoli zaposlena in si tukaj nisem nikoli ustvarila
družine. Pa vendar že vse življenje
živim tukaj, prav na nestabilen in
fragmentarni način. Vem, da pripadam Kočevju, iščem pa odgovor
na to, po katerih pravilih poteka ta
pripadnost in kako se meri. Oziroma
ta odgovor dajem vnaprej, in sicer
je zame kanon mojega življenja v
Kočevju umetnost, šele nato pa ta
odgovor preizkušam s svojo umetniško ustvarjalnostjo.
Večkrat ste v svojih interdisciplinarnih projektih uporabili kipe.
Tudi deklico s piščalko iz Kočevja. Glede na to, da imajo različne
generacije različna znanja (vedenja), se sporočilnost morda
izgubi ali popači?
Torej, v določeni točki svojega
opusa se opiram na nekaj od tistega,
kar je prebivalcem Kočevja očitno
skupno: njegova urbana krajina. Iz
nje sem izdvojila dva vizualna pomnika kulturne identitete Kočevja:
skulpturo Stanislava Jarma Deklica
s piščalko, ki jo prepoznavam kot
simbol, ter napis Narod si bo pisal
sodbo sam, citat iz Cankarjevih
Hlapcev, ki ga poskušam razbremeniti simbolne stigme. Oba pomnika
sta preživela desetletja, v katerih so
življenje v Kočevju zelo izrazito in
vedno znova preoblikovale družbene in ekonomske spremembe. V slednjih se lomi kontinuiteta skupnosti,
s priklicevanjem individualnega in
kolektivnega spomina, vezanih na
ta dva pomnika, pa poskušam (re)
konstruirati kulturne mrežo in para-
Kočevska
www.kocevje.si
digme Kočevja, pri čemer nastajajo
dela s področja sodobne umetnosti. Moja umetnost je poudarjeno
participatorna, zato se želim ob tej
priložnosti zahvaliti za sodelovanje
številnim prebivalcem Kočevske,
vseh generacij, ki so se neposredno
in tvorno vključili v moje umetniške
akcije ali produkcijo umetniških
del. Naše sodelovanje doživljam kot
potrditev relevantnosti priklicevanja
pomenov trditve: 'Mi.' Na način, v
katerem sta zbližani njihova in moja
perspektiva, je večina tega sodelovanja dokumentirana v zvezkih
kultura stvar režima, umetnost pa
stvar svobode; da je vprašanje o
centru in periferiji eno osnovnih
vprašanj kulture.
Razstava je ta sporočila kot kompleksno umetniško delo posredovala na umetniški način. Vključeni
performativni spomenik 'Deklica s
piščalko. Rojstvo simbola iz duha
modernizma' je v povezavi s časovnico razvoja kulturne mreže Kočevja, ki jo je kot del tega projekta
pripravila Nadja Kovačič, ponujal
oporo obiskovalcem, da v zvezi s
predstavljenimi vsebinami različno
Intervju
Kako bi primerjali slovenski
prostor in njegov odnos do
umetnosti pred 30 leti in slovenski prostor in njegov odnos do
umetnosti zdaj?
To je izredno pomembno vprašanje,
posebna hvala vam zanj. Kočevje
je integralni del širšega kulturnega
prostora in Kočevje je tudi integrirano v času tako, da sta pomembni
njegova preteklost in prihodnost nič
manj kot sedanjost. Ko govorimo
o Kočevju, zato vedno govorimo
hkrati o širšem prostoru pa tudi sočasno o več časih.
Kardinalno delo mojega opusa,
s katerim obravnavam kulturno
identiteto Kočevja, je bila leta 2013
razstava 'Kulturni center Kočevja'.
Opozorila je na več zadev: da še ni
bila opravljena zvezna obravnava
obdobij in pojavov kulturne zgodovine Kočevske; da je znotraj tega
umetnostna zgodovina podrejena
priložnostnim potrebam t. i. splošne zgodovine; da je prevladujoča
znanstvena, strokovna in mnenjska
perspektiva na Kočevskem kot že
stoletja poprej še vedno utemeljena v modernističnem pojmovanju
sveta; da je bila zlata doba kulturne
mreže Kočevske ena sama, ko so tukaj povezano součinkovale ljudska
ustvarjalnost, evropsko primerljiva
umetnost, znanost o umetnosti,
strokovni medij in so bile pozornost
gospodarstva do umetnosti ter pozornost izobraževanja in uprave do
kulture afirmativne; da sta v osnovi
reagirajo, omogočal jim je širok
spekter percepcije – od takojšnjega
čustvenega odziva do refleksije,
ki jo je treba šele razviti z lastnim
študijem. V snovanju in izvedbi projekta je sodelovala tudi Vesna Jerbič
Perko in je bil posvečen 60. obletnici ustanovitve Pokrajinskega muzeja
Kočevje. Izhodišče projekta je bila
ugotovitev, da je stopnja avtonomije
lokalne znanosti in stroke pomembna za razvoj kraja. Za kulturo velja
podobno.
Danes, le tri leta pozneje, je
kulturno okolje Kočevske že spremenjeno. Modernistično prepričanje
se je prevesilo v hegemonijo, ki jo
doživljam sicer pozitivno toliko,
kolikor pomeni prehod v sodobnost.
Kulturna hegemonija poudarja
umetnost kot privilegirani način
mišljenja, vendar jo hkrati reducira
oz. afirmira zgolj z ideološko funkcijo. Še vedno sta prisotna nelagodje
do tistega, česar ni mogoče določiti
vnaprej, in strah pred drugačnim.
Sodobnost v zvezi s tem navajam
kot sinonim svobode, ki je notranje
pravilo umetnosti, in ne kot ciljno
vrednoto.
Kdo ohranja kulturno mrežo v
Kočevju? Mora obstajati ustanova, da žene stvari naprej, ali le
nekdo z dovolj zagona?
Kulturna mreža Kočevja ni nekaj,
kar bi bilo praviloma dirigirano iz
določenega središča, ne upravlja je
nihče, pač pa je fleksibilna povezanost kulturnih dejavnikov, ki se
spreminja skozi čas. S svojim delom
sem od leta 2010 poskušala nasloviti različne akterje te mreže in sem
7
v posameznih projektih vzpostavila
razmerje tako s kulturnimi ustanovami, društvi in posamezniki kot z
upravno administracijo. Predvsem
me je zanimalo domoznanstvo kot
motiv povezovanja, ker sem prek
kanona umetnosti iskala stik s
skupnostjo v Kočevju.
Po mojem so pravi rezultat kulturne mreže vsebine. Da bi bile te
vsebine konstitutivne za skupnost,
jih mora skupnost tudi dovršiti,
pa ne le tistega dela skupnosti, ki
ima v rokah finančno, tehnološko
ali katero drugo moč. Kultura je
Matej Bogataj, član strokovne komisije, Lela B. Njatin
in Vladimir Prebilič • Foto: Urška Pečnik
Ključ, ki jih je izdal Inštitut za raziskovanje stvarnosti in ki jih hrani
Knjižnica Kočevje.
februar 2016
Foto: Marko Burger; arhiv Lele B. Njatin
režim, ampak tudi ta režim je lahko
izključujoč ali vključujoč. Poleg
tega obstaja način umetnosti, kjer
pa je človek prepuščen lastni volji.
Kulturni režim torej ni vladavina
umetnosti, je režim mej, je tudi meja
umetnosti. Kulturna mreža Kočevja
torej že s svojim samim obstojem
omejuje umetnost. Eden izmed
načinov, da prepoznavaš umetnost,
je tudi prek njenih omejitev; ampak
to je za umetnost zunanji kriterij. V
kulturnem mreženju sem ugotavljala
domet umetniškega kanona.
Kočevje nima galerije, do pred
kratkim ni imelo niti kulturnega
centra. Kako je to – po vašem
mnenju – vplivalo na splošno
miselnost, sprejemanje sveta in
na identiteto Kočevarjev?
Vprašanje kulturne infrastrukture je
zelo pomembno in temu sem posvetila cikel 'Tržnica – likovni salon –
tržnica', v katerem sem preizkušala,
kako galerijski prostor vpliva na to,
kdaj je umetnost živa in kdaj mrtva.
Poleg mojih lastnih v Kočevju potekajo še številni drugi umetniški
projekti in kulturne dejavnosti; v
nekaterih sem udeležena, v drugih
ne, vsi skupaj pa imajo kulturni
učinek, ki spet nazaj vpliva tudi na
moje delo.
Povsem nehegemonistično,
z moje strani že rezultati mojih
projektov niso bili narekovani ali
usmerjani in njihovo nadaljevanje
ni v mojih rokah; kot sem dejala
že v intervjuju za Radio Slovenija
leta 2012 v zvezi z edinstvenim in
pionirskim modelom pisateljske
rezidence, ki sem ji leta predtem
priskrbela dom v Kočevju: 'Kočevje
si samo izbira način, na katerega
bo emancipirano.« Kar je seveda
posplošitev, pa vendarle. Ta izbira
emancipacije je lahko zavestna
ali stihijska, zgolj trenutni odziv
ali trajno delovanje. Lahko je tudi
kontra-emancipacija, odločitev za
neodzivnost. Saj umetnost sama ne
more spreminjati sveta; se pa človek spreminja z umetnostjo. Zato
svojega dela nisem zastavila kot
estetizacijo vsakdana.
Izkazalo se je, da je v Kočevju
ikonoklazem sicer prisoten, tako
pri pouličnih razbijalcih kot pri
salonski magistrokraciji, vendar
je močnejše od njega vseprisotno
pričakovanje, da bo umetnost
emancipirala. Še močnejše od
tega pričakovanja pa je predajanje ikonodulstvu konzuma, zato
so nekatera moja dela naravnost
uperjena proti temu ikonodulstvu.
Konzumerstvo vztraja v medijsko
konstruirani realnosti, tj. občutek
skupnosti, ki ga ponujajo mediji. Pri
čemer mislim na najširši pomen besede 'mediji'. A je omenjeni občutek
skupnosti predvsem in največkrat
zgolj občutek, ni utemeljen v dejanskih povezavah. V tako konstruirani realnosti se uveljavlja občutek
umetnosti, spet zgolj kot občutek,
vezan na tista področja ustvarjanja,
ki se popolnoma po konzumerski
logiki bolj ujamejo z mediji. V tem
procesu svoj pomen izgublja tudi
beseda UMETNOST.
Čeprav ne živite v Kočevju, njegove drobce – simbole in znake
– uporabljate v svojih delih. Ima
iz okolja vzet simbol še vedno
enako sporočilnost ali ne?
Dovolite mi vljudno opombo: pomemben del mojega življenja se
odvija v Kočevju, saj imam tukaj
atelje in iz Kočevja se nikoli nisem
izselila. Odgovor na vaše vprašanje
pa je naslednji. Ljudje smo najprej
ljudje in šele potem 'mladi ljudje',
'stari ljudje', 'Slovenci', 'Nemci',
'ženska', 'moški' itd. V svoji človeškosti smo povezani, vprašanje
o človeškosti pa je vprašanje o
umetnosti. Zato vsi ljudje občutijo
umetnost. Zato lahko umetnost na
drugi konec sveta prinese na videz
lokalno specifična sporočila in jih
približa ljudem tudi tam.
Posebej tista dela, ki so izrazito
zaznamovana s Kočevjem, sem
že predstavila drugod: večkrat v
Ljubljani, pa v Murski Soboti, Piranu, Kranju, Trstu, letos še sledijo
predstavitve na Vrhniki, v Celovcu,
Mariboru, Žalcu, naslednje leto v
Škofji Loki, Ajdovščini in spet v
Ljubljani. Izrazito na to, kar ste vprašali, je bila vezana razstava mojih del
'Deklica s piščalko. Koliko mene je v
drugih in koliko drugih je v meni', ki
jo je v Inštitutu za sodobno umetnost
v Zagrebu lani postavila kustosinja
Lilijana Stepančič. Sporočilnost se
ni izgubila, okrepila se je. Tudi tam
se je sprožil proces priklicevanja individualnega spomina in prepletanja
individualnih na način kolektivnega,
tako da je lokalno specifični simbol
v soočenju z vsebinami iz širšega
kulturnega prostora kot tema pridobil
nove razsežnosti. Lahko bi rekla, da
'mi' Kočevja še zdaleč ni samo 'kočevski mi'. Petra Šolar
Kočevska
www.kocevje.si
Moja občina
Nepovratna sredstva za
kanalizacijske priključke
Občina Kočevje na podlagi Pravilnika o dodelitvi nepovratnih finančnih
sredstev za izvedbo individualnih
kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v občini Kočevje
objavlja javni razpis za dodelitev
nepovratnih finančnih sredstev za
izvedbo individualnih kanalizacijskih priključkov na javno kanalizacijo v občini Kočevje za leto 2016.
Predmet razpisa je sofinanciranje
izvedbe individualnih kanalizacijskih
priključkov na javno kanalizacijo v
občini Kočevje za leto 2016, katerih
upravičeni stroški presegajo 3.000
EUR. Predmet razpisa je tudi sofinanciranje hišnih črpališč za primere,
ko priklop na javno kanalizacijo ni
možen brez naprav za prečrpavanje.
Upravičenec mora vlogo z zahtevano dokumentacijo oddati v zaprti
kuverti s pripisom "Ne odpiraj – razpis sofinanciranje kanalizacijskih
priključkov in hišnih črpališč".
Upoštevale se bodo vloge, ki bodo
pravočasno oddane, s pravilno izpolnjenimi obrazci in vsemi zahtevanimi prilogami.
Razpisna dokumentacija bo od
dneva objave javnega razpisa na
ne dejavnosti približali vsakdanje
­življenje v 16. stoletju.
Spoznali so takratno kulinariko
in oblačila, izdelali srednjeveški
mikser, peli pesmi upora, spoznali
leposlovje o tistem času na Kočevskem in se igrali viteške igre.
Od septembra do januarja so
učitelji pripravljali in izvajali dejav-
8
Kliknite na prenovljeno
www.kocevje.si
spletni strani Občine Kočevje na
voljo na sedežu Občine Kočevje,
Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje
(vložišče) in na spletni strani občine
Kočevje(www.kocevje.si).
Kandidat vloži vlogo z vsemi
dokazili osebno ali priporočeno po
pošti na naslov Občina Kočevje,
Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje. Vse dodatne informacije v
zvezi z razpisom dobite na Občini
Kočevje v času uradnih ur, na tel.
št. 01/8938-239, pri Ireni Kalčič ali
po elektronski pošti irena.kalcic@
kocevje.si.
4. RTM Kočevska
Letos smo že četrtič pripravili projekt Rad te 'mam Kočevska (RTM
Kočevska). Skladno s temo občinskega tematskega leta smo
ga posvetili kmečkim uporom
leta 1515.
Junija smo začeli celodnevni
seminar za osnovnošolske učitelje,
kjer smo učiteljem skozi konkret-
februar 2016
nosti za otroke in z njimi. Rezultate
le smo predstavili na zaključni prireditvi v športni dvorani.
Cilj projekta je širjenje znanja
o za lokalno okolje pomembnih
dogodkih in ljudeh, ustvarjaje
­pozitivnih zgodb o Kočevski ter
iskanje navdiha za aktivnosti v
­prihodnje.
Spletna stran www.kocevje.si je po petih letih kar klicala po prenovi in posodobitvi. Prenovljena je prejšnji teden zasijala na istem spletnem naslovu www.
kocevje.si. Zasnovana je po najnovejših trendih, kjer v ospredje postavlja
­uporabnika in ga skozi video in foto gradivo vodi do želenih informacij.
Naš namen je vzpostaviti središča medsebojno odvisnih in povezanih informacij za eksterno komuniciranje v svetovnem svetu ter dvigniti kakovost komunikacije s ciljnimi skupinami. Ponujamo vam sodobno oblikovano spletišče, ki
vizualno sledi zadnjim trendom spletnega oblikovanja, zagotavlja jasno navigacijsko strukturo, uresničuje marketinške strategije, je prilagojeno ciljni skupini
(občani in prebivalci drugih občin) in sledi celostni grafični podobi občine.
Spletno mesto deluje kot eno ključnih komunikacijskih orodij, ki jasno
predstavlja institucijo občine z vsemi potrebnimi podatki in informacijami
(Občina Kočevje), uporabne informacije za občane (Za občane), opis mesta
(O mestu Kočevje), turistično ponudbo (Turizem), kulturne in športne aktivnosti (Kultura in šport), predstavi javne zavode, podjetja in društva (Zavodi,
podjetja, društva), ponudi pregled vabil in dogodkov v občini ter hiter dostop
do razpisov in javnih naročil.
V grafičnem pogledu spletno mesto izraža kreativno nadzgodbo, ki obiskovalce logično, preprosto in navigacijsko jasno vodi do cilja. Z grafiko smo sledili
zadnjim trendom spletnega oblikovanja in jo prilagodili potrebam ciljne skupine
in vsebinskih sklopov. Težimo k dostopu vseh vsebin z enim oz. dvema klikoma
in nenehni prisotnosti interaktivnih možnosti. V le nekaj sekundah boste obiskovalci seznanjeni z informacijami in ponudbo občine Kočevje.
Naša naloga je motivirati in prepričati vas kot obiskovalca, da spletno stran
obiščete in na njej ostanete ter si ogledate različne vsebine.
Preverite na www.kocevje.si.
Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi
Kočevska
Moja občina
www.kocevje.si
februar 2016
9
Izšel zbornik P.U.N.T.A.R.J.I.
sta tudi vsebina in forma prispevkov
oziroma predstavljenih del, kar kaže,
da nam na Kočevskem ne manjka
ustvarjalnega navdiha, ko se oziramo
na zgodovinsko zapuščino preteklih
rodov. Kaže pa tudi na to, da smo
Kočevarji kulturna leta vzeli za svoja, in da tisto, kar se je pred petimi
leti začelo s počastitvijo Staneta Jarma, daje sadove.
Kajpada tudi to pot velja, da je
govorjenje poceni, pravi vtis o tem,
koliko je "šlo v drugo rado" ustvarjalcem, pa si je mogoče ustvariti le
tako, da človek zbornik sam vzame
v roke. Vsem, ki jim je mar, zato
vabilo, da posežejo po enemu od izvodov, ki so brezplačno na razpolago
v Pokrajinskemu muzeju Kočevje,
Knjižnici Kočevje in v preddverju
občinske stavbe. Mihael Petrovič ml.
Osnovna šola Ljubo Šercer Kočevje, Mentorica: Irena Bokan, Sodelujoči učenci: Tanja Muratović, Jožef Škoda, Nataša Močan
Po spodbudnem odzivu ob Kozlerjevem letu sta kočevska izpostava
Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije in Občina
Kočevje tudi v pravkar minulem
kulturnem letu razpisali literarno-likovni natečaj, ki je bil tokrat seveda
posvečen uporništvu in upornikom.
Zbornik literarnih prispevkov in
izbranih likovnih del je ugledal luč
sveta na predvečer praznika slovenske kulture, razveseljivo pa je, da se
je natečaj očitno prijel, saj je knjižica
letos za tretjino debelejša od lanske
in počasi že prerašča v knjigo.
Na osemdesetih straneh se tako
s svojim podoživljanjem fenomena
puntarstva znova predstavljajo avtorji in avtorice (skoraj) vseh generacij,
od osnovnošolcev do upokojencev.
Podobno pestra kot starostna sestava
Kočevska podjetja odpirajo
svoja vrata za občane
P.U.N.T.A.R.J.I.
fotografija: Daniel Gornik
Ugotavljamo, da vsi skupaj premalo vemo, kdo so podjetja, ki v Kočevju
zagotavljajo delovna mesta, kaj delajo, kam se razvijajo in kakšne kadre
bodo v prihodnje iskali. V tednu med 14. in 19. marcem 2016 bodo potekali
prvi Dnevi odprtih vrat kočevskih podjetij pod koordinacijo Podjetniškega
Območna izpostava Kočevje
inkubatorja Kočevje. Posamezno podjetje bo objavilo dan za dopoldanski in
popoldanski termin, ko boste lahko občani obiskali podjetje, si ogledali proizvodnjo in se pogovorili z njihovimi predstavniki. Urniki odprtih vrat bodo
objavljeni meseca marca v lokalnih medijih. Zaradi lažje organizacije bodo
zaželene informativne prijave. Vabljeni, da bolje spoznate, kdo so podjetja na
Kočevskem ter kaj vse proizvajajo in razvijajo.
Občina Kočevje vabi zainteresirano javnost na informativni dan v zvezi z javnim razpisom za dodelitev finančnih
sredstev za pospeševanje razvoja gospodarstva v občini
Kočevje za leto 2016, ki je bil objavljen na spletni strani
občine 29. 1. 2016. Rok za prijavo na razpis je 29. 3. 2016.
Informativni dan bo potekal v četrtek, 25. 2. 2016, ob 17.
uri v sejni sobi Turističnega kompleksa Jezero, Trdnjava 3.
Vabljeni!
Dela udeležencev natečaja JSKD OI Kočevje
ob kulturnem letu 500 let kočevskega puntarstva
Občina Kočevje
posodobila svojo
podobo
TRŽNICA KOČEVJE VABI
Zadnji konec tedna v februarju, 26. 2. 2016, vas
pričakuje BOLŠJI SEJEM, ki bo trajal od 10. do
17. ure. Vabljeni vsi, ki želite, da stare in rabljene
stvari najdejo novega lastnika. Stojnice za občane so brezplačne.
Nismo pozabili niti na 8. MAREC, ko vam na trž­
nici v ponedeljek, 7. 3. 2016, med 12. in 18. uro
ponujamo drobne pozornosti za obdaritev žena.
Podarite lahko tudi zdrave lokalne dobrote.
Velikonočni čas pa bomo obarvali z vsemi barvami in sestavinami velike noči. V prostorih tržnice
bo od 22. do 26. 3. 2016 potekala velikonočna
razstava pod okriljem DPŽ Kočevske.
Dnevne informacije o dogodkih na tržnici si
oglejte na Facebook profilu Tržnica Kočevje.
Obratovalni čas Tržnice Kočevje:
ponedeljkih 15.00–18.00
sreda 8.00–15.00
sobota 8.00–13.00
Z novim letom je Občina Kočevje prenovila
celostno grafično podobo (CGP). Prva kakovostna
celostna podoba je bila narejena pred približno
15 leti. Z dobro oblikovanimi osnovnimi grafičnimi
elementi ter upoštevanjem smernic za oblikovanje
je postala prepoznavna. Po vsem tem času je bilo
treba CGP posodobiti, zato so se za nadaljevanje
prepoznavnosti izdelale posodobitve osnovnih
grafičnih elementov le v črkovnem sistemu,
logotipu, dodatnem dekorativnem elementu
v obliki iglic, manjšem popravku grba ter v
postavitvi grba z logotipom.
Posledično so se s posodobljenimi grafičnimi
elementi na novo oblikovale vse aplikacije, razen
zastave. Aplikacije, ki so bile do zdaj izdelane z
novo CGP, so: priznanja in pohvale v obliki listin,
map in relijefov v šatuljah, vizitke, dopisi, žigi,
e-poštni podpisi, zahvalnica, čestitka ob rojstvu,
čestitka starostnikom, novoletna čestitka,
sožalnica, promocijska mapa, darilna vrečka,
listnica, USB-ključek in pisalo s potiskanim
logotipom, označitev na vratih v stavbi ter male
namizne tablice za uslužbence. Vsi dopisi Občine
Kočevje, od izbora črkopisa do velikosti črk in
postavitve ter uporabe, so poenoteni. Za lažje
izvajanje nadaljnjih aplikacij za Občino Kočevje
je izdelan priročnik CGP, opremljen z oblikovnimi
smernicami.
Avtorica posodobljene celostne grafične podobe
Občine Kočevje je Alenka Rovan, oblikovalka
vidnih sporočil.
Dodatni
grafični elemnt
Barvni grb z logotipom
in linijska izvedba
grba z logotipom
Rubriko Moja občina pripravljajo v kočevski občinski upravi
Kočevska
www.kocevje.si
Izziv
februar 2016
10
Urejanje Kočevskega jezera
Bilo je v sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja, ko je
rudnik rjavega premoga za
vedno prenehal delovati in
je kotlino dnevnega kopa
počasi zalila voda. Nastalo je
prelepo jezero, ki je na območje občine Kočevje prineslo neko novo dimenzijo,
katere do tedaj ni bilo.
Današnjim generacijam se zdi, da
je jezero tam že od nekdaj, starejši
pa se še spomnijo, kakšna je bila
pokrajina, ko jezera še ni bilo, na
obrobju mesta pa je deloval rudnik.
Vsi pa se strinjajo, da je jezero
umaknjeno nekam na obrobje, na
lokacijo, kjer domačini lovijo ribe,
drsajo pozimi in se kopajo poleti,
čemur pa težko rečemo turizem.
Jezero za večino domačinov mirno
spi tam nekje nad mestom, zunaj
Kočevja pa redkokdo sploh ve, da
obstaja.
O turističnem potencialu jezera
se je govorilo od nekdaj, vendar
se je v tej smeri bore malo storilo.
Nekaj lokalov, ribiški turizem, pred
nekaj leti pomoli ob jezeru ter tu in
tam kakšna jadrnica. Pred letom ali
dvema pa so se zgodili večji koraki.
