82. redna seja Vlade RS - Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana T: +386 1 478 26 30 E: [email protected] www.ukom.gov.si, www.vlada.si SPOROČILO ZA JAVNOST Ljubljana, 31. marec 2016 82. redna seja Vlade RS Ustanovljena družba za izgradnjo drugega tira: 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o. Vlada RS je na današnji redni seji sprejela sklep o ustanovitvi družbe 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o. Družba, sprva v lasti Republike Slovenije, bo kot notranji izvajalec za državo izvedla vse potrebne aktivnosti za realizacijo projekta drugega tira železniške Divača – Koper in v nadaljevanju prevzela vodenje investicije tega projekta. Osnovni kapital družbe je 1 mio evrov. Vlada je januarja letos ob obravnavi Četrtega poročila o delu Medresorske delovne skupine za pripravo nabora oblik javno zasebnega partnerstva za izgradnjo nove železniške povezave med Divačo in Koprom naložila Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za finance, naj pripravita predlog zakona o izgradnji nove železniške povezave med Divačo in Koprom, v kateremu se uredijo vse potrebne podlage za izgradnjo in upravljanje nove železniške povezave ter za izgradnjo in upravljanje dodatnih pretovorno skladiščnih kapacitet in drugih z logistiko povezanih dejavnosti. Ob obravnavi je bilo predvideno, da se v naslednjih fazah ustanovi posebno projektno podjetje v izključni lasti RS v zvezi z vodenjem investicije v izgradnjo drugega železniškega tira Divača – Koper in pridobitvi zasebnega vlagatelja za realizacijo tega projekta. Predvideno je bilo, da se temu podjetju podeli koncesija za izgradnjo in upravljanje nove železniške povezave med Divačo in Koprom ter za izgradnjo in upravljanje dodatnih pretovorno skladiščnih kapacitet in drugih z logistiko povezanih dejavnosti. Takoj po ustanovitvi bo družba začela s potrebnimi aktivnostmi za pridobitev sredstev EU in pripravo podlag za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva. Te aktivnosti bo družba izvajala kot agent države. Podjetje se bo v letih 2016 in 2017 dokapitaliziralo z vložkom Republike Slovenije v višini do 200 milijonov evrov ter z vložki zasebnih vlagateljev in zainteresiranih zalednih držav, v skupni višini večji od vložka RS. Ta aktivnost predvideva vzpostavitev modela javno-zasebnega partnerstva. Pristojnosti družbe kot koncesionarja za izgradnjo drugega tira se uredijo s posebnim zakonom, ki ga pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo in bo v kratkem posredovano v vladno proceduro. Družba 2TDK d.o.o. bo imela sedež v Ljubljani. Vir: MzI Vlada poslala predlog Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti v obravnavo Državnemu zboru Vlada RS je danes na redni seji določila besedilo predloga Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti in ga poslala v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije po rednem postopku. Ključni cilji novega Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti (ZPPD) so: 1. celovita prenova sistemske ureditve pogrebne in pokopališke dejavnosti iz leta 1984; 2. ohranitev 24-urne dežurne službe kot občinske obvezne gospodarske javne službe; 3. ureditev pokopališke dejavnosti kot občinske javne službe; 4. prepustitev drugih pogrebnih dejavnosti trgu, pri čemer se poenotijo pogoji za njihovo izvajanje in upošteva Direktiva o storitvah na notranjem trgu; 5. zagotovitev nadzora nad skladnostjo predpisov občin in njihovega izvajanja ter nadzora nad izvajanjem pogrebne in pokopališke dejavnosti. Ključna načela, ki jih upošteva ZPPD, so: • zagotavljanje pietete, • varovanje zdravja ter upoštevanja zdravstvenih in sanitarno-higienskih predpisov, • prosta izbira mesta pokopa (pokopališča), • prosta izbira izvajalca pogrebnih storitev, • enakopravna obravnava izvajalcev pogrebnih storitev, • prosti pretok storitev, • učinkovit nadzor. Predlog novega Zakona o pogrebni in pokopališki dejavnosti celovito prenavlja obstoječo ureditev teh dejavnosti iz leta 1984. V skladu s smernicami Vlade RS je pripravljen tako, da ostaja pokopališka dejavnost v pristojnosti občin, pogrebna dejavnost pa se, če je to mogoče, izvaja v okviru proste gospodarske pobude kot tržna dejavnost. Pogrebna dejavnost tako obsega zagotavljanje stalne 24-urne dežurne službe za prevzem in prevoz pokojnika, ki se opravlja kot obvezna gospodarska javna služba, in druge pogrebne storitve, ki so predmet gospodarske dejavnosti. Predlog zakona določa enotne pogoje za izvajanje pogrebne dejavnosti in usmerja k poenotenemu urejanju pokopališke dejavnosti na lokalni ravni. Predlog zakona določa jasne pristojnosti nadzora nad izvajanjem zakona in tudi skladnostjo lokalnih predpisov, izdanih na njegovi podlagi. Vir: MGRT Vlada sprejela spremembe Zakona o socialnem varstvu Vlada RS je določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu in ga posreduje v obravnavo Državnemu zboru po skrajšanem postopku, saj gre za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona. Bistvene novosti: 1. Predlog zakona uvaja pravno podlago za črpanje evropskih sredstev za izvedbo pilotnega projekta, katerega namen je razvoj in umestitev v sistem socialnega varstva storitev socialne aktivacije (osnovni cilj je uvajanje celostne obravnave socialno najbolj ogroženih skupin prebivalstva preko vključevanja oseb v programe socialne aktivacije z namenom dviga socialnih in zaposlitvenih kompetenc), ki bo pilotno sofinancirana iz evropskih sredstev potrjenega Operativnega programa za evropsko kohezijsko politiko 2014 - 2020, kot posledica predvidene reorganizacije centrov za socialno delo (pa tudi koordinirane oskrbe v skupnosti). 2. Ureja status posameznim vrstam socialnovarstvenih programov (javni, razvojni, eksperimentalni in dopolnilni) in daje ustrezno podlago za njihovo financiranje. 3. Odpravlja pripravništvo kot obvezen pogoj za pristop k strokovnemu izpitu in skrajšuje obdobje opravljanja pripravništva. 4. Odpravlja določene nepotrebne administrativne ovire, ki zavlačujejo postopke, ne prispevajo pa k večji kvaliteti dela ali transparentnosti postopka. 5. Določajo se dodatni strokovni pogoji za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju socialnega varstva in omogoča podelitev tega statusa tudi drugim pravnim osebam zasebnega prava. 6. Usklajujejo se predpisi o inšpekcijskem nadzoru z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor in inšpekcijo dela. Vir: MDDSZ Vlada razveljavila sklep o dodelitvi finančne spodbude podjetju TAM Europe (prej TAM Durabus) Vlada RS se je danes na redni seji seznanila z informacijo o poteku postopka dodelitve finančne spodbude podjetju TAM Europe, d. o. o. (prej TAM Durabus, d. o. o.). Vlada je odločila, da se sklep Vlade RS št. 30500-4/2014/6 z dne 17. 12. 2014 (dopolnjen s sklepom 30500-4/2014/12 z dne 7. 1. 2016) razveljavi. Vlada je 17. 12. 2014 sprejela sklep o dodelitvi finančne spodbude podjetju Durabus, d. o. o., za investicijski projekt »Električni avtobusi na inovativno polnjenje (BETIC) - razvoj električnih avtobusov in podporne infrastrukture za javni transport v mestih oz. podobnih okoljih«. S sklepom je bila podjetju dodeljena finančna spodbuda v višini 2.000.000 evrov, Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) pa naloženo, da ob rebalansu proračuna za leto 2015 za to isto leto zagotovi sredstva v višini dodeljena finančne spodbude. MGRT je podjetju Durabus, d. o. o., predlog pogodbe prvič predstavilo na skupnem sestanku 18. 3. 2015. Zaradi različnih zahtev podjetja, najprej po izplačilu v letu 2015, potem po vnaprejšnjem izplačilu spodbude ter v nadaljevanju zaradi nestrinjanja podjetja z metodologijo ugotavljanja povprečnega števila zaposlenih v podjetju in posledično njihovega neposredovanja potrebnih podatkov MGRT in podjetje Durabus, d. o. o., v letu 2015 nista uspela skleniti pogodbe o dodelitvi finančne spodbude. S podjetjem Durabus, d. o. o., je bila zaradi pretečenih časovnih rokov izvedbe investicije iz vloge usklajena nova časovna komponenta izvedbe investicijskega projekta, ki je predvidevala izplačilo večjega dela finančne spodbude v letu 2016, preostanek pa v letu 2017. Zaradi te spremembe je MGRT najprej vladi predlagalo spremembo osnovnega sklepa o dodelitvi finančne spodbude, ki je bila sprejeta 7. 1. 12016, na podlagi katere je MGRT na svojih postavkah zagotovil tudi ustrezna sredstva za dogovorjeno dinamiko izplačila spodbude. 13. 1. 2016 je bil podjetju posredovan predlog pogodbe, ki je vseboval tudi vse predloge, ki jih je podjetje podalo 20. 11. 2015 na skupnem sestanku z Ministrstvom za finance (MF) in MGRT. Na posredovani predlog pogodbe MGRT, razen nove pavšalne zahteve po sestanku, kljub večkratnim pozivom ni prejelo konkretnih pripomb. MGRT je tako 25. 2. 2016 pogodbo podjetju še uradno posredovalo v podpis. V roku, določenem v spremnem dopisu, podjetje na MGRT ni vrnilo podpisanih pogodb, zato je MGRT sklepal, da je podjetje od vloge odstopilo. 7. 3. 2016 je tuji investitor Jingwei Textile Machinery Co. Ltd obvestil MGRT, da odstopa od vloge, ki so jo na MGRT posredovali 22. 5. 2014. Zaradi vsega navedenega je MGRT predlagal vladi, da razveljavi sklep št. 30500-4/2014/6 z dne 17. 12. 2014, dopolnjen s sklepom 30500-4/2014/12 z dne 7. 1. 2016. Vir: MGRT Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca Vlada RS je sprejela Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov za območje Celja in Žalca. Uredba določa vodovarstvena območja za vodna telesa vodonosnikov, ki se uporabljajo za oskrbo prebivalcev s pitno vodo. Obravnavanih je 36 zajetij (zajeti izviri ali črpalne vrtine), ki so vključeni v sistem javne oskrbe prebivalcev s pitno vodo. Z uredbo so določena notranja vodovarstvena območja z različnimi stopnjami varovanja. Z najstrožjim vodovarstvenim režimom na najožjem vodovarstvenem območju se varuje dovolj široko območje okoli zajetij, s čemer se zagotavlja sprejemljivo tveganje za onesnaževanje s patogenimi mikrobiološkimi organizmi in drugimi onesnaževali. Na ožjih vodovarstvenih območjih se glede na hidrološke razmere in dinamiko podzemne vode zagotavlja dovolj dolg zadrževalni čas in dovolj veliko razredčenje onesnaževal ter s tem sprejemljivo tveganje za onesnaženje vode v zajetju z onesnaževali, ki počasi razpadejo. Širše vodovarstveno območje pa predstavlja celotno napajalno območje zajetja, kjer je zagotovljeno dolgoročno varstvo zdravstvene ustreznosti pitne vode, vodovarstveni režim pa zagotavlja sprejemljivo tveganje za onesnaženje z radioaktivnimi snovmi in snovmi, ki so obstojne ali se razgrajujejo zelo počasi. Ukrepi, prepovedi in omejitve v zvezi z gradnjo so navedene bodisi v določbah uredbe oziroma v Prilogi 3, ki je sestavni del uredbe. Glede na to, da se zajetja, ki se varujejo s to uredbo, nahajajo v bolj ali manj urbaniziranih območjih, nekatera pa tudi v zelo naravno neokrnjenih območjih, je zaradi lažje preglednosti uredbe, vodovarstveni režim (prepovedi, omejitve in zaščitni ukrepi) pripravljen za posamezna zajetja oziroma za skupine zajetij. V zvezi z ravnanjem z zemljiščih so prepovedi, pogoji in zaščitni ukrepi določeni zgolj v določbah posameznih členov uredbe, nanašajo pa se na gnojenje kmetijskih in nekmetijskih zemljišč ter na rabo fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljevanju: FFS) na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih. Zaradi nevarnosti mikrobiološkega onesnaženja pitne vode je treba posebej poudariti, da je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojevko, glede rabe hlevskega gnoja in mineralnih gnojil pa so določene mejne vrednosti vnosa dušika. Prepovedi, pogoji in omejitve, ki se nanašajo selektivno rabo fitofarmacevtskih sredstev na kmetijskih zemljiščih, izhajalo iz predloga Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v januarju 2011 pripravilo pregled stanja kmetijstva na vodovarstvenih območjih s poudarkom na omejitvah v zvezi z rabo gnojil in FFS. Predlagana rešitev v citirani uredbi določa selektiven pristop rabe FFS. Seznam prepovedanih aktivnih snovi, ki so na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedane, se vsako leto preveri, objavi pa se