Mnenje ZBDS o Pravilniku o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti
Ljubljana, 16. 5. 2016 Ministrstvo za kulturo Maistrova 10 1000 Ljubljana Poslano na elektronski naslov: [email protected] Zadeva: Mnenje o Pravilniku o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti (objavljena verzija na spletni strani Ministrstva za kulturo) Zveza bibliotekarskih društev Slovenije odgovorno in z veliko mero strokovnega posluha redno piše mnenja o različnih predlogih zakonskih in podzakonskih sprememb na knjižničarskem področju že od leta 2001, zato se vljudno opravičujemo, če se določeni odstavki iz mnenja v mnenje ponavljajo, saj so izhodišča, ki nas vodijo pri oblikovanju mnenj, trdno zasidrana v poslanstvu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in se zato težko spreminjajo. V vodstvu Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (v nadaljevanju ZBDS) se zavedamo, da so mnenja med člani društev o različnih predlogih zakonskih in podzakonskih sprememb različna in jih ne moremo umestiti na enotni imenovalec. Pri oblikovanju mnenja o ustreznosti predloga Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti (V15.4.16, v nadaljevanju Pravilnik) izhajamo iz poslanstva in temeljnih ciljev ZBDS. Člani se v strokovno društvo povezujemo tudi z namenom, da ohranimo in nadaljujemo delo predhodnikov, ki so s svojim vizionarskim pogledom in pristopom ustvarili knjižnični sistem Slovenije ter v njem zagovarjali najvišjo možno raven profesionalizma v stroki. Prav to je tudi temeljni razlog za to, da v ZBDS pozdravljamo predlog Pravilnika, ki posega na področje profesionalizma in strokovne odličnosti, pri tem izhaja iz preseganja službenega okvira posameznega delovnega mesta, a ob tem omogoča tudi strokovno napredovanje znotraj delovnega okvira v povezavi s strokovnim delom. Na naslov ZBDS smo prejeli sedem pripomb, in sicer pripombe članic izvršnega odbora ZBDS (mag. Špele Razpotnik, Polone Marinšek in Irene Sešek), predsednice Sekcije za specialne knjižnice Maje Vavtar, predsednice Sekcije za izobraževanje in kadre Lidije Črnko, Mirjane Klavž Dolinar, predsednice sekcije za šolske knjižnice ter uredniške ekipe revije Knjižnica dr. Gorazda Vodeba in Damjane Vovk. Posamezna mnenja, ki smo jih prejeli, dvomijo o ustrezno umeščeni strokovni ambicioznosti, ki jo prinaša predlog Pravilnika in se ne strinjajo s tako zastavljenim spodbujanjem strokovne odličnosti (npr. pogoj za napredovanje v višji naziv vezan na avtorske objave). S takšnimi stališči se v vodstvu ZBDS ne moremo strinjati in jih kot tako oblikovane ne moremo posredovati naprej. Strinjamo pa se s pripombo glede frekvence napredovanja, in sicer prehodom iz petih let na sedem let. Menimo, da je že sedaj uveljavljenih pet let smiselno povezanih tudi z možnostjo napredovanja v plačne razrede in tako je to obdobje enotno zastopano v sistemu o javnih uslužbencih. 1 V nadaljevanju v dveh delih podajamo pripombe na posamezne člene predloga Pravilnika in na prilogo Pravilnika. Pravilnik o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti (2016) Pri pregledu osnutka besedila ugotavljamo, da za razliko od doslej veljavnega Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti, ne predvideva pridobivanja točk glede na število let dela na posameznem področju. To pozdravljamo, saj je na to vezano že napredovanje javnih uslužbencev v plačne razrede. Delo na nekem strokovnem področju predstavlja izhodišče za napredovanje v smislu iskanja strokovne odličnosti, ki se nato zrcali v strokovnem nazivu. Prav tako pozdravljamo možnost izrednega napredovanja za posameznike, ki presegajo pričakovanja povprečnosti. Ob pregledu osnutka besedila Pravilnika so se nam odprla naslednja vprašanja, kjer pa nimamo konkretnih rešitev. Navajamo jih kot opomnik za razmislek: 1. Ali je predvideno potrjevanje najvišjega strokovnega naziva? V človeški naravi je, da radi zaspimo na lovorikah. Morda je to razumljivo po človeški plati, za strokovni razvoj pa je manj dojemljivo, zato sprašujemo, ali je morda smiselno razmisliti o načinu vzdrževanja/ohranjanja najvišjega naziva. 