Na območju TC Jezero je zaživelo
postajališče za avtodome, ki se je v
dveh letih pri populaciji sodobnih
nomadov usidralo kot ena izmed
točk na zemljevidu. Obisk narašča
vsako leto, zato se razvoj lokacije
nadaljuje. Lani je občina pričela
investirati v kamp, da bi omogočila
nadaljnji razvoj lokacije. Ta investicija se nadaljuje tudi v tem letu,
ob TC Jezero rastejo sanitarije ter
dodatna infrastruktura za avtodome,
hkrati pa bodo postavljeni tudi leseni bivaki, ki bodo omogočili prespati tudi tistim, ki svoje hišice (na
kolesih) ne vlečejo s seboj.
Nadalje so na pobudo jadralcev in
potapljačev nastali tudi načrti za potapljaško-jadralni center na Trdnjavi. Zanj je, kar se tiče načrtovanja,
Velikonocna ponudba nogavic.indd 8
Občina bo ob Kozolcu zgradila še kamp • Foto: Marko Vovk
že vse nared in obsegajo stavbo,
kjer bodo lahko potekale dejavnosti
jadralcev in potapljačev, skupaj z
vsemi spremljajočimi objekti, kot so
dostopi do vode, pomoli ter skladišča za opremo. Jadralci in potapljači
že pripravljajo tudi vsebino za prostore, tako da bojazni, da bi prostori
ostali prazni in mrtvi, ni.
V letu 2014 je že nastal prvi del
urejene plaže na lokaciji t. i. glavne
plaže. Lesene ploščadi so bile sprejete s skepso, kmalu pa so postale
priljubljena zbirna točka. Sam projekt pa obsega še več, saj je predvidena gradnja še dodatnih ploščadi,
iz katerih bosta v jezero segala dva
pomola, med pomoli pa bo možno
postaviti proge za plavanje ali pa
igrišče za vaterpolo. Hkrati bodo tla
v jezeru nasuta tako, da se blato več
ne bo moglo dvigovati in bodo tako
prijaznejša za kopalce.
Občina Kočevje je letos za projekt plaže namenila sredstva, žal pa
se je ustavilo pri zemljiščih. Zgodovina jezera nas je še enkrat dohitela,
saj je rudnik in z njim območje
jezera po likvidaciji rudnika pri-
Lesene ploščadi so postale priljubljena zbirna točka • Foto: Petra Šolar
padlo takratnemu podjetju Itas. Po
osamosvojitvi Slovenije in stečaju
Itasa pa so ta zemljišča v stečajnem
postopku za nizko ceno zamenjala
lastnika. Tako je danes brez ureditve
lastninskopravnih razmerij nemogoče razmišljati o kakršnikoli smiselni
ureditvi jezera. Ker pa je dialog z
lastniki skoraj nemogoč, kaže, da bo
jezerska lepotica spala svoje spanje
še kako leto dlje, kljub vsem finančnim in drugačnim naporom občine.
Pretekle izkušnje so nas naučile, da bo treba k urejanju jezera
pristopiti sistematsko. Ravno zato
bomo, ob vseh zgoraj naštetih projektih, letos začeli z razširjenim
dialogom o prihodnosti jezera z
vsemi deležniki. V preteklih letih
se je namreč izkristaliziralo, da je
idej in interesov okoli jezera veliko
in skrajni čas je, da jih povežemo
v neko smiselno celoto. Tako bodo
letošnje in prihodnje leto potekale
delavnice in srečanja na to temo,
rezultat pa naj bi bil neki koncept
bodočega razvoja, podkrepljen s
sprejetim prostorskim aktom, ki bo
zakoličil mogočo prihodnost jezera
in njegove okolice, hkrati pa bo nam
dal možnosti preurejanja lastninskopravnih razmerij.
Hkrati pa je mogoče čas, da občina spodbode neaktivne lastnike k
temu, da svoje premoženje aktivirajo. Prvi korak k temu se bo zgodil
ravno na območju jezera, kjer se je
pojavila iniciativa, da s sprejetjem
novega odloka o nadomestilu za
uporabo stavbnega zemljišča spremenimo politiko občine na področju
obdavčitve nezazidanih zemljišč. To
je orodje, ki ga v naši občini še nismo znali ustrezno izrabiti, pa čeprav
je njegova uporaba razširjena in
splošno sprejeta na območju naše
države. Občinska uprava, ki mora
vse napore vlagati tudi v razvoj
lokalne skupnosti, je pripravljena
za ta namen uporabiti vsa sredstva.
Ne moremo in ne smemo namreč
pristati na tezo, da bi sicer neaktivni
in morda celo ne najbolj odgovorni
lastniki nepremičnin onemogočali
razvoj občine.
Morda smo (pre)drzni, morda
sanjači, ampak cilj je jasen in na
obzorju. Prebuditi jezero in ga uporabiti za namen razvoja občine ter
dobrobit njenih prebivalcev. Prvi
koraki so bili storjeni, pospešeno se
pripravljajo sledeči, z vztrajnostjo
pa verjamemo, da bomo dosegli cilj.
Nejc Zemljak
2/11/16 8:24 AM
Kočevska
Izza kulise
www.kocevje.si
februar 2016
11
Starosti prijazna občina
Inštitut Antona Trstenjaka je izdal
brošuro s tem naslovom, z njo pa želi
opozoriti na staranje prebivalstva in
spodbuditi občine k reševanju vprašanj in potreb starejših. Ugotavljajo,
da kar tri četrtine starejših ljudi živi
v mestih. Starosti prijazna mesta so
mednarodni program Svetovne zdravstvene organizacije, ki poskuša mestom pomagati, da se pripravijo na dva
globalna demografska trenda – naglo
staranje prebivalstva in širjenje urbanizacije. Prav zato se je občina Kočevje julija lani vključila v slovensko
mrežo Starosti prijaznih mest in občin.
V skladu s pravili delovanja te sloven-
ske mreže je bil avgusta lani imenovan
častni odbor Starosti prijazne občine z
nalogo ponuditi učinkovito svetovalno
pomoč pri dejanskem razvoju kraja, ki
bo prijazen starim ljudem in krepitvi
solidarne povezanosti med vsemi generacijami. Opažanja in predlogi bodo
podlaga za priprava občinske strategije starosti prijaznega kraja.
Moja Kočevska podpira navedeno
pobudo in ugotavlja, da se je za starejše občane doslej že marsikaj postorilo.
Številna društva s starejšo populacijo
so deležna finančne podpore skozi
razpise, urejajo pa se tudi določene
zadeve v pristojnosti občine. Pri tem
velja omeniti pridobitev listine Občina
po meri invalidov od Zveze delovnih
invalidov Slovenije. V sodelovanju
z Društvom invalidov Kočevje je
Občina Kočevje upoštevala posebne
potrebe invalidov in je pri vsaki novi
investicijo upoštevala načelo 'dostopnosti za invalide', uredila pa je tudi
številne druge ovire.
Svetniki Moje Kočevske so na
posvetovanju obravnavali tudi pobudo za uvedbo posebnega prevoza s
kombijem ali manjšim avtobusom po
Kočevju in skozi bližnje vasi, ki bi ga
uporabljali starejši občani (prevoz k
zdravniku, v trgovino …) in bi pred-
stavljal zametek javnega prevoza v
naši občini. S tem bi bistveno zmanjšali odvisnost starejših od tistih, ki jim
lahko ponudijo prevoz oziroma bi starejšim zagotovili bistveno podaljšanje
obdobja samostojnosti in neodvisnosti
ter s tem bivanje v zavetju lastnega
doma. V pripravi je predlog za izvedbo, ki ga bomo v tem letu realizirali
v sodelovanju s tistimi, ki delujejo na
področju pomoči starejšim. Zavedamo se, da imajo starejši občani v večini primerov skromne zahteve, ki se
lahko uresničijo brez velikih sredstev
in z nekaj dobre volje, predvsem pa
temeljnim spoštovanjem, saj so sta-
rejši pomembno gradili naše mesto
in lokalno skupnost, cilj trenutnega
vodstva občine pa je to zavedanje
preliti v realnost ter starejšim omogočiti enakopravno obravnavo in polno
življenje v naši sredini. Svetniki Moje
Kočevske pa lahko hkrati zagotovimo,
da bomo tudi v prihodnje delovali
tvorno in tako kot podpiramo sobivanje starejših, bomo to nadgradili tudi
na področju dela z mladimi. Zavedamo se, da moramo v občini sodelovati
in se medsebojno spoštovati. Le tako
bo to skupnost, kjer se bomo vsi počutili doma in prijetno. Na ta način pa se
gradi boljša prihodnost za vse nas.
da bo Snežnik kot državno podjetje
vključeno v novo podjetje Slovenski
državni gozd, kajti s tem se ohranja
možnost obstoja delovnih mest v
Snežniku in prevzem delavcev podjetja Grča.
Zdaj se v medijih govori, da naj
se SD izkaže in naredi nekaj, da
pripelje sedež v Kočevje. Dejstvo
je, da so v SD naredili vse, kar je
bilo možno, da bi bil sedež na Kočevskem, a se je vseeno treba vprašati,
zakaj ni župan podprl tudi amandma
gospoda Vebra? Konec koncev bi to
bila edina logična poteza, vendar se
vedno znajdemo pred oviro priimka
predlagatelja.
Če se zgodi, da sedeža ne bo na
Kočevskem, bo to potem res izključno krivda SD?
razpolagala država in bojimo se, da
z njim ne bo podpirala razvoja Kočevske. Prav tako pa država odloča,
kaj se bo pridelovalo na kmetijskih
zemljiščih, kako se bo postavljala
politika zaščite pred divjadjo in
kako bomo preprečevali poseganje
zveri v naša bivalna okolja …
Torej, če si na Kočevskem želimo
in hočemo spremembe, moramo
doseči samo en skupni cilj: vrnitev
državnega premoženja v last lokalne
skupnosti. Kdo drug, če ne mi sami,
bomo znali s tem premoženjem razpolagati bolj učinkovito kot država.
Tako, da bo dohodek ostajal na Kočevskem, da se bo vračal v razvoj
naših krajev, da bomo energetske
potrebe pokrivali iz naših gozdov,
da bomo na naših poljih pridelovali
hrano zase, naše vrtce, šole ... In ne
bo dajala država kmetijske zemlje v
najem zgolj zaradi malega zaslužka,
nam pa prepustila smrad od polivanja z gnojnico.
Pozivamo prebivalce Kočevske,
politične stranke, programske liste,
društva ... da skupaj oblikujemo
Civilno gibanje za Kočevsko in
združimo vse znanje, voljo in vpliv
za dosego cilja: vrnitev gozdov in
kmetijskih površin Kočevski. Samo
dovolj hrabre, smele in vizionarske
ideje so gonilo napredka.
Slovenske vojske. Enote nacionalne
garde bi bile namenjene nadzoru
teritorija, obveščevalno-izvidniški
dejavnosti, zaščiti kritične infrastrukture, pomoči ob velikih naravnih in
drugih nesrečah, civilno-vojaškemu
sodelovanju, hkrati pa bi bil sistem
uporabljen tudi za popolnjevanje
enot stalne sestave Slovenske vojske.
Enote Nacionalne garde bi delovale
izključno na ozemlju Republike
Slovenije.
Ker v takšnem položaju zaradi finančne in kadrovske podhranjenosti
slovenske vojske in policije obstaja
realna nevarnost razpada nacionalno
varnostnega sistema, v SDS vztrajamo pri zagotavljanju več sredstev
za policijo in vojsko ter organizirano
vključevanje državljanov v varnostne sile.
Zavedamo se, da je meje treba varovati zaradi naše varnosti, zato tudi
vidimo boljšo rešitev v ustanovitvi
Nacionalne garde kot pa postavljeni
žici ob Kolpi. Upamo, da se bomo
ponovno znali poenotit in zastopat
interese nase občine, ki bo še kako
prizadeta v času turizma, saj si v prihodnosti veliko obetamo od turizma
v naši občini. Tukaj je tudi vprašanje, kaj bo s programom Pokolpje?
Les iz Kočevja – v Kočevje ... nič
Občina Kočevje je po stopnji
revščine med najbolj ogroženimi v
Sloveniji. Stopnja brezposelnosti
dosega že skoraj 25 odstotkov.
Razen zapravljenih sredstev in praznih obljub, da bo kogeneracija na
lesno biomaso zagotovila več sto
delovnih mest, da bo novo občinsko
lesno podjetje zaposlilo približno
sto ljudi, da bo v Kočevju proizvo-
dnja lesenih čolnov ipd., se ni zgodilo nič od tega.
Kljub do zdaj že prejetih kar 3,7
milijona odškodnine, ki jo Občina
Kočevje prejema za posekan les v
državnih gozdovih na območju občine Kočevje, s temi sredstvi pa se ne
ustvarja dodane vrednosti. Nasprotno, ustanovili so še enega velikega
proračunskega porabnika Zavod za
turizem in kulturo Kočevje.
Prvega julija 2016 potečejo dvema
kočevskima podjetjema, Snežniku
in Grči, 20-letne koncesije za delo v
državnih gozdovih. Snežnik zaposluje 200 ljudi in omogoča delo še 100
dobaviteljem, Grča pa zaposluje 100
ljudi. Zato je za nas zelo pomembna
vsebina Zakona o gospodarjenju z
državnimi gozdovi. Pomembno je,
Spoštovani prebivalci Kočevske,
kaj vam želimo tokrat sporočiti
oziroma naj kaj bi vas radi opozorili? Na eno čisto preprosto dejstvo, s katerim smo obkroženi vsak
trenutek bivanja na Kočevskem:
da smo kot občina postali ujetnik države. Nismo ujetniki zaradi
zakonov, na katere imamo majhen
ali ničelni vpliv, ampak smo ujetniki preprosto zato, ker država
razpolaga z več kot 81 odstotki
površine občine, z gozdovi in kmetijskimi zemljišči. Do te nenavadne
in nenaravne anomalije je prišlo
postopoma v letih novejše zgodovine, ko smo bili zaradi posebnih
zgodovinskih okoliščin pahnjeni v
teritorialno osamitev, v stigmo povojnega dogajanja in izgubo intelektualne elite ter zasebne podjetne
pobude. Povojna družbena ureditev
je zasebno lastnino skoraj dobesedno izbrisala iz teritorija občine,
pa naj je šlo tu za gozdove, kmetijska zemljišča ali zasebne nosilce
gospodarske aktivnosti. Glavno
vlogo je prevzela državna lastnina
različnih form in s skupnim imenovalcem: neučinkovitost. Medtem
ko se je Kočevska pred drugo svetovno vojna razvijala vsaj skladno
z drugimi pokrajinami Slovenije,
se je po njej pričelo konstantno
nazadovanje.
Žal se je takšen način upravljanja
ohranil tudi po osamosvojitvi, ko se
je v nekaj letih pokazalo pomanjkanje zasebne pobude in vztrajanje na
etatističnih modelih. Posledice so
očitne na vseh področjih, še najbolj
vidne pa v stopnji nezaposlenosti.
Država še vedno ostaja lastnik
večine gozdov, za katere pravimo, da so naša nafta. In tu je naša
občina ujetnik države. Karkoli bi
želeli razvijati, kakršne koli strategije sprejemamo, vedno trčimo ob
dejstvo, da nimamo niti vpliva niti
pravice do razpolaganja s premoženjem. Z večjim delom dohodka iz
državnih gozdov na Kočevskem bo
Kolpa – nacionalna garda ali žica?
V OO SDS Kočevje se je pojavilo
vprašanje, kako varovati mejo ob
Kolpi. Vsi se zavedamo, kakšne so
in bodo posledice postavljene žice
ob Kolpi. Ta pereči problem se še
posebej tiče domačinov, torej tistih,
ki živijo ob Kolpi. Ne le da žica okolju daje grd videz (to je še najmanjši
problem), problem se začne pojavljati zaradi živali, ki se vsakodnevno
gibljejo na tem območju. In ko Kolpa prestopi bregove? Naplavljen material se zatakne ob žico, jo uniči in
kosi žice so lahko po vsej Kolpi, kar
se bo poznalo še veliko let. In kaj bo
s turizmom na tem območju? Ljudje
od tega živijo, ker se vsi zavedamo,
da tam ni industrije. A si lahko predstavljamo popotnika, ki bo taboril ob
žici? Verjetno ne.
Zavzemamo se, da se vzpostavi
Nacionalna garda, ki bo zagotovila
zadostno število usposobljene vojaške sile za zavarovanje zunanjih
meja, hkrati bi ponudila pomoč pri
velikih elementarnih in drugih nesrečah ter bila za okrepitev profesionalnih vojaških sil Slovenske vojske.
Pripadnike Nacionalne garde bi
po predlogu Strokovnega sveta SDS
lahko napotili na opravljanje nalog
ob spremenjenih varnostnih razme-
rah na podlagi odločitve vlade, ob
velikih naravnih in drugih nesrečah,
pa tudi na podlagi odločitve ministra
za obrambo. Menimo, da je izrednega pomena to, da bi v našem kraju
lahko pobudo za aktiviranje enot
Nacionalne garde dali tudi župani
posameznih občin, kjer bi nastale
spremenjene varnostne razmere oziroma bi bile prizadete v naravni ali
drugih nesrečah.
Enote Nacionalne garde bi delovale kot dodatne sile Slovenske vojske,
s točno določeno nalogo v nacionalno-varnostnem sistemu, lahko samostojno ali v sestavi najbližje enote
Kočevska
www.kocevje.si
Svetilnik
februar 2016
12
Snapchat pri najstnikih izjemno priljubljen
Večina mladih si življenja brez pametnega telefona verjetno skorajda
ne predstavlja. Virtualni svet je
privlačen za marsikoga, tudi najstnike. Pri slednjih je trenutno ena
od najbolj priljubljenih mobilnih
aplikacij Snapchat, ki omogoča
pošiljanje fotografij, video posnetkov, kratkih sporočil in skic, ki so
po največ desetih sekundah ogleda
izbrisani. Čeprav je vsebina 'snapa'
na prvi pogled minljiva, pa to ne
drži. Prejemnik lahko naredi zaslonski posnetek, ki mu omogoča
shranjevanje posnetka in posredovanje kateremu koli naslovniku.
Tilen Dominko iz Zavoda Varni
internet poudarja, da se najstniki
ne zavedajo, da s trenutkom, ko
vsebino postavijo v digitalni svet,
nad njo popolnoma izgubijo nadzor. Aplicira na starše, ki morajo
poskrbeti za varno, ozaveščeno in
učinkovito uporabo spleta svojih
otrok.
starše, pojasnjuje, da so vsebine,
ki jih najstniki pošiljajo v obliki
snapov, povezane z vsem, kar se dogaja v njihovem življenju. "Vendar
ravno zaradi navideznega občutka
varnosti, ki ga aplikacija ponuja, in
navidezne anonimnosti jih pripelje
do tega, da so bistveno bolj drzni kot
sicer v realnem življenju. Velikokrat
opažamo, da najstniki naredijo korak
več, kot bi ga bili pripravljeni narediti sicer v realnem življenju. Snapi
nemalokrat vključujejo pomanjkljivo oblečene slike tako fantov kot
deklet, njihove provokativne poze,
zapeljevanja ali napeljevanja k določenim spolnim dejanjem," razlaga
Dominko. Ključni problem vidi v
tem, da se najstniki ne zavedajo, da
s trenutkom, ko vsebino postavijo
v digitalni svet, nad njo popolnoma
izgubijo nadzor: "Prav tako se ne
zavedajo, da vsebina, ko je enkrat
na spletu, tam ostane za vedno. To
je za njih, v njihovem starostnem
»Tudi če starši najstnikom prepovedo uporabo
Snapchata, ker so nekje slišali, da ni primeren za
njihove otroke, bodo ti odšli na drugo omrežje
in jih bodo izgubili. Boljša rešitev je, da starši
spoznajo sodobne platforme komuniciranja
in najstnika varno vodijo skozi digitalne čeri.«
­Matej Špehar, poznavalec družbenih omrežij
Sporočilo, ki izgine
Snapchat je relativno mlado družbeno omrežje, ki je zaživelo leta
2011. Gre za mobilno aplikacijo,
ki omogoča izmenjavo fotografij,
besedil in kratkih video vsebin med
prijatelji. Njegova posebnost je v
tem, da vsa poslana vsebina po desetih sekundah, ko jo prejemnik odpre,
izgine. Kot pojasnjuje poznavalec
družbenih omrežij Matej Špehar,
je Snapchat pri najstnikih zelo priljubljen predvsem zaradi občutka
zasebnosti, ki ga ponuja svojim
uporabnikom. "Poleg tega, da na
tem omrežju še ni staršev in se nanj
ni treba prijaviti s polnim oz. pravim
imenom in priimkom, so vse vsebine, snapi, vidni le nekaj sekund, nato pa se izbrišejo. Tako lahko mladi
precej bolj brezskrbno uporabljajo
omrežje in komunicirajo na bolj
sproščeni ravni," razlaga Špehar.
Po njegovi oceni je sicer pri vseh
starostnih skupinah še vedno najbolj
priljubljen Facebook, takoj za njim
pa Snapchat. Slednji je najstnike zasvojil tudi zaradi enostavne uporabe,
snovalci pa so spretno uporabili tudi
širok izbor emotikonov, ki so pri
mladih zelo priljubljeni. "Najstniki,
ki so zrasli ob všečkanju, čivkanju
in deljenju vsega, kar se jim dogaja
v življenju, so s Snapchatom dobili
nov, hiter in zaseben način za le to,"
pa pravi Dominko.
Na Snapchatu si upajo več
Dominko, strokovnjak s področja
varne uporabe spleta in novih tehnologij, ki znotraj Zavoda Varni
internet pripravlja številne izobraževalne programe tako za otroke kot
obdobju, nemalokrat popolnoma
nerazumljivo."
Za Slovenijo uradnega podatka
o tem, koliko uporabnikov ima
Snapchat, ni. "Ocenjujejo, da ga
uporablja skoraj polovica najstnikov
v starostni skupini od 13 do 17 let,"
pravi Špehar. Čeprav je v splošnih
pogojih in pravilih uporabe Snapchata navedena starostna omejitev
13 let, pa je po oceni Dominka realnost veliko bolj kruta, saj pri nas danes otroci v 3. in 4. razredu osnovne
šole na veliko uporabljajo Snapchat
in tudi druga družbena omrežja, kot
sta Facebook in Instagram. "Podatki, s katerimi razpolagamo, niso
statistični, saj v Sloveniji namreč
raziskava ne obstaja. Po naši oceni,
ko med predavanji nemalokrat otroci sami priznavajo, da uporabljajo
Snapchat ali druga družbena omrežja, se ta odstotek giblje med 40 in 60
odstotki otrok v starostnem obdobju
od sedem do deset let," razlaga Dominko.
"Zavedati se moramo, da uporaba
aplikacije Snapchat sama po sebi
seveda ni nevarna. Glavne nevarnosti, ki grozijo otrokom oziroma
najstnikom pri uporabi, so posledica
njihove neprimerne medsebojne komunikacije in pošiljanja neprimernih
slik ter videoposnetkov. Zaradi
takšnega obnašanja ima veliko otrok
slabo in negativno samopodobo ter
sloves, ki lahko privlači napačne
ljudi," je jasen Dominko. Z njim
se strinja tudi Špehar in dodaja,
da je vsako omrežje le platforma,
uporabniki pa so tisti, ki generirajo
vsebino: "Ti so tisti, ki naredijo
primernost omrežja. Tudi če starši
Mladi si pošiljajo t.i. snape • Foto: Shutterstock
najstnikom prepovedo uporabo
Snapchata, ker so nekje slišali, da ni
primeren za njihove otroke, bodo ti
odšli na drugo omrežje in jih bodo
izgubili. Boljša rešitev je, da starši
spoznajo sodobne platforme komuniciranja in najstnika varno vodijo
skozi digitalne čeri."
Tilen Dominko • Foto: Andrej Križ
Tilen Dominko iz Zavoda Varni
internet staršem svetuje, naj
svoje otroke ozaveščajo o varni
rabi spleta in virtualnega sveta:
• Pogovarjajte se o novodobni tehnologiji – in se ne
ustavite.
Pomembno je, da se z otroki
o spletni varnosti začnete
pogovarjati čim prej, takrat
ko jih začnete svariti pred
pretiranim uživanjem hitre
prehrane ali pogovori z
neznanci. Tehnologija je velik
del njihovega življenja, zato
za takšen pogovor ni nikoli
prezgodaj.
• Naj otrok dvakrat premisli,
preden nekaj objavi na spletu. Mlajše otroke (do 11 oz.
12 let) opozorite predvsem,
naj na spletu ne delijo (na
kratko) TINNG-informacij –
Telefonske številke, Imena,
Naslova, Načrtov (kam se odpravljate na počitnice ali kje
preživlja prosti čas) in Gesel.
Nekoliko starejše uporabnike
spleta pa venomer opozarjajte, da ne objavljajo neprimernih fotografij, da naj ne
sodelujejo v nadlegovanjih,
predvsem pa da poskrbijo za
svojo zasebnost na spletu.
• Da je dober uporabnik spleta prijazen in vljuden, tako
kot v resničnem življenju.
Povejte otrokom, da naj na
spletu ne počnejo stvari, ki
jih ne bi počeli v realnosti.
Čeprav nas ekran ločuje od
resnične osebe, jo lahko besede/slike/dejanja, ki jih izrečemo, objavimo ali napišemo
na spletu, prav tako prizadenejo. Poleg tega pa stvari, ki
jih objavimo na spletu, tam
ostanejo za vedno.
