1. No category

ISKRENI
ZAGOVORNIK
STRPNOSTI IN
MEDSEBOJNEGA
RAZUMEVANJA
STR. 2
ZA KREPITEV
MOČI
PORABSKIH
MEDIJEV
STR. 5
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter,
14.
aprila
2016
{
Leto
XXVI,
št.
15
»Za ka se narodiš, tisto moraš biti«
Drüštvo porabski slovenski
upokojencov je edna od tisti
organizacij Slovencov na Vogrskom, štere največ programov
organizerajo za svoje člane.
Starejše Porabke pa Porabci
majo dosta vse: izlete, rokodelske delavnice, piknike, veselice,
gordržijo indašnje šege – depa
dosta dajo na kulturo ranč tak.
K sebi so pozvali že pisatele s
Slovenije tö, nej davnik pa se je
predsednica drüštva Klara Fodor pogučavala z direktorom
pa glavnim urednikom Radia
Monošter Francekom Mukičom. Zvali so ga kak pisatela,
depa je dosta gučo od svojoga
žitka pa dela za Slovence ranč
tak.
»Za ka se narodiš, tisto moraš
biti. Kukanca tö ne guči vsikši dén, ka je kukanca. Živeti
je trbej kak Slovenec« - je svoje
pripovejdanje začno porabski
novinar, šteri je gorraso v veukoj gorenjesinčarskoj držini.
Normalno je bilau, ka so slovenski gučali, gezik se je navčo
doma. V knjižnici šaule je najšo
knige iz Slovenije, pa je začno
šteti, če rejsan je dosta nej razmo. »Nej je bilau slovara, zatok sem si brodo, ka gdasvejta
ge tö ednoga napišem« - je že
v mladosti brodo kisnejši jezikoslovec.
»V mlašeči lejtaj sem nej dosta
cajta emo za včenjé, doma je
trbelo delati. Zrankma sem
knige od včera vö s turbe sipno, pa brž prejk potoka leto.
Čüdili so se, kak sem kisnej
do univerze prišo« - pripovejda
nekdešnji sinčarski pojep, šteri
Radijski urednik Francek Mukič je vküper zaspejvo s porabskimi upokojenci
je vödržanje daubo pod zemlauv, gda se je v srejdnjoj šauli
včiu za rudara (bányász) v Tatabányi. »Večer v desetoj smo
mogli dojležti. Ge sem pa vujšo vö s sobe, pa na tüuma poslüšo Radio Slovenija« - pleté
dale pripovejst kisnejši radijski
človek. Za včenjé za slovenskoga škonika so ga nagučali ranč
v rudarskoj šauli, če rejsan se je
sto za merara včiti v Miskolci.
»Depa človek düšo má, nika
ga primle« - je ovado porabski
novinar.
»Vsikdar sem gučo, ka če nika
znaš, tau moreš prejkdati, ka
je tau edna vrejdnost. Tau je
dobro čütenje, tau je glavno
gé« - je tomačo Francek Mukič
od toga, zaka se je včiu za škonika štiri lejta v Ljubljani. »Dühovnik bi tö rad biu, samo te
bi nej smo ženske rad meti«
- se je smedjau.
Sploj dosta dela je porabski
pisatel emo z dvöma svojima
romanoma (regény), šteriva
v našoj rejči oprvin gučita od
Porabja - za Porabje. Badva nas
pelata v žmetne cajte komuništarske diktature po drügoj svetovnoj bojni. »Vi leko najbole
razmejte te knige« - je tapravo
penzionistom. »Če rejsan ste vi
eške mali bili, so vaši stariške
fejst trpeli v tisti časaj. Vi ste
moja najbaukša kontrola, če
je tak bilau, če rejsan sem ge
dosta isko po arhivaj pa cüjšto tö.«
Največ cajta v svojom žitki pa je
Francek Mukič donk ponüco za
svojo velko lübezen, za radio.
Pri madžarskom državnom
programi dela slovenske odda-
je že več kak tresti lejt, od leta
2000 pa pela Radio Monošter.
»Če rejsan nas je Slovencov
malo, smo leko prejk radiona
pá vküper. Baug vam plati,
ka gučite pred našim mikrofonom. Vsikša pripovejst je
zanimiva, vsikši človek je
zanimiv, vejpa nika vej, ka
samo un zna« - se je zavalo
glavni urednik svojim vörnim
poslüšalcom. »Mi samo dale
davamo informacije, tak pomagajo mediji. Nam je ranč
tak veseldje, če leko na priliko povejmo: ’na, za tau pa je
bilau vrejdno titi na Verico’«.
Franceki Mukiči, zvün slovenske materne rejči venak največ
muzika znamenüje. »Sprevajala nas je vsikši den. Spejvali
so, gda so bili veseli ali žalostni, spejvali so med delom.
Eden škonik je pri mojoj staroj materi njau radio, na šterom smo vsikši četertek večer,
pred gorečov pečjauv poslüšali muziko iz Slovenije.«
V držini je več muzikantov bilau, pripovejda Francek. »Moji
bratke so fude meli, oča je tö
znau igrati, un je sto napraviti Mukičovo bando. Ge sem
harmoniko najšo med omarami pa začno klačiti. Fudo
sem, vlačo sem, pa nikak sem
se navčo. Sam od sebé.«
Gda so se začnili Slovenci v
Somboteli organizerati, so dostakrat vküpprišli pa steli spejvati. »Melodija je eške v vüjaj
bila, depa vnaugokrat so
falile reči. Zatok sva z ženov
Marijov dojspisala oprvin
reči porabski ljudski pesmi, te
pa kisnej eške s sinaum Dušanom nautline« - je svojo pripovejdanje zgotovo fudaš pa vodja
skupine Sombotelske spominčice pa včasik naprej vzeu svojo
harmoniko. Pisatelski zadvečerak se je brž prejkobrno v veselo pa koražno spejvanje. Nej je
čüda, vejpa smo med publikov
najšli dosta pesmarc s cejloga
Porabja, štere eške – kak gost
Francek Mukič – v srcej nosijo
slovensko rejč pa pesem.
(Pred srečanjom s porabskim
pisatelom je upokojencem z
Varaša pa Slovenske vesi v konferenčnoj dvorani Slovenskoga
doma svojo delo nutpokazala
pa prošnje domanjoga lüstva
poslüšala slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss.
(O tom leko štete na strani 3.)
-dm-
2
Ljubljana: Red za zasluge škofu dr. Jožefu Smeju
ISKRENI ZAGOVORNIK STRPNOSTI IN MEDSEBOJNEGA
RAZUMEVANJA
Predsednik Borut Pahor je
na zadnji marčevski dan
podelil red za zasluge mariborskemu pomožnemu
škofu dr. Jožefu Smeju, tudi
v Porabju priljubljenemu
duhovniku, rojenemu v
malno se je upokojil leta
2009. Vendar bolj na papirju kakor v življenju cerkve
in kulture, kjer je aktiven še
zdaj v Mariboru, Prekmurju
in če je le mogoče, tudi v Porabju.
Predsednik Slovenije Borut Pahor predaja škofu dr. Jožefu Smeju red
za zasluge
prekmurski Bogojini (15.
februar 1922). Podelitve
odlikovanja se je udeležilo
veliko škofovih prijateljev,
sorodnikov, duhovnikov,
med njimi tudi predsednik
škofovske konference Andrej Glavan in mariborski
nadškof Alojz Cvikl. Podelitev je bila le nekaj dni pred
slovesnostjo ob deseti obletnici murskosoboške škofije
(7. april 2016), za katero
si je škof Jožef Smej prizadeval vrsto let in z velikim
zadovoljstvom sprejel njeno
ustanovitev.
Dr. Jožef Smej je v bogoslovje vstopil v Mariboru,
študij pa je končal v Sombotelu. Službovati je začel
med drugo svetovno vojno
kot kaplan. Pozneje je bil
imenovan za župnika in dekana v Murski Soboti, v Mariboru pa je služboval kot
stolni kanonik, član zbora
škofovih svetovalcev, naddekan, stolni prošt stolnega
kapitlja in generalni vikar.
Papež Jaznez Pavel II. ga je
imenoval za mariborskega
pomožnega škofa leta 1983,
ko je bil tudi posvečen. For-
V utemeljitvi za podelitev
visokega državnega odlikovanja so zapisali, da je
življenjsko delo duhovnika, teologa, pisatelja in
prevajalca, raziskovalca in
cerkvenega zgodovinarja
obsežno in raznovrstno. Bil
je pastir v duhu evangelija
in cenjen poznavalec katoliškega nauka. Kot človek
klasične izobrazbe, ki piše
tudi v latinščini, je sodeloval pri prevajanju Zakonika
cerkvenega prava, Svetega
pisma stare in nove zaveze,
Bogoslužnega molitvenika
in komentarjev k psalmom.