na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za okolje. V določbah uredbe je urejeno tudi gnojenje in raba fitofarmacevtskih sredstev na nekmetijskih zemljiščih, torej v gozdu, parkih, na pokopališčih, športnih igriščih, zelenicah, objektih transportne infrastrukture in drugih stavbnih zemljiščih. Določen je tudi nadzor nad izvajanjem uredbe in kazenske določbe, prav tako so dodane prehodne določbe za nekatere vsebinske zahteve, ki za uveljavitev rabijo določen prehodni rok. Pri tem je treba posebej izpostaviti prehodno obdobje za ravnanje s kmetijskimi zemljišči, in sicer zato, da se v tem prehodnem obdobju kmetijska gospodarstva prilagodijo na nov vodovarstveni režim. Vir: MOP Uredba o stanju površinskih voda Vlada RS je sprejela Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o stanju površinskih voda. Uredba prenaša v slovenski pravni red Direktivo 2013/39/EU v zvezi s prednostnimi snovmi na področju vodne politike V slovenski pravni red se tako prenaša dopolnjen seznam prednostnih snovi, dopolnjujejo pa se tudi nekateri okoljski standardi kakovosti za prednostne in prednostno nevarne snovi. Uredba se nanaša tudi na izvajanje monitoringa stanja površinskih voda, s katerim bo Slovenija zagotovila spremljanje snovi iz nadzornega seznama snovi za spremljanje na ravni Evropske Unije na področju vodne politike. Vir: MOP Odločbe o začasnem izvajanju koncesije na dimnikarskih območjih Kobarid, Vrhnika in Štore Vlada RS je izdala odločbe o začasnem izvajanju koncesije, s katero se koncesija za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom na dimnikarskem območju Kobarid, podeli podjetniku Dimnikarstvo Slavko Pirih s.p., Kobarid, na dimnikarskem območju Vrhnika, se podeli podjetniku Dimnikarstvo Kraner Vincencij Kralj s.p., Logatec, na dimnikarskem območju Štore pa podjetniku Dimnikarstvo Božič, Andrej Božič s.p., Celje. Sprememba Zakona o varstvu okolja določa, da se za tista koncesijska območja, na katerih ni koncesionarja z veljavno koncesijsko pogodbo po 31. 12. 2015, izvede javni poziv. Skladno z zakonom, vlada na podlagi javnega poziva podeli koncesijo tistemu, ki izpolnjuje predpisane pogoje in zoper njega ni začet postopek za odvzem koncesije, in sicer do 31. 12. 2016. Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) je 12. 2. 2016 na spletni strani objavilo javni poziv za podelitev začasne koncesije. MOP je v okviru predhodnega postopka ugotovil, da ti podjetniki izpolnjujejo vse predpisane pogoje. V primeru več prijav na posamezno dimnikarsko območje ima skladno z Zakonom o varstvu okolja prednost pri podelitvi oseba, katere sedež je najbližje središču koncesijskega območja. Za središče koncesijskega območja se šteje sedež občine iz koncesijskega območja. Za podpis koncesijskih pogodb je vlada pooblastila ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Vir: MOP Koncesija za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi odpadki Vlada RS je izdala odločbo, s katero se koncesija za izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, ki so po predpisih na področju veterinarstva stranski živalski proizvodi kategorije 1 in 2, podeljena koncesionarju družbi KOTO d.o.o., Ljubljana, podaljša. Družba KOTO d.o.o., Ljubljana, je koncesionar za izvajanje obvezne gospodarske javne službe ravnanja z živalskimi odpadki, ki so po predpisih na področju veterinarstva stranski živalski proizvodi kategorije 1 in 2. Uredba o načinu, predmetu in pogojih izvajanja gospodarske javne službe ravnanja s stranskimi živalskimi proizvodi kategorije 1 in 2 določa, da se koncesijsko razmerje lahko podaljša, in sicer do podelitve koncesije z javnim razpisom oziroma največ za eno leto. Ministrstvo za okolje in prostor je v predhodnem postopku preverilo, ali koncesionar izpolnjuje predpisane pogoje in ugotovilo, da so izpolnjeni zahtevani pogoji za podaljšanje koncesije. V skladu s tretjim odstavkom 13. člena uredbe se koncesije podaljša za obdobje do 31. 3. 2017. Vir: MOP Vlada se je seznanila s Poročilom Izvedbenega načrta nacionalnega programa za mladino 2013–2022 za leto 2015 Resolucija o nacionalnem programu za mladino 2013–2022 (ReNPM13–22) je bila sprejeta za obdobje 9 let, spremljajo pa ga t. i. izvedbeni načrti, ki splošne cilje in usmeritve te resolucije po področjih zasledujejo s specifičnimi ukrepi. Izvedbeni načrt za leto 2015 je bil sestavljen iz ukrepov, katerih financiranje in izvajanje je bilo mogoče urediti znotraj proračuna 2015, v okviru evropskih strukturnih sredstev ter iz sistemskih ukrepov, ki nimajo nujno tudi finančnih posledic (npr. sprememba ali priprava predpisov, umestitev novih tem v politični diskurz itd.). Dodatno so v zaključku navedeni tudi ukrepi, ki so se financirali izven proračuna Republike Slovenije in kohezijskih sredstev, to sta norveški finančni mehanizem in program Erasmus+. Poročilo vsebuje ukrepe na področju izobraževanja, zaposlovanja in podjetništva, bivanjskih razmer mladih, zdravje in dobro počutje ter kultura, ustvarjalnost, dediščina in mediji. Vlada je se je seznanila z omenjenim poročilom in ga posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije. Vir: MIZŠ Vlada odobrila pomoč gospodarski družbi Arosa Mobilia, d. o. o. Vlada RS je danes na redni seji sklenila, da se gospodarski družbi Arosa Mobilia, d. o. o., Limbuška c. 2, 2341 Limbuš, dodeli pomoč za prestrukturiranje po pravilu »de minimis« v obliki subvencije v višini 200.000,00 evrov. Družba Arosa Mobilia, d. o. o., je na Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podala vlogo za odobritev pomoči po pravilu »de minimis« za tekoče poslovanje podjetja. Zaprosila je za sredstva v višini 200.000,00 evrov v obliki subvencije. Strokovna medresorska komisija je vlogo proučila in izdala sklep, v katerem Vladi RS predlaga odobritev pomoči. Družba Arosa Mobilia, d. o. o., je insolventna in potrebuje premostitvena sredstva za poplačilo plač, regresa in delno poplačilo dobaviteljev. Prestrukturiranje družbe se bo celovito reševalo, ko bo sprejet Zakon o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah in s tem vzpostavljena shema »reševanje in prestrukturiranje«. Družba je 29. 3. 2016 predložila potrjen program prestrukturiranja. Vir: MGRT Vlada izdala Uredbo o izvajanju Uredbe Komisije o določitvi skupnih pravil za upravljanje pretoka zračnega prometa Vlada RS je na današnji seji izdala Uredbo o izvajanju Uredbe Komisije št. 255/2010 o določitvi skupnih pravil za upravljanje pretoka zračnega prometa. Enotna uporaba posebnih pravil in postopkov v zračnem prostoru enotnega evropskega neba je ključnega pomena za prehod na optimalno uporabo razpoložljivih zmogljivosti nadzora zračnega prometa z učinkovitim upravljanjem in izvajanjem nalog upravljanja pretoka zračnega prometa. Uredba določa pristojni organ za nadzor nad izvajanjem evropske in nacionalne uredbe, ki je Javna agencija za civilno letalstvo RS ter naloge udeležencev v postopkih upravljanja pretoka zračnega prometa. Jasna določitev nalog izvajalca služb zračnega prometa in drugih posameznih udeležencev namreč vodi k učinkovitemu izvajanju pravil, pristojnemu organu pa omogoča lažji in učinkovitejši nadzor. Evropska uredba nalaga državam članicam tudi določitev pravil glede kazni, ki se naložijo pri kršitvi pravil, in sprejetje vseh potrebnih ukrepov za uveljavitev teh kazni, ki morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Vir: MzI Vlada izdala soglasje k Sistemskim obratovalnim navodilom za prenosni sistem električne energije RS Vlada RS je na današnji seji izdala soglasje k Sistemskim obratovalnim navodilom za prenosni sistem električne energije Republike Slovenije. Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem električne energije Republike Slovenije vsebujejo vse zahtevane vsebine in jih tudi ustrezno urejajo. Sistemska obratovalna navodila urejajo obratovanje in način vodenja prenosnih in distribucijskih sistemov. S sistemskimi obratovalnimi navodili se zlasti uredijo tehnični in drugi pogoji za varno obratovanje sistemov z namenom zanesljive in kakovostne oskrbe z elektriko, način zagotavljanja sistemskih storitev, postopki za obratovanje sistemov v kriznih stanjih, pogoji za priključitev na sistem in način priključitve na sistem, tehnični pogoji za medsebojno priključitev in delovanje sistemov različnih elektrooperaterjev, monitoring kakovosti storitev oskrbe z elektriko in vrsta, struktura, frekvenca in način izmenjave podatkov med elektrooperaterji, potrebnih za varno obratovanje in učinkovito vodenje sistemov. Vir: MzI Vlada sprejela stališče o Letalski strategiji za Evropo Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da podpira splošne namene in cilje Evropske komisije, ki izhajajo iz Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskemu-socialnemu odboru in odboru regij glede letalske strategije za Evropo, pri tem pa poudarja, da morajo zakonodajni in nezakonodajni akti Evropske unije primerno upoštevati potrebe manjših držav oziroma njihove letalske industrije. Evropska komisija v sporočilu na splošno ugotavlja stanje letalstva v Evropski uniji. Iz ključnih podatkov Komisije, temelječih na različnih študijah, izhaja, da razvoj letalske povezljivosti v Sloveniji ne odslikava rasti letalskega prometa v večini držav članic Evropske unije. To vprašanje je potrebno ustrezno obravnavati, saj so slovenski potrošniki tako kot drugje upravičeni do dostopa do letalskega trga po konkurenčnih cenah. Zato je vlada naložila Ministrstvu za infrastrukturo, da v okviru svojih pristojnosti pripravi predlog politike in ukrepov za spodbujanje letalskega prometa in povezljivosti z namenom podpiranja razvoja gospodarstva, predvsem turističnega sektorja. Ministrstvo za infrastrukturo mora pripraviti predlog razvoja politike na področju letalskega prometa Republike Slovenije najkasneje do 30. avgusta 2016. Ta sklep Vlade Republike Slovenije ne posega v že sprejeta stališča Republike Slovenije glede predlogov zakonodajnih aktov in nezakonodajnih aktov Evropske unije, ki so v postopku sprejemanja znotraj inštitucij Evropske unije. Vir: MzI Vlada sprejela poročilo o zaključku pogajanj za sklenitev sporazuma o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga z Marokom Vlada RS je na današnji seji sprejela poročilo o zaključku pogajanj za sklenitev Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Kraljevine Maroko o mednarodnem cestnem prevozu potnikov in blaga in pooblastila Karla Erjavca, ministra za zunanje zadeve, da podpiše usklajeno besedilo sporazuma. Razlog za sklenitev sporazuma je pospešitev in okrepitev sodelovanja na področju prevoza potnikov in blaga, ki bo temeljilo na skupnih interesih obeh držav in tako spodbudilo gospodarsko sodelovanje ter blagovno menjavo med državama. Vir: MzI Vlada zavrnila vlogo Loterije Slovenije za dodelitev koncesije za trajno prirejanje klasične igre na srečo »Globalni loto« Vlada RS je na današnji redni seji izdala odločbo, s katero se zavrne vloga gospodarske družbe Loterija Slovenije, d.d., Ljubljana, za dodelitev koncesije za trajno prirejanje klasične igre na srečo »Globalni loto«. Gospodarska družba Loterija Slovenije d.d., p, je podala vlogo za dodelitev koncesije za trajno prirejanje klasične igre na srečo »Globalni loto«. O dodelitvi koncesije odloča Vlada RS po prostem preudarku, ob upoštevanju kriterijev iz Zakona o igrah na srečo. Pri odločanju o dodelitvi koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo v igralnici po prostem preudarku se presojajo ekonomski, socialni in drugi kriteriji, ki so v ta namen natančneje opredeljeni v tretjem odstavku 3. člena Zakona o igrah na srečo. Vlada je odločitev sprejela ob upoštevanju dejstva, da predvideni način prirejanja klasične igre na srečo »Globalni loto« ni v skladu s strateškimi razvojnimi dokumenti s področja iger na srečo in sicer z usmeritvami Strategije o prirejanju iger na srečo v Republiki Sloveniji in temeljnimi določbami Zakona o igrah na srečo. Poleg tega je bila ob presoji drugih okoliščin povezanih z odločanjem o zadevi ocenjeno, da je vloga tudi pomanjkljiva in nedoločna in sicer predvsem v delu, ki se nanaša na nameravani obseg prirejanja igre, zaradi česar ni bilo mogoče realno ovrednotiti predvidene realizacije prometa pri navedeni igri. Vir: MF Slovensko-japonsko sodelovanje pri izvedbi demonstracijskega projekta pametnih skupnosti in pametnih omrežij Vlada RS se je danes na redni seji seznanila z informacijo o aktivnostih glede skupnega slovensko–japonskega partnerstva na področju pametnih omrežij in pametnih skupnosti. Sodelovanje na področju pametnih skupnosti in pametnih omrežij se je začelo 24. 