2. Ali bo Pravilnik prinesel tudi tabelo prevedenih nazivov glede na določbe njegovega predhodnika? 3. Zakaj je pri opredelitvi projekta (2. člen) izpostavljen finančni vidik projekta? 4. Kako bo potekalo financiranje dela komisije? Ali bo to zajeto v redne obveznosti nacionalne knjižnice, ob tem da se vsako leto seznanimo z zmanjšanim obsegom finančnih sredstev za izvajanje rednega programa nacionalne knjižnice? 5. Ali so roki za podelitev naziva v 13. členu vezani na najvišji strokovni naziv ali na podelitev vseh nazivov? V nadaljevanju podajamo konkretne pripombe na besedilo posameznih členov Pravilnika: 2. člen mentorstvo se izvaja tudi za prostovoljce in javne delavce, pravzaprav v veliko daljšem časovnem obsegu kot za dijake, pripravnike in študente. Če mentor prostovoljcu ali javnemu delavcu pripravi program usposabljanja, uvajanja, ne vidimo razloga, zakaj se tudi to mentorstvo ne bi upoštevalo. Ob tem nas zanima, za katere pripravnike je tukaj mišljeno mentorstvo. V knjižnicah pripravništva v večini ne izvajajo več. 4. člen Menimo, da bi dosedanji člen moral ostati nespremenjen, ko je strokovni naziv vezan na delovne izkušnje. Npr. za tečaj Prevzemanje zapisov in zaloga (sedaj je ta tečaj vključen že v študij na prvi stopnji, ampak zgolj pri smeri bibliotekarstvo) pogoj opravljenega bibliotekarskega izpita ni obvezen, posameznik pa lahko po opravljenem tečaju vnaša zalogo v sistem COBISS. To seveda 2 pomeni, da kljub neopravljenemu bibliotekarskemu izpitu opravlja dela na področju knjižnične dejavnosti. Žal je situacija danes takšna, da ima posameznik zaposlitev za določen čas, recimo da ta traja eno leto, potem pa zaposlitev izgubi. Torej ravno takrat, ko bi se mu morale začeti šteti delovne izkušnje ali pa bi ga knjižnica morala, po veljavni zakonodaji, usmeriti na bibliotekarski izpit. Člen tudi ne opredeljuje vrste delovnega razmerja. Torej se za čas pridobivanja izkušenj lahko štejejo tudi oblike, kot so prostovoljstvo, študentsko delo, pogodbeno delo ipd. 6. člen Na osnovi izkušenj, ki jih imamo v ZBDS pri opravljanju dela, vezanega na posamezne funkcije, nas zanima, ali gre tukaj za sklepe o imenovanjih v delovna telesa ali za potrdila o uspešno opravljenem delu po zaključku mandata v delovnem telesu? V ZBDS imamo žal tudi takšne primere, ko strokovni kolegi prevzamejo funkcije, v štiriletnem mandatu pa skličejo en sestanek in/ali posredujejo en predlog za izvedbo programa ali oddajo poročilo. To vsekakor ni delo na štiriletnem programu. Prav tako imamo pomisleke o upoštevanju točk pri strokovnem nazivu s področja strokovnega ali funkcionalnega izpopolnjevanja. Strokovno ali funkcionalno izpopolnjevanje, vsaj od sedme stopnje izobrazbe naprej, pričakuje rezultate v strokovnem okolju. Uspešnost izpopolnjevanja se kaže kot rezultat v strokovnem okolju. Sama udeležba na strokovnem ali funkcionalnem izpopolnjevanju še ne pomeni tudi strokovne rasti, pomeni pa lahko pogoj za opravljanje rednega dela. Zahtevano poročilo je lahko že rezultat strokovnega ali funkcionalnega izpopolnjevanja, ko udeleženec v strokovno okolje prenese nove ideje, zato pozdravljamo to novost. Verjetno pa se ne bomo mogli izogniti razlikam pri pripravi teh poročil. Kandidat je »že pridobil strokovni naziv« in želi pridobiti strokovni naziv. V tem delu ugotavljamo, da je besedilo zapisano nekoliko nerodno. Morda bi bilo treba pojasniti, da kandidat želi pridobiti »nov strokovni naziv«, »drug strokovni naziv« oziroma razložiti, da gre za »strokovni naziv, za katerega daje vlogo«. 