Napisal je tudi več nabožnih del in zgodovino župnijske cerkve v Murski Soboti. Opus Jožefa Smeja pa
po besedah iz utemeljitve
odlikovanja ni namenil le
pripadnikom njegove verske skupnosti. »Nenehno se
je zanimal za kulturo in ljudi, ki so med Muro in Rabo
stoletja ohranjali svojo vero
in narodnost. Življenje na
območju nekdanje madžarske dekanije, imenovane
Slovenska okroglina, je bilo
pomembno torišče njegove-
ga intelektualnega zanimanja. Posebno pozornost je
posvečal narodnim buditeljem, med njimi dr. Francu
Ivanociju in njegovim sodelavcem.«
Škof Jožef Smej je napisal
romana o prekmurskih pastorjih ter narodnih buditeljih Ivanu Baši in Števanu
Küzmiču (Po sledovih zlatega peresa). Poleg kulturne
zgodovine je z znanstveno
natančnostjo skrbno proučeval tudi slovstveno zgodovino Prekmurja, prekmurskega jezika in prekmurske
književnosti ter prekmurske avtorje, politike in vplivne osebnosti.
Na podelitvi so povedali, da
biografija del Jožefa Smeja
obsega več kot 150 enot,
med njimi so številna samostojna znanstvena in
leposlovna dela. Obsežen
je tudi njegov znanstveni
opus, s katerim je gradil
mostove do duhovnih velikanov Evrope, ki jih je prevajal iz latinščine, grščine,
francoščine ali madžarščine. Poseben prispevek k
duhovni kulturi je dal tudi
s svojo človeško držo. Velja
za človeka visoke integritete, iskrenega zagovornika
strpnosti in medsebojnega
razumevanja, zaradi česar
ima posebno mesto v srcu
Slovencev, še posebej Prekmurcev (in Porabcev), ki so
ga uvrstili med osebnosti
leta 2000.
Škof dr. Jožef Smej je ob podelitvi visokega priznanja
povedal: »Mnogi so napisali
in izdali več knjig in znanstvenih razprav kot jaz. V
mislih imam duhovnike,
župnike, ki s prostovoljnimi
prispevki vernikov obnavljajo cerkve in kapele ter župnišča, ki so mnoge umetniške vrednosti.« Izpostavil
je, da so z njegovim redom
za zasluge odlikovane tudi
katehestinje, redovnice, ki
vzgajajo mladi rod. In še »...
nobena družba, nobena država ne more obstajati brez
desetih božjih zapovedi.«
Za verski tednik Družina
je škof Andrej Glavan povedal, da se s škofom Smejem
veseli odlikovanja. »Odlikovanje je, kot je v nagovo-
šnjem utripu škofije.«
V sveti maši v rojstni Bogojini, leta 2012, ob 90. letnici škofa dr. Jožefa Smeja,
je soboški škof dr. Peter
Štumpf, kot je zapisal kronist Parabja, tudi poudaril:
»Jožef Smej so najstarejši
med slovenskimi püšpeki,
vejmo pa iz Svetoga pisma,
Škof Smej se je zahvalil za visoko državno odlikovanje, red za zasluge,
ob njem mariborski nadškof Alojzij Cvikl in predsednik Borut Pahor
ru dejal tudi odlikovanec,
priznanje in čast tudi za
vse nas škofe in priznanje
Cerkvi, vsem duhovnikom
in redovnikom, ki so toliko
naredili za slovenski narod
na kulturnem, zgodovinskem in verskem področju
in ohranjali narod v duhovnem zdravju.« Mariborski
nadškof Alojzij Cvikl pa je
za ta tednik povedal, da je
vesel vsakega trenutka, ko
je nekdo prepoznaven v svojem delovanju. »Škof Smej
si za svoje delo zasluži priznanje tudi zunaj Cerkve,
ker njegovo delo ni vezano
le ozko na vernike, ampak
je odigral tudi pomembno
kulturno in narodnostno
vlogo. Vesel sem, da je predsednik republike to prepoznal. Posebej v tem času
škofija potrebuje pozitivnih
znamenj in odlikovanje je
pozitivno znamenje. Vesel
sem tudi osebno, s škofom
Smejem sva povezana, on
me je posvetil v duhovnika.
Zlata vreden je tudi v dana-
Porabje, 14. aprila 2016
ka so leko patriarki gučali
z Bougom iz oči v oči. Naš
jubilant modrino ne dobiva
samo iz knjig, liki iz srca do
srca, od Bože milosti. Gospaud Jožef Smej so slejdnji
v redej veuki Prekmurcov,
nazaj do Mikloša Küzmiča.
Mamo dosta kulturnikov
v našoj Slovenskoj krajini,
nej so pa v tom redej. Dosta
so napravili za kulturo, da
pa niso narodni büditeli.
Vüpam, ka pridejo cajti, ka
do dali pravo vrejdnost deli
gouspoda Smeja«.
Naj zaključim zapis z mislijo iz romana o Števanu
Küzmiču Po sledovih zlatega peresa: »Nikar mi je
ukradite sanj. So sanje, brez
katerih človek ne more živeti!«
Vse vse dobro in iskrene
čestitke v imenu bralcev in
uredništva ob visokem odlikovanju!
Ernest Ružič
Fotografiji: Ksenija
Hočevar, Družina
3
Slovenska parlamentarna zagovornica v Varaši
Narodnosti na Vogrskom mamo
od majuša 2014. leta svoje zagovornike (szószóló) v Parlamenti. Nas Slovence zastaupa Erika
Köleš Kiss, ki je že drügo leto
Slovenska parlamentarna
zagovornica Erika Köleš Kiss
ziskala gora svoje volivce po
porabski vasnicaj na pozvanje
nisterne domanje organizacije.
Mi, Varašanci bi že drügo leto
vöostali, če nej bi se vzelo za
tau našo Drüštvo porabski slovenski penzionistov. Slovenski
penzionisti smo z veseldjom
pozvali vse v Varaši živeče Slovence prejk medij pa cerkve tü
na te forum, aj mi tü živo leko
čüjemo, dobimo informacije
pa spitavamo, ka bi radi znali.
Penzionisti so nam lepau vküp
prišli, vöjpamo, ka drügo paut
že drügi Slovencov tü več pride.
Tašoga ipa malo kraj trbej djati
domanjo delo, steri smo nej v
slüžbi, tisto nas počaka, depa
taši forum se nam ne ponöjva
vsakši den. V tau modernom
svejti se šika človeki znati tau
tü, ka se godi, ka se deje konkretno v parlamenti za nas, za našo
porabsko pokrajino. Ranč zatau
želim bola podraubnoma pisati
o tejm, ka sem do tejga mau furt
bola na kratko štejla.
Forum je najprvim pozdravo s
karažnov prejkmurskov nautov Stanko s svojimi pajdaši z
Goričkoga, na tau pa prisrčno,
s toplimi rečami predsednica
drüštva Klara Fodor. Slovenska
parlamentarna zagovornica
Erika Köleš Kiss je prijazno,
baratšagoško pa čisto prausno
začnila pripovejdati v svojoj
žmanoj seničkoj maternoj rejči
od dela tej narodnostni politi-
kov, konkretno od svojga tü.
Na začetki s težkimi stopaji
Zagovorniki nejmamo pravice,
ka bi interpelacije meli, tau je
tisti govor, štere majo (opozicijske) stranke, štere so prauti
tisti strankam, štere so na vladi.
Ponavadi so te interpelacije na
parlamentarni sejaj (djilejši)
po pondelkaj, pa tak dvej-tri
vöre, odvisno, keuko guča ma
štoj, keuko pitanj je. Parlamentarne seje vsakšo leto po plani
predsednika potekajo, en keden 4 gni, drügi keden pa en
den, ovak so pa seje odborov,
komisij. Pa nemamo dovoljenja
za tau tö nej, ka bi glasovali od
zakonov, druge pravice (jogok)
pa ranč tak mamo kak vsi drugi poslanci. V parlamentarni
odboraj (bizott-ságok) smo tö
nutri pa mamo svojo komisijo
tö. V parlamentarni odboraj so
vse stranke nutri, najvekši je,
šteri zakone pripravle, je 38
nam tö tau pravo, ka tau, ka
dosegnemo, tau je od nas tö odvisno. Pravice uni majo dola napisane za nas, depa ka mi s toga
vöprinesemo, je že od nas odvisno. 6. juniuša 2014 smo mi svoj
Penzionisti iz Varaša pa Slovenske vesi so bili aktivni
odbor tö vküper postavili, pa
smo se odlaučili, kak mo delali.
Na začetki smo rejsan s težkimi
stopaji začnili. Zdaj pa že konkretno vejmo gdé, gda pa kak se
Stanko Črnko pa njegva padaša. Spopejvali so goričke pa porabske
pesmi
lüdi nutrik. Ge tö sodelujem v
tom pa v kulturnom odbori. Mi
leko razpravlamo, vcuj gučimo,
depa glasovati, gumbe klačiti
nemamo pravice.