10. 2012, ko je Slovenska tehnološka agencija - TIA (sedaj Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije – SPIRIT Slovenija), podpisala Sporazum o sodelovanju z Japonsko agencijo za nove energetske in industrijske tehnologije - NEDO. Namen sporazuma je krepitev povezovanja in tehnološkega sodelovanja med slovenskimi in japonskimi podjetji na področju naprednih energetskih in industrijskih tehnologij. Sklenitev sodelovanja pri izvedbi demonstracijskega projekta oz. več demonstracijskih projektov na izbranih tehnoloških področjih je bila sprejeta 13. 9. 2013 z izborom treh tem potencialnega skupnega demonstracijskega projekta. Demonstracijski projekt pametne skupnosti in pametna omrežja zajema tri področja, in sicer: razvoj in prikaz delovanja (demonstracija) integriranega sistema upravljanja distribucijskih omrežij (»Distribution Management System, DMS) za skupno uporabo v slovenskih distribucijskih podjetjih, ki bo hkrati interoperabilen v sklopu različnih tehnoloških sistemov v uporabi; razvoj in prikaz delovanja (demonstracija) integriranih rešitev na področju upravljanja s porabo (Demand Side Management / Demand Response), s katerimi bo omogočeno učinkovito prilagajanje odjema distribucijskih omrežij glede na predvideno povečevanje porabe električne energije in proizvodnje iz razpršenih virov, čemur lahko sledi nameščanje pametnih števcev in prikaz delovanja (demonstracija) ustreznega uravnavanja odjema v okviru različnih storitev, ki jih izvajajo distribucijska podjetja; uvedba in prikaz delovanja (demonstracija) sistema celostnega upravljanja z energijo (»Energy Management System, EMS), ki bo omogočal nadzor in vodenje celostne preskrbe z energijo v urbanih področjih. SPIRIT Slovenija in NEDO sta 15. 5. 2014 podpisala pismo o nameri za pripravo paralelnih študij izvedljivosti skupnega demonstracijskega projekta. SPIRIT Slovenija je prek javnega naročila izbrala za izvajalca študije izvedljivosti Fakulteto za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. Študiji sta se pripravljali skupaj in imata skupno osnovno strukturo in usklajene zaključke. Obe študiji sta bili pripravljeni v letu 2015. Vlada RS se je z informacijo o slovensko-japonskem demonstracijskem projektu pametnih omrežij in pametnih mest seznanila prvič 19. 3. 2014 in ponovno se je seznanila z informacijo o aktualnem stanju priprave slovensko-japonskega demonstracijskega projekta pametnih omrežij in pametnih skupnosti 17. 7. 2014, v okviru katere je bila formirana nadzorna medresorska skupina. Vlada se je 27. 11. 2015 strinjala z načrti izvedbe delnega projekta s pomočjo financiranja iz strukturnih sredstev 2014 – 2020. Financiranje na podlagi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020 ni omogočalo izvedbe investicije za vzpostavitev pametnega omrežja. V dogovore za izvedbo demonstracijskega projekta pametnih omrežij in pametnih skupnosti se je konec leta 2015 vključil Sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja ELES, ki od SPIRIT Slovenija prevzema koordinacijo projekta in sodelovanje z NEDO. ELES je 3. 2. 2016 podpisal pismo o nameri sodelovanja z japonsko agencijo NEDO. ELES bo z japonsko stranjo pripravil končni vsebinski obseg partnerstva, izvedbeni načrt in izbor izvajalcev. ELES bo s svojim delovanjem podpiral uporabo »Študije izvedljivosti za identifikacijo in izvedbo skupnega slovensko – japonskega demonstracijskega projekta na področju pametnih skupnosti in pametnih omrežij v Sloveniji«, ki jo je na podlagi javnega naročila izdelala Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani ter izsledkov terenskih analiz, ki so jih v preteklih letih izvajali japonski partnerji. Na podlagi ugotovitev teh aktivnosti bo definirana točna oblika partnerstva in sklenjen sporazum o sodelovanju med slovenskimi in japonskimi predstavniki. Partnerstvo temelji na preizkusu delovanja razvitih novih tehnologij in rešitev v okolju delujočih pametnih omrežij in bo prispevalo tudi k energetskemu cilju vzpostavitve celostnega koncepta pametnega elektroenergetskega omrežja. Japonsko-slovensko sodelovanje ima tudi cilj spodbujanja novih pristopov za zagotavljanje sistemskih storitev v elektroenergetskem sistemu, uporabo izdelkov v sistemskih aplikacijah, ki še niso na tržišču, ustrezno uporabo prostorskih in demografskih značilnosti Slovenije ter omogočanja dolgoročnih strateških partnerstev med slovenskimi in japonskimi podjetji. Vir: MGRT Vlada sprejela Poročilo o delu in Finančni program ter potrdila Program dela Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč Vlada RS je danes na redni seji sprejela Poročilo o delu Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč za leto 2015. Vlada je tudi sprejela Finančni načrt in potrdila Program dela Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč za leto 2016. Poročilo Varstvo vojnih grobišč in varstvo prikritih vojnih grobišč je v pristojnosti Republike Slovenije. Sloveniji. Urejeno je z Zakonom o vojnih grobiščih (ZVG) in z Zakonom o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (ZPVGPŽ). Državni zbor Republike Slovenije je 9. 7. 2015 sprejel ZPVGPŽ, ki je bil 24. 7. 2015 objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, veljati pa je začel 8. 8. 2015. ZPVGPŽ v 3. členu določa, da je za varstvo prikritih vojnih grobišč pristojno ministrstvo, pristojno za pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč, torej Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT). Do sprejetja ZPVGPŽ je varstvo vseh vojnih grobišč (vojaška grobišča, grobišča žrtev vojne in grobišča žrtev vojne – po vojni usmrčenih oseb), skladno z ZVG izvajalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ). Za vodenje aktivnosti pri postopku odkrivanja prikritih vojnih grobišč v skladu z ZPVGPOŽ in ZVG je Vlada RS imenovala Komisijo Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč (Komisija). V prvi polovici leta 2015 je Komisija delovala skladno z ZVG, pod pristojnostjo MDDSZ. Z uveljavitvijo ZPVGPŽ sredi avgusta 2015 je pristojnost odkrivanja prikritih vojnih grobišča prešla v pristojnost MGRT oziroma je vodenje aktivnosti pri postopkih prevzela Komisija. Sredstva za delo Komisije zagotavlja MGRT. Ministrstvo za Komisijo opravlja tudi strokovne, tehnične in administrativne naloge. Izvajanje novega zakona je na strani Komisije in MGRT steklo sorazmerno hitro in učinkovito. Finančni načrt Komisija je pripravila predlog finančnega načrta dela za leto 2016. Sredstva za delo Komisije v višini 500.000,00 EUR so zagotovljena v Proračunu Republike Slovenije za leto 2016, pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Skladno s programom dela Komisije za leto 2016 so proračunska sredstva predvidena za vse stopnje postopka odkrivanja prikritih vojnih grobišč (6.člen ZPVGPŽ). Največ sredstev Komisija namenja prekopu žrtev in ureditvi grobišč, za vpis v register vojnih grobišč. Program dela Program dela Komisije za leto 2016 je bil sprejet na 4. redni seji Komisije 22. 1. 2016. Podlaga za pripravo Programa dela Komisije je tretji odstavek 4. člena ZPVGPŽ in 6. člen ZPVGPŽ, ki določa postopek odkrivanja prikritih vojnih grobišč obsega: • zbiranje in obdelovanje podatkov o prikritih vojnih grobiščih in grobovih, • evidentiranje prikritih vojnih grobišč in grobov, njihovo začasno obeležitev in zavarovanje, • potrjevanje grobišč, • skupinsko ali posamično identifikacijo, če je to mogoče, • pokop žrtev, • predlog za vpis grobišča v register vojnih grobišč in v register kulturne dediščine, • ureditev grobišča. Za postopek odkrivanja prikritih vojnih grobišč je Komisija izbrala lokacije (Seznam lokacij prikritih vojnih grobišč predvidenih za potrditev/sondiranje, izkop in ureditev v letu 2016), ki so jih v bazi Evidenca prikritih grobišč v RS v obdobju 2000-2009 na podlagi takrat dostopnih podatkov označili z stopnjo zanesljivosti 1 in 2 (lokacija grobišča natančno določena, ustni viri zanesljivi). Komisija za leto 2016 načrtuje ureditev cca 70 prikritih vojnih grobišč do faze, ki bo omogočala pripravo predloga za vpis grobišča v register vojnih grobišč na MDDSZ in posledično v register nepremične kulturne dediščine na Ministrstvu za kulturo (MK). Dokumentacija predloga vpisa v register bo pripravljena skladno z zahtevami ZPVGPŽ, ZVG in Zakona o varstvu kulturne dediščine. Ker je bila Komisija zadnjih nekaj let (po odkritju Hude jame) zaradi objektivnih okoliščin nedejavna in glede na izkušnje izvajanja aktivnosti pri postopkih odkrivanja prikritih vojnih grobišč v drugi polovici leta 2015 Komisija ugotavlja, da bo v letu 2016 njena prednostna naloga ureditev in dopolnitev baze vojnih grobišč z ustreznimi evidencami in ažurnimi podatki, ki ji bodo sledili posegi v prostor po programu dela za 2016. Poleg navedenega je drugi predpogoj za nemoteno izvedbo programa dela Komisije predhodna pridobitev ustreznih soglasij lastnikov zemljišč za poseg na njihovem zemljišču. Število opravljenih potrditev, prekopov in ureditev je odvisno od pridobljenih predhodnih soglasij lastnikov zemljišč, na katerih so prikrita vojna grobišča. ZPVGPŽ v tretjem odstavku 4. člena določa, da Komisija sprejme letni program dela, ki vključuje idejno zasnovo ureditve posameznih vojnih grobišč in ga predloži vladi v potrditev. S tem v zvezi je Komisija na 3. redni seji 15. 12. 2015, sprejela sklep, da se »pripravijo strokovni standardi in normativi za izvajanje nalog na vseh področjih dela pri postopkih odkrivanja prikritih vojnih grobišč: sondiranje, izkop oziroma iznos žrtev, odvzem bioloških vzorcev žrtev za identifikacijo, ureditev grobišč«. Komisija namerava pripraviti poenoteno ureditev grobišč z več elementi (varovalna ograja, obeležje – križ ali spomenik, informacijska tabla, prostor za cvetje in sveče, klopi, urejene poti in kažipoti). Standardi in normativi, tudi za ureditev grobišč, so še v pripravi, zato niso vključeni v sprejet program dela za leto 2016. Vir: MGRT Vlada se je seznanila z drugim poročilom in akcijskim načrtom medresorske delovne skupine glede elektronske identifikacije in storitvah zaupanja za elektronske transakcije Vlada RS je na današnji seji sprejela 3 sklepe glede elektronske identifikacije in storitvah zaupanja za elektronske transakcije, in sicer se je seznanila z drugim poročilom Medresorske delovne skupine za pripravo nacionalnega okolja za pričetek uporabe Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in razveljavitvi Direktive 1993/93/ES. Prav tako se je vlada seznanila z Akcijskim načrtom za celovito ureditev področja upravljanja z elektronskimi identitetami in storitvami zaupanja za elektronske transakcije, ki ga je pripravila navedena medresorska delovna skupina. Vlada je naložila nosilcem posameznih ukrepov iz navedenega akcijskega načrta, da jih izvedejo skladno s tem načrtom in rešitvami predlaganimi v navedenem drugem poročilu. Drugo poročilo o delu MDS eIDAS vključuje opis aktivnosti skupine od prvega poročanja dalje, katerih rezultat so izdelki, ki so priloženi poročilu. V poročilu so utemeljene rešitve, ki jih predlaga MDS eIDAS, in na katerih temelji Akcijski načrt za celovito ureditev področja upravljanja z elektronskimi identitetami in storitvami zaupanja za elektronske transakcije. Vir: MIZŠ Vlada: Poslovno okolje v Sloveniji se izboljšuje Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije Franc Breznik je Vladi Republike Slovenije zastavil pisno poslansko vprašanje v zvezi s podatki Svetovne banke iz raziskave poslovnega okolja »Doing Business 2016«, ki se nanašajo na čas reševanja gospodarskih sporov v Sloveniji. Poslanec navaja, da je sodeč po teh podatkih Slovenija po času reševanja gospodarskih sporov med najpočasnejšimi državami na svetu, saj reševanje gospodarskega