8. člen Glede na to, da je pritožbeni organ ministrstvo, bi bilo morda bolj smiselno, da to imenuje kandidate ali da je prva pritožbena instanca komisija za strokovne nazive, druga pa potem ministrstvo, pristojno za kulturo. 9. člen Delovanje v ZBDS nam daje poseben vpogled v strokovno angažiranost posameznikov, zato vemo in verjamemo, da je težko najti kandidate za opravljanje takšnih nalog, ki ob rednem delu predstavljajo povečan in nesorazmerno finančno ovrednoten obseg dela. Si pa zaradi večje transparentnosti in strokovne vpetosti želimo, da je na tem mestu opredeljeno, katere strokovne nazive morajo imeti člani komisije, saj bi bilo paradoksalno, da se od kandidatov za strokovne nazive pričakuje določeno število točk, od članov komisije pa le določeno število let delovnih izkušenj. Gre za obstoječo ureditev (tajnik in namestnik tajnika) ali za uvajanje nove ureditve, torej dva enakovredna tajnika. 3 10. člen Na tem mestu je strokovni tajnik naveden v ednini, 2. odstavek 9. člena pa predvideva dva tajnika. Zadnja alineja v tem členu v trenutni formulaciji dopušča tudi interpretacijo, da lahko za vsako sejo sprejmejo drugačen poslovnik. Smiselno bi bilo dopolniti člen in to alinejo s formulacijo, ki ne bi dopuščala takšnega razumevanja člena. 11. člen »elektronski obliki na e-obrazcu« - predlagamo popravek v smislu »elektronski obliki na obrazcu« ali »elektronski obliki na elektronskem obrazcu« - tako beseda »elektronski« v istem stavku ni izpisana in skrajšana. Prvi odstavek 11. člena določa datum oddaje vlog, nikjer pa ni določeno, do kdaj mora kandidat oddati vlogo iz drugega člena, piše zgolj »poleg«, kar pa ne vsebuje časovne komponente. 12. člen Oblika za ženski spol je povsod »bibliotekarska«, le pri pomočnici je navedeno »bibliotekarka«. Gre za tipkarsko napako ali je to namenoma drugačno? 14. člen Pri 14. členu so ločeni nazivi v ženski in moški obliki. Morda bi bilo smiselno pojasniti, da se omemba nazivov v nadaljevanju, čeprav je navedena samo v moški obliki, nanaša na oba spola. 16. člen 2. odstavek 14. člena predvideva, da lahko v 16. členu navedene nazive pridobi »višji knjižničar/višja knjižničarka«. 16. člen tega izraza ne omenja in ne pojasnjuje. Recimo, da danes vsi vemo za kaj gre, čez nekaj let (ob predvidevanju, da se Pravilnik sklepa za daljše časovno obdobje) pa bodo kandidati potrebovali dodatna pojasnila, kako priti do nazivov, kot sta višji knjižničar in bibliotekar pomočnik. 20. člen Zadostuje sklep/potrdilo o imenovanju ali je potrebno potrdilo o uspešnem delu v zaključenem mandatu? 22. člen Zelo podpiramo možnost izrednega napredovanja v stroki in tako omogočimo visoko motiviranemu kadru, da izstopi iz povprečnosti. V nadaljevanju na primeru tabele, ki prinaša kriterije, podajamo predloge za spremembe meril: - Uveljavljanje posameznih dosežkov: smo v obdobju, ko je zelo popularen »copy-paste« in so, v večini primerov, na to naravnani tudi posamezni miselni procesi, a težko zagovarjamo 4 - - - predlagano ureditev, da se posamezni dosežek upošteva le enkrat. Predavanje ali referat ali pisni prispevek z nekega področja, se lahko popolnoma razlikujejo med seboj. Prav tako predavanja zahtevajo prilagoditev ciljni skupini poslušalcev. Vsak prispevek (pisni, predavanje, referat) zahteva pripravo in strokovno razmišljanje ter lahko predstavlja individualno strokovno stvaritev. Permanentno izobraževanje in izpopolnjevanje: pri pridobivanju