Na začetki smo eške sami nej
znali, ka mo smeli, ka bau podobno pa ka ovakšo od dela
poslancov. Sam premier Orbán Viktor je nas tak sprejmo:
»Vüpam, ka vi vejte, ka je vaše
delo, ka ge ne vejm«. Pa sam
predsednik parlamenta Kövér
László, un je naš šef, če tao tak
leko povejmo, un je odgovoren
za tau, ka se godi v parlamenti,
pri njem smo se prisegali, un
(választási törvény), ka takrat
djeseni so volili lokalne narodnostne samouprave. Pa té eške
tak bilau, gdé se je samo do 25
lüdi za Slovence ali za štere koli
narodnosti priznalo, tisti nedo
leko opirajo tista vrata, po šteri
trbej klonckati, če človik kaj šké
za Slovence ali za pokrajino ali
za kaj drugo dosegniti.
V parlamenti sedim najmenje
Naš odbor je Odbor za narodnosti na Vogrskom (Magyarországi Nemzetiségek Bizottsága),
o šterom se vse leko zvej po
interneti, ka se tam godi, što,
gda pa ka je gučo, pito, što ka
je odlaučo. Brž smo gor prišli,
včasik v juniuša, ka en küp tašoga dela mamo, ka trbej zavolo
narodnosti skem prva naredti.
Med tem je biu volilni zakon
mogli meti svojo samoupravo,
pa so bile ešče takšne točke, ka
je trbelo spremeniti. Pa smo té
mi tau začnili razpravlati. Tau
pomeni, ka smo spremembo
enga zakona že mi predlagali
pa venak dva poslanca sta nej
bila za, tak ka smo mi fejs ponosni bili nasé. Prvim, kak mi kaj
predlagamo, zatok redno odimo k tomi pa tistomi poslanci
pa k odgovornim politikom, pa
ji nagučavamo, aj naše prošnje,
predloge podprejo, ka ovak tau
néde.
Tak naglo se godi vse, ka človik
kumik leko sledi. Meni so tö domau po pauti na cugi telefonirali, ka ov keden do razpravlali
o šolskom zakoni, pa té ges moram tau nesti pred parlament.
Sveta Marija, sem mislila, vej pa
tam dvejstau lüdi sedi, ka s toga
bau! Tam ne more mimo gučati,
včasik cingajo, ka cajt doj preteko. Ge vam moram priznati, ka
tisti deset minut guča sem ge
vejndrik dvajstikrat ta sprobala,
petkrat prejkpotegnila reči pa
pá nazaj. Te sem že mejla sodelavca, dr. Sütő Ferina, njemi
sem gor štejla, té se mi je gezik
furt zatekno, tak se je začnilo.
Depa tau je vsikdar tak gé, ka
vlada ma sejo v srejdo, te mi
komaj v petek zvejmo, ka bau
od pondeljka pred parlamentom. Dostakrat mamo vrnau
Porabje, 14. aprila 2016
zatoga volo zvünredne seje, ka
té trbej vöodebrati tistoga čleka, šteri de pred parlament eno
temo neso. Pa čleki trbej furt
šteti, gde pa što ka gučo, kakšno
mnenje, mišlenje ma té pa tisti.
S tem dosta cajta dé. Nekak me
pito, ka delaš ti v Pešti, tam v
Parlamenti sediš? Nej, tam sedim najmenje, tam sedim, gda
so parlamentarne seje, ovak pa
sedim za račnalnikom pa gledam, gde pa ka bi leko k našim
temam vcuj najšla ali ka je tisto,
gé človik leko pomaga.
Veuki falat
V kratkom cajti po izvolitvi
smo pa začnili razpravlati o
proračuni (költségvetés) za
lajnsko leto. Te smo pa meli
tašno temo, ka smo trno dosta
mogli delati. Ka za narodnosti
je država dugo-dugo, prejk devet lejt, ranč teuko penez dala,
nej menje, nej več. Nej odvisno
od toga, keuko dela so prejkvzeli, keuko inštitucij majo. Tau
je té en veuki falat biu, aj tau
mi leko sprmenimo. Državne
samouprave so politične organizacije na Vogrskom, civilne
organizacije samo prejk nji leko
pridejo do penez, do proračunske podpore, pomauči. Taši je
zakon. Prejk smo poglednili, gé
peneze delijo narodnostim pa
smo prosili predloge (javaslat)
od državni samouprav, pa smo
te šli k štiri-pet različnim predsednikom, vodjam frakcij. Gda
smo od Rogán Antala vö prišli,
bili smo štirge, smo že znali, ka
je že gvüšno, zeleni posvejt je,
tak ka do za nas, dobimo zaprošene podpore. Druge stranke so
tö izvolile naš predlog, dva-trgé
poslanci so se nazaj držali. Tak
ka celi parlament je razmo, ka
že dugo lejt so nam nika nej
zdignoli, tak ka je najbola pravi
cajt. Depa nej so penazge vse.
En küp tašni zakonov geste,
šteri za nas, narodnosti tö valajo. Vejpa mi tö na Vogrskom
živemo, vse ka se v parlamenti
razpravla, se za vse naše pitanje
tö leko šté.«
(Več v naslejdnji novinaj.)
Klara Fodor
tekst pa slika
4
Od
Slovenije…
V mrežo panamskih dokumentov
ujeti tudi Slovenci
V mrežo panamskih dokumentov se je
ujelo tudi 78 družb, povezanih s Slovenci, in 74 Slovencev samih. Na naslovu
- nasproti parlamenta - je registrirano
podjetje UPC Svetovalna skupina. Prek
še enega podjetja za finančno svetovanje, Omega Fin, je njen lastnik in
direktor Uroš Petrovič prek Mossack
Fonseca za svoje stranke odprl najmanj
17 družb, večino na otoku Angvila, kjer
tako rekoč ni davkov. Da bi bila podjetja namenjena davčnim utajam oz.
»davčni optimizaciji«, Petrovič zanika.
Obdavčitev kapitalskega dobička, dobiček podjetij je obdavčen s 17-odstotno
stopnjo, v Sloveniji je 25-odstotna, na
Angvili je ni. Finančna uprava (Furs) je
v petih letih v številnih davčnih oazah
izvedla več kot 942 nadzorov in ugotovila za 24 milijonov evrov dodatnih
obveznosti, torej neplačanih davkov.
Motiv za Angvilo torej je. Pregled transakcij Urada za preprečevanje pranja
denarja razkriva, da je v zadnjih štirih
letih in pol do podjetij na Angvili iz Slovenije šlo vsaj 39 transakcij - od posojil
do plačil računov.
Vaja na stadionu Stožice
Vaja na stadionu Stožice je bila ena
večjih v zgodovini Slovenije na temo
množičnih nesreč. V njej je sodelovalo
1.680 ljudi. Po scenariju nesreče se je
zgodil teroristični napad z več sto poškodovanimi. Vodja ljubljanske reševalne postaje Andrej Fink je priznal, da so
jih k pripravi tako obsežne vaje, ki so jo
začeli pripravljati že na začetku decembra lani, spodbudili tudi novembrski teroristični napadi v Parizu. Po scenariju
je na stadionu prišlo do več eksplozij in
streljanja. Skupno je bilo poškodovanih
223 oseb, več kot 40 jih je umrlo, več kot
60 je bilo težje poškodovanih. Izbruhnil
je tudi požar. Poleg tega je terorist zajel
talce in postavljal določene zahteve.
Zato so policisti organizirali ekipo pogajalcev, na koncu pa je specialna enota policije vpadla v prostor, kjer so bili
zajeti talci, te rešila, terorista pa ubila.
Porabske upokojenke so
nastopile v Cankovi
Letos je Turistično društvo Cankova že šestič organiziralo folklorni večer v kulturni dvorani VGD Cankova. V soboto zvečer,
2. aprila 2016, se je napolnila kulturna dvorana z vaščani in
Folkloristke upokojenske folklorne skupine Društva porabskih slovenskih
upokojencev
nastopajočimi skupinami, da bi preživeli prijeten večer, ki ga
je pripravilo omenjeno društvo pod vodstvom ge. Hilde Vogrinčič. Porabske skupine se vsako leto udeležujejo prireditve, v tem
letu je z velikim uspehom nastopila Folklorna skupina upokojenk ZSM (vodja: Marijana Kovač, mentorica: Dragica Kolarič,
harmonikar: Boris Velner). Navzoče je porabska skupina razveselila tudi s tem, da jo sestavljajo same ženske, kar je prava
posebnost tudi med slovenskimi folklornimi skupinami. Nago-
Nastopajočim se je zahvalila predsednica cankovskega društva Hilda
Vogrinčič
voroma ge. Vogrinčičeve in župana občine Cankove g. Draga
Vogrinčiča je sledil bogat program, v katerem so nastopili ob
porabskih upokojenkah še učenci OŠ Cankova, domača folklorna skupina, FS Podkolonca, folklorna skupina iz Avstrije, tamburaška skupina in ljudski godci. Občinstvo se je vsaki skupini
za nastop zahvalilo z velikim aplavzom, prireditvi pa je sledilo
prijateljsko druženje nastopajočih skupin.