spora v povprečju traja 1160 dni. Po mnenju poslanca tako dolgotrajno reševanje gospodarskih sporov izjemno negativno vpliva na poslovno okolje, zato Vlado sprašuje, kako komentira stanje na področju reševanja gospodarskih sporov in kaj ter kdaj bo storila, da se čas reševanja gospodarskih sporov postavi na neko normalno raven. Vlada se zavzema za stabilno in privlačno poslovno okolje v Sloveniji, zato v poročilu Doing Business naveden čas za razrešitev gospodarskega spora seveda ne predstavlja želenega stanja na tem področju. Pri vrednotenju teh podatkov pa je nujno upoštevati, da je bila raziskava poslovnega okolja »Doing Business 2016« objavljena oktobra 2015, poročila sodišč pa kažejo, da se je od poročil za leto 2014, ki so bila podlaga za pripravo poročila »Doing Business 2016«, stanje ponovno izboljšalo. Podatki o delovanju našega sodstva so vzpodbudni, saj kažejo, da se sodni zaostanki na sodiščih še naprej zmanjšujejo. Število nerešenih zadev v gospodarskih sporih se je v letu 2015 glede na leto 2014 zmanjšalo za dobrih 25 %. Vlada se zaveda, da je učinkovito izvrševanje pogodb bistveno za gospodarski razvoj in rast gospodarstva, izboljševanje učinkovitosti sodnega sistema pa pripomore k izboljšanju poslovnega okolja, privabljanju neposrednih tujih investicij in ne nazadnje zagotavljanju davčnih prihodkov. Prav tako je učinkovit sistem izvrševanja pogodb najboljši odvračilni ukrep za družbe s slabimi poslovnimi praksami. Pogodbena svoboda in učinkovito izvrševanje pogodbenih dogovorov je ključ za delujoče tržno gospodarstvo. Za zagotavljanje optimalno delujočega poslovnega okolja je Vlada v letu 2015 na področju pravosodja aktivnosti usmerila v krepitev učinkovitosti, transparentnosti in integritete delovanja pravosodnih ter državnih nadzornih organov in v višjo raven varovanja človekovih pravic. Za zagotavljanje hitrejšega reševanja zadev je bila pripravljena in v Državnem zboru Republike Slovenije sprejeta zakonska rešitev, ki povečuje možnost, da se okrajni sodniki razporedijo na delo na okrožna sodišča, kar predsednikom sodišč omogoča učinkovitejše razporejanje zadev, s tem pa tudi njihovo hitrejše reševanje. Gre za pomemben ukrep, ki rešuje problematiko nekaterih preobremenjenih okrožnih sodišč na eni in podobremenjenih okrajnih sodišč na drugi strani ter daje predsednikom sodišč močno orodje za njihovo boljše upravljanje. Nekateri predsedniki sodišč so na podlagi teh sprememb že pričeli s prerazporejanjem sodnikov na stare zadeve. V načrtu so še spremembe organizacijske zakonodaje in v tem okviru bo ena ključnih novosti tudi vpeljava enovitega prvostopenjskega sodnika. Ta rešitev bo omogočila kar najbolj učinkovito razporejanje obstoječega sodniškega kadra, s tem pa hitrejše reševanje sodnih sporov in pospešeno odpravo sodnih zaostankov. Za izboljšanje zakonodajnega okolja je vlada v letu 2009 sprejela Program Vlade Republike Slovenije za odpravo administrativnih ovir in zmanjšanje administrativnih bremen za 25 %, ki za razliko od predhodnih programov vključuje tudi uporabo mednarodne metodologije za merjenje administrativnih bremen (EMMS). Program je bil izveden v petih fazah, ki so vključevale pregled zakonodaje, merjenje administrativnih bremen, izvedbo sprememb zakonodaje ter ponovno merjenje administrativnih bremen in ugotavljanje učinkovitosti sprememb. Na področju pravosodja so bili realizirani nekateri ukrepi, ki so imeli vpliv na zmanjšanje zakonodajnih bremen, stroškov in tudi porabe časa v interakciji poslovnih subjektov in državljanov do aktivnosti na sodiščih. Tako so, na primer, za poslovne subjekte in državljane zakonodajne poenostavitve na podlagi Zakona o zemljiški knjigi ocenjene na 17,4 milijonov evrov prihrankov na letni ravni. V tem kontekstu preko 89 % fizičnih oseb vloži zemljiško knjižne predloge v elektronski obliki, ob tega se izda več kot 10 milijonov elektronskih izpiskov na leto. Nadalje je ocenjeno 2,6 milijonov evrov prihrankov za samostojne podjetnike, mikro in majhna podjetja kot posledica opravljenih poenostavitev postopka prisilne poravnave. Ukrepi so umeščeni v Enotno zbirko ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti, ki je vsem zainteresiranim dosegljiva na portalu STOPbirokraciji.si. Vir: MP Vlada o Uredbi o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja Vlada RS je izdala Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja in jo objavi v Uradnem listu. Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-E, 32. člen) določa, da mora vlada po uveljavitvi ZDIJZ-E uskladiti Uredbo o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Ker se je izkazalo, da je zaradi potrebe po bolj jasnem besedilu nekaterih določb potrebno uskladiti več kot polovico določb Uredbe, predvsem zaradi večje preglednosti in lažje uporabljivosti, je Ministrstvo za javno upravo pripravilo v celoti novo, preglednejšo Uredbo. Z 8. majem 2016 bodo v režim ponovne uporabe (po ZDIJZ-E) vključeni tudi muzeji, knjižnice in arhivi, zato je bilo nujno uskladiti režim zaračunavanja ponovne uporabe tudi za te zavezance. Uredba določa enotni stroškovnik zaračunavanja materialnih stroškov za posredovanje informacij javnega značaja. Podrobneje je razdelan tudi postopek plačila stroškov posredovanja. V skladu s spremembo 4. točke 10. člena ZDIJZ se obveznost proaktivne transparentnosti poleg javnih naročil razširja tudi na javne razpise in druge oblike sofinanciranja iz državnega in občinskih proračunov, kar podrobneje ureja določba 10. člena predloga uredbe. Informacijski pooblaščenec je k predlogu uredbe dal pozitivno mnenje. Vir: MJU Vlada: Določbe Obligacijskega zakonika glede dedovanja v neskladju z ustavo Vrhovno sodišče Republike Slovenije na podlagi 156. člena Ustave Republike Slovenije in 23. člena Zakona o ustavnem sodišču vložilo zahtevo za oceno ustavnosti Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ), saj meni, da je 184. člen OZ, ki bi ga moralo uporabiti, neskladen z Ustavo RS. Vlada RS se strinja z navedbami zahteve Vrhovnega sodišča RS, saj je Ustavno sodišče v postopku odločanja o ustavni pritožbi Marte Pucko, Matjaža Pucka in Damirja Pucka in v postopku za oceno ustavnosti, začetem s sklepom Ustavnega sodišča ugotovilo, da je bil 204. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89) v neskladju z Ustavo RS. Določba 184. člena OZ v celoti povzema prej veljavno določbo ZOR glede dedovanja terjatve iz naslova nepremoženjske škode. Resorno pristojno Ministrstvo za pravosodje je glede na navedeno pristopilo k pripravam ustrezne spremembe določbe 184. člena OZ, tako da bodo dediči oškodovancev, ki so v istem času utrpeli nepremoženjsko škodo in v istem času tudi izrazili voljo, da za utrpljeno škodo dobijo zadoščenje v obliki denarne odškodnine, glede vprašanja podedljivosti te terjatve v bistveno enakem položaju. Vir: MP Vlada nasprotuje predlaganim spremembam Kazenskega zakonika glede mučenja živali Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije je Vladi Republike Slovenije v mnenje posredoval Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (v nadaljevanju Predlog KZ-1D), ki ga je Državnemu zboru Republike Slovenije predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisano poslanko Violeto Tomić. Predlagatelji izhajajo iz predpostavk, da so kazni za storilce kaznivega dejanja mučenja živali po 341. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) prenizke, da določba navedenega člena kaznivega dejanja ne določa dovolj jasno, ter da KZ-1 ne določa nobenih ukrepov za zaščito živali. Glede na navedeno predlagatelji s Predlogom KZ-1D določajo štiri nove varnostne ukrepe (odvzem živali, prepoved posredovanja živali, prepoved stikov z odvzeto živaljo in prepoved lastništva živali), dopolnjujejo opis kaznivega dejanja mučenja živali z novimi oblikami storitve tega kaznivega dejanja, določajo novo kaznivo dejanje prepovedane selektivne vzreje živali ter določajo strožje kazni zapora. V zvezi s predpisanimi kaznimi za kaznivo dejanje po 341. členu KZ-1 Vlada Republike Slovenije opozarja, da so bile z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika iz leta 2011 (v nadaljevanju KZ-1B) že povečane. Tako je bila predpisana kazen zapora za kaznivo dejanje iz prvega odstavka 341. člena KZ-1 iz šestih mesecev dvignjena na eno leto zapora, za kaznivo dejanje po drugem odstavku pa iz zapora do enega leta na zapor do dveh let. Iz obrazložitve takratnega KZ-1B izhaja, da je bila do tedaj veljavna zgornja meja predpisane kazni neustrezna, saj gre pri obravnavanem kaznivem dejanju za aktivno ravnanje storilca in ne le opustitev, prenizka pa je bila tudi primerjalno, glede na strožjo zakonodajo drugih držav. Razlog za zvišanje sta bili tudi večja družbena občutljivost za pravice živali in višja zavest glede teh pravic, ki se mora odražati tudi v ustrezni stopnji kazenskopravnega varstva. Hkrati pa je pomembno poudariti, da je navedeno zvišanje predpisanih kazni upoštevalo tudi načelo sorazmernost glede primerjave s kaznimi, predpisanimi za druga kazniva dejanja v KZ-1. Vlada Republike Slovenije v mnenju k posameznim členom Predloga KZ-1D pojasnjuje razloge za nasprotovanje Predlogu KZ-1D v celoti, kar je v zaključnem povzetku utemeljeno tudi s podatki pristojnih organov o izvajanju in delovanju veljavne ureditve obravnavanega področja. Podredno pa Vlada Republike Slovenije na koncu dodaja še amandmaje k Predlogu KZ-1D za primer, če bi bil Predlog KZ-1D kljub obrazloženemu nasprotovanju Vlade Republike Slovenije sprejet, saj – kot je razvidno iz mnenja k posameznim členom – nekaterih predlaganih rešitev v praksi ne bo mogoče izvajati, nekatere pomenijo dokajšen odstop od sistematike kazenskega materialnega prava, pa tudi širše kaznovalnega prava in v tem delu lahko vodijo tudi do neskladnosti z Ustavo Republike Slovenije. Vir: MP Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje Jožeta Tanka Vlada RS je sprejela odgovor na poslansko vprašanje Jožeta Tanka v zvezi z ugotovitvami Informacijskega pooblaščenca in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Vlada v odgovoru med drugim pojasnjuje, da je KPK v skladu s predpisi samostojen in neodvisen državni organ, neodvisnost delovanja pa se odraža v tem, da ne sprejema navodil, usmeritev ali napotkov od organov izvršilne ali zakonodajne oblasti. Položaj samostojnega organa KPK zagotavlja tudi v zakonu določen postopek imenovanja in razrešitve članov, ki je v pristojnosti predsednika republike. KPK je tudi samostojen proračunski uporabnik, nadzor nad njegovim delovanjem pa opravlja Državni zbor, v prvi vrsti preko letnih poročil in revizijskih poročil. Revizijska poročila se vladi ne posredujejo v vednost. Vlada nima pristojnosti za izvajanje nadzora nad delom KPK, niti nad postopki, ki jih vodi KPK niti nad njenim poslovanjem. Vlada v tem smislu tudi nima nobenih pristojnosti v zvezi z evidencami, ki jih vodi KPK ali s posamičnimi pravnimi posli, ki jih sklepa KPK. Iz javno dostopnih informacij izhaja, da so bile izdane odločbe o prekršku s strani Informacijskega pooblaščenca nekdanjemu in sedanjemu predsedniku KPK in odgovorni osebi Uprave za javna plačila na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), ki še niso pravnomočne. Odločitev organa o prekršku je po oceni ministra za pravosodje, mag. Gorana Klemenčiča "napačna tako materialno-pravno kot glede ugotovljenega dejanskega stanja". Zato je podal zahtevo za sodno varstvo, predvsem, ker je delovanje Supervizorja, ki deluje na podlagi povsem »brezosebne« baze številk računov (odsotnost dodatnih informacij o njihovih imetnikih, naslovih, EMŠO, davčnih številkah), tako resno vprašanje v javnem interesu, da je nujno, da se do njega opredeli tudi sodišče. Tudi v smislu odgovora na vprašanje, ali je zgolj številka tekočega računa subjektov, ki so poslovali z državo, brez povezave z imenom posameznika, osebni podatek. Glede na to, zaključi Vlada, da postopek o prekršku na podlagi določb ZVOP-1 še ni pravnomočno zaključen, je glede na navedeno preuranjeno trditi, da minister v Vladi RS ni spoštoval varovanja osebnih podatkov državljank in državljanov oz. da je brez zakonske podlage razpolagal z osebnimi