Vloga staršev
Sogovornika se strinjata, da danes
živimo v svetu, kjer splet čedalje
bolj prodira na vsa področja našega
življenja. Po podatkih SURS-a je v
prvem četrtletju leta 2015 imelo v
Sloveniji dostop do interneta 77 odstotkov gospodinjstev, med temi so
bila skoraj vsa gospodinjstva z otroki (97 odstotkov). Otroci odraščajo
s spletom in novodobno tehnologijo,
njihovo znanje s tega področja pa
velikokrat prekaša odrasle, tako
starše kot pedagoške delavce na šolah. "Zatorej se morajo starši vključiti v digitalni svet in spoznati, da
na spletu veljajo določena pravila,
ki niso sama sebi namen, temveč zato, da nas in naše otroke obvarujejo
pred neprijetnostmi. In tu je ta primarna odgovornost staršev, da tudi
v tem digitalnem svetu pomagajo
svojemu otroku odrasti," na starše
aplicira Dominko.
Otroci že zelo zgodaj začnejo
uporabljati splet, zato strokovnjaki
poudarjajo pomen vključevanja novodobne tehnologije v vsakodnevni
pogovor med starši in otroki, pri
čemer je slednje treba ozaveščati o
varni rabi spleta in virtualnega dogajanja nasploh. "Skrivanje moderne
tehnologije pred otroki je zgolj metanje peska v oči. Živimo v digitalnem
svetu in če otrokom ne bomo omogočili dostopa do sodobne tehnologije, lahko to pomeni velik zaostanek
pri usvajanju novega znanja, tako
šolskega kot širše. Vendar pa izpostavljanje otrok tehnologiji ne pomeni, da morajo starši opustiti svoje
naloge in načela. Usmerjanje in
natančnost sta pomembno pomagali,
ko se njihov otrok spoznava z računalnikom in spletom," izpostavlja
Dominko. Pomembno je, da starši
spremljajo razvoj tehnologije in
vsaj delno poznajo aplikacije, ki jih
uporabljajo njihovi otroci. "Kot starš
morate imeti vsaj približno predstavo
o tem, kako deluje tehnologija, ki jo
uporabljajo vaši otroci. Ni treba, da
ste največji strokovnjak pod soncem,
zagotovo pa morate izkoristiti vsako
priložnost za pridobivanje novega
znanja," svetuje Dominko, ki poudarja pomembno vlogo staršev kot
vzornika. "Ne odmaknete oči in rok
s svojega pametnega telefona? Telefonirate med družinskimi večerjami,
pošiljate elektronsko pošto med
igranjem z otroki, zaspite z računal-
»Snapi nemalokrat
vključujejo pomanjkljivo oblečene
slike tako fantov
kot deklet, njihove provokativne
poze, zapeljevanja
ali napeljevanja k
določenim spolnim
dejanjem.«
Tilen Dominko,
Zavod Varni internet
nikom v postelji? Potem ne bodite
presenečeni, če se tudi vaši otroci ne
bodo znali distancirati od modernih
igračk. Določite pravila zmerne in
varne uporabe tehnologije in se jih
držite tudi sami," ja jasen. Ključnega
pomena pa je tudi ohranjanje medosebnih odnosov. Virtualni svet ni in
ne sme biti zamenjava za resničnega.
"V času, ko ima vsakdo 200 virtualnih prijateljev ali več, je še bolj pomembno, da otroke naučite ceniti in
negovati resnične odnose. Sprejmite
tehnologijo kot prijatelja pri lažjem
vzdrževanju stikov, vendar poudarjajte, da se morajo vaši otroci s prijatelji dobivati predvsem v živo," še
svetuje Dominko.
Aleksandra Papež
Kočevska
www.kocevje.si
Svetilnik
februar 2016
13
»Biti danes zasvojen je biti
dobičkonosen ­nekomu«
Ne-odvisen.si je vseslovenski družbeno odgovoren program. Otroke,
mladostnike in odrasle ozavešča o
različnih pasteh zasvojenosti, od
drog, alkohola, cigaret, marihuane, prekomerne uporabe interneta,
iger na srečo, potrošnje nasploh ter
drugih oblik in pasti zasvojenosti.
Gradi na pozitivni samopodobi
in s poudarjanjem vrednot, kot je
prijateljstvo, povezuje mlade. Biti
neodvisen pomeni znati misliti in se
odločati s svojo glavo. To je slogan
programa, ki vključuje strokovnjake, ki so vsakodnevno povezani z
vsebinami, ki jih program zajema.
Med njimi so psihoterapevti, psihologi, zdravniki, pravniki in drugi.
Program sofinancirata Ministrstvo
za zdravje in Ministrstvo za delo,
družino, socialne zadeve in enake
možnosti.
"Z različnimi pristopi in načini
komuniciranja ljudi ozaveščamo o
različnih pasteh zasvojenosti. Danes nismo več v primežu zgolj treh
glavnih pasti, v katerih se je znašla
generacija staršev, denimo tobak,
alkohol in droge. Danes je nov svet
in na naše otroke ter na nas dnevno
prežijo številne nove pasti, ki jih je
treba poznati. Vendar jih je absolutno premalo samo poznati, treba jih
je znati v danem okolju tudi prepoznati. To je velika razlika. Tukaj je
naš program usmerjen tako, da različne starostne skupine ozaveščamo
o najbolj nevarnih pasteh za njihova
leta in okolje, torej kako jih prepoznati in kako se naravnati, da se z
njimi ne srečamo," koncept programa pojasnjuje idejni vodja programa
Ne-odvisen.si Bojan Kodelja.
Bojan Kodelja • Foto: Marko Čokan
Pasti zasvojenosti
"Biti danes zasvojen je biti dobičkonosen nekomu. Tisti, ki te spravi
v neki problem, se s tem problemom
okoristi. Zasvojenost je najpogostejša oblika ustvarjanja dobre
potrošniške družbe," pravi Kodelja.
Ko se človek znajde v primežu ene
od oblik zasvojenosti, je po njegovem mnenju dober potrošnik z več
vidikov: "Prvič zato, ker si redno
zagotavlja vsebino ali snov, ki ga
zadovoljuje. Ko nato ugotovi, da je
zasvojen, pa postane dober potrošnik zato, da kupuje različne stvari,
Dogodki Ne-odvisen.si so zelo obiskani • Foto: Arhiv programa Ne-odvisen.si
okolja in situacije, ki mu pomagajo
ven iz tega. Tako se znajde v nekem
začaranem krogu in resnično je tedaj
že res čas, da se človek spravi ven
iz tega primeža." Oblik zasvojenosti
je veliko, od novodobnih oblik,
tudi drog, ki predstavljajo veliko
nevarnost, saj so po mnenju Kodelja
danes zasnovane tako, da posameznika zasvojijo že po 14 dneh. Veliko nevarnost pa predstavljajo tudi
novodobne tehnološke pasti. "To so
vsebine, ki nam jih novodobna tehnologija vnaša v prostor, ki jim nismo kos oziroma nam predstavljajo
neko veliko prednost, hkrati pa gre v
ozadju za neko načrtno zasvajanje in
okoriščanje," je prepričan Kodelja.
Delavnice za vse starosti
Program Ne-odvisen.si je zasnovan
za vse starostne skupine, od najmlajših do najstarejših. Tematski
programi so prilagojeni različnim
starostnim skupinam in okoljem.
Za najmlajše od pet do osem let izvajajo delavnico z naslovom Nariši
nov dan, kjer s pomočjo sicer povsem resničnega psa Jaka otrokom
na igriv in poučen način odkrivajo
resnice o znanju, zdravju, prostem
času in prijateljstvu. "Tukaj se ni
treba pogovarjati o problematiki
zasvojenosti. To se njih ne dotika.
Naša naloga je, da jim sporočamo
vrednoto prijateljstva, in to tistega
pravega. Govorimo o tem, kaj pomeni dobro prijateljstvo, kako ga
prepoznaš, kako se v krogu dobrih
prijateljev počutimo, ali je število
dobrih prijateljev kazalec dobrega
človeka ali ne. Naš glavni namen je,
da se otroci navežejo na to vsebino,
jo ponotranjijo, začutijo. Bistvo te
zgodbe pa so njihovi starši. Če kdo
potrebuje program Ne-odvisen.si, so
to zagotovo starši teh otrok," pravi
Kodelja.
Za drugo triado, od devet do 12
let, izvajajo program pod imenom
Dogodivščine Zarje in Svita, kjer
omenjena stripovska junaka uprizarjata aktivna najstnika. Delavnica
poteka na interaktiven način, otroci
se znotraj dogodivščin glavnih junakov prepoznajo, najdejo in primerjajo. "Tukaj že gostimo terapevta in
skupaj z mladimi razvijemo debato.
Dotikamo se tematik, primernih zanje, kjer so že lahko plen. Predvsem
govorimo o prepoznavanju tujcev,
kako ravnati, če te nepoznana oseba
sprašuje po osebnih podatkih, kako
se odmakniti iz takšnega poskusa,
kako uporabljati novodobne medije, družabna omrežja, čeprav to
za to starostno skupino sploh še ni
dovoljeno, pa vendar jih imajo že
skoraj vsi, ter kje je res nespametno
objavljati določene informacije,"
delavnico opisuje Kodelja.
Po mnenju ustvarjalcev programa
je eden od današnjih ključnih problemov prepoznavanje resnic. Ker je
v poplavi različnih informacij težko
ločevati resnične od prilagojenih, izvajajo delavnico Zamolčane resnice,
ki je namenjena mladim od 12 do
17 let. Njen namen je z dinamičnim
povezovanjem ustvariti zaupanje
med mladostnikom in strokovnjakom ter pridobiti verodostojnost.
"To je že odrasla ciljna skupina, ki
veliko ve, zna in zmore. Na zelo
človeški, jasen, nedvoumen način se
pogovarjamo in vzpostavljamo resnično simbiozo med nastopajoči in
poslušalci. O pasteh se pogovarjamo
iz takšnega zornega kota, da jim ne
moraliziramo. Pri tej ciljni skupini
na to zelo pazimo, gre namreč za
delikatno ciljno skupino. Pomembno
je, kaj povemo, vendar je pri tej
ciljni skupini še bolj pomembno,
kako to povemo. Tega se skrajno
držimo," poudarja Kodelja. Zamolčane resnice vključujejo teme, kot
so prepoznati znanega, neznanega
in naključnega dilerja, marihuana,
resnice o vplivu različnih drog, organizirane zabave, socialna omrežja
ipd. "Tematike kajenja se na primer
lotimo iz povsem drugega zornega
kota. Najstnika pri teh letih ne zanima njegovo zdravje. Tega centra
odgovornosti do sebe v možganih
nima razvitega. Zato se teme lotimo
tako, da se pogovarjamo o tem, kako
je to zelo premišljena in podtaknjena
poteza z različnimi metodami in
načrtno ustvarjenimi potrebami, zato
da postane trend in nas posledično
pripelje do te načrtne zasvojenosti,"
eno od tem predstavlja Kodelja. Pri
tem ves čas stremijo k interaktivnosti, saj je delavnica zasnovana tako,
da mladi z zanimanjem spremljajo
debato in se vanjo vključujejo.
Številni strokovnjaki
Celoten program Ne-odvisni.si sestavljajo člani strokovnega sveta, med
njimi so Vlasta Nussdorfer, Nataša
Pirc Musar, dr. Aleksander Zadel,
Vesna Vuk Godina, Gabi Čačinovič
Vogrinčič, Sandra Bašić Hrvatin in
drugi. Snovalci programa se trudijo
izogniti pretiranemu 'moraliziranju'.
"Tovrstne vsebine lahko zelo hitro
kažejo s prstom, zelo hitro so lahko zastarele ali pa celo nestvarne.
Zato je naša dolžnost, da te zelo
težke vsebine na neki način mladim
predstavimo zanimivo in predvsem
verodostojno. To je naša naloga in
poslanstvo," pravi Kodelja. Delavnice izvajajo v sodelovanju s šolami
oziroma občinami, odvisno od dogovora znotraj posameznega kraja.
Aktivno delujejo že šest let, z delavnicami so gostovali v 120 slovenskih
občinah in skupno organizirali več
kot 700 dogodkov, na njih pa imeli
več kot 200.000 udeležencev. 11.
februarja so v Kočevju organizirali
tematsko delavnico oziroma družabni večer z naslovom Služba ali družina? Oboje. Slednji se osredotoča
na razmerje med službo in družino.
"Če človek prihaja na delovno mesto s svojimi družinskimi težavami,
ni učinkovit. Okolje med službo
in družino je najbolj pomembno,
tukaj so vključeni še otroci, torej
še tretje podjetje. Šele ko so vsa tri
okolja uravnoteženo uravnovešena,
potem delujejo kot skupnost. Kjer
je razmerje med službo in družino
porušeno, se pojavijo različne pasti
zasvojenosti," razlaga Kodelja.
Cilj programa Ne-odvisen.si je
ljudi naučiti razmišljanja s svojo
glavo. "Biti neodvisen pomeni, da
se zna človek prepoznati v vsej svoji
veličini in razsežnosti, da se zna
odločati in soočati z vsem, kar svet
ponuja," še dodaja Kodelja.
Aleksandra Papež
Kočevska
www.kocevje.si
Zdravje
februar 2016
14
Posledice kajenja: vsak dan umre 10 ljudi
Zadnji dan januarja smo obeležili dan brez cigarete. Številne akcije po celotni Sloveniji so kadilce pozivale, naj dan preživijo brez cigaret, na Nacionalnem inštitutu za
javno zdravje (NIJZ) pa so šli še dlje: kadilce pozivajo, naj dokončno opustijo kajenje. Vsak dan v Sloveniji zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje tobaka, umre 10 oseb.
Kajenje je dejavnik tveganja za nastanek in razvoj več vrst raka, med njimi sta pljučni rak in rak grla, bolezni srca in ožilja, možgansko-žilnih (s posledično možgansko
kapjo) in pljučnih bolezni. Kljub poznanim posledicam se število kadilcev ne zmanjšuje. Tobak kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije.
"Čimprejšnja opustitev kajenja
pomembno izboljša zdravje in podaljša življenjsko dobo," so jasnili v
NIJZ, kjer poudarjajo, da so bolezni
in smrti, ki jih povzroča kajenje,
povsem nepotrebne in se jih da
preprečiti. Pri nas vsak dan zaradi
bolezni, ki jih povzroča kajenje tobaka, umre 10 oseb, to je 3.600 ljudi
letno, kar je več kot smrti zaradi
vseh nezgod, vključno s prometnimi,
samomorov, alkohola, prepovedanih
drog in AIDS-a skupaj. Po podatkih
NIJZ tobak še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije in
Anketa o zdravstvenem varstvu
2014. "Dokler ima tobačna industrija
v Sloveniji še vedno veliko možnosti
za marketing tobačnih izdelkov oziroma spodbujanje začetka kajenja in
zmanjševanje opuščanja kajenja ter
dokler so cene tobačnih izdelkov še
vedno dostopne večini prebivalcev,
lahko le malo verjetno pričakujemo
ugodne spremembe v deležu kadilcev in posledicah kajenja," je prepričana Helena Koprivnikar iz NIJZ,
kjer predlagajo sprejem učinkovitih
zakonskih ukrepov za zmanjšanje
razširjenosti kajenja ter s kajenjem
zaostaja za drugimi evropskimi državami, saj vse od leta 2007 ni bilo
novih učinkovitih ukrepov za zmanjševanje uporabe tobaka, razen višanja obdavčitve in s tem cen tobačnih
izdelkov, ki pa so še vedno dostopne
večini prebivalcev," izpostavlja Koprivnikarjeva.
Spomladi 2014 je bila sprejeta nova evropska Direktiva o proizvodnji,
predstavitvi in prodaji tobačnih in
povezanih izdelkov, ki med drugim
uvaja prepoved značilnih okusov
cigaret, kot sta npr. mentol in vanilja,
velika slikovna zdravstvena opozo-
med njimi jasna slikovno besedilna
opozorila, pri nekaterih pa Slovenija
močno zaostaja za drugimi državami. Prepričani so, da bi morali sprejeti dodatne ukrepe, ki jih direktiva
ne vključuje, denimo
znatno povišanje
obdavčitve in cen
tobačnih izdelkov,
popolna prepoved
oglaševanja in
razstavljanja tobačnih izdelkov, enotna
standardizirana
embalaža,
povezane
obolevnosti in umrljivosti. Koprivnikarjeva je prepričana, da lahko samo
s celovito kombinacijo poznanih
učinkovitih ukrepov in popolnih
prepovedi pomembno zmanjšajo
široko razširjenost kajenja in z njim
povezani obolevnost in umrljivost.
"Vendar pa Slovenija na področju
ukrepov za zmanjševanje uporabe
tobaka v zadnjem obdobju krepko
rila, ki bodo morala prekrivati 65
odstotkov sprednje in zadnje strani
cigaretnih škatlic, strožje ukrepe za
preprečevanje ponarejanja in nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki,
možnost prepovedi prodaje tobačnih
izdelkov prek interneta ter strožje
ukrepe glede prodaje elektronskih
cigaret. Rok za prenos direktive v
nacionalno zakonodajo je maj 2016.
V NIJZ ocenjujejo, da direktiva sicer
prinaša nekatere učinkovite ukrepe,
strožje
izvajanje zakonodaje in višje
kazni za kršitve.
V NIJZ se zavedajo,
da se kadilci težko odvadijo kajenja. Raziskave kažejo, da
veliko kadilcev poskuša opustiti kajenje dvakrat, trikrat, tudi sedemkrat
ali osemkrat, preden jim uspe. "Med
kadilci je zaradi običajno več neuspešnih poskusov opuščanja kajenja
Foto: Shutterstock
delež kadilcev se ne
zmanjšuje. Tudi v tržno-raziskovalni agenciji GfK Slovenija,
kjer redno spremljajo kadilske navade, ugotavljajo, da število kadilcev v
zadnjih letih ostaja enako. Drastično
se je spremenila le oblika načina uživanja tobaka. V zadnjih letih je v velikem porastu tobak za zvijanje, kar
pripisujejo predvsem večji cenovni
dostopnosti. Da se delež odraslih kadilcev pri nas ne spreminja, potrjujejo tudi najnovejši podatki raziskave
dokaj razširjeno prepričanje, da se
kajenja ne da opustiti oziroma da je
opustitev prevelik zalogaj. Opuščanje
kajenja res lahko predstavlja velik
izziv, vendar ni nekaj nemogočega
in pri tem posameznik lahko poišče
podporo strokovnjakov," pravi mag.
Tadeja Hočevar iz NIJZ. Kadilcem poskušajo pri opustitvi kajenja
pomagati s številnimi brezplačnimi
programi, med njimi je tudi svetovalni telefon na številki 080 27 77, ki je
sicer objavljena tudi na embalažah
cigaretnih škatlic. Klicatelji na njem
dobijo informacije o škodljivostih kajenja, metodah opuščanja, prejmejo
tudi informacije o tem, kam se obrniti po pomoč v času opuščanja kajenja
in po podporo v času vzdrževanja abstinence. Programi opuščanja kajenja
potekajo tudi v zdravstveno-vzgojnih
centrih, ki so v zdravstvenih domovih po vsej Sloveniji, tudi v Kočevju.
Kadilci, ki želijo opustiti kajenje,
se lahko nanje obrnejo kadarkoli,
pri tem pa ne potrebujejo napotitve
osebnega zdravnika.
Aleksandra Papež
Virus Zika nevaren za nosečnice
Iz Brazilije in nekaterih drugih južnoameriških držav se širi virus Zika,
ki ga prenašajo komarji. Medtem ko
je virus za splošno populacijo nenevaren in med ljudmi ni prenosljiv, pa
je izjemno nevaren za nosečnice, saj
lahko pri zarodku povzroči okvare,
katerih posledice so majhna glavica
in nenormalno razviti možgani novorojenčkov. V Evropi okužbe z virusom Zika še niso dokazali. Izjema so
potniki, ki so se okužili na potovanju
zunaj Evrope in zboleli po vrnitvi
domov. Avtohtonih primerov okužbe,
to je bolnikov, ki so se okužili znotraj države, tako kot v celotni Evropi
tudi v Sloveniji ni. Ker zdravila
oziroma cepiva za zdravljenje okužbe ni, na slovenskem Nacionalnem
inštitutu za varovanje zdravja vsem
nosečnicam svetujejo, naj preložijo
potovanja v okužena območja.
Zdravila ni
Virus Zika je flavivirus, ki se prenaša
prek vboda komarja vrste aedes. Ista
vrsta komarja prenaša tudi druge
nalezljive bolezni, kot so denga in
čikungunja. Okužbi z virusom Zika
so izpostavljeni vsi, ki potujejo na
območja, kjer so z njim okuženi komarji. Gre za predele v Afriki, jugovzhodni Aziji in na otokih v Tihem
oceanu, tudi priljubljene turistične
destinacije v toplih krajih, kamor v
zimskem času pogosto zahajajo Slovenci. V letu 2015 se je virus pričel
širiti po srednje- in južnoameriških
državah. Brazilija, Kolumbija, Salvador, Francoska Gvajana, Gvatemala,
Haiti, Honduras, Martinik, Mehika,
Panama, Paragvaj, Surinam, Venezuela in Portoriko so le nekatera izmed
potrjenih območjih, kjer je visoka
verjetnost za pik okuženih komarjev.
Evropski center za preprečevanje bolezni je na svoji spletni strani objavil
zemljevid, ki prikazuje razširjenost
virusa Zike, na njem so označene
države Srednje in Južne Amerike.
Vsem, ki načrtujejo potovanje, svetujejo, da si zemljevid predhodno
dodobra ogledajo in se v primeru
potovanja v območja okuženih destinacij ustrezno zavarujejo. Zdravil
oziroma cepiv, ki bi preprečili ali
ozdravili okužbo z virusom Zika,
namreč ni. Na Nacionalnem inštitutu
za varovanje zdravja (NIJZ) vsem,
ki potujejo na območja oz. v države,
kjer se virus Zika širi s komarjev na
ljudi, svetujejo zaščito pred vbodi
komarjev (zlasti od sončnega vzhoda do sončnega zahoda, ko so piki
komarjev najpogostejši) z uporabo
repelentov, oblačili z dolgimi rokavi
in hlačnicami, s komarniki v sobah,
močno povečanim številom rojstev
novorojenčkom s premajhno glavico
(mikrocefalijo) in zato nerazvitimi
možgani.
Na NIJZ tako nosečnicam priporočajo, naj pri načrtovanju potovanja
v območja, kjer se pojavljajo okužbe
Virus Zika prenašajo komarji • Foto: WHO
zaprtimi okni in klimatsko napravo.
Izjema so nosečnice, za katere je
okužba, ki je sicer nenevarna, izjemno nevarna, predvsem za plod,
saj posledice pika komarjev, okuženih z virusom Zika, povezujejo z
z virusom Zika 'razmislijo' o možnosti odložitve potovanja. "Obstaja
možnost, da okužba z virusom Zika
neugodno vpliva na potek nosečnosti. Čeprav ni dokončno potrjeno, se
nakazuje možnost, da okužba z vi-
rusom Zika povzroča okvaro ploda,
mikroencefalijo," sporočajo iz NIJZ.
Okužba brez simptomov
Okužba z virusom Zika pogosto
poteka brez simptomov, le okoli 20
odstotkov obolelih razvije znake
okužbe. Slednji zajemajo vročino,
slabo počutje, glavobol, bolečine v
mišicah in sklepih, rdeče oči in bolečine za njimi. Ker okužba ni prav
nič značilna in podobna številnim
drugim nalezljivim boleznim, je
potrebno mikrobiološko testiranje
seruma. Bolniku se priporoči počitek, zauživanje tekočin in jemanje
zdravil za zniževanje močno povišane telesne temperature, lajšanje
glavobola in mišičnih bolečin. V
NIJZ potnikom, ki v treh tednih po
vrnitvi s potovanja kažejo simptome,
skladne z okužbo z virusom Zika,
svetujejo, da se posvetujejo s svojim
zdravnikom, nosečnice, ki so potovale na območja, kjer se prenaša virus
Zika, pa naj o potovanju obvestijo
svojega ginekologa, da bo ob rednem
pregledu opravil še morebitne dodatne preiskave in pozorno spremljal
nosečnost. Aleksandra Papež
Kočevska
www.kocevje.si
Zdravje
februar 2016
15
Virusi na pohodu
Smo v obdobju, ko se najpogosteje
pojavljajo okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV).
Slednji povzroča okužbe zgornjih
in spodnjih dihal. V Sloveniji se
srečujemo predvsem z adenovirusi,
rinovirusi, virusi influence A in B
oziroma gripe ter virusi parainfluence. RSV je najpogostejši povzročitelj akutnega bronhiolitisa majhnih
otrok, pri odraslih povzroča prehlad,
pljučnico in poslabšanje osnovnih
bolezni, kot so astme in kronične
jejo povišano telesno temperaturo,
voden izcedek iz nosu ter druge
znake prehlada. Če se virus razširi
v pljuča, se znaki lahko poslabšajo
in kažejo kot suh in dražeč kašelj,
težko dihanje, sopenje ali piskajoče
dihanje, hitro dihanje, pomodrovanje in daljši dihalni premori.
Najmlajši najbolj ogroženi
Virusne okužbe spodnjih dihal so
vodilni vzrok hospitalizacij pri
predšolskih otrocih. Na Kliniki za
domnevali doslej: "Okužbe z RSV še
bistveno težje potekajo pri nedonošenčkih, otrocih s kroničnimi obolenji dihal in težkimi srčnimi hibami."