strokovnih nazivov s srednjo in višješolsko izobrazbo (in vse druge kategorije, ki sodijo sem) se nam zdi smiselno pridobivanje ustreznih točk tudi z določenimi oblikami permanentnega izobraževanja in izpopolnjevanja, nikakor pa to ni sprejemljivo pri preostalih stopnjah/ravneh izobrazbe, saj so že v procesu formalnega izobraževanja pridobili znanja, ki so prepoznana kot osnovni pogoj za zasedbo delovnega mesta. Potreba po dodatnem izpopolnjevanju izhaja iz potreb delovnega mesta in je tako vezana na sposobnost za opravljanje določenega strokovnega delovnega procesa. Le rezultati tega strokovnega dela lahko vodijo do imenovanja v strokovni naziv, ne pa sama udeležba na permanentnem izobraževanju ali izpopolnjevanju. Tukaj bi črtali vse postavke, razen udeležbe na strokovnem ali funkcionalnem izpopolnjevanju z vsebinskim poročilom (objava prispevka in/ali predstavitev), pa še to le za V. in VI. stopnjo izobrazbe. Delo v strokovnih telesih in združenjih: predsedovanje Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost je lahko najvišja stopnja v strokovni karieri, zahteva izjemno strokovno angažiranost, osebno predanost in izpostavljenost ter poglobljeno strokovno poznavanje celotnega knjižničnega sistema, zgodovino razvoja ter tudi redno spremljanje širšega družbenega dogajanja, ob tem pa še dobršen del znanja iz drugih strokovnih ali znanstvenih segmentov. Zato pozdravljamo temu primerno vrednotenje s številom točk, ki naj ne dosegajo enakega števila kot npr. predsedovanje strokovni ali svetovalni komisiji. Prav tako je razlika med vodenjem društva na nacionalni ravni ali biti en mandat član v organu mednarodnega strokovnega združenja. Pri prvem je, po Zakonu o društvih, vodenje vezano tudi na osebno odgovornost tako pri finančnem kot vsebinsko strokovnem delu, pri drugem je odgovornost vezana na zastopanje širših strokovnih interesov ter prenašanju znanja v domače strokovno okolje. Ob tem so pomembni tudi člani komisij ali drugih organov, vendar gre tudi tukaj za razliko od člana do člana. Nekateri se zavedajo odgovornosti, ki jo prinese članstvo in tvorno prispevajo k uspešnemu delu posameznega organa. Predlagamo, da se pri članih uvede tudi poročilo o opravljenem aktivnem sodelovanju v nekem organu in da ni dovolj le sklep o imenovanju. Prav tako so posamezni organi v neenakopravnem položaju, npr. disciplinska komisija ima manj dela kot nadzorni odbor, nadzorni odbor ima manj dela kot upravni odbor in podobno. Izboljševanje strokovnih postopkov ter razvoj in uvedba novih storitev ali dejavnosti: objava ali predstavitev oziroma objava in predstavitev, saj je ključno, da zapisano ostane kot izhodišče za nadaljnje strokovno delo Strokovne podlage imajo trajnostni učinek, predstavljajo pa tudi velik izziv za strokovnjake, da se jih sploh lotijo. 5 - - - - - Pedagoška dejavnost ali popularizacija: na to mesto bi lahko vključili tudi razdelek razstave. Besedilo za otroke zahteva drugačen pristop kot za širšo javnost in ne more biti enako zasnovano oziroma biti enako vrednoteno. Posebne oblike dejavnosti za razvijanje bralne kulture so vezane na vse ciljne skupine, saj trenutne družbene razmere od knjižničarjev zahtevajo poglobljen in osmišljen pristop pri vseh prepoznanih ciljnih skupinah prebivalcev v okolju. Gradivo za uporabnike je preozko, vse pogosteje moramo nagovarjati tiste, ki nas ne uporabljajo in ne poznajo. Kaj opredeljuje zahtevno didaktično gradivo za uporabnike? Redno izvajanje izobraževalnih programov bi izključili. To je vezano na delovne naloge. Če je delo presežek, naj se predstavi v sklopu drugih kategorij meril (npr. strokovni članek, znanstveni članek, predavanje, referat ipd.) Raziskovalni