A. Bedič
porabje.hu
Pismo iz Sobote
Karaoke
Karaoke! Kak je tou inda popularno bilou. Eške na teveni smo
leko gledali pa poslüšali, kak so ništerni rejsan lepou djali, edni
pa so nouto tak lagvo popejvali, ka so naše mačke tri dni nej
gesti škele. Ja, kak vsikša takša popularna oneja je ta pomalek
tö doj vgasnola. Drugo je popularno gratalo. Depa ene karaoke
neškejo pa neškejo preminouti.
Ja, te karaoke, o steri brodim, najraj lidge brezi svoje pameti popejvajo. Vej vam nika nouvoga ne pripovejdam, tou so na velki
poznane karaoke. Une pa tak dejo, ka kakši bole prejgen političar kaj povej, že lidge za njim gnako kokodačejo, škem prajti,
popejvajo. Takše se prejk cejle človekove historije godi. Starejši lidge eške pounijo, mlajši se v šoulaj včijo, kak so Nemci za
svojim Hitleron popejvali. Če je un pravo, ka njim Židovge krv
pidjejo, je že prejk polonje Nemčije gnako gučalo. V indašnjoj
Jugoslaviji je naš pokojni Tito zapovedo, ka moramo na svoj
daum tak pasko meti, kak za svoje oči mamo. Ja, ja, skur cejla
Jugoslavija je takše vred z njim popejvala. Takše karaoke rejsan
leko vsepovsedi najdemo. Istina, ka so ene lagve bile, ka je za
njimi velka baja prišla, ene karaoke pa so se vejdle na špajsen
kraj tö obrnouti. Kak tista z ene vesi, gda se je ranč v Jugoslaviji
socializem začno.
Lidge so vküper prišli, ka do čüli, ka njin tisti bole prejgnji glavaške majo povedati. Ja, vse vküper je brž vögledalo kak kakše
karaoke. Najprva je prvi prejgen gučo od toga, kak se nouvi
žitek začne. Na vsikši tri minute je tristou lüdi spopejvalo:
»Aj živejo nouvi časi!«
»Demo naprej v nouve čase,« se je čülo za tejm. »Smrt starim
časom,« se je čülo tadale.
Pomalek so že za vsikšo rejč, ka je steri vöpovedo, popejvali,
škem prajti, kričali. Na red je slejdnji guč prišo. Možakar si
malo skašla, si vodou gutne pa začne z gučom:
»Mi smo kak prvo vse vzeli kraj tistim, steri so živeli na srmački
pa zmantrani plečaj naši pavrov….« je možakar nej mogo do
kraja zgotouviti. Nej je mogo, ka so karaoke že popejvale:
»Aj živejo srmačka pa zmantrana pleča naši pavrov!«
Po tejm, gda so tou o plečaj eške sedemkrat spopejvali, so se
guči zgotouvili. Začnola se je veselica. Na, na njoj je samo ena
ženska popejvala. Depa pri karaokaj moje tašče Regine, trno
čedne ženske, nikak nejde. Una je trno poznana po tejm, ka
rada vsefele gor vzeme. Una je nikše fele papagaj-karaoka gé.
Eto je nekak vözglaso, ka se velki vijer na našo krajino spisti.
»Vijer, velki vijer pride,« je gučala vsikšomi, steri go je škeu poslüšati. »Vijer, velki vijer pride,« je popejvala eške po tistom, gda
bi té prekleti vijer že davnik preminouti mogo. »Vijer, velki vijer
pride,« je gučala, dočas je nej kaj nouvoga zvejdla, ka je po tejm
leko popejvala. »Tou vse vküper se dun ne more srečno zgotouviti. Tou vse vküper se dun ne more srečno zgotouviti,« je že
popejvala kak kakšo karaoke-opero.
Nin po trej vöraj te opere sam go pito, ka se tou ne more srečno
zgotouviti.
»Vej pa ti resjan nika ne pouniš, nika ne vejš. Vej pa té naš mali
na smučaj, ne more nouvoga sponzora dobiti. Tou pa se rejsan
ne more srečno zgotouviti.«
Na, telko o karaokaj za gnes.
Miki
Porabje, 14. aprila 2016
5
ZA KREPITEV MOČI PORABSKIH MEDIJEV
Vest, poročilo, komentar, intervju, reportaža - z nazivom
osnovnih novinarskih zvrsti
se je že zagotovo srečal vsak,
ki je delal za kakšen medij
(časopis, radio, televizijo, internet) ali se zanima za časnikarski poklic. Kakšna pa
je vsebina teh poimenovanj,
so lahko izvedeli udeleženci
delavnic medijskega izobraževenja v Monoštru, ki sta jih
priredila Zveza Slovencev na
Madžarskem in Urad Vlade
RS za Slovence v zamejstvu in
po svetu.
Tridnevno izpopolnjevanje
so obiskovali tako sedanji
sodelavci časopisa Porabje,
Radia Monošter in televizijskega magazina Slovenski
utrinki kakor tudi mladi, ki
še študirajo ali so dejavni na
drugih področjih narodnostnega življenja v Porabju.
Med predavatelji smo našli
dolgoletne medijske strokovnjake iz matične Slovenije.
Mentor izobraževanja Janez
Ujčič je desetletja aktiven sodelavec različnih časopisov,
radijskih in televizijskih programov ter izkušen urednik
in ustanovitelj več medijskih
inštitucij. Srečko Pirtovšek je
novinarsko deloval predvsem
na področju gospodarstva in
financ, znan pa je tudi kot
televizijski urednik in organizator finančnih sejmov. Teoretične osnove novinarstva
je poslušalcem nazorno predstavila predstojnica Inštituta
za medijske komunikacije na
Univerzi v Mariboru (FERI)
dr. Suzana Žilič Fišer.
Prvi dan izobraževanja se je
pričel s predstavitvijo položaja slovenskih medijev na Madžarskem. Odgovorna urednica našega časopisa Porabje
Marijana Sukič je povedala,
da ima časnik ob informiranju
bralcev tudi nalogo krepitve
identitete. V prihodnosti bi pa
rada pritegnila mlade sodelavce in oblikovno prenovila
časopis. O težavah s pridobitvijo mladih kadrov je spregovoril tudi novinar Slovenskih
utrinkov (avtor tega članka)
Dušan Mukič, in izpostavil
pomen obvladovanja tako slovenskega knjižnega jezika kot
porabskega narečja. Posebno
vlogo slednjega je poudarila
tudi sodelavka Radia Monoš-
ka v Monoštru, ki bi ga organizirali povezani porabski
mediji in obenem pritegnili
mladino in madžarsko javnost. Lahko bi šlo za dogodek humanitarne narave ali
denimo kampanjo za obno-
Pred kamero Géze Doma pripravlja Lilla Fasching intervju s študentko
Martino Zakoč
ter Margita Mayer in opozorila, da mladi vedno redkeje
spregovorijo slovensko in čez
5-10 let morda ne bo več radijskih sogovornikov v Porabju.
Organizatorji delavnic so izo-
vitev baročne cerkve. Kakor
je predavatelj poudaril, mora
porabski radio delovati v živo,
če hoče dandanes ogovoriti
poslušalce. Za to je potrebna
zaposlitev mlajšega modera-
Radijska novinarka Margita Mayer na »raportu« - v ozadju mentorja Srečko
Pirtovšek in Janez Ujčič
braževanje priredili prav zaradi pritegnitve mladih v novinarske vode in osvežitve krvi
v porabskem časnikarstvu.
Motiv in interes zanje naj bi
bila seveda pridobitev službe,
kajti zagotovo bi se našla slovenska sredstva za zaposlitev
novih kadrov, tako mentor Janez Ujčič. Pripadnost k skupnosti bi lahko okrepili tudi
obrati, ki naj bi jih ustanovil
slovenski kapital v Porabju.
Predavatelj je predlagal tudi
prireditev odmevnega dogod-
torja, ki naj bi govoril tako
slovensko kakor madžarsko
in pritegnil tudi madžarske
poslušalce. Mentor je pozval
k oblikovanju 2-3 konkretnih
predlogov za slovensko vlado.
Predavateljica dr. Suzana Žilič
Fišer je opozorila, da se narodnostni mediji ne prilagajajo
zahtevam modernega časa,
njihovi naslovniki so namesto
večine le pripadniki ožje skupnosti. Nujna bi bila vzpostavitev spletne strani, na kateri
naj bi objavljali vsi sodelavci
porabskih medijev. V svojem
teoretično zelo podkovanem
predavanju je nato mentorica
predstavila moč medijev nad
javnim mnenjem ter odprla temo novinarske etike in
možnosti manipulacije. Tu so
se porajala vprašanja glede
resničnosti in objektivnosti,
okoli katerih se je na delavnici razvila živahna debata.
Popoldan se je zaključil s pogovorom o novinarski drži pri
komentarjih in intervjujih.