Pri otrocih s tovrstnimi težavami
lahko RSV povzroči okužbo pljuč,
zaradi česar lahko hudo zbolijo.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se približno dve
tretjini dojenčkov okužita z RSV v
prvem letu življenja, do konca drugega leta pa skoraj vsak otrok. RSV
je enostavno prenosljiv in zato tudi
Foto: Shutterstock
Nasveti za preprečevanje okužb z RSV
Verjetnost okužbe pri (majhnih) otrocih lahko zmanjšamo s preventivnimi ukrepi, ki jih izvajajo starši. Slednji tako lahko pripomorejo k
zmanjšanju tveganja za okužbo z RSV na več načinov:
• Preden kdorkoli prime otroka, naj si roke umije s toplo vodo in
milom (vsaj 15–20 sekund).
• Redno naj čistijo z virusi onesnažene površine (kljuke, stikala ipd.).
• Redno in večkrat dnevno naj prezračijo bivalne prostore.
• Poskrbijo naj za čim več gibanja na svežem zraku.
• Če so starši prehlajeni ali imajo vročino, se morajo zavedati, da lahko
s poljubljanjem dojenčka okužijo z RSV – zato naj ga raje samo
nežno objamejo ali pobožajo.
• Če so sorojenci prehlajeni ali imajo vročino, naj starši pazijo, da se
dojenčku ne približajo.
• Prav tako naj bodo pozorni, da se ljudje z znaki prehlada ali vročino
ne približajo otroku.
• Otroka naj ne jemljejo s seboj na kraje, kjer je veliko ljudi, kot so
vrtci, šole, nakupovalna središča, velika družinska srečanja.
• Če imajo doma novorojenčka, je priporočljivo, da v sezoni okužb
dihal sorojenec ne obiskuje vrtca, saj lahko prinese RSV domov.
• Do drugega meseca otrokove starosti odsvetujemo obiske.
• V bližini otroka naj se ne kadi.
Vir: Slovensko zdravniško društvo, Sekcija za preventivno medicino
Foto: Shutterstock
Optika Center, Marinka Trope s.p., Kidričeva 2, 1330 Kočevje
obstruktivne pljučne bolezni. Respiratorni virusi predstavljajo večje
tveganje predvsem za najmlajše.
Poleg bronhiolitisa lahko pri njih
povzročijo prehlad, bronhitis,
pljučnico, laringotraheitis in vnetje
srednjega ušesa. Čeprav se večinoma pojavljajo v jesensko-zimskem
času, lahko segajo tudi globoko v
pomladanske mesece. Z ustreznimi
preventivnimi ukrepi lahko možnost
okužbe zmanjšamo.
Znaki okužbe z RSV se lahko
sprva kažejo kot prehlad in vključu-
pediatrijo UKC Maribor so izvedli
študijo z namenom ugotavljanja značilnosti in primerjave med različnimi
respiratornimi virusi. V raziskavi so
ugotovili, da sta RSV in coronavirus
pogosteje povezana s prisotnostjo
pljučnice. Pri okužbah z RSV je v
primerjavi s preostalimi virusi daljše
trajanje hospitalizacije in več potrebe po dodatku kisika. Avtor študije
doc. dr. Vojko Berce s Klinike za
pediatrijo UKC Maribor pojasnjuje,
da se virusne okužbe spodnjih dihal
med seboj razlikujejo bolj, kot so
izjemno pogost. Širi se s telesnim
stikom z okuženo osebo, klice pa se
s kašljanjem in kihanjem širijo tudi
po zraku. Okužba z RSV je najpogostejša tam, kjer je veliko ljudi,
denimo v vrtcih, trgovskih centrih,
notranjih igralnicah ipd. Tako je v
času povečanih okužb z RSV priporočljivo izogibanje tovrstnim prostorom, z ustreznimi preventivnimi
ukrepi pa okužbo lahko preprečimo.
Pomembna je preventiva
V Slovenskem zdravniškem dru-
štvu, v Sekciji za preventivno
medicino, poudarjajo pomembnost
preventivnih ukrepov za preprečevanje okužbe z RSV, s katerimi
lahko omejimo širjenje virusa med
ljudmi. Izvajati je treba higienske
ukrepe, kot sta redno umivanje
rok in pravilna higiena kašlja –
kašljamo v rokav in nikoli v roko
oziroma na hrbtno stran dlani.
Pomembno je tudi, da bolan otrok
ostane doma, saj se bodo s tem
zmanjšale možnosti zapletov bolezni pri otroku in širjenju okužbe
v vrtcu ali šoli. Veliko pa lahko
naredimo tudi z rednim zračenjem
prostorov, gibanjem na svežem
zraku ter zdravo in uravnoteženo
prehrano. Med pomembnimi zaščitnimi dejavniki pri novorojenčkih
pa je po besedah asist. dr. Lilijana
Kornhauser Cerar, dr. med., vodje
enote za intenzivno nego in terapijo
Ginekološke klinike UKC Ljubljana, zelo pomembno tudi dojenje, ki
je priporočeno do 4. meseca, delno
do 6. meseca starosti.
Aleksandra Papež
Sončna očala l Korekcijska očala l Športna očala l Kontaktne leče l Okulistični pregledi
Optika Center
TZO 20
1330 Kočevje
+386 (01) 893 14 86
+386(0)51 641 770
[email protected]
www.optikacenter.si
Delovni čas:
ponedeljek–petek:
8:00–12:00, 15:00–18:00
sobota: 8:00–12:00
Kočevska
www.kocevje.si
Kultura
februar 2016
16
Deklica s piščalko gre v roke Leli B. Njatin
Žirija za podelitev priznanja deklica s piščalko je letos prejela eno nominacijo za strokovno odličnost na področju
umetnosti, humanističnih znanosti in kulture. Na prireditvi Deklica s piščalko, ki je bila v nedeljo, 7. februarja, v
Šeškovem domu v Kočevju, je predsedujoči komisije za
podelitev priznanja Matej Bogataj slavnostno razglasili
prejemnika priznanja. Dobitnica priznanja je pisateljica
Lela B. Njatin.
Godalni kvartet Dissonance • Foto: Urška Pečnik
spregledana dejstva, priložnosti,
zakulisja ter preostale podatke, ter
jih predstavi največkrat v obliki
instalacij in performansov. Pri tem
opozarja na spregledano, samoumevno, nezavedno oziroma tisto,
čemur se posveča premalo pozornosti. V svet literature je vstopila
z mailartom kot izrazitim pojavom
znotraj neoavantgarde, vendar
je izstopajoče literarno delo Lele
B. Njatin fragmentarni roman
Nestrpnost s konca osemdesetih,
spisan v hipnotično sugestivni in
jezikovno izbrušeni pisavi. Močne in hitro očrtane podobe vojne
in nasilja, permanentnega bega,
splašenosti in kaotičnega vzdušja,
kot da bi nosilo slutnjo prihajajoče
kataklizme. Ob koncu devetdesetih
takšno s subkulturo navdahnjeno
pisanje zamenjajo pravljice, v katerih, kot da je našla bolj spravljivo in ljubeznivo podobo sveta. Na
kakšen način obstaja literatura?
– se zdi eden najpomembnejših izzivov, ki si jih avtorica zastavlja pri
svojem delu. Soočeni smo s svojevrstno hibridnostjo umetniških
zvrsti – na tanki meji med literaturo in likovnostjo. Prek vprašanja o
eksistenčnem modusu literature, o
njenem obstoju, začetku in koncu
se simbolično vzpostavljajo podobna vprašanja o eksistenci samega
avtorja, pa tudi širše. Ohranjeni
Lela B. Njatin in Vladimir Prebilič • Foto: Urška Pečnik
Po tem, ko je na poziv k nominacijam prispela le ena nominacija;
Znanstvenoraziskovalni center
Slovenske akademije znanosti in
umetnosti je nominiral Lelo B.
Njatin, je žirija svojo strokovno
utemeljitev obrazložila v naslednjem sestavku:
"Lela B. Njatin od osemdesetih
let deluje v različnih vejah umetnosti, je dobitnica več stanovskih
nagrad doma in v tujini. Njeno
delo je vpeto v aktualne umetniške
tokove, poleg tega pa izrazito interdisciplinarno. Tematiziranje 'geniusloci' je ena pomembnih rdečih
niti in še posebej izstopa pri zarisu
tematskega okvirja njenega dela na
različnih izraznih področjih. Raziskuje in aktualizira svoje domače
okolje, torej Kočevje, in ga s tem
postavlja v širši referenčni okvir.
Lokalne posebnosti in dejstva s kirurško natančnostjo secira, pri tem
pa upošteva časovni okvir, vključuje lastne spomine in izkušnje,
Na prireditvi je nastopil tudi Gašper Jarni • Foto: Urška Pečnik
Romana Novak med recitacijo pogrošne poezije • Foto: Urška Pečnik
spomin, izkušnja ali vedenje:
knjiga oz. literatura obstaja tudi
kot poseben fenomen v človekovi
zavesti, saj jo bralec z vsakokratnim branjem obudi v sedanjosti.
Če pristanemo na to tezo, se z
literaturo na psihični ravni dogaja
podobno kot z drugimi umetnostnimi zvrstmi, v slikarstvu in glasbi:
obstaja predvsem kot čisti doživljaj
v zavesti. Literarno in umetniško
delo Lele B. Njatin je pomembno
in na več področjih zaznamovalo
celotni slovenski kulturni prostor,
zadnji projekti pa dokazujejo, da
se njeno ustvarjanje sintetizira
v sebi lasten in izviren umetniški
izraz. Njeno ustvarjanje pa hkrati
ostaja trdno in hoteno umeščeno
v kontekst lokalne topografije in
na ta način pomembno prispeva k
promociji kočevske regije v širšem
prostoru.
Zato se je komisija za podeljevanje priznanja deklica s piščalko
odločila, da priznanje Občine
Kočevje deklica s piščalko za leto
2016 prejme Lela B. Njatin."
Dvorana Šeškovega doma je
znova povsem spremenila svojo
podobo. Številni obiskovalci, ki so
popolnoma zapolnili prostor, so z
zanimanjem in vprašanjem S čim
nas lahko pa letos kulturno šokirajo? prišli v kočevski hram kulture.
Letošnji kulturni program so tako
bogatili manjši in večji fragmenti
projektov, ki so bili izvedeni v letu
2015, le da so vstavljeni v nov
koncept. Izvedba se pojavlja kot
odrska (plesna ali igrana) upodobitev, film in video. Oblikovanje in
praznovanje kulturnega praznika
v občini Kočevje pa je doseglo
vrhunec pozornosti s podelitvijo
priznanja deklica s piščalko. S tem
dogodkom smo se hkrati poklonili
in zahvalili kočevskim ustvarjalcem, ki delujejo na področju
umetnosti in kulture.
Avtor in režiser kulturnega presežka je bil Marko Glavač.
Vesna Malnar Memedovič
Kočevska
Kultura
www.kocevje.si
februar 2016
17
Ja, kje pa naj bo sedež družbe, ki bo
­upravljala gozdove v državni lasti, če ne
na Kočevskem, kjer jih je daleč največ?!
Foto: Grega Žunič, Viva
KOLUMNA
Kot prebivalci in prebivalke Kočevske dobro vemo, ustanavlja se državno gozdarsko podjetje. Upravljalo bo gozdove v državni lasti. To je doslej delal Sklad kmetijskih zemljišč in
gozdov RS in za njih lesna podjetja, koncesionarji. Večini se 20-letne pogodbe iztečejo 30. junija letos. Cilj novega projekta so, tako pišejo, boljši poslovni rezultati in višji donosi.
Težko rečem, kako transparentno, učinkovito in odgovorno zna z gozdovi gospodariti država. Res ne vem, sem pa prepričana, da bi našla strokovnjake, ki bi to potrdili, in strokovnjake, ki bi dokazovali nasprotno. Verjamem tudi, da se koncesionarjem meša, ker utegnejo izgubiti dobre posle. Ampak ne bom pisala ne o prvem ne o drugem. Tokrat bom
par vrstic namenila dilemi, kje naj bo sedež te družbe. Kočevska in Koroška naj bi bili v ožjem izboru. Nekaterim odločevalcem se zdi to vprašanje precej nepomembno, meni pa
ravno nasprotno, zelo pomembno.
Da ne bom govorila na pamet, kot lahko vidite na spodnjem zemljevidu, zanj se moram zahvaliti Zavodu za gozdove Slovenija, je daleč največ gozdov v državni lasti na
­Kočevskem. To so tisti deli na zemljevidu, ki so obarvani z modro. Niti blizu ne pride nihče.
Denarna nagrada
v spomin na
Dano Lovšin
Vito Oražem, lanski dobitnik nagrade deklica s piščalko, bo v naslednjih
desetih letih denarno podrl po en
projekt. Oražem je že ob prejemu
nagrade na lanski prireditvi dejal, da
bo s pomočjo Rotary kluba Kočevje
denarni del nagrade, ki ga je prejel
in ga dopolnil še z lastnimi sredstvi,
namenil posameznikom ali organizacijam, ki raziskujejo ali opisujejo
predmet, neposredno vezan na mesto
Kočevje ali širšo Kočevsko. Nagrado
je poimenoval po očetovi sestrični.
5.000 evrov je razdelil na 5 delov, tako da bo v letih 2016, 2018,
2020, 2022 in 2024 denarno podprl
po en projekt v višini 1.000 evrov.
Javni razpis za prvo donacijo je že
objavljen in je odprt vse do 29. aprila
2016. Prijave oddajte do 29. aprila
2016, petčlanska komisija (predsednik Rotay kluba Kočevje, župan
Občine Kočevje, ter trije člani, ki
jih določita predsednik Rotary kluba
Kočevje in Vito Oražem soglasno)
pa bo izbrala najprimernejšega kandidata do 9. maja 2016. Rezultati
bodo objavljeni 10. maja.
Podrobnosti javnega razpisa in
informacije dobite na elektronskem
naslovu [email protected] ali po
telefonu 01/893 99 10. Uroš Novak
Foto: Zavod za gozdove Slovenije
Družba, ki naj bi se imenovala Slovenski državni gozdovi, bo zaposlovala okoli 200 ljudi. Ob tem si
lahko predstavljate, da bodo nekateri med njimi gotovo kdaj skočili še kam na kavo ali pico ali izlet ali
[vstavi poljubno]. Na kratko: za občino, kjer je povprečna stopnja registrirane brezposelnost že nekaj
časa med najvišjimi, če ne tudi najvišja v državi (med 23–25 %), je vprašanje, ali bo tam sedež tako velikega podjetja ali ne, ZELO pomembno vprašanje.
In potem se vprašam, kaj delamo Kočevci in Kočevke, da bi bil sedež pri nas? Priložnost, da bi bil v
zakon vpisan člen, ki bi določal, da bo sedež državnega gozdarskega podjetja na Kočevskem, je šla po
zlu zaradi očitne neusklajenosti, ali morda bolje, nepripravljenosti za sodelovanje tistih, ki naj bi zastopali naše interese. Ne pa svojih lastnih.
Na družbenih omrežjih sem ujela nekaj jamranja someščanov in someščank, češ da na našem koncu
tako ali tako nič ni in da smo še enkrat več potegnili kratko in da so nas spet okoli prinesli. Ker je Kočevska že najmanj od druge svetovne vojne dalje odrinjena na sam rob, zavestno 'vzdrževana' kot del
Slovenije, ki naj ostane izoliran in nerazvit, drugače si neprijaznih politik res ne znam razložiti, apatijo
prebivalstva na neki način celo razumem. Težko je, ko te vedno znova pobijajo na tla.
Dovolite mi rahel ovinek. V Kočevju smo imeli svoje čase Lesno industrijo Kočevje (LIK), podjetje, ki
je izdelovalo pohištvo. Znani so bili tudi ali predvsem po stolih trip-trap, pa so propadli. Sredi gozdov
in obilja lesa nam je propadlo podjetje za predelavo lesa?! Potem gledam, kako se proti Ljubljani in
naprej proti Italiji in Avstriji iz naših gozdov valijo šleperji s hlodovino. Ker je doma ne znamo ali ne
zmoremo obdelati. Hlodovino za drobiž prodajamo tujcem, uvažamo pa obdelan les in izdelke drago
plačujemo. Moti me tudi, da ne znamo turistično izkoristiti neokrnjene narave, katere ogromen del so
ravno gozdovi. Naša pokrajina je med najbolje ohranjenimi naravnimi predeli v Sloveniji in Evropi. Pa
nimamo nič od tega. Moti me, da z izjemo kakšnega napol prebavljivega divjačinskega zrezka tu in
tam na našem koncu nimamo poštene oštarije z lokalno kulinarično ponudbo, ki bi vključevala še kaj
drugega od tega zrezka. Je to res tako težko? Je možno, da je težava tudi v nas samih?
Saj vem, najlažje je pametovati. Ampak same od sebe se spremembe na bolje ne bodo zgodile. In
sam od sebe se tudi ne bo zgodil sedež državnega gozdarskega podjetja na Kočevskem. Mi pa delovna mesta krvavo potrebujemo. Ob ustanavljanju državnega gozdarskega podjetja bi morala biti
cela Kočevska na nogah. Imamo največ gozdov v državni lasti, pohvalimo se lahko z dolgo tradicijo
upravljanja gozdov in odličnim znanjem predelovanja lesa. Ja, kje pa naj bo sedež družbe, ki bo upravljala gozdove v državni lasti, če ne na Kočevskem, kjer jih je daleč največ?!
Na pomoč od zgoraj se jaz ne bi zanašala. Statistika ne govori temu v prid. Da bi se lahko hvalili z ne
vem kako številnimi ali vplivnimi političnimi botri v parlamentu ali ustreznih odborih, tudi na to ne gre
ravno računati. Precejšen švohizem je, milo rečeno. Po mojem nam ne preostane drugega, kot da si
pomagamo sami. Da skupaj stopimo na prste apatiji, ki nas že predolgo paralizira, da bi delovali. Druge opcije ni. Aktivno državljanstvo umira zadnje.
Nataša Briški
Vito Oražem
Kočevska
www.kocevje.si
Kultura
februar 2016
Uboga gmajna kočevskih učiteljev
in vzgojiteljev
Konec januarja je v KCK premierno luč ugledala predstava Uboga
gmajna, ki je nastala v okviru
projekta RTM Kočevska. Osem
zaposlenih na kočevskih osnovnih
šolah in vrtcu smo pod okriljem
KUD-a Jazbec in partnerji, Občine Kočevje, svojih ravnateljev
in sponzorjev uspešno zaključili
'puntarsko' delo. Pravkar minulo
tematsko kulturno leto je bilo
namreč posvečeno kmečkim upo-
rom, ki so se pred nepredstavljivo
davnega pol tisočletja zanetili
ravno v naših krajih. Častitljiva
500-letnica uporništva na Slovenskem hkrati tudi srhljivo sovpada
s turbulentnim časom, ki ga živimo. S časom, ki ga neusmiljeno
vodi logika dodane vrednosti in
dobička za vsako ceno. S časom,
ki kar kliče k uporu. Toda današnji
čas ima pripravljeno tudi tisoč in
eno rešitev in storitev, tisoč in en
18
Na
Tomšičevi
cesti 13
dogaja!
izdelek za vsako, še tako neznatno težavo ali uporniško misel. S
takšnimi izhodišči smo se podali
na gledališko popotovanje. Da bi
si pot še dodatno popestrili, nismo
posegli po že napisanem dramskem besedilu, temveč smo prek
improvizacij in s številnimi možganskimi nevihtami ustvarili čisto
svoje, avtorsko besedilo. Koliko
je še uporništva v nas? Se sploh
znamo upreti? Se upremo še pravi
čas ali takrat, ko je že prepozno?
Sploh vemo, proti komu ali čemu
naj bi se upirali? Še znamo stopiti
vkup ali smo le še uboga gmajna?
Resnim vprašanjem in še resnobnejšim odgovorom pa ni uspelo
načeti naše trdovratne želje po
tem, da vse skupaj vendarle prikažemo z bolj humorne plati. Tako
je postopoma vzniknila vesela in
zabavna predstava o vse prej kot
takšnih temah. Andreja Mlekuž
Klub kočevskih študentov v sodelovanju z Bazo 13 pripravlja
vrsto različnih dogodkov, med
drugim tudi odmevne koncerte,
kar Kočevje postavlja na glasbeni zemljevid Slovenije. Če se v
prostorih Baze 13, ki se nahaja na
Tomšičevi 13, še niste oglasili,
so prihajajoči dogodki odlična
priložnost za obisk najbolj sproščenega koncertnega prizorišča v
Kočevju.
V letošnjem letu se je koncertna
sezona začela s februarjem – na
pustno soboto smo za vas organizirali najboljše pustno rajanje s
kranjsko skupino Raggalution in
Semotom, po uvodnem koncertom pa je bila že s tradicionalnim
enomesečnim programom na
vrsti Kulturijada '16, kjer so se
predstavili etno rockerji DIDIWA
(13. februar), potekal pa je tudi
večer s premierno predstavitvijo
dokumentarnega filma Deckument
(20. februar).
Še vedno pa se lahko udeležite
koncerta vsem dobro poznane
skupine ČOMPE z Janezom Škofom na čelu (27. februar) in pa literarnega presenečenja (5. marec).
Veselimo se vašega obiska!
Glasbena šola Kočevje je med
letošnjo zimo ponovno pripravila
kup zanimivosti. Ena od njih je bila
gotovo predstavitev inštrumentov,
poimenovana tematski tedni. Učenci
in učitelji so vsak teden v medijskem
prostoru predstavili en inštrument.
Na oglasni deski in na kanalu GŠK
na TV so si obiskovalci in učenci
lahko ogledali in poslušali izbrane
posnetke mojstrov glasbe. V drugi
polovici se je priključila še knjižnica
GŠK, ki je ob posameznem predstavljenem inštrumentu iz svoje zbirke
dodala seznam notnega gradiva za
izbran inštrument.
Ta čas je bil zelo bogat s tekmovanji in nagradami. Zadnji dan januarja
je v Begunjah potekalo Mednarodno tekmovanje harmonikarjev za
nagrado Avsenik, na katerem je
Anamarija Brezovar prejela zlato
priznanje, česar je bil vesel tudi njen
mentor Josip Hotko. Sledilo je regijsko tekmovanje mladih glasbenikov
Dolenjske in tudi tu so se učenci in
učitelji GŠK izjemno izkazali. Prejeli so odlična štiri srebrna priznanja,
in sicer: Gal Kljun, saksofon, mentor
Domen Hafner, korepetitorka Darja
Brcar; Kaja Križ, petje, mentorica
Naja Zapušek, korepetitor Erik
Šuler; Jan Lihteneger, klarinet, men-
torica Nadja Draksler Petrač, korepetitorka Darja Brcar; Evelin Krkovič,
klavir, mentorica Natalia Bogdanova. Posebej veseli pa smo bili zlatih
priznanj Žige Novosela, petje, mentor Dejan Heraković, korepetitorka
Darja Brcar ter Žige Sveteta, mentor
Josip Hotko! Glasbena šola Kočevje
je tako ponovno dokazala, da lahko
več kot enakopravno stopi ob bok
tudi večjim šolam!
Norčavi pustni čas ni zaobšel
GŠK, ki je pripravila pustne krofe
in koncert v pustnih mask. Tokrat so
poslušalci nastopa res potrebovali
koncertne liste, da so lahko prepoznali nastopajoče pustne šeme, ki so
nas zabavale s 27 točkami. Nastopali
so učenci od prvega do četrtega razreda s solo točkami, duetom, kvintetom ter baletom plesne pripravnice.
Nastopi, krofi in dobro vzdušje v
dvorani so na ustrezen način zaključili veseli pustni čas.
Ponovno čestitamo vsem tekmovalcem, njihovim mentorjem,
korepetitorjema za trud, prizadevanje
in odlične uspehe na tekmovanju.
Seznam osvojenih nagrad, imena
tekmovalcev in mentorjev ter druge
informacije najdete na naši spletni
strani: http://www.gs-kocevje.net/
tekmovanja.htm. Martin Lavrič
najboljša kava v mestu
NOVA GENERACIJA d. o. o., TZO 2, 1330 Kočevje
Glasbena šola Kočevje ne
pozna zimskega spanja!
Kočevska
www.kocevje.si
Kultura
februar 2016
19
Mačkarada 2016
Točno ob 15:16 so na pustno soboto maškare krenile izpred kočevske občinske stavbe. Pustni sprevod s približno 700 šemami se je na poti do ploščadi
ustavil dvakrat, ko so radovedneži lahko slišali, od kod prihajajo preganjalke
zime. V 14 skupinah so znova sodelovale vse štiri osnovne šole in vrtec,
mažoretke in pihalni orkester, pridružili pa so se jim še škoromati, taborniki,
plesalke, člani Vaškega društva Mahovnik, Srbsko kulturno-umetniško društvo Kočevje in nov mestni redar. Vesele šeme so po sprevodu zaplesale še
v športni dvorani, nekaj utrinkov s povorke, ki so jo organizirali Turistično
društvo Kočevje, Občina Kočevje, Zavod za turizem in kulturo Kočevje in
KS Kočevje-mesto, pa si lahko ogledate spodaj.
Uroš Jelenovič
Foto: Nik Vidmar
akademija arhitekture
Dean Pertinač
univ. dipl. inž. arh.
ZAPS A-1692, pooblaščeni arhitekt
Kočevska
www.kocevje.si
Iz depojev
februar 2016
20
Zoran Didek (1910–1975)
"Ali niso lepe ... moje slike,"
so bile zadnje besede bred smrtjo
Zorana Didka na postelji bolniške
sobe v Ljubljani. Kot je zapisal
Jožef Muhovič, so to 'besede prej
nepredstavljivega prebliska'. Didek
je namreč veljal za negotovega in
raziskujočega likovnega ustvarjalca.