podatki državljank in državljanov in s tem kršil njihovo ustavno pravico. Vir: MJU Vlada sprejela odgovor na pobudo poslanca Matjaža Hanžka o javnih shodih Vlada RS je na današnji seji sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo Matjaža Hanžka o javnih shodih in ga posreduje Državnemu zboru Republike Slovenije. Poslanec je na Vlado RS naslovil pobudo v zvezi z javnimi shodi, v kateri pojasnjuje, da smo v Republiki Sloveniji priča porastu uporabe sovražnega govora in vse bolj zaskrbljujočemu širjenju nestrpnosti ter spodbujanja sovraštva. Vlada RS meni, da je organiziranje javnega shoda in udeležba na njem z Ustavo Republike Slovenije zagotovljena politična pravica, ter da je dopustno postavljati le minimalne ovire, kadar to zahteva varnost države ali javna varnost, ali varstvo pred širjenjem nalezljivih bolezni. Način uresničevanja ustavne pravice do mirnega zbiranja in javnih zborovanj ureja Zakon o javnih zbiranjih, ki med drugim določa, da ima vsakdo pravico organizirati javne shode in javne prireditve ter se jih udeleževati. Organizator mora na podlagi Zakona o javnih zbiranjih shod organizirati tako, da bo poskrbljeno za red, da ne bosta ogrožena življenje in zdravje udeležencev ali drugih oseb oziroma premoženje, da ne bo ogrožen javni promet in da ne bo nedopustno obremenjeno okolje. Policija v fazi prijave vsakega javnega shoda preverja vsa omenjena dejstva in okoliščine, pri čemer mora na nepravilnosti opozoriti organizatorja in ga pozvati, da dopolni ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja ljudi ter premoženja. V primeru neprijavljenih shodov, kjer ni organizatorja, je policija dolžna izvajati vse ukrepe za zagotavljanje varstva in zdravja vseh udeležencev neprijavljenega shoda oziroma prireditve. Pri tem ves čas upošteva taktiko in metodiko delovanja policije. V vseh primerih neprijavljenih posameznih protestnih shodov in prireditev je treba oceniti varnostno situacijo in preveriti okoliščine ter na podlagi pridobljenih informacij prilagoditi aktivnosti policije. Policija ob vsaki podani najnižji stopnji suma, da je bilo storjeno kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti po členu 297 Kazenskega zakonika, izvede vse potrebne ukrepe in pooblastila, ki jih določa procesna in druga zakonodaja. Ukrepa pa tudi v primerih kršitev določb 20. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (določba posebej inkriminira prekrške iz 6., 7., 12., 13. in 15. člena, ki so storjeni z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti). Vlada meni, da veljavna zakonodaja omogoča nemoteno delovanje državnih organov ter ustrezno ukrepanje v vseh primerih, ko prihaja do nepravilnosti na javnih shodih ali prireditvah. Vir: MNZ Vlada podpira direktivo EU o izmenjavi informacij iz kazenskih evidenc obsojencev Vlada RS je sprejela stališče Republike Slovenije k Predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z izmenjavo informacij o državljanih tretjih držav in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS) ECRIS je elektronski sistem za izmenjavo informacij o predhodnih obsodbah, ki jih kazenska sodišča v EU izrečejo zoper določeno osebo v kazenskem postopku in, če to dovoljuje nacionalna zakonodaja, v druge namene. ECRIS v Slovenije še ne deluje. ECRIS temelji na načelu, da se popolne informacije o predhodnih obsodbah državljana EU lahko pridobijo od države članice, katere državljanstvo ima navedeni državljan. Slovenija pozdravlja predlog direktive, saj predstavlja izboljšanje in posodobitev dosedanjega sistema sodelovanja med članicami in sistema izmenjave informacij iz kazenskih evidenc obsojencev. Gre za eno od pobud Evropske agende za varnost v okviru boja proti čezmejnemu kriminalu in terorizmu. Čeprav je informacije o obsodbah v zvezi z državljani tretjih držav in osebami brez državljanstva mogoče izmenjati prek sistema ECRIS, pa veljavni okvirni sklep ne omogoča učinkovitega postopka oz. mehanizma za izmenjavo teh informacij. Nova direktiva bo omogočala, da bo sistem ECRIS zajemal informacije iz kazenskih evidenc tako državljanov EU kot tudi državljanov tretjih držav, vključno s prstnimi odtisi. V SI izgradnja sistema ECRIS še poteka, novo postavljeni sistem bo tako že vseboval tudi spremembe, ki jih predvideva predlog direktive. Izmenjava prstnih odtisov sicer že poteka v sklopu mednarodnega policijskega sodelovanja na podlagi konvencije iz Prüma, ki pa je niso implementirale vse države članice. V pogajanjih se bo Slovenija zavzemala, da ne bo prišlo do podvajanja oz. morebitnih dodatnih stroškov zaradi oblikovanja novega informacijskega sistema. Vir: MP Vlada se je seznanila s poročilom o izvedbi 10. mednarodne konference Strateški forum Bled Vlada RS se je seznanila s poročilom o izvedbi 10. mednarodne konference Strateški forum Bled, ki je 31. avgusta in 1. septembra 2015 pod naslovom Vizije novih partnerstev (Visions of New Partnerships) potekala na Bledu. 10. BSF je potekal v letu, ko je mednarodna skupnost beležila številne pomembne obletnice, med drugimi 70. obletnico Organizacije združenih narodov, 40. obletnico Helsinške sklepne listine ter 20. obletnico grozodejstev v Srebrenici. V luči teh obletnic je lanski BSF v ospredje postavil pomen in vlogo partnerstev, kot sredstva za učinkovito doseganje skupnih ciljev. Naslovil je najpomembnejša vprašanja miru in varnosti, gospodarskega in ekonomskega sodelovanja, razvoja in človekovih pravic ter pri tem naslovil pomen partnerstev. Na otvoritveni slovesnosti so udeležence nagovorili minister za zunanje zadeve Karl Erjavec, župan občine Bled Janez Fajfar in predsednik vlade Republike Slovenije Miroslav Cerar. Na osrednjem panelu voditeljev so voditelji v luči omenjenih obletnic, ki smo jih beležili v preteklem letu, govorili o trenutni politično-varnostni situaciji v svetu. Razpravo je z osrednjim nagovorom odprl predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, na njem so pa sodelovali tudi predstavnik generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov Christian Friis Bach, predsednik Vlade Velikega vojvodstva Luksemburg Xavier Bettel, predsednica Republike Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović, predsednik Vlade Republike Srbije Aleksandar Vučić in generalni sekretar Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi Lamberto Zannier. BSF 2015 so sestavljali naslednji tematski sklopi: • Panel voditeljev - Novi svetovni red: spopad ali partnerstva, • Preprečevanje Spolnega nasilja v konfliktih - leto dni po vrhu, • Mostovi Sredozemlja - moč medkulturnega dialoga, • Razvoj je globalno partnerstvo, • Kako okrepiti boj proti nekaznovanosti prek partnerstev in sodelovanja, • Starajoča se družba in razvoj – je napredek brez sprememb sploh mogoč in • Zahodni Balkan - regija v središču geostrateških premislekov. V okviru Poslovnega BSF (Business BSF) so potekale razprave na temo: • • • • Ekonomska konvergenca v obdobju po globalni finančni krizi: vloga reform in partnerstev, Čezatlantsko trgovinsko in investicijsko partnerstvo ter čezatlantska vrednostna veriga, Nova perspektiva o transportu: investiranje za povezovanje Evrope in Izgradnja novih partnerstev za močno turistično industrijo. V okviru Skritih dimenzij mednarodnih odnosov (Hidden Dimensions of International Relations) so potekali naslednji dogodki: • polnočna razprava na temo strateških napovedi, • jutranja razprava o pomenu in funkciji glasbe v zunanji politiki ter mednarodnih odnosih na splošno in • predstavitev uspešnega delovanja ITF-Ustanove za krepitev človekove varnosti skozi partnerstva. Med 28. in 31. avgustom 2015 je potekal tudi Strateški forum Bled za mlade (Young BSF), ki je pod naslovom Partnerstva vizij (Partnerships of Visions) združil ambiciozne mlade voditelje, diplomate, akademike, nevladnike in poslovneže. Skupina 30 mladih je razpravljala o treh aktualnih in medsebojno povezanih vprašanjih, in sicer zagotavljanjem ustreznega poslovnega okolja za mlade, zelenim razvojem ter nadzorom nad internetom. Young BSF je znova ponudil prostor za kreativne razprave in mreženje udeležencev iz Slovenije in tujine, udeležencem pa je bil tudi letos zagotovljen dostop do razprav Strateškega foruma Bled. Forum, ki se je v preteklih letih uveljavil kot ena najvidnejših mednarodnih konferenc na visoki ravni v naši regiji se uspešno razvija v platformo za poglobljeno strateško razpravo med voditelji in odločevalci iz javnega in zasebnega sektorja o glavnih izzivih, s katerimi se srečujeta Evropa in svet v 21. stoletju. Foruma se zaradi aktualnosti vsebin, možnosti bilateralnih srečanj, vrhunskih razprav in prijetnega okolja udeležuje vse več svetovnih voditeljev, gospodarstvenikov, predstavnikov akademske sfere, think-tankov, medijev ter mladih. Vir: MZZ Vlada sprejela Prvo poročilo o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje Vlada RS je sprejela Prvo poročilo o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje ter z njim seznanila Odbor za obrambo in Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo Državnega zbora. Na podlagi 37.a člena Zakona o obrambi (Uradni list Republike Slovenije, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo in 95/15) in Sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje (Uradni list Republike Slovenije, št. 14/06) pripadniki Slovenske vojske skupaj s Policijo pri širšem varovanju državne meje od 24. februarja 2016 dalje lahko izvajajo naslednja pooblastila: • opozarjajo, • napotujejo, • začasno omejujejo gibanje oseb ter • sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. V času od uveljavitve Sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje je bilo pri izvajanju nalog, pri katerih lahko pripadniki Slovenske vojske izvajajo omenjena pooblastila, dnevno angažiranih v povprečju 113 pripadnikov Slovenske vojske, ki so sodelovali v mešanih patruljah s pripadniki Policije. V dosedanjem delovanju Slovenske vojske je samo v enem primeru prišlo do uporabe pooblastila, in sicer pooblastila začasne omejitve gibanja oseb. Mešana patrulja je osebo legitimirala, celoten postopek je vodila Policija, pripadnik Slovenske vojske pa ji je pri tem delovanju pomagal. O dogodku je bilo, skladno s Sklepom o določitvi pravil delovanja Slovenske vojske pri podpori Policiji pri širšem varovanju državne meje ter pri varovanju določenih objektov ali območij z dne 24. februarja 2016 in ukazi za delovanje, ustrezno poročano tako po liniji vodenja in poveljevanja znotraj Slovenske vojske kot tudi Generalni policijski upravi. Vir: MO Vlada se je seznanila z Informacijo o pristopu oboroženih sil Kraljevine Švedske k Memorandumu o soglasju glede sodelovanja v pobudi o združevanju in souporabi zmogljivosti na področju gorskega usposabljanja V Pobudi o združevanju in souporabi zmogljivosti na področju gorskega usposabljanja, ki je nastala s podpisom memoranduma leta 2015, trenutno sodelujejo Avstrija kot vodilna država ter Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Poljska in Slovenija. Pobudi se s podpisom note o pristopu namerava pridružiti tudi Švedska, podpisati pa jo morajo tudi preostale udeleženke. Na predlog Avstrije se je v okviru EU zamisel o združevanju in souporabi zmogljivosti na področju gorskega usposabljanja uresničila leta 2015, ko so memorandum o pobudi podpisale Avstrija kot nosilna država ter Belgija, Bolgarija, Hrvaška, Nemčija, Nizozemska, Poljska in Slovenija. Vir: MO Vlada se je seznanila z Informacijo o pristopu Republike Albanije k Memorandumu o soglasju glede popolnjevanja, financiranja, upravljanja in podpore poveljstva korpusa Nata za hitro razmeščanje Republika Albanija se želi pridružiti Memorandumu o soglasju glede popolnjevanja, financiranja, upravljanja in podpore poveljstva korpusa Nata za hitro razmeščanje – Italija (HQ NRDC-IT). Pridružitev nove udeleženke navedenega memoranduma morajo verificirati vse udeleženke memoranduma. Republika Slovenija je že podpisnica memoranduma, s podpisom note o pristopu Republike Albanije k memorandumu pa soglaša glede pristopa Republike Albanije k memorandumu. Večnacionalno premestljivo korpusno poveljstvo Natovih kopenskih reakcijskih sil v visoki