in razvojni projekti: ne glede na to ali gre za mednarodni, državni ali lokalni projekt, menimo, da so raziskovalni in razvojni projekti izjemnega pomena, v tistem okolju, kjer nastajajo in so za nadaljnji razvoj stroke zelo pomembni. Še posebej v tem trenutku, ko sta zaradi varčevalnih ukrepov razvoj in raziskovalno delo v večini knjižnic ogrožena. Zato menimo, da je bolje, da so prepoznani kot enakovredni, ključno pa je, da poleg sprememb v strokovnem okolju, kjer se odvijajo, spodbudijo tudi spremembe v okolju na drugi ravni (lokalni – državnega; državni – mednarodnega). Spremembe je težje uveljaviti v mednarodnem prostoru, zato je smiselno, da imajo ti projekti večjo težo. Priprava razstav: postavlja se nam vprašanje, zakaj so od vseh bibliopedagoških dejavnosti izpostavljene prav razstave. Bibliopedagoške dejavnosti so v vseh knjižnicah (šolskih, specialnih, visokošolskih, splošnih, nacionalni) vezane na predstavitev po strokovnih kriterijih izbranega gradiva in so namenjene seznanjanju javnosti z dejavnostjo in storitvami knjižnic. Zakaj razstave niso zajete v sklopu pedagoške dejavnosti ali popularizacije? Gre za vrsto bibliopedagoške dejavnosti, ki je prvenstveno namenjena predstavitvi knjižnične zbirke. Število točk, ki jih posameznik lahko pridobi po sedanjih merilih za manjšo samostojno razstavo je v rangu uredništva strokovne ali znanstvene publikacije, kar pa s strokovnega vidika ni sprejemljivo. Obsežna samostojna tematska razstava s katalogom presega število točk predsedovanja enemu mandatu NSKD. Glede na sodobne trende je ključno ugotavljanje vpliva, ki ga ima določena aktivnost v okolju. Torej je nujno, da ta merila usmerimo stan od zgolj »nekaj narediti« v »nekaj spremeniti«. Predlagamo, da razstave obravnavamo ali v kategoriji pedagoških dejavnosti ali med avtorskimi objavami (razstavni katalogi). Predavanja: v ZBDS izredno podpiramo in verjamemo v mednarodno sodelovanje, a ob tem tudi neizmerno cenimo bogatenje domačega strokovnega okolja, zato ne podpiramo tako velike razlike v točkah med strokovnim predavanjem v tujini in strokovnim predavanjem v Sloveniji. Prav tako ne razumemo razlike med izvedbo referata (vabljenega predavanja) na konferenci v Slovenji in vabljenim predavanjem na visokošolski ustanovi. Urejanje publikacij in objava bibliografij: urednikovanje je posebna sposobnost, ki se mora odražati v več kot 30 točkah, če to primerjamo npr. z manjšo samostojno tematsko 6 - - razstavo, mentorstvom, strokovnim predavanjem v Sloveniji. Podobno menimo tudi o vrednotenju postopka izvedbe recenzije. Avtorske objave: strokovna monografija je pomemben dosežek, ki naj ne bo vezan na število strani, ampak na vsebino. Verjamemo pa, da je lahko tudi število strani eden od kriterijev o kompleksnosti obravnavane strokovne teme. Dodeljevanje točk glede na odločitev komisije: za verodostojnost na tem področju potrebujemo vnaprej objavljene kriterije. Osebna priznanja in nagrade: so posebne kategorije in niso pogoste, odražajo pa strokovnost posameznika in njegovo vpetost v lokalno okolje. Nagrade izražajo presežek utečenega in smiselno je, da so temu primerno ovrednotene. S spremembo kriterijev v preteklosti smo množičnost pri podeljevanju nagrad prenesli na kakovost strokovne vpetosti. Pripombe na Prilogo: Merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti posredujemo v prilogi dopisa. Predlogi sprememb pri posameznem poglavju so obarvani z zeleno barvo. Čeprav v določenih predlogih še povečujemo vlogo birokratskih postopkov, posebej pri poročilih o aktivnem sodelovanju v nekem strokovnem organu, menimo, da je slovenska knjižničarska scena mala in obvladljiva. Zato je zelo pomembno, da ločimo