Didek je po prejetju Prešernove
nagrade leta 1975 sam opozoril na
dve svoji temeljni dilemi: kot prvo
je navedel strah pred negotovostjo,
zato je moral po cezannovsko stvari
prej spoznati in s tem dati duška
sproščenosti; kot drugo pa je navedel večletni boj za ustvarjalno
naravnanost ob ogledu velikih mojstrov likovne umetnosti, ki se jim
je, kot je pravil sam, približeval kot
vaščan patricijem umetnosti, a so z
leti čedalje bolj postajali prijatelji.
Tudi besede Didkove žene Smiljane
pričajo o njegovi negotovosti: "…
po eni strani čisti sanjač, zaneSlikar France Godec, ki je nekaj
časa na zagrebški akademiji,
ko je tam študiral Didek, tudi
sam študiral kiparstvo, je po
ogledu Didkove retrospektivne razstave v Moderni galeriji
(1980) v pismu Smiljani Didek
med drugim evforično zapisal:
"Pravkar sem si ogledal Zoranovo retrospektivo. Počutim se, kot
da bi prišel s Pariškega muzeja
moderne umetnosti in Palais de
Chaillot … Kako mi je hudo in
žal, da sem s tem človekom živel
kot tujec ob tujcu. Šele zdaj razumem njegov v notranjost nekam
usmerjen pogled … Nikoli ni
govoril o svojem delu, le nekaj o
arhitekturi se je rad pogovarjal, a
mi ga nismo doumeli in razumeli
… V Muzeju moderne umetnosti
v Parizu sem s ponosom srečal
Mušičeve in Miheličeve slike.
Zdaj vem, da bi moral tam viseti
še Didek /in Kregar/. To je tako
frapantna sorodnost." (Iz: Goran
Milovanović: Zoran Didek skozi
sklop šestih motivov, Kostanjevica na Krki, 2010, str. 4)
senjak. Po drugi pa, paradoksno,
do lastnega dela izjemno kritičen,
hiperkritičen človek z neznanskim
manjvrednostnim kompleksom (za
katerega objektivno ni bilo prav nobenega razloga) …"
Že za časa svojega življenja je
Zoran Didek zelo malo razstavljal,
se je pa z vsem svojim bitjem
posvetil neprecenljivemu pedagoškemu delu in nenehnemu raziskovanju likovne govorice. Didek je
neumorno raziskoval in iskal. Jožef
Muhovič je v svojih razmišljanjih
zapisal, da se "na slovenskem likovnem firmamentu Didka kot klop
drži avreola teoretika, ki po mnenju
številnih odžira svetlobo avreoli njegove umetniškosti. … Didek je bil
praktični teoretik … Njegova teorija
v celoti izhaja iz potreb prakse in se
vanjo vrača …" Da je bil izvrsten
pedagog, pričajo številni spomini
nekdanjih njegovih študentov, ki se
spominjajo risarskih demonstracij in
nizov analitičnih in konstruktivnih
risb na šolsko tablo. Te so študentje
spontano fotografirali, da bi jih uporabljali kot učno gradivo, prav radi
pa so si jih ogledovali tudi kolegi,
člani profesorskega zbora akademije. Da so bile te študije tudi prave
likovne mojstrovine, dokazujejo
povečave fotografskih posnetkov,
ki so bile razstavljene leta 1972 v
okviru kongresa INSEA (Internationa Society for education through
Art) v Zagrebu in vzbudile izjemno
mednarodno pozornost.
Ravno zaradi svojega posvečanja
pedagoškemu delu, svoji študijski
naravnanosti je zlasti med slovenskimi likovnimi teoretiki ostal
zapostavljen in kljub nekaterim poskusom in posameznim študijskim
razstavam še danes čaka na celostno
fik – z izjemo akvarela –, ki jih je
muzeju podarila slikarjeva soproga
Smiljana Didek med letoma 1996 in
1997. S študijsko razstavo je predstavljena njegova izrazita umetniška
pripoved v risbi in grafiki z njemu
lastnimi upodobitvami figur, obrazov, parov, aktov, žanrskih prizorov,
med katerimi prav zagotovo izstopajo značilno njegove krokirane
risbe, predvsem avtoportreti.
Z razstavo, ki jo bomo prenesli
v Kočevje, se želimo pokloniti
vsestranskemu likovnemu ustvarjalcu, ki je bil tudi s svojim ustvarjalnim delom povezan s Kočevjem.
Ne le da je izdelal načrte za ureditev
Parka narodnih herojev (1973) in
projektiral Spomenik osvoboditve
(1953), izdelal je tudi načrte za notranjo opremo in ureditev tovarne
Melamin. Poleg tega je s to tovarno
sodeloval pri tako imenovanih pla-
Avtoportret I, skica s svinčnikom / papir, v. 29 cm, š. 20,3 cm
Foto: hrani Posavski muzej Brežice
BIOGRAFIJA
Prof. Zoran Didek v ateljeju Akademije za likovno umetnost v Ljubljani
Foto: M. Zdovc, hrani Posavski muzej Brežice
študijo. Razlog zagotovo tiči tudi v
tem, da kljub številnim dokumentiranim risbam in skicam (dokumentiranih jih je krepko čez osemsto),
še vedno ni poznan njegov celotni
opus. Le redka dela Zorana Didka
so signirana, kar še otežuje raziskovanje.
Zato so toliko bolj pomembne
tudi prej omenjene manjše študije in
predstavitve, predvsem z vidika dokumentiranja in zbiranja podatkov o
ustvarjalnem opusu Zorana Didka.
Od 10. marca 2016 bomo v
Likovnem salonu Kočevje gostili
razstavo Posavskega muzeja Brežice z naslovom Svetovi risbe Zorana Didka.
Kot je kustosinja razstave Oži
Lorber v spremnem katalogu ob
razstavi zapisala, so v galeriji Posavskega muzeja Brežice predstavili
izbrana dela iz zbirke risb in gra-
stificiranih akvarelih, njegovi izvirni
tehniki, ki jo je uporabljal okoli leta
1970. Običajno izveden akvarel so
mu naknadno plastificirali ravno v
kočevski tovarni.
Na Zorana Didka pa ima lepe
spomine tudi Ivan Brudar, ki je bil
njegov študent med šolanjem na
višji pedagoški šoli v Ljubljani, na
oddelku za slikarstvo. Spominja se
ga kot izjemnega slikarja, teoretika
in izjemnega profesorja, ki je za
vsakogar našel spodbudno besedo,
predvsem pa je nesebično razdajal
svoja znanja in odkritja.
Kot v katalogu pojasnjuje Oži
Lorber, v Posavskem muzeju Brežice hranijo heterogen nabor raznolikih risb, skic, krokijev in grafik s
figurami, akti, polakti, ljubezenskimi pari, avtoportreti, žanrskimi motivi, med slednje spadata predvsem
njegovi najbolj znani temi V izgnan-
Rodil se je 11. junija 1910 v Ljubljani, očetu Rudolfu, geometru, po
rodu Čehu ter materi Ani Stritar, po rodu iz Podbočja. Prvi slikarski
poduk je dobil pri Franju Stiplovšku v Krškem. 5. decembra 1928 se
je vpisal na Kraljevo akademijo za umetnost in obrt v Zagrebu, kjer je
leta 1933 diplomiral z odliko. Leta 1931 se je poročil s svojo študijsko
kolegico, slikarko Smiljano Ivančić. Kot suplent risanja je poučeval na
otoku Krku, nato v Zagrebu in Sarajevu. Pridružil se je klubu Neodvisnih slovenskih likovnih umetnikov (mdr. Nikolaj Pirnat, Maksim Sedej,
Stane Kregar, Karel Putrih, franc Mihelič, Zoran Mušič), s katerimi je
tudi razstavljal.
Leta 1943 se je z ženo preselil v Zagreb, vendar se je že leta 1945
vrnil v Slovenijo. Leto dni pozneje je na povabilo dr. Staneta Mikuža in
akad. slikarja Marka Šubica začel poučevati na novo ustanovljeni Šoli
za umetno obrt, kjer je uvedel predmet likovna teorija. Zoran Didek je
bil med ustanovitelji Umetniške zadruge in Zveze likovnih umetnikov
Jugoslavije ter Društva likovnih oblikovalcev Slovenije.
Leta 1955 je s trimesečno štipendijo z ženo Smiljano odpotoval v
Pariz in leto dni pozneje začel predavati slikarstvo in likovno teorijo na
Pedagoški akademiji v Ljubljani.
Je prejemnik številnih nagrad, med drugim je leta 1975 prejel
­Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
27. oktobra 1975 je po hudi bolezni umrl v Ljubljani, kjer je
tudi pokopan.
stvo in Sedmina ter seveda krajina.
Čas nastanka podarjenih del, ki
so večinoma kronološko neopredeljena, lahko ugotavljamo le na
podlagi analogije in jih povežemo v
posamezne sklope. Kljub na videz
priložnostnemu izboru je iz vsega
razstavljenega gradiva razvidno
dvoje: umetnikova osnovna likovna
problematika in ustvarjalno bistvo
– na eni strani njegova samosvoja
umetniška izpoved, skozi katero se
nam razkriva ustvarjalni genij z raznolikimi svetovi Didkove značilne
heterogenosti v risbi, na drugi strani
pa njegov analitično usmerjen duh.
Njegova zvesta spremljevalka je
bila risba in kot je o svojem možu
z neizmerno ljubeznijo in spoštljivostjo do njegovega dela povedala
žena Smiljana Didek, je venomer
skiciral, risal in beležil, neprenehoma je bil z risalom v roki in vsak
papir v bližini je bil dobrodošla
podlaga njegovi risbi. Večina risb
je na manj kvalitetnih papirjih, od
ovojnega in pavs papirja do kartonskega, miniaturnega papirja Tobačne tovarne Ljubljana.
V Posavskem muzeju Brežice so
leto 2015, ob 105. obletnici rojstva
in 40. obletnici smrti, posvetili
Zoranu Didku, enemu ključnih virtuoznih risarjev in teoretikov, ki je
zaznamoval polpreteklo umetnost
na Slovenskem. V Brežicah so ob
tej priložnosti predstavili donacijo
del Zorana Didka, ki jo je muzeju
pred desetletji z vsem zaupanjem
podarila soproga, slikarjeva sopotnica že od študijskih let, tudi sama
akademska slikarka Smiljana Didek,
roj. Ivančič. V letošnjem letu bo ta
dragocena donacija za približno tri
mesece na ogled v Kočevju.
Nadja Kovačič
Kočevska
www.kocevje.si
Ste vedeli?
februar 2016
S sprehoda po Kočevju: Stara knjižnica (Cetinskijeva hiša)
Če je konec prejšnjega leta znova
odprla vrata prenovljena zgradba
kočevskega kina, pa se zdaj očitno
obetajo boljši časi tudi stavbi na križišču Ljubljanske ceste in Kidričeve
ulice, ki jo številni Kočevarji poznamo kot 'staro knjižnico'. V objektu,
ki se je pred tedni odel v gradbene
odre, je namreč več let domovala
ena izmed osrednjih kočevskih kulturnih ustanov.
Vendar pa začetki stavbe niso bili
povezani s knjižnično dejavnostjo.
Marca 1932 sta Ivan in Matilda
Kristina Cetinski od zakoncev Macher odkupila hišo ob Ljubljanski
cesti s pripadajočim gospodarskim
poslopjem. Cetinski, vinski trgovec
z bližnje Morave, je gospodarsko
poslopje še isto leto porušil, na njegovem mestu pa z ženo začel zidati
vinsko klet, nad katero je uredil stanovanja. Najbrž je kmalu po dograditvi ob kleti posadil tudi še danes
živo vinsko trto, ki je tako bržkone
najstarejša v Kočevju.
Kmalu zatem sta Cetinskijeva
sezidala še za tiste čase sodobno stanovanjsko zgradbo ob cesti. Oktobra
1938 je namreč kočevski sanitetni
referent dr. Tone Hočevar v časniku
Slovenec objavil, da se je preselil "v
novo hišo g. Cetinski". Tudi sicer so
bila stanovanja v obeh zgradbah namenjena predvsem najemnikom, kot
so bili pravniki, uradniki in zdravniki. Kakor pove spominska plošča
na vogalu "stare knjižnice", pa je iz
stavbe sokrajane "budil in bodril k
borbi" tudi kočevski narodni heroj
Jože Šeško, po katerem se imenuje
ulica, ki se tu začenja.
Avgusta 1941 je Ivan Cetinski pri
komaj 44 letih umrl za srčno kapjo.
Med vojno je bil v zgradbi sedež
gestapa. Cetinskijeva vdova, ki je
ob preselitvi Kočevskih Nemcev
ostala v Kočevju, je po osvoboditvi
z otrokoma morala zapustiti državo.
Obe stavbi sta tako postali "splošno
ljudsko premoženje". Še naprej sta
gostili stanovalce, marsikdo pa se
bo verjetno spomnil, da je v objektu
poznejše knjižnice delovala tudi
uprava podjetja Avto Kočevje.
Knjižnica se je iz Doma telesne
kulture tja preselila šele leta 1975.
Na prelomu tisočletja je novo domovanje našla v nekdanjem bazenu
ob Rinži, denacionalizirana Cetinskijeva hiša pa je počasi propadala
in vse je kazalo, da jo čaka podobno
žalostna usoda kot nekdanjega
­Činkla. K sreči se to vendarle ne
bo zgodilo.
Mihael Petrovič ml.
V ozadju stara knjižnica • Foto: arhiv Pokrajinskega muzeja Kočevje
Popolna prenova
na 120 obrokov
www.energetske-prenove.si
21
Kočevska
Zeleno
www.kocevje.si
februar 2016
22
Gozd pozimi
V zadnjih letih so naše zime vse
manj predvidljive. Eno leto visoke
temperature in malo padavin, drugo
leto ledeni dež, naslednje leto nizke
temperature in obilo snega ob koncu
zime. Navedenim nihanjem se tudi
gozd vse težje prilagaja in prihaja do
vse več ujm. Tudi gozdne živali niso
imune za spremembe. Nizke temperature in visok sneg v letu 2013 so
tako povzročili velike pogine divjadi. Smrt je v naravi nekaj običajnega,
vendar nas nenačrtovani dogodki
vseeno nekako prizadenejo.
Gozd se na neugodne zimske
razmere poskuša ustrezno pripraviti.
Drevesne in grmovne vrste shranijo
pomembne snovi, odvržejo listje ter
prenehajo rasti. Med posameznimi
vrstami živali so seveda velike razlike v prilagoditvah. Ene si narede
zimske zaloge, druge (ptice selivke)
pa se enostavno preselijo na območja
z ugodnejšimi prehranskimi in bivalnimi razmerami. V prispevku pa se
bomo sprehodili med bolj znanimi
vrstami, ki čez zimo ostanejo v naših
gozdovih.
Najbolj poznan in značilen za
kočevske gozdove je zanesljivo medved. Njegova podoba nas pozdravi
že na vstopu v našo občino. Ta naša
največja zver se v jeseni intenzivno
prehranjuje in podkožna maščoba
mu omogoči miren zimski dremež
v brlogu. Medvedke v zimskem času, decembra ali januarja, poležejo
mladiče. Ti se skotijo majhni, goli in
slepi ter so prve mesece povsem odvisni od medvedke. Če je medvedka
prepodena iz brloga, lahko mladiče
zapusti, zato se okolice brlogov v
zimskem času ne sme vznemirjati. Druga znana velika zver naših
gozdov je volk. Konec prejšnjega
stoletja je bil v naših gozdovih že
zelo redek. Z večjo zaščito se je
njegova številčnost znatno povečala.
V nasprotju z medvedom, ki je pretežno rastlinojed, je volk pretežno
mesojed. Prehranjuje se predvsem z
jelenjadjo in srnjadjo. Pozimi je zanj
lov celo lažji kot sicer med letom.
V zimskem času se tudi pari. Pri
zasledovanju in lovu plena volkovi
pretečejo velike razdalje, zato lahko
pogosto opažamo njihove sledi na
zasneženih gozdnih poteh in ponoči
poslušamo njihovo tuljenje. Tretja
velika zver naših gozdov je ris. V
nasprotju s prvima dvema vrstama je
bil ris pred kakim stoletjem iztrebljen. Pred 43 leti so na Kočevskem
risa ponovno naselili. Od nas se je
v nekaj letih razširil do notranjskih
gozdov in Hrvaške. Danes je njegova
številčnost dosti manjša kot pred desetletjem ali dvema. To je posledica
manjše količine plena, konkurence
volkov in verjetno genetike. Tudi
ris se pari v zimskem času. Tedaj
samica zapusti odraščajoče mladiče,
ki lahko ob tem zaradi pomanjkanja
hrane tudi poginejo.
Na našem zimskem sprehodu bo
najpogostejše opažena sled lisičja.
Lisica je ena od vrst, ki se je prilagodila človeku in uspešno živi
tudi v urbanem okolju. V naravi
predstavljajo njeno hrano predvsem
mali glodavci, zadovolji pa se tudi
s sadjem, organskimi odpadki in
manjšimi domačimi živalmi. Lisica
je prenašalec nevarnih bolezni stekline in garij. Z vsakoletnimi cepljenji
je postala steklina redka. Če v svoji
bližini opazimo lisico, ki se nenavadno obnaša, o tem obvestimo lovce.
Pogosto v bližini naselij sledimo tudi
kuno belico. Ta si najde svoje bivališče kar na našem podstrešju. Če
nas njena prisotnost ne moti, nam bo
namesto mačke varovala dom pred
nadležnimi glodavci.
Kočevska je poznana po številčni
jelenjadi, ki je naša gospodarsko
najpomembnejša vrsta divjadi. Podkožna zaloga maščobe ji pomaga
prebroditi manj ugodne zimske razmere. Ustrezne življenjske razmere
jelenjadi daje primerno življenjsko
okolje, ki ga še izboljšamo s krmlje-
Foto: Stanko Draškovič Pelc
njem. Pri nas se za potrebe rastlinojede divjadi letno vzdržuje od 400
do 500 ha pasišč, kjer se za zimsko
krmo pridela do 600 ton sena in
travne silaže. Zimsko krmo jelenjadi
se obogati z dodajanjem sočne in
močne krme. Za potrebe divjadi se
letno vzdržuje več 10 ha grmišč in
gozdnega roba ter skrbi za plodonosne drevesne in grmovne vrste.
Pomemben del naravne prehrane
jelenjadi predstavlja grmovni sloj in
gozdno mladje. Navedeno se zagotavlja s primernim gospodarjenjem z
gozdom. Srnjadi je pri nas nekajkrat
manj kot drugod v Sloveniji. Vzrok
je velika gozdnatost ter številne zveri. Vseeno srnjad pozimi opazimo
pogosteje od ostalih vrst divjadi. Zadržuje se namreč ob gozdnem robu,
kjer se hrani s popki grmovnic in ze-
lišči. V preteklih letih smo bili priča
porastu številčnosti divjih prašičev.
Vrsta je poznana po veliki rodnosti,
dodaten vzrok naglega povečanja
so migracije iz sosednje Hrvaške.
V prosti naravi divjega prašiča ne
opazimo prav pogosto, bolj so opazne njegove sledi na travnikih, kjer
z ritjem povzroča veliko skrbi kmetovalcem in lovcem. Značilen prebivalec naših gozdov je tudi navadni
polh. S prihodom zime gredo polhi
na zimsko spanje v dupla in kraško
podzemlje. Iz zimskega spanja jih
zbudi šele pomladna toplota in drevesni sokovi, s katerimi se hranijo.
V letih z bogatim gozdnim obrodom
se njihovo število močno poveča, kar
predstavlja bogat vir plena za sove,
risa, obe vrsti kun, divjo mačko in
seveda tudi polharje. Miran Bartol
Bodi boljši.
Sodeluj!
Sobota, 2. april
Očistimo
Kočevsko
2016
2015
2014
JAVNI ZAVOD
ZA KULTURO
IN TURIZEM
Kočevska
Energetika
www.kocevje.si
23
februar 2016
Koliko ste plačali za ogrevanje?
Dve najpogostejši vprašanji med
pregledovanjem položnic v zimskem času sta: 'Koliko ste pa vi
plačali za ogrevanje ta mesec' in
'Kolikšna sploh je cena toplote iz
daljinskega ogrevanja'. A odgovor
na slednje ni enostaven. Cena toplote je namreč sestavljena iz variabilnega in fiksnega dela, h končni
ceni pa je treba prišteti še prispevke. Razlika med dobaviteljema
toplote – Komunalo Kočevje in
Petrolom – je tudi v tem, da v Kočevju velja ena cena za gospodinjstva, za preostale pa druga, medtem
ko imajo v Ribnici vsi odjemalci
toplote enako tarifo oz. imajo le en
tarifni razred.
"Cena je sestavljena iz fiksnega
in variabilnega dela. Fiksni del
pokriva stroške investicije za izgradnjo kotlovnice, omrežja in nabavo
toplotnih postaj ter upravljanje in
vzdrževanje prej naštetega. Variabilni del pa pokriva stroške energentov, v tem primeru biomase,"
pojasnjuje Urška Ojsteršek s Petrola. Ali enostavneje: fiksni del je
na obračunu prikazan kot priključ-
na moč in ga izvajalec ogrevanja
zaračunava skozi vse leto. Variabilni del je ogrevanje po porabi.
Marko Kljun, direktor Komunale
Kočevje, zato na vprašanje, kolikšna je končna cena za porabljeno
megavatno uro (MWh), odgovarja:
"Ta je odvisna od konkretne porabe
toplotne energije in pripadajoče
priključne moči v celotnem letu,
zato se med uporabniki razlikuje.
Za vsakega uporabnika je treba
izračunati porabljen znesek količine toplote, prišteti njegov letni
znesek plačane priključne moči ter
seštevek deliti z letno porabljeno
količino toplote. Rezultat je pri
vsakem uporabniku lahko drugačen. V končno ceno je treba všteti
še prispevke." Direktor kočevskega
javnega podjetja, ki dobavlja toplotno energijo 1286 stanovanjem in
86 preostalim uporabnikom (javni
zavodi, poslovni objekti, hiše),
poudarja, da so porabniki toplotne
energije dolžni plačevati še prispevek za energetsko učinkovitost in
prispevek za zagotavljanje podpor
proizvodnji električne energije iz
cenejši), pri manjših porabah pa je
Marko Kljun, je priključna moč
obnovljivih virov energije ter v socenejše ogrevanje v Kočevju.
'projektantska ocena', določi se ob
proizvodnji z visokim izkoristkom.
Zanimalo nas je še, po kolikšnih
prevzemu stavbe, na novo pa npr.
Na kotlovnico v Ribnici je prek
cenah obe podjetji kupujeta bioob dodatni izolaciji stavbe. Kosistema daljinskega ogrevanja priključenih okoli 630 stanovanj, 10
likšno priključno moč imate, lahko
maso. Pri Petrolu, kjer odkupujejo
javnih zavodov ter 10 poslovnih
izračunate tako, da najprej delite
od podjetja Biomasa, cene iz pouporabnikov. V grobem torej pol
številko fiksnega dela s tisoč (en
slovnih razlogov niso želeli razmanj kot v Kočevju. V Ribnici ima
megavat ima namreč tisoč kilovakriti. Komunala Kočevje biomaso
koncesijo za izvajanje gospodarodkupuje od rakitniškega podjetja
tov), nato pa pogledate svoj znesek
na položnici. Primer za Kočevje: če Lesoj. Za nasuti kubični meter seske javne službe oskrbe s toplotno
je na vaši položnici pod postavko
energijo podjetje Petrol.
kancev iglavcev odštejejo 16,567
priključna moč napisano 16,41
In kakšne so razlike pri višini
evra, za sekance listavcev 25,026
evra, delite številko z 2,73577 in
cene za gospodinjstva? Najprej
evra, za nasuti meter lubja pa 9,506
dobite 6. Torej ima vaše stanovanje
primerjajmo lažji, variabilni del
evra. V kotlovnici na Trati so v
priključno moč 6 MW. Ob predpocene, torej višino zneska, ki ga obe
lanski sezoni pokurili 24.128 nm³
podjetji zaračunavata za ogrevanje
lesne biomase, v mrzlih dneh pa se
stavki, da primerjamo enako veliki
po porabi. Komunala Kočevje radnevno pokuri od 160 do 200 nm³
stanovanji v Ribnici in Kočevju, ki
lesne biomase, kar je malo več kot
imata enako priključno moč, znaša
čuna eno megavatno uro po 66,52
dva velika tovornjaka. A kočevski
skupna cena (variabilni + fiksni
evra, v Ribnici pa ta znaša 49,43
sistem daljinskega ogrevanja v najdel) za 1 megavatno uro v Kočevevra (oboje z DDV). Okoli 55 kvadratnih metrov veliko stanovanje
ju 82,93 evra, v Ribnici pa 83,07
bolj mrzlih mesecih ne zmore greti
v bloku (povprečno dvosobno) v
evra. K temu nismo dodali zgoraj
vseh stanovanj, zato občasno še
najbolj mrzlih zimskih mesecih poomenjenih prispevkov. To številko
vedno priklapljajo manjše kurilnice
(ki porabljajo kurilno olje).
rabi ravno toliko toplote – torej eno je tudi navedla Urška Ojsteršek kot
'povprečno ceno toplote v Ribnici'.
Še to: po podatkih Gozdarskega
megavatno uro.