Drugi dan delavnic je bil namenjen praktičnemu izobraževanju. Ker je pri televiziji
najpomembnejši dejavnik slika, so na vaje povabili snemalca z opremo. Vsi udeleženci
so dobili nalogo, da se pred
kamero javljajo s kratkim besedilom (»raport«), nato pa so
vsi posneli intervjuje z enim
od ostalih udeležencev delavnic. Sodelujoči so se lahko
preizkusili tudi v branju napovedi pred objektivom, končno
pa so ocenili uspešnost izvedbe skupaj s predavateljema, ki
sta opozorila tudi na morebitne napake.
Kot zadnjo nalogo so udeleženci doma sestavili časopisni
prispevek, ki so ga odposlali
mentorjem delavnic. Na zadnji dan izobraževanja so slušatelji prisluhnili opombam
predavateljev o tem, kako bi
lahko vsebinsko in slogovno
izboljšali svoje pisne izdelke.
Čeprav je bila medijska delavnica namenjena predvsem
porabski mladini, ki naj bi
nasledila sedanje slovenske
novinarje na Madžarskem,
so se izobraževanja udeležili
večinoma že izkušeni medijski sodelavci. Predavanja so
bila vsekakor koristna tudi
zanje, saj vemo, da skoraj vsi
porabski novinarji prihajajo
z drugih študijskih področij.
Delavnice pa so pokazale, da
v krogu mladih Slovencev
na madžarski strani meje na
žalost ni pravega zanimanja
za narodnostni novinarski
poklic.
-dm-
Porabje, 14. aprila 2016
… do
Madžarske
Več kot polovica Madžarov sovraži
tujce
Študija agencije Tárki ugotavlja, da 53
odstotkov Madžarov sovraži tujce in le
en odstotek je prijazen do njih. Ksenofobija je narasla prav v obdobju, ko se
Madžari skorajda niso srečali z migranti, saj so se na meji postavile ograje,
zato študija ugotavlja, da je to rezultat
protimigrantske propagande. Agencija
Tárki od leta 1992 analizira, kaj menijo
Madžari o migrantih. V času jugoslovanske vojne je popolnoma zavračalo
sprejemanje beguncev 15 odstotkov
ljudi, prav toliko jih je bilo prijaznih do
njih. V naslednjih letih je počasi naraslo število ksenofobov, njihov odstotek
se je gibal med 20 in 40 odstotki, drastično je narasel šele leta 2016.
Osebno srečanje z begunci vpliva na
odnos ljudi, toda prav obratno, kot bi
si mislili. Madžarsko prebivalstvo je
bilo najmanj protibegunsko usmerjeno
prav jeseni leta 2015, ko je v državo prišlo – in jo prepotovalo – več deset tisoč
beguncev. Osebno soočanje z njihovimi tragedijami je pomnožilo število
ksenofilov.
Ocena madžarske gospodarske
konkurenčnosti
Ocena konkurenčnosti madžarskega
gospodarstva že več kot petdeset let (l.
1960) ni bila tako slaba kot prav zdaj,
je ugotavljal gospodarski minister
prve Orbánove vlade Attila Chikán na
predavanju na univerzi v Debrecenu.
Na lestvici Svetovnega gospodarskega
foruma je Madžarska med 144 državami na 63. mestu. Leta 2001 je bila
še na 29., leta 2006. na 38. mestu. Med
12. kazalci konkurenčnosti je država
dobila najslabšo oceno glede delovanja
vlade (97. mesto) in glede poslovnega
okolja (90. mesto), bolj spodbuden je
položaj na področju infrastrukture in
tehnološke opremljenosti (43. mesto).
Akademik Chikán je med značilnosti
sedanje gospodarske politike uvrstil
rast vpliva države v gospodarstvu, izenačenje družbenih razlik s sredstvi
politike, in kratkoročno gospodarsko
stabilnost kot prioriteto. Poudaril je,
da je potrebno spremeniti usmeritev
gospodarske politike (dati prioriteto
malim in srednjevelikim podjetjem in
storitvam), kar lahko naredi tudi sedanja vlada.
6
Dja lüstvo rada mam
V Slovenskoj vesi pri potoki
so gorrasli tetica Iluš Žampar, po možej Bartakovič,
dapa doma je najbola
samo tak poznajo, ka Bücoštje Iluš. Gda so še mali bili,
oni so sir drügoma dali,
dapa nej zato, ka so parbrani bili. V gimnazijo so se
glasili, dapa prejk praga so
nikdar nej staupili, v šaulo
so je pa v vacalejgi nesli. Če
škete znati, kak pa zaka, te
preštite tadala te moj pogovor s tetico Iluš.
- Tetica Iluš, tam pri potoki so drügi tö bili ali samo
vaša družina tam živela?
»Tam na srejdi, kak smo mi
bili, je dosta družin bilau, tam
so bili Gracuštji, zvün nas še
eni Bücoštji, Lapcini pa Daulašini. Mi smo se prejk oča zvali
tak ka Bücoštji, naša mati je
Lapcina bila, samo bola tam
više so bili doma.«
- Vi ste skrak pri potoki bili,
nej ste se bojali, ka vam ram
voda tazapere?
»Nej, tam je taša velka voda
nikdar nej bila, ka bi se bojati
trbelo, tam, gde smo mi bili
doma, tam je samo dosta koratov bilau, ribe pa edne nej.«
- Gda je vrauče bilau, te ste
se kaupali v potoki?
»Mati so včásin tam gvant
oplatnjüvali, dapa mi smo
se tam nikdar nej kaupali.
Včásin smo šli na Rabo, samo
mi smo se vode bodjali, zato
ka stariške so nam večkrat
prajli, aj skrb mamo, nej ka bi
se zalejali.«
- Vas je kelko bilau doma?
»Nas je šest bilau, mati pa
oča pa mejla sem dvej sestre
pa enga brata. Dja sem bila
najmenkša, dja sem se tak
tjasnau naraudila. Te so že
stariške starejši bili, tak ka
name so bola sestre packale. Tau je mena mati vsigdar
pravla, gda je v fabriko mogla
titi, te je name v eden velki
vacalejg (ruto) zasükala, pa
me je v šaulo odnesla. Gda so
me s šaule domau prinesli, te
je Förtjina gospa vsigdar kričala moji sestri Anuški, aj dé
domau pa aj skrb ma namé«.
- Lejpa lejta ste meli tam pri
potoki?
»Dobro je bilau, zato ka dosta
mlajšov bilau pa smo se leko
grajali, gda so stariške na njivo šli. Mi smo nej meli špilo,
dja sem prvo babo te dobila,
gda je moja tetica z Merike poslala. Dja sem tisto
babo tak djizdavo nosila
po vesi, aj drugi tö vidijo, zato ka tau velko
bilau. Tau je samo dočas
bilau, ka sem mala bila,
sledkar gda sem že štirinajset lejt stara bila, te
sem že mogla pomagati.
Dostakrat je tak bilau,
ka je mati delat üšla, dja
pa oča sva pa žetvo delat
šla.«
- Meli ste krave?
»Tistoga reda je pri vsikšom rami bila krava,
najbola zavolo mlejka,
samo tau je nej dobro
bilau, ka smo je dosta
mogli pasti. Krave je
nišče nej sto pasti, dja sem tö
dosta trpela z njimi, zato ka
so me nej baugale. Oča mi je
vsigdar pravo, aj skrb mam
na krave, nej ka bi si nogé
strle. Samo dja sem tak mala
bila pa sem je nej mogla zdržati. Te je še nevola bila pa
so se korili, če je krava malo
prejk mejé staupila, zato ka te
vsakši skrb emo na svojo, vsakšoma je trbelo travo.«
- Največ dela je vejn s senauv
bilau, nej?
»Tisto je lagvo bilau, najbola
pa prazniti na pod, zato ka
se je prašilo pa badalo, zavolo tauga je niške nej sto klačit
titi. Dja sem najmenša bila pa
te sem skur vsigdar dja mogla
klačit titi, mislila se, ka me
vrag vzeme.”
- Bilau je tak, gda ste mali
bili, ka ste na dugši čas z
daumi odišli?
»Dja sem se dobro včila pa
gnauk sem v pionirski tabor
odišla na Mikosszéplak. Po
ednom kraji sem rada bila, ka
sem leko üšla, po drügom kraji pa žalostna, zato ka sem sta-
riše doma njala. Dja pa moja
padaškinja Popovska Panka
sva tam tak bile kak dva srmaka. Gda smo zajtrk meli,
so nas gledali, če djejmo tak,
kak trbej, samo mi tašo djesti
smo doma nikdar nej dobili.
Müva, gda sva mlejko dobile,
Bartakovič Iluš iz Slovenske vesi
müva sva sau vcuj k mlejki
prosila, peštrski mlajši so se
samo smejali, ka cutjar trbej
v mlejko, nej sau. Sir smo tö
dobili, ka smo ga sploj nej poznali, ka je tau dje, korili so se
z nami, zaka ne djejmo. Prvi
večer smo se vsigdar molili
Peštarom, aj našo porcijo tö
pogejo, aj školnicke tak vidijo,
ka smo mivedvej tö vse pogele. Samo oni so telko tö nej
ladali, zato smo pa te sir skrivali, samo ka so tau vpamet
vzeli pa so nas naprej vzeli.«
- Vi ste se dobro včili?