stopnji pripravljenosti (Nato Rapid Depoyable Corps Headquarters Italy – HQ NRDC-IT) je eno izmed petih Natovih premestljivih korpusnih poveljstev kopenskih sil v visoki stopnji pripravljenosti. Vir: MO Vlada se je seznanila z Informacijo o podpisu pisma o nameri glede sodelovanja držav CEDC ob naravnih in drugih nesrečah Vlada RS se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Pisma o nameri med Ministrstvom za obrambo in šport Republike Avstrije, Ministrstvom za obrambo Republike Hrvaške, Ministrstvom za obrambo Madžarske, Ministrstvom za obrambo Slovaške republike in Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije o uporabi vojaških sredstev ob odzivu na nesreče in možnosti izboljšanja čezmejnega sodelovanja v okviru Srednjeevropske pobude za obrambno sodelovanje. S podpisom pisma o nameri bodo države Srednjeevropske pobude za obrambno sodelovanje (Central European Defence Cooperation – CEDC), z izjemo Češke, izrazile pripravljenost za podporo čezmejnemu sodelovanju ob naravnih in drugih nesrečah z uporabo vojaških sredstev, ki bodo v pomoč civilnim strukturam. Obenem bodo izrazile voljo za krepitev sodelovanja v tem okviru, in sicer skladno z veljavno nacionalno in mednarodno pravno ureditvijo s področja naravnih in drugih nesreč. Vir: MO Vlada se je seznanila z informacijo glede dogovora za izvedbo vaje Saber Junction 2016 Vlada RS se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Dogovora o podpori usposabljanju med Ministrstvom za obrambo Republike Slovenije in Kopensko vojsko Združenih držav Amerike za Evropo za vajo Saber Junction 2016 na vadišču Hohenfels v Zvezni republiki Nemčiji. Dogovor o podpori usposabljanju ureja pravne, finančne in logistične vidike vaje, opredeljuje odgovornost obeh udeležencev in splošna načela vaje. Z dogovorom o podpori usposabljanju so določeni standard, vrsta, raven in metoda podpore, ki jo sprejemna sila med vajo nudi gostujoči sili. Vir: MO Vlada se je seznanila z Rednim mesečnim poročilom Vladne projektne pisarne Vlada RS se je seznanila z Rednim mesečnim poročilom Vladne projektne pisarne o stanju Vladnih strateških razvojnih projektov za mesec februar 2016 kot sledi: Trenutni nabor Vladnih strateških razvojnih projektov sestavljajo naslednji projekti: nosilno oznaka naslov ministrstvo P 1 MzI P 2 MJU P P P P P P P P P 3 4 5 6.1. 6.2. 6.3. 6.4. 7 8 MF P 9 MGRT P 10 MGRT MJU MF MDDSZ Celovita prenova stavb v državni, občinski in zasebni lasti (trajnostna gradnja) Poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev centralnega sistema javnega naročanja Zelena proračunska in davčna reforma Reorganizacija informatike v državni upravi Uvedba davčnih blagajn in dosledno plačevanje socialnih obveznosti VEM v okviru Centrov za socialno delo MOP VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij MGRT VEM za poslovne subjekte in za pomoč podjetjem v tujini MIZŠ VEM za mlade MORS Sistem kriznega upravljanja in vodenja MF Sistemsko razdolževanje in koordinacija prestrukturiranja Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije Prenova reguliranih dejavnosti in poklicev Projekte P1, P6.1, P7, P8 in P10 nosilci izvajajo v skladu s terminskim načrtom in načrtom financiranja. POSEBNOSTI: P2: Zaradi pritožbe na razpisno dokumentacijo in izvajanje revizijskega postopka je izvedba projekta prekinjena predvidoma za cca 2 meseca. V zagonskem elaboratu je bila predvidena terminska rezerva in planirani termin zaključka projekta še ni ogrožen. P3: Projekt je v fazi priprave zagonskega elaborata. P4: Gre za program osmih projektov, od katerih so trije, vključno s »Prenovo jedra HKOM« že zaključeni, ostali pa so v izvajanju. Zaradi nepopolne izvedbe nalog za potrebne prerazporeditve kadrov v letu 2015 oziroma v prvi fazi projekta »Konsolidacija kadrov«, vodja projekta poroča o nastajanju resnih problemov pri realizaciji vseh ostalih projektov, ki so v fazah izvedb ter o možnosti preraščanja v zastoje z nevarnostjo prekoračitve terminskih planov njihovih zaključkov. P5: Projekt je uspešno zaključen. Posredovano je Zaključno poročilo. P6.2: Izvedba projekta je še v predvidenih časovnih okvirih, vendar se operativni terminski plan spreminja zaradi podaljševanja predvidenega časa za izvedbo postopkov usklajevanja predloga sprememb Zakona o graditvi objektov. Vodstvo projekta je prejelo nepričakovano veliko število strokovnih pripomb. P6.3: Projekt je v fazi potrjevanja želenega končnega stanja, čemur bo sledila priprava Zagonskega elaborata. Zaradi menjave vodje projekta je sprejemanje odločitve prolongirano za mesec dni in naj bi bilo izvedeno v začetku meseca aprila 2016. P6.4: Projekt je v zaključni fazi priprave Zagonskega elaborata. Pri določanju strategije izvedbe je bilo ugotovljeno, da je projekt mogoče bolj učinkovito ter z bistveno večjimi rezultati izpeljati s povezovanjem zaključnih faz s projektom »e-Uprava3«. Priprava Zagonskega elaborata le-tega bo zaključena v začetku aprila 2016. P9: Kljub temu, da je projekt že v fazi izvedbe, se je vodstvo zaradi zahtevnosti, kompleksnosti in obsega problematike odločilo za vzporedno revizijo aktualnih planov ter pripravo natančnejšega Zagonskega elaborata, pri čemer kontinuiteta izvajanja nalog po prvotnem planu ne bo ogrožena. Vir: KPV Vlada izdala odločbo o predčasni razrešitvi članice sveta Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke Vlada RS je na današnji seji izdala odločbo o predčasni razrešitvi Nežke Petek z mesta članice sveta Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP). Nežka Petek je 24. 6. 2015 predsedniku sveta JAZMP posredovala odstopno izjavo z mesta članice sveta JAZMP. Kot razlog za odstop je navedla osebne razloge. V 16. členu Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije (Sklep) je določeno, da člana sveta JAZMP predčasno razreši Vlada Republike Slovenije, 1. če to sam zahteva, 2. če ne izpolnjuje pogojev za imenovanje, 3. če mu je odvzeta opravilna sposobnost ali postane zdravstveno nesposoben za opravljanje dela, 4. če ravna v nasprotju s svojimi obveznostmi, določenimi v zakonu, aktu o ustanovitvi ali splošnih aktih agencije oziroma jih opravlja nevestno ali nestrokovno. Zakon o javnih agencijah (ZJA) pa v 23. členu poleg navedenih razlogov, kot razlog za razrešitev navaja še ravnanje v nasprotju z obveznostmi iz 16. člena ZJA. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZJA se člana sveta predčasno razreši z upravno odločbo ustanovitelja. Gleda na to, da je Nežka Petek podala odstopno izjavo, je izpolnjen razlog za razrešitev, zato se jo v skladu s prvo alinejo 16. člena Sklepa in prvega odstavka 23. člena v povezavi s 24. členom ZJA predčasno razreši z mesta članice sveta JAZMP. Vir: MZ Vlada imenovala mag. Tomaža Lovrenčiča za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve Vlada RS je sprejela sklep, da se mag. Tomaž Lovrenčič, rojen 27. 12. 1969, z dnem 1. 4. 2016 imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. Mag. Tomaž Lovrenčič je bil z odločbo Vlade Republike Slovenije z dne 23. 9. 2015 s 1. 10. 2015 imenovan za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. Imenovanje za vršilca dolžnosti na podlagi naveden odločbe izteče 31. 3. 2016. Minister za zunanje zadeve je dne 30. 9. 2015 podal predlog, s katerim je Uradniškemu svetu predlagal izvedbo posebnega javnega natečaja za zasedbo položaja generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve. Po končanem natečajnem postopku je Uradniški svet predložil ministru seznam kandidatov, ki so bili po njegovi oceni glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj. Minister se je odločil, da Uradniškemu svetu predlaga ponovitev postopka javnega natečaja. Minister za zunanje zadeve je na podlagi navedenega dne 16. 3. 2016 podal predlog, da se mag. Tomaža Lovrenčiča ponovno imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem javnem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. Mag. Tomaž Lovrenčič izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje nalog vršilca dolžnosti na navedenem položaju. Imenovani ima ustrezno izobrazbo ter 19 let delovnih izkušenj. Dosegel je naziv veleposlanik. Mag. Tomaž Lovrenčič je po izobrazbi magister diplomacije in ter ima 19 let delovnih izkušenj na področju zunanjih zadev. V Ministrstvu za zunanje zadeve je dosegel naziv veleposlanik. V Ministrstvu za zunanje zadeve je med drugim opravljal delo v Sektorju za Evropo in Severno Ameriko (od 1995 do 1996). Od 1996 do 1999 je opravljal delo svetovalca za mednarodne odnose v kabinetu predsednika Vlade RS, leta 1999 je bil namestnik direktorja SOVE, od leta 2000 do leta 2002 pa direktor SOVE. Od leta 2002 do leta 2006 je bil veleposlanik Republike Slovenije v Madridu. Od leta 2006 do leta 2009 je bil namestnik direktorja Satelitskega centra Evropske unije, od leta 2010 do leta 2014 pa direktor. Od septembra 2015 je opravljal delo veleposlanika v Sektorju za Afriko, Bližnji Vzhod, Azijo in Oceanijo. Imenovani tekoče govori angleški, francoski, španski, nemški in hrvaški jezik. Od oktobra 2015 opravlja delo vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za skupno zunanjo in varnostno politiko. Vir: MZZ Vlada imenovala mag. Davida Brozino za generalnega direktorja Direktorata za zadeve Evropske unije v Ministrstvu za zunanje zadeve Vlada RS je sprejela sklep, da se mag. David Brozina, rojen 17. 12. 1969, z dnem 1. 4. 2016 imenuje za generalnega direktorja Direktorata za zadeve Evropske unije v Ministrstvu za zunanje zadeve za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Minister za zunanje zadeve je dne 30. 9. 2015 podal predlog, s katerim je Uradniškemu svetu predlagal izvedbo posebnega javnega natečaja za zasedbo položaja generalnega direktorja Direktorata za zadeve Evropske unije v Ministrstvu za zunanje zadeve. Javni natečaj je bil objavljen dne 11. 1. 2016. Minister za zunanje zadeve je dne 16. 9. 2015 podal tudi predlog, da se mag. David Brozina imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za zadeve Evropske unije v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. Posebna natečajna komisija je na svoji seji dne 7. 3. 2016 izvedla postopek ugotavljanja strokovne usposobljenosti in primernosti kandidata za položaj generalnega direktorja Direktorata za zadeve Evropske unije v Ministrstvu za zunanje zadeve in na podlagi standardov strokovne usposobljenosti in primernosti ugotovila, da je mag. David Brozina primeren kandidat za ta položaj. David Brozina je po izobrazbi univerzitetni diplomirani filozof in italijanist ter magister znanosti, Ima 17 let delovnih izkušenj na področju zunanjih zadev. V Ministrstvu za zunanje zadeve je dosegel naziv pooblaščenega ministra. Od maja 1997 do septembra 1998 je opravljal delo na Ministrstvu za šolstvo in šport, od septembra 1999 do novembra 2002 v Službi Vlade RS za evropske zadeve. Od novembra 2002 do decembra 2005 je opravljal delo na Stalnem predstavništvu RS pri EU v Bruslju, od januarja 2006 do maja 2007 pa na Evropski komisiji – Direktoratu za pravosodje in notranje zadeve. Od junija 2007 do novembra 2008 je opravljal naloge vodje kabineta ministra za notranje zadeve. V Ministrstvu za zunanje zadeve je med drugim opravljal delo na Veleposlaništvu RS v Pragi (od decembra 2008 do junija 2009), vodje oddelka za Evropsko unijo v Ministrstvu za zunanje zadeve (od julija 2009 do avgusta 2011), namestnika veleposlanika na Veleposlaništvu RS v Sarajevu (od septembra 2011 do julija 2015). Od avgusta 2015 do oktobra 2015 je opravljal delo namestnika generalnega direktorja Direktorata za bilateralo in evropske zadeve, od oktobra 2015 pa opravlja delo vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za zadeve Evropske unije. Imenovani tekoče govori angleški, francoski in italijanski jezik. Vir: MZZ Vlada imenovala Sanjo Štiglic za generalno direktorico Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve Vlada RS je sprejela sklep, da se Sanja Štiglic, rojena 10. 3. 1970, z dnem 1. 4. 2016 imenuje za generalno direktorico Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Minister za zunanje zadeve je dne 30. 9. 