Iz navedenega lahko potegnemo
inštituta Slovenije so slovenska
Fiksni del, tj. priključna moč,
zaključek, da je pri večjih porabah
gospodinjstva v letu 2014 porabila
v Kočevju mesečno za en MW
ogrevanje cenejše v Ribnici (ker
1,24 milijona ton lesnih goriv.
stane 2.735,77 evra, v Ribnici pa
PLAN ODVOZA
ODPADKOV
GOSPODINJSTEV
je del cene
ogrevanja poOD
porabi
5.606,91 evra. Kot poenostavlja
Petra ŠolarOD 1. 3. 2016 DO 31. 3. 2016
RUBRIKA KOMUNALE KOČEVJE
PLAN ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV
MAREC
2016
OD 1. 3. 2016 DO 31.
3. 2016
P
T
S
Č
P
S
N
1
2
3
4
5
6
11
BIO
12
13
OD
BIO/BIO*
OD
različne posode, škatle, vreče …
v rumen zabojnik. Namenski zaSpoštovane občanke in občani!
OD
v katere ločeno, po vrsti odpadka,
Tudi v mesecu januarju smo izvedli
bojniki za embalažo in bio odpadke
odlagamo nastale odpadke. Le tako
kontrolo vsebine rjavega zabojnika
stojijo ob rjavih zabojnikih MKO.
se lahko zagotovi primerna kvaza mešane komunalne odpadke
Prav tako imajo stanovalci znotraj
(MKO) na zbirnem mestu pri
zbirnega mesta še zabojnik za papir
liteta odpadkov za predelavo. Ko
večstanovanjskih objektih, tokrat na s papirno embalažo in za stekleno
imate enkrat v isti vreči plastenko,
naslovu Ljubljanska cesta 29, 31 in
embalažo. Torej lahko vse odpadke, časopisni papir, gnilo jabolko in
BIO* - odv
33. Rezultat nas, na žalost, ni prese- ki v gospodinjstvih nastajajo najpoplesniv kruh, je več kot jasno, da te
Cankarjeva
vreče nihče ne bo razpiral pred zanetil. Dejanskih odpadkov, ki spagosteje (če ne upoštevamo baterij
pot, Kajuho
dajo med MKO, je bilo le za 18,9 % in preostalih nevarnih odpadkov),
bojniki, brskal po vreči in ločeno po
Podgorska,
PLANteže
ODVOZA
ODPADKOV
ODNiGOSPODINJSTEV
OD
1. 3.plastenko,
2016 DOpapir
31. 3. 2016
oddajajo
na enem mestu.
jih
teže zabojnika. Skoraj polovico
zabojnikih
odlagal
odposlance
treba nalagati v avtomobile in odzabojnikov so predstavljali biološki
in bio odpadke. Takšna vreča bo
odpadki, ki bi jih stanovalci pravažati na ekološke otoke ali v zbirni enostavno pristala med mešanimi
PLAN ODVOZA ODPADKOV OD GOSPODINJSTEV OD 1. 3. 2016 DO 31. 3. 2016
komunalnimi odpadki, za katere je
center. Bolj enostavno ne more biti.
viloma morali odložiti v t. i. rdeče
PLAN
ODPADKOV
OD GOSPODINJSTEV
OD obdelavo.
1. 3. 2016
DO 31.
treba plačati
Odpadek
pa, 3. 2016
Vendar
se uspešno ločeno
zbiranje
posode (rjava posoda z rdečim
po-ODVOZA
namesto da je surovina za izdelavo
krovom in nalepko BIOLOŠKI OD- odpadkov začne v gospodinjstvu,
ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA)
MAREC 2016
ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA)
novega izdelka, postane okoljsko in
takoj, ko odpadek nastane. Zato
PADKI). Nezanemarljivo veliko je
BIO/BIO*
ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV (RDEČA POSODA)
ODVOZ BIOLOŠKIH ODPADKOV (RDEČA POSODA)
P
T
S
Č
P
S
N
finančno breme.
bilo tudi mešane embalaže, ki spada je priporočljivo imeti nameščene
P
T
MAREC 2016
S
Č
P
S
N
7
8
9
10
BIO
*
14
15
16
17
18
19
20
25
BIO
26
27
21
22
23
24
BIO
*
28
29
30
31
BIO/BIO*
ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA
ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA POSODA)
1
2
3
4
5
6
2MAREC
3 20164
5
6
ODVOZ EMBALAŽE (RUMENA POSODA)
10
Praznik –
11
ODVOZ
(RDEČA
POSODA)
Predviden
7 BIOLOŠKIH
8
9ODPADKOV
BIO datum
12
13
P
S
Č
P
S
N
BIO
10
odvoz
Naslovi
gospodinjstev, kje
*
ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV (RJAVA
POSODA)
11
nadomestnega
7
9
BIO
12
13
15
16
17
18
19
20
ne 14 odpadkov
potekal nadomestni odvo
2
3
4
5
6odpadkov
BIO
BIO* - odvoz bio odvoza*
od gospodinjstev na naslovih: Bračičeva,
Ali ste vedeli, da:
24 na Trato, Črnomeljska, Grajska
*
Cankarjeva, Cesta na stadion, Cesta
25
• če recikliramo 1 tono papirja, prihranimo toliko električne energije, kot jo v enem letu porabi družina v trosobnem stanovanju, bo potekal
21
22
23 BIO
26
27
10
pot, Kajuhovo naselje, Kekčeva, Kolodvorska,
Ljubljanska, Opekarska,
BIO
• energija, ki jo prihranimo z recikliranjem ene pločevinke, napaja prenosni računalnik 11 ur,
11
*
Turjaško naselje, Kajuhovo
14
15
16
17
18
19
20
Podgorska, Reška, Rožna ulica, Trata, Trg Svetega Jerneja in Trg zbora
• energija, ki jo prihranimo z recikliranjem ene steklenice,
11-vatno sijalko 20 ur, 12
7 napaja8računalnik 930 minut aliBIO
13
28
29
30
31
• iz 1 tone tetrapak embalaže izdelajo približno 530 kg higienskega papirja in s tem prihranijo sedemBIO
smrek?
BIO*
- odvoz bio odpadkov
gospodinjstev na naslovih:
Bračičeva,
odposlancev.
29. 3. od2016
Kolodvorska,
Ljubljanska,
*odpadkov. Tokrat objavljamo navodila za
Nadaljujemo z v pretekli številki začetim objavljanjem kratkih navodil za uspešno ločevanje
24
Cankarjeva, Cesta na stadion, Cesta na Trato, Črnomeljska, Grajska
torek
Mozelj,
Kočarji, Rajndol, K
Praznik
– naselje,
25
zbiranje papirja.
pot,
Kajuhovo
Kekčeva,datum
Kolodvorska, Ljubljanska,
Opekarska,
Predviden
21
22
23 BIO
26
27
Naslovi
gospodinjstev,
kjer
bo
odvoz
14
15
16
17
18
19
20
Podgorska, Reška, Rožna
ulica, Trata, Trg Svetega Jerneja
in Trg zbora
nadomestnega
PAPIR
Spodnji
Log
BIO
potekal nadomestni
odvoz*
odpadkov ne
odposlancev.
odvoza*
časopisni papir, pisarniški papir, revije, reklame, letaki, brošure, računi, kartonske škatle,
*
bo potekal
Tesarska, Dimnikarska, Pre
škatle iz papirja in ostala papirna embalaža, karton, lepenka, papirnate vrečke, embalaža
24
Turjaško naselje, Kajuhovo naselje,
jajc, pisemske ovojnice, risalni listi, knjige, zvezki, papirnati kozarci in krožniki, koledarji
25
28
29
30 BIO
31
Črnomeljska
Kolodvorska,
Ljubljanska, Reška, (za UHM in L
29. 3. 2016
22
23
26
27
(brez kovinskih delov in delov iz umetnih mas) ... 21
BIO
Mozelj, Kočarji, Rajndol, Knežja Lipa,
torek
28. marec 2016
Nabrežje, naselje Mestni l
*
Spodnji Log
Papirja ne odlagamo v plastičnih vrečah. Preden škatle odvržemo v zabojnik, jih
Tesarska, Dimnikarska,
raztrgajmo ali potlačimo ter tako
prihranimo prostor
ponedeljek
vključnoPrešernova,
z Ulico slovenskih
Praznik
– v zabojniku.
Predviden
datum
Črnomeljska (za UHM in Lekarno),
Recikliranje papirja je poznano skoraj tako dolgo,28
kot papir sam.
primeren
29Papir,
30
31
teritorialcev,
odvoz
Naslovi gospodinjstev,
kjer2016
bo30. 3. 2016 Nabrežje, naselje
28. marec
Mestni log do UHM, Roška
za recikliranje, mora biti brez nečistoč,
kot so kovine, plastika in druge umetne
nadomestnega
ponedeljek
vključno z Ulico slovenskih
mase ali katerekoli druge vrsteodpadkov
odpadkov, ki otežujejo
proces
recikliranja.
V
samem
Rozmanova, Travniška, Ru
nepapirja, ta pa lahko vsebuje
potekal nadomestni odvoz* sreda
30. 3. 2016
teritorialcev, UHM, Roška,
procesu recikliranja se lahko uporabi
80 % odpadnega
odvoza*
Praznik
–
sreda
Rozmanova,naselje,
Travniška, Rudarsko
vlakna, ki so že bila predhodnobo
reciklirana.
Lesna vlakna je možnoPredviden
reciklirati 5- do
Rudnik, Trdnjava,
potekal
datum
naselje, Rudnik, Trdnjava, Šalka vas
7-krat, potem pa postanejo prekratka
za ponovno predelavo.
odvoz
Naslovi FOTOGRAFIJA
gospodinjstev,
kjer
bo
JE SIMBOLIČNAKajuhovo naselje,
proti
Turjaško naselje,
nadomestnega
proti Gramat
Grilu Gramat Grilu
odpadkov
ne
potekal
nadomestni
odvoz*
DODATNO NOVI LAZI IN ŠTALCERJI
Naj vas spomnimo, da je marec mesec, ko organiziramo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov. Letos bo ta nekoliko zamaknjena, potekala bo
DODATNO NOVI LAZI IN Š
29.
3. 2016
Kolodvorska, Ljubljanska, Reška,
(namesto v torek, 29.3.2016)
med 31. marcem in 2. aprilom.bo
Natančnejši
razpored bo objavljenodvoza*
v naslednji številki. Že zdaj pa vas vabimo, da pobrskate po podstrešjih,
potekal
* siPridržujemo
si pravico
sprememb.
Te
bodo
objavljene
spletni
podjetj
(namesto
vnatorek,
29.3.20
kleteh, pozabljenih predalih … po ostankih barv, lakov, stari kozmetiki,
čistilih … in se akcije udeležite vMozelj,
čim večjem številu.
* Pridržujemo
pravico doLipa,
sprememb.
Te bododoobjavljene
na spletni
strani
podjetja
in lokalnem
radiu. strani
torek
Kočarji, Rajndol,
Knežja
OGLASNO SPOROČILO: NAROČNIK KOMUNALA KOČEVJE
lokalnem radiu.
Turjaško
naselje,
Kajuhovo
naselje,
* Pridržujemo si pravico do sprememb. Te bodo objavlj
Spodnji Log
29. 3. 2016
Kolodvorska,
Ljubljanska,
Reška,
lokalnem radiu.
Tesarska, Dimnikarska,
Prešernova,
RUBRIKA KOMUNALE
torek
Mozelj,
Kočarji,
Lipa, KOČEVJE
Črnomeljska
(zaRajndol,
UHM in Knežja
Lekarno),
1
T
18
Ne pozabite: izdelki, ki nosijo oznako zelene pike, so embalaža, za katero so že plačani stroški ustrezne predelave; zato je prav, da jo odložite v ustrezen zabojnik. Embalažo iz plastike, kovin, stiropora in tetrapak embalažo v rumen zabojnik, papirno in kartonsko embalažo v
moder zabojnik, stekleno embalažo pa v zelen zabojnik. Ustrezno ločeno zbiranje odpadkov je, poleg preprečevanja nastajanja odpadkov
s ponovno uporabo in smotrnimi nakupi, eden izmed načinov, s katerimi uporabniki prispevate k zniževanju stroškov ravnanja z odpadki.
In seveda varovanju narave.
BIO/BIO*
BIO* - odvoz bio odpadkov od gospodinjstev na naslovih: B
Cankarjeva, Cesta na stadion, Cesta na Trato, Črnomeljska
pot, Kajuhovo naselje, Kekčeva, Kolodvorska, Ljubljanska, O
Podgorska, Reška, Rožna ulica, Trata, Trg Svetega Jerneja in
odposlancev.
Kočevska
www.kocevje.si
Spretne roke
februar 2016
24
Naredimo sami: kvačkana sovica
Kvačkanje narekuje nov trend. Unikatni ročno izdelani izdelki postajajo
vse bolj cenjeni, tisti, ki so mu namenjeni, pa tovrstne izdelke načeloma
ceni bolj kot kupljene. Kvačkanje
pušča domišljiji prosto pot, zahteva le
nekaj ročnih spretnosti in veselje do
ustvarjanja. Tega zagotovo ima Maja
Štefančič Hribar, ki jo večina pozna
pod ustvarjalnim imenom Kostevka.
Naziv izhaja iz kraja, od koder prihaja,
Kostela. S kvačkanjem se ukvarja že
tri leta, ima tudi svojo spletno trgovino
Huda volna, kjer zaznava velik porast
zanimanja za kvačkanje. Ocenjuje, da
je kvačkanje trenutno zelo in.
Kaj potrebujemo?
• bombažno ali bombažno-akrilno prejo v črni, beli,
oranžni in vsaj dveh drugih
barvah
• kvačko debeline 2,5 mm
• označevalec zank
• škarje
• šivanko za zaključevanje
• polnilo (priporočljivo polnilo
za blazine)
Postopek:
Sovico začnemo kvačkati na dnu.
"Osnov kvačkanja me je naučila
moževa sestrična, ki je nekega večera
prišla na obisk s kvačko v roki. Pokazala mi je nekaj osnovnih prijemov,
potem pa me je popolnoma zasvojilo
in sem se sama učila prek interneta,"
o svojih začetkih kvačkanja pravi
Kostevka in vsem, ki se spogledujejo
z idejo po ustvarjanju doma, zagotavlja, da se lahko kvačkanja naučijo
povsem sami: "Zagotovo. Z malo volje, dostopa do interneta in vsaj malo
znanja angleškega jezika se najde na
spletu veliko navodil in posnetkov, s
pomočjo katerih se vsak lahko nauči
kvačkati."
Za vse, ki jih zanima ustvarjanje,
je Maja pripravila navodila za izdelavo kvačkane sovice, ki lahko služi
kot darilo, okras, igrača za otroka in
še marsikaj. Za izdelavo kvačkane
sovice je potrebno osnovno znanje
kvačkanja, to so krog iz niti, gosta
petlja in verižna zanka. Prav tako je
potrebne nekaj spretnosti s šivanko,
saj je treba nekatere dele sovice
prišiti na trup. "V splošnem pa je
ta sovica preprosta, hitro izdelana
in uporabna na več načinov," pravi
Kostevka.
Pa veselo kvačkanje.
Aleksandra Papež
6. krog: v prvo, drugo, tretjo in četrto zanko naredimo v vsako po eno gosto petljo, v peto zanko
naredimo dve šibični petlji. Ponavljamo, dokler ne pridemo do konca kroga (36).
7. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (36).
8. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (36).
9. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (36).
10. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (36). Sledi oženje trupa sovice.
11. krog: v prvo, drugo, tretjo in četrto zanko naredimo v vsako po eno gosto petljo, peto in šesto pa
združimo v eno gosto petljo. Na koncu kroga bi morali imeti 30 gostih petelj.
12. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (30).
13. krog: v prvo, drugo in tretjo zanko naredimo v vsako po eno gosto petljo, četrto in peto pa
združimo v eno gosto petljo. Na koncu kroga bi morali imeti 24 gostih petelj.
14. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (24).
15. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (24).
16. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (24).
17. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (24).
18. krog: v vsako zanko naredimo eno gosto petljo (24).
*številka v oklepaju predstavlja število gostih petelj v posameznem krogu. Sovico sestavlja 18 krogov.
Potrebno predznanje pojmov:
• gosta petlja
• krog iz niti
• verižna zanka
1. krog: najprej naredimo krog iz niti, eno verižno zanko in v krog 6 gostih petelj. Petelj ne združimo v krog, temveč nadaljujemo drugi krog v spiralo in z označevalcem zank (če ga nimamo, bo
v redu tudi košček preje, ki jo zavežemo na zanko) označimo, kje se nam posamezen krog konča in
začne. Tako nimamo težav pri štetju. Označevalec ali prejo vsak krog prestavljamo navzgor.
Sovico zdaj napolnimo s polnilom za blazine.
Pomembno je, da je sovica dobro napolnjena.
Zgornji rob poravnamo in gremo s kvačko
skozi zanke na zgornji strani ter naredimo
gosto petljo, da dobimo oster rob. Trup
sovice je končan.
2. krog: v vsako zanko naredimo po dve gosti petlji (12).
3. krog: v prvo zanko naredimo eno gosto petljo, v drugo naredimo dve gosti petlji. Ponavljamo,
dokler ne pridemo do konca kroga (18).
4. krog: v prvo in drugo zanko naredimo v vsako po eno gosto petljo, v tretjo zanko naredimo dve
šibični petlji. Ponavljamo, dokler ne pridemo do konca kroga (24).
5. krog: v prvo, drugo in tretjo zanko naredimo v vsako po eno gosto petljo, v četrto zanko
­naredimo dve gosti petlji. Ponavljamo, dokler ne pridemo do konca kroga (30).
Oči naredimo iz črne in bele preje. Najprej
naredimo krog iz niti in vanj šest gostih
petelj, v drugem krogu naredimo 12 petelj,
v tretjem krogu pa črno prejo zamenjamo z belo in naredimo 18 gostih petelj.
Potrebujemo dva kosa, ki ju prišijemo na
trup sovice. Po želji lahko naredimo tudi
dva bela krogca, ju našijemo in s črno prejo
našijemo 'zaprte oči'.
Peruti naredimo iz enobarvne preje, ki se
ujema z barvo trupa. Naredimo krog iz niti
in vanj šest gostih petelj, v drugem krogu
naredimo 12 gostih petelj, v tretjem krogu
naredimo 18 gostih petelj in v četrtem 24
gostih petelj. Krog prepognemo na pol in
ga zašijemo na trup sovice.
Ušesa naredimo tako, da narežemo
nekaj koncev preje v barvi peruti in jih
zakvačkamo v zgornja dva vogala glave,
zavežemo in odrežemo, da nam ostane
dober centimeter niti.
Ko so vsi deli zašiti na trup sovice, še s
šivanko našijemo kljun v trikotni obliki in v
oranžni barvi.
Sovica je končana.
Na vrsti so oči, peruti, ušesa in kljun.
Foto: Gregor Štefančič
Kočevska
www.kocevje.si
Policija svetuje
februar 2016
25
Vlomi, tatvine in drzne tatvine
Policija v zadnjem času opaža pogostost vlomov v stanovanjske objekte,
pri čemer so storilci čedalje bolj inovativni in predrzni. Vlomilci najraje
izberejo tisti objekt, kjer bodo imeli
pri delu najmanj ovir in bo tveganje za njihovo odkritje najmanjše.
Objekt, v katerem ni nikogar, ker
so stanovalci trenutno odsotni, in je
očitno brez varovanja, bo bolj verjetno tarča vloma. Posebej vabljiva
za vlomilce so odprta vrata ali okna,
razpoložljivo orodje, s katerim lahko
vlomilec vlomi …
Slika je simbolična.
Zato pred krajšo ali daljšo
­odsotnostjo od doma:
• zaklenite vrata in zaprite okna, kar
pomeni, da je treba zapreti okna in
balkonska vrata ne samo v pritličju,
ampak tudi v prvem nadstropju,
kjer lahko vlomilec spleza do okna
ali na balkon po nadstrešku, žlebu
ali čem podobnem,
• vklopite alarmno napravo, če imate
nameščeno,
• ključev ne puščajte na 'skritih mestih', kot so nabiralniki, predpražniki, lončki za rože ipd.
• doma ne puščajte dragocenosti
in denarja (za dragocenosti med
daljšo odsotnostjo raje najemite
sef, gotovino pa zaupajte denarnim
ustanovam),
• o svoji odsotnosti ne puščajte
sporočil (na listkih, na družabnih
omrežjih),
• poskrbite, da bo videti, kot da je
nekdo vedno doma (naj vam prijatelj ali sosed redno prazni poštni
nabiralnik, dviguje rolete; vgradite
časovna stikala za samodejno
prižiganje luči, odpovejte dostavo
časopisov),
• doma parkirana vozila zaklenite ter
varno shranite dokumente in ključe, tudi rezervne,
• ne puščajte orodja ali drugih pri-
Foto: Pixabay
ročnih sredstev v okolici hiše, s
katerimi bi si vlomilci lahko pomagali pri vlomu,
• z vidnih mest umaknite vrednejše
predmete,
• med daljšo odsotnostjo povejte sosedom, kje in kako ste dosegljivi,
• zapišite si serijske številke vrednejših predmetov ali jih celo fotografirajte, po možnosti pa tudi označite
(umetniške slike, nakit, tehnične
predmete idr.).
Občasno prihaja tudi do priložnostnih
tatvin z dvorišč stanovanjskih hiš, ki
jih zagrešijo naključni obiskovalci,
in tatvin na gradbiščih novogradenj.
Svetujemo vam, da:
• v okolici stanovanjskih hiš ne puščate nezavarovanega orodja, vrednejših predmetov, koles, koles z
motorjem ali odprtih osebnih vozil,
• na dvorišču stanovanjske hiše namestite senzorske luči,
• morebitne akviziterje in druge
nepoznane osebe, ki vas sprašujejo
za informacije, s pogledom spremljajte vse do odhoda s svojega
dvorišča,
• po delu na novogradnji skrbno
zaklenite orodje v za to primeren
prostor.
Občane bi ponovno opozorili tudi
na pojav drznih tatvin iz stanovanjskih hiš. Žrtve so predvsem starejši
občani. Še posebej ranljivi so tisti,
ki v hiši ali stanovanju živijo sami,
storilci pa najraje zbirajo hiše, ki so
na samem oziroma v naseljih, odmaknjenih od mest. V teh naseljih je
posledično manjša prisotnost policije
oziroma je odzivni čas policistov do
prihoda na kraj daljši. Osumljenci
pod pretvezo zvabijo lastnika iz
hiše, tako da nima več nadzora nad
objektom, in preusmerijo njegovo
pozornost s pogovorom. Pri tem
uporabljajo različne metode, kot so:
zanimajo se za odkup odpadnega
materiala ali vozila, prosijo za vodo,
začnejo pogovor o urejenosti okolice
hiše, prodajajo različne predmete, ponujajo svojo pomoč pri opravilih ipd.
Medtem drugi storilec ali več storilcev vstopi v notranjost hiše, od koder
v večini primerov odtujijo denar, nakit
ali druge vrednejše predmete. Oškodovanci nato nič hudega sluteči opazijo,
da so bili ukradeni šele več ur po dogodku ali pa celo šele po dnevu in več.
Občanom svetujemo, da naj poskušajo imeti pod nadzorom osebe, ki so
prišle do njih nenapovedano, naj jih
brez potrebe ne vabijo v prostore in
naj vedno zaklenejo hišo ali objekt.
Ključ naj vzamejo s seboj, pa čeprav
stopijo samo za vogal.
Tatvino, vlom v stanovanje, hišo
ali vozilo ali kakšen drug neprijeten
dogodek takoj prijavite policiji. Če ob
prihodu domov opazite sledi vloma,
ne vstopajte, kajti storilec se lahko
še vedno zadržuje v objektu. Ob
morebitnem soočenju s storilcem se
ne izpostavljajte, saj je lahko fizično
močnejši ali jih je več – pomembnejša naj bo vaša lastna varnost! Do
prihoda policistov tudi ničesar ne
prijemajte ali premikajte, da se ne bi
poškodovale ali uničile sledi, ki bi
lahko pripeljale do odkritja storilca
kaznivega dejanja. Če ste storilca
videli, si poskušajte zapomniti čim
več podrobnosti o njem: opis storilca,
smer bega, prevozno sredstvo, s katerim se je odpeljal ...
Pomembno pri obravnavanju
kaznivih dejanj je tudi sodelovanje
oškodovancev in prič, saj se nekatera
kazniva dejanja preganjajo zgolj na
predlog oškodovancev (tatvine, goljufije ipd.)
Opažamo namreč, da oškodovanci
določenih dejanj ne prijavijo ali ne
želijo podati izjave kot priča, saj se
bojijo maščevanja storilcev. Policisti
bomo žrtve kaznivih dejanj in tudi
priče ustrezno zaščitili.
Ne glede na vse lahko občani svoja
opažanja sporočijo tudi na anonimni
telefon in s tem pomagajo pri izsleditvi morebitnih storilcev, goljufov ipd.
Vsaka informacije nedvomno pripomore k preiskavi kaznivega dejanja in
prijetju storilcev.
Kazniva dejanja takoj prijavite
na Policijski postaji Kočevji ali
po telefonu 01 8939 700. Lahko
pokličete tudi na interventno številko 113 ali na anonimni telefon
080 1200, kjer boste dobili tudi vse
­pomembne informacije.
Boštjan Rückl
OCTAVIA
FAMILY + ŠKODA BON
14.499 €
Pogoj za dodatni popust s ŠKODA BONom v višini 1.000 EUR je sklenjena pogodba o financiranju in zavarovanju pri Porsche Versicherungs AG, podružnica v Sloveniji. Minimalna doba financiranja je
36 mesecev, maksimalni polog pa 50% maloprodajne cene vozila.
HUDOBRO.SI
JORAS CENTER d.o.o.