zrno od plevela in nikakor ni enako, če le zasedeš funkcijo ali to funkcijo tudi opravljaš odgovorno in zaupanja vredno. Že tako je malo strokovnjakov pripravljenih sodelovati pri reševanju določenih strokovnih vprašanj, zato si nikakor ne želimo, da sta na podlagi sklepa o imenovanju enako ovrednotena tisti, ki redno sodeluje, prihaja na seje pripravljen in se z mnenjem izpostavi ter nekdo, ki le pride in morda zgolj zagotovi sklepčnost. Knjižničarji radi izpostavimo ugled naše stroke in ob tem tudi ugled naše stroke primerjamo z drugimi. Morda je prav, da se zgledujemo po zahtevnejših in skrbimo za to, da smo vedno boljši, ter to dokazujemo s strokovnimi nazivi in več kot le rutino pri strokovnem delu. dr. Sabina Fras Popović, predsednica ZBDS 7 Priloga: Pripombe na merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti PRILOGA: Merila za ocenjevanje strokovne usposobljenosti v knjižnični dejavnosti 1 Splošne opombe: Posamezni dosežek se sme uveljavljati samo enkrat. Če je isti dosežek mogoče uvrstiti v različne razdelke dosežkov v preglednici, je dovoljeno dosežek navajati in se upošteva samo v enem od razdelkov. Če je isti dosežek rezultat dela več kandidatov, se točke razdelijo med vsemi enako, v primeru, da je njihove delež enakovreden, oziroma glede na njihov delež pri izvedbi dela, v primeru, da je njihove delež različen. Dosežki s področja knjižnične dejavnosti Opomba Tipologija Število točk I AVTORSKE OBJAVE (UPOŠTEVA SE SAMO PRVA OBJAVA) Znanstvena monografija 2.01 150 Strokovna monografija (nad 49 str.) 2.02 60-100 Strokovna monografija (do 49 str.) 2.02 30-602 Znanstveni članek v reviji ali v monografski publikaciji 30-502 Strokovni članek v reviji ali v monografski publikaciji 1.01, 1.02, 1.03, 1.16 1.04, 1.17 Polemika 1.21 20 Kritika, recenzija 1.19 15 Poljudni članek 1.05 10 Predgovor, spremna beseda 1.20 10 2 II Prevod strokovnega ali znanstvenega besedila (do 1 a. p.) (prevajalec) koda 730 10-153 Prevod strokovnega ali znanstvenega besedila (več kot 1 a. p.) (prevajalec) koda 730 20-252 UREJANJE PUBLIKACIJ Uredništvo znanstvene publikacije (en letnik ali ena publikacija) baza CORES 4030 baza CORES 30 20 4 Izdelava bibliografij, namenjenih objavi (ena bibliografija) 20 Uredništvo strokovne publikacije (en letnik ali ena publikacija) Uredništvo spletnega foruma ali bloga (3 leta ali več) Gre za število točk za vsako leto ali za vsaka tri leta ali za celotno obdobje urednikovanja? Recenzenstvo strokovnega ali znanstvenega besedila (s potrdilom urednika) III 15 baza CORES 10 5 PREDAVANJA Vabljeno predavanje na visokošolski ustanovi 50 Strokovno predavanje v tujini 50 Izvedba referata na konferenci v tujini - 3.15 1 Upoštevajo se samo posamezni dosežki, ki se nanašajo na področje knjižnične dejavnosti, za katere obstajajo potrdila ali pisna dokazila (npr. potrdilo o udeležbi, potrdilo o sodelovanju, potrdilo o uspehu, sklep o imenovanju, raziskovalno poročilo, poročilo o izvedbi projekta, poročilo o udeležbi, bibliografski zapis v COBISS-u oziroma kopija objavljenega besedila, če gre za krajšo objavo itd.). 2 PRIPOMBA: Unescova definicija za brošuro in knjigo nam v elektronskem okolju že dela velike težave, saj si z njo ne moremo več pomagati. V tipologiji je naveden tudi ISBN, ki nikakor ni namenjen vrednotenju kakovosti. 3 Točke se dodeli glede na ocenjeni pomen besedila za knjižnično dejavnost in bibliotekarsko stroko ter glede na kompleksnost obravnavane teme in obseg besedila. O številu točk presodi komisija za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti in odločitev utemelji. 4 Bibliografij preko sistema SICRIS in izpisov bibliografij za bibliografske enote iz vzajemno bibliografske baze podatkov COBIB.SI ni mogoče uveljavljati kot kandidatov dosežek. 