2015 podal predlog, s katerim je Uradniškemu svetu predlagal izvedbo posebnega javnega natečaja za zasedbo položaja generalnega direktorja Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve. Javni natečaj je bil objavljen dne 11. 1. 2016. Minister za zunanje zadeve je dne 16. 9. 2015 podal tudi predlog, da se Sanja Štiglic imenuje za vršilko dolžnosti generalne direktorice Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. Posebna natečajna komisija je na svoji seji dne 2. 3. 2016 izvedla postopek ugotavljanja strokovne usposobljenosti in primernosti kandidata za položaj generalnega direktorja Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo v Ministrstvu za zunanje zadeve in na podlagi standardov strokovne usposobljenosti in primernosti ugotovila, da je Sanja Štiglic primerna kandidatka za ta položaj. Sanja Štiglic je po izobrazbi univerzitetno diplomirana pravnica. V Ministrstvu za zunanje zadeve ima 19 let delovnih izkušenj, dosegla je naziv veleposlanice I. V Ministrstvu za zunanje zadeve je med drugim opravljala delo svetovalke v kabinetu ministra za zunanje zadeve (od 1996 do 1997), v Stalnem predstavništvu RS pri OZN v New Yorku (od 1997 do 2002), vodje kabineta ministra za zunanje zadeve (od 2003 do 2004) in vodje Sektorja za odnose z državami zahodne, severne in srednje Evrope (od 2005 do 2006). V letih 2007 do 2012 je Sanja Štiglic opravlja delo veleposlanice in stalne predstavnice Republike Slovenije pri OZN v New Yorku. Od julija 2013 do septembra 2014 je opravljala delo vodje Sektorja za mednarodne organizacije v Ministrstvu za zunanje zadeve, od oktobra 2014 do oktobra 2015 pa je bila imenovana za generalno direktorico Direktorata za globalne zadeve in politično multilateralo. Od oktobra 2015 opravljala delo vršilke dolžnosti generalne direktorice Direktorata za multilateralo, razvojno sodelovanje in mednarodno pravo. Imenovana tekoče govori angleški, nemški, španski in srbski oziroma hrvaški jezik. Vir: MZZ Vlada imenovala dr. Roberta Kokalja za generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve Vlada RS je sprejela sklep, da se dr. Robert Kokalj, rojen 10. 3. 1968, z dnem 1. 4. 2016 imenuje za generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve za dobo petih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Minister za zunanje zadeve je dne 30. 9. 2015 podal predlog, s katerim je Uradniškemu svetu predlagal izvedbo posebnega javnega natečaja za zasedbo položaja generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve. Javni natečaj je bil objavljen dne 11. 1. 2016. Minister za zunanje zadeve je dne 16. 9. 2015 podal tudi predlog, da se dr. Robert Kokalj imenuje za vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve, in sicer do imenovanja generalnega direktorja po izvedenem natečajnem postopku, vendar največ za dobo šestih mesecev. Posebna natečajna komisija je na svoji seji dne 11. 2. 2016 izvedla postopek ugotavljanja strokovne usposobljenosti in primernosti kandidata za položaj generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo v Ministrstvu za zunanje zadeve in na podlagi standardov strokovne usposobljenosti in primernosti ugotovila, da je dr. Robert Kokalj primeren kandidat za ta položaj. Robert Kokalj je po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist in doktor znanosti ter ima 20 let delovnih izkušenj na področju zunanjih zadev. V Ministrstvu za zunanje zadeve je dosegel naziv veleposlanika. V Ministrstvu za zunanje zadeve je med drugim opravljal delo začasnega odpravnika poslov na Veleposlaništvu RS v Slovaški republiki (od 1999 do 2003), deloval v projektni skupini za predsedovanje Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (od 2003 do 2005), vodil Sektor za gospodarsko diplomacijo (od 2005 do 2010). V letih 2010 do 2014 je bil dr. Robert Kokalj veleposlanik RS v Arabski republiki Egipt in Arabski ligi, ter nerezidenčni veleposlanik RS v Hašemitski kraljevini Jordaniji, Državi Katar, Kraljevini Saudski Arabiji, Združenih arabskih emiratih, Državi Kuvajt in Sultanatu Oman. Od avgusta 2014 do oktobra 2014 je opravljal delo vodje Sektorja za Afriko, Bližnji Vzhod, Azijo in Oceanijo. Od oktobra 2015 opravlja delo vršilca dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo. Imenovani tekoče govori angleški, nemški, ruski, slovaški oziroma češki in srbski oziroma hrvaški jezik. Vir: MZZ Razrešitev in imenovanje nadomestnega člana Sveta RS za študentska vprašanja Vlada RS je na podlagi predloga Študentskega sveta Univerze v Ljubljani na današnji seji sprejela sklep o razrešitvi člana in imenovanju nadomestnega člana Sveta Republike Slovenije za študentska vprašanja. Vlada je razrešila Miho Rajha in namesto njega imenovala Jana Kukovca. Svet Vlade Republike Slovenije za študentska vprašanja je strokovno in posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije, ki zanjo opravlja strokovne naloge in ji nudi pomoč pri odločanju o zadevah s področja študentske problematike. Sestavlja ga 20 članov. V njem so predstavniki različnih ministrstev, svetov vseh 4 univerz ter predstavniki Študentske organizacije Slovenije. Vir: MIZŠ Razrešitev in imenovanje nadomestne članice v Svetu NAKVIS Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep o imenovanju nadomestne članice, predstavnice ustanovitelja v Svet Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) in sicer do 12. 6. 2019 in razrešitvi dosedanje članice, predstavnice ustanovitelja v Svetu Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu. Na podlagi Zakona o visokem šolstvu in Sklepa o ustanovitvi Nacionalne agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu se člana sveta agencije predčasno razreši, če se ne udeleži petih sej sveta agencije. NAKVIS je poslal predlog z dne 21. 5. 2015 za predčasno razrešitev dosedanje članice, predstavnice ustanovitelja dr. Karmen Kern Pipan, saj se ni udeleževala sej sveta agencije. Glede na to, da je član sveta agencije razrešen z imenovanjem novega člana sveta, vlada kot članico sveta agencije, predstavnico ustanovitelja, do poteka mandata sveta agencije in sicer do 12. 6. 2019 imenuje red. prof. dr. Moniko Kalin Golob. Nova članica sveta agencije, predstavnica ustanovitelja je bila izbrana na podlagi javnega poziva z dne 25. 1. 2016 in izpolnjuje vse pogoje po Zakonu o visokem šolstvu za zasedbo funkcije članice agencije in ima bogate izkušnje, tudi vodstvene. Nova članica sveta agencije izkazuje svojo strokovno usposobljenost v okviru svojega področja delovanja, podkrepljenega z objavljenimi znanstvenimi (referenčnimi) deli v Sloveniji in v tujini, v katerih se osredotoča tako na zagotavljanje kakovosti visokošolskega sistema (na primeru rabe nacionalnega jezika in kulture v visokem šolstvu), raziskuje spremljanje napredka uvajanja študijskih bolonjskih programov ter med drugim analizira tudi rezultate bolonjskega procesa. Vlada meni, da bo red. prof. dr. Monika Kalin Golob s svojimi dosedanjimi izkušnjami, kot nadomestna članica sveta agencije, zelo prispevala k delu sveta agencije, k soustvarjanju razvoja politike visokega šolstva na področju kakovosti ter k vzpodbujanju kakovosti transnacionalnega izobraževanja, kot tudi k utrjevanju kulture kakovosti visokega šolstva. Vir: MIZŠ Razrešitev Jožeta Kreševiča kot člana Sveta Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS Vlada RS je na današnji seji na predlog Sveta Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljevanju: Svet agencije) razrešila Jožeta Kreševiča kot člana Sveta Agencije. Jože Kreševič je bil s Sklepom Vlade Republike Slovenije dne 18. 12. 2013 imenovan za člana Sveta Agencije, za dobo petih let z možnostjo ponovnega imenovanja. Gospod Kreševič je podal odstopno izjavo z dne 21. 12. 2015. Svet agencije je dne 29. 12. 2015 na Vlado Republike Slovenije naslovil pobudo za predčasno razrešitev člana Sveta agencije. Na podlagi odstopne izjave in obrazloženega predloga Sveta agencije je tako Vlada RS razrešila Jožeta Kreševiča kot člana Sveta agencije. Vir: MIZŠ Vlada dala soglasje k imenovanju doc. dr. Matjaža Godca za direktorja Inštituta za kovinske materiale in tehnologije Vlada RS je na današnji seji dala soglasje k imenovanju doc. dr. Matjaža Godca za direktorja Inštituta za kovinske materiale in tehnologije za mandatno dobo petih let, za obdobje od 20.5.2016 do 19.5.2021. Upravni odbor Inštituta se je seznanil s poročilom komisije za pregled prispelih vlog na razpis za direktorja Inštituta ter na podlagi izpolnjevanja razpisnih pogojev in predstavitve vizije dela, soglasno potrdil primernost navedenega kandidata. Dr. Godec je doktor metalurgije in je tudi dosedanji direktor Inštituta za kovinske materiale in tehnologije, in sicer od leta 2011. Od takrat je tudi vodja Odseka fiziko in kemijo površin na inštitutu. Je tudi vodja Laboratorija za metalografijo na inštitutu. Vir: MIZŠ Vlada imenovala strokovno komisijo za imenovanje članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi Vlada RS je v strokovno komisijo za imenovanje članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi imenovala naslednje člane: Božidarja Peteha, Marjana Podgorška, Franca Florjančiča, Jožeta Prikeržnika in mag. Janeza Zafrana, Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije določa, da Vlada RS imenuje strokovno komisijo za imenovanje članov nadzornega sveta. Strokovna komisija mora biti sestavljena iz strokovnjakov z izkušnjami iz delovanja nadzornih svetov, upravljanja kadrovskih virov in korporativnega upravljanja ter poznavanja področja gozdarstva in lesarstva. Vsi predlagani kandidati so strokovnjaki za posamezna področja, kot jih predvideva Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije. Strokovna komisija pripravi merila za ocenjevanje strokovnega znanja, izkušenj in veščin, potrebnih za kakovostno opravljanje funkcije člana nadzornega sveta ter izvede vse postopke, ki so opredeljeni v Zakonu o gospodarjenju z gozdovi v lasti RS. Vir: MKGP Vlada imenovala prof. dr. Janeza Kranjca za člana sveta javnega zavoda Narodni muzej Slovenije Vlada RS je na današnji seji za člana sveta javnega zavoda Narodni muzej Slovenije imenovala prof. dr. Janeza Kranjca, hkrati pa na njeno željo razrešila dosedanjo članico sveta prof. dr. Katjo Šugman Stubbs. Vir: MK Imenovanje v. d. direktorja Javnega zavoda TNP Vlada RS je izdala odločbo o imenovanju dr. Bogomila Breznika (dosedanjega vršilca dolžnosti) za v. d. direktorja Javnega zavoda Triglavski narodni park, z dnem 1. 4. 2016, in sicer do imenovanja direktorja, vendar najdlje za tri mesece, to je do 30. 6. 2016. Ministrstvo za okolje in prostor je 18. 2. 2016 objavilo razpis za prosto delovno mesto direktorja JZ TNP. Postopek še ni zaključen, oz. kandidat ni bil izbran. Sedanjemu v. d. direktorja mandat poteče 2. 4. 2016. Vir: MOP Vlada potrdila kandidatki za UO Evropskega inštituta za enakost spolov Vlada RS Generalnemu sekretariatu Sveta Evropske unije predlaga mag. Marušo Gortnar, vodjo Sektorja za enake možnosti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot kandidatko za članico Upravnega odbora Evropskega inštituta za enakost spolov in Jasno Jeram, podsekretarko v Sektorju za enake možnosti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kot kandidatko za nadomestno članico Upravnega odbora Evropskega inštituta za enakost spolov. Upravnemu odboru Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni 31. maja 2016 poteče mandat. V skladu z določbami Uredbe 1922/2006/ES je Republika Slovenija med 18 državami članicami, ki so upravičene do članstva v novem triletnem mandatu upravnega odbora Evropskega inštituta za enakost spolov. Generalni sekretariat Sveta Evropske unije je pozval države članice, da predložijo kandidatko oziroma kandidata za članico oziroma člana upravnega odbora inštituta ter kandidatko oziroma kandidata za namestnika oziroma namestnico. Članice oziroma člani upravnega odbora inštituta morajo biti osebe z visoko stopnjo kompetentnosti in širokim naborom relevantnega in multidisciplinarnega strokovnega znanja na področju enakosti spolov. Vir: MDDSZ Vlada soglaša s sklenitvijo neposredne pogodbe o oddaji v najem nepremičnine – Interni klub Drama Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep s katerim soglaša s sklenitvijo pogodbe o oddaji v najem internega kluba Drama za obdobje od 1. 