»Dja sem se dobro včila, školnik
mena pravi, aj dém v gimnazium, gda zgotauvim. Samo mi
smo srmacke bili pa smo nej
meli pejneze. Stariške so me
nut dali spisati pa gda začniti
trbelo, te sem itak doma ostala, zato ka so mi stariške pravli, ka oni na tau nedo meli
pejneze pa baukše, če ranč ne
začnem.«
- Ka ste delali potejn?
»V gauško sem delat odla, tisto je tö nej lagvo bilau. Flanco smo sadili, travo smo želi,
vejnke smo žgali pa tašo. Nej
je trbelo vsikši den titi, dapa
mi smo zato radi bili, zato ka
smo si malo penez leko prislüžili. Dja sem te petnajset lejt
stara bila, dapa še zdaj itak
dosta spoznancov mam s tisti
časov. Dosta nas je iz vesi odlo
delat, pa nej samo v te
slovenske vasi, liki na
Rábafüzes tö. Tam smo
pri granici taše lejpe
rame vidli, šteri so vse
prazni bili, zato ka so
tam Nemci bili doma,
pa te so od tistec vöodpelali, deportirali. Zdaj
je ta ves zato taša mejšana, ka vse féle narod
so sé pripelali, sto vej,
od kec.«
- Kelko lejt ste delali v
gauški?
»Ne vejm, zato ka te sem
še mlada bila pa se ranč
nej znala, ka smo tak po
črnom gorvzeti bili. Tau
sem samo te zvejdla,
gda sem v penzijo odišla, ka tista lejta so mi nej vcujzračunali, zato ka so uradno
nika nej plačüvali za menov,
ka sem v gauštji delala. Drügo
pa tau, ka dja sem tistoga reda
ranč nej mislila na tau, ka
gnauk stara gratam, pa mo v
penzijo üšla.«
- Sledkar ste gde delali?
»Na granico sem odla okapat
pa grablat.«
- Nejste se bojali, ka na mino
staupite?
»Nej, zato ka so tam bili sodacke pa zazranka so je gorapobrali, gda smo pa zgotauvili
večer, te so je nazajsklali.«
- Gda ste se ženili?
»Šestdesetoga leta, gda sem
dvajsti lejt stara bila, te sem se
ženila, mauž je tö iz Slovenske
vesi, oni so se tak zvali, ka Burdušini. Sprvoga smo se malo
doma, tam pri možej držali,
zato ka mi smo mali ram meli,
sledkar smo pa te tak zidali tü
pri poštiji. Ram smo pomalek
zozidali, te je še nej vse tak
drago bilau kak zdaj, pa lüstvo
je eden drugoma tö fejst pomagalo. Te smo od banke nej
Porabje, 14. aprila 2016
dosta pejnez goravzeli, zato
ka samo telko smo vönaprajli,
ka je potrejbno bilau, ka smo
se leko sé spakivali. Edno ižo
smo na gotovo naredli, tjünjo,
klejt pa kaupanco.«
- Dobro je bilau na svoj tau
pridti?
»Po ednom kraji je dobro bilau, dapa gda sva obadva v
gnakoj partiji (izmeni) delala,
dja v židanoj fabriki on v kosinoj fabriki, te sva s sinaum pa
s čerdjauv nevolo mela, kama
je dejava. Te so še v vrtec obadva nej goravzeli, dočas hči nej
v šaulo prišla, dočas je sin
doma bijo. Te je tak bilau, če
si dejte rodijo, te si samo pet
mejsecov leko z njim doma
bijo. Gda sva pa tak delala, ka
vsakši v drugoj partiji, te sva
si na cajtungi eden drugoma
pisala, če sva kaj stela, zato
ka sva se nej trno srečala med
kednom.«
- Vi ste doma gazdüvali?
»Že tak nej, kak doma pri starišaj, ka bi krave meli, samo
svinje pa kokauši smo meli,
drügo nej. Kokauši še zdaj
mam pa enga völkoga kokauta, mauž se tak sir kori, ka bi
ga nej trbelo, zato ka vsigdar
samo popejva, on pa tau ne
mara. Zemlau že tak na velki
ne delamo, samo malo krumče, papriko, paradajs pa kaj
tašo mamo za svoj tau. Vejš,
ka že ne ladava tak, stariva
sva gratala. Dja sem srečo
mejla, ka sem rano leko v penzijo odišla, zato ka sem tkalka
bila. Mauž je tö malo prvin
leko v penzijo odišo, on je pa
pri peči delo, gde je fejst vrauče bilau. Tak ka zdaj bi nama
najbaukše šlau, če bi nej bila
stariva.«
- Kak tau, ka vi, pa ranč
tak vaš mauž, gdakoli vaja
vidim, vsigdar dobro volau
mata?
»Vejš ka, dja lüstvo rada mam,
rada k meša odiva, gde se z
lüstvom leko srečava. Zakoj bi
se žaurgala, vejpa vsakši ma
nišo nevolo, zakoj bi dja zdaj
tau tebi gunčala.«
Karči Holec
7
POŠTIJA SREJDI VARAŠA
Srejdi maloga varaša v dva kraja poštija dé. Skrak te
poštije nej samo eden človek živé. Pa skrak nje je nej samo
ena bauta, tam so rami, gračanki, so lidgé. Više maloga
varaša nej nabole velki brejg leži, na njem so travniki,
drejve pa divdje stvari.
Od vsega toga ta parpovejst guči.
Dijaški dan na števanovski šoli
1.aprila je bil na DOŠ Števanovci dijaški dan. Na začetku
šolskega leta so učenci izvolili
novega predsednika dijaške
nili? Bilo je več kategorij: ples,
recitiranje v madžarščini in v
slovenščini in glasba; učenci
so med drugim zaigrali na
Šift na poštiji
»Šift! Na poštijo je šift prišo,« se prva na glas mala Magda zglasi.
»Šift! Po poštiji je es k nam šift prišo,« se malo bole na glas Lacika
zdejra.
»Šift na poštiji? Tou nika nejde,« se najbole na glas Renata glasi.
»Mlajši, vej pa norije naprej nosite! Takšo se ne more zgoditi. Za
šift vodou trbej nej pa poštijo,« so se Pištini lače začnole trousiti.
Depa najbole za istino! Srejdi maloga varaša na poštiji šift stodji.
Nej samo mlajši, vekši so ranč tak samo z blejdin gledali. Vsi, cejli
mali varaš, je samo gledo, ka zdaj té šift v njivom malom varaši
iške. Takšo se je eške nigdar nej zgodilo.
»Leko do nam mourdje delali, ja, leko nam mourdje naredijo, té
človek pa je zdaj že tü gé,« vö na okno frizerka Fanika gleda.
»Depa té je preveč rano prišo. Mourdje se tak brž dun ne naredi,«
vö na dveri mesar Peter stoupi.
»Na, za takši šift dun nej trbej velko mourdje naprajti,« skrak šifta
pek Lali stane.
Té šift je eden avto gor na koulaj k njim v mali varaš pripelo. Šift
je ranč tak velki, ka nut v njega ali pa na njega ena držina pa trge
njeni pajdaši stanejo. Takše fele srejdnje velka jahta je tou gé. Tisti
možakar nut v autoni pa li samo gleda, gleda pa ne vej, aj tadale
pela, aj se obrne ali aj ostane, kama je prišo. Rejsan, tak vögleda,
kak bi nej s toga svejta biu. Zaprav, takši je gé, kak bi se na kraj
svejta pripelo.
»Tou je mali varaš gé,« pita pa se brž vidi, ka je od nikec daleč prišo.
Pa ovak tö, če stoj na avtojove table pogledne. Brž leko v pamet
vzeme, ka je tihinec gé. Na njegvo velko srečo se na svojom starom
potači školnik Božo pripela. Brž doj stane, že je pri človeki. Mlajši
se tak kcuj k njima zgnejzdjo, kak bi stoj cukre talo. Bole so njiva
poslüšali, menje so razmeli. Depa nin za deset minutov se možakarove lampe raznok potegnejo. Vidi se, trno je veseli grato, več se
je nej nevoulivo.
»Merci, merci, merci,« trousi Božojovo rokou pa že v atouni sedi,
že ga obrača pa za eno minuto šifta več nej bilou v malom varaši.
»Na, nika z mourdjom nede,« mali Lacika brsne v kamen.
»Vej pa, Lacika, nika vcejlak drugoga je gé. Té možakar iz Francije
se je v šouli nej najboukše včiu. Skrak mourdja je tö en mali varaš
gé. Depa un je v našoga prišo. Eden den duže de njemi trbelo, ka
na mourdje pride. Ja, ja, včiti se trbej pa se ti takše ne more zgoditi,« bi školnik Božo eške tadale doj davo, če bi nej vsi razodišli.