Ob železnici 7, Ribnica, tel.: 01 836 90 40
Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 3,7-6,4 l/100 km in 99-149 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx):
0,0096-0,0733x1011 g/km, trdi delci: 0,00-0,00041 g/km, število delcev: 0,00-7,91. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki
povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.
Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
Kočevska
www.kocevje.si
Glavni odmor
februar 2016
Zakaj izbrati Gimnaz ijo in srednjo šolo Kočevje?
Spoštovani starši bodočih srednješolcev!
Čas dokončne izbire srednje šole
se neizogibno približuje. Verjetno
ste se v družinskem krogu o izbiri
že načelno odločili. Ob informativnem dnevu ste obiskali nekaj šol in
povprašali znance o izkušnjah. V
teh dneh se doma več pogovarjate o
bodoči šoli. Na Gimnaziji in srednji
šoli Kočevje se dobro zavedamo, da
se vsi devetošolci ne bodo vpisali k
nam. Čeprav nimamo vseh izobraževalnih programov, ki danes zanimajo
mlade, veliko vemo o šolanju in
mladostnikih. Razmišljanja in pogovore o izbiri šole smo vam poskušali
približati na roditeljskem sestanku
in informativnem dnevu. Vemo, kaj
primerjati med šolami, na kaj biti
pozoren in kaj na koncu vsej družini
in predvsem dijaku samemu prinese
uspeh in zadovoljstvo.
Starši ste ponosni, ko so otroci
uspešni, in z njimi delite veselje.
Ob njih pa ste tudi, ko se srečujejo
z možnostjo neuspeha ali osebnimi
problemi odraščanja. Takrat pogosto
ostanete sami, vendar ne pri nas.
Zaradi manjšega števila dijakov
se vsi poznamo. Zavedamo se pomembnosti razvoja osebnosti vsakega dijaka. Manj dijakov pomeni
tudi hitrejše opažanje in reševanje
težav in stisk mladostnikov. Ko se
zdi, da sta učni neuspeh ali osebna
stiska in zadrega pri odraščanju in
zorenju nerešljiva, vam bomo znali
pomagati. Dogovorili se bomo, kaj
lahko storimo skupaj in kaj mi lahko
storimo za vas. Težave z dijaki rešujemo sproti osebno na razgovorih in
v sodelovanju s starši ter tako hitro
in učinkovito odpravljamo ovire na
poti do uspeha in poklica. Ničesar
ne prepuščamo naključju, na nas se
lahko zanesete.
Svoje delo vam predstavljamo na
petih za našo šolo zelo pomembnih
področjih. Veseli bomo, če boste
jeseni 2016 z nami tudi vi in vaši
otroci – naši srednješolci!
USPEH
Dijaki dosegajo odlične rezultate
na splošni in poklicni maturi. V letu
2015 smo imeli 1 diamantno in 1
zlato maturantko na splošni in 2 zlata
maturanta na poklicni maturi. Zelo
uspešni so tudi dijaki na zaključnem
izpitu. Na srednješolskih tekmovanjih
dijaki dosegajo najvišje uvrstitve.
KAKO SPODBUJAMO
Trenutno posebej poteka delo z 11
nadarjenimi dijakinjami in dijaki, dijaki lahko pridobijo status športnika,
glasbenika, tekmovalca ali raziskovalca z ustreznimi prilagoditvami.
Na šoli potekajo mednarodni projekti
in izmenjave ter evropski mobilni
program Erasmus+.
KAKO POMAGAMO
Posebno skrb posvečamo dijakom,
ki imajo zdravstvene, učne, osebne
ali razvojne težave (status dijaka s
posebnimi potrebami). Dijaki lahko
zaprosijo za prilagoditev opravljanja
obveznosti s pedagoško pogodbo.
Ozaveščamo jih o spreminjanju učnega pristopa, naučimo jih učiti se.
POUK
V gimnaziji imamo tri izbirne predmete s področja jezikov, naravoslovja
in likovne ustvarjalnosti, v preostalih programih podjetništvo, možna
je praksa v tujini. Z avtentičnimi
nalogami učno snov povezujemo z
vsakdanjim življenjem. Mrežni plan
natančno določa pisna preverjanja.
POČUTJE
Odnosi med dijaki in profesorji so
osebni, prijazni, čuti se enakovrednost vseh. Dijaki se hitro spoznajo,
povežejo in se med seboj veliko
družijo. Šola je blizu doma (krajša
pot do šole, več časa za učenje in
prosti čas). Dovolj časa je za malico,
ponudba zanjo pa zelo pestra.
Profesorice in profesorji Gimnazije
in srednje šole Kočevje
Sekcija medgeneracijskih prostovoljcev v Kočevju
Letos se je prvič v okviru Otroške
gledališke mini karavane predstavila
tudi medgeneracijska skupina z imenom Korenina. V počastitev kulturnega praznika sta Slavka in Marija
recitirali pesem Franceta Prešerna
Od železne ceste. Recitacija je bila
uprizorjena v pravem duhu gledališke
mini karavane.
Medgeneracijska skupina Korenina
1 je v Kočevju začela delovati jeseni
2012, ko sva Vesna in Slavka, v
sodelovanju s fizioterapevtko Ivanko,
začeli opravljati prostovoljsko širiteljsko delo. Usposobile smo se prek
Inštituta Antona Trstenjaka v Občini
Kostel. Naša prva srečanja so potekala na temo Padci v starosti. V naslednjem letu nam je uspelo sestaviti še
eno skupino, ki smo jo poimenovale
Korenina 2. Na srečanjih, ki so sledila, smo obravnavale še teme, kot
so krvni tlak, aktivno staranje, bralna
kultura in druge zanimive teme iz
življenja nekoč in danes.
V okviru bralnih uric smo si z
zanimanjem prebrale knjigo domače
pisateljice, gospe Lele B. Njatin Zakaj je babica jezna. Še posebej nam je
bila všeč, ker obravnava medgeneracijsko sožitje, saj na zanimiv in pravljični način opiše demenco babice
in nagovarja tako starejše kot mlajše
bralce. Še posebej pa smo bile vesele,
ker nas je pisateljica Lela obiskala in
z nami spregovorila o knjigi.
Srečanja si popestrimo s petjem
in gibanjem, če je lepo vreme, se
odpravimo tudi v naravo. Na izletu v
Loškem Potoku smo si ogledale lepo
urejen ekološki vrt. Za praznike se
poveselimo, izberemo ustrezno temo
ter si izmenjamo izkušnje nekoč in
danes in tako nastanejo zanimivi zapisi udeleženk. Rade si ogledamo tudi
kakšno gledališko predstavo.
Na osnovi dobrih izkušenj se je v
sezoni 2014/2015 tudi v Kočevju odvijal tečaj za prostovoljce in medgeneracijsko komunikacijo, na katerem
se je usposobilo pet novih prostovoljk. Tako je bila jeseni 2014 ustanovljena še tretja skupina Trstenke.
Sezono prej se je izvajal tečaj za
oskrbo svojcev, ki je bil množično
obiskan, v septembru 2015 pa se je
začel nov tečaj za oskrbo svojcev na
domu. Naše delovanje se širi, zato
smo spomladi 2015 ustanovili Sekcijo medgeneracijskih prostovoljcev
Kočevje, ki deluje v okviru Ljubljanskega medgeneracijskega društva.
Pri delovanju nas od začetka podpira
Občina Kočevje, ki je s sprejemom
resolucije tudi uradno pristopila k
projektu Starosti prijazna občina.
Naše izkušnje so pozitivne in spodbudne. V letošnji sezoni srečevanja
smo se uspešno medgeneracijsko po-
vezale z OŠ Ljuba Šercerja in z Društvom diabetikov. Na srečanjih med
udeleženci krepimo izmenjavo pozitivnih osebnih izkušenj. Zdaj obstajajo že štiri skupine, ki so sestavljene
iz mlajših in starejših upokojenk s
pozitivnimi življenjskimi izkušnjami
z različnih področij.
Ena od naših udeleženk je zapisala:
Kaj nam bo mladost nedolžna v letih
stkanega srebra?
Zdrava starost je najboljša, bogatejša
od zlata!
Me smo mlade Korenine s polno radostjo srca.
Se programov veselimo – Kvalitete
staranja!
Starost res je včasih težka, a izkušenj
polno da.
S snidenji se osvežimo, saj sožitje
druži nas.
S petjem dušo si krepimo, s telovadbo
26
Uspešni šahist
Gregor Gašparac
Gregor Gašparac iz 2. b razreda
Gimnazije in srednje šole Kočevje
tudi letos uspešno tekmuje na šahovskih turnirjih in dosega odlične
rezultate. Tako je na državnem prvenstvu kadetov dosegel: 5. mesto
(pospešeni šah), 2. mesto (hitropotezni šah) in
1. mesto (ekipno).
Na mednarodnem šahovskem
turnirju je zasedel drugo mesto, v
Dolenjski kadetski ligi pa 3. mesto
(22. 10. 2015), 4. mesto (11. 12.
2015) in 3. mesto (22. 1. 2016).
Na hitropoteznem šahovskem
turnirju, ki je bil 8. 1. 2016, je dosegel 3., na pospešenem mesečnem
turnirju (22. 1. 2016) pa 2. mesto.
Na mednarodnem šahovskem
turnirju LJUBLJANA OPEN 2016,
ki je potakal 9. januarja, se je s
svojim rezultatom uvrstil med velemojstre, fide mojstre in mednarodne mojstre, ker je premagal zelo
močne, starejše igralce. Dobil je
tudi nagrado za najboljšega igralca
z ELO-ratingom do 2150.
Gregorju iskrene čestitke in še
veliko uspešnih šahovskih nastopov. Marjeta G. Markovič
pa svoj stas.
Generacij ne delimo, dobra volja je
del nas.
Druga drugo pa bodrimo: "Zdaj je naš
najlepši čas!"
Druge pa povedo: "Rada prihajam na
srečanja, čeprav smo si različne po
starosti, značaju, poklicu in imamo
različne poglede in mnenja. Prav to
nas bogati."
"V skupino sem se vključila, ker sem
spoznala, da lahko naredimo veliko
več prek dela v skupini kot pa individualno."
"V skupini vsak nekaj da, še več pa
prejme."
"Skupina mi pomeni nadomestilo za
delo v službi, pridružila sem se po
upokojitvi."
"Skupina mi pomeni družino, veliko
prejemam od nje, članice smo postale
prave prijateljice." Vesna Krese
NAJKVALITETNEJŠA
OKNA ZA VAŠ DOM!
Spomladanski popust
Upokojenci
-30%
-35% popust
ob naročilu PVC oken
Ekonomična investicija za prihodnost
Energetska optimalnost
VRHUNSKA KVALITETA! UGODNE CENE!
PVC okna iz okenskih profilov SALAMANDER s
svojo optimalno protihrupno zaščito in toplotno
izolacijo profila ustrezajo vedno višjim standardom
stavbnega pohištva.
Z možnostjo trojne zasteklitve.
NA IZBIRO TUDI:
- notranje in zunanje police
- senčila, alu rolete
- notranja lesena vrata
- zunanja vhodna vrata pvc, alu ter protivloma
stanovanjska vrata
STROKOVNO
SVETOVANJE
DOSTAVA
Brezplačna izmera!
700-803
informacije na gsm: 070 /
!
NA DOM
MONTAŽA
AKCIJA
trojna zasteklitev
doplačilo le
5 EUR /m² okna
TRGOVINA JANA, kjer dobite kar želite!
Jana invest d.o.o., Kolodvorska cesta 16 a, 1330 Kočevje, gsm: 070/700-802, e-mail: [email protected]
V naši trgovini vam v
sodelovanju s podjetjem
Summit Leasing Slovenija
d.o.o., omogočamo sklenitev
hitrega potrošniškega kredita
do 24 obrokov.
Za odobritev kredita vse
uredite na prodajnem mestu,
v nekaj minutah.
NA IZBIRO NOTRANJA VRATA ODLIČNE KVALITETE!
Obiščite nas tudi na spletu: www.jjana.si
Kočevska
www.kocevje.si
Ristanc
februar 2016
28
"Tega ne bom jedel … jaz pa tega ne smem!"
Starši in vzgojitelji v vrtcu si želimo, da bi bili otroci zdravi in da bi jedli zdravo hrano. Koliko in kaj je otrok pojedel v vrtcu, je pogosta tema na pogovornih uricah ali ob odhodu iz vrtca. Starše, katerih otroci imajo pri hrani omejitve, pa najbolj skrbi, kaj bo oz. ali sploh bo otrok v vrtcu kaj jedel.
Zdrava prehrana …
Mnogo jih meni, da imajo izoblikovano predstavo o tem, kaj je zdrava
hrana. Veliko sadja in zelenjave, po
možnosti domače, še meso, testenine
in krompir. Vendar je zdrava prehrana veliko več. Ministrstvo za zdravje
je med ukrepe in cilje za zagotavljanje zdravja prebivalstva zapisalo, da
je nujno zagotavljanje čim boljših
pogojev za zdravo prehranjevanje
v vrtcih ter v drugih izobraževalnih
ustanovah. V Vrtcu Kočevje dajemo
slednjemu velik poudarek, še več,
jedilnike oblikujemo natančno, z
upoštevanjem prehranskih smernic,
energijskih vrednosti, sestave obrokov, časovne razporeditve obrokov,
posebej pa se posvečamo dietni
prehrani. Število diet iz leto v leto
narašča, tako imamo letos že 3 %
obrokov, ki so dietne narave.
Seveda se srečujemo tudi z ovirami – npr. vožnjo hrane na šest lokacij
(otroci do dveh let imajo obrok prej
kot preostali otroci), težavo dobave
živil, nimamo prostorov za shranjevanje itd. Vendar s pomočjo veščih
kuharjev, organizatorke prehrane, ki
poskrbi, da nastajajo pestri jedilniki
in tudi t. i. individualni, dietni jedilniki, ter preostalimi zagotavljamo,
da je za prehrano dobro poskrbljeno.
Pri nas prepovedana živila ne le 'odtegnemo', ampak jih nadomestimo z
drugačnimi obroki, ki energijsko in
hranilno ustrezajo smernicam zdrave
prehrane. Posledično tudi dietna hrana ni osiromašena, ampak okusna,
hranljiva in uravnotežena.
… in prehrana v vrtcu
Otroci v vrtcu zaužijejo štiri obroke
dnevno (zajtrk, dopoldansko malico,
kosilo in popoldansko malico). Mnogo jedi pripravljamo sami: sladice,
različne zavitke, cmoke, štruklje,
domače krompirjeve svaljke, za
zajtrk različne domače namaze ter
se tako izognemo industrijski, vnap-
rej pripravljeni ali predelani hrani.
Enkrat do dvakrat tedensko so na
jedilniku ribe, imamo tudi brezmesni
dan. Ponudba kruha na jedilniku je
pestra: črni, polnozrnati, iz ajdove,
pšenične, ržene ali pirine moke.
Mlečni izdelki so pogosti, juhe so
pestre in bogate z zelenjavo. Instant
juh ne pripravljamo, gazirane pijače
nadomestimo z vodo, manj sladkanimi čaji ter sokovi iz eko, bio ali integrirane pridelave. Sveže sadje je na
jedilniku dnevno. Tako z vrtčevsko
prehrano pokrijemo do kar 70 % celodnevnega energijskega vnosa predšolskih otrok. Upoštevajoč to naj bi
starši planirali tudi hrano doma.
Tega ne bom jedel
Okusov je toliko, kolikor je tistih, za
katere hrano pripravljamo. Številni
povedo, da je prehranjevanje doma
težava, v vrtcu na primer otrok solato poje, doma je niti pokusi ne. Ob
neješčnosti odrasli različno reagira-
jo: nekateri se sprijaznijo, da otrok
pač ne je, nekateri tekajo za otrokom
z žlico v roki, drugi vztrajajo, da
malček poje vsaj malo, tretji ponudijo tisto, kar otrok želi (paštete, beli
kruh, sladkarije).
Kako pa je v vrtcu? V Vrtcu Kočevje imamo izoblikovane smernice,
kako otroka spodbuditi, da bo v vrtcu
pojedel, da bo uživanje hrane na
kulturnem nivoju, da obrok v vrtcu
ne bo 'prisila', da je obrok dogodek,
da otroku ponudimo raznovrstno
hrano, da pokušamo nove jedi, ki jih
postopoma vpeljujemo v jedilnike, da
je prehranjevanje prijetno. Otroci z
dieto mnogokrat na krožniku dobijo
povsem drugačno jed kot njegovi
vrstniki; že v kuhinji poskrbijo, da je
jed tudi privlačnega videza. Ustvarjalna vzgojiteljica pa poskrbi, da se
otroci zaradi tega ne počutijo nič
drugače … Nasprotno, o hrani se pogovarjajo, 'zdravi' otroci na ta način
spoznavajo nove jedi, spoznavajo
različne sestavine živil v prehrani.
V sklopu kurikularnih dejavnosti
vzgojiteljice občasno tudi skupaj z
otroki pripravijo sadne napitke, sadne
solate, enolončnice, peciva in še kaj,
odvisno od cilja, ki si ga zastavijo. V
zadnjih letih smo vključeni v projekt
Zdravje v vrtcu ter na ta način otrokom in staršem še bolj približamo
vrednost zdravega prehranjevanja.
Zavedamo se, da to ni le projekt,
osnovni cilj je, da zdrav način prehranjevanja postane način življenja.
Otroci nimajo težav s prehranjevanjem, če so veliko na prostem in
se vsakodnevno aktivno gibljejo.
Ti otroci pojedo več od preostalih
otrok, raje poskušajo novo hrano in
imajo visoko imunsko odpornost.
Vrtec je torej okolje, kjer je možno
z ustreznimi strokovnimi in sistemskimi ukrepi pomembno vplivati
na prehranjevalne navade otrok ter
posledično na otrokovo zdravje.
Irena Robič
4. Otroška gledališka mini karavana
Pred štirimi leti smo se na OŠ
Ljuba Šercerja odločili, da enkrat
letno osnovne šole našega kraja na
skupni prireditvi predstavimo delo
svojih gledaliških skupin. Tako je
nastala Otroška gledališka mini
karavana. Iz leta v leto postaja
gledališko bogatejša, obsežnejša in
bolj raznolika.
Letos je bila naša šola spet gostiteljica prireditve, ki je potekala v
petek, 5. 2. 2016. V ta namen smo
se prav posebej potrudili in pripravili pravo gledališče, predstave
smo premaknili v KCK, kjer smo
igrali na čisto pravem odru, pod
pravimi reflektorji, tako kot se za
gledališče spodobi in kot si zaslužijo vsi naši mali gledališčniki in
lutkarji.
Gostili smo OŠ Ob Rinži z
gledališko skupino Fiagole in
predstavo O volku, ki je padel iz
pravljice. OŠ Zbora odposlancev,
gledališka skupina GleGla, nam je
zaigrala barvito lutkovno predstavo
z naslovom Dogodivščine opice
Fride. Predstava je bila polna
zanimivih efektov in glasbenih
vložkov, ki so jih otroci zaigrali
sami. OŠ Stara Cerkev in njihova
gledališka skupina Štrkci se je
predstavila z lutkovno igrico Dobri
snežak. Predstavili so se nam tudi
Zmešančki, ime so dobili po tem,
da skupino sestavljajo učenci OŠ
Ob Rinži, OŠ Ljuba Šercerja in
OŠ Zbora odposlancev. Zaigrali so
nam gledališko igro Princeska brez
wifi-ja. Seveda so bili z nami tudi
učenci OŠ Ljuba Šercerja, gledališka skupina Mavrično gledališče,
ki so odigrali lutkovno pravljico
Lisica in njeni prijatelji.
Ker pa letošnja karavana ni bila
samo gledališkega značaja, ampak
Foto: Jan Čibej
je bila posvečena tudi kulturnemu
dnevu, smo gostili članice Medgeneracijske skupine Korenina, ki so
nam recitirale Prešernovo pesem
Železna cesta. Vsi nastopajoči so
bili nagrajeni z velikim aplavzom,
ki so si ga tudi zaslužili, saj igrati
pred polno dvorano ni ravno lahka
stvar.
Predstave so bile polne pozitivnih sporočil, nastopajoči so
odigrali enkratno, vsak posameznik se je potrudil in bilo je kot v
pravem gledališču. Da je bilo naše
druženje v zakulisju tudi sladko, so
poskrbeli naši učenci podaljšanega
bivanja. Spekli so slastne kolačke
in nastopajoči so se z veseljem
posladkali.
Ob tem se zahvaljujemo Občini
Kočevje, ki je omogočila brezplačno uporabo KCK-ja, vsem
mentorjem, ki s svojo predanostjo,
idejami in ustvarjalnostjo doprinesejo neprecenljive izkušnje mladim
gledališčnikom, ravnateljem, ki
omogočajo in podpirajo gledališke
skupine na posameznih osnovnih
šolah, in nenazadnje nastopajočim,
ki vse leto pridno vadijo in nas na
koncu na skupni prireditvi razveseljujejo s svojimi gledališkimi
talenti.
Otroška gledališka mini karavana je tudi letos sledila svojemu
vodilu, da številnim mladim
nadobudnim igralcem omogoči
zaživeti svoje sanje po igri in
predstavitvi v soju žarometov pred
zbranim občinstvom.
Postregla nam je z bogato in
obsežno dramsko vsebino. Ponosni
smo na naše mlade gledališčnike
in lutkarje. Gledališki pozdrav in
nasvidenje prihodnje leto.
Jožica Grmič in Jasmina Škulj
Kočevska
www.kocevje.si
Ristanc
februar 2016
29
Pust skozi čas in na naši šoli
Pust je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro. Maskirali so se že
v starem Rimu v čast bogu Saturnu,
ki je bil bog kmetijstva. Upali so, da
jim bo prinesel uspešno letino. Sužnji so se oblekli v gospodarje in gospodarji v sužnje. Verovali so, da se z
menjavo vlog svet obrne na glavo in
nato iz nereda ponovno nastane red.
V srednjem veku so ta praznik
prevzeli Kristjani. Poimenovali so ga
karneval. Kristjani so po pustnih zabavah, kjer je dovoljeno veliko jesti
in piti, imeli 40-dnevni post. In ravno
iz tega običaja je nastala beseda pust.
Ljudje so menili, da šeme odganjajo
zimo in zle sile, povezane z njo.
Danes se vrstijo sprevodi maškar
in razni plesi. Staro izročilo pravi, da
obisk pustnih šem prinaša srečo in
dobro letino, zato jih je treba obdarovati. Najpogostejše darilo je denar,
ponekod pa dajejo tudi krofe, saj
v Sloveniji ne mine pust brez njih.
Pustne šeme dandanes v vasi izginjajo. Nastopajo navadno v skupini,
nič ne govorijo in skrbijo za ropot,
plešejo in poskakujejo.
Na OŠ Zbora odposlancev se trudimo ohranjati stare šege in jih predajati mlajšim generacijam. Pust je
eden izmed običajev, ki ljudi združuje, razveseljuje. Otroci komaj čakajo
na pustni torek, saj takrat postanejo
tisto, kar si sami želijo. Spremenijo
se v super junake, princeske, pošasti,
pravljična bitja … S sošolci delijo
svoja navdušenja o maski, ki jo bodo
nosili. Z veseljem se preoblačijo in
izdelujejo različne maske.
Foto: Marija Zupančič
Ker se tudi samo mesto Kočevje
trudi ohranjati stare šege in navade,
se v mestnem jedru vsako leto zberejo maškare, ki s sprehodom v pustni
povorki prikličejo pomlad. Pred šestimi leti smo kot prva osnovna šola
na Kočevskem z učenci prvič stopili
na ulice mesta in sodelovali v povorki pustnega karnevala v Kočevju.
Naša prva skupna maska je bila vinska trta. Nad Mačkarado so bili navdušeni učenci in učitelji, seveda pa
tudi vsi akterji prireditve, saj smo na
ulice pripeljali zelo številčno skupinsko masko, ki so jo posledično prišli
pogledat očki, mamice, dedki in babice, in zaradi vseh pozitivnih vtisov
je pustna povorka Mačkarada postala
šolska tradicija. Naslednje leto smo
se preoblekli v stonogo, sledila pa ji
je maska reke Rinže. V pustni povorki smo se predstavili tudi v preobleki
čebelic, kart, letos pa smo se spremenili v umetnike – slikarje.
Vsako leto je odziv otrok velik, saj
se vedno prijavi okoli 100 učencev.
Zadnji leti pa pri izdelavi skupinske
maske sodelujejo tudi učenci, kar
pripadnost maski in tudi šoli še toliko poveča. Čeprav je treba izdelati
veliko število kostumov, učenci z
veliko vnemo, veseljem in navdušenjem pomagajo pri poslikavi in pripravi le-teh. Verjamemo in prizadevali
si bomo, da se bo pustna tradicija na
OŠ Zbora odposlancev ohranila in
tako razveseljevala nove generacije
učencev. Tina Stopar in Nina Zver
Praznovanje kulture, jezika in običajev
Kultura je tista, ki je ohranjala naš
narod skozi celotno zgodovino
na poti do samostojnosti in lastne
države. Kultura je način človekovega življenja v skladu z njegovim
znanjem, prepričanji, zgodovino in
predvsem tudi z jezikom.
Kulturi, jeziku in največjemu slovenskemu pesniku, ki je iz ljubezni
do svojega naroda slovenščino prav
s svojo poezijo povzdignil na raven
ostalih evropskih jezikov, v katerih
so pesnili največji mojstri verza,
smo se na OŠ Stara Cerkev poklonili
5. februarja. S prireditvijo v šolski
telovadnici, v kateri so imeli besedo recitatorji in glasbeniki, smo se
pridružili ponosnim Slovencem pri
praznovanju kulturnega praznika. Ob
tej priložnosti smo tudi letos podelili
nagrade nagrajencem Prešernovega
likovnega in literarnega natečaja
z naslovom Pasti mladostništva.