4. 2016 do 31. 3. 2017, ki obsega lokal v kleti in pomožni prostor za pripravo in shrambo hrane in pijače v stavbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana. Vir: MK Vlada imenovala mag. Darijo Štraus Trunk za v. d. direktorja Sklada za financiranje razgradnje NEK in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz NEK Vlada RS je na današnji seji sprejela sklep, da ne imenuje mag. Darije Štraus Trunk za direktorico Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško in zaključi postopek razpisa za prosto delovno mesto direktorja Sklada z dne 4. 2. 2016. Vlada je sprejela odločbo o imenovanju mag. Darije Štraus Trunk za vršilko dolžnosti direktorja Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, največ za šest mesecev, in sicer od 1. 4. 2016 do 30. 9. 2016. Vlada je naložila Upravnemu odboru Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, da ponovno razpiše prosto delovno mesto direktorja. Z dnem 31. 3. 2016 se mag. Darji Štraus Trunk, dosedanji direktorici Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, izteče mandat. Upravni odbor Sklada je dne 4. 2. 2016 v časopisu Delo in na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje objavil prosto delovno mesto direktorja/direktorice Sklada, za mandat štirih let, z možnostjo ponovnega imenovanja. Upravni odbor Sklada je predlagal Vladi Republike Slovenije da za direktorico Sklada imenuje mag. Darijo Štraus Trunk. Ministrstvo za infrastrukturo je od Inšpektorata za javni sektor prejelo dopis v katerem navaja, da je Inšpektorat za javni sektor prejel pobudo za nadzor zaradi domnevnih nepravilnosti pri objavi delovnega mesta direktor Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško. Računsko sodišče je v Osnutku revizijskega poročila »Zagotavljanje sredstev za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in za odlaganje radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško v obdobju od leta 2010 do 2014« podalo mnenje, iz katerega je razvidno, da je bil Sklad v letih 2012 - 2014 pri doseganju zahtevanih pogojev poslovanja in zastavljenih ciljev samo delno uspešen. Zaradi postopka nadzora, ki je v teku zaradi domnevnih nepravilnosti pri objavi delovnega mesta direktorja Sklada in razkritij Računskega sodišča, je Vlada sprejela zgoraj naveden sklep. Vir: MzI Vlada imenovala medresorsko delovno skupino za izvajanje Izvedbenega načrta premestitve in trajne preselitve Vlada RS je na današnji seji imenovala medresorsko delovno skupino za koordinirano izvajanje Izvedbenega načrta premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in trajne preselitve 20 oseb iz tretjih držav. Vlada RS je na seji 10. marca 2016 sprejela Izvedbeni načrt premestitve 567 oseb iz Italije in Grčije in trajne preselitve 20 oseb iz tretjih držav. Eden od sprejetih sklepov na seji vlade nalaga Ministrstvu za notranje zadeve aktivnosti za ustanovitev medresorske delovne skupine za koordinacijo izvajanja načrta. V medresorsko delovno skupino se imenujejo: Boštjan Šefic z Ministrstva za notranje zadeve (vodja), Nina Gregori z Ministrstva za notranje zadeve (namestnica vodje) in člani mag. Tanja Bogataj z Ministrstva za javno upravo, Martina Vuk z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Andreja Barle Lakota z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, mag. Miloš Bizjak z Ministrstva za obrambo in Lidija Stebernak z Ministrstva za okolje in prostor. Naloge medresorske delovne skupine so: • priprava načrta nastanitvenih zmogljivosti za namestitev oseb, ki bodo v Slovenijo premeščene in trajno preseljene, • priprava načrta vključevanja teh oseb na trg dela in zaposlovanja ter v sistem izobraževanja, • priprava rešitev za koordinirano izvedbo ostalih ukrepov iz Izvedbenega načrta. Medresorska delovna skupina zaključi s svojim delom 31. decembra 2017. Ob zaključku vodja medresorske delovne skupine predloži Vladi RS poročilo o izpolnitvi naloge. Vir: MNZ Vlada je ustanovila projektne svete vladnih strateških razvojnih projektov Vlada RS je z namenom povečevanja učinkovitosti priprave in izvajanja vladnih strateških razvojnih projektov ustanovila projektne svete, ki jih poleg vodje vladne projektne pisarne sestavljajo še državni sekretarji nosilnega in sodelujočih ministrstev. Poleg ostalih sta najpomembnejši nalogi projektnih svetov zagotavljanje kontinuiranega spremljanja priprav in izvedb projektov ter aktivno reševanje potencialnih zastojev pri izvajanju projektov na medresorski ravni. Z ustanovitvijo projektnih svetov vladnih strateških razvojnih projektov preneha delovati Stalna koordinacijska skupina za spremljanje izvajanja vladnih projektov. V nadaljevanju sestava projektnih svetov za posamezne projekte: 1. Projekt 1: Celovita prenova stavb v državni, občinski in zasebni lasti (Energetska prenova stavb) − Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade − Mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo (nosilno ministrstvo) Državni sekretarji sodelujočih ministrstev: − Peter Pogačar, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti − Dr. Tomaž Boh, državni sekretar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport − Andrej Špenga, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve − Mag. Miloš Bizjak, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo − Darko Stare, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje − Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo − Sandra Tušar, dr.med., državni sekretar, Ministrstvo za zdravje − Lidija Stebernak, državni sekretar, Ministrstvo za okolje in prostor − Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo − Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 2. Projekt 2: Poenostavitev sistema javnih naročil in vzpostavitev centralnega sistema javnega naročanja − Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade − Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo (nosilno ministrstvo) Državni sekretarji sodelujočih ministrstev: − Nina Pirnat, dr.med., državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje 3. Projekt 3: Zelena proračunska in davčna reforma Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade Mag. Mateja Vraničar Erman, državna sekretarka, Ministrstvo za finance (nosilno ministrstvo) Državni sekretarji sodelujočih ministrstev: − Mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo − Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo − Mag. Tanja Strniša, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano − Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor − Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko − − 4. Projekt 4: Reorganizacija informatike v državni upravi Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo (nosilno ministrstvo) Državni sekretarji sodelujočih ministrstev: − Mag. Mateja Vraničar Erman, državna sekretarka, Ministrstvo za finance − Martina Vuk, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti − Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo − Mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo − − − − − − − − − − 5. Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Miha Marenče, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Andrej Špenga, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve Darko Stare, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo Nina Pirnat, dr.med., državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Projekt 6.1: VEM v okviru Centrov za socialno delo – socialna aktivacija Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade Martina Vuk, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (nosilno ministrstvo) Državni sekretarji sodelujočih ministrstev: − Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport − Andrej Špenga, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve − Nina Pirnat, dr.med., državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje − Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor − Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo − Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo − Mag. Mateja Vraničar Erman, državna sekretarka, Ministrstvo za finance − − 6. Projekt 6.2: VEM za pridobivanje dovoljenj in soglasij − Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade − Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor (nosilno ministrstvo) Državni sekretarji sodelujočih ministrstev: − Mag. Klemen Grebenšek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo − Mag. Tanja Strniša, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano − Mag. Miloš Bizjak, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo − Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo − Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo 7. Projekt 6.3 : VEM za poslovne subjekte − Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade − Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (nosilno ministrstvo) Državni sekretarji sodelujočih ministrstev: − Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo − Franc Matjaž Zupančič, državni sekretar, Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko 8. Projekt 6.4: VEM za mlade Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (nosilno ministrstvo) Državni sekretarji sodelujočih ministrstev: − Martina Vuk, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti − Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo − Mag. Klemen Grebenšek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo − Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo − Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo − Sandra Tušar, dr.med., državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje − − − − Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor Andrej Špenga, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve 9. Projekt 7: Sistem kriznega upravljanja in vodenja − Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade − Mag. Miloš Bizjak, državni sekretar, Ministrstvo za obrambo (nosilno ministrstvo) Državni sekretarji sodelujočih ministrstev: − Boštjan Šefic, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve − Nina Pirnat, dr.med., državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje − Darja Bavdaž Kuret, državna sekretarka,Ministrstvo za zunanje zadeve 10. Projekt 9: Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva, zadružništva in ekonomske demokracije − Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade − Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (nosilno ministrstvo) Državni sekretarji sodelujočih ministrstev: − Metod Dragonja, državni sekretar, Ministrstvo za finance − Peter Pogačar, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti − Mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo − Dr. Andreja Barle Lakota, državna sekretarka, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport − Mag. Tanja Strniša, državna sekretarka, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano − Darko Stare, državni sekretar, Ministrstvo za pravosodje − Anton Peršak, državni sekretar, Ministrstvo za kulturo − Sandra Tušar, dr.med., državna sekretarka, Ministrstvo za zdravje − Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor − Mag. Tanja Bogataj, državna sekretarka, Ministrstvo za javno upravo − Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade 11. Projekt 10: Prenova reguliranih poklicev in dejavnosti Renato Golob, vodja, državni sekretar, Kabinet predsednika vlade Aleš Cantarutti, državni sekretar, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (nosilno ministrstvo) Državni sekretarji sodelujočih ministrstev: − Peter Pogačar, državni sekretar, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti − Mag. Klemen Potisek, državni sekretar, Ministrstvo za infrastrukturo − Miha Marenče, državni sekretar, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano − Boštjan Šefic, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve − Tina Brecelj, državna sekretarka, Ministrstvo za pravosodje − Lidija Stebernak, državna sekretarka, Ministrstvo za okolje in prostor − − Vir: KPV
© Copyright 2024