Tak je mourdje skur prišlo v mali varaš. Depa eške je prišlo, že je
odišlo tö. Mlajši pa so brž naužice pa falate lesa naprej vzeli. Vsakši
se je paško mali šift delati. Leko, leko, ka gdasvejta dun mourdje v
mali varaš pride. Depa bole gvüšno je gé, ka mlajši prva na mourdje pridejo kak pa mourdje do nji. .
Miki Roš
Veseli prizor v kulturnem domu
samouprave. Največ glasov
je dobil Balint Mešič. Pri delovanju samouprave pomaga
učiteljica Eva Kukor. Tako
smo se skupaj dogovorili, da
bo 1.aprila na naši šoli dijaški
dan, ko se bo »svet postavil na
glavo«. Pouk se je začel zjutraj
ob osmih s t. i. obratnimi urami. Učitelji smo sedli v šolske
klopi in se učili, učenci pa so
poučevali.
Okrog pol desete ure smo
odšli v kulturni dom, kjer
se je začel program »Zvezdice...«. Nastopajoči so se že
več tednov pripravljali na to
tekmovanje. Šestčlanska žirija je ocenjevala produkcije.
Kakšne produkcije smo si
lahko ogledali in jim prisluh-
Po kosilu so dobili učenci sladoled, vsak dve kepici. Popoldne se je program nadaljeval.
Najprej sta nam Matjaž Farkaš in Kende Oldal pokazala,
kakšna lokostrelca sta. Učenci
so lahko tudi jahali, kolesarili,
peli karaoke, igrali nogomet,
se udeležili kviza in različnih
iger v telovadnici, tiste, ki so
želeli, so jih tudi naličili. Z veseljem so kupovali tudi srečke
in so bili veseli, če so kaj dobili.
Pred koncem dneva je žirija
objavila rezultate. Vsi nastopajoči so dobili darila, ki so
jih zbrali učitelji.
Hvala vsem, ki ste polepšali
Učenci so se lahko preizkusili tudi v lokostrelstvu
citrah in piščalki, peli so v slovenščini, pripravili parodijo
in pripovedovali vice. Njihovi
nastopi so bili zelo zanimivi.
Žirija je ocenila vse nastope
zelo pozitivno.
Porabje, 14. aprila 2016
dan našim učencem in hvala
tudi tistim, ki so prispevali
darila.
Agica Holec
ravnateljica
PETEK, 15.04.2016, I. spored TVS
5.55 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro,
Poročila, 11.15 Taksi, kviz z Jožetom, 11.40
Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 12.20 Drevesa pripovedujejo:
Smreka, dokumentarna serija, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme,
13.30 Tarča, 14.25 Globus, 15.00 Poročila, 15.10 Mostovi - Hidak,
oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 16.30 Duhovni utrip,
17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran,
17.55 Novice, 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.10 Kioka:
Vlak, risanka, 18.25 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska
kronika, Šport, Vreme, 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna
oddaja, 21.25 Na lepše, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05
Tri barve - bela, francosko-poljsko-švicarski film, 0.40 Dnevnik
Slovencev v Italiji, 1.05 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme,
2.00 Info-kanal
PETEK, 15.04.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Točka, glasbena
oddaja, 9.45 Bleščica, oddaja o modi, 10.45 Prisluhnimo tišini:
Šolanje gluhih in naglušnih otrok, izobraževalna oddaja za gluhe
in naglušne, 11.10 Halo TV, 12.05 Dobro jutro, 14.15 O živalih in ljudeh,
izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.40 Na vrtu, izobraževalnosvetovalna oddaja, 15.20 Posebna ponudba, izobraževalnosvetovalna oddaja, 16.05 Dober dan, 17.00 Halo TV, 17.50 Vem!, kviz,
18.25 TV poroka, 18.55 Otroški program: Op! 20.00 Dobrodelna
prireditev OKS, 21.00 Lov, danski film, 22.55 Polnočni klub: Podobe
naših otroštev, 0.10 Točka, glasbena oddaja, 0.55 Halo TV, 1.55
Zabavni kanal, 5.10 Dobrodelna prireditev OKS, 6.10 Točka, glasbena
oddaja,
***
SOBOTA, 16.04.2016, I. spored TVS
5.55 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 11.05 TV arhiv,
dokumentarna oddaja, 11.55 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport,
Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja,
13.50 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 14.20 Ambienti,
14.50 Vse in nič: Vse, angleška dokumentarna serija, 16.00 Zaljubljeni
v življenje, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Posebna
ponudba, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Jedi za vsak
dan z Rachel Allen, 18.30 Ozare, 18.40 Zu: Zujeva odprava na Mars,
risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Vse je mogoče, 21.35
Pogrešana, francoska nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme,
22.55 Nikogaršnja last, švedski film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji,
1.15 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal
SOBOTA, 16.04.2016, II. spored TVS
7.00 Najboljše jutro, 9.00 Dober dan, 10.05 Strah ostane,
dokumentarni film, 10.55 City folk - Obrazi mest: Maribor, 11.40 Na
lepše, 12.20 10 domačih, 13.10 Polnočni klub: Podobe naših otroštev,
14.20 Istrski maraton 2016, reportaža, 14.50 Slovenija danes, 16.05
35 let oddaje ŠTOS: Še v Torek Obujamo Spomine, 17.55 Košarka - liga
Nova KBM za prvaka: Helios Suns : Rogaška, 20.00 Monica Z., švedski
film, 21.50 Zvezdana, 22.30 Večer z lutkami: Odpuščanje, razvedrilna
oddaja, 23.15 Bleščica, oddaja o modi, 23.50 Aritmija, 0.20 Aritmični
koncert - Ana Pupedan, 1.30 Zabavni kanal, 3.20 Košarka - liga Nova
KBM za prvaka: Helios Suns : Rogaška, 5.15 10 domačih, 5.45 Polnočni
klub: Podobe naših otroštev,
***
NEDELJA, 17.04.2016, I. spored TVS
7.00 Živ žav, otroški program, 10.10 Pika Nogavička: Pika gre na
semenj, risana nanizanka, 10.50 Sledi, dokumentarna oddaja,
11.20 Ozare, 11.25 Obzorja duha: Cerkev, mati poklicev, 12.00 Ljudje
in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik,
Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja,
14.55 Šola za falote, angleški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport,
Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Pozabljiv dan, risanka, 19.00
Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Broadchurch (II.),
angleška nadaljevanka, 20.55 Intervju, 21.50 Poročila, Šport,
Vreme, 22.20 Denar, bančništvo in ameriška centralna banka,
ameriška dokumentarna oddaja, 0.05 Lov (I.), angleška mini-serija,
1.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 2.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport,
Vreme, 2.55 Info-kanal
NEDELJA, 17.04.2016, II. spored TVS
7.00 Duhovni utrip, 7.15 Glasbena matineja, 8.55 Posebna ponudba,
izobraževalno-svetovalna oddaja, 10.00 Biotopi: Dvoživke,
dokumentarna oddaja, 10.30 Diagonala norcev - telo na
preizkušnji, francoska dokumentarna 11.35 Slovenija danes, 12.50
Avtomobilnost, 13.25 Zaljubljeni v življenje, 14.30 Zvezdana, 15.30
Ambienti, 16.25 Pot na EP 2016, oddaja o nogometu, 16.50 Veslanje svetovni pokal, 17.50 Rokomet - pokal Slovenije: finale (M), 19.50
Žrebanje Lota, 20.00 V divjini z Benom Foglom: Teksas, angleška
dokumentarna serija, 20.50 Kraj zločina: Mejni primer, avstrijska
mini-serija, 22.20 Vse je mogoče, 23.50 Vikend paket, 1.05 Odbojka liga prvakov: finale, 3.05 Rokomet - pokal Slovenije: finale (M), 4.45
Aritmični koncert - Ana Pupedan,
***
PONEDELJEK, 18.04.2016, I. spored TVS
5.55 Utrip, 6.05 Zrcalo tedna, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 10.15 Jedi za
vsak dan z Rachel Allen, 10.35 10 domačih, 11.05 Taksi, kviz z Jožetom,
11.50 Kaj govoriš? = So vakeres? 12.20 Rjavi medved, dokumentarna
oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Panoptikum:
Medkulturni dialog, 14.20 Osmi dan, 15.00 Poročila, 15.10 Dober
dan, Koroška, 15.40 Otroški program: Op! 16.25 Točka preloma, 17.00
Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Razred zase: Važno je imenovati
se Bojan, 17.55 Novice, 18.00 eRTeVe, 18.15 Pavle, rdeči lisjaček: Na
tržnici, risanka, 18.25 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska
kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio city, 22.00 Odmevi,
Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Opus: Akademija za glasbo v Ljubljani,
23.40 Glasbeni večer, 1.20 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.45 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.40 Info-kanal
PONEDELJEK, 18.04.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Točka, glasbena
ČASOPIS
SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak četrtek
Glavna in odgovorna urednica
Marijana Sukič
oddaja, 9.30 Nova Planica, dokumentarni film, 10.25 Duhovni utrip,
10.40 Halo TV, 11.40 Dobro jutro, 14.10 Polnočni klub: Podobe naših
otroštev, 15.35 Ljudje in zemlja, izobraževalno-svetovalna oddaja,
16.25 Avtomobilnost, 17.00 Halo TV, 17.50 Vem!, kviz, 18.25 To bo moj
poklic: Čevljar, dokumentarna serija, 18.55 Otroški program:
Op! 20.00 Zakon srca, kanadska nadaljevanka, 20.45 Skrivnosti
Brokenwooda (II.), novozelandska mini-serija, 22.15 Rušenje tabujev
– vojna proti drogam, angleška dokumentarna oddaja, 23.10
Spomini: Milan Levačič, pogovorna oddaja, 0.05 Halo TV, 1.00 Točka,
glasbena oddaja, 1.45 Zabavni kanal, 5.10 Točka, glasbena oddaja,
***
TOREK, 19.04.2016, I. spored TVS
5.40 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Taksi, kviz z
Jožetom, 11.40 Obzorja duha: Cerkev, mati poklicev, 12.15 Invazivke,
dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30
Studio city, 14.20 NaGlas! 15.00 Poročila, 15.10 Kanape - Kanapé,
oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški program: Op! 16.25 Profil: Katarina
Čas, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Biotopi: Avtohtone
domače živali, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek:
Zadruga Konopko, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Jani
Nani: Glasbeni stoli, risanka, 18.10 A veš, koliko te imam rad: Zajčji
rep, risanka, 18.25 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska
kronika, Šport, Vreme, 20.00 Anno Domini, ameriška nadaljevanka,
20.55 Mednarodna obzorja: Boj z(a) državo, 22.00 Odmevi, Kultura,
Šport, 23.05 Pričevalci: Anton Konda, pogovorna oddaja, 0.50
Profil: Katarina Čas, 1.15 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.40 Dnevnik,
Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.35 Info-kanal
TOREK, 19.04.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.45 Točka, glasbena
oddaja, 9.50 TV arhiv, dokumentarna oddaja, 11.00 Halo TV, 12.05
Dobro jutro, 14.30 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja,
16.05 Dober dan, 17.00 Halo TV, 17.50 Vem!, kviz, 18.25 To bo moj
poklic: Čevljar, dokumentarna serija, 18.55 Otroški program: Op!