5 4030 Upošteva se samo prva izvedba. Referat se upošteva tudi kot objava, če je objavljen v publikaciji. 8 4050 Dosežki s področja knjižnične dejavnosti Opomba Tipologija Strokovno predavanje v Sloveniji Izvedba referata na konferenci v Sloveniji 3.15 Vodenje okrogle mize, razprave ipd. na javnih strokovnih srečanjih Poster na konferenci IV RAZISKOVALNI IN RAZVOJNI PROJEKTI 160 Sodelovanje pri projektu na mednarodni ravni 80 Vodenje projekta na državni ravni 60120 Sodelovanje pri projektu na državni ravni VI 30 1520 10 Vodenje projekta na mednarodni ravni V Število točk 40 3030 Vodenje projekta na lokalni ravni 60 Sodelovanje pri projektu na lokalni ravni 10 PRIPRAVA RAZSTAV Samostojna tematska razstava s katalogom 50 Samostojna tematska razstava z zgibanko 20 Samostojna tematska razstava (z javno objavljenim poročilom) 5 Gostovanje samostojne tematske razstave (s katalogom, z zgibanko oziroma z javno objavljenim poročilom) PEDAGOŠKA DEJAVNOST IN POPULARIZACIJA 2 Mentorstvo 40 Priprava novega zahtevnega didaktičnega gradiva za uporabnike (s poročilom; samo prva izdaja) Priprava, izdelava in objava celostne predstavitve knjižnice in njenih storitev, namenjena javnosti oziroma uporabnikom knjižnične javne službe (samo prva izdaja) Priprava, izdelava in objava celostne predstavitve knjižnice in njenih storitev, namenjena javnosti oziroma uporabnikom knjižnične javne službe (samo prva izdaja) Priprava in izvedba nove bibliopedagoške dejavnosti (s poročilom) Samostojna tematska razstava s katalogom 3040 15 15 10 30 Katalog bi moral imeti večjo težo od zgibanke, saj gre za obsežnejše delo, razen če se to razlikovanje ne bo vrednotilo pri avtorskih objavah. Samostojna tematska razstava z zgibanko 20 Objava kratkega informativnega besedila ali povzetka, namenjenega strokovni javnosti 5 Priprava in izvedba posebne oblike dejavnosti za razvijanje bralne kulture (s poročilom) 5 Priprava in izvedba posebne oblike dejavnosti za uporabnike s posebnimi potrebami (s poročilom) Priprava in izvedba prireditve za popularizacijo knjižnične dejavnosti (s poročilom) 5 Objava kratkega informativnega, poljudnega besedila za otroke ali širšo javnost 2 Objava kratkega informativnega, poljudnega besedila za otroke ali širšo javnost 3 6 Anotacija VI I 5 2 IZBOLJŠAVE STROKOVNIH POSTOPKOV TER RAZVOJ IN UVEDBA NOVIH STORITEV Vzpostavitev posebne knjižnične zbirke ali podatkovne zbirke (s poročilom in povezavo na katalog zbirke oziroma zbirko) 6 Vsebine opomb v bibliografskih zapisih vzajemno bibliografske baze podatkov COBIB.SI ni mogoče uveljavljati kot kandidatov dosežek. 9 60 Dosežki s področja knjižnične dejavnosti VI II Opomba Tipologija Vodenje delovne skupine za pripravo strokovnih podlag za smernice, priporočila ipd. (s poročilom) - na kateri ravni: mednarodni, državni ali lokalni? Vodenje delovne skupine za oblikovanje nove storitve, izboljšave postopkov (s poročilom) - na kateri ravni: mednarodni, državni ali lokalni? Raziskava knjižnične dejavnosti, študija uporabnikov (z objavo ali predstavitvijo) - na kateri ravni: mednarodni, državni ali lokalni? Sodelovanje v delovni skupini za pripravo strokovnih podlag za smernice, priporočila ipd. (s poročilom) – na kateri ravni: mednarodni, državni ali lokalni? Sodelovanje v delovni skupini za oblikovanje nove storitve, izboljšave postopkov (s poročilom) – na kateri ravni: mednarodni, državni ali lokalni? DELO V STROKOVNIH TELESIH IN ZDRUŽENJIH7 Predsednik nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost (vsak polni mandat) IX Število točk 50 30 20 15 10 100 Član nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost (vsak polni mandat) 50 Predsednik bibliotekarskega združenja ali zveze (vsak polni mandat) – ali je tukaj razlika med profesionalnim ali prostovoljnim značajem zveze? Se enako točkujejo dvo in štiri letni mandati? Se pri predčasni prekinitvi mandata upošteva sorazmeren delež točk? Predsednik strokovne komisije za knjižnično dejavnost na državni ravni (vsak polni mandat) Predsednik komisije za bibliotekarski izpit (vsak polni mandat) 80 Predsednik komisije za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (vsak polni mandat) 60 Predsednik ali član upravnega odbora, komisije ali sekcije mednarodnega strokovnega knjižničarskega združenja (vsak polni mandat) Član komisije za bibliotekarski izpit (vsak polni mandat) 60 Predsednik aktivnega področnega bibliotekarskega društva (vsak polni mandat) 40 Aktivno sodelovanje v strokovni komisiji za knjižnično dejavnost na državni ravni (vsak polni mandat) Predsednik aktivne sekcije, sklada ali komisije bibliotekarskega zveze ali združenja ipd. (vsak polni mandat) Član komisije za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (vsak polni mandat) 30 Član delovne skupine mednarodnega strokovnega knjižničarskega združenja (vsak polni mandat) Aktivno delovanje v delovnem telesu strokovnega bibliotekarskega združenja ali zveze (vsak polni mandat) - tudi v disciplinski komisiji? Verjetno ja, saj je tudi to posebna odgovornost. Lahko imaš le en primer, pa je več dela kot voditi npr. zvezo Aktivno delovanje v delovnem telesu nacionalnega posvetovalnega telesa (vsak polni mandat) Strokovni tajnik v komisiji za bibliotekarski izpit (vsak polni mandat) Ima res toliko manj dela kot člani komisije, da dobi toliko točk manj? Strokovni tajnik v komisiji za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti (vsak polni mandat) Ima res toliko manj dela kot člani komisije, da dobi toliko točk manj? Aktivno sodelovanje pri posamezni vsebinsko zaključeni dejavnosti nacionalnega posvetovalnega telesa (s poročilom) Aktivno sodelovanje pri posamezni vsebinsko zaključeni dejavnosti strokovnega bibliotekarskega združenja ali zveze (s poročila) Izpraševalec za bibliotekarski izpit – dodatni član komisije za bibliotekarski izpit (vsak izpitni rok) PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE IN IZPOPOLNJEVANJE8 30 Udeležba na strokovnem ali funkcionalnem izpopolnjevanju z dokazilom o udeležbi ali uspehu ter poročilom (več kot 5 dni) 20 7 Za dosežek, za katerega se točke priznavajo za mandat, se v primerih, ko kandidat zaradi objektivnih razlogov ni zaključil mandata, priznava sorazmerni delež točk. 8 Za en dan strokovnega ali funkcionalnega izpopolnjevanja šteje oblika, ki traja najmanj šest pedagoških ur v istem dnevu. 10 70 60 50 30 30 20 20 20 20 5 5 5 Dosežki s področja knjižnične dejavnosti Opomba Tipologija Udeležba na strokovnem ali funkcionalnem izpopolnjevanju z dokazilom o udeležbi ali uspehu ter poročilom (3–5 dni) Udeležba na strokovni konferenci, okrogli mizi strokovnem dogodku z vsebinskim poročilom za zaposlene v knjižnici Udeležba na strokovnem ali funkcionalnem izpopolnjevanju (1–2 dni) z dokazilom o udeležbi ter poročilom Udeležba na strokovnem dogodku z dokazilom o udeležbi ter poročilom X Število točk 10-159 5 10 5 OSEBNA PRIZNANJA IN NAGRADE Prejeta Čopova diploma ali druga državna nagrada za delo v knjižnični dejavnosti Prejeta nagrada Kalanovega sklada 100150 7080 Prejeto Čopovo priznanje 60 Prejeto drugo javno priznanje s področja knjižnične dejavnosti ali za delo v knjižnici 9 Točke se dodeli glede na obseg izpopolnjevanja. O številu točk presodi komisija za strokovne nazive v knjižnični dejavnosti in odločitev utemelji. 11 3030
© Copyright 2024