Učenci, ki so hodili po poti velikega
pesnika, so razmišljali o zapletenem
obdobju smeha in solz, sreče in razočaranj. Utrinke prvih ljubezni, skritih
želja pa tudi pasti in problemov
odraščanja so v svoje prispevke ujeli
učenci od 1. do 9. razreda.
Kultura je vrednota sama po sebi.
Je zatočišče najžlahtnejših človeških
lastnosti – ustvarjalnosti in inovativnosti ter krepi medsebojno razumevanje, povezanost in sodelovanje.
Svojo ustvarjalnost in sodelovanje so
uspešno dokazali učenci naše šole na
9. mednarodnem likovnem natečaju
Bodi umetnik v organizaciji Centra
Janeza Levca Ljubljana in Društva
za kulturo inkluzije. Njihova likovna
dela so razstavljena v Cankarjevem
domu v Ljubljani. Razstava bo zaokrožila tudi po šolah, vrtcih, mladinskih centrih in drugih ustanovah po
Sloveniji in tujini.
Svojo inovativnost in gledališko
ustvarjalnost so pokazali učenci
gledališkega krožka na prireditvi 4.
Otroška gledališka mini karavana.
Kultura je skupek vsega lepega
in plemenitega, kar so ustvarili naši
predniki. Ob zavedanju, da je bistvo
kulture tudi skrb za našo kulturno
dediščino, smo se na pustno soboto s
skupinsko masko udeležili praznika
odganjanja zime. Bili smo puntarji,
saj smo se v letošnjem šolskem letu
pridružili projektu RTM Kočevska
na temo kočevskega punta leta 1515.
Med šolskim letom smo na različne
načine spoznavali izbrano temo in
se lotevali različnih dejavnosti. Že
v oktobru smo puntarstvu namenili
tehniški dan, na katerem smo izdelovali obleke, orodje, orožje, oklepe
vitezov, nakit in puntarska pokrivala.
V okviru projekta smo sodelovali
tudi na likovnem in literarnem natečaju. Izbrana besedila in likovna
dela bodo objavljena v priložnostni
publikaciji.
Kulturna dediščina predstavlja naše korenine, priča o naši samobitnosti, izvirnosti in ustvarjalnosti.
Kultura je prepoznavanje izrazne
vrednosti jezika, besede in giba.
Učencem od 1. do 5. razreda so čudežno moč besede pomagale prepoznavati tudi lutke v predstavi Ostržek
v Lutkovnem gledališču Ljubljana,
učencem od 7. do 9. razreda pa
obisk filmske predstave Vloga za
Emo v KCK.
Mesec kulture bomo na šoli sklenili z obiskom predstave Trubar in
ostali trubadurji v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Irena Hodnik
Teden kulture na OŠ Ob Rinži
Šolski koledar je v januarju precej
miren, tako da se učitelji in učenci
lahko pripravimo na aktiven februar, ko praznujemo državni kulturni
praznik – Prešernov dan. Šola je zagotovo prostor, kjer se kulturi lahko
bolj intenzivno posvetimo več kot le
en dan v letu, zato na OŠ Ob Rinži
že nekaj let organiziramo kar Kulturni teden. Letos je potekal v prvem
tednu februarja. Šolska knjižnica
je vsako jutro učence spomnila na
pomen dobrega poznavanja slovenskega jezika z nagradno igro Minuta
za slovenščino. Vsak dan so učenci
slišali manj znano slovensko besedo,
nato pa zapisali njen pomen. Listke z
odgovori so oddali v knjižnici, vsak
dan pa je bil en izžreban odgovor
tudi nagrajen. Učence tretje triade
je razveselil obisku v KCK, kjer
so si ogledali slovenski mladinski
film Vloga za Emo. Poučna zgodba,
ki prikaže realno življenje slovenskih najstnikov in jim obenem daje
upanje v prihodnost in dobroto, je
bila dobro sprejeta. V četrtek, 4. 2.
2016, ob 18.00 je potekala glavna
prireditev Kulturnega tedna. To je
bila proslava ob slovenskem kulturnem prazniku v športni dvorani
naše osnovne šole. Učenci in učitelji
so se zelo potrudili pri programu in
privabili veliko število obiskovalcev.
Na prireditvi so bili tudi razglašeni
in predstavljeni učenci, ki so prejeli
nagrade in priznanja na Prešernovem
nagradnem natečaju z literarnega, likovnega in plesnega področja. Tema
letošnjega natečaja je bila Prava beseda je več kot besede. Na prireditvi
so predstavili nekaj najbolj domiselnih odgovorov, ki so jih v tem času
zapisali v spisih in pesmih, jih upodobili s sliko ali plesnim gibom, jim
prisluhnili ob glasbi. Poleg nagrajencev so se predstavili tudi vsi trije
pevski zbori naše OŠ, osmošolci pa
so zaigrali priredbo Prešerna Rozi.
Nagrade na literarnem področju so
dobili: Jaš Lazar, 2. a, Alina Janežič,
3. b, Vita Premrl, 4. b, Žan Benčina,
5. a, Alja Lisac, 6. a, Maruša Gjerek,
7. a, Tita Brus, 8. b, in Nastja Lavrič,
Nagrajenci natečaja Prava beseda je več kot besede • Foto: Virineja Goričan
9. a. Na likovnem področju so lahko
sodelovali že prvošolci, dobitniki
priznanj pa so naslednji: Žan Klarič,
1. r POŠ Livold, Lana Kovač, 2. r
POŠ Livold, Lia Grišin, 3. b, Kiani
Nia Šertelj, 4. b, Tanja Maria Jerše,
5. b, Neja Premrl, 6. b, Alja Pugelj, 7.
c, Nika Bjelajac Vlašič, 8. b, in Sara
Hozjan, 9. b. Na plesnem področju
je nagrado dobila plesna skupina Yakuza Queens. V dopoldanskem času
so se učenci predstavili tudi svojim
sošolcem in učiteljem na šolski prireditvi, kjer so sošolci bučno podprli
nagrajene učence. Tudi petek je bil
kulture poln dan. Čeprav je bil zadnji
dan v Kulturnem tednu, je bil najbolj
intenziven. Učenci drugih razredov
so se udeležili Gledališke mini karavane, ki je potekala v KCK. Ogledali
so si pet predstav, ki so jih pripravili
gledališki krožki kočevskih osnovnih
šol. Učenci od 6. do 9. razreda pa
so se odpeljali v Cankarjev dom na
ogled predstave Gledališča Koper
z naslovom Kako osvojiti fanta (4
simpl koraki). Čeprav je naslov namigoval na ljubezensko zgodbo, pa
se je za pomembnejši izkazal socialni
vidik. Besedilo, pomešano s songi
in plesom, se je kritično dotaknilo
težav razbitih družin, pa tudi izobraževalnega sistema. Čeprav so učenci
v predstavi uživali, so jim misli zaposlile tudi resnejše teme, ki se tičejo
vsakdanjega življenja najstnikov.
S tem se je uradno zaključil Teden
kulture in se prelevil v teden zabave
in norčij, saj so že naslednji dan, v
soboto, učenci in učitelji sodelovali
na Mačkaradi. Invazija nenavadnih
polžev v zelenjavnem vrtu je pritegnila pozornost številnih obiskovalcev. Da se majhni polžki ne bi
kam odplazili, so skrbele učiteljice v
vlogi zelenjave.
Ko smo se v Kulturnem tednu
intenzivno ukvarjali s številnimi različnimi dejavnostmi, ki jih zaobjema
ta beseda, smo ugotovili, kako kultura obogati naš vsakdan. Naj bo naše
življenje še bolj pogosto začinjeno s
to žlahtno začimbo!
Virineja Goričan in novinarski
­krožek OŠ Ob Rinži
Kočevska
Kulinarika
www.kocevje.si
Kruhova pogača
Recept
SESTAVINE:
• 1/2 kg izkoščičenih višenj ali višnje iz enega kozarca kompota
• zavitek toasta
• 1–1,5 dl mleka
• 3 jajca
• 2 lončka sladke smetane
• velika žlica sladkorja
• 2 žlici medu
• 1 zavitek vanilin sladkorja
POSTOPEK: Rezine toasta navlažimo z 1
do 1,5 dl mleka, v katerega smo vmešali
1 žlico sladkorja. V visok namaščen pekač
naložimo polovico navlaženih rezin toasta, posujemo z višnjami in prekrijemo s
preostalim toastom ter dobro pritisnemo.
Prelijemo z mešanico iz nestepene sladke
smetane, treh jajc in dveh žlic medu. Pečemo 25 minut pri 180 do 200 stopinjah
Celzija. Režemo na rezine in postrežemo
še mlačne ali ohlajene. Bojana Klepac
Maškare v Novi Lazih
Foto: Robert Debeljak
Ste vedeli, da so Novi Lazi ena najmlajših vasi, saj smo v tem desetletju
doživeli pravi 'baby boom'? Niste?
Pa je res, saj imamo trenutno v vasi
več kot deset predšolskih otrok. In da
jim ne bi bilo dolgčas, je ravno prav,
da imamo tudi nekaj aktivnih očkov
in mamic, ki so vedno pripravljeni na
organizacijo priložnostnih dogodkov,
najsibo pohod s svečkami za noč
čarovnic, nočno sankanje ali pa čisto
naš pustni sprevod.
Na pustno soboto smo se tako
zbrali v vaškem domu, kjer so otroke
čakali bomboni in krofi, poskrbljeno
pa je bilo tudi za glasbo in karaoke.
Sledil je pustni sprevod skozi vas,
nato pa se je odvijala otroška zabava.
Vsak izmed otrok je prejel priložnostno darilce, s kuhanim vinom pa je
bilo poskrbljeno tudi za starše, zlasti
ker so večinoma morali ostati pred
vrati tako imenovanega vaškega do-
ma, saj notri ni bilo prostora za vse.
Ravno ta dogodek je še enkrat pokazal, da majhen objekt v središču
vasi, ki je pravzaprav garaža, brez
elektrike in vode, ni več primeren za
potrebe vaščanov ter da bi bil nov
vaški dom zelo dobrodošel. Vsebine
in dogajanj zanj je na voljo ogromno. Načrti in gradbeno dovoljenje
zanj so prav tako že pripravljeni in
vaščani Novih Lazov upamo, da se
bo gradnja tudi začela.
Nejc Zemljak za vaško skupnost
Novi Lazi
RAČUNALNIŠKI
SERVIS VIDRIH
GSM 041 532 666
[email protected]
GREGOR VIDRIH S.P.
REŠKA CESTA 21A
1330 KOČEVJE
februar 2016
30
MEDOBČINSKI INŠPEKTORAT IN REDARSTVO OBČIN KOČEVJE,
KOSTEL IN OSILNICA OBVEŠČA
Pristojnosti občinske inšpekcije
Ena od dobrih posledic aktivnega delovanja MIR občin Kočevje, Kostel in Osilnica je tudi ta, da nas veliko prebivalcev
vseh treh občin sprašuje o različnih težavah, ki jih želijo razrešiti z našo pomočjo. Velikokrat tudi s tematikami, ki ne spadajo v delokrog občinske inšpekcije. V prispevku želimo na
kratko in poenostavljeno prikazati nekatere tipične situacije,
v katerih morajo občani poiskati pomoč pri drugih institucijah oz. uporabiti druge pravne poti. Navajamo tudi, katere
ustanove so pristojne za rešitev določenih težav.
Varstvo zasebne lastnine
Ena od tipičnih situacij je, ko se občan – lastnik določene
zemljiške parcele – obrne na MIR s katero od podobnih navedb: "Lastnik sosednje parcele vozi po mojem zemljišču, na
moji parceli postavlja predmete, zgradil je škarpo prek parcelne meje; veje sosedove smreke segajo na moje zemljišče
ali zakrivajo pogled; s sosedove parcele se steka padavinska
voda na moje dvorišče," ipd.
Občinske (in druge) inšpekcije so upravni organi, ki varujejo
javni interes in se ne morejo in ne smejo vmešavati v medsosedska (civilnopravna) razmerja. Pravila sosedskega prava
so urejena v Stvarnopravnem zakoniku (od 73. člena dalje)
in spadajo izključno v pristojnost sodišča na podlagi vložene
civilne tožbe. V takem primeru ni nobenega drugega organa, ki bi namesto lastnika urejal sosedske spore, edino učinkovito sredstvo je poiskati pomoč odvetnika.
Drugi pogost primer so slaba medsosedska razmerja med
etažnimi lastniki večstanovanjskih blokov glede skupne
uporabe funkcionalnih zemljišč v njihovi lasti: npr. posamezni etažni lastniki si lastijo določene dele funkcionalnega
zemljišča oz. ga uporabljajo po svoji volji, parkirajo na zelenici ipd. Tudi v tem primeru gre zgolj za zasebnopravna
razmerja v skupnosti lastnikov večstanovanjskih zgradb, ki
jih morajo etažni lastniki urediti med sabo, najbolje v pogodbah o medsebojnih razmerjih, ki pa so bile žal ob sprejemu največkrat šablonske in ne odražajo specifičnih razmerij
v posameznih stanovanjskih blokih. S pomočjo upravnikov
bi se ta razmerja lahko bolje uredila vsaj za naprej, saj jih namesto zasebnih lastnikov ne bo urejal noben organ (razen
sodišča v primeru tožbe), pa četudi so občani potem razočarani v neutemeljenem pričakovanju, da bo razmerja med
njimi namesto njih urejal kdo drug.
Razmerja pristojnosti do državnih inšpekcij
Za vsa razmerja v zvezi z gradnjami objektov – t. i. 'črne'
in neskladne gradnje (brez gradbenega dovoljenja ali v
nasprotju z njim) – je pristojna gradbena inšpekcija. Občinska inšpekcija se z gradbenimi objekti ukvarja zgolj v kontekstu varovalnega pasu občinskih cest (odmiki ograj, škarp,
nadstreškov od ceste; preglednost), kjer lahko odredi ustavitev gradnje; v primeru že zgrajenih objektov pa se zadevo
odstopi v obravnavanje gradbeni inšpekciji.
Na področju ravnanja z odpadki je občinska inšpekcija pristojna za komunalne odpadke, kamor spadajo tudi kosovni
odpadki (to pomeni 'običajne' odpadke, ki nastanejo v gospodinjstvih), za vse preostale odpadke (nevarne, vključno z
azbestom, industrijske, gradbene itd.) pa so pristojne druge
državne, zlasti okoljska inšpekcija.
Glede ravnanja z odsluženimi vozili je ureditev naslednja: za
'zapuščena vozila' (tista, ki neregistrirana stojijo na javnih
površinah) je pristojno občinsko redarstvo, ki odredi odstranitev vozila, za 'izrabljena vozila' (nevozna, namenjena za
razgradnjo), ki na žalost tako lepo 'cvetijo' po naši pokrajini
na zasebnih zemljiščih podjetnikov in drugih zasebnih lastnikov, pa je pristojna okoljska inšpekcija.
Zainteresirani občani si seznam predpisov (z internetnimi
povezavami), ki jih nadzira MIR, lahko ogledajo na spletni
strani Občine Kočevje (zavihek MIR), z dodatnimi vprašanji
pa se seveda lahko kadarkoli obrnete neposredno na nas.
Damir Marinč
Kočevska
www.kocevje.si
Izpostavljamo
Kulturni center Kočevje
V časniku Kočevska sem v januarski
številki prebral sporočilo, da je Občina Kočevje objavila javni natečaj
za izbor imena kulturnega objekta v
Kočevju. Pri imenovani akciji so bili
prav gotovo prisotni zajetni materialni prispevki, zato je treba uresničitev
te akcije dovolj glasno pozdraviti.
Kulturni center Kočevje (KCK) pa
je nekoč že obstajal. Združeval je tri
kulturne ustanove: knjižnico, muzej
in kino. Torej ne gre za izbor novega
imena, ampak za obnovitev starega.
Vse tri kulturne ustanove smo v
takratnem mandatu (1982–1986)
vsebinsko obogatili in jih dvignili na
dostojnejšo raven. Za novo knjižnico
smo skupaj z občinskimi sredstvi
pomagali pridobiti potrebno dokumentacijo in materialno osnovo za
poznejšo preureditev nove stavbe.
Dopolnili in obogatili smo filmski
program s kvalitetnimi in raznovrstnimi filmi (predvajali smo tematske
filme – dve do tri predstave dnevno
– povprečen obisk na eni predstavi je
bil 137 gledalcev). Kar nekaj muzejskih razstav pa smo približali ljudem
tako, da smo jih prenesli iz muzeja
v center mesta, običajno v izložbeno
okno Name.
Upam si trditi, da je takratni center, z imenom Kulturni center Kočevje, uspešno odigral svojo vlogo,
saj je bil pri ljudeh močno prisoten.
KCK je imel odprta vrata skozi vse
leto, tudi ob nedeljah. To je za zgodovino treba poudariti. Ive A. Stanič
februar 2016
31
KNJIŽNICA KOČEVJE PRIPOROČA
Vinko Moderndorfer
Brskanja
Goga, 2015
Brskanja je nova knjiga osmih kratkih zgodb
priljubljenega ustvarjalca Vinka Moderndorferja, ki je izšla pri založbi Goga. V njej se prepletajo usode posameznikov in vsem je skupno
brskanje po človekovi notranjosti. Vse se prične z rojstvom in zaključi s smrtjo. Krog se vrti in zgodbe odstirajo
najintimnejša človeška čustva: osamljenost, maščevanje, odpuščanje, obžalovanje, sovraštvo, ljubezen …
Julija Franck
Ljubeznivec
Beletrina, 2015
Ljubeznivec je delo nemške pisateljice Julije
Franck, ki je otroška leta preživela v Vzhodnem Berlinu, od koder je z družino leta 1978
pobegnila na Zahod. "Izkušnja tujstva v lastni
deželi jo je življenjsko in pisateljsko močno zaznamovala." Njeni junaki se vseskozi
spopadajo z "odtujenostjo, vmesnostjo, dvojno identiteto in
posledično razdvojenostjo." Glavna junakinja Beyla, klovnesa z
nesrečnim otroštvom in neizmerno željo po ljubezni in sreči, je
nekega dne priča nesreči, v kateri izgubi življenje njena bežna
znanka; skrivnostna in nenavadna soseda Charlotte. Po spletu
okoliščin se Beyla naseli v stanovanje umrle in hkrati naveže ljubezensko razmerje s sosedom Albertom, katerega ves čas sumi,
da je pobegli povzročitelj nesreče …
Anton Komat
Če boste molčali,
bodo kamni govorili
Sozaložba Komat in Buča, 2015
"Nihče ni odnesel cele kože, ne poraženci, ki so
videli uničenje svojega sveta, ne zmagovalci,
ki niso nikoli v celoti uresničili svojih stremljenj.
Oboji so morali graditi nov svet na skupnih
ruševinah." Carlos Fuentes
Roška cesta, cesta tisočerih 'flik'. Neuničljiva in brezčasna. • Foto: Marko Vovk
To so naši predniki že doživeli, po padcu rimskega imperija, ko
je svet za več stoletij potonil v čas brez zgodovine, v dobo teme.
Preteklost ni pozabila na nas!
To so uvodne misli v novi knjigi pisatelja, publicista, svobodnega
raziskovalca in naravovarstvenika Antona Komata z naslovom Če
boste molčali, bodo kamni govorili. Ali obstaja še upanje za naš
planet? Da, vendar je treba ukrepati takoj, drugače bodo le kamni
tisti, ki bodo v prihodnosti lahko govorili o preteklosti.
Robert Seethaler
Vse življenje
Cankarjeva založba, 2015
Vse življenje je delo večkrat nagrajenega avstrijskega pisatelja Roberta Seethalerja, s katerim se je uvrstil med najboljše avtorje sodobne
avstrijske književnosti.
Andreas Egger je trdoživ človek, ki mu življenje
ni prizanašalo. Njegova šepavost je posledica
krutosti in nasilja, ki ga je doživljal v otroštvu pri daljnih sorodnikih.
Razen trdega dela v mladosti ni bil deležen ničesar. Kljub temu
je spoznal in občutil pravo ljubezen s svojo sopotnico Mario.
Snežni plaz je bil tisti, ki mu je vzel vse: topel dom in edino pravo
ljubezen. Vojna, večletno ujetništvo in druge preizkušnje so ga
spremljale na vseh poteh do končne postaje. S svojim življenjem
je bil kar zadovoljen. “Neštetokrat ga je obešal na tanko vrv med
nebom in zemljo in kljub samotarstvu je o ljudeh izvedel veliko
več, kot je lahko razumel. Ni se spomnil, od kod je prišel, in konec
koncev niti tega ni vedel, kam bo odšel. Toda na ves ta čas vmes,
na svoje življenje, je lahko gledal brez obžalovanja, z zadržanim
smehom in enim samim velikim čudenjem.”
Marec 2016
ČETRTEK, 3. 3.
SOBOTA, 5. 3.
NEDELJA, 6. 3.
SOBOTA, 12. 3.
NEDELJA, 13. 3.
NEDELJA, 20. 3.
ČETRTEK, 31. 3.
ob 19.00 uri
ob 20.00 uri
ameriška komedija
ALI JE STEVARD V LETALU?
iranski film
TAXI
ob 17.00 uri
ob 17.00 uri
animirani film (sinhroniziran)
ZOOTROPOLIS
ČETRTEK, 3. 3.
ob 19.00 uri
anim. film za otroke - sinhroniziran
ČAS ZA SNEG
SOBOTA, 12. 3.
ob 19.00 uri
ČETRTEK, 24. 3.
ob 19.00 uri
PETEK,
1. 4.
SOBOTA, 2. 4.
ob 20.00 uri
španska ljubezenska drama
PALME V SNEGU
SOBOTA, 5. 3.
ob 19.00 uri
ameriški akcijski zf.
TRILOGIJA-RAZCEPLJENI
POVEZANI
NEDELJA, 13. 3.
ob 19.00 uri
romantična drama
CAROL
PETEK,
25. 3.
SOBOTA, 26. 3.
akcijsko pustolovski film
KLOVERFIELDSKA 10
NEDELJA, 3. 4.
ob 20.00 uri
ob 17.00 uri
ameriška komedija
RAZGIBANO ŽIVLJENJE SAMSKIH
NEDELJA, 6. 3.
ob 19.00 uri
francoska pustolovska komedija
ALADINOVE NOVE AVANTURE
ČETRTEK, 17. 3.
ob 19.00 uri
animirani film (sinhroniziran)
ZOOTROPOLIS
ameriška komedija
MOJA OBILNA GRŠKA
POROKA 2
PETEK,
25. 3.
SOBOTA, 26. 3.
ob 19.00 uri
ameriška komedija
AVE CEZAR
ČETRTEK, 10. 3.
ob 19.00 uri
biografska drama
V ŽARIŠČU
PETEK,
18. 3.
SOBOTA, 19. 3.
NEDELJA, 20. 3.
akcijsko pustolovski film
BATMAN PROTI SUPERMANU
ZORA PRAVICE
NEDELJA, 27. 3.
ob 18.00 uri
ob 17.00 uri
ameriška športna drama
CREED - ROJSTVO LEGENDE
PETEK,
11. 3.
ob 19.00 uri
ameriški anim. film (sinhroniziran)
KUNG FU PANDA 3
PETEK,
18. 3.
SOBOTA, 19. 3.
animirana družinska komedija
ROKY GRE V RING
NEDELJA, 27. 3.
ob 20.00 uri
ob 19.00 uri
ameriška drama
SOBA
ameriški akcijski film
LONDON JE PADEL
biografsko zgodovinska drama
PAPEŽ FRANČIŠEK
POT DO SVETEGA SEDEŽA
KCK Kino Kočevje si pridržuje
pravico do spremembe programa.
Obiskovalce prosimo, da spremljate program na spletni strani kina
Kočevje:
http://www.kinokocevje.com/,
kjer bodo vnesene vse spremembe.
WHEN HARRY MEET…THE HARRIES(89)
V začetku marca se na slovenskih odrih obeta prava melodična punk
rock veselica.
Za štiri koncerte pri nas sta se združila dva benda podobnih imen;
ajdovski HARRY, ki že več kot desetletje in pol neumorno nabijajo svoj
visokooktanski punkrock hardcore, snemajo in izdajajo plošče, koncertirajo po Sloveniji, obredli pa so tudi že večino evropskih držav, da o
bližnjih sosedih niti ne govorimo.
PETEK, 4. 3. 2016 ob 22.00
THE HARRIES 89
Po natančno enaindvajsetih letih se v Slovenijo vračajo legendarni nizozemski melodični punkrockerji THE HARRIES (89), ki so v
letih 94-96 večkrat gostovali pri nas. V svoji zgodovini so izdali štiri
dolgometražne CD plošče (zadnja z naslovom Ready for you), odigrali tri evropske turneje in se konec 90-ih nenadoma razformirali. Pa
vendar, želja po mirovanju ni trajala dolgo. Bend je začel znova koncertirati, ideje so padale…. in nastala je nova plošča Ready for you, z
vso energijo in spevnostjo, ki smo jo bili pri The HARRIES vajeni. Na
večje turneje se sicer THE HARRIES ne odpravijo več, se pa z veseljem
vrnejo v mesta, ki so jih obredli v 90-ih. Tako se bodo znova ustavili v
Kočevju, kjer so pred mnogimi leti odigrali enega najboljših koncertov
pri nas.