20.00 Čudež v Leipzigu, nemška dokumentarna oddaja, 20.55 Večer
z lutkami: Odpuščanje, razvedrilna oddaja, 21.45 Pogrešani sin,
koprodukcijska nadaljevanka, 22.45 Ambienti, 23.15 Slovenska jazz
scena: Artbeaters, 23.55 Točka, glasbena oddaja, 0.40 Halo TV, 1.35
Zabavni kanal, 5.10 Točka, glasbena oddaja,
***
SREDA, 20.04.2016, I. spored TVS
5.40 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Taksi, kviz
z Jožetom, 11.40 Opus: Akademija za glasbo v Ljubljani, 12.25 Naši
vrtovi: Alenka Gorza in Samo Jereb, dokumentarna oddaja, 13.00
Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Intervju: Darja Zaviršek, 14.20 Prava
ideja: Optika Irman, 15.00 Poročila, 15.10 Mostovi - Hidak, oddaja TV
Lendava, 15.40 Male sive celice, kviz, 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob
petih, Šport, Vreme, 17.30 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna
oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Na naši zemlji: Senik, 18.05 Sara in Raček:
Fotografski aparat, risanka, 18.10 Medo in Mica: Zebra, risanka,
18.25 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport,
Vreme, 20.05 Film tedna: Gemma Bovery, francoski film, 21.40 Kino
Fokus, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Vzhodnoberlinska
saga (III.): Novo življenje, nemška nadaljevanka, 0.05 Turbulenca,
izobraževalno-svetovalna oddaja, 0.30 Profil, 0.55 Dnevnik
Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme,
2.20 Info-kanal
SREDA, 20.04.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Kanape - Kanapé,
oddaja TV Lendava, 9.20 Točka, glasbena oddaja, 10.35 10 domačih,
11.05 eRTeVe, 11.20 Halo TV, 12.15 Dobro jutro, 14.40 Vikend paket, 16.05
Dober dan, 17.00 Halo TV, 17.55 Nogomet - pokal Slovenije: polfinale,
povratna tekma, 19.50 Žrebanje Lota, 20.00 Muzikajeto: Japonska
glasba, 20.30 Čas za Manco Košir: Razumnost, 21.25 Ob 400-letnici
smrti Wiliama Shakespeara: Nova Shakespearova pesmarica,
mednarodni koprodukcijski projekt, 21.55 Bravo orkester!: A. I.
Hačaturjan: Špartak, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao,
22.05 Bleščica, oddaja o modi, 22.40 Aritmija, 23.10 Aritmični koncert:
The Tide, 0.10 Točka, glasbena oddaja, 0.55 Halo TV, 1.45 Nogomet pokal Slovenije: polfinale, povratna tekma, 3.40 Zabavni kanal, 5.10
Točka, glasbena oddaja,
***
ČETRTEK, 21.04.2016, I. spored TVS
5.55 Kultura, Odmevi, 6.55 Dobro jutro, Poročila, 11.15 Taksi, kviz
z Jožetom, 11.40 Turbulenca, izobraževalno-svetovalna oddaja,
12.20 Naši vrtovi: Janez Bevc, Gustav Gnamuš, dokumentarna
oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Mednarodna obzorja:
Boj z(a) državo, 14.20 Slovenci v Italiji, 15.00 Poročila, 15.10 Pod
drobnogledom - Nagyító alatt, oddaja TV Lendava, 15.40 Otroški
program: Op! 16.25 Profil, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30
Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Novice, 18.00 Na naši
zemlji: Nasirec, 18.05 Zajček Belko: Prvič, ko sem plaval pod vodo,
risanka, 18.10 Poldi: Dan, ko je led ločil zaljubljenca, risanka,
18.25 Taksi, kviz z Jožetom, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika,
Šport, Vreme, 20.00 Tarča, 20.55 Globus, 21.25 Prava ideja, 22.00
Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.05 Osmi dan, 23.40 Panoptikum,
0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.00 Profil, 1.25 Dnevnik
Slovencev v Italiji, 1.50 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme,
2.45 Info-kanal
ČETRTEK, 21.04.2016, II. spored TVS
6.00 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.50 Točka, glasbena
oddaja, 9.50 Na lepše, 10.50 Kino Fokus, 11.00 Halo TV, 11.50 Dobro
jutro, 14.50 Alpe-Donava-Jadran, 15.30 Čas za Manco Košir:
Razumnost, 16.30 Judo: evropsko prvenstvo, 18.00 Vem!, kviz, 18.30
10 domačih, 19.00 Otroški program: Op! 20.00 Avtomobilnost, 20.30
Jezus in izginule ženske, koprodukcijska dokumentarna oddaja,
21.20 Dekle z devetimi lasuljami, belgijsko-nemški film, 23.15
Hitlerjevi otroci, nemško-izraelska dokumentarna oddaja, 0.40
Točka, glasbena oddaja, 1.25 Judo: evropsko prvenstvo, 2.55 Zabavni
kanal, 5.10 Točka, glasbena oddaja
Naslov uredništva:
H-9970 Monošter,
Gárdonyi G. ul. 1.;
tel.: 94/380-767;
e-mail: [email protected]
ISSN 1218-7062
Tisk:
Tiskarna digitalni tisk d.o.o.
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija
Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstvo za
človeške vire (EMMI) ter Urada RS za Slovence v
zamejstvu in po svetu.
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za
Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR
ali 52 USD.
Številka bančnega računa: HU15
11747068 20019127 00000000,
SWIFT koda: OTPVHUHB
VABILO
Slovenska narodnostna samouprava Sakalovci
Vas vabi na koncert
etno skupine
Gorički klantoš,
ki bo 16. aprila, ob 19. uri
v kulturnem domu v Sakalovcih.
Po 17. letih ponovno z vami pomlajeni
GORIČKI KLANTOŠ, ki se bo predstavil z
bogatim izborom narečnih ljudskih pesmi
Goričkega in Porabja!
Vljudno vabljeni!
KÜHARJEVA SPOMINSKA HIŠA
NA GORNJEM SENIKU
(cerkvenozgodovinska in etnološka razstava)
Odprta ob torkih in četrtkih
od 14. do 18. ure,
ob sobotah od 10. do 14. ure.
Kontaktna oseba: Ibolya Neubauer
Tel.:+36-30-6088-695
E-mail: [email protected]
Vodstvo v slovenščini!
Vstop brezplačen!
Naslov: H-9985, Gornji